uto LUin. unca 105. V Ljubljeni, v nedelio 10. noja 19Z5. Cena Din v— UhaU fStk dan popolđae, Izrzemšl nadali« tn pravnike. — lasaratt: do 30 petit i 2 D, do 100 vrst I D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano. Izjave, reklame, prckUci beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. — „Slovenski Narod«' velja letno v JuposUvlji 240 D. za inozemstvo 360 D Upravni«vot Bnallova nllea atev. 3, pritllcto. — Telefon žiav. 304. • Vradalafvo: Hnaflova nllea at. 9V I. aadatrople, — Teleion atev. 34« IV Poštnlna platana v gotovini. Kaj ioci slovenske naprednjake ? Že dolgo časa si zastavljamo vpra* sanje o slovenskih naprednjakih ln se začuđeno vprašufemo, zakaj in kako se slovenski naprednjak! in nacijona« listi ne irsorejo ujediniti, da stvorijo močno in nezlomljivo falango proti slovenskemu k^rika^izmu? Potreba te fronte je jasna! Menda ni dvoma r.a nobeni strani, da ta kleri* kalizem v kozarcu vode potopi in u£o* nobi vse slovenske nanredne frakcije, Če ga ne zadrži najmočnejsa napredna stranka, SDS. Kaf moreta storiti samo* stoini kmet in narodni socijalist, ako vlada v Ljubljani, Mariboru in Beo* gradu kleHka^ec? V tem slučaju bi pač ne moglo biti govora o politični svobodi. Kaf še, da bi aspirirali na celoVuprro ©blast v Sloveniji. Liudje in nolitiki, ki se ne znajo podrediti potrebam naći* jonsmega bloka ob popo^ni samostoj« no^ti fn vplivnosti svojih strokovnih programov, bi se še manj uveljavili napram vladajočemu klerikalizmu. Zato je povsem razumljivo, da se ▼prašamo, zakaj se slovenski nanreds niaki ne morejo združiti v taktično fronto in zakai se na veliko veselje nas zadniaškega klerikalizma med seb-oj pobijajo, mesto da nastopajo složno za. svoje oddvoiene strokovne, odnos* no stanovske in pa skupne nacijo* naJrse ideale? Vsaka politična kooneracija zahte* va kompromise. Stranke vstopajo v koalicijo s primernimi pogodbami in a programi, ki se medsebojno koncedi* rajo. Zflkaj bi taka kooperacija bila v 57oveniji n. pr. med narodnimi socija* listi in rflznimi nesposobnimi sorijali* stičnimi frakcijami mogoča, dočim je nernoocča kooperacija z največjo in n^iholj socijalno napredno stranko, s SDS? Narodno * socijalistična stranka je že ćelo kooperirala s klerikalci! Isto velja za slovenske samostojne kmete! Z napredno, tuđi za kmetske interese najboli dovzetno stranko, s SDS nočejo sodeTovari! Zakaj ne. tega ne morejo noveđati! Pač iz osebnega sovrastvai Tn vendar se ne pomišljajo sodelovati s takozvano slovensko repu« blikansko stranko gosp. Preneluha, ki je do včeraj očitno podpiral klerikalno avtonomiio in izdajal s klerikalnimi denarj: Iiub^janskega «Avtonomista» in sedaj <*Republikanca». Kje je tu na* če'lnost in doslenost? Danes pa sklepa* jo naravnost nezaslisano površno, la* hkomiselno in avantursko pogodbo z Radi^evo stranko! Zakaj to cenlienie naprednih moči. odkod taka medsebojna sovražnost? Tu pač ne odločajo načelni, programa« tični raz^ogi, marveČ samo osebna ne* ra^no'oženja in sovraštva! Je žalostno r>os^\-ie slovenske poetike: Te stran* ke rT^toiajo radi političnega rovarstva in ^dražbariie in da napredne frakcije vodijo voditelji, ki hočejo igrati v jav* nem živMenju politično vlogo in napra* viti kariiero, ne da bi se zavedali svoje ve?i' e odgovornosti. Drudače si ne moremo misliti in raz^rfati, da se iščeio vse mogoče koaH* ciie s prevratnimi komunisti in zagreb« 5kimi radk'evci, le da se onemogoči skupna nacijonalna in napredna fronta. Nekaj na je, kar je treba enkrat jrsno in odločno povedati, da čuje vsa slove.-S?'a. javnort. K'icania na združi* te.- sTovenskih mnredniakov je bilo dovo'j! Sedaj nrihoi čas, ko se naj ma^e stranke od^čiio: ATi za koopera^ ciio in cvent. združitev ali pa primerna proti"kciia, ki rai na drugi podlagi združi nanredne STovence proti anaci* jVa'ncmu in kulturno nazadnjaškemu k'cT-^-fl^j-^Tnu. Čc taVrozvane nanredne frakcije no* Čejn nacijonalne fronte v S'oveni.ji, znači, da nomagajo tej organizaciji in žega činitelja našega javnega življenja, zna'i, da romačaio tej organzariji in da jo hočefo s cepitvijo nanrednih vrst s^T-ot-t« v državnemu krmi'u. Kako fantastični so trsti samostojno* kmetski voditelji in narodno*soci»ali* st'^ni s"r?nVarii, ki menijo, da se lahko šn'iio s SLS! Kakor Ha ta stranka pri C'cnt. povratku na ob^ist, kakrSno je užvp'a pred vojno, lahko pozabi na svoi ku'turni program in ne nažene vse 5ku"»f?f v — cerkev in v spovednico! Združitev napredne fronte se lahko izvrši samo z najmoČnejšo nanredno stranko, ki razpoTaga z najlepšim šte* •vilom slovenske napredne inteli^ence, z nazvečjim števiTom navdušenih vo* licev. 2 najsposobnejšimi politiki, z r>*rvdu.5enimi nacijonalnimi idealisti. — KGmur ie do dela in ne do zdražbarije, nafdr dovoli nolja, udejstvovanja v teh vrstah nacijonalnega in napredneg* bloka) Problemi male antante Prihod in sprejem ministrov, — Rusko vnrašanje in Mala antanta. — Franciia pozorna na konferenco. — Bukarešta, S maja flzv.) Ministra dr. NiDčiĆ \n dr. Beneg sta đanes pnsuela serakaj. Pozdrav oficij-^len. Med dr. Nin#-(?em in đr. Bene5ern se jf že srojefasno obra\-navalo — rusko vprašanje. Kakor znano, je pred desetim! meseci na praški konferencl Male antante Hcmuneka snrož!-la rusko v-prašanje ter je zahtevaia precizno stališče Male antante. Zunaaji minister Duca je takrat zahteval, da naj Mala sn-tanta vstavi v «vo1 đelovni program besa rabsko vprašan;e. Dr. Benes. je bil naspret-nega mnenja, kf»r se češkoslovaška n« mo-re odreci trgov*kitn zvozam svoje industrije z Rusijo. Dr. Bene?u ?e je konrno posrećilo nisko vpražanje ppraviti ad acta. Po konferenci je potnunski ztsnanji minister izjavll. da rusko vprašanje ni skupno vprašanje Male antante, marv« privatna zade-va vsake posamne član'ce. Ođ praške kon-ference dalje so se razmere bi^tveno spre-menile. Stališče sovjetske Rusije napram Mali antanti je več ali manj neprijazro. Tz Moskve se je pričeia o?tra ofenziva, ne samo proti Bolgarski in Romanski, marveč tudf proti Jugoslaviji. ju^oslavijo seđaj uajbolj fntere«ira nacrt fronte preti komu. nističnl invaziji. — Praga, 8. maja (Izv.) »Narođny L*i-sty< javljajo iz Beograda o stališču Jugoslavije napram komunistični akciji. Med drugrim naglagajo: V političnih krojiti opozarjajo na to, da so vse države znov* primorane odbijati navale komunistične intemacijortale. čeprav &o s sovjetsko vlado v prijaznih st.ikih. V Moskvi pro^la.^aio komunistično rnternaei-Jonalo za nevtralno in ćelo od vlade neod. risno organizacijo. V Beogradu prevladirjc nazor, da posamne države, će komurtističn* Internacijonala ne odneha od svoje teror?, st'čne akcije, zaprosi Jo prt sovjetski vlad:T da vstraja pri Izjavi lojalnosti, kl Jo Je eov-jetska Rusija dala vae?r» vladam. Dosledno tej Izjavi naj bi komunistlčnt internacijo-nafi, £e bo tuđi v bodoče kakor doslej nje. no delovanje naperjen© orotl miru Fn redu v ostalih državah, odpovedan sedež v Mo. skvi. — Beograd, 9. maja. (Izv.) Tz Bulvare-5te je danes zjutraj prlspelo kratko brzo- javno poročHo o prihodu zrtnanjih ministrov dr. Ninč;ća in dr. Bcneša v Beograd. Znnanii relnfster đr. Ninč?ć je s svo?o soprogo in v spremstvu kab!netnej?a šefa dr, Vučkovf^a šefa Presbfroia Ivkovića !n strckovn'aka dr. Antfća ob 15. popoldne pr?. sr?f v PuVa-e«*o. Na postar! sfa po'es osob-;a ?us:os1overrkcga pc^P^štva pozdrav:fa dr. N-nč?ća rorrnnski ninanil m-nlster z. Duca in ro^unskj poslanik na našem dvoru g. Emanđi. Ceškoslova^kl zunanij ministar dr. Be-neš le prispef ob 20. zvečer v spre-r-stvu nradnišk^h strokovnfakov zu^anlega m'n?-strstra. Na kolodvoru so iskreno pozdravili dr. Beneša tn'nJster g. Dne? b!vš; ro-munskl poslanik v Praci rl'ot, češkaslova-škj fn Jugos!oven5kl poslanik. Posebnemu dopisniku ^Avale« je zur.a-njl nrinister snoči izjavil: Seđan?a posvetovan?a Male antants !«t»a?o važnost za vso Evrcpo. ker Mala an-♦s^ifa predstavlja državno s'!o prve vrste. Netočno je, da bi med menoi in gospodom Ducom obstoial kak nesporazum glede Bolgarske. — Prasra, 8. maja. (Izv.) Iz Pariza jav- I:ajo: objavUajoč kor>ierer»čni program Male antante francosld tisk prip'suie posve-tovanjem državnikov te skupine ?zre*?no važen polit'čen pomen zlasti z ozTrom na dogodke na Bolgarskem, na ?zvol?tev Hin-denbursa za nemSkega đržavnega pred^ed-nfka !n z oz?rotn na časop'sno kampanjo o pHklmčhvenem problemu Avstrije Netnči.H. »Temps-i posveča konferenci posehen uvodnik, v katerem podcrtava prijateljsko raz-iTierje držav Male antante do Francije. — Prijateljstvo do Franctie1 je ponovno dokumentira! tuđi dr. Beneš s svojo čestitko Briandu. — Bukaresta 9. mala. ftzv.> Za danes Je Tiaslednji oficijelni program: Ob 10. do-poldne pr\-a konferenčna seja. Ob 13. obed. ki ga priredi prestolonaslednfk Karei na ča^t gostom. Istoča?no skupni obed došlih nervi-narjev v hotelu Atineju. Ob 16. nadaljevanie konferenčne seje. Ob 18. čajanka v češVo-slovaSkem poslaništvu. Ob 20.30 gala večer-ja v dvoru Cotroceni. Pariameniarna situacija Važnejših do^odkov ni. — Pretirane vesti o zagrebški anketi. — Fantazije o nevtralni vladi generala Stepanovića. — Beograd, 9. maja (Izv.) Nikakih važ. cejšjh dogCH'kov. PoroMlu o razpravah anketne komisije v Zagrebu so zelo pretira-na. Zagrr*»b5ki listi v re-^lci prinašaio razne razgovore in izjave čianor anketne komisije, kl v btetvn prav nič ne spreminjajo sedanjega položaja vlade. Danes ob 11. đopoldne so se sestall mi. nistri na kratko sejo pa<1 pređseđstvom mi-nistrske^a pređseđnika Nikole Pašića. Kabinet je danes formalno prlseg^l. V narodni sUupščini ni kaki h do^odkov. Vlada popolno mrtvilo. Stupščinsko pređ-sedstvo je refievalo samo svoje tekoče 2a-deve. Za prihodcje seje narodne sknpScine tuđi ne vlada posebno zanimanje, ker so na duevnem redu z^olj formalne zadeve. Stanovanjskl zakon bo prihodnj! teđen po kratkem po~topaniTi absolviran in takoj ob-javljen. Velja ođ 13. maja đalf«. V radikalnih krogih Je nastalo veliko nezadovoljstvo proti oostopanju posl. dr. Janjifia napram Radiću. Nekateri s±-cer na5,^3Rajo. đa je to storil đr. JanjIĆ 1*? iz kurtoazije, vendar mu zamer-fjo, da je kot ćlati np'prf^trgnske anketne kom?«*'-je s tem aertankom relo komprcmitiral resnoat an-ketnega odbora samega. T BeosT»du so se snoči !e v takozvanih koiiventrklih, In privatnih pomonkih tTosil^ kombinacije o novi -»nevtraTnl vladi.,* To vlado naj bi sestavil naš vojvoda Stepa Ste. p a n o v i č. Zagrebški t'sk, zirvpt: oni bloka-škjh strank, priobčtije danes na ćelu lista senzacfjonalen naslov: ^Nevtralna vlada vojvode Stepanov1<5a.^: Te za.^rebške vesti. kl nišo resrie in i*o brez vsake podlage so izzvale đanes v Beogralu ironične in sar. ka?tične pripombe. Zuačilno pač je. da kadar se naS vojvoda Stepanović pojavi v Beogradu, trkoj vzplamti gjoverica o novi r^egovi mtMJi za sestavo nevtralnc vlade. Vojvoda Stepanovlć ima povsem druge in ražnejse dlje pred očmi. Naravno Je, đa kot predsednik Narodne Odbrane, redno pribaja na eeje glarnega odbora, kjer se Iz. ključno razpravljajo razni prosvetni hi go-»podarsk! problemi, ki j5h skuša realizirat! Narodna Odbrana po ujedinjenja m/*đ narodom. Maščeualnl politični atentat na Dunala Bolgarka ustrelila v gledališču ^akedor«kega trgovca i~ težko ranila njegovo soorogo in svaka. — Naoaua?ka priieta« — Dunai- 9. maia. (Izv.) Pri predstavi Ibsenovega »Peer Oyntam umoriti Arnavtovića. Arnatović je pred 15 leti ubi! v Soini dva dobra Makedonca. Sklcn'ja ie maščevanje. Ker so Ar-; navtoviča pcznall akoraj vst Bolsari, ji ni I bio mogoče ca umorili na ulic! ali v hotelu, ker bi jo gotovo Bolgar! tak1"! ubili. Ju-tranji listi dalje javljajo. da med predstavo »Peer Gvntz«- ni navzoča boćarska družba ničesar sumljivc^a opaziš v krern??.h n?.v>?.+ da'ke. Med prizorom, ko se potapija z vcli-k^m gromom in treskom »Peer Qyntova- la-dja, sa se zsčuii močni poki. Mor'lka ie na-menema, ker ji je bila poznana drama, po-čakala na ta prizor, da bi nemoteno izvršila svoj noklep. U^oiovIJeno ie bilo đa'je da so nosili vsi Bolsari pri sebi samokrese. NARODNA ODBRANA. — Beograd. 9 maja. (Tzv.) Včeraj ves dan je trajala pad predsedstvom generala Stipe Stepanovića plenarna seja Narodne Odbrane. Soslasno je bilo skleujeno posvetiti posebno pozornost Narodne Odbrane proctntnim in e-*)spovInrT^!m pr:ifkam v Južni '■' ;:. V tem oz!ri; je bi; izde!3n poseben prosrarr. Da!?e ie Narodna Odbrana sklenila stopit! v na^esnejše k«fturne, sosnodarsko - politične In sofošne stike z L?nbHaro, Zaarrebom ln osta1?xni kraji. ki so pripadali por^ele pod avstra-ojirskl režim. Za sjlavnega tajnika Narodne Odbrane ic bil izvoljen general v pokoju Voja šivano v i ć. O rezultatih seje je poroča! Nj. V. kralju general Stenanović. Njegova avdijen-ca je trajala dve uri. OBCINSK7 VCLITVE V ZAGREBU. — Zagreb, 9. maja (Izv.) Jutrn, v ueđe-IJo bo občiuske dopolnilne volitve. Zagreb voli 25 noviri obCinskiti svctovalcev. Vlože-nih je 11 list, Največ gla Načelnik glavnega g:enera!nega štaba armijski sene-ra! Petar Pečić je snoči odpotoval na inspekcijsko potovanje v Sloveniji. Se-boi nosi tuđi listo s'ede imenovanja novih briffadn!h generalov. Genera* Pečič ostane v Slovenije! do konca rr.eseca iunija in po-ser: najbrže tuđi letovišče B1 e d zz nekaj tednov. 25 MILIJONOV ZA REKO. — Rim, 9. maja. — V zadnjem miuiEtr-ekem svetu se je «kl-*nf!o dati pomoč za gospodarske potrebe Rc-ke. Fraančni min!-eter De Stefan! je nakazni rali tega kredit 25 railijonov lir industriji 2n trgovini v re-akem zne-stu. Ta *vota po da na disporlc^jo »avodu Banca đ* Italla a 1. julijem t- I. Obre-sti bodo najnižje. Pro-jčujelo se med finanč-Dim tn gospodarskim mfni^trom moda-ltteto za kre-^ite posarneznim ind-jstrijam. ki so ec? obrnle za podporo do vlade t fnrrho, da bi se izrile fz situacije, ki je nad vse «a-loctna. (Nakazana je tako precej£njx pomoč, ali keđaj fn kako pridejo prizađetl, ki prosi jo za mijnost, do nje, ;Je So ođprto \-pra-šanje). ZVEZA SLOVANSKIH NOVINAR JEV. — Praga. 8. maja. (Izv.) V prostorih Udruženja češkoslovaških novinarjev je bila včeraj konferenca, na kateri se je raz-pravljalo o potrebi obnovitve vseslovanskc novinarske zveze, kakor ie obstojala pred vojno. Skienjerto je bilo v najskrajšem ča-sn sklicati sestanek zastopnikov posamnih organizjacij, na katerem bi bil izdelan nacrt za obnovitev Zveče slovanskih novinarjev. SVEČANA AVDHENCA AVSTRIJSKEGA POSLANIKA — Beograd, 9. maja. (Tžv.) Dosedanji poslovni odpravni odpravnfk avstrijskega poslaništva s. rioffinser je iinenovan za poslanika. Za danes opoldne je doloćena svečana avdijenca, pri kateri izročl poslanik Nj. VeL kralju akreditivna pisma svoie — Beograd, 9. maja (Izr. Ob 12.) V rrrvsotnotti per'a kabineta runanje^a mini-stra Icc Novakovića ln leg:acljskeg^a svet-nika životima 5e bila đanes n« dvoru »većina !zro5itev akreditlrnih pišem arstrijskesr^ poslanika. Isroeitev se je izvršila po pred. pisanera đroraem cereraonIjeln. MADŽARSKA VLADA O REVIZIJI TRIANONSKE POGODBE, Budimpešta, 7. maja (Avala). Na danaSnii konferenci vladne stranke ie irjavil mfn!str-ski predsedn?k verof Bethlen, na vprašanje, a'i bi bilo mojroče načeti vprasan.ie revizije mirovne pogodbe sTudeče: Nadomestitev nepraviin'h in neprimernil? določb trianon-ske pogrrdhe, Je odkntosrčna želja vsakegj Madžara. Če bi nam Imteli zapretl pot n ir» ne razrešlrve, potem bi b!lo to naravno samo voda na mlfn onih, ki so prežeti stare iTrrperija!ist!čne ideologije, LačitI monmo želje, kT nam jih narekujeio r.otranja 2n-snra, od onega. kar smatramo, upoSteva-toč politični položaj, za diplomatsko mr»?o. če. Ce!o to vprašanje ?e pravraprav zaurr^c tn stranka je lahko prepričana, da bo madžarska vlada posvetila vso pokornost ni U> m^žnost. AMERIKA FEOTI PRIZNA- NJU SOVJETSKE RU.SI.JE. — Prs^a, 8. m?jn. »Narodnv Listve ob-]a\ijajo brzojavko pnsebro^a dopisnika te Newynrka, da Amerika odklnnja priznanje sovjetske vlade v Rusiji. Državni tajn'k Kelosff le Izda! nova navodila ameriškim diplomatom v »nožem.-.tvu i?1ede politike, ki jo naj 'zvalaio v imenu ameri?ke v!ade v vpra^anju priznanja sovjetske Rusije. Ta navodila se nanasajo na vesti, ki so bile razsMrjene, da Amerika po odstopu Kushosa razmotriva vpra??anje priinan.Ja sovjetov-Akclja o bližanju Amer'ke in sovjetske Rn-srje izvira iz neoMcijeJnUi kromov. Ta se no more pripisovati američki vladi, kt še cika-kor ne pomišlja na priznanje sovjetov in še ni odločena spremeniti svoje đosedanje politike v tem vprEšanj«. V diplomatičniH" navodil se med drugim pristavlja, da sovjetska Rusija nastopa neprijateljsko proti ameriškim posoiilorri v Rusiji- ANGLEŠKO-AMEKIŠKA TAJNA POGODBA PROTI JAPANU. — London, 8. mnia. Izv. Tekla javlfajc, Narvplivnejši listi obiavlfajo scnzacijonalrsa vseb'no tajne pogodbe, sklonjene med Ve!?-ko Britanijo :n Amerlko. Po te.i pogodbi se obe velesili sporazumevata odstra^!ii ,7a-ponsko z vodllne p-zicf.ie v Tfhem oceanu. Čtanki so vzbudl'i povsod veir javlja, da je italijanski pos1r*n?k v Beogradu Bodrero odpotoval v Rim, dočim je jugoslovenski poslanik v Rimu Antoni-jević prispel v Beograd, kjer je fm cl več razfcovorov z zunanjim ministrom dr. Ninčićem. Sprejet ;c bil tuđi v avdi-jenci pri kralju. "Razgovori r,e spravlja jo v zvezo z italtjansko - jugo slovensko konferenco v Firenzi. Borzna poročilas Ljabljanska borza dane« ni poslovala. Zacrebška borza danes ni poslovala. V prostem prometu so notirali: Cnrfl 12.—, Pariz 325.—, Praga 184.—. Ncwyort 62—, London 3*30.75, Trst 254.50, Duna* 0.08735. INOZEMSKE BORZE. — Corih, 9. maja. Predborra. Beo^ra« 8.35, Pariz 26.95, London 25.08, Milan 21.32 Newyork 517, Praga 15.32. Dunaj 0.007275., — Trst, 9. maja. Predborza. Beojrađ 39.30, Pariz 127.25, London 118.10. Nswyorl * ^4.35. Curili 472 Prasa 72^5, Dunaj 0,0244 Stran 2. »SLOVENSKI NARODt dne 10. maja 1925. Stev. 105. Narodu! Danes 10. t. m. proslavljamo po vsi Sloveniji dan treznosti. Obraćamo se do vsa-fcega posamnika in do vsega naroda z nu}-nim pozivom, naf se zave važnosti in po-mena tega dneva in naf obrne poglede sam vaše, da spozna svoje napake in ob tem spoznanju trdno sktene, da se teh napak iz-nebi! Največ in najbolt grešljo ne-šteti proti treznosti z n ezmer-nim a ž i v a n I e m alkoholnih pi-jač. Menđa ni v našem narod't nikog r, kl bi ne poznal škodljivosti alkohola. Vendar In vkiPb temu vlivamo vaše dan za dnem strup, ki aničufe naše telesno idravjet kl ubija razsoinost in miselnost duha, ki uro-nabija narodovo imetje in ki provzroča ne-šteto nesreč po rodovinah in občinah. Te povođnfi. ki se vanjo potaplja naro-dova moč in lepota, ne more nihče za/ezitt hitre je in izdat ne\e. nego narod sam z od-ločnim odporom svoje volje, ki naf narodu samemu na čast napravi konec tukemu samoubojstvu! Vsako naše defanfe in vsaka naša be-seda bodi izraz in ođfck treznih, faznih misli, plemenitosti našega čuvstvovanja in mo-žatosti, treznosti našega hotenfa! Treznost v vsem življenju pomirja sleherno strast, nstvarfa temeVe bratskemu s~žitju ter na-ravnava pridobitne zmožnosti in tvorne site vsakega posamnika od samovašnih nio. «iurkov fikleđ* znaša dencs 110.001 dinarfcv. Rad bi izvršil svojo obTj:iho na 200.000 Din. Sem pr:sn?vam preko svojih razmer — in če se morejo moji premo'nciši priictlclii in znanci, ki se dos'ej še n:so cd~zval: novabiUi. pridru* žiii omcn:cn:m dejcnicm velikodušno* sti. storijo s tem dobro delo, meni pa ot&išaio moralno obveznost. Prcsrčns hvata vsem graiulanlom, hvala in čast vsem daroveJcem ob moji 60 leinici! Ljubljana, 8. maja 1925. JCS1P TURK. Pod tein naslovom je objavil g. Fr. Erjavec v »Slovencu« Članek, kl vsc-buje menda vse, kar morejo naši separatisti navesti v prilog svojim državno-rravnim in je^ikovnim teorijam. Član-kar išče za svoje stališče zasinmbe pri Rousscauu, sklicuje se na Trubnr.ia, Vodnika, Prešerna in Lcvstika, govori o etičnih in kaj vcm še kakih princi-pih, kaže na Reloruse, na Lntij:e. Fs-tonce, Litvince, na Burjate in Jaku te in misli, da je s tem na ncopui če:i način dokarai, da Slovenci ne smelo in ne morejo biti kaj drusego nego separatisti. Toda znana reč je, da ti<=tit k' preveč dokazuje, ničesar ne dokaže! In čemu toliko sklicevanja, čemu to'iko dokazovann, ako je stvar tako eno-stavno jasna, da jo razumejo ćelo Bf»r-Jati in Jakuti? Čemu toliko prizadeva-nja, čemu toliko napora, ako res tako trdno stoji, da onega duha, ki |e Slovence doslej ohranil, ne bodo iz s!o-venskega naroda izbrisale nobene ad usum Depliini izkonstruirane feoriic ki si jih izmišljuje baje »k sreči ne prevelik del slovenske inteligence, da bi apravičila z njimi svojo hlapčevsko naravo ali pa svoje materijalističke ci-!je?» Ali ne vzbuja baš to priz^-ieva-nje sumnje, da gospod Člankar \n vsi tišti, ki stremijo z njim za istim smotrom, o svoji stvari vendar le nišo tako prepričani, kakor se delajo? Materijalistične cilje predba^va 2. Erjavec vsem onim, ki vidljo spas slovenskega naroda v čim tesnejši politični in kulturni spojitvi s svojimi juž-nimi brati. TeŽko je zoper take očifke polemizirat, ne v tem smislu težko, kakor da bi se ne dali z Jahkoto ovreči, temveč ker se tej vrsti polemike srce upira. Kar očita gosp. Erjavec svojim političnim nasprotni-kom, to bi se dalo po mojem nrćiti, ker naših neodređenih bratov ne srre-mo Se bo'j izolirati, kot so že itak izolirani. Toda če se zlijejo kdaj naša i»e-danja narečja brer nasilja in po čis»p naravni poti v enoten in skupen jcxlk, ali bi ne bila to velika pridobitev za nas vse? Kdor torej misli na pametno zbliževanje naših narečij, v mojih oćch nikakor ni grešnik! Še manj pa vidim v tem kake egoistične cilje! — Nočetn trditi, da naši separatisti ljubezen do našega jezika hlinijo. Ako je meni mil in drag, je lahko tuđi njim. Vendar pa tisto večno podtikavanje neblagih na-menov političnim nasprotnikom vzbu!a sum, da naši separatisti sami nimaio prav čiste vesti. Wie der Suhelm *5el-bu ist, so denkt er von anderen! Ne- 1 mara pj, da je našim avionom istom in federalistom vendar Ie Se nekaj dru-gega bolj pri srcu kot naš jezik! Ce bi bilo stranki gospoda Erjavca na voljo dano, da se odloči ali za naš narodni jezik, ali za politično moč, stavim kaj, da bi se odločila za zadnjo! Mogoče, da se motlm, toda mnogo znamenj In dejstev je, ki govore za to, da je vsa propaganda za narodni jezik le bolj sredstvo za dosego končnega cilja! Gospod Erjavec pravi, da so politična ter kulturna (zlasti jezikovna) s!e-pnmišenja, kakršna si Izmišliujejo danes nekateri politiki, odklonili že Tru-bar. Vodnik, Prešeren in Levstik. Jaz ne vidim, da bi bili to storili. Prešeren se je res dokaj jasno izrekel zoper ilirščino Stanka Vraza — in ji2 smatram za veliko srečo, da je to storil — toda to, kar je bilo enkrat prav, ne more biti večno prav! Zlasti, Če so se razmere tako temeljito izpremenile, kakor so se, hvala Bogu! »Praktična politika je umetnost doseganja možne-ga«, pripominja Erjavec čisto dobro. Kar za PreŠernovih časov ni š!o, gre morda danes, kar je bilo tisiikrat ne-umestno, je danes in če ni danes, pa bo morda čez sto let umestno! Da, čaši so se izprcmenili! Nekdaj smo venomer deklamirali: »V slo^i je moč! Sloga jači, nesloga ilači« in povest o Svatoplukovih šibicah je moral znati vsak otrok na izust. Dandanes poznamo samo še individualizem! Po-seben narod smo ,ki noče imeti s svojimi krvnimi brati nič skupnega! A z isto pravico bi lahko trdil vsak človek zase: »Poseben človek sem!« Jaz živim po svoje, ti po svoje! Tako bi kmalu ne bilo niti nobene republike več! Do taklh konsekvenc mora v istini tuđi dovesti tisto večno poudarjanje in oboževanje individualizma. Če pa je to v skladju z nameni In tendencami rimsko-katoliške cerkve - bi skoro da dvomil! Burjati in Jakuti so morali priskočiti gospodu Erjavcu na pomoč! Obču-dujem njegovo narodepisno znanfe! Toda jaz sem se spomnil, ko sem Čital dotični pasus njegovega članka, Goethe-jevih besed: *Warum demn in die Ferne schweifen — das Oute liegt so nah'!« Ako gospod člankar že zglede navaja, zakaj jih ni nekoliko bližje po-iska'? Pustimo Mongole i Tartare tam kjer so! Saj smo obdani vendar od so-sedov! Ozrimo se na levo, ozrimo se na desno — kaj se naučimo lahko od Italijanov in Nemcev? Mislim, da baš nasprotno od tega, kar nam priporoča pospod Erjavec! Kaj so bili Nemcl malo Še pred Napo!eonov!mi čaši, kai Ita-lijani takrat, ko so bili razkosani in razdeljeni v razne kraljevine? Igrača v rokah močnejšega! Zakaj so eni kot drugi stremili za politično in kulturno enotnostjo? In zakaj Avstrija tako težko caka, da se potopi v pangerman-skem morju? Ali je treba še kakega odgovora na vsa ta vprašanja? Ne, ne od Burjatov in Jakutov se ne borno učili, učili se borno rajši od naših neposrednih sosedov: Nemcev n Italijanov! — Jugoslooenski jaonosti »Goriška Matica« obstoja že sedmo Ie-to, a je Jusroslovensk! ]nvnosfi Se bore malo ali pa prav nič znana. Je ed'na ustanova, potom katere morejo dobivati naši bratje onstran meje dobro, poučna in vse-stransko čtivo v njihovem maternem jeziku. Skozi ce!a leta njenega obstoja je Izdavala letno po več knlts. Knjige so bile po pretežni večini poljudng in poučne vse-bine. Letos bo Izdala Stfri in sicer: »Evf cmija«, zgodo vinska poves-t fz prvih časov k^šfanstva. Ta krasna povest bo nekako nadaljrvanje lansko leto izdane knjige »Zadnji dnevi v Ogleju«. Knjigo Je prircđii prof. dr. Joža Lovrenčič. Druida knj'ga bo »Z^cdovinska povest iz tužne Istre«. Slovensko s'ovstvo pozna 'e malo povesti,, vzetih iz živ'jenja naSih Istrijanov. In vendar sn se odigrava'i v davnini pretresljivi prizori. Ti-le przori bodo opisani v tej knjigi, v kateri bo vple-tena ljubezcnska drama mlađega istrske^a para. Knjigo je spisal prof. dr. Ivo. P r e-& e IJ. < Tretja knjiga bo 2:vctopls nesmrtnesa velikana in IJubfreljn-vzgojitelja mladine »Don Bos co.f Veliki duh tega čudovlte-2a moža Je bll opisan v ncStevilnih Izdaiah v vseh kulturnih evropskih Jez kih. S to knjfeo, kl bo bogato Ilustrovana, dobfmi S'ovencj zrcalo, kal vse premore trdna volja in dobra vzgeja. Knjigo je prlpravil profesor I. M e z e- Cetrta knjiga bo »Koledar za leto 1925« s svojo pestro vsebino in s sll-kami. Knj'.tre bo Izdala Matica v prvi polovici meseca septembra t. 1. Jugo^oveni! NnŠi bratje onstran meje potrebi'jejo č!iva. Revni so obubožali so radi razni neprilik tn zhbsti vsled vojvh razmer, domovja so jlm razb'ta. Omrg'ile-Jo. Naša dr>lžnost je, da Jim prmagamo, da jim lajšamo nositi njihov tcžki jarem. To na§o sveto dolžnost borno Izvršili, Če borno vsi brez izjeme prlstopili k fiori-Sk; Matlui; polet? zavcsM pa, da stnn izvršili našr> sveto dol?nost. si borno sami sebi nab?v?li poučno, ceneno čtivo. NaroČnina znaša za ćelo leto Din 30.—. Poverjeniki Imajo kot odSkodnlno za njihv trud 10 % ubrane svote. Oni poverje-n ki, ki naberejo vsaj najmanj 30 naročni-kov. dobe po en Izvod od vsake knjige za-stonj. Naročniki laliko plaCajo naročnino Din 30 takoj, ali pa Sele ob prejemu knjig v mesecu septembru. Glavno poverjeništvo za ćelo Jugosla-vijo se nahaja v Ljubljani, od koder bodo dobivala poverjsnlštva vse nađaljnje direktive. Vsako mesto mora Imet; po več po-verjenikov, vsak trg in vsaka vas pa vsaj po enega. Oni naročniki, ki želite fungiratf kot poverjeniki, se naprošajo, da to spo-ročijo na spodaj označeni naslov, da jim dopošljemo potrebne t'skovine in dali na-daljnia potrebna pojasnila. Predvsem apeliramo na naSo mestno in podeželsko inteligenco kot nositeljice velikih idcj; pred idejo bratske vzajemnosti morajo lzg;niti vs? predsodk!. Učitelj in duhovnik, vzsojitelja In voditelja na5ega ljudstva, morata v prvi vrsti vplivati in za-staviti ves svoj vpllv, da se Matca raz-5iri povsod, da dobi dostop v vsako hišo. Navajajte z'asti Šolsko mladino in m'adlno, kl se zbira po raznih đruStvih, odseklh 'n zvezah v to, da Izpopolnjuie veliko nalogo, ki jo Imajo kot Jugosloveni v lastni državi, to je, da nikdar ne pznbijo svojih bratov, ki ječe pod ti?jTm gospodstvom in ki nlso 5e tako srečnl, da bi vživall vse stran-sko svobodo. Ker je ta naloga ve'ekulturnega In ve-!ezas!u?nega značaja, pričnktije Matica, da bo našla v jugostovenski Javnosti vsesploš-no odobravanje in Izdatno podporo. Poverjeniki prosimo, da nam nazna-n:jo naslove kar mogoče hitro, da jim pobijemo nada'jnja navodila. Naročniki, za katere dobimo natančne naslove do konca meseca maja, bodo natisnjeni že v letoš-njem kolcdnrju. Na delo za naše brate, ki nas prosija pcmoči! Glavni poverjenfk za Jugoslavijo: Karlo G o r n 1 k, Ljub'jana, Streliška ulica §t. 6. Po uradnlškem kongresu u Ljubljani Kongres državnega uradni^tva v Ljubljani se je pečal med druclm zlasti tt?di z vprašanfem nairt ncij spiih ni treba predložiti zadeve parlamentu. Za rešitev prve zadostuje. Čc o ohrav;ia\ \ fi-nan6ni odbor In drugo sklenc n.rnistrik' svet. Za ratifikacijo rimske konvencfle ?e pać potrena obravnava v parlamentu. Toda me-nlmo. da materija ni taka, da bi stvar nalc-tela na kake težkoče. Besedo Imata torej sedaj parlament it vlada. Zato bJ bilo želeti, da bi se oba me« rodajna faktorja zavedala svojih dolžnostl ter spravila že enkrat vprašanje naših vpokojencev, ki že dobiva znake pravcate morske kace, na brezhiben način s sveta. Vse tutiU Kam pa? — Z naročtll v tovarnt „Af iriml\ katera izdeluie ne same dobro, ampak tuđi na/bolj zdravo rženo in sladno kavo, i6» Iz demokratske stranke Sestanki m predavanja v ljubljanski ob lasti v nedeljo dne 10. maja 1925. V R a t e č a h ob 10. dopoldne v eostil ni KajŽar. P^edava Stoja-n B a j 1 č o osnutki zakona za podeljevanje kmetljskh kreditov V Đ r e z n I c i ob 3. uri popoMne »Pod stolom« v Mostah pri 2irovnici. Predava s Milan Cimerman o osnutku zakona za IzenaČenje davkov in podelievanje kmetii« skih kreditov. V Starem trgu pri Rakeku ot 8 uri zjutraj v soli. Predava g. Janko B 1 a« g a j n e o osnutku zakona za podeljevanje kmetijskih kreditov. V Cerknicl ob 15. uri pri 2umru Predava g. Janko Blagajne o osnutku zakona za podeljevanje kmetijskih kreditov. V Pristavi pri Tržiču ob po! 4 popoldne »Pri PrimožfČu«. Predava g. dr Stane R a p e o osnutku zakona za podelje-vanje kmetljskih kreditov. V LaŠkem predava g. dr. Joža Bo-h f n i e c o ftociainem zavarovalnju de* lavstva. Z ozlrom na tehnične ovire se odpove-duje predavanje v Kranjski gori, kl se bo vrSilo kasneje, tn predavanje na J e s e-n I c a h, ki se vrši v soboto dne 16. t. m. ob pol 8. zvečer pri Humru. gl4*titl •■ oskrbč xa stole bir - elegantne obleke - pri tvrdki Ložar A Đlz|ak Ljubljana Sv. PETRA CESTA 20 136» Politične vesti — Avdijence. Nj. Vel. kralj j: vče raj ob 13. sprejel v daljši avdijenci generala St epanovića. Ob 18. je bil v avdijenci prosvetni minister Svetozat Pribičević in ob 18.30 minister zć sum in rudnike dr. Gresor 2 e r j a v Min. predsednik popoldne ni bil v ura-du, marveč se je odpeljal na sprehod v Avale. _ Klerlkalcl v borbi proti cfrlllcl. Kakor je znano, je dalo pređst»dniStvo Narod, ne sknp§5ine napraviti nad vrati klerikal. ne?a kluba napis v latin'cl in ćirilici »ju-goslov. klub.« Ćirilski napis pa naSlm kle-rlkalcem ni bil po god'i tu dr. Korofeec Je svojeročno odstranil ta ćirilski napis z rrar.. Radi te^a njejrove^a naetopa Je vložil po-slanec Majkić v Narolnl skupSčini interpelacijo, pri Čitanju katere je prišlo do hrup. nih dpmonstracij proti klerlknicem. Pod-pređaeđnlK Narodne skup&čtne dr. PaleCek Je na to određll, da p« ćirilski napis znova pritrđi nad vrati kler'kalne^a kluba, tci đolo£ll za čuvanje tega napisa po«ehnega slugo. Vkljub temu Cuvarju pa je ćirilski napis dne 5 t m. aopet Izginll in na vratim klerikalnega kluba Je w>pet pritrj^ napis samo r latinici »Jugoelovanskt klub.« Ta dogodek vzbuja v srbski Javnosti, povsom naravno, veliko ogrorfienje. Do^odek «»atn na sebi bi bil brezpomemben, ako bi Isvlral zgolj Iz otrrCJe k!jubovalTio«tl tn na^ajivo-sti, ker pa je Jas^no, da se v tem dogodim kaže vsa neukončna mržnja, kj jo goje kl«, rikalet protj ćirilici kot crbskemu pismu, se ne impmo Čnditl, ako bosta srbska javnost, a tud.1 parlament reaelrala proti tej klerikalni ne?ramno«tl v tak§ni oblik!, đa bo klerikalrem za vedm prešlo veselje, na stari »-;tri;»kl naCin nastopati proti clrilicii^ ...... stev 105. —■— _________ »SLOVENSKI NARODt dne 10. maja 1925. Stran 3. Raistafa dekorativne umetnosli ? Panzn. Na stfki vidimo del razstave, kl vzbuja zanimanje vseira kulturnesra sveta. Na tej raz-stavi, k? so se Je udeležile skoraj vse evropske in tud! druge države, }e rbrano vse bosastvo dekorativne umetaostL Razstava je za spioSnl kulturni napredek Evrope ogroronega pomena. ---------------------------- »i ■ i ,Mm PAVTLJON LFAYETTOVE GALERIJE, e no najorfclnainejših posioplj na razstavi. Prosveta Repertoar Narodnega gledališča v LjubljanL Drama: Začetek ob 20, zvečer. Sobofa, 9. maja: LfzJstrata. Red E. Nedelia, 10. maja: Narodni poslanec. Fzvcn. Ponedeljek, 11 maja: Roka roko umije, obe obraz. Red C. Opera: Zsceiek ob % 20. zve&er. Sobota, 9. maja: ob 20. rve5er: OlomaJS. Canlo — D. Orloff. CavalleHa rnstica-:ia, Santuzza — Thierryjeva. Izven. Neđelja, 10. maja* Rusalka. Ljudska pred- | stava pri znlžanih cenah. Izven. Ponedeljek, 11. aprila: zaprto. • • • Koncert g. Anks Koščević-Badalic z g E Kraufhom V Filharmonični dvorani, zelo slabo za-sedenl, smo v ponedeljek zvečer slišali lep kos ruske sođobne solitisčne glasbe iz ust I odlične pevke g. Koščević - Badalićeve s 1 spremlevalcem g. Krauthom. Na sporedn je bilo desetero mlajšlh ru-SKih sfdadateljev. Tefko je danes, vsled razmer, ki vla-tfa.fo v Rusiji, pregledati delo vseh, ali vsaj najmTajših ruskih skladateljev. Doba profeta rske muzike mi ie osebno znana le do teta \92\., no, do tistega časa so govorntki na raznih mitingih Sele ugibali, kaj je bur-£i»jska, kaj proletarska umetnost, kdo bur-ŽLjskf, kdr> proletarski komponist Izmed onih, ki iih že zdavnaj ni več in onih, kl še žive. Po zelo zanirrnvem članku o proletar-sk! mtizikl, nahajajočem se v zadnji Ste-vilki »Sv. Cicflije«, si ruski proletarski voditelj! prosvete še danes nišo na jasnem v tem vprašaniu. Besed mnogo, a niti ene skladbe 5e, ki naj bi bila vzorec diktirane rdeče proletarske muzike. To je pa tuđi razumljivo, saj revolucije v umetnosti, ako nišo le evolucije, ne morejo iti Isti temp, ka-kor prevrati v socijalnem življenju. Tuđi vseh desetero skladateljev, ki smo jih sli5ali v ponedeljek. spada še po svoji glasbenj deđ^čini v predrevolucljonarno dobo v dobo buržijske kulture, v dobo lirike, v dobo Idealov Iepot, Ijubezni in drugih buržujskni nepotrebnosti. Umetnost novejše dobe je mogla vskliti samo na tradicijah ruskh vellkanov: Gl»nke, Musovskega, Bo-rođina, čajkovskega, Rimskega - Korsako-va itd. Zlast! dva silna vpl-va Ćutimo v tej sodobni muziki: vnliv Čajkovskeza po eni in vp'iv Rimskega-Korsakova, ali s sferama Moskve in Petrosrada (Leningrada). Iz-ired deseta nondelikovih znancev spada v Mcskvo Čajkovskega rodovnik Nikolaj Mjaskovskr, v Petrograd k Rfrnskemu Kor-snkovn Mihafl Gnejesin, Julfja Vejsberg (Rusi Izgovarjajo nemška fmena na »ei* ne >aj», ampak *ej«). V sporedu s Cajkovsklm in R. Korsakom je vpiival na način glasbe-nega ustvarjania v /Rusiji francoskl impre-sijonizern kar dokumentira umetnost Stra-vtnskega, Prokoljeva in dr. Po R Korsakovu so njegov! učene! pojeli le shvaćani« zla*be- sorodn© z učite- ' Ijevim umetnišklm nazlrantem. Njegov! na-sledniki so si zacrtali umetniški cilj: poetičnost sploSnc koncepcije, jasnost, odrejenost fn dovrScnost pisanja. Med nairazličnejšimi skladatelji te Sole je najtf skupne crte, med Gnijesmom, meč Stejnbergom, med Vejs-bergovo. Koščevfć - Badalićeva je r>ela dve mi-nijatur! Gnjesina. Mihael Gnjesln (rojen 18S3) je nčenec R.-Korsakova ?n Glazunova. V začetku svojega 301etnega glasbenega ustvarjanja ?e bll fantastfčno žaloben, ramf§Ijen, kakor je H-! rika Sologuba, Baljmonta. V pozne-jšem razvoju čutimo vedrino fn Domirjenje. veliko harmonsko časnost, melodijsko pevnost, stilsko lepoto. Studiral je zlasti sfnagozalne Izraelitske napeve ter prišel do lastnesa :z-raelitske.^a stHa. Lasten mu je pretirani razvoj spremljevanja. Gnjesin je ena Izmed najmarkantnejših osebnostl v ruski vokalni glasbi novejšega časa. Blizo Gnjesinu po man?rt ustvarjanja, a deloma tuđi po mračnem dntru je kempo-nistka Ljubov Strejher (r. 1886), kl je tuđi njegova učenka. Njene stvarice so harmonsko subtilne, nežne, lirske, pobarvane s svojevrstnim iztočnim kol<3Tito-m. Ali zdi se, da se 5e ni našla. Močan talent ?e Julija Vejsberg (rojena 1889), seveda tuđi Tzraelitka kot prva dva. Napisala je množico vokaln'h in orkestralnih del in veliko opero. Odlikuje jo ženska toplina, mehkoba. eleganca, pa zopet po- I vsem neženska ekspanzivnost In sposobno- I sti največje koncepcije. Združuje svobodno razvito vokalno melodijsko strujo z izre-dno razvltim, včasih k harmonsko zelo iskanlm, einštrumentalno zelo zami?liervm spremlie-vanjem. Najbližja j5 je Hrska fantasiičnost, a ljubi tuđi mračno dramatična razpolože-nja, svetle otro^ke sanje, ćelo humor. NajmočnejSi na petrogradskem teritoriju je Sergjej Prokoljev (r. 1891). Živi v I inozemstvu. O njem, kot dovrSenem umet- I nefkn. ti i §e časa govoriti; razvija se, raste Sele. Njegov talent obeta Izredno mnogo. V začetku ustvarjanja krtčeč, žareč» ritmično prenasičeno manikiran, se sedaj povrača k poglobljenemu razpoloženhi, polnemu lir-skega značaja. Edino vidno tresto med vsem! navede-nimi skladatelji zavzema nlkomur svojih sodobnjkov v ničem podobni, veleproduk-tlvni (8 simfonij) Nikolaj Mjaskovskij (r. 1881). On kaže burno duSevnost, zastrup-Ijeno z obupnim hrepenenjem. Samo redko se vedro nasmeje Ni duševno mehak m reposreden, kakor čalkovski, a soro'lstva i njim Mjaskovskt ne more utajiti. V har-monskem pogledu so za tega umetnika zna-čilne crte svojevrstne zaostrenosti, oglato-sti in trdote. Zelo močan vpliv Skrjablna kaže v harrr^nskem in metodijskem ozlru Aleksan-der Krejn, tudt Izraelit. V sedanjem stadiju rvojega razvoja kaže sorodstvo z Gnjesi-nom, harmonski je Skrjtbinovec, a ima barviti, iriskani židovsko nacijonalni stil, kakor Že imenovani Gnjesrn, Strejher, Vejsberg, Krejn In še n. pr. Fejnberg, Stejn-berg in drugi sorodniki. Velike nade vzbuja resni in vsebine roJni talent Leonida Aleksandrova. V svo-icm delu skuia ladrultvati ritnKso ela- * stično«t, Jasnost glasbenih misli, harmonsko barvitost. V ostalem pa še ni samos\'oj In koleba sedaj k Francozom. sedaj k Skrja-binu, sedaj k Metnerju. veli*kemu umetniku, čegar talenta je iskati zibelj v Nemčiji in duhovne očete v Scntrmarmn in Brahmsu. Bujni razvoj klavtrskega in orkestral-neg:a spremijevanja je eno izmed najznačil-nejših svojstev sodobne ruske vokalne muzike. Razvija «e do samostalnesa, polno-vrednega parta, v katerem so izđelani sl-jajno virtuozno in stilistiški fino elementi, s katerinri ie zamišljena obča koncepcija dela. Poleg teh, na programu koncerta g. Koščević - Baladićeve se nahajajočih ruskih sodobniko\% pa je še ćela vrsta drugih, deloma samostojnih, deloma električnih muzikov, ki se jim ne more odrekati daru in ne kulture ter tehniške zrelost!. Vse te umetnike z imenovanim! vred pa bo mogo-če temeljito in objektivno oceniti Sele, ko stopimo v večjo časovno oddaljenost od nijih, kot je ta, v kateri se nam kažejo ta-čas kot sodobnikom. Bodi stor aK bodi mlad, Halo! Jutri us! na flrnđ! G. J. Uidmariu u odgovor G. Vidamr, blagovolili ste me v 3. šte-vllki Vaše »Kritike« Jus^ificlratL Literarno rabeljstvo pa Vam ne gre pre-več spretno od rok, zakai še vedno sem živ in za Vas ćelo prav nepriietno živ. Zahteval; ste, da objavim Vaše »pismom tekom treh dnf v »Slov. Narodu«, sicer da itd. Pravcatl ultimatum, na kojega pa sem žvlžgal in Vaše pisanje je šio pot vsega minljivega. Moi molk ste kvitiraT? s priobčenjem smešnega pisma Tako in sedaj lahko z Va-mi malo zaplešem. Oč tate mi pouličen in pocesien ton. Kakšen pa je potem ton g. Dobide? Zakaj moj članek je dobesedna travestija Dobidovega napada. Zafrkljiva morda, toda popolnoma zaslužena. Orožje, ki sem ga porabil v obrambo pavšalno napadanih slovenskih umetnikov, je iz Dobidovega arsenala in po vseh pra-vilih logike velja, če zame. tuđi zanj očitek pouličnega in pocestnega tona. Ne glede na to, da je bil g. Dobida tišti, kl Je izzval In v svojem insultu ostal dolžan prav vse do- Ikaze za svoje trditve! Če smatrate, da ie poulični ton ed:no nadomestilo za stvarno dokazovanje. teda} se blagovolite obrniti na Vašega urhetnost-nega referenta, mene pa pustite pri miru! Meni ni treba prav nikogar prepričevati, ker si je vsa iskreno in trezno mslečta javnost žc zdavnaj na jasnem, gde — v umetnosti na Slovcnskem — vera I gđe nevera! Naj-bolj pa Vas |e zabolelo: rboljševfškf pisate-Iji ultraslovenskega veroizpovedanja«. Tn zahteva dokazov. Gospodine, zdi se mi, da imate slabo vest Biti danes bo!jševik, n\ pač oportuno, zlasti ne če moram prlna- i Sati na ptatnicah svoje revije velik inserat | neke banke. Pa kar strah Vas Je neke moje j grožnje. Gorka za u5esa al* Se knj h^jSe- ; ga? Smilite se mi, da se bojite starca, kl ga že tako dolgo prlagate v crrob. Vprašam Vas, n'ste U bPi Vi glavni po-kTetač revolucionamega mladinskoliterarne-ga gibanj'a, niste fi izdajali in urejevali pro-sTulc »Tri labode«, niste II zbral: v Wubu ^»Mladih« ves zrevolucijonfran! umetniški na-rafčaj ofcros sebe? Ss-li niste vrnili iz Rusije, v srcu Ljeninov evangelii? Zberite le vse vaše. sicer silaine prevode ruskih av-torjev, slepec bi moral biti, da ne vid;m, kam merite. Ni tu prostora, da bi na dolgo \ in Široko dokazoval. Zadošča nai Ie par Vaših programatičnih izjav, n. pr. v drugi številkl Vaših Labodov, kjer beležite v »Lfstku* med drugi mnaslednje: »Začeti treba delovati na to, da se stvori stanje, ki bi preuredilo družabni red. Odvzeti vsem tištim ki imaio preveč in dati tištim, ki so de1avn; in nimajo.« AH »delovanje človeške družbe mora nadalje biti usmerjeno v to, da se otvori stanje, kl bi zahtevalo delno in potem popolno redukcijo varstvenih orga- J nov, odpravitev zaporov In ukinjenje so-dižč. Madež na telesu Človeške družbe je, da se vse to trpi in da se smatra ćelo za potrebno.« Tn iz Vaše skice »pometi nmet- '-nosti :n državac v 1. številkl Labodov: »Tako je prišlo do tega, da tvori država dan-danes naravnost jez zoper tek vsega člove-Štva, ki nezavedno stremi tja, kamor mora.* *Ves predmet umetnosti Je organiziran v protest proti državi« itd. Zeleli ste dokazov. Za boljševiškega literata in za ultraslovensko veroizpoveda-nje? Čudim se. da Vam je 1 slcdnje nepri-jetno. Ni li to danes v Sloveniji najbolj mo-den epiteton ornans, samosTovenstvo pa visoko v konjunkturi in ceni? Gorje onim, ki to danes nrso, zlasti če so nmetniki ali pi-satelji! Potem res ni lepo, če se ježite, zlasti ko ste svoje edino zveličavno samoslo-vensko perpričanle tako krasno dokumentirali s svojimi prav malo kulturnimi izpadi proti slovanskim ^tujcem^ v naš: drami. V zgodovini naših kritik ste biTi prvi, ki je !mel žalostni pogum, iz zasede napasti na smrt bolnega igralca. KonČali ste Vaše pismo z nesramnostio, zato dovolite, da se revanžiram. Tišti, ki je dobil denar za svojo »Kri-tfko* od napredne banke m teče s svezo 1 številko te r>Kritike* k škofu po naknadno aprobacijo In detrarno podporo — nima I pravice govoriti o moralni kvalifikaciji dru-sega. ] Tako, iti sedaj streljajte irza vamega " plota Vaše Kritike. Midva sva obračunala- < Iran Vavpotič. < * < — Gtasben! spomlnski dne vi. Dne 10. J novembra borno praznovali 901etrrfco roj- 1 stva skladatelia našfh nan>dnih himen 'Na- 1 preja« in »Bože pravde *. Davorina Jenka I (rojen 1835, Dvorje pri Cerkljanah). Pred t »0 leti (25. julfja 1854) je iz&a pfva skladba 1 takrat 131etnega Kamila Maska ?An die < Sterne« v »Ill-iryschcs Blatta. Dvajset dni i preje pa te bil rojen skladatelj, alpinist, se- i Ljubljana« (rojen 13. junija 1S75. v Ljubljani). 2. julija izpolni znameniti koncertni pevec, barito-nist ćt. Belo S t u h e c, sedaj zdravntk v Pčuiu, 55. Isto (rojen 1S70. v Celju). Kot mlajši tovariš v basovski stroki se mu pridruži naš Julii B e t e 11 o, ki dovrši 27. av-gusta 40. leto (rojen 1S85 v LjubijanO. Omembe vredno ie tuđi, da je bila pred 30 leti (13. februarja 1895.) Parmova opera »Urh, grof celjsku, prvtč vprizorjena na takrat deželnem gledališču v Ljubljani. Dr. M. L, — Nušlćeva veselolgra »Narodni pos'a-nec* se vprizor! v nedeljo 10. t. m. v ljubljanski drami izven abonmana. V glavni vlogi nastopi g Povhe, v ostalih gg. VVin-trova, Vera Danilova, Slavčeva, Skrbin-šek, Peček, Kralj, Cesar itd. Režira g. Rogoz. Na to veselo in kratkočasno predstavo opozarjamo zlasti zabaveželjno občtnstvo. Danes ob VS6. popoldne vsi k oSahu i žlvimi figura mi" na prostoru „Atena" — TlvoIK — Mussollnilcva drama. Amerlski listi so pred kratkim poročali, da se vpdzori le-tos v Zjedinjenih državah neka drama, ki je delo italijanskesa ministrskega predsed-nika Benita Mirssolinija. Podrobnosti slede :z pogovora, ki ga je dovotila italijansko-ameriška i^ralka Mana Bazzi ilorentinske-mu listu »Nazfone«. Ona potrjnje, da jo je sprejel nTfn'strski predsednik Mussolini in da ie govoril ž njim o drami. Po njenih po-datkih se glasi naslo\r dela r>Signori s'inco-micia« (Gospodjc, pričenfa se*). Prvi akt je j bil napisan pred 15 leti, tuđi drasi akt je žc j skoro gotov, tretjega pa bo treba s*e!e napisat:, seveda ako bo !mel gospod Musso-iini časa in voljo za to. Sedaj je s politiko in iašistovsfco stranko tako obtežen. da skoro ri misliti, da bi mogel prenasati po svoji glavi še dramatično igro. Tema ie Iz cisanskeja življenja. Posebno se je naglasilo, da se drama ne dotika politike in ne za-sleduje poliranih ciljev. — Pev^ki zbor moškej?a in ženske^a drž. učlteljišča priredf tuđi letos konecrtno in poučno turnejo pod vodstvom *- praf. Emila Adamiča. Prvo leto Je bll v Basni in Hercegovini, lan' v Prekmurlu in »PrleklJi*, letos pa se odpclle po skiepu So'ske^a leta j na Jadran. Koncerte namersva prirediti v I Splitu. Omišu, Makarski, Korčuli, Visu, Jiva-j ru, Braču, Šibeniku, Pagu. Rabu, Krku In | na Sušaku, odkoder se vrne domov. Izlet je z1ast! velikega pomena Z2 bodoče nČiie-!ie ker se z niimi seznanijo z naf'epStm de1 vi svoje domovine, s tamkaišnjim p:> blva^stvom, se uče na praktičen način do-moznanstvo, vzljubijo svoja države, I-car bo gotovo tuđi uplivalo najblagodejnrj^c na njim poverjeno deco. Uč'te!jlšč-iki so po ogromni večini oAroci neimovitih siaršev in ne bod-) mogli Iz Iastnega ž:pa kriti po:o-valu'h stroskov; zato se bodo pred izletom z nabiralnimi po'ami obrnili na b'a^a srca I imovlteiSih, srečnejšUi, da jim omosoi'io la velevažen in velevzgojen jz-er upajoč, da )ih ne odpode s praznimt rokarni. »Razlagav dan« 10. fna?a po ceil Sloveniji. Kc'or se ni, na: kupi srrč^e za DR. RAZLAOOV SPOMENIK. ODBOR. — Uzjja'a^U-. Tzsao je novi broj Uzgajatelja časopisa %i moralno poboljšanje društva (1. maja \925) sa ovim sadržajem: Miljenkc- Vidović: Problem nad problemima; J. Boko: Rob; Truhelka; Jedno Mišljenje o našem kong-esu; Dr. ph. I. Alta-raz: Razvoj stvaralačke volte: Prof. S. Pa-vlčić: ČovjeŠtvo; Dr. P. Rađosavljcvić: Vaspitanje moralne svijesti u đaka; Davo-rin Trstenjak: Glavni temelj? nzsraunja; Dr. St. 2nnić: Defetizam inteligenciie: Jak. Ravlić. Merostrastvo; Duhovni preporod; E. Petrović: Pitanje; Gli?. Petrov: Veliki vaspitač; M. Jurković: O zadovoljstvima čo-eka; M. Vidović: Škola; J. Udlcki: Defetizam inteligencije; S. Ljubunčić: Pedagogija seksualnog života; J. Rukavina: Sebičnost. V. Radojević: Ljutnja otrov; E. Petrović: Narodnim stazama: St, Zupić; Rudolf Stcfner: H. Mulić: Defetizam inteli- I rencfje: K. Broess*er: Odgojna vrijednost I kina; V. Radojević: Dva opisa Isnst Krista: A. Božanić: Defetizam Inteligencije; V, N. Repić: Mladež i seksualni život: M. Mae-terlinck: O ljepoti duše; A. Vuković: Al« lons, allons; V. Radojević: Gospodar om; M. Vidović: Sadizam; H. Mulić: Mladež i novine; Ivan Nevistić: Smjernice savreme-ne filozofije; Različiti pogledi na svijet: N. W. Atkinson (Ramaharaka): Vrhovna mudrost. — Pregled. — Godišnja pretplata Din 100. Uredništvo i oprava Sarajevo, Skerli-ća nlica . — »Ženski list«. V Zagrebu je pravkar IzSla prva Številka »Ženskega lista«, ki }e namenjen modi. zabavi in gospodrnjstvu. Naslovna stran je v barvnem tisku. Na pr-vem mestu prfnaša zanimivostl letošnje mode s šievilnim« slikami in slike ra ročna dela. Urednica lista pisateljica Zagorka pri-občuje svojo irvirno povest »Gornjogradska knjeginja«, roman iz ragrebškega Življenja Iz dobe bana Khuena Hedervary-ja. Poleg crtice »Gospodjice Vilma ie ponosna« priobčuje še razne druge sestavke ki se tičejo mr>de, kosmetike in zospodinjstva. Listu so pridejani krojni vzorci. Opisi mo-delov so tuđi v srbSčini in slovenšCini. List izhaja vsak mesec na 24 a|raneh in je bo-eato ilustriran Naročnlna znaSa letno 160 I Din, posamne šte\'iike pa 15 Din \ Gospodin je! "L Pokosite izvrstne testenine, ki jih dobite v pol kg zavoji h pod znamko* 1 _ JulijsKn tirollnEi — Vlpavski paiiedelci v iVdma. Okafi 40 vipavskih poljedelcev je pod vodstvom ravnatelja kmet. pot. sole v AjdovSčini dr. Velicogne napravilo izlet v Vidcm, kler sa si ogledali kmetljskc zavode fn ustanove, Spreleti so bili Ijubeznivo. Predvodnik fur» lanske kmetjske z\czc conte Capariacco je obljubil vipavskim kmetom, da se bo zav-zemal za podaljšanje vlpavske Žeelznicc do Logatca. — Ponesrečil se je na lova v Gropaui pri Trstu 30-letni uradnik E. Trevisan \?. Trsta. Zadel je v past m padel, pu^ka se mu je soražila v prsi. Bil ie tako] mrtev. — Škof dr. Fcg?r v fstrl. Te dn! fio mudi trža^ko-koprski škof dr. Fogar v Istri na kanonični vizitac'ji. Deli tuđi birnio. N** več krajih so prišle do njega deputacije 8 prošnjo, da se vrne naš Jezik v cerkve. Skof IFoRar je obljubil, da se to zgodi ter lio v cerkvah zopet tako, kakor ie bilo paprej. Da bi skoro sledla dejstva! — Ples v ljudski soli. V KrSanu v Utr. -goče najneverjetnejše stvari. Kakao Van Kas!er! — NckaJ neodrešsnih dalmatinskih Ka lijanov v Puli je Imelo 3. t. m. obćni zboc* svojega udruženja. Izjavljali so, kc.ko jim je hndo in da Xar ne morejD rozabit: bvo. jih rodnih krajev. Posebno «o co ge sponi. nili Splita in Italijanor v njem, liiitcrim jml. Krljajo tor>Je pozdrave. Verjam^m^. d» jt tem clalTnat!n?kJm Italifanoai v Pu'.I hr.de, ker tako s!abo. kakor jo v Puli dar«*, j« malokje, ltalijanskt gospodi v Splifn ra pc. ITsođi v Dalmaciii so ^>d! izborno. Zato se oprarlč^no teži marsiliAteremn v.n«*odr^.špa-Čkn«t da je tako lahfro.T::š!Jeno capiist'l Daj. macljo in fi^l "k »materi* Italiji! ZBačiluc je, rta 1e frosp. Karlo Mari-nov'c^ 'puro **aT>, gne) oštro o5igosal one dalmatinske Italiji*. ne v Pnli, kd Tioffejo pri^topiti V: »Ayaoo!a> r*one I>3.!mat*ca«. Tf najbrže tividfve.?o( k», ko se da!matJn«.lco drn«:vo »rae?! *> srojlml i sja vam!. — Moriiee fašistovskega tajnika Mora. r« pred tržaško pcroto< Dne 25*. avgust« 1?23. je bil ortre!jen I-^ie;i Mornra, đeželn? fašistovElvi t.ainfk -v Trstu. Morilec je GIti-*ieppe Sellaroli. roi&n 1. 1S94. Obtož^u: S«*h laroi! je po sroji materi podedavzl S0.0W fir, katern je pa zfipravil delomat v Italiji, đ(??r?šel cio !cak« elnf.be :ti sashižka, f?^5? O7i ni bfl Tifkdar fj§ist. Obrnil ?ft jc» z« pomsč do ?a5istov«t?ce.^a t-ajnika !-■. Mcra-ra. kater! pa je imel o njem točn^ tnform^.-cije in mu poveđal. da je v Tr^tn tolik.o n*». zaposlenih r^a sa faSiiem že za?1u€n!h Jjurti, da Se tem ne mere pomagati, ^'»llaroll s<* je konfTio niezil fn ha nllr! u^tretfl Mora riki Je tnkoj na to umri. Razprnva tw=f» na đoTjro. Sfllaroii prav!, da se kemn Froje^a ^?r-9, ki je bolj T»oskj<5ica ^ltiff^j.-t, Vr!ror jra kakesra mai^evanja. R3^pra^ra &e končs najbrže dsn^?. Pri^r»^tije se ost*-a ob^rHbn. — Jugosfovenska man?«ina ra Rekt Gas?, dr. Rybar se je r>a poti v Pireuzo v po-ned-Mjek rstavll na Sušaka, kler 3^ go-voril >: sotrufTn'*kom :-Bri§nSI-:o!?a Xovpga II-Bta«. Rel-«il jr-, da ho na^a mnnjšlna na He. ki uživala vse one pravice, Izl so Ji gr^raji. -tirane v rimskeai naktu !t\ kl fo predviđene v sv^tomarg-eHtstzi konvoncvfi za italijan. sko tnanjšino v Dalmaciji. V tej stvari ?e vrg» 3ohic!je reši*o na t^moljn rcproeito. te .. Tate prariop morajo uro U jujroslore-nl ne le na Reki, airpnTc ry> v.*?; .Tul'J«Tci krajini. Pi-arice pa se morajo izTaJatl in rte samo skloniti. V to dclžnost trob? obvezati ftalijansko vlado. — ItaTijansko pestepanje z naS!rr> u8t-tcljstvom. \ Pod^rs.di: v Istri je Mla Rot*':>. komisija, ki jo '/.ihtevala od učitelja Peta. rosa fn nčlteljic Onjahen i-n TolKfovršnffc, da se 7if*gsiYarjajo napram otitoŽM. proti ej lm podani. V«=e tri so poteon preme-ptJIf. bajo neksra izven Istre. Sam italijar.ski u6*-te\$ v Preg:arj!h je i>otem obžsToraV rta se je dala oblast zaDeljati po nlčvrednih prav nJčasar. — Hinavsk? pozdrav Bt*rim Jns:os!o^en. «k!m ministrom in slarosper Srbom Je tin-pFsaia reska *Vedettaov in ne nas. Iz takih Clanlcav odeeTa jarno, kako napat-no »t prt^stavTja-jo !«vestr.i I tali ja ni sporazum Sn sožitje v. «T*an 4 »SLOVFNSK1 NARODt dne 10 maja 1925 «iev IU5 Dnevne vesti. V Liubuanr. dru 9 mara 1925. •— Olajšave za fnozemske potnlke. Da odstrani dosedanje zapreke pri potovanju Inozemcev v na§o državo in da doseže enot-nost v postopanju naših oblasti s tujci, je sninistrstvo za notranja dela zelo omllilo do-sedanje predpise ter dalo naSim obiastvom potrebna navodila, iz katerih posnemamo nastopne olajSave: 1.) Naši konzulati In ostala zastopništva v inozemstvu bodo dajala tujcem viza za prihod v našo državo ali za tranzit brez odobritve mlnlstrstva za notranja dela, izvzemši delavcem, ki bi hoteli pri-ti k nam v svrho zaslužka. Za te sloje mora odobriti prihod ministrstvo za socialno politiko. Tuđi. ako bodo izdane ta viza brez Izrecne prpombe za povratek, bodo veljavna za povratek, ako jim rok Še ni po-tekel. Ako pa so izdana brez roka, mora ino-zemec prositi pristojno oblastvo za povratni vizum. Ako priđe inozemec v našo državo brez viza, mora plaćati obmejnemu policif-skemu komisarju trkratno pristoibino, toda le, ako navede zadostno utemeljene razloge, zakaj si ni mogJ preskrbeti viza. Potovanle iz kraja v kraj je dovođeno brez posebne odobritve. Ako poteče veljavnost viza, ga lahko pristojno oblastvo podsl'ša za dva me-seca. Za daljši rok Je pristojno ministrstvo. Do rešltve take prošnje od strani ministr-stva. tujec lahko ostane v dotčnem kraju. Ako se prošnji ne ugodi, mu mora pristojno oblastvo izdat! vizum za odhod. Tajcu se potnl list ne srne nlkdar odvzeti, ražen če Je osumijen kakega kaznivega dejanja. Tuj-cu ni več treba, da se oMastvom osebno prl-favl ali odjavi. To }e doižnost stanodajalca. Potni VstI se moralo pregledati edlnole na meji, izvzernši, ako obsfoji sum glede neza-tiesljivosti kake osebe. Pristofbins za viza v svrho poseta naših kopališč in letoviSč znaša samo 10 dlnarjev, ako ostane inoze-znec naiamnje 14 dni v dot'Čnem krnju. — Imenovanja pri Šumski direkc'H. Podesan Je ukaz ministrstva za šume in rudnike, s katerim se Imenijeta Srečko Žalo-kar za uradnika Šumske direkcije v Ljubljani in Ivan Srebrnik za računskega viš. svetnika istotam. — Boikot novinarjer proti zagrebškeirtu gfedaTišču. Zagrebška sekcija Novinarskega udruženja je pozvala sekcrji v Splitu in Sarajevu, da solidarno izvaiati bojkot proti zagrebškemu gledališču. eT dni gostuje v Kplitti namreĆ zagrebška opera. Splitski listi so solidarni s svojimi zagrebškimi tovariSL — Zdravstvena predavanja, ki prireja £5lov. zdravniško društvo, vrlo uspevajo !n želeti je, da ona ostanejo stalna, vsako leto se ponavljajoča ter se ne omejijo le na Ljubljano, temveč razširljo tuđi na drug^, mesta. Ali bi ne kazalo, da se že letos priredi tak ciklus n. pr. v Kranju in Novem mestu? Isti ali pa deloma novi predavate-Jji bi tuđi tu našli brezdvomno mnogo slu-šalcev ter dosegall lep uspeh. Zelo zanlmi-vo je bilo predavanje prim. đr. Dergan-ea 20. apr., Id je obravnaval, kako se Je moderna kirurgija šcle omogočila In razvila po narkozi, anttseptiki !n aseptikl. Z nar-kozo »e Človek začasno omrtviči, da je mi-ren in neobčutljiv za bolečine, tako se zdaj ■vrše najtežje, đolgotrajne operacije brez-v5ntno, dočim so preje že male povzročale velike bolečine in otežkočale đelo, vcčje pa bile povsem nemogoče. Antiseptika in asep-tika pa so zabranile razne komplikacije, ki •o tođi pri uspehih operaeijah povzročala neugoden uspeh. Z raznimi zgodovinsktml refleksijama in praktičnim! opombami prepleteno predavanje je našlo obilo zaslužne-ga priznanja. 28. apr. je pređaval dr. Pln . t a r našemu ženstvu (kl tvori pri vseh pre. davanjib ogromno većino) o velevazni higijeni žene. — 5 maja je prfm. dr. G 6 s 11 imei kratko, a jedraato predavanje o oskr-bi umobolnih. Opi!?al je zavod no oskrb in nje potrebo za nemirne, sebi In drugim ne-rame bolnike, obravnaval vzroke samomo-rov in njih posku^v, samopoškodb in na. sHnosti proti drugim ter optsal prednosti zavođne oskrbe v oliče, — cmenil pa tuđi popo'no nezadostnost ten v Sloveniji, potrebo zgrađbe nove moderne blaznice ter osnutka preskrbovališča za abnormno deco. Fređavsnia se bođo ne^aljevala še meseca majnika v torkih ob 6. zveč. v univerznl dvorani ter bodo razni zdravniki obravna-vali še nekatere rslezanimive in važne tva-rine. X — Invalidski zakon. V Beograd so pH-speli zastopnik! vseh invalidskih pokrajinskih organizacij. Veeraj je bil glavni serta-nek invalirfske^a ndrrženja, na katerero so razpravljaJI v prvi vrsti o novem lnvallćL »kem zakonn, njega pomanjkljivosti In ■ngt>dnr>Ktih, v đmrpm delu razprave &o đo-lo^ali prosrram za invalidski korgTes, ki je 7. Juni ja v Beofirarin. Pri pravi jalna đela za ta konsrres sao v teku. —Dodatno k rarntsti za plakat za Izložbo v Suboticl: Vclikost pTakata na'veČ 70X100. Izvedba do 4 barv. Nas'ov: »OpVA veliki va^ar i Izložba u Subotici. Od 22. aug. — 31. aug. 1025.« Akn se lzved^jo na plakatu začetne črke kot pri zns:rcb§kem, potem moralo bfti črVe latinske. Ostali tekst se bo t'skal pod plakatom. — Iz bančnega sveta. V Zagrebu se prihoflnli me^pc otvor! podrnžntca Državne hipotekarne banke. Za ravmtelja b^nCne podružn!ce le imenovan blvSi t^^^v!n!:ki ml-nlster dr. Gjuro S u r m f n , kakor je »Slovenski Narod« svoječasno že poročaL — Izlet na ČeškosfovaSko. Jii^osIott.. ?eSkoslovaSki L4^f v Ljubljani hi v MjH-boni sta nam prava ti koncem tega meseca prirediti tzlet na Čo5ko«lova§ko. Radi raznih zaprek se Jp moral ta izlet odgoditi na jepen. Vršll se bo zametkom meseca 3ep-tem^rf>. Odhod je dolo^en na dan 7. septembra. Najprvo po*r»t!jo Izletnik! BratfsU-vo , kjer ostanejo dvA dni. Iz Bratislave so napotljo preko Moravske r Prago, kjer ostanejo v^fi đni. Povratek 17. septembra. —»Unbl maf, krafn! maj« . . . Pri^ei Je z neprijetnim vremenom, kateremu pa le slediT v ponedeMik prekrasen spomladanskf dan. Vremenski preroki pravijo da, ako v ponedeljek zvečer zaide solnce za jasalm oe- ' bom, imamo pričakovati jrotovo par dni 1e-pega vremena. Bilo pa le tako, da smo prl-čakovdll vsak dan dež, riastl ker so se Kne-tle megle na južni strani. Pa je vendar ostalo razmeroma lepo, dasi včasih zagroze tu-intam temni oblak! t deijem. Sicer pa Je opažati vremensko ncgotovosi v prvi pr>lo-vici maja vsako leto — kar nam v Ljubljani spričuje vsakoletno prelaganje »Jurjeva-nja« na Oradu — druga polovica je skoro vedno lepa. Tako je b:lo tuđi lansko leto. Potem je deževalo ćelo poletje. Kako bo od srede maja dalje, to nam povc prihodnji te-đen s svojim! tretjimt, za vreme sumljivl-mi svetniki Pankraci), Servacij, BonifacH prinesejo nam veselje alt pa jezo. Ce bo deževalo te dn\ gorje nam, potem bo kiSa padala, kdo ve koliko časa. In prldejana jim je še Zofija 15. t. m., pri zaključku prve majeve polovice. Pri vscm spr>t§ovanju do svetnice ji je naše ljudstvo da'o ne baš !a-skav pridevek zato, ker rado dsžuje na njen god. Ako srečno prestanemo te štiri svetni-ke, potem smemo upati na konsolidacijo In stab'lizacijo vremenskih razmer. Iz vseh na-povedi. kl smo jih čitali zadnje dni o vremenu za poletje, sledi pričakovanje vročlne, kakrSna rada priđe za tako mokrim letom, kakor je bilo lansko. — Atestna OR - JU - NA VIč • Glince vabi vse svoje ćlars in somišlienike na se-stanek, ki se nanaša na kongres v Beogradu in se vr2i v tor*k dne 12. t. m. točno ob 20. zvečer v gostllni »Slamič« na Viču. P50n — Zagorfe ob Savi. Podružnica Juko-slovenske Matice ima svoi 4. občni zbor v sredo dne 13. maja 1925 ob pol 8. zvečer v mali dvorani Sokolskega doma. Udeležba nam bo pričala o bratski vzajemnost? in agilnosti. °4Sn — Kongres bankovnih činovnika 1 namještenika. Na 31. maja i 1. juna o. g. održale se u Sarajevu četvrti kongres Saveza Bankovnih Činovnika 1 Namještenika Jugoslavije ,na kojemu će uz članove saveznog glavnog i kontrolnog odbora iz Zasreba, Osijeka, Sarajeva, Ljubljane. Maribora, Splita, Dubrovnika i Subotice uzeli učeš(a ujedno i delegati saveznih podružnica i to iz Zagreba, Beograda, Osiicka, Brnda Sarajeva, Mostara. Brčkog. Ljub'jane, Maribora, Splita, Dubrovnika, Subotice i Sombora. Uz opširne referate o radu i Imovini savezne uprave, te o redu i imovini saveznih podružnica biće na ovome kongresu podneseni i referati, koji se odnose na socialno zaštitno zakonodavstvo u njegovom odnosu naprama bankovnim čimvnic:ma i namještenicima, zatim o organizaciji, agitaciji I re-gulisnnju finnnsija Saveza i organzacionim problemima radničke k^ase u odnosu naprama bankovnim činovnicima i namještenicima. Kongresu će biti uz to podnesen nn prihvat nacrt opšteg kolektivnog ugovora, nacrt prav:lnika saveznog organizaciona fonda, pravilnika o ustrajanju mirovnih sudova pri saveznim podružnicama, pravTnika saveznog Posmrtnog Fonda i*d., Ujedno će biti pnd-nešeni referati, koji se odnose na uspješno djelovanje Zadruge Bankovnih Činovnka i razvitak Fonda za potporu neuposlenih članova. 952/n — Pri glavobolu, omotičnosti, tesnobi v prsih, utripanju srca sezite takoj po pri rodni srončici Franz-Josef . Višjezdravnl-ška poročila kHnik za želodćne In črevesne bolezni »pričujeio. đa je voda »Franz-Josef« prav izborno delujoče salinsko odvajalo. Dobiva se po lelčnIro. V ulučaj'i, đo vrhovno ?o(!ISče rtr^ave Navada ne đovolf novela procesa, bo nsmr^enle I2vr5eno međ 22. In 25. junljem t. 1. JnVI* bo ^atvorjen v posebno oblico, kier o*tan« pet dnt. V eni no^i bođo v celico »puSCent pmrtnonoFTt! clana-cnldsM plTn!. To vest »o prJoh^ll! amerlški listi dne 9. aprila Iz Carcon Ctfv Nevađa. — Pegavlca v zagrebškem zaporu. Za. rrrebSki listi poroda*o, đa se .le v za^reb-Skfh zaporih pojavfTa pearavica, na Itaterl je prvi oboTel neki pazrlV. Pe^avlco Je za-neael v zanor potf»pnh ATtarae, ki Je btl skupno z dvpma đm?jma 1etn!koma v en\ čelici 7aprt. Ugpotovitev pojava pe^v!co Je pri poUcljl naravno vzbit^f^a pr?cej velike neprijetnoptl. Oire.^ne ^o bile tafcoj stro^ mere, med drn»1m 15 dnevna karantena za ćelo policijsko poslopje V tem čas« ne bo smel nlbCe vstcr^iti v zapore, ka^nr j*h tu-*! ne zapn«?*;t1. Obpnem me vs1 s«T>or1 temeljito razkni!Jo. Kakor Javljajo, obolell p««-nik umlra, — Trdovratna samamarllka. Zasebna uradnica Danica JemerS!ć Iz Zagreba, kJ trpi na živini boleznl, ?o Je že lanuko leto skuSala zaptmpHI, a ro jf takr3t r**5!l! *1t. ljenje. Te đni *e je zopet za^trupila. Pre. pfljali 8o jo v boTTloo, venđar Je njeno stanje tako kHHfino. rfn ni uranja, đa okr^va. Devojka se đo geđaj Se ni prebnđlla i» ne-zavest). — Slovenski penzlon Triglav v Cirfc. venlet bo leioa omo^oćll mnogim, da pohl-te na efnjl Jadran. Dobra hrana in »oba dnevno Din €5.«. Lep položaj, odprto četo lete gy.ji —- Proti edebelortl đelnje s Irolosalnlm nsp^hom samo >V i 1 f a n o v Cal«. DobTra se v vseh lekarnah In d rože rij ah. Proizvaja: Laboratorij Mr. D. Vilfan, Zagreb, Prilaa 71. — HrastniSkl pratnl pralek zašto pa dvo-je nagel: dobro In poče ni ________50/L V nedeljo, dne 19. maj« ma?niški izlet w Soitanj povodom otvoritve So- kolskega Doma! ^«,.. Iz Lh'bljane. — Poškođbe Javnih nanrav. Prijatelj na5esca lista nam piše v skrajni ogorčenosti: Na Šišenskem vrhu ie izruvano Iz tal vo-JaSko trianeulacij^ko znamenje in prevrnje-no. V Lattermantrvern in Glavnem tlvolskem drevoredu je ugašanje *vetiljk na dnevnem redu, klopi leže skota] vsak drugi dan v jarku. Včeraj po 20 zvečer sta prirjovel! 2 pijani 5ru2bl mladih ljudi ter ohladi*!' svojo jezo nad plakatom treznosti. Kdo si bo upa1-zvečer še na cesto. V vsaki ulici je po 11. uri rjovenje, pijane surovine se prepirajo In pretepajo. Kje )e izvrgtev zakona, da se čez mero ne srne dati nobenemu gostu pijace? Vse ostane samo na papirju. fevrSujte ta zakon! Velika škoda, da ni več pri l'ne delav-nlce: v eni noči bi se samo v Ljubljani dalo naloviti vanjo množica kandidatov. Kar racijo bo treba prirediti. In ta lov bo bogat. Starši! Mladina ima prcveč dcnnrja za p\~ Jačo in zabave, preveč proste^a časa, ali pa predobre službe, da zapravlja! — Zlata porok*. Te dni sta praznovala prvomestnik Družbe sv. Cirila in Metoda vpokojeni vlarini svetnik g. Andrej Senc-koviC in njegova zvesta družica gospa Filomena svojo zlato porok o. Jubi-!anto>ma na čast so priredili v srećo 6. t. m. njegovi prijatelji in tovarišl časten ve^er v restavracifi »Zvezda«, na katerem so izrekli svoje napitrnce in čestitke notar Hudovernik, dr. Dereanl, pisatcljica Manica Korranova, ravnatelj dr. Janko K e r s ti I k, gospa PotoČnikova in dr. R a v n i h a r. Govornikl so predvsem po-ućariali nevenljive zasluee. ki si jlh je pri-đobil g. Seneknvič v slovenskem javnem življenju. Sodeloval je dolga leta v liubijan-skem občfnskem svetu na polju šolstva, predvsem pa kot slavni reorezentant na-rodnoobrambnega dela. Clril - Metodova družba, či'e duševni oče in vodja je bil in je š-e vedrro, si ie pod njegovim vzorm'm vodstvom prfdobil.i nevenljive zasluse za slovenski narod. Jubilarjema čestt»a-mo prav iz srca tuđi mi. — Obletnica junakovc smrti. V toTek bo v kapelici pri St. Križu zadušnica za pod porozni kom Milan Kvartičem. V pon**-đeljek 11. t. m. bo feest let, odkar je Kvar-tič pađel t bojib z Nemci na koroftki fronti pri raxvalinah frrađu Pucksteina r obCini Vuzenici. Pokojni Milan Kvartič. ki je bil rojen 3. novembra 1898. t Soštanju In đovršil gimnazijo ▼ Lfnbljanl z ođliko. Vojna vihra naravno tud! ni prizsnesla njemu in tako Je moral kot 18 letni mladenič v rojake. Oh prevratu je hH meti prvimi borci, kl «o »e profitovoljno Javili na koroško fronto. V težki borbf pri gradu Puckstofr* Je padel juna§ke smrti dne 11. maja 1. 1919., zađet ođ zavratne krogle. Padel je baš na dan tretje ohletniee »volesra TFtopa v vojake. Pokojni MHan Kvarttč le bil vzor vojaka, bil je kremenitega in poStenegB značaja. B!I je komanđamt prve čete blvšeera slovenskeg^a planinske?** polka SHS. sedaj 40. peSpuka Triflav Ljubljana. V priznanje njegove hrabrosti je bil po smrti odlikovan k redom Bele^a orla ITT. vrste. Ob ftesti ob. letnicl smrt! mlađega junaka, se je »e*tavfl poeeben odbor, da počasti njegov gpomin in se mu postavi dostojen spomenik na mestu, kjer je Izkrvavel. Zato odbor apelira na narodno čutečo javnost, da z nabiranjem prispevkoT prlpomore k vzpostavitvl spomenika, odnosno somlnske plošče. __ Delegat! ĆeikoslovaSke socljallstične stranke v Ljubljani. S praSklm brzovlakom fo včeraj ob 17. popolđne prfspeli v Ljub. Tjano delesratl čeSkoslovsške narodnoFOCi-Jalne stranke: poslanca Emil 5patn£ In JermanoviC. prot. K o n a k y , tajnik Sulc in ZeleznJški revident černy. Na kolorlvorn so jih pozdravili zastopnlkl tn-kajSnje narodne sociJaMstiStie stranke In sreneraTnl konzul Ceško^lovaSke republike dr. Otokar B e o e S. Ceško«slova§kl poUtlkl prl^ostvujelo dans§n.1emu zaiipn^mu sestan-kn đele^atoT NSS. Tesra sestanka se nrle-!eže ▼ večjem Številn delegat! Iz maribor-<*"&* oblasti, kl zavremalo precej nasprotno «ta.l?§če napram oficljelnemu volstvu NSS v pogledu politike naprednih skupln. — Pogreb arhV^ta *. CTr?'?! M. K^ch?». Včf^raJ ob 16. Je bil pogreb pnk-jnesa arhitekta in stvabnega nadsvetn ka g. Cirila Kocha. Pogreb Je bil zelo lep ter Je priča! kolike simpatije je pokojni užtval v Ljun-Tlani. V žalnem sprevodu smo med Steviini-mi sprcmljcvalci opazFi poknjnikove^a brata admirala g. Metoda K o c h n, komandanta đrav?ke d:v. oblasti generala Stojanovl-ć a, ljubTjanska obč'nska gerenta ku. dr. P u-ca !n LikozarJa in več odličnih oseb-nosti. Korporativno je bilo zistopnno ma^i-stratno uredništvo z direktorjem g. dr. Zar-nikom na čelu. Pozreba se je udsleži'o tuđi veliko §tevilo častn kov, žalni sprevod je zaključilo narodno ženstvo. — Gostovanje HadožestvenfliOT bo v Ijubijanskem opernem gledaliSču, kakor smo že poroCali, 15.. 16. in 17. t. m. Prvi dan se vprizori Gorkeea drama »Na dnu«, druKi dan Gogoljeva komedija »2enltev« In tretji dan »Medeia« v eospo Germanovo v naslovni vlos:i. Ker nastopijo Hudožestve-nikl le v teh tren predstavah, opozarjamo vse gledaliSke obiskovalce, naj takoj pre-skrbe vstopnice, kf 30 na prodaj pri dnevni blagajni v opernem giedaHSču vsak dan od 10. do pol 1 fn od 3. do 5. ure. — Lftrtlski hfgfenska $o1a. V ponede-Iiek 11. t. m. predava K. orimarij dr. Vinko G r e c o r i č od T9. do 20. zvečer o spolnih boleznih, od 20. do 21. isteka dne in v sredo 13. L m. od 19. do 20. g. Tone Ci- z e 1J, asistent ženske bolnice v Ljubljani, o higiene fene. Pristop ie dovoljen le ženam, tuđi vsem onim, ki nišo vpJsane v tečaj. V sredo 13. t. m. od 18. do 19. predava Isto-tam g. dr. G r e g 0 r i č o spolnih boleznih samo možem. Predavanje se vrši v risal-nici državne realke v Ljubljani. — športna razstava na letoSnjem vcle- •ejmu. Ravnateljstvo velesejma vljudno na. prosa vse vabljene Sportne organizacije, da se algrurno udeteže po opolnomočenlh za-stopnikih 8klicanega sestanka v ponedeljek, đn© 11. t. m. ob pol 0. uri »večer ▼ uradu velesejma na aeJmlSču. Enako se napraši tuđi vs« gospođe, kj so bili imensko rabljeni, đa se zanesljivo udelefce. u— Treznostnl pokret med dfJ^Stvom. Po Inicijativi DruStva za gojltev treznosti se bodo v Ljubljani đanes v soboto dne 9. maja samo za srednjcSolsko mladino vrSile v opernem gledališču tri akademije z 'zbrantm spoređom kl ga bedo Izvajall srednje$oTke in srednješolci. Prva priredltev se začne ob pol 2. uri, druga ob pol 4-, tretja ob pol 6. i>opoldne. Namen teh prireditev je Izpodbu-da na še odločncJ5! treznostnl pokret. Na sporedt! so kratki govori, oz. predavanja « alkohol, skinptiSne podnbe. godbeni pevski in dekhmatorski nastopi, dramski priznri in žive sVke. Sode7uj:jo god?ilnl orkcs'er di)^5-kega društva «Preporrd», tamburaški zbor istegra druStva, pomnožen z mrmdolinisti di-]a5kpffa društva «Zora*, pev?ka zbora u5i-. teljiščne in učitel'iščn;kc,\\ pnd vodstvom prof. I!mMa Adamiča, učite'ji^čni oktet, zbor učjncev In učenk III. drž. realne glmnazUe v Beethovnovi u'ici pnd vodstvom prr-f. Marka Bajnka, pevski oktet d;ja?keo odborrikfh in v đruStvenl pi«nrni Karlovsira cesta 4. 955-a — Pevskl ot'seV Qosr»ođar«ke^a ln fr-obraŽevafne^a društva ra dvorski okra! priredi ćne 10. maja t. 1. ob 5. popoidne zabavni sestanek na prostem v gostilnl ori Oblaku na Trža.^ki cesti. Vabfjo se vsl čl^-ni ln prT'ateTH petja. da se jra udeleže. 945n — Brezptačen dva. do tri mesečni učnl teCaj za alužkinje, ki prthajajo iz hri bovpkih vas* ln znalo le pomanikHlvo, ai! sploh ne znajo Citati, pisati !n r a C u n a 11. priredi »SploSno tensko đruStro« ▼ Ljubljani. VrSil ee bo od 8. zvečer dal4« v društvenih prostorih po dva. krat na teden. Prigia.^lti se Je pismeno na dmStvo đo 20 t. m. ali n«tno ob torklr*. *e-trtklh in sobotah od 5.—7. zveCer v knjižnici Rimska cesta 9. — Mes'na OHuna. »Prlreditvena sek-cf'a«, priredi v soboto 0. t. m. v areni Na-rođne^a doma čaiankn % zanlmivim snore-dom. Svira barski orkester. Na sporedu je tudl Šaljiva poSta fn ples. Vstopnfna prosta. Začetek ob 20. uri. Vse članstvo ln prljate?*! našega noVreta vlfndno vahMenf. 927n — Redni občni zboru DruStva ta var-stvo ptlc - nevk se vrši v ponedel:ek dne II. t. m. ob 8. zvečer v restavrnciji Zvezda z dnevnim redom, ki ga predvidevajo društvena pravila. K udeležbl vabimo vse Člt~ ne. Kdor je s Članarino v zaostankn. naj }o poravna pri druStvenem blasainiku pred začetkom občnega zbora. — Odbor. 957n — Promenadni koncert pri crctK^neJi dnevu tidruZenja vojnih lnva1Mov vdov in slrot v Ljubljani traja v nedeljo. dne 10. t. tn. cd pol 11. do pol *s- v pnvil^onu t Zvezdi. Iz velikodušnosti ?odelujt jo pri cvetličnem dnevu v=a cenjena ženska dru. štva ▼ LJMbljani, na kar opozar'^^no bik>-gtovano o^fir?tvo, da piiBkctfl finanoljc^no na pomoč najbednejšim žrtvom svetovne vojne, ki trpe pomnnjknnja, kajti le na ta na?fn h* »amerp ?:».1§ftt! trpljenje onih, ki 50 največ žrtvovali na oltar na3e ljubljen« kraljevine. Odpri erco — odprl rok« — oti-ra] bratov«?ke eolze. — Kolovratarjevo vino, \:\ spada prlzra-no mrti najbol'sa vira v Ljubljani, bo toči. la Šentjnkobsko-trnov^n Clpil . mrto^ova podru2n!ca na Jurievan5'i na LJ'ihVa^=-Vr>m gradu fn p^«r tw1 k*>«tpnjl prr*<\ sraj^kira noelopjpm. Ker bo pkrblj?no tnil °-Trer a originalne in hudomtičn" zabivnostl, naj nlhče ne rnmuđi lep« prilike, da. ne hl *^>-?etil Jutri Jur^van'a. V«s članstva striko obvezna! Zdravo! 947r — Sokol Vfč. Sestanek članstva v svrho godbenet^a odseka se vr5i v sobr-to dne 9. t. m. ob 8 zvečer v Sokoiskem domu. — Odbor vabi člane in prijatc'ie društva, *ki bi hoteli sodelovati v tem odseku, da <:e tega sestanka «<5eleže. 914 — Mladlnskl popoltfan Sokola t. So-kolstvu naklonjeno občinc(vo se naznan*a da priredi Sokol I. dne 17. t. m. v veliki dvorani hotela Union ob 15. uri mladinski popoMan. Nnstop'Jo moški in ženski nara-5čaj ter mo?ka In ženika deca s pestriml vrjaml in dekiamacljarri Da narp je mindi-ra pri srcu in da jo bodrimo k du^evnemu !n telesnemu napredku, pokažemo najbnij s tem, da se polnoStevilno udeležimo prlre-ditve. — Z d r a v 0 1 956n Izjava Čujemo, da se v Slovenfj raz^-«SaV. tendencijozne izm;§!jene vesti, da na*n p?. vovarna preneha 7. zastopstv? in dep-ai (t-,_ logami) v Sloveniji ter da pre'deio ta za-stopstva kot pivovarna v dni?e roke. Izjavljamo, da so vse te vesti fzm «Uje~ ne in lalnjive in da borno nroti širitel'em takih vesti sodbeno postnpali. Z a jrr e b 8. rraja 1925. Zagreb§ka del. p'v nvarna | tvornica slad9 v Zagrebu. * ft. •> «. »i v r n mv i n a k u !>• đur 10. maja i^25 Stran 5. Gospodarstvo bcj umaram Konkurenci! Is poroClla đr. Pretn*rja ▼ redni BejJ Trgovske to obrtniške sbornice v Ljubijan1 dne 6. t. m. Rastoče tekmoranjo r ponudbl Je po-▼xro?1!o, da so se v kupCIJskem poslovanju mnogi konkurenti, da Bi pridobe odjemal-ce, raseli redno po^t>ste]e posluževati sred-ste*, kl sicer ne kršijo obatoječlh sakonltfli predpipov, vendar pa so v krifiečem na«prot. jn z dobrim! tr^ovskfmf Segami fn trpov. skim poštenjem. Takl nezdravi Izrođkl Sfcfc-đujejo pa tndi ođjemalcem. Zato je nujna potreba, da đobimo tuđi r naši državi za*o-ntte predpiae za pobijanje nečedne tekme, kakor jih imajo 2e mnoge đnige države. Naga država pa se Je v to tuđ! obrezal-a s klenom 77. začapnega ffnanCne^a zakona za 3eto 1920 21, na podla si katerega je noti-flch-a^a pvoj rrirtop k parISkj unftski konvenciji za zaSfclto industriiske svojine. Olen 10 b se glarf: *Vse posrođbene države se obvezujejo, da bodo zagotovile pripadnikom TTnfJe uspeSno za^č'fo proti rieCedni teKmi«. Kar torej država rr.oru s tori ti za druge đr-iavljane glede zaftMte pred nečedno tekmo, je tpmbolj đolžna fitoriti za lastne držav-Hane. Proti nekaterufm oblikam nečedne tekme nudiio ra^čfto f.*i '-^aj v^aj 73 Slov^ni« jo veljavnl zakoni In naredbe, ki pa nika-kor ne zadoščajo *e5 za **aru5n.fe r:iz;rtre. Vse đanes Se velfavne tozarfčvne rnko-fllte đoločbe nudijo zaSčito le proti nefrate-rim SDecifaln'in oMikam njle-'T* tekme — Poločbe § 1295. o. d. z., kf predvide a jo generalno pobiianie nečedne teknv\ se. v n-ši sodn? praksi ne W~- - ■ * krv kakor n. pr. Iđentfčen člen francoskega co-de cfvtt. k! se slasf v prevodi: :Vsa*o ds-janie kakega č!oveka, ki povzroča đ-iT«rc»rr.u Škodo, obvezuje onega po čigar krivdi je nastala škoda, na odškodnmo.« Polee mnon^res je smatral za nujno potrebno preprečiti pohod velekapi-tala in ome;itl njegov de'okro? Po tem sklepu so uprizori!? komun'sti divjo gonjo ne le proti velekapitalu, nego tuđi proti vsakemu pojavu privatne inicijative. Ne da bi jih bil kdo ponblastH, so adrrin'strativn! organi terorizirali vse samostojne trgovce ter jih tako Sikanfrali in preganjali. da so večinoma opustiH trgovino. Pa tuđi brez tega policijskega terorja je bil položaj malih trgovcev skrajno težaven, ker so mora« H plačevati za koncesije ogromne takse. — Davki, ki jih je pobirala država od trgov-cev, so prcsecral1* 100 odstntkov njihovega drbička. Izkupiček ie šel večinoma v nena-sitno državno blagajno. V nek2terih mestih so oblasti ćelo prisilile trgovce, da so napisali na svojih trg-ovinah: »Ne kupujte od privatnih trgovcev, njihovo b!a.c:o je slabo in drago. Kupujte samo v zadrusah, tam je blago dobro in poceni!« Vse to je prisililo pretežno večino ruskih trgovcev, da so vzeM knpital H podjetja ter si poiskali drug poklič. Ali zadruž-ništvo navzlic vladini protekciji ni bilo kos svoji nalogi. Kapitala je bilo na trgu čeda-Ije mani, kongres komunistične stranke pa je zahteval samo strogo kontrolo nad kapitalom, ni pa povedal, kako bi ga bilo mo-goče uničiti. Korrun'sti so upali, da se jim posreči potom vsestranskesra protežiranja zadružništva prisiliti privatni kanital, da se umakne s trga, nakar bi se moglo zadruž-nfštvo uspešno razvijati, ker bi ne imelo več nevarnecra konkurenta. Nastala je splo-šna kriza. ZadružnfStvo je s svojim kompliciranim. blrokratfČnim aparatom fn vslee po-vzročflo med ljudstvom splnsno nezadovoljstvo. Z druge strani je iskal svobcditf kapital, ki so ga korrunisti pregnali iz trgovine, novih potov ter je našel začasni izho«J v špekulaciji. Razvila se je Špekulacija z!a-sti z žitom, kar je v znatni meri ogrožalo prehrano prebivalstva. Zadružništvo pa se je še neprestano preurejevalo in sililo v gospodarski organizem, dasi ni Imelo tam po prvih neuspehih nobenega posla. Vsi ti pojavi so začeli vpT"vat! tudl na sovjetsko vlado, ki se je zamislila na-d na-č!nom uveTiavlienja gospodarskih reform. Kmalu je postalo vsem jasno, da ie potrebna izclatna in takoiSnja pomoč. In vod'lni krogi so bili slednjič prisiljeni priznati pri-varnemu kapitalu nekdanje pravice, češ da lahko pnmnea obnovTfi srosnodars^o živi^e-r.je in postane tako korišten na dve strani. Navzlic vsemu pesi-rizmu lahVo priča- I kujemo, da zavrame privatni kapttal v Ru- sih* v dogleđnem 5aso aiova svoje PTelSnje mesto. Sovjetska vlada se sicer boji priznati, da je doživela s svojimf reformami popoln fijasko, vendar pa lahko sklepamo iz kotrcesij, ki jih Je dala sadnje čaše privat-nemu kapitalu, đa je komunisti5n4m utopi-jtm v gospodarstvu odklenkalo. JO^oiaT|»te ne. đa eden put r\ ficg"v^c z žlpom fn zrtumkc Ol (rdečo, modro atl z'ato) I ,klju£cl I i, : k»kor ?ttrje pari . AH pa se bavi s ne^ovanlem đoina^'h žirali ali e vrtnar stvom aM s kakim roko-đelst.vom ali s pe-tjem, godbo iti.) ali se posveti kakeniu dru. tvpnemu pofOn (zaS^!ta dece, pomoč inva-riđom. proučavanje r Solskih predmetih, ppoTifaran'c t kmetlistvu, popularna pre. davanja itđ.> ali pa se bavijo s kakim Sportom na vodi ali na puhem (veslanje, đrsanle, s»nkanje, tenis, konjarstvo. ognje, gaetvo. Roveri imajo posebne orrfre na življenje ra njih nampTi te. nstvariti sebi boViSe rn tn 5=re?np;Se živlien^e s tem. da se rarna^o v Ziv'jenju po gotovih na?el:h, da Cuvajo zdravje po pravilih hlorf.iene, đa sreče ne i??efo v boerastvu |n ilenarlu, ampak v rdravju In notranjl radcrTt>'ino*ti. v Izpo!-T»1evsr*n dolžnopfl napr«»Tn bTižnVmn teT v evo.jem telesnem In dnSnem i^p^In^evaniii r rvesti, đa so koristni član! CloveSko družbe. Roveri morajo slutiti vob^e za z^led mladini In starim, da n tom nalboTJe izpol. njuje^o domovinsko svojo đolSnast. Ker do. moljub^e ne obs*oM samo v praznih provo-rih. ampak v stvarnem delu in đvlganju narodne teV^e In moralne mo^l. Tn međtem. ko mno.^1 izšolani ali bogat! in brezrosTpnl Tndfe zapravljajo prosti •ivo! <*as po gr^tfn^h ali v praznem razsro. var.fan.ju, »e bavilo na§! roveri s kakim korlstnim 'ti zdravim poslom, od katerega fznajo »aml In đrugl koristi in zadovoljstvo Kakor Srbi hi Hrvati tako imajo tudl slovenski skavtl v svoji sredi lepo fetevilj reverrov, kJ ravzemajo odlična me«ta v jar-nem Življenju, kakon major Ožegović, dr Travner, đr. Lapajne, dr. Pire, prof. Vaza«, vl^Ji bolski nadzornik Poljanec, ir. GurSIC Itđ. itđ.. ki bo v ?kavtskl ideji ▼ Slovemclh Se v poseben ponos. — Članstvo SK. Primorce. V nedeljo 10. t. m. klubski Izlet na Tacen. 2birali$če ob pol 2. pred kavarno Zvczda. Vabijo se čla-ni člance Ine prijatelji kluba na čim večjo udeležbo. — Odbor. 946n — Tenis — sekcija SK. Ilirija vabi vst interesente in tuđi že prijavljene člane, da se zglase v petek in soboto od 1S. do 19. ter v nedelfo od U- do 12. na terns-igriščo v slutnju slabega vreirena ob istem Času v damski sebi kavarne »Emona«) v svrho definitivne prijave ?n razdelitve ur. Obenera prosimo, da se istočasno poravna tuđi članarina. Z ieranjem se bo prfčelo začetkom prihodT'eTa fecHa. — Odbor. 935a — ZaSčKnlk? skavsfskHi čet Na po-sleđnji mednarodni konferenci za skavtlzere v Kopenhagenu je poljski posbnlk In stare-§ina poljskih skavtov Strnrnilo nasvetovaV raj si Izbere vsaka četa zaSčitnika (narođ-nega junaka, zi narod zaslužneEa prvovrst-nega delavca in dr. samo ne živih). Četa b! nrslla njegovo ime, spoznala bi se dobro I njegovim življenjem tn đelovanjern hi 22 imela za zgled. Na ta način bi mladina bo!i spoznavaa velike in zaslužne svoje ljudi li imela v čfslih njih spomin. — Tuđi mi Imamo v narodu našem lepo Stevilo takfh na« rodnih sinov, po kojih življenju in delova nju naj bi s ravnala naSa mladina. 2al, dan-danes pozna mladina mnogo bolj filmske igralce, ko delo in življenje velikih narodnih irož. Dobro bi bilo, da bi vrli slovenski skavti posnemali brate Poljake ter si izbra-Ia slednja skavtska četa svojega zaščitnrka, Avstrlja — Madžarska. V nedt-ljo se vrši na Dunaju te-kma med reprezentancami Avstrije in Madžarske. Za to srečanje vlada ogrorrno zanimanje, zaka} obe reprezentan-c! sta v rzvrstni kondicH. Madžarska ie po razila Svico s 5 : 0, Avstrija le z 2 : 0, a Francik> pred 14 dnevl s 4 : 0. Madžar-ska postavi skdeče moštvo: Zsak, VogI II, Vogrl III., Fuhrman, VVeber, Blum, Krutzner, Takacs, Orth, Kohut, Jetiv. Avstrija: Aigner, Rcisner, BMim, Kurz, Resch, Nietsch, Cutti, GchweWI, Horwath, Wleser, We-sely. Tekmo bo sodil glasoviti angleški sod» nik Howeroft iz Londona. — Mednarcdna pasja razatava ee Cff.Tt% ri v Strassburgu dne 17 t. m. Priredijo So% stštš Canine du Bas Rhm. Razstavljena bo. do najraznovTstnejša plemena i* raznih div Žav. Prljave so bile xelo fitevilne. * ^ Zeppetinom na sevemi tečaj. Nai* s^n hočc, kakor Amundscn, priti na severn! tečaj po zračni poti. Pogovarial se je na Sveds^em z dr. Eckenerjem, ali bi bilo to mognče. Nansen hece tuđi norveško vlado rairtererirati za svoi nacrt. Izvedba nacrti pa bi bila mo^nča samo, ako bi antanta do* volila rgradbo Ze^j-pelina v Fricdrichsbafnu v t-\ namen. Po mnenju strckovnjakov bi zadošcal Nansenu mnogo maniSi Zeppelin, nego je oni, ki je bil oddan AmcrikL KUPUJTE SREĆKE ZA RAZLAGOV SPOMENIK! OSKAR H 44 gffozpad carstva Roman zadnjega avstrijskega cesarja. V Beogradu, 2. oktobra 18S9. Sfgnor CoTeUi ie lopnv. Med marno in njim je započela borba na čivli^rv'e in smrt. Prevaril me j*e v vsa'cem cztu. Ciroza moje življenje, mojo čast. Vseh dej-stev šs ne morem pregledati. Lora se je vrnila f srrthnda vsa prepadf^na, objela me ie in pTak??r od strahu in skrbi. S fežavo sem jh potolnžil. Ihtć mi je pripovedovala, kaf se je zgodilo Colefti jo :c nanadel fz zasede. Drez sramu je zaliteval nicnr l.!ub?ZL*n. Ogircenemu njenemu odporu se je bru-taTno smeial. Rekel je, da to luibi. da !■> je vzljt:brT ko jn je prvič vidcl. Kaj hoče z mano spodenim oficir jem, ki opravlja vohunsko službo?! Ima me v rok ah in me hoče uničiti, ak»D se ona ne loči od mene in ne postane n'egova. Lopov najde v meni nevarnega sovražnika. XIV. 2rtev IjubeznL Grof Wotkertstein je beležke !z svojega dnev-r Ka pntisnil od sebe. Spi->mini, ki so se koptčili pred njim, so mu obnavljali stare bolečine, da je znova občutil prroznfe onih doživljajev. Zavedn! se je, đa so v teh beležkah praznine, ker paČ ni bil v Fianu, da bi orisa! strašne ** "vljaje onih dn; ta!:o, kakor bi bilo potreba. Z žaJostjo so navdajali regovo dn§o in mu ostali v neizbrisnem spominu Ne da bi bili tekom let v svojih potezah obledele so stale oštro pred ntegovimi očmi slike groznili prizirov» ki jih Ie doživel. fflimn nirs-ovecra duSevnezt očeša se je pomi-kala slika za sliko in nje&ovo uho je zopet sliŠalo 1 re zdavna* 'zvenele besede soigralcev. V Beogra-Ju je b'lo, ko se? je Lora SfadJerjeva mahoma vrnila v stanovanie in mu pripovedovala, da 30 je »si-^nor« Coletti prevaril in jo nad!cgi)va! z nesram-nimi ljubavnimi ponudbami. VVolkenstein je bil ' gorčen Marsikaj je vzbu'aH niegovo pozornost r-a navideznem zarotniku, s knterim ga je spravil v zvezo neki rimski duhovnik. Cnletti je govoril o veliki, vse kulturne države obsega>oči zvezi, ka-tere cilj bi nai bil preuredifev socijalnoga in dru-'r-abnc.?a svetovnega roda. Ta zveza, ki je bila po svojih zaupnikih v stik'h z vsemi revoTucijonnrnimi ^okreti v evropskih dr7avah, je imela v ro!ri na oknih so v sobi povzročafi polumrak. Za pisalno mizo se Je pojavila slava s črnimL zmršenimi lasm> Sttsn K_______________ „SLOVENSKI NARULr *mc 10 maja 19?5._______________________________________________________s»ev 105 Moda. CraMine pariške mode Na majhnih klobukih skoraj moške fa-tone nosijo pariške dame okraske iz onl-fcsa ali nefrita ali fantastične igle, ki Imajo na koncu ptičje glave- V modo so prišle tuđi osdice Iz ponarejenih, lepo okraŠenth in debelih dragih kamnov. Naibolj moderni uhani so zdaj dolgi uhani vaških prababic Druga modema drasocertost so zapestnice. Zipestnice so zelo široke in morajo biti okrašene z majhnimt briljanti in enim ve$-jlm draguljem, safirom, rubinom ali onik-som. Lanske zapestnice iz slonove kosti ali želve so prišle popolnoma iz mode. V Parizu nosiio dame več zapestnic hkratu, in sicer tuđi po dnevi nad dolgimi rokavL Ponoči si obesijo zlato ali platinasto veri-tico še okros vratn. 5 promeii3dnim kostimom nnstjo samo majhno crno moirovo pentlio, ki visi iz Žepa ta prsih. Na koncu pentlje \z rrltrjcna irajhna zlata emajlirana ura ali kr k drug! zlati privesek. K večerni, ali ne plesni toaleti spadajo na moirovi pcntlji starinski priveski iz slonove kost; ali kijtaiske f sure iz nefritn, h katerim se pritrdi dolgi svileni cofek. K plesnim toaletam pa spada na vsak način široka Šerpa iz muslina, veza-tiega z zlatom, ki popolnoma pokriva dekolte. NajmodernejSe blago v letošnjt po-mladni sezoni je muslin, crep georgette in čipke. Za starejše dame imajo pariški modni saloni crni ali beli moir v zvezl s čip-kaml. Novi pojavi v maski modi Ćevlji !z črnega laksstega chevreaua s pTitrjenimi gamašami so novost, ki se je v irioški modi sele nedavno vdomačila. Do-slej Je veljalo pravilo, da morajo biti ga-maše zase. K fraku in smokingu spadajo zdaj nlzkl lakastt čevlji, takozvani escarpin in crne svilene neprozorne nogavice. Na-vadnih čevliev novejša moška moi.'a ne pii-poroca. Rokavice moraio biti švedske, sive, svetio rujave ali bele. Zvečcr bole glace s crno svileno »baguetsko«. K popoldanskim ceremonijam bela mehka svilena snjca, zveier na]finej5a platnena s poškrobanim naprsnikom piquć. K svileni srajci spada ovratnik z oštro upognjenimi robovi, k ve-Cerni srajci ovratnik z normalno zavihanim robom. Ponekotl je že v modi mehki ovratnik. Trdi klobuk je zsoraj precej napet, irehk! pa slrok in ploSČat. Cilinder k ža-ketu ni posebno visok, tuđi klak je manjši rego doslci. Kakor ne sre k fraku trdi klobuk, temveč mehki, tako je tudl nedopust-no vzeti k smokingu klak. Cilinder gre samo k žaketu. Itisd pisnsko in gospodično «o žabice (Backfsch), ki jim prnvijo ravnateljice pcnziionptov uradno »đek'ice*. Dck-Rce, kaj delate? Deklice, dovolj je tega! pravijo ravnateljice, dočim bi rekli mi, kt nlmamo vposdeđa v pedagoški razmere — »žabe, kaiia! al: 2abe, nehajte! Ali ta uvod nai mladih Čitaicljic nikakor ne moti. Napisali smo ga samo zato, da bo laž;a pre-bava suhoparne strokovne razprave. Gre camreč zato, kako se irora;o babice — pardon — ćek'ice oblačiti, da ne bodo za-ostajale za modo. Torej oglejmo si, kaj pravi v našem slučaju moda! Včaslh je bilo pravilo oblačiti deklice tako, da se je obleka teseno oprijemalo te-lfcsa. To je bil neke vrste lim za bctloče ženine. Bili so čas!, ko so se sm^e deklice oblačiti kot *>mlide« sele po poroki. Zdaj dovoljuje moda dekllcam, da so >mladec že prej In da ostanejo take delj časa. To po-Hieni. da je moda za deklice merodajna tuđi za gospodične in zadnja leta ćelo za dame. To je dovoljeno tem bolj, ker je dekliška ii:oda enostavena, skromna, solidna in do-stoina. Zlasii okraski so skromni. Najbolj pri iublkul so različni gumbi bodisr v vrstan ali pa v grudah Mislimo si dekHŠko obleko iz črnega, rdeče obrobljenega ehina-crepa: taka ob'eka Je pokrita z drobnlml periaml iz belega porculana ki tvorijo kri-žmko. Sredi vsakega polja je gumb crne ali rdeče barve, prišit z nitjo, ki je v kontrastu z barvo gumba (črnl z rdečo, rdeči s črr.o). Te petites robes deklicam zelo tiobrrj pristojajo. Dekllško obleko si je težko mrsliti brez malega ovratnika »Claudine«, brtz manšet in belih na«ivkov, bodisl iz or-g^ntyna, platna ali pique. Telovnik teh petites ro'ues je vedno enobarven, gladek in raven. Dviga posebnost dekl.ške mode, je tunika, za katero se potegujejo vse ienskt. ali odkrito rečeno, ta no5a Je samo za mladino. Gladka tunika, na kateri je taille samo označena, sega tez kolena kakih 20 gva nad stopa!i. P!aŠč\ tuđi gladek in iz tež-jega blaga kot obleka, se ravna po dolžini trnike ter se okrasl kot obleka. Ali se še spominjale našopirjenih jezičkov, ki so jih nosile deklice včasih na čeveljčkih? BiM so zelo priljubljeni, toda k srečl }im je odklen-kalo. Moška moda nlzkih čevliev je vpli-vala tuđi na žensko obutev. Letos je zelo v rrodi kombine, zlasti dvobarvn!. Tak kombine pa nima n!č skup-nega z barvnimi vložkami (inkrusta^ijami), ki se zadnie čaše tako pogosto pojavljajo. Tuđi drapirarje tunik sili zelo v ospredje in nekatere tunike so se že tako privadilc drapiranja, da se zdi ^unika vsa zvita v eno ali drugo stran. Tunike so navadno mnosšo svetlejše nego spo-dnja ob cka. Školaj vsi dvobarvni kostimi obstoje iz teiovnika in jopiča. Navadno se vzame crno - bela, rdeče - crna, koralovo • bela itd. barva, telovnik je črn. Lepcta V,inr? se mi je zdel-% da Je Ooethejev stih »Nich ist s^hwere»- zu ertragen als e'ne Reihc von sehonen Tagen« izraz člove-škega napuha. 7daj pa se spominjam teh besed s skesanim srcem, zdaj priznam, da preveč lepote škoduje. To velia ^. prisebno za žens^j lepoto. Matatis mutandis si tol-mač'm Gocthejcv strh tnko-le: Nič se č'o-veku tako ne pristudi kakor te večne kra-sotice. ^e nikoli ni bilo na svetu toliko »lepih« žensk, kakor zdaj. Vse so več ali mani knkor bi jih vzeli iz Skatlice. Danajsk: dar kozrnetlčnih sredstev, pudra, eravonov na cbrveh, barvil na ustnicah in druge take ropotije je preplavil ves ženski svet. Danajski dar! Toda č^ se lnhko vsoka Ženska naredi lepo, neba biti lepota to, kar je v resnicl, nnmreč tisto v?=emogoČno sredstvo, s katerim ncžnl spol tako spretno lovi v svoje mreže mn5ke. Lepota postane s tem očividna vabi In se sama uso-nab'ja. Zlasti ona »lepota za lepoto«, k; si Je snma cilj in namen. $e ni dolgo tega, ko se ml Je zđelo, di ima gospod Ziegfcld, inici'afor največ-jih nmeri^kh t^kmovani v ženski lepoti, naj'dealnejSi mo^ki pokHc pnd s^incem Potuie od mesla do me^ta in anga/'ra tako! po lepotični konkurenci zmagovito kra-lj:co v tem ali onpni mostu ali dr*avfc' Takoj nato Jo da naslikati v fantas'ičnih barvah in nadnaravni veMkosti na Kvo^e ogromne lepnke, ki raznnSaio p-> svetu ra-dostno vest, dn si ^egfcld Fr>ries< zorpet za en prima ek^emplar bogatpiV. A^ da-nes bi ne mcniala s tem pmerigkim »kraljem Tepotic«, tuđi Če hi bt'a nairnamen!-tejS] mo2 sveta. Zamislite se v njegov po-lo^ai. Vsenarkro;: snme mamM've p^avc o?i. snežnobeli zobku nezne ručice in 7a-pe'iivi nr^m'hi — brr. človck mora zHaz-neti! Nađaljne Institucije, k* Irhko prkva-:"o čl^vcku v^^eMc do prr»vr In aVr»d^m"5-ne lepofe. so ki^ernito?:rafl Ćim b"li k-ka diva smH? oo kalodnn'n, t*m ve5i^ !n s?n-timenta1nci5e vlrcic dobi. I^med blord^k se večinoma reVntlir?Io nc?ne farmnrske hčerke % đivjega zan^da, Cii'h g^vni sport je nagibati se h glavam k"nj ali os'nv. in Hiniti Ijrbczen do neotesan'^ fiTms'<;h Junr!ir>v — amer'^kih cowbnyev. Bri'notke, zn^nc pod tehničnim izrazom »vampb, so vporabne za n^jr-^zličneiše vlocre. Kra^Tca »vampa« !e Pola Negri ,ki Je obenem naj-boljSi dokaz pravilnosti mole teorije, da ni kmalu tako zopcrre re«>!, kakor Je zavedna, afektirana, pri^Pjena. bedasta akademična lepota. Kako globoko nerazmnevanje moderne, strogo zacrtane resn'čnosti Je v vsaki njeni kretnji, v vsakem prigibu "ie-nega afekHrano vzravnarte«a telesa ?n v njenih »g'obokih« pogledih! KakSna naslada za tope In drugovrstne lahkoživce vse-ga sveta! Pa pustimo te naSemljene In afektira-ne uradno prlznane krasotJce in sf oglejmo ženske, ki so res lepe, čeprav Jih gospod Odol ne porabi za vlgneto pr reklami za svojo zobno pasta OjvoriV I.c?—** o že-nah z večno žuborečo živahnostjo, o b;tiih z »božjo iskrlco« v sebi. aM knko bi definirala to lastnest ki ji pravijo Nernci »das gew:sse Etwasr. Takc ženske si n? barva-}o ustnic, ne skušaio maskirati malce nepravilno razvitega telesa, ne no^ijo umet-nih kit in polnijo svojih nedr!j s cunjam' Težko je točno poiasniti raziiko med dekorativno lainjlvostjo in resaično ientko lepota, vendar pa si jo lahko vsaj približno predstavljamo, če si mislimo dva prizora, v katerih sta zapopadena v malem dva nasprotujoča si sveta. Pola Negr", zavita v harmeTinovo pelerino, stoji lahno naslonjena na palubi. No£ je. V plesni dvorani godba. Na morju In v laseh splošni sliki odgovarjajoči valovi. Skrptka. vse Je tako, kakor stoji v knjgi in kakor mora biti na filmskem platnu. In ttr stopi iz p!csne dvorane gospod s kamelijo v gumbnici. Počasi se ji pribl'žuje. Pola dvi^ne otožno oči, ozira se po luni in po njem. Dvokilometersk1' pogled, prisi'jcn objem, pri katerem pa oba pazi ta, da se ni-ii kamelija, niti pelerina ne pomečka. OuinU essenca malomeščanskih figur !z znanega lista »Femmy* ali »Ele^ante Welt«. — Pau-lina Fred^rick je pomolila svojo skuštrano glavo iz parne kopeli baš v hipu. ko sem vstopi'a v kino. Iz poznejšeza konteksta sem posneia, da se Je hotela pomladti v kopeli in tako znova zbuditi Ijubezen svojega mlađega moža ki ljubi banalno lepoto Skuštrana glava s smeš^im šopom las na temenu, groteskno lice, ki se blešči in pot!. Absurdna nedekorativna scena. Ali ko ste se zagledali v njene o-tožne oči, ki so zrle nekam v daljavo, kjer vzplamti za ostarelo žensko zopet vroča Ijubezen, ste Čutili nepriraerno boli prisotnost življenja in usode, nego če zdihuje lepo prčesana Pola Negii ali Mae Murray po luni. Pa ne smete misliti, da Je vsa razUka v tem da Paulina Frederick boljše igra nego Po!a Negri ali Mae Murray in druge ameriške kino—zvezde, zakaj tu sploh ns gre za igranje, niti za boUši ali sfabši filmski libreto, temveč za bogato ali prazno osebnost. Iz vs ^ga tega bi morale ženske ;zva-Jati pravilo: skuhajte n^ bili lepe! Bolje rečeno, potrudite se bolj biti osebnosti! To pa bi bii od vseh nezmislov, kar j'h je bilo kdaj napisanih, največji nczmisel. Spomnl-mo se samo starega pregovora: Pelji osla do Pariza, konja ne br> iz njega. Ali pa nastane z njega s pomočjo ra^Mčnlh »Ins i-tut de beaute- zelo prikupljlv in izbnrno manicuran osel. Pa tuđi to je n kaj, saj pravi stara prislovica, da je boljše nekaj, nego nič. — X. To in ono Ogromna gorila »dolini Uto Ko je prire^il ameriSV? preziđent Ro-osevelt svoj znameniti lo\&ki Izlet v rzhod-no Afriko, je bil v njegovem spremstvu tuđi slavni zoolog E-munđ Heller, ameriftki Nemec, Id je Cesto potoval r naučne svrhe. Znanstvena korist toga lova Je bila neznatna. Tem srečnejši pa 3« bil Heller, ko je prišlo do nove ekspedicije, s katere se je nčeniak te đni povrrtll. Bil je v Afrlki, kjer je ođkril rlcplej neznano porilo ogromne ve-likosti. HelTerjev spremi.'evalec poroča o tem odkritju v »Illnstrateđ London New«« te-le potf robn est!: »Južno ođ belgijske postojanke Walđ. kali na roki Lova smo đospeli do pritoka TJtu, Čigar dolino imenujejo d-omačini đo-Una goril. In res v teh krajih kar mrgoli orric. Doma^iiii se jih zeV> boje in sicer po pravici, ker puptog^o nj!^o^-e nasade Iti se prav cič ne zmen'Jo, Ce jih pođe s kamenjem ali krik!. Ce?to se prijeti, da »e spla-zi veC ople v kof*o đomadna. Takoj po prihodu v dolino TJtu smo zagledali nasel-bino domačinov. kier »o se te oarromne gorile rignezđile. Previr^no smo lezli r^1^ v«?eh gtirih po gošći. Kar urno začuli groniu podo ben gr1 as m zemlja pol nam! se Je stresla. Pojavile so se nena-đotna velike oplce. Eno smo zagrnali v grjščo, iz katere ni mosrla po-be^niti. AH zaman smo si prizađevall. da bi se polastill tejsra eksempla^Ja Zlvegra, ker je nas takoj minito veselje, čim smo zaarle-dal! o^tre zobe. Zato smo gorilo ustreMU. ali tuđi to je bilo težavno in nevamo. Z mrtvo g'o-riilo nismo veđeli kaj početi. Bila je namreč tako ogromna, da bi jo morali na-ložlti na voz. Visoka je bfla P6 tn pol cole. razprostrte roke so merlle 92. čez pr-(»a 63, čez trebnh pm 6?* col. Stopala »o bila doljfa dobrih 12 col. Ta beštija ja tehtalct nad 350 funtov. Ogledali smo si mrtvo £or1k» hi spoznali, da ?mo o*krW do«lej TX>po^noma nerna, no rrsto poril. Ta ogromna gorila se drži najraje r bambunovih goz^ovih. Njena krma eo rastline, nikol! pa ne plodovi. Pa tuđi mesne hrane ne prezira, ker rađa lovi m'ade TK>đ^rane in pH£e. Heđko zapusti svojo rodbino, k! *te4e obl^aino 6—8 članor. Stare porile naTvravilo pmp«đo, v katerem žive z mladici. Gorile se t"?če druara đru-ge in gredo zelo n*»ra^e na ražen, tad i i*e t«o lačne. fcive v mno^oženstvu. Starepa »ain-ca ?mo opetovano videH v dražbi treh aH Sttrih Mimfe. Nnnnrot.no r>t ni v družini nJ-koH po vefi samcev pribHžno enalce etarostl. Te gorile ©o zelo mlroljubne. ker imalo ve« potrebno v bambusovih gordovih hi jim ni treba hođitl v naselbine. ^e so pa razdra-fene, postanemo Ciovekn »krajno nevarne. že njihovo rjovenje je strašno tem bolj. ker zc?ne gorila pred napadom s prednjim! ta. čami razbijati po prsih kot po bobnn. Otok sv Helene. V sredini južno atTantskesa oceana, od-daljen ti5oč tisoče kilonr-trov od trdega obrežja kontinentov. strmi !z e?obin« 4000 metrov samotni otek Sv. Helene. Leži na 16. stopln?i južne §irlne in je fzonstavljen vetrovDTP ju^ovzhodnesa pasata. Potnikom, ki nrihaiam z Hisovzbo-drie strani, nudi otok f*a!^st^o sTfko jre!i»i skal, brez vsake-ara ke5:a strme^a obreda. Kr> so leta 15^2. Portugalci odkril! ta ctoTc, so bil! njegovi vrhovi pokriti s koSa-timi c:rK»:dovi. eto1f*t:e Vasneie so bi1! krnsni gozđovi un!čeni. Uvažene koze, ki so se rarniodile v oiromne č^ede, so v s^avnem uničile eo?d, ker so požrlc vsa mlada dre-ve«:ca. Ne-Va* ie pri tem un'čevanjn piir>o-rrogel tu-đi Č>ovek z brezobzirnlm seka-njem. Ods'ej so skusVi to popraviti. Uvozilo se je številne rastline, ki so uspele, a so popolnoma zadubile prvotno floro, ki je delorra popo!noma izumrla. V dnlinah, za-varovanih pred vetrom, raste Hstnato in Iglasto drevje, ntžje spodai oranže, cflrone, kokosove palme, zelene planjave pa razve-seljujo Človeško oko. Številnl izvfri napa-jajo vse doline. Podnebje je mflo !n zdravo, vendar *e predvsem v krajih, zavarovanih pred vet-rom in v katerih uspeva tudl rasti'is vo. Na vi5jih, nezavarova-nfh mestih, kjer je dež odpral po-slednjo trobico rodovitne prsti, so klimaUčne razmere neugodne. Za časa odkritja je bil 122 kvadratnih Wometrov o-Dseg^^či otr»V neobljuden. Kasneje so tam nastale no albine, kl so de« loma zopet propadle. Š^le v drugi polovici 17. stoletja, ko je prišel otok Sv. Helene v stalno posest Angležev, je naraslo število prebivMcrv na 4000 ću*. Ostali prebivaki so večinoma črncf, večinoma Fnt'>^ci osvo-bo-jenih sužnjev, katere so angleSke bo-jcie i UTr?n Sorva provizo-rićno namešfen v neki vili, >e bil kasneje privede-n na Longmood, pristavo na pusteni ki?ja otoka, kjer je ostat pod strogim nad-zorstvom do 5. rraja 1S21, ko je unrrl. Njegovo truplo je bilo kot znano, leta 1840. na fracoski fregati »La Belle Poule« prepljano v Francijo in z veHkim pompom položeno v Invalidski cerkvi v Parizu k večnemu počitku. Tujec, kl posetl pusto skalnato plan-ja-VO hl objšče hi5o» kjer je bival Napoleon, bo komaj zadrževal čut sočustvovanja z mrtvim cesarjem, kateremu je bilo zanlker-no posloT>:-e dodeljeno kot zadnje bivali?če. Poslopje je teseno. nizko in obstoii iz več mtlih sob:c, od katerih menda najve^ja meri petkrat sedem metrov. V tej sobi, kl je bWa tuđi cesarjeva sprejemnlca, je Napoleon umri. Na mestu, kjer je stala postelja, je postavljen Napoleonov kip. Napoleon ni bil edini jetnik na Sv. Heleni. 2a časa burske vojske je Mio tam interniranih mnogo vjetnikov fn več pogla-varjev Culukafrov. Jetništvo na otoku in brezdelnost pa iim je, ka-kor se zdi, zelo ugajal. zakaj pritožili se nišo nlkoli. Novost za poletie bodo obloko lx pHstvto Chantong svile. Sezlto hitro po njejl Rajngodn«!« jo je uvozila tvrdko Drago Schvvab, Ljubljana O. S. Marđen: Zaupaj v sebe! Prevedel dr. V. S. N;hče ne Izvrši ničesar velfkega z ma!odu§nostio. Ako je vera slaba, je tudl izvršeno delo slabo. Ako se priznavas", da imamo mnogo na-pak, da ti sreča ni naklonjena, da nikakor ne moreS Izvršiti in doseći tega, kar izvrše in dosežejo drugi, ali mores" potern priCako-vati kaj drugega. kakor da bodo tvoji uspe-hi odgovarjali temu tvojemu prepričanju? Vsakdo te bo smatral za manjvrednega in neovrgljiva je resnfea, da ima ocenitev, s katero s« nam bližajo ljudje, največjl vpliv na to, kar v življenju dosežemo. Ako sam sebe označuješ* z napisom: »manjvreden«. ako napraviš" vMs, da sam o sebi nimaS dobrega mnenja. kako bodo mogl? drugi soditi o tebi drugare? I Ako bi mi Tmell več vere v svoje spo- j sobno5ti In možnosti, ako bi imeli več vere v sebe, bi lahko dosegli rrmofco več, ka- ; kor sedaj. To pravo vero bi pa imeli Ie ta- ' krat, ako bi jasneje poznali svoje bistvo. i Mi pa smo vzgojenl v zmoti po starem \ nauku. Tr»da ta naror ni pravilen. Ni naravna manjvrednost ali pokvarjenost pri člo-veku, ki Ra je ustvaril Bog. Kar je Bog ustvaril, je popolno. Napaka je sarr.o v tem, da se jih je rrmoKO izmed nas tako pokvarilo, da m'so to, kar je Bng ž njimi name-raval. Smatramo se za male in manjvre;ku in mu prpnvedovala svoje izpr:jcne d^Ziv. ljaje z nekako slastjo in notranjim užrkoin, je Šonja skesano priznala zablode ter oh-Ijubi'a poboTJ^anje, če policija zamo'či njr-na dejanja in ne obvestl staršev o boi^.il Sodnozdravnižka preiskava Je dognala da boluleta obe dcklci na <;lfITTcJi in nn po-noreji. Policija Ju Je takoj odđsla v bolnico. Obenem Je obvestila niiju st?r5e. Lalik-i «1 predstavljamo, knko je učinkova'a vest o aretaciji in o težki obole'nsti na s*arSe, kl so ž!vell v mizernih oko'iščinah in ki nso zadostno nadzirali svojih hčera, da so lahko padle na tako irzko stopnjo... Kdo ve, ali se Ana in Šonja p-b-Vata v bolnici In ali se po delnem ozdravljenju ne vrneta nazaj v nizine življenja?... (Harni urednik: RAS7O PHS7OSLF.MSEK. Odgovorni urednik: VLADIMIR KAPUS 1QS- ________■_____________SLOVENSKI NARODf dne 10. maj« 1325. Stran 7. UXDERWOOO| pri LUD. BARAGA, Linbliana, Šelenburgova a lica 6\1. ^ IJVOBR'SVOOn Oglcite si zadnje noDosti ; mod||e||| „„„„"fllHRIJH GOTZlI damskih modelmh Mobnhop — LJUBiJnnn, noiratesm trfl s| HaiJuk padpernihi in PODPIBTI ^đržJ'o vsako vrem*. s« prožn! In hfgl'enient, Ifsakovrsine slamnlke in klobuke kupite v nedvomno najcenejšl in na;1er>šl Izberl pri tvrdki los. Pok nasl. A. Jamnik, Liubljana, Stani irq St. 14. loiiraiie f ,1?. tak graca ^ollanfler (Subotica) preporučuju bogato skladište perja za ioreane i ?as tuke od najjeftinije do najfiniie vrste. Najbolje poznata eksport tirma, potpunu paranciju pruža. — Brza i tačna noslu^a. m» »♦»♦♦♦♦»♦♦»♦♦♦♦•♦•»♦»>+»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦«♦♦♦»•»♦♦••♦#>••»»•••••»♦#♦« SJNajboljši šivalni stroji Josip Petelinca Gritzner »n Adier za rodto'nsfco in obrtno rabo g L L ubrana blizu Prešernovega snomenfka Ve^pfna fraranctfa - Pouli v vetenfn breTni»ften >»»»»fi»n itttt«»tit»>«ttttr»tt»ttt»*»f**»**4*****'**"***"**# »■» važno za dame! 55. -^^ SAN0F0RM pH| fBBjBjaj v vteh lekarnah in drogerljah |B^pjj P^^^^?wP^^3S^SBB^8ESK^»iSnHH^H^BCTHa^naBBMBH^^WHHB^aBBBw pj ^»■^■■■■■■■■■nn»BPg««iiBP»»am«jai»«jp,w^y f£^.MM 15 letnn »amstvr ^SB|SW3S^aS«uffl^L_ lajpopolnelftl STOEWER 41- %iTItf^Zj^ ,^^uT^ valnl Str°M * pokretljivim ^SBure J^aJfl r«nsoop)erjem (»rfabelici ( ^^MJV^Iir? iSUam * enostavnim premlkom je iBlP^ XfRH pripravljen um &topanje, ve- IKl jRfflfl acenje »II ftlvanje /mt /UBI LUD BURAGA ^03|| LJUBLJANA ^^H Seltburaova ulica G/1. 116TI ^^^ Telefon Sf, 980 I ^1MSB H HBM Ml A flHHHH^bHHlllll W^B M B• •^b^k^^^^^b^b^v^V^^^h^^^^V Preminula je danes naša draga mati oz. staia mat! In taSča, gospa Antonija Brunčič Poereb se vr§l v nedelio 10. maja ob 4 po-poidne «z MSe Z'dovska steza štev. 2 na po-kopaušče k Sv. K>ižu. V Ljubljani, 8. maia 1925. hlaJoH rodbini Bnmlil Ifl Mater. 1373 JLOKOMOBILI K I I Violf-Lans do 600 HP | ■ tvornISko novi ali generalno ■ popravltcnl t tvornilklm ■ jamstvom tudl na obrok« motorii na sesani plin Oiese?ovl motorii btei kompresor)! motorii na sirovo olie Generalno rastonstvo Motorenfabrlk, Darmstadt Mlinski stroil Transmisije Pog'eite nage skladtttet — PteČIlne olaj3a>e — IKomp etna montaža BRACO FiSCHER D. D. ZAGREB, PanlovJ«k I b ^#^v L.Mikuš \jt^T y ^1"1'1 ff|j| u^ jg^"^^ e>2n kov Hi selnfnl-^f^^J ^^S^ k«»» tar torthaiataili Opekarna 1332 (krožna peč) ^ no-jestvom prav Tt^oino na irftd-»«, ali se l$£e dru* žabnik- — Interesenti na| se brnejo pod Silro „Opekarna-1352* na upravo SIov. Naroda. Teod. Korn. Uuhliana Polfavsltii cesta 4*. 3* krovec. stsvbm. galonteriski w okrssni (teoat «nsta!actke ve^ovodo* min strcloTitdOf. h»biKfti inftlosetne^prave izilclovane posod Iz pločcvine ?a firnež, barvo, lak »n med vsake velikosti kakor tuđi posod (škatle) 3245 za Nonservc. filiiiiiii kunite nafeenefe vsaVovrstne utc, zlatnino In srebrnfno pri tvi dki Ivan Pakii Linblfanii, STARI TRG št 20 PosUja FeidJdca. Stajonko. Sez;a; maj oxtober. Sijajrtl sdravilni usiahl prt brontiialnlh katarjlh, ijript, naJu'il, ernfizeitiu. holeznl •rca i. L (1. 95-L Moćne prirodne ogl'lkovokt'e kooell, Inhahcl)«, nova pi evtnat3ke cellčn« naprave, ivetlobne koieM i ti. Cena sa penzijo od 8 šiiingov na <\nn naprej. Prisnih: zdraviliSlna konisiia QLSICHS>i3e^3. IpOZOBI POZ0BI I ProstoTol]na lovno dražbu I raznega pohištva, pe-I rila in drugih potreb-I ščin se vrši v skladišču ! Špedicijske tvrdke I R. Banz nger, I LfiibllaDa I od 15. maja od 9. ure I dale in naslednje dni. I *ig%®m I mHLI 0GLHS11 *^b3& I ■ MaJnianlii zitesak Ofn »• I ■ ■ W Wk M aMl Var lHat BS ama»aW m | pja|manj*:rn3«ok D'n 10 I Drva za kutjavo, bukova in hrastova ter BUKOVO OGLJE, vila. no, Ia, kupimo. — Navc* dite sfarost drv, količino, rok dobave, franko va* gon meja, za plačilo potom akreditiva. — Kme* ttjsko * (rgovsko društvo, Trieste, vi« Raffincria 4. 1342 V zlsto vrednoti naložiS denar in mi!;io= nar postaneš prej ali sk:j, ako kupi5 turske sreč'.e. Vsaka rod?ne. — Pismo pod «Tz^uba nemogoča 1374» na upravo »Slov. Naroda* Antikvitete možete najbolie prodati u krasnim izložbenim dvoranar"« koje posječui je n3'hnli>i publika čije* le kraljevine i stranci. — Dajemo Vam i velik« predujmove. Bezuvjetno se obratite direktno na Zalagalnicu i Dražbova« onic-j Zagreb, Preradovu Ičeva 4. Izbjegavajte prd kupce. 103 L | Prodam | Leoa koza, dobra mi^kartea, se proi da. — Gradaška v\v-» st. h.__________im Skoro nov gik se ceno proda. — Dui najs'-"a c^^a 5t. 25, pi^ar-. na. dvorišče. 136rj Šivalni strof (kroiaiki), dobro ohra« t.jcn — se »roda. — Ivan Koder. Ižanska cr; sta 33. 1371 Vrtne stole proda i« naiceneic R o f* m m n c St Komp, Ln»b« liana. Mirjc 4. 78/L Fo»^*er-oi?mno Icrasen ^Tas —• so prođ*. — Naslov pove uprn^a e-S!. Nar.». 1337 Snalna oprava Fb čeSntevega lesa, novi, clegantn* — in fcdilna oprava iz hrastovec?a Ie» sa -— eeno naprodij. — Kolizcjska ulica 13, Tr novo. 1395 Proda se klavir posebno mo'n* konstruk« čije z navskrivr'mi stru* narni, dobro obranjen. — Cena »^ndna^ — Anton Zavodnik, Kranjska e~ r« 1392 Preuror?e* irlenovo ro(?ovje 06*Fn» der) priprava za svetio* konH^ fL?rfi*natjs*Ar> i* rat 60 y 110), p^rtVTl«. na o troška postelja in leđna omara — napro* daj. — Naslov povc uprava »SI. Nar.«. 13S6 Kako? lahko doblš službo, prodaja* I ali kupuješ m uspehom? le potom malih oglasoi-v ,Slovenskem Narodu* Damsko kolo skoro novo — se proda za 6000 kron. — Naslov pove uprnva »Slovenske* ga Naroda«. 1384 PredtiskarSa (kompletna) ročnih dcl z najmodcrr-jšimi vzor» ci — se proda — PonMd» be pod «Ugodna prilika 5/1399» na upravo »Slov Nadoda«. | Pook I Neinščino poučuje učiteljica. Na* slov pove uprava »Slov Naroda«. 1367 | £okaf! | V najem se o^da večie poslopje iz lesa z ot>"ko krito, prinravno ra avtojffaraio. delavnico ah s'cladišče. — Poi vc se: Frankopanska ulica št. 12 v Sp. 5!3ki. 1400 I posoiila I Posodim do Din 70.0C0 bre« obrc» sti — za primerno sta* novanje. Pogoj vknii?ba na prvo mesto. — Pisme* no poni'dbe pod *Poso« iilo 70.000/1303» nt upra« vo «Slov. Naroda*. 1393 I Stanov?nv> I Lena soba (opremljena) — se takoj odđa — Naslov pove uprava »SI. Nar.« 1396 Ooremlfena soba s posebnim vhodom se išče za takoi. — Ponuda be z navedbo cene pod o» du. —■• Poizve se: Kolizef* ska (Puharjcva) ulica 12, pritličjc, mcJ 14. in 15 uro. 1398 | Službe | itrizerka, koja I manikira — dobije stalno i dobro namjeste* nje; dalji uvjeti pisme* no. — Česljaonica Levi, Banja Luka. 1383 Prodajalka, mlajša moč, se sprejme za pekarsko obrt. Biti n:ora zanesljiva in po* Štena. — Ponudbe je po* I slati na: Josip Skulj, pe* kovski mojster, Cirkn'ca 1 st. 148. 1394 Prodajalka, izvežbana — »e išoe za trgovino stekla in porces lana. Prostlke, izučene v tej stroki, imajo pred* nost. — Pismene ponud* be r navedbo dosedanjih službenih mest je poslati na naslov: Avg'ist Agno* la, Ljubljana Nastop in podrobnosti po dogivo* ru. 1376 G„ Flux, Ljubliana, Gosposka ulica 4/F, levo — nosredovalnica boljših služb — išče rujno već donasalcev jedil, 2 pla* čilna natakarja, iTvežba« no kuhinjsko blagaini* čarko za sezono, 3 ku# harje kave, slaSčifarja za Blcd itd. Prip>oroča tri pridne oerfektne kuharice « dobrimi izpričevali \z znan:h hI3, več pripro* stih delavnih poštenih zaČetnic za vse itd. — Za odgovor je priložiti znamke. 1370 Nadkonobar se traži za prvorazrednu restauraciju u jednom od glavnih gradova Jugosla* vije. Zahtjeva se da ie ju^oslav. podanik, pot» puno strukovno razum* jevanje posla, te sa. zna> njem srpsko * hrvatskog, njemačkog kao i francu* skog ili talijanskog jezi« ka i napokon iamčcvi# nom od Din 10.000. — Reflektira se samo na prvorazredne sile, koje su u inozemnim kolo« dvorskim restauracijama u istom svojstvu zapo* slenc bile. te im pošlo* vanjc u istima potpuno* ma poznato, te strogo povjerljive, pc^dane i energične. — Vlastoruč* no pisane oferte neka se šalju na: Publtcitas d. d., Zarfreb. G"ndu!ićeva 11, nod «Nadkonobar». — Neodgovarajuće oferte ne dolaze u obzir. 1391 Učenca sprejmem takoj v trgo* vino z želosnino, starega 14 let in ki je dovrši! osnovno solo z dobrim 'tspehom — Fran Cus 5tin. Metlika. 1231 ^Ba^a^B^BHB^B^LaaHBHBaBBHsaa^^3Bk^^HHabk^Baa^«^BB] Na^rodrf Mša, nritlli'na, dv dru?insl:a, 7. dt'oriščcm In vrtom. —-Kupee ima 5^'ri ^obe ta« koi na razpoligo: i\x pe* riferiji mes'a Ljubljane. Cena ugodna. — Naslov nove uprnva »r.jvcns'te« 5*a Nareda«. 1341 Lena Hša, dve stanovanjif sklađišce, hlev, r* !i 2~~0 m' r;m* !je, blizu kolodvora na SVofliici — se prrda ra 123 000 Din. Iz skladišna se laft1-" nanra-ita ?c đve stanovanji. — Po« jasnila daje r.ilski unra* vitelj Leban, ŠmarjcSan. 1239 I 2)op!sovan!i" | Sestanek! G. Avqust Č. Pridite, pričakujem v nedeljo ob 3 uri na prostoru, ki ste ga dolocili! — I. G. 13b2 Dvi^nite pisma v upravi Slov. Naroda«: «Kočiia2 1293»; «L. K. 3000»; 50/1312; »Srebro 1032*: ^Stanovanje 273»; erželezna ruda 1328». Domsovati želi mlada simpatična uradnica s istotakim in» teligentnim gosnodom v svrho skupnih izletov in isrprehodov. — Prednost imaio bolje situiran! go« spodje. — Ccnj. dopisi s sl51:o pod «Cvctoča po* mlad/138O» na upravo aSlov. Nareda*. Znanja želi gospod, 2S let star, loče* nec, z dobro službo ter nekaj premoženja. Pred* nost imajo vdovt ali lo« čenc žene. — Ponudbe s polnim naslovom in ako mogoče s sliko — pod «Kraj5i ?as/13R8» — na upravo »SI. Naroda«. — Tajnost sigurno zajam* čena. 13S8 Znanje« Mlad simpatičen urad^ nik, 23 let star, želi v svrho večernih izpreho* dov in nedeljskih izletov v okolico znanja 2 mlado inteligentno gospodično Kasnejša možitcv ni te* Vljučena. Dame, ki pose» dujejo premoženie, ima» jo prednost. — Cenjcne Donudbe, če mogoče s sliko, katero se vrne, na f.pravo »Slov Narodi« pod Šifro: «Majski raj 1379». — Tajnost zajam* Čena. 1379 Hevesto ali ženina dobiš najlarje potom ma« Hh oy!o3ow „ Slo« venskega Naroda"! Prepričaj sef Veral Prosim za polni naslov tili kraj sestanka; med 1. do 3 popoMne nemogo« če — Pikati pod «MaJ<» s-'*a nočil3Sl» na upravo «Slov. Naroda». Tončka! Ne vcm, ?aksj se Je» ziš? Pisal sem ti, kaj roc je zadrževalo; vzrok je gotovo tehten. V zname* nje, da ra*ume$ in vpo števaš, pridi jutri, v ne= d-eljo točno ob 3. uri po« poldne na •Jurju.vanje* — Tvoj France. 1385 Najceneje se podpletajo ra/novrstne nogavice — Pred ŠkoFi* )Q l/I._______________60/L Pred tiskanje ročnih dcl najmodernej* ših vzorcev po izvanred* no nizkih cenah. — Pred Skofijo l/l. 61/L Kam po tomboli? Kam po Jurjevanju? — V novo renovirano jjo* stilno »Pri sodčku«, Žab« jak 6 — kjcr se toči ve noikf li trvtfnt anf tlte pMWwlnt tkinlnt. flM ftmMsH fconfttoff* OSfi 270 —. dsmski Dl« 2S0*— 'oscIalifatB .Covercof mofkl Din 910-—. damski Obi 180'— rurj*>iW> ftetrtctina D. STfRMECKI, Calft H. 21. nnsirovanl etnik s Iti 1000 slikam) m poSlJe vs< ketno zestotH, moni od sukna, kamgame In ratn« mennfaktam« rob« pa samo 8 dn< no ogled. I4or tride i vlakom etibno kupovat dobi nakjcu prfMrno ttvniltef ftlajt. NiroEHa li Oin 500*— Mštnlnt trt to. - Trtovcl tneros renc , Pozort ah £q vesto! p°«°rl trgovina Marija Rogel] sedai natuia na Sv. Petra cesti štev. 26 Prfporoča tvojo kia»iK» spomladansko taloro Šlofov, cajgov, Vola, cefrja, oksfordt, detena. kambr ka, sifon«, bele m rulave kotenlne, platna za rjuhe, dalje molko In icn^ko perilo, tvilenc }omperje, krasne rute in terpe, kravate, nogavice, pavoto fn drobnarije. — «\»vsa>4 se immmo i^on, «a •• tH at««it dokro la n»|cc« mi« tebil — MaHU BogcUf. 12SB Damski in dekliški slamnlkl po znižanib cenah ravno^ar đoili I Oblike damske od Din 70 do Din 150. — OtroSke od Dfn 50 do Din 70. Naki'rni nd Din 100 nanrei, do^'et tra a zaloga. «B«V Oglejte si ceno w lzlo±bl. "«JIPB I2* MINKĐHORVĐT. Kubična, star' tro St. 21 |NOIROUŠI BRDSKI BLflGOU|| I specijalni predmeti bres fconimrence I I blage sa gospođo In đsrno, Ul* I I ssfsmdone Is čiste *olne 1 ■ Čvrste kvalitete in namodemejših vzor- ■ I cev razpošilja po iako nizkih tovarniških I I cenah već nego 40 let kot stiogo solidno ■ I . avetovno znano tvorniško skladiftče sukna ■ I SIEGEL • IMHOF, BRNO. I ■ Falackefio tflda 12. I R Tzord gratis In franko. Isto tuđi privatno. B Stran 8. »SLOVENSKI NAPOO. et pred Krist, znana zdravilna terma že v ^H ■0 Valvazorju leta 1689 vcčkrat omenjena, ztasti knt: ^| ^B .čez mero dobra knnel, tako od H^ieč mnogo obi^ko- ^P ^K vana*; od dvornega svetnika Fr. Šu11 eta uznačrna ^B ^H kot: .starodavni Č-»dode!nj izvirk' (P:a?er Preise 1924 ^H ^H No. 1:5). po mnenju raniketra znaneca rraške^a ^M ^B tntemista prof. Dr. B. Eiseskom brez vseh Bj ^B črpalk in brez vodovodnih cevi. ^B BB Sanatorij s celeletn'm obratom pod eno streho s ko- Hj flfl palt^fem. — Elektro- in mehanofetapi:3, dieteiična ^B ^B kuhina. —Cene v sanatoriju : 1. tbzt od Din 121*—f flfl B II. razred od Din 95*—, III. razred od Din 75—. H ■B ZdravNiŠki d^m i jedilnfm salonom, parkom itđ ; H Hl ves moderni komfort, vse reno iran \ — Krasna ^B |H gozdnata okolica, tzhodišče divnih fz'etov. ^B H Prospekte In vta pojaa-ila dnje n* za* Bf ^B htevo brezplačno ravnateljstvo. 1231 K &Bva«aKaBaBS5&i*^Bmiaaa^Ba«SB*7 ID11N 7BK0TNIK LJUBuirJrfl IVHIl AnlVU 11IIH Puncima cesta St. 46 JTdefon 379 mestn| fesarski mojsler vWefal 379 ! Vsakovrsfna tesarska de3a, moderne lesene ?tavbe. ostrcS'a za pa-ilače^ hiše, vile. tovarne. cerkve In zvon'ke; st»opit ra'.nt U« ; »topnice, kd niče, paviljoni, verande, 1rs°ne o^b\q iid. - Gradba Usenih mosLov, jezov in mUnov. Parna Aitga« oFS;'i* W X - Towarna furnlrja. *.rr-,.- -» -">^^S:■-;,. t:-°:^>£l^-*• --■■-' .--.-^^^ii^jpr BBBnr^^m^^^BHMr^^l^^^M^^^aMMa^ML^a^a^^a^a^Ba^^^&^a ^Ea 9nV^r • *^^^^'ffe^^^B*^^™-Koma(idi u Beogradu, Auto*Kom?ndi IV. Armijske Oblasti u Zagrebu, Dravskoj Aitiieriiskoi Kad o.iiei u l/ublj^ni i kod trgovačkih komo a: Z«greb Beograd, Sarajevo, Suoplje, Osijek, Novi Sad, Surot ca i Ljubljana, a prodaji izloženi automobili i prikolice na 1 cu mesti u Liub jani. ^ | PRflVI HOLflMĐSKi KfiKflO | # i&r GROOTES "VI ^^^ H W PORUBI Hn-UOBTHaSl. H»IOXUSW)5l M MKBKik ^___ # PofĐS Vas piepiift! i3M Zalstaiaite n umi I | # ZASTOPSTVO TVORNICE I BERNDORF Otokar Uhlir i Matern k. d. Zagreb, Sajmište 51. Piočevina, žice, cevi, šipke, vrpce, šolie in gotovi kotli za industrije in gospodarstva Is 1 bftkra, međi. tombaka, aluminija , palfonga, alpticea m čistega tiiklja. Slano teafo aitirano skladille. Glas naSe tvornice jamci sa r> prvovrstni proizvod. Is ) ivr ____________________J 1 Mehanično umetno vezenje a)orll»f zattarov, mtnogramov, oblek bi uz itd. v pio-Jćatern in ver žnem vbodu, ntadolra, Hehelle r beUm fn naj razli£oejšim materifalotn. — Entlanjo, predtlskanje. MATEK. Ljubliana, ____________»O««g lwt«H »Struk«l|«».____________ L'^Heaaft^BaBaBBBi^^eBBVBakaB^v^aAVjB^BBMBavBjaBVBaftaB^BaB^'aH^v^K^^B^aiMkaH^p^a^BajaB bbvmk MmvaaV^h^^PVaa^ejBBaaBBmak lmm KNOCH jermena sa pogon fl. lflWPRET. tlfHWIWW Wrpi,w #rn -»0. TVff 9*7 I NOV0! Naivečie zanimarre NOVO! I vlada za sgratfbo stanovanjakih hls v sistemu ker ic zidiinte v trm sistemu tfhnično in fkonomsko do- ViSeno, najhitrc Se In naicrnrj5e. Spto5n-> roznrnr^i vzhrt ajo no^niki sistema „SEIDEL" kateri nadome?čajo ledene s'ronnike. žrlcobetons a!ne stro:e ADLER in URAN1JA. i _ J^^**^^^^ jl Kolesa Iz prvih tovarn .Dflrkopp", .Stvra", .W-»ffenradM „Kfys-rrt. aajstareja« olovenek« ■ glEiteaVa fn (iiania Ivan BrlctlU Ouia'ska e. 10f se prtporota. Isvrtitev točna. e<*ne tmerne. 17l>»* v^^^aVa^^aVaav i£Pn**n optn* , - 9«=-«i stari trg rt. 9 ! Najnovejša 'znajđba! Brer kvurenj^ blae* komično snaa^onie 'n vsak^vrstno bar* vani« oblek AUTOR BOG *L L'ablisna. Sclcnbnr^ova nlica 6 I. nadstr. Giince ViC 46 J. StjGpušan jk = Sisak = Jh£? aHHatt tambitrt. lica. ^HHp^' firt tnri i asteif jfeSLA^L^. HtrtbSUn« la Robert Smlelooski arhitekt * In metlnl stavbeDlk aimslca cesta 2 ;z' r5u|e nacrte in rrofačune, pre-\'?.cmn stavbna dela vseh vr5t kakor tuđi preso'evanfa fn eenllve m9 _ ^ Nacenejše in največie skladišne dvokoles, motoriev, o- ,-n /V ~'~jk ,„. tro^k h vnrčkov, Sivalnlh strojev, raznovrstnlh nado- »457l\ j-» /\Xjfa\9f^VvV^ mesin h delov, pnevmatike. Posebni oddelek za nopolno JB8«Sv\^^/ L^jftjjgp ^sfeM popravo, emajlirane in pon klanje dvoi«h warf»wti«rilah. -Bjai__________________lldrtensttlB. 94-L Živo perutnino kupuje stalno vvsaki množini in siceri pohance, I kure vsi p^^i, kure in purane fer plača po naj- I boli&ih dnevnih cenah I E. VAJDA, ČAKOVEC, MEDJIMURJE, telef. 59,3,4. I _____________________________________________________________152_L_ I «■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■!■■ ™ Za lepe spomladanske dni gospe, ki se brigajo za svojo eleganco, ™ bI zahtevajo samo 1362 ™ \ AGB i B Trgovci, ne opustite, da jih čimprej nabavite ter da zadovoljite W ■ svoje odjemalke. — Prodaja satno trgovcem: ■ 5 ZAGREB, JELAćIĆEV TRG 20/IIL TELEFON 6—99. J HIIHIHHHHB^H^HHHHHI^HHHilHHilHHHH^^HHHHHHIflHF^ Sonotorlum Dr. R. S z e 8 5 S za odrasle 1 djeco. — Abtoazla (Italija). U Dicttio liječenje za debljanje i krepl-e^e. Prvoraz^di zavod B »a bolesne na srcu, na o^apn^nju fttn. — Pronvene iS'off- H Nvcchsel) 1» ženske i živčane bole«tf. Djeca od 7 god'na 3 primatu se f bez pratn e. 69 T ■ - Mini« lita iimt LJUBLJANA Stari trg 21 ima vedno v zaloet najnoveiše damske in d kHške slamnike in klobuke. — Zi; 200000 ptn. I Ponolnoma nrno naložite denar v I Ljubljansko posojilnico « Ljubljani. Heslni trg Stev. 6 ker Ima £e nad 11,000.000 Din iamstvene glavnice. VIogc na hranilne knjižice In tekoQ račun obrestuje najugodneje. Stifne vioge z odpovednfm rokom obrestuje po dogovoru. Sprejema v inkaso fakture In cesije terjatev. Po5oiila daje le proti pol ni vamosti na vknjižbo in proti poroStvu. Telefon 5tcv. 9. 23 L Telefon Stev. 9 Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani prodaj« 22L :: premog :: iz slovenskih premogovnikov vsefi kakovostl, v cei ih vagonih po originalnih eenah preroogovn:kov za domačo uporabo kakor tuđi za industrfska podjetja In razpečava na debelo Enozemski premog in koks vsiitce vrste fn vsaUega Izvor« ter priporoča ^osebno prvn-vrstM Će?koskova$ki In aneleSki koks zn Hvarne «n do-mačo uporabo, kovaški premog, crni premog in br kete Macinu0 ^pometni zavod za premog d. d. IfdjlUV« v Ljubljani, Mlklo&lčeva cesta 15 I. ROYAU MAIL LINE Kf- tngleika poštna parobrodna lirrff■ — Generalno zastopstvo ra kraljevino S H S Zagreb. Tr?. ! Stev 17. Redoviti ootn!*VI nrometi ffamburg-Cherbouri-Southampton w New Vork in Kanado Ch«rbourcr-Llverpo«3-Southampton v Južno Ameriko. — — R!o