številka 31 leto KUl • cena 700 din Celle, 4. avgusta 1988 ^ TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC ¥ znamenju rekordov Drobir s puljskega filmskega festiva- la. Stran 12. Epidemija seroznega meningitisa Preventiva je - boljša higiena. Stran 20. Dolina črne reke Pričenjamo z objavljanjem novega romana, izpod peresa Valerije Skrinjar-Turzove. Stran 18. farska dolina v teh dneh ne daje tistega miru, ki so ga sicer tod vajeni. Kolona motoriziranih vozil se n^reč mka proti vznožju planin, ki vabijo v svoj objem. Zelo veliko je tujih turistov, ki lepote zgornje Savinjske doline ^zabeležijo na filmski in fotografski trak, izsušena Logarska pa priča, daje vročina res velika. Osvežiti seje mogoče »b izviru in slapu ter seveda v gostilnah. EDI MASNEC ladio Celje Kalobja Popoldansko oddajo od| I. do 18. ure na Radiu| tlje pripravljamo danes| tetrtek 4. avgusta s te-;i ma, s Kalobja v šentjur- ti občini. Približno štiri fe radijskega sporeda, ki i bomo v eter posredo- lli neposredno s terena, tipravljamo v sodelova- i« z Valom 202 Ijubljan- I« radijske hiše in Ra- Šmarje. Gre za zaokrožen radij- u spored, ki ga bomo »vinarji našega uredni- ca skupaj z novinarko *ri- pomb. Zahteval je, da d^o svo- je mnenje o kakovosti čistilne naprave strokovne institucije. da se opravijo ustrezne razi- skave v zvezi s tesnenjem skla- dišča in opozoril, da je pri gradnji dimnika treba upošte- vati specifične klimatske po- goje v dolini. Po njegovem je za obravnavo tudi premalo ča- sa in da bi se po sklepu skup- ščine občine Celje ekološka sa- nacija Ema morala obravnava- ti v okviru celotnega sanacij- skega načrta tovarne. Poudaril je tudi, da bo Društvo za var- stvo okolja Celje primorano z zadevo seznaniti ustavno so- dišče, če njihove pripombe ne bodo upoštevane. Člani celjskega izvršnega sveta pa so sklep o javni razgr- nitvi, ki naj bi trgala do 10. septembra, kljub temu spreje- U. Nenazadr\je tudi zato, ker bi v nasprotnem primeru čišče- nje dimnih plinov iz proizvod- nje fritov ponovno odložili še za nek^ let. BRANE PIANO Vroče poletje v celjskem »ribniku« Očitno je pri nas že tako vroče, da ljudi ne moti niti nevarnost celjskega jezu, kajti mnogi po obisku pri jezu, še dolgo niso čutili žeje. Ali so vzrok temu visoke cene brezalkoholnih pijač ali pa prenasičenost celjskega bazena, ki bolj spominja na toplice kot na to kar naj bi bil.? Mogoče pa je tudi, da si ljudje v poletnem času želijo drugačne družbe kot sicer, saj vemo, da v Savinji mrgoli dobrih rib in »ribic«. _ . . ^^^^.^___. , ^...^..M,GgRŠIČ,foto;£.MASNEC Z obveznicami do zasebnega kapitala ' ¥ Zdravilišču Rogaška Slatina potreUujejo 12 milijard dinarjev v Zdravilišču Rogaška Slatina so pričeli uresniče- vati pred pol leta sprejeto odločitev, da bodo pri raz- voju zdravilišča izkoristili možnosti uporabe zasebne- ga kapitala. V kra.tkem bo- do razpisali obveznice, da bi zbrali 12 milijard dinar- jev za nadaljnjo ureditev in posodobitev zdravilišča. Z uresničevanjem ideje, ki jo je v celoti obdelal in pri- pravil magister Milan Lo- vrenčič, ki ima v Ljubljani Center za ekonomsko sveto- vanje, bodo začeli v nasled- njih dneh. Imajo namreč sprejete vse potrebne sklepe samoupravnih organov, pri- pravljen program naložb, na- črt potrebnih aktivnosti, v teh dneh pa so dobili tudi odločilno soglasje Repubh- škega sekretariata za finan- ce. Akcijo želijo zaključiti do konca tega leta. Minimalna vrednost kup- ljene obveznice bo 10 milijo- nov dinarjev, ob šestletnem roku vračila. Obresti bodo v višini, ki naj bi zadovoljila obe strani, vlagatelju pa bo- do nudili tudi brezplačno bi- vanje v Rogaški v času po- slovnega odnosa. Zaradi te- ga računajo, da bodo njihovi dosedanji gostje najštevilč- nejši kupci obveznic. Če bi v času trajanja poslovnega odnosa morda prišlo tudi do uveljavljanja delnic, so v Zdravilišču Rogaška Slati- na pripravljeni preiti na del- ničarski odnos z vsemi ob- veznostmi in pravicami, ki jih tak odnos vsebuje. Obveznice seveda lahko kupijo tudi družbene delov- ne organizacije. S tako pri- dobljenim denarjem si bodo v Rogaški Slatini pomagali pri izgradnji igrišča za golf, izgradnji tenis hale s štirimi tenis igrišči in pri dopolnitvi športnega parka z večna- menskim igriščem, dodatni- mi tenis igrišči in smuči- ščem, adaptirali bodo objek- te v smislu revitalizacije zdraviliškega jedra, uredili igralnico in lepotilni center ter zgradili športno rekre- acijski center ob akumulacij- skem jezeru Vonarje. V Zdravilišču upajo, da bodo tako zbranemu denarju do- dali še sredstva tujih sovla- gateljev in domačih bank. V Rogaški torej navijajo za turistično gospodarstvo in želijo, da bi denar bil denar, shranjen v nogavicah in na zasebnih žiro računih, vlo- žen produktivno, v dejav- nost, ki prinaša devize, nova delovna mesta in še kakšno drugo prednost, ki jih prina- ša takšno združevanje kapi- tala. R. PANTELIČ 2. STRAN ~ NOVI TEDNIK 4. AVGUST Svež veter v laškem gospodars ^ Naa slovenskim In iugoslovanskim povprečjem so Polletni rezultati gospodarjenja so v laški občini zadovoljivi. Čeprav je še vedno zaznati negativen vpliv ukrepov ZIS, sprejetih novembra la- ni, pa so majski ukrepi povzročili večjo samostojnost OZD, zaradi če- sar je mogoče v drugi polovici leta pričakovati izboljšanje gospodarskih rezultatov. Tako je na razširjeni seji občinskega komiteja ZK Laško, ki je bila minuli petek v prostorih Tovarne papirja Ra- deče, menil predsednik laškega izvrš- nega sveta, Roman Matek. V prvih še- stih mesecih so najbolje gospodarih: Pivovarna, Tovarna papirja Radeče, Metalles Radeče, Bor, Predilnica La- ško in Megra. Slednjo velja vzeti za vzgled, saj sodi med novo ustanovlje- ne delovne organizacije, ki s tremi za- poslenimi delavci posluje solidno. »Fizični obseg proizvodnje je še ved- no pozitiven in se je povečal za 1,7 odstotka, izvoz pa je višji za 23,9 od- stotkov. Indeksi celotnega prihodka sledijo stopnji rasti cen industrijskih izdelkov, precej slabša pa je rast do- hodka, akumulacija in amortizacija, torej pri sredstvih za razširjeno repro- dukcijo. Ti indeksi so nižji od nomi- nalne rasti cen, osnovni vzrok za to pa so negativni prerazdelitveni ukrepi, ki jih je ZIS sprejel novembra lani. Velik vpliv na poslovanje naše občine ima tudi položaj Železniškega gospodar- stva, ker posluje ob polletju z izgubo več kot tri milijarde dinarjev, zato so tudi nižji vsi indeksi dohodka v okviru družbenopolitične skupnosti,« je po- udaril Roman Matek. Na seji v Radečah so govorili tudi vodilni delavci nekaterih delovnih or- ganizacij laške občine in prisotne sez- nanili s težavami, s katerimi se sreču- jejo pri svojem delu. Pri tem je bilo večkrat slišati pripombe čez toge zako- ne, precej besed je bilo izrečenih na račun nekonkurenčnosti cen izdelkov slovenskih proizvajalcev v primerjavi s precej nižjimi cenami izdelkov proiz- vajalcev iz sosednjih republik. V prihodnjih mesecih pričakujejo v laški občini še boljše rezultate go- spodarjenja. To pa bo, po besedah Ro- mana Matka, mogoče če bodo delovne organizacije imele proste roke pri svo- jem poslovanju in odločitvah, omejiti pa bo potrebno tudi število prerazdeli- tvenih ukrepov na cenovnem področ- ju in na področju primarne deUtve. »Takšna politika je tudi temelj, na ka- terem smo zgradili našo razvojno filo- zofijo, ki smo jo sprejeli v srednje in dolgoročnih planskih dokumentih. V zadnjem tromesečju smo v primerja- vi s prvim akumulacijo potrojili, to pa omogoča nekoliko bolj optimističen pogled na gospodarjenje v drugem polletju, je menil Roman Matek. Na seji v Radečah je bil tudi Vlado Klemenčič, član CK ZKS, kije ob zak- ljučku menil, da rezultati gospodarje- nja ob polletju v laški občini sodijo nad slovensko in jugoslovansko pov- prečje. Spregovoril pa je tudi o vlogi ZK pri prenovi gospodarstva in po- udaril: »Zveza komunistov ne sme po- stati moteči element v naši družbi, kot v očeh nekaterih že postaja, ampak se mora vključevati v vsa družbenoeko- nomska gibanja in v razvoj!« NATAŠA GERKEŠ IZJAVE, MNENJA Vlado Klemenčič, član CK ZKS o polletnih re- zultatih gospodarjenja v občini Laško: »Razmere v gospodar- stvu v občini Laško so boljše kot v povprečju v Sloveniji in Jugoslaviji. To je v osnovi spodbud- no. Res pa je, da so zno- traj občine razlike med posameznimi delovnimi organizacijami. Navdu- šen sem nad tem, da se je papirnica Radeče sposob- na razvijati v skladu z do- gcoanji pri nas. Še več - letos in prihodnje leto namerava nadoknaditi zaostanek za zahodnim svetom in s tem postati enakopravna članica pa- pirničaijev te vrste v svetu. V tej občini so takšne delovne organizacije, ki jim zmanjkuje prostora na trgu, na primer v kon- fekciji, so pa tudi takšni, ki poslujejo s »pozitivno ničlo«. V Laškem je do- volj volje, da se najdejo rešitve, da se na novo in- vestira, da si prizadevajo za prenovo, kar bi omogo- čalo nadaljnji napredek in tudi boljši kruh, boljši življenjski standard za ljudi, ki delajo v teh ko- lektivih Na Lavi nočejo gostiine strokovno mnenje povsem nasprotno stališču krajanov Pred dnevi se je v krajev- ni skupnosti Lava v Celju končala javna razgrnitev osnutka zazidalnega načrta tega dela celjske občine. Po enomesečni razgnitvi so zbrali pripombe in predloge krajanov in jih posredovali občinskemu komiteju za urejanje prostora in var- stvo okolja. Vse skupaj bi bil povsem običajen posto- pek, če ne bi šlo za poprav- ke in dopolnitve že pred- hodno razgrnjenega osnut- ka, ki je med krajani pov- zročil precej hude krvi. Glavni razlog nezadovolj- stva je načrtovana gradnja gostilne, ki naj bi zrasla ob Cesti na Ostrožno. Ker gre za tako imenovano obrtno co- no, kjer so bile prvotno pred- videne predvsem uslužnost- ne in deficitarne dejavnosti, je nasprotovanje okoliških zasebnikov toliko večje. Osnutek zazidalnega načr- ta Lava je bil v enomesečni javni razgrnitvi že v začetku preteklega leta, ko je krajev- na skupnost organizirala dve javni razpravi in sicer za svoj severni in južni del območja. Vseh pripomb na osnutek je bilo takrat kar 35, dve pri- pombi je dala Komunala, krajevna skupnost pa je obli- kovala še šest dodatnih predlogov. Posebna strokov- na komisija je nato pripravi- la odgovore na vse pripom- be, izvršni svet pa je menil, da je treba osnutek popraviti in dopolniti. Iz krajevne skupnosti Lava pa so med- tem poslali zahtevo, da ob- jekt, ki je bil v prvotnem za- zidalnem načrtu opredeljen kot salon za pedikuro in ma- sažo, ne sme spreminjati svoje dejavnosti v gostinski lokal. Lastnika predvidene- ga salona za pedikuro sta na- mreč vložila prošnjo za spre- membo namembnosti objek- ta, ki so jo na občini odobrili in objekt vnesli v zazidalni načrt. Pozitivno mnenje k osnutku zazidalnega načr- ta in načrtovani gradnji go- stinskega objekta je dala po- slovna skupnost za turizem in gostinstvo in pristojni ob- činski upravni organ za po- dročje drobnega gospodar- sta. Iz mnenja je razvidno, da sodijo gostilne s prehrano v Celju med deficitarne in da so se pristojni zato odločili, da dajo pozitivno mnenje k načrtovani gradnji. Krajane pa dejstvo, da naj bi bila gostilna boljše kako- vosti, po mnenju nekaterih celo z eksotičnim pridihom, ni omehčalo. Svoje naspro- tovanje utemeljujejo s po- datki o tem, da v krajevni skupnosti niso potrebne no- ve gostilne, saj jih je dovolj tako v ožji kot širši okolici- našteli so jih deset. Po njiho- vem tudi ni dovolj prostora za ureditev parkirnih povr- šin in da bodo zato gostje parkirali ob že tako promet- ni Cesti na Ostrožno. Tudi sicer naj bi bila lokacija s prometnega vidika povsem neustrezna, krajane pa moti tudi to, da bo dejavnost bolj hrupna kot druge obrti. Hkrati tudi predlagajo drugo lokacijo za gostinski objekt, ki bi ga prestaviU v stano- vanjsko sosesko Dolgo polje III. Te pripombe pa sestavljal- ce popravljenega osnutka za- zidalnega načrta niso pose- bej motile, saj so gostinski objekt vključili tudi v novi osnutek. Nekoliko so sicer zmanjšali velikost same go- stilne, s čimer so povečali parkirne prostore, še vedno pa je v načrtih jasno vrisan gostinski objekt s 144 sdeži in 12 parkirnimi prostori, hrup pa naj bi omejili z do- datnimi zaščitnimi ukrepi. Medtem se je javna reizgr- nitev o popravljenem osnut- ku končala in v krajevni skupnosti zagotavljajo, da gradnji ne nasprotuje več le peščica krajanov, pač pa so v zahtevah enotni. Za razgr- nitev so sicer pristojni izbrali precej neustrezen čas polet- nega mrtvila in dopustov in so upamo lahko, da tokrat odločitev ne bo sprejeta brez upoštevanja zahtev kraja- nov. Odločitev sicer lahko pričakujemo šele septembra, ko naj bi o tem razpravljal izvršni svet, prizadeti krajani Lave pa lahko medtem raz- mišljajo, kako se da nekoč sprejeta stališča in pravila sproti prilagajati razmeram. T.CVIRN ifpanje slaiiilarila imoviti delavcev Kljub napovedim EMO ob polletju brez Izgub Burne razprave v Emu ob polletnih gospodarskih re- zultatih se niso sprevrgle v stavko, delavci pa se bodo zadovoljili z izplačilom re- gresov in akontacijami za proizvodne delavce. Še pred tednoilf, dvema, so na Medobčinski gospo- darski zbornici ocenjeval, da bo imel EMO ob polletju iz- gubo vsaj v dveh tozdih. Na- povedi se niso uresničile. Ker je mariborski TAM končno poravnal svoje ob- veznosti, izgube ob polletju ni niti v enem Emovih toz- dov, delovna organizacija pa je ustvarila tudi okoli deset milijonov din ostanka do- hodka. Kljub temu pa je bilo minuh teden na delavskih svetih in zborih delavcev Ema precej vroče, posebej v največjem tozdu Posoda. Delavci, ki se jim plače niso povečale že od letošnjega marca, so namreč trdili, da ne morejo več živeti s 300 do 400 tisoč dinarji, kolikor v povprečju zaslužijo. Zahte- vali so tudi izplačilo regre- sov za letni dopust, ki jih v Emu letos še niso izplačali. Ker v Emu zaenkrat še ne upajo povišati osebnih do- hodkov, so se odločili, da av- gusta izplačajo regrese, vsem proizvodnim delavcem pa še po 100 tisoč dinarjev akontacije na račun jesen- skih osebnih dohodkov. Ta- ko se je v Emu nezadovolj- stvo vaj začasno poleglo. BRANE PIANO Kupite, l(upite... Letos so trgovci pohiteli z razprodajami. Večina trgovin v Celju in okolici ponuja konfekcijo in obutev do 40 odstotkov ceneje. Ceneje dobite predvsem modele iz letošnjih kolekcij pomlad- poletje. Tako dobite ceneje ženske bluze, majice, poletne obleke, kratke hlače, pa tudi kakšna moška obleka ali ženski komplet se najde. Tudi obutev, ki se dobi ceneje, je poletno navdihnjena, kupiti se da sandale, poletne čevlje za oba spola, pa tudi za otroke se dobi kakšno poceni obuvalo. Skratka, slikž je ista kot vsa leta doslej: dobijo se lepe in manj lepe stvari, tiste najbolj popularne pa so že zdavnaj razprodane. Trgovci pravijo, da je letos prodaja na razprodajah slabša kot pred leti. Ali je to posledica zmanjšanja kupne moči občanov ali česa drugega, veste verjetno najbolje sami. pa vam denarnica navkljub krizi omogoča nakup oblačil, je sedaj pravi čas, da jih kupite. Ne obupajte že v prvi trgovini, ponudba je navkljub vsemu pestra, celo kasen kos obleke iz zadnje zimske ponudbe se najde. To je še vedno najcenejši način, da oblečete sebe in družino. GB SVET MED TEBHOlii Piše Slobodan Vuiaiio^ Kampučijsifl strahovi Kot sad dolgotrajnih diplomatskih prizadevanj najagilnejših političnih posrednikov v kampučijsi^p' vprašanju, Indonezije, so se v Bogoru blizu Džakarte smi predstavniki štirih kampučijskih frakcij in Victna^ poleg njih pa še predstavniki šestih držav ASEAh' ^' Laosa. Srečanje je bilo uradno označeno kot neforma}!! sestanek, neuradno pa kot >koktajl srečanj«, saj naj bj^, njem mimo političnih ovir prebili led za razrešitev kamp^ čijske krize. Kot je v podobno zapletenih razmerah že navada, $ opazovalci srečanje že vnaprej razglasih za uspe^^" - uspeh je bil namreč že to, da je do sestanka sploh pri^L Zlasti, ker je nad dolgo pripravljanim »koktajlom« obvisi oblak negotovosti po odstopu princa Narodoma Sibanuj^- s položna predsednika Demokratične Kampučije. prekaljeni politik, kakršen je princ, seveda ni porušil vs^} mostov za seboj. »Za vsak primer« je bil vendarle v Dij karti m sicer kot zasebni gost indonezijskega predsednika Suharta, medtem ko ga je na pogovorih v Bogoru nado. meščal njegov sm Ranaridh. »Koktajl« je tako ifj^^j potrebno težo. saj bi v primeru popolne prinčeve odsotno, sti najbrž ne pomenil dosti več od neobveznega kramljanja udeležencev. Ti pa so tudi formalno potrdili, da imajo Sihanuka Zi najavtoritativnejšo kampučijsko politično osebnost, sajso se strinjali, naj bo princ na čelu bodočega sveta za narodno spravo. Drugi konkreten sklep na sestanku pa je bil, naj bi se vse strani ponovno sešle, predvidoma okrog konca ieta, in tedaj naj bi napravili nove korake, ki za sedaj še niso mogoči, s^f je potrebno tudi soglasje pokroviteljev - Kitajske, Sovjetske zveze in ZDA. Pravzaprav je bilo tudi pričakovati, da na srečanju v Bogorju ne bodo reših vprašanj, kot so ustanovitev koalicijske vlade v Kampučiji, rok vietnamskega umih. volitve in prisotnost mednarodnih mirovnih sil. Obveljalo je le načelno strinjanje s Sihanukovim predlogom, naj bisi po umiku vietnamskih sil (zdaj jih je v Kampučiji Je približno 100.000, do konca leta pa naj bi bilo to število ž( prepolovljeno) oblast pravično razdelile vse štiri kampu- čijske frakcije. Torej tako imenovani »sihanukovch. komunistični Rdeči Kmeri in nekomunistični Modn Kmeri (za »rdeče« oziroma »modre« jih je imenoval prav Sihanuk) ter zdaj vladajoči provietnamski režim v Phnom Penhu. Tako naj bi imela prihodnja Kampučija kar po štin ministre v vsakem ministrstvu in kolektivno predsedstvo, v katerem bi bil »prvi med enakimi« princ Sihanuk. Do tod vse lepo in prav. Toda opazovalce je zbodla v oči izjava vietnamskega zunanjega ministra Nguyen Co Thatcha, daje temeljni pogoj za politično rešitev razoroži, tev Rdečih Kmerov. Večina sodi, daje vietnamski zunanji minister to zahteval v dogovoru s Sihanukom. ki je, kol menijo, pred kratkim odstopil (to sicer ni storil pr\-ič) prav zaradi razhajanj z Rdečimi Kmeri. In ne le razhajanj, kajti Sihanuk ni edini, ki izrazi bojazni, da se Rdeči Kmeri vneto pripravljajo na prevzez oblasti po vietnamskem umiku. So namreč najštevilnejši in najbolj organizirana frakcija v trojni odporniški kosh- ciji. S tem pa tudi oživlj^o strahovi iz preteklosti, spomini na krvavo obdobje vladavine Rdečih Kmerov pod vod- stvom Pol Pota med leti 1975 in 1979. Marsikdo sodi, da je bilo to samo eno n^temnejšiii obdobij v celotni človeški zgodovini, saj je bilo v brutalni »revoluciji« pobitih približno 1,5 milijona ljudi. Mesta so bila opustošena, odpravljeni vsi poklici razen kmeti delavca in vojaka, prav tako tudi zasebna lastnina, celo denar. Khieu Samphan in drugi voditelji Rdečih Kmerov zda; pravijo, da njihova organizacija ni več ista kot prej in ds sc pripravljeni na »normalno« politično vlogo v novi, več- strankarski Kampučiji, tudi kapitalistični, kakršno hoii princ Sihanuk. Toda njihovi nasprotniki trdijo, da irr~i zloglasni Pol Pot, ki je uradno že več let »upokojen" J'^ neuradno »težko bolan«, še vedno vajeti trdno v rokah Skupaj z drugimi »krvniki« naj bi se pokazal iz svojega pribežališča v džungli, ko bo napočil pravi čas. To so seveda le ugibanja, kajti dejansko Pol Pota ni vide: noben tujec že od leta 1979, zato nekateri tudi menijo, daje že umrl. Ne glede na ta ugibanja pa velja, da Rdeči Krneft zlepa ne bodo pristali na razorožitev, saj bi ta najbrž pome- nila tudi njihov politični samomor. Ali bo res prišlo razdelitve Kampučije, kakor je pred kratkim namigj^'^ princ Sihanuk? Po enem izmed scenarijev naj bi Viet- namci »kolonizirah<' kampučijske province vzhodno oo reke Mekong, medtem ko naj bi Rdeči Kmeri prevzeli oblastvprovincah ob meji s Tajsko. Optimisti po sestanku v Bogorju menijo, da se kaj takšnega ne bo zgodilo. Vse- eno pa bojazni pred nadaljevanjem državljanske vojn^ kakor v Afganistanu, ostajajo. V nelcaj vrstah Odmevna izjava kralja Huseina: Izjave jordanskega kralja Huseina, da se Jordanija odreka pravnim in admin'' strativnim funkcijam na zasedenem Zahodnem bregu Jor- dana, ne razlag^o vsi enako, v svetu pa jo večinoma vendarle sprejemajo ugodno. Gre za podporo neodvisi^' palestinski državi in za zavračanje zamisli, n^ bi palestin- sko vprašanje rešili v okviru jordanskih meja. Izraelci se bodo poslej težje izogibali neposrednim pogajanje""' s Palestinsko osvobodilno organizacijo. SZ začela uničevati rakete: V mestu Sara Ozek blizj^ kazahstanskega glavnega mesta Alma Ate. so za^^' v okviru sovjetsko-ameriškega sporazuma uniče^y rakete kratkega dosega. Tam naj bi v poldrugem 1^' uničili na stotine raket, naprav za izstrelitev in transporte ' jev. Pred razstrelitvijo raket so nadzor opravili anieris^^ oficirji. Ni naključje, da je skoraj istočasno v Mos^V dopotoval tudi ameriški obrambni minister Frank Ca lucci, ki se bo s svojim sovjetskim kolegom Dimitriji Jazovom pogovarjal o več vprašanjih. Med drugim o na^' zavi stalnih stikov na najvišji vojaški ravni, o nadzo razoroževanja in tudi o izv^anju ženevskega sporazu^ o Afganistanu. . AVGUST 1988 NOVI TEDNIK - STRAN 3 Celjski izvršni svet je ^ej§nji teden poročilo ob- »jtiske stanovanjske skup- -osti, ki so ga na seji le mal- g popravili, napotil na ob- ^jpsko skupščino. V poročilu so bili zajeti jgnski številčni podatki (5 stanovanjski gradnji, go- spodarjenju s stanovanji in jjakazani bistveni problemi, 5) Prav sredi vasi Zibika na t ijzjanskem so si novo hišo potresu postavili Čo- štlovi. ; Njihova domačija izdaja, 1 iaie lahko kmet bogataš, če 1 p od jutra do večera. S to jnako ne delamo reklame I i pridnost, ampak tudi za ; iMip gospodarjenje, ki je I ti Čoklovih že v krvi. Pet ;ie pri hiši, gospodar Hin- !!, gospodinja Nežika in tri- ijinovi. Eden je že v službi, rasta še v šoli in najmlajši s Dušan bo najbrž ohranjal iprej tradicijo svojega rodu '. postal kmetovalec, če- ':v vidi povsod boljše po- ;ie za delo in napredovanje !t na kmetiji. Čoklova domačija je mo- ma hiša, poleg nje nova ispodrska poslopja ter vsa »trebna mehanizacija za metovanje. V hlevu muka 16 glav živi- !. ki daje trideset litrov ileka na dan, v svinjaku wli petnajst svinj, vinograd »letos slabo obrodil, sploh kmetovanje odvisno od iuhastega vremena, ki daje 'O leto preveč, drugo pre- dlo. Sicer imajo trsje zava- ^'■'ano pri zadrugi, a kaj ko Skoda poplačana šele po •wj mesecih, medtem pa 3ar močno pade. Tako nam je v razgovoru ipovedovala simpatična in 2?ledana kmetica Nežika, ^fno jo našli v brezhibno i=pravljeni kuhinji, ki je le ^ izmed prostorov v mo- *m novi hiši. Ja dvanajstih hektarih, od ^aje devet hektarov obde- J'*lne zemlje, bi bilo brez gv težko kmetovati. Go- "^inja Nežika ne pozna moškega in ženskega dela, spozna se in poprime tam kjer je potrebno. »Nisem za- dovoljna s statusom kmeti- ce, saj je vsak petek in sve- tek dolg šestnjast ur, naše delo pa ni temu primerno ovrednoteno. Glejte, kar sem jaz tu gospodinja, vlagamo vsak dinar nazaj v kmetijo in le tako se obdržimo na po- vršju. Vse v kmetijo, vsako leto in zato prav nič ne osta- ne za dopust. Rada bi šla en- krat z vašim časopisom na morje, saj gredo iz našega kraja skoraj vsako leto po dve ženski. Morda mi bo kdaj sreča mila in bom le iz- žrebana...« Sicer pa je kmetica Nežika tudi družbeno razgledana in aktivna ženska. Je članica aktiva kmečkih žensk kme- tijske zadruge v Pristavi, kjer se združujejo ženske iz Sodne vasi, Kristan vrha. Pristave in Zibike. Vseh sku- paj jih je skoraj trideset, vse pa so močno učljive, saj rade organizirajo različna preda- vanja iz gospodnjstva, vrt- narstva ter turizma. Vsako leto gredo na turistični izlet v različne kraje po Sloveniji. Imajo tudi vse pogoje za kmečki turizem, se pravi le- poto, znanje, zanimanje, le delovne sile, ki bi se na kme- tijah s tem ukvarjala, ni. Mogoče jo bo dovolj ta- krat, ko bodo tu družine tako velike kot so bile nekoč in bo eden od Dušanovih otrok skrbel za kmetijo, drugi za brstenje v vinogradu, tretji za kmečki turizem. To bo ta- krat ko se bo slogan Sloveni- ja, moja dežela, preimenoval v Zibika, moja vas. ZDENKA STOPAR Foto: EDO EINSPIELER »Preklici« niso pozabljeni čili, 78-letni uslužbenec in kmet Anton Jost iz Pu- stik pri Zibiki, mož bistrega duha, je v zasluženem poko- ju že 17 let. Za njim je zani- mivo, bogato življenje. Tretje obdobje življenja zanj ni breme in mu je ob delu na kmetiji in branju kratek čas. V krajevni skup- nosti ni dejaven, kajti tam je, kot pravi, prostor za mlajše od njega. Anton Jost je doma iz bliž- njega Orehovca, iz hiše rev- nih staršev. »Današnje raz- mere je težko primerjati s ta- kratnimi,« se spominja. V Pustikah je kupil leseno hišico s hektarom zemlje. Z ženo in hčerino družino ži- vi v po potresu zgrajeni hiši, ki je verjetno edina popo- tresna hiša v domačem, kmečkem slogu. Anton Jost ima pet otrok in zato sta z že- no, z dokupi, povečala kme- tijo na 4 hektare. Ena od hče- ra ži¥i v Beogradu, sin Stan- ko pa je znan celjski gledali- ški delavec, ki je na Zibi- škem snemal amaterski film po Cankarjevi hterarni pred- logi. Ljudje v tem kozjanskem koncu se Antona Josta spo- minjajo predvsem kot usluž- benca krajevnega urada v Pristavi pri Mestinju. Uradnik je postal leta 1952, najprej blagajnik, za tem ma- tičar in slednjič šef urada. Matične zadeve jo opravljal za Pristavo, Zibiko in Podče- trtek. S sodobnimi komunikaci- jami in z Antonom Jostom so v Zibiki izumrli starodav- ni preklici, ki jih je po prvi nedeljski maši opravljal do sedemdesetih let. Beseda »preklici« ima svoj izvor v preklicevanju žaljivih be- sed, sčasoma pa so prevlada- li krajevni razglasi. Te so si- cer zamenjale oglasne deske in druga sodobna občila, spomin na star krajevni obi- čaj pa je še živ. Tudi kamen, s katerega je Anton Jost raz- glaševal »preklice«, še stoji. BRANKO JERANKO Delovnih le peščica Mladi v KS Ponikva že vrsto let pogrešajo svoje prostore. To je tudi odraz dela v mladin- ski organizaciji. Predsednica Bojana Jelen nam je o tem po- vedala: »V naši krajevni skup- nosti je nekaj več kot sto mla- dincev, tistih delovnih je pa približno četrtina. Mislim, da je vzrok temu pomanjkanje svojih prostorov, ki se kažejo na vseh področjih. Nimamo se ^takorekoč kje shajati in karko- U bi narediU, so prvi prostori, da bi se dogovorili in potem delali, skratka nobene dejav- nosti ne moreš uveljavljati. Ob krajevnem prazniku smo po- magali, vendar želeli bi več.« T.TAVČAR /-^ OGLAS V NOVEM TEDNIKU JE POT K USPEHU Gospodar z rtušo in telesom Mirko Lah upravlja dom strelske družine v Rečici strelska družina v Rečici pri Laškem sodi že vrsto let med najdelavnejše v repu- bliki. Rečica je majhen kraj, stis- njen v sotesko, kjer je pro- stora za nekaj hiš, hlevov in vrtov. Našlo pa seje še toliko prostora, da so si Rečičani uredili dve strelišči; eno v dolini, drugo na Jerano- vem prostom. V kraju skoraj ni človeka, ki ne bi znal streljati, zato tudi ni čudno, da dosegajo na številnih tekmovanjih le- pe rezultate, strelci pa zaradi gostoljubnosti tudi radi pri- hajajo v Rečico. V strelskem domu se po- navadi ustavijo pri prijet- nem možaku Mirku Lahu, ki je že več kot dvajst let oskrb- nik strelske družine Dušan Poženel Rečica pri Laškem. Zdaj je v pokoju in časa za strelsko družino je na pre- tek. Pred dvainšestdesetimi leti je bil rojen v Rečici, kjer je preživel tudi mladost. Zadnja leta vojne je preživel med različnimi enotami par- tizanov, ter tako pomagal osvobajati našo deželo. Delal je v rudniku, še zdaj pa je član različnih dobrodelnih in drugih organizacij, kot zveze borcev, upokojenih oficirjev, upokojencev, strelske druži- ne... Predolg bi bil spisek, če bi navedli vse, kjer je Mir- ko razdajal svoj prosti upo- kojenski čas. Sicer pa je Mir- ko navajen skromnosti, saj seje njegovi materi v domači hiši rodilo kar štirinajst otrok, žal pa je v tem trenut- ku samo še pet živih. Vinko Lavrinc, tudi sam navdušen in predan strelec z vso druži- no, ne more mimo hvale na račun dela Mirka Laha. »Je gospodar družine z dušo in telesom, zelo je priden, ve- sten. Brez njegovega dela bi težko živeli.« Mirko se široko zasmeji in skromno doda, »saj nekaj pa moramo delati. Menije vese- lje delo z rečiškimi strelci. Ce sem pa jezen, poprimem za pištolo in streljam v tarčo. Potem pa z delom naprej.« TONE VRABL V SPOMIN Mirko Ludvig »Nekoč, Mirko, si beli tovarišici hotel sneti skrivnost. Prodiral si z grozo v njene globine. Uničevalka! si klel poln bolečine in bal si se, da ugrabi ti mladost. Sedaj ti je postala tovarišica. toda še prej si ti prebil obroč, a mi smo ostali tu. Mi smo svobode prag in vsakdo bo čezenj šel in vsak ko- rak bo tvoje duše odmev...« Tako je ob smrti Mirka Ludvika v imenu krajev- ne skupnosti Aljažev hrib in družbenopolitičnih or- ganizacij med drugim. razmišljal in zapisal Jože Zagoričnik. In nada- ljeval: »Prehitro je odšel od nas in se nepričakovano pridružil svojim junaško padlim sobojevnikom iz bataljona Vojske državne varnosti, v katerega seje vključil kot 16-letni mla- dinec na Štajerskem. Mirko Ludvig se je ro- dil 4. januarja pred 60 leti v Slavonskem Brodu, kjer sta živela njegova mati Ana in oče Mirko, strojni mojster iz Bra- slovč. Tam je Mirko tudi obiskoval šolo. Ko sd Nemci v drugi svetovni vojni njegovega očeta iz- selil v Nemčije je Mirko našel zavetje pri sorodni- kih v Prekopi. Od tam je 29. septembra 1944 odšel v partizane in je vse do zaključka vojaških opera- cij opravil nešteto krva- vih jurišev v bataljonu VDV. V svobodi je nada- ljeval šolanje za strojnega tehnika v Ljubljani, nato pa nadaljeval z delom v JLA, kjer seje še naprej izpopolnjeval in kot teh- nični strokovnjak delal v raznih krajih v Jugosla- viji in s svojim delom in znanjem mnogo prispe- val k tehnični brezhibno- sti našega letalstva. Med katastrofalnim potresom v Skopju, kjer je živel, je njegova družina izgubila prav vse kar je imela in tedaj so se preselili v Celje. V krajevni skupnosti Aljažev hrib, kjer je Mir- ko Ludvig kaj kmalu po- stal priljubljen in aktiven, si je ustvaril nov dom. JLA je zapustil kot kape- tan 1. razreda in se zapo- slil kot tehnolog v Libeli in tam delal do upokoji- tve leta 1983. Za junaštva in nečloveške napore v borbah bataljona VDV, požrtvovalnost v obnovi porušene domovine (med drugim je bil komandant delovne brigade na progi Šamac-Sarajevo) in pre- dano delo za napredek le- talstva, je bil Mirko več- krat odlikovan. Prejel je red zaslug za narod s sre- brno zvezdo, medaljo za vojaške zasluge, medaljo zaslug za narod in meda- ljo za hrabrost« Stanovanja v Ločah k^^^^i^ Kongrad gradi v Ločah movo poslovno-stano- zgradbo, v kateri bo poleg 11 stanovanj tudi nova )ijj_Postrežna trgovina ter prostori krajevnega matičnega Ij krajevne skupnosti. Stavba bo stala približno 110 i^^v dinarjev, odprli pa naj bi jo predvidoma 12. okto- ^ ° bodo v Ločah praznovali konjiški občinski praznik. ID, Foto: EDI MASNEC Poslovno stanovanjski blok v Gornjem gradu imajo velike potrebe po blagovnici in po stanovanjih za mlade družine. V tem mesecu se bodo želje in potrebe krajanov uresničile. Trgovine v Gornjem gradu delajo v neprimernih pogojih, in tudi ponudba ni poenotena. Veliko težavo predstavljajo tudi premajhna skladišča. Z novo zgradbo bodo vse te trgov- ske težave odpravljene. Poleg manjše blagovnice bo v zgradbi odprla prostore tudi poslovalnica Ljubljanske banke. V 16 novih stanovanj nad poslovnimi prostori se bodo naselile predvsem mlade družine. Polovica stanovanj je solidarnostnih, drugo polovico so odkupile delovne orga- nizacije. - Investitorja sta Zgornjesavska kmetijska zadruga in Sta- novanjska skupnost. Tehnični prevzem zgradbe so že opra- vili, blagovnico še opremljajo. Sredi avgusta bodo Zadre- čani lahko v njej že nakupovali. Uradno odprtje gornjegraj- skega poslovno stanovanjskega objekta, ki ima pomen za velik del doline, bo za občinski praznik. BRANE JERANKO, Foto: EDI MASNEC 8. STRAN - NOVI TEDNIK 4. AVGUST Vroqe (utrujajoče) poletje Včasih smo poletje pojmo- vali kot tisti letni čas, ki nam je omogočil določeno obliko predata. Morda celo umika od nadležnih vsakdanjih opravil. V zadnjem času pa se nam ta priložnost vedno bolj izmika. Družbeno vre- nje je postalo tako dejavno, da ne dopušča umika »s po- ložaja«, kajti na širšem druž- benem prizorišču se veno- mer nekaj dogaja. Tudi v kulturi smo včasih pojmovali poletje kot mrtvo sezono, če odmislimo nekaj poletnih promenadnih kon- certov ali priložnostnih raz- stavic. Toda tudi na tem po- dročju čas teče dalje in kul- turni ah kakšni drugi delav- ci, to hoteli ali ne, ne morejo mimo dejstva, da se mora kar naprej nekaj dogajati. Vse je pač odvisno od želja ali ambicij, seveda tudi zmožnosti, toda na prvem mestu so le ambicije, vizija! Celje se kot regijsko sre- dišče že nekaj časa ubada z mislijo, kako kakovostno, atraktivno in tudi zabavno predstaviti bogastvo izraza iz različnih obdobij. Ne da bi se zgledovali po Dubrovniških igrah ali pa ljubljanskem Po- letnem festivalu ali laškem Pivu in cvetju ali Žalski noči - Celje ostaja le pri željah. Po sedanji inerciji bo šlo tako še kar naprej brez bistvenih sprememb. In bom sed£u za- pel že predobro in obrablje- no melodijo o nemotivirano- sti poklicnih nosilcev gostin- sko turističnega in kulturne- ga življenja v celjski občini. Preprosto zato, ker v Celju ni sposobnega organizatorja, ki bi znal povezati vse tiste vsebinske danosti, kijih me- sto ima v ljudeh in material- ni obliki bogatega zgodovin- skega izročila, ki bi ga lahko KOMENTIRAMO ravno ob ustrezni obliki po- sodobili in ustvariH novo ka- kovost. Na celjskem gradu je mo- ral privatnik pomesti dvori- šče, postaviti nekaj klopi in miz, prižgati svečke in ponu- diti obiskovalcem ob pijači še kaj za od zob. Z levo roko in čez noč je opravil tisto, česar Merx ni bil sposoben narediti v svoji dvajsetletni »vladavini« na celjskem gradu. Utrujeni od prerekanja kaj bo s pustnim karnevalom, kako poletne kulturne prire- ditve in Turistični teden še bolj oplemenititi in izkoristi- ti številke ceijske trge, ki so pravi biseri za poletne prire- ditve, ki bi lahko tekle konti- nuirano od maja do oktobra - vsaka s svojo vsebino, ne znamo več videti še tiste red- ke kakovosti, ki pa se ven- darle ob vsem prizadevanju vseh, ki še niso povsem obu- pali, pojavlja in je tu. Indo- lentnost Zavoda za kulturne prireditve je več kot očitna, sicer ne bi brali primerjave v Novem tedniku, ko ob kri- tiki, da direktorja ni bilo dva dni blizu ob nastopu šved- skega ansambla, odgovarja, da tudi direktor dimnikar- skega podjetja ne obišče vseh lastnikov dimnikov v mestu... Urejena obala Savinje ča- ka. Voda teče mimo in niko- gar ni, da bi zajezil njene le- pote in takorekoč v mest- nem središču ponudil to no- vo dimenzijo Celjanom in vsem, ki nekako zaidejo v to mesto. Kje so gostinci in tr- govci in drugi, ki vpijejo, ka- ko jih daje akumulacija, kije ni, kako pada standard ljudi in ne zapravljajo več? Saj res: kaj pa zapravljati mož- nosti? DRAGO MEDVED Basni in povesti rojaka Janeza Koprivnika na majcenem šolskem odru na Gorenju. Zavedajo se korenin Tudi kultura z vaškega Qilra daleč seže Kultura na vasi, tudi v po- horski krajevni skupnosti Go- renje, ima cesto globlje kore- nine kot v mestu, čeprav je cvet navidez skromnejši. Ta- ko pravi tudi Monika Naglic, dolgoletna predsednica kul- turnega društva Janez Ko- privnik z Gorenja, pritegnila pa ji je tudi Manja Črešnar, Učiteljica iz Zreč, ki se v dru- štvu spoprijema z režijo. Šolska učilnica v kraju ima majcen oder za veliko vnemo in pripravljenost mladih in sta- rih do igranja dramskih tek- stov, folklornih plesov in petja ljudskih pesmi. Ponosni na svojega rojaka Janeza Kopriv- nika, po katerem se društvo imenuje, so pred nedavnim uprizorili nekaj njegovih kmečkih povesti in basni. Nje- gova dela so si sposodili v ma- riborski knjižnici, domače ob- činstvo pa je dvorano napolni- lo do zadnjega kotička. Kulturno društvo na Gore- nju so ustanovili že prvo leto svobode, predstava pa zašije na improviziranem odru en- krat na leto. Potem pa, če je le mogoče, vaški umetniki odri- nejo na gostovanje tudi v so- sednje krajevne skupnosti in kraje na Pohorju in pod Pohor- jem. S slikami iz kmečkega življenja pa bi morda navdušili tudi prevzetne meščane, ki se cesto s kulturo le spogledujejo. Od občinske kulturne skupno- sti dobijo Gorenjčani nekaj cvenka, a toliko vendarle ne. da bi si lahko uredili prostor vaje in igre. »A gre tudi s p, stovoljnim delom«, sta zatM Monika in Manja. Igralci, pred premiero spremenijo' nekaj časa v tesarje, pa šivij in odrske delavce. Tako sej jeva kultura na vasi. želje j^t janov in kulturnih delavčevi ne segajo v oblake: »Saij skromen prizidek k stari šoli že marsikaj rešil«, pravijo..( pa bi v kraju kdaj dobili kij pa bi bilo sploh čudovito.!. Da so trdno povezani s svo mi koreninami, pa priča tu kaseta z naslovom »O pohi skern kmetu vam hočmo 2 pet«, ki sojo »pomagali« zap( fantje s treh bregov. Kaseto izdala konjiška kulturna sku nost, na njej pa so zbrane p smi Jurija Vodovnika. ljudsls ga pesnika s Pohorja. Natait čin so prizadevni Pohon ohranili del svoje prvobitnost vsem Slovencem pa del nai skupne kulturne dediščin Tako tudi kultura z vaškej odra daleč seže. MATEJA PODJE Anton Grobin, olimski tv! stični vodič. Dober obisk Olimja v Olimju, ki ga je let« Turistično društvo Podče" tek predalo v upravljan,' Spominskemu parku Tret če, so s turističnim obisko" zadovoljni. Letos pričakuj' jo od 12 do 15 tisoč obisk« valcev. Izletnike pripeljejo iz B'' gaške Slatine, Atomskih tt plic in Dobrne. Domačih g' stov je manj. Največ prihaJ' jo gosti Atomskih topuj upokojenci, šolarji in rom^J ji. Od inozemskih gostov P/; hajajo največ finski, švcds^ avstrijski, nemški in fran^ ski gostje. V obnovljenem OlimjuJ-' pokažejo staro lekarno bogato baročno cerK«^ Slomškovo razstavo in "^j^ zej s sakralnimi zakladi- ^ sta pod cerkveno upra^ Turistični vodič Ai^ton bin pravi, da so gosti na^' šeni predvsem nad staro karno in barokom olii^^^L cerkve. Obnova olimskih jektov še ni popolnoma k čana, pogrešajo tudi sap' , ne prostore. »Lek« in "^'^^^i} nameravata v gradu ur^ ^. Slovenski farmacevi-ski '^^5 zej in bodo verjetno, še i pričeli z deli. Novi tednik - Radio Ce- lje, Trg V. kongresa 3a, Celje. Telefoni uredniš- tva: 22-369, 23-105, 27- 728, 28-408. V ateljeju Alvija Nedaleč od lokalne avto- busne postaje v Zagradu stoji ob breg prislonjena hiša. Na zunaj ni nič posebnega; pozor- nost pritegne le majhen napis pri hišnem zvoncu, ki nam po- ve, da je v tej hiši atelje. Ko vstopimo, se znajdemo sredi skulptur in skulpturic iz gli- ne. Tu preživljata prosti čas umetnika samouka slikarka Alica Javšnik in kipar Vili- bald Krajnc. Tu imata svoj delovni pro- stor, svoj atelje, svoj svet umetnosti; tu uresničujeta svoje sanje in svoja hotenja. Oba sta se začela ukvarjati z umetnostjo pred več kot de- setimi leti in v kratkem času dosegla dokaj visoko estetsko in umetniško raven izdelkov - o čemer priča več samostoj- nih in skupinskih razstav ter snemanje za RTV Ljubljana. Njune izdelke pa srečamo tudi v zdravstvenem domu in v avlah nekaterih hotelov. Sta umetnika, ki ju umetnost du- hovno izpopolnjuje; iz nje čr- pata vir energije za naporno delo v službi in po njej. Alica Javšnik slika z banja- mi za tkanino na fino dvakrat tkano platno. Uporablja po- sebno tehniko, ki jo le redko zasledimo - barve nanaša s palčkami, kar zahteva ure in ure potrpežljivega dela; izde- lek pa ima poseben čar. O nje- nih umetninah bi lahko rekli, da dihajo toplino in svojskost podvodnega sveta. Vilibald Krajnc ustvarja v glini. Motive za svoje skulp- ture z nadrealističnim odten- kom črpa iz narave. Vzor so mu stari mojstri, vendar jih ne posnema; iz njihovih del črpa le znanje, ki ga potem na svoj način prenese v glino. Za nje- govo delo je značilna mehkoba likov in pestrost oblik. Alica Javšnik in Vilibald Krajnc pa nista umetnika, ki bi se zapirala v svoj svet; želita si, da bi čim več ljudi spoznalo njuna dela, da bi se ob njih sprostili in uživali. Želita po- magati ljudem v svet umetno- sti in lepši jutri. Pri svojem de- lu sta neugnana in polna načr- tov - v teh vročih poletnih dneh sta ravno sredi priprav za dražbo likovnih del v korist obolelih za cerebralno para- lizo. IVANKA ZAJC-CIZELJ Glasbeno življenje Podčetrtka Za turistični kraj. kot je Podčetrtek, je glasbeno dogajanje pomembno. V Podčetrtku imajo kar dva pevska zbora: mešani pevski zbor s petdeset pevci, ki je nastal lani, drugi podčetrtški, moški pevski zbor s šestindvajsetimi pevci, pa je bil ustanovljen, kot pravi zborovodja Andrej Kelemina, leta 1975. Oba zbora veliko nastopata za goste Atomskih toplic in tako so kulturno obogatili bivanje številnih gostov. Podčetrteška zbora redno sodelujeta na občinskih in območnih revijah pevskih zborov. Za svojo glasbeno dejavnost so dobili že številna priznanja, tudi srebrni znak OF. Podčetrteški pevci, ki delujejo v okviru domačega prosvetnega društva »Vladimir Nazor," so pobrateni s koroškoslovenskim prosvetnim društvom »Trta« iz Žitare vasi in oboji se srečajo vsako leto v enem od obeh krajev. Pobrateni so prav tako s pihalnim orkestrom iz bližnjega Desiniča v Hrvaškem Zagorju, s katerimi razvijajo bogato sodelo- vanje. B. J. Pogled uprt v prihodnost »Gradimo na tradiciji, pol- ni smo zavzetosti in naši po- gledi so uprti v prihodnost, ker s tem, kar imamo zdaj, še nismo zadovoljni,« pove pred- sednica kulturnega društva v Zibiki Helena Rančigaj, ki vodi društvo eno leto. Po poklicu je vzgojiteljica, ne manjka pa ji načrtov, idej, predvsem pa misli, da jih bodo zavzeti člani njihovega društva tudi uresničili. Vsako leto igrajo v Zibiki dve igri. Za pustne dni kome- dijo, za resnejše dni dramo. Le- tos so postavili na oder Kome- dijo ljubezni, avtorja Noela Co- warda. Igro so odigrali v gasil- skem domu v Zibiki, vsako le- to pa s pripravljeno igro gostu- jejo v Loki pri Žusmu. Jeseni običajno komedijo ponovijo še na domačem trgu. Letos se je prvič podala v režijo Helena Rančigaj, vse prejšnje igre pa je režiral ravnatelj osnovne šo- le v Zbirki Tone Gaberšek, du- ša kulturnega življenja v kra- jevni skupnosti Zibika. Člani kulturnega društva v Zibiki (50-60 po številu) so letos ustanovili še moški pev- ski zbor, ki šteje 34 pevcev, vo- di pa jih Roman Drofenik iz Šmarja. Prepevati so začeli sta- re narodne pesmi, jih oživljati še naprej, k čemur bi radi pri- tegnili še ženske. Te bi z vese- ljem prepevale, a jim manjka pevovodja. mladina pa je nav- dušena za folkloro, pa jim prav tako primanjkuje mentorja. Lani so v Zibiki pripravili v šoli zelo uspelo likovno raz- stavo likovnika Janka Orača, pri obujanju starih običajev pa tudi niso na zadnjem mestu. Vsako leto je tudi zelo od- mevno srečanje narodnoza- bavnih ansamblov, kjer nasto- pajo v tekmovanju posamezni- ki z lastnimi skladbami posa- mič ali v ansamblu. Letošnje srečanje, osmo po vrsti, bo av- gusta. Kulturno društvo v Zibiki pa ne beleži samo uspehe, ampak se srečuje tudi s težavami. To so predvsem mentorji, kijih ni in neustrezni garderobni pro- stori v gasilskem domu. Vsa sredstva, kijih društvo s svojo dejavnostjo zbere, bodo odslej namenili za nabavo garderobe in scenografijo. Če članom uplahne pogum, pa jim je v za- dovoljstvo polna dvorana in načrti za naprej, katerih ni malo. ZDENKA STOPAR Konjiška knjižnica pod okriljem Delavske univerze Vse do letos je bila konjiška občinska ljudska knjižnica samo-^i stojna delovna organizacija, ker pa ni imela minimalnega števila delavcev, je bil njen status delovne organizacije pravzaprav protizakonit. Poleg tega ni imela ustrezno opremljenih prosto- rov in DO predpisanih standardih sploh ni bila matična knjiž- nica. Čuden položaj so v Slovenskih Konjicah delno rešili z njeno priključitvijo Delavski univerzi, za matičnost knjižnice pa bo treba še marsikaj urediti. Delavska univerza je enovita delovna organizacija in knjižnica je postala le ena od njenih internih enot. Število delavcev v knjižnici je ostalo nespremenjeno, morajo pa si pridobiti ustrezno strokovno izobrazbo. Prostori knjižnice so ostali v konjiškem Domu kulture, ker pa so zdaj vsi prostori v tem domu v upravljanju Delavske univerze bo mogoče knjižnične prostore razširiti v isti stavbi. Postopno bodo v knjižnici gradivo uredili po področjih in prvi načrt je ureditev mladinskega oddelka. Razmišljajo pa tudi o novostih kot je na primer izpo- soja videokaset. Z vsemi naštetimi spremembami naj bi do leta 1990 zagotovili predpisane pogoje, da bi lahko konjiška knjižnica dobila status matične. ID 0 dBia¥nosU Turističnega društva Turistično društvo v Gor- pjem gradu deluje že 100 let. y Gornjem gradu so z letoš- njo zasedenostjo turističnih iinogljivosti v penzionih in pa šestih turističnih kmeti- jah večinoma zadovoljni, zasebnih sob ne oddaja nih- fe več, čeprav so še pred de- jetimi leti tam sprejemali vehko gostov. Največ go- stov prihaja iz Zagreba in Reke, za goste iz Srbije pa go postali predragi. V letošnjem letu je Turi- stično društvo pri turistični recepciji postavilo dve tabli: i obvestili o turističnih zna- menitostih in drugo, z obve- stili o turističnih kmetijah, penzionih in gostiščih. Turi- stični delavci pravijo, da je od turistične takse malo pri- hodka in si ga največ priskr- bijo z veseličnim delom tra- diconalnega »Čebelarskega praznika«. Prazniku, ki se omenja tudi v Slovenskem krajevnem leksikonu, name- ravajo v prihodnjem letu da- ti novo ^podobo. Prihodek vlagajo nazaj v kraj, za ureja- nje kraja pa namenijo tudi veliko prostovoljnega dela. Turistični delavci načrtujejo, da bi katedralo po končani obnovi osvetlili z reflektorji. Z delom predsednika dru- štva, Ivana Presečnika, so zelo zadovoljni. »Vsepovsod Ivan Presečnih, predsednik sto let starega Turističnega društva. je najprizadevnejši«, pravijo turistični delavci. Pred letoš- njim Čebelarskim prazni- kom je društvo v sodelova- nju z lovci, gasilci, planinci in mladinci »Smreke« do- končalo večji prizidek pro- svetnega doma, namenjen za prireditve. V prizidku so lič- ni kioski za prodajo spomin- kov, napitkov in za srečolov. V centru kraja. Gornji grad nima več statusa mesta, ima- jo v leseni brunarici turistič- no recepcijo, kjer dajejo turi- stične informacije, tudi tele- fonske in spominke. V bru- narici imajo tudi prostor za sestanke, v njej pa je tudi ki- osk Tobačne tovarne, z red- no zaposleno delavko. Ta de- lavka dela tudi za potrebe Turističnega društva. Kot se spominja vedno de- javni Ivan Poličnik, nekda- nji predsednik društva, so s pomočjo Aleksandra Vi- dečnika, pred desetimi leti, izdali bogat barvni prospekt. Lansko leto so ga, v nakladi 9 tisoč izvodov, ponatisnili. Ivan Poličnik se z zadovolj- stvom spominja pred leti za- čete turistične akcije za naj- lepše cvetlice in najurejenej- še domove, ki se je začela na pobudo Zorana Vudlerja iz Celjske turistične zveze. Pri- rejali so tudi ekskurzije in so si ogledovali najbolj urejene kraje v turistično razvitih alpskih deželah. Akcija za urejenost Gornjega grada še vedno traja in najurejenejši domovi v vsem Zadretju do- bijo priznanja. V začetku so se krajani za urejanje domov zelo navdušili, z leti pa je to okraševanje postalo že sama po sebi razumljiva navada. Neurejeni domovi so postali velika izjema. Gornji grad daje danes resnično nadpov- prečno urejen videz. BRANE JERANKO V brunarici, v središču Gornjega grada, je turistična recepcija. Veliko turistov, premalo prometa želje Savinjske kajak šole, da z organiziranim strokov- nim vodstvom skuša oboga- titi turistično ponudbo zgor- nje Savinjske doUne, se ures- ničujejo le delno, saj ni takš- nega odziva kot so ga priča- kovali. Kljub temu, daje tam letos izredno veliko tujih tu- ristov in da so pripravili tudi obširen propagandni materi- al, pa ne morejo najti skup- nega jezika z organizatorji bivanja turistov! Nekaj težav je tudi z ribiči, ki jim seveda ni všeč, da jim »preganjajo« ribe. Kot nam je povedal Rok Šribar je več izposoje čolnov, kar je seveda cenejša varianta. »Trikrat, štirikrat zamah- nejo z vesli, se dvakrat pre- obrnejo in se sproti še malo okopajo. Kot da bi bili na blazini. Mi jim hočemo po- nuditi več. Da bi znali pravil- no ravnati s čolnom in da bi spoznali lepote narave iz drugačne perspektive. Pa kaj, ko nam npr. v hotelu Prebold očitajo, da smo pre- dragi, kjer pač gostom nudi- jo svoje storitve napol za- stonj,« nam je povedal Rok Šribar. EDI MASNEC ^Pina avstrijskih turistov se je odločila za Savinjsko šolo, ki so jo poiskali sami, brez domačih »posred- Osvežitev v bazenu Prebold Redki so bazeni, kjer temperatura vode ni manjša od temperature zraka. V preboldskem bazenu, pa se je resnično mogoče ohladiti, saj voda, ki priteče v bazen izpod Žvajge, ne presega 23 stopinj, redno pa jo menjajo. Toplo \Teme gre na račun tako kopalcem, kot tudi mladincem, ki z bazenom upravljajo, saj se vsak dan zvTsti preko 300 kopalcev. Vstopnina ni visoka, za odrasle 2000 in za otroke 1000 din. redno pa organizirajo tudi plavalne tečaje. EDI MASNEC FlosarskI dnevi v Ljubnem V Ljubnem ob Savinji se danes začenjajo štiridnevne prireditve Flosarskega bala. Bal se bo začel z dopoldan- skim tekmovanjem paraple- gikov v namiznem tenisu. V petek bodo odprli slikar- sko razstavo Pepce Platov- šek iz Ljubnega, zvečer pa bo flosarsko rajanje na Pla- cu. Sobotni, športni del veU- ke prireditve, se bo začel z šahovskim turnirjem v Vrbju, nato bo odbojkarski turnir na Forštu in opoldan- ski turnir v kegljanju na Er- menčevem kegljišču. Zvečer bo zabvni program mladih flosarjev ob spremljavi do- mačih kitaristk. Sobotni ve- čer bodo zaključih z veseU- co. Nedeljsko jutro bo v zna- menju budnice ljudskih god- cev, ki bodo igrah po trgu. Po budnici bo nogometna tekma med ribiči in kajakaši in demonstracijski nastop šolanih psov na Forštu. Osrednji del prireditve v nedeljo popoldan se bo za- čel s slavnostno povorko s prikazom starih ljudskih običajev. Najzanimivejši del Flosarskega bala bo popol- dansko udiranje flosa in flo- sarski krst na Savinji. Nato bodo podehh priznanja Turi- stičnega društva za najureje- nejšo ljubensko hišo in oko- Uco hiše. Štiridnevno prire- ditev bodo zaključih z vese- lico. BJ Slaba solčavska turistična žetev Solčavsko turistično dru- štvo je sredstva, ki jih za- služijo s turistično takso (društvo dobi 45 odstotkov zaslužka) namenilo za na- kup prospektov Gornje Sa- vinjske doline, za zabojnike za smeti in za vodnjak pred »Rinko«, ki je namenjen planincem. Turistično društvo ima svoje prostore v svoji »koči« v Solčavi in turistični kiosk pri slapu Rinka. V kiosku imajo zaposlenega sezonca, ki daje turistične informacije in prodaja spominke. Pred- sednik društva Ivan Kosmač se spominja, da je turistično društvo posvečalo precej po- zornosti razvoju turizma na kmetijah. V tej turistični pa- nogi je opazen zastoj in me- ni, da je vzrok v manj ugod- nih kreditnih pogojih. Na Solčavskem je le 5 izrecno turističnih kmetij, ker je ne- kaj kmetov to dejavnost opustilo. Predsednik je gle- de domačega turizma zelo kritičen, še zlasti do turizma v Logarski dolini. Misli, da bi v Logarski dolini potrebo- vali kakovostnejši turizem, boljše usluge, višjo kategori- jo in ne le turistične zmoglji- vosti zaprtega tipa delovnih organizacij. Solčavski turi- stični delavec je kritičen tudi do nestabilnih cen turistič- nih storitev, ker je nemogoče izdati cenik za vso sezono. Na Solčavskem ponujajo go- stom precej, tudi cene turi- stičnih storitev so veliko niž- je od 'obmorskih, vendar je za ta lep turistični predel premalo zanimanja. BRANE JERANKO Debelejši nahrbtniki planincev Pravi, tisti najboljši del le- tošnje planinske sezone si- cer šele pride, vendar je bil že doslej obisk planinskih postojank v Savinjskih Al- pah kar dober. Čisto drugače pa je z izkupičkom; vse manj ljudi si lahko privošči kakš- no enolončnico, pivo ali» kakšno drugo pijačo v plani- nah, vse bolj debeli pa so na- hrbtniki planincev. Franci Šterk, ki s svojo ženo Fani že četrto leto skrbi za Frischa- ufov dom na Okrešlju oce- njuje, da letošnji obisk te planinske postojanke ni bil nič manjši kot prejšnja leta, zato pa se je za kakšnih 30 odstotkov zmanjšal promet. Manjši izkupiček seveda pomeni več težav za planin- ska društva, ki skrbijo za po- stojanke, saj so že doslej zelo težko zbrala denar za obno- vo, poslej pa se bodo verjet- no morala vse bolj zanašati na pomoč delovnih organi- . . S.ŠROT Premalo znana jama Rotovnikovo jamo, ki jo upravljata Turistično dru- štvo Šoštanj in Šaleški ja- marski klub »Podlasica« iz Topolšice, so odprli že predlanskim. Prizadevajo si, da bi z zanimivo jamo seznanili širšo javnost. Jamo so odkrili pri ureja- nju temeljev stanovanjske hiše, leta 1978, vendar sojo zaradi pomanjkanja denar- ja lahko odprli za javnost šele leta 1986. Dolžina razi- skanega dela jame je 54 ki- lometrov, nahaja pa se med Šoštanjem in Titovem Ve- lenjem. Posebnost jame so ježki, aragonitni minerali, druga posebnost jame pa je tudi ta, daje vhod v jamo iz stanovanjske hiše. Jama je odprta vse leto. Celjsko spomeniško var- stvo in jamarski klub iz To- polšice bosta z odkriva- njem jame nadaljevala, gj PIANINSKI KOTIČEK Obnovljeni planinski poti Kot smo lahko prebrali re- portažni zapis Srečka Šrota v NT (21/7) o delu na obnovi planinske poti skozi Turški* žleb, lahko s ponosom in zado- voljstvom ugotovimo, daje bi- la obnova poti dokončana pred rokom, skoro za dan vstaje. Pr- vo pot skozi Turški žleb je zgradila po začrtani trasi prof. Frischaufa Savinjska podruž- nica SPD v letih 1894-1900. S cementne tablice se da ugo- toviti, da je bila pot obnovljena še 1. VII. 1957 (obnovila pla- ninska vodnika Andrejko- Peter). Sedanja obnova je res teme- ljita in opravljena po sodobni tehnologiji. Tega ne bi bilo, če ne bi delali prostovoljno, in tu- di ne brez pomoči mnogih ne- imenovanih darovalcev. Iskre- na jim hvala. Tako sedaj lahko varno gremo po zelo zahtevni planinski poti skozi TURŠKI ŽLEB na Skuto (2532 m), na Rinke (Štajersko 2289 m. Koro- ško 2433 m. Kranjsko 2453 m) in čez Pode mimo bivaka do Cojzove koče. Z vrha žleba (2114 m) gremo na vzhod čez Turško goro (2251 m), Kotliče (1949 m) do Koče na Kamniškem sedlu. Tu se spustimo po prav tako sedaj obnovljeni planinski poti na Okrešelj. Prehod je odkril prof. Frischauf skupaj z Jane- zom Piskernikom leta 1876. Tako sta obnovljena dva dela slovenske planinske transver- zale. Čaka pa nas še obnova dela poti z Robanove planine na Korošico. Komisija za pota pri PZS ima oktobra še v načr- tu dokončanje obnove poti na Raduho. skupno s seminarjem za inštruktorje - markaciste in področnim zborom markaci- stov. Prav tako je želja Savinj- skega MDO, da bi jeseni do- končali ob tečaju markacistov, še ostali del poti čez Hudičev graben na Celjsko kočo oziro- ma Tovst. Š.J. 10. STRAN - NOVI TEDNIK 4. AVGUST Pšenica v silosili v Merxovih silosih v Trnovljah nadaljujejo z odkupom pšenice z na- šega in dolenjskega ob- močja, prve pošiljke žita pa so že dobili tudi iz Hr- vaške. Z odkupom in kako- vostjo letošnjega pridelka so v Mlinsko predelovalni industriji Celje zadovolj- ni, pričakujejo pa, da bo- do pridelovalci izpolnili vse pogodbene obvez- nosti. Do vključno ponedelj- ka, 1. avgusta so v Merxo- vih silosih vskladiščili 4 tisoč 900 ton pšeničnega zrnja iz Slovenije in Hrva- ške. Kmetijske zadruge in kombinati so iz lastne proizvodnje oddali 2 tisoč 400 ton pridelka, kmetje kooperanti pa še dodat- nih tisoč 460 ton. Iz hrva- ških polj so doslej dobili nekaj več kot tisoč ton zr- nja, v Mlinsko predelo- valni industriji pa ugotav- ljajo, da se odkup po po- godbenih obveznostih dogovorjenega žita s Celj- skega počasi že zaklju- čnje. I. F. Z NOVIM TEDNIKOM TUDI NA MORJU Zalfljučelc tabora je treba prenesti v živl|en|e Udeležene! raziskovalnega tabora Šentlur 88 svetujejo kmetom marsikaj, kar bo težko uresničiti Udeleženci mladinskega raziskovalnega kmetijsko- veterinarskega tabora Šentjur 88 so ob koncu svo- jega dela, sredi julija, izde- lali tudi posebno razisko- valno nalogo in zaključno poročilo v katerem so strni- li svoje ugotovitve. Precej njihovih nasvetov, ugotav- ljajo kmetje, pa bo kar tež- ko spraviti v življenje, saj za to niso izpolnjeni osnov- ni pogoji. Študentje agronomije, ži- vinoreje, veterine in sociolo- gije, ki so pod mentorskim vodstvom pospeševalca kmetijske pridelave šentjur- skega Kmetijskega kombi- nata Zdravka Brgleza in ve- terinarja Francija Zapuška ter profesorjev svojih fakul- tet raziskovali obstoječe raz- mere, so ugotovili, da bi bilo za večjo kmetijsko pridelavo na planinskem območju po- trebno spremeniti kar nekaj stvari. Tako so zaradi težkih, nepropustnih tal, ki niso pri- merna za intenzivno polje- delstvo, kmetom svetovali, da travnike .po štirih letih preoijejo in sejejo silažno koruzo ter naslednje leto eno izmed žitaric, nato pa lahko za štiri leta zemljo spet zatra- vijo. Ob analizi prsti so tudi ugotovili, da zemlji primanj- kuje fosforja ter kalcija, zato pa bi morali kmetje uporab- ljati več fosforjevih gnojil in zemljo apniti. Tukaj pa so raziskave in nasveti mladih raziskoval- cev že naleteli na prve teža- ve. Kmetje namreč opozarja- jo, da čistih fosforjevih gno- jil ni dovolj v prodaji in da zemljo - kolikor jo zaradi vi- sokih cen umetnih gnojil sploh še zmorejo - gnojijo s tistimi zmesmi, ki jih lahko kupijo. Mladi raziskovalci so ugo- tovili tudi dobro botanično sestavo rastlinske odeje, de- lež trav je tudi do 65 odsto- ten, prevladujeta pa bela in črna detelja. Zaradi ustrez- nejše mineralne in provita- minske sestave košene kr- me, so kmetom svetovali zgodnejši odkos, saj bi s tem lahko vplivali na splošno zdravstveno stanje živali in predvsem njihove reproduk- cijske lastnosti. Ob analizi krvi pa so veterinarji ugoto- vili, da živalim manjka natri- ja in so kmetom svetovali, naj vsak dan hrani dodajajo tudi žličko kuhinjske soli. Ob pregledovanju živalske črede s tega območja so mla- di raziskovalci ugotovili, da je večina krav svetlolisastih, nekaj pa je tudi rjavih in kri- žank. Za skoraj vse pa velja, da so prelahke in prenizke, velike razlike pa se pojavlja- jo med posameznimi hlevi in tudi znotraj ene črede. Ugo- tovili so tudi to, da na osmih kmetijah, ki so jih podrobne- je raziskali, nimajo podatkov o koUčinah in kakovosti na- niolženega mleka ter repro- dukcijskih parametrih za daljše časovno obdobje. Prav tako neustrezno - ven- dar bodo kmetje z lastnim denarjem lahko le malo spre- menili - pa je tudi stanje v hlevih. Le-ti so zvečine sta- ri in neustrezno grajeni, po- leg tega, da so neopremljeni, pa so v njih opazili tudi pre- veliko relativno vlago v zra- ku, slabo zračnost, visoke temperature in preslabo osvetljenost, kar vse vpliva na manjšo mlečnost in slab- šo plodnost živali. Mladi raziskovalci so pri svojem delu nanizali še ne- Mladinskega raziskoval- nega kmetijsko veterinar- skega tabora Šentjur 88 s sedežem v Šentvidu pri Planini se je udeležilo 20 študentov agronomije, ve- terine, živinoreje in sociolo^ gije, pri svojem raziskova- nju pa so natančno obdelali 8 kmetij v Šentvidu, Podpe- či pri Šentvidu, hodropolju in Golobinjeku. kaj splošnih ugotovitev u kmetom svetovali, kako k skrajšali čas med telitvam ki so zdaj predolge, in izbo] šali starostno sestavo v'sv jih osnovnih čredah. Sic^ pa so udeleženci tabora ug( tavljali, da bi morali s svojji delom nadaljevati tudi v pi hodnjih letih ter zdaj zas^ Ijene raziskave še izpop< niti. IVANA FIDU Včasili so več pcii, a mani pili v ZIbIkl smo obiskali Tončko Bračko v trdno grajeni hiši z bal- konom v Zibiki živi zgovor- na in preudarna kmetica Tončka Bračko. Na njenem obrazu ni videti trpljenja, niti starostnih gub, ki bi bi- le samoumevne pri njenih dvainsedemdesetih letih. Pred sedeminštiridesetimi leti se je iz spodnjega Tin- skega preseUla v Zibiško vas in se omožila z možem Tone- tom. Štirje otroci so se jima rodili, tri hčere in sin, ki se je ponesrečil v prometni nesre- či in je bil predviden za na- slednika. Bolečina za njim še ni usahnila v materinem sr- cu, v veliko tolažbo pa so ji hčere, ki so vse pri kruhu, najmlajša Mira pa je z druži- no ostala na domačiji. Ta res ni velika, vsega sku- paj imajo pet hektarov zem- lje. V stali muka pet krav in mleko, ki ga namolzejo dajo vse v prodajo. Dnevno odda- jo 25 do 30 litrov mleka. »Z mlekom je tako, da se plačuje po potrebi, zadruge, v katero se oddaja in ne po kakovosti, kar bi moralo bi- ti.« V svinjaku kruli osem prašičev, nekaj za zakol, ne- kaj za prodajo. Mleko in me- so, ko ju prodajo, sta edini zaslužek te kmetije. Sicer imajo mehanizirano, premo- rejo traktor in molzni stroj, poleg tega pa še pridne roke mladih, ki poprimejo, ko pri- dejo iz službe. »Včasih se je živelo bolj skromno, recimo pred pet- desetimi leti. Oba z možem sva kmetovala, mož je poleg kmetije še zidaril, pa smo ko- maj živeli. Največ dela ved- no pade na kmečko gospodi- njo, ki je vedno žrtev na kmetiji. Da sem zaslužila kakšen dinar zraven sem ve- liko šivala za furmane, kuha- la sem po ohcetih in poprije- la za vsako delo. Otroke je bilo včasih težko izučiti- Spominjam se, da se je brat šel učit za krojača in je kot vajenec še prejemal klo- fute. Otroci revnih družin so delaU za obleko in hrano, sta- ri ljudje so spaU po Ustnicah in prejemali hrano vsak dan pri drugem kmetu. Najhuje je bilo med vojno. Mož je bil v partizanih, po mene pa so velikokrat prišli Nemci. Nazadnje sem se skrila na osvobojeno ozemlje na Planino pri Sevnici. V va- si smo imeli izdajalca, zato so tu pri nas veliko ljudi lik- vidirali. Tako se sprašuje kmetica Tončka iz Zibike in preudar- no razmišlja. »Slabi časi gre- do noter, vse tako kaže, da bo zdaj kmet delal samo za hrano.Draginja je že taka kot pred drugo svetovno vojno, v nečem pa je razlika: ljudje so bili včasih bolj zadovoljni kot .so zdaj. Peh so. Prišli so kosci do konca brazde in za- peli, zdaj nobeden ne poje več. Se pa zdaj veUko vef pije kot se je včasih, čeprav šmarnice pri nas skoraj n' več, ker imajo ljudje strah pred njo. Znorela je ljudi- zdaj pa se to dogaja bolj P^' časi...« Kmetica Tončka Bračko nas je z drobnimi in hitrimi koraki popeljala še v njei^ »gartelc,« kjer goji zelenjav*^ in mnogo rož. Videli smo^^ narcise, vrsto, ki že izumif^ in za katero bo Tončka že poskrbela, da ne bodo ^'^ v pozabo. Spominja se zibi' ške idilike, ki je že dolgo |^'' a bo ta slika v njenem živl)^' nju ostala do konca dni. ^ ZDENKA STOPA/: FOTO: EDI MASNE^ SIfupal pri delu in Jelu Družini Sadek In Očke skupaj pridelata vse za življenje Angela Očko in Amalika Sadek sta tistega dne pekli kruh in kuhali južino. Osta- lih sedem članov dveh dru- žin ni bilo doma. Dan je bil ravno pravšen za delo na travniku in v vinogradu. Vsesti se Angela in Amalika nista imeli časa. Hiteli sta za svojim delom in zraven kakšno rekli. Skušala sem ugotoviti, kje sploh sem - pri Sadekovih ali pri Očkovih. Ampak to sploh ni bilo pomembno. Obe družini v zaselku pod Gorenjem namreč živita sku- paj. Skupaj so pri delu in je- lu že od nekdaj. No, nekoč davno, sta bila to dva grunta. Angelina stara mama se je priženila k sosedu in postala lastnica obeh gpuntov. Šele njen sin, Angelin oče, je do- mačijo spet razdelil med An- gelo in njenega brata. Razde- litev pa je bila le na papirju. Družini sta se že navadili, da sta skupaj skrbeli za skoraj 30 hektarjev zemlje (16 hek- tarjev obdelovalne). Dela je vehko in ker je zemlja v hri- bih, je tudi težko. Kdo bo kaj delal, se ni treba dogovarjati. Delo samo kliče pridne roke in zanj zagrabi tisti, ki lahko. »Glavnega pri hiši ni. Vse je treba narediti. Tu se ni kaj prepirati ne kaj ukazovati. Sicer pa tudi jeze nimamo časa past,« sta povedali An- gela in Amalika. Dela in skrbi jim res ne zmanjka. Preživeti je treba devet ludi - samo ena izmed hčerk se vozi na delo v doli- no - in poskrbeti za 17 glav govedi. Vse, kar potrebujejo, pridelajo sami. Včasih so imeli v grabnu žago in mlin, pa je voda upadla in imajo sedaj oboje kar doma, na elektriko. Brez umetnih gno- jil in brez vsakih škropiv pri- delajo hrano za svoje potre- be. Pšenico, ki jo pridelajo, tudi sami zmeljejo in iz nje pečejo kruh - dve peki po sedem hlebov za teden dni. Pa ne pojejo vsega sami. Skoraj ne mene teden, ko ne bi imeli delavcev. Lani so de- lali silos, letos fasado. S hišami in gospodarskimi poslopji je sploh veliko kri- žev. Vsega je po dvoje: dve hiši, dva hleva... »Ja, veliko cimprovja imamo. Enkrat je treba popravljati tu, drugič tam. Vedno kaj,« malo poto- žita. Ampak saj je delo njiho- vo življenje. Od dopustih se z njima ni kaj pogovarjati. »Kje pa ste še videli kmeta na dopu- stu?« Pa vendar so s svojim načinom življenja zadovolj- ni. Takšno je vedno bilo. V dolini pa bi njihovi kmetiji reku da je samooskrbovalna in da pridelujejo biohrano. Sadekovi (to ime se drži obeh kmetij) ne razumejo, kaj je v tem posebnega. MILENA B. POKLIC Angelo Očko in Amaliko Sadek smo ujeli pri kuhanju kosila za devet lačnih ust dveh družin. KOZERUA; Kmetje smo vsi! če vzamemo, da je kmet v povojni zgodovini postal žaljivka, smo res pravi kmetavzarji. Saj ne, da ni za »občudovati kako tudi tale poldrugomiljdhski sloven- ski jezik raste v moderne čase in se bogati z novimi pomeni starih besed; ali kar nekaj truda nas bo stalo, da postane kmet ne zgolj družbenopolitično, ampak tudi pomensko čislana človeška vrsta. Je pa za to že skrajni čas. Sicer pa to tako ah tako veste iz lastne izkušnje: »imeti« koga svojih dandanašnji na kmetih, pomeni živeti ceneje, če ^e ne sploh živeti. Ko smo razlastili večinoma nemško ah nemškutarsko meščan- stvo na Slovenskem, smo se štiri desetletja trudili skrivati svojo generacijo, dve, n^več tri rodove stara kmečka kolena. Zdaj, ko je peščica slovenskih kme- tov, kije najprej preživela uradno zanikanje, da sploh kot kak razred obstajajo, ko nato od hude kmečke politike ni pomrla od dela in pomanjkanja, zdaj spet vsi iščemo svoje kmečke korenine, z njimi pa jabolka, krompir, ocvirke in kakšno svinjsko polovico. Kmetje nas mirno gledajo in nam nalagajo. Vse daljne »tete z dežele« so postale kmetice, vsi »zarukani strici s kmetov« so postali kmetje. In ljubi slovenski jezik je poleg dveh dobil za kmeta še tretji pomen. Prvi je seveda tak poljedelski in živinorejski, drugi bolj vnič- dajalen, zaničevalen, tale najnovejši pa ima tak kraljev- ski, masten prizvok. Pšenička pa mirno v kaščah zori, čeprav jo bodo letos zavoljo nizkih odkupnih cen zaradi lanskega uvoza iz Velikih Ameriških Držav požrli večidel kar pujsi. Če nismo Slovenci kmetav- zarji ... BRANE PIANO 4. AVGUST 1988 NOVI TEDNIK-STRAN 11 Obisk pri Slovencih v Kanadi Sem starejša invalidska upokojenka in živim skrom- jjo v Celju. Težko sem se S tremi otroki prebijala skozi življenje in niti v snu nisem pomislila, da bom kdaj poto- vala po svetu. Leta 1986 me je nepričako- vano obiskal bratranec Mar- tin Janežič. Po enaintridese- tih letih bivanja v Kanadi je obiskal domovino in me že- lel spoznati. Srčanje je bilo ganljivo, vendar prekratko, da bi se bolje spoznala. Po enem letu pa sem dobila iz Kanade brzojavno povabilo in letalsko karto za Montreal. IVlalo sem bila prestrašena, Icajti nikoli še pisem potova- la z avionom. Želja po snide- nju z bratrancem Martinom pa je bila močnejša. Tako sem se decembra 1987 znašla v Jato vem letalu. Moj strah je bil zaman. Potovanje je bi- lo mirno in prijetno. Pristan- ka v Montrealu skoraj nisem čutila. Martin meje že čakal. V veliki pristaniški zgradbi sem gledala vrvež ljudi, ki so govorih v meni neznanih je- zikih. Povsod okrog mene blišč razsvetljave, udobje in veliko zelenila. Nisem dobro vpila okolja vase, ko meje že Martin posadil v udoben se- dež svojega avtomobila in odbrzela sva proti njegove- mu domu. ^ Po približno enourni vož- nji sva prispela v St. Hubert. To je kraj blizu Montreala, kjer ima hišo moj bratranec Martin. Pričakala naju je nje- gova žena. Šele tukaj sem prišla k sebi, da sem se za- vedla pravega snidenja s so- rodniki. Sprejem je bil prisr- čen in solze radosti so nam sijale v očeh. Dobila sem svojo sobo udobno in čisto, ogrevano z elektriko. Bil je že večer in po bogati večerji sem še malo pasla radoved- nost na njihovem TV progra- mu, ki so mi ga sproti preva- jali, potem pa me je utruje- nost potovanja premagala. Naslednji dan sem si ogle- dovala, kako Martin živi. Za moje skromne pojme je bila to sanjska hiša. Kmalu se je začel cirkus, ki ga moje živ- ljenje do takrat ni poznalo. Bila sem pri Martinu in nje- govi prijazni ženi Irmi, ki je tudi Slovenka, tri mesece. Cirkus, ki sem ga omenila je bil zelo prijeten. Obiskalo nas je dosti Martinovih prija- telj ev-Slo vence v in mi smo obiskovali njih. Najprej pa so me prišli poz- dravit Martinovi otroci. Vsi trije so izobraženi, odrasli in poročeni. Sprejeli so me kot svojo in me obdarili. V času mojega bivanja pri Martinu me je biskalo mnogo njego- vih prijateljev-Slovencev. Bili so zelo prijazni in pred- vsem radovedni kako je v Jugoslaviji, njihovi domo- vini. Vsi so zelo dobro sezna- njeni z gospodarskimi in po- litičnimi dogajanji pri nas, saj redno prebirajo naše ča- sopise. Z velikim interesom so poslušan vsako podrob- nost in novico, ki sem jo zna- la povedati o njihovi domo- vini. In ravno ta neverjetna navezanost na rodno grudo je razlog, da sem napisala te vrstice. Kulturno življenje Sloven- cev v Montrealu je resnično bogato. Družijo se v vrsti kulturnih in športnih dru- štev. Imela sem občutek, da njihov visok standard in pol- no življenje, ki ga živijo, ne bi bilo to kar je, če ne bi vse- bovalo začimbe, ki se imenu- je - spomin- na domovino. Tudi v zasebnem življenju ne morejo eden brez druge- ga. Kljub velikim razdaljam se redno obiskujejo. Kamor- koli me je Martin peljal, sem slišala le slovensko besedo. Zanimivo je, da je ena stič- nih točk Slovencev v Mon- trealu - mesnica. Mesnico ima namreč Slovenec Toni. To je lep, čist in urejen lokal, kjer sam izdeluje prvovrstne mesne izdelke. Dan za dnem se mu oglašajo prijateli, ka- terih je Toni zelo vesel in po- streže z obrokom. V vsakega pa tudi vztrajno vrta, če ima k^ novic iz domovine. Pono- sen je na svojo domovino, saj ima tudi njegov lokal velik napis - Slovenija market. Tudi v Martinovem domu se čuti stalna navezanost na domovino in rojake. Neneh- no se obiskujejo in njegovi ženi Irmi ni nikdar težko po celodnevnem delu postreči še goste. Enkrat tedensko pa se snidejo na ogromnem kegljišču, kjer se ob rekre- aciji pogovarjajo o proble- mih iz vsakodnevnega življe- nja in o domovini. Martin me je povsod vzel s seboj in bilo je res prijetno. Prijetno je bi- lo predvsem zadovoljstvo, ki sem ga brala na obrazih roja- kov ob dejstvu, da im^o ob sebi živega človeka iz domo- vine. Omenila bi še samo praznovanje novega leta Slo- vencev v Montrealu. Na zad- nji dan starega leta smo se zbrali v veliki okrašeni dvo- rani. Povsod sem slišala slo- vensko besedo in videla pri- jazne obraze. Program je bil sproščen in poslušah smo slovensko glasbo ter vmesne točke v slovenščini. Prijetno smo se zabavali in plešah do jutra. Toliko prijaznih trenutkov sem doživela pri rojakih v tu- jini, da mi bo ostalo v trd- nem spominu. Vendar vse lepo hitro mine in tudi zame je prišel čas slovesa. Slovo je bilo težje kot snidenje. To- krat nisem gledala bhšč in lepote letališke zgradbe. S solznimi očmi sem gledala v moje sorodnike, ki so mi žalostno mahaU v slovo. VLADIMIRA MAJMERLE Celje SOS za živali Vsakič, ko si v tej tropski vročini natočim kozarec hladne in osvežilne pijače, porečem: naša družba je spet na preizkušnji. Se bo kdo oglasil in opozoril lastnike živali, naj ne skrbijo le za po- tešitev lastne žeje in za zah- vanje .svojega vrta? Prebi- ram časopise, poslušam ra- dio in gledam televizijo, a kot bi bilo zakleto - ni be- sedice, da je v teh tropskih valih potrebno poskrbeti, da se bodo odžejale tudi živali. Reklame za osvežilne pijače kar tekmujejo, a o kapljici vode, ki jo je žival tako po- trebna, ni govora. Zakaj Me- dobčinsko društvo proti mu- čenju živali s svojimi redni- mi akcijami na to ne opozar- ja javnosti? Morda ne bi bilo odveč tudi šolarjem pred koncem šolskega leta, pred- no odhajajo na počitnice, po- vedati nejcaj besed, naj po- gledcOo okrog sebe. kako se v njihovi okolici oskrbujejo živali z vodo in senco v polet- ni vTočini. Radio, TV in vsa- kodnevni tisk (časniki), bi to lahko samoiniciativno in na kratko opravili vsakokrat - poleti, ko gre za vročinski val, ali pozimi, ko živah trpe polarni mraz. Humanost do živali pri nas ni razvita, zato so potrebna nenehna opozo- rila. Žal pa vidimo in slišimo kar precej nepotrebne, tudi neokusne, duhomorne, vča- sih celo kvarne kr,ame v ti- sku, radiu in televiziji. Še zmeraj so na udaru cestni in železniški transpor- ti živine. Živina se še vedno prevaža v železnih vagonih- krematorijih, zaplombiranih in razbeljenih tudi do vroči- ne -1-60 stopinj. Namesto v le- senih vagonih! Kdo in kdaj napaja živino? Odkar je železnica elektrifi- cirana na postajah ni vode za oskrbo lokomotiv in zato tu- di ne napajališč za izčrpano živino. Kdaj bodo postavlje- ni obmejni stacionarji za po- čitek živine, kadar na drugi strani meje stavkajo? Dehi- drirana živina v razbeljenih vagonih pa se mora tedaj še naprej dušiti v lastnem blatu in urinu. Mučeniške poti iz- vozne živine so dolge: naj- daljša relacija v naši državi je iz Makedonije do Sežane. In te živine ni malo, če povem, da 30% jugoslovanskega iz- voza predstavlja prav živa iz- vožena živina. K temu dodaj- mo še velik del živine v tran- zitu, npr. iz Poljske, DR in drugih socialističnih držav preko naše države v Italijo, itd. Dodatno k tej množini pa še naša živina v notra- njem prometu. Deset in deset let ena in ista grozljivka, nobenega iz- boljšanja, le vse je zineraj bolj konspirativno, da se jav- nost ne vznemirja... Svoje izlete v naravo pove- zujem s preverjanjem, kako pri kmetijah skrbijo za pse čuvaje in če se le dš, pogle- dam tudi druge živali. Žrtve vročinskega vala so zlasti priklenjeni psi, ki na pro- stem čuvajo pridelke, cesto brez vode in sence. Je mar treba mnogo truda domači gospodinji, da bi psu čuvaju- zamenjala preluknjano skle- do in mu vsaj enkrat na dan postavila dovolj sveže pitne vode ter psa dala v senco. Med temi živimi stvori je mnogo takih, čigar hrbet še nikdar ni občutil krtače, da bi mu odstraniU staro zim- sko dlako, klope in druge za- jedalce. Silno nehumano je tudi, puščati pse pa tudi dru- ge živah v zaprtih avtomobi- lih na sončnih parkiriščih. Neverjetno je, kako vrtič- karji in gojitelji lončnic pri- zadevno skrbijo za zahvanje svojih vrtov in rož-lončnic, da jim krasijo balkone in te- rase, hkati pa si ne domislijo, kako žejne so drobne ptice, ki človeku poživljajo poletna jutra. Priporočam nastavlja- nje nizkih, plitvih in širokih posod s pitno vodo, preko katere položimo težji lesen drog ah pa plav^očo dešči- co, da ptiček lahko pristane in se odžeja. Končno naj omenim še ti- ste kmečke gospodarje, ki premalo ali celo nič ne zrači- jo hlevov z živino. Vsaj spo- mladi naj snamejo okna in pustijo dostop svežega zraka v hlev, če že živine ne vodijo na zdravo zeleno pašo. Ob koncu apeliram na vsa sredstva javnega obvešča- nja, naj ob kritičnih vremen- skih razmerah samoinici- ativno opozarjajo lastnike ži- vali, kaj je njihova dolžnost. Treba je le malo čuta in do- miselnosti; ko boste segli po kozarcu osvežilne pijače, se spomnite na žejne živali, ki si sama ne zna niti ne more pomagati - odvisna je pač od človeka. LEA EVA MULLER LJUBLJANA. Titova 23 Pa se res nekaj spreminja v soboto, 9. julija sem pri- šla v Celje po nakupih. Med drugim sem iskala tudi buci- ke s plastičnimi barvastimi glavicami. Kar precej trgo- vin sem obiskala; povsod so bili sicer prijazni, povsod pa sem tudi zvedela, da so jih imeli pred meseci, sedaj pa jih ni. Sprijaznila sem se s tem, da bom odšla domov brez bucik, vseeno pa sem še vstopila v »stari« Železninar. Bila sem presenečena nad le- po urejeno trgovino. Sicer nisem iz Celja, po radiu pa sem slišala razne reklame za trgovino. Pristopila sem k tr- govcu, ki je prodajal kolesa, in mu v šali rekla, da bi glede na reklamo lahko imeli buci- ke. Bilje prijazen in povedal, da jih nimajo, da pa bi jih zagotovo lahko dobila v po- nedeljek. Ker ne morem vsak dan v Celje, je prodaja- lec vzel moj naslov. V sredo, 13. julija mi je po- štar poleg časopisa prinesel še - bucike I Pa se pri nas res nekaj spreminja! MARIJA VREČAR Reka nad Laškim Lovec, mučitelj domačih živali Imel sem majhno dolgod- lako psičko Mikico, kije bila strašno navezana na mene; lahko bi rekel celo zaljublje- na. Če sem bil dan ah dva odsoten, je bila strašno ža- lostna, da še jesti ni mogla. Pred časom seje ves teden dni vozila z nami pod Gozd- nik, kjer smo kosili in sprav- ljali krmo. Bili smo je res ve- seli, ker je skakljala okoh nas in se igrala, oddaljila pa se komaj za par metrov; še posebej od mene. Ko sva z ženo 9. julija odšla na izlet, je seveda Mikica ostala žalostna doma. Ker pa se še nisva vrnila, naju je re- vica šla iskat misleč, da smo pod Gozdnikom, kamor smo prej hodili. Videli sojo fantje iz soseščine, kako je iskala tam, kjer smo prejšnje dni kosili. Proti večeru, ko se je vra- čala, je naletela na lovca, ki verjetno ni velik ljubitelj do- mačih živah. Pomeril je in psičko zadel nad prednjo tačko za vratom. Tako hudo ranjena je zbežala. Iskal sem jo v nedelo in v ponedeljek, a je nisem našel. Iskal in kli- cal sem jo po celem Gozdni- ku in šel še onkraj do Kotni- ka. Sirota je verjetno res sli- šala moje klice in zbrala še toliko moči, da ji je v torek uspelo priti do ceste, po ka- teri smo se voziU spravljat krmo. Tam je poginila po- tem, ko se je na rani nabralo že polno črvov in muh. Po- mislite, kaj lahko naredi hu- doben človek, ki nima kanč- ka usmiljenja do priljubljene don>ače živalce, in koliko je morala pretrpeti naša ljub- ljenka. Upam, da bo tole mo- je pismo omehčalo marsika- tero kam.nito srce, lovce pa prosim, če že streljajo na do- mače živali, naj jih pokonča- jo, ne pa da jih pustijo, da se tako mučijo. P. P. Zg. Rečica, Laško Čigave so borovnice? Na prazničen dan 4. julija sva s sestrično vzeli v avto še svoja sedem in štiriletna si- nova in se odpeljali po bo- rovnice. Nič posebnega, bo- ste rekli. Seveda, tudi jaz bi tako rekla, saj sem v Vitanju šest let in vsako leto nabiram borovnice. Toda letos sva »zašli« v Hrovatov gozd p.d. Skarlovnikov na Hudinji in tam se zgodba tudi začne. Po nekaj minutah navdušenega nabiranja nas je njihova hčerka Zofka »napodila« iz njihovega gozda z besedami, da tam ne smemo nabirati borovnic. Ker sva vse skupaj vzeU bolj za šalo, so nam »za družbo« poslali še psa in ta- ko sva res morali poiskati primernejši kraj za nabiraje borovnic. Sprašujem se, čigave so borovnice in gozdni sadeži, ki jih podari narava? Če je tako, kot si predstavlja Hro- vatova punca, bi lahko gozd- ne sadeže nabirali samo tisti, ki imajo gozd. Večina pa takšne sreče (da bi imela gozd) nima in bi po tej logiki lahko borovnice in druge sa- deže le kupovala. Marsikdo tega ne bi zmogel, ni pa tudi vse v denarju, saj tisto, kar sam nabereš (ko veš kje in kaj) vehko bolj z užitkom poješ. Poleg tega je skrajno neod- govorno na ljudi pošiljati psa. Kaj, če bi koga ugriznil. Mislim, da bi si morali v teh težkih časih ljudje bolj pomagati. Res pa je, da je to bolj osamljen primer; na sre- čo so na »našem« Pohorju v večini še prijazni ljudje, ki te povabijo v borovnice, ti postrežejo z jedačo in pija- čo... In takšni ljudje se takoj začnejo zgražati, ko jim po- vem mojo slabo izkušnjo z borovnicami. BREDA JAKOP Paka 4, Vitanje PRIREDITVE V Rogaški Slatini bo v okviru prireditev Rogaško glas- beno poletje jutri nastopil godalni kvartet Krajnik iz Ljub- ljane, ki bo izvajal zimzelene melodije in filmsko glasbo. V soboto, 6. avgusta pa bo v Rogaški Slatini večer folklore, na katerem bo nastopila folklorna skupina Abra- ševič iz Beograda. Obe prireditvi v Rogaški Slatini bosta v Kristalni dvorani, pričeh pa se bosta ob pol devetih zvečer. V cerkvi sv. Marije pod velenjskim gradom bo v soboto, 6. avgusta nastopil ansambel Slovenski madriga- hsti, ki jim dirigira Jeinez Bole. Izvajali bodo dela Gallusa, Archadelta, Janneouina, Palestrina, de Venosa, Schutza, Hasslerja, Di Lassa, Monteverdija, Bacha in Mokranjca. Njihov koncert se bo pričel ob 19.30 uri. Na velenjskem gradu je na ogled razstava likovnih del akademskega shkarja Nebojše Jankoviča iz Sarajeva. Nje- gova dela bodo na ogled do konca meseca. V Laškem dvorcu je odprta razstava slikovnega materiala in eksponatov Laško skozi čas. Razstavo sta pripravila Muzejska zbirka Laško in Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine občine Celje, na ogled pa je vsak dan od 9. do 11. in od 17. do 19. ure vse do konca meseca. V Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo v ponedeljek, 8. avgusta ob 20,30 uri nastopil klavirski duo Kogan iz Sovjetske zveze, dan zatem, torej v torek, pa se bo v Kri- stalni dvorani predstavil s koncertom stare glasbe še vokalno-instrumentalni ansambel Hortus musicus, tudi iz Sovjetske zveze. V klubu kulturnih delavcev Ivan Cankar v Celju bo v petek, 5. avgusta ob 20. uri jazz koncert, na katerem bo svoj spored izv^al Tone Janša s svojim kvartetom. 12. STRAN - NOVI TEDNIK V znamenju rekordov ¥ Puliu se le Iztekel 35. Festival jugoslovanskega Igranega filma, kjer smo videli 36 novih domačih filmov Letošnji puljski festival, na katerem vsako leto prika- žejo in ovrednotijo vse v Jugoslaviji proizvedene igrane filme, je letos minil v znamenju rekordov in jubileja festi- vala samega. Na festivalu so zavrteli rekordno število filmov (36 smo jih posneli v enem letu), največ doslej je bilo debitantov, ognjemet, ki je pričel festival, je bil rekordno lep in rekordno kratek, reklama festivala (in producentov) je bila rekordno bogata in rekordno agre- sivna ... Skratka, videli smo festival rekordov, ki pa je glede na število prikazanih filmov dal tudi rekordno šte- vilo poprečnih izdelkov, ki so bili sicer na dostojni ravni, večini pa je le manjkalo kaj malega ali rekordno velikega, da bi res postali - veliki. Pravzaprav je celotnemu festivalu manjkalo res le to - izredno dober, velik in po- memben film. Naj ne bom narobe razumljen. Povsem se strinjam, da je bila kako- vost prikazanih del na raz- meroma zelo visoko ravni (torej je bilo poprečje visoko, a je vendarle ostalo, kot vsa poprečja, poprečno). Le pet, morda šest filmov je »zaštr- Jubilejni puljski festival je prinesel kar nekaj rekordov. Najpomembnejši je število proizvedenih filmov, ki jih je bilo kar 37, na festivalu pa prikazanih 36 (Film Sredi mo- jih dni z zgodbo iz Medugorja ni bil prikazan zaradi nepo- polne dokumentacije). Tudi Slovenci smo imeli v Pulju svoj rekord, kar 9 filmov, med katerimi so se trije potegova- li za nagrade. lelo- iz tega poprečja, prav velikega filma, ki bi povsem avtomatično dvignil celotno raven jugoslovanske celolet- ne produkcije na višjo ali ce- lo visoko raven pa, žal, ni bilo. V celotni filmski beri so po številu prikazanih filmov najbolj izstopah srbski fil- marji, ki pa so jih hrvaški prekosili s kakovostjo, saj so imeU med petimi filmi kar dva res zelo dobra in še dva vsaj več kot solidna. Povsem zasluženo je večino priznanj občinstva in žirije, pobral film Krste Papiča Življenje Poseben spektakel je Viba uprizorila letos kar dvakrat. Prvič ob filmu Odpadnik, ki ga je s promenadnim koncer- tom napovedala zagorska godba na pihala z ljubljanski- mi marjoretkami in drugič s kar nekaj nastopi škotskih mojstrov na dudah - Lena Ro- sea in Johna Spoorea (slednji je tudi kraljičin osebni glas- benik), ki sta popestrila vrvež v festivalskem centru in v Areni. Dodatek vsemu temu so bili reklamni cepelini nad Areno, pa Ballantinesov whi- skey in sprejem za večino go- stov festivala. s stricem. Blizu so mu bili še film Tončija Vrdoljaka Glembajevi, pa film Darka Bajiča Pozabljeni, Kavka, Miše Radivojeviča, in zlasti Primer Harms, Slobodana Pešiča. Takoj za temi filmi jih je kar nekaj, ki zaslužijo pohvale in priznanja in kijih je resnično vredno videti. V to kategorijo bi uvrstil ve- čino slovenskih, prikazanih na tem festivalu, posebej še Šprajčev film Odpadnik, pa Klopčičevega Mojega ata so- cialističnega kulaka, Kavči- čevo Majo in vesoljčka, om- nibus režiserjev Hladnika, Buha in Stojana P. S. in se- veda v Pulju resnično po kri- vici prezrte Slakove Hudo- delce. V ta sklop prikazanih filmov sodijo še Hiša ob pro- gi, režiserja Žarka Dragojevi- ča, pa Karanovičev film Za zdaj še brez dobrega naslova, spet po krivici prezrt Šijanov film Skrivnost samostanske- ga žganja, film Zdravka Šo- tre Brata po materi, pa Pot na jug, argentinskega reži- serja Juana Bautiste Stagna- ra - in to bi bilo že kar vse. Spodrsljaj žirije žirija je, to je bilo očitno, brez potrebe širila selekcijo, ki bi mirno lahko ostala pri petnajstih naslovih, nikakor pa si ob razširjeni selekciji ne bi smela privoščiti spodr- sljajev s Šijanovim in Slako- vim filmom, ki ju je izločila iz selekcije in dala prednost mnogo bolj poprečnim, da ne_zapišem slabim filmom. Če odštejem proteste pri- zadetih a\i:oijev, katerih fil- mi niso prišh v selekcijo. Je festival mineval mirno, po ustaljenem ritualu, ki ga je Žirija je (po večinskem mne- nju nepotrebno) selekcijo fil- mov s predvidenih 15, kolikor so jih tudi zavrteli v Areni, razširila na 21 filmov. Ti so s potegovali za uradne festi- valske nagrade, ostali so bili prikazani v informativnem programu, konkurirali pa so lahko za neuradne nagrade. menjala le stopnjujoča se utrujenost spremljevalcev, novinarjev in kritikov, ki smo gledaU kar po šest fil- mov dnevno in ki nas je do- datno morila res neznosna vročina. Drugače pa sicer značilnih puljskih iskric, na- vijaštva, prilizovanja in ne vem česa še, v glavnem ni bilo zaslediti, pa tudi produ- centi so kar glasno godrnjali, da niti posel s prodajo filmov ne gre več tako kot pred leti. Zlasti slednje čudi, saj je uvoza filmov vse manj in pri- čakovali bi večje zanimanje prikazovalcev filmov za ves festival. Papičev križev pot v zapisu, ki naj bi dal vtis o festivalu, ni mogoče opiso- vati vsebin filmov, ki to za- služijo. Za to bo dovolj pri- ložnosti, ko bodo kapljali na redni spored. Bolj bo zanimi- vo zapisati še kaj, kar se je pletlo na festivalu in ob njem. S posebej zanimivo zgod- bo je postregel puljski zma- govalec Krsto Papič, ki je na tiskovni konferenci povedal. Daleč najmočnejši produ- centski nastop na festivalu je uprizorila Viba, ki je daleč za- senčila vse druge jugoslovan- ske proizvajalce filmov v vseh pogledih, tako z gradi- vi, plakati in reklamnimi bro- šurami, kot tudi z darili svo- jih sponzorjev - škotskega Ballantinesa in domačega Kompas Hertza. ______________ kakšne težave so ga sprem- ljale pri ustvarjanju tega fil- ma. Po protestu hrvaških borcev, ki so se ostro zoper- stavili temu filmu, posnetem po romanu Ivana Aralice, se je moral Papič ostro in dolgo boriti za to, daje lahko nada- ljeval delo. In ko je pričel snemati (v damatinski Zago- ri), so ga »vaški faktorji«, ki so mu pred nosom mahali z nekakšnim uradnim stali- ščem ZB Hrvaške, dobesed- no pregnali s snemalnih lo- kacij. Z ekipo se je moral preseliti v Istro, dobesedno čez noč že spet spreminjati scenarij, da ga je prilagodil novemu okolju (in zlasti go- vorici ljudi) in potem hitel s snemanjem, da ni pošel že tako skromno odmerjeni de- nar in da nova »prepoved«, ki so se je silno bali, ni pog- nala v akcijo tudi Istranov. Kot da bi šlo za silno provo- kativen, političen film. Pa ni tako. Očitno pa seje med ne- gativci v tem filmu kdo od vplivnih prepoznal... Izjemno odmeven in pa- meten nastop je imel na ti- skovni konfei enci Franci Slak. Vsi so pričakovali, da bo po žiriji sesul plaz obtožb, pa je to že uvodoma zavrnil. »Vse, kar sem imel povedati v zvezi z odločitvijo žirije, da moj film, ki je zmagal na TDF v Celju in bil uvrščen v tekmovalni spored berlin- skega festivala, ne uvrsti v puljsko selekcijo, sem že povedal. Zdaj sem tu, da od- govarjam na vaša vprašanja o tem filmu in da se z vami pogovarjam o filmu,« je bil kategoričen Slak. In tako je v zadrego spravil le predsed- nika žirije, ki je jecljaje bra- nil svojo odločitev, pa zanjo ni našel drugega argumenta, kot da je od Slaka pričakoval drugačen in bo jši film. Vse manj gostov Medtem, ko je Pulj včasih med festivalom kar vrel od gostov, zlasti še od filmskih igralcev in drugih ustvarjal- cev, je sbijp letos drugače. Igralci so se očitno zadovolji- li s »svojim« festivalom igralskih dosežkov v Nišu in ' Za letošnji najlepši plakat so izbrali Vipotnikovo delo za film živela svoboda, Vipotnik je dobil tudi posebno prizna- nje za dolgoletno kakovostno delo pri oblikovanju vsega, kar gre s filmi, Viba pa priz- nanje za celostno podobo vseh filmov. so le v skromnem številu pri- hajali na predstavitve fil- mov, v katerih so nastopili. Tudi sicer so bile ekipe go- stov - ustvarjalcev bolj skromne, manj pa je bilo tu- di tujih gostov, ki so v prejš- njih letih spremljali ta fe- stival. Pulj s svojim okostenelim in že 35 let ponavljajočim se ritualom, ki je vrhu vsega še. v konici turistične sezone, ko film razen novinarjev in filmarjev samih zanima le Njaveč filmov so med dve- ma festivaloma dokončali v Srbiji, kar 16. Slovenci smo prikazali 9 filmov in ker so vsi nastali v proizvodnji Viba filma, je bil ta najmočnejši ju- goslovanski proiucent na fe- stivalu. Hrvati so predstavili 5, Bosanci in Hercegovci tri, po enega pa še Vojvodinci, Makedonci in Kosovci. Le Čr- na gora na letošnjem festiva- lu ni imela svojega filma. malo ljudi, postaja dolgoča- sen in vse bolj samemu sebi namen. Zato ne čudi, da že temeljito-razmišljajo o novo- stih. Pulj naj bi sicer ohranil vrednotenje, selekcije pa naj ne bi opravljala žirija, ki kas- neje flme tudi nagrajuje. Fe- stival naj bi tudi terminsko prestavili v primernejši čas, predvsem pa bodo morali za- gotoviti bolj kakovostne pro- jekcije. Avtorji, ki so letos filme predstavili v informativnem programu, pa tudi onih šest, ki so tekmovah, filme pa vr- teli v dvorani, so bili upravi- čeno prizadeti. Filme so vrte- li ob nemogočih urah (ob 9., 11. ter ob 16.30 in 18.30 uri), raven projekcij pa je bila slabša kot v marsikaterem vaškem kinu. Pred TDF Festival smo pozorno spremljali tudi organizatorji Tedna domačega filma, ki bo v Celju od 8. do 15. novem- bra letos. Tudi na TDF bodo potrebne osvežitve in spre- membe. Slovenski filmarji napovedujejo za Celje sedem novitet. Ob filmih Cisto pra- vi gusar. Maja in vesoljček, Poletje v školjki II, P. S. in Odpadnik, ki smo jih videli že v Pulju, še film Kavarna Astorija, ki ga te dni (z izje- mo ene še neposnete scene) že montirajo in film Reming- ton, ki nastaja v produkciji ŠKUC. Če bi obdržali dose- danji način izvedbe premier- nega sporeda TDF, bi tako ostal prostor le za en neslo- venski film. To pa je odločno premalo, če žeUmo še naprej obdržati možnost primerjave z najboljšimi dosežki jugo- slovanske kinematografije. Vse bolj se zato nagibamo k zamisli, da bi v premier- nem sporedu prikazali 12 ce- lovečercev, nekatere na dveh, druge spet le na eni Festival je bil rekorden tu- di po številu debutantov, ki so prikazali svoje prvence. Bilo jih je kar 12, najuspešne- je pa je debutiral Žarko Dra- gojevič s kar dvema Zlatima arenama - za scenarij in reži- jo svojega filma Hiša ob pro- gi. Čeprav se »stari mački« ne dajo, pa mladi znova krepko prihajajo na plan. premierni predstavi. Končne odločitve še ni, jasno pa je že, da bomo novembra na TDF videli v premiernem in v spremnih sporedih vse ti- ste jugoslovanske filme, ki so s svojo kakovostjo kaj po- menili v letošnji jugoslovan- ski filmski proizvodnji. BRANKO STAMEJČIČ. Kar dve Zlati areni je žirija prisodila srbsltemu filmu Hiša ob progi, v katerem seje mladi Žarko Dragojevič lotil vroče teme izseljevanja Srbov s Kosova. Tudi Ljubii^ Samardžič je za svojo vlogo v tem filmu dobil Zlato areno. Prizor iz novega slovenskega omnibusa P. S., ki ga sestav- ljajo tri zgodbe. Režirali so Marcel Bub, Andrej Stojan in Boštjan Hladnik. Ivo Ban je zasluženo sprejemal čestitke za odlično odi- grano vlogo nerazumljenega inovatorja Kirna v Šprajče- vem filmu Odpadnik. »Pintar« mora biti o Sod nastane po nekaj dneh dela, pravi m Pri Peckovih v Spodnjem Mestinju pri Zibiki je očit- no vse v znamenju sodov; Takšen občutek namreč do^ bi naključni obiskovalec na dvorišču njihovega doma, saj na vsakem koraku trči v nedokončane ali pa v izde* lane sode in vedra. Še celo domači pes je našel svoj dom hišici v obliki soda. 76- letni gospodar domačije Matija Pecko se s »pintar- stvom«, kot pravijo na Šmarskem sodarstvu, uk- varja že petdeset let, zato tudi ni čudno, da so sledovi te obrti povsod na domačiji. »V tridesetih letih življenje v naših krjgih ni bilo kaj pri- da in vsak se je znašel, kakor je vedel in znal. Služb ni bilo in ljudje so se veliko zadolže- vah. Tega sam nisem hotel, zato sem pričel delati pri sta- rem »pintarju« tu v bližini, ki me je vzel za vajenca. Ko sem spoznal vse skrivnosti sodarskega poklica, sem za- čel delati samostojno. Uče- nje pa ni bilo prav nič eno- stavno! Škafe, kadi in vedri- ce lahko kar kmalu sam na- rediš, za dober sod pa je tre- ba nekaj let učenja,« se spo- minja začetkov Matija Pec- ko. Očitno je bil odprte gla; ve, saj so prvi sodi nastali kaj kmalu po prvih učnih kora- kih in ko se je lotil obrti na svojo pest, mu dela tudi ni nikoli zmanjkalo. Ljudje so NOVI TEDNIK - STRAN 13 ^de, nagrade... žirija 35. Festivala jugoslovanskega igranega ii'p^jlju. ki ji je predsedoval režiser Branko Slana pa sta bila režiser Goran Paskaljevič in Vctref Begoli, je razdelila 14 Zlatih aren in še ■\)(]0, vse njene odločitve pa so bile soglasne. ^^eno za najboljši film festivala so dodelili ||yljenje s stricem, ki ga je režiral Krsto Papič ^rali pa so še filmi Glembajevi, Hiša ob progi in ^gno za režijo je dobil Žarko Dragojevič, ki so .0 tudi Zlato areno za scenarij, obe za svoj j, ob progi. jfgno za glavno žensko vlogo je dobila Neda lii je igrala v filmu Praznik kurb (Aloa) (v ^bila tudi Milena Zupančič za vlogo v filmu 50ciahstični kulak). jj-eno za glavno moško vlogo so dodelili jfjadareviču za vlogo v filmu Glembajevi (v bila tudi Ivo Ban za vlogo v Odpadniku in jjbič za vlogo v filmu Moj ata socialistični za epizodni vlogi so dodehli Eni Begovič jjjevi) (v izboru je bila tudi Bernarda Oman za stem filmu) in Ljubiši Samardžiču (Hiša ob jreno za snemalno delo so prisodili Borisu tem, ki je vodil kamero v filmu Pozabljeni, za jglasbo so nagradili Gjona Gjevelkaja za film megle; za najboljšo scenografijo je areno pre- j iana Petrovič za film Primer Harms; za kosti- j ;oso nagradili Iko Škomrlj za film Glembajevi j ';ie bila tudi Alenka Bartl za film Moj ata...); I jto areno za slovenski film je priboril Matjaž. 3ton v filmu Odpadnik; za montažo so nagra- jislavo Čeparac za film Za zdaj brez dobrega Zlato areno za masko pa je prejela Vuka tljavič za film Neka čudna dežela (v izboru pa ]di Berta MegUč za film Glembajevi). civ Areni so med 15 filmi, kohkor jih je bilo poredu izbirali z glasovanjem nagrajenca, kije ' U vrata Pulja. Najbolj jih je ogrel film Življe- icem, na drugem mestu so pristah Glembajevi gem Brata po materi. V Areni sta bila le dva a filma - na šesto mesto se je uvrstil Odpad- edmo pa Moj ata sociaUstični kulak. ala je tudj, žirija gledalcev za tradicionalno Jelen, ki jo podeljuje revija Studio. Jelena je sto Papič za film Življenje s stricem. Pri ju te žirije, ki je videla vseh 36 filmov, je Moj istični kulak pristal na sedmem. Odpadnik pa ajstemu mestu. | t glave tka fcljni z njegovimi Wasih je bilo kar B samo za enega, 'ti se morali s tem ^ na našem ob-: »pa sem še edini m in okohci. Na- W tudi nimam, •fkaj vajencev, pa 'držali, so raje šh *fno. Sedaj mi ne- 'aga naš »ta mla- svojo službo in več, kot da mi 'Pomoč pri konč- 'soda,«- nekoliko •ntar« Matija. ,''^stane, pa traja Ji Najprej nareže ."^ge, jih sestavi, Jofe in vanj zaku- sod zakuhan in doge se nato ne zravnajo več. Mora jih še obrezati, okovati, urezati dno in s tem je sod v glavnem končan. Delo je zelo natančno in napak ne , sme biti, saj je težje popraviti ponesrečen izdelek kot pa narediti novega. Orodje, s katerim dela Matija Pecko, pa je prav tako staro kot nje- gova obrt, saj ga je sam izde- lal, ko se je začel ukvarjati s sodarstvom. Z nabavo ma- teriala se ne ubada, saj mu ga naročniki sami pripeljejo, še najboljši pa je hrastov les. Nekoliko težje je dobiti obroče, zato si mora poma- gati z zvezami. Pohvali se, da je izdelal tudi 2500-litrski sod in da tisti izdelki, ki jih je izdelal pred petdesetimi leti, še vedno držijo. To pa je pri sodih najpomembnejše, se- veda pa kasnejši lastniki ne smejo pozabiti na redno vzdrževanje. Matija Pecko pa ni le moj- ster med sodarji, pač pa se loti tudi drugih del, ki so po- vezana z obdelavo lesa. Tako izdeluje vse potrebno za mli- ne, pa tudi vsa domača okna je sam nar ^dil. V kleti hiše, kjer ima delavnico, preživi večino dneva. Poleti je treba še kaj postoriti okrog hiše in na zemlji, pozimi pa se lahko ves posveti svojemu sodar- stvu. »Če tega ne bom mogel več, me bo kar ,pobralo', pra- vi »pintar« Matija in se spet loti nedokončanega soda. T.CVIRN Foto: EDI MASNEC Japonci načrtujejo, mi pa samo improviziramo Kako le Stane Baša na poseben način doživel dallno Japonsko »Značilnost Japonske ni le vrhunska tehnologija, avtoma- tizacija, roboti in računalniki, pač pa je tudi vsaka ročna ope- racija delavca tako fantastično natančno premišljena, da dela- vec ne naredi niti enega nepo- trebnega koraka in niti enega giba roke zastonj,« pravi Stane Baša, ki si je pred kratkim s či- sto posebno delegacijo mladih Jugoslovanov ogledal Japon- sko na drugačen način, kot pa jo lahko vidi in doživi navaden turist. Sredi junija je namreč na 14- dnevni obisk na Japonsko od- potovala druga skupina 25 mlaj- ših Jugoslovanov - prva se je po tej deželi potepala že lani no- vembra - razdeljena v podsku- pine za kulturo, ekonomijo in tehnologijo. Po dogovoru med zdaj že bivšim ministrskim predsednikom Japonske Naka- sonejem in jugoslovnskim pred- sedstvom je celoten obisk pla- čala japonska vlada, saj naj bi bil osnovni namen tega potova- nja boljše poznavanje Japon- ske. Iz vsake repubUke in po- krajine so se ga udeležili trije predstavniki in med slovenski- mi je bil v skupino za tehnologi- jo izbran Stane Baša, 30-letni diplomirani inženir elektroteh- nike, zaposlen v Gorenju, kjer se ukvarja z razvojem procesnih računalnikov. Po poreklu je Stane Celjan, sedaj pa živi v Žalcu. Ker so gostitelji zeleh pred- vsem predstaviti vsakdanji na- čin japonskega življenja, je bil velik del programa za vse tri skupine skupen, nekaj pa se je nabralo tudi strokovnih vtisov. Kulturna skupina je obiskala ja- ponsko televizijo in igralsko akademijo, na šoli ikebane pa so imeli nekaj ur predavanj, po ka- terih so se tudi sami preizkusih v tej japonski umetnosti ureja- nja cvetja. Ekonomisti so si ogledali japonsko borzo, kjer so se na simulaciji borznega po- sredništva preizkusili, kako bi se ob takšnem delu sami obne- sli, obiskali so ministrstvo za tr- govino z vzhodnimi državami in Jugoslavijo ter trgovsko podjet- je, ki ima veliko stikov z evrop- skimi državami, pripravili pa so jim tudi predavanje o tržnem prodoru Japonske. Tehnološka skupina, katere član je bil tudi Stane Baša, pa si je ogledala znano avtomobilsko tovarno Nissan, tovarno Komatsu, ki se ukvarja s težko mehanizacijo in obdelovalnimi stroji, načrtuje pa tudi lasersko tehniko in elek- troniko, Toshibin znanstveni in- štitut, kje so si ogledali razstavo njihovih vrhunskih dosežkov, MTT, ki se ukvarja s telekomu- nikacijami in znanstveno uni- verzitetno mesto Tsukuba s šte- vilnimi raziskovalnimi inštituti sredi zelenja, daleč stran od to- kijskega vrveža. Kako daleč smo še za Japonci... Ker dela Stane Baša v Gore- nju, ki je po marsičem, zlasti pa po vehkoserijski proizvodnji, podobno tovarnam, ki so jih obiskali na Japonskem, se mu- zdijo zanimive nekatere primer- jave. »V montažni hah v Nissa- nu, ki je pravzaprav že precej stara, so uvedli visoko tehnolo- gijo, avtomatizacijo in robote, čeprav je na Japonskem zelo malo dni, ko tovarna ne dela, kar pomeni, da so morali nove stroje uvajati tako rekoč med samim obratovanjem, česar pri nas niso navajeni. Kljub tej mo- dernizaciji, pa je še vedno po- trebnih veliko ročnih operacij, ki pa so tako racionahzirane, da je delavcev kljub temu zelo ma- lo,« razlaga Stane. »Pri sami proizvodnji so povsod izredno natančni, kontrola je stoodstot- na, napak pa je zelo zelo malo,« pravi Stane, ki meni, da temu na poseben način botruje zelo strog sistem odkrivanja napak. Nikjer namreč niso opazili po- dročij za medfazno popravljanje napak, ki so pri nas običajna. V naših tovarnah izdelek z na- pako odstranimo s tekočega tra- ka, popravimo in vrnemo v pro- izvodni proces, na Japonskem pa vsak delavec kontrolira svo- jega predhodnika. Če opazi na- pako, ustavi trak, s tem pa se ustavi celotna hala. Pri delavcu, ki je napako napravil, začne utripati rdeča luč in »grešnik« se pred očmi vseh sodelavcev odpravi do izdelka in ga popra- vi. »Ob takšnem sistemu odkri- vanja napak je seveda jasno, da ga polomiš najbrž samo enkrat in nikoh več,« pojasnjuje mladi strokovnjak. Kar se tiče primer- jav z Gorenjem, Stane opozarja, da japonski napredek temelji na izjemni japonski delavnosti in računalništvu, ki je pristno po- vsod od prdcesnih do upravljal- skih ravni. Gre za tako imenova- ni Computer integrated manu- facturing, ki si ga v Gorenju že dolgo želijo. Toda, čeprav se tru- dijo kar se le da modernizirati njihove krmilnike, je res, da so za Japonci še zelo daleč. »Če- prav toarne, ki smo jih obiskali niso ravno cvet vrhunske japon- ske tehnologije in bi verjetno dosti več videli v halah Toshibe ali katere druge elektronske tehnologije, pa tudi to, kar smo videli, zadošča za takšne ugoto- vitve,« pravi Stane. Znanstvena mesta Našim znanstvenikom pa se lahko sline pocedijo tudi ob pri- merjavi pozornosti, ki jo znano- sti posvečamo pri nas in na Ja- ponskem. »Vsi vemo, da je Ja- ponska pravzaprav uspela s posnemanjem tujih dosežkov, ki pa so jih znali dobro vpeljati v lastno proizvodnjo in prodajo. Danes nimajo več kaj dosti ko- pirati in morali bodo preiti iz imitirajoče v inovacijsko druž- bo. Ker to dobro vedo, dajejo raziskavam in znanosti izjemen pomen. Znanstveno in univerzi- V Tokiu so spoznali Jugoslo- vana, ki je po podiplomskem študiju ostal na Japonskem.' Njegov delovnik je sicer eks- tremen, pa vendar čisto japon- ski. V banki dela od 8. do 18. ure, potem ima prosto do Zl, nato pa se spet loti dela, ki po- navadi traja do 1. zjutraj... tetno mesto Tsukuba je dober pfrimer zagotavljanja vrhunskih pogojev za znanstveno delo. Z ustcmavljanjem takšnih mir- nih odmaknjenih mest z izjem- nimi laboratorji in inštituti ter z njihovo vsestransko informa- cijsko povezanostjo nameravajo do leta 2000 postati znanstvena velesila,« pripoveduje informa- cije iz prve roke Stane Baša. Natančnost in delavnost Ena najbolj razvpitih japon- skih značilnosti je njihova de- lavnost, pri kateri pa je zanimi- vo, da ne gre za točno določen delovni čas. Stane pravi, da gre tu pravzaprav za poseben način razmišljanja. Naloge delavcem določi šef in jih je treba opraviti, ne glede na to koliko časa bodo zanje porabili. Tohko, da bo stvar opravljena in to dobro, kar se razume samo po sebi. Osnovni namen obiska Ja- ponske ni bila strokovna speci- alizacija, pač pa spoznavanje vsakdanjega življenja in ja- ponske tradicije. Tako so na primer prenočevali v tradici- onalni japonski hiši, z večino- ma majhnimi praznimi prosto- ri. Obvezen je kimono in bose noge. Hrana je strogo japonska in treba se je potruditi s paliči- cami, sicer lahko ostaneš la- čen, ker običajnega pribora ni- majo. En dan pa so preživeli pri japonski družini, kjer so lahko kljub opaznim vplivom zahoda, spoznali japonsko na- vezanost na tradicijo. Gostite- lji so jim predstavili tradici- onalno japonsko glasbilo koto, ki po zvoku spominja na harfo. Seveda so jim pokazali tudi ja- ponsko tradicijo pripravljanja posebnega zelenega čaja, s ka- tero je povezana posebna filo- zofija, izvirajoča iz zen budiz- ma. Obiskali pa so tudi kabuki, japonsko gledališče, kjer igra- či uporabljajo le mimiko, zbor pa v starojaponskem jeziku prepeva zgodbo. Občinstvo igralce spodbuja prav tako navdušeno, kot pri nas na no- gometnih tekmah... Druga tipična značilnost pa je natančnost. »Japonci načrtujejo tudi podrobnosti, pri nas pa včasih improviziramo celo pri velikih rečeh,« pojasnjuje Sta- ne. Ne le do sekunde natančni vlaki, tudi pri samih obiskih so izjemno natančni. Napak, ki so jih storili drugi, ko so obiskoval- cem pokazali preveč, oni ne po- navljajo. V vseh tovarnah obsta- jajo službe, specializirane za obiske. Natančno vedo, k^ obi- skovalci smejo in česa ne smejo videti. Ponekod so na tleh celo zarisane poti po katerih popelje- jo radovedneže. Vse podrobno- sti obiskov so bile krajevno in časovno do potankosti določe- ne, vsi ogledi in srečanja pa med seboj precej podobni. Po krat- kem pozdravu in ogledu video filma, so si v eni uri ogledali, kar so si pač smeh, po polurnem po- govoru pa so se odpravili na- prej. Jasno je, da niso nikjer za- mujali ... INES DRAME Čeprav se Japonska vse bolj obrača po zahodnjaških navadah, pa je navezanost na tradicijo še zelo močna. Na obisku pri japonski družini so Stanetu izdali nekaj skrivnosti igranja na tradici- onalno japonsko glasbilo koto, ki ima precej strun, po zvoku pa spominja na harfo. Obisk pri japonski družini je najbolj nazorno razkril vsakdanji način japonskega življenja. Japonci so zelo gostoljubni, disciplinirani in zavezani tradiciji. 14. STRAN - NOVI TEDNIK 4. AVGUST 1988 Deček s »frajtonerico« Na območju smo lahko s harmonikarskim podmlad- kom zadovoljni. Zanimivo je, da se desetletni Robi Kam- plet, s svojo frajtonerico, pra- viloma pojavlja kot eden naj- mlajših. Doma je na Gro- belnem. S svojo starinsko »Lubasko« je začel nastopati z osmimi leti. Zdaj igra že precej časa tudi na svojo novo diatonično harmo- niko. Harmonikarsko znanje si nabira pri Kampletu v Dram- Ijah, UČI pa se tudi s kaset in plošč. Pravi, da vadi po razpo- loženju. Igra stare skladbe ter narodnozabavne in partizan- ske, vsega skupaj okrog 50 skladb. Nastopal je že na šte- vilnih prireditvah na Ponikvi, v Dobju, na srečanju harmoni- karjev v Matkah, na Grobel- nem, bil pa je tudi na izbirnem tekmovanju za Zlato harmoni- ko v Šmarju. Lanije dobil tudi pismeno povabilo za srečanje harmonikarjev na Pokljuki, a se ga ni mogel udeležiti. Robi Kamplet obiskuje 4. razred šentjurske osnovne šole in seveda nastopa na vseh šol- skih proslavah. Igral je tudi šentjurskim upokojenkam. Njegova glasbena pot ga pri šolskem uspehu ne ovira in je odličen učenec. V prostem ča- su vadi harmoniko in zelo rad bere, predvsem knjige o živa- lih. Za prihodnost pa, bolj po tihem, že kuje načrte za glasbe- no skupino. Sošolci »dečka s frajtoneri- co« dcyejo, kot pravi, prednost disco glasiji. Kljub temu pa ni bojazni, da bi ta n^bolj doma- či instrument izumrl. BRANE JERANKO Ko smo na morje mi prispeli, smo vsi v hiške poleteli. V hiškah hitro iz torb vse, da nam na poti ne bi bile. Potem smo v vodo pohiteli, škropili se vsi veseli. Ko na kosilo smo odšli, sme jedli vsi kar za tri. Zvečer smo v postelje odšli, zaspali, ker smo utrujeni bili. VESNA ZALOŽNIK Rada delam na vrtu Tovarišica nam je rekla, da bo- mo na šolskem vrtu posadili če- bulo. Jaz to znam, ker sem že letos pomagala mamici. Doma smo že posejali in posadili vse, kar potrebujemo. Še malo, pa bo že kaj pokukalo iz zemlje. Rada delam na vrtu, ker vem, da bo naš pridelek vedno boljši, kot če zelenjavo kupimo v trgovi- ni. Mm, se mi že cedijo sline! MONIKA KEROVEC, 4. b OŠ Edvard Kardelj SLOVENSKE KONJICE Ribica Ribica je plavala po morju. Rada bi jo prijela , in imela. Pa mi je ušla na dno morja. Katja KRIŽANEC, 2. r. OŠ Stranice Promet - prepovedane igre Neko nedeljo smo na cesti v Košnici igrali igro med dvema ognjema. Zbralo se nas je veliko. Vodila sta An- drej in Rok. Jaz sem bil v Ro- kovi skupini, kjer nas je bilo šest, v rezervo pa je šel Rok. Odigrah smo več iger in ni- smo pomislili na nevarnost. Pri četrti igri smo se skre- gali. Rok je trdil, da je An- dreja zbil, Andrej pa, da je bila »talna«. Roka je ra2jezi- lo, zato je žogo brcnil daleč za ovinek. Boštjan je tekel za njo. Izza ovinka je pridrvel avto in se ustavil tik pred Boštjanom. Boštjan je zagra- bil žogo in zbežal proti do- mu. Šofer je izstopil iz avta in začel upravičeno vpiti na nas. Zd^ se he igramo več ob cesti, ampak na travniku. SAMO^FARČNIK, 4.b. OŠ Frana Kranjca, Celje Strali pred zajcem Nekega sončnega dne sem bil sam doma. Bilo mi je zelo dolgčas. Premišljeval sem, kaj bi delal, a nič se nisem mogel domisliti. Končno mi je padlo nekaj na misel. Od- ločil sem se, da grem iskat gobe. Vzel sem košaro_ in jo mahnil proti gozdu. Že na poti v gozd sem jih v mislih nabiral in med premišljeva- njem hitro prišel do gozda. Hodil sem po hribu navzgor in iskal gobe. Naenkrat sem malo više zagledal nekaj, kar je bilo podobno gobi, a je bil le navaden list. Hodil sem dalje in bil spet z mislimi pri gobah, ko je mimo mene pri- tekel zajec. Tako sem se pre- strašil, da sem se spotaknil in padel. Ko sem se pobral sem stekel domov, ker sem bil prepričan, da me nekdo straši. Doma sem zaklenil vsa vrata, ^zaprl okna in sedel v kot. Še takrat sem pričako- val, da me bo zdaj zdaj nekaj prijelo, a na srečo ni bilo nič. Samo strah z velikimi očmi je bil... BLAŽ KRIŽAN. 6.b. OŠ EDVARD KARDELJ, Rogatec Pripodili so se težili oblalci Prebudilo se je novo lepo jutro. Bilo je poletje. Hitro sem se oblekla in pozajtrko- vala, potem pa sem veselo stekla na dvorišče. Poklicala sem sosedo in skup^ sva se šh igrat, na igrišče. Ure so minevale kot bi trenil. Že je odzvonilo poldan, ko" me je mama poklicala h kosilu. Ko sem se najedla, sem ji poma- gala na vrtu. Čez nekaj časa je nad nama grozno zahru- melo. Hitro sem pogledala kvišku in opazila vojaško le- talo. Ko sem se ozrla še malo naokrog, nisem pre.^rla črnih kopastih oblakov, ki so se valili proti nama. Na te obla- ke sem opozorila tudi mami- co, ki je na moje opozorilo samo zmigala z rameni. Po nekajurnem delu se je nad nama močno zabliskalo, za- tem pa še gromko zagrmelo. Hitro sva stekli v hišo in za- čeli opazovati oblake. Pre- pregali so se, da so pokrili celo vas. Kot nekakšna po- krovka nad loncem. Veter jih je zganjal na kupe, da so bili videti še bolj grozni. Kmalu pa se je ulilo. Najprej počasi, potem pa vedno go- steje in hitreje. Dež je padal s takšno naglico, da seje vi- dela sama belina, kot da bi padal sneg. Najprej sva mi- slila, da bo toča, vendar nara- va nama je prizanesla. Posto- poma je pojenjal veter in na- to še dežne kaplje. Polagoma se je vse umirilo. Oblaki so se razpršili na vse strani. Kmalu je izza njih pokukalo sonce. Nebo se je zjasnilo. Po nalivu sem se šla zopet igrat. LEA STUPAR, 6. r. OŠ Bratov Letonje, Šmartno ob Paki Počitnice Počitnic se zelo veselim. Na počitnice bom odšel na morje. Tam se bom naučil plavati. Na obali bom iskal polže, v morju pa školjke. UROŠ HREN, l.r. OŠ Stranice Sreča Sreča! Kaj vse si ljudje predstavljamo pod to be- sedo? Morda je sreča lahko tudi nesreča. V sreči lahko tudi jokamo, ker se bojimo, da bi to, kar imamo, izgubili. Težko je reči, kaj je sreča. Morda se v tej besedi skriva žarek, ki ga sonce pošlje sko- zi nebo k nam na zemljo, morda je to prijazen nasmeh, ki ga podarimo drugemu, ka- dar smo srečni. Ljudje mislimo, da smo srečni samo, če se dogajajo velike stvari. Velikih stvari pa je malo. V zgodovini jih je bilo veliko, a kaj je zgodovi- na v primerjavi s posamezni- kovim življenjem. Zato moramo iskati srečo v malih stvareh, ker samo ta- ko lahko v njih spoznamo nekaj privlačnega, veselega in lepega, kar je življenja vredno. BOJANA POTOČNIK, 7. r. OŠ Slivnica NloJ domači icraj Moj domači kraj je majhna vas po imenu Skomarje. Na- ša hiša stoji na samoti ob gozdu. Meni se zdi, da je tu najlepše. Ko sem zunaj, lah- ko tekam vse povsod. Ni se mi treba bati avtomobilov in tudi po gozdu se lahko spre- hajam. Poslušam ptice kako pojejo pa tudi zajčke in srni- ce vidim. Pri nas je res lepo. UROŠ ROZMAN, 2. r. COŠ Boris Vinter, Zreče CENA MALIH OGLASOV - do 10 besed 6.000 din - vsaka nadaljnja beseda 500 din Hkrati obveščamo bralce Novega tednika, da bo mali oglas objavljen v tekoči številki v primeru, da ga naročite najkasneje do ponedeljka do 9. ure dopoldne. Naslovov oglaševalcev, ki so objavljeni pod šifro, v uredništvu nimamo. Vsi interesenti morajo oddati pismene ponudbe, skladno z vsebino oglasa in navedbo šifre v oglasni oddelek. Naročniki Novega tednika imajo pravico do enega brezplačnega oglasa, do deset besed, na leto. Ni jih čez počitnice, še zlasti, če je hladna osvežitev blizu. Foto: EDI MASNEC aVGUST 1988 NOVI TEDNIK - STRAN 15 HPCNE prejšnji ponedeljek je '] v slaščičarni Zvezda "reiJ^ Rade B. iz Šentjurja ' z vidom. Rade je ne- ^\iko pretiraval z alkohol- j pijačami in očitno vi- 5l,|dvojna vrata. Nesreča je pravzaprav v tem, da '^i odločil za prava in ta- l odšel skozi okno. Zapr- ,5eveda. Pravijo, da im^o -jeni srečo; tudi Rade jo Jjniel, saj je šla šipa v dro- \ Rade pa je odnesel celo ^10. Res pa je, da ima pri ^ nekaj izkušenj, s^ je že ^^krat popil čez mero in ■pičil kaj podobnega. I Prejšnji ponedeljek je ijjlo do pretepa na Malga- ^ ulici v Celju, kjer je |5J T. iz Trubarjeve ulice jjtepel Dušana L. Dušan moral k zdravniku s hu- ijii ranami, Aleša pa ver- (no čaka kazenska ovad- ^ Miličniki še niso razi- gli vzroka za pretep, s^ J se Aleš in Dušan ta dan fiit srečala. I V sredo je zašel na Ma- jorsko cesto Milan R. iz ribaijeve ulice in tam na- ijel in pretepel Olgo J. ilan in Olga se prej nista )znala, Olga pa si verjetno ili, da Milana nikoli ne bi loznala, saj je iz tega prve- I srečanja odnesla precej jlečih modric. t V soboto so morali mi- [niki kar dvakrat posre- jvati v Linhartovi ulici, je Peter J. doma že >ecej v rožicah, ustrahoval ojo družino. Drugič so iličriiki posredovali ob ?h zjutr^, ker pa je kaza- da kljub pozni uri v Lin- rtovi še lep čas ne bo mi- so Petru priskrbeli po- Jjo v prostorih za trezne-' !, Zadeva seje tako razre- a v vsesplošno zadovolj- no - miličniki in Petrova užina so imeli mir, Peter I se ni imel nad kom raz- liijati. S. Š. lahnil z droga fejšnjo sredo se je v Ponik- iri Žalcu ponesrečil 25-let- elektromonter Stanislav mšek iz Celja. Turnšek je »vodja Anton Čretnik naro- naj pripravi vse potrebno sidranje droga in napenja- kabla, potem pa je odšel, bi izklopil električni tok. iSek je medtem zlezel na i brez naveze, prevrtal «za namestitev sidra, po- 'pa omahnil in padel šest tfov globoko. Morda se je iielu dotaknil tudi električ- žic. Ko se je delovodja vr- je bil Stanislav Turnšek že Promet med obiranjem hmeija Miličniki, člani žalskega sveta za preventivo in vzgo- jo v cestnem prometu in predstavniki Hmezada vsa- ko leto poskrbijo, da se med obiranjem hmelja promet v Savinjski dolini odvija čimbolj varno. Letos so že pripravili sestanek, na kate- rem so se dogovorih, kako bo potekal promet v dolini med 20. avgustom in 20. sep- tembrom. Kakšnih bistvenih novosti ne bo, saj gre za že utečeno akcijo. Se posebej delavci Hmezada se dogovorjenega tudi držijo, medtem ko kmetje večkrat naredijo kak- šen prekršek. Miličniki še posebej opozarjajo, daje pre- povedano nalagati hmelj na lojtrske vozove, pri nalaga- nju na prikolice pa je potreb- no biti previden, da hmeljne trte ne bi zakrivale luči. Prav tako opozarjajo na dosledno čiščenja cest, saj predstavlja blato na cesti v deževnem vremenu nevarno past pred- vsem za hitrejša vozila. Trak- torje, ki morajo biti oprem- ljeni z varnostnim lokom ali kabino, pa lahko vozijo le ti- sti, ki imajo ustrezne izpite. Pred obiranjem hmelja bo- do na vseh pomembnejših cestnih vpadnicah v dohno postavili opozorilne table in z dodatno signalizacijo hi- trost vozil omejili na 60 kilo- metrov na uro. Traktorji pa bodo lahko prečkali magi- stralno - in regionalne ceste samo na določenih preho- dih, kjer bodo tudi čuvaji, ki bodo traktoristom pornagali varno prečkati cesto. Čuvaji (lahko so le polnoletne ose- be) morajo poznati prometne predpise, za morebitno ne- srečo pa ni odgovoren čuvaj, ampak traktorist. Večja previdnost je po- trebna tudi glede pešcev, če- prav že precej let (od kar so v Savinjski dolini večinoma vpeljali strojno obiranje hmelja) ni takšne gneče se- zonskih delavcev. Večje sku- pine delavcev" naj bi hodile po lokalnih cestah, ob slabši, vidljivosti (megla, tema) pa bodo morali biti opremljeni s kresničkami. Sicer pa bo med obiranjem hmelja pre- povedana hoja po magistral- ni in regionalnih cestah. Na sestanku pa so se tudi dogo- vorili, da bi ponoči čimbolj omejiU promet s traktorji. Glede na veliko število traktorjev na cestah je zad- nja leta obiranje hmelja po- tekalo sorazmerno varno in z malo nesrečami. K temu so nedvomno veliko pripomo- gli vsi preventivni ukrepi. S. ŠROT Prometna preventiva In vzgoja v IVIozIrJu Mozirski Svet za preven- tivo in vzgojo v cestnem prometu pri skupščini obči- ne Mozirje je po zaslugi svo- jega dejavnega predsednika Aleksandra Čoparja med najboljšimi v regiji, o če- mer priča tudi bronasti znak za zasluge za varnost, ki so ga prejeli pred krat- kim. V Gornji Savinjj ii do- lini so za preventivo in vzgojo v prometu storili več kot v občinah, ki razpolaga- jo z večjimi denarnimi sred- stvi. V Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu mozirske občine so dejavni predvsem oddelek za notra- nje zadeve, delavci miUce, avto šola, Združenje šoferjev in avtomehanikov in društvo prijateljev mladine. Svet so- deluje z vsemi osnovnimi šo- lami in njihovimi podružni- cami v dolini. Za vsako leto pripravijo celoletni program, ki ga usklajujejo s smernica- mi repubUškega Sveta za preventivo in vzgojo v cest- nem prometu. Občinski pro- gram izvajajo komisije za vzgojo šolske mladine, za varnost prometa in za infor- mativno propagandno dejav- nost, občinski Svet pa jih usmerja. Tako je občinski Svet pre- teklo leto začel z uspelo akci- jo nabave in ureditve spret- nostnega poligona za osnov- ne šole. Vzgojno varstvene organizacije so sodelovale v izobraževalni akciji »Naši najmlajši v prometu«. Naju- spešnejši osnovnošolski ak- ciji o poznavanju prometa, je sledila prav tako tekmovalna akcija z likovnimi motivi. V sodelovanju z mozirsko postajo milice in Združe- njem šoferjev in avtomeha- nikov so izvedli preventivni akciji »Brezhibno vozilo je varno vozilo« in na prvi šol- ski dan so pregledali pro- metno signalizacijo in talne označbe, osnovnošolske var- nostne načrte, vse učence so opozorili na nevarne cestne odseke in na nošenje rume- nih rutic in kresničk, vzpo- staviU so pionirsko promet- no službo, na starševskih se- stankih v vrtcih so opozarjali naj prihajajo otroci v vrtec v spremstvu odraslih, delav- ci milice pa so kontrolirali voznike in opremljenost šol- skih avtobusov. V osnovnih šolah so imeli akcije ugotav- ljanja izpravnosti koles in o tem obveščali starše. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je z sode- lovanjem Združenja šoferjev in avtomehanikov anonimno in brezplačno preverjal zna- nje iz cestno prometnih predpisov, vendar za akcijo ni bilo dovolj zanimanja, so- deloval pa je tudi pri tekmo- vanju mladih v SLO in druž- beni samozaščiti. Svet je s stališči in sklepi odgovarjal na pismena vprašanja in prošnje občanov, krajevnih skupnosti in drugih organi- zacij. Dejavnost Sveta je po- tekala tudi na sejah, kjer so načrtovali izvajanje posa- meznih preventivnih akcij. Delo Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je odvisno od sredstev zava- rovalne skupnosti Triglav, ki prispeva veliko večino sred- stev, nekaj sredstev pa prej- me tudi iz proračuna uprav- nega organa skupščine obči- ne Mozirje. BRANE JERANKO Pešec pred vlak v soboto je v Grobelnem po- vozil vlak 61-letnega Franca Pušnika iz Grobelnega. Vlak, ki je peljal po desnem tiru iz Maribora proti Celju, je vozil 25-letni_ strojevodja Avguštin Rus iz Šentvida pri Stični. Ko je strojevodja opazil, da se ti- rom približuje pešec, gaje opo- zarjal z zvočnimi signali in za- čel zavirati. Vendar pa se pešec ni umaknil, tako da ga je loko- motiva zadela in odbila približ- no deset metrov naprej, kjer je obležal mrtev. Spregledal kolesarja Prejšnji torek se je 45-letni Jožef Jurhar iz Pongraca z av- tomobilom peljal po Karde- ljevi ulici v Žalcu. V bližini tržnice je, kot kaže spregledal kolesarja, 57-letnega Antona Florjana iz Žalca, ki seje peljal pred njim. Jurhar je zbil kole- sarja, ki ga je vrglo v vetro- bransko steklo avtomobila, po- tem pa je padel na tla. V nesre- či sta se huje ranila oba, Jurhar in Florjan in so ju odpeljali v celjsko bolnišnico. . . Pretesno prehitevanje S tovornjakom s prikolico je prejšni četrtek vozil v Ro- gatcu 23-letni Jožef Kropeč iz Strmca pri Rogatcu. Na Kidri- čevi ulici je dohitel 17-letno Djurdjico Tepeš iz Huma na Sutli. ki se je peljala z mope- dom. Kropeč je začel prehite- vati mopedistko, ko mu je iz nasprotne smeri pripeljal osebni avtomobil. Da bi se iz- ognil trčenju, je zavil nekoliko v desno, pri tem pa s prikolico zbil mopedistko in njeno so- potnico, 16-letno Višnjo Tepeš. Obe sta padli, pri tem pa se je Višnja tako hudo ranila, da je umrla na kraju nesreče, Djur- djico pa so huje ranjeno prepe- ljali v celjsko bolnišnico. Brez izpita in čelade v soboto se je 18-letni To- maž Kristavčnik peljal z mo- torjem po Iršičevi ulici proti Ostrožnemu. V bližini hiše s številko 6 gaje zaradi preveli- ke hitrosti \Tglo v enega od parkiranih avtomobilov. Moto- rist je padel in se huje ranil. Prepeljali so ga v celjsko bol- nišnico, kjer je kmalu po ne- sreči umrl. Kristavčnik je vozil brez vozniškega dovoljenja in tudi brez zaščitne čelade. SKSMŠ Štore obvešča, da so še prosta mesta za vpis v 1. letnik srednji program metalurški tehnik in skrajšan program metalurgija- strojništvo. Dela metaluršekga tehnika obsegajo zahtevna dela in naloge pri taljenju, litju, kontrola in preiskava materiala v obratu ali v laboratoriju, načrtovanje delovnih procesov in postopkov, ugotavljanje rezul- tatov dela. Pogoj 8 razredov OŠ. Značilni poklici oz. dela in naloge za VIP Pridobiva- nje, predelava in obdelava kovin - skrajšan - ročna obdelava kovin; dela na manj zahtevnih strojih in napravah; montaža in vzdrževalna dela v procesni proizvodnji in energetiki, manj zahtevna dela v varil- stvu ipd. Pogoj najmanj 6 raz. OŠ. Prijavite se lahko od 15. 8. 1988 v tajništvu šole. DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBOR TOZD Elektroprenos Podlog Komisija za delgvna razmerja objavlja prosta dela in naloge: elektro monter - energetik (IV. oz. III. stopnja strokovne izobrazbe - O oziroma 1 leto del. izkušenj) - 2 delavca dodatni pogoji: sposobnost za dela na višini. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter opisom dosedanjih del naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Dravske elektrarne Maribor TOZD Elektroprenos Podlog 63311 Šempeter v Savinjski dolini Nepopolne vloge komisija za delovna razmerja ne bo obravnavala. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh od dneva sprejetega sklepa. Opilmlzem v vrstah celiskih košarkarle¥ Ima čvrsto podlago v ponedeljek 1. avgusta so po julijskem odmoru z delom začeli košarkarji Merxa. Predsednik kluba KK Merx Jože Geršak je uvodoma povedal: »V lan- ski sezoni smo v 2. delu lige bili tretji po uspešnosti, kar je dokazalo določeno kvali- teto. Po prvenstvu smo osvojili turnirje v Postojni, Titovem Velenju in Torunu. Ekipa od lani ostaja skupaj ob dveh okrepitvah. Ker bo- mo v pripravljalnem delu znova imeli možnost igrati v ligi Alpe-Jadran, v skupi- ni z Merxom so avstrijski ABC Merkur iz Graza ter italijanska Jadran iz Trsta in Oderzo, smo si za cilj za- dali 3. mesto v 1. B ZKL za- hod, za kar pa si moramo prizadevati že od danes na- prej z vsemi močmi.« Trener ekipe Boris Zrin- ski, je zatem predstavil pro- gram priprav in argumenti- ral visoke cilje na eno od pr- vih treh mest (pr\-o prinaša u\Tstitev v 1. A ligi. drugo in tretje pa možnost v razigra- vanju. t.i. plav-outu). »Dobili smo centra Todo- roviča in Markoviča. iz JLA je že prišel Pečak. kasneje se bo vTnil tudi Mlinšek (prišel iz šoštanjske Elektre). priča- kujemo še centra Spasojevi- ča iz Vršca. V JLA pa bo od- šel Pucko. Lani smo se začeli pripravljati 26. julija, liga pa se je začela . 26. septembra. Letos pa naj bi do 22. okto- bra, ko v 1. kolu gostujemo v Zrenjaninu pri ekipi Ser\'o Mihalja. opravih kar 115 ak- tivnosti za razhko od lanskih 82. Lani smo odigrali le 12 tekem, sedaj jih imam v na- črtu 27. Igrah bomo z repu- bliškimi in 1. B ligaši. proti koncu priprav pa tudi s kakšnim iz 1. A hge. Žreb je letos še bolj neusmiljen kot lani, vendar moramo kljub temu že na začetku storiti vse, da se ne bi ponovilo lan- skih sedem porazov v prvih sedmih kolih. Boriti se mo- ramo za vrh. Kvaliteto lahko še izboljšamo s številnimi treningi. Ker se bo igranje sobota-sreda ponovilo kar štirikrat, bomo v vadbi usmerili pozornost tudi na to. Predvsem pa imamo še veliko rezer\' v igri v obrambi.* Za tem je celjski trener igralce odpeljal na prvi tre- ning v letošnji sezoni, še prej pa jim je razdelil terminski program dela v pripravljal- nem obdobju, v katerem ni izpuščena nobena podrob- nost prav tja do 22. oktobra. Načrt je v grobem tak: od 12. do 21. avgusta osnovne pri- prave na Rogli. 26. avgusta 1. kolo v hgi Alpe-Adria. od 21. do 25. septembra posebne priprave v Mežici ter 7. in 8. oktobra vikend turneja v Za- grebu. Po treningu, ki je po- kazal, da seje borba za mesta v ekipi, ki bo letos še posebej trda. že začela, je Boris Zrin- ski še dodal: »Veseh me. da bom letos imel 12 ali več ize- načenih igralcev, s katerimi bodo treningi lahko zelo kvalitetni. Tudi tekem s ka- kovostnimi nasprotniki bo dost. kajti na bližnjo Roglo prihaja vedno več »pravih« ekip. Za razliko od lani poz- namo tudi nasprotnike. Od mladih lahko letos velik na- predek v igri dokažejo Su- šin. Markovič.« Zoran Markovič (205cm) je prišel iz Sremske Mitrovice. Čeprav spada med najbolj marljive na treningu, je že na začetku priznal, da prihaja iz sredine, kjer se ni veliko tre- niralo: »V tem kolektivu je nekaj izrednih posamezni- kov. Mislim, da sodimo med prvih šest ekip, z veliko dela morda tudi med prve tri. Vi- dim, da je klub dobro organi- ziran. Upam, da mi bodo omogočili, da bom čimveč treniral, predvsem sam. Opa- zil sem. da je trener pravi poznavalec. Spasoje Todorovič je Čr- nogorec iz Nikšiča. Vendar je 209 cm visoki košarkar zadnjih deset let preživel v Sloveniji, natančneje v Ljubljani, kjer je vseskozi nastopal za Smelt Olimpijo. Nikoli ni bil zvezda, vendar vedno marljiv, prizadeven, pa tudi izredno hvaležen igralec, ki je s svojimi izkuš- njami venomer opravičil za- upanje trenerjev v obramb- nih nalogah. Levak, ki se do- bro znajde pod košem in so- hdno skače, je ob obvezni ci- gareti po prihodu iz gardero- be povedal: »Vse je odvisno od prvih petih kol. Če bomo imeli takrat pravo podporo občinstva in uspešno pre- brodili začetna gostovanja, lahko uspemo. Mislim, da iz- stopa le tuzlanska Slobda Dita. morda tudi reški Kvar- ner, sicer pa je dosti ekip ize- načenih.« Aleš Pipan, lani najboljši igralec in strelec Merxa; »Ci- lji so zelo visoko zastavljeni. Moramo vedeti, da tudi dru- ge ekipe dobro delajo, neka- tere še kvalitetneje in v bolj- ših pogojih. Trejte mesto bi bilo seveda velik uspeh, ven- dar je težko dosegljivo. Med mladimi je dosti takih, ki imajo vse možnosti, da po- stanejo pravi igralci, vendar je vse odvisno od njih samih. Trenutno še vsakemu nekaj manjka." Zoran Gole, kapetan mo- štva, je bil kratek: »Okrepi- tve so kakovostne. Strahu za izpad ni, tako da se bomo borili za zgornji del lestvice. Nekaj mladih, predvsem Ma- rinkovič, lahko z vehko dela postanejo kvalitetni košar- karji.« Milan Marinkovič, ki je v sredini lanske sezone pre- stopil v Merx takoj po služe- nju vojaškega roka v Celju, košarkar z neverjetnim odri- vom. skromen in tih ter dela- ven, poln poleta z žogami v očeh. pa je bil najkrajši: »Želim SI le. da bi več igral.« Sašo Govc, plav-maker Merxa. ki je lani odigral več kot solidno, posebej če upo- števamo, da je prejšnje leto bil v JLA, po vrnitvi pa se je še poškodoval: »Okrepitev s Todorovičem je najboljša pridobitev za klub v zadnjih osmih letih. Če dobimo še četrtega centra, bomo kon- kurirali za najmanj 3. mesto. Če ne bo poškodb in če bodo v klubu vse stvari na svojem V torek bo Merx gostil poljsko ekipo KS Pogon. Tekma bo na STŠ Maršala Tita ob 18.15. V četrtek pa bo v Šentjurju turnir v ok- viru občinskega praznika, kjer se bodo Celjani pome- rili z novim prvoligašem, novosadsko Vojvodino. mestu, bomo tudi mi dali vse od sebe in skušah znova do- kazati, da se v Celju igra vr- hunska košarka. Sam mo- ram še izboljšati igro v obrambi in bolje voditi na- pad, pa tudi realizatorske sposobnosti bi želel popravi- ti, čeprav ni pomembno, kdo daje koše. Nasprotniki se ne smejo bati posameznikov, bati se nas morajo kot ekipe, s tem pa bodo tudi posamez- niki bolj cenjeni.« DEAN ŠUSTER Športnik Celja osvojil bron na Evropskem prvenstvu v Amersfortu sta minuli vikend zastopala barve mlad ske državne reprezentarice v plavanju tudi Celjana Gre Jurak in Jure Vračun. Čeprav jugoslovanski plavalci j dosegli pričakovanih rezultatov, pa je z nastopom la) zadovoljen Gregor Jurak, kije bil v zimskih mesecih proj šen za Celjskega športnika leta. Da mu je kljub mladost naslov upravičeno pripadel, je ponovno potrdil v Aini fortu, kjer je na mladinskem evropskem prvenstvu v pli nju osvojil bronasto medaljo v plavanju na 400m kii Odličje se mu je nasmihalo tudi v ponedeljek, ko je plavai 1500 m kravi. Po prvih 500 m je Jurak vodil, nato pagi prijel krč in je v cilj priplaval kot sedmi. Tudi Jure Vračm nastopil sohdno, saj je prvi dan z rezultatom 1:08,78 na I prsno popravil mladinski državni rekord. Na fotogn našega fotoreporterja Edija Masneca vidimo Juraka (levtj Vračuna na podelitvi priznanj najboljšim športnikom C( v minuh sezoni. KI Kopitar vendarle v Seulu? Rok Kopitar bo, kot vse kaže, vendarle nastopil na olimpiadi v Seulu. Njegov edini konkurent, mladi Pre- drag Melnjak, je v kanad- skem Sudburyju na svetov- nem mladinskem prven- stvu, v teku na 800 m tekel dobro, vendar bo četrto me- sto, ki ga je osvojil, verjetno premalo za nastop v Seulu. Atletska zveza Jugoslavije, ki je Melnjaku v Kanadi kot mlademu perspektivnemu športniku ponudila še zad- njo priložnost, da se namesto Kopitarja uvrsti na olimpi- ado, je od njega pričakovala medaljo. Po tekmi v Kanadi je pred- sednik AD Kladivar Peter Drofenik dejal, da bi bilo ne- pravično, če Rok ne bi poto- val v Seul. Poudaril je tudi, da bo Rok, na olimpiado bi potoval kot rezervni član šta- fete 4 X 400 m, v Seulu tekel tudi 400 m ovire, kar je nje- gova prva disciplina, med- tem ko bi bil Melnjak bržčas le gledalec. Še vedno pa ostaja nejasno, na kakšen na- čin Atletska zveza Jugoslavi- je sploh lahko na podlagi te- ka na 800 m določa, kdo bo na olimpiadi tekel 400 m, saj gre za dve povsem različni disciplini. GORAN OBREZ AVGUST 1988 NOVI TEDNIK - STRAN 17 MA KRATKO fjtovo Velenje y znamenju tenisa od ponedeljka dalje bo Ti- ,g\o Velenje živelo v zname- L tenisa. Tam se bodo na- "ret na mladinskem držav- nem prvenstvu pomerile mla- Ijiilce in mladinci do 18 let. Or- jiiizatorji, to je Šaleški teni- klub, je minuli ponedeljek |[lical v prostorih M Cluba no- jnarsko konferenco, na kate- j so povabiU tudi selektorja ^oslovanske teniške repre- jntance, Radmila Armenuli- j Čeprav je Armenuhč v po- -edeljek povedal, da v Tito- '-^iri Velenju ne bo najboljšega jiladinca Ivaniševiča, pa se Jbeta zanimiv boj mladih teni- ;3ČeV. N. G. ispeh modelarjev ima v petek in soboto sta na jvodnevnem tekmovanju mo- lelarjev sodelovala tudi čla- ja celjskega modelarskega jluba, ki deluje pod okriljem ljudske tehnike Emo. V kate- goriji modelov s pogonom na jutno sta osvojila Klenovšek 5rugo in Lipičnik sedemnajsto mesto. Naslednji dan pa sta na mednarodnem tekmovanju za memorial Izeta Kurtahča osvo- p Klenovšek tretje in Lipič- nik šesto mesto. Tekmovanje je štelo tudi za svetovni pokal letalskih modelarjev. M. H. Na pripravah v Žalcu Minuli teden so se na pri-, pravah v Žalcu mudili nogo- netaši iz Bačke Palanke, ki lastopajo v IL ZNL. V okviru priprav so odigrali kar nekaj prijateljskih srečanj. Tako so 1 soboto v Titovem Velenju iremagah velenjskega Rudar- l s 5:2. V nedeljo pa so na nogometnem igrišču v Žalcu odigrali prijateljsko srečanje z domačini. Rezultat srečanja med Partizanom Žalec in Bač- ko Palanko je bil 2:0 v korist gostov. N.G. Nogometni maraton v Rečici v petek popoldne se je na igrišču za mali nogomet v Re- čici pri Laškem odvijalo zani- mivo nogometno srečanje. Nogometaši iz Rečice so se po- merili proti nogometašem iz Marija Gradca, njihov dvoboj pa je trajal kar 24 ur. Tudi ponoči, ko jih je osveži- la poletna nevihta, se nogome- taši obeh ekip. niso uslraših. V 24 urah so popili okoh sto htrov čaja in približno toliko Cedevite in Maratonika. Obe ekipi je sestavljalo po 30 nogo- metašev, tako da so se v skupi- nah po deset tekmovalcev me- njavali na dve uri.V popoldan- skih urah v soboto, ko so sre- čanje zaključili, je bila športna sreča na strani Rečičanov, ki so zmagali s 144:98, poudarih pa so, da rezultat pri vsej stvari sploh ni pomemben. Pomebno je bilo, da so vsi zdržali do kon- ca. Najmlajši udeleženec mara- tona je bil štirinajstletni An- drej Marot, najstarejši pa štiri- inštiridesetletni Vinko Račič. Najboljša strelca sta bila Sreč- ko Očko in Džimi Napret. Oba sta dosegla po 17 zadetkov. Za najboljšega vratarja je bil pro- glašen Jože Sevšek. Svoje delo so odlično opravili tudi vsi tri- je sodniki: Janez Kotnik, Dar- ko Jeranko in Miro Avdič, sre- čanje pa je potekalo brez inci- dentov, česar sta bili obe ekipi še posebej veseli. V Rečici si prizadevajo ustanoviti športno društvo, saj je v tej krajevni skupnosti za šport precej zani- manja. N G. Nogometni turnir v Žalcu Mali nogomet Ima vse več privržencev V soboto je bil v Žalcu ve- lik turnir v malem nogome- tu »Poreč 88«. Organizator turnirja je bilo gostišče In- tihar iz Levca, ki je prvo- uvršečni ekipi kot nagrado za prvo mesto podelilo petdnevno bivanje s polnim penzionom v hiši Stanka In- tiharja v Poreču. Nogometni turnir si je ogledalo precej gledalcev, ki so bili z nogometnimi pred- stavami zelo zadovoljni, zno- va pa se je izkazalo, da mah nogomet v Sloveniji dobiva vse več privržencev, kar ob žalostnem stanju v našem profesionalnem nogornetu sploh ne preseneča. Po ogorčenih bojih v pred- tekmovanju, so se v finalno skupino uvrstile ekipa Kle- parstvo Vukosavljevič iz Ljubljane in ekipi Klateži ter Zvezdaši z Celja. Srečanje med Kleparstvom Vukosav- ljevič in Zvezdaši se je kon- čalo z neodločenim izidom 2:2, medtem ko so Ljubljan- čani v drugem srečanju ug- nali Klateže s 7:2. Kljub su- mom, da se bosta celjski eki- pi med sabo kasneje spora- zumeli o izidu medsebojne- ga srečanja, sta ga odigrali borbeno in športno, za kar sta poželi še poseben aplavz občinstva. Srečanje se je končalo z izidom 3:1 za Zvez- daše, kljub temu pa je prvo mesto osvojila ekipa Klepar- stva Vukosavljevič, ki je imala boljšo razliko v zadet- kih. Drugo mesto in 200.000 dinarjev je osvojila ekipa Zvezdašev, tretje mesto in 100.000 dinarjev pa ekipa Klatežev. Obe ekipi sta za nagrado prejeh še komplet dresov in nogometno žogo. Organizator je po zaključku turnirja zagotovil, da bo tur- nir pripravil tudi prihodnje leto, že septembra letos pa bo pripravil turnir z enakimi nagradami tudi v tenisu. GORAN OBREZ Z novimi močmi v novo sezono Žalski nogometaši, ki bodo v letošnji sezoni nastopili v prvi slovenski ligi se že pospešeno pripravljajo na novo sezono. Tekmovanje se bo pričelo 28. avgusta, do takrat pa bodo žalski nogometaši odigrali še nekaj prijateljskih srečanj. V novi sezoni bodo nosih zeleno rumene drese, ki so v skladu z barvami njihovega novega pokrovitelja, sozda Hmezad iz Žalca. V ekipi Žalca bodo v letošnji sezoni nastopili: od leve stojijo - trener ekipe Stefanovič, Mijatovič, Govejšek, Dolžan, Naprudnik, Druškovič, Topolovec, Jošt, Korun, Tasič, Mavrek, pomočnik trenerja Devic, čepijo - Turk, Aristovnik, Kotnik, Dokič, Hodžar, Lapuh, Jelen, Jug. L. KORBER l^rijetno v družbi mladih ustvarjalcev v nedeljo so v Dobju pri Planini že šestnajstič zapo- red pripravili tradicional- 10 prireditev »Pokaži kaj maš«. Letošnja prireditev po mnenju organizatorja ni bila najbolj številna, bila pa je - kot so rekli - najbolj kvalitetna, saj je bilo muzi- tiranje nastopajočih tako' loživeto in pestro kot še ni- koli. Kljub temu, da je bila pri- ffditev napovedana šele za 15. uro, je bilo na Dobju ži- 'ahno že dosti prej, kajti J^nogi obiskovalci so pohite- i da bi si pridobili prostor ■im bližje odru, pa tudi orga- nizatorji so hiteli še z zadnji- ["i pripravami na prireditev. ^ ko so se naposled zbrali '^di izvajalci, se je začelo tares. Nastopilo je 13 vokalno in- '^mentalnih skupin, sedem se jih je predstavilo s pet- ob spremljavi harmonike, "'^frali kitare. Nastopajoče sta ^^njevala strokovna žirija in J^^finstvo. Ocenjevali so jih r^o, pri tem pa je strokovna ^ija upoštevala izvedbo kom- ^^icije, intonanco, nastop in ''uzikalnost izvajalcev. Narod- °zabavni ansambel »Prijetno ^Položenje« iz Šentjurja pri J^lju je prejel največje število (kar 77 od 80 možnih) in f^gal. Mladi fantje stari okoh . '^t, so se predstavili z do\T- izvedbo dveh skladb iz [J""etoaija Alpskega kvinteta. ij'^ovna odlika ansambla pa j^Predvsem muzikalnost, ui- C^^st in virtuoznost, če pri )(^ 'Jpoštevamo njihova leta. v ^tete odlike ansambla pa ni- It;,^Predstavljajo kakšno veh- m^J^i^esenečenje, saj so vsi di- 11 srednje glasbene šole iz iJ^Pora. Drugo mesto je vokalno-inštrumental- b^^sambei »iskre« iz Vinske 11^' ki pravtako izvajajo le na- iJl!^:2abavno glasbo. Ansam- iif *^eje kar 7 članov, se je Lpredstavil, saj je ob vseh ^^Pih bil njihov najbolj pre- pričljiv, manjka jim le pevska tehnika, ki ni slaba, vendar premalo intenzivna. Tretjo na- grado pa je prejela družina Po- lančevih iz Laškega, ki šteje 6 članov, in je za svoj nastop prejela 85% možnih točk. Nji- hovo muziciranje odlikuje predvsem muzikalnost, čemur prav gotovo botruje velika lju- bezen do glasbe in seveda tudi harmonija življenja v družini. Ostali nastopajoči so se pred- stavih različno, nekateri bolj- še, nekateri slabše, ocena ce- lotne prireditve pa je dobra, pripomba velja le na repertoar izvajalcev, saj je bil za večino udeležencev prezahteven, če pri tem upoštevamo njihove glasbene sposobnosti. Organizacija prireditve je bi- la zelo dobra, saj so bili z njo vsi zadovoljni, le želimo si lah- ko, da bi bilo takšnih priredi- tev več, ne samo v Dobju iri Ponikvi, temveč tudi drugod. M. G. Najstarejša udeleženka na prireditvi je bila Jožefa Vlaga iz Dobja, ki želi s svojim igranjem na citre predvsem ohraniti staro ljudsko pesem. ^_ EINSPIELER Glasbeno zaneseni obrazi družine Polanc iz Laškega. 18. STRAN - NOVI TEDNIK 4. AVGUST Vprašanje Ali veste, zakaj je bel kruh, ki ga pri nas kupujemo, pogosto tako črn? Le zaradi zdravja! Saj pravijo, da je črn kruh veli- ko bolj zdrav od belega, pa tako peki pridno skrbijo za naše zdravje. Pozor Pomislite, pripravili so resen udar. Hud udar; ker je prišel iz zveznih struktur, bi lahko rekli, da je to dr- žavni udar. Udar na naš žep! Ne kmet, ne mli- ni ne bodo predpi- sali, po čem bo kruh nam treba je- sti, vse to v seda- njih čudnih časih, nam »predpisale« bodo le obresti! Preblisk (počitniškega) tedna: študentski servis bolj skrbi za svoje »delavce« kot delavski sin- dikat! V prodajalni avtomobilov - nedevizni - Torej lahko ta avto vplačam še v sredo? - Lahko, lahko. - Veste, do tedaj moram kupiti še nekaj dinarjev! ZRCALO KAKO NAJ BOMO, TOVARIŠI, V DOBREM STIKU ^ ČE NAS PA UDARJAJO PO JEZIKU. VALEiRIJA SKRINJAR-TVEZOVA . DOLINA ČBNE REKE * Prevedla Neža Maurer Moji mami, ki je umrla v triinštiridesetem letu življenja, sestri, kije umrla v triintridesetem letu, hčerki, kije umrla v šestindvajsetem letu; mojemu rojstnemu kraju. Valerija Skrinjar-Tvrzova se je rodila leta 1928 v Zagorju ob Savi. Delala je kot novinarka v agenciji Tanjug, dnevniku Oslobodjenju in časopisu za mlade Male novine. V svetu književnosti jo najdemo v zadnjih 25 letih. V tem obdobju je leta 1968 pri Mladinski knjigi v Ljubljani objavila zbirko pripovedk v slovenskem jeziku »Bosonoga«, isto knjigo je leta 1970 in 1972 v srbohrvaškem jeziku izdala Svjetlost iz Sarajeva. Leta 1977 je pri Oslobodjenju izšla zbirka povesti Drugačne pomladi, leta 1978 pa je Svjetlost izdala njene pripovedke za najmlajše »Da ne zalutaju snovi«, ki jo je pripravila biblioteka Bambi. Roman za mladino »Tajna partizanke Vanje« je bil objavljen leta 1981 pri Oslobodjenju. Pri Mladinski knjigi v Ljubljani je leta 1982 izšla zbirka otroških pripovedk Kam potuje cesta, istega leta pa je Univerza! iz Tuzle izdal pisateljičin roman Dolina črne reke. .i Je to zdaj zares tisto, kar je želela ? Je pravi odgovor na vse, kar se že dolgo zbira nekje v njej, jo priganja, da se zaletava zdaj sem zdaj tja, sama ne vedoč, kaj in kako naj naredi, kam naj gre. Kolikokrat je že verjela: to je zdaj tisto, kar mi je potrebno, kar sem si od nekdaj želela - a potem se tudi to prelevi v udarce po hrbtu... Tako premišljuje Ana med korakanjem v koloni. Za njimi je že kakšnih pet-šest ur hoje, dovolj da se vse telo prilagodi enakomernemu ritmu gibanja in da sploh ni več potrebno misliti: noge se same izogibajo kamenju in koreninam kot do kraja izpopolnjen mehanizem. Samo če kje bliže zažvižga metek ali se raztrešči granata, se enakomernost gibanja zmede, glava postane eno samo veliko uho in vse telo je ena sama pripravljenost: napeto do poslednjega vlakna spominja na divjad, ki preži, v kateri smeri naj pobegne lovcem. Toda nocoj je vse mirno. Samo kdaj pa kdaj pod nogami zapoklja suhljad, ki ostaja za kolono zdrobljena in pomešana s prstjo. Gozdna' tišina je kot zdravilo. Ali bo zmogla naperiti puško v oči, ki so jo nekoč božale s pogledi? Zazdi se ji, da že vse življenje dela stvari, ki jih ni hotela - a drugače ni mogla. Kakoxia se nikakor ne more sporazumeti sama s seboj... Čigavo breme prenaša kot lastno sramoto ? Kdaj seje to začelo ? Ali ne mogoče z odhodom v mesto? »Potegnila si se, zrastla, čas je, da začneš delati. V mesto pojdeš. Tukaj ni kruha za vse,« je rekla mama. Vztrepetala je ob besedi - mesto. Tistega dne je vse v njej in okrog nje prepevalo. Celo tuljenje rudniške sirene in mačje mjavkanje je bilo glasba, kakršno ima pravzaprav rada - ali ne boji težko, da te drobne stvari zamenja za nekaj velikega, očarljivega, kar jo zagotovo čaka v mestu. Sama v velikem mestu brez tistega več- nega spremstva starejših: to lahko, tega ne smeš! Sama z denarjem, s katerim si v velikih, svetlih trgovinah izpolnjuje vse želje. Zenice so seji večale od vznemirje- nja. Mesto! Nenadoma se je zdrznila - v mestu ne bo srečavala Ivana. Zakaj ne bi delala tukaj, v mesto pa bo šla nekoč kasneje, z njim:.. »Delala bom tukaj na separaciji, ali kjerkoli že, samo da ostanem doma.« »Tukaj ni dela. Štrajkje presojal - kriza obsodila. Kaj ne vidiš, da te pijavke pogoltne odpuščajo celo stare delavce.« »Odšla je v svet,« so govorih pri njih doma in takoj pričakovali, da jim bo iz tistega neznanega sveta prine- sla nekaj lepega. Morda nožič z bleščečimi platnicami ali še kaj lepšega... Malo časa je prešlo, a veliko mesto je začelo izgubljati privlačnost. Čim bolj ga je spoznavala, tem bolj sti veselo pričakovanje izrivala negotovost in strah. Kan. naj gre, kaj naj stori? V tisti razpotegnjeni, med planini stisnjeni in umazani rudarski dolini je vse poznala; če b mižala, so njena bosa stopala bile široko odprte od Morda so njeni predniki v tistem prašnem revirju vtis- nili v tla toliko stopinj, da ona zdaj samo polaga nog( vanje in vse ji je znano in domače. V mestu pa se počuti kot grahovo zrno, kije majhnoit nedozorelo kdo ve zakaj padlo iz stroka, pa se trklja pc cesti in vsi čevlji ga strahujejo in brcajo. Najtežji so bil gospodarjevi, zapustili so trdo brazgotino. Jutro je. Natančneje povedano - komaj se je dobro zasvitalo. Tako zgodaj ji tudi doma ni bilo treba vstajati pa je niso gledali križemrok. »Hitreje, hitreje, zgani se! Ni mogoče zastonj jest kruha!« godrnja gospodar po vsej hiši hreščeče kot šAt tasta žaga. Le kje vzame toliko moči? se sprašuje Ana. VpJJ^ zjutraj, rohni zvečer, ukazuje po ves božji dan. Povsoo je, vse drži v svojih rokah, a še več na očeh in v misB- Kolikokrat se ji je doma vse uprlo od večnega pomaiV' kanja: ni denarja za čevlje, ne za moko, ne za knjige, za sladkor - pod roko se je kupoval saharin od tihots- pcev - ni denarja, ni... Kako je želela, da pobegi^^ (posebno dokler ni spoznala Ivana) v svet kot toliko drugih, v svet, o katerem je sanjala na hišnem prag^' Toda tole je nekaj čisto drugega. Ali takšen svet obstaja ah pa je Ana zašla v stepo ulico. Najbrž bo držalo to drugo. Ni mogoče, da tako željenega sveta nikjerne d' bilo. Ce ga ne bi bilo, bi ljudje ne ostajali v svetu: vrač^ bi se. Doma je celo graja manj težka kot gospodarjev^ pohvala. O vsem tem razmišlja Ana, ko pometa dvorišč^' gospodar pa se sprehaja sem in tja z bičem v roki - ^ malo, pa bo sedel v kočijo in se odpeljal, kdo ve kam -'^ bevska: »Kote! Kote!« Se zdaj, kamorkoli gre, vidi kot in prah v njih. Vidi in sliši pokljanje biča in drdranJ kočije in se vsa zdruzne vase. Ko privid mine, ^ oddahne in se mrko vzravna: vsaj kadar je sama. ^ treba sklanjati glave. »Ana, k^ je, spet zehaš, lenoba!« 'To bevska njena kolegica. Skupaj delata, jesta jjj. spita. Starejša je od nje in vse je prav - tako se vsaj^^- Ani - dokler je gospodar doma. Kadar ga ni, pa ^ ^ zrastejo rogovi: spravi se nad Ano kot skobec, celo g'^' ji postane grob kot gospodarjev, pa jo priganja od en^^ dela k drugemu kot občinskega osla brez počitka. Poribaj že te mize! Svatje bodo vsak čas tu. Poh'^' 20. STRAN - NOVI TEDNIK 4. AVGUST lj i.iiid8miia seroznega meningitisa Prebivalstvo je že iz javnih občil do neke mere seznanje- no z epidemičnim valom se- roznega meningitisa, ki je za- jel našo širšo in ožjo domovi- no. Uvodoma moram poudari- ti, da kljub večjemu številu bolnikov s to boleznijo v zad- njem mesecu, ni razlogov za preplah predvsem zaradi lah- kega značaja bolezni. Serozni miningitis je vnetje možganskih ovojnic, ki se so- razmerno pogosto pojavlja po- leti in zgodnji Jeseni v epide- mični obliki. Bolezen povzroča okoli 30 različnih tipov viru- sov, ki jih uvrščamo med čre- vesne viruse, v skupino Cox- sackie A in B in skupino, ECHO. Obolenje se začenja z vroči- no in znaki meningitisa (otrde- lost tilnika, glavobol, bruha- nje). Potek je večinoma lahek in brez posledic. 50 do 80 od- stotkov okužb poteka brez ti- pičnih bolezenskih znakov ali pa celo neopazno. Vir infekcije so bolniki in vi- ronosci. Bolezen se med ljud- mi prenaša z direktnim preno- som predvsem po fekalno- orahii poti in indirektno z oku- ženimi predmeti. Najpogostej- ši prenašale! infekcije so otro- ci, ki ne kažejo znakov bolezni, ali pa imajo le blago obhko bo- lezni. Zanesljivih dokazov, da se povzročitelji bolezni prenašajo z vodo, hrano in insekti ni. V celjski zdravstveni regiji, ki obsega nekaj manj kakor 300 tisoč ljudi, smo do konca julija registrirali 170 primerov bolezni. Večinoma je bil potek bolezni lahek, posledic nismo zasledili. V skoraj 60 odstotkih so obolevali otroci do desetega leta starosti, po 40. letu se je bolezen pojavila zelo redko. Večinoma (v 70%) so bili bolni- ki iz Celja in ožje okolice, v 20% iz Titovega Velenja. V nekaj primerih je obolelo po več družinskih članov. Statistika zadnjih desetih let kaže, da je na celjskem letno obolevalo za to boleznijo med 120 do 300 ljudi in tako letoš- njih 170 primerov ni razlog za preplah. Epidemična leta so bila 1. 1978, 1981 in 1983. V teh letih je v Sloveniji obolelo oko- h 1500 oseb, sicer se obolev- nost giblje okoli 900 primerov letno. Odstotek okuženih in obole- hh se zvišuje v slabših social- no-ekonomskih razmerah, za- radi prenaseljenosti, slabih hi- gienskih razmer in pomanjka- nja izvajanja osebne higiene. Ob koncu bi rad poudaril, da so ukrepi za preprečevanje šir- jenja bolezni enaki, kakor pri preprečevanju črevesnih bo- lezni in hepatitisa A: 1. Poostritev osfebne higi- ene: temeljita umivanje rok pred jedjo in po vsaki uporabi stranišča 2. Temeljito pomivanje in občasno dezinficiranje posode in jedilnega pribora 3. Higiensko odstranjevanje odpadkov in iztrebkov 4. Temeljito čiščenje in de- zinficiranje pribora in predme- tov, ki so bili v stiku z bolni- kom, z vodo in klorovimi pre- parati. Predstojnik infekcijskega oddelka ZC Celje doc. dr. sci Gorazd Lešničar, dr. med. ZDRAVILNE RASTUNE Srčnica spada med usnatice, družino rastlin, ki so v glavnem zelišča in grmi in le redkokdaj drevesa in plezalke. V to družino spadajoče rastline spoznamo takoj po četverorobnem steblu, po nasprotnih listih in po dvoustnih cvetovih. Večinoma so zelo aroma- tične. Aromatične snovi izločajo številne dlakaste žlezice, ki pokrivajo steblo, liste in cvetove rastlin. Usnatice so razširjene po vsem svetu, posebno mnogo jih je v Sredozemlju in v Predni Aziji. Dru- žina spada med deset najobširnejših družin cvetnic, saj obsega več kot 3000 vrst, ki jih porazdelimo na 200 rodov. Srčnica spada v rod leoncij ali v »levje uho«. Gojijo jo kot okrasno rastlino v zmerno toplih in vročih deže- lah. Doma je v južni Afriki. Rasthna je skor^ 2 m visoka sivozelena trajnica in je porastla z rahhm. puhom. Iz kratke korenike požene več štirirobih, vot- lih, žlebičastih, včasih rdečkasto vijoličastih stebel. Listi imajo do 4 cm dolge peclje, so nekoliko srčasti, do 7 - krpati. Krpe so grobo nazobčani in v zalistjih zele- nih listov so gosti šopi oranžnih, cevastih in dvoustnih cvetov. Srčnica je ostrega, nekohko zoprnega vonja in okusa. Raste po vrtovih, ob vaških poteh, plotovih, živih mejah. Ko rastlina cveti, to je od junija do sep- tembra, rasthno tudi nabiramo v lepem vremenu in jo tedaj tudi nabiramo in posušimo v senci na prepihu. Shranimo v dobro zaprti vrečki. Srčnica vsebuje grenčico leonurus, alkaloide v sle- dovih, eterično olje. razne organske kishne in njihove rudninske soli, fosfate, smole in čreslovino. Že ime samo pove, dajo ljudsko zdravilstvoj^porab- Ija za zdravljenje srčnih težav, zlasti tistih, ki se pojav- ljajo v zrelih letih, zlasti tedaj, ko srce nepravilno bije, ko nam nenadoma poide sapa in se prav klavrno poču- timo. Ko gremo k zdravniku, ne najde kakih spre- memb. Pripravki iz srčnice lajšajo tudi klimakterične pojave, to je pospešeno bitje srca. naval vročice v glavo in-veliko utrujenost ter otečene noge. Nosilec delova- nja je najbrž eterično olje m alkaloid (leonurid). Ker pa vsebuje precej grenčin in čreslovin, se čaj iz srčnice uporablja za lajšanje prebavnih težav, pomirja krče in deluje kot stomatik. Žene na vodo, pospešuje prekr\'a- vitev ledvic in čisti kri. Srčnico uporabljamo kot čaj, ki ga pripravimo tako, da žličko posušene rastline popa- rimo s skodehco vrele vode. ohladimo in popijemo po požirkih pred jedjo. Rastlino lahko namočimo tudi v vino oziroma v alkohol in pustimo na toplem 14 dni ter nato popijemo po 30 kapljic na skodelico vode pred jedjo. Iz srčnice si lahko pripravimo mešanico čaja, če dodamo še meliso, koprive, regratove korenine, rman in trpotec. Žličko te čajne mešanice poparimo s skodelico vrele; vode in čaj pijemo večkrat na dan pred jedjo pri kli- makteričnih tegobah, pri presnovnih težavah in pomladi pospešuje izločanje »žlindre« iz telesa ter nam pomaga, da lažje premagamo spomladansko utruje-^ "ost. BORIS JAGODIČL IVIODNI KOTIČEK pripravlja VLASTA ARČAN-CAH indisifreten čar vozlanja Poleg tistih res- no zaskrbljujočih akualnih tem, ki jih premlevamo ob kavici v službi, pri frizerju ali s sosedo pred trgo- vino, je gotovo tre- nutno najbolj »ob- delano« področje z najnižjo nadmor- sko višino medite- ranskim pod- nebjem. Tistim, ki jim je uspelo našteti goro denarja, potrebne- ga za oddih na vse- stransko slanem morju, zataknilo pa se je pri počitniški garderobi, sem pri- pravila tele ideje. Kot vidite, so vsa tri pol-oblačila namenjena tistemu vmesnemu času, torej pred in po kopanju. Od klasičnih, večkrat kar prehudo uniformirano dolgočasnih kopalnih plaščev in tunik pa se razlikujejo po individualnosti in s tem neštetih možnostih preoblikovanja. Pravzaprav potrebujete za tale močno eksotična obarvana oblačilca samo več različno velikih rut, šalov, rutic, trakov in še tanjših trakcev, ostalo je prepuščeno vaši iznajdljivosti. Paziti je treba le pri izbiri materiala, ki mora biti čim tanj- šega in mehkega tkanja. Kot alternativo nekaj decimetrov širokemu šalu elipsaste oblike, ki ga zavozlamo na boku ter dobimo tako simpatičen mini, sem narisala dolgo, drapirano krilo. Zanj potrebujete malo več blaga, ki ga po indijsko ovijete okrog telesa, konca pa zopet zavozlate v veliko pentljo. V sredini pa je nekaj srednjega. Veliko ruto, ki se širi že kar v velikost rjuhe, polkrožno odrežete, v rob pa všijete gumico, da bo tako dobljeno asimetrično školjkasto krilo držalo želeno obliko. Zgornji deli so iz istega materiala, zavozlani spredaj ali zadaj, prav lahko pa jih nadomeščajo tudi enodelne kopalke, v odgovarjajoči barvi. i RECEPT TEDNA Pastirsici m^lcaroni Potrebujemo: 400 g makaronov, 300 g skute, en par pečenic, nariban trd sir, sol in poper. Klobaso olupimo, nadrobimo in damo v kožico z malo vode. Nad šibkim ognjem dušimo okoli 15 minut. Nazadnje jo malo popražimo. V skledo damo skuto, jo razmešamo s pol kozarca vroče vode, dodamo prepraženo pečenico in dobro popopramo. Primešamo nariban sir in po potrebi še neke« žlic vode, v kateri kuhamo testenine. Testenine skuhamo v veliki količini soljene vode, jih odce- dimo in stresemo vskledo na pripravljeno zmes. Vse temeljito premešamo in takoj postrežemo. RADIO CEUE Četrtek, 4. 8.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.15 Dopoldne z vami,] 10.00 Poročila, 10.15 Za boljše zdravje; Popoldanski spored: 14 00 Napoved, informacije, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki m odmevi (RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.40 Kronika, 18.00 Zaključek sporeda. Petek, 5. 8.: 8.00 Poročila, obvestila, 9.15 Petkov mozaik, 10.00 Poročila, 10.10 Žveplometer; Popoldanski spored: 14.00 Napoved, informacije, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica zabav- nih melodij, 18.00 Zaključek sporeda. Sobota, 6. 8.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20 Dopoldne z vami, 9.20 Kuharski kotiček, 10.00 Poročila, 10.15 Koledar prireditev, 10.30 Filmski sprehodi; Popoldanski spored: 14.00 Napoved, informacije, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica zabavnih melodij, 18.00 Zaključek sporeda. Nedelja, 7. 8.: 9.00 Napoved, informacije, 9.10 Poročila, obve- stila, 11.00 Žveplometer, 11.30 Kmetijska oddaja, 12.30 Iz doma- čih logov, 13.00 Poročila, 13.05 Čestitke m pozdravi. Ponedeljek, 8. 8.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20 Športno dopoldne, 10.00 Poročila; Popoldanski spored: 14.00 Napoved, informacije, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (RLJ), 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica domačih viž, 18.00 Zaključek spo- reda. Torek, 9. 8.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20 Iz sveta glasbe, 10.00 Poročila; Poooldanski spored: 14.00 Napoved, informa- cije, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica domačih viž, 18.00 Zaključek sporeda. Sreda, 10. 8.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20 Dopoldne z vami, 10.00 Poročila, 10.^5 Koledar prireditev: Popoldanski spored: 14.00 Napoved, informacije, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.30 Za mlade, 18.00 Zaključek sporeda. SOBOTA Program LJ 1 17.30-1.30 TELETEKST RTV UUBLJANA; 17.45 VIDEO STRANI, 18 00 Pa JE BOLJŠA KOT ŽAMET: KAPLJICA VODE IN NJENA DRUŠČINA; 16 05 a." VEDNI TAČEK: MLIN; 18.15 J. Ribičič: MIŠKOLIN; UČITELJEVA NESf^c 18.25 POLETNA NOČ, ponovitev, SUŽNJA ISAURA. brazil. nsa , RISANKA, 19.18 VREME; 19.24 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 1; 19 5S Vrc; 19.59 NAS UTRIP; 20.20 ŽREBANJE 3x3; 20.30 VEČER Z AGATHO CHRk''- UMOR V TREH DEJANJIH, ameriški film; 22.05 "I V DNEVNIK 2; 22.20 Poi r> ^ NOČ. SUŽNJA ISAURA, brazil. nad INFORM. ODDAJA ZA GOSTE IZ Tli",'' ROŽNATA NANIZANKA; 01.20 VIDEO STRANI ' Program: LJ 2 15.10 JUGOSLAVIJA, DOBER DAN, 15.50 TAMBURAŠI, PONOVITEV i nadalj ; 17.00 DP V NOGOMETU - RAD : CRVENA ZVEZDA, prenos v DOKUMENTARNA ODDAJA OB DNEVU RUDARJEV; 19.30 TV DNEVNIK p- GLASBENI VEČER: IGOR STRAVINSKV; 21.30 POROČILA, 21.35 NAPr:- ČASA: MQDROST IN DENAR. 3. del, 22.05 ŠPORTNA SOBOTA; 22.25 BALkiV SKO MLADINSKO PRVENSTVO V PLAVANJU, reportaža iz Obrenovca ' NEDELJA 9.00-13.10 in 16.15-00.00 TELETEKST RTV LJUBUANA; 9.15 VIDEO STRam, 9.25 ŽIV - ŽAV 32. del; 10.20 OLIVER TWIST, angl. nad., ponovitev kI' GAGNEV IN LACEV, ponovitev am. nad, ;11.35 ALPSKI VEČER, 7 oddaja r ' POTI SODELOVANJA, kmetijska oddaja TV Skopje; 16,45 S, Woods' ameriška nad,; 17.35 KRI IZ SARKOFAGA, ameriški film: 19,05 RISANKA • VREME; 19,24 TV OKNO; 19,30 TV DNEVNIK; 19.55 VREME; 20 05'Mirk' Kovač- VEČERNI ZVONOVI, nadaljevanka TV Beograd; 21,55 ZDRAVO- REPORTAŽA S PLAVANJA KAVELJG KORENINA BLED; 23,45 INFORMATiVUi ODDAJA ZA GOSTE IZ TUJINE; 23.55 VIDEO STRANI ^ Program: LJ 2 8.55 POROČILA: 9.00 DANES ZA JUTRI, ŽRTVOVANI, ameriški film Uu Budimpešta: FORMULA 1 ZA VELIKO NAGRADO MADŽARSKE; 17.00 Obreno. vac: BALKANSKO MLADINSKO PRVEN. V PLAVANJU; 18.30 ŠPORTm ZABAVNO POPOLDNE; 19.30 TV DNEVNIK: 20.00 PO LETU 2000. avstralsto poljudnozn. o.; 20.45 MALI KONCERT, 21.00 POROČILA; 21.05 ROCK-GUS- BENIKI OTROKOM; 21.55 ŠPORTNI PREGLED PONEDELJEK 16.30-00.00 TELETEKST RTV UUBUANA; 16.45 VIDEO STRANI; 17.00 NAŠ UTRIP, ponovitev; 17.15 ZRCALO TEDNA, ponovitev; 17.35 POLETNA NOČ ponovitev, SUŽNJA ISAURA, brazil. nad,; 18.15 SPORED ZA OTROKE l^ MLADE, RADOVEDNI TAČEK: MEDVED; 18,35 MALA NADA, 9, del otrošic serije TV Bgd, 19,05 RISANKA; 19,18 VREME; 19,24 TV OKNO; 19,30 Tj DNEVNIK: 19 55 VREME; 20,05 H. Lavvson: JOE VVILSON. zadnji del avstralske nadaljevanke; 2005 MOZAIK KRATKEGA FILMA: GNEZDA KOŽOKRILCEV nemški film; 21,45 TV DNEVNIK; 22,00 POLETNA NOČ, SUŽNJA ISAURA, 15 del brazil, nad, INFORM. ODDAJA ZA GOSTE Z TUJINE, TUDI TAKŠNI S? RODIJO II, 4, del; 01.00 VIDEO STRANI Program: LJ 2 18,30 BEOGRAJSKI TV PROGRAM; 19 30 TV DNEVNIK; 20,00 SVET DANES zunanje politična oddaja; 20,45 POROČILA, 20,50 MALI KONCERT; 211C ALTERNATIVE 4, poljski ser, film; 22,00 REVOLUCIJA, Ki TRAJA, dok, oddaia; 22,45 POL URE Z AKADEMIJO DRAMSKE UMETNOSTI; 23,20 KRONIKA DUBROVNIŠKIH POLET, PRIREDITEV TOREK 17,00-00,00 TELETEKST RTV LJUBLJANA; 17,15 VIDEO STRANI; 173! POLETNA NOČ, ponovitev, SUŽNJA ISAURA. brazil, nad,, TUDI TAKŠNI SE RODIJO II; 18,45 PAMET JE BOUŠA KOT ŽAMET. KAKO USTROJITI K02C 18.50 SREČANJE S SLIKARJEM, ODD. ZA OTROKE; 19,05 RISANKA; 19lf VREME; 19,24 TV OKNO; 19,30 TV DNEVNIK: 19,55 VREME; 20,05 Deanj Leskovar: ŠPADIJER. NEKO ŽIVLJENJE, drama TV Novi Sad; 21.50 TV DNEV- NIK; 22.05 POLETNA NOČ. SUŽNJA ISAURA. 16, del brazil. nad,, INFORMA- TIVNA ODDAJA ZA GOSTE Z TUJINE, NENAVADNE ZGODBE, 10. del; 00«: VIDEO STRANI Program: LJ 2 19.00 DRUGA GODBA, 4. oddaja, SUSU BILIBI, TOGO, 2. del; 19.30 TV DNEV NIK; 20,00 JUGOSLOVANSKE ZBOROVSKE SLOVESNOSTI; 20,45 ŽREBANJ- LOTA; 20,50 ZABAVNI TOREK; 22,20 ODDAJA IZ KULTURE SREOA 17.10-00,00 TELETEKST RTV UUBUANA; 17.25 VIDEO STRANI; VM POLETNA NOČ, PONOVITEV, SUŽNJA ISAURA, brazil, nad,, NENAVADNE ZGODBE; 18.40 M Mate: ZMAJČKOV ROJSTNI DAN, 1. DEL; 18.55 J Ribi&t MIŠKOLIN: ŠOLE JE KONEC; 19,05 RISANKA; 19,18 VREME; 19,24 TV OKNO 19,30 TV DNEVNIK; 19,55 VREME; 20.05 FILM TEDNA. CIKLUS FILMOV D, KAVA: NA RIVIERI, ameriški fiim; 21.40 TV DNEVNIK; 21,55 POLETNA NOC SUŽNJA ISAURA, 7, del brazil, nad,, INFORM, ODDAJA ZA GOSTE IZ TUJINE KNJIGA ŠAL 5, DEL; 1.00 VIDEO STRANI ♦ PROGAM: U 2 18,30 BEOGRAJSKI TV PROGRAM; 19,30 TV DNEVNIK; 20 00 SVET N* ZASLONU; 20,40 AAjdič: TABORIŠČE RAVVENSBRUCK. GLASBENO PLESNA ODDAJA; 21,35 POROČILA; 21,40 UMETNIŠKI VEČER: EVROKAZ ČETRTEK 17.00-00.00 TELETEKST RTV LJUBUANA, 17,15 VIDEO STRANI; 173C POLETNA NOČ, PONOVITEV, SUŽNJA ISAURA, brazil. nad,, KNJIGA ŠAL; 18 3 SPORED ZA OTROKE IN MLADE, ZA MANO MULCI. 6, del madž. serije; 190- RISANKA. 19 18 VREME: 19.24 TV OKNO. 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 VREMt , 20,05 TEDNIK; 21.10 C.Dickens: PUSTA HIŠA, 5. del angl. nad ; 22.05 TV DNEVNIK; 22.20 POLETNA NOČ, SUŽNJA ISAURA, 18, del brazil, nad , INFOR ODDAJA ZA GOSTE IZ TUJINE, SLEDGEHAMMER, 3, del amer, naniz.; ^ ^■ VIDEO STRANI PROGRAM: LJ2 18,30 BEOGRAJSKI TV PROGRAM; 19,30 TV DNEVNIK; 20.00 FILMSKI VEČEP ENI IN DRUGI, francoski film; 22,55 POROČILA: 23.00 KNJIGA PETEK 16,00-00 00 TELETEKST RTV LJUBLJANA; 16,15 VIDEO STRANI. 16.30 TED NIK, PONOVITEV; 17 30 POLETNA NOČ, PONOVITEV, SUŽNJA ISAURA, braZ'! nad., SLEDGE HAMMER, 3. del amer. naniz.; 18.35 OLIVER TWIST, ang' nadaljevanka, 4. del; 19 05 RISANKA; 19.18 VREME: 19.24 TV OKNO; 19 3° 1 DNEVNIK; 19.55 VREME; 1959 ZRCALO TEDNA; 20.20 CAGNEV IN LACE^^ amer naniz, 3/12; 21,05 NA KRILIH VETRA: NOVA ZELANDIJA IN iNDiJS^ OCEAN, 6, DEL; 21,55 TV DNEVNIK; 22 10 POLETNA NOČ, SUŽNJA ISAUR^ 19 del braz nad,, INFOR, ODDAJA ZA GOSTE IZ TUJINE, 00,00 RING STRAS ameriški film PROGRAM: LJ2 16,00 BEČEJ; MEDNARODNI VASSA TURNIR V VATERPOLU. JUGOSLAVIJA. ZRN, prenos. 16,55 BUDIMPEŠTA: GP V ATLETIKI, vključitev 20 20 DlS^^ FOLK: 21 05 POROČILA, 21.10 KOREJA DO ZIDU IN NAZAJ, dok serija; EN AVTOR. EN FtLM M.Ajanovič: »HEROJ- in »SPOROČILO« kratka a""^ rana filma; 22 10 MINULI DNEVI, španski film TV SPORED 24. STRAN - NOVI TEDNIK 4. AVGUST Pridelek brez umetnih gnojil GospoUlnJe rade kupujejo pN Osmanu Sallju »Ko pridete vi v Celje, po- tem vemo, da se že moramo pripravljati na zimo,« ogo- varjajo celjske gospodinje Osmana Salija iz Gornje Banice pri Gostivarju. Ne- kako do začetka avgusta je vsako leto njegovo prodaj- no mesto na celjski tržnici prazno, potem pa skupno z bratom Azimom pripelje- ta na vročem makedonskem soncu vzgojen paradižnik, papriko, čebulo in tetovski fižol. Že 28 let prihaja v Celje: »Prvo leto sem pripeljal le 300 kilogramov paprike. De- nar, da sem plačal prevoz za- njo, sem si moral sposoditi pri Bakijeviču. Na srečo sem vso prodal in tako se je zače- lo, kljub nasprotovanjem starejšega brata, ki me ni pu- stil na tako dolgo pot. Imel je namreč slabe izkušnje, saj je leto pred tem tudi sam poiz- kusil srečo, a je moral štiri tone paprike, ker se pač ni znašel, vreči na smeti...« Osman in dva brata, ki do- ma živijo v šestnajstčlanski skupnosti, letno posadijo 20 tisoč sadik paradižnika in po količini tudi skoraj toliko pa- prike. Gospodinje pri njem rade kupujejo, saj ob konku- renčni ceni ponuja pridelek, vzgojen brez kakršnihkoli umetnih gnojil ali škropiv. Pa tudi sicer Osman dobro pozna celjske gospodinje in njih zahteve. Marsikaj pa je k njihovemu okusu, kaj je dobro in kaj ni, tudi sam do- dal. Kar deset let se je z dru- gimi prodajalci trudil, da so kupci začeli kupovati tudi rdečo papriko. In če ta da- tum komu kaj pomeni povej- mo, da Celjani rdečo papriko raje kot zeleno kupujejo že dobrih dvajset let, od leta 1968. In zakaj Osman ne pride na celjsko tržnico takrat kot prvi prodajalci paradižnika? »Ne ukvarjam se s prepro- dajo, zato bom tudi v prihod- nje namesto maja prihajal avgusta. A tudi tako se da dobro zaslužiti.- Sicer pa, za vsak slučaj tretji brat doma skrbi za približno 500 ovac!« RP Poletni foto Utrip Pasja vroiina Nadarjeni samouk v Zidanem mostu je te dni počitniški prometni ne- mir. Redki se ozirajo po ze- lenih višinah nad Savinjo, kjer je drugačnejši utrip. Stanko Stopič, 18 letni že- lezniški premikač, živi na gorsko hribovski kmetiji pod Kopitnikom, na Zgor- njem Breznu. Delo premika- ča opravlja tudi ponoči, po- letje pa bo preživel ob delu na domači kmetiji. Njegov konjiček je izdelovanje les- nih izdelkov. Po osnovni šoli se je želel izučiti za mizarja, ~ a ni imel možnosti. Za svoj konjiček ima bolj malo pro- stega časa. Svoje lesne izdel- ke izdeluje predvsem za do- mače potrebe. Napravlja raz- lične predale, stavbno pohi- štvo, po lastni zamisli pa sije napravil tudi zelo lepo obU- kovano pisalno mizo. Mizar- jenja se uči kar sam, sproti. Dela pretežno s skobelnim strojem, ki si gaje kupil pred letom dni. Stanku se njegova življenj- ska želja vendar vsaj delno uresničuje. gj Bodice Za uspeh železarst\, še ni dovolj- 'železni volja«. Fizikalni zakon prav« da je energija neunil Ijiva - očitno za nn^ energetike zakon velja. Usmerjeno izobrai^ vanje vse bolj spomi nja - na fijakerskeg^ konja. Velika riba veij7(Q bolj kot pri g^iavi smrdi - pri bančnett^ računu. Kdor poje, slabo misli - zato so biro. krati ant i talenti ja petje. Dejstvo je, da so nekn. tere čistilke bolje p/a. čane od delavcev v proizvodnji dokazu- je, kako cenimo pome. tanje pred tujii^ pragom. Pes ki mnogo laja, malo grize, ker v nje- govem imenu grizejo drugi. Odgovorni imajo v ro- kah škarje in platno, toda glavna skrb jim je, kako bodo idejne nasprotnike zašili. Po vsakem kongresu je izrečena misel: ni več popravnega izpi- ta. Res ga ni, poštah bomo večni repetenti. Verjetno so vodniko- vo ulico v Celju tako hitro preuredili zato, da bi Celjani in okoli- čani hitreje prišli do davkarije. I Na račun vrtenja v za- čaranem krogu, so si mnogi »pričarali« ka- pital. Papir marsikaj prene- se, med drugim tudi - podpisovanje nepo- kritih menic. MARJAN BRADAČ Partizanske dojnačije 41 I Piše MHenko Strašek Pod Ojstrico življenje ni prizanašalo Izpod plenkače nastaja tram, iveri frče na vse strani. Robanov kot, Govčeva do- mačija. Dan tavanja, polnega srečanj s klenimi Solčavci, je za nami. Nad dolino, v kateri so že gospodarile prve sence, znanilke zgodnjega večera, je bilo videti obrise gora. Oz- ka cesta se je izgubljala v pr- vi mrak. V prostorni sobi, opremlje- ni s stiliziranim kmečkim pohištvom, bi zlahka svato- vali in še se ne bi bilo treba drenjati. Ob peči, ki je prijet- no grela v hrbet, je sedela mati Marija Suhadolnik, že- nica osemdesetih let. Zunaj se je mraz plazil s planin:" Nekakšni čudni glasovi so vdirah v hišo. »Joj, al' bo že vigred al' ne?", se je bolj sama zase vpraševala ' Suhadolnikova mati^ld je_K^Jega dni živela v Matkovem kotu. Čisto bli- zu meje. Ovijal nas je mrak, prebi- rali smo si obraze in se tipali. »V tistih časih, veste, je bi- la hiša polna partizanov. Pri- hajali so s Koroškega pa od onstran planin, iz Savinjske doline. Ko so odšli, je že po- trkalo in SO' butnili v hišo Nemci. Človek je bil raztr- gan, razpet med danes in ju- tri,« je počasi strgala skorjo spomina mati. Daleč je vse to. Spomin ni pomlad, ki se vrača vsako leto na novo. Al' bo že vigred al' ne,« se je znova zashšalo izza do- mačne peči. Vršnikovega Franca, go- spodarja Govca, je življenje izpod zašiljenih vrhov Kam- niških planin zaneslo v An- glijo, služil je v RAF - u (an- gleške kraljevske letalske si- le), zamenjal je mrzle savinj- ske sape z alžirsko vročino. Tako je nepredvidljivost raz- metala ljudi. Vršnik ne bi ni- koli spal pod toplim arab- skim soncem. Človek pač postane igračka, ko ga življe- nje naplavi na neznana obrežja. Vršnikova domačija v Ro- banovem kotu je dober zna- nec izletnikov. Gospodinja Nina že od leta 1960 skrbno zapisuje vsakega gosta. »Okoli dvatisoč nočitev imamo na leto, vendar vseh ljudi ne moremo sprejeti,« se spusti v pogovor, nenadno, kot plaz z gora. »Veste, spoz- nala sem, da ljudje ne marajo več kaj prida hotelov, da si želijo preprostosti.« »V turizmu, še posebej v kmečkem, vsaj na Solčav- skem, se razvname Nina Vrš- nik, so enkratne možnosti, vendar bi morah izboljšati ponudbo, ne pa kar ostajati pri starem. V turistično po- nudbo naj bi vključili našo zgodovino, mi pa to ne zna- mo, kar nekako odrivamo jo. Kohko tega je na Solčav- skem. Številne partizanske spomenike nihče ne omenja, a gotovo bi si jih marsikdo z zanimanjem ogledal. Parti- zanske bolnišnice na primer.« Pozimi se presele v Roba- nov kot k Vršnikovim Dal- matinci in Zagorci, poleti prihajajo Slovenci in tujci. Vsi so zadovoljni. Vršnikovi jim ponudijo domačo hrano, prijaznost in domačnost, med njimi se tkejo prijatelj- ske vezi. Ob večerih klepeta- jo, dolinci se bratijo s hribov- ci, izročila se mešajo, nika- kršnih meja ni. Ta svet je dodobra spoznal tudi Ugovškov Jakob, lenar- ški siromak. Med Matke, Vršnike in Robane^se je zale- Marija Suhodolnik zel, hlapčevstvo mu je pilo kri. Tistikrat, ko so v Robanov kot že zahajali tujci, vzdihu- joč nad lepotami planinskih očakov in ljubkih dolinic, so lenarški siromaki, raztepeni po hribovju okoli Gornjega grada, zemlje lačni, nikoli si- ti, prosjačili za delo. Se zaži- rali v gozdove s plenkačami, na smrt krivili hrbte med brazdami in kajpada kleli in pih iz obupa in stiske. Nikoli niso pomenili nič in ni kazalo, da sploh kdaj bodo. Sirotno življenje lenarški kajžarjev. Jaka, tesarjev sin, kajža: sko deteje spal več zunaj kc v bajti. Je bilo pač tako. A' so jih spravili na svet, te s; rotke m jih prepustili zemlji nebu in piicam na veseljeil žalost ljudem. In so srkali v« drino neba, trpljenje zem^ in njeno vlago in se tolažil s ptičjim petjem, dokler nisi dorastli in se izgubili, ^a hla pce rojeni, med imenilnike Trije pobje, štiri dečve Ugovškovi iz L( :iarta. Enega je iztrgala sirotne mu življenju nemška vojsk' in ga pahnila v smrt. Drugf ga so ustrelili Nemci. JakaJ' bil partizan. Ni bila navada vpraševati kaj kdo želi. česa ne: dali sc ga za kravarja k BezovškU Napredoval je za hlapcaik* več pa se mu ni obetalo. So' je videl le od zunaj, v nje"'^ klopeh pa se ni nikoli o""^^ njal. Vojska črk je šla rx\\^^ njega, neusmiljeno in končno, nič drugače, k^U. znalo narediti življenje- ^ krat še ni vedel, da so na s^' tu Robani, Matki, za nobe"^^ ga solčavskega imenitnika slišal. Tudi nobenega brotnika mu ni vrglo na sirotniki so si morali P^"^ gati sami. (nadaljevanje prihod fl'^