Enakopravnost žensk je merilo stopnje osvoboditve človeštva Osmi marec, mednarodni dan žena, nas spominja na začetke boja za pravice žensk. Šopek rož, ki ga poklanjamo materi, ženi, sestri in hčerki, prijateljici ali sodelavki, je lepa pozornost, toda le cvetje vseeno ne more izraziti tistega, za kar se že stoletje in več bojuje delavski razred — za enakopravnost žensk. Z osmim marcem kot pomembnim obeležjem želimo posebej poudariti napreden pogled na vlogo človeka in s tem tudi ženske v družbenem razvoju. Letos se spominjamo 41-letnice 1. kongresa slovenske protifašističnezvezežensk v Dobrniču. Ob tem pa tudi izrednega deleža žensk v NOB in revoluciji naših narodov in narodnosti. Ženska je predobro vedela, da gre pri tej veliki stvari tudi za novo ureditev družbe, s tem pa za tudi možnost, da odvrže spone podložnosti in sužnosti, ki so žensko vedno dvakrat huje prizadele kot moškega. Čedalje trdnejše je spoznanje, da brez množične udeležbe žensk ni in ne more biti uspešne graditve socialističnega samoupravljanja. Pogumneje moramo premagovati staro zavest, ki prikazuje žensko, kot da so njeni samo kuhinja, postelja in otroci. Vedno znova se pojavljajo protislovja, ki klijejo iz sedanjih družbenih razmer. Zato moramo posebno sedaj, ko življenjski standard pada in se veliko breme prenaša na žensko, napraviti konkretne korake v spreminjanju družbenega položaja žensk, da bi dejanski položaj žensk vsaj približali tistemu, kar je deklarirano v ustavi. Če bi te korake merili le z osmimi marci, bi jih bilo premalo, da bi se zgodilo tisto karse v družbeni preobrazbi mora zgoditi. V sedanjih razmerah je edina in realna perspektiva,zadružbeno uveljavljanje žensk ravno boj za gospodarsko stabilnost in utrjevanje socialističnega samoupravljanja. Ob tem, ko poudarjamo neposredne cilje z vse večjim in vse bolj kakovostnim in smiselnim izvozom, moramo dati pomembno mesto ravno izvozu, ki ga ustvarijo ženske, predvsem v tekstilni industriji. Ob tem pomembnem mednarodnem prazniku žena čestitamo vsem delavkam in upokojenkam naše DO. Uredništvo glasila * 8. MAREC 1910 Na predlog Klare Zetkin so na drugi mednarodni konferenci ženskih socialistik v Koebenhavnu sprejeli sklep, da postane osmi marec — dan žensk — mednarodni delavski praznik. Te konference se je udeležil tudi Dimitrije Tucovič, revolucionar, ki se je na začetku dvajsetega stoletja ukvarjal z internacionalizacijo ženskega vprašanja in mednarodnega povezovanja delavskega ženskega gibanja na naših tleh. Prvič, to je leta 1911, so mednarodni ženski dan praznovali v Nemčiji, Avstriji, Danski, Švici in ZDA. V Nemčiji in Avstriji so si izbrali za prvi socialistični ženski dan, kot so ga tedaj imenovali, 19. marec, dan po vsakoletnih velikih delavskih demonstracijah v spomin na padle v marčni revoluciji leta 1848. Še v letu koebenhavenske konference je v Beogradu začelo izhajati glasilo socialnih demokratk „Jednakost", ki je v prvi številki nakazalo smer in cilje razrednega boja naprednih žensk. V drugi polovici januarja in prvih dneh februarja so se sestali vsi delavski sveti temeljnih organizacij in delovne skupnosti skupnih služb. Na dnevnih redih vseh sej so obravnavali poročila inventurnih komisij o popisu ob koncu leta ter sprejeli sklepe o pripisu inventurnih razlik na ustrezne konte. Ker 11. marca poteče 2-letni mandat delegatom v samoupravnih organih (v delavskih svetih tozdov in DSSS ter delovne organizacije, v komisijah za samoupravno delavsko kontrolo tozdov, DSSS in DO, disciplinski komisiji, notranji arbitraži), so delavski sveti za 14. marec razpisali volitve. Istočasno z volitvami v samoupravne organe pa bodo v temeljni organizaciji Tkanina in delovni skupnosti skupnih služb izvedene nadomestne volitve delegatov v delegacije sisov (zaradi odhoda nekaterih delegatov iz delovne organizacije). Po določilih samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje sredstev skupne porabe za zadovoljevanje stanovanjskih potreb delavcev delavski sveti v mesecu februarju razpišejo stanovanjska posojila. Zato so delavski sveti pod pogoji, navedenimi v samoupravnem sporazumu, razpisali stanovanjska posojila za leto 1984. Sklep o razpisu je objavljen v Novicah, rok prijave pa je 30 dni od objave na oglasnih deskah. Na vseh delavskih svetih je bilo pojasnjeno, da bo predvidoma meseca aprila izveden referendum, na katerem bodo med drugim sprejemali tudi spremembe in dopolnitve stanovanjskega samoupravnega sporazuma. Delegati so bili opozorjeni, naj se aktivno vključijo v javno razpravo, k razpravi pa pritegnejo tudi čim več sodelavcev, ko jim bo posredovan predlog sprememb. Na vseh delavskih svetih je bil obravnavan in sprejet tudi samoupravni sporazum o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja v občini Novo mesto za leto 1984, katerega sprejemamo vsako leto. Delavski sveti temeljnih organizacij in delovne skupnosti skupnih služb pa so razpravljali še o nekaterih vprašanjih. Tako je delavski svet temeljne organizacije Konfekcija 1 (to je bila 16. redna seja) sklepal o najemu posojila v višini 136.533 din (sredstva so prenešena po sklepu delavskega sveta tozda Trgovina), katera bodo namenjena za nakup stanovanja v letu 1984. Delavski svet je razpravljal o predlogu komisije za delovna razmerja temeljne organizacije, naj se vodjem montažnih linij osnova poviša za 10%, kadar delajo programe smučarskih hlač, zgornjih oblačil in kolekcijo. Delavski svet je sklepanje o navedenem predlogu preložil, ker so imeli delegati v razpravi pomisleke, ali niso zaradi zahtevnejših programov do povišanja upravičene tudi strojne šivilje. Na delavskem svetu se je razvila živahna razprava v zvezi z nadurnim delom. V razpravi je bilo poudarjeno, da je v temeljni organizaciji slaba organizacija dela pa tudi disciplina je zelo popustila. Kadar bodo v temeljni organizaciji opravljali nadure, naj bi bilo prisotnih večje število delavcev, ker so v nasprotnem primeru ostali stroški večji od izdelanega v tistem času. Delavski svet je sprejel sklep, da je potrebno v primeru prevelikega izpada delavcev v temeljni organizaciji delati tudi v podaljšanem, nadurnem času. Delavce se o nadurnem delu obvesti. V primeru, da delavka iz objektivnih razlogov ne bi mogla delati v podaljšanem času, se za njo najde ustrezno nadomestitev. Dopolnil je tudi sklep 3. seje delavskega sveta s tem, da delavcem, ki opravljajo nadurno delo in so vezani na javna prevozna sredstva (vlak, avtobus, večja oddaljenost), pripada tudi topli obrok. Pod zadnjo točko dnevnega reda je bil delavski svet opozorjen na nepravilno ravnanje z ostanki, ki nastajajo pri delovnih nalogih pri kooperantih in bi jih morali vračati v skladišče v Novo mesto. Delavski svet temeljne organizacije Tkanina pa je sprejel poročilo sanacijskega odbora o sprejetih ukrepih in zadolžitvah za odpravo motenj v met-ražnem delu proizvodnje No-voteksa, sprejel plan delovnih dni in zaposlenih za letošnje leto ter proizvodne plane za januar in februar. Nadalje je delavski svet obravnaval več prošenj in pritožb, republiški komite za delo zaprosil za soglasje k nočnemu delu žena, razpravljal o dveh reklamaci- jah firme William Gilbey New York, ter sklepal o nabavi več osnovnih sredstev za potrebe temeljne organizacije. Na seji delavskega sveta delovne skupnosti skupnih služb (to je bila 16. redna seja) pa se je pri obravnavanju poročil inventurnih popisov razvila živahna razprava zaradi velikega manka pri popisu poči- tniških prikolic. Ta izhaja iz manjkajočih 4 matičnih ključev, 7 kosov volnenih odej, 4 vzglavnih blazin ter 8 jeklenk za butan plin (10 kg). Veliko pripomb je bilo izrečenih tudi na račun neprimernega shranjevanja inventarja (odej, posode) v prikolicah. Člani delavskega sveta so bili tudi mnenja, da tisti, ki ne pospravijo za seboj počitniške enote, ne bi več smeli letovati. Pri razpisu stanovanjskih posojil je delavski svet sprejel tudi sklep o dodelitvi kredita SGP Pionir Novo mesto za nakup 2-sobnega stanovanja v stanovanjski soseski Irča vas — Brod za rešitev stanovanjskega problema družine Žapčič. Istočasno je delavski svet sprejel tudi sklep, naj se ugotovi, kateri delavci, ki so odšli iz delovne organizacije, so dobili stanovanjsko posojilo ali stanovanje od Novo-teksa, a ga še niso vrnili, ter naj se neporavnane obveznosti bivših delavcev Novoteksa izterja prek sodišča. Delavski svet je sklepal še o nabavi in odpisu več osnovnih sredstev. Letni občni zbor konference sindikata DO Novoteks Po izvolitvi organov občnega zbora je Tomaž Možina podal poročilo o delovanju konference OO ZS DO Novoteks. Dejal je, da je za nami dveletno mandatno obdobje, za katero je bilo in je značilno, da se je svetovna gospodarska kriza tako pri nas kot v svetu še zaostrila. Zaostreni pogoji za gospodarjenje so zahtevali in še zahtevajo dosledno uresničevanje ekonomske stabilizacije na dveh področjih — tako na družbenem kot gospodarskem. Pri svojih prizadevanjih za uresničitev stabilizacijskih ciljev smo vložili veliko truda, pri uresničevanju izvozne politike, zlasti na konvertibilno področje, ob minimalnem uvozu surovin in repromateriala, zmanjšanju vseh vrst materialnih stroškov, boljši produktivnosti dela, manjši odvisnosti od uvoženih materialov, boljši informativni dejavnosti itd. Prvenstveni cilj sleherne OZD pa tudi DO Novoteks je bil in bo še naprej čim boljše vključevanje v mednarodno delitev dela in si na ta način ustvariti lastna devizna sredstva za prepotrebne surovine. Pri tem pa nismo pozabili na delavca, zlasti ne na njegovo socialno varnost, ki je v. zaostrenih pogojih za gospodarjenje vse bolj v ospredju. Na področju samoupravnega družbenega planiranja je bila osrednja pozornost usmerjena na uresničevanje tekočih letnih planov v sklopu srednjeročnega plana 1981 —1985, saj je v tekstilni panogi še kako pomembno, da imamo izdelane dobre razvojne programe, na osnovi katerih bi z boljšo organiziranostjo, večjo produktivnostjo dela, hitrejšim razvojem novih izdelkov povečali akumulacijo ter se laže in bolje vključevali v mednarodne gospodarske tokove. Na področju uresničevanja gospodarske stabilizacije oziroma gospodarjenja v zaostrenih razmerah svetovne recesije smo največjo pozornost posvetili realizaciji proizvodnih V sredo, 25. januarja 1984, je bil letni občni zbor konference sindikata delovne organizacije Novoteks. planskih nalog, devizni likvidnosti (izvozu), ob uvozu le najosnovnejših surovin in rezervnih delo za nemoteno reprodukcijo, boljši produktivnosti dela in smotnejšemu izkoriščanju delovnega časa ter ugotovili, da imamo prav tu še precej notranjih rezerv. Prav težave v nedoseganju proizvodnih planskih obveznosti so narekovale pospešeno aktivnost za odpravo motenj poslovanja v tozdih Tkanina in Predilnica Metlika, kar je imelo v končni fazi za posledico uvedbo oz. imenovanje predsanacijskega odbora. Na inventivnem področju pa imamo še vedno premalo inovacij glede na zmožnost in število zaposlenih delavcev. To pa ne pomeni, da ne bi lahko imeli več inovacij ob prizadevnejšem pristopu in nagrajevanju inovatorjev. Obravnavali smo tudi periodične in zaključne račune ter ugotovili, da delavci — delegati premalo aktivno sodelujeo v razpravah o tako pomembnih zadevah. Čutiti je tudi njihovo nepovezanost z delegatsko bazo, tako da čestokrat izražajo samo svoje mnenje in ne mnenje svojega delegatskega okolja. Z gospodarjenjem še nismo povsem zadovolni, kajti kljub sprejemanju in izvajanju stabilizacijskih programov in ukrepov ostane delovni organizaciji premalo ostanka dohodka za posodobitev že precej iztrošene in tehnološko zastarele tehnologije, za hitrejše reševanje stanovanjske problematike delavcev in ne nazadnje, za hitrejšo rast sredstev za OD, ki so v povprečju prav v tekstilni branži in še posebej pri nas precej pod republiškim in tudi občinskim povprečjem v gospodarstvu. Na področju uveljavljanja sistema delitve po delu in nagrajevanja minulega dela ter samoupravnega sporazumeva- nja še nismo dosegli načrtovanih rezultatov. Kljub narejeni analizi na tem področju in zastavljenim akcijskim programom ob pripravah na 10. kongres bo ZSS nismo v celoti uresničili in izdelali sistem nagrajevanja. V razpravi smo zapisali, da je pravilnik nujno potrebno dopolnjevati in poenotiti na nivoju DO ter vanj vključiti tudi način nagrajevanja minulega dela, kar pa do sedaj še nismo uspeli uresničiti. Prav tako smo že na tematskih konferencah o nagrajevanju po delu in dohodkovni povezanosti med tozdi in DSSS ter med ostalimi DO v repro verigi in DO Novoteksu ugotovili, da še vedno niso celovito urejeni dohodkovni odnosi. To je še posebej opaziti pri dohodkovnem povezovanju znotraj in izven repro verige, kjer se še vedno — po okriljem samoupravnega dohodkovnega sporazumevanja, čestokrat skrivajo stari kupoprodajni odnosi ter devizne participacije za surovine domačega izvoza. Na področju izboljšanja delovnih razmer delavcev smo v programu dela za preteklo obdobje zapisali, da bomo odpravili nočno delo žena do leta 1985, vendar sedaj z gotovostjo lahko trdimo, da nam to ne bo uspelo glede na našo proizvodno situacijo, ko bijemo bitko za doseganje proizvodnih planov. Na področju informiranja smo naredili korak naprej. Z oceno infomiranja in sprejetim programom smo se organizirano lotili tega vprašanja. Izboljšala se je kvaliteta in kvantiteta tovarniškega glasila. Vse več delavcev sodeluje s svojimi prispevki v tovarniškem glasilu. Povečali smo informiranje delavcev o vseh bistvenih zadevah na področju gospodarjenja, delitve dohodka in sredstev za OD ter stanovanjske problematike. Zave- damo se, da smo premalo informirali delavce o delovanju naših delegatov v sisih in zboru združenega dela. Čeprav imamo rubriko ..Delegati poročajo”, ostane ta čestokrat omejena na poročila o delu naših samoupravnih organov, medtem ko poročil delegacij skorajda ni. Na področju delovanja samoupravne delavske kontrole moramo povedati, da kljub dobremu izboru članov ta ni bila posebno aktivna. Ob začetni zagnanosti je pozneje njeno delo zvodenelo in kljub poskusu sindikata, da bi zopet začela z delom, zaradi pasivnosti članov samoupravne delavske kontrole nam to ni uspelo. Očitno so izkušnje delavske kontrole iz prejšnjega mandata pa tudi njena nestrokovnost pri ukrepanju retroaktivno vplivale na njeno delovanje. Tomaž Možina se je dotaknil tudi področja socialne varnosti delavcev in dejal, da je delo potekalo prek socialne komisije pa tudi socialnih komisij pri OO ZS tozdov in DSSS. Te so redno spremljale izplačila najnižjih OD ter socialno ogroženim nudili enkratno socialno pomoč. Prav tako so OO ZS omogočile okrevanje in zdravljenje svojih delavcev v Dolenjskih in Šmarjeških Toplicah iz namenskih sredstev skupne porabe pa tudi iz sredstev svoje članarine. Za otroke naših delavcev smo organizirali letovanje (prek komisije za šport in rekeacijo) na morju ob minimalnih finančnih prispevkih staršev, saj je glavno finančno breme prevzela konferenca OO ZS. Organizirali smo tudi nabavo jabolk za delavce, ki so bili s to akcijo izredno zadovoljni. Na področju izobraževanja smo sodelovali pri vključitvi učencev usmerjenega izobraževanja v obvezno proizvodno prakso prek dopolnjenih planskih aktov s tega področja. Prav tako smo dali pobudo za ustanovitev internega centra (Nadaljevanje na 4. str.) (Nadaljevanje s 3. str.) za izobraževanje in izpopolnjevanje mladih in novih delavcev, zaradi njihovega hitrejšega vključevanja v proizvodni proces, s ciljem višje produktivnosti dela in boljše proizvodne organiziranosti. Ta pobuda še ni uresničena. Z veliko angažiranostjo poslovodnih delavcev smo tudi na področju družbenega standarda delavcev naredili velik korak naprej. Uresničila se je dolgoletna želja delavcev po novem obratu družbene prehrane pa tudi novem otroškem vrtcu. Prav tako smo razširili počitniške kapacitete z nabavo novih prikolic, a vseeno ugotavljamo, ob vse večjem številu prijav za letovanje, da so te še vedno premajhne. Sodelovali smo tudi pri ustanovitvi aktiva delovnih invalidov v delovni organizaciji, s pomočjo katerega bomo lažje in učinkoviteje reševali problem zaposlovanja vedno večjega števila delovnih invalidov. Navzoči so bili v nadaljevanju zbora seznanjeni s poročilom komisije za rekreacijo in šport, kulturne in socialne komisije, ki delujejo pri konferenci sindikata DO. Kulturna komisija kot insti-ticuja ni izpolnila svojih nalog oz. namena. Verjetno o obliki organiziranosti nima pomena razpravljati, treba bi bilo pač več delati in imeti seveda tudi pogoje za delo. Kultura pa je k sreči pojavna oblika človekovih duhovnih potreb, in te niso odvisne od neke, lahko rečeno administrativno postavljene komisije. Kulturno življenje se je zato odvijalo tudi v Novo-teksu v obliki proslav, obiskov gledališč in drugih predstav, prireditev razstav in praznovanj jubilejev. Možnosti z navedenim še zdaleč niso izčrpane, mogoče so nam potrebni entuziasti, vendar nanje ne smemo računati, kultura bo dosegla namen šele, ko bo uporabljena od najširšega sloja vseh delavcev in občanov. Zaradi vse večjih težav in stalnega padanja življenjskega standarda bo potrebno v letu 1984 posvetiti več pozornosti socialno ogroženim kategorijam naših delavcev. Socialne komisije v tozdih in DSSS bodo morale v svojem delovnem okolju bud-neje spremljati socialno problematiko in temu primerno tudi sanirati probleme. V nadaljevanju občnega zbora so bili navzoči seznanjeni s programom dela konference v letih 1984 in 1985. Podal gaje Alojz Štrbenc. Dejal je, da bo aktivnost sindikata usmerjena predvsem v nadaljnje dograjevanje medsebojnih družbenoekonomskih odnosov in razvijanju družbenopolitičnih odnosov. Položaj delavca mora izhajati iz spoštovanja ustave in zakona o združenem delu. Ravno tako mora biti samoupravni položaj delavca odraz razvijanja in krepitve socialističnih samoupravnih odnosov znotraj naših tozdov kot osnovnih samoupravnih celic. Pogoj za uresničevanje teh ciljev pa so tudi dobro razviti delegatski odnosi, razvoju katerih bo sindikat namenjal velik del svoje aktivnosti in pozornosti. Sedanji izredno težki pogoji za gospodarjenje nam narekujejo, da sistemu družbenega planiranja posvetimo kar največ pozornosti. Zavzemali se bomo za planiranje v realnih okvirih, ki bo oprto na izkušnje iz preteklih obdobij in bo na podlagi analize teh usmerjeno v nadaljnje zagotavljanje usklajenega in stabilnega razvoja naše DO. Prizadevali si bomo, da bodo delavci obvladali pogoje za pridobivanje in delitev dohodka. Spremljali bomo vse aktivnosti za uresničevanje kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih planov naše DO kot celice našega družbenoekonomskega sistema. Tov. Štrbenc se je dotaknil tudi problematike osebnih dohodkov, stanovanjske, kadrovske problematike itd. Ne nazadnje pa je dejal, da je pogoj za uresničitev tega programa poleg ostalih faktorjev tudi pravilno delo z ljudmi. V tem smislu si bomo prizadevali za še aktivnejše delovanje sindikalnih skupin, samoupravnih skupin in dele- gatov. V razpravi je sodeloval tudi glavni direktor in dejal, da so navedene kritične pripombe in doseženi rezultati posledica široke dejavnosti vodstva sindikata — tako konference kot osnovnih organizacij tozdov in DSSS — z vodstvom delovne organizacije. Iniciative za razne ukrepe so prihajale ravno od sindikata. Na področju osebnih dohodkov se je nekaj premaknilo — prvi predlogi bodo v februarju že v razpravi. Vemo, da je sedanji sistem OD oz. nagrajevanja nestimulativen, z vsemi novimi spremembami nismo stanja nič izboljšali, le še poslabšali. Sistem učinkovitosti smo v nekaj letih kar trikrat menja- li, vsakokrat smo hoteli, da bi bil boljši, vidimo pa, da imamo zopet neka povprečja, vsi pa potem dobimo enako za različno prizadevnost. Stanislav Pavlin, dipl. oec., se je dotaknil tudi lanskega poslovanja. Glede na gospodarske razmere smo v letu 1983 kar dobro poslovali. Postavljeni smo bili pred visoko inflacijo, pogoji za gospodarjenje so se vsakodnevno spreminjali. Zopet se pojavljajo novitete v zakonu o deviznem poslovanju. To pa za nas pomeni še težjo preskrbo s surovinami. Nemogoča je tudi politika cen, kar se dogaja v gospodarstvu, je nedopustno. Rešitev, da zadržimo rast cen, je le v več dela in poštenem gospodarjenju. Janko Goleš, predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov, pa je dejal, da se bomo morali bolj kot kdajkoli doslej opreti na lastne sile in se aktivno vključiti v delo z ljudmi. Premalo je vsakodnevnega reševanja problemov, premalo posluha za iniciative. Če bomo to uresničili, se ni bati, da ne bi dosegli dobrih rezultatov. Ker je dosedanjim članom predsedstva, članom konference ter članom komisij pri konferenci sindikata potekel mandat, so bili v predsedstvo konference imenovani: Štrbenc Alojz, predsednik, Možina Tomaž, Spasovski Jelica, Filip Tine, Dular Vlado, Brudar Viktor, Kostrevc Lada, predsednik OO ZS tozd Konfekcije III Vinica, predsednik OO ZS tozda Predilnica Metlika. Člani konference OO ZS DO so bili že izvoljeni na občnih zborih osnovnih organizacij sindikata tozdov in DSSS, ti so: — proizvodnja tkanin: Dular Vlado, Staniša Jože, Stipič Gusta, — proizvodnja preje: Brudar Viktor, Ferbežar Jože, Glinšek Milan, tozd Konfekcija: Spasovski Jelica, Dobrinič Josip, DSSS: Filip Tine, Tekstor Boža, Možina Tomaž, tozd Trgovina: Kostrevc Lada, Jeglič Ivanka. Za blagajnika je bila imenovana Kastelic Vera. V komisijo za rekreacijo in šport so bili imenovani: Filip Tine, Legan Miha, Drenik Pavla, Petrič Jovo, Bec Brane. V socialno komisijo so bili imenovani: Grivec Ludvik, Novak Drago, Erpe Vanda, Juršič Mojca. Kadrovsko komisijo sestavljajo: Hodžič Marija, Ferenčak Jožica, Zupevc Zvone, Zupančič Vera. V nadzornem odboru pa so: Škrbec Fani, Bele Štefka, Hudoklin Stane, Peroci Mojca. DARJA CESAR Predvidene aktivnosti na področju nagrajevanja Zaradi stalnega padanja realnih OD glede na rast življenjskih stroškov je ena izmed pomembnih nalog naše družbe za leto 1984 zaustaviti nadaljnje padanje realnih osebnih dohodkov. Da so OD dejansko že na kritični meji (še posebno v nekaterih organizacijah), je dokazala tudi velikost akcije ob zamrznitvi cen proizvodov in uslug. V zadnjih treh letih so OD rasli počasneje kot življenjski stroški od 7% do 12 letno, kar pomeni, da so OD dejansko padli v zadnjih letih za tretjino, zato so sindikati po posameznih občinah in republikah zahtevali, da se v resolucijskih opredelitvah za leto 1984 ne zapiše več padanja realnih OD, kajti pri nizkih OD ni več motiviranosti za delo, za inovativno, kreativno delo, povečujejo se bolniške, nagrajevanje stremi k uravnilovki oz. socializaciji OD. Tako nagrajevanje pa ima za posledico padanje fizične proizvodnje in produktivnosti dela, padanje kakovsti proizvodov, slabšanje medsebojnih odnosov, veliko fluktua-cijo delovne sile itd. Tudi v naši DO smo analizirali stanje na področju OD in ugotovili, da imajo nizki OD in pomanjkljiv sistem nagrajevanja vidne (zgoraj omenjene) posledice, zato smo si med pomembne naloge pri saniranju proizvodnje v metraži zadali tudi dopolnitev sistema nagrajevanja, tako da bo dobro opravljeno delo tudi bolje nagrajeno kot slabo opravljeno delo. Bolje moramo nagraditi proizvodno ter kreativno delo, ustvarjalno in inovacijsko delo, da bo proizvodnja kvalitetna in spreminjanje programa in uvajanje novih tehnologij hitrejše, saj je to garancija za večji dohodek. Hkrati bomo dopolnili tudi naše samoupravne splošne akte zaradi sprememb v zakonskih predpisih, ki so bili sprejeti v skupščini Socialistične republike Slovenije v drugem polletju lanskega leta. Uskladiti je potrebno spremembe na naslednjih področjih: — razširjena reprodukcija in minulo delo, — pokojninsko in invalidsko zavarovanje, — zdravstveno varstvo. Glavne spremembe iz zakona o minulem delu so: odločanje o sredstvih pri investicijah, opredelitev postopkov pri sprejemanju investicij, pravice, obveznosti in odgovornosti pri gospodarjenju, dopolnitev sporazuma o združevanju dela delavcev v tozd in statut. V sporazumu o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za OD so: opredeliti odvisnost OD iz naslova minulega dela glede na povečanje dohodka na podlagi vlaganj v investicije, merila za ugotavljanje mase sredstev za ta namen, ob upoštevanju načela solidarnosti in vzajemnosti. Spremembe iz zakona o pokoninskem in invalidskem zavarovanju so v pravilniku o delovnih razmerjih in v sporazumu o delitvi čistega dohodka in OD pa razporejanje na druga dela, prekvalifikacije in premestitve v drug tozd ali DO ter izplačevanje teh nadomestil. Zakon o zdravstvenem varstvu narekuje spremembe pravilnika o delitvi čistega dohodka in OD ter sporazum o združevanju v DO pa določa nadomestila in povračila potnih stroškov, pogrebnino, posmrtnino, minimalni OD, odsotnost z dela zaradi boleznin itd. Poleg navedenih zakonskih sprememb moramo v skladu s politiko nagrajevanja vnesti v pravilnik vse dosedanje spremembe in dopolnitve, začasno sprejete na samoupravnih organih, ki se nanašajo na nagrajevanje po rezultatih dela za posameznike ali skupine, te so: — individualna učinkovitost za količino in gospodarnost dela, ki je bila že sprejeta na samoupravnih organih, — dopolnitev uspešnosti za kvaliteto opravljenega dela, — stimulacija za racionalno izrabo delovnega časa, — enotni elementi za izračun korekcijskega faktorja vrednosti mesečne točke, — vnos podatkov v novo ustanovljenih nalogah v pravilnik o razvidu del in nalog, — uskladitev ocen za nekatera ključna proizvodna in kreativna dela v tozdih in DSSS, — izdelava predloga nove sistematizacije. Pri individualni uspešnosti za količino opravljenega dela ni sprememb. Obračunava se doseganje norme ali doseganje plana proizvodnje, ki vpliva od -7% do +13% OD (za vsak + 1% proizvodnje je +3% OD, ali za vsak -1% doseganja je -1% OD). Za gospodarno opravljeno delo se izkazuje prek dohodka tozda oziroma pokritja, ki je skupinsko merilo za vse zaposlene in vpliva na obračun OD od -3% do +7% OD, vendar v plus ob pogoju, da je posameznik dejansko doprinesel k dobremu dohodku z optimalno izrabo delovnega časa, s stalno prisotnostjo na delu, z vestnim ravnanjem s surovinami, z odpadki, z delovnimi sredstvi in z delom, ki ne povečuje posameznih stroškov. Za kvaliteto opravljenega dela naj bi se individualna učinkvovitost obračunavala tudi v plus in sicer od -5% do +5% OD po dosedanjih kriterijih, le da se dopolnijo še kriteriji za tri skupine: — kvalitetno, dobro opravljeno delo z nadpovrečnim prizadevanjem glede na predpis in rok, urejeno delovno mesto in dokumentacija, korekten odnos do sodelavcev in strank, vestno opravljene kontrole in dežurstva, — zelo dobro opravljeno delo za dodatna dela, nadomeščanje, dela, opravljena pred rokom, racionalizacija dela, inovativnost in kreativnost pri delu, — vzorno opravljeno delo za posodabljanje tehnologije, uvajanje novih postopkov, op-timalizacija, celotno nadomeščanje sodelavcca pa ni drugače nagrajeno itd. Pri poenotenju korekcijskega faktorja vrednosti mesečne ali kvartalne vrednosti točke pa so predlagane poenostavitve v obračunavanju, enotni elementi pri vplivu, enaki pogoji pri izpolnjevanju posameznih elementov — doseganja, zmanjšanje vpliva — razpona z dosedanjih +15% na +10%, ker smo povečali individualni vpliv na OD. Zadnje čase se tudi vse bolj pogosto zahteva stimulacija za racionalno izrabo delovnega časa, kot je stalnost pri delu, zamude itd., ki je lahko določen +% samostojne postavke ali v sklopu gospodarnosti. Najbolj odgovorna pa bo naloga bolje nagraditi proizvodna in kreativna dela, kajti zelo neodgovorno bi bilo, če bi spreminjali vsa delovna mesta ali težili k uravnilovki, to pa celo politično ni sprejemljivo, saj smo z zadnjimi takimi posegi razvrednotili različna odgovorna in težavna dela v proizvodnji, sedaj nimamo praktično nobenih razlik med težjim in lažjim delom, kar dela organizatorjem dela v proizvodnji težave, ker vsi stremijo k lažjemu delu. Naloga za stimulativnejše nagrajevanje je še bolj odgovorna, saj je večina delavcev zaradi majhnih OD nezadovoljna in zelo občutljiva na vse nepravilnosti, a po drugi strani brez boljše motivacije za delo ni možno priti do ciljev, ki so v stabilizacijskem programu delovne organizacije No-voteks, kot so: — večji izvoz, boljša kakovost proizvodnje, inovativnost pri delu, posodabljanje tehnologije, uveljavljanje novih programov, zmanjšanje uvoza, večja produktivnost dela, boljša izraba delovnega časa, povečanje odgovornosti in discipline do dela itd. JOŽE MIKLIČ MAMO TtK$T«NC TOm«« MOVO MUTO s I s I s I s I s I s I s I s I s I s I > I * s * s I N I I s > I s I s I N I N I S > S L * jmr * Mm * * mr * a Kakšna reklama? Raziskovanja strokovnjakov za ekonomsko propagando zunaj naših meja povedo, da je propagandno sporočilo na televiziji desetkrat bolj sprejemljivo od radia, a od časopisne propagande še neprimerno več. Najnovejša raziskovanja o gledanju televizijskega programa pri nas tudi potrjujejo, da je televizija kot sistem informiranja močno prisoten pri formiranju splošnih mnenj. Ekonomsko-propagandna poročila so po številu gledalcev v samem vrhu liste gledanosti. Po pravici povedano, za to je „kriv” tudi čas oddajanja, pred in po TV dnevniku in podobno. Prav zaradi tega, zaradi pomembnosti za proizvajalce in za potrošnike, se moramo vprašati, kaj je pravzaprav ekonomska propaganda? Kakšna je in kakšna naj bi bila? Je to dinamičen šport, ki razen ponujenega proizvoda sugerira tudi drugačen način življenja in hierarhijo vrednot, kult mladosti, lepote, brezskrbnosti in bogastva, ki so ga tudi v tujini, roko na srce, deležni le maloštevilni? Po neki definiciji je ekonomska propaganda: sredstvo in metoda vpliva na potrošnika, potem sredstev javnega obveščanja z namenom izzivanja želje posredovanja določenega proizvoda, a s pomočjo le resničnih argumentov. Hkrati se nakazuje tudi mesto in način zadovoljitve te želje. Prvo mesto reklame bomo lahko začutili, če pogledamo razliko med klasičnim in marketinškim načinom prodaje. Klasična prodaja ponuja potrošnikom izdelek, ki se proizvaja. Ob obilici enakih izdelkov, ki se le malenkostno razlikujejo med sabo, je uspešnost prodaje dvomljiva, in kot pomoč prodaji se tu javlja prava zahodnjaška agresivna reklama tudi z vsemi spremljajočimi oblikami kapitalizma. Bistvo marketinškega načina prodaje je v tem, da se tržišču ponudi proizvodne kapacitete. Torej, pred proizvodnjo je tukaj raziskava trga, ki ugotavlja potrebe, želje in okus potrošnikov. Na podlagi rezultatov te raziskave se gre v razvoj novega ali izboljšanje že obstoječega izdelka. Tudi naloga ekonomske propagande je tukaj povsem drugačna, in sicer: obvestiti potrošnika, da je izdelek, takšen, kot ga želi, že na razpolago v trgovinah ipd. Pomembnost in razsežnost kvalitetnega skoka med tema dvema načinoma prodaje in reklame lahko pokaže le čas. ivo PANIJAN 1 s I s I s I N I S I s I s I s I s I s I s I N I S I I s I s I s I s I s > I N I > I S I s I s I s I s A Novosti v zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju Zadnje čase smo zasledili veliko zanimanje javnosti za spremembe zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju — PIZ. V preteklem letu je bil sprejet zvezni zakon o PIZ in je pričel veljati 1. 6. 1983. S 1.1. 1984 pa je stopil v veljavo republiški zakon o PIZ. Sprememb je zelo veliko, vendar pa bomo navedli le najpomembnejše: Spremembe v zveznem zakonu o PIZ: — Za zavarovance, ki so uveljavili pravico do pokojnine po 1.6. 1983, se bo pokojnina izplačevala za en mesec nazaj, medtem ko se zavarovancem, ki so uveljavili to pravico pred tem datumom, izplačuje pokojnina za vnaprej. — Z novim zakonom je odpravljena gostota zavarovalne dobe pri ugotavljanju pravice do starostne, invalidske in družinske pokojnine. Do sedaj je bilo možno zavarovancu, ki je dosegel starost 65 oz. 60 let in 15 let zavarovalne dobe, priznati pravico le tako, daje bil v zadnjih 5 letih vsaj 40 mesecev oz. v zadnjih 10 letih vsaj 80 mesecev pokojninsko invalidsko zavarovan. Ta pogoj sedaj odpade. — Višina družinske pokojnine, ki jo uživajo trije ali več družinskih članov, ne sme znašati manj kot 40% pokoj- ninske osnove umrlega. — Dohodki za odmerjanje pokojninske osnove se po novem valorizirajo na zadnje leto dela. Ta odločba v tem srednjeročnem planu ni izvedljiva, zato zakon vsebuje prehodno odločbo, da bo uporabo tega člena določila skupščina SFRJ po sprejemu družbenega plana Jugoslavije za obdobje 1986 — 1990. Novosti iz republiškega zakona o PIZ, kije stopil v veljavo 1.1. 1984 — Bistveno se je razširil krog zavarovancev. Obvezno se zavarujejo vsi delovni ljudje, ki opravljajo kakršnokoli samostojno dejavnost kot edini ali glavni poklic. Individualni kmetje so posebej vključeni v delavsko zavarovanje. Obvezno se zavarujejo vrhunski športniki, če niso zavarovani na kakšni drugi podlagi. — Udeleženci mladinskih delovnih akcij v SR Sloveniji so zavarovani za invalidnost in telesno okvaro, nastalo pri opravljanju del in nalog na mladinski delovni akciji. — Zavarovanec lahko predčasno uveljavi starostno pokojnino, ko dopolni najmanj 35 let pokojninske dobe in 55 let starosti (moški) oziroma 30 let pokojninske dobe in 50 let starosti (ženska). Takemu zavarovancu pa se odbije določen odstotek za vsako leto, ki manjka do starosti 60 ali 55 let oziroma pokojninsko dobo 40 ali 35 let. Te osebe ne bodo imele pravico do varstvenega dodatka, dokler bodo dobivale predčasno pokojnino. — V pokojninsko dobo je možno šteti tudi čas pred 15. letom starosti, ki so ga zavarovanci do 31. 12. 1957 prebili v delovnem razmerju in bil v tem času invalidsko in pokojninsko zavarovani. — Osebam, ki so bile v času od 15. 5. 1945 do 31. 12. 1959 člani kmečke delovne zadruge, se ta čas šteje v pokojninsko dobo kot zavarovalna doba in ne več kot posebna doba. — Pravico do varstvenega dodatka imajo po novem zavarovanci, ki so opravljali samostojno dejavnost, če izpolnjujejo vse ostale pogoje. — Vdova pridobi pravico do družinske pokojnine: 1. če je do smrti moža, po katerem ji gre pravica, dopolnila starost 50 let ali 2. če je bila do moževe smrti popolnoma nezmožna za delo ali je to postala v enem letu po moževi smrti ali 3. če ji je po moževi smrti ostal otrok ali več otrok, ki imajo pravico do družinske pokojnine po možu, vdova pa ima do njih dolžnost preživljanja. Vdova, ki do moževe smrti ni dopolnila 50 let, dopolnila pa je 45 let, pridobi pravico do družinske pokojne, ko dopolni 50 let starosti. Enako velja za vdovca, le da mora biti star 55 let. — Strožji je pogoj za uveljavljanje družinske pokojnine za mater zavarovanca oz. zavarovanke, ki mora po novem dopolniti 50 let starosti, za očeta pa je starost pogoj 55 let. — Otroku, ki je izgubil oba roditelja, pripada poleg družinske pokojnine po enem roditelju tudi del družinske pokojnine po drugem roditelju. Skupen znesek pa ne sme preseči zneska družinske pokojnine, odmerjene od zneska najvišje pokojnine za polno pokojninsko dobo. — Otrok pridobi pravico do družinske pokojnine in jo lahko uživa do dopolnjenega 15. leta starosti oz. do konca rednega šolanja. Usklajevanje pokojnin Pokojnine se bodo usklajevale vsaj trikrat letno: na začetku leta, glede na dvig osebnih dohodkov vseh delavcev zaposlenih na območju republike. E. V: Nadaljevanje v prihodnji številki: Novosti s področja invalidskega zavarovanja Ustanovili smo aktiv delavcev — invalidov Novoteksa Društvo invalidov deluje v Novem mestu približno leto in pol. Ima okoli 400 članov. Kljub kratkemu času delovanja je uspešno izvedlo že vrsto akcij, ki so potrdile, kako nujno potrebna je bila ustanovitev tega društva. Prav društvo invalidov je ob sodelovanju občinskega sindikalnega sveta bilo tisto, ki je tudi delovnim organizacijam pokazalo pot, po kateri bodo lažje reševale perečo problematiko v zvezi z delavci invalidi. Ker imamo v Novoteksu zaposlenih preko 130 invalidov in ker novi zvezni zakon o pokojninsko invalidskem zavarovanju prenaša pretežni del pravic in obveznosti glede reševanja problematike invalidnosti delavcev v OZD, smo tudi mi pristopili k ustanovitvi aktiva delavcev invalidov. S tem namenom smo v mesecu decembru sklicali skupen sestanek, na katerem smo invalide seznanili z osnovnim namenom ustanovitve tega aktiva. Dne 19. 1. 1984 smo aktiv invalidov Novoteksa tudi ustanovili. Takrat smo sprejeli pravilnik aktiva, program dela in izvolili IO aktiva. V izvršni odbor aktiva delavcev invalidov Novo mesto so bili imenovani: Tomašev Jelka, Beg Ana, Šepetave Andrej, Hrastar Dana, Kuplenk Jelka, Ašič Frančiška in Vovko Ana. Aktiv društva invalidov Novoteksa si bo v letu svoje ustanovitve prizadeval predvsem, da bo društvo aktivno zaživelo. V ta namen bo svojo aktivnost usmeril predvsem na področje socialne dejavnosti, delovnih razmerij, izobraževanja, špor-tnorekreativne dejavnosti in preventivnega zdravstvenega varstva. Aktiv si bo prizadeval, da bo sprotno informiral o problematiki invalidov v DO svoje člane in ostale sodelavce ter na ta način pritegnil še vse ostale delovne invalide. Aktivnost na področju socialne dejavnosti Aktiv bo nudil pomoč in pri tem vključeval ustrezne strokovne službe pri: — problematiki socialno ogroženih članov, — pri reševanju družinskih razmer, — stanovanjskih problemov, — problemov prevoza na delo. Področje delovnih razmerij delavcev — invalidov — Aktiv bo sodeloval s strokovnimi službami pri vnašanju sprememb zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v samoupravne akte delovne organizacije. — Vključeval se bo pri predlogih za razporejanje de- lavcev invalidov na ustrezna dela in naloge. Področje izobraževanja Aktiv se bo s svojimi predlogi vključeval pri primerih eventuelnih prekvalifikacij ali dodatnem izobraževanju. Področje preventivnega zdravstvenega varstva — Aktiv se bo vključeval v inventivno dejavnost DO s posebnim poudarkom na reševanju invalidske problematike. — Opozarjal bo na even-tuelne neprimerne delovne razmere, zaščito pri delu. — Sodeloval bo s 'socialno in zdravstveno službo pri predlogih za korektivno gimnastiko in predlogih za zdraviliška zdravljenja. — V okviru društva se bo organizirala ustrezna predavanja na področju preventivnega zdravstvenega varstva delavcev. (Nadaljevanje na 16. str.) Športnorekreativna in kulturna dejavnost Z ozirom na interes članov bo aktiv organiziral: — ustrezno množično rekreacijo in telesne aktivnosti, — izlete, — letni oddih, — kulturne prireditve, — spodbujalno kulturno in umetniško dejavnost samih članov, — člani se bodo udeleževali organiziranih skupinskih akcij Dl Novo mesto. Prepričani smo, da bomo s takšno obliko dela lažje reševali probleme invalidov in dosegli še boljše rezultate dela na preventivnem zdravstvenem varstvu delavcev. ANICA SMERDU MAMO msnu« TOVMMi NOVO MCSTC JUT NOVOTEKS Poškodbe v letu 1983 V letu 1983 je bilo službi varstva pri delu prijavljenih 89 poškodb, in sicer 79 pri delu, 10 pa na poti na delo in z dela. V zadnjih nekaj letih ugotavljam, da se število poškodb giblje med 75 in 90, kar je v mejah poprečja za tekstilno industrijo Slovenije. Kljub temu, da smo imeli v letu 1982 3 poškodbe manj kot v letu 1983, je bilo v letu 1982 izgubljenih 1273 delovnih dni (10184 ur), v letu 1983 pa 1209 delovnih dni (9672 ur). Ta podatek nam pove, da seje resnost poškodb zmanjšala oziroma daje bilo za 1 poškodbo izgubljenih manj delovnih dni. Ponovno, kot že večkrat prej, ugotavljam, da so v glavnem vse poškodbe lažjega značaja, razen ene, kije zahtevala približno 4 mesece odsotnosti z dela (opeklina noge) in jo lahko uvrstimo med težje poškodbe. V 80 odstotkih poškodb gre za krivdo delavca, ki ne upošteva osnovnih pravil samega dela, čeprav jih dokaj dobro pozna. PRIKAZ POŠKODB PO TO OZIROMA DF PoSkodbe Poškodbe št.izgubljenih dni št. izguhlienih dni TO oz. DE nri delu na noti zaradi no.škodb nri delu zaradi poškodb na poti Resnost Pogostost Predilnica Metlika 16 2 IRK 39 13,05 5,50 Predilnica NM 12 - 228 - 19,00 6,77 Priorava 3 1 22 57 19,75 2,35 Tkalnica 7 2 4P 10 6,44 5,08 Anretura 17 3 206 Sl 12,85 7,57 TVS 8 - 114 - 14,25 10,95 pletilnica - - - - - - S? tkanina 1 - If - 15,00 5,00 DS S F 4 1 73 37 22,00 1,68 Konfekcija I 5 1 4? 21 10,50 2,37 Konfekcija II 6 - SP - 0,33 2,50 Troovina - - - - - Skuoaj 79 10 994 21S 13,58 5,07 V orikazu r li unoštevana konfekcija ITT Trebinje, ker nimar na raznolago podatkov. V_______________________________________________________y Razpis štipendij za šolsko leto 1984/85 Objavljamo razpis štipendij kot informacijo o kadrovskih potrebah. Opozarjamo pa, da bo skupni razpis štipendij za SR Slovenijo objavljen v časopisu „Delo" konec februarja oz. v začetku marca. DO „NOVOTEKS” razpisuje naslednje štipendije: TO, DSSS Naziv oz. vrsta vzgojno izobraževalne organiz. Stopnja zahtev- nosti Program oz. smer Šol 1. 84/85 št. razp. štip. Kraj izvedbe SŠTU IV. Oblikovalec kovin 10 Novo mesto SŠTU IV. Elektrikar—elektronik 3 Novo mesto TO TKANINA VI. gimnazije IV Elektrikar—energetik 1 Ljubljana STOŠ v. Tekstilno kem. tehnolog 3 Kranj STOŠ v. Tekstilno mehanska tehnolog. — predi!, smer 3 Kranj STOŠ v. Tekstilno mehanska tehnolog. — tkalska smer 3 Kranj Elektro fakult. VII/1 Elektronika 1 Ljubljana DESŠ v. Ekonomski tehnik 2 Novo mesto STOŠ v. Tekst, konfekcijska tehnolog. 2 Kranj VŠOD VI/I Računalništvo 1 Kranj DSSS VŠOD VII/1 Računalništvo 1 Kranj F. za strojništvo VI/! Strojni ing. 1 Ljubljana F. za strojništvo VII/1 Dipl. ing. strojništva 1 Ljubljana FNT VI/I Oblikovanje tekstilij 2 Kranj FNT VII/1 Tekstilna tehnologija 2 Ljubljana Višja varnostna š. VI/1 Varnostni ing. 1 Ljubljana VEKŠ VI/I Zunanja trgovina 1 Maribor VKEŠ VII/1 Notranja trgovina 1 Maribor KONFEKCIJA I UPŠ ..Beti" IV. Tekstilni konfekcionar II. 5 Metlika NOVO MESTO SCUI v. Elektro tehnik—elektronik 1 Krško KONFEKCIJA II UPŠ ..Beti" IV. Tekstilni konfekcionar II. 8 Metlika VINICA STOŠ v. Tekstilno konfekc. tehnolog. 1 Kranj PREDILNICA SŠDKU IV. Oblikovalec kovin 1 Črnomelj METLIKA STOŠ v. Tekstilno mehanska tehnolog. — predil. smer 1 Kranj FNT VII/1 Tekstilna tehnologija 1 Ljubljana IZ ZELENEGA BILTENA: Sindikat v letošnjem letu V letu, ko so razpoložljive materialne rezerve majhne in ko se pogoji gospodarjenja še zaostrujejo, dobiva aktivnost organiziranih subjektivnih sil še večji pomen kot sicer. Tako si letos ni mogoče zamisliti aktivnosti sindikalnih organizacij in organov brez vztrajnega razlaganja položaja in mobilizacije vseh delavcev za doseganje z resolucijo in plani zastavljenih ciljev. Kaj potemtakem čaka letos sindikalne aktiviste? Najprej so tu vse aktivnosti za pridobivanje dohodka. Dohodek kot rezultat večje produktivnosti, zmanjševanja materialnih stroškov ter združevanja dela in sredstev mora postati temeljna usmeritev dela sindikalnih aktivistov. Hkrati pa se bo treba dobro pripraviti na odmrznitev cen. Že zdaj moramo zagotoviti, da se cene ob odmrznitvi ne bodo povečevale v nedogled in da ozdi ne bodo poskušali vseh upravičenih in neupravičenih stroškov prevaliti na cene. Razprave o zaključnih računih so že prva taka priložnost, ko naj sindikalni organi ocenijo poslovna poročila tudi z omenjenega vidika in s tem nastopijo na zborih delavcev. Prav tako naj bi z zaključnimi računi začeli s hitrejšim odpravljanjem izgub — ne samo zaradi ekonomskih razlogov, ampak tudi zato, ker izgube objektivno spodbujajo etatizem in administriranje, samoupravljanje pa omejujejo na formalnost. Drugo pomembno področje sindikalne dejavnosti je izpopolnjevanje sistema delitve, ki je prav gotovo tudi v funkci i prve naloge — doseganja dohodka. Tretje obsežno področje, s katerim se bo sindikat srečeval" letos, je dograjevanje samoupravne organiziranosti in zakonodaje. Ne srečujemo se samo z zastojem pri uveljavljanju socialističnih proizvodnih odnosov, ampak objektivno in subjektivno obstajajo težnje po spreminjanju in celo ukinjanju teh odnosov. Tako je v zadnjem času zelo naraslo šte- vilo reorganizacij, tudi take so, ki ne upoštevajo ustavne vloge tozda. Sindikat pa je tudi zakonsko pristojen za dajanje mnenj. Pobude in predloge za reorganiziranje bomo zato v sindikatu ocenjevali predvsem po tem, koliko takšna reorganizacija krepi družbenoekonomskimi položaj delavcev kot upravljalcev z družbenimi sredstvi reprodukcije. Na ravni republike pa bo treba pripraviti družbeni dogovor o podrobnejših merilih za oblikovanje tozdov. Aktivnost zveze sindikatov v političnem oziroma delegatskem sistemu bo temeljila na spoznanju, da mora biti sindikat bolj prisoten povsod tam, kjer se zakoni in samoupravne odločitve pripravljajo, posebej tiste, ki vplivajo na materialni in socialni položaj delavcev. V prvem trimesečju letos bomo v sindikatu od problematike, ki jo bo obravnaval zbor združenega dela republiške skupščine, največ pozornosti namenili preobrazbi odnosov v gospodarjenju z denarjem vbankah,analizi drobnega gospodarstva in zakonom s področja urejanja prostora. Ne nazadnje pa se moramo za vse te naloge tudi usposobiti. Posebej Preberite ih se odločite! V DO Novoteks deluje komisija za rekreacijo in šport, ki organizira različne rekreativne aktivnosti. Že več let je opaziti, da se teh aktivnosti udeležuje premalo članov DO. Namen teh akcij je predvsem pridobiti čim večje število ljudi, kajti rekreacija je tista svobodna in organizirana aktivnost, ki fizično, psihično in socialno bogati, sprošča in obnavlja človeka ter ga pomaga oblikovati v vsestransko razvito osebo. Zakaj je tako slaba udeležba. Morda ste premalo obveščeni ali bi želeli katere druge oblike rekreacije ali vam primanjkuje časa, skratka, kaj je vzrok, da množičnost pada? V občini Novo mesto vsako leto potekajo delavske športne igre, katerih se udeležujejo tudi člani naše delovne organizacije, vendar tekmujejo eni in isti v vseh disciplinah. Da bi povečali število tekmovalk in tekmovalcev na DŠI občine Novo mesto, se odločite in povejte, v kateri disciplini bi tekmovali. Tekmovanja potekajo skozi vse leto, discipline so sledeče: plavanje, smučanje, vedra rekreacija, atletika, mnogoboj, streljanje, šah. Za vse navedene discipline so razpisi pravočasno na oglasnih deskah DO, tako da ima vsak član možnost sodelovanja. V delovni organizaciji organiziramo sledeče aktivnosti — tekmovanja med tozdi, športni dan Novotek-sa, odbojka, kegljanje, namizni tenis itd. Tudi na teh tekmovanjih je premalo sodelujočih. Organiziramo pa tudi netekmovalne oblike rekreacije, kot so planinarjenje, smučarski tečaji, kopanje v bazenu Garni hotela na Otočcu, večerna rekreacija v telovadnici OS Bršljin. Za vse navedene aktivnosti se lahko že predhodno prijavite Mihi Leganu v splošnem sektorju. MIHA zato, ker so v vodstva sindikalnih organizacij prišli številni novi ljudje. Prav tako pa v sindikatu ne smemo pozabiti na usposabljanje delegatov in članov delavskih svetov. V klubih samoupravljalcev bi lahko predsedniki delavskih svetov izme- njavali izkušnje o dopolnjevanju samoupravne zakonodaje v tozdih, o reorganizacijah, o razmerju med odločanjem z osebnim izjavljanjem in odločanjem prek delavskih svetov, o odgovornosti poslovodnih organov in podobno. Smučarski tečaj DO Novoteks Pred tekmovanjem Komisija za rekreacijo in šport je v času šolskih počitnic organizirala smučarski tečaj za delavce DO Novoteks. Tečaja se je udeležilo 34 tečajnikov. Prvi dan tečaja smo razdelili tečajnike v tri vrste, in sicer v dve vrsti odraslih in eno vrsto otrok. Tako smo pričeli z delom. Kljub slabemu vremenu je tečaj potekal v prijetnem vzdušju. Tečajniki so iz dneva v dan vidno napredovali in tako pridobili samozavest, kajti prvi dan je za začetnike najbolj naporen. Zadovoljni smo bili tudi mi, ki smo se trudili, da bi bilo smučanje za vsakega prijetna oblika rekreacije. Zadnji dan tečaja smo organizirali tekmovanje med tečajniki. Pomerili so se v veleslalomu. Rezultati tekmovanja: Prva vrsta, otroci: 1. mesto — Zupančič Marko s časom 14,6 sek. 2. mesto — Murgelj Matej s časom 14,8 sek. 3. mesto — Seliškar Gregor s časom 15,1 sek. 4. mesto — Andrijanič Andrej s časom 15,3 sek. 5. mesto — Mance Romana s časom 16,0 sek. 6. — 7. mesto — Florjančič Uroš s časom 16,2 sek. Sintler Uroš s časom 16,2 sek. 8. mesto — Mance Saška s časom 19,8 sek. Druga vrsta tečajnikov je dosegla naslednje rezultate: 1. mesto — Pate Nataša s časom 14,0 sek. (Nadaljevanje na 18. str.) Zaključek tekmovanja 2. mesto — Florjančič Bojan s časom 14,9 sek. 3. mesto — Jerman Janez s časom 15,0 sek. 4. mesto — Mance Vlasta s časom 16,0 sek. 5. mesto — Tasič Marinka s časom 16,1 sek. 6. mesto — Kos Jana s časom 16,2 sek. 7. mesto — Tasič Robert s časom 18,1 sek. Tretja vrsta tečajnikov je dosegla naslednje rezultate: 1. mesto — Gorše Marjana s časom 17,7 sek. 2. mesto — Murgelj Anica s časom 18,7 sek. 3. mesto — Gutman Ljuba s časom 18,8 sek. Travižan Marija s časom 18,8 sek. V času od 4. 1. 1984 do 7. 2. 1984 so se v naši delovni organizaciji zaposlili naslednji delavci: TOZD TKANINA: Delovna enota predilnica: Hočevar Alojz, Golubič Irena, Mujadžič Kada, Robek Dragica, Strmec Helena, Ve-rščaj Vili. Delovna enota tkalnica: Mlekuž Miran, Višček Stane, Poštič Ljiljana, Peterlin Gorica, Zulič Vahida, Murgelj Sonja, Brulc Polonca, Hren Bojana, Evdjenič Slavojka, Kneže-vič Momir, Drobne Franc. Delovna enota priprava: Bartol Cvetka,Šinkovec Milena, Ferkolj Ana, MihaličNu-ška, iz JLA seje vrnila Leljak Justina. Delovna enota oplemenitilni-ca: Kolenc Marta. TOZD KONFEKCIJA: Tintor Nevenka, Ban Silva, Kostič Snežana, Durakovič Sanija. TOZD TRGOVINA: Kocjančič Jožica, Petrič Marina. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB: Retelj Marija, Petrič Irena (zaposleni v skladišču konfekcijskih izdelkov za določen čas). 5. mesto — Hrastar Danica s časom 22,7 sek. 6. mesto — Mance Miloslav s časopi 25,6 sek. Otroci iz tretje vrste so dosegli naslednje rezultate: L mesto — Rifelj Tamara s časom 18,0 sek. 2. mesto — Gorše Igor s časom 21,8 sek.v 3. mesto — Špoljar Aleš s časom 22,4 sek. 4. mesto — Murgelj Janja s časom 43,0 sek. S tekmovanjem smo uspešno zaključili 4. smučarski tečaj DO Novoteks. Upamo, da se bo naslednjega tečaja udeležilo še več delavcev naše delovne organizacije. MIHA LEGAN V istem času so našo delovno organizacijo zapustili naslednji delavci: TOZD TKANINA: Delovna enota predilnica: Les Silva, Dautovič Fadil, Vukašinovič Zora, Zulič Aiša, Murn Jože, Cvjetkovič Ravi-jolka. Delovna enota tkalnica: Zoran Jadranka, Bartolj Franc. Delovna enota priprava: Saje Anica. Delovna enota oplemenitilni-ca: Lekeš Katica. TOZD KONFEKCIJA: Kuplenik Danica, Medle Mihaela. V JLA SO ODŠLI: Hočevar Franci (DE predilnica), Rozman Štefan (DE priprava), Hutevec Jože (DE oplemenitilnica), Radovan Janez (TOZD Trgovina), Ravbar Dušan (IVS), Slak Ivan (IVS). V mesecu februarju se bodo upokojili naši sodelavci: Lesjak Fani (DE tkalnica), Pavlič Ivanka (DE tkalnica), Kranjc Justina (DE tkalnica), Švener Marija (DE tkalnica). Žagar Marija (DE predilnica), Čanželj Helena (DE priprava), Zupančič Agripina (DE priprava), Retelj Marija (DE oplemenitilnica), Kužnik Mi- ha (IVS), Klobučar Marija (DE predilnica). PRERAZPOREJENI SO BIU: Črnič Ivanka iz DE Priprava v razvoj izdelkov, Hafner Anica iz TOZD Konfekcija v finančno računovodski sektor, Fabjan Ana iz kadrovsko splošnega sektorja v finančno računovodski sektor, Makše Štefka iz finančno računovodskega sektorja v plansko analitsko službo, Milijevič Jelena iz DE priprava v DE oplemenitilnica. TOZD PREDILNICA METLIKA V obdobju januar 1983 do januar 1984 so se v metliški Predilnici zaposlili sledeči delavci: Bajuk Milena, Butala Jani-slav, Geršič Andreja, Hudoro-vac Jožica, Kočevar Nada, Krajačič Zorica, Majhan Mara, Malešič Anton, Markovič Bernarda, Matejak Dragica, Ramič Senada, Roče Višnja, Šimunovič Vesna, Milavec Jože II., Žugelj Janez, Panjan Anton, Kukman Ivi, Gregorač Jožica, Bartolac Slavo, Filak Franc, Pereško Slavo, Malešič Ivan, Cigič Biserka, Drinič Borka, Durmič Zahid, Geršič Jožica, Hlačar Rudolf, Mahmutovič Esma, Plut Jože, Bohorič Željko, Likavec Sašo, Plesac Milan, Mihelčič Angelca. V istem obdobju so TOZD Predilnica Metlika zapustili sledeči delavci: Plevel Drago, Mladan Anka, Plut Terezija 11., Peršin Anka, Barič Alojzija, Pezdirc Janez II., PJut Anica, Hudorovac Jožica, Štrusa Janko, Štubljar Irena, Butala Janislav, Augus-tinčič Franc, Hudorovac Nevenka, Lončarič Nikola, Černič Zvonko, Stefanovič Tasa, Peričak Marica, Koželj Marija, Radakovič Janko, Drinič Borka, Ambrožič Stanislav, Geršič Andreja, Novosel Štefka, Novosel Ivan II., Pašalič Dragica. MAMO TOimU« TOMUMi NOVO MOTO JMf NOVOTEKS -----------------------1 KADROVSKE NOVICE _______________________J Naša Helenca je šla v pokoj Vestna pri delu, vesele narave in srca. Takšno smo dolga leta poznali Heleno Čanželj. Rojena je bila 4. maja 1933 v Bisi v Belgiji. Njena mama je bila Poljakinja, oče pa je bil slovenskega rodu. Vojni čas je družina preživela v Belgiji, po vojni, leta 1947, pa so se prese- lili v Slovenijo. Teta jim je dala hišo, da bi v njej lahko stanovali. Še pred vselitvijo so jo morali popraviti, ker je bila v vojni poškodovana. Čeprav šele 14-letna je tudi Helena po svojih močeh pomagala, da je bilo delo prej opravljeno. Oče je hodil v službo, mama pa je vzgajala otroke. Učila jih je delati, da bi si lahko sami z delom služili kruh. Kmalu seje tudi Helena zaposlila. Kot 18-letno dekle je leta 1951 začela delati v predilnici v Novotek-su. Delala je na vlaganju preje. PRi tem delu je ostala 12 let. Zaradi proizvodnih potreb je leta 1963 iz predilnice odšla v pripravo, kjer je delala do upokojitve. Zadnje delo, ki ga je opravljala, je bilo čiščenje preje na avtoconerju. S sodelavcu se je dobro razumela, prav tako tudi s predpostavljenimi. „Prijetni spomini me vežejo na Novoteks, še posebej na pripravo. Vedno se bom vračala obiskat sodelavce, ki sem jih imela rada,” nam je povedala ob slovesu. Agripina Zupančič Vedno je rada delala. Tudi več kot osem ur dnevno, kadar je bilo potrebno in dokler soji moči to dopuščale. Rodila se je 3. maja 1924 v Zagorju ob Savi. V rudarskem Zagorju je bilo malo možnosti za zaposlitev, zato je odšla v svet. Pot jo je zanesla v Kranj. To je mesto z bogato razvito tekstilno industrijo. Prva zaposlitev Agripine Zupančič je bila prav v tekstilni tovarni. V času, ko je delala v Kranju, se je poročila. Kmalu po poroki sta se z možem preselila na Dolenjsko. Tu sta se jima rodila dva sinova. Ko sta bila otroka manjša, je bila zaposlena le kratek čas, bolj pa se je posvečala vzgoji otrok. Ob tem je leta 1963 končala administrativno šolo za odrasle. Ko so se socialne razmere v družini začele slabšati, seje leta 1963 zaposlila v Novoteksu. S tem je glavno skrb za vzgojo otrok prevzela na sebe. Kljub težkemu socialnemu stanju sta oba sinova uspešno končala šolanje. To ji je bilo v veliko zadovoljstvo. Pri zaposlitvi v Novoteksu so njeno diplomo nekako spregledali, tako da je bilo njeno delo na križno previ-jalnem stroju in avtoconerju. Delovni pogoji so bili precej težki, delo pa stoječe. Zaradi tega je obolela na nogah. Izzd-ravstvenih razlogov je bila premeščena na sortiranje in čiščenje cevk, kjer je delo pretežno sedeče. Po potrebi pa je še vedno priskočila na pomoč, kadar je bilo potrebno na avtoconerju ali na križno— previjalnem stroju. Tako je bilo vse do upokojitve. Želimo ji, da bi jesen življenja preživela čim lepše in da bi ohranila na sodelavce lepe spomine. Jožica Jalovec v seznamu upokojencev Po poklicu je ekonomski tehnik. Prva njena zaposlitev je bila na Občinskem ljudskem odboru na davčni upravi v Krškem. V Novoteksu se je zaposlila leta 1955. V komerciali je delala 12 let, nato je vodila knjigovodstvo osnovnih sredstev. Zadnje delovno mesto je bilo opravljanje finančno-—plačilnih operacij in investicij. To težko in odgovorno delo je opravljala nadvse vzorno in natančno, čeprav ji teži-na dela ni bila pravično priznana. Jožica izhaja 'iz kmečke družine iz vasice Trška gora" pri Krškem. Dobro se spominja grozotnih dogodkov v letu 1940, ko je bila njihova družina prisilno izseljena v Nemčijo. Rojstna vasica je bila kot mnoge druge okoliške vasi pripravljena za naselitev Kočevarjev. Po vojni seje srečno vrnila s starši, brati in sestricami v popolnoma opustošen rojstni kraj. Čeprav je bila slabotna deklica, je morala poleg osnovnošolskih obveznosti fizično sodelovati pri obdelavi polja in obnovi doma. Srednjo ekonomsko šolo je opravila v Ljubljani. Kmalu po prihodu v Novo mesto sije ustvarila družino — dom. Je mati dveh otrok, ki sta po poklicu ohranila družinsko tradicijo. Hčerka je šla po materini poti v študij ekonomije, sin pa po očetovem zgledu v gradbeno stroko. Jalovčeva se ni odlikovala samo na delovnem področju, posebno priznanje smo ji dolžne sodelavke za lep tovariški odnos, za vsesplošno razumevanje in za vso prijetnost in odkritosrčnost. Vse, ki smo bile mnogo let v tvoji bližini, ki vzklikamo: „Bodi zdrava in imej se dobro!” Upokojile so se še: Ob vstopu v novo leto, ko smo pripravljali in načrtovali, kako in koliko bomo delali v letu 1984, nas je presenetila vest, da nas zapuščajo štiri starejše delavke, ker odhajajo v pokoj. Res so bile že dalj časa bolehne in so delale le v dnevnih izmenah, zato pa so delale povsod, kjer je bilo potrebno. Katica Prusova je zaposlena v predilnici od 1. 10. 1958. Priučila seje predenja in dolga leta delala kot predica. Imela je številno družino, ki jo je poleg dela še posebej obremenjevala. Mož ji je umrl, ko so bili otroci še nepreskrbljeni. Vsa bremena je Katica nosila sama. Kako je bilo težko, vsa ta leta, ve le sama. Vzgojila je štiri otroke, jih šolala in kmalu bodo vsi zaposleni. Kljub vsem težavam in bolezni je vztrajala in delala do polne starostne dobe, sedaj pa se utrujena umika mlajšim. Anica Možina seje zaposlila v predilnici 7. 11. 1958. Delala je najprej v predpredilnici, pozneje na snemanju in čiščenju. Zadnja leta je zelo težko delala na vseh teh delih zaradi bolezni. Ker ni bilo več možnosti za primerno zaposlitev, ki bi ustrezala njenemu zdravstvenemu stanju, so jo upokojili. Tudi ona sije ustvarila dom in družino v Črnomlju. Vesela je, ker bo sedaj lahko doma, istočasno pa nam je povedala, da bo pogrešala predilnico, saj je rada delala. Pogrešala bo sodelavke, s katerimi je dolga leta delila vse slabo in dobro. Marta Starčeva nas je zapustila že v lanskem poletju. Dopolnila je petinpetdeset let in se odločila za upokojitev. Tik pred to odločitvijo jo je prizadel infarkt. Bila je v bolnici in na zdravljenju do januarja tega leta, sedaj pa se je poslavlja od sodelavk. Tudi Marta je vzgojila tri otroke in ker je samohranilka, ji ni bilo lahko. Tudi ona je bila bolehna, kljub vsemu pa je bila Marta vedno optimist. Na koncu pa moram zapisati tudi to, da nas je zapustila tudi naša Meri. Kdo je ne pozna, Mari Plutove iz Drašič, ki seje 18. 3. 1959 zaposlila v naši predilnici? V času zaposlitve je delala na dvojenju, sukanju, snemanju in čiščenju preje in povsod, kjer je bilo potrebno. Delala je vestno in z veseljem. Novoteks je bil njen drugi dom. Pravi domek pa ima v Metliki. S pokojno materjo sta si kupili lepo stanovanje. Meri je dolga leta skrbela za bolno mater in ob skrbi zanjo se ni niti zavedala, da je tudi sama bolna. Po materini smrti se Meri ni več vrnila na delo. Invalidsko so jo upokojili. To novico je Meri z jokom sporočila v predilnico. Tudi nam vsem je težko, saj smo izgubili več zvestih sodelavk. Ob odhodu jim želimo več zdravja in veliko zadovoljstva v zasluženem pokoju. Sodelavci • •• Zahvala Vsem, ki ste ob smrti moje drage mame z nami sočustvovali, darovali cvetje, izrekli sožalje ter pokojnico spremili k zadnjemu počitku, iskrena hvala. BETI RADEZ Zahvala Ob izgubi mojega moža Vinka Štiha se iskreno zahvaljujem OO sindikat DO Novoteks, sindikata TO Tkanina, sodelavcem predilnice, društvu upokojencev, prav posebno pa sodelavcem obrata družbene prehrane za izrečeno sožalje, spremstvo na njegovi zadnji poti in podarjeno cvetje. žena ANA NOVOLETNI KOLEDAR Začudilo me je, ko so se ob izteku starega leta 1983 delili kot nekakšne vrste novoletna darila stenski koledarji. Najprej je v nos stopil tisti prodorni vonj, ki se gaje koledar nalezel ob samem tiskanju. Ko pa ga je delavec odvil in se zazrl vanj, pravzaprav ni imel kaj dosti videti. Letošnja oblikovna rešitev je blago rečeno zgrešena, da ne rečem osladna. Res škoda, Novoteks je tovarna, ki si nedvomno zasluži boljši stenski koledar, ki bo dostojneje prezentiral firmo na stenah naših domov, na zidovih naših poslovnih partnerjev. Spomnim se koledarja dve leti nazaj, ki je bil oblikovanz modrim nebom ter dvema obešalnikoma. Narejen in oblikovanje bil zelo kvalitetno ter se je gotovo lahko meril z najboljšimi koledarji, narejenimi v tistem letu v Jugoslaviji. Ce izhajamo s stališča, da je vsak koledar narejen pač izključno zaradi uporabe (informacija o dnevih ter okras na steni), letošnjega lahko uporabimo izključno za informacijo o dnevih, pa še to je treba premisliti, ker ti lahko dandanes že vsak obrtnik ponudi lepši in boljši koledar. Na zadnjem sestanku D ITT v Metliki so vsem gostom razdelili Novoteksove ovojne mape z značko ter stenski koledar. Čeprav neposredno nimam nobene povezave s tem, me je bilo kar malce sram, kaj smo jim dali za spomin. Resje težko najti doma steno, kamor bi ga lahko obesili in tako popestrili bivalni prostor. O kakšnem varčevanju ni mogoče govoriti, kajti tudi za majhen denar je mogoče narediti estetsko in zanimivo stvar. Ne vem, kdo je bil letos oblikovalec Novoteksovega stenskega koledarja, vendar svetujem za prihodnje, da se tudi takšnim zadevam posveti več pozornosti. Naj bo to prispevek k našemu kulturnemu prazniku, ki naj bi ga ne praznoval samo 8. februarja, ampak skozi celo leto. RUDOLF VLAŠIČ PREDILNICA METLIKA IZ OLIMPIADE ’84 VESELI ZMAGOVALCI — VVenzel, Franko in .lulen s kolajnami (prva zgoraj) na novinarski konferenci, eni najbolj množičnih doslej. PROSIMO, OPROSTITE... Pri pisanju koledarja delovnih dni za leto 1984 sta se nam v tabelo A vrinili dve napaki, kiju danes popravljamo. Pravilna znaka morata biti na mestih, označenih s puščico. Popravite si koledar! Uredništvo (A) 1984 i 2^ 3^ J 5^ 6 7_ 8^ 9^ 10 11 12 po 0 to V [ 0 sr ČT jj}. TF m če 0 TI m 0 0 S pe m m 0 m- 0 0 0:_ SO 0 m m ■■i 0 0T 0 □ ne D a a ■ □ D B D D o n D po 0 0 m m 0 0 0 0 0 m to m 0 0 0 m 0 0 _0_ 0 0 sr H a m 0 2L 0 E 0 0 0 m 0 če ' ' 0_ 0 0 m. 0 0_ 0 0 0 0 pe s 0 m 0, 0 □ 0 0 0 SO 1 nn [/i 0 ne o 1 m D a O a □ D O D n a po 1 nn, mn 0 jTL 0 0 ITL 0 0 0 0 @ to Ta ED in 0 0 0 0 0 ' 1 HW 0_ 0 0 0 _0i 0 ' 0sf 00 0 Ji. 0 ZT l'OLeoAK n po ^ To 19 e« 0 1 j J 0 —1 j 0 0 0 0 0 TV. a m po •'"‘M 1 0 0 to Ji jLijjj ta M. JU sr 0 Ji UT Esi i ei . ’ 1 i. L 0 0 če 0 0 0 1 n»] i 01 % 0 pe 0 0 M. sS !l so i b n □ ne a a a a a po [io) 0 0 S. to in 3 0_ Z/ 531 L/ 1 |iJ l=1=y E3 O LETNI DOPUST KAPACITET LETOVANJE v NAŠIH POČITNIŠKIH Poleg stalnih počitniških kapacitet, to je počitniških hišic v Sabunikah pri Zadru, garsonjer v domu v Selcah in Piranu ter planinske koče na Veliki Planini, bomo tudi letos postavili kolice na več koncev našega Jadrana. Tri prikolice v avtokampu III Padova na otoku Rabu, dve prikolici v avtokamp Njivice na otoku Krku, dve prikolici v avtokamp Sirena v Novigradu, dve prikolici v avtokamp Zelena Laguna v Poreču in eno prikolico v avtokamp Cikat na otoku Lošinju. 1. SABUNIKE V Sabunikah pri Zadru je na voljo 36 ležišč v štirih enotah po 5 ležišč in štirih enotah po 4 ležišča. Vsaka enota ima svojo kuhinjo in spalni prostor. V vsaki enoti so tudi sanitarije. S seboj moramo prinesti posteljno perilo, kuhinjske krpe in čistila. Vsa potrebna živila lahko nakupimo v naselju ali pa v Ninu, ki je od Sabunik oddaljen 3 km. 2. SELCE V domu, ki leži 200 m od morja s peščeno plažo, je na voljo 36 ležišč v sedmih posameznih enotah in dveh, ki se lahko po potrebi združita v eno. Vsaka enota ima dva prostora, in sicer kuhinjo in spalni prostor ter sanitarije. S seboj moramo prinesti le posteljno perilo, kuhinjske krpe in čistila. Dom ima urejeno parkirišče in za stavbo nekaj prostora, kjer bomo lahko ob večerih posedeli. Tu se bodo lahko igrali tudi otroci. 3. PIRAN Za letovanje v Piranu sta na voljo dve garsonjeri, oddaljeni od morja 100 m. V vsaki garsonjeri so štiri ležišča, kuhinja in sanitarije. S seboj moramo prinesti le posteljno perilo, kuhinjske krpe in čistila. 4. PRIKOLICE L AVTOKAMP III PADOVA NA OTOKU RABU Avtokamp III Padova je oddaljen od Raba samo 1 km. To je majhen kamp, v katerem je samopostrežna trgovina, tržnica, mesarija in restavracija. Plaža je peščena, v morju pa je mivka, zato je posebno primerna za majhne otroke. 2. AVTOKAMP NJIVICE NA OTOKU KRKU Tako kot Selce, je tudi otok Krk zelo primeren za letovanje, kerje blizu in ni vezan na trajekt, zato po novem mostu pridemo v Njivice že po dobrih dveh urah in pol. V kampu je trgovina in restavracija. 3. AVTOKAMP SIRENA NOVICRAD Še iz prejšnjih časov je Novigrad zelo priljubljen kraj za letovanje, še posebno zato, ker smo dolga leta letovali v najetem počitniškem domu Zelenica. Zaradi tega in pa tudi zaradi zelo dobrih prometnih zvez smo se že tretje leto odločili za postavitev naših prikolic v avtokampu Sirena. Ta kraj je še posebno primeren za tiste, ki nimajo osebnega avtomobila in so vezani na avtobus, še posebno ker vozijo avtobusi direktno iz Novega mesta. 4. Tudi avtokamp Zelena Laguna v Poreču je obiskan. V kampu je restavracija, samopostrežna trgovina in več kioskov. Posebno veliko je možnosti za rekreacijo in zabavo, ki jo pogrešajo predvsem mladi in mladina. 5. AVTOKAMP CIKAT NA OTOKU LOŠINJU Predvsem zaradi podnebja, zelo ugodnega za nekatere bolezni, smo se tudi letos odločili, da postavimo eno prikolico na Loš Lošinj. Ta kamp je zelo velik, vendar dobro oskrbovan in čist. Tudi tukaj je trgovina in restavracija, kjer dobimo vse, kar potrebujemo. 5. VELIKA PLANINA Vsi tisti, ki jim bolj prija višinski zrak, pa se lahko odločijo za kočo na Veliki Planini, ki je od gondolske postaje oddaljena nekaj minut. V treh sobah je na voljo deset ležišč. V kuhinji in sobah je na razpolago vsa potrebna oprema, tudi posteljno perilo. S seboj je potrebno prinesti samo kuhinjske krpe in čistila. TERMINI Termine smo določili za devet nočnin, in sicer: od 7. 6. do 16. 6., od 16. 6. do 25. 6., od 25. 6. do 4. 7., od 4. 7. do 13. 7., od 13. 7. do 22. 7., od 22. 7. do 31. 7., od 31. 7. do 9. 8„ od 9. 8. do 18. 8. od 18. 8. do 27. 8., od 27. 8. do 5. 9. itd. Če bo veliko prijav, bomo tako kot vsako leto v Selcah in Piranu skrajšali termine na 7 nočnin. Menjava za Veliko Planino ostane tako kot med letom ob 12. uri, za vse ostale kapacitete pa ob 10. uri. (Nadaljevanje na 24. str.) PRIJAVA za letovanje v Sabunikah, Selcah, Piranu, prikolicah v avtokampu Sirena v Novigradu, avtokampu III Padova na Rabu, avtokampu Njivice na Krku in avtokampu Cikat na Lošinju ter koči na Veliki planini. Ime in priimek. T ozd—sektor—oddelek Letni dopust želim izrabiti v času od................. do.........to je nočnin, Poleg mene bodo letovali še naslednji družinski člani: Ime in priimek..........leto rojstva.....sorodstvo......zaposlen pri. Prosimo vas, da točno napišete leto zadnjega letovanja v naših počitniških kapacitetah in kolikokrat ste že letovali v glavni sezoni in izven nje. Datum: Podpis prijavljenca Prijave oddajte najkasneje do 15. marca 1984 v obratni pisarni ali v kadrovskosplošnem sektorju pri referentu za družbeni standard. Datum sprejema: KADROVSKO-SPLOŠNI SEKTOR NAVODILA ZA RAZPOREJANJE DELAVCEV ZA LETOVANJE V POČITNIŠKIH KAPACITETAH 1. V času kolektivnega dopusta TOZD KONFEKCIJA 1 Novo mesto in TOZD KONFEKCIJA 11 Vinica se polovico kapacitet odstopi tem temeljnim organizacijam. 2. V sezoni od 25. 6. do 27. 8. se dvakrat zaporedoma upošteva prijavo delavca, če sta v delovni organizaciji zaposlena oba zakonca, če pa je v delovni organizaciji zaposlen en zakonec, sejo upošteva vsako drugo leto. V sezoni imajo prednost prosilci s šoloobveznimi otroki. Prosilci morajo zagotoviti polno zasedenost kapacitet. Če enoto uporablja manj oseb, kot je ležišč, se plača za vsako prosto ležišče še polovična cena, če pa enoto uporablja več oseb, kot je ležišč, se plača za odraslo osebo, za katero ni ležišča, polovična cena. Predšolski otroci v teh primerih letujejo brezplačno. Prosta ležišča se doplačujejo samo v sezoni (velja za Sabunike). V počitniškem domu v Selcah. Piranu in prikolicah se prostih ležišč ne doplačuje. Nove cene za letovanje bomo objavili naknadno na oglasnih deskah. Znesek za plačilo prijavljenih nočnin bomo odtegovali v treh zaporednih mesečnih obrokih, in sicer od osebnega dohodka za mesec junij, julij > I ; DOPISUJTE 1 ; V GLASILO \ NOVOTEKS \ > < g! GLASILO Jj? $ NOVOTEKS*^ Na koncu bi vas radi obvestili tudi o tem, da je vsako leto zelo veliko pripomb od sosedov v Selcah in Sabu-nikah, da naši delavci motijo in kalijo nočni mir. Zelo veliko pripomb je bilo tudi od naših delavcev, ki menijo, da se s takšnim načinom veseljačenja uničuje inventar, za katerega je bilo porabljeno mnogo sredstev, pridobljenih z delom vsakega posameznika. Ne kvarimo ugleda delovne organizacije, ki nam je omogočila, da lahko svoj dopust preživljamo v tako prijetnih in lepih počitniških domovih! Izpolnjene prijave sprejemajo obratne pisarne in kadrovsko-splošni sektor (referent za družbeni standard) do 15. marca 1984. Kasnejših prijav ne bomo upoštevali. ZBRANO PRI ČEBELICAH — Igramo se igro, v kateri otroci ločijo in poimenujejo pojma PREJ — POTEM. Katarina: „Prej je pomlad, potem pa spomlad”. — Beno mi je iz omare prinesel sukanec k mizi in mi ga ponuja, reče pa nič. Zato ga opozorim, da se reče: ..IZVOLI." Natalija pa se zraven oglasi: ..Mamici se pa reče daj mi.” in avgust. DARJA NOVINEC f Vreteno 1. samostojna vprašalnica, 2. znak za kem. prvino, 3. industrija nafte (hrvaški Petrol), 4. starogrški denar 1/60 talenta, tudi vrsta razstrelilnega orožja, 5. predgorje Bjelašnice, znan marš vrhovnega štaha med drugo sovražno ofenzivo proti Foči (1942), tudi eno od tekmovanj na ZOI 1984, 6. predstojnik pravoslavnega samostana, 7. mlatišča, 8. znano letovišče — mesto in luka na zahodni obali istrskega polotoka, 9. duhovnik starih Perzov, 10. delniška družba (nem.), 11. kratica za utežno enoto (ena milijoninka tone). Če ste v januarski številki našega glasila pravilno rešili vreteno ste dobili: 1. R, 2. RE, 3. ERA, 4. RAČE, 5. PEČAR, 6. PREČNA, 7. REPNA, 8. PENA, 9. PEN, 10. EP, 11. P. Pri reševanju vretena vam želi uredniški odbor obilo prijetnega razvedrila. DeKa Slika na naslovni strani: Ivana Kobilca (1861 -1926) POLETJE, 1889/1890, Narodna galerija v Ljubljani *%%%%%%%%%%%%%%%%%%■ — Gledamo značke, ki so bile izdane ob 35-ietnici Novoteksa. Robi: ..Tovarišica, jaz pa nimam take drugačne, ampak druge." — Ob kulturnem prazniku se pogovarjamo o zvrsteh kulture, pesnikih, pisateljih in plesalcih. Otroci odgovarjajo na vprašanja vzgojiteljice: „Kako imenujemo tiste, ki pišejo pesmi?”..Pesniki.” Še naprej o pisateljih, skladateljih in na vprašanje: „Kako imenujemo tiste, ki plešejo?" Otroci odgovorijo: „Plesar.” f ^ SODELUJTE! V' počastitev dneva žena bomo v Novoteksu tako kot prejšnja leta organizirali razstavo. Tokrat se ne bi omejili samo na ročna dela, zato vabimo k sodelovanju prav vse zaposlene, ki se ukvarjajo s kakršnimkoli hobijem (poleg ročnih del tudi zbiralci znamk, značk, pokalov, raznih starih predmetov, kovancev oz. karkoli bi bilo primerno razstaviti). Le z vašim sodelovanjem bomo lahko pripravili kvalitetno razstavo. Vse prispevke prinesite Darji Cesar v kadrovsko— splošni sektor do vključno 5. marca 1984. Kulturna komisija V_____________________y MAMO TDUTaMTpUMM NOVO MOTO JUT NOVOTEKS NOVOTEKS je glasilo tekstilne tovarne Novo mesto. Izhaja vsako zadnjo sredo v mesecu v nakladi 2100 izvodov. Glasilo ureja izdajateljski svet: Hinko Sintler (predsednik). Brane Franko-vič (glavni in odgovorni urednik), Jana Jovič, Mojca Peroci, Katica Zuanovič, Brane Drganc, Alojz Štr-benc, Bojan Luzar, Marjan Žalac in Rudi Vlašič. Uredništvo: NOVOTEKS, Novo mesto, Foersteijeva 10 — Časopisni stavek, filmi in prelom: DITC Novo mesto, TOZD GRAFIKA; tisk TOZD Tiskarna Novo mesto.