72
Iz arhivskih fondov in zb-rk
VRHIVI XV 1992
V zadnjih petih škatlah (¿¿k. 31-34) je zbrano t,i. Studijsko gradivo razni bilteni, brošure, časopisi in časop^ni izrezki n-ekaj knjig, kongresna gradiva, gradiva posvetovanj in simpoz:jev,
raziL elaborati, referati, članki itd., skratka, grarlivo, k ga je v teku let prejel in zbral Josip Rus.
Osebni fond Marije Vilfan
MhijUa Champa
V	letu 1991 je arhivi Inštituta za novejšo zgodovino podarila gradivo Marija Vilfrn. Obsega
4 faseik, v (1,57 tekočih metrov) iz let 19311985. Fond je urejen, popis oblega 80 strani rokopisa.
V	fondu je družinska korespondenca, osebr' dokumenti, fotografije, čestitke za osebne jubileje, novoletne čestitke, razglednice. Obsežna je uradna korespondenca, vabila, fot igrafije [n gra-aivo, kj je nastalo na službenih mestih ožin ma pri političnih nalogah (delegacije). Precej je tudi materialov o raznih predavanjih v Sloveniji, Jugoslaviji in inozemstvu; dodano je Studijsko gradivo in bibliografija objavljenih člankov, prispevkov brošui m razprav.
Marija Vilfan je bila rojena 1912 v LjuHjani, Kjer je končala gimnazijo in diplomirala na ljubljanski fifozofriki fakulteti: leta 1935. Sodelovala je v ilegalnem delu v Ljubljani in leta 1943 odšla v partizane. Po vojni je bila skupaj z možem, diplomatom dr. Jo'etom Vf1fan"m v New Yoricu in Indiji, nato v Beogradu in vmes neka let v Ljubljari direktorica C inkarj^ve zalo žlte, potem v Btogradu predsednica Jugoslovan ¡ke komisije za sodelovanje z UNTuŠCOM. Bik je članica jugoslovanske delegacije na konferenci KV°E v Ženevi 1974 1975. Leta 1972 se je upokojila, nato pa Se dve desetletji delala v DrvStvu za Združene narodr za Repjhliko Slovenijo v Ljubljani
Družin ;ka korespondenca (Bukovec, Vilfan in drugo sorodrtvo) sodi v glavnem v obdobje med 1931 m 1974, fotografije pa sedejo nazaj do leto 190*7 - Omenjeno družinko gradivo je skupaj z nekaterimi materiali, ki se nanašajo na politično delovanje pred H sv etovno vojno in po njej, zaprto za up irabnike za obdobje 50 let po določilih dari'ne pogedbe.
Sluibena k irespondenca po letu 1945 je ob ;ežna, saj zajema kar 5 fas nklov; njena posebnost pa so mnoge ohranjene kopije pisem, ki jih je pisala Marija Vilfan Naslovniki ¿o iz Slovenije in JugosJavije (1945-iy88); iz Indije,
Burmi, Afganistana, Pakistana, Indonezije, Etio pije (1952 1957); iz Anglije, ZDA in Kanade L?48 1979); iz Zab Nemčije, Avstrije, Švice m češkoslovaške (i952-l<i80); iz Italije, Francije, Bjneliixa (1952-1960)- iz M. džar^ke, Turčije, Irraela in Kitajske (J 949-1987)" iz Avstralija Nove Zelandije (1952-1954) Nekaj piseri se nanaša na Lnited Vuposla\ Relief Fund of Amei ica, Yugoslavia Emergency Committee UNKSCO in CARF (1945-1^53) Ta korespot denca n zanimiva le zaradi visokega št^viia ko-respondentov (preko 8b iz Slovenije in več kot 60 iz Jugoslavije, 53 iz Indije, iz Angiijj, ZDA m Kana.de preko 130 itd,), ampak tudi po svoji vsebini. Obenem je razvidro, da je jugoslovansko politično dogajanje pc voini tudi teijalc zahtevno ji minur.ozno delo. Srečamo zar imiva imena: Lado Ambrožič - Ncvljan, dr Bogdan Breeelj, Rudi ^ačinovic, Maila Golob, Pepca Kardelj Vlade Kozak, Stane Krpšove_, Tomo Marteianc, Lojze Spacal, Janez Stanovnik Vida Tom? č, Danilo Tiirk: Oskar Davičo, Vladimir Deiijer, Stevan Dediier, Koča Popovio Marko Ristič, Ivo Vejvoda, Vlade Velcbit; Ie dira Gandhi, Ašoka Mehta: roproga Louisa Adamiča Stella, Willi?m F De; kin, ameriška bibliotekarka Hai rief G. Eddy, amiriška pisateljica Lillian Hčllman, William Jones, Oeorgp- Kennan, dr. John A. K'ngsbury, Edgar Snow, dr Bela Schick, Gectge Wjchinich zalozniïka hiša Feltrinelli, Ferdinando Ressel; soprogo Zlatka Balukoviea Joyce in druge.
Nekaj materialnv se nanaša na delovne in dr.ige obveznosti Marije Viifar gradivo iz Can-liarjeve "laločbe (19641, Zvezne konference SZDL (1967), Jugoslovanske: lige za mir (19b6-l967).
Zanimive je gradivo z generalne konference UNFSCA v Parizu 1968 in s konferenre K VSE v Ženev 1974-1975 (1 faseiken.
V dveh faseikiih je gradivo o obisku juposlo-va*1 ske parlamenta me delegacije v Italiji ("961), o mednarodnem ženskem zborovanju za razorožitev na Dunaju (1962), o madžarskem nacio
\RHIVI XV 1992
Iz arhivskih fondov in zbirk
73
nalncm kongn.su m-ru v Budimpešti (1963), o kongresu indonezrjkit žena v Djrkarti (1964) ter konferenci o itobraževarju v Nainbiju (1968) ..dr.
Vilfanov., se je ve dne radi» odzvala vabilom in imela veliko predavanj iz ra~ličnih področij: po-
topisi o Indiji m Nepalu, ko eksistenca ler juge „lovanska zunanja politika (kvekeiski seminar v Šviri 1917), o volitvrh v Jugoslaviji (Marihor 1958); med t :mami je tudi nacionalno in manjšinsko vprrŠanje (Maribor 1961), socializem, m-dnarodne delav,rko gibanje in dmge.
MaijaD Rožant n n-egova zapu čina
Boris Rozman
Manan Rožanc, pisatelj, dramatik, esejist, pu-blidst sc je rodil 21. novembra 19^0 v Slapih pr Ljubljani. Otroštvo in mladost je preživel v L jubljani, kjer je živ si in ustvarjal vse do osemdesetih let, ko se je začel vse pogosteje umikati na Kraj. Po končani nižji gimnaziji in gnfičn» šoli je bil nekaj čas? zaposli n v tiskarnah, nato pa je deloval knt svobodni književnik in pozneje kot Iportnf delavi.c, dokler se nt znova v celoti porvetil kulturi, kar je mogoče videti iz nj:igtvih tehtnih in poglobljenih del v zadnjih letih.
Najprei je objavlial v revijah. Sodeloval je pri Perspektivah, Problemih, bil je vodja eksperimentalnega ghdališča Oder 57, ki je leta 1954 jpri-zurilo njegrvo družbenopofitičnn dramo Topia grr-da. Na tem mestu naj omenim še dve njegovi dram': Jutro polpreteklega včeraj in Stavba. Preizku-fl se je v vseh literarnih zvrsteh: Črticah, novelah, romanih dramah^ esejih in filmskih scenarijih Svojo pot je začel z novelami, od zbirke M-tvi in vsi osteli do Zračne puške in pozneje Vstajenje mesa. Njegovi osrednji romaneskni besedili sta vsekakor S'epo oko grspoda Janka in vojno obdobje oživljajoči roman Ljubezen, ki jima je pozneje ob esejistik - Demon Iva Daneua, Iz krvi in mepa - in drug-' pr povedni prizon pridružil še Mttulja, Hudodelce,. Nebesa, Sentimentalne čase, ■ Mi rkov evangelij 1/8, Le^io Divina, Indijansko zimo in Umor Tik pre d smrtio je izšla njgova knjiga esejev Mahinejskr kronika, po mnenju kritikov eden najboljših piispevkuv sodobne slovenske Književnosti.
Pmv s svojo esejistiko, s katero bralca neneh no izzrva, z nj'*m pohmizirr. m ga sili k oblikovanju histr :gL nedogmatikega stališča, je Marjan Rožuic najtiajneje zaznameval sodobno slovensko duhovnost in intelektualno misel.
Marjan Rožanc je v ^istvu žc. sam uredil svojo zapuščino. Vsak dokument, vsak dopis, pismo,
Ki ga je dobil oziroma odpos!?l, je shranil v fas-cikel. Ob tem je seveda iz casopicov izrezoval članke, katerih avtor je bil, ki so govorili o njem, ali Ki so ga zanimali. Vse to je ravno tako kronološko vključeval v fascikle med doku-mentirijo, zato se mi je zdelo najprim ;rneje. da popii :m vsak dokument posebej. Na koncu sem napravil pjopic, ki obsega 52 tipkanih strani. Za zapuščino, ki je ¿hranjena v devetih arhivjk:h škatlah, ki obsega >sovno obdobje od lefa 1918 do 1991, je to res vi liko, vendar nujno potrebno , da dobiš pregled nad gradivom.
Pri pisatelju ne gre za literaturno zapuščino. Sicer se v fondu nahaja nekaj tekstov in rokopisov njegovih kratkih del (zgodb, esejev; razmišljanj, tudi pesmi .) m prevodov, ki verjetno nikjli niso bih objavljeni, vendar v primerjavi z njegovim ipubom to ni pomembno. Su pa v zapuščini ČASOPISNI IZRF^KI o vseh njegovih objavljerih delih m prevodih Kot je razvidno, je najvi-č pi?al za mariborski Večer. Ta mu je objavil vrsto z^odb, ki jih nnogi bra!ci, ki danes Rc ranča poznajo, niso bran. Drugi sklop časopisnih izrezkov predrtavljajo njiigov; prevod^ eseji, razmišljanja, ravno tako objavljeni v slovenskih osrednjih casopiiih Delo; Večer 7 dni ... Nekaterim je znano, da je Ma an Rožanc začel svojo pot kot športni novinar. Številni časopisni izrezki iz Ljudske Pravice, Večera m Dola to dokazujejo. Največji sklop pa predstavljajo časopisni izrezki, ki govjre o njem, o njegovem delu in o vsem, kar se ]e v zvezi z njim dogajalo. Ko sr je npr. pojavila afera v zvez- z njegovo dramo Topla gr,da preko njih izvemo vs.e. k^ko je drama nastajala, kakLnc je bilo uradno mnenje o njej, kaj so o njej menili pesam izniki (p srna bralcev). Na taK način nas seznanijo z vsakim njegovim delom.
Vsi scenariji, ki jih je napisal so seveda sestavni del zapuščine.