NARODNAEN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA 12 14 16 18 20 22 24 26 31 32 34 36 38 40 42 44 45 46 Kazalo Uporaba ustrezne zaščitne opreme lahko bistveno pripomore k ohranjanju dragocenega knjižničnega gradiva Četrta elektronska izdaja tabel Univerzalne decimalne klasifikacije - UDCMRF12 Jesen odprtega dostopa v Univerzitetni knjižnici Maribor Delavnica Odprta znanost (Raziskovalne) knjižnice za dobro družbe Knjižnica kot inkluzivni prostor: srbska srčnost in sproščenost dLib.si v domoznansko raziskovalne namene Razvijanje bralne kulture pri osebah s posebnimi potrebami Uspešno sodelovanje Knjižnice Makse Samsa z javnim zavodom Park Škocjanske jame, Slovenija 8. šahovski turnir UKM Prejeli priznanje modela kakovosti CAF Intervju z mag. Heleno Krampl Nikač Intervju z dr. Antonom Vorino Obogatitev stroke in znanstveni doprinos magisterijev na področju bibliotekarstva, informacijske znanosti in knjigarstva Knjižnica Dravograd kot partner v projektu »Zdravo mesto« Kolumna: »Smo (še) dovolj spoštljivi do kulture, knjig in jezika?« Društvo bibliotekarjev Maribor - v znano ali neznano Obisk Teozofske knjižnice in bralnice Alme M. Karlin in božičnega Celja V NUK iščemo nadomestila za knjige, ki so poškodovane Budimpešta »Viziji mora slediti konkreten podvig. Ni dovolj, da zremo v stopnice pred sabo, moramo zakorakati po stopnicah.« (Vance Havner) Spoštovane knjižničarke, spoštovani knjižničarji, pred nami je jubilejna številka - z letošnjim letom proslavljamo 30. letnico Knjižničarskih novic! Dolga pot je za nami. S spoštovanjem do svojih predhodnikov, ki so s svojo vizijo stopili na prvo stopnico in začeli graditi podobo Knjižničarskih novic, z uredniškim odborom nadaljujemo njihovo pot. Ni vedno ravna in lahka. Pogostokrat je ovinkasta in strma, z vsemi ovirami na poti, preizkuša našo zavzetost in nam pomaga, da utiramo nove smeri. Za Vas. »Delati s strastjo, pomeni delati dobro.«, pravi naša tokratna intervjuvanka Helena Krampl Nikač. Jaz pa dodajam misel Churchilla, ki lepo ponazarja našo tridesetletnico: »Skrivnost uspeha v življenju ni v tem, da človek dela tisto, kar ljubi, temveč da ljubi tisto, kar dela.« Ostanimo v stiku še naprej, 49 Razpis za podelitev Goropevškovih priznanj in listin v letu 2020 Mojca Trtnik odgovorna urednica ISSN 0353-9237 Izdala in založila: Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana; Za knjižnico: Viljem Leban; Odgovorna urednica: Mojca Trtnik (e-pošta: mojca. trtnik@nuk.uni-lj.si); Uredniški odbor: Branka Kerec Prekoršek, Ines Grlj, Bojana Medle, David Ožura, Veronika Potočnik, Sabina Šolar, Magdalena Svetina Terčon, Damjana Vovk; Oblikoval in tehnično uredil: Matej Zorec; Tisk: COLLEGIUM GRAPHICUM d.o.o., Ljubljana; Ilustracija na naslovnici: Matej Zorec: 30 let Knjižničarskih novic; Naklada: 260 izvodov Navodila za pripravo prispevkov so dostopna na spletnem portalu Knjižničarskih novic. http:/old.nuk.uni-lj.si/knjiznicarskenovice/v2/ObvestiloAvtorjem.aspx Za nenamerne tiskarske napake se vam že vnaprej iskreno opravičujemo. Naročila in odpoved tiskane in elektronske oblike Knjižničarskih novic knjiznicarske. novice@nuk.uni-lj.si oz. tel. št. 01/2001-148 Naročnina za leto 2016: 50,00 EUR za tiskano obliko & 1 brezplačen dostop do elektronske oblike, 30,00 EUR za dostop do elektronske oblike. 3 6 STROKOVNE TEME ustrezne me lahko ore k gocenega a Meta Kojc Nafpdna in univerzitetna knjižnica meta.kojc@nuk.uni-lj.si Večina knjižnic v svojih zbirkah hrani tudi gradivo, ki je za skupnost izjemnega pomena, predstavlja našo kulturno dediščino in je kot tako predmet posebne obravnave. To je gradivo, ki ga zaradi njegove vrednosti in edinstvenosti želimo trajno ohraniti, zato zahteva nekoliko drugačen pristop k rokovanju in hranjenju. ■ Dokumenti, zaščiteni z ovoji iz papirja in kartona. (foto: Fotoarhiv NUK) Med javnimi knjižnicami vlogo varuhinje pisne kulturne dediščine prvenstveno opravlja Narodna in univerzitetna knjižnica, ki ima za to tudi organizirano službo - Oddelek za zaščito in restavriranje. Ta svetuje in skrbi za pripravo smernic in navodil za varno hranjenje in razstavljanje gradiva, uporabo primerne zaščitne opreme ter po potrebi tudi konserviranje-restavriranje dokumentov, ki jih zaradi njihove poškodovanosti ni več mogoče varno uporabljati ali reproducirati. V ostalih javnih knjižnicah najdragocenejše gradivo hranijo v sklopu posebnih zbirk, največkrat na domoznanskih oddelkih. Knjižnično gradivo ogroža več dejavnikov, med katerimi so: sama sestava gradiva - materiali iz katerih je gradivo izdelano, naravne nesreče, nezgode, ki jih povzroči človek, neustrezno okolje in klimatski pogoji, v katerih je gradivo hranjeno ter način rokovanja z njim. Nosilec večine najdragocenejšega gradiva, ki ga hranijo knjižnice, je papir, zato se bom v nadaljevanju osredotočila predvsem na zaščito tovrstnega gradiva. Papir je organski material in kot tak neusmiljeno podvržen procesu staranja. Z nekaterimi postopki, ki so nam na voljo, lahko procese staranja upočasnimo, ne moremo pa jih popolnoma zaustaviti. Posebno pozornost je treba nameniti prostorom, kjer gradivo shranjujemo, zaščitni opremi, ki jo za ta namen uporabljamo in pravilnemu rokovanju z dokumenti - to je pogosto največ, kar lahko storimo. V Narodni in univerzitetni knjižnici med drugim dragocenim gradivom, kot so rokopisni kodeksi, inkunabule, redki tiski, atlasi, zemljevidi, stare fotografije in zvočni zapisi na različnih nosilcih, hranimo tudi rokopisne zapuščine naših literarnih ustvarjalcev, ki zaradi svoje edinstvenosti predstavljajo pomemben del naših posebnih zbirk. To je predvsem nevezano gradivo na papirju kot so osebni dokumenti, korespondence, literarna dela in fotografije, ki osvetljujejo mnoge še neraziskane aspekte življenja in dela naših ustvarjalcev. Kakovost papirjev iz različnih razlogov zelo variira. Po letu 1850 se je zaradi povečanih potreb začela strojna proizvodnja papirja, njegova kakovost pa se je zaradi tega močno poslabšala, predvsem zaradi manj kvalitetnih surovin in spremenjenih postopkov izdelave. Takšen papir propada mnogo hitreje kot ročno izdelan papir, zato je gradivo, ki je nastalo v zadnjih 200 letih dosti bolj ogroženo kot starejše gradivo, ki ga hranimo v knjižnici. Knjižničarske novice; letnik 29; 5/6, 2019 3 STROKOVNE TEME V z ****** Najdragocenejše primerke kodeksov, inkunabul in knjig hranimo v po meri narejenih in ročno izdelanih škatlah. Materiali, uporabljeni za njihovo izdelavo, so primerni za trajno hranjenje. Škatle knjigam nudijo ustrezno mikroklimo, jih varujejo pred svetlobo, prahom, umazanijo in mehanskimi poškodbami, hkrati pa so primerne tudi za prenašanje knjig iz trezorja v čitalnico. Knjige na policah ležijo, saj tako preprečimo mehanske poškodbe na vezavah. Hranimo jih v posebnem prostoru, trezorju, ki je ognjevaren in ima urejene konstantne klimatske pogoje - temperatura 20 °C in relativna vlažnost okrog 50%. Nevezano gradivo hranimo v ovojih (prepognjen list) iz trajno obstojnega papirja. Če so na njih prisotni kovinski delci - različne sponke in podobno, jih odstranimo, saj povzročajo poškodbe na papirju. Ovoj mora biti po vseh treh zunanjih robovih od dokumenta večji vsaj 10 mm, saj mu le tako nudi ustrezno mehansko zaščito. Velikost ovojev vedno prilagodimo največjemu dokumentu v sklopu, ki ga želimo zaščititi. Dokumente praviloma shranjujemo zravnane (ne prepognjene). V ovojih hranimo od enega do največ deset dokumentov skupaj, odvisno od stanja papirnega nosilca in vrste zapisa. Najbolj ogroženi so dokumenti, ki imajo že močno razgrajen papirni nosilec in črnila/barvila, v katerih so prisotni ioni prehodnih kovin. Takšno kombinacijo hitro prepoznamo, saj zapis prehaja na hrbtno stran dokumenta, lahko pa je oksidiran že do mere, da se pojavljajo razpoke v nosilcu in črke praktično 'padajo' s papirja. Obstajajo kemijski postopki za stabilizacijo tovrstnih črnil/barvil, ki pa žal niso primerni za vse dokumente, zato je velikokrat največ, kar lahko storimo, da te dokumente digitaliziramo (posebno pozornost moramo nameniti tudi opremi za reproduciranje) in vsakega posebej hranimo v zaščitnem ovoju. Poleg mehanske, ovoji dokumentom nudijo tudi kemijsko zaščito, saj vsebujejo alkalno zalogo, ki z njih prehaja na gradivo. To je zelo pomembno, saj kisline pospešujejo procese razgradnje v papirju, na ta način pa jih vsaj do neke mere upočasnimo. Tako pospravljene dokumente zaščitimo še z ovoji iz trajno obstojnega kartona enake velikosti, ki imajo prilagojen hrbtni del glede debelino nanosa dokumentov. Tako opremljeno gradivo pospravimo v ročno izdelane škatle, ki morajo biti enake velikosti kot ovoji, da se gradivo v njih ne premika. Namesto škatel lahko uporabimo tudi že narejene mape, ki morajo biti izdelane iz materialov, ki so primerni za trajno hranjenje. Bistveno je, da ovoje, v katerih so dokumenti, prilagodimo velikosti teh map in da imajo mape prilagodljiv hrbtni del. Vsi ovoji z gradivom znotraj ene škatle/mape morajo biti enake velikosti, saj sicer lahko nastanejo mehanske poškodbe na dokumentih. Na enak način hranimo tudi tanjše vezano gradivo (zvežčiči in podobno). Fotografsko gradivo na papirnem nosilcu hranimo v ovojih iz poliestrske folije ali v ovojih iz papirja, ki pa mora biti primeren za hranjenje fotografskega gradiva (imeti mora oznako PAT - Photographic Activity Test). V večini primerov so za hranjenje primernejše poliestrske folije, saj so 4 STROKOVN ETEM E ■iZaščiteni dokumenti, vstavljeni v po meri izdelano zaščitno škatlo.; 2Kovinske sponke je treba z dokumentov odstraniti.; 3Fotografije in negativi, zaščiteni z ovoji iz poliestrske folije.; 4Pogled v trezor NUK. Škatle z gradivom na policah ležijo. prozorne in nam fotografije ob ogledu ni treba jemati iz ovoja. Neprimerne so takrat, kadar je slikovna plast že poškodovana do te mere, da odpada, saj se zaradi elektrostatične sile ustvari privlak, ki lahko te poškodovane delce veže nase. Tako zaščiteno fotografsko gradivo lahko hranimo skupaj z ostalimi dokumenti iz papirja. Vse gradivo moramo hraniti v čistih, prezračevanih prostorih, pomembno je, da niso prisotna velika klimatska nihanja. Gradivo mora biti zaščiteno pred svetlobo. V primeru razstavljanja gradiva moramo upoštevati standarde varnega razstavljanja. Pogoji razstavljanja se razlikujejo glede na vrsto gradiva. Tudi pri razstavljanju je treba uporabljati ustrezno zaščitno opremo. Posebno pozornost je treba nameniti tudi rokovanju z gradivom. Če je le mogoče, se gradiva ne dotikamo, rokujemo samo z zaščitno opremo. Če to ni mogoče, lahko uporabimo bele bombažne rokavice ali pa si pred delom vsaj dobro umijemo roke. Ko rokujemo s knjigami, moramo uporabiti knjižna naslonila, saj tako preprečimo poškodbe na vezavi. V prispevku so podani osnovni primeri hranjenja in rokovanja s knjižničnim gradivom, ki ima status kulturne dediščine oz. ga želimo trajno ohraniti. V sklopu izobraževanj za knjižničarje organiziramo tečaj osnov varovanja in zaščite knjižničnega gradiva ter izvajamo delavnico za osnovne postopke popravila knjig. Za kakršne koli nasvete v zvezi s hranjenjem, zaščitnimi materiali in opremo, razstavljanjem ter rokovanjem s posebnim knjižničnim gradivom, se lahko obrnete na oddelek za zaščito in restavriranje NUK, kjer vam bomo po najboljših močeh svetovali in vam pomagali ohraniti naše skupno bogastvo.® Za kakršnekoli nasvete v zvezi s hranjenjem, zaščitnimi materiali in opremo, razstavljanjem ter rokovanjem s posebnim knjižničnim gradivom, se lahko obrnete na oddelek za zaščito in restavriranje NUK, kjer vam bomo po najboljših močeh svetovali in vam pomagali ohraniti naše skupno bogastvo. Knjižničarske novice; letnik 29; 5/6, 2019 5 STROKOVNE TEME v Četrta elektronska izdaja tabel Univerzalne decimalne klasifikacije - UDCMRF12 Boris Rifl, Spela Zupanc Narodna in univerzitetna knjižnica boris.rifl@nuk.uni-lj.si spela.zupanc@nuk.uni-lj.si Od 29. februarja 2020 je na razpolago nova, četrta elektronska izdaja tabel Univerzalne decimalne klasifikacije UDCMRF12. Do nje lahko dostopajo vsi naročniki elektronske izdaje UDK na povezavi http:j/udcmrf.nuk.uni-lj.si/. Slovenski prevod je narejen po angleškem izvirniku srednje izdaje UDCMRF12 in zajema 72.000 vrstilcev UDK. Prenovljen uporabniški vmesnik UDCMRF12 se v osnovi ni spremenil. Izboljšali smo samo nekatere funkcionalnosti pri iskanju. Iskanje je kot do sedaj razdeljeno na iskanje po vrstilcih UDKin naiskanje po opisu (po besedilu) vrstilca UDK.Iščemo lahko samo po vrstilcih UDK ali samo po besedilu ali pa s kombinacijo obeh. Iskanje po izboruvrstilcev UDKspomočjoznaka za razširitev »/«, za razliko v tretji izdaji, zopet pravilno deluje,npr. 021/022;tako seizpišejovsivrstilci UDK,kipripadajo navedeni razširitvi. Črna črta ob vrstilcih UDK v glavnih tabelah označuje posebne privesne vrstilce in nas, kot že v prejšnjih izdajah UDK, opozarja, da jih smemo uporabljati le v omejenem obsegu. Še vedno je omogočena uporaba t. i. e-be-ležke UDK. Tako lahko sami sestavite, shranite vrstilce UDK, k vrstilcem pišete komentarje in dodatna pojasnila k uporabi, jih razvrščate, gradite nove itd. E-beležka UDKje vezana na uporabniško ime in geslo, kisijuobregistraciji določite sami. Do e-beležke lahko dostopate samo z uporabniškim imenom in geslom, ki vam v novi izdaji ostaneta enaka. Seveda pa vse vas, ki že uporabljate e-beležko, vabimo na ažuriranje obstoječih vrstilcev v lastnem uporabniškem profilu in uskladitev z izdajo UDCMRF12. Od leta 1993 naprej je UDK doživljal večje revizij e. V tem času so se številne skupine v celoti prestrukturirale in posodobile. Dodano je bilo na tisoče novih konceptov in mnoge zastarele skupine so bile izbrisane. Četrta izdaja bo vsebovala tudi seznam izbrisanih vrstilcev UDK in bo zajemala izdaje od leta 1993 do leta 2018. Tako bomo lahko sledili vrstilcem, ki so bili preklicani/ izbrisani, premeščeni v druge skupine, nove skupine. Po izbrisanih vrstilcih bo moč tudi iskati in pri vsakem vrstilcu bo zapisano, kdaj je bil ukinjen oz. spremenjen. Od tretje do četrte slovenske izdaje UDK Slovenski prevod UDK za četrto elektronsko izdajo UDK upošteva nadgradnjo izvirnika v obdobju 2012-2019 in je tako nadgradnja tretje elektronske izdaje z letnico izida 2011. Uredništvo iVjTrl J O 1 ■ > ■ 9 ■Graf Pokritost skupin UDK (Vir: UDCC: http:Zwww.udcc.org) prikazuje pokritost posameznih skupin in privesnih vrstilcev. Zaradi analitično-sintetične narave število podskupin UDK ne daje resnične podobe, s katero je mogoče opisati vsebino dokumenta. Šele z grafičnim prikazom (1) dobimo pravo predstavo o tem, koliko prostora v sistemu npr. zavzemajo čiste znanosti in tehnologija, to sta skupini 5 in 6. Sivo barvo predstavljajo privesni vrstilci, ki jih je mogoče kombinirati z vsemi področji znanja. Tako je kombinacij in opisov vsebine še veliko več. 6 STROKOVN ETEM E Od leta 1993 naprej je UDK doživljal večje revizije. Dodano je bilo na tisoče novih konceptov in mnoge zastarele skupine so bile izbrisane. Četrta izdaja bo vsebovala tudi seznam izbrisanih vrstilcev UDK in bo zajemala izdaje od leta 1993 do leta 2018. izvirnika, Konzorcij UDK s sedežem v Haagu, je v preteklosti pripravljalo letne tiskane izdaje, v katerih so obravnavali novosti in dopolnitve glede na stanje v prejšnjem letu, hkrati pa so vsako leto izdali tudi datoteko za nacionalne distributerje z vsemi spremembami. Za obdobje 2012-2019 je Konzorcij konec leta 2018 izdal dve dopolnitvi v dvojnih številkah, tj. E34/35 in E36/37. Teoretično bi celotna datoteka sprememb zahtevala le prevod iz angleščine v slovenščino, a je semantika elektronskih tabel nekoliko bolj kompleksna. Pri nastajanju slovenske elektronske izdaje v celoti upoštevamo vse spremembe izvirnika in praviloma s slovenskim prevodom ne posegamo v strukturo formata izvornega UDK. Specifičnih slovenskih vsebin, ki bi bile dobrodošle slovenskemu uporabniku tabel, kot so npr. imena krajev ali rek, neposredno v slovensko izdajo tabel ne dodajamo slovenski uredniki, ampak jih samo pripravimo in pošljemo neposredno Konzorciju z opombami v angleškem jeziku in po potrditvi vključimo v novo slovensko izdajo. Izvozni podatki matične datoteke so po reviziji iz leta 2012 za prevajanje po standardu ISO 2709 strukturirani s podatki, ki vsebujejo: •vrstilec UDK; •pripadajočo osnovno razlago; •ID-ključ; •oznako tabele, v katero spada vrstilec UDK; • oznako za posebni privesni vrstilec; •opombo »vrstilec x se deli kot vrstilec y«; •opombo o obsegu konceptov in stvari, ki pripadajo vrstilcu in jih bo morda uredništvo kasneje razvilo v samostojne vrstilce; •opombo o obsegu rabe vrstilca glede na druge vrstilce pri morebitnih razhajanjih v naravi vsebine in semantiki sistema UDK; •tehnične opombe o sintaksi vrstilca in navodilo k sestavljanju vrstilca; različne tipe primerov k vrstilcu; •povezane podskupine ali vodilke »glej tudi«; •številko publikacije Extensions & Corrections, v kateri je bil vrstilec prvič objavljen ali brisan (npr. E&C16) - podatek nameravamo uporabiti pri nadgradnji slovenske izdaje; •rabo posebnih znakov, kot so grške črke, podpisano besedilo, nadpisano besedilo itd.; •revizijske in uredniške opombe Konzorcija ter dodatne vsebinske (leksikografske) napotke glede snovanja vrstilca; slednjo opombo smo v četrti izdaji izpostavili zamaknjeno v desno, v sivi barvi z iztočnico »Opomba ur.«; gre za manj pomembne podatke, ki bi jih po navodilih Konzorcija lahko izpustili ali objavili v »opombah pod črto«, kar smo tudi upoštevali. Vse katalogizatorje želimo posebej opozoriti, da se z uporabo četrte elektronske izdaje v podpolju 675$v kot podatek o izdaji UDK navaja UDCMRF12, saj je glede na spremembe v zgodovini UDK in staranje kataloga COBISS le tako možna kasnejša natančna identifikacija, konverzija ali analiza podatkov po vseh podpoljih polja 675. Po podrobnem pregledu sprememb in primerjavi z obstoječim šifrantom v podpolju 675$c predvidevamo nekaj manjših popravkov šifranta in predvsem uvedbo nekaterih novih vrstilcev (npr. 070 Medij. Množični mediji. Množična komunikacija. Študije medijev in komunikacij; morda tudi uvedba bolj podrobnega vrstilca 077.5 Študije družbenega omrežja. Pojavi družbenih medijev). V redakcijski skupini že preučujemo spremembe in novosti, ki jih prinaša nova izdaja UDK. O morebitnih spremembah in dopolnitvah šifranta 675$c boste pravočasno obveščeni. Glede na prejšnje izdaje UDK opažamo v četrti slovenski izdaji predvsem dva izrazita trenda. Prvi je temeljita hierarhična razširitev že obstoječih vsebin in podskupin, drugi trend pa se kaže v temeljiti prenovi obstoječe semantične strukture izvirnika, pri kateri želimo opozoriti na povzemanje že obstoječih vsebin z uvajanjem novih vrstilcev UDK z razširitvijo. Takšne na novo uvedene povzete vsebine predstavlja kar 147 vrstilcev UDK, npr.: =411.15/.16 Kanaanski jeziki Iskanje takšnih vrstilcev UDK v iskalniku pomožnih tabel vrne zgoraj navedeni rezultat, kadar iščemo po poljubnem ali natančnem nizu iskanja, in vrne vse vrstilce UDK za navedene razširitve v primeru iskanja po začetnem nizu znakov, npr. hebrejščina, izumrli kanaanski jeziki itd. Pri splošnih privesnih vrstilcih za jezik =... (tabela 1c) so bili v tretji izdaji nekateri jeziki tvorjeni po navodilu iz privesnih vrstilcev in prikazani v primerih, v četrti izdaji pa so definirani in samostojno izraženi na novo, kar ponazarja primer 1. Podobno so preurejeni tudi vrstilci UDK za grščino in hebrejščino. Knjižničarske novice; letnik 29; 5/6, 2019 7 STROKOVNE TEME V 3. izdaja UDK 4. izdaja UDK =124 Latinščina Primeri: 124'01 Latinščina, stara 124'06 Latinščina, moderna =...'01/'08 Posebni privesni vrstilci za izvore in dobe ter razvojne stopnje 124.1 Stara latinščina 124.6 Moderna latinščina ■ Primer 1: Posebni privesni vrstilci za jezik v tabelah splošnih privesnih vrstilcev =...'oi/'o8 so v četrti izdaji še vedno v veljavi in uporabi. Tako zasledimo tudi obraten pojav. Pri splošnem privesnem vrstilcu za nemščino =112.2 se v četrti izdaji UDK pojavijo primeri vrstilcev: =112.2'01 Stara visoka nemščina med 8. in 14. st. =112.3'04 Srednje nizka nemščina (12.17. st.) =112.4 04 Srednja frizijščina (16.19. st.) Podskupina =112 v tretji izdaji UDK ni predvidevala navedenih primerov, hkrati pa opažamo razširitev podskupine =112 iz 11 v tretji izdaji na 14 v četrti izdaji eksplicitno izraženih splošnih privesnih vrstilcev za zahodnogermanske jezike. Ob novih izdajah opažamo tako hierarhično razširjanje tabel za bolj pogosto rabljene vrstilce UDK kot tudi uvajanje novih možnosti, pa tudi navodil in primerov za tvorbo faset. Glede na številne navedene primere v tabelah vsakršno preurejanje vrstilca UDK hkrati pomeni preurejanje celotne podskupine ali določenega pravila, kar posledično zahteva poseg na več vrstilcih v različnih tabelah. V preteklih izdajah smo tako opažali porast navedbe primerov določenega pravila ali ilustracijo določene vsebine, v naslednjih izdajah so predvsem črtali kompleksne primere in se posvečali pretežno fasetnemu razvoju klasifikacije. Izhodišče matičnega uredništva Konzorcija UDK v Haagu je v tem smislu predvsem ponuditi številne možnosti v izražanju vsebin s klasifikacijskimi oznakami, medtem ko je prioriteta slovenskega uredništva ponuditi kvaliteten prevod in hkrati izkoristiti vse bogate možnosti UDK z enostavno in pregledno rabo v elektronskem okolju. Največ sprememb v zadnji izdaji UDK je v pomožnih tabelah med novimi vrstilci za jezik in kraj. V tabeli 1 navajamo le večjespremembe, ki omogočajo natančnejšo določitev vsebine in največkrat razširjajo manj razdeljen vrstilec iz prejšnjih izdaj UDK. V glavnih tabelah so zanimivi posamezni na novo uvedeni vrstilci, ki so odraz razvoja znanosti in pomanjkljivosti vsebin v prejšnjih izdajah UDK. V zadnji izdaji tako najdemo poglobljene vsebine za prenosne računalnike, socialne in druge množične medije, številne vrstilce za različne oblike spolnega življenja, brezpilotnike in digitalno fotografijo. ■Obširne in zanimive novosti glavnih vrstilcev UDK skupin od 0 do 9 in posebnih privesnih vrstilcev UDK Vrstilec/skupina vrstilcev UDK Novosti, spremembe, dopolnitve 004.382.73/.77 Prenosni računalniki in mobilne naprave Nov vrstilec UDK kot prikaz razširitve, v kateri je 7 novih vrstilcev za prenosne, peresne, tablične računalnike, pametne telefone, mobilne podatkovne terminale ipd. 004.76 Računalništvo v oblaku Novi vrstilci UDK za programje, infrastrukturo in storitve računalništva v oblaku 004.773.4 Internetna in širokopasovna telefonija. Glasovni protokoli IP (VolP) Nov vrstilec UDK. Vsi novi vrstilci UDK iz računalništva so popolnjene in razširjene, hierearhično nakazane vsebine v 3. izd. 004.774.1 Socialni splet/splet sodelovanja Nov vrstilec UDK 004.96 Oblikovanje video iger Nov vrstilec UDK 07 Množični mediji. Študije medijev in komunikacij Nov vrstilec UDK. Bolj splošni, glavni vrstilec od že obstoječega 070 Časopisi. Tisk. Novinarstvo 075 Radio in televizija (kot sredstvi obveščanja) Novi vrstilci UDK. Ostajajo veljavni vrstilci UDK za radijski in TV-prenos signala na 654.19 077 Internet Novi vrstilci UDK za internet kot medij, površinski vidni splet, globoki splet, študije družbenih omrežij in pojav družbenih medijev. Ostaja vrstilec 004.738.5 za internet kot računalniško omrežje 128.5 Filozofska antropologija Nov vrstilec UDK 23... Hinduizem Novi posebni privesni vrstilci za duhovna bivališča, verske kraje, obredno umivanje, uporabo olja, odpoklic božanstva v hinduizmu 24... Budizem Novi posebni privesni vrstilci za kitajski budizem in budo v kitajskem budizmu 26. Judovstvo Novi samostojni posebni privesni vrstilci za judovsko poroko, čaščenje v judovstvu, sinagogo, rabinsko sodišče in pravne zadeve. Delna preureditev verstev glede na 3. izd. 27-452.2 Poročni sporazum v krščanstvu Nov vrstilec UDK. Prej 27-452.5 Poročne pogodbe 8 STROKOVNE TEME Vrstilec/skupina vrstilcev UDK Novosti, spremembe, dopolnitve 28... Islam Novi in delno preurejeni vrstilci UDK za pridiganje, branje besedil, religijsko pravo, izobraževanje, misijonarsko dejavnost, spreobrnitev v islam, džihad in sekte, ki se razhajajo z islamom 304.35 Dobro počutje kot način življenja Nov vrstilec UDK. Obširno opisan pomen vrstilca 336.7. Denar. Denarni sistem. Bančništvo. Trg vrednostnih papirjev Številni novi vrstilci UDK za ustanoviteljske delnice, trgovanja z opcijami, prenos, tečajni odbitek, trgovanje, borzne posle, blokirane račune, odlog plačila, plačilne storitve ipd. 37.011.2. Pismenost. Sposobnosti. Kompetence. Veščine Novi posebni privesni vrstilci za računsko in bralno pismenost 37.013.321 Neformalno izobraževanje 37.091.12 Organizacija učiteljev, drugih zaposlenih 37.091.267 Evidence, kartoteke učencev Nov vrstilec UDK z opisanimi primeri 395.5. Pozdravljanje Novi vrstilci UDK za rokovanje, poljubljanje, priklanjanje 512.7. Algebraična geometrija Številni novi vrstilci UDK s področja algebraične geometrije (uporaba, algebraične raznoterosti, klasična in kvantna topologija itd.) 536-2. Procesi prenosa toplote (endotermni, eksotermni) Novi vrstilci UDK, premaknjeni iz 54 v 53; prej v fizikalni kemiji 544-971. 54-30. Organske spojine brez kisika Novi vrstilci UDK. Prej 547-30. 54-311. Oksi spojine v organski kemiji Novi vrstilci UDK. Prej 547-311. 54.022.1. Struktura organskih spojin Novi vrstilci UDK. Prej 547.022.1. 546.798.37. Supertežki sintetični elementi z atomskim številom 110 in več 10 novih vrstilcev UDK za nove kemijske elemente 549.91. Dragi kamni. Gemologija Novi vrstilci UDK za lastnosti, obdelavo, razvrščanje, metode preverjanja dragih kamnov 58. Botanika Preurejeno s številnimi novimi vrstilci UDK, skupaj 152 novih vrstilcev UDK in 236 popravkov na obstoječih vrstilcih 582.28. Glive 74 novih vrstilcev UDK s številnimi navedbami latinskih imen rodov v opombi rabe obsega, kar velja tudi za sledeče vrstilce podskupin 58 in 59 582.3. Rdeče in zelene alge. Bryophyta. Pteridophyta 72 novih vrstilcev UDK, tudi izumrle praproti 582.63. Šipkovci Nova vrstilca UDK za fikus benjamin in gumovec 59. Zoologija Preurejeno s številnimi novimi vrstilci UDK, skupaj 359 vrstilcev in 266 popravkov na obstoječih vrstilcih 593.4. Porifera (spužve) 8 novih vrstilcev UDK 593.5/.7 Cnidaria (ožigalkarji) 25 novih vrstilcev UDK (klobučnjaki, koralnjaki, trdoživnjaki) 594.1. Školjke Školjke: 39 novih vrstilcev UDK, npr. ostrige, leščurji, pokrovače, morska kopita, venerke, koritnice, volovska srca, živi svedri . 594.3 Gastropoda. Polži 41 novih vrstilcev UDK, npr. predškrgarji, blatarji, pljučarji . 595.1. Platyhelminthes. Annelida. Aschelminthes. Sipuncula. Nemertea. Lophophorata. Chaetognatha 36 novih vrstilcev UDK, npr. tričrevniki, pijavke, maloščetinci, kotačniki, nematode, mahovnjaki, podkovnjaki, ščetinočeljustnice . 595.2/.7 Arthropoda (členonožci) 157 novih vrstilcev UDK (raki, pajkovci, stonoge, šesteronožci .) 595.8 Echinodermata (iglokožci) 23 vrstilcev UDK, npr. morske zvezde, morski ježki, morske lilije . 613.88/.89 Seksologija. Spolno življenje. Spolna higiena. Človeška spolnost na splošno 59 novih vrstilcev UDK, npr. pomanjkanje privlačnosti do moških, heteroseksualnost, homoseksualnost, spolna fantazija, spogledovanje, sadizem, spolno zdravje in celibat . Knjižničarske novice; letnik 30; 1/2, 2020 9 STROKOVNE TEME V Vrstilec/skupina vrstilcev UDK Novosti, spremembe, dopolnitve 616.89-008.441.2 Narcisizem. Narcistična osebnostna motnja 616.89-008.441.32 Patološki sadizem 616.89-008.441.33 Patološki mazohizem Preurejeno, patološki pojavi pri 616.89 Psihiatrija; v 3. izd.: 616.89-008.442.332 Sadizem 616.89-008.442.335 Mazohizem 621.874.04_ Posebni privesni vrstilci za mostne žerjave in dvigala 6 novih vrstilcev UDK za dvigala, vozičke, verižne poteznike itd. 626/627.01/.09 Posebni privesni vrstilci za hidroinženirstvo in gradbeništvo 29 novih vrstilcev UDK za opremo, metode dela, inženirske konstrukcije, vodne poti, pristanišča itd. 629.014.9 Brezpilotniki. Vozila brez pilota. Droni Nov vrstilec UDK 779 Digitalno slikanje. Digitalna fotografija Nov vrstilec UDK 793.21 Cirkusi. Razstave. Menažerije. Predstave. Potujoči sejmi, šovi Nov vrstilec UDK 795 Elektronske igre Nov vrstilec UDK 811.84/.88 Srednje- in južnoameriški domorodni jeziki Dodani vrstilci UDK 82.01 Literarna teorija Dodani vrstilci UDK 821.134.2(720) Španska književnost v Mehiki 821.411.46 Književnost v gizu 821.432.4 Književnost v jezikih kwa in ijoid 821.432.54 Književnost v jezikih gbe 821.432.57 Književnost v jezikih igboid 821.432.58 Književnost v jezikih edoid 821.433 Književnost v jezikih mande Novi, dodani kot glavni vrstilci UDK v 4. izd., ki se sicer sestavljajo po opisanem navodilu iz glavnega vrstilca za književnost in splošnega privesnega vrstilca za jezik 902.3 Metode in tehnike terenske arheologije 3 novi vrstilci UDK za iskanje, določitev arheološkega najdišča, izkopavanje in stratigrafijo 902.33 Izkopavanje Nov vrstilec UDK 903.36 Tipologija. Primerjalna študija forme. Združenja Nov vrstilec UDK za prazgodovinska bivališča 94(467) Zgodovina Andore 94(720) Zgodovina Mehike Novo definirana vrstilca UDK v glavnih tabelah ■ Bolj obširne in zanimive novosti pri splošnih privesnih vrstilcih za jezik (tabela 1c) in splošnih privesnih vrstilcih za kraj (tabela 1e), na koncu tabele še nekaj o novostih pri splošnih privesnih vrstilcih s črtico. Lastnosti. Materiali. Osebe -0... (tabela 1k) Vrstilec/skupina vrstilcev UDK Novosti, spremembe, dopolnitve =432 Nigrsko-kongovski jeziki V 4. izd. razširjena podskupina z več kot 100 novimi vrstilci UDK (bantujski jeziki, igboidski jeziki, gurski jeziki itd.) =433 Mandeski jeziki V 4. izd. razširjena podskupina z novimi vrstilci UDK (364... Območja Keltov. Transalpinska Galija V 4. izd. je 5 novih vrstilcev z uredniškimi opombami zgodovinskega razvoja politične definicije ozemlja (37. Italija V 4. izd. so novi vrstilci UDK za italijanska ozemlja, za Ligurijo, Galijo, Starodavno Venetijo, Umbrijo itd. 10 STROKOVNE TEME Vrstilec/skupina vrstilcev UDK Novosti, spremembe, dopolnitve (460.41... Kanarski otoki V 4. izd. novi vrstilci UDK za Kanarske otoke (470.231) Sankt Prtrrburg V 4. izd. nov vrstilec UDK, v 3. izd. primer (470.23-25) (470.232) Leningrajska oblast V 3. izd. (470.23) Leningradska oblast (pokrajina) (474.310) Mosava Nov vrstilec UDK. V 3. izd. (282.247.412.2) in kot primer (470-2K) (476.12) Minsk Nov vrstilec UDK. V 3. izd. (476.1) Minsk s pokrajino (477.411) Kijrv Nov vrstilec UDK. V 3. izd. (477^1) Kijevska pokrajina (477i54/i62) Vzhodna Ukrajina Nov vrstilec UDK. Obstoječim štirim vrstilcem dodana razlaga (460... Finska ŠtevMni novi vrstMci UDK za finske, norveške, danske pokrajine, podpokrajine, (471... Norveška občine in mesta, otoke in zgodovinska ekrožja (479... Danska (Po9.J3j Madeira kot otočje in Nov vrstilec UDK. Za pokrajino v 3. izd. že obstajajo vrstilci UDK, novi so za otočje (649.41) Madeira (otok) (649.9) Azorsko otočje (670.„ J1žna Afrika Številni nov/1 vrstilci UDK za pokrajine, občine, mesta Južne Afrike z obširnimi navedbami krajev k osnovrn razlagi (720... Mehika 72 novih vrstilcev za mKsta držav, pokrajine „. (728... (Svatemala, Belieze, Honduras, °ačšireeno z vešč novimi vrztilci UDK ka ^krajine, mestna okrožja, glavna mesta in Salvador, Nikaragva, Kostarika in kantone Panama C729... Karibske države in ozemlja. Antili 211 novih vrstilcev UDK za manjša ozemlja (629.1) Falklandski otoki Razširjen z dodatnimi 4 vrstilci UDK in s pojasnilom (prej: (Velika Britanija) zdaj (Velika Britanija; argentinske ozemeljske zahteve) (992... Subantarktični otoki Raz^jeno s 47 novimi vrvici UDIt (795... Antarktična ozemlja Razširjeno z 52 novimi vsstiilci UDK za otoRe in otočja -028.78l7. Kislost Sf^ošni privesni vrstNec za lastnost; z^ošm privesni vrstilec zo kislost jn razširjen z kastilci UDK za kisel, bazičen, nevtralen -026.786... Koncentracija, nasičenost Nov UDK z bolj razdeljenimi vrstilci za razredčeno, koncentrirano, nasičeno, prenasičeno -529i974 Digitalno elektronsko (binarno) Razširjen -028.27 Elektronsko -022.4 Lastnosti predstavitvenega sloga Novi dodani vratNci URK za mučene, kritično, nekritično, radikalno, alternativno -055.1/i4 Osebe glede na spol, spolno V 3. ird. 10 vrstilcev UDK, v 4. izd še 9 novih splošnih privesnih za: interspolne usmer(enost, spolno identiteto oaebe, cisspolnost, nebinearne osebe) oskbe brez spola, transseksualce, evnuhe, tretji spol itd. -056.245 Vegani Nov n^tilKc UDK -556i847 Vegetarijanci V 3. izd. samo -(056.°4 Vegetarijanci -056.24 Osebe s posebno prehransko drž8. izbiro in navadami V glavnih tabelah so zanimivi posamezni na novo uvedeni vrstilci, ki so odraz razvoja znanosti in pomanjkljivosti vsebin v prejšnjih izdajah UDK. VabimovaskrabivrstilcevUDK,tudi vsetiste,kiste morda doslejmenili,da jih ne potrebujete. Poleg najbolj pogoste uporabe v označevanju knjižničnih polic, omenimo še rabo v razvoju terminologije, načrtovanju knjigotrštva, oblikovanju, pri statističnih meritvah in njegov osnovni univerzalno prepoznavni mednarodni značaj.® Knjižničarske novice; letnik 30; 1/2, 2020 11 Jesen odprtega dostopa v Univerzitetni knjižnici Maribor Dunja Legat Univerzitetna knjižnica Maribor dunja.legat@um.si Kot že vrsto let zapored se Univerzitetna knjižnica Maribor (UKM) pridružuje in organizira vrsto dogodkov posvečenih mednarodnemu tednu odprtega dostopa, ki je bil letos od 21. do 27. oktobra 2019. Teden odprtega dostopa je globalni dogodek, ki za akademsko in raziskovalno skupnost predstavlja zdaj že deseto leto priložnost spoznavati prednosti odprtega dostopa, pomen deljenja informacij in biti del širšega gibanja, ki spreminja norme v znanstvenem komuniciranju. Odprti dostop do informacij - prost, takojšen spletni dostop do rezultatov znanstvenih raziskav, pravica do uporabe in ponovne uporabe teh rezultatov, ko jih potrebujete - lahko preoblikujejo način izvajanja raziskav in znanstvenih raziskav. To ima neposredni vpliv na razvoj znanosti, industrijo in družbo kot celoto. Zraven delavnic za raziskovalce z naslovom »Kaj moram vedeti o odprtem dostopu?«, ki so jo sodelavci UKM izvedli v treh zaporednih terminih, je bil osrednji dogodek tedna odprtega dostopa v UKM ogled dokumentarnega filma Paywall in okrogla miza »Odprimo: UM«. Dokumentarni film Paywall: ^e Business of Scholarship se ukvarja s temo odprtega dostopa na področju raziskovanja in znanosti ter prikazuje, kako vodilne založbe znanstvene literature na račun raziskovalcev in knjižnic kujejo večje dobičke kot marsikatero tehnološko podjetje, kot so npr. Apple, Facebook in Google. Avtor filma Jason Schmitt (producent in režiser) je profesor na Univerzi Clarkson v Potsdamu, NY, pa tudi filmski ustvarjalec in novinar. Schmitt je avtor številnih člankov o odprtem dostopu do rezultatov raziskav, o trendih v visokem šolstvu in novih tehnologijah, ki spreminjajo globalno učenje in to v publikacijah, kot so Forbes, Huffington Post, Slate in EdSurge. Na okrogli mizi na temo odprtega dostopa so sodelovali red. prof. dr. Janja Hojnik, prorektorica za kakovost, kadre in pravne zadeve Univerze v Mariboru, red. prof. dr. Jozsef Györkös, direktor Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS), red. prof. dr. Zoran Ren, prorektor za znanstvenoraziskovalno dejavnost Univerze v Mariboru, izr. prof. dr. Andraž Stožer, 12 POROČILA ARRS, ki sofinancira nabavo mednarodne znanstvene literature, že zahteva, da se rezultati raziskav, financirani iz javnih sredstev, objavijo v odprtem dostopu. profesor in raziskovalec na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru in mag. Miro Pušnik, direktor Centralne tehniške knjižnice, ki je koordinator konzorcijev za nakup mednarodne znanstvene literature najpomembnejših založnikov le-te. Okroglo mizo je moderirala mag. Dunja Legat. Dr. Jozsef Gyorkos se je zaradi obveznosti opravičil, vendar je omizje nagovoril s posnetkom. Poudaril je, da ARRS jemlje odprti dostop zelo resno, agencija je sodelovala pri pripravi Nacionalne strategije odprtega dostopa do znanstvenih publikacij in raziskovalnih podatkov v Sloveniji 2015-2020, pristopili so h Koaliciji S in podpisali Plan S, ob tem pa poudaril, da ta plan ni več zgolj pobuda evropskih držav članic Evropske skupnosti temveč so pristopili tudi zasebni financerji raziskovalne dejavnosti ter tudi npr. Kitajska. ARRS, ki sofinancira nabavo mednarodne znanstvene literature, že zahteva, da se rezultati raziskav, financirani iz javnih sredstev, objavijo v odprtem dostopu. Ob tem je tudi izpostavil, da je pomembno, da se založniški trg spremeni. Vzporedno z razvojem odprtega dostopa, pa je pomembna še ena dimenzija, namreč deklaracija DO^ o kvalitativni presoji znanstvenih rezultatov, ki je ponovno stopila v ospredje in h kateri je pristopil tudi ARRS. Film, ki je bil odlična iztočnica za razgovor, je najprej nagovoril mag. Mira Pušnika, ki je spregovoril o svojih izkušnjah pri pogajanjih z založniki in naporih, ki jih pogajalska skupina z založniki vlaga v uveljavljanje odprtega dostopa pri nakupu paketov znanstvenih časopisov, kot so npr. popusti pri plačilu APC za raziskovalce. Opozoril je na trenutno situacijo, ko se pravzaprav založniki na račun odprtega dostopa še bolj bogatijo (ang. double-dipping), saj je odprto dostopno znanstveno komuniciranje v tranziciji. Dr. Ren je predstavil trud Rektorske konference na tem področju, hkrati pa opozoril, da je prehod na novo paradigmo odprtega dostopa dolgotrajen proces, ki vključuje tudi spremembe pri vrednotenju znanstvene odličnosti. Prav dr. Janja Hojnik je bila pobudnica, da je Univerza v Mariboru letos pristopila k Deklaraciji o vrednotenju raziskovalnega dela (DO^.) izleta2013.1 S tem je bila Univerza v Mariboru prva slovenska raziskovalna institucija, ki je pristopila k tej globalni pobudi za izboljšanje načinov vrednotenja raziskovalnega dela in ustrezno dopolnitev bibliometričnega vrednotenja s kvalitativno presojo. Do danes je prerasla v globalno pobudo, ki zajema vsa raziskovalna področja in naslavlja vse ključne deležnike, vključno s financerji, založbami, profesionalnimi združenji, institucijami in raziskovalci. Izpostavila je, da DO^ poudarja potrebo po izboljšanju načinov, kako se vrednotijo znanstvene objave, in da podaja različna priporočila v tej smeri. Svetuje odmik od vrednotenja na osnovi faktorja vplivanja znanstvenega časopisa. Univerza v Mariboru se je zavezala tudi načelom Leidenskega manifesta o odgovorni rabi metrike, ki je poleg DORE druga zelo odmevna mednarodna pobuda za izboljšavo kakovosti raziskovalnega dela. Zanimivo izkušnjo z objavo svojega prvega znanstvenega članka je opisal dr. Andraž Stožer, saj je članek revija z visokim faktorjem vplivanja zavrnila. Danes je ta članek, objavljen drugje, pogosto bran in je zelo citiran. Na vprašanje, ali ima pri objavljanju tudi izkušnje z objavo raziskovalnih podatkov, je odgovoril, da je do odprtih raziskovalnih podatkov nekoliko zadržan. Deliti raziskovalne podatke in jih odpreti za strokovno javnost še ni vsakodnevna praksa. Dr. Zoran Ren vidi v tem prihodnost razvoja s podatki podprte znanosti. Opozoril je na vzpostavitev nacionalnega superračunalniškega centra, ki se pravkar vzpostavlja v Mariboru. Zmogljivosti superračunalnika bodo svetovno primerljive in tam bo gostil tudi digitalni repozitorij znanstvenih podatkov v Sloveniji. Zanimiva razprava se je dotaknila tudi vzporednih tem in ne le odprte znanosti. Razpravljalci so spregovorili tudi o razmerah v slovenski znanosti in njenem financiranju. Univerzitetna knjižnica Maribor je cikel dogodkov na temo odprte znanosti nadaljevala v novembru, saj je bila soorganizatorka in gostiteljica dvodnevne konference Odprti raziskovalni podatki v Sloveniji in delavnice za raziskovalce. Pri organizaciji letošnjega dogodka Odprta znanost 2019 so moči združili Mlada akademija, RDA vozlišče Slovenija, ki ga koordinira Arhiv družboslovnih podatkov, ter Univerzitetna knjižnica Maribor in Arnes, ki sta slovenska predstavnika v mednarodnem projektu »National Initiatives for Open Science - Europe« (NI4OS). Dogodek je potekal v okviru pobude Mesec znanosti, ki jo pripravlja Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Več o dogodku lahko preberete na spletni strani Mlade akademije (https://www.mladaakademija. si/2019/11/21/mlada-akademij a-j e-v-mariboru-soorganizirala-dogodek-o-odprtih-raziskovalnih-podatkih-in-drugih-temah-povezanih-z-odprto-znanostjo/), predstavitve pa preberete na spletnih straneh RDA (https://www.rd-alliance. org/open-science-2019-presentations).® 1https:/www.um.si/univerza/medijsko-sredisce/novice/Strani/novice.aspx?p=28024V slovenskih knjižnicah ima pri izboru imena za enotno značnico prednost slovenska oblika imena. Knjižničarske novice; letnik 30; 1/2, 2020 13 POROČILA Delavnica Odprta znanost Barbara Bizilj Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani - knjižnica inst.crim@pf.uni-lj.si Pravna fakulteta, 23. januar 2020 V zadnjih letih so vse bolj pogosta predavanja in izobraževanja na temo odprtega dostopa in odprte znanosti. Večina raziskovalcev se je s sistemom odprtega dostopa že seznanila, eni bolj drugi manj podrobno, če ne drugače, pa vsaj pri objavljanju svoji znanstvenih člankov. Raziskovalcem in bibliotekarjem pa na splošno manjka predvsem znanja o tem, kako urejati in upravljati podatke, kako objavljati podatke v oprtem dostopu, za kateri dostop se odločiti in kako dostopati do njih. S temi problemi se skupaj z raziskovalci soočamo tudi bibliotekarji, zlasti v visokošolskih in specialnih knjižnicah. Zato je bila več kot dobrodošla delavnica o odprtem dostopu, ki jo je organizirala Univerza v Ljubljani, potekala pa je 23. januarja 2020 v prostorih Pravne fakultete v Ljubljani. Predavanja je bilo možno spremljati tudi preko video prenosa. Poslušalce, večinoma raziskovalce, je pozdravil dr. Gregor Majdič (VF UL), predsednik Komisije za raziskovalno in razvojno delo, ki je na kratko povzel bistvo odprte znanosti in težave s katerimi se soočajo raziskovalci pri objavljanju svojih člankov in izsledkov raziskav. Predvsem je izpostavil pomen odprtega dostopa in težav, ki jih povzročajo plenilske založbe in revije, ki obvladujejo trg in imajo monopol na področju znanstvenega publiciranja. Raziskovalci so vse bolj pod pritiskom zahtev založnikov revij, kaj bodo storili s svojimi podatki, ali jih bodo ponudili v odprtem dostopu, za katero vrsto odprtega dostopa se bodo odločili. Na te odločitve pa vpliva tudi strošek, saj lahko stroški takega dostopa presegajo znesek 5.000,00 $. Dr. Majdič je na kratko predstavil tri vrste dostopa; Zeleni odprti dostop, ki ne bo več dolgo v veljavi; Zlati odprti dostop, ki dovoljuje objavo v repozitoriju (avtorji odprti dostop za svoj članek plačajo), in pa hibridni model revije (revije avtorjem omogočajo takojšnjo odprto dostopnost posamičnih člankov od plačilu APC). Dr. Majdič je omenil tudi, da Nacionalna strategija odprtega dostopa zahteva, da morajo biti vsi recenzirani članki, ki so bili napisani v okviru projektov financiranih z javnimi sredstvi, javno dostopni. Prav tako program Obzorje 2020 že zahteva odprto dostopne raziskovalne podatke, nacionalna strategija pa tega še nima natančno urejenega. Po uvodnem nagovoru je sledilo predavanje dr. Zorana Rena (UM), ki je predstavil izgradnjo nacionalnega superračunalniškega centra v Sloveniji. Odprta znanost niso le podatki, objave, viri, ampak tudi javno odprta dostopna raziskovalna infrastruktura. Predstavil je, kako naj bi v prihodnje v Sloveniji do take infrastrukture dostopali, pri čemer je ravno izgradnja nacionalnega superračunalniškega centra najlepši vzor, kako se to lahko primerno izvede. Projekt finančno podpirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Tak nacionalni superračunalniški center s primernimi zmogljivostmi, naj bi dokončali do konca marca 2021. S tem bo Slovenija dobila podatkovno skladišče za slovensko raziskovalno in informacijsko dejavnost. Zaključil je s tem, da bo to platforma, ki bo sistematično omogočala hranjenje raziskovalnih podatkov kakršnihkoli oblik (tudi metapodatkov), na voljo pa bo vsem raziskovalcem. Dr. Uroš Kerin (ELES) je predstavil diagnostični analitski center (DAC). Osrednje naloge DAC so analitična podpora upravljanju s sredstvi, analitična podpora nosilcem odločanja, posredovanje referenčnih podatkov, raziskave in razvoj in nenazadnje promocija osnovne dejavnosti družbe ELES. DAC je center, ki predstavlja vez med realnim in digitalnim svetom, zato je predavatelj še posebej poudaril povezovanje vseh ved, ki so ključne pri dobrem sodelovanju med raziskovalci, tehnologijo in infrastrukturo. Dr. Anusuriya Devaraju (Univerza v Bremnu) je predavanje začela z vprašanjem, kako dobro poznamo načela FAIR. Načela FAIR so koncept upravljanja raziskovalnih podatkov. Glavni namen načel FAIR je olajšati izmenjavo raziskovalnih podatkov med raziskovalci po svetu in zagotoviti njihovo trajno dostopnost, uporabnost in njihovo ponovno uporabo. Z uveljavljanjem načel FAIR se ukvarjajo knjižnice, repozitoriji znanstvenih del in specializirane institucije 14 POROČILA (v Sloveniji ADP). FAIR deluje pod okriljem Evropskega oblaka odprte znanosti. Kratica FAIR je sestavljena iz besed Findable (indeksiranost podatkov, da jih lahko najdemo), Accessible (dostopnost podatkov), Interoperable (interoperabilnost) in Reusable (ponovna uporaba), ki pomenijo štiri zahteve, ki jih morajo podatki izpolnjevati, da bi bili splošno in dolgotrajno uporabni. Predstavila je načine in tudi probleme s katerimi se ukvarjajo pri vzpostavljanju takih načel. Dr. Andrea Grisilla (Technopolis Group) je kot koordinator projekta predstavil Evropski oblak odprte znanosti (EOSC), njegov pomen in pomen sodelovanje v sistemu tega oblaka. Obrazloži! je kaj EOSC sploh je, kako nastaja, kako je organiziran, kdo in kako lahko sodeluje pri njegovem nastajanju. EOSC je varno prosto dostopno virtualno okolje, namenjeno raziskovalni skupnosti, ki je začel nastajati leta 2015. Je servis za iskanje, dostopanje, združevanje, analiziranje in obdelovanje podatkov z načeli FAIR. Poudaril je, da morajo raziskovalci izkoristiti moč spleta pri povezovanju raziskovalnih skupnost, da bo delitev raziskovalnih podatkov hitrejša in lažja. Jedro EOSC predstavlja 1,7 milijona raziskovalcev Evropske unije, širitev izven meja EU ostaja njihova glavna ideja. Mag. Vipave Brvar (FDV UL) je predstavila projekt SSCHOC, pri katerem sodeluje 47 držav, financiran pa je s strani programa Obzorje 2020. Cilj projekta je ustvariti humanistično-družboslovni del Evropskega oblaka za odprto znanost, povečati ponovno rabo podatkov v skladu z odprto znanostjo in FAIR načeli, ter povezati obstoječe in nove infrastrukture. Tudi ona je poudarila povezovanje in prehajanje ločenih e-infrastruktur v raziskovalne infrastrukture v oblaku (skupni katalog, usposabljanje). Dr. Branimir L. Leskošek (MF UL) je v svojem predavanju predstavil odprti oblak za evropske raziskave v biomedicinskih vedah (EOSC-Life), ki je eden od številnih projektov EOSC. EOSC bo dovolil splošen dostop do podatkov in omogočil nove konkurenčne pogoje za raziskovalce v EU. Tudi on je poudaril pomembnost sodelovanja EOSC-Life z drugimi sistemi znotraj strukture Evropskega oblaka odprte znanosti (EOSC) kot je SSHOC. Po odmoru za kosilo so predavanja potekala v vzporednih sklopih (družboslovje, humanistika ter naravoslovje, tehnika, biotehnika, medicina). V vzporednem sklopu družboslovje, humanistika so predavatelji predstavili tematska orodja in storitve v EOSC (CESSDA ERIC, CLARIN ERIC, CLARIN.SI, DARIAH ERIC, DARIAH-SI), ), moderatorica je bila dr. Maja Bučar (FDV UL). Vzporedni sklop se je pričel s predstavitvijo ZRS Koper in projekta MiCREATE, predavatelj Peter Čerče. Gre za prvi projekt s področja družboslovnih ved v okviru programa Obzorje 2020 Raziskave in Inovacije, v katerem slovenski raziskovalni zavod nastopa kot vodilni partner. Izpostavljene so bile posebnosti ravnanja z raziskovalnimi podatki, s katerimi so se soočali pri samem načrtovanju aktivnosti projekta, o strogih pravilih glede ravnanja z raziskovalnimi podatki in o dilemah odprtega dostopa, predvsem zaradi občutljivosti raziskovalnih podatkov omenjenega projekta (podatki, ki vključujejo ranljive skupine). Kot največjo pomanjkljivost, s katero so se soočili, je bilo izpostavljeno pomanjkanje poznavanja metodologije raziskovanja v družboslovju. CESSDA organizacijo je predstavil dr. Janez Štebe (FDV UL). CESDA je krovna organizacija evropskih arhivov družboslovnih podatkov, katere član je tudi Arhiv družboslovnih podatkov, ki je del Inštituta za družbene vede pri Fakulteti za družbene vede UL. CESSDA kot taka nudi strokovno pomoč svojim članicam, obenem pa preko portala uporabnikom podatkov omogoča dostop do gradiva evropskih arhivov. Cilj CESSDA je ohranjanje in delitev raziskovalnih podatkov, ne glede na to, kdo je uporabnik in kje se nahaja, ter izobraževanje uporabnikov. V zaključku predavanja je na kratko predstavil delo ADP-ja in njegovo vlogo v okviru CESSDA. Vizija CLARIN - ERIC je dolgotrajno in obsežno hranjenje in dostopanje do jezikovnih virov in tehnologij ter njegov prispevek k ohranjanju in podpiranju večjezične evropske kulturne dediščine z omogočanjem dostopa do teh podatkov učiteljem, raziskovalcem, študentom, zlasti vsem možnim uporabnikom. Kot je izpostavila dr. Darja Fišer (FF UL), je predvsem pomembno pri celotnem konceptu odprtega dostopa, spodbujanje k odgovornosti podatkovne znanosti. CLARIN Slovenija je slovenski nacionalni center v mreži evropske raziskovalne infrastrukture CLARIN. Kot je povedal dr. Tomaž Erjavec (IJS), začetki projekta segajo v leto 2014, organiziran kot konzorcij 11 partnerjev. Gre za certificiran repozitorij jezikovnih virov in orodij, katerih namen je dolgotrajno hranjenje podatkov z načeli FAIR. Nato je predstavil še nekaj tehničnih podrobnosti repozitorija. Zaključil pa je s stavkom, da je potrebno spodbujati raziskave, ki potrebujejo dostop do jezikovnih podatkov in omogočiti odprt dostop do virov, orodij in storitev. Dr. Jurij Hadalin (INZ) in dr. Andrej Pančur (INZ) sta predstavila omrežje DARIAH. Dr. Hadalin je izpostavil humanistiko kot zelo široko polje, kjer DARIAH deluje kot distribuirana infrastruktura, ki za razliko od večine ostalih infrastruktur ni orientirana zgolj na eno samo disciplino. Končni cilj DARIAH je zagotavljanje boljšega okolja za digitalne raziskave v humanistiki, posledično večji dostop in uporabo digitalnih orodij. Dr. Pančur pa je v predavanju bolj kot samo infrastrukturo predstavil pomen raziskovalnih podatkov ter katere metapodatkovne standarde in formate, ki se jih uporablja v digitalni humanistiki (TEI, CIDOC, Dublin Core). Posebnost podatkov v humanistiki je, da se lahko večinoma uporabo kulturnih objektov, kot so rokopisi, slike, besedila, posnetki, kot digitalne substitute, še dodatno obdeluje, označuje, povezuje, vizualizira. Vzporedni sklop naravoslovje, tehnika, biotehnika, medicina je moderiral dr. Gregor Majdič (VF UL). Predavanja so Knjižničarske novice; letnik 30; 1/2, 2020 15 bolj podrobno predstavila načrt ravnanja in upravljanja z raziskovalnimi podatki, ter določen pregled tematskih orodij in storitev v EOSC. Predavatelj dr. Sebastian Dahle (BF UL) je predstavil načrt ravnanja z raziskovalnimi podatki, načela FAIR in odprto dostopne raziskovalne podatke. Dr. Ana Slavec (InnoRenew CoE) je v okviru svojega predavanja predstavila tehnične izzive pri ravnanju z raziskovalnimi podatki na področju tehnike. Njen predlog za izboljšanje stanja na področju odprte znanosti, temelji na vključitvi izobraževanj o odprti znanosti v programe doktorskega izobraževanja, na podpori področjem, ki še nimajo razvitih svojih podatkovnih infrastruktur, ter zaposlovanje in usposabljanje podpornega osebja. Vse to bi pripomoglo k izboljšanju stanja pri ravnanju z raziskovalnimi podatki. Dr. Branimir L. Leskošek pa je v svojem drugem predavanju predstavil infrastrukturo in strukturo Elixir, ki združuje vodilne Evropske organizacije na področju znanosti o življenju, ki skrbijo za varnost podatkov generiranih s strani javno financiranih raziskav. Elixir koordinira, integrira in vzdržuje bioinformacijske vire znotraj vozlišč in omogoča raziskovalcem ter industriji dostop do ključnih podatkov, orodij, standardov, računalniške moči za procesiranje in učenje nad podatki, kar je ključno za njihove raziskave. Udeleženci delavnice smo se razšli zadovoljni s pridobljenim znanjem, v prihodnosti pa pričakujemo in si želimo še več takih predavanj in delavnic, zlasti s poudarkom na konkretnejšem izobraževanju raziskovalcev in bibliotekarjev. Le tako bomo namreč dosegli cilj "Načrta S", to je popoln in takojšnji odprti dostop. Da bi pa dosegli ta cilj, moramo delovati skupaj (financerji, raziskovalci, univerze, avtorji in založniki), kar je bil tudi glavni poudarek vseh predavateljev.® (Raziskovalne) knjižnice za dobro družbe Barbara Kavčič Ministrstvo za kulturo RS barbara.kavcic1@gov.si LIBER 2019, Dublin, 26.-28. junij Letošnja konferenca LIBER se je odvijala v Dublinu v mednarodno znanem in zgodovinsko impresivnem Trinity College-u. Konferenca je potekala pod naslovom »Knjižnice za dobro družbe«. Socialni naboj in zavedanje, da so knjižnice prostor kjer se lahko zanetijo spremembe je bil prisoten skozi vse dni konference. Tokratna konferenca se je začela s predkon-ferenčnimi delavnicami, ki so zanetile debate in spodbudile udeležence k komunikaciji in izpostavitvi (dobrih) praks ter deljenju izkušenj. Vsak dan je bil del časa namenjen plenarnim predavanjem na katerih so predavatelji vzbudili veliko zanimanja. Prvi dan je s svojim predavanjem navdušila domača dr. Linda Doyle, ki je odlično postavila knjižnice v kontekst. Kako je ključno, da so knjižnice tiste, ki podpirajo razvoj in izboljšave v družbi same. So buditeljice in izobražujejo ter podpirajo razvoj, kulturo in t.i. citizen science, ki ključno prispeva k aktivaciji družbe za skupno dobro.1 Drugi dan je dr. Astrid Söderbergh Widding govorila o prehojeni poti Švedske pri implementaciji odprte znanosti.2 Zadnje plenarno predavanje je pripadlo vodji Bodleinske knjižnice (Univerza v Oxfordu) Richardu Ovendenu, ki je s politizacijo našega dela močno razburkal prisotne in nekaterim ponovno navdušil za družbeno kritično delo, ki zahteva aktivacijo in produktivno sodelovanje.3 Vseskozi je konferenco močno prevevala ideja o združevanju in povezovanju udeležencev. Poleg predkonferenčnih delavnic in plenarnih predavanj pa so konferenco sestavljali še plakatna sekcija in različne serije predavanj. Povzeti vsa predavanja je skoraj nemogoče, a nekaterih nikakor ne gre spregledati. Knjižničarji načeloma dojemamo naše zbirke, kot nedotakljive; še posebej če govorimo o specialnih knjižnicah katerih je že zgodovinsko primarna naloga ohranjanje gradiva. Predavanje o tem, kako so knjižnico kirurgov Irske, ki se je zaradi različnih naključij znašla na robu propada, 16 POROČILA obnovili, restavrirali zaklade in jo dvignili na nivo, ki ga še nikoli ni uživala - vse to s pomočjo lastne zbirke, je nekaj posebnega. Projekt informirane in načrtne odprodaje dela lastnega fonda je odličen primer, kako lahko z dobro zastavljenim in odgovornim ravnanjem omogočimo razvoj knjižnic v katerih delujemo.4 Naslednje predavanje, ki si zasluži izpostavitev je produkt dela dveh knjižnic. Publiko pritegnejo visoko tehnološke rešitve, ki pa so redkokdaj dosegljive. Kolega iz Angleške in Škotske narodne knjižnice sta oblikovala model ocene ogroženosti gradiva, ki služi, kot vodnik pri digitalizaciji gradiva. Vodnik je v obliki tabele in je enostaven za uporabo. Ker je enostaven za uporabo sta dosegla da ga uporabljajo vsi v obeh institucijah. To pa posledično pomeni, da se vsi, ki rokujejo s krhkim gradivom čutijo Odprta znanost ni zgolj besedna zveza s katero mahamo takrat, ko nam ustreza, ampak stališče, ki močno vpliva na vse naše aktivnosti in ne dovoljuje polovičarstva. bolj kompetentne pri pripravi gradiva za digitalizacijo, pravila so enotna in možnosti za napake manjše.5 Tretje predavanje je obravnavalo gradivo ki ga akademiki ustvarjajo dnevno. Običajno se z zapuščinami ukvarjamo po principu ad hoch. V tem predavanju pa je bil predstavljen način, da se z akademiki sodeluje že veliko prej. Na primeru je bilo prikazano kako lahko pridemo do dogovora že v času nastajanja gradiva in s tem omogočimo učinkovitejšo organizacijo zbirk, ki so v nastajanju.6 Med drugim je bilo precej govora tudi o nevtralnosti, pomembnosti zavedanja kako močno na naše vsakdanje življenje vplivajo algoritmi in dejstvu da odprta znanost ni zgolj besedna zveza s katero mahamo takrat, ko nam ustreza, ampak stališče, ki močno vpliva na vse naše aktivnosti in ne dovoljuje polovičarstva. Organizatorji so močno spodbujali vse udeležence, da so sodelovali tudi pri družabnem programu. Organizirali so druženje t.i. »novincev«, ogled razstave »"e book of Kells« in razstavo politične karikature ter oglede različnih knjižnic po mestu. Ob vsem tem smo imeli priložnost poslušati tudi nagovor dr. Mary Robinson, prve irske predsednice in prve predavateljice prava podnebne pravičnosti ter eno od vodilnih avtorjev Pariške konvencije. Poleg močno natrpanega programa, vzporednih predavanj, diskusij in plakatov pa ne gre pozabiti omeniti tudi iniciativ, ki so bile predstavljene (npr. Open science roadmap, Europe's Digital Humanities Landsacpe, ipd.).7 Video posnetke plenarnih predavanj si lahko ogledate na Youtubu kanalu Trinity library.8 Avdio zapisi vseh predavanj, članki in predstavitve so dostopne na platformi Zenodo.9 Odzive pa si lahko ogledate tudi na Twitterju (ključnik#LIBER2019).10 Konferenca LIBER je z različnimi predavanji, predstavitvami sponzorjev in navezovanjem stikov ena tistih konferenc, ki lahko ključno vpliva na spremembe v družbi in katere se je zelo smiselno udeleževati, še posebej, ker bo prihodnje leto v soseščini, saj leta 2020 LIBER prihaja v Beograd!11 • 1https:/www.youtube.com/watch?v=FSFMMSdJ6Mk&feature=youtu.be 2https:/www.youtube.com/watch?v=gw-9quabyeA 3https:/www.youtube.com/watch?v=wH5ISfDKWPI&feature=youtu.be 4https:/zenodo.org/record/3260203#.Xe5SgOhKgwF 5https:/zenodo.org/record/3259719#.Xe5SW-hKgwF 6https:/zenodo.org/record/3258198#.Xe5Sn-hKgwF 7https:/libereurope.eu/resources/ 8https:/www.youtube.com/channel/UCFw-OrXPxSEUduFi8JO3oVg 9https:/zenodo.org/communities/liber2019/?page=1&size=20 10Predstavitev z izbranimi povezavami je dostopna na http:Zwww.zbds-zveza.si/kongres2019/data/ 29_Kavcic_Kongres_ZBDS_2019.pdf 11https:/libereurope.eu/events/liber-2020-annual-conference/ Knjižničarske novice; letnik 30; 1/2, 2020 17 Knjižnica kot inkluzivni prostor: srbska srčnost in sproščenost Marinka Kren, Karin Servatzy, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto karin.servatzy@kmj.si marinka.kren@kmj.si Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto se je v 2019 odločila sodelovati v programu Erasmus+ s projektom Inkluzivna kultura: pot do knjižnice kot univerzalnega prostora, v okviru katerega bomo izvedli tri izobraževalne obiske pri sorodnih organizacijah v tujini, ki pri svojem delu uresničujejo univerzalno-inkluzivne prakse. Želimo si knjižnico, ki bi bila univerzalni inkluzivni prostor s kompetenčnim centrom za delo z ranljivimi skupinami. Zato je namen mobilnosti, da se zaposleni dodatno usposobimo za delo z ranljivimi skupinami odraslih in prenesemo primere dobrih praks v naše okolje. Zavedamo se pomembnosti vključevanja ranljivih skupin v vsa okolja, še posebej v prostore in dejavnosti ter storitve kulturnih ustanov, prilagojene njihovim sposobnostim. V obdobju naslednjih dveh let se bomo udeležili treh mobilnosti v obliki spremljanja in opazovanja na delovnem mestu, ena od teh je potekala v novembru 2019. ■ Maketa nacionalne knjižnice v braillovi pisavi; foto: KMJ. Udeleženke smo se odpravile v Srbijo. Naša gostiteljica in partnerska knjižnica je bila Narodna biblioteka Požega, kjer nas je prijazno sprejela Daniela Skokovic. Predstavila nam je Narodno knjižnico Užice, ki je matična knjižnica za vse javne, specialne in šolske knjižnice v zlatiborskem okrožju. Njihov program za slepe in slabovidne uporabnike vključuje: 18 PROJEKTI •Storitve za vse: priprava in razvoj knjižničnih storitev za slepe in slabovidne •Korak k enakosti - storitve za vse •Razstava Dotakni se in občuti - 10 umetniških del iz kolekcije Pavla Beljanskega •Predavanje Spremljevalne tehnologije in osebe z motnjami vida •Braillova pisava: filmski festival, kjer je program posvečen temam iz življenja oseb z invalidnostjo •Seminar Nadgradnja knjižničnih storitev za osebe z motnjami vida in tekmovanja v družabnih igrah •Projekt Inkluzivna kultura 2018: Tudi jaz imam pravico do branja. Organizirali so okroglo mizo Kako izboljšati dostopnost kulturnih vsebin osebam z invalidnostjo in natečaj za izdelavo taktilne makete Dotaknimo se užičkega Starega gradu. Ogledale smo si tudi specialno knjižnico Čigota, ki deluje v sklopu Specialne bolnice za bolezni ščitnice in metabolizma na Zlatiboru. Največji del fonda sestavljajo publikacije iz raznih simpozijev in strokovnih srečanj. Njegovi uporabniki so zaposleni, zdravniki, strokovni delavci, znanstveniki, pacienti in gostje zdravilišča in letovišča. Bibliotekarka Mirjana Drnčevic je edina zaposlena in poleg vsakodnevnega knjižničarskega dela ureja tudi strokovni zbornik, ki ga izdaja njihova ustanova. Narodna biblioteka Požega je osrednja narodna in matična knjižnica za Požeško - slavonsko županijo. Knjižnica je s svojim programom in storitvami podpora družbenemu vključevanju marginaliziranih skupin prebivalcev ter s promocijo književnosti in kulturne dediščine krepi medkulturno sodelovanje. Nekaj njenih zanimivih programov: •Knjiga vsak dan: javni fotografski natečaj in razstava, ki se organizira na Noč knjige •Biti upokojenec - Berem. Učim se. Družim se: bralni klub za starostnike •Knjižnica brez zidov: izvaja se vsako leto. Poteka na različnih javnih mestih s ciljem približati knjižnico, knjigo in branje prebivalcem. •Mednarodni festival ilustracij Čigra: promocija in popularizacija slikanic kot prvega bralnega materiala za otroke, kot tudi potrditev knjižnice kot prostora za razvoj bralnih navad najmlajših otrok. Festival traja tri dni. Vanj je vključena tudi strokovna javnost. Zvečer so nam predstavili še sodelovanje knjižnice in prostovoljcev v Domu starejših občanov Požega. Srečanja potekajo v obliki branja krajših tekstov ali pesmi in pogovorov o tematiki izbranega teksta. Naslednji dan smo si na poti v Beograd ogledale novo Gradsko biblioteko Čačak. V Narodni biblioteki Srbije nas je najbolj zanimal njihov program biblioterapije, ki nam ga je podrobno predstavila Jelena Mitrovic. Ob tem se postavlja vprašanje, ali je knjižničar sploh lahko razvojni biblioterapevt. Lahko, če ima široko strokovno izobrazbo, ustrezne osebnostne lastnosti, posebna znanja in če se je usposabljal za razvojnega biblioterapevta. Ogledale smo si še njihove posebne zbirke redkih knjig, rokopisov in zemljevidov. Naš zadnji postanek in obisk je bil namenjen Biblioteki grada Beograda, kjer so nam predstavili programe in storitve za ranljive skupine: •Dramske delavnice za otroke s posebnimi potrebami •Delavnice za srednješolce o pravicah invalidov •Projekcija filmov o invalidnosti ob mednarodnem dnevu invalidov •Družabni dogodki (glasba, film, projekcije, pogovori, likovne delavnice ...) v sodelovanju s centrom za avtistične osebe Kornelije •Delavnice ljudske tradicije (tkanje, ročno delo, stare obrti) v sodelovanju s centrom za nastanitev in dnevno varstvo otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Invalidi so velik del naše skupnosti, ki se pogosto sooča z ekonomsko nepravičnostjo, nepismenostjo, kulturno izolacijo in diskriminacijo v izobraževanju in zaposlovanju. Socialno vključevanje invalidov je najbolje doseči s kulturno integracijo. Ker nismo vešči ali se morebiti celo bojimo komunikacije z osebami z invalidnostjo, se premalo trudimo, da bi jih pripeljali v knjižnico. Nekaj dobrih primerov praks so nam na tem področju pokazali naši srbski kolegi. Njihova zagretost in srčnost daleč presega njihove delovne pogoje. Samo predstavljamo si lahko, kako bi šele ustvarjali in izražali svojo kreativnost v ustreznih razmerah. • ■ Pripomočki za slepe in slabovidne v knjižnici Užice; foto: KMJ. Knjižničarske novice; letnik 30; 1/2, 2020 19 DOBRE PRAKSE Primer uporabe Digitalne knjižnice Slovenije -dLib.si v domoznansko raziskovalne namene Nejc Perko Knjižnica dr. Toneta Pretnarja, Tržič nejc.pi@gmail.com V članku predstavljam domoznanski projekt, ki smo ga izpeljali v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja ter pomen, ki ga je pri tem imela Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si, ter le-tega tudi ovrednotil. Konec leta 1926 je bil Tržič povzdignjen iz trga v mesto. 90-letnica tega dogodka je bila osrednja tema slavnostne akademije ob prazniku občine Tržič decembra 2016. S to tematiko so se že ukvarjali raziskovalci lokalne zgodovine, vendar se ozadja tega pomembnega dogodka za naše mesto doslej še ni osvetlilo. Pisnih virov praktično ni, za ustne vire je časovna razdalja (pre)velika. Tudi na domoznanski oddelek naše knjižnice so prišli pozivi za raziskavo dogodka, vendar depo domoznanskega oddelka ni dal odgovorov. O tem dogodku je nekaj iztočnic napisal Ivan Mohorič1, avtor pomembnih del o zgodovini Tržiča. Piše, da je do teženj po povzdignjenju v mesto prišlo po prvi svetovni vojni, da je bila želja podana na obisku regenta (vladarjevega namestnika) 28. 6. 1920 in da je bilo glede na produktivnost in gospodarski razvoj mesta to upravičeno. Občinski svet (mandatno obdobje 1921-1933) je sestavil spomenico s predlogom, da se Tržič povzdigne v mesto. 21. decembra 1926 so Službene novine Kraljevine SHS objavile ukaz št. 3524 z datumom 28. 11. 1926, s katerim se je ta želja uresničila. Okoliš mesta se je po tem ukazu kril z okolišem krajevne občine Tržič. Originalna listina je bila pod okupacijsko oblastjo med drugo vojno odtujena. Obisk prestolonaslednika v Tržiču je bil dogodek, o katerem so mediji obširno pisali. Zahvaljujoč Digitalni knjižnici Slovenije d.Llib.si je dostop do tovrstnih dokumentov enostaven. Enostavna je tudi uporaba portala, saj iskalnik sproti išče približke iskanim besedam, sem pa iskanja preusmerijo tudi internetni brskalniki (npr. Google.si). To je zelo uporabno v primerih, ko naslovov gradiva ne poznamo in iščemo po ključnih besedah. Digitalna knjižnica se je tako pokazala za ključno pri razreševanju naloge. Uporabil sem članke iz naslednjih časopisov in revij, dostopnih na portalu: Cerkveni glasnik za Tržiško župnijo2; Ilustrirani Slovenec3, Tedenska priloga Slovenca; Jutro, dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko4; Slovenec, političen list za slovenski narod5; Tedenske slike, Priloga domovini6. Prav tako je dosegljiva knjiga Ivan Mohorič: Zgodovina obrti in industrije v Tržiču. Kralj Aleksander je Tržič obiskal v okviru turneje po Sloveniji, tu se je ustavil 3. dan obiska, 28. junija. Ob 10. uri je krenil iz Ljubljane, se ustavil v Kranju, mimo Radovljice šel do Bleda, kjer so ga odpeljali tudi na otok. Nato se je skozi Begunje odpeljal pod gorami in ob 16. uri končno prispel v Tržič, od tu pa se vrnil v Ljubljano. Mediji so obširno poročali o tem dogodku, predhodno so objavili natančen urnik turneje in hkrati pisali točna navodila protokola. Slovenec je 1. julija 1920 obširno poročal o pravkar končani turneji po Gorenjski in Štajerski. Od gorenjskih krajev je samo o sprejemu na Bledu pisal več kot o Tržiču. Takrat je bil zastavljen projekt povzdignjenja Tržiča iz trga v mesto, kar se je uresničilo dobrih šest let kasneje, 1. 12. 1926, na praznik zedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev v eno državo. Kako se je imenovanje v mesto odslikavalo v medijih? Tedenske slike so 27. 1. 1927 posvetile Tržiču praktično celo številko, pisali o njegovi zgodovini in objavili fotografije. Isti časopisje 10.12.1926 predstavil tri glavne može občinskega sveta. Očitno je bil Tržič te pozornosti deležen prav zaradi slavnostnega dogodka. Dvakrat mu je pozornost posvetil Ilustrirani Slovenec, tudi s sliko na naslovnici in pripisom »naša slovenska mesta«. Edini takratni lokalni medij, Cerkveni glasnik za tržiško župnijo, v januarski številki temu posveča naslovnico in obenem omenja, »da sicer to ni bogve kako pomemben dogodek, ampak dogodek je pa le« in da »koristi posebne ne bomo imeli od tega, razen državni uradniki, ki bodo dobivali večje doklade pri svoji plači«, čeprav »moramo pozdravljati ta dogodek, ker od njega bomo imeli pač le korist, gotovo pa ne nikake škode.« Imenovanje v mesto se zgodi pod županovanjem Ivana Lončarja (mandat 1921-1933), ki je bil izredno spoštovana osebnost. »Ugled in simpatije uživa tako v Tržiču kot v celem kranjskem okraju, kjer je bil poznan kot mož resnega in stvarnega dela ter požrtvovalni javni delavec,« pišejo Tedenske novice. Naredil je tudi lepo politično kariero. Časopis Jutro opisuje volilni shod Samostojne demokratske stranke (SDS) dne 20. 1. 1927 v dvorani kina v Tržiču, ki sta se ga udeležila tudi dr. Gregor Žerjav in dr. Albert Kramer, 20 DOBRE PRAKSE ■ Kopija razglasa povišanja v mesto (Vir: Tržiški muzej) pomembni politični osebnosti. Župan Lončar kot organizator shoda se zahvaljuje dr. Žerjavu za zasluge za povišanje Tržiča v mesto. Zanimivo, saj bi prej pričakovali obratno. To dokazuje, da je pri imenovanju v mesto šlo za širšo akcijo, ki jo je župan Lončar dosegel s svojimi političnimi poznanstvi znotraj stranke. Da je imel dobro mesto v njej, dokazuje tudi njegovo nadaljnje politično udejstvovanje. Leta 1930 je bil imenovan v svet Dravske banovine za mesto Tržič. 1931 je bilo leto skupščinskih volitev. Za Kranjski okraj je kandidiral duhovnik Janko Barle, njegov namestnik pa je bil prav takratni tržiški župan. Sredi leta 1932 je moral zaradi političnih pritiskov Barle odstopiti in tako je mesto narodnega poslanca zasedel Ivan Lončar. S tem lahko povežemo prenehanje županovanja z letom 1934. Zanimivo bi bilo izvedeti več o njegovih dejavnostih. Tako lahko zasluge za povišanje trga v mesto iščemo v političnem udejstvovanju takratnega župana Lončarja. Očitno so prav njegove ambicije in poznanstva odločilno pripomogli k temu priznanju. Mediji pri njegovi omembi redno navajajo zasluge za povišanje Tržiča v mesto, kar govori, da ne gre za majhno stvar. Ignorance nekaterih medijev pa ne gre iskati v nepomembnosti dogodka, ampak moramo pogledati širše in se postaviti v čas neprestanih strankarskih bojev, ki se odslikavajo v medijih. Zato je tudi razumljivo mlačno poročanje lokalnega Cerkvenega glasnika, saj je bila klerikalna stran nasprotna županovi politični usmeritvi. Popolnega mrka pa si glasnik vseeno ni mogel privoščiti, saj je bil takratni tržiški župnik in glavni urednik glasila Matija Škerbec član občinskega odbora. Ni pa tudi izključeno, da ni občina Tržič sofinancirala izdajanje Cerkvenega glasnika kot edinega lokalnega medija. Če ovrednotimo še enkrat pomen Digitalne knjižnice Slovenije d.Llib.si v tem projektu, lahko poudarimo naslednje tri točke: •zagotavljanje enotne točke spletnega dostopa do slovenskih e-vsebin s področja kulture in znanosti •zagotavljanje prostega in odprtega dostopa do digitalnih vsebin in razvijanje orodij za njihovo uporabo in izmenjavo v Sloveniji in zunaj njenih meja •zagotavljanje pogojev za trajno ohranjanje slovenske kulturne in znanstvene dediščine v digitalni obliki S tem smo omenili samo tri v tem primeru najbolj opazne točke Strateške usmeritve Digitalne knjižnice Slovenije (http://www. dlib.si/About.aspx). Z javno predstavitvijo rezultatov raziskave na domoznanskem večeru Tržičan je postal meščan v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja in objavo v lokalnem časopisu Tržičan in spletnem portalu Kamra.si. pa obenem tudi sami dodali svoje k promociji d.Lib-a.• ilvan Mohorič: Zgodovina obrti in industrije v Tržiču, Mestni muzej v Tržiču, 1957 2Cerkveni glasnik za Tržiško župnijo, Januar, 1927 3llustrirani Slovenec, Tedenska priloga Slovenca, 22. VII. 1928, št. 30, letnik IV 4jutro, dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko, 21. januar 1927 5Slovenec, političen list za slovenski narod, XLVIII, 1920 (številke: 141-146) 6Tedenske slike, Priloga domovini, 10. december, 1926, letnik 1, št. 54; 27. januar 1927, letnik 3, št. 4; 2. junij 1932, št. 22. leto VIII Knjižničarske novice; letnik 30; 1/2, 2020 21 DOBRE PRAKSE Razvijanje bralne kulture pri osebah s posebnimi potrebami......................................................................................................... Beremo vsak dan. Branje je pomembno orodje za reševanje vsakodnevnih nalog otrok in odraslih. Sodobne raziskave vedno pogosteje opozarjajo na pomen pismenosti, slednja je vključena v različne strateške dokumente1. Bralna pismenost je temelj za razvoj ostalih pismenosti. Vlada Republike Slovenije je v decembru 2019 sprejela Nacionalno strategijo za razvoj bralne pismenosti za obdobje 2019-2030, kjer beremo, »pomemben del pismenosti je bralna kultura, opredeljena kot odnos (splet pojmovanj in vrednot) posameznika in posameznice ter družbe do knjige«. (Vlada Republike Slovenije, 2019, 4) V nadaljevanju je navedeno, da je treba »povečati družbeno skrb za razvoj bralne pismenosti ranljivih skupin prebivalstva«. (Vlada Republike Slovenije, 2019, ß) Med ranljive skupine prebivalstva so vključene osebe z večjim tveganjem za socialno izključenost in z neenakimi možnostmi, kot so revni, manj izobraženi odrasli, priseljenci, begunci, Romi, otroci in odrasli s posebnimi potrebami idr. (Operativni program razvoja človeških virov, 2008) Zakon o knjižničarstvu v 16. členu navaja, da »splošne knjižnice, ki izvajajo knjižnično dejavnost za prebivalstvo v svojem okolju, zagotavljajo storitve tudi za skupine prebivalcev s posebnimi potrebami« in v nadaljevanju dodaja, da knjižnice »organizirajo posebne oblike dejavnosti za otroke, mladino in odrasle s posebnimi potrebami«. (Zakon o knjižničarstvu, 2017) V Knjižnici Brežice smo se pričeli povezovati z enoto Varstveno delovnega centra (krajše VDC) Leskovec - Enota Brežice že pred dvema desetletjema in nekaj let pozneje z oddelki Osnovne šole s prilagojenim programom (krajše OŠPP) Brežice. Oblikovala se je posebna oblika biblio-pedagoške dejavnosti, imenovana Kekčeva bralna pot, ki je z leti postala reden program mladinskega oddelka knjižnice. Ime programa pove, da je osrednji lik naših druženj in povezovanj Kekec - literarni junak, ki ga je davnega leta 1918 ustvaril Josip Vandot. Kakor se pesem glasi, da kdor vesele pesmi poje, gre po svetu lahkih nog, tako velja tudi za naša srečanja. So poučna in hkrati zabavna. Srečujemo se od septembra tekočega leta do junija prihodnjega leta, saj so srečanja vezana na šolsko leto. Z vsako skupino (tako osnovnošolci kot uporabniki varstveno delovnega centra) se v tem času v knjižnici družimo v povprečju 3-krat, ob koncu šolskega leta pripravimo zaključno srečanje (v knjižnici ali v prostorih Osnovne šole Brežice oziroma Varstveno delovnega centra Krško - Leskovec, Enota Brežice), kjer sodelujoče simbolično nagradimo in jim izročimo priznanja za sodelovanje. Spodnja tabela prikazuje število srečanj in udeležencev v predstavljenem programu v preteklih petih letih. Opažamo, da se naših srečanj udeležujejo različno pogosto v letu, velikokrat je obisk odvisen od ostalih aktivnosti in zdravja udeležencev ter njihovih spremljevalcev (učiteljev v OŠPP ter zaposlenih v VDC-ju). Vera Muha Knjižnica Brežice vera.muha@knjiznica-brezice.si iBela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji iz leta 2011, Resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014-2018, Resolucija o nacionalnem programu za kulturo 2014-2017, Resolucija o nacionalnem programu za mladino 2013-2022. V sklopu naših srečanj učencem in varovancem razložimo osnovne pojme, kot so knjižnica, knjigarna, pojasnimo, kaj pomeni knjigo kupiti in kaj knjigo izposoditi. Predstavimo jim različne oblike leposlovja, ki se nahajajo v knjigah (pravljica, ljudska pripovedka, pesmica, uganka). Pokažemo jim tudi različne poučne knjige in neknjižno gradivo, primerno njihovi starosti. Pogovorimo se o ravnanju s knjigami in o obnašanju v knjižnici. Namen biblio-pedagoških in drugih dejavnosti v knjižnici je uporabnikom vseh starosti prikazati branje kot kakovosten način preživljanja prostega časa, zato jim želimo pomagati pri oblikovanju bralnih navad za samostojno branje. V ta namen »knjižnica izvaja promocijske in motivacijske dogodke za predstavitev branja in sveta literature kot možnosti kakovostnega preživljanja prostega časa, razvoja bralnih interesov, za krepitev statusa branja.« (Nacionalni svet ..., 2018, 35) V preteklih letih smo ob slovenskem kulturnem prazniku in ob dnevu slovenskih splošnih knjižnic vse, ki so bili vključeni v program Kekčeva bralna pot, povabili na ogled gledališke predstave, namenjene osnovnošolskim otrokom. Občasno srečanja oblikujemo drugače in vanje vključimo kviz o prebranem, izdelamo okraske in skupaj okrasimo knjižnico, knjižničarka s pomočjo različnega gradiva predstavi določeno vsebino in temu sledijo naloge po skupinah, udeleženci dobijo gradivo, v katero so vstavljeni listi z nalogami in te rešujejo samostojno ali v parih. Opažamo, da je dobro, če srečanja niso vedno enako zasnovana, treba je poskrbeti, da so udeleženci aktivno vključeni v delo. Z vsemi srečanji v knjižnici in izven njenih prostorov želimo k branju spodbuditi 22 DOBRE PRAKSE SKUPINA LETO OŠPP VDC število srečanj število udeležencev število srečanj število udeležencev 2015 6 183 4 36 2016 4 126 4 40 2017 3 80 5 43 2018 4 104 3 30 2019 5 128 0 0 ■ Statistika izvedb Kekčeva bralne poti za zadnjih 5 let skupino uporabnikov s posebnimi potrebami in jih motivirati za obiskovanje knjižnice. Pri prvem obisku se vsi udeleženci Kekčeve bralne poti vpišejo v knjižnico in prejmejo člansko izkaznico. Ob vsakem naslednjem obisku knjižnice najprej vrnejo izposojeno knjigo, nato pa si izposodijo knjigo naslednjega branja. Na ta način jih navajamo na samostojno uporabo knjižnice. Ob vračilu gradiva jih spodbujamo k uporabi knjigomata za vračilo gradiva. Vsa razpoložljiva tehnologija pritegne njihovo pozornost. Ob izposoji gradiva pa kot rok za vračilo upoštevamo datum njihovega naslednjega obiska knjižnice. S temi majhnimi prilagoditvami jim želimo približati uporabo knjižnice in se izogniti zamudnini, ki bi lahko nastala, če bi gradivo vračali samostojno, izven šolskega časa. Na tekočem srečanju se dogovorimo o temi prihodnjega druženja. Pred prihodom skupine v knjižnico jim pripravimo knjižno gradivo, pri tem pazimo, da je raznolika po obsegu in zahtevnosti. Učenci OŠPP-ja so med seboj zelo različni, saj pridejo hkrati na srečanje vsi od 1. do 9. razreda osnovne šole, ob tem pa imajo tudi različne sposobnosti in primanjkljaje. Ob koncu našega srečanja si lahko izberejo knjigo izmed vnaprej pripravljenih, če pa izrazijo lastne želje, jim pomagamo pri iskanju želenega gradiva. Vključujemo tudi knjige iz zbirke lahko branje - tj. knjige, ki jih lažje beremo in razumemo. To so prirejena leposlovna in druga besedila, namenjena osebam, ki zaradi različnih razlogov težje berejo ali razumejo originalna besedila. Nastanek teh knjig temelji na osnovni demokratični pravici, da ima »vsakdo pravico dostopa do kulture, literature in informacij v razumljivi obliki« (Smernice za lažje berljivo gradivo, 2007, 7). Knjižničarji se pri svojem delu dnevno srečujemo tudi s starši, ki pri svojih otrocih opazijo prve znake disleksije in iščejo nasvete. Mladim bralcem, ki imajo težave, in njihovim staršem svetujemo pri iskanju gradiva. Ni vseeno, kakšne knjige ponudimo takšnim otrokom. Zadostiti morajo namreč nekaterim kriterijem, ki jim omogočajo lažje spopadanje z besedilom. Dislektiki in drugi posamezniki, pri katerih so prisotne bralne težave, nikakor ne smejo biti prikrajšani za bralne užitke. Nudimo jim primerne strokovne in leposlovne knjige, te so na policah naše knjižnice postavljene skupaj z ostalim gradivom. Prepoznali jih boste po zeleno-rumeni črtasti oznaki/nalepki. Enak izbor literature je pogosto primeren tudi za osebe, ki se šele uvajajo v samostojno branje, tiste, katerih materni jezik ni slovenščina in tudi slabovidne osebe. V knjižnici smo na uporabnike, ki spadajo v ranljivo skupino prebivalstva, mislili tudi ob oblikovanju Strateškega načrta Knjižnice Brežice 2015-2019, saj so se posamezna strateška področja nanašala nanje. Temu bomo sledili tudi ob izpolnjevanju Strateškega načrta Knjižnice Brežice 2020-2024. Za to obdobje smo si zadali organiziranje posebnih oblik dejavnosti za otroke, mladino in odrasle s posebnimi potrebami ter zagotavljanje in nudenje gradiva za posebne skupine uporabnikov. Ob nabavi knjižničnega gradiva opažamo, da je zelo malo naslovov novega gradiva namenjenega posebnim skupinam uporabnikov (kot so zvočne knjige, gradivo v brajlici, tipne slikanice). Varovanci VDC-ja in učenci OŠPP-ja so predstavljeni program vzeli zelo resno, vestno berejo knjige, svoja razmišljanja pa predstavljajo skozi risbe ali kratke prispevke. Radi obiskujejo knjižnico in so veseli, da so njeni člani. S predstavljenim programom in spremljajočimi dejavnostmi pa je Knjižnica Brežice vedno bliže ljudem. Je prostor odprtosti in enakopravnosti, medgeneracijskega sodelovanja, vseživljenjskega učenja in druženja.® • Nacionalni svet za knjižnično dejavnost. (2018). Strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice (za obdobje 20182028). Pridobljeno 9. januarja 2019 s spletne strani http:Zwww.mk.gov. si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/Direktorat_za_kulturno_dediscino/Knjiznicna_ dejavnost/20i8/NSKD_PRIPOROCILA_splosne_knjiznice_20i8-2028_objava.pdf • Operativni program razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013. (2008) Pridobljeno 28. januarja 2020 s spletne strani www.eu-skladi.si/kohezija-do-2013/ostalo/brosure/OP-RCV.pdf • Smernice za lažje berljivo gradivo. Smernice za knjižnične programe opismenjevanja: nekaj praktičnih predlogov. (2007). Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. Pridobljeno 29. januarja 2020 s spletne strani http:Zarchive.ifla.org/VII/s9/nd1/iflapr-54-sl.pdf •Vlada Republike Slovenije. (2019) Nacionalna strategija za razvoj bralen pismenosti za obdobje 2019-2030. Pridobljeno 28. januarja 2020 s spletne strani https:Zwww.gov.si/novice/2020-01-15-nacionalna-strategija-za-razvoj-bralne-pismenosti-za-obdobje-2019-2030/ • Zakon o knjižničarstvu. (2017). Pridobljeno 28. maja 2019 s spletne strani http:Zwww.pisrs.si/Pis. web/pregledPredpisa?id=ZAKO2442 Knjižničarske novice; letnik 30; 1/2, 2020 23 DOBRE PRAKSE Uspešno sodelovanje Knjižnice Makse Samsa z javnim zavodom Park Škocjanske jame, Slovenija Katarina Skrab Knjižnica Makse Samsa katarinaskrab@guestames.si Knjižnica ne predstavlja več samo knjige oziroma izposoje knjižničnega gradiva, ampak je prostor za druženje, namenjen vsem. Prostor, kjer se srečujemo, klepetamo, izobražujemo, to pravilo velja že nekaj let. V zadnjem času se za knjižnice tako uporablja tudi izraz "tretji prostor", o tem v svojem prispevku razpravlja Ana Vogrinčič Čepič in izraz razloži kot prostor za preživljanje časa med domom in službo (Vogrinčič Čepič, 2017, str. 71). V knjižnicah v želji, da privabijo v svoje prostore čim več uporabnikov, prirejajo ogromno prireditev in različnih projektov. Tako skrbijo za knjižno vzgojo že od malih nog, npr. z urami pravljic za predšolske otroke in z drugimi dejavnostmi za mladino in odrasle. Glavna knjižnična dejavnost je zbiranje, obdelovanje, hranjenje in posredovanje knjižničnega gradiva in je v Zakonu o knjižničarstvu (ZKnj-1) v 2. členu navedena na prvem mestu, v zadnjem času pa postaja počasi odrinjena v ozadje. Na prvo mesto sedaj prihaja knjižna vzgoja in informacijska pismenost. Naša najbolj pomembna naloga je torej spodbujanje in motivacija za bralno kulturo. Knjižnice v vedno večjem obsegu za svoje uporabnike izvajajo različne dejavnosti, ki spodbujajo in razvijajo bralno kulturo in informacijsko pismenost ter vseživljenjsko učenje. V Knjižnici Makse Samsa za predšolske otroke izvajamo ure pravljic, različne bibliopedagoške ure, knjižničarka obiskuje otroke v vrtcih v okviru projekta Beremo z zajčkom Maksijem, za osnovnošolske otroke in mladino redno pripravljamo knjižne uganke in knjižne kvize, različne ustvarjalne delavnice in poletno počitniško bralno značko Bralni črv, sodelujemo pri projektih Beremo z Rovko črkolovko in Rastem s knjigo, ob kulturnih dnevih pripravimo tudi bibliopedagoške ure in še bi lahko naštevali. Izvajamo tudi ogromno različnih dejavnosti za odrasle, kot so literarni večeri, v okviru katerih potekaj o predstavitve knjig, fotografske in slikarske razstave, debatna srečanja, predavanja, bibliopedagoške ure... Prirejamo tudi ustvarjalne delavnice, računalniške tečaje, priložnostne razstave, bralno značko za odrasle, izobraževanja za odrasle ter številne druge projekte. Literarni večeri so prav gotovo eden ključnih dejavnikov širjenja bralne kulture za odrasle, saj lahko pomembno vplivajo na bralne navade obiskovalcev. Knjižnica je namreč s tovrstnimi prireditvami pomembna sooblikovalka kulturnega življenja v domačem prostoru. V naši občini so že od vsega začetka literarni večeri v knjižnico privabljali veliko število ljudi. In prav zaradi dobre obiskanosti smo postali cenjeni tudi s strani naših gostov, saj marsikoga preseneti množičen obisk. V okviru literarnih večerov, ki pri nas potekajo ob četrtkih, v glavnem prirejamo predstavitve novih knjig, poudarek pa dajemo na predstavitvi domačih ustvarjalcev oz. domoznanski tematiki. Pri organiziranju naših četrtkovih srečanj uspešno sodelujemo z različnimi društvi. Omeniti je potrebno dobro vpeljano sodelovanje z Društvom za krajevno zgodovino in kulturo Ilirska Bistrica, s katerim že od leta 2007 organiziramo srečanja pod imenom Bistričani Bistričanom. Na teh srečanjih predstavljamo naše uveljavljene občane, ki so uspeli v Sloveniji ali v tujini na gospodarskem, kulturnem in političnem področju. Med njimi naj omenimo Joa Valenčiča, uglednega ameriškega rojaka, pa vse bolj uveljavljenega glasbenega pedagoga in skladatelja Bojana Glavino, znanega enologa Boštjana Zidarja, univerzitetnega profesorja dr. Antona Prosena in še bi lahko naštevali. Že peto leto zapored pa uspešno sodelujemo tudi z javnim zavodom Park Škocjanske jame, Slovenija, s projektom Predavanja o naravi in ljudeh Snežnika in doline Reke, vplivnega območja Parka Škocjanske jame. Gre za pet let skupnih večerov z zgodbami o naravi in kulturni dediščini naših krajev, stkanih med Knjižnico Makse Samsa, Parkom Škocjanske jame (v nadaljevanju PŠJ) in zvestimi poslušalci. V petih letih se je na 36. predavanjih zvrstilo 44 predavateljev-veliko doktorjev znanosti, magistrov in drugih strokovnjakov, iz številnih institucij: Park Škocjanske jame, NP Risnjak, Geološki zavod Slovenije, Inštitut za raziskovanje Krasa Postojna, Notranjski muzej, Društvo za proučevanje ptic Slovenije, Zavod za gozdove Slovenije, Biotehniška fakulteta, Prirodoslovni muzej Rijeka, Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev, Agencija za okolje, Center za kartiranje favne in flore, Pokrajinski muzej Koper, Vodnogospodarsko podjetje Drava ... Obravnavane so bile naslednje teme: hidrologija, meteorologija, kmetijstvo, ornitologija, arheologija, etnologija, arhitektura, divje zveri, botanika, ekologija, arhitektura. 24 DOBRE PRAKSE ■ Plakat »5 let«: Plakat Bistre se predstavlja, vabilo na prireditev Gre za odlična, zelo obiskana in dobro sprejeta poučna predavanja, lahko rečemo neke vrste izobraževanja, s katerimi osveščamo naše obiskovalce in tudi ostalo javnost kaj vse nas obdaja, ali poznamo naravo okrog nas, kako skrbeti za okolje, za zaščito naravne in kulturne dediščine. Predavanja redno snema lokalna televizija TV Galeja, tako da si jih lahko tudi ostali, ki niso uspeli priti na predavanje, ogledajo po televiziji. S predavanji ohranjamo kulturo, bonton, odnos do okolja v katerem živimo in se predvsem izobražujemo ter izmenjujemo mnenja. Številni raziskovalci, znanstveniki, strokovnjaki so »okusili« prijetno vzdušje v naši knjižnici in ga prenesli naprej. Marsikaterega obiskovalca, ki je želel še poglobiti znanje o slišanem, pa smo v knjižnici usmerili na polico s knjigami o tem področju ali pa smo jim knjige pripravili mi. Naj izpostavim samo nekaj predavanj. Spoznali smo Brezno treh src - najgloblje brezno na Snežniku, ki meri preko 700 m; Živalstvo snežniškega podzemlja - gre za najbogatejše območje na svetu po številu jamskih živali, dve vrsti živita samo na Snežniku; v občini Ilirska Bistrica živi kar 21 od 30 v Sloveniji živečih vrst netopirjev, vsi v Sloveniji so zaščitene vrste; poslušali smo o Bistričanu Bogumilu Brinšku - pionirju alpinizma in planinske fotografije, ki je bil prvi slovenski jamski fotograf; Miha Krofel je predaval o volkovih - v Sloveniji živi 11 tropov volkov, predstavil pa nam je tudi raziskovanje risa (največje evropske mačke) v snežniških gozdovih; Janez Tarman nam je predstavil šakala; Ivan Kodrič je predaval o domači češplji, ki jo ogroža šarka, Brkinski slivovec namreč ne bo več isti, ker sadimo druge vrste, ki so odporne na šarko; poslušali pa smo tudi domačina Romea Volka, ki je povedal da smo regija z eno bogatejših in najdaljših tradicij praznovanja pusta na svetu. Na koncu vsakega predavanja se med obiskovalci in predavateljem vedno razvije pogovor in tudi zaposleni v knjižnici navežemo pristen osebni stik z gostom ter ga povabimo, da nam napiše svoje mnenje, občutje o svojem obisku pri nas, o tem, kako je doživel našo knjižnico, naše obiskovalce. Vselej so presenečeni nad velikim številom obiskovalcev, med drugim pa so tudi navdušeni nad obliko vabil, ki jih pripravimo v sodelovanju z domačo Grafično delavnico Bor in so v obliki razglednice. Kot sem že omenila, so četrtkovi večeri v občini Ilirska Bistrica namenjeni obisku prireditev - literarnih večerov v Knjižnici Makse Samsa. Prireditve lahko razdelimo na 5 glavnih sklopov in sicer: predstavitve knjig, predavanja v sodelovanju s PŠJ, potopisna predavanja, razstave in ostala tematska predavanja (zdravje, glasba, predstavitve raziskovalnih nalog ...). Analiza prireditev v Knjižnici Makse Samsa za obdobje petih let (2014 - 2019) nam pokaže,v kakšnem obsegu so obravnavani posamezni sklopi: največ je predstavitev knjig 39 %, sledijo predavanja PŠJ 22 %, ostala predavanja 19 %, razstave 12 % in potopisna predavanja 8 %. V petih letih smo v sklopu prireditev za odrasle - četrtkovih literarnih večerov izvedli 161 prireditev, od tega je bilo 36 oz. 22 % predavanj v sodelovanju s PŠJ. Obiskovalcev na vseh prireditvah skupaj je bilo 7874, od tega je 2012 oz. 26 % obiskovalcev poslušalo predavanja v sodelovanju s PŠJ. Podatki nam potrjujejo, da je sodelovanje s PŠJ zelo uspešno. Povprečno je bilo na predavanju prisotnih 55 obiskovalcev, kar je za tako majhen kraj, kot je Ilirska Bistrica, zelo veliko. Tako Knjižnica Makse Samsa kot tudi Park Škocjanske jame smo zelo ponosni na naše uspešno sodelovanje, kar smo tudi predstavili na septembrski razstavi in prireditvi z naslovom Bistre se predstavlja. Direktorica knjižnice mag. Damijana Hrabar in direktor PŠJ Stojan Ščuka sta se zahvalila obiskovalcem za zvestobo, in potrdila, da bomo s tovrstnimi predavanji nadaljevali. Vsak zadnji četrtek v mesecu ostaja še naprej rezerviran za poučna predavanja v sodelovanju s PŠJ. Prav tako sta se vsem dosedanjim gostom in obiskovalcem zahvalila glavna povezovalca predavanj, domačina Borut Peric, ki je zaposlen v PŠJ in Dragica Jaksetič, ki že od vsega začetka prostovoljno vodi predavanja. Sklepna misel prireditve je bila, da je tem za predavanja še veliko in da se bodo še dolgo nadaljevala. Marsikatero idejo oz. pobudo za predavanje so podali obiskovalci, ki smo jih organizatorji povabili, da z nami tvorijo vsebino nadaljnjih večerov. To, da se naši obiskovalci čutijo vpete v delovanje knjižnice in nestrpno pričakujejo, kdaj bo na vrsti njihov predlog oz. kateri strokovnjak bo naš naslednji gost, je za nas velikega pomena. • •Vogrinčič Čepič, A. (2017). Knjižnica kot (tretji) prostor: družbeni učinki prostorskih praks. Keria, 19(1), 57-80. • Zakon o knjižničarstvu (ZKnj-1). (2001). Uradni list RS, št. 87/2001, 96/2002 in 92/2015. Knjižničarske novice; letnik 30; 1/2, 2020 25 8. šahovski turnir UKM Šahovski turnirUKM je postal tradicionalna prireditev, ki smo jo izvedli že osmič zapored. Prvišahovski turnirji so bili izvedeni v sklopuprojekta Noč raziskovalcev, natoje sledilo leto premora, od leta20i5 0 s Šahovskim turnirjem UKM zaključujemo Študentski oktober vUKM. Ta je letos ob šahovskem turnirjubrucom, študentom in drugim obiskovalcem ponudil še tradicionalno Tržnico pod arkadami,predavanje dr.Matježa Perca »Lepota v umetnosti skozi očifizike«,odprtje novega usmerjevaln ega sistema UKM in koncert, ki ga UKM vsako leto pripravi v sodelovanju z ŠOUM. Letos sta bila literarno-glasbena gosta Ditkain Feri Lainšček. Namen šahovskega turnirjaje popularizirati tomiselnozahtevno igro, predvsem pavsako letop jedstaviti ob tem tudidelček naše specializirane knjižničnedediščine. Naši šahovskituanirji so zato vselej obogateni s priložnostnimi razstavamiin strokovnimi predavanji. Skozi letasmo tako predstavilinašo šahovsko dediščino naplakatih,razstavili originalnekarikature znanihšahistov umetnikaRemigija Bratoža, razstavili del redke šahovske literature,kijo hranimo, letos pa smo predstavili delčekiz bogate šahovske zapuščine dr.Milana Vidmarja starejšega,ki jo hrani UKM. Udeleženci so si z zanimanjem ogledovali šahovske partije, ki jih je zapisal Milan Vidmar starejši. Šahovski turnir UKM vedno popestrimo tudi spredavanji zgo dovinarja in šahista Darlva Špelca. V prvem predavanju nam je predstavil zgo dovinski razvoj šaha, lani smo spoznali humor v šahu, letos pa se je posvetilprikazu življenja in dela Milana Vidmarst.in nje gpve družine, pri čemer seveda ni mogel mimo Vidmarjevega vpliva na razvoj šaha v slovenskem prostoru. Ob tem pa je bil Milan Vidmar st. tudi zavedni Slovznec, raziskovalec, dekan in celo predstojnik SAZU. Bernarda Korez Univerzitetna knjižnica Maribor bernarda.korez@um.si meseli nas, da se je podbudnim očesom mednarodnega šahovskega sodnika Branka Vadlje, ki z nami sodeluje vse od prvega turnirja, v šahiranju med seboj pomerilo kar 42 igralcev. Lahkose pohvdimo, da je Šahovski turnir UKM po številu udeleženceveden večjih v mariborskem prostoru. Prerasel je vmedgeneracijsko in mednarodnoprireditev, saj se ga vsako leto udeleži velikoigralcevrazličnih starosti in narodnosti. Tako so sega letos udeležili igralci starosti od 7 do80 let iz kar šestih različnih dzžav: Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Severne Makedonije, Rusije inFrancije. Napoved turnirja in rezultati so objavljeni tudi naspletni strani Šahovske zveze Slovenije. Zmagovalcem podarimo knjižne nagrade in plakete, zmagovalčevo ime pa je seveda dodano tudi na prehodni pokal turnirj a, ki ga hrani UKM. • 26 KORISTNI KONTAKTI: •"^»f I NARODNA IN T M I UNIVERZITETNA ' iMMr I KNJIŽNICA Narodna in univerzitetna knjižnica Turjaška 1 1000 Ljubljana, Slovenija Tel.: 01 2001 209 https://www.nuk.uni-lj.si https://cezar.nuk.uni-lj.si https://bibsist.nuk.uni-lj.si Založniki: Damijana Kisovec damijana.kisovec@nuk.uni-lj.si Tel.: (01) 586 13 06 Knjige in brošure: Boris Rifl boris.rifl@nuk.uni-lj.si Tel.: (01) 586 13 54 E-knjige: Katja Rapuš ^ katja.rapus@nuk.uni-lj.si s; Tel.: (01) 200 11 56 Serijske publikacije: Irena Eiselt ¡rena.eiselt@nuk.uni-lj.si Tel.: (01) 2001187 Muzikalije: Alenka Bagarič alenka.bagaric@nuk.uni-lj.si Tel.: (01) 200 11 51 KOLOFON: Besedilo: Martina Dervarič Eva Kodrič-Dačič Oblikovanje: Oblikoteka, oblikovanje Alen Ograjenšek s.p. Grafika: Vectorstock Tisk: Collegium Graphicum Izdala: Narodna in univerzitetna knjižnica Zanjo: Viljem Leban Ljubljana, december 2019 SLOVENSKI ZALOZNIKI IN NJIHOVA PRODUKCIJA NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA KNJIGE IN BROŠURE PO VSEBINI Izdaje knjig in brošur leta 2018 po vsebini Splošno; 492; 10 % Filozofija. Psihologija; 266; 5 % Verstva. Teologija; 172; 3 % Družbene vede; 689; 13 % H Naravoslovne vede. Matematika; 274; 5 % Uporabne vede. Medicina. Tehnika; 692; 13 % ■ Umetnost. Razvedrilo. Šport; 435; 8 % ■ Jezikoslovje. Književnost; 1802; 34% H Geografija. Bibliografija. Zgodovina; 440; 9 % Prikaz števila izdanih knjig in brošur po vsebini je osnovan na univerzalni decimalni klasifikaciji (UDK). Od 5262 izdanih naslovov tiskanih knjig in brošur jih je bilo leta 2018 največ s področja jezikoslovja in književnosti in sicer 1802 naslova (34 % vseh naslovov). Sledi področje uporabnih ved, medicine in tehnike s 692 (13 %) naslovi ter družbenih ved s 689 (13 %) naslovi. Sledijo dela, ki sodijo v skupino splošno (492 oz. 10 % vseh naslovov), dela s področja geografije, biografije in zgodovine (440 oz. 9 % vseh naslovov) ter publikacije s področja umetnosti, razvedrila in športa (435 oz. 8 % vseh naslovov). Na področju naravoslovnih ved in matematike je bilo zabeleženih 274 (5 %) naslovov, 266 (5 %) naslovov je bilo s področja filozofije in psihologije ter 172 (3 %) naslovov s področij verstev in teologije. Število izdanih knjig in brošur je v primerjavi z letom 2017 upadlo na vseh področjih, z izjemo filozofije in psihologije ter področja geografije, biografije in zgodovine. KNJIGE IN BROŠURE - LEPOSLOVJE Leposlovje 2015-2018 1850 1800 1750 1700 1650 1600 1550 1808 1792 1763 1668 2015 — — -n 2015 2016 2017 2018 št. leposlovnih izdaj Leposlovje leta 2018 - slovensko in tuje slovensko leposlovje tuje leposlovje Leta 2018 je leposlovje obsegalo 1792 (34 %) vseh naslovov. Izšlo je 1013 (57 %) naslovov izvirnega slovenskega leposlovja, prevodov iz tujih jezikov je bilo 779. Število leposlovnih del se je v primerjavi z letom 2017 rahlo povečalo. ved, medicine in tehnike s 138 (14 %) naslovi. Manjše število e-knjig je bilo uvrščenih na področje verstva in teologije (16 e-knjig), na področje filozofije in psihologije (31 e-knjig) ter na področje umetnosti, razvedrila in športa (34 e-knjig). Elektronska knjiga (e-knjiga) je digitalni dokument, primerljiv s tiskano knjigo, v katerem prevladuje besedilo, po katerem je mogoče iskati. E-knjiga je lahko dostopna preko spleta ali shranjena na fizičnem mediju za shranjevanje podatkov v digitalni obliki. V nekaterih primerih je za uporabo e-knjige potrebna posebna programska oprema ali prenosna naprava (bralnik e-knjig). TISKANE IN ELEKTRONSKE SERIJSKE PUBLIKACIJE Leta 2018 je v Sloveniji izšlo 2607 serijskih publikacij. 1661 naslovov tiskanih serijskih publikacij predstavlja 64 % vseh izdanih serijskih publikacij. Število tiskanih serijskih publikacij zadnja leta upada, medtem ko se število elektronskih serijskih publikacij sorazmerno povečuje. Tiskane in elektronske serijske publikacije 2015-2018 2000 1800 1600 1400 1200 1000 800 600 400 200 0 1824 1764 1762 Tiskane in elektronske serijske publikacije, izdane leta 2018 839 913 946 ■ tiskane serijske publikacije elektronske serijske publikacije 2015 2016 2017 2018 Leta 2018 je izhajalo največ periodičnih publikacij (revij), in sicer 1370 naslovov v tiskani in 745 naslovov v elektronski obliki. Tiskanih časnikov je bilo 122, elektronskih pa 37. Največ serijskih publikacij, tako tiskanih kot elektronskih, je izhajalo na letni ravni (362 tiskanih naslovov in 255 elektronskih naslovov). Mesečno je izhajalo 309 tiskanih in 161 elektronskih serijskih publikacij, tedensko pa 49 v tiskani in 26 v elektronski obliki. V tiskani obliki je izhajalo 6 dnevnikov in 45 v elektronski obliki. Tiskane in elektronske serijske publikacije leta 2018 razvrščene po vsebini 175 Splošno Filozofija. Umetnost Verstva. Teologija Družbene vede Naravoslovne vede. Matematika Uporabne vede. Medicina. Tehnika Umetnost. Razvedrilo. Šport Jezikoslovje, Književnost Geografija. Biografija. Zgodovina 317 23 12 18 67 389 643 53 "47 ■ 186 ■ 249 ■ 49 ■ 228 30 ■ 38 29 ■ 54 0 100 200 300 400 500 600 p|pktrnn<;kp <;prikkp nuhlikariip tkkanp <;prikkp nuhlikariip 700 Leta 2018 je bilo izdanih 598 romanov (187 izvirno slovenskih in 411 prevedenih iz drugih jezikov), 260 pesniških zbirk (196 slovenskih in 64 prevodov), 79 naslovov pesništva za otroke in mladino (56 slovenskih in 23 prevodov), 20 knjig dramatike (13 slovenskih in 7 prevodov), 119 knjig kratke proze (85 slovenskih in 34 prevodov), 411 naslovov kratke proze za otroke in mladino (242 slovenskih in 169 prevodov), 305 naslovov je bilo uvrščenih med druge zvrsti (234 slovenskih in 71 prevodov). Knjiga je tiskana ali drugače razmnožena monografska publikacija v knjižni vezavi, ki ima 49 ali več strani. Brošura je tiskana ali drugače razmnožena monografska publikacija, ki ima od 5 do 48 strani. Za potrebe tega statističnega pregleda so upoštevane le tiskane knjige in brošure. E-KNJIGE NA SPLETU E-knjige na spletu po številu izdanih naslovov 2015 -2018 1400 1158 1205 1200 1000 800 600 400 200 0 1083 .982 E-knjige na spletu v letu 2018 po formatih 700 654 600 500 400 300 200 100 0 2015 2016 2017 2018 pdf 313 epub 1 Mobi 10 4 pdf, pdf, epub, Mobi epub Leta 2018 je izšlo 982 naslovov e-knjig, kar je 223 naslovov manj kot leta 2017. Največ e-knjig je izšlo v formatu Pdf, in sicer 654 (67 %) naslovov, sledijo izdaje v formatu Epub - 313 oz. 32 %. E-knjige na spletu leta 2018 razvrščene po vsebini Splošno; 63; 6% Filozofija. Psihologija; 31; 3% Verstva. Teologija; 16; 2% Družbene vede; 236; 24% H Naravoslovne vede. Matematika; 79; 8% Uporabne vede. Medicina. Tehnika; 138; 14% ■ Umetnost. Razvedrilo. Šport; 34; 3% ■ Jezikoslovje. Književnost; 321; 33% ■ Geografija. Biografija. Zgodovina; 64; 7% Največ e-knjig na spletu je bilo leta 2018 po vsebini uvrščenih na področje jezikoslovja in književnosti, in sicer 321 oz. 33 %. 236 (24 %) naslovov je bilo s področja družbenih ved, sledi področje uporabnih Največ serijskih publikacij je izhajalo na področju družboslovja. Na to področje je bilo uvrščenih 643 oz. 39 % naslovov vseh tiskanih publikacij in 389 oz. 41 % vseh elektronskih serijskih publikacij. Tiskane serijske publikacije še vedno prevladujejo, razen na področju filozofije in psihologije ter na področju matematike in naravoslovja, kjer je leta 2018 izhajalo več naslovov serijskih publikacij v elektronski kot v tiskani obliki. Serijske publikacije izhajajo zaporedoma, brez predvidenega konca. Delimo jih na periodične publikacije (znanstvene, strokovne in poljudnoznanstvene publikacije, zabavne revije in magazini), časnike (dnevno časopisje, tovarniške in šolske liste ter glasila društev) in druge serijske publikacije (zborniki, letopisi, koledarji ipd). Za potrebe tega statističnega prikaza smo upoštevali tiste tiskane in elektronske serijske publikacije, ki so izhajale v poročevalskem letu in imajo dodeljeno mednarodno ISSN ali COBIB številko. MUZIKALIJE IN GLASBENI ZVOČNI POSNETKI Leta 2018 je bilo izdanih 126 naslovov muzikalij in 161 glasbenih zvočnih posnetkov. Muzikalije in glasbeni zvočni posnetki leta 2018, razvrščeni po vsebini ■ muzikalije glasbeni zvočni posnetki 100% 80% 60% 40% 20% 0% 0 36 3 10 84 9 39 3 18 17 24 § •P i? i? £ to /i» "v to £ Š i? 3o