Leto VIII. štev. 20.
Poštnin« plačana v gotovini.
V Krškem, v četrtek 13. marca 1924.
Posamezna Štev. 1 Dht.
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan. (Začasno le dvakrat ne teden.) Uredništvo in upravništvo: KRŠKO.
Naslov za dopise: »Naprej«, Krško. Ček. rač. St. 11.959.
Stane mesečno 20 Din, začasno 10 D. za Inozemstvo 30 Din, začasno 15 D. (dokler ne začne zopet redno izhajati*)
Oglasi: prostor 1x87 mm 1 Din. Mali oglasi: beseda 50 p, najmanj 5 Din.
Dopise franklrajte In podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo.
Reklamacije za list so poStn. proste.
Letnik VI., štev. M.
Četrtkova številka »Naprej a« izhaja kot tednik:
LJUDSKI GLAS
Glasilo Kmetsko-delav8ke zveze. Stane letno 60 Din, — mesečno 5 Din.
Brezposelnost, resnica in demagogija.
»Brezposelnost je največji problem sedanjega časa". Vsi kapitalisti tako pravijo in mnogo delavcev jim verujč. Zelo malo jih je, ki vedo, da je na vseh koncih in krajih dela dovolj in da le reda ni, ki bi to delo pravično razdelil in ki bi enako pravično razdelil tudi produkte dela. Pravičen pa pri takem razdeljevanju ne more biti nihče, razen če tudi sam trpi krivico in jo torej pozna. To so pa tisti, ki delajo; bodisi v tovarni, bodisi na polju, bodisi doma, kjerkoli, samo da delajo in si služijo svoj kruh samo z delom. Ti in le ti morajo vršiti razdeljevanje dela in jela. To je nauk socializma, nauk o sodelovanju vseh delavnih članov človeške družbe. Čevljarji so brez posla, ljudstvo pa nima čevljev! Zidarji so brez posla, ljudstvo pa nima stanovanja I Itd. — kamor pogledaš povsod ta neumnost, najbolj pa na kmetih: ljudstvo je brez posla, ker nima zemlje, ki so jo zasedli advokati in višji duhovniki. Ti so zakrivili brezposelnost za nalašč, ker brezposelno ljudstvo lahko vprežejo kakor živino, da jim dela po tovarnah in na polju napol zastonj — kajti glad je hujši bič. nego je bil bič grajskih valpetov za časa robote.
To preudarite vsi, ki ste zaslepljeni od lepih fraz advokatskih in duhovniških demagogov, ki se štulijo med socialiste in med ljudstvo. Ne izročajte jim svojih organizacij v roke na prazno obljubo, da bodo skrbeli za vas — sami morate skrbeti, sami morate delati in misliti, sami morate voditi svoje organizacije. Sami se shajajte in iščite resnice, to je edina pot k združitvi delavnega ljudstva! Ta pot vodi do močnih delavskih organizacij, ki bodo edine zmožne pravično razdeliti delo in jelo. Ta pot je edina, ki vodi k odstranitvi brezposelnosti.
V »Delavcu” čitamo, da je centralno tajništvo delavskih zbornic (t. j. prijatelj dr. Koruna, beograjski advokat dr. Topalovič, ki je tam za tajnika za mesečnih 6.000 Din ali 24.000 K) že storilo primerne korake, da se odpravi beda brezposelnih. Zahtevalo je, naj da ministrstvo na razpolago 3 milijone Din v ta namen. Samo v Ljubljani je brezposelnih 2.000. Računajte! Toda boljše morate računati, nego predsedstvo Strokovne komisije, ki izdaja »Delavca” in ki obenem s poročilom o teh 3 milijonih Din objavlja tudi demagogijo, da je premalo, če dobi vsak delavec 10, žena in otroci pa po 5 Din na dan kot brezposelno podporo. Kdor ima ženo in 2 otroka bi dobil torej 25 Din na dan. Takih 2.000 bi dobilo torej 50.000 Din na dan ali 350.000 Din na teden ali 3,500.000 Din v 10 tednih. Torej bi državna podpora ne zadoščala niti za Ljubljano samo, ker v 10 tednih brezposelnosti še ne bo konec, če jo bo Strokovna komisija na ta način »pobijala*. Kdor ni slep, mora razumeti, zakaj duhovniki in demagoški advokati niso hoteli socialističnega programa in pravilnika, čeprav hočejo veljati za socialiste in ustanavljajo razne narodne, krščanske in koruzne socialistične stranke, in zakaj se tako boje javnosti.
Brezposelnost bo dobila edino zdravilo v močnih organizacijah delavstva, ki bodo javno vodile svoje posle. Posebno velja to za »Konsumno društvo za Slov.” Na občnem zboru sklenite, da naj se bolezni tega društva zdravijo javno; s tem ne boste odpravili samo korupcije, ampak tudi brezposelnost. Tudi nakup in prodaja naj se vrši javno. Res bo v tem slučaju odpadlo 10 koritarjev, zato bo pa na novo pristopilo 10.000 delavcev!
Gadja zalega.
, .	J"®*	P*8marjl	in	farizeji,	hinavci,	da zi-
dale Prerokom grobe in lepšate pravičnim nagrob-
“Če bi bUi *>veli v dne-
vih očetov, ne bi bila z njimi deležni krvi prero-kov** Tako pričate sami proti sebi. da ste sinovi
‘eh* t	5;	Nap1oln«e	le	tudi	vi	mero
svojih očetov! Kače. gadja zalega! Kako boste ube-
žali sodbi pekla? Glejte, zato pošiljam k vam preroke in modre in pismouke; in nekatere izmed njih pomorite in na križ razpnete, a nekatere boste bičali v shodnicah in preganjali od mesta do mesta; da pride na vas vsa pravična kri, ki se je prelila na zemlji, od pravičnega Abela do krvi Zaharije, sinu Barahijevega. ki ste ga umorili med svetiščem in oltarjem.
To so besede Jezusove po evangeliju sv. Matevža v 23. poglavju od 29. do 35. vrste.
. ,e Tezus to govoril judovskim klerikalcem, ni mislil, da bo deležen i preganjanja, i bičanja, i križanja. Ljudstvo je hodilo za njim in željno poslušalo njegov nauk miru in upalo, da je bila smrt Za-harijeva zadnja žrtev nečloveškega divjanja tistih, ki so bili postavljeni za duhovno službo. Prazni upi I Ljudstvo je bilo preveč nevedno, zato tudi preveč omahljivo, in je še celo pomagalo pri križanju Jezusa, kamenjanju Štefana, pri mučenju drugih učencev Jezusovih in pri vseh hekatombah žrtev nečloveškega divjanja klerikalcev vseh časov. Ljudska nevednost je bila in je še zdaj kriva, da opravljajo klerikalci namesto svoje duhovne službe še zdaj rabeljsko delo. tako da moramo Jezusove besede dopolniti: Gorje vam. pismarji in farizeji, gadja zalega ! Zato so vam bili poslani preroki, da ste jih križali in da pride na vas vsa pravična kri. od krvi Abela in krvi Jezusa in krvi svetovne vojne, prav do 14 žrtev, ki ste jih umorili na Zaloški cesti.
Tak je Jezusov nauk. Nauk pa. ki ga vi učite, je nauk iz jame razbojnikov. Kajti vse vam pride* prav, če vam kaže dobiček. Angleži spoštujejo vero, pa ne vašega lažnjivega krščanstva, ampak Jezusov nauk. Zato jih vi preklinjate in imenujete kri-voverce. Ko so pa obrnili pozornost sveta nase z izvrševanjem tega nauka pod socialističnim imenom, govorijo vaši listi o angleških socialistih tako spo-štljivo. Kakor da bi vam bili vzor in zgled, ne pa kamen spodukanja. Tako n. pr. piše vaš »Slovenec*
a.	marca:
»Angleška delavska stranka in krščanstvo.
S w n^ .° m-Sti,Čaa 8tranka (satanska) "5 , . Weehly razpisala anketo o vprašanju: »Kakšno je stališče delavske stranke do vere.* K anketi so se oglasili vsi znamenitejši voditelji te stranke. Mac Donald. ki še danes vodi verske sestanke občine, kateri pripada, je izjavil: »Rešitev naših problemov more prinesti samo krščanstvo.* — Clynes izjavlja: »Ker so socialni nauki pravzaprav samo aplikacija krščanstva na gospodarsko življenje, zato socialistična država brez krščanstva ne more imeti obstanka.* Podobno izjavo je podal Henderson.
— To našim marksističnim brezvercem v razmišlje-vanje.*
Tako pišejo pismarji edinozveličavne katoliške cerkve o »krivovercih*, kadar jim to prav pride za napad na marksizem in naše marksiste. Seveda pri tem ne povedo, katere marksiste mislijo. Brezverski marksisti sede namreč s klerikalci skupaj v ljubljanskem občinskem svetu, v ljublj. Mestni hranilnici itd.
— ti res nimajo nobene druge vere kakor edinole vero v zlato tele, Tudi vere v socializem nimajo, sicer bi ne bili že tolikokrat izpremeniii svojega prepričanja. Niti nimajo nobenega svetovnega nazora, ampak hodijo zaradi korita kazat se pri velikonočni procesiji prav z enako zlagano katoliško pobožnost, jo. kakor pri procesiji 1. maja z zlaganim sodalistič-nim navdušenjem. Verolomci so. ki sami svoji besedi ne verujejo, vera jim je sploh popolnoma po-stranska stvar. In taki ljudje so vam všeč. take resnične brezverce vi podpirate in z njimi zapirate ljudstvu pot do spoznanja.
Tisti marksisti pa. ki jih vi sovražite, tisti ve-rujejo v socializem, verujejo v delo in poštenje, ve-rujejo v zmago pravice, zato si ne dajo vzeti ključ do spoznanja, ampak iščejo resnice. Pri tem iskanju resnice so našli, da bi bila resnica že davno lahko zmagala, če ne bi bili vi vzeli ključa do spoznanja v zakup. Zato so si ta ključ zopet nazaj vzeli, šli so k Jezusu brez vašega posredovanja in dovolje* nja ter našli, da ie bil tudi Jezus socialist in dn so
prvi kristjani ne le govorili, ampak tudi živeli skupno. družabno, torej socialistično, in da niso imeli privatne lastnine, ampak vse je bilo vseh. torej komunistično. Pri njih je beseda res meso postala, dočim je pri vas vse samo trgovina. To vašo trgovino preprečiti, onemogočiti, to je vzvišeni namen pravega socializma, ker bo s tem šele omogočena tista vera v družbo, ki sta jo enako učila Jezus in Marks.
NE ODLOŽI, PREDNO NE PREČITAŠ TEGA!
Da bi .Naprej' čim preje zopet dnevnik postal, to je želja nas vseh. Toda, kakor je želja velika, tako je delo majhno. Nočemo goniti zopet tisto staro pesem o nerednem obračunavanju, o prepočasnem pristopanju k -Slogi", o premajhni požrtvovalnosti za tiskovni sklad itd., kar ima vse odločilen vpliv na usodo dnevnika, temveč opozoriti hočemo le na eno, o čemer sodrugi ne premišljujejo mnogo: Sam tednik v sedanji obliki je popolnoma nezadosten, da
vedeti n*e0Ovi čitatelii zvedeti vse. kar bi morali
Poglejmo n. pr. na poročilo o strankinem zbo-ru'i_ _ Aa m°ral brezpogojno čitati vsak naš somišljenik. Radi omejenega prostora pa smo prisiljeni, da ga objavljamo v vsaki .Naprejevi* številki* ker drugače bi se vleklo morda pol leta —- še tako bo dolgo trajalo. Koliko izgubijo čitatelji samega ted-nika pri tem poročilu! Komaj polovico ujamejo, pa še ta ni polna polovica, ker jim ostane marsikaj brez zveze in torej nerazumljivo. Zadnjo nedeljo je bilo silno važno nadaljevanje: Poročilo s. Krušiča o razmerah socialističnega gibanja na jugu, izven Slovenije. Kdor je ta govor čital. ne bo menda nikoli več cincal v vprašanju, če je naša taktika pravilna m če bo zmagala, ter ali so naše organizacije pravi nositelj socializma v Jugoslaviji ali pa tisto, kar se zbira okoli beograjske zelene mize. ki nosi ime edinozveličavne »socialistične* centrale. S. Kru-šič podaja tako gorostasno sliko o tisti kliki na jugu, ki nas hoče izpodbiti pri Internacionali, da za pravega delavca sploh ne more biti nikako vprašanje več, kam naj se v Sloveniji priključi: k naši organizaciji ali h Korunu. Od vsega tega pa ne bodo imeli čisti »Ljudskoglasovci* nič — zanje je s. Krušič zaman govoril zanje se je polovica kongresa zaman vršila.
Dopisi so za naš list kakor hrbtenica v telesu, saj nam ne more skoro nič drugega bolj slikovito orisati naše življenje širom Slovenije kakor dober dopis. Zadnje čase so se dopisi tako pomnožili, da smo prisiljeni objavljati jih dober del tudi v nedeljski številki, čeprav bi v več nego dvakrat toliko razširjenem tedniku imeli ves drugačen vpliv. Dopis tako ne doseže svo;ega polnega namena. Koliko bi n. pr. čitateljem današnjega lista koristilo, če bi si mogli vsi prečitati dopis iz Hrastnika, ki je objavljen v zadnji nedeljski številki! Sodrugi, ki čitajo la .Ljudski glas*, morajo pomagati, da se te težave odpravijo. In sicer bi bila najboljša rešitev ta. da se nnroče tudi na nedeljsko številko! Mnogi bodo ugovarjali, češ, da bi potem plačevali 10 Din na mesec, ne pa samo 5, oziroma po organizacijah 9 Din namesto ie 4. Gotovo je to za marsikoga težko, vendar če bi vsi premislili posledice, ki bi jih imel tak korak, ne bi dolgo ugovarjali
Prvič i če bi imeli pri izhajanju dvakrat na teden tolikšno naklado, kakor jo imamo pri .Ljudskem glasu*, potem bi naročnina ne bila 10 oz. 9 Din, temveč manj. Drugič: za tiste dinarčke, ki bi jih na mesec več dal, bi imel nesorazmerno več koristnega čtiva, boljši in poučljivejši list. Tretjič: za pol tedna prej boš o vseh stvareh poučen! Kaj pomeni to v času, ko se dogodki tako hitro menjavajo, o tem ni treba govoriti Ravno mi socialisti pa moramo biti o vsem poučeni, da nas ne ogoljufajo! Četrtič: Če dvignemo sedanjo naklado tudi pri .Napreju' na 3000 izvodov, potem je že skoro rešeno vprašanje vsakodnevnega izhajanja! Finančno b}bili že tako podprti, da bi ne imeli nobenih posebnih težav več. Ali ste čitaU zadnji četrtek v poročilu o strankinem zbo-
ru, da ne bi dnevnik .Naprej' pri 3000 izvodih stal mesečno niti 20 Din, d očim bi pri sedanji nakladi veljal več nego dvakrat toliko ? Ai veste kaj to pomeni? To pomeni, da vsi skopaj sebi škodujemo, v prvi vrsti pa naročniki samegB .Ljudskega glasu*, če ne gremo takoj na delo. da se .Naprej* razširi io poveča, in da se naroče vsi ki imajo samo JLjud-ski glas', tudi na nedeljsko Številko!
Poročilo o XV. strankinem zboru.
2. februarja popoldne.
(Nadaljevanje.)
V. MOderndorfer, predsednik zbora, iz Mežice: Predlaga, naj danes z ozirom na obširni še ne prebavljeni dnevni red govori vsak govornik samo po 5 minut.
Sprejeto.
M. Umek, Globoko: K svojemu poročilu moram še nekaj dodati v ilustracijo beograjskega zbora: Bile so stvari, za katere so glasovali delegati najprej za — potem pa imenoma proti!
J. Jeram, Jesenice: Vprašanje Internacionale moramo pogledati z vseh vidikov. Zdaj nas nasprotniki smešijo z »narodnimi socialisti”. Vendar kljub vsem preganjanjem ne morejo storiti proti našim organizacijam ničesar. Resno delo političnih organizacij dobiva svoj vpliv 2e tudi v strokovnih organizacijah. Kovinarji smo zedinjeni. To je važen korak, čeprav so razmere na jugu strašne tudi v strokovnem pokretu. Kovinarji na Jesenicah, Javorniku in Koroški Beli smo dali iniciativo, da se je vršila konferenca v Zidanem mostu. Po tej konferenci smo se v Zagrebu, kjer nas je zastopalo 6 delegatov, zedinili. Seveda je bilo to zedinjenje za nas, ki smo se navadili demokratičnega ravnanja na zborih in povsod, strašno. Da vam malo pojasnim to žalostno sliko, vam povem, da je neki bog predložil neko resolucijo. Marjonete so pa glasovale. Luka Juh iz Guštanja je bil n. pr. tako neodločen, da je roko vzdigoval na pol gor, pa zopet dol, tako da smo morali odločno zahtevati naj se odloči za eno. ali drugo. Oboje naenkrat ne more veljati. Naši člani niso za tako zedinjenje. In Gorenjci smo oster veler napravili, zlasti glede finančne upra-ve. Prihodnji kovinarski kongres bo razčistil položaj tudi v naši strokovni organizacij. — Mi moramo priti tudi v političnem gibanju z ljudstvom na jugu skupaj. Organizacije tam dol res ne odgovarjajo socialističnim principom. Natamošnje voditelje se pa ne bomo ozirali — mi organiziramo proletariat, ne pa korita, čudim se sploh, da tajništvo nima za to primerne resolucije. — Glede Internacionale sem mnenja, da ne more bili nobenemu proletarcu zabranjeno sodelovanje. Če nas ne sprejmejo, bomo znali v inostranstvu pojasniti krivico. Da nas bo pa zelena miza ovrgla, temu skoro da ni dvoma — vondar s tem ne bomo zgubili ničesar, ker vsi vemo, da gre tistim voditeljem, ki nam toliko nasprotujejo, edinole za korita. Edino zaradi korit n. pr. ne marajo volitev v delavske zbornice.
S, Alojzij Leskošek, Celje: Soglašam popolnoma s sodrugom Krušičem in Majdičem. Zedinjenje stranke so vršili v Beogradu potom majorizacije. Tako bočejo napraviti tudi v strokovnem gibanju. Kakor sem slišal bo na prihodnjem strokovnem državnem kongresu predložen statut ki bi moral veljati po vseh pokrajinah. Tako moremo pričakovati drugo majorizacijo. Slovenski proletariat pa ne sme dopustiti, da bi se kjerkoli vršila kaka majorizacija od zgoraj. Kovinarsko zedinjenje je bilo potrebno, vendar ali je dopustno, da zelena miza preprečuje izvršitev sklepov naših zborov? In posebno ogabno je. če to dela omizja korumpiranih ljudi, ki so zlezli po niilosli buržoazije na podeljene ministrske stolčke in druga taka mesta, n. pr. v delavskih zbornicah. Iz ust vseh delegatov smo slišali, da smo le mi organizirana delavska stranka, nasprotno smo pa slišali tudi o korupciji onih voditeljev. Na ta način to* rei nas Internacionala ne bo mogla zavreči. Vsekakor se pa na vse pripravimo, ker pri današnjih družabnih razmerah zmaguje še vedno najprvo korupcija. Zato utrjujmo naše postojanke, da bomo na vsak dogodek pripravljeni. Vendar Internacionala ne bo imela nobenega stvarnega razloga za eventualno zavrnitev, niti tega ne, da bi bili potem druga' pri njej iz Jugoslavije organizirana politična skupina, ker tudi drugod je morala pod silo razmer priznati po dve stranki v eni deželi. Glavno je, da se pričnemo sedaj zanimati še bolj za razmere na jugu, postati moramo res delavska stranka Jugoslavije, pa nas Internacionala ne bo mogla zavrniti. Sicer pa naj se izvoli komisija treh članov za izdelavo tozadevne resolucije. [Medklic s. MSderndorferja: Je že narejeno.]
Ciril BShm. gost iz Celja: Vprašanje Internacionale je zelo važno. Pa če pogledamo bližje, kaj so tisti, ki toliko govorijo o Internacionali že zanjo izvršili, naidemo, da prav ničesar. Pri Internacionali gre predvsem za res internacionalni duh. Do Internacionale moramo izpolnjevati svoje dolžnosti, pa ae gotovo ne bo branila priznati nas. Seved» moramo izvršiti vse sklepe, ne pa tako, kakor je bilo s sklepi proti vojni. Vojna je bila. ker stranke niso izvrševale svoje dolžnosti in naročil Internacionale. Naše strokovne organizacije so včlanjene v amsterdamski Internacionali. Pa kaj delajo za to Interna-
cionalo? Niti statističnih podatkov ji ne preskrbijo, čeprav bi to bila malenkostna naloga. Upoštevati je treba namreč tudi to, da v strokovnih organizacijah ni mogoča taka korupcija, kakor se je razpasla v političnem gibanju na jugu. članstvo strokovnih organizacij se zaradi visokih prispevkov, ki jih mora plačevati, bolj zanima za svojo strokovno organizacijo kakor za politično. Nikakor pa ne gre, da bi se mi spreminjali po koruptivnih razmerah na jugu. Naj oni sledijo po naši poti, pa bo resnično zedinjenje omogočeno. Mi jim bomo radevolje pomagali do tega koraka! Z ozirom na to. ker goji glavni odbor gotovo stalne stike s predsedstvom Internacionale je nujno potrebno, da pazimo tudi mi na informacije zato je potrebno, da obdržimo „Vorw8rts*.
[Dalje prih.]
K D.:
KAOS.
[Ponatis iz »Socialista"].
Kam na desni vodi cesta, i	Kam	na levo vodi pot?
Odkar se zbira slovenski proletariat, ni bilo menda žalostnejše dobe zanj od sedanje. Zaupanje v sebe. v svoje delo. v svoje sotrpine, v ves socialni organizem je izginilo za gorami. Mesto tega pa nastopa najostrejši boj vseh proti vsem, boj ki ne konsolidira, ne popravlja, ne zida, ampak podira. Krilatice so postala gesla, resno delo pa se mora skrivati za oglom. V tej zadušljivi atmosferi, ki z nezaupanjem prepaja vse somišljenike noter do raz-našalca našega časopisja se oddaljujejo somišljeniki vedno bolj, akoravno jih ločijo mnogokrat le nenačelna nesporazumljenja in tako nastajajo ostro si nasprotujoči tabori in skupine. V tej atmosferi pa naj vzide solnce?!
Verujemo, da se bomo našli — že iz enostavnega razloga — ker se iz drugih ljudi ne bo mogla sestavljati nobena socialistična stranka v Sloveniji, kakor iz naših proletarcev. Dela pa se že dve leti na način, kakor bi pričakovali drugi proletariat
Socialist piše o nezaupanju, ki nas baje še loči od Bernotove skupine. — Da. preko dveh let se ga je trosilo, a to bo trajalo še dalje, vsaj nas je vendar kongres Bernotove skupine v tem potrdil Lepi vpogledi za bodočnost kadar bo treba stopiti pred volilno skrinjo in vse edino radi nezaupanja! Mi odločno odklanjamo terorističen način v politiki, kakor ga vodi .Naprej’, ker vemo, da potom te taktike delavstvo ne nepreduje v nobenem oziru. Tak socializem je led, pod katerim se skriva mlakuža.
Ko so delavske mase utrujene po tem neizrekljivo ošabnem blatenju in ko kličejo, kakor po dolgoletni vojni; .Mir hočemo I' se pojavi Kristan. — Nanovo bo treba mase nagnati v boj proti njemu, kajti nevarnost za nai proletariat je velika — lahko izgubimo — vse. —
Ali hoče Kristan ustanoviti svojo stranko? Kakor tudi ga cenim kot gospodarskega strokovnjaka, ne verjamem na to možnost kajti on ve, da bi izgubil večino svojih prijateljev. Ti prijatelji pa so kader onih, ki so vse delo koncentrirali na zopetno ujedinjenje, na močno stranko, ki edina more zaščititi nas vse. Danes pride v poštev pri konsolidaciji edino SSJ in če se povrne na zdravo pot, tudi Ber-notova skupina. Z drugimi skupinami računati, mislim, za enkrat sploh ne moremo.
A treba je bilo kljub temu novega zaleta, Urat-nik je objavil .Poslano*. — Ako bi ne bilo že toliko obrekovanja, bi stvar zbudila večjo pozornost Ural-niku ne odrekamo ne poštenja ne poštenega namena razčistiti .novo nastalo situacijo*. Zmožnosti Kristana itak sam priznava, a nam ne pristoja sodba tičoča se osebnega poštenja Kristana, kakor tudi ne sodba o njegovem delovanju, kakor ga omenja Uratnik do časa. da se pojasnijo te zadeve. Skusili bomo udu-šiti simpatije ako zahteva to naša konsolidacija in če se sodnija — katero smatramo za edino kompetentno — izreče drugače, kakor pričakujemo. Druge kot sodnijske poti ne želimo, ker hočemo enkrat za vselej nagraviti vsaj v tej zadevi konec običajnih napadov po naših listih.
Toliko se prepiramo in blatimo! O konzumih se piše že dve leti in o korupciji, ki je z njimi v zvezi. Tisti pa. ki te napade ali pišejo ali jih odobravajo. pa ne vedo, da čimbolj se prepiramo, tem večja je nevarnost, da se oddaljijo od nas naše gospodarske organizacije, ki so jih ugodnejše razmere ustvarile. Ne bom zagovarjal krivcev, a mislim na izboljšanje tudi tukaj. — Sem celo mnenja, da bomo z zdravo, a pravično kritiko prav gotovo več ustvarili. kakor pa s krikom: »Križaj ga!* več spoznanja manj besed, mnogo dela. manj sovraštva!
Svetla točka so ostale strokovne organizacije. Tem nai bo posvečena naša največja pažnja. — V najtežjih, najžalostnejših časih so vztrajale na branika in storile pač vse ono, kar je bilo mogoče in v čemur jih ni oviral žalostni položaj naie potitike. Ravno iz teh organizacij pričakujemo solnca, ki bo vzbudilo vse k novemu življenju, k novemn delu in k zmagi.
*
Kakor vidimo, g. učilelj Dobeišek še vedno pričakuje, da ostane Kristan čist. Zato je hotel napisati članek proti Uratniku, svojemu prijatelju in sokorunovcu, ki je bil prisiljen »napasti* Kristana. Pa se mu ni posrečito, namesto z Uratnikom polemizira z »Naprejem* in prav jasno se vidi, kako ga skrbijo volitve. Kako lepo bi bilo. Če bi kandidirali Kristan, Korun, Kocmur in Oolouh lepo skupaj —
zdaj pa naenkrat tak kaos! Vsega tega je kriv. Naprej”, ki dela, kakor da bi Čakal drugega proletariata I Ne, ne, mi ne čakamo drugega proletariata, samo Kristanovci naj že vendar enkrat res uduše svoje simpatije do Kristana in njegovega sistema, pa bo vse prav g. Doberšek! Ne pa da jih samo »poskušate udušitl!* Dokler se boste pravilnika bali in hoteli križati tiste, ki ga izvršujejo, vas bo smatral proletariat za svojega nasprotnika, čeprav se skrivate še za »edino svetlo točko*, za strokovne organizacije, kakor ste svoj Kristanovski sistem do-zdaj skrivali za drugo »svetlo točko*, za Konsum-no društvo. Proletariat ostane isti, samo misliti se uči, in to ga tako izpreminja, kakor ni prav vsem tistim, ki imajo svojo pravo (a ne svetlo!) točko v volilnih skrinjicah in se zato tako boje »»Napreje-vega* terorističnega načina*. Resnica je strašen terorist za vse, ki se boje javnosti in progresivnega davkaI Javnost mlakuže odkriva, ne pa skriva! Sicer pa jemljemo na znanje, da vas kongresova zahteva: »Izvršuj pravilnik!* boli tako hudo, da jo slišite kakor bi se glasila: »Križaj ga !* Pa ne bojte se, proletariat ne bo križal nikogar, samo na strani bo pustil tiste, ki ne marajo hoditi z njim!
Tedenski pregled.
Vilim Bukšeg, dolgoletni vodja hrvatskega socialističnega gibanja, je v torek na jetiki umrl. Pokojni je bil z Antonom Kristanom v socialistično-demokratski vladi kot minister za prehrano in sedaj glavni ravnatelj Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu.
20 Radičevcev pride, če bodo prej verificira* ni. v Beograd, da vržejo vlado. To bomo še videli. Opozicija si je baje že razdelila resorte za novo vlado. Radičevci izjavljajo, da ne sprejmejo nobenega sedeža.
Carsko poslaništvo v Beograda je odpravljeno. Zato pa je dobil naš berlinski poslanih Balug-džič nalog, naj stopi v stik s sovjetsko vlado;
Stavka avstrijskih bančnih namei2en£ev je končana. Stavkujoči so popolnoma zmagali. Ta stavka je tudi v političnem oziru zelo važna, ker je približala široke sloje indiferentnih duševnih delavcev socialističnemu gibanju,
Korupcijske afere na Češkoslovaškem zado-bivajo vedno večje dimenzije. Svoj čas smo poročali o aferi s špiritno centralo, radi katere je moral odstopiti prejšnji senatni predsednik Prašek. Sedaj so prišli na to, da so se korupcije že prej vršile še v mnogo večji meri in so prizadeti vsi voditelji a-grame stranke, med njimi sedanji senatni predsednik Donat in ministrski predsednik Švechla. Komunisti so objavili dokumente, iz katerih bi bilo razvidno, ds so tudi vladni socialni demokrati zapleteni v te umazanosti. Vendar se je posrečil dokaz, da so dokumenti falsificirani. Za protiuslugo tlačijo sedaj socialni demokrati komuniste noter. — Prišli so na sled še drugi korupciji, ki so jo izvrševali vižji častniki pri nabavah bencina za vlado. Zanimiv gnoj. pri katerem so krive prav vse češkoslovaške stranke, ene direktno, druge zato, ker so molčale!
Nova belgijska vlada je sestavljena iz starih buržujev. Ta vlada izvede volitve, potem bodo pa po vsej priliki zagospodarili socialisti. Ti so v soglasju z Angleško delavsko stranko odločno nastopili proti francosko-belgijski svinjariji v Porurju.
V španskem Maroka so se domačini uprli in dobivajo Spanci krepke batine.
Pri veliki korupciji s petrolejem je prizadet tudi sedanji predsednik Združenih držav Coolidge, seveda kot krivec, ne kot oškodovanec
Sprememba pravil Konsumnega društva za Slovenijo.
§ 1.. odstavek 1 naj se glasi: »V smislu za* kona o poljedelskih in obrtnih zadrugah z dne 3. decembra 1898 ustanovljena zadruga, za kojo ta pravila veljajo je vpisana v zadružni register pod imenom: »Konsumno društvo za Slovenijo registro-vana zadruga z omejeno zavezo".
§ 3. odstavek prvi, vrsta prva, naj se dostavi: »tudi juridična*.
§ 4. točka 3., odstavek 5., vrsta 4., nBj se glasi: .po zakonu z dne 3, decembra 1898 predpisano jamstvo*.
§ 4. točka 3. odstavek 7, noj se črta .do rezervnega zaklada in*.
§ 5. vrsta 5 in 6 naj se črta .vsak član ima pravico do enega dela čistega dobička".
§ 5. vrsta 4 naj se vstavi: »nadalje je upravičen kandidirati za občni zbor, izvoljen biti bodisi v načelstvo ali v nadzorstvo".
§ 6. odstavek 1 naj se glasi: »Vsak kdor hoče postati član. mora vplačati kot delež lOkratno vsoto svojega vsakdanjega povprečnega zaslužka ob času, ho je polno [stalno] zaposlen. Ta vsota se ugotovi:
aj pri delavcih na podlagi mezdnih pogodb, kjer pa teh ni, pn po plačilnem razredu prijave k bolniškemu zavarovanju; isto velja za privatne nastavi jence:
b] pri državnih nameščencih in železničarjih se določi delež na temelju plače činovnega razreda;
c] pri kmetih in posestnikih se določi delež sorazmerno po velikosti posestva in ima sklepati o visokosti deleža krajevni odbor;
d]	pri obrtnikih se določi delež takole:
1. kdor dela sam. plača sorazmerno kakor pomočnik njegove stroke po določbah a];
2. kdor ima pomočnike ali učence, plača toll-. atni znesek, kolikor ima zaposlenih oseb.
Deleži se lahko vplačajo v 10 mesečnih obrokih, § 6. odstavek 2. se naj črta.
§ 7. naj se glasi: .Zadrugo opravljajo ti le organi:
1.	Občni zbor: 2. Načelstvo; 3, Nadzorstvo; 4, Okrožni odbori; 5. Krajevni zbori; 6. Krajevni odbori; 7. Ravnateljstvo.*
§ 8. 1 odstavek naj se glasi: »Načelstvo sestoji iz načelnika in 8 članov; 5 jih mora imeti svoj sedež stalno v Ljubljani, ostali pa morajo biti iz posameznih okrožij (Celje, Maribor. Prevalje. Jesenice}.
Člani načelstva ne smejo biti obenem nastav-ljend zadruge.	.
§ 8. odstavek 2. naj se glasi: .Člani načelstva se volijo na obč. zboru; volijo se z glasovnicami. Izvoljeni smejo biti le člani, ki so 3 leta v zadrugi*.
§ 8. odstavek 3 in 4 naj se črtata. Odstavek 3 nai se glasi: .Če član načelstva odstopi pred potekom svoje dobe, se mora izvršiti nadomestna volitev na ta način, da voli dotično okrožje, v katerem je član načelstva izstopil, umrl, ali bil izključen, novega člana načelstva Dokler se to ne izvrši, ga nadomešča en član nadzorstva dotičnega okrožja.
§ 8. odstavek 4 naj se glasi: Načelnika volijo člani načelstva izmed sebe z absolutno večino. Načelnika načelstva legitimira zapisnik seje, na kateri je bil izvoljen.
§ 9. odstavek 3, vrsta tretja, naj se črta beseda .prihodnjih0.
§ 9. odstavek 3. vrsta 5 do 8 naj se glasi: »ravnateljstvo po določilu oz. pravilniku, ki ga sestavljajo načelstvo [celokupno] in nadzorstvo na skupni seji",
§ 12. odstavek 3 se črta.
§ 13. naj se glasi:	.Člani	načelstva	ne	dobi*
vajo za svoje delovanje	nikakih	tantiem*.
§ 14. naj se glasi:	.Člani	načelstva	rešujejo
zadružne posle v sejah, ki se vršijo redno ali pa jih sklicuje sporazumno z načelnikom ravnatelj z označbo razpravnih predmetov.
Seje so sklepčne, ako je navzočih nad polovico članov načelstva, sklepa se z nadpolovično večino glasov. Seje vodi načelnik.
Sejam morajo prisostvovati tudi člani ravnateljstva, katerega imenuje načelstvo. O vsaki seji se vodi zapisnik, ki ga morajo podpisati vsi navzoči člani načelstva, če so bili navzoči člani nadzorstva tudi ti in pa navzoči člani ravnateljstva.
Pri § 15. Naslov: Naj se spremeni beseda »načelstvo* v .ravnateljstvo”.
§ 16. od prve do pete vrste se besedilo črta. Ostale vrste se dodajo k § 8. 3 odstavek tega pred* loga [Sprememba pravil].
§ 17. Se črta ▼ celoti.
g 18. Naj se glasi: »Načelstvu pripadajoča dela kakor upravljanje zadruge v obče izvršuje lahko tudi ravnateljstvo, uradniki in pooblaščenci po tozadevnih določbah in pravilniku sprejetem na skupni seji celokupnega načelstva in nadzorstva. Vsi ti pooblaščenci — bodisi, da delajo kot posamezniki ali pa v komisiji — morajo biti člani zadruge.
Zadnji odstavek tega paragrafa naj ostane v veljavi.
§ 19. Se črtajo besede .treh let* in se nadomestijo z .enega leta".
§ 19. odstavek 2 se črta.
§ 19. odstavek 4 se črta pri besedi nedopustna zlog .ne”.
§ 20. naj se glasi: v slučaju smrti ali izstopa člana [članov] nadzorstva se vrši nadomestna volitev in to na ta način kakor to velja za načelstvo po tem predlogu.
§ 24. Se črta.
§ 25. odstavek 2. se čria.
§ 25. odstavek 3 se črta besedilo .ter staviti istemu predloge za razdelitev dobička*.
§ 26. Se črta »v posebni instrukciji* in se nadomesti z »v poslovnem pravilniku".
§ 26. odstavek 2. naj se glasi: Poslovni pravilnik morajo vsi člani nadzorstva in načelstva podpisati v svrho pri poznan j a.
§ 29. Naj se dostavi kot točka 11: .Sestava poslovnega pravilnika".
Okrožni odbori.
Na temelju § 7. točka 4, tega predloga se naj vstavi besedilo o okrožnih odborih.
§ 30. Sestava in volitev. V okrožne odbore volijo krajevni zbori na vsakih 100 članov po 1 odbornika in 1 namestnika za dobo enega leta
Izvolitev se izvrši takrat ko se volijo krajevni odbori ter pooblaščenci za občni zbor,
§ 31. Vodstvo.
Okrožni odbor voli iz svoje srede predsednika, zapisnikarja in blagajnika.
§ 32. Odpust članov okrožnega odbora.
.8k|el?om krajevnega odbora ali pa tudi po lastni miajativi načelstva po posvetovenju z okrožnim odborom ae lahko - ako korist in ugled za-druge to n“jno zahteva — začasno zabrani članom okrožnih odborov izvrševanje njihovih poslov. Ako se je pa to ukrenilo, ae mora sklicati najpozneje tako, po okrepu izredno člansko zborovanje dotične podružnice, ki odloča kočno veljavno
§ 33. Dolžnosti in pravice okrožnih odborov,
a]	člani okrožnega odbora Imajo vsak čas
pravico vpogledati v vse knjige in korespondenco v prodajalnah njihovegir okrožja, pregledpti blagajne in skladišča; vsake tri mesece so dolžni pregledati vse prodajalne in poročati o poslovanju načelstvu.
b] v slučaju nerednosti imajo okrožni odbori pravico predlagati načelstvu vse potrebno v varstvo zadruge;
c] Okrožni odbori imajo pravico ukreniti vse potrebno, da se oskrbuje članstvo njihovega okrožja in sicer:
1. gledati na to, da se nabavijo poceni živ* ljenske potrebščine,
2. da se pridela čimveč stvari ali živeža v lastni produkciji (lastna čevljarna, pekarna, mlin itd.]
3. skrbeti za to, da se zgradi po možnosti povsod lastna stavba.
4. pri vsaki nabavi ali produkciji naj se izločijo privatna podjetja; posluževati se je izključno le zadružnega proizvajanja.
Za dosego tega cilja morajo stati okrožnemu odboru vsak čas denarna sredstva na razpolago in to v visokosti, kolikor znašajo hranilne vloge in deleži članov in vlagateljev dotičnega okrožja.
5. Nastavitev uradnikov v posameznih okrožjih oz. prodajalnah se mora izvršiti potom načelstva oz. ravnateljstva in to le na predlog okrožnega odbora.
6. Delati propagando za pridobivanje novih članov in hranilnih vlog n8 zborovanjih ali pa potom časopisja, ki ga določi okrožni odbor.
7. Člani okrožnega odbora ne dobijo za svoje delovanje nikakršnih tantijem,
d] Okrožni odbor sprejema od krajevnih odborov in od članov vsakovrstne pritožbe dotičnega okrožja ter ukrene potrebno.
e] Okrožni odbor ima od časa do časa sklepati o nakupnih in prodajnih cenah.
{] Okrožni odbor lahko določi izmed sebe namestnika, ki je odstopil iz načelstva ali nadzorstva zadruge.
Točke krajevni zbori in krajevni odbori naj se uvrste kakor te določa § 7.
§ 36. pravil naj sledi kot § 34 tega predloga in se naj dostavijo na koncu še besede: .katerega zahtevajo posamezni okrožni odbori".
Besedilo o krajevnih odborih se naj prične • paragrafom 35.
§ 39. Naj se črta besedilo »o razdelitvi dobička".
§ 44. odstavek 3. naj se vstavi: »eno uro pozneje* [nov občni zbor],
§ 46. točka 9 naj se črta beseda »instrukcij" in nadomesti z besedami: »določb oz. poslovnega pravilnika*.
§ 46. Točka 11 naj se črta »in razdelitev dobička*.
§ 46. Točka 13, naj se dostavi »ali posamezni člani*.
§ 47. drugi odstavek, se naj vstavi med besede »najmanj višino*: »desetkratno”.
§ 55. »10% za rezervni sklad* se naj črta; namesto »15%* za penzijski sklad naj se vstavi .20%“ in istotako se črta »15%“ za kulturne namene in se vstavi »20%*.
§ 55. zadnji odstavek naj se glasi: ostalih 40% se prideva rezervnemu skladu.
§ 61. se naj dostavi: »ter zahtevajo okrožni odbori".
§ 63. Naj se črta sledeče besedilo:
»Gospodje Anton Kristan, Filip Uratnik, Štefan Dražil.'* Namesto omenjenih naj se naštejejo zadružniki, katere za to določi občni zbor.
VSI DELEGATI
.Kons. društva za Slov.* naj pazijo, da ne bo trpel proletariat škode. Nikar naj se nobeden ne zanaša na tega ali o-nega, »ki več ve*. Tudi če bi se zgodil čudež in bi kdo krvav pot potil za dokaz, da ima pooblastilo od Matere božje, ne smete mu verjeti več nego svojemu razumu. Nejasnosti odpravite lahko s prav kratkim sklepom: .Zadruga naj bo kakor poslopje iz stekla, da vsi člani vidijo, k^j se v njej godi 1 Zato naj javno kupice in prodaja.* Laž je, če vam bo kdo razlagal, da je treba kupovati vse tajno, da se porabi .lepa prilika*. Kruha potrebujemo vsak dan, tudi če ni »lepe prilike* za nakup z lepo provizijo. Mi sploh ne maramo .lepe prilike*, kajti Žid, ki prodaja pod ceno, že ve, zakaj to dela I Naš delavec pa še takrat ne bo vedel, ko ga bo kruh v želodcu tlačil, ampak bo zmerjal svojo ženo, da ne zna kruha delati. V .Napreju* naj bo objavljeno, koliko vagonov in kakšne moke in po kakšni ceni je kupila zadruga in po kakšni ceni se bo ta moka prodajala v njenih prodajalnah. Potem bo zadruga kmalu kupovala žito in še malo pozneje bo to žito sama pridelovala na posestvih, ki jih bo potom poštene agrarne reforme pridobila enako kakor bo pridobila tovarne potom poštenih razrednih strokovnih organizacij. Ta pot vodi namreč po nekaj strmi, toda zelo kratki poti do cilja; do zedinjenja proletariata in do njegovega skupnega upravljanja skupne lasti.
Naročniki 1 Pošljite naročnino. Samo z rednimi plačili naročnikov je mogoča redna izdaja časopisa. Bodite točni, da boste čimprej zopet imeli svoj dnevnik. Vi pa. ki vam je »Naprej* neljub, ga odpovejte, če ga ne mialite plačati.
Iz stranke.
Vsak član .Sloge* dobi svojo člansko knjižico takoj, ko plača pristopnino in delež (skupaj Din 52*50). Kdor je
ne dobi v 14 dneh, naj se pritoži, pomote so povsod mogoče. Tako na pr. se je članska knjižica št. 22 založila v aktu, načelstvo je pa mislilo, da jo Ima član že od januarja v rokah. Ta nered bi lahko trajal vse leto, če se član ne bi Ul pritožil. — Zadnja knjižica ima št. 80 (76 mož In 4 žene).
Stare pravica bi rada neka organizacija, ki ie 2 leti ni obračunala, in se je zato obrnila na pokr. tajništvo s predlogom, da doplačajo v tem slučaju vsi njeni člani vse prispevke obeh let. Kakor je vse hvale vredna taka požrtvovalnost, vendar nič ne pomaga. Kajti ne tajništvo, ne pokr. odbor, ne kongres, prav nobeden ne more priklicati starih časov nazaj, ne more zdaj tiskati starega .Ljudskega glasu' in popravljati v njem imena organizacij in število članov, ki so v teh težkih časih ostali zvesti in pomagali idejno in gmotno. Kar ni mogoče, ni mogoče, in škoda besedi Načelo javnosti brani vsem vsako laž, niti bogovi sami se ne morejo več lagati.
Lahko doplačate prispevke In ves proletariat, ki gleda, bo rekel, da ste prav storili in tudi pravice vam bo priznal enake kakor tistim, ki so sproti plačevali. Jezusove besede o delavcih v proletari-atovem vinogradu, ki so dobili enak zaslužek, pa naj so delali od prve ali pa šele od zadnje ure. o-stanejo večno resnične: vsi bodo prejeli enako plačilo, nebesa, to je zmago poštenega dela nad uma* zanim kapitalom.
Sicer pa je vam precej lahko, ker ste samo ob strani stali in gledali, kdo bo zmagal Težje bo vašemu predsedniku, ki vas je zapeljal v brezbrižnost Vi lahko doplačate in veljali boste za zamudnike, on pa ne more. ker je svoje prispevke dajal nasprotniku in sejal ljuljko med proletariat On ne bo zamudnik, ampak spokornik; zelo težko mu bo vstopiti. ker je velik razloček med prodajanjem vina in med kopanjem vinograda
Litija. Pri nas se je dne 21, IL 1924 konstituiral sledeči odbor: Frac Weiabacher, predsednik; Jože Galeš, podpredsednik; Franjo Cirkolan, tajnik; Franc Oblak, blagajnik; Jože Stopar in Ivan Petje, odbornika; Jože Skubic. Franc Zajc in Vika Šinko včeva, pregledniki,
Zg. Šiška. Članski sestanek SSJ in KDZ se bo vršil v nedeljo, dne 16. marca ob 14. pri Sojerju, ne kakor prvotno nameravano 2. marca. Pridite vsL Člane in čitatelje v Zg. Šiški opozarjamo na dopis iz Zg. Šiške objavljen v »Napreju* št 17. Kdor ni naročnik .Napreja". naj kupi to številko pri blagajniku s. Matevžu Žebavcu ali predsedniku s. Ivanu Marjekn.
V Tacnu se 9. t m. občni zbor zaradi snežnega meteža ni vršil, Vršil se bo 30. marca.
Vrhnika. V nedeljo 16. marca dopoldne ob 9. v gostilni pri »Jurci* sestanek članov ter somišljenikov. Vabimo vse člane, da se sigurno udeleže sestanka ker je na dnevnem redu dogovor radi občinskih volitev. Vpisovali se bodo tudi novi člani. —-
Odbor SSJ.
Tiakovni aklad.
Od 1. L do 4. IIL 1924:	Din	972*25
Omizje socialistov pri Tomažu v		
Tacnu dne 9. UL	m	75 —
Franc Bajt, Borovnica	m	10-
Jože Koželj, Škale	n	20 —
Andrej Martinšek. Škale	■	1J—
Franc Znoj. „	m	15 —
Joško Kogoj, Sp. Gorje	m	5 —
Ivan Urisk, Celje Atojz Sterie, Črna	m	5 —
	•	10-—
Franc Štern, „	m	6-—
Franc Trebovc „	9	20*—
Aleks Koschutnik. Črna	m	10*—
Abstinent v Črni na pustno nedeljo	9	10-—
K. Kocjančič, Krško	m	450
Za pospešitev .Napreja' nabrali čla-		
ni SMRJ [kovinarji] na Dobravi:	m	
a. J. J. neizrabljene potaine f 1 Din	m	11 —
Andrej Prešeren	m	6'—
Anton Kapus	9	1'—
Ivan Stare L	n	3*—
Anton Toman	»	2*—
Simon Sodja	•	5 —
Auton Rekel j	9	5 —
Ivan Stare II	m	5*—
Od 1. L do 11. IIL 1924	Din	121075
Dopisi.
Ježica. Vaš dopis prihodnjič!
Kovači Kiefferjeve tovarne kos in srpov v Sv. Lovrencu na Pohorja, po večini bogaboječi ljudje, dajejo pustu prednost pred Prvim majem. Tega dne so lani delali, če se bodo letos spomnili Praznika dela. je še vprašanje, Eno pa je gotovo: to, da so letos posvetili pustu ves dan ter so na slovesen način našemljeni z buržuji — kateri v to svrho ne šteeijo s konji in voziti, drugače je pa treba pošteno plačati, če hoče kdo z vozom na poatajo — priredili odhod v dokaz, da je njih simbol pustni norec.
Zidani moat G VL Fabjančič je zmožen vsega, česar ga prosiš, vsako uslugo ti naredi, samo. da postane iz tiste usluge kmalu — figa. Ali veste, g, Fabjančič, da ste v l 1918 in 1919 govoriL kako boste zastopal kmečki in delavski atan in da ne boste delal nikoli kompromisov z drugo strujo. Sedaj se pa vežete z Antonom Kristanom, ki ge mi delavci afa maramo, pa tudi Vas ne maramo. Jas kot val
sošolec Vas dobro poznam; po svoji rodbini spadate med najbednejše in vendar nočete tefla priznati. Naročite se na »Naprej* in se spokorite svojih grehov, ki jih raztresate v .Del. Novicah". Vrnite se k besedi, ki ste jo govoril ob ogalu rojstne hiše, ko sta z očetom drva žagala. Na Bučki je bilo. — L Ilaž.
Hrastnik. Dne 19. II. smo člani konsumne zadruge kemičnih in steklarskih delavcev v Hrastniku glasom § 33. zadružnih pravil pismeno zahtevali, da skliče odbor om. zadruge izredni občni zbor oz. člansko zborovanje. Za razpravo smo navedli tudi dnevni red. Ker se pa odbor mogoče požvižga na upravičene zahteve nas članstva, smo primorani poslužiti se javnosti, ker ne maramo, da bi se par oseb iz nas norca delalo, ker končno boste postali sami norci. Nič vam ne pomaga in ne bo pomagalo zahrbtno blatenje in obrekovanje našega s. I., ker on je izvršil samo to, za kar smo mi člani njega zaprosili in nič drugega. Ali se zavedate, da imamo v tem slučaju tudi sodišče na razpolago ? Mi se ga nočemo le poslužiti. ker obsodba vas slej ko prej itak čaka od nas samih. Zavedamo se, da nam tovarna ni dala zato pod tako ugodnimi pogoji svoje prodajalne na razpolago, da si poslabšamo svoj gmotni položaj, temveč zato, da si ga potom zadruge vsaj nekoliko izboljšamo. Ker pa vemo, da ta način vodenja zadruge ne more delavstvu nikdar koristiti, najmanj pa danes, ko so pri vsakem privatnem trgovcu cene za isto kvaliteto blaga mnogo nižje, nego pa tu v lastni zadrugi. Zategadelj hočemo in bomo spremenili ta vaš sistem, ako ne ob rami z vami, pa preko vas. V slučaju če mislite z vašim absolutizmom nas ubiti, se motite, ker se hočemo na prihodnjem občnem zboru poslužiti vseh paragrafov, da spravimo vaš absolutizem tja, kamor spada. Končno vas svarimo še za eno in sicer; Ne teptajte nas članov in po zakonu priznana pravila, ker z zakoni se je zelo nevarno igrati. Vse to naj vam bo v resen opomin. — Več Članov, ki hočemo tudi na zadružnem polju, posebno pa od svojih funkcionarjev red in nič drugega.
Zagorje. (Vrabci!] V 11. štev. .Orjune* se proslavlja Rudolf Vrabič, učitelj v Zagorju ob Savi z naslednjim dejanjem: Na dan Ljeninove smrti so zagorski proletarci razobesili žalno zastavo, no, in pogumni or-junak jo je ponoči odnesel, Ponoči zato, »ker mu ni bilo do pretepa"; zakaj mu ni bilo do pretepa, to si lahko različno razlagamo. Pa nekaj drugega je vzbudilo naše zanimanje. To so sledeče besede, s katerimi odgovarja »Strokovni borbi* na očitke glede svojega vzgajanja delavskih otrok: .Vas prav nič ne briga, kako vzgajam mladino. To je zadeva dragih oblasti." Tako torej: Ljudstvo vzdržuje g. Vrabiča, da se bodo otroci pri njem kaj resnega naučili, takle g. Vrabič, vzgojitelj naroda in najbrže sam sin proletarskih starišev, pa se $e norca dela iz ljudstva, češ: tebe nič ne briga, kakšna bo moja vzgoja tvojih otrok, pa čeprav bi vzgajal same bodoče sužnje roparskemu sistemu, ki tebe odira. Odgovarjal bom samo zaščitnim inštancam tega sistema! To je res odkritosrčno n.:sramen primer duševno zasužnjenega inteligenta. Prav značilno pa je, da se skriva tukaj za hrbtom »drugih oblasti" eden izmed orjuncev. ki imajo »narod" drugače vedno v ustih in ki se drugače prvi na oblasti požvižgajo, kadar se jim zdi to potrebno. Tista velika ljubezen do »naroda" je torej enako lažnjiva, kakor tisto r.asprotstvo med orjunstvom ter oblastvom. Samo dogovorjena finta! Vprašamo g. Vrabiča, ki se kaže. da dobiva pri oblasteh dovoljenje za vzgajanje janičarjev iz delavskih otrok, če ima od oblasti tudi dekret za javno kazanje svojega orjunstva in za prikrito počenjanje orjunshih »pogumnosti* v temni noči. To vprašanje bo treba razčistiti Na organizacijo učiteljev [UJU] pa se obračamo s pozivom. naj nam pojasni, kakšno stališče zavzema proti takim eksemplarjem, ki jemljejo z neumno otročjimi nastopi učiteljskemu stanu že itak omajani ugled. To, da se v kakšnem kraju ljudstvo z učiteljem sovraži, je norost, ki je ne smemo trpeti. Najmanj pa, če vidimo, kakor v tem slučaju, da je učitelj sam, ki daje ljudstvu namesto pouka v kulturni obliki z lastnim vzgledom povod za vzbujanje nizkotnih instinktov. Če dela ljudstvo neumnosti, ni to ista reč, kakor če jih dela inteligent s toliko in toliko šolami, zlasti še. če se štuli med vzgojitelje. Tak inteligent ' ima možnost in dolžnost, da razvije sam iz sebe
Veliko podjetje SPREJME v službo oblastveno izprašanega
KURJAČA
za parne kotle, kateri je že vsaj 35 ali 40 let star in po možnosti samski. — Pismene ponudbe naj se vpošljejo z navedbo starosti, stanu (samski ali oženjen, koliko otrok), prepisi spričeval ter zahtevki plače na »Strojilno tovarno*. Polzela pri Celju.
Priljubljenost, ki Jo uživa „Žika* bolj in bolj, je najboljše priporočilo za ta res izvrstni kavin nadomestek. Kakor je bila svoj-čas Vydrovka dobra znanka v vsaki hiši, pravtako spoznavajo naše gospodinje danes, da je mogoče z »Žiko* pripraviti tudi brez prave kave okusno kavo, ki je poleg vsega še zelo redilna in popolnoma neškodljiva. Dobiva se povsod. Kjer je ni, se obrnite na naslov: PražarnaZika v Ljubljani, Rožna dolina.
kulturnega človeka in da daje ljudstvu naj prvo vzgled. Da. g. Vrabič: vi. hi se zgražate, da počenja ljudstvo neumnosti, vedite, da se zgražate nad samim aeboj, ker take vrste vzgojitelji, kakor ate vi. brez srčne kulture in brez vpogleda v življenje, take vrste ponočni »idealisti* — zastrupljajo maso! To bo moralo prenehati Ne bodo nam še učitelji uvajali Mussolinijevih manir! — Zagorskim proletarcem pa še posebe: Tu imate primer, kako se norca delajo iz vas objestneži, katere s svojimi davki zato plačujete, da vas bodo učili resnosti Lahko se delajo norca, ker ste brez moči Močni bi bili, če bi se mogli braniti z zavedno organizacijo, toda vi letate z malimi izjemami sami za svojimi izkoriščevalci, ki jih imenujete svoje voditelje, in ste res tako naivni, da pričakujete od teh posameznikov rešitve. Pa doživljate neuspeh za neuspehom in ne postajate od tega nič modrejši. Radovedni smo, koliko časa boste svojo pamet nosili v nogah namesto v glavi Toliko vam pa rečemo: do tistega časa bodo še vedno predrzni vrabci letali na vaša polja, vam zobali zrnje in se vam po vrhu še rogali.
Vrhnika. (Nadaljevanje občinske politike).
§ 12. občinskega reda z3 Kranjsko pravi: Občino zastopa v njenih rečeh občinski odbor in občinsko starešinstvo. —
§ 30. Občinski odbor v občinskih rečeh sklepa in pregleduje (pazi.)
Izvrševalne oblasti ves odbor nima (§ 49). —
§ 49. Občinsko starešinstvo je v občinskih rečeh gospodar (upravnik) in izvršuje odborove sklepe. —
Kdo pa voli pravzaprav to starešinstvo? se bo nehote vprašal kak sodrug. Po § 19. občinski odbor, ki izvoii izmed sebe glavarja in občinske svetovalce. —
Občani Vrhnike, prečitajte vnovič te paragrafe, pa se vprašajte: Kako pa je bilo na Vrhniki z vo-litvijo starešinstva? Socialistični klub na Vrhniki je stal na edino pravem demokratičnem stališču, da naj bo vsaka stranka v starešinstvu zastopana po sorazmernem številu odbornikov. Klub je napravil kandidatno listo, za katero so tudi demokrati (JDS) glasovali. Samostojni kmetje 3 (1 mesar, 1 ravnatelj hranilnice ter 1 posestnik) so glasovali s klerikalci, svojimi najhujšimi nasprotniki, zato, da je njihov vodja prišel v starešinstvo. Na tak način ni dobila naša soc. stranka (10 odbornikov), druga najmočnejša za klerikalno (16 odb.), ter demokratska (3 odb.) nobenega zastopnika v starešinstvo. Zakaj se je to zgodilo? Zato ker SLS laže, kadar govori o demokraciji, zato ker je stranka SLS absolutistična ter se boji kontrole.
Začetkom junija so se vršile te volitve in že 13. junija 1921. je dobil soc. klub (takrat JSDS) sledeče pismo:
Vrhniški župan.	Vrhnika 13. VI. 1921.
Slavno vodstvo občinskega kluba JSDS
na Vrhniki.
Klub občinskih odbornikov SLS je zato, da Vrhniški občinski odbor sprejme na prihodnji seji resolucijo: —- Občinski odbor Vrhniški se izjavi za autonomijo Slovenije in enotno nedeljeno administracijo celega slovenskega ozemlja v SHS. —
Ker je JSDS po svoji večini istega naziranja in je jednako resolucijo sodrug Kocmur vže v ljubljanskem občinskem zastopu stavil, prosim slavno vodstvo, da mi naznani, če se občinski klub JSDS na Vrhniki strinja z to resolucijo in če bode zanjo glasoval. Predlog stavita tudi lahko skupno kluba SLS in JSDS. Če misli vodstvo JSDS [socijalisti] da bi se smatralo samo za štafažo SLS stranke, je slednja tudi zato, da predlog stavi član JSDS. Pričakujoč v kratkem definitivnega odgovora se podpišem
s spoštovanjem
N. N.
Na te limanice nismo šli. Videli smo pri volitvah starešinstva, kako bi izgledala klerikalna avtonomija. Klerikalni ponudbi je sledil naš odgovor:
»Klub JSDS pripominja na Vaše pismo z dne 13. VI 1921. sledeče: »JSDS odklanja vsake kompromise; SLS ni vprašala našo stranko pri volitvi občinskih svetovalcev, se na njo tudi ni ozirala, radi tega smatra klub JSDS, da je popolnoma nepotrebno, naznaniti vrhniškemu županu, kakšno stališče bo klub zavzel glede glasovanja resolucije o avtonomiji Slovenije. — Klub JSDS.
Ko so klerikalci prejeli to pismo, niso predlagali nameravane resolucije v občinskem odboru. — Soc. klub obč. odbornikov.
Lepota? Svežost mladosti? Priljubljena vnanj-sčina? Vse to si lahko prihranite in zabranite prerano ostarelost edino z racionelnim negovanjem vašega obraza, telesa, vaših las in zobl Izvanrednega delovanja so že črez 25 let priljubljeni Elza-prepa-rati za negovanje lepote: Elza-obrazna in kožo obvarujoča pomada [2 lončka s pakvanjem in poštnino 25 dinarjev]. Elza-pomada za rast las (2 lončka a pakovanjem in poštnino 25 dinarjev], Elza lilijno milo lepote [4 kose s pakovanjem in poštnino 40 dinarjev] in 10% nBdoplatka in drugi Elza-preparatj kakor Elza-cvet za lase. Elza-voda za usta. Elza-ko-lonska voda i t. d.; adresa: Lekarnar Eugen V. Feller, Stubica Donja. Elzatrg št 252 Hrvaisko.
Izdajatelj in odgovorni urednik:
Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odbora SSJ in KDZ.)
Tiskarna bratov Rnmpret v Krškem. ;tooo
UČITELJSKA TISKARNA
LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA ULICA ŠTEV. 6
reglstrovAna zadruga z omejeno zavezo,
»
ZA ŠOLE, ŽUPANSTVA IN URADE. NAJMODERNEJŠE PLAKATE IN VABILA ZA VESELICE
letne zaključke NAJMODERNEJŠA UREDBA ZA TISKANJE ČASOPISOV, KNJIG, BROŠUR ITD
Stereotipija	Litografija
Vabilo
na redni občni zbor Stavbene, konsumne in gostilniške
zadruge
,Delavski dom‘ v Trbovljah r. z. z o. z.
ki se bo vršil v nedeljo 30. marca 1924 ob prostorih „DelavsKega doma“ v Trbovljah
i|24. popoldne v s sledečim dnevnim redom:
1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in polaganje računa. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Sklepanje o prebitku. 5. Volitev enega člana v načelstvo, treh članov v nadzorstvo ter enega namestnika. 6. Revizijsko poročilo. 7. Razni predlogi in nasveti.
Pravico udeležbe na občnem zboru imajo le člani s polno vplačanim deležem. Le ne pride ob določeni uri zadostno število članov na občni zbor, se bo vršil pol ure pozneje drugi občni zbor, ki bo sklepčen ob vsaki udeležbi po § 14., odstavek 3. zadružnih pravil, v istih prostorih z istim dnevnim redom.
Načelstvo.