Štev. 8. (Postna tek. raiim. - C. C- cea !a Pesta).
V Trstu, petek 22. februarja 1924.
Leto
izhaja vaak petek opoldae.
Na.lor : Trat Trieate Caaella Centru 37 ali pa: via Geppa 17/111. Izdaja: konsorcij Malega, /ista
MALI
TEDNIK ZA NOVICE IN POUK.
t,«
lAc.ejSlS-B.
I ■••/
knji:' •«•
••m- T
(Dr
pur •
20 atotiok.
(	<:o	8 lir
. oi lata 5 lir Četrt leta 3 lire
Odg. urednik Ivan ftarvatin
Male novice Spomin na|e slave in naših solza!
Mali koledar.
Petek, 22. febr.: Petrov stol — Sobota, 23- febr.: Peter Damijan — Nedelja, 2i febr. — Pondeljek, 25. febr.: Matija, apostol — Torek, 26. febr.: Valburga Sreda, 27. febr.: Leander — Cetertek, 28 febr.; Roman — Petek. 29. febr.: Osvald — Sobota, 1. marca : Albin - Nedelja 2 marca: Simplicij. (Letos je prestopno leto, *ato preskoči sv. Matija en dan) Domen,
urednik «Trdih orehov«, praznuje jutri v soboto svoj god. Bog ga. živi ! Na dam nabere 3e veliko orehov, zfika„ Primorci imamo trde zobe in orehe radi STtšsamo j
Domači pesnik
Anton Plesničar je napisal leta 1901. Pesem, v kateri toži, da se godi le bogatinom dobro in si želi dni. ko bo pravica vladala na svetu:
“Zaž/tri dan trpinom tudi bolj srečnih dni: uživajo naj tudi ti pravico na svobodni grudi«. Zlato pero.
Zlato pero, s katerim je podpisal My«solini prijateljski sporazum glede Reke, je Mussolini podaril reškemu županu za spominski muzej.
Otrok v juhi.
V neki belgrajski gostilni se je zgodila strahovita nesreča. Dvoletnega, ot.ro-ko domače kuharice so našli v velikem kotlu, v katerem se je,kuhala juha.ru-kcija še ni dognala, kako se je to zgodilo.
Poplačana zvestoba.
Pred 30 leti sta se v Koijevem v Liki (Hrvatsko) zagledala Stefan Radohovič in mlada Magdalena Vnškovič. Šest mesecev sta se ljubila. Nekega dne izgi ®e Štefan in čez več mesecev se je izvedelo, da biva v Ameriki. Magdalena se j« izjokala do zadnje solza in ni marala za drngega fanta. Leta so tekla, Magdalena je ostala dekle, umrli so bratje, sestre, oče. Magdalena je ostala sama z materjo.
PO TRIDESETIH LETIH.
21. januarja t. I. sta bili mati in hči, Prva 75 let stara, druga 52, pozvani na sodnijo. Zenski sta se prestrašili, ali oblast je oblast. Okrajni sodnik jima pove, da je Štefan Radohovič umrl v Amerika in da je zapustil vse svoje Premoženje Magdaleni. Gre za 30.000 •tolarjev ali 690.000 lir.
TESTAMENT.
Lahko si predstavljamo začudeni žen-V oporoki pravi Radohovič tudi to* o: «Podal sem se bil v Ameriko, da bi obogatel in da bi Te osrečil. Namenil som sc, da se takoj vrnem, čim pripravka gotovo premoženje. Toda prva leta Som Imel hude težave in jele zadnja ota mi je postala sreča mila. Kadar se namenil, da se vrnem v domovino, sem obolel in sedaj sem pa smrtni Postelji. Nikdar se nisem hotel tu oženiti, dasiravno sem imel priliko. Doznal ■*«» po prijateljih, ki so prišli iz Like, si mi ostala zvesta. Zato Ti zapu-čam vse svoje premoženje*.
Prstan za ženitev.
davpo pred Kristusom so nosili 'M-oCenci prstan v znak zvestobo. Stari j rk* so nosili prstan na četrtem prstu Gv® roke, eeš da gre od tega prsta žila "nravnost k srcu.
Slika predstavlja knežji stol na Gosposvetskem polju na Koroškem na avstrijskem ozemlju. Vsak deželni gospodar je moral priseči, da bo pravičen. Evo, kako se je zgodilo ustoličenje. Dve uri Dd Celovca pod Krnsko goro stoji kamen - stol, na katerem je (prvič leta 1335.) sedel preprost slovenski kmet. Z teno roko je držal marogastega bika, z drugo pa ena-kobarvno kobilo. Nedaleč od njega je stal v sivi suknji in kmetiških čevljih prihodnji vojvoda z deželno zastavo sredi plemičev in knezov ter kmetov. Ko se je približal vojvoda kmetu na kamnu, je vprašal kmet : «Kdo se približuje ?» Nato so vsi odgovorili :	«To je deželni
knez«. Kmet je vprašal: «Ali bo pravičen sodnik ? Ali je prosto rojen ? Ali bo varuh pravice?« Nato so vsi v zboru odgovorili: «Je in vselej bo«.
Kmet nato :	«Po	kaki	pra-
vici me more pregnati s sedeža?« Zbor odgovori: »Dobiš BO beličev, marogastega bika, kobilo in okleko, ki jo ima sedaj knez, in tvoja hiša bo prosta davkov«. Kmet je nato stopil s sedeža, udaril rahlo v lice kneza z opominom, nakar so se podali v sijajno Gosposvetsko cerkev k maši.
i®—’
MIHEC (JAKEC
Wilfan, Čok iiTpa Slavik
MIHEC* oblek,i 80 88 8l,no Sik
JAKEC
cilindre so na glavo deli in Pašiču zahvalo peli.
■ Zdaj sije rtam svobode solnco • in ljudstvo ima polne lonce.
Ta obred se je vršil v slovenskem jeziku. Danes pa je Gosposvetsko polje popolnoma ponemčeno. Lota 1850. so še govorili v vasi slovenski, zdaj pa nihče
več.
Žlahta se siri.
riuoezinja Mafalda se bo zaročila s n°ttv rumunske kraljice Marije.
Grbasti ljudje.
Računajo, da pride na vsakih 1000 oseb ena grba. Potemtakem je na svetu okrog milijon grbastih oseb. Ako bi se grbe postavile dinga poleg dinge, bi dosegle dolžino 150 kilometrov.
Žena se vrže s cerkvene strehe.
30 letna gospa Lucija Calvi je bila živčno bolna. Te dni je šla na streho milanske stolne cerkve, odkoder se je vrgla na trg in je padla na tla (40 m) pred cerkvenimi vratmi.
Ženske razbojnice.
V noči od srede na četrtek se je v Berlinu prvič zgodilo, da so ženske nastopile kot razbojnice. Nekaj po polnoči se je vračal 50 leten delavec iz mesta v svoje stanovanje v okolico. Na nekem ovinku ga je začelo nemilo pretepati 6 žensk tako močno, da je padel na tla. Ker pa se je bližal voz. so razbojnice zbežalg. Napadenca so peljali v bolnišnico.
Monsignor Fogar, ržaško-koprski škof, je končno dobil exequatur», to je potrjenje od vlade. Dne 6. marca pride novi vladika v Trst, 9. pa bo slovesno ustoličen.
V Postojni e v torek sel sneg z burjo. Vse je v ledu.
Istrski deželni upravni odbor
je imel sejo 15. februarja. Odobril je družinski davek občine Trnovo, davek na vozove in posle občine Marezige:, družinski davek občine Pomjan, davek na licence in obrtnike v občini Herpelje-Kozina, družinski davek občino Bistrica.
Poslanec v zaporu.
Bivši poslanec Mingrino je nosil s sabo orožje brez orožnega dovoljenja. Sodnija gn, je obsodila na tri mesece zaporo in 300 lir globe.
Terorizem pred volitvami.
V Proseni tobakami na Vrdeli se Mali list, ki je bil prej na vidnem mestu, skriva in sicer leži pod drugimi slov. listi. Zakaj? Ne po krivdi lastnika, ampak ker vršijo teror slov. bankirski mezdeniki. Nasilje laških fašistov je, hvala Bogu, nekoliko ponehalo, nastalo pa je nasilje bančnih plačancev.
Veselje za volitve v Gorici.
Mestnih občinskih volitev se je udeležilo 22% vseh volilcev. Vedimo pa, da so prejeli vsi državni uradniki in vsi' trgovci ukaz, da morajo na volišče. To so jo znalo že drugi dan po volitvah. Tretji dan po volitvah pa so dali novo sporočilo, da je šlo volit 50%. Tako se »delajo volitve«. Ni čudno, da ljudstvo pravi nič ne mara. za volitve, dokler trajajo taki sistemi.
Veselica v Rojanu.
Dekliška družba v Rojanu priredi v nedeljo 24. februarja ob 4 in pol pop. v svojem domu (Vicolo delle Rose 13, 1) pustno veselico s sporedom : 1. Skriven zaklad, veseloigra, v 3 dejanjih, 2. Za letovišče, burka v 1 dejanju, 3. Urša, prizorček. Udeležite se !
Boj za reško deželo
se vrši med časopisi in med zastopniki dežel. Zupani občin v I.ibumiji so se izrekli za ločitev od Istre in za priklju-čenjo k Reki. Gotovo je, da goje isto željo prebivalci bistriškega okraja, ki gravitira na Roko.
Kako se silijo v poslance...
«La Voce« piše, da je bivši poslanec Frova, znan bogatin, ponudil prefektu v Trevizu, kom. Massari, en milijon lir, ako pride v vladno kandidatno listo, da postane poslanec. «La Voce« je objavila to s polnim podpisom in prefekt in Frova sta molčala. So ljudje, ki hočejo za vsako cono imeti čast poslanca.
Goriška Mohorjeva družba.
Pri zadnji skupni seji osrednjega odbora, književnega in gospodarskega odseka G. M. D. se je ugotovilot da. je za letošnje leto in tudi za naprej preskrbljenega obilo dobrega gradiva za. letošnje, publikacije in obljubljeno so-trudništvo odličnih pisateljev za prispevke raznih strok. Število dosedanjih članov v posameznih krajih je nepričakovano visoko. Družba izda letos štiri knjige proti članarini 5 lir: 1. Koledar, S. Knjigo gospodarskih naukov, 3. Slovensko izvirno povest, 4. Prevod iz slovanskega slovstva. S koledarjem, ki ga uredi gosp. pisatelj V. Bele, hoče družba napraviti svojim članom posebno veselje tako glede vsebine, kakor glede oblike. Preskrbljenih je za koledar tudi veliko lepih slik. Knjigo gospodarskih naukov uredi agr. inž. J. Rustja s sodelova7 njem. odličnih gospodarskih strokovi njokov. Knjiga bo vsebovala veliko člankov aktualne vsebine iz raznih gospodarskih strok. Leposlovnega gradiva ima književni odsek obilo na razpolago. Družba preskrbi članom proti posebnemu naročilu tudi vezan molitvenik proti izredno nizki ceni. Poverjeniki dobijo tozadevno posebna navodila.
Svoboda volitev
za državni zbor je garantirana. Nasil-stev ne bo. Dokaz temu je hotel dati v nedeljo zdravnik dr. Armando Ottone v Brdilji. Zmerni socialist dr. Coceancig jo šel v Brda, da bi pridobil kolone za socialistično listo. Fašist dr. Ottone ga, je vpričo orožnikov pretepel ter mu je ukazal, da ne sme priti v Brda do konca volitev. Kakor se vidi, je volivna svoboda garantirana.
II.
Za naše izseljence.
Republika Uruguay
meri 190.000 kv. kil., 1 in pol milijona prebivalcev (Italija meri 306.000 kv. kil. in 38 tpilij. ljudi). 93% vse zemlje zavzemajo pašniki. Živinoreja je silno razvita. Prideluje se tudi pšenica in koruza, izvaža pa se samo živina, volna, meso, mesni ekstrakti, kože. Glavno mesto je Montevideo (360.000) ob izlivu reke La Plata, drugo mesto jo Paysarula (24.000 oseb).
Republika Paraguay meri 253.000 kv. kil., ima samo t milijon oseb (je nekaj večja od Jugoslavije, ki meri 247.000 kv. kil. in ki ima 12 in pol milijonov oseb). Podnebje: poletje zelo toplo, zima hladna. Živinoreja, poljedelstvo, tobačne plantaže. Mesta: Asuncion (100.000), Villa Rica (26.000).
Kaj pravi politika?
Sedaj, ko so se duhovi pomirili in je žel.vsakdo povedal svoje mnenje o pogodbi med sosednima državama, smo so namenili posneti poglavitne sodbe o pogodbi.
V naši državi
je vse časopisje vriskalo od veselja. Rimski listi so pisali, da je pogodba za Reko neprecenljivo dejanje Mussolinijeve vlade, ki je znala brez meča pridobiti Rteko, ki je bila prvotno namenjena Hrvatski, kasneje pa kot samostojna država. Časniki so zatrjevali, da pomeni pogodba za Italijo resničen, trajen dobiček, za Jugoslavijo pa bo pogodba važna, samo če bo zvesta v prijateljstvu, zakaj Italija je ponudila obrambo proti bolgarskim iali mažar-skim napadom le dotlej, dokler bo Jugoslavija prijateljica Italije, Reka pa na vsak način ostane Italiji.
Pri nas doma
so bile sodbe različne. Goriška organizacija je gledala pisano na pogodbo, pravtako istrska in vobče, ako hočemo odkrito povedati, celokupno naše ljudstvo. Nasprotno pa je dr. Vratovič, ki je v odboru tržaške «Edinosti», povedal. da prinese1 pogodba velike dobrote nam Primorcem. Naravnost zveseli-
lo	pa so je vsled pogodbe tržaško vodstvo: dr. VVilfan, Slavik in Čok so šli .na postajo čestitat gg. Ninčieu in Paši-ču, ker da sta sklenila tako srečno pogodbo.
V Jugoslaviji
se mnenja tudi silno križajo. Yrladna stranka je odobravala pogodbo, ker so se bali na pomlad vojsko z Mažari in Bolgari in pa ker se je potom pogodbe utrdil Pašič v notranjosti države. Vsi radikalni listi so zelo hvalili Pašiča in Ninčiča. Nasprotnega mnenja pa so Slov. ljud. stranka (Dr. Koro-Bec), Demokratska stranka (Pribiče-|yič, Davidovič, Žerjav), Muslimani (Spaho), Zemljoradnička stranka (Pucelj). Vse te stranke so podalo izjave, ki bi se zdele skoro neverjetne. Evo nekatere: •
V	Beograd jo namreč prišel v dneh, ko se je podpisovala pogodba, neki laški časnikar, glavni urednik fašistov-skega rimskega dnevnika «Corriere !taliano», katerega je osebno pooblastil Mussolini, naj se na licu mesta prepriča, ali sklepa on (Mussolini) pogodbo zares z jugoslovanskim narodom ali samo z bel grajsko vlado. To je povedal gam časnikar.
ZemljoradnikL
Bivši minister Pucelj je dejal laškemu časnikarju: «Naša stranka je kmetijska in ne nacionalistična, zato bi srčno pozdravila pogodbo z Italijo, ako bi vaša država ne ravnala tako grdo s Slovani, našimi krvnimi brati, ki so vaši državljani . Vedite, da smo kmetijska, stanovska stranka, vendar
nam vaše ravnanje greni srce». Laški časnikar:	«Torej,	kaj	naj	povem	g.
Mussoliniju?« G. Pucelj: «Dajte Slovencem in Hrvatom ljudske in sretdnje šole, svobodo organiziranja kulturnih društev in dovolite jim, da se smejo posluževati maternega jezika v vseh uradiho.
Demokrati.
Bivši ministrski predsednik Ljuba Davidovič je dejal laškemu časnikarju: očemu neki zahtevate Reko? Saj veste, da jo boste morali vrniti v teku enega desetletja«. Rimskega časnikarja je naravnost osupnila odkritosrčnost, s kakršno so upa govoriti bel-grajski poslanec, ki je bil že ministrski predsednik in ki, kakor vse kaže, zna zopet priti na tisto mesto.
l>judovci.
Dr. Korošec je precej časa govoril s časnikarjem o zatiranju Slovanov v Italiji. Konečno je« dejal: «Tako ne more iti dalje. Danes smo še majhni. Trideset let se bomo razvijali, trideset let bomo rastli, po trideset letih pa vam bomo vojno napovedali, in srbski, hrvatski in slovenski konji bodo vodo pili iz Tibere«. (Tibera je reka, ki teče skozi Rim).
Muslimani.
Dr. Meh med Spaho je dejal rimskemu časnikarju: «Mi bi prisrčno pozdravili sporazum, ako bi znali, da se našim krvnim bratom v vaši državi godi pravica«.
Pogodba potrjena.
V	torek zvečer je belgrajski parlament odobril reško pogodbo. S tem je stopila pogodba v veljavo.
Kako le v Kanadi?
(Zla izseljence v Severno Ameriko).
Kanada meri 10 milijonov kvadratnih kilometrov, je torej 3 krat večja od Italije. Ima pa samo milijonov oseb, dočim jih ima Italija 38 milijonov. Podnebje je kontinentalno: kratko poletje, a toplo do 45%, zima pa strahovita, toplomer pade na -40, -50 pod ničlo. Kanada je izredno bogata z gozdovi Srednja Kanada je prava žitnica. Polovica prebivalstva se bavi s kmetijstvom. Zapadni del države je bogat z ovsem, vzhodni pa s pridelovanjem sena in detelje. Hudokopi,
V	Kanadi kopljejo zlato, baker, srebro, nikel in železo; premog se tudi koplje, a ta ne zadostuje za domačo rabo. Kanada ima brez števila jezer, ki nudijo bogat ribji lov. Kaj izvaža Kanada? Pšenico, moko, les, lesne izdelke, papir, živino, kože, meso, sir, oves, ribe, usnje, kovine. Mesta v Kanadi so: Quebec (100.000) prebivalcev), Montreal (70.000). Ottavva (120.000), Halifax
(50.000), Toronto (500.000), VVinnipeg
(200.000), Vancouver (200.000).
Priprave za volitve.
V pondeljek se je vršil v Gorici za-upniški zbor, ki je bil še boljše ob rek o van kakor prvi. Zaupniški zbar m vzel naznanje odločno sporočilo po slanca Ščeka, da pod nobenim pogojem ne sprejme več kandidature, temveč je v sijajni manifestaciji zahteval, da g. Šček zopet kandidira. Zborovanje je trajalo cele tri ure. Predsednik dr. jBesednjak jo poročal o pogajanjih s Trstom glede kandidatske liste. Tržaško društvo zahteva, da bodi nositelj liste Tržačan. Goriško pol. društvo in «Pol. društvo za Hrvate in Slovence v <Istri» pa zastopata stališče, da mora vladati pri vsem popolna enakopravnost. Ako je bil pri prvih volitvah nosilec liste Tržačan, mora biti pri sedanjih volitvah nosilec Goričan, a pri prihodnjih Istran. Goričani tolmačijo svojo zahtevo tako-le:	t. Ako smo bratje, mora vladati pri nas enakopravnost, se morajo odpraviti vsi privilegiji, ki jih tir-ja Trst; zato bodi vsaka dežela enkrat na prvem mestu. 2. Pri zadnjih volitvah je dal Trst 3000 glasov, Gorica pa 40.000. 3. Tržaško društvo je pisalo v Gorico pismo, v katerem stoje tudi te besede: »Vlada naj pariteta (enakost) med strujami«. Ako je bil torej prvič nositelj liste pripadnik ene struje, zahteva enakopravnost, da naj bo sedaj na čelu pripnadnik druge struje. 4. A-ko bo Tržačan nosilec liste, obstoji verjetnost, da bo dobil Trst več zastopnikov kakor Goriško. Znano pa je, da stavijo goriški volilci vsled svoje izobrazbe, vsled svojih neštevilnih organizacij itd. veliko več zahtev na poslanca kakor tržaški volilci. Baš zato je pravično, da ima Goriška več zastopnikov kakor Trst.
Tržaiko društvo ne odneha.
Trst [ia od svoje zahteve ne odneha in se zdi, da hočejo dr. Slavik in prijatelji rajši razkol pri volitvah, nego da bi se odpovedali svojim predpravicam.
CrorUki sklepi.
Zaupniški zbor je enoglasno sprejel resolucije: 1. Nositelj liste mora biti to pot Goričan, nato se vrstijo kandidati po enakopravnosti. 2. Ako bi se pokazalo, da Trst absolutno noče odnehati in da mu je ljubši razkol, potem naj se naš odbor zaradi ljubega miru uda, toda dobiti moramo gotovo rekompen-zacijo (odškodnino); ta obstoji v tem, da kandidira za tržaškim nosilcem on Goričan, nato kot tretji kandidat «Društva za Hrvate in Slovence« kot zastopnik Istre, kot četrti zopet Goričan. kot peti zastopnik Trsta, itd.
Pogajalci so s« razili.
V pondeljek popoldne so se zbrali pooblaščenci treh organizacij, pri čemer je dr. Slavik nele absolutno vztrajal pri svoji prvi zahtevi, ampak je kompromisni predlog Goričanov in
Istranov odbil. Tako so se razšli. Upamo, tla so dr. Slavik vendarle premisli in da pride do skupnega nastopa.
Istrani so zborovali
Minoli četrtek se je vršil v Trstu občni zbor ((Političnega društva m Hrvate in Slovence v Istri«, katero je U-stanovil dr. Dinko Trinajstič že davno pred vojno in v katerem so delovali največji istrski narodni delavci, kakor dr. Matko Laginja, Vekoslav Spinfk' in pokojni Matko Mandič-
Veličasten zbor.
Na občni zbor .so prišli zastopniki vseh stanov in bili so zastopani prav vsi okraji Istre brez izjeme. Meti drugimi je bilo navžoeih 12 seljakov. Ako vzamemo v poštev izredno slabo vreme, ki je bilo v Istri tisti dan in dan prej, ako vzamemo v poštev presneto slabe prometne razmere (neki seljak nam je povedal, da zgubi ravno tri dni), nadalje velikansko revščino (so družine, ki nimajo niti za sol), je število vdeleženeev občnega zbora sijajno. Brez dvoma je bil občni zbor najlepša manifestacije istrske narodne misli po vojni. -Nad 80 pisem je došlo. v katerih so Istrani pozdravili društvo ter sporočili svojo solidarnost s sklepi občnega zbora.
Govorniki in sklepi.
Govorili so predsednik, tajnik Božo Milanovič, odvetnik dr. Stojan Brajša, seljak Peter Sironič in mnogi drugi. Občni zbor je sprejel sledeče resolucije: 1. Občni zbor izraža svojo nevoljo ter dviga protest proti uvedbi laškega jezika v naše šole in proti temu, da se hrvatski in slovenski jezik ne poučuje niti toliko, kolikor predpisuje zakon. 2. Občni zbor obžaluje, da je g. dr. Slavik dejanski napadel dr.ja Bitežnika, še bolj pa, da je ta incident objavila «Edinost», namesto da bi se rešil ta incident med štirimi stenami, kjer se je bil dogodil. 3. Občni zbor konstatira, da do danes dr. Stanger ni preklical žalitve, ki jo je javno storil na kozin-ski skupščini na naslov istrske duhovščine, ki je stala in stoji do muče-1 ništva na braniku naših narodnih pravic. 4. Občni zbor obsoja nemoralni način blatenja našega tajnika, vzornega svečenika in požrtvovalnega narodnega delavca B. Milanoviča ter mu izraža popolno zaupanje. 5. Občni zbor se popolnoma strinja s predlogom »Goriškega političnega društva Edinost«, ki zahteva ustanovitev «Narodneg;.i sveta«, v katerem bodo zastopniki našega, tržaškega in goriškega pol. društva in ki bo naša vrhovna narodna instanca,. 6. Občni zbor protestira proti vinskemu davku. — Občni zbor je izvolil ožji in širši odbor, čigar predsednik je dr. Stojan Brajša; tajnik Vlado Sironič. Društvo je otvorilo svojo ljudsko informacijsko pisarno začasno v prostorih «Malcga lista».
PODLISTEK
Gospod Filip lil
(Odlomek zgodovinske povesti. Jaka S.)
III.
Še ena velika sreča je čakala starega Meršnika; saj -pravijo, da gre v tretje rado. V soboto pred oposilom zjutraj je vsa vas ostrmela. V vas je na težkem vojaškem konju prijezdil vojak y čudni obleki, v visoki kapi z vihrajočim peresom. In ta vojak je svojega konja obrnil naravnost proti Meršni-kovi domačiji.
Mati Urša j« ravno vsajala velike hlebe v peč, ko se je med vrati prikazala visoka postava vojakova. Lopar je omahnil materi iz roke, razširila je Bvoje roke in zaklicala:	«Križ božji,
naš Janezi« Spoznala je svojega prvega sina Janeza — vojaka...
S polja je prihitel oče, Štefan je prihitel iz hleva gledat svojega brata, ki ga ni več poznal, poslali so po gospoda Filipa v Hrušico, vsa vas je pozdravljala svojega rojaka-vojaka, ki se je vrnil iz vojske.
Na Meršnikovem ognjišču je bila ta večer gnječa. Veselo je plapolal o-genj, ob katerem se je kuhala v velikih loncih gnjat in druge dobrote ža jutrišnji dan. Vsi so pai nepremično gledali v Janeza, ki je pravil svoje čudovite zgodbe.
In je pravil, kako je takoj, ko je vstopil v vojaško službo, prišel pod slavnega princa Evgena. Da je čisto pritlikav ta mož in da ga njegov kralj tam na Francoskem ni maral vzeti v
vojaško službo, da so mu dali zbadljivo ime «-mali kapucinar«. Gesar je pa vzel tega princa v službo in mu izročil poveljniško mesto najprej v Italiji zoper Francoze, nato pa tam v ogrski deželi zoper Tujko. Evgen je na Laškem Francozom zapel tako pesem, da jo bodo na večne čase pomnili, parkrat premagal Turka in je sedaj pred Belim gradom. Pa je nato opisaval Janez lepe laške dežele, rodovitne kraje oko-
li	Gorice, pravil o Turkih, ki so kruti kot pasjeglavci, o Donavi, ki je široka, da je ne preseže tvoje oko, nato o ubogih kristjanih, ki jih Turki grozno mučijo, o Temešvaru, strašno utrjeni posadki, kjer je bil on ranjen. Nato je podbežki vojak pravil, da ga je sam princ. Evgen pohvalil in mu dal dvajset ciesarskih zlatnikov in konja, da
more iti nazaj v svojo domačijo, pa še prijazno priporočilno pismo-dopust-nico.
Nato se je Janez vračal čez Zagreb in Ljubljano proti Trstu. Šele na Kozini je v Požarjevi gostilni zvedel, kakšen praznik bodo imeli njegovi ljudje v domači vasi, zato je hitel, kar se je dalo, da jo prej prispel v PodbežO-
Tako je govoril Janez. Do polnoči so fantje in možje strmeli vanj in poslušali čudovite dogodbe.
Stari Meršnik je s solzami v oceb zahvaljeval Boga: «Bog pa je res dober oče; mislil sem, da je pozabil name, no, mi pa pošlje tako plačilo za vse križe in nadloge, da ga od daleč nisem upal. Kako se mu bom dosti in lepo zahvalili))
(Dalje)
GOSPODARSTVO
Trgovska pogajanja
Italijo in Jugoslavijo so se pri-fieis v soboto v Beogradu. Jugoslavijo zastopata g. Otokar Rybar, ki je ravnatelj oddelka za izvrševanje mednarodnih pogodb v belgrajskem zunanjem ministrstvu in še eden Slovenec:	dr.
Janko Hacin, podravnatelj 1. hrvatske hranilnice v Beogradu. Nadalje so: Sava Kukič, carinski ravnatelj, Marko Bauer, tajnik zagrebške zveze vele-inctustrialcev. Italijo zastopata zlasti kom. Luccioli in kom. Giovanni Belli, glavni podravnatelj ministrstva za narodno gospodarstvo, Igino Brocchi, Tržačan, Barbarich, Dalmatinec. Ko-mendator Luccioli je vodil že prva poteg. pogajanja med vsemi državami, ki so dobile kaj ozemlja po stari Avstriji; to pogajanje se je vršilo v Portoroža h v Istri 1922. Že tedaj je poslanec Šček izročil gospodu Luccioliju obširno spomenico z zahtevami naših vinogradnikov ter vrtninarjev.
O zamenjavi denarja zadrugam se nismo rekli zadnje besede. Čakamo, da se izplj ujejo zavezniki bank, potem pridemo na dan. Ravnota-ko o zamenjavi zasebnikom, ki so jih enkrat ociganili.
Kmetijsko zadrugo so ustanovili v Trnovem pri Bistrici. Nadučitelj g. Dovgan prireja kmetijsko-strokovnn predavanja.
Proti ponarejevanju vin. Notranje ministrstvo je poklalo vsem prefektom okrožnico, v kateri zabičava njim, županom in drugim podrejenim oblastnikom, da pogosto pregledujejo zaloge
vin v skladiščih m gostilnah ter dajo kemično analizirati, ali niso vina ponarejena, Ministrstvo pravi, da je treba ščititi pristna vina pred izdelki.
Splošne cene v državi.
Goveja živina : voh žive teže 350 do 500 L; krave 300 do 550 L. Seno majsko 35 do 40, v balah 38 do 43, avgustansko 35 do 38, v balah 38 do 41. Medika 28 do 30 L. Slama 15 do 10, v balah 18 do 19 L. Deteljno seme 800 do 850 L. Jajca: Piacenza : 11 do 14 L. za 20 kosov. Parma : 54 L. za 100 jajc. Milan : sveža za pitje L. 0.30 do 6.40 prvovrstna za 12, drugovrstna 6.10 do 6.20 L. Pšenica 97 do 100 L., rž 72 do 75, oves 80 do 83. Fižol rdeči 230 do 250 L.
Dinar raste. Dne 22. jan. si dobil za 100 dinarjev 26.40 L., dne 24. jan. pa 26.50 L., 31. jan. 26.00 L., 3. februarja 26.70 L, dne 5. febr. 20.85 L., 20. februarja 29.20 L-
Cene v Istri v zadnjem tednu. Piran: belo vino 120, črno 130, olje 6,20, seno 25, živina 4.40, teleta 7, jagnjeta 6.25, prašički 8.25, mleko 1.30, jajca 55. Novigrad: belo vino 100—120, črno 140—160, olje 0.80, goveja, živina 4 do 4.50, teleta 6.50 do 7, mleko 1.20, jajca 50.
Sojini v Sežani, 12. febr. Prignanih 700 glav, cena: 4.50	do	6.50	L.	Konjev
500 po 1000 do 3000	L. Prašičev	350	po
100 do 250 L; kupčija živahna.
Po čem je lira?
Dn« 20. feb. si dal ali dobil: n 100 dinaijer — 29.20 L. ia 1®0 č. kron — 67.6®	L.
za 100 fr. frankov 97.75	L.
z« 1 dolar — 23.25 L. za 1 funt — 100.80 L.
Kaj nam s dežele pišejo
Valitve v Knežaku — Žalostne vesti iz Šempolaja Svetolucijski župan in štola — Prva poroka po novem v Zgoniku - Požar v Brkinih — Šolska spričevalo v Rlcnvanjih — Konec volivne borbe v Ricmanjih črac bukve v Bregu — Postojnska slava — Pregarcl hočejo pripadati reski deželi — Mrlič in ples na Pivki — Pravda za kožanskega župana — Izredno čuden samomor pri Miljah.
Knežak.
V nedeljo 17. februarja so se vršile pri nas nekake predvolitve. Razni gospodje iz Bistrice so prišli, vino je teklo obilo in so pobirali podpise za dr.ja Wilfana. Natilioma so mi povedali, da se mudi. Pravijo, da ne bo treba volit 6. aprila, ker da bodo poslali kar te podpise, ki ae pobirajo tudi drugod ter 8e pošljejo v Rim v potrjenje.
Sempolaj.
Ako se ne motim, je to tretji dopis, ki ga je obelodanil Mali list, to priljubljeno slovensko glasilo našega ljudstva. Dolžnost je, da omenimo, kai- nam je pri srcu, če že ne starejših, Pa vsaj mlajših Sempolajcev. Ne da se »e dopovedati ne popisati žalost in potrtost naša, odkar so nam ugrabili našega milega pevovodjo, ki se je moral daleč seliti. Kako naj bi pozabili dvotedenske pevske ure, v katerih je iz-vežbal zbor, ki se je lahko postavil. Pevovodja ni poznal ne truda ne druge žrtve, ko je šlo zato, da nas spravi ha višjo stopinjo izobrazbe. Zadnji njegov trud je posvetil pesmi «Buči more adrijansko«, česar pa žalibog ni mogel dokončati. Tedaj pa je prišlo kakor strela z jasnega: vzeli so ga nam ha našo veliko žalost. In sedaj smo Sami, zapuščeni in razpuščen je naš Pevski zbor... V imenu vseh zvestih kličem pevovodji ter njegovi dragi družini: jBog vas živi!
(Ljubitelj petja) SV. LUCIJA »a mostu.
V torek 12. t. m. se je vršila prva civilna poroka. Poročila sta se Kofol Prane in Manfreda Katarina, oba iz Bače. Vhod v občinski urad je bil z zelenjem okrašen. Županstvo je poskrbelo za godbo in občinstvo se je ob do-
ločeni uri zgrnilo na trg. Župan jo podaril paru prelep servis za 6 oseb ter spominsko podobo. Po civilni poroki sta odšla novoporočenca v cerkev, kjer sta prejela zakrament. Obilo sreče!
ZGONIK.
V sredo se je. vršila prva poroka po novem. Ženin je bil Franc Perčič iz Saleža, nevesta pa Karolina Šimoneta iz Zgonika, G. župan je podaril nevesti zlat prstan. V sredo nato sta stopila pred oltar, kjer sta si obljubila zvestobo. Obilo sreče!
MISLICE v Brkinih.
Dne 7. febr. se ej ob 4. uri zjutraj vnel požar iz neznanih vzrokov. Poslopje, hlev, lopa, skedenj ter svinjak posestnika in trgovca Josipa Kavčič so zgoreli. Goreti je začelo pri vratih v skedenj; v času 1 in pol ure je ogenj vse vničil: seno, slamo, deteljo, vozove, slamoreznico, univerz, pldft ter dva prašiča. Rešili so le en par konj in kravo, ki jo je z veliko težavo rešil sam lastnik in njegov oče. Škoda znaša okrog 25.000 lir. Vsa hvala občanom, ki so pridno pomagali gasiti ter rešili dva prašiča.
POSTOJNA.
V petek ob 10 zvečer je padel zadnji ogromen del stene, ki je ločila staro jamo s fantastično Črno jamo. Prehod je sijajen in meri 500 m dolžine. Obiskovalci jame pojdejo vanjo po isti poti kakor doslej, iz nje pa bodo prišli v diven gozdiček. Tako so se uresničilo sane tistih, ki so bili zamislili novi predor že pred 15 leti.
VRABCE.
Na svečnico smo bili žalostni, ker nismo imeli običajne slavnosti, ki je pri nas največja v letu. Prosimo višjo cerkveno oblastvo, na poskrbi, da bo-
mo imeli zanaprej to slavnost po starodavni navadi.
RICMANJE.
(Zakasnelo). — Te dni so prejeli o-troci šolska izpričevala; tiskovine samo v italijanskem jeziku. Pisava u-čitelja je taka, da je mizerere. Med predmeti nahajamo tudi «Con-dotta» (pomeni obnašanje, ne 'pa kaj drugega), «Educazione morale«, «Com-porre« (ne kompare) itd. Ljudje se samo spogledujejo, ker nič ne razumejo. To gleda G letni otrok, v to i-menitno šolsko izvestje!
Po tolikem času so se v naši vasi vendar končali 1 juti boji radi izvolitve cerkvenega starejšinstva. Po burnih govorancah so bili srečno izbrani štirje agilni možaki, izmed katerih naj s posebno radostjo zabeležimo neutrudljivega Runjata. Pričakujemo sedaj demobilizacijo duhov in vzpostavitve normalnih razmer. Za cerkovnika je spet izvoljen Lovre.
V	Dolini smo imeli — po veliki sreči — te dni priliko, da se nam je nudil vpogled v neke «črne bukve«. Tu smo naletih med drugim na imena naših bivših učiteljev, ki so zapisani v te črne bukve, Takole so zapisani, seve po njihovem pravopisu:	Teret,
Bezze, Švara in Ceret, Edina naša želja je, da se pošljejo imena teh o nevarnih oseb« na «fiero kampjonarijo« v Gorico.
★
Zelo pogosto vzbuja bivši «šotoka-po» iz Boršta Prodencjat pozornost med našimi vaščani s svojo prisotnostjo v vasi. Vsak se povprašuje, čemu prihaja ta skrajno priljubljena prikazen v vas, ko je vendar tako daleč premeščen. Kaj mu je ostalo tako nepozabno, ne moremo dognati, a domnevamo: tempi passati:
PREG ARJE.
Odkar je prišla Reka pod Italijo, se govori, da bodo naredili posebno deželno oblast ali provincijo z glavnim mestom Reko. Pri tej priliki se oglašamo tudi mi Brkini in povemo svojo misel očitno; morda pride na ušesa, tudi kakemu mogočniku od tistih, ki vreme delajo. Mi Pregarci bi veliko raj se spadali pod deželno oblast v Reko, nego pa v Pulo. S Bregarja smo v pičlih dveh urah v Bistrici in do Reke so le še tri železniške postaje.. Za v Pulo pa moramo hoditi dobre tri ure do Kozine in potem z vlakom skozi celo Istro. Tudi v zadevah deželnega sodišča nam je Reka trikrat bolj pri roki kakor pa Koper. Tudi deželna bolnišnica v Puli nam je od sile daleč in nam prav malo koristi, v Reki bi se je mnogo vec posluževali. V Reko se bomo obračali tudi v trgovskih poslih, kolikor se ne obračamo na Trst: Pula pa je za nas tam nekje v Minessoti, kdo ve zanjo, če ni bil kdaj tam za kanonirja. Reka pa nam je pred nosom, in ko nas že niso hoteli prideliti svojčas k tržaški deželi, povzdigujemo danes svoj glas, naj nas vsaj k roški deželi pritaknejo.
PLISKOVICA.
Pravzaprav so nas prekrstili v «Pli-skovico dclla Madonna«. Tiha je naša vas, nikdar ni glasu iz nje, kajti prebivalstvo se briga samo za svoje gospodarstvo. V zadnjem času pa se je pojavilo tudi pri nas godrnjanje in nezadovoljnost. Mi smo mirni ljudje, toda kar jo preveč, je preveč. Davki se kopičijo tako, da nas je strah; občina bo morala tudi upeljati nove davke, zakaj vladne zahteve vedno rastejo, občina im nima kapitalov. Dosedaj je krožila še kaka lirca po vasi, zdaj pa so vsi žepi usahnili; vidimo pred sabo čase, ko bo spet začel boben peti, zakaj naši dolgovi se množijo pri oblastvih, pri trgovcih, pri posojilnicah, pri obrtnikih. In vse te prosimo :
Smo grešniki veliki,
Imejte usmiljenje z — dolžniki.
(A. V.)
D= A, Grusovin
v Gorici: Piazza Vittoria (Travnik) v hiši Paternolli 21
Specijalist za kožne in spolne bolezni ter negovanje kože, perfekcijoniran na dunajskih klinikah.
Sprejema od 9-12 in od 3-7 pop.
POZORI
na staro slovensko tvrdko
Ant. Breščak
z najveijo zalogo pohištva na Goriškem z tasta« tovarno v Gorici, Via 6. Carducoi 14 (prej Gosposka ulica) In V. C. Favetti št. 3
Razprodaj« pohištvo po jaki zniiaiih tnali, ii sicer
Omare ...	od	200	lir	naprej
posteljnjake .	,	90	,	„
vzmeti (šušte)	„	70	,	,
blazine . . .	„	60	,	„
kompletne spalnice 800 ,	,
Velika izbera navadnih in tinejših sob kakor tudi ieleznlh posteljnjakov.
iiiiiiuiiiiiiiitiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiimH
trst m
Skladišča in pisarna: Via Coroneo 13 in v prosti luki št. 2 vrata 15.
TELEFON 12-34 Uvoz in izvor italijanskih, čeških in nemških steklenin, čeških in nemških šip vseh mer, češkega porcelana, domače in inozemske prstene posode, opletenih steklenic, emailiranih železnih posod i. t. d. Ekskluzivna zaloga za Julijsko Benečijo prstene bele in dekorirane posode «Anelli», po neverjetno nizkih cenah.
lllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllilllllltlllllliilllllliHIlilfflU
llllllllllltllllllllllllllllll
Zobozdravnik
dr. Lojz Kraigher
specialist za bolezni v ustih Ib na zabel
sprejema za vsi zsbazdravniika is zoboishnilka spraviti
od 8-12 In od 3-5.
llllllllllllllllllllllll
Vsakovrstna
travna, zeleniadna in cvetlična
semena, prvovrstna in po najugodnejših cenah dobite pri edini domači tvrdki:
Sever	&Comp.
Via Macchlavelli, 13
NB. Na žejjo pošiljamo letošnji cenik brezplačno.
Steklene šipe
vsake vrste In mere. Prodaja na debelo In drobno. - Postrežba na dom. ■ Cene zmerne. Piazza Ober-dan št. 3 (Hotel Enropa) tet 44-23.
MALI OGLASI
IZVRSTNO ISTRSKO VINO, lastni pridelek, prodaja na debelo A. Legovič, Podgrad št. 49 - Istra.
ItAKITNIK.
Davke so nam naložili in prinesli o-pomin, da plačamo. Pa glejte! Dva si nista, podobna:	Dva	imata enako po-
sestvo: enemu so naložili 2000 lir davka, drugemu 15 L 15 st. Kaj pa je to? — Pretekli teden smo iimeli mrliča v vasi. Dekleta so spletla venec. Potem je prišel Prane s harmoniko in plesali so do drugega jutra!
KOŠANA brez župana.
Naš župan g. Kaluža je odstopil. Namesto da bi zahvalili župana za delo, ga obkladajo z očitanji. Na njegovo mesto je prišel komisar, ki nima določenega uradnega dne in prihaja v občino poljubno. So osebe, ki so prišle l uro in pol daleč, a niso nič opravile, Ker komisarja ni bilo. Še eno nepravil-tiosk naj omenim. V Št. Petru se prodaja meso od poginjene živali, kar seveda ne more biti ravno zdravo. ( j. d.)
Še en dopis.
Košana brez župana v vojski in naprej do tega 1. svečana. Imeli smo po-Stene, častite župane in odbornike. Tem pa so zadnji župan in prijatelji toliko preglavic pripravili, da so jim vajeti prepustili. Nova postava se je glasila: občina deveta brigia, glavno o-aabna korist. Prišlo je v prvo vrsto barantanje. Pri vsaki seji se jei pilo in debatiralo. «Kdaj gremo v Istro po vino? Kje je kakšen konj ali krava poceni? Kdaj bomo kontrabant gonili?« Saj dobro vemo, kako se je led vozil in kako so se cepiči kupovali. Huda je tujčeva peta, a hujše je, ako nas rodni brat zatira!
(M. M. v imenu nad 200 Občinarjev) SV. BARBARA v Istri.
Dragi Mali list! Žalostno vest ti sporočam, ker nas je zares hudo pretreslo.
V	soboto popoldne je šel neki deček v gozd, da bi listje grabil za pod blago. Kar naenkrat zagleda deček izkopan jarek, ki je bil na vrhu z zemljo pokrit. Na eni strani je zagledal luknjo, pokrito s steklom. Deček je gledal začuden ter je v radovednosti vzdignil steklo. In kaj vidi ? Truplo mladega človeka. Deček je bil kakor zmešan ter jo bežal in Siril novico. Ugotovili so, da je bil to 22 letni Josip Cač, mladenič od Sv. Barbare blizu Milj. Dve uri in pol je šel iz vasi, da si je izkopal grob v gozdu, v puščavo, kjer ga ne bi niti zverina dobila. Kaj je storil!
KALCINE v Istri.
Poročila sta se 16. februarja Ivan Vižintini in Marija Ivančič. Želimo obilo sreče !
lavcev na delo. Vsi so domačini. Vojna mornarica nameniva razpisati še nekaj naročil, tako da je upati, da pride še nekaj delavcev do kruha.
DELAVSKI VESTNIK.
V	niče vanje delavskih organizacij.
Vlada je izdala odlok, po katerem sme prefekt nadzirati delavska organi zacije. Prefekt sme razpustiti odbor tor imenovati izrednega komisarja za upravitelja društvene blagajne ter sme razpustiti organizacijo in likvidirati blagajno. Px-efekt sme to storiti, ako dozna, da se denar porablja v druge namene, ki niso naravnost zapopadeni
v	pravilih. Kaj se to pravi 1 Delavska organizacija ne bo smela več iz svojega dajati za svoje časopisje, za propagan do, za volitve. Tako nazadnjaške po stave nima nobena druga država na svetu. O tej stvari je izrekel sijajno sodbo senator Kinaudi, ki je znan prijatelj bank. On pravi : «Delavska orga nijsacija sme rabiti denar, kakor se članom prav zdi. Ali ne delajo tako tu dj industrijske družbe, 'trgovske tvrdke, banke, ki izdajajo milijone za volitve in za podkupovanje časopisja ? Mari nismo nikdar čuli, kako je ta ali ona industrijska družba ali banka kupila ta in ta list ali je dala toliko in toliko denarja gotovi stranki ? Pa zakaj niso zakona raztegnili tudi na organizacije gospodarjev ?» Tako je senator Einaudi obsodil ta nazadnjaški zakon.
ladjedelnica v Tržiču je vzela 360 de
HuIgv rep ii notar Mm.
Hudičev rep piše zgodovino sežanskega notarja. Zgodovina obsega tri dele: Rumer pred vojno, Rumer med vojno, Rumer po vojni. Danes priobčimo le prva dva dela, tretji del, ki je najbolj zanimiv, pride prihodnjič na vrsto.
Rumer pred vojsko.
Hudičev rep opisuje Ilumerja kot krvosesa, ki sesa kri ubogega kraške-ga ljudstva. V trenutku, ko ga je imelo zasačiti avstrijsko oblastvo, se je Rumer rešil s tern, da se je vpisal v cesarsko društvo «K. k. Flottenverein«, v gumbnici pa je začel nositi črno-ru-men znak. Toda lisica menja dlako, navade pa ne! Rumer je. še nadalje lupil ubogo kraško ljudstvo, obenem pa se je kot prekanjen avstrijski peto-liznik držal pokonci, tako da ga pravica ni zadela.
Rumer med vojsko.
Rumer liže naprej cesarsko-kraljeve pete, da bi se tako rešil sodbe radi grehov. In glej! Rumer je vzel iz roke spoštovane gospe Franjei Gulič 40.000 kron, ki so bile last «Rdečeg>a križa«. In krone so izginile. Kam? Miši so jih pojedle...
Krvavo leto.
Ubogi kraški begunci se spominjajo nesrečnih dni v septembru 1916., ko so morali po ukazu oblastev iz svojih hiš, iz svojih vasi, da bi se preselili v nesrečne barake. Živino in hrano, ki so jo imeli begunci s sabo, so jim re-kvirirali v Sežani: govedo po 2 kroni 20, žito po 62 vinarjev kilo. Komaj so prišli v Ljubljano, so plačevali žito po 8 do 12 kron kilo. Renški župan gospod Stepančič je odgovoril cesarju Karlu, ki ga je vprašal, kako je z ljudstvom, z besedami: »Naši stari in naši otroci so pomrli v barakah, naša mladina umira v jarkih, mi pa umiramo od lakote v; svojih porušenih domovih«.
Takrat so krvosesi z Rumerjem na čelu sesali kri ubogemu ljudstvu. Neki avstrijski vohun je stokrat blatil Italijo in je dal obsoditi ubogega nedolžnega človeka v petletno ječo. Ruiuerja pa so odlikovali s kolajno «Goldenes Veirdienstkreuz mit der Krone«.
Mednarodno sesanje.
Rumer je začel tudi sesati kri ubogih laških vojakov-ujetnikov. Njegova sopfoga je morala peči ogromne množine kruha, ki se je prodajal laškim vojakom za oderuške cene. On je oelo slačil laške oficirje, nato je vprašal:	«Vidite ta kožuh? Mene stane
samo kos kruha in 200 kron. Samo prijatelju bi ga dal za 10.000 kron.« Maks Premru, zaprisežen zemljemerec.
to«
St. 49.
NAPISNIK.
(Jože).
* NE.
V	muzeju je kamen s tem napisom Kaj pravi ? (Pet lir).
ZoMivnlški amtalalorfl
Zobolahnik
H. Godina
Via Genova it. 13 prvo nad.
TRST
od 9-1, od 3-7 — ob nadelJah od 10-12 —
Knjigarna in papirnica
J. ŠTOKA-TRST
Via Milano 37
sc priporoča sl. občinstvu v mestu in n*, deželi, župnim, občinskim im šolskim nre-dom, pisarnam, obrtnikom, trgovcem ift * ar db Tikom.
— Lastna knjigoveznica. —
Založba Vedeža,Kleinmayerjeveital.-sl®v ovnice, slov.-itol:
:*£a slovarja. — vtjš. sl»v. knjige
slovnice, slov.-ilalijanskega in ital.-slovenskega slovarja. — Im n v zalogi vse naj no-
SUk. Tip. 9. Spazzfil, viaCommerci*le 8.
NAŠA POŠTA.
Na neštevilna vprašanja glede izseljevanja odgovorimo prihodnjič'.
Krone in privatniki. Pri kravji kupčiji, ki so jo sklenili razni ministri in za katero so se šli častitljivi naši tržaški narodni voditelji s cilindrom na gla-
vi	zahvalit ministrom, so privatnike prodali. Kron privatnikom ne bodo izmenjali.
— Kobjeglava. Knvico so nam zadali bankirsi hlapci, ki so prezrli na tisoče zasebnikov, ki imajo še vedno neizme-njane krone. — Bača. Za-čne izhajati, čim končamo zgodovinski drobiž- — Trnovo. Treba opiliti, pa že priobčimo. — Postojnčan. Žalostno upanje ! — Kovae. Pravico do podkovanja Vam dajo šele izpit. Prošnja potom podprefekture na prefekturo. Še vedno v veljavi avstrijska postava. To pa ne bo več dolgo trajalo. — K. V. Ste zamudili; zadnji dan je bil 31- december 1923.
¥
v
5
registrorana zadruga z omejeno zavezo,
obrestuje hranilne vloge po
°l 10
brez odbitka rentnega davka. Varnost največja. Točna postrežba. Za trgovce in podjetnike tekoči
-v:;.:::";:1:--:;::.-::--—- paČUn. —~------	:
Denarni promet v letu 1923: 4 miljone lir. Stanje hranilnih Vlog: 700.000 lir.
M » ■.v.v.v/.v.v.J.v M*	a uj ■■ i ‘.v.v. •
. . . . . . . . ..v.
Zobotehnični ambulatorU
TRST, Via Settefontane it. «, I nad.
S odprt vsak dan od 8.—18. in od 15.—19. Izvršujejo se hitro in točno « * vsa dela z zlatom kakor tudi zobnice s kavčukom. Slovencem 10*/« * popusta kakor tudi plačilo na obroke. Delo zajamčeno-
EGIDIJ SCHIFFLIN, koneesijonirani zobotehnik.
■
Čevljarnica FORCESS/JV
Je najboljša zaloga z dobrim blagom.
Trst, Via Caprin 5 prt Sv• Jakobu
podružnica via TJdine S.
Al’Iftete mm Za deklice in faatife ?
KaKiH lidjo radi Ta stari in ta mladi ? Elegaoca, trajnost, oizka ceia. To troie le naiveliega pomena.
v
Ima Fomuii I uliti [april.
Čevljarnlca FORCESSM