IŠČEM

TUHTAM

SOUSTVARJAM

priročnik za načrtovanje in izvedbo

interdisciplinarnega tematskega sklopa

ITS – priročnik za načrtovanje in izvedbo interdisciplinarnega tematskega sklopa Avtorji: Saša Kregar, Jasna Rojc, dr. Zora Rutar Ilc, Amela Sambolić Beganović, dr. Branko Slivar Uredila: Jasna Rojc

Strokovni pregled: mag. Meta Kamšek

Jezikovni pregled: Renata Vrčkovnik



Izdal in založil: Zavod RS za šolstvo

Predstavnik: dr. Vinko Logaj



Spletna izdaja

Ljubljana, 2020



Priročnik je dostopen na povezavi: www.zrss.si/pdf/ITS_prirocnik.pdf

-----------------------------------

Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani

COBISS.SI-ID=32672259

ISBN 978-961-03-0530-9 (pdf)

-----------------------------------

I T S – p r i r o č n i k z a n a č r t o v a n j e i n i z v e d b o 0 2

i n t e r d i s c i p l i n a r n e g a t e m a t s k e g a s k l o p a

Kazalo vsebine

Uvod

4

Kaj je interdisciplinarni tematski sklop (ITS)

5

Priprava na ITS

8

Tim za izvedbo ITS: koordinator in učitelji izvajalci

10

Načrtovanje ITS

11

Načrt ITS

12

Organizacija dela in izvedba ITS

15

Dokazi o učenju dijakov

18

Poročilo o opravljenem delu (Poročilo o učenju)

18

ITS listovnik dijaka

18

Preverjanje znanja in vrednotenje dosežkov

21

Namesto zaključka: v razmislek

24



Priloga 1: Predloga za načrtovanje interdisciplinarnega tematskega sklopa (ITS) 25

Priloga 2: Presoja ustreznosti načrta ITS

26

Priloga 3: Načrt dela dijaškega tima

28

Priloga 4: Poročilo o opravljenem delu dijaka

29

Priloga 5: Moje učenje

30

Priloga 6: Primeri ITS načrtov šol

31

I T S – p r i r o č n i k z a n a č r t o v a n j e i n i z v e d b o 0 3

i n t e r d i s c i p l i n a r n e g a t e m a t s k e g a s k l o p a

UVOD

Za zagotavljanje standardov znanja in dvig kakovosti učnih dosežkov ter povečano izbirnost v izobraževalnem programu gimnazija (brez športnih oddelkov) je Strokovni svet RS za splošno izobraževanje 1. junija 2017, na predlog Zavoda RS za šolstvo, določil uvedbo novega elementa predmetnika z imenom Interdisciplinarni tematski sklop. Osnovni namen tovrstne oblike pouka je pri dijakih spodbuditi usvajanje znanja na višjih taksonomskih ravneh oziroma krepiti kompleksne miselne procese in veščine, obenem pa omogočiti ugotavljanje oziroma preverjanje in ocenjevanje kompleksnih dosežkov in rezultatov. Poleg zagotavljanja višjih standardov znanja in dviga kakovosti učnih dosežkov krepimo tudi izbirnost in notranjo povezanost izobraževalnega programa gimnazije, saj so interdisciplinarnemu tematskemu sklopu lahko namenjene ure za izbirne predmete v 2. in/ali 3. letniku, v obsegu 105 ur letno, dodatno pa se v izvedbo lahko vključujejo tudi ure obveznih izbirnih vsebin. Ključni namen uvedbe tovrstne oblike pouka pa je upoštevanje interesnih področij dijakov in njihove odličnosti, aktualizacija šolskih vsebin ter povezovanje šole z okoljem.

I T S – p r i r o č n i k z a n a č r t o v a n j e i n i z v e d b o 0 4

i n t e r d i s c i p l i n a r n e g a t e m a t s k e g a s k l o p a

KAJ JE ITS

Interdisciplinarni tematski sklop (ITS) je vsebinsko zaokrožena celota, s katero se uresničujejo in poglabljajo medsebojno povezani cilji različnih disciplin oziroma predmetov (najmanj treh). Zato se načrt ITS oblikuje na podlagi učnih načrtov izbirnih predmetov oziroma na podlagi posebnih (izbirnih) znanj iz učnih načrtov obveznih predmetov, lahko pa tudi kroskurikularnih tem (knjižnično-informacijsko znanje, okoljska vzgoja) ali izbirnih znanj drugih oblik vzgojno-izobraževalnega dela (aktivno državljanstvo), ki so potrjeni za programe splošne gimnazije, in sicer v obsegu 105 ur letno v 2. in/ali 3. letniku.

ITS se ocenjuje in je sestavina izbirnega dela programa. Z ITS želimo doseči predvsem naslednje cilje:

omogočiti spodbujanje razvoja kakovostnega znanja;

omogočiti spodbujanje uresničevanja posebnih interesov in potencialov dijakov; spodbujati povezovanje znanja različnih predmetov oz. disciplin in reševanje kompleksnih problemov;

omogočiti razvoj znanj in veščin za obvladovanje lastnega življenja (funkcionalna znanja), za razumevanje in smiselno sodelovanje v družbi ter olajšati odločitev ob izbiri študija; povezati šolsko delo z avtentičnimi življenjskimi situacijami[1] ter aktivnim spoznavanjem in delovanjem v ožjem in širšem družbenem okolju;

spodbujati razvoj samostojnosti, inovativnosti in ustvarjalnosti dijakov; spodbujati doseganje odličnosti in zagotavljanje kakovostne splošne izobrazbe na izbranem področju;

spodbujati timsko delo in sodelovalno kulturo.

Z uvedbo ITS želimo torej spodbuditi usvajanje znanja na višjih taksonomskih ravneh oz. krepitev kompleksnih miselnih procesov in veščin; hkrati pa ITS omogoča ugotavljanje oz. preverjanje in ocenjevanje takšnih – kompleksnih – dosežkov in rezultatov.

[1] O kriterijih avtentičnosti več v Rutar Ilc, 2004, Pristopi k poučevanju, preverjanju in ocenjevanju, str. 130, po Wiggins na več mestih

I T S – p r i r o č n i k z a n a č r t o v a n j e i n i z v e d b o 0 5

i n t e r d i s c i p l i n a r n e g a t e m a t s k e g a s k l o p a

Z izvajanjem ITS spodbujamo proces, s katerim dijaki, kot posamezniki in v skupini, povezujejo poglede in načine mišljenja različnih disciplin ali uveljavljenih področij in poglabljajo razumevanje, ki presega posamezne discipline (Boix Mansilla, str. 3)[2]. Pri tem se lahko pojavljajo različni elementi povezav, od povezovanja na ravni metod in orodij, skozi sintetiziranje in združevanje raznovrstnih pogledov na isti problem, do uporabe raznovrstnih veščin in pristopov za reševanje problema, ki jih prinašajo različne discipline. Ob tem je potrebno poudariti, da je dobra disciplinarna in vsebinska osnova pogoj za učinkovito interdisciplinarno povezavo. Interdisciplinarno povezovanje v šolah spodbujajo tudi najnovejše smernice v evropskih in nacionalnih dokumentih, med njimi tudi Izhodišča za prenovo gimnazij, sprejeta leta 2007.

Upoštevaje zelo raznolike, fleksibilne in odprte oblike izkazovanja dosežkov (značilnih za interdisciplinarne izzive) in njihovo kompleksno (interdisciplinarno) naravo verjamemo, da lahko prav z ITS zajamemo najširšo paleto znanj in veščin, s poudarkom na višjih taksonomskih ravneh, ter kompleksne miselne procese in veščine, ki jih je s klasičnimi in zgolj monopredmetno zasnovanimi preizkusi znanja težje, nekatere pa celo nemogoče zajeti[3].

[2] Boix, Mansilla V. Learning to Synthesize: the development of interdisciplinary understanding. Http:/

www.csid.unt.edu

[3] Razvijanje višjih taksonomskih ravni znanja in kompleksnih miselnih procesov v povezavi z učinkovitim učenjem med drugim tematizirajo evropski dokumenti in publikacije OECD, na katere smo se opirali pri pripravi koncepta, kot npr.: O naravi učenja (2013), The Key competences for lifelong Learning-An European Framework (2007), Innovative Learning Invironments (2014), pa tudi metaštudije, npr. Bransford J. D. idr., How People Learn (2000) ter Hattie J., Visible Learning for Teachers: Maximizing Impact on Learning (2014), ter na raziskavah zasnovane didaktike oz.

priporočila, kot npr.: Fisher, K. W. (2013), Um, možgani in izobraževanje: postavljanje znanstvenih temeljev za učenje in poučevanje, Marzano R., Simms J. A. idr. (2004) Classroom Instruction that Works: Research-Based Strategies for Increasing Student Achievement, Swartz R. J., Costa A. L. idr. (2008) Thinking based learning. Promoting Quality Student Achievement in the 21st Century, Tolisano S., A Guide to Documenting Learning: Making Thinking Visible, Meaningful, Shareable, and Amplified, Richhart R., Making Thinking Visible: How to Promote Engagement, Understanding, and Independence for All Learners, posebej za kritično mišljenje v navezavi na interdisciplinarnost pa npr. Burbules N. C. in Berk R. (2006), Critical Thinking and Critical pedagogy ter Starkey L. (2004). Critical Thinking Skills Success in 20 Minutes a Day.

O neposrednem pomenu interdisciplinarnega povezovanja in sodelovalnega učenja za bolj učinkovito znanje in vseživljenjske veščine prav tako poročajo številni raziskovalci in teoretiki, med drugim Boix Mansilla V. in Dawes E.

(2007), Assessing Students' Interdisciplinary Work ter isti (Learning to synthestisize: the development of interdisciplinary understanding, Cooper H. idr. (2001), Integrative literature reviews and meta-analyses Developing an evidence base of ID learning: a systematic review ter Ivanitskaya L. idr. (2002), Interdisciplinary Learning: Process and Outcomes.

O vplivu na odgovoren oz. avtoregulativen odnos do učenja pa npr. Schunk, D.H. in Zimmerman, B.J. (2008), Motivation and Selfregulated Learning.

I T S – p r i r o č n i k z a n a č r t o v a n j e i n i z v e d b o 0 6

i n t e r d i s c i p l i n a r n e g a t e m a t s k e g a s k l o p a

ITS – katere priložnosti ponuja in kje so pasti, na katere moramo biti pozorni?

Z uvedbo ITS lahko z majhno spremembo ustaljenega načina šolskega dela pridobimo veliko: povečajo se priložnosti za »neklasične«, v gimnaziji običajno le izjemoma izkoriščene oblike dela z dijaki, s tem pa možnosti bolj intenzivnega in poglobljenega razvoja pomembnih veščin in kompetenc. Posledica tovrstne organizacije pouka je povezovanje znanja, pogled na problem z različnih vidikov, doseganje višjih taksonomskih ravni znanja, učenje skozi avtentične problemske situacije, vključevanje aktualnih vprašanj v šolski pouk in povezovanje z okoljem. Poleg pozitivnih učinkov za dijake je ITS tudi priložnost za sodelovalno, inovativno in kreativno delo učiteljev ter njihovo strokovno rast pa tudi za večjo prepoznavnost in vpetost šole v okolje.



Čeprav je ITS premišljeno zastavljena izvedbena oblika pouka, smernice za njegovo izvajanje jasne in preizkušene, od Zavoda RS za šolstvo pa zagotovljena strokovna podpora izvajalcem, prihaja do zapletov in odporov pri njegovem udejanjanju v praksi. Najpogosteje so razlogi nerazumevanje namena in osnovnih zahtev za ITS, odsotnost jasnega vodila za učitelje (kot ga npr. za pouk predmetov predstavlja učni načrt), različne pretekle izkušnje šol in različne izkušnje učiteljev s timskim, projektnim delom in sodelovanjem z okoljem, neizogibna soodvisnost učiteljev izvajalcev ITS, nerazumevanje s strani kolegov, ki v ITS niso vpeti, ali nepripravljenost na dejstvo, da zunanji partnerji sooblikujejo pouk (niso le gostje pri pouku).

I T S – p r i r o č n i k z a n a č r t o v a n j e i n i z v e d b o 0 7

i n t e r d i s c i p l i n a r n e g a t e m a t s k e g a s k l o p a

PRIPRAVA NA

ITS

Z ITS želimo, poleg zagotavljanja standardov znanja in dviga kakovosti učnih dosežkov, okrepiti izbirnost izobraževalnega programa gimnazije ter vlogo različnih interesnih področij dijakov in njihovo odličnost, aktualizirati šolske vsebine in skozi dejavnosti v okviru ITS šolo odpirati v okolje. Zato načrtovanje in izvedba ITS temeljita na:

timskem pristopu učiteljev in sodelovalnem pouku ter timskem delu dijakov, kompleksnih (interdisciplinarnih) dosežkih dijakov,

razvijanju uporabnih znanj in veščin oz. kompetenc in povezovanju šole z okoljem (šola kot odprto učno okolje),

sodobnih didaktičnih pristopih in strategijah dela.

Izvajanje pouka v obliki ITS nedvomno predstavlja kompleksen didaktični pristop.

I T S – p r i r o č n i k z a n a č r t o v a n j e i n i z v e d b o 0 8

i n t e r d i s c i p l i n a r n e g a t e m a t s k e g a s k l o p a

Smernice za organizacijo ITS:

Ponudba ITS se oblikuje že v šolskem letu pred šolskim letom izvedbe ITS, in sicer v času pred zaključkom pouka.

Ravnatelj določi time učiteljev izvajalcev, ki oblikujejo predloge ITS. Ob tem imenuje koordinatorja: to je lahko učitelj enega izmed ITS, ki bo koordiniral delo vseh (oz. več) ITS, lahko je v vsakem ITS eden izmed učiteljev, ki izvajajo posamezni ITS, lahko pa to vlogo prevzame tudi drug strokovni delavec šole (učitelj, ki ne poučuje v ITS, svetovalni delavec, knjižničar).

Predlogi ITS vsebujejo najmanj podatke o vključenih predmetih, področje raziskovanja in predvidene dejavnosti dijakov.

Šola organizira predstavitev ponujenih ITS. Postopek ponudbe ITS in izbire s strani dijakov se obvezno izvede ob koncu pouka v prvem letniku oz. drugem letniku, če šola ITS omogoča le v 3. letniku.

Dijaki izberejo ITS in svojo izbiro potrdijo z Izjavo o izbiri ITS.

Seznam ITS je sestavni del LDN šole. Pred potrditvijo LDN koordinator ali učiteljski timi predstavijo ITS, ki se bodo realizirali, celotnemu učiteljskemu zboru.

Učitelji v timu načrtujejo posamezen ITS še pred pričetkom pouka, tako da se določeni elementi načrta (raziskovalno vprašanje, vsebinski sklopi, dejavnosti dijakov in dokazila o učenju) kasneje lahko tudi spreminjajo. Z začetkom pouka pa v načrtovanje ITS vključijo tudi dijake, ki lahko sooblikujejo raziskovalno vprašanje, predlagajo dejavnosti …

Pri načrtovanju in izvajanju ITS se šola povezuje z lokalnim okoljem in zunanjimi strokovnjaki: izvajalci ITS so lahko le učitelji v gimnazijskem programu, ki pa k sodelovanju lahko povabijo zunanje strokovnjake oz. omogočijo, da dijaki sodelujejo z zunanjimi sodelavci (inštitucijami, podjetji in kompetentnimi posamezniki).

I T S – p r i r o č n i k z a n a č r t o v a n j e i n i z v e d b o 0 9

i n t e r d i s c i p l i n a r n e g a t e m a t s k e g a s k l o p a

Tim za izvedbo ITS: koordinator in učitelji izvajalci Pouk v ITS zahteva, v primerjavi z običajnim poukom, drugačno vlogo učitelja: ta je predvsem mentor, koordinator, motivator. Učitelji ocenjujejo, da je ta vloga zanje bolj zahtevna od klasičnega poučevanja, saj zahteva več vloženega dela v pouk (več priprav pred in med izvedbo ITS), pa tudi stalno informiranje oz. izobraževanje, saj se pogosto odpirajo strokovna vprašanja, ki presegajo pričakovane okvire učnih načrtov in posegajo v specifične segmente stroke, ki so učitelju slabše poznani.

Pogosto z isto skupino dijakov sočasno dela več učiteljev. Veliko je tudi individualnega dela ali dela z manjšimi skupinami dijakov, saj je le tako uresničljivo prilagajanje individualnim potrebam dijakov in zahtevam zunanjih partnerjev. Za uspešno izvedbo so nujno potrebni skupno načrtovanje, dobra komunikacija, sodelovanje in usklajevanje: učitelji so soodvisni, ključnega pomena je upoštevanje načrta in spoštovanje dogovorov.

Praksa je pokazala, da je za uspešno delovanje tima in izvedbo ITS ključna vloga koordinatorja.

Koordinator ITS vodi delo učiteljskega tima: predstavlja vez med člani tima, je moderator in občasno mediator. Dijakom svetuje v zvezi z ITS, obenem pa predstavlja vez med šolo in zunanjimi partnerji. Če je ista oseba koordinator več ITS timov, mora enako pozornost in skrb posvečati vsem timom.

Sestavljanje ITS tima – priporočila ravnateljem:

V tim vključite učitelje, naklonjene spremembam.

Izkoristite sodelavce, ki imajo izkušnje s timskim delom, tudi zato, ker bodo usmerjali time dijakov.

Koordinator ITS spodbuja delo učiteljskega tima ter pomaga pri usklajevanju organizacije dela znotraj tima in med različnimi ITS timi na šoli. Zato je pomembno, da je dostopen učiteljem, dijakom in zunanjim partnerjem ter se učinkovito odziva na njihova sporočila in morebitne težave.

Priporočamo, da so učitelji, ki bodo postali del ITS tima, naklonjeni spremembam in sodobnejšim didaktičnim pristopom ter imajo izkušnje s timskim delom.

I T S – p r i r o č n i k z a n a č r t o v a n j e i n i z v e d b o 1 0

i n t e r d i s c i p l i n a r n e g a t e m a t s k e g a s k l o p a

NAČRTOVANJE

ITS

Načrtovanje ITS temelji na učnih načrtih posameznih izbirnih predmetov oziroma na posebnih (izbirnih) znanjih, opredeljenih v učnih načrtih obveznih predmetov ter kroskurikularnih tem in učnih načrtih drugih oblik vzgojno-izobraževalnega dela. ITS vključuje najmanj 3 različne predmete, kroskurikularne teme ali druge oblike vzgojno-izobraževalnega dela (v nadaljevanju predmeti), tako da je zastopanost vključenih predmetov uravnotežena (noben predmet ne sme imeti prevladujoče vloge, tako da bi mu bili ostali le v podporo ali dodatno osmislitev).

V ITS je poudarjena vloga slovenščine, saj je učni jezik, pomembna je za razvijanje veščin govornega nastopanja ter strokovnega in esejističnega pisanja na vseh predmetnih področjih, lahko pa je vključena tudi kot predmet.

Učitelji izvajalci ITS pristopijo k pripravi načrta izbranega ITS s skupnim razmislekom o povezovalnem elementu ITS ali ključnem (raziskovalnem) vprašanju, ki poveže sicer ločene in samostojne predmete, da tako – in le tako – uresničijo skupen, že integriran (povezan, združen) učni cilj.

Interdisciplinarni (skupni) cilj ITS je sestavni del načrta ITS. Povezuje splošne cilje vseh integriranih predmetov, predstavlja preplet znanj, ki se poučujejo pri teh predmetih, doseči pa ga je mogoče le s skupnim razmislekom. Učitelji predmetov, ki vstopajo v ITS, ga prepoznajo kot nadgradnjo, saj z integracijo znanj in veščin izbranih predmetov povežemo in presežemo temeljna znanja posameznih predmetov ter omogočimo usvojitev novih znanj.

Dijaki interdisciplinarne cilje zasledujejo skozi dejavnosti, ki jih učitelji skrbno načrtujejo v okviru vsebinskih sklopov. Realizacija ciljev ITS je mogoča le s povezovanjem, poglabljanjem ter razširjanjem znanj in veščin predmetov, ki vstopajo v ITS. Ta znanja so opredeljena z vsebinami in cilji posameznih predmetov, zapisanimi v učnih načrtih teh predmetov. Realizacija ciljev ITS

zahteva od učiteljev skupno in premišljeno načrtovanje takšnih dejavnosti in didaktičnih pristopov, ki omogočajo miselne procese dijakov, potrebne za razumevanje in doseganje izbranega skupnega cilja ITS.

I T S – p r i r o č n i k z a n a č r t o v a n j e i n i z v e d b o 1 1

i n t e r d i s c i p l i n a r n e g a t e m a t s k e g a s k l o p a

Načrt ITS

Načrt ITS predstavlja skupno letno učno pripravo in vodilo za delo učiteljskega tima. Obenem pa ITS-u daje legitimnost in s tem prevzema tudi vlogo učnega načrta v kontekstu njegovega uresničevanja. Zato je pomembno, da:

vsebuje vse ključne elemente/sestavne dele,

ohranja dogovorjeno zgradbo in s tem univerzalno berljivost in primerljivost.

Načrt ITS izdelajo učitelji, ki bodo izvajali ITS[4]. V načrtovanje, kolikor je mogoče, vključujejo dijake (npr. v oblikovanje raziskovalnega vprašanja, načrtovanje dejavnosti, rezultatov, avtentičnih nalog), zato se načrt ITS med izvedbo lahko spreminja, nadgrajuje, aktualizira … Tovrstne prilagoditve so seveda obvezne, če po istem načrtu učitelji ITS izvajajo večkrat.

Obvezni sestavni deli načrta ITS so:

Naslov ITS

Ključno (raziskovalno) vprašanje

Opis (bistvo, povzetek) ITS

Interdisciplinarni (skupni) cilji

Opredelitev predmetov in splošnih predmetnih ciljev

Opredelitev vsebinskih sklopov ITS

Priporočamo, da učitelji pred izvedbo ITS dorečejo načrt izvedbe ITS, tako da ga dopolnijo s časovno opredelitvijo dejavnosti oz. časovnim razporedom posameznih predmetov.

[4] O kriterijih avtentičnosti več v Rutar Ilc, 2004, Pristopi k poučevanju, preverjanju in ocenjevanju, str. 130, po Wiggins na več mestih

I T S – p r i r o č n i k z a n a č r t o v a n j e i n i z v e d b o 1 2

i n t e r d i s c i p l i n a r n e g a t e m a t s k e g a s k l o p a

Pojasnila k posameznim elementom načrta ITS



1. Naslov ITS naj pritegne pozornost in posreduje bistvo ITS. Da bi se izognili zapletom, naj ne bo posplošen (npr. »Družboslovje« ali »Naravoslovje«) in naj se ne podvaja z imenom katerega koli predmeta, tudi izbirnega (npr. »Projektno delo z osnovami raziskovalnega dela« ali »Študij okolja«). Poskusite z vprašalnicami, izpostavite problem, »požgečkajte« radovednost!



2. Ključno (raziskovalno) vprašanje zahteva interdisciplinarni pristop. Zato naj bo razumljivo (jasno) napisano, v čim krajši obliki, brez nepotrebnega besedičenja (jedrnato). Predstavlja naj vodilo in zajame bistvo prihodnjega proučevanja dijakov. Izhaja naj iz avtentične problemske situacije, ki je vezana na interese dijakov ter priložnosti iz okolja. Lahko je tudi provokativno, motivacijsko, aktualno, akcijsko, avtentično, kreativno; njegova vloga je, da dijake pritegne, nagovori in usmerja pri delu.



3. Opis (bistvo, povzetek) ITS in interdisciplinarni (skupni) cilji: opis ITS predstavlja kratko predstavitev in koncept ITS (v učnih načrtih predmetov je takšna predstavitev v poglavju Opredelitev predmeta, le da je običajno obsežnejša; smiselno je vključiti zapis, zakaj so v konkretni ITS vključeni izbrani predmeti oz. izbrana poglavja teh predmetov).

Interdisciplinarni cilji so cilji, ki neposredno vodijo do odgovora na ključno vprašanje in povedo, kaj želimo, da dijaki pridobijo v konkretnem ITS. V njih je zajeta skupna ideja predmetov: to pomeni, da se z uresničevanjem interdisciplinarnih ciljev posredno uresničujejo ustrezni cilji predmeta. So vodilo, zaradi katerega lahko s povezovanjem znanja dijaki dosežejo več, kot bi pri vsakem vključenem predmetu posebej.



4. Vključeni predmeti in splošni cilji vključenih predmetov: navedite vključene predmete, obseg ur posameznega predmeta v okviru ITS in le tiste splošne cilje iz učnega načrta posameznega predmeta, ki so tudi cilji ITS in se neposredno navezujejo ali podpirajo interdisciplinarne cilje (lahko le en splošni cilj za posamezen predmet).

5. Vsebinski (tematski) sklopi ITS predstavljajo vsebinske/tematske »enote« znotraj ITS. Vsak vsebinski sklop naslovimo tako, da je v naslovu razvidna obravnavana vsebina in skupen obseg ur predmetov, ki sodelujejo v vsebinskem sklopu. Sledi načrt vsebinskega sklopa, v katerem (v obliki tabele, ki omogoča prikaz povezav med posameznimi elementi načrta[5]) opredelimo: pričakovane rezultate (izkaze znanja, veščin, kompetenc oz. načine, skozi katere dijaki izkazujejo določene standarde znanja[6];

dejavnosti dijakov (skozi katere dijaki pridobivajo znanja in veščine in v okviru katerih nastajajo različni dokazi o učenju);

vključene predmete, obseg ur posameznega predmeta in konkretne (operativne) cilje vključenih predmetov, h katerim so usmerjene dejavnosti in vodijo do pričakovanih rezultatov.

Predmetni cilji morajo izhajati iz učnih načrtov v ITS vključenih predmetov.

I T S – p r i r o č n i k z a n a č r t o v a n j e i n i z v e d b o 1 3

i n t e r d i s c i p l i n a r n e g a t e m a t s k e g a s k l o p a

Načrtovanje rezultatov, dejavnosti in dokazov o učenju Učni cilj nam pove, kam želimo dijake pripeljati, kaj naj bi ob zaključku učnega procesa znali oz. bili sposobni narediti. Ko načrtujemo pouk, načrtujemo pot do ciljev, ki poteka skozi dejavnosti.

Dejavnosti torej predstavljajo proces, v katerem dijaki pridobivajo znanja in veščine (oz.

kompetence) in v okviru katerega nastajajo dokazila o učenju (»fizični« rezultati dejavnosti: poročilo, raziskovalna naloga, dnevnik, delovni list, graf, zloženka, videoposnetek …). Da dosegajo/so dosegli cilje (so pridobili znanje, razvili veščine), pa dijaki izkažejo z rezultati, ki zrcalijo poznavanje, razumevanje, osmišljenje, usposobljenost …

Pri zapisu načrta ITS uporabimo princip vzvratnega načrtovanja: izhajamo iz ciljev oz. iz tega, kam želimo dijake pripeljati, tako da najprej zapišemo pričakovane rezultate, s katerimi bodo izkazali, da so cilje dosegli. Šele nato predvidimo aktivnosti, s pomočjo katerih bodo dosegli cilje in izvedli rezultate, in znotraj njih predvidimo dokaze o učenju.

Pri zapisu načrta so nam lahko v pomoč vprašanja kot:

dejavnost: Skozi katere (miselne[7]) aktivnosti bodo pridobivali znanje in razvijali določeno veščino?

dokazi o učenju: Bodo v okviru načrtovane dejavnosti nastali izdelki, zapisi ipd.?

pričakovani rezultati učenja: Kako bodo dijaki izkazali, da dosegajo/so dosegli cilj? Na kakšen način/s čim bodo izkazali, da znajo, zmorejo, razumejo, da so uspešni?

Učni proces načrtujmo tako, da zagotavljamo avtentičnost učne situacije, ki: smiselno izpostavlja pomembne probleme, vzbuja zanimanje za aktualna vprašanja, omogoča izkazovanje in uporabo znanja v resničnih življenjskih/problemskih situacijah ali tako, da simulira tovrstne situacije; pri tem upošteva omejitve, kot lahko nastopijo v realnih situacijah,

spodbuja globlje razumevanje in učinkovito uporabo naučenega v novih situacijah, dopušča samostojne odločitve o načrtovanju dela in izvedbi naloge, predvideva kompleksne situacije, ki zahtevajo učinkovito rabo različnih vrst vsebinskih znanj ter veščin in procesov, z različnih predmetnih področij,

spodbuja k angažiranemu delovanju, ki ima lahko širši pomen, npr. za šolsko ali lokalno skupnost.

[5] Priloga 1

[6] Zgolj »fizični« rezultati, kot sta npr. zloženka ali videoposnetek, sodijo med dokaze o učenju. Pričakovani rezultati v ITS so povezani s kriteriji uspešnosti, ki jih sooblikujejo učitelj in dijaki, tako da so ubesedeni na dijakom razumljiv način. To so kriteriji, ki dijakom sporočijo, kdaj bodo nekaj znali ali naredili dobro, kdaj bodo uspešni, in jih ne gre enačiti z merili (kriteriji) ocenjevanja.

[7] Pri načrtovanju ne smemo spregledati miselnih aktivnosti, kot so opazovanje, primerjanje, razbiranje značilnosti, povezovanje, utemeljevanje, iskanje/oblikovanje argumentov.

I T S – p r i r o č n i k z a n a č r t o v a n j e i n i z v e d b o 1 4

i n t e r d i s c i p l i n a r n e g a t e m a t s k e g a s k l o p a

ORGANIZACIJA

DELA IN

IZVEDBA ITS

Šola izvaja ITS v manjših skupinah (do 16 dijakov), pri čemer upošteva tako interese dijakov kot organizacijske možnosti, da zagotovi izvedbo pouka, prilagojeno načrtovanim aktivnostim.

ITS je umeščen v urniku kot samostojni element (programska enota). Pri tem je ključnega pomena zagotoviti, da poučevanje v ITS, tako kot načrtovanje pouka, poteka s timskimi pristopi: da lahko učne ure učitelji izvajajo skupaj ali individualno, odvisno od izbrane teme, načrtovanih dejavnosti oz. ciljev vsebinskega sklopa in obsega ur posameznega predmeta v ITS. Da bi ustvarili pogoje za tovrstno delo, umestimo ITS v urnik za vse skupine dijakov v letniku na isti dan kot blok dveh ali treh ur. Organizacija dela pa kljub temu ostaja fleksibilna – realizacija ur je lahko v različnih časovnih obdobjih različna, ob tem pa mora biti zagotovljena kontinuiteta dela. Ob koncu pouka morajo timi učiteljev in dijaki izkazati opravljenih 105 ur pouka.

V ITS imajo učitelji predvsem vlogo mentorjev – svetovalcev in usmerjevalcev dijakov, tako da dejavnosti, ki jih dijaki opravljajo čim bolj samostojno, potekajo v skladu z načrtom, ki so si ga zastavili. Pri tem skrbijo, da cilje in vsebine ITS povezujejo z avtentičnimi učnimi situacijami (življenjskimi problemi in izzivi) ter pri dijakih razvijajo tudi uporabna/aplikativna znanja, omogočajo izkušnjo povezovanja teorije s prakso ter spodbujajo in razvijajo ustvarjalnost in inovativnost.

Delo dijakov poteka praviloma v skupini (timsko) in temelji na sodobnih didaktičnih pristopih (projektno delo, raziskovalno delo, reševanje problemov, eksperimentalno in terensko delo, izkustveno učenje …; izvajanje pouka naj bo podprto s sodobno digitalno tehnologijo). Povezano je s preverljivimi dosežki oz. rezultati, npr. projektnimi in raziskovalnimi nalogami, poročili, predstavitvami, dogodki in kompleksnimi izdelki, s katerimi dijaki krepijo transverzalne veščine.

Z ITS želimo upoštevati interese dijakov, zato je potrebno omogočiti tudi prehod dijaka od enega k drugemu ITS. Pogoje prehajanja določijo učitelji – izvajalci vseh ITS na šoli (aktiv učiteljev ITS) skupaj z ravnateljem in pred pričetkom izvajanja z njimi seznanijo dijake.

I T S – p r i r o č n i k z a n a č r t o v a n j e i n i z v e d b o 1 5

i n t e r d i s c i p l i n a r n e g a t e m a t s k e g a s k l o p a

Organizacija in izvedba ITS – priporočila ravnatelju za lažji začetek Uvedba ITS nedvomno vpliva na organizacijo dela na šoli, zato je pomembno, da so vsi strokovni delavci dobro seznanjeni z njegovim namenom in cilji, čeprav v izvajanje niso vključeni. Odklonilen odnos do ITS skušajmo preprečiti tako, da:

z ITS seznanjamo celoten učiteljski zbor (vsaj pred pričetkom izvedbe in na koncu, z rezultati);

razčistimo pogost predsodek, da so zaradi ITS predmeti oškodovani za ure pouka (ure predmetov so vključene v ITS);

pred uvedbo ITS natančno pojasnimo, zakaj so organizacijske zahteve in izvedba pouka drugačne kot sicer;

z občasnimi nalogami pritegnimo v izvajanje ITS tudi tiste, ki niso del učiteljskega tima (drugi učitelji, knjižničarji, laboranti, svetovalni delavci).

Da zagotovimo ustrezne pogoje za delo v ITS:

učiteljski tim sestavimo dovolj zgodaj (najkasneje v maju za izvedbo ITS v naslednjem šolskem letu);

na urnik umestimo 70 ur pouka v dvournih blokih, enkrat tedensko. 35 ur pa dijaki opravijo z delom na daljavo, terenskim delom, laboratorijskim delom, obiskom inštitucij ipd. ali z dodatno uro, ko je zaradi delovnega procesa potreben daljši čas pouka (namesto 2 se občasno izvede blok 3 ali 4 ur);

da se izognemo posegom v pouk ostalih predmetov, je priporočeno, da se vsi ITS v istem letniku izvajajo na isti dan v tednu ob istem času; s tem se omogoči tudi povezovanje ali skupne aktivnosti različnih ITS;

izvajalci ITS naj bodo ves čas, ki je predviden za izvedbo ITS, brez drugih obveznosti (pouka, pogovornih ur …);

pri sestavljanju urnika predvidimo čas za sestajanje tima.

I T S – p r i r o č n i k z a n a č r t o v a n j e i n i z v e d b o 1 6

i n t e r d i s c i p l i n a r n e g a t e m a t s k e g a s k l o p a

Organizacija in izvedba ITS – priporočila učiteljem za lažji začetek 1. Pri načrtovanju ITS bodimo realni – zastavimo si dosegljive cilje. Upoštevajmo, da dejavnosti, ki zahtevajo samostojno delo dijakov, terjajo dovolj časa – ne načrtujmo preveč!

2. Kolikor mogoče natančno domislimo oblike in načine ter merila ocenjevanja.

3. Bodimo pripravljeni, da se nam bo občasno zataknilo – učiteljski tim je v procesu učenja novega načina dela (skupna priprava, aktualni so deli različnih učnih načrtov, ni jasnega vodila, potrebna je večja angažiranost, sprejemanje hitrih odločitev, kompromisov z drugimi …).

4. Dijaki potrebujejo jasno predstavo o tem, kaj ITS je, kakšni načini dela so predvideni in katere cilje zasledujemo: na začetku posvetimo dovolj pozornosti predstavitvi pouka v ITS, še posebej pa predstavitvi načrta ocenjevanja.

5. Dijake vključimo v načrtovanje ITS v segmentih, kjer je njihovo sodelovanje smiselno in realno izvedljivo (oblikovanje ključnega (raziskovalnega) vprašanja, nabor aktivnosti, izbira zunanjih partnerjev …).

6. Pomembni so jasni časovni okviri za učitelje in dijake, ki so jih dolžni upoštevati vsi; dijake na začetku seznanimo s posledicami nespoštovanja časovnih rokov in dogovorov.

7. Upoštevajmo »zagonski čas« dijakov: za nekatere predstavljajo posebnosti ITS novost, ki prinaša spremembe ustaljenega načina učenja, saj niso vajeni tovrstnega samostojnega dela, pričakujejo, da učitelj »pove, kaj naj naredijo«, raje bi se »nekaj učili«, z isto nalogo morajo zadostiti zahtevam različnih učiteljev, morda se prvič soočajo z zunanjimi partnerji (zahteve po drugačni komunikaciji, od njih se pričakuje prilagajanje …).

8. Predvidimo, da bodo med dijaki nezainteresirani posamezniki in taki z visokimi ambicijami.

I T S – p r i r o č n i k z a n a č r t o v a n j e i n i z v e d b o 1 7

i n t e r d i s c i p l i n a r n e g a t e m a t s k e g a s k l o p a

DOKAZI

O UČENJU

DIJAKOV

Postavljanje ciljev in načrtovanje dejavnosti

Delo dijakov v okviru ITS je timsko delo, zato naj tudi načrtovanje poteka v timu. Pri tem vsak član tima sprejme določeno vlogo in naloge ter oblikuje individualni načrt dejavnosti v ITS.

Čisto na začetku tim oblikuje ključno (raziskovalno) vprašanje. Nato vsak član tima oceni svoje predznanje in ga na kratko zapiše.

Dokumentiranje korakov in izpolnjevanje ciljev

Poročilo o opravljenem delu (Poročilo o učenju)

Srečanje tima dijakov se začne s kratkim poročanjem članov o opravljenem delu, zato poročilo o opravljenem delu zajema delo posameznega člana tima med dvema srečanjema ali v drugačnem dogovorjenem časovnem obdobju (glej Prilogo 3).



ITS listovnik dijaka

Za načrtovanje in samouravnavanje dela ter za dokumentiranje in vrednotenje lastnega napredka posameznega dijaka, dijaškega tima ter spremljanje dela in napredka dijakov v okviru ITS

priporočamo, da dijaki zbirajo dokaze o svojem znanju in doseženih rezultatih v listovniku (mapi dosežkov oz. portfoliu).

V ITS naj bi bile zastopane predvsem dejavnosti, ki spodbujajo doseganje višjih taksonomskih ravni znanja in razvoj transverzalnih veščin (kritično mišljenje, sodelovalno reševanje problemov, uporaba IKT, delo z viri, načrtovanje, učenje z izkušnjami, učenje z raziskovanjem …), zato pričakujemo dokaze o učenju, ki bodo to izkazovali.

I T S – p r i r o č n i k z a n a č r t o v a n j e i n i z v e d b o 1 8

i n t e r d i s c i p l i n a r n e g a t e m a t s k e g a s k l o p a

ITS listovnik dijaka je posebej prilagojen pristopu ITS. Je last dijaka – je njegova zbirka dokazov o učenju, s katero dokumentira, spremlja in vrednoti svoje delo ves čas do zaključka procesa (konec šolskega leta ali dveh šolskih let obiskovanja ITS, če gre za dvoletne projekte). Je tudi pripomoček za timsko delo s sošolci, obenem pa omogoča učiteljem spremljavo dela dijaka.

Posamezni elementi listovnika so lahko tudi predmet ocenjevanja, v skladu z načrtom ocenjevanja.

Ključni elementi ITS listovnika so:

Zapis ciljev/namenov učenja in kriterijev uspešnosti

Načrt/strategija dela v ITS (načrtovanje dejavnosti)

Samorefleksija opravljenega dela (Poročilo o učenju)

Dokazila o samovrednotenju in/ali Dokazila o vrstniškem vrednotenju Dokazi o učenju (seminarska naloga, projektna naloga, raziskovalna naloga, izdelek, poročilo o storitvi, ustvarjalnem dosežku, opravljenem laboratorijskem delu …) Poleg tega so sestavni del ITS portfolia tudi druga dokazila, ki nastajajo med procesom učenja, kot npr. zaznamki o razgovorih, rezultati meritev, grafi, fotografije, posnetki ipd.

Oblika listovnika ni predpisana: lahko gre za klasično ali elektronsko obliko, ki omogoča, da je na enem mestu zbranih čim več dokazov o učenju. Zaradi možnosti zbiranja interaktivnih vsebin pa tudi zaradi interaktivnega povezovanja dijaških timov ter dijakov z učitelji priporočamo, da se listovnik vodi v elektronski obliki. Različne spletne platforme poleg individualnega načrtovanja in dokumentiranja učenja omogočajo tudi, da dijak svoje vsebine deli z drugimi (sošolci, učitelji, zunanjimi mentorji) in z njimi izmenja povratne informacije. Skupinski dosežki lahko tako nastajajo tudi v virtualnem prostoru in se vključujejo v listovnike vseh sodelujočih dijakov.

I T S – p r i r o č n i k z a n a č r t o v a n j e i n i z v e d b o 1 9

i n t e r d i s c i p l i n a r n e g a t e m a t s k e g a s k l o p a

Kaj velja za ITS listovnik?

V praksi srečujemo več vrst listovnikov oz. različna poimenovanja za tipe listovnikov: učni, razvojni, poklicni, karierni, predstavitveni, procesni, ocenjevalni … ITS listovnik dijaka temelji na razvojnem (refleksivnem, formativnem) listovniku, a je prilagojen pristopu v ITS, tako da vključuje tudi posamezne elemente drugih tipov listovnikov (npr. predstavitvenega listovnika).



Dijak izkaže samostojno delo z dokazili, ki so del listovnika. Učitelji dijakom v uvodnih urah ITS

predstavijo, kaj je ITS listovnik, kaj je njegov namen in kako bodo z njim spremljali svoje delo in učenje. Dijakom (in posredno tudi sebi) lahko učitelji delo olajšajo z jasno izraženimi pričakovanji pa tudi tako, da dijakom za spremljanje dela ponudijo preproste obrazce[8], npr. poročila o samostojnem delu, poročila o skupinskem delu, zaznamka o razgovoru oz. intervjuju …



Dijak z listovnikom pripoveduje zgodbo o svojem delu, napredku in dosežkih v okviru ITS. Zgodba nastaja po korakih in ponuja odgovore na vprašanja:

Kaj o obravnavani temi – ključnem vprašanju ITS že vem?

Kaj bom naredil/se bom naučil v okviru ITS? Kaj so cilji in nameni učenja?

Katere dejavnosti bom načrtoval? Kako bom z njimi dosegel načrtovane cilje?

Kako vem, kdaj sem uspešen? Kateri so kriteriji uspešnosti?

Katere dokaze o učenju bom vključil v listovnik? S čim bom dokazal svoje znanje in učenje?

S kom bom sodeloval?

Kaj sem se naučil? Na kaj sem ponosen? Kaj bi lahko izboljšal?

[8] Primeri obrazcev, ki jih učitelj lahko ponudi dijakom kot pripomoček za dokumentiranje učenja oz. dela, so predstavljeni v Prilogi 3.

I T S – p r i r o č n i k z a n a č r t o v a n j e i n i z v e d b o 2 0

i n t e r d i s c i p l i n a r n e g a t e m a t s k e g a s k l o p a

PREVERJANJE

ZNANJA IN

VREDNOTENJE

DOSEŽKOV

Pričakovani rezultati ITS, ki se preverjajo in ocenjujejo, temeljijo na ciljih iz učnih načrtov in standardih znanja v ITS vključenih predmetov. Učitelji v ITS vnaprej postavijo merila (kriterije) za ocenjevanje, jih povežejo s kriteriji uspešnosti in predstavijo dijakom. Vsak učitelj postavi merila za oceno s svojega predmetnega področja, ki je del ITS, končno oceno pa izvajalci ITS določijo skupaj.

Spremljanje dela in napredovanja dijakov poteka kot običajno sprotno preverjanje znanja pri predmetih: po zaokroženih sklopih dejavnosti se preveri napredovanje pri doseganju ciljev v skladu s kriteriji (ki so za različne učne sklope različni, npr. za obravnavo filma ali izvedbo okrogle mize drugačni kot za terensko delo, pri čemer so lahko predmetno specifični ali pa že interdisciplinarni – kadar izhajajo iz skupnih ciljev 2 ali vseh 3 predmetov). Sprotno preverjanje se med izvajanjem ITS torej opravi večkrat in je podlaga za sprotno prilagajanje učnega procesa (upoštevanje načela formativnega spremljanja). Predlagamo, da se na osnovi dokazov, zbranih v portfoliu tekom tako izvedenega spremljanja oz. preverjanja, z moderacijo (vseh 3 učiteljev) določi interdisciplinarno oceno.

P r i r o č n i k z a n a č r t o v a n j e i n i z v e d b o 2 1

i n t e r d i s c i p l i n a r n e g a t e m a t s k e g a s k l o p a

Napotki ob dilemah in vprašanjih učiteljev praktikov v zvezi z ocenjevanjem rezultatov dijakov v ITS

1. Šole, ki izvajajo več ITS, morajo zagotoviti uravnoteženost med različnimi ITS z vidika obremenjenosti dijakov in zahtevnosti pričakovanih rezultatov. Učiteljski timi uskladijo zahteve različnih ITS pred začetkom izvedbe. Predlagamo, da se v fazi načrtovanja sestanejo in predstavijo drug drugemu obseg in zahtevnost predvidenih nalog oz. obremenitev dijakov (npr.

predvidene zadolžitve dijakov, predvidene obveznosti v urah samostojnega dijakovega dela …), nato pa pričakovanja do dijakov v smislu zahtevnosti in časovnih obremenitev dijaških timov in posameznikov kolikor mogoče poenotijo. Dogovor naj se tudi formalno doreče kot sklep razvojnega tima ali aktiva učiteljev ITS oz. drugega ustreznega strokovnega organa šole.

2. V okviru istega ITS oz. v okviru iste naloge se pogosto pojavlja neenakomerna obremenitev dijakov z delom, zato je potrebno tudi obremenitve dijakov načrtovati, ko načrtujemo dejavnosti in ob tem predvidimo vloge posameznikov v dijaških timih. Če se znotraj tima zgodi, da nekateri prevzemajo naloge drugih, ima učitelj možnost, da poseže v dogajanje, tudi tako, da dogajanje izkoristi kot priložnost za učenje o delovanju tima (npr. skozi vodeno razpravo skupaj z dijaki išče ustrezne rešitve).

Smiselno je tudi, da ob delitvi nalog dijaki sami preverijo/ocenijo, ali so vsi enakomerno obremenjeni z zadolžitvami, in, če je potrebno, predlagajo prerazporeditev nalog. Tako se dodatno izpostavi ključna informacija v procesu timskega dela – kaj je naloga/zadolžitev posameznika v okviru timske aktivnosti – in krepi avtonomija, odgovornost in samoregulativnost dijakov.



3. Dosežki dijaškega tima (izdelki, nastopi, naloge, storitve …) se praviloma za vse člane tima ocenijo z enotno oceno. Ker so prispevki posameznikov običajno različni, je potrebno pričakovani dosežek timskega dela zelo dobro načrtovati in ob tem predvideti zadolžitve posameznikov, tako da se za posamezne zadolžitve doreče, kaj se od dijaka pričakuje.

Dijak je ob določeni timski nalogi lahko ocenjen tudi z dvema ocenama: eno pridobi za timski dosežek, drugo pa za osebni prispevek (ki se od dijaka do dijaka razlikuje), ki ga načrtujemo in spremljamo tako, da dijak v sklopu portfolia dokumentira svoje aktivnosti ali pripravi predstavitev svojega dela v okviru timske naloge. S tem učitelj pridobi dodatno dragoceno informacijo o učnem procesu dijaka, ki pa ni predmet ocenjevanja.



4. Ob merilih ocenjevanja se opredelijo minimalne in maksimalne zahteve, ki predstavljajo izhodišče za oblikovanje celotne lestvice zahtev za posamezno oceno. Merila ocenjevanja morajo biti dijakom jasna pred pričetkom naloge, zato kasnejše prilagajanje meril ni sprejemljivo. Čeprav se npr. rezultati dijakov, ki izpolnjujejo merila za odlično oceno, med seboj razlikujejo, tako da bi jih lahko razvrstili od najboljšega do najslabšega, to ne sme vplivati na oceno. Vsekakor pa je takšno stanje lahko signal, da bi bilo potrebno ponovno premisliti kriterije oz. predvsem domisliti opisnike.

I T S – p r i r o č n i k z a n a č r t o v a n j e i n i z v e d b o 2 2

i n t e r d i s c i p l i n a r n e g a t e m a t s k e g a s k l o p a

5. Čeprav vsak učitelj v ITS ocenjuje znanje dijaka z vidika svojega predmetnega področja, morajo vsi učitelji v ITS dijaka oceniti s skupno (usklajeno) oceno in nikakor pri vsakem sodelujočem predmetu posebej. Ocena mora zrcaliti skupen rezultat vseh vključenih predmetov, ob tem da mora biti za pozitivno oceno vsak del ITS ocenjen pozitivno (pogoj za usklajevanje skupne ocene je, da je rezultat z vidika posameznega predmeta pozitiven). Skupna ocena kot povprečje ocen vseh vključenih predmetov je torej ena od možnih ustreznih rešitev, če je z vidika vsakega posameznega predmeta ocena pozitivna.

6. Če je kakšen dijak dolgotrajno odsoten, morajo učitelji prilagoditi delo ostalih dijakov, tako da timsko nalogo izvajajo nemoteno.

V dogovoru z odsotnim dijakom (med odsotnostjo, po vrnitvi v šolo – odvisno od situacije) učiteljski tim načrtuje njegov prispevek glede na stanje in čas izvedbe naloge oziroma, kako bi lahko izkazal znanje in veščine, zajete v predvidenih predmetnih ciljih znotraj ITS. Če je dijak zaradi bolezni dolgotrajno odsoten in ga v delo tima sploh ni mogoče vključiti, predlagamo, da se poišče možnost opravljanja individualne avtentične naloge.

Po enakem postopku, z (delno) individualizirano nalogo dijaka učiteljski tim določi, kaj mora dijak opraviti v primeru popravnega ali predmetnega izpita. V vseh opisanih primerih se oblikuje skupna, med izvajalci ITS usklajena ocena (ne ocenjuje se posameznih predmetov, vključenih v ITS).



7. Če učitelji med procesom dela ocenijo, da so bili pričakovani rezultati postavljeni previsoko, jih čim prej (skupaj z dijaki) primerno prilagodijo.

Če so pričakovanja učiteljev realna in ob zaključku dela niso doseženi vsi predvideni rezultati, pa je ocena rezultatov temu primerno nižja. Na pomanjkljivosti oz. neustrezno delo je potrebno dijaka opozoriti čim prej v procesu dela oz. učenja, obenem pa dijaku pomagati načrtovati delo tako, da bo pričakovane rezultate lahko dosegel. Zato je ključnega pomena, da imamo dobro oblikovane kriterije uspešnosti, v povezavi s katerimi dijaku čim pogosteje podamo povratno informacijo o njegovem delu.

8. Vrstniško vrednotenje znanja naj bo proces, omejen le na formativno spremljanje. Dijaki naj spremljajo in vrednotijo napredek sošolca in si pri tem podajajo povratne informacije. Vrednotenje poteka na osnovi dogovorjenih kriterijev uspešnosti, ki so obenem podlaga za oblikovanje povratne informacije, usmerjene v napredek in izboljšavo nadaljnjega dela.

Dokazano je, da se, kadar povratno informacijo podamo skupaj z oceno, dijaki osredotočijo le na oceno, zato poudarjamo, da formativno vrstniško vrednotenje ne služi ocenjevanju, zato ga ne uporabljamo za pridobivanje ocen.

I T S – p r i r o č n i k z a n a č r t o v a n j e i n i z v e d b o 2 3

i n t e r d i s c i p l i n a r n e g a t e m a t s k e g a s k l o p a

NAMESTO

ZAKLJUČKA:

V RAZMISLEK

Uvedba ITS predstavlja v gimnazijskem predmetniku manjšo, a z vsebinskega in izvedbenega vidika pomembno novost v gimnazijskem programu. Čeprav učitelji dokaj tradicionalno zasnovan izobraževalni program tudi sicer pogosto bogatijo z različnimi inovativnimi izvedbenimi oblikami ter vanj redno uvajajo sodobne didaktične metode in oblike pouka, se je šele z ITS uveljavila sistemska sprememba, ki omogoča trajno in sistematično uvedbo timskega dela učiteljev in dijakov, izrazito podporo samoiniciativnosti dijakov, njihovim interesom in ambicijam.

Najpogostejši očitek ITS je običajno ta, da bi s klasično izvedbo pouka dijaki pridobili več znanja.

Toda – kakšnega znanja? In kako je v tradicionalnih oblikah (frontalnega) pouka poskrbljeno za razumevanje, osmišljanje usvojenih vsebin ter uporabnost znanja in razvoj veščin? In nenazadnje, koliko pozornosti v okviru klasičnega gimnazijskega pouka posvečamo interesom dijakov in njihovemu razvoju v kreativnih procesih, ki nastajajo skozi sodelovanje in prilagajanje drugim, iskanje inovativnih rešitev, sprejemanje samostojnih odločitev, spremljanje in samoregulacijo svojega dela ter predstavitev in argumentirano zagovarjanje svojih dosežkov.

Za razvoj in uveljavitev vsega naštetega je potreben čas, zato drži, da so s klasičnimi oblikami pouka dijaki v okviru posameznih predmetov praviloma seznanjeni z več vsebinami in podatki.

Toda ali res pridobijo več znanja?

I I T S – p r i r o č n i k z a n a č r t o v a n j e i n i z v e d b o 2 4

i n t e r d i s c i p l i n a r n e g a t e m a t s k e g a s k l o p a

Priloga 1: Predloga za načrtovanje

interdisciplinarnega tematskega sklopa (ITS)

Načrt ITS je sestavljen iz dveh delov, splošnih podatkov o ITS in načrtov vsebinskih sklopov v okviru ITS.

Tabela za načrtovanje vsebinskega (tematskega) sklopa predstavlja ogrodje za načrtovanje posameznega vsebinskega sklopa (vsak sklop se zapiše v ločeni tabeli); št. stolpcev, v katerih se zapišejo (operativni) cilji in obseg posameznega vključenega predmeta, se prilagaja potrebam oz.

številu predmetov, vključenih v vsebinski sklop.

Z modro barvo so zapisani hipotetični primeri zapisa.

NAČRT INTERDISCIPLINARNEGA TEMATSKEGA SKLOPA (ITS)

Šola: Šol. leto: Letnik: NASLOV ITS

KLJUČNO RAZISKOVALNO VPRAŠANJE

OPIS (BISTVO, POVZETEK) ITS

INTERDISCIPLINARNI (SKUPNI) CILJI

VKLJUČENI PREDMETI IN SPLOŠNI CILJI VKLJUČENIH PREDMETOV

VSEBINSKI (TEMATSKI) SKLOPI ITS

(naslovi vsebinskih sklopov)

Naslov vsebinskega sklopa: Onesnaženost vode v domači občini Št. predvidenih ur: 25

PRIČAKOVANI

DEJAVNOST

Biologija (10 ur)

Geografija (10 ur)

Sociologija (5 ur)

REZULTATI

DIJAKOV in

(povezani s kriteriji

DOKAZILA O UČENJU Cilji iz UN

uspešnosti)

Cilji iz UN

Cilji iz UN

I T S – p r i r o č n i k z a n a č r t o v a n j e i n i z v e d b o 2 5

i n t e r d i s c i p l i n a r n e g a t e m a t s k e g a s k l o p a

Priloga 2: Presoja ustreznosti načrta ITS

Pripomoček za presojo ustreznosti načrta ITS je učiteljskemu timu ITS lahko v pomoč pri oblikovanju načrta ITS. Razmislek o možnostih izboljšav načrta priporočamo v točkah, za katere tim na spodnje trditve ne more odgovoriti pozitivno.

da

delno

ne

Naslov ITS pritegne pozornost dijaka in posreduje bistvo ITS.

Ključno raziskovalno vprašanje dijake nagovori in je vezano na njihove interese.

Ključno raziskovalno vprašanje izhaja iz avtentične problemske situacije, dijake spodbuja k iskanju kreativnih rešitev in priložnosti iz okolja (je motivacijsko, aktualno, provokativno, akcijsko).

Z ITS-om dijaki pridobijo izkušnjo in predstavo o interdisciplinarnosti.

ITS je načrtovan kot vsebinsko zaokrožena celota, s katero se uresničujejo in poglabljajo medsebojno povezani cilji vključenih predmetov.

Interdisciplinarni cilji jasno vodijo do odgovora na ključno raziskovalno vprašanje.

ITS odraža skupno idejo predmetov in zaradi povezovanja predmetov predstavlja dodano vrednost.

Cilji posameznih predmetov izhajajo iz učnih načrtov teh predmetov.

Izbrani cilji posameznih predmetov podpirajo interdisciplinarne cilje ITS.

Iz predvidenih ciljev ITS je razvidno, kaj želimo, da dijaki razvijejo, razumejo, se naučijo ali naredijo.

Posamezni predmeti se v ITS smiselno povezujejo.

Predvidene dejavnosti v ITS omogočajo doseganje izbranih in zastavljenih ciljev.

Timsko poučevanje je smiselno vpeto v ITS.

ITS spodbuja sodelovalno učenje.

ITS upošteva predloge in interese dijakov.

Načrt ITS vsebuje vse ključne elemente, razvidne so povezave med njimi.

Pričakovani rezultati povedo, kaj bodo dijaki znali, dosegli, zmogli, naredili, da bodo uspešni.

I T S – p r i r o č n i k z a n a č r t o v a n j e i n i z v e d b o 2 6

i n t e r d i s c i p l i n a r n e g a t e m a t s k e g a s k l o p a

Predvidene dejavnosti omogočajo doseganje ciljev in omogočajo usvajanje znanja, razvijanje veščin ter pridobivanje dokazov.

Načrtovane dejavnosti spodbujajo kritično mišljenje, ustvarjalnost, problemski pristop, delo z viri ter sodelovanje.

S predvidenimi dokazi dijaki izkazujejo svoj napredek, usvojeno znanje in razvite veščine.

ITS spodbuja in razvija trajno, poglobljeno razumevanje ter zmožnost uporabe pridobljenega znanja in veščin v življenju.

Načrtovane učne situacije so zanimive in prepričljive za dijake, problemi, predvideni za reševanje, pa relevantni in življenjski.

Z ITS nagovarjamo realne družbene, ekonomske, trajnostne, znanstveno-tehnološke ali kulturno-umetniške izzive iz okolja.

I T S – p r i r o č n i k z a n a č r t o v a n j e i n i z v e d b o 2 7

i n t e r d i s c i p l i n a r n e g a t e m a t s k e g a s k l o p a

Priloga 3: Načrt dela dijaškega tima

Delo v okviru ITS je timsko delo tako učiteljev kot dijakov, zato tudi postavljanje ciljev in načrtovanje dela poteka v timu. Tabela je zasnovana tako, da spodbuja vse člane tima k skupnemu oblikovanju raziskovalnega vprašanja, postavljanju ciljev in kriterijev uspešnosti, oblikovanju strategije dela in delitvi nalog. Člani se dogovorijo o načrtovanih rezultatih in predvidijo, katere dokaze o učenju bodo zbirali.

Z modro barvo so zapisani hipotetični primeri zapisa.

NAČRT INTERDISCIPLINARNEGA TEMATSKEGA SKLOPA (ITS)

Tema/naslov ITS:

Vključeni predmeti: kemija, biologija, likovna umetnost, slovenščina, zgodovina, geografija 1. RAZISKOVALNO

VPRAŠANJE





2. CILJI in


Seznanitev z …

KRITERIJI

Prepoznavanje …

USPEŠNOSTI

Uspešen bom, ko bom suvereno razpravljal na tematiko … in ko bom prepoznal …





3. STRATEGIJA


Raziščemo bližnje okolje; slikamo, fotografiramo, evidentiramo dokaze v dela in

okolju, izpolnimo učni list …

AKCIJSKI

Prepoznamo … in njihov vpliv v okolju.

NAČRT

(kaj in do kdaj)

Dijak 1

Dijak 2

Dijak 3





4. NALOGE


Raziščem … in prepoznam

Raziščem … in prepoznam

Raziščem … in prepoznam

POSAMEZNIKA

njegove karakteristike.

njegove karakteristike.

njegove karakteristike.

Vodim debato na temo ...

Primerjam z ugotovitvami

Pripravim poročilo.

Dijaka 1 in Dijaka 2.

5. NAČRTOVANI

REZULTAT

I T S – p r i r o č n i k z a n a č r t o v a n j e i n i z v e d b o 2 8

i n t e r d i s c i p l i n a r n e g a t e m a t s k e g a s k l o p a

Priloga 4: Poročilo o opravljenem delu dijaka Dijak dokumentira svoje delo v ITS. S tem opredeli, osmisli in ovrednoti svojo vlogo v timu.

Usposablja se za učenje z drugimi in razvija odgovoren odnos do dela in drugih članov tima. Tabela omogoča uvid v opravljeno delo posameznika in tako zagotavlja informacije za usklajeno delovanje tima.

POROČILO O OPRAVLJENEM DELU DIJAKA

Dijak/-inja:

Naslov ITS:

Naloga/delo:

V obdobju:

MOJI KORAKI (opis dela in dokazila: npr. elektronska sporočila, zaznamek o razgovoru, posnetki dogodka, grafi meritev, rezultati poskusov, ki se zapišejo v tabelo ali priložijo poročilu).

I T S – p r i r o č n i k z a n a č r t o v a n j e i n i z v e d b o 2 9

i n t e r d i s c i p l i n a r n e g a t e m a t s k e g a s k l o p a

Priloga 5: Moje učenje

Čeprav dijak v ITS deluje v timu, mora ozaveščati tudi lastno učenje. Koraki v tabeli MOJE UČENJE

spodbujajo aktivnost dijaka v različnih fazah učenja, od ozaveščanja predznanja, načrtovanja ciljev učenja in oblikovanja kriterijev uspešnosti do zbiranja dokazov o napredovanju, povratnih informacij o dosežkih ter samoevalvaciji.

MOJE UČENJE

1. PREDZNANJE





2. POSTAVLJANJE


CILJEV


(nameni učenja

in kriteriji

uspešnosti)

3. STRATEGIJA





4. DOKAZI


5. (SAMO)EVALVA-

CIJA in

SAMOREFLEKSIJA

I T S – p r i r o č n i k z a n a č r t o v a n j e i n i z v e d b o 3 0

i n t e r d i s c i p l i n a r n e g a t e m a t s k e g a s k l o p a

Priloga 6: Primeri ITS načrtov šol

ITS se je kot izbirni element programa gimnazije pričel izvajati v šolskem letu 2018/19 na 15

šolah, v šolskem letu 2019/20 se je za izvedbo ITS odločilo še 8 šol. Zavod RS za šolstvo je šolam pri uvajanju ITS v šolsko prakso nudil strokovno podporo, njihovo delo pa je tudi načrtno spremljal. Prvotne smernice za načrtovanje in izvedbo ITS so se skozi dve leti spremljave ITS v šolski praksi prilagajale in dopolnjevale; ITS je Zavod razvijal skupaj s šolami, ki so pokazale veliko mero inovativnosti in prilagodljivosti okoliščinam, v katerih delujejo. Šole so običajno izvajale več kot en (na eni od šol celo šest) ITS v posameznem letniku.

Načrti ITS, nastali v dveh letih spremljave s strani Zavoda RS za šolstvo, kljub enotnim smernicam izkazujejo raznolikost zapisov: nekateri šolski timi so dosledno sledili priporočilom, drugi so načrt razširili z dodatnimi elementi, tretji pri zapisu predmetnih ciljev celo niso natančno sledili dikcijam v učnih načrtih predmetov, a so dokazali neposredno povezavo oz. sledenje izbranim ciljem iz učnega načrta. Vsi pa izkazujejo pestro paleto možnosti povezovanja različnih predmetnih področij, obravnave aktualnih vprašanj in povezovanja z okoljem.

V nadaljevanju objavljamo nekaj primerov dobre prakse[9].

[9] Zaradi razumljivosti so ponekod dodani komentarji v obliki sprotnih opomb.

I T S – p r i r o č n i k z a n a č r t o v a n j e i n i z v e d b o 3 1

i n t e r d i s c i p l i n a r n e g a t e m a t s k e g a s k l o p a

NAČRT INTERDISCIPLINARNEGA TEMATSKEGA SKLOPA (ITS) Milica Rutar, učiteljica slovenščine, koordinatorka ITS

Nataša Jan Faletič, učiteljica zgodovine

Lucijan Lavrenčič, učitelj likovne umetnosti

Šola: Gimnazija Tolmin Šol. leto: 2019/2020 Letnik: 3.

NASLOV ITS

100 let znanja za prihodnost

KLJUČNO RAZISKOVALNO VPRAŠANJE

Zakaj smo Tolminci dobili srednjo šolo?

Kako se današnje gimnazijsko izobraževanje v Tolminu razlikuje od izobraževanja na prvi tolminski srednji šoli?

OPIS (BISTVO, POVZETEK) ITS

Glavna naloga ITS-a Fibula[10] je v sodelovanju z ITS-om Tantadruj pripraviti slovesnost, s katero bomo obeležili 100-letnico srednjega šolstva v Zgornjem Posočju. Dijaki bodo pri zgodovini proučevali zgodovinske vire in z njihovo pomočjo pripravili zgodovinsko gradivo za prireditev. Svoje znanje bodo poglobili na ekskurziji v Gorico in Novo Gorico. Pri slovenščini bodo poudarili pomen rabe slovenščine v javnem življenju in šolstvu. Razvijali bodo veščine pisnega sporočanja in javnega nastopanja. Pouk likovne umetnosti pa bo razvijal digitalne kompetence in estetskost.

INTERDISCIPLINARNI (SKUPNI) CILJI

Dijaki proučijo razvoj srednjega šolstva na Tolminskem; razvijajo in krepijo zavest o pomembnosti izobraževanja v maternem jeziku za obstoj naroda. Razvijajo občutek za estetsko izražanje in digitalne kompetence.

VKLJUČENI PREDMETI IN SPLOŠNI CILJI VKLJUČENIH PREDMETOV

ZGODOVINA (75 ur)

Dijaki/dijakinje:

razložijo in ocenijo vplive evropskih dogajanj na slovensko in lokalno zgodovino; razvijajo spretnost zbiranja in izbiranja, analize, sinteze, kritične presoje vrednosti in uporabnosti informacij in zgodovinskih virov;

razvijajo individualno, narodno in evropsko identiteto;

s pravilno rabo zgodovinske terminologije krepijo sporazumevalno kompetenco v maternem jeziku; krepijo kulturno zavest in se zavedajo pomena ohranjanja in varovanja kulturne dediščine.

SLOVENŠČINA (15 ur)

Dijaki/dijakinje:

se zavedajo pomembne vloge slovenskega jezika v svojem osebnem, družbenem in poklicnem življenju; razvijajo zmožnost pogovarjanja, poslušanja (gledanja), branja, pisanja in govorjenja raznih besedil;

[10] Skupina učiteljev je pod naslovom 100 let znanja za prihodnost izvajala dva ITS (v katera sta bili vključeni dve skupini dijakov), ki sta se zaključila s skupno avtentično nalogo. Pri tem so uporabljali delovna naslova Fibula in Tantadruj.

I T S – p r i r o č n i k z a n a č r t o v a n j e i n i z v e d b o 3 2

i n t e r d i s c i p l i n a r n e g a t e m a t s k e g a s k l o p a

pogovarjajo se vljudno in strpno; spoštujejo mnenje drugih, izražajo svoje mnenje in ga utemeljijo; besedila berejo razmišljujoče in kritično, prepoznavajo morebitno manipulativnost; se preizkušajo v govornem (po)ustvarjanju literarnih besedil in tako poglabljajo zmožnost estetskega doživljanja.

LIKOVNA UMETNOST (15 ur)

Dijaki/dijakinje:

ob praktičnem delu poglabljajo znanje o zakonitostih likovnega jezika; se navajajo na samostojno koncipiranje likovne naloge in njeno vključitev v projektno delo; raziskujejo izrazne možnosti likovnih orodij in tehnik;

ob likovnem prakticiranju krepijo čut za lepo, svoja občutja reflektirajo z vsebinsko analizo.

VSEBINSKI (TEMATSKI) SKLOPI ITS

Razvoj šolstva na Slovenskem skozi zgodovino s poudarkom na razvoju srednješolskega izobraževanja na Tolminskem, Pomen izobraževanja v maternem jeziku za oblikovanje narodne identitete, Zgodovinski zapisi o šolstvu v Tolminu, 100 let šolstva v Tolminu, Kulturne in zgodovinske ustanove v Gorici in Novi Gorici Naslov vsebinskega sklopa 1: Razvoj šolstva na Slovenskem skozi zgodovino s poudarkom na razvoju srednješolskega izobraževanja na Tolminskem

Število predvidenih ur: 11

PRIČAKOVANI REZULTATI

DEJAVNOST DIJAKOV in

zgodovina (10 ur)

slovenščina (1 ura)

(povezani s kriteriji

DOKAZILA O UČENJU

uspešnosti)

Cilji iz UN

Cilji iz UN

Dijaki:

Dijaki kritično preberejo

Dijaki:

Dijaki si ozaveščajo vlogo

izluščijo bistvo

gradivo o razvoju šolstva na

analizirajo in primerjajo

prvega/maternega jezika in

prebranega besedila,

Slovenskem in z njegovo

položaj slovenskega

njegove prednosti pred tujimi

podajo pravilne odgovore

pomočjo odgovorijo na

naroda v različnih

jeziki ter oblikujejo poseben

na vprašanja, jih

vprašanja na učnem listu.

obdobjih/državah 20.

odnos do svojega

argumentirajo ter

Tako spoznajo, katere

stoletja;

prvega/maternega jezika.

zapišejo vzroke in

zgodovinske okoliščine so

utemeljijo pomen širjenja

posledice;

vplivale na razvoj šolstva na

mreže šol in

v zapisih izkažejo

Slovenskem.

izobraževanja za

razumevanje dejstva, da

Prav tako usvojijo ustrezno

slovenski narod;

je šolski sistem odraz

terminologijo (učni jezik,

pravilno uporabljajo

političnih razmer v državi;

državni jezik, uradni jezik,

temeljno zgodovinsko

pojasnijo proces

materni jezik in termine s

terminologijo;

nastajanja srednjih šol na

področja šolstva).

oblikujejo svoje sklepe,

Slovenskem s poudarkom

mnenja, stališča,

na ustanovitvi učiteljišča

interpretacije.

v Tolminu;

uporabljajo ustrezno

terminologijo.

I T S – p r i r o č n i k z a n a č r t o v a n j e i n i z v e d b o 3 3

i n t e r d i s c i p l i n a r n e g a t e m a t s k e g a s k l o p a

Naslov vsebinskega sklopa 2: Pomen izobraževanja v maternem jeziku za oblikovanje narodne identitete Število predvidenih ur: 4

PRIČAKOVANI REZULTATI

DEJAVNOST DIJAKOV in

zgodovina (1 ura)

slovenščina (3 ure)

(povezani s kriteriji

DOKAZILA O UČENJU

uspešnosti)

Cilji iz UN

Cilji iz UN

Dijaki:

Dijaki kritično preberejo

Dijaki razvijajo pozitiven

Dijaki:

izluščijo bistvo

gradivo o razvoju šolstva na

odnos do slovenske narodne

si ozaveščajo vlogo

prebranega besedila,

Slovenskem in z njegovo

identitete in državnosti.

prvega/maternega jezika

podajo pravilne odgovore

pomočjo odgovorijo na

in njegove prednosti

na vprašanja, jih

vprašanja na učnem listu.

pred tujimi jeziki ter

argumentirajo ter

Spoznajo pomen rabe

oblikujejo poseben odnos

zapišejo vzroke in

maternega jezika v javnem

do svojega

posledice;

življenju za ohranjanje narodne

prvega/maternega

argumentirajo nujnost

identitete in obstoj naroda.

jezika;

rabe maternega jezika v

Ugotovijo, kateri učni jeziki so

spoznavajo razvoj

javnem življenju;

bili v rabi na učiteljiščih.

slovenščine skozi čas.

navedejo učne jezike v

zgodovini šolstva na

Slovenskem in razložijo,

zakaj učni jezik ni bila

slovenščina;

izražajo in zagovarjajo

svoje mnenje o vlogi

maternega jezika za

oblikovanje

posameznikove

identitete.

Naslov vsebinskega sklopa 3: Zgodovinski zapisi o šolstvu v Tolminu Število predvidenih ur: 20

DEJAVNOST

PRIČAKOVANI

likovna umetnost

zgodovina (13 ur)

DIJAKOV in

slovenščina (5 ur)

REZULTATI

(2 uri)

DOKAZILA O

(povezani s kriteriji

uspešnosti)

UČENJU

Cilji iz UN

Cilji iz UN

Cilji iz UN

Dijaki:

Dijaki se razdelijo v

Dijaki:

Dijaki:

Dijaki:

enakovredno

skupine glede na

razvijajo spretnost

tvorijo

raziščejo različne

sodelujejo v skupini,

zgodovinsko

zbiranja in

neumetnostna

možnosti

zapišejo, s čim je

obdobje

izbiranja, analize,

besedila;

računalniške in

posameznik

tolminskega

sinteze, kritične

se pripravijo na

video animacije;

prispeval h

učiteljišča, ki jih

presoje vrednosti

pisanje (npr.

oblikujejo idejno

končnemu izdelku

najbolj zanima

in uporabnosti

izberejo ustrezno

zasnovo

skupine;

(1919–1925, 1925–

informacij in

strategijo, izdelajo

vizualnega

v skupini izražajo in

1945, 1945–1968).

zgodovinskih

načrt, po raznih

sporočila.

zagovarjajo svoje

Naloga vsake

virov;

virih iščejo

mnenje;

skupine je

se zavedajo

manjkajoče

napišejo pregleden

oblikovati zapis o

relativnosti

podatke, urejajo

I T S – p r i r o č n i k z a n a č r t o v a n j e i n i z v e d b o 3 4

i n t e r d i s c i p l i n a r n e g a t e m a t s k e g a s k l o p a

načrt

proučevanem

informacij;

podatke, izdelajo

raziskovalnega dela

obdobju, ta pa bo

oblikujejo

ponazorila ipd.);

ter obiska ustanov

osnova za

samostojne sklepe

usvojijo merila za

in učiteljiščnikov;

dokumentarne

in mnenja o

vrednotenje

v načrtu upoštevajo

inserte na

posameznih

besedil in ta nato

znanje o

prireditvi.

zgodovinskih

upoštevajo pri

tolminskem

Vsaka skupina

dogodkih, pojavih in

vrednotenju svojih

učiteljišču;

naredi načrt

procesih, stališča

in tujih besedil.

izberejo

svojega

do njih in njihove

verodostojne

raziskovalnega

interpretacije;

zgodovinske vire in

dela. Poiščejo

se učijo iz

njihov izbor

zgodovinske vire o

večperspektivnih

utemeljijo z

obravnavanem

zgodovinskih virov,

ustreznimi

obdobju. Poiščejo

ki so dostopni prek

argumenti;

ustanove, ki

vključevanja IKT v

gradivo poiščejo v

razpolagajo z

pouk zgodovine.

Digitalni knjižnici

zgodovinskimi viri,

Slovenije;

ki jih potrebujejo za

posnamejo (če imajo

raziskovanje, in

dovoljenje) in

bivše dijake

zapišejo odgovore

tolminskega

informatorjev;

učiteljišča. S

v poročilu navedejo

posameznimi

ključne podatke, jih

javnimi ustanovami

povežejo v smiselne

in učiteljiščniki se

ugotovitve o

dogovorijo za obisk.

tolminskem

Naredijo načrt

učiteljišču v

obiskov.

obravnavanem

Ponovijo/spoznajo

obdobju in ga

pravila citiranja in

opremijo z

navajanja virov.

ustreznim slikovnim

Obiščejo

gradivom;

arhiv/muzej in

uporabljajo

proučujejo

terminologijo;

zgodovinske vire o

pravilno citirajo in

tolminskem

navajajo vire;

učiteljišču; sproti

v poročilu

zbirajo in urejajo

upoštevajo normo

podatke.

slovenskega

Oblikujejo poročilo.

knjižnega jezika;

Učijo se uporabljati

izdelajo vzorčni

računalniške

primer

programe za

videoposnetka.

oblikovanje

videoposnetkov.

I T S – p r i r o č n i k z a n a č r t o v a n j e i n i z v e d b o 3 5

i n t e r d i s c i p l i n a r n e g a t e m a t s k e g a s k l o p a

Naslov vsebinskega sklopa 4: 100 let šolstva v Tolminu Število predvidenih ur: 36

PRIČAKOVANI

DEJAVNOST

likovna umetnost

zgodovina (17 ur)

slovenščina (6 ur)

REZULTATI

DIJAKOV in

(13 ur)

(povezani s kriteriji

DOKAZILA O

uspešnosti)

UČENJU

Cilji iz UN

Cilji iz UN

Cilji iz UN

Dijaki:

Dijaki glede na svoje

Dijaki:

Dijaki:

Dijaki:

enakovredno

interese izberejo eno

razvijajo

tvorijo

oblikujejo estetska

sodelujejo v skupini,

izmed dejavnosti:

sposobnosti

neumetnostna

vizualna sporočila

zapišejo, s čim je

različnih oblik

besedila;

(idejna zasnova,

posameznik

a) Dijaki natančno

komunikacije (pisne

se pripravijo na

načrtovanje

prispeval h

preberejo scenarij

in ustne);

pisanje (npr.

izvedbe, svoboden

končnemu izdelku

prireditve in pripravijo

z vključevanjem

izberejo ustrezno

izbor likovne

skupine;

slikovno gradivo ter ga

IKT za iskanje

strategijo, izdelajo

tehnike);

v skupini izražajo in

umestijo v scenarij.

uporabnega in

načrt, po raznih

oblikujejo znak in

zagovarjajo svoje

Pripravijo e-prosojnice.

verodostojnega

virih iščejo

ga s pomočjo

mnenje.

slikovnega gradiva

manjkajoče

računalnika

a) Dijaki:

b) Dijaki natančno

razvijajo digitalno

podatke, urejajo

aplicirajo;

poiščejo in shranijo

preberejo scenarij

pismenost;

podatke, izdelajo

oblikujejo scenski

ustrezno slikovno

prireditve ter oblikujejo

razvijajo spretnosti

ponazorila ipd.);

prostor (od

gradivo, ki podpira

inovativno sceno in

zbiranja in

usvojijo merila za

zamisli, skice,

govorjeno besedo

kostume ter sodelujejo

izbiranja, kritične

vrednotenje

makete do

(upoštevajo

na prireditvi kot

presoje vrednosti

besedil in ta nato

realizacije);

scenarij);

tehnična pomoč.

in uporabnosti

upoštevajo pri

raziščejo različne

e-prosojnice so

zgodovinskih virov.

vrednotenju svojih

možnosti

pravilno oblikovane;

c) Dijaki natančno

in tujih besedil;

računalniške in

pravilno navedejo

preberejo scenarij,

preizkušajo se v

video animacije ter

vire.

vključijo se v pripravo in

govornem

izvedejo

b) Dijaki:

organizacijo prireditve –

(po)ustvarjanju

oblikovalski

pri oblikovanju

priključijo se ITS

literarnih besedil

projekt z določeno

scene upoštevajo

Tantadruj. Pripravijo se

in tako poglabljajo

temo in medijem.

sporočilo prireditve;

za nastop na prireditvi;

zmožnost

nastopajočim

kot bralci ali igralci.

estetskega

svetujejo, kakšne

doživljanja.

kostume naj si

č) Poročila, ki so jih

pripravijo, in svoje

napisali pri prejšnjem

nasvete utemeljijo s

vsebinskem sklopu,

sporočilom

preoblikujejo v

prireditve;

videoposnetke.

na prireditvi

poskrbijo za

kvaliteten zvok,

uporabo scenskih

luči ter projekcijo

videoposnetkov in

e-prosojnic.

c) Dijaki:

z govornim

I T S – p r i r o č n i k z a n a č r t o v a n j e i n i z v e d b o 3 6

i n t e r d i s c i p l i n a r n e g a t e m a t s k e g a s k l o p a

nastopom pokažejo,

da obvladajo

veščine javnega

nastopanja;

kot igralci pokažejo,

da obvladajo javno

nastopanje in se

prepričljivo vživijo v

dano vlogo.

č) Dijaki:

posneto govorjeno

besedilo in zbrano

slikovno gradivo z

računalniško

aplikacijo oblikujejo

v največ 3-minutne

dokumentarne

inserte;

montirajo kvalitetne

posnetke.

Naslov vsebinskega sklopa 5: Kulturne in zgodovinske ustanove v Gorici in Novi Gorici Število predvidenih ur: 34

zgodovina (34 ur)

PRIČAKOVANI REZULTATI

DEJAVNOST DIJAKOV in

(povezani s kriteriji uspešnosti)

DOKAZILA O UČENJU

Cilji iz UN

Dijaki:

Dijaki se pripravijo na terensko delo –

Dijaki:

poiščejo ustrezno gradivo (spletno,

ogled kulturnih in zgodovinskih ustanov,

analizirajo multiperspektivne

knjižno) in navedejo ustanove ter

ki so povezane s Slovenci v času med

zgodovinske vire in ob njih razvijajo

njihovo funkcijo v zgodovini;

obema vojnama in danes, v Gorici in Novi

sposobnost samostojnega izbiranja in

sodelujejo na ekskurziji, spremljajo in

Gorici.

odločanja;

si zapisujejo znanje, ki jim ga

V različnih virih poiščejo te stavbe, svoje

razvijajo sposobnosti časovnih in

posredujejo predavatelji;

ugotovitve zapišejo.

prostorskih predstav;

predavateljem zastavljajo smiselna

Udeležijo se ekskurzije, ki jo vodijo

razvijajo kulturo dialoga;

vprašanja, pri tem upoštevajo

predavatelji Univerze v Novi Gorici. Ob

razvijajo pozitiven odnos do pomena

kulturo pogovarjanja;

ogledu fotografirajo stavbe, s tem

ohranjanja in varovanja lokalne,

fotografirajo ustrezne stavbe;

gradivom dopolnijo svoje poročilo. Prav

nacionalne in evropske kulturne

analizirajo gospodarske in družbene

tako poročilo dopolnijo z znanjem,

dediščine.

okoliščine učiteljišča v Gorici in

pridobljenim na ekskurziji.

napišejo primerjavo učiteljišča v

Gorici in Tolminu;

pravilno citirajo in navajajo vire;

v poročilu upoštevajo normo

slovenskega knjižnega jezika.

I T S – p r i r o č n i k z a n a č r t o v a n j e i n i z v e d b o 3 7

i n t e r d i s c i p l i n a r n e g a t e m a t s k e g a s k l o p a

NAČRT INTERDISCIPLINARNEGA TEMATSKEGA SKLOPA (ITS) Barbara Elizabeta Hernavs, učiteljica geografije, koordinatorka ITS

Jožica Kovač, učiteljica kemije

Smiljana Adamič, učiteljica kemije

Petra Lajlar, učiteljica filozofije

Milena Golob, učiteljica psihologije

Šola: Gimnazija Celje – Center Šol. leto: 2019/2020 Letnik: 2. in 3. (105 ur) NASLOV ITS

Potrošništvo v odgovornosti do trajnosti (POT)

KLJUČNO RAZISKOVALNO VPRAŠANJE

Smo kritični potrošniki?

Imamo dovolj znanja za presojo lastnih potrošniških navad in njihovo spreminjanje?

OPIS (BISTVO, POVZETEK) ITS

Potrošništvo lahko močno vpliva na kakovost našega vsakdanjega življenja. Z oglaševanjem ustvarja vedno nove potrebe in spodbuja izražanje lastne identitete skozi določeno potrošniško vedenje. Mladi v obdobju odraščanja oblikujejo navade, ki se ustalijo in v odrasli dobi le malo spreminjajo. Ker to pogosto počnejo nezavedno, je pomembno, da se naučijo prepoznavati vzorce tovrstnega vedenja in jih kontrolirati. Z

medpredmetnim povezovanjem psihologije, kemije, filozofije in geografije dijaki spoznajo dejavnike, ki vplivajo na oblikovanje potrošniških navad, pridobijo znanje za kritično vrednotenje informacij in ozavestijo posledice potrošniških navad za svoje zdravje in počutje ter za okolje.

INTERDISCIPLINARNI (SKUPNI) CILJI

Ozavestiti se za pomen TR in predvideti ukrepe (z okoljskega, družbenega in ekonomskega vidika) na okoljski/potrošniški problem.

Zbirati, urejati, interpretirati in argumentirano vrednotiti podatke.

Reševati avtentične probleme in pripraviti načrt ozaveščanja potrošnikov.

Razvijati kritično mišljenje in podjetniške kompetence.

VKLJUČENI PREDMETI IN SPLOŠNI CILJI VKLJUČENIH PREDMETOV

kemija (33,75 ure), psihologija (25,75 ure), filozofija (23,75 ure), geografija (21,75 ure) KEMIJA:

Splošni cilji in kompetence:

razvijajo sposobnost za uporabo naravoslovnih znanj za kritično vrednotenje, razvijajo do sebe in okolja odgovoren odnos pri uporabi snovi, razvijajo zavedanje o soodvisnosti družbenih, socialno-ekonomskih in naravoslovno-tehniških procesov.

PSIHOLOGIJA:

Splošni cilji in kompetence:

pridobivajo kritičen odnos do potrošništva in njegovemu vplivu na posameznika, I T S – p r i r o č n i k z a n a č r t o v a n j e i n i z v e d b o 3 8

i n t e r d i s c i p l i n a r n e g a t e m a t s k e g a s k l o p a

razvijejo spoznanja o kriteriju dobre reklame, razvijejo odnos do sebe v odnosu do potrošništva,

razvijejo sposobnosti raziskovalnega dela.

FILOZOFIJA:

Splošni cilji in kompetence:

usmerjanje v samostojno, ustvarjalno mišljenje in presojanje, spodbujanje razmisleka o njih samih in svetu, družbi in naravi, usvajanje strpnega dialoga na podlagi racionalnih argumentov, oblikovanje orientacije za življenje.

GEOGRAFIJA

Splošni cilji in kompetence:

poznajo pomen in razliko strokovnih terminov ekologija, TR in varstvo okolja ter vlogo okoljske zakonodaje in strokovnih služb na področju okolja,

razumejo okoljske probleme in se zavedajo pomena človeka kot preoblikovalca okolja, razvijajo zavest in občutljivost za okolje, okoljske probleme in se zavejo njegove vrednosti in ranljivosti, razvijajo raziskovalne sposobnosti in spretnosti za prepoznavanje, raziskovanje in kritično presojo škodljivih sprememb, ki nastanejo zaradi neodgovornega ravnanja človeka do narave, in uveljavljanje trajnostnih rešitev okoljskih problemov,

iščejo nove načine trajnostnega ravnanja,

razvijajo spretnosti raziskovalnega dela.

VSEBINSKI (TEMATSKI) SKLOPI ITS

1. Okoljske/potrošniške avtentične situacije

2. Kritično potrošništvo – raziskovalne naloge

3. Potrošništvo v skrbi za zdravje, počutje in okolje

1. Naslov vsebinskega sklopa: Okoljske/potrošniške avtentične situacije Število predvidenih ur: 42

DEJAVNOST

KEMIJA

PSIHOLOGIJA

FILOZOFIJA

GEOGRAFIJA

PRIČAKOVANI

DIJAKOV in

(18 ur)

(10 ur)

(8 ur)

(6 ur)

REZULTATI

DOKAZILA O

UČENJU

Cilji iz UN

Cilji iz UN

Cilji iz UN

Cilji iz UN

Prepoznavajo in

Primerjava različnih

Prepoznajo in

Ozaveščajo lastno

Dijake vodi k

Ustvarjalno

rešujejo različne

reklam in njihovo

preprečujejo

motivacijo in

strpnemu dialogu

sprejemajo in

avtentične

vrednotenje,

nevarnosti v skrbi

razvijajo strategije

na podlagi

razumejo dnevne

situacije, tako da

razlaga, delo z viri,

za zdravje.

samomotiviranja

racionalnih

informacije, ki

izkažejo

pogovor.

za različne

argumentov.

imajo prostorsko

razumevanje vpliva



dejavnosti.

razsežnost in

življenjskega sloga

Ogled filma Kapitan

Dijakom omogoča

vplivajo na njihovo

na zdravje.

fantastični; po

oblikovanje

lastno odgovorno

ogledu vodena

orientacije za

ravnanje in

debata z v filmu

življenje.

odločanje.

izpostavljenimi

temami problemov

I T S – p r i r o č n i k z a n a č r t o v a n j e i n i z v e d b o 3 9

i n t e r d i s c i p l i n a r n e g a t e m a t s k e g a s k l o p a

potrošništva in z

njim povezanim

vplivom na okolje

(nezdrav način

življenja, pomen

izobrazbe, odnos do

materialnih dobrin –

pomen oblačil,

bivališč, knjig,

luksuznih

predmetov, pomen

sobivanja z naravo).

Ogled filma –

Podnebne

spremembe/

resnica ali laž.

Prepoznajo vplive

Kemijska analiza

Razvijajo

Razvijajo

Spoznavajo

sestavin na

potrošniških artiklov

eksperimentalne

sposobnost

pravilno uporabo

kvalitativne

in izdelava poročila.

spretnosti in

samorefleksije ter

preprostih

lastnosti.

veščine.

spreminjanja

geografskih

Neposredno

samega sebe in

metod in tehnik

Prepoznajo

opazovanje situacij v

svojega ravnanja.

dela ter potrebne

vpliv potrošniških

avtentičnem okolju

Razvijajo

pripomočke.

navad na reševanje

(RCERO, trgovski

spretnost

okoljskih vplivov.

centri, centri

vseživljenjskega



ponovne uporabe,

učenja.

Kritično

inštituti …).

ovrednotijo svoje

Neposredno in

potrošniške

posredno

navade.

opazovanje naravnih

in družbenih

dejavnikov, pojavov

in procesov v

pokrajini.

V razgovoru podajo

svoja stališča in

spoznanja.

Na ustrezen način

Iz različnih virov

Zdravje in zdravo

Povezati teoretična Pri dijakih spodbuja

Usposobijo se za

analizirajo,

poiščejo podatke,

življenje.

psihološka

kritično refleksijo

samostojno

smiselno

opredelijo snovi,

spoznanja z

vsakdanjega

uporabo

interpretirajo in

razumejo njihov

vsakodnevnimi

izkustva, vednosti,

geografskih virov

kritično

pomen na delovanje

izkušnjami in

vrednot in

in literature.

ovrednotijo zbrane

organizma ter

situacijami.

delovanja.

podatke; svoje

osvojijo dnevne

izsledke

potrebe po hranilih

Prispeva k

predstavijo

in spoznajo sistema

razvijanju

sošolcem.

za označevanje na

jezikovnega

deklaracijah.

izražanja dijakov.

I T S – p r i r o č n i k z a n a č r t o v a n j e i n i z v e d b o 4 0

i n t e r d i s c i p l i n a r n e g a t e m a t s k e g a s k l o p a

Analizirajo različne

Poiščejo deklaracije

deklaracije in

na različnih

prepoznavajo

potrošniških artiklih

prednosti in

in jih analizirajo.

slabosti obeh

sistemov.

Pripravijo anketni



vprašalnik, izvedejo

Kritično

anketiranje in

ovrednotijo

interpretacijo

rezultate ankete.

rezultatov

(razširjenost in

Argumentirano

uporaba

predstavijo

raznovrstnih pijač in

rezultate analiz.

sladko-slanih

prigrizkov med dijaki

šole).

S pomočjo delovnih

listov, ki povzemajo

aktualne članke s

spleta dijaki v

skupinah raziskujejo

okoljske probleme in

se o njih

pogovarjajo, iščejo

rešitve zanje. Svoje

ugotovitve v obliki

debate predstavijo

sošolcem.

Zbirajo podatke o

raznovrstnih pijačah

jih zapisujejo,

kemijsko analizirajo,

interpretirajo in

kritično vrednotijo.

Izdelajo poročilo.

I T S – p r i r o č n i k z a n a č r t o v a n j e i n i z v e d b o 4 1

i n t e r d i s c i p l i n a r n e g a t e m a t s k e g a s k l o p a

2. Naslov vsebinskega sklopa: Kritično potrošništvo (raziskovalne naloge) Število predvidenih ur: 27

DEJAVNOST

KEMIJA

PSIHOLOGIJA

FILOZOFIJA

GEOGRAFIJA

PRIČAKOVANI

DIJAKOV in

(6,75 ur)

(6,75 ur)

(6,75 ur)

(6,75 ur)

REZULTATI

DOKAZILA O

UČENJU

Cilji iz UN

Cilji iz UN

Cilji iz UN

Cilji iz UN

Samostojno

Uporabijo IKT za

Uporabijo IKT za

Opišejo

Pri dijakih

Vrednotijo

zastavijo cilje in

raziskovanje

izvedbo nekaterih

znanstveno

spodbuja kritično

relativne

hipoteze

izbrane teme.

analiz in

metodo, razlikujejo

refleksijo

prednosti in

raziskovalne



shranjevanje

med znanstvenim

vsakdanjega

slabosti

naloge in s tem

Samostojno določijo

podatkov.

in neznanstvenim

izkustva, vednosti,

različnega razvoja

razvijajo

temo raziskovanja,

spoznavanjem in

vrednot in

z vidika okoljskih

raziskovalne

osnovne cilje

jih ponazorijo s

delovanja.

problemov in

spretnosti in

raziskovanja.

primeri.

pričakovanih

razmišljanje.



posledic.

Na podlagi izbrane



teme oz. naslova

Razvijejo

raziskovalne naloge

sposobnost

dijaki raziskujejo

zastavljanja

definirano

preprostih

problemsko

hipotez, iskanja

situacijo. S pomočjo

primernih metod,

literature in

reševanja

spletnih virov

problemov …

znanstveno

pristopajo k

problemski situaciji.

Samostojno

Samostojno izberejo

Razvijanje

Poznajo

So sposobni

izvedejo in

teme, si postavijo

eksperimentalnih

raziskovalne

osnovnih oblik

uporabljajo

cilje, oblikujejo

spretnosti in

metode in

geografskega

raziskovalno

raziskovalna

metod

raziskovalne

raziskovanja na

metodo, zbiranje

vprašanja, pripravijo

raziskovanja.

tehnike.

različnih ravneh,

in obdelavo

načrt dela in ga v

Pojasnjujejo faze

zlasti na primeru

podatkov.

celoti izvedejo.

ustvarjalnega

domače pokrajine,



procesa in

naučijo se kritično

Samostojna

uporabljajo

vrednotiti vire in

izdelava merskega

različne tehnike

izbrati ustrezne

instrumenta.

za spodbujanje

argumente za

ustvarjalnega

podporo lastnih

mišljenja pri

ugotovitev.

svojem delu.

Razvijajo veščine

Izbrane teme

Razvijajo socialne

Dijaki razumejo

Probleme

timskega dela.

raziskujejo v parih.

in državljanske

komunikacijske

proučujejo sami ali



kompetence

veščine in jih

v skupini, pri

Izdelava projektne

(konstruktivno

učinkovito

čemer upoštevajo

naloge v timu dveh.

sporazumevanje

uporabljajo pri

načela

pri sodelovanju v

sporazumevanju.

individualiziranega

I T S – p r i r o č n i k z a n a č r t o v a n j e i n i z v e d b o 4 2

i n t e r d i s c i p l i n a r n e g a t e m a t s k e g a s k l o p a

skupini, odgovoren

ali skupinskega

odnos do

dela, motivacije,

dogovorjenih nalog

ustvarjalnosti,

in obveznosti).

radovednosti,

odgovornosti …

Podajajo predloge,

V raziskovalnem

Razvijajo

Se zavedajo

rešitve, ideje in s

procesu prilagajajo

samoiniciativnost

možnosti in

tem razvijajo

cilje, raziskovalna

in podjetnost

odgovornosti za

podjetniške

vprašanja in metode

(ustvarjanje,

uporabo

kompetence.

raziskovanja

dajanje pobud,

geografskega

možnostim njihove

načrtovanje,

znanja in veščin v

izvedbe in

organiziranje,

osebnem,

uporabnosti.

vodenje, ocena

profesionalnem in

tveganja,

javnem življenju.

sprejemanje

odločitev).

Vrednotijo

Interpretacija

Presojajo o

Povezovanje

Dijake usmerja v

So sposobni

dobljene rezultate,

dobljenih

zanesljivosti

temeljnih

samostojno,

osnovnih oblik

presojajo

rezultatov,

pridobljenih

teoretičnih

ustvarjalno

geografskega

zanesljivost

povezava s

rezultatov.

spoznanj z

mišljenje in

raziskovanja na

dobljenih

hipotezami,

Razvijajo

vsakodnevnimi

presojanje.

različnih ravneh,

rezultatov,

oblikovanje sklepov.

sposobnost za

izkušnjami in

zlasti na primeru

analizirajo,

odgovorno in

situacijami.

domače pokrajine,

interpretirajo in

Dijaki izsledke

aktivno

naučijo se kritično

argumentirajo

raziskovalne naloge

sodelovanje pri

vrednotiti vire in

dobljene rezultate.

povezujejo z

reševanju

izbrati ustrezne

okoljskimi problemi.

problemov in

argumente za

Iščejo rešitve zanje

trajnostnem –

podporo lastnih

in tako razvijajo

sonaravnem

ugotovitev.

kompleksno in

razvoju.

Oblikujejo

kritično mišljenje

pozitiven, a tudi

ter zmožnost

kritičen odnos do

presoje. Rezultate

informacij in

analiz kritično

zavest o nujnosti

ovrednotijo.

logičnega

Predlagajo

sklepanja.

izboljšave in

pripravijo

priporočila za širšo

javnost.

Javno

Samostojno izberejo

Sporazumevanje v

Razvijajo zmožnost

Prispeva k

Razvijejo

predstavljajo in

način predstavitve

maternem jeziku

argumentiranja:

razvijanju

sposobnost

promovirajo svoje

in jo izvedejo.

(sposobnost

analizirajo in

jezikovnega

verbalnega,

delo.

izražanja in

presojajo kakovost

izražanja dijakov.

kvantitativnega in

razumevanja

lastnih in tujih

grafičnega

pojmov, dejstev,

argumentov,

izražanja

misli, čustev in

izgrajujejo lastne

geografskega

mnenj v pisni in

argumente.

znanja z uporabo

I T S – p r i r o č n i k z a n a č r t o v a n j e i n i z v e d b o 4 3

i n t e r d i s c i p l i n a r n e g a t e m a t s k e g a s k l o p a

ustni obliki;

sodobnih učil in

oblikovanje in

informacijske

izražanje svojih

tehnologije.

pisnih in ustnih

argumentov na

prepričljiv način,

ustrezen

okoliščinam).

3. Naslov vsebinskega sklopa: Potrošništvo v skrbi za zdravje, počutje in okolje Število predvidenih ur: 36

DEJAVNOST

KEMIJA

PSIHOLOGIJA

FILOZOFIJA

GEOGRAFIJA

PRIČAKOVANI

DIJAKOV in

(9 ur)

(9 ur)

(9 ur)

(9 ur)

REZULTATI

DOKAZILA O

UČENJU

Cilji iz UN

Cilji iz UN

Cilji iz UN

Cilji iz UN

V debati izkažejo

Na spletu poiščejo

Razvijajo

Dijaki se učijo

Dijake usmerja v

Se vzgajajo v

argumentiranje in

in predvajajo film o

kompleksne

zagovarjati lastna

samostojno,

zanimanju za

kritično

izbrani temi ter

procese

stališča.

ustvarjalno

družbene

razmišljanje.

njegovo vsebino

(kompleksno

mišljenje in

potrebe,

kritično ovrednotijo

mišljenje),

presojanje.

reševanje skupnih

glede na rezultate

kritičnost in

prostorskih/trajno

svojega dela.

ustvarjalnost.

Prispeva k

stnih problemov

Izvedejo debate

razvijanju

na nacionalni,

»pro et contra«, pri

jezikovnega

regionalni in

katerih urijo svoje

izražanja dijakov.

svetovni ravni.

javno nastopanje.

Predstavitev

Zaključna govorna

Sporazumevanje v

Dijaki se učijo

Dijake usmerja v

Razvijejo

avtentične

predstavitev

maternem jeziku

zagovarjati lastna

samostojno,

sposobnost

situacije/raziskoval

raziskovalnega dela

(sposobnost

stališča.

ustvarjalno

verbalnega,

nega dela ali

dijakov, in sicer

izražanja in

mišljenje in

kvantitativnega in

katere druge

tako, da v obliki

razumevanja

presojanje.

grafičnega

oblike, pri čemer

PowerPoint

pojmov, dejstev,



izražanja

izkažejo osnove

predstavitve

misli, čustev in

Prispeva k

geografskega

dobre predstavitve

pregledno

mnenj v pisni in

razvijanju

znanja z uporabo

in pomen dobre

povzamejo izsledke

ustni obliki).

jezikovnega

sodobnih učil in

predstavitve in

vseh sklopov POT-a

izražanja dijakov.

informacijske

nastopa za

ter jih smiselno

tehnologije.

uveljavljanje svojih

povežejo med sabo.

spoznanj.

Javno predstavljajo

Javna predstavitev

Dijaki se učijo

Razvijajo jezikovne

in promovirajo

projektne naloge.

zagovarjati lastna

spretnosti; z

svoje delo, pri

stališča.

lastnimi

čemer uporabljajo

predstavitvami in

strokovno

pobudami

terminologijo in

pridobivajo

izraze.

samozaupanje do

I T S – p r i r o č n i k z a n a č r t o v a n j e i n i z v e d b o 4 4

i n t e r d i s c i p l i n a r n e g a t e m a t s k e g a s k l o p a

lastnih

sposobnosti.

Kritično širijo

S predstavitvami

Razvijajo

Dijaki razumejo

znanje in

sodelujejo na

sposobnost za

komunikacijske

ozaveščajo o

različnih šolskih

odgovorno in

veščine in jih

pomenu TR in

prireditvah in v

aktivno

učinkovito

smotrnosti

lokalni skupnosti.

sodelovanje pri

uporabljajo pri

predlaganih

reševanju

sporazumevanju.

rešitev.

problemov in

Razumejo

trajnostnem –

vrednote, njihov

sonaravnem

razvoj in vpliv na

razvoju.

doživljanje in

ravnanje

posameznika.

Predstavijo

Razvijanje

Razvijajo veščine

predloge za

podjetniške ideje za

podjetniškega

uveljavitev

reševanje okoljskih

obnašanja.

okoljsko

izzivov in rešitev

Inovativnost, voljo

sprejemljivih

TR.

do pobud ter

podjetniških praks.

zmožnost

dejavnega

delovanja in

pozitivnega odziva

na prostorske

spremembe.

V okviru načrtovanih vsebin in dejavnosti bomo izvedli tudi enodnevno strokovno ekskurzijo.

I T S – p r i r o č n i k z a n a č r t o v a n j e i n i z v e d b o 4 5

i n t e r d i s c i p l i n a r n e g a t e m a t s k e g a s k l o p a

NAČRT INTERDISCIPLINARNEGA TEMATSKEGA SKLOPA (ITS) Nataša Graovac, učiteljica zgodovine in sociologije, koordinatorka ITS

Marjanca Poljanšek, učiteljica fizike

Ester Mrak, učiteljica zgodovine in geografije

Šola: Gimnazija Jurija Vege Idrija Šol. leto: 2019/2020 Letnik: 2.

NASLOV ITS

V.O.D.A. (Vidim. Osveščam. Delujem. Aktiviram.)

KLJUČNO RAZISKOVALNO VPRAŠANJE

Kako naj ohranimo naš planet moder?

OPIS (BISTVO, POVZETEK) ITS

ITS je namenjen medpredmetnemu preučevanju vode, tako z naravoslovnega kot družboslovnega vidika: a) ozaveščanje o pomenu čiste vode za vse prebivalstvo na modrem planetu, b) prepoznavanje vode kot zelenega energetskega vira,

c) zavedanje o naši vsakodnevni porabi vode (vodni odtis), č) iskanje rešitev glede manjše porabe vode in ohranjanja čiste vode v naravi skozi avtentične naloge, d) ozaveščanje o vplivu vode (pomanjkanje pitne vode, dvig morske gladine) na migracije.

INTERDISCIPLINARNI (SKUPNI) CILJI

Učni cilji:

dijaki ozavestijo, kako velik pomen ima čista voda na lokalnem in svetovnem nivoju, prepoznavajo vrednost vode kot vira zelene energije,

zavejo se, kaj vse vpliva na višino našega vodnega odtisa.

Procesni cilji:

dijaki razvijejo svojo sposobnost dela z drugimi skozi načrtovanje izdelave, proces izdelave in promocije svojega avtentičnega izdelka,

delujejo samoiniciativno pri izdelovanju avtentične naloge ter razvijajo kritično mišljenje pri vrednotenju svojih idej in izpeljav,

povezujejo šolsko delo z avtentičnimi življenjskimi situacijami, povezanimi z vodo, razvijejo etično in trajnostno mišljenje v smeri ohranitve čiste vode na planetu.

VKLJUČENI PREDMETI IN SPLOŠNI CILJI VKLJUČENIH PREDMETOV

Geografija (35 ur):

dijaki poznajo geografijo podzemnih, tekočih in stoječih vod, znajo uporabiti različne metode dela v geografiji (terensko delo, delo z viri in s statističnim gradivom …), pokažejo samoiniciativnost v smeri iskanja rešitev za ohranjanje čiste vode na planetu.

Sociologija (35 ur):

dijaki razumejo problematiko objektivnega, veljavnega in zanesljivega proučevanja družbenih procesov in pojavov,

znajo oceniti priložnosti in tveganja sodobnega sveta v povezavi z ekološkimi vprašanji, podnebnimi I T S – p r i r o č n i k z a n a č r t o v a n j e i n i z v e d b o 4 6

i n t e r d i s c i p l i n a r n e g a t e m a t s k e g a s k l o p a

migracijami.

Fizika (35 ur):

dijaki usvojijo znanja in veščine, potrebne za varovanje in smotrno rabo okolja ter za razumevanje naravnih pojavov.

VSEBINSKI (TEMATSKI) SKLOPI ITS

1. sklop – Moder planet (raziskujemo podzemne, površinske, atmosferske vode) 2. sklop – V.O.D.A. (vidim-osveščam-delujem-aktiviram)

3. sklop – Kako ohraniti naš planet moder? (Kako uspešni smo pri realizaciji ciljev?) 1. sklop: Moder planet

Št. predvidenih ur: 35

Skupni interdisciplinarni cilji:

dijaki spoznajo vodo skozi interdisciplinarni uvod,

znajo vsebino pisnega ali avdiovizualnega vira preko različnih dejavnosti povezati s širšimi lokalnimi in globalnimi temami,

načrtujejo in spremljajo predvidene dejavnosti s pomočjo portfolia, poznajo različne metode znanstvenega dela in raziskovanja.

PRIČAKOVANI

DEJAVNOST

Geografija (15 ur)

Sociologija (10 ur)

Fizika (10 ur)

REZULTATI

DIJAKOV in

(povezani s kriteriji

DOKAZILA O

Cilji iz UN

Cilji iz UN

Cilji iz UN

uspešnosti)

UČENJU

Dijaki:





1. Interpretacija


Dijaki:

Dijaki:

izkažejo osnovna

različnih pisnih ali

spoznavajo sestavo

definirajo

(geografska)

avdiovizualnih virov s

hidrosfere in

prostorninski in

znanja o vodi.

hidrološkimi vsebinami.

razvijajo predstavo

masni tok,

Dijaki:

o razmerjih

uporabijo zvezo

samostojno rešijo

različnih voda v

med tokom,

delovne liste z

njej,

presekom in

geografskimi in

razvijajo znanja in

hitrostjo curka,

fizikalnimi

sposobnosti za

poznajo površinsko

hidrološkimi

različno

napetost in

vsebinami.

klasificiranje voda

razložijo nekatere

(glede na

zanimive naravne

agregatno stanje,

pojave.

stoječe, tekoče

vode, vode na

kopnem),

spoznajo porečje in

njegove elemente,

jih vrednotijo z

okoljskega vidika.

Dijaki:





2. Ogled izbranega


Dijaki:


Dijaki:

Dijaki:

navedejo ključne

dokumentarnega filma

razvijajo zmožnosti

razvijajo

razvijajo zmožnost

vsebine (po lastni

(npr. Dva vodika, en

za izbiranje

sposobnost

kompleksnega

I T S – p r i r o č n i k z a n a č r t o v a n j e i n i z v e d b o 4 7

i n t e r d i s c i p l i n a r n e g a t e m a t s k e g a s k l o p a

presoji) iz filma, ki

kisik, Žejni svet).

relevantnih

povezovanja

razmišljanja:

so si ga ogledali,

Dijaki:

informacij med

socioloških znanj s

premišljeno

izpostavijo

med ogledom filma

množico, ki jo

spoznanji drugih

opazovanje,

probleme, iščejo

zapišejo ključne

ponujajo pisni viri in

znanstvenih

interpretiranje in

rešitve in načine,

vsebine,

sodobna

področij,

vrednotenje.

kako jih predstaviti

zapišejo 4–5

tehnologija,

razvijajo

drugim/kako zanje

problemov, vezanih

vrednotijo

sposobnost

prepričati druge,

na vodo,

protislovja v

empatije in

argumentirajo

po ogledu razvijejo

sodobnem svetu

strpnosti do

predlagane rešitve

debato, povezano s

kot posledice

različnosti.

(skozi debato).

ključnimi vsebinami

razvoja

in z vodno

prebivalstva in

problematiko.

gospodarstva, ki ne

upošteva

prostorske

omejitve

materialnih

dejavnosti človeka,

se zavedajo

problematike

porabe in

onesnaževanja voda

v domači regiji in v

svetu.

Dijaki:





3. Dijaki s spletnimi viri


Dijaki:


Dijaki:

utemeljijo

raziskujejo

se zavedajo

razvijajo

povezanost

problematiko izbranega

pomena

sposobnost

vzrokov in posledic

svetovnega konflikta:

povezovanja

povezovanja

nekega dogodka v

poiščejo morebitno

različnih znanj in

socioloških znanj s

pokrajini,

povezavo med

veščin kot načina

spoznanji drugih

prepoznavajo

problematiko

celovitega

znanstvenih

povezave med

oskrbe z vodo in

obravnavanja

področij,

naravnogeografski

oboroženim

sodobnih

pridobivajo znanje

mi značilnostmi

konfliktom,

problemov za

o sodobnih

(suša) in družbeno-

se učijo o

kakovostnejše

migracijskih

geografskimi

migracijah s

razumevanje

tokovih.

značilnostmi

sociološkega vidika

dogajanja okrog

(vojaški konflikt),

in povežejo

sebe,

aplicirajo spoznanja

oborožen konflikt s

poznajo geografska

iz izbranega

problematiko

ozadja problema

primera na druga

migracij,

migracij.

okolja (druge

dokažejo, na osnovi

konkretne svetovne

statističnih

primere),

podatkov in drugih

ustrezno analizirajo

dejstev, da so se

spletne vire,

političnim

statistične podatke

migrantom

iz tabel ali iz

priključili še

grafov,

okoljski migranti.

I T S – p r i r o č n i k z a n a č r t o v a n j e i n i z v e d b o 4 8

i n t e r d i s c i p l i n a r n e g a t e m a t s k e g a s k l o p a

poiščejo relevantne

Rešijo delovni list s

informacije o

poudarkom na

okoljskih migracijah

okoljskih migracijah.

v danem besedilu.

Dijaki:





4. Sodobni trendi,


Dijaki:


Dijaki:

samostojno

povezani z vodo:

razumejo probleme

spoznajo področje

predstavijo

voda kot zeleni vir

varstva

varčne rabe

prednosti in

energije,

geografskega

energije ter

slabosti oz.

vodni odtis,

okolja ter se

podrobneje

navedejo pozitivne

potrošništvo.

zavedajo pomena

spoznajo delitev na

in negativne vidike

Dijaki:

človeka kot

obnovljive in

različnih načinov

s pomočjo spletnih

preoblikovalca

neobnovljive vire

pridobivanja

virov raziskujejo

geografskega

energije,

energije,

vodo kot vir

okolja in

se zavedajo, kako

izkažejo spoznanje,

energije ter iščejo

prizadevanj družbe

naravoslovne

da z varčevanjem

načine oz. rešitve,

za vzdrževanje

znanosti in

energije varčujemo

kako varčevati z

ravnovesja med

tehnološki razvoj

tudi z vodo,

energijo,

človekovimi hotenji

vplivajo na okolje in

izdelajo analizo

presojajo, kako

in naravo,

življenjske razmere

porabe vode v

lahko sami vplivajo

ustvarjalno

ter kako pomagajo

domačem

na trajnostno rabo

sprejemajo in

človeku pri

gospodinjstvu (na

naravnih virov,

razumejo dnevne

reševanju aktualnih

osnovi položnice

na osnovi

informacije, ki

problemov, kot so

Komunale),

statističnih

imajo prostorsko

problemi s pitno

izračunane vodne

podatkov

razsežnost in

vodo in energijo.

odtise primerjajo

ovrednotijo

vplivajo na njihovo

med seboj;

posamezne vire

lastno odgovorno

analizirajo vzroke

energije glede

ravnanje in

za različne vodne

različnih dejavnikov

odločanje,

odtise,

(zaloge, cena) s

usposabljajo se za

izkažejo

poudarkom na

prepoznavanje

razumevanje

učinkih na okolje,

nujnosti

problema

s pomočjo pisnega

sonaravnega

potrošniške

vira in z metodo

razvoja ter

miselnosti in

razgovora odkrivajo

odgovornosti do

ideologije,

probleme, povezane

ohranjanja fizičnih

prepoznajo etično

s potrošniško

in bioloških

sporne poslovne

miselnostjo,

življenjskih razmer

prakse.

na spletni aplikaciji:

za prihodnje

http://primavoda.si/

generacije,

poraba-vode/

privzemajo skrb za

izracunaj-svojo-

uravnoteženo rabo

porabo izračunajo

prostora ter

svoj vodni odtis,

ohranjanje

povežejo

kakovosti

potrošniško

naravnega in

miselnost z višjim

družbenega okolja

vodnim odtisom,

za prihodnje

na osnovi

generacije

zemljevida polnilnic

(trajnostni razvoj).

I T S – p r i r o č n i k z a n a č r t o v a n j e i n i z v e d b o 4 9

i n t e r d i s c i p l i n a r n e g a t e m a t s k e g a s k l o p a

Coca-Cole (vir:

https://www.coca-

colacompany.com/

company/coca-cola-

system) naredijo

povezavo med

zahtevami (po vodi)

polnilnice steklenic

Coca-Cole,

podnebjem (poiščejo

klimogram na

svetovnem spletu)

in oskrbo z vodo v

izbrani državi ter

zapišejo ugotovitve.

Dijaki:

5. Vode na krasu –

Dijaki:

Dijaki:

Dijaki:

naštejejo pogoje za

terensko delo v

spoznajo temeljne

so sposobni

definirajo

nastanek kraškega

Planinski jami, na

dejavnike

kritičnega, na

absolutno in

površja ter

Planinskem polju

nastajanja krasa in

znanju

relativno vlažnost

prepoznajo naravne

in na Inštitutu za

pojasnijo nastanek

utemeljenega

zraka ter

elemente kraškega

raziskovanje krasa

značilnih pojavov,

odnosa do

temperaturo

površja in njihovo

Dijaki:

opišejo glavne

družbenega

rosišča,

medsebojno

ponovijo učno snov

značilnosti izbrane

delovanja,

znajo pravilno

povezanost,

o pogojih za

pokrajine

razumejo

uporabiti fizikalne

izkažejo

nastanek krasa,

(Notranjski kras),

globalizacijo kot

merilne naprave,

razumevanje

berejo različne

ob slikovnem

protisloven proces

učijo se zapisovati

povezav med

tematske karte

gradivu ali na

ter znajo oceniti

rezultate meritev,

kraškim površjem

(fizične, geološke,

terenu prepoznajo

dejavnike tveganja

jih ustrezno

(manjšo

padavinske),

in opišejo

razvoja sodobnih

predstaviti in

samoočiščevalno

na primeru

površinske in

družb,

analizirati.

sposobnostjo voda)

vojaškega vadbišča

podzemne kraške

spoznajo pojem

in človekovimi

Poček se učijo o

oblike,

potrošniška družba

dejavnostmi,

ekološki ranljivosti

zbirajo podatke o

in ga povežejo z

uporabijo

krasa,

okoljskih problemih

globalizacijo ter

instrumente za

seznanijo se s

stoječih in tekočih

njenimi vplivi na

merjenje

hidrološkimi

voda, prepoznavajo

sfero dela, družine,

prevodnosti vode in

značilnostmi

in vrednotijo

migracij itd.

temperature vode,

Planinskega polja in

podatke ter

znajo oceniti

razvrščajo

Planinske jame,

ugotavljajo odnose

tveganja

pridobljene

vedo, katere

med pojavi.

sodobnega sveta –

vrednosti in jih

meritve opravljajo

prepoznajo

vrednotijo.

hidrologi, katere

ekološka vprašanja,

instrumente

povezana s

uporabljajo in

kraškim površjem.

kakšen pomen ima

izvajanje hidroloških

meritev,

na inštitutu se

seznanijo z

različnimi poklici, ki

I T S – p r i r o č n i k z a n a č r t o v a n j e i n i z v e d b o 5 0

i n t e r d i s c i p l i n a r n e g a t e m a t s k e g a s k l o p a

jih lahko opravljajo

raziskovalci

kraškega površja;

se seznanijo z

raziskovalnim

laboratorijskim

delom.

Dijaki:





6. Obisk lokalnih


Dijaki:


Dijaki:

Dijaki:

povežejo geološko

ustanov, povezanih z

razumejo

poznajo različne

spoznavajo

sestavo tal ter

vodo:

najpomembnejše

metode in tehnike

nepogrešljivost

količino padavin s

naravnogeografske

raziskovanja –

fizikalnega znanja

tipom in količino

6/1) Predstavitev

in družbeno-

metoda

ter temeljno vlogo

podzemne vode oz.

oddelka za pitno vodo

geografske

spraševanja.

fizike pri razvoju

pitne vode,

na Komunali v

dejavnike, pojave in

naravoslovnih

razumejo vzroke za

kraju

procese, tako

znanosti, v

različno porabo

Dijaki:

posamezne prvine

različnih tehniških

vode/osebo/mesec

analizirajo geološko

kot njihove

strokah ter za

med gospodinjstvi

karto kraja in

medsebojne

življenje nasploh,

dijakov v razredu,

klimogram kraja

vzročno-posledične

spoznajo zgradbo

strokovnemu

šolanja,

zveze,

in princip delovanja

osebju na Komunali

prinesejo k uri

se usposabljajo za

hidroelektrarne

postavijo vprašanja,

položnico za plačilo

samostojno

(energijske

s katerimi

komunalnih storitev

uporabo

pretvorbe,

dokazujejo

domačega

geografskih virov in

magnetna

razumevanje

gospodinjstva in iz

literature,

indukcija).

kompleksnosti

nje preberejo:

vrednotijo pomen

oskrbe z vodo,

- kakšno porabo

pitne vode v svojem

vrednotijo pomen

vode/osebo/mesec

kraju,

komunalnih storitev

imajo,

doumejo pomen

v mestu,

- katere storitve

čistilnih naprav za

prepoznajo pomen

oskrbe z vodo je

ohranjanje

pravilnega ravnanja

treba plačati.

ekološkega

z odpadnimi vodami

obiščejo Komunalo v

ravnovesja,

v gospodinjstvih za

kraju, kjer se

spoznajo obnovljive

brezhibno delovanje

seznanijo z:

vire (tekoča voda)

čistilnih naprav,

- obsegom zaledja,

energije ter

opišejo delovanje

kjer se zbira talna

preučijo možnosti

hidroelektrarn, tako

voda, ki oskrbuje

nadaljnjega razvoja,

da povežejo

mesto,

opišejo okoljske

teoretična znanja s

- meritvami

posledice

praktično izkušnjo,

kakovosti pitne

gospodarske

izkažejo znanje o

vode, ki jih izvajajo.

dejavnosti

zgodovini in o

6/2) Ogled čistilne

(rudnika), ki se

živem srebru z

naprave

odražajo v vodah.

uporabo spletnega

Dijaki:

kviza (Kahoot),

spoznajo delovanje

izdelajo pisni

mestnih čistilnih

dokument o kemiji

naprav,

živega srebra ter o

zberejo gradivo

I T S – p r i r o č n i k z a n a č r t o v a n j e i n i z v e d b o 5 1

i n t e r d i s c i p l i n a r n e g a t e m a t s k e g a s k l o p a

prisotnosti živega

(tekstovno,

srebra v okolju.

slikovno), ki ga

potrebujejo za svojo

avtentično nalogo,

izdelajo preprost

opozorilni letak ali

videofilm z navodili,

kaj sodi in kaj ne

sodi v odpadne vode

gospodinjstev.

6/3) Ogled delovanja

male hidroelektrarne

Dijaki:

z reševanjem

delovnega lista se

strokovno pripravijo

na ogled delovanja

male

hidroelektrarne;

raziščejo, kako HE

deluje, katere vrste

HE poznamo, tipe

turbin ipd.,

si ogledajo malo

hidroelektrarno,

pri predstavitvi HE

aktivno sodelujejo s

svojimi vprašanji.

6/4) Obisk Centra za

upravljanje z dediščino

živega srebra (CUDHg)

Idrija

Dijaki:

na osnovi literature

obnovijo znanje o

zgodovini rudarjenja

v Idriji ter o živem

srebru,

po dokumentaciji

RŽS Idrija raziščejo,

če se živo srebro še

vedno nahaja na

površju Idrije

(“Pront”) in v

rudniških izpustnih

vodah,

na osnovi

predavanja ga.

Tatjane Dizdarević

pripravijo poročilo.

I T S – p r i r o č n i k z a n a č r t o v a n j e i n i z v e d b o 5 2

i n t e r d i s c i p l i n a r n e g a t e m a t s k e g a s k l o p a

2. sklop: V.O.D.A. (vidim-osveščam-delujem-aktiviram) Št. predvidenih ur: 50

Skupni interdisciplinarni cilji:

dijaki znajo načrtovati izdelavo avtentične naloge (časovno, finančno, vsebinsko, ciljno …) si z raziskovanjem in lastnimi pobudami pridobivajo samozaupanje do lastnih sposobnosti, so sposobni uresničiti zasnovano idejo in priti do končnega izdelka (avtentične naloge).

PRIČAKOVANI

DEJAVNOST

Geografija (10 ur)

Sociologija (20 ur)

Fizika (20 ur)

REZULTATI

DIJAKOV in

(povezani s kriteriji

DOKAZILA O

uspešnosti)

Cilji iz UN

Cilji iz UN

Cilji iz UN

UČENJU

Dijaki:

Načrtovanje in proces

Dijaki:

Dijaki:

Dijaki:

izdelajo načrt za

izdelave avtentične

spoznavajo pravilno

znajo uporabljati

znajo analizirati

avtentično nalogo

naloge

uporabo

različne pristope in

pojave in procese,

v skladu s pravili

Dijaki:

preprostejših

metode

kompleksno

načrtovanja

na podlagi

geografskih metod

družboslovnega

razmišljati in

projekta,

predavanja

in tehnik dela ter

raziskovanja pri

reševati probleme,

realno predvidijo

strokovnjakinje za

potrebne

izbrani avtentični

znajo uporabljati

vsebinsko in

vodenje projektov iz

pripomočke,

nalogi,

strokovno

izvedbeno

lokalne skupnosti se

so sposobni

znajo sestaviti

literaturo in

zahtevnost naloge

seznanijo z

osnovnih oblik

enostavnejši

sodobne

ter postavijo

osnovami

samostojnega

raziskovalni načrt,

elektronske medije

časovne okvire

projektnega dela,

geografskega

razvijajo

za pridobivanje

projektnega,

npr. spoznajo pasti

raziskovanja na

občutljivosti za

informacij in

raziskovalnega

projektnega dela,

različnih ravneh,

zaznavanje

podatkov.

dela ali avtentične

kot so možnosti

zlasti pa na primeru

družbenih

naloge, tako da bo

manj uspešne

domače

vprašanj.

naloga v

izvedbe, pomanj-

pokrajine/regije,

predvidenem času

kanja znanja ali

naučijo se kritično

končana,

finančnih sredstev,

vrednotiti vire in

izdelajo/izvedejo

na podlagi

izbrati ustrezne

avtentične naloge

predavanja

argumente za

v skladu s

Statističnega urada

podporo lastnih

postavljenimi

Republike Slovenije

ugotovitev (z

kriteriji.

se seznanijo z

upoštevanjem

metodologijo

njihove starosti in

statističnega

težavnosti

raziskovanja in

problema),

spoznajo različne

znajo sami zaznati

baze podatkov, kjer

ključne geografske

bodo lahko našli

probleme in si

uporabne podatke

zamisliti svojo pot

za svoje

raziskovanja

raziskovalno delo,

(pristop k problemu

osnujejo skupine

in strategija

(3–4 dijaki), določijo

njegovega

vodjo in vsaka

reševanja).

skupina izbere svojo

avtentično nalogo.

I T S – p r i r o č n i k z a n a č r t o v a n j e i n i z v e d b o 5 3

i n t e r d i s c i p l i n a r n e g a t e m a t s k e g a s k l o p a

Glede na izbrano nalogo

(izdelava vremenske

hišice, ozaveščanje o

racionalni porabi vode,

fotografska razstava,

spletna stran o vodi)

predvidijo posamezne

faze izdelave:

opredelijo idejo

avtentične naloge,

napišejo namen

izdelave,

zapišejo

pričakovane cilje, ki

jih bodo dosegli z

nalogo,

poiščejo spletne

vire v povezavi z

nalogo,

izdelajo seznam

aktivnosti,

razdelijo aktivnosti

med člane skupine,

navedejo osnovni

material, ki je

potreben za

izdelavo naloge, ter

predvidene okvirne

stroške,

naštejejo

potencialne zunanje

partnerje, poiščejo

njihove kontakte (e-

mail naslove, tele-

fonske številke …)

naredijo terminski

plan in ga po

potrebi dopolnjujejo

oz. prilagajajo,

izdelajo merila za

ocenjevanje

avtentične naloge.

Glede na izbrano nalogo

izvajajo različne

aktivnosti, ki pripeljejo

do končnega izdelka

(npr. proučujejo različne

vire, kontaktirajo

zunanje sodelavce,

I T S – p r i r o č n i k z a n a č r t o v a n j e i n i z v e d b o 5 4

i n t e r d i s c i p l i n a r n e g a t e m a t s k e g a s k l o p a

sestavljajo vprašalnike,

rišejo, analizirajo

vprašalnike,

fotografirajo …).

3. sklop: Kako ohraniti naš planet moder?

Št. predvidenih ur: 20

Skupni interdisciplinarni cilji:

so sposobni ovrednotiti (kvaliteta izdelave, uporabnost, možnosti izboljšav) svojo avtentično nalogo, iščejo priložnosti, kako svojo avtentično nalogo promovirati, so zadovoljni z dosežkom in prepoznajo svoj napredek pri načrtovanju in izdelovanju avtentične naloge.

PRIČAKOVANI

DEJAVNOST

Geografija (10 ur)

Sociologija (5 ur)

Fizika (5 ur)

REZULTATI

DIJAKOV in

(povezani s kriteriji

DOKAZILA O

Cilji iz UN

Cilji iz UN

Cilji iz UN

uspešnosti)

UČENJU

Dijaki:

1. vrednotenje izdelka:

Dijaki:

Dijaki:

Dijaki:

kritično

Dijaki:

razvijajo osnovne

razvijajo

razvijajo

ovrednotijo in

samovrednotijo svoj

veščine

sposobnost

sposobnost za

ustrezno

izdelek na osnovi

podjetniškega

povezovanja

varovanje in

predstavijo svojo

predhodno izdelanih

obnašanja

socioloških znanj s

smotrno rabo

avtentično nalogo,

kriterijev,

(načrtovanje,

spoznanji drugih

okolja ter za

predstavijo ga v

organiziranje,

znanstvenih

kritični odnos do

primerno

razredu in dobijo

analiziranje,

področij,

človeškega vpliva

posredujejo

povratno

komuniciranje,

znajo pojasniti in

na okolje.

pridobljeno znanje

informacijo od

dajanje napotkov,

presoditi način

oz. dosežke širši

sošolcev,

izpeljava naloge,

delovanja različnih

javnosti,

učitelji v ITS podajo

vrednotenje ipd.).

subjektov v

številčno oceno z

procesu odločanja

kritično presojajo

obrazložitvijo,

znotraj lokalne

koncept in

skupnosti.

možnosti

2. diseminacija izdelka:

trajnostnega

izberejo nekaj

razvoja ter etične

možnosti

dileme, ki jih

diseminacije izdelka,

porajata razvoj

poiščejo zunanje

znanosti in

institucije ali

tehnologije.

strokovnjake, ki

bodo pomagali

ovrednotiti in

deseminirati

avtentično nalogo,

predstavijo nalogo

na mednarodnem

srečanju mladih

raziskovalcev,

I T S – p r i r o č n i k z a n a č r t o v a n j e i n i z v e d b o 5 5

i n t e r d i s c i p l i n a r n e g a t e m a t s k e g a s k l o p a

3. merjenje doseženosti

ciljev:

vrednotijo, koliko so

s svojimi

aktivnostmi znotraj

ITS VODA

pripomogli k

ohranjanju modrega

planeta,

naštejejo morebitne

nove aktivnosti v

prihodnje,

vizualizirajo

prihodnje scenarije

glede varstva okolja

v več smereh

(optimistično,

pesimistično).





4. izpolnijo evalvacijski


vprašalnik o ITS

V.O.D.A.: o vsebinah,

metodah dela,

pridobljenih in

okrepljenih veščinah.

I T S – p r i r o č n i k z a n a č r t o v a n j e i n i z v e d b o 5 6

i n t e r d i s c i p l i n a r n e g a t e m a t s k e g a s k l o p a

NAČRT INTERDISCIPLINARNEGA TEMATSKEGA SKLOPA (ITS) mag. Branka Klemenčič, učiteljica kemije, koordinatorica

Tanja Gačnik, učiteljica biologije

Suzana Krvavica, učiteljica slovenščine

mag. Janez Gorenc, učitelj angleščine

Šola: Gimnazija Novo mesto Šol. leto: 2019/2020 Letnik: 3.

NASLOV ITS

Razmišljam; iščem, (se) razvijam

KLJUČNO RAZISKOVALNO VPRAŠANJE

Kako lahko bazična znanja različnih ved in znanosti uporabim pri reševanju realnih življenjskih situacij ter rešitve verodostojno predstavim širši strokovni in laični javnosti?

OPIS (BISTVO, POVZETEK) ITS

ITS temelji na projektno naravnanem pouku in aktivnem raziskovalnem pristopu. Niti vsebinsko niti organizacijsko, pa tudi časovno in prostorsko, se ne omejuje na pogoje, v katerih je organiziran šolski pouk.

Izvaja se v sodelovanju z različnimi zunanjimi partnerji. Temelji na vključevanju različnih predmetnih področij in ustvarjanju novih znanj, izmenjavi izkušenj in odpiranju v lokalno ter mednarodno skupnost.[11]

INTERDISCIPLINARNI (SKUPNI) CILJI

S samostojnim raziskovanjem ozavestiti pomen znanosti in bazičnih ali aplikativnih raziskav s podajanjem verodostojnih informacij.

VKLJUČENI PREDMETI IN SPLOŠNI CILJI VKLJUČENIH PREDMETOV

PD z ORD (70 ur BIO, KEM), SLO (20 ur), ANG (15 ur)

Usposobiti dijaka za identifikacijo lastnih potencialov v procesu prepoznavanja in reševanja izzivov v projektih ali raziskavah, kar vključuje načrtovanje, izpeljavo, kritično vrednotenje in predstavitev lastnih dosežkov.

Razvijati sposobnosti timskega dela, vljudnega in strpnega pogovarjanja ter spoštovanja mnenj drugih.

Razvijati eksperimentalno-raziskovalne spretnosti in veščine. V okviru tega razvijati sposobnosti za reševanje kompleksnih problemov na podlagi sistematičnega, analitičnega in racionalnega razmišljanja, iskanja informacij iz različnih virov in kritičnega vrednotenja strokovne korektnosti teh informacij ter presoje o konsistentnosti dokazov oziroma argumentov.

Razvijati naravoslovno pismenost ter s tem zavedanje o soodvisnosti družbenih, socialnoekonomskih in naravoslovno-tehniških procesov.

Ozavestiti dijaka, da je znanost temelj napredka in aplikacij na številnih pomembnih področjih človekovega udejstvovanja, katerih hiter razvoj vodi tudi v tveganja in nevarnosti na osebni in družbeni ravni; te probleme dijak prepozna, razume in se usmeri v sistemsko reševanje (sposobnost za aktivno državljanstvo).

[11] Zapis odraža, da je tim izvajalcev kot najpomembnejši element ITS izpostavil način izvedbe in povezovanje z okoljem in ne vsebinskega vidika.

I T S – p r i r o č n i k z a n a č r t o v a n j e i n i z v e d b o 5 7

i n t e r d i s c i p l i n a r n e g a t e m a t s k e g a s k l o p a

Razvijati zmožnost pogovarjanja, poslušanja, branja, pisanja in govorjenja raznih besedil v maternem in tujem jeziku.

Opolnomočiti za tvorjenje učinkovitih, razumljivih, ustreznih in jezikovno pravilnih ustnih in pisnih besedil (uradni življenjepis, prošnja, motivacijsko pismo, strokovni/poljudnoznanstveni članek, projektna ali raziskovalna naloga, govorni nastop …).

Usposobiti dijaka za predstavljanje raziskovalnih izsledkov in učinkovito javno nastopanje ter zagovor lastnega raziskovalnega dela v maternem in tujem jeziku.

VSEBINSKI (TEMATSKI) SKLOPI ITS

Delo v timu (10 ur)

Osnove raziskovalnega dela (20 ur)

Izvedba raziskave (35 ur)

Predstavljanje raziskovalnih izsledkov (35 ur)

Naslov vsebinskega sklopa: DELO V TIMU

Št. predvidenih ur: 15 (4 timske ure s profesorjem PSI)

Skupni interdisciplinarni cilji:

Dijak:

razvije sposobnost za delo v skupini;

razvije veščine/tehnike nenasilne komunikacije, zna poiskati sporazumne rešitve problema.

PRIČAKOVANI

DEJAVNOST

PD z ORD (10 ur)

SLO (3 ure)

ANG (2 uri)

REZULTATI

DIJAKOV in

(povezani s kriteriji

DOKAZILA O

Cilji iz UN

Cilji iz UN

Cilji iz UN

uspešnosti)

UČENJU

Dijaki:

Dijak:

Dijak:

Dijak:

pozna pravila

aktivno sodeluje s

prevzame

razvija zmožnosti kritičnega sprejemanja in

timskega dela in se

predlogi in

odgovornost za

tvorjenja neumetnostnih besedil v maternem

uspešno izkaže v

pobudami pri

sodelovalno in

in tujem jeziku;

različnih vlogah;

oblikovanju idejne

uspešno delovanje

razvija strategije učenja;

izkaže poznavanje

zasnove za projekt;

tima;

spoznava značilnosti pisanja različnih vrst

svoje vloge v timu

se vključuje v

razvija sposobnosti

besedil, uradnih in neuradnih, in jih pri pisanju

in se zaveda, v

zasnovo,

samostojnega,

ustrezno uporablja.

kakšni vlogi se v

načrtovanje,

ustvarjalnega in

timu najbolje

izpeljavo,

kritičnega mišljenja

počuti, je učinkovit

vrednotenje in

ter presojanja.

in napreduje.

predstavitev

projekta ter dela v

timu.

I T S – p r i r o č n i k z a n a č r t o v a n j e i n i z v e d b o 5 8

i n t e r d i s c i p l i n a r n e g a t e m a t s k e g a s k l o p a

Naslov vsebinskega sklopa: OSNOVE RAZISKOVALNEGA DELA Št. predvidenih ur: 20

Skupni interdisciplinarni cilji:

Dijak:

s preučevanjem že opravljenih raziskav izkustveno spozna osnovne korake raziskovalnega dela; na osnovi primerov spozna pomen dobro zastavljenih ciljev/namenov raziskav, raziskovalnih vprašanj in hipotez; zna napisati motivacijsko pismo kot prošnjo za delo na učnih poligonih, v raziskovalnem laboratoriju, v nevladnih organizacijah, na inštitutu in za pridobitev ustreznega mentorja.

PRIČAKOVANI

DEJAVNOST

PD z ORD (14 ur)

SLO (4 ure)

ANG (2 uri)

REZULTATI

DIJAKOV in

(povezani s kriteriji

DOKAZILA O

Cilji iz UN

Cilji iz UN

Cilji iz UN

uspešnosti)

UČENJU

Dijak:

Dijak:

Dijak:

Dijak:

izkaže poznavanje

pregleda primere

na osnovi dobrih

razvija zmožnosti kritičnega sprejemanja in

metodoloških

dijaških

primerov dijaških

tvorjenja neumetnostnih besedil v maternem

korakov pri

raziskovalnih nalog

raziskovalnih nalog

in tujem jeziku;

nastajanju

s predmetnega

prepoznava

raziskovalnega

področja, ki ga

osnovne korake v

dela;

zanima;

raziskovalnem delu

postavi ustrezno

zapiše ključne

ter strukturo

raziskovalno

strukturne

raziskovalne

vprašanje;

elemente, ki so

naloge;

ustrezno oblikuje

razvidni iz

kritično oceni

hipoteze;

raziskovalnih nalog;

različno kvalitetne

pravilno izbere

sodeluje v procesu

že izdelane

raziskovalno

načrtovanja, izbire

raziskovalne

metodo za

vsebin ter priprave

naloge;

preverjanje

meril ocenjevanja

na osnovi

hipotez;

znanja;

hipotetičnih ali

realnih primerov se

uri v postavljanju

dobrih raziskovalnih

vprašanj in

ustreznih hipotez;

v okviru različnih

predmetnih

področij spoznava

raznolikost

raziskovalnih

metod, njihove

prednosti in

omejitve;

naveže stik z

napiše motivacijsko

spozna pravila

zunanjimi mentorji

pismo in prošnjo za

zapisovanja

in institucijami;

mentorstvo;

motivacijskega

pisma in prošnje;

I T S – p r i r o č n i k z a n a č r t o v a n j e i n i z v e d b o 5 9

i n t e r d i s c i p l i n a r n e g a t e m a t s k e g a s k l o p a

izdela načrt

ob pomoči mentorja

razvija

raziskovalne

izdela načrt (sam

sodelovalnost in

naloge;

ali v timu) poteka

odprtost ter

raziskovalnega dela

zavedanje o

z vsemi ključnimi

uporabni vrednosti

elementi;

pridobljenih znanj;

izkaže

prevzema

prenosljivost

odgovornosti za

pridobljenih znanj

reševanje izziva;

in veščin pri

oblikovanju načrta;

z uporabo

izbere vsaj 10

spoznava

prepozna in poišče ustrezne vire, pravilno

knjižnično-

verodostojnih

raziskovalne

navaja literaturo in vire, samostojno povzema

informacijskega

znanstvenih

metode in

iz različnih besedil, parafrazira …

znanja kritično

člankov ali ostalih

strokovno

izbere vire.

ustreznih virov.

terminologijo.

Naslov vsebinskega sklopa: IZVEDBA RAZISKAVE

Št. predvidenih ur: 35

Skupni interdisciplinarni cilji:

Dijak:

z izkustvenim sodelovanjem in delom razvije sposobnost za samostojno, ustvarjalno in kritično mišljenje ter presojanje, vztrajnost in usmerjenost k realizaciji zastavljenih ciljev ter spozna pomen timskega sodelovanja in upoštevanja dosedanjih znanj pri reševanju aktualnih problemov; zna uporabljati izsledke raziskav, jih vrednotiti in povezati z rezultati lastnih raziskav; preko samostojnega načrtovanja, izvedbe, predstavitve in evalvacije projekta prikaže raven usvojenih znanj in veščin;

zaveda se pomena lastne ustvarjalnosti in možnosti za inovativno raziskovalno delo ter s tem krepi občutek za odgovorno državljanstvo.

PRIČAKOVANI

DEJAVNOST

PD z ORD (30 ur)

SLO (3 ure)

ANG (2 uri)

REZULTATI

DIJAKOV in

(povezani s kriteriji

DOKAZILA O

uspešnosti)

Cilji iz UN

Cilji iz UN

Cilji iz UN

UČENJU

Dijak:

Dijak:

Dijak:

Dijak:

na podlagi pravilno

samostojno ali v

zna načrtovati

razvija zmožnosti kritičnega sprejemanja in

postavljenega

skupini izvede

primerne

tvorjenja neumetnostnih besedil v maternem

raziskovalnega

raziskavo po

eksperimentalne

in tujem jeziku;

vprašanja oblikuje

pripravljenem

pogoje in opredeliti

za uspešno pisno izražanje razvija zmožnost

hipoteze in jih s

načrtu;

raziskovalni

uporabe sodobne tehnologije, spletnih virov in

pomočjo teorije,

sodeluje pri

problem ter izbrati

drugih virov, dostopnih prek različnih medijev,

pravilne izbire

evalvaciji,

ustrezno metodo

referenčnih gradiv (npr. slovarje).

metod, meritev in

vrednotenju in

za njegovo

rezultatov raziskav

relevantnem

reševanje;

tudi dokaže ali

prikazu rezultatov;

spozna tehnike

ovrže;

vrednoti hipoteze.

pravilnega

I T S – p r i r o č n i k z a n a č r t o v a n j e i n i z v e d b o 6 0

i n t e r d i s c i p l i n a r n e g a t e m a t s k e g a s k l o p a

odgovorno

vzorčenja, pomen

sodeluje v skupini

kontrolnih skupin,

(timu), s čimer

primerjalnih študij

omogoči

in tveganja pri

dokončanje in

izpeljavi anketnih

izvedbo raziskave.

raziskav;

je aktivno vključen v

evalvacije

rezultatov raziskav

in pozna metode

vrednotenja

raziskovalnega dela;

z aktivnim

sodelovanjem v

projektih razvije

sposobnost za

jasno opredelitev

raziskovalnega

področja;

neposredno

izkustveno spozna

različne

raziskovalne

pristope v

naravoslovju in

statistično obdelavo

podatkov;

razvije sposobnosti

timskega dela v

sklopu

raziskovalnega dela.

Naslov vsebinskega sklopa: PREDSTAVLJANJE RAZISKOVALNIH IZSLEDKOV

Št. predvidenih ur: 35

Skupni interdisciplinarni cilji:

Dijak:

svoje raziskovalno delo zapiše na ustrezen način in smiselno uporabi znanja, ki jih je pridobil v okviru knjižnično-informacijskih znanj;

svoje raziskovalno delo na ustrezen način javno predstavi v maternem in tujem jeziku.

PRIČAKOVANI

DEJAVNOST

PD z ORD (16 ur)

SLO (10 ur)

ANG (9 ur)

REZULTATI

DIJAKOV in

(povezani s kriteriji

DOKAZILA O

Cilji iz UN

Cilji iz UN

Cilji iz UN

uspešnosti)

UČENJU

Dijak:

Dijak:

Dijak:

Dijak:

izdela raziskovalno

zapiše svoje

zna uporabljati

upošteva pravila pisanja raziskovalnih nalog

nalogo, ki ustreza

izsledke v obliki

izsledke raziskav,

in navajanja virov;

kriterijem

raziskovalne naloge

jih vrednotiti in

upošteva pravila zapisovanja jedrnatega

I T S – p r i r o č n i k z a n a č r t o v a n j e i n i z v e d b o 6 1

i n t e r d i s c i p l i n a r n e g a t e m a t s k e g a s k l o p a

ocenjevanja;

(v Wordu;

povezati z rezultati

povzetka raziskovalne naloge;

maksimalno 40

lastnih raziskav.

razvija kritično mišljenje, zmožnost

strani);

vrednotenja, sinteze in analize kulturnih in

drugih pojavov in svoja razmišljanja pisno

izraža v krajših in daljših pisnih sestavkih.

izkaže poznavanje

pripravi

Dijak:

kriterijev za

predstavitev: ppt,

predstavi raziskovalne izsledke in učinkovito javno nastopa ter pripravo

prezi, »pitch«,

zagovarja lastno raziskovalno delo v maternem in tujem jeziku.

predstavitve

videokonferenčno …;

raziskovalnih

izsledkov;

objavi članek (vsaj

napiše znanstveni

v šolskem biltenu);

članek (do 4000

besed);

sodeluje na

predstavi svoje

natečaju, srečanju

delo na

ali tekmovanju, ki

tekmovanju,

se izvaja na

srečanju ali

regionalni,

natečaju (Popri,

nacionalni in

Srečanje mladih

mednarodni ravni.

raziskovalcev,

natečaj Krkinih

nagrad …).

I T S – p r i r o č n i k z a n a č r t o v a n j e i n i z v e d b o 6 2

i n t e r d i s c i p l i n a r n e g a t e m a t s k e g a s k l o p a

NAČRT INTERDISCIPLINARNEGA TEMATSKEGA SKLOPA (ITS) Maruša Stoklasa Drečnik, učiteljica slovenščine

Boštjan Kosec, učitelj zgodovine

Katarina Bola Zupančič, učiteljica geografije, koordinatorka ITS[12]

Šola: Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje Šol. leto: 2019/2020 Letnik: 2.

NASLOV ITS

Ali smo še vedno »črni revirji«?

KLJUČNO RAZISKOVALNO VPRAŠANJE

Kako z vpogledom in razumevanjem preteklega in sedanjega razvoja lokalnega okolja načrtovati razvoj v prihodnosti?

OPIS (BISTVO, POVZETEK) ITS

V okviru ITS-a bomo prečesali Zasavje z različnih zornih kotov. Namen je podrobneje spoznati regijo, hkrati pa predlagati drugačno rabo obstoječih naravnih in družbenih dobrin, v nove namene.

ITS je zasnovan v treh korakih:

seznanitev z načinom dela in s posameznimi besedilnimi vrstami, ki jih bodo dijaki pripravljali med šolskim letom,

teoretični del s prepletanjem naravnih in družbenih komponent proučevane regije – Zasavja in povezovanje z različnimi lokalnimi inštitucijami,

oblikovanje avtentične naloge na izbrano tematiko skupine dijakov v povezavi z Zasavjem ter priprava zaključnega dogodka.

INTERDISCIPLINARNI (SKUPNI) CILJI

Na podlagi raziskovalnih in analitičnih spretnosti bomo raziskovali stanje in spremembe v svojem življenjskem okolju, preverjali ukrepe za izboljšanje stanja v neposrednem okolju in kritično presojali primere okoljskega delovanja.

VKLJUČENI PREDMETI IN SPLOŠNI CILJI VKLJUČENIH PREDMETOV

NAČRT TIMSKIH UR:

PREDMET

ŠTEVILO UR

PREDMETA V

ŠTEVILO NAČRTO-

Kemija

3

TIMSKI POVEZAVI

VANIH TIMSKIH UR

Biologija

3

Uvodne ure

3

Likovna umetnost

3

Ekskurzije

15

Slovenščina

32

Avtentična naloga

12

Zgodovina

32

Zaključni dogodek

3

Geografija

32

(pogovorna oddaja)

SKUPAJ

105

SKUPAJ

33

[12] Učitelji drugih predmetov niso člani ITS tima in se v ITS vključujejo v manjšem obsegu, z izvedbo posameznih ur.

I T S – p r i r o č n i k z a n a č r t o v a n j e i n i z v e d b o 6 3

i n t e r d i s c i p l i n a r n e g a t e m a t s k e g a s k l o p a

SPLOŠNI CILJI PO POSAMEZNIH PREDMETIH:

Slovenščina:

se zavedajo pomembne vloge slovenskega jezika v svojem osebnem, družbenem in poklicnem življenju (npr.

zavedajo se, da je slovenski jezik državni in uradni jezik v Republiki Sloveniji, poznajo pa tudi položaj italijanskega in madžarskega jezika ter drugih jezikov v Republiki Sloveniji ter položaj slovenskega jezika v zamejstvu in izseljenstvu; z razumevanjem izrazne in ustvarjalne enakovrednosti slovenščine v družbi evropskih jezikov razvijajo pomembne sestavine socialne zmožnosti); razvijajo zmožnost pogovarjanja, poslušanja (gledanja), branja, pisanja in govorjenja raznih besedil (npr.

pogovarjajo se vljudno in strpno; spoštujejo mnenje drugih, izražajo svoje mnenje in ga utemeljijo; besedila poslušajo in berejo razmišljujoče in kritično, razčlenjujejo in vrednotijo jih z različnih vidikov ter prepoznavajo morebitno manipulativnost);

tvorijo učinkovita, razumljiva, ustrezna in jezikovno pravilna ustna in pisna besedila.

Zgodovina:

pojasnijo in primerjajo načine življenja in miselnosti ter znanstvene dosežke ter njihov vpliv na gospodarske procese, socialne odnose in okolje v različnih zgodovinskih obdobjih; razložijo in ocenijo človekovo delovanje v preteklosti in sedanjosti; raziščejo zgodovinske pojave in procese s perspektive dobe, v kateri so se pojavili oziroma potekali, ter z današnje perspektive.

Geografija:

prepoznavajo nujnosti sonaravnega razvoja ter odgovornosti za ohranjanje biotskih in abiotskih dejavnikov okolja za prihodnje generacije, tj. nujnost vzdrževanja ravnotežja med človekovim hotenjem in naravo ter –

razumevanje kompleksnosti prostorskih problemov in poznavanje možnosti lastne dejavne udeležbe; razvijajo sposobnost doživljanja raznolikosti in lepot naravnega okolja na eni strani ter vrednotenja različnih življenjskih okoliščin in družbenih potreb na drugi strani; privzemajo skrb za uravnoteženo rabo prostora ter ohranjanje kakovosti naravnega in družbenega okolja za prihodnje generacije (trajnostni razvoj);

razvijajo zavest o reševanju lokalnih, regionalnih in svetovnih problemov po načelih trajnostnega razvoja in načelih Svetovne deklaracije o človekovih pravicah.

Biologija:

razvijajo sposobnosti za uporabo biološkega znanja pri reševanju problemov v zvezi s trajnostno rabo naravnih virov, ohranjanjem biotske pestrosti in kakovostnega okolja ter s tem povezanih možnostih za nadaljnji razvoj človeške družbe na lokalni, nacionalni in globalni ravni (sposobnost za aktivno državljanstvo).

Kemija:

razvijajo sposobnost za odgovorno in aktivno sodelovanje pri reševanju problemov in trajnostnem –

sonaravnem razvoju.

Likovna umetnost:

razvijajo občutljivost za lepoto, doživljanje in vrednotenje umetnin in umetnostne dediščine; predstavljajo povezavo in soodvisnost med ustvarjanjem, umetniškim delom in družbenim okoljem; zavedajo se vloge vizualne kulture in estetske razsežnosti v sodobni družbi.

I T S – p r i r o č n i k z a n a č r t o v a n j e i n i z v e d b o 6 4

i n t e r d i s c i p l i n a r n e g a t e m a t s k e g a s k l o p a

V okviru izvajanja ITS-a pri posameznih vsebinskih sklopih udejanjamo evropske ključne kompetence z večjim poudarkom na kompetenci podjetnosti.

Na osnovi vizije – zastavljenih ciljev in vrednotenja le-teh 2.1 Prevzemanje iniciative;

začnemo z ukrepanjem, da bomo dosegli zastavljene cilje.

Prepoznavanje potenciala ideje za ustvarjanje in opredeliti 2.2 Ideje in priložnosti /vrednotenje idej; načine, kako jih čim bolje izkoristiti/razkriti …

Razvijanje zamisli; od zamisli do akcije, timsko delo in učenje, 2.3 Delo z drugimi in učenje z izkušnjami; spoznati neuspeh kot nekaj pozitivnega in se iz njega nekaj naučiti.

Določanje kratko-, srednje-, dolgoročnih ciljev, načrtovanje prioritet, prilagajanje nenadnim spremembam – odzivanje nanje

– soočiti se z negotovimi rezultati, njihovo interpretacijo, 2.4 Načrtovanje in vodenje;

fleksibilno se spoprijemati s spremenljivimi situacijami. Časovna komponenta (načrtovanje) – gre za zastavljen časovni okvir, da se v zastavljenem roku cilji realizirajo.

VSEBINSKI (TEMATSKI) SKLOPI ITS

NAČRT VSEBINSKIH SKLOPOV:

Seznanitev z načinom dela, obli-

Načrt ocenjevanja znanja, kriteriji, merila …

Uvodni del

kovanje prispevkov, sodelovanje.

Način dela, poročila / slovenščina.

Proučevanje ekosistema / biologija.

Seznanitev s pokrajino – z

Geološki razvoj območja / naravne

naravnimi značilnostmi.

karakteristike / geografija.

Zgodovinski razvoj območja / zgodovina.

Teoretični del

Literarni pregled na izbranem območju /

slovenščina.

Seznanitev s pokrajino – z

Umetnost v naših krajih / likovna umetnost.

družbenimi značilnostmi.

Vpliv gospodarskega razvoja in degradacija

okolja / kemija + geografija / okoljska vzgoja.

Doživljajska zmožnost regije / geografija.

Teoretični del

Izdelava avtentičnih nalog.

IZDELKI IN DOKAZILA PRI POSAMEZNIH VSEBINSKIH SKLOPIH

VSEBINA

AKTIVNOST

IZDELEK

1. konferenčno obdobje

Proučevanje ekosistema / biologija. Ogled okolja, oddaja naloge.

Dopolnjen učni list.

Poročilo o izvedeni aktivnosti.

I T S – p r i r o č n i k z a n a č r t o v a n j e i n i z v e d b o 6 5

i n t e r d i s c i p l i n a r n e g a t e m a t s k e g a s k l o p a

Geološki razvoj območja / naravne Vpliv in součinkovanje dejavnikov Oddaja vaje.

karakteristike / geografija.

v pokrajini.

Zgodovinski razvoj območja /

Rešijo učni list o zgodovinskem

Učni list.

zgodovina.

razvoju območja

(premogovništvo, industrija,

gibanje števila prebivalstva …).

Literarni pregled na območju /

Ogled kolonij, industrijskih

Učni list, poročilo o izvedeni

slovenščina.

območij, oddaja naloge.

aktivnosti.

Poročilo / slovenščina.

Po ogledu TET in rova.

Oddani poročili, časopisni članek.

Po rudniku Mežica, geopark? –

časopisni članek (objava).

Umetnost v naših krajih / likovna

Pregled umetnostnih »stvaritev«

Ponazoritev ene stvaritve.

umetnost.

v naši okolici.

Vpliv gospodarskega razvoja in

Izbor enega gospodarskega

degradacija okolja / kemija +

subjekta, dejavnosti in učinki v

geografija / okoljska vzgoja.

pokrajini.

Doživljajska zmožnost regije /

Pripraviti nabor kvalitet za

geografija.

preživljanje turističnih oz.

izletniških aktivnosti v pokrajini.

2. konferenčno obdobje

Avtentična naloga

Avtentična naloga na temo bližnjega okolja.

NAČRTI VSEBINSKIH SKLOPOV

1. Vsebinski sklop: oblikovanje, obdelava, priprava besedil PRIČAKOVANI

DEJAVNOST

Slovenščina (3 ure)

Zgodovina

Geografija

REZULTATI

DIJAKOV in

(povezani s kriteriji

DOKAZILA O

Cilji iz UN

Cilji iz UN

Cilji iz UN

uspešnosti)

UČENJU

Skozi zapisana

Dijak s pomočjo

Dijaki znajo oblikovati

poročila dijak odraža

spoznavanja različnih

različna besedila (na

poznavanje

virov in primerov

zgodovinske,

prepletanja in

pripravi primere

geografske …

medsebojnega

različnih besedil, ki jih

tematike).

povezovanja tipičnih

bo konkretneje

naravnih in družbenih

zabeležil v nadaljevanju

potez proučevane

izvajanja

regije – Zasavja.

interdisciplinarnega

sklopa.

I T S – p r i r o č n i k z a n a č r t o v a n j e i n i z v e d b o 6 6

i n t e r d i s c i p l i n a r n e g a t e m a t s k e g a s k l o p a

2. Vsebinski sklop: seznanitev s pokrajino – naravnimi značilnostmi PRIČAKOVANI

DEJAVNOST

Biologija (3 ure)

Geografija (5 ur)

Slovenščina (3 ure)

REZULTATI

DIJAKOV in

(povezani s kriteriji

DOKAZILA O

Cilji iz UN

Cilji iz UN

Cilji iz UN

uspešnosti)

UČENJU

Skozi oddana poročila,

Raziščejo bližnje okolje,

Razumejo

Ugotavljajo vpliv

Urijo se v zapisu,

učne liste in ostala

dopolnijo učni list,

soodvisnost in

kamninske

pripravi različnih

besedila dijak odraža

evidentirajo proučevane

medsebojno

zgradbe na površje

besedilnih vrst, s

poznavanje bistvenih

dokaze v okolju,

povezanost

v Sloveniji in

katerimi bodo

vplivnih naravnih

prepoznavajo naravne

dejavnikov narave.

domači pokrajini.

lahko izrazili svoje

dejavnikov v okolju.

karakteristike

Pojasnijo, kaj

Obravnavajo in

znanje, pridobljeno

Med naravnimi dejavniki

(značilnosti različnih

pomenijo pojmi

izberejo aktualni

v ITS.

prepoznava značilnosti

ekosistemov, vpliv

samouravnavanje,

problem.

različnih ekosistemov

reliefa, naklona,

vzdrževanje

Razumejo

(npr. mestni park,

dispozicije, geološke

ravnotežja, kritične

soodvisnost in

bivalni del mesta,

zgradbe, klime (osojna :

– mejne vrednosti,

medsebojno

gozd), vpliv reliefa,

prisojna lega), vpliv

okoljska sled …

povezanost

geološke zgradbe,

rastja in prsti) in

Razumejo, da je

dejavnikov narave

klime, prsti in rastja v

njihovo medsebojno

biotska pestrost

z geološkega in

proučevanem okolju.

povezanost v okolju.

rezultat milijone let

naravnogeograf-

Prepozna posamezne

Dokazila:

dolge evolucije

skega vidika.

naravne komponente

oddana poročila,

živega sveta in da

okolja in jih medsebojno

učni listi,

je bistveno

poveže, utemelji njihovo

fotografski

ogrožena zaradi

medsebojno

material …

človekovih posegov.

součinkovanje in jih

Razpravljajo o

primerno pisno pojasni.

povezavah med

organizmi in

njihovimi okolji in

predvidevajo

dolgoročne

posledice za

raznovrstnost

ekosistema.

3. Vsebinski sklop: seznanitev s pokrajino – družbene značilnosti PRIČAKOVANI

DEJAVNOST

Zgodovina

Slovenščina

Geografija

Likovna umet- Kemija

REZULTATI

DIJAKOV in

(6 ur)

(6 ur)

(6 ur)

nost (3 ure)

(3 ure)

(povezani s kriteriji DOKAZILA O

uspešnosti)

UČENJU

Cilji iz UN

Cilji iz UN

Cilji iz UN

Cilji iz UN

Cilji iz UN

Dijak s

Delo z viri;

Z uporabo

Spoznajo,

spoznavanjem

uporaba različnih

različnih virov

raziščejo in

različnih

literarnih del

raziščejo značil- interpretirajo

družbenih (najprej

zasavskih

nosti industrij-

literate in litera-

posameznih)

avtorjev, pregled

skega razvoja v

turo domačega

sestavin okolja

zgodovinskih

Zasavju.

Zasavja.

I T S – p r i r o č n i k z a n a č r t o v a n j e i n i z v e d b o 6 7

i n t e r d i s c i p l i n a r n e g a t e m a t s k e g a s k l o p a

spoznava in

publikacij, virov na

razume njihovo

medmrežju …

medsebojno

Terenska

V obiskani

Spoznavajo

Kritično

povezanost,

opazovanja; voden

pokrajini

umetnost v

presojajo

njihovo

sprehod po mestu

proučijo

lokalnem okolju.

človekove

medsebojno

ter prepoznavanje

pozitivne in

Prepoznavajo,

vplive v okolju.

součinkovanje in

in opazovanje

negativne

ločujejo med

kompleksnost v

lokalnih

učinke turizma

umetniškimi

delovanju v okolju. spomenikov

v nekem okolju.

prvinami.

Oba vsebinska

(zgodovinska in

sklopa (naravni in

kulturna

družbeni del) se v

dediščina), obisk

tem povežeta in

razstave lokalnih

odrazita tudi v

ustvarjalcev v

avtentični nalogi.

Delavskem domu

Trbovlje),

prepoznavanje

doživljajske

zmožnosti, ki jo

obiskan del nudi,

in dokumentiranje

s pomočjo foto

gradiva, besednimi

zapisi …

Poročanje s

Priprava zapisa

terena; po

različnih

vodenem

besedilnih vrst.

sprehodu dijaki

sami raziščejo

njim zanimivo

okolje, v katerem

prepoznajo

različne

posebnosti in jih

prikažejo v obliki

besednega zapisa,

fotografskega

materiala oziroma

česa drugega v

dogovoru z

mentorjem.

Pri poročanju so

vključene vse

komponente

okolja, ki so bile

proučevane

znotraj

vsebinskega

sklopa.

I T S – p r i r o č n i k z a n a č r t o v a n j e i n i z v e d b o 6 8

i n t e r d i s c i p l i n a r n e g a t e m a t s k e g a s k l o p a

4. Vsebinski sklop: izdelava avtentične naloge PRIČAKOVANI

DEJAVNOST

Slovenščina (20 ur)

Zgodovina (26 ur)

Geografija (21 ur)

REZULTATI

DIJAKOV in

(povezani s kriteriji

DOKAZILA O

uspešnosti)

Cilji iz UN

Cilji iz UN

Cilji iz UN

UČENJU

Izdelana avtentična

Izbrano tematiko

Spoznajo, raziščejo in

Z uporabo različnih

V proučevani pokrajini

naloga; posamezni tim

(turizem, glasba …)

interpretirajo literate in

virov raziščejo

proučijo pozitivne in

dijakov izbrane teme

dijaki proučijo, zberejo,

literaturo domačega

značilnosti

negativne učinke

kompleksno pojasni,

uredijo informacije, ki

Zasavja.

industrijskega razvoja

turizma v nekem

razišče njihovo

so jih pridobili z anketo,

v Zasavju.

okolju. Razumejo

problematiko, prouči in

intervjuji, preko

soodvisnost in

nakaže rešitve in

internetnih medijev, in

medsebojno

dileme, ki se pojavljajo

jih združijo v

povezanost dejavnikov

znotraj teme. Tematike

kompleksno celoto.

narave z geološkega in

se izbirajo glede na

Tekom naloge za

naravnogeografskega

zastavljen

probleme, dileme …

vidika.

interdisciplinarni cilj.

načrtujejo/predlagajo

Obravnavajo in

Vsak tim z mentorji

primerne rešitve –

izberejo aktualni

svojo temo uokviri.

nadgradnja posamezne

problem.

Tematike, ki jih bodo

tematike.

dijaki letos proučevali:

glasba, premog v

farmaciji, turizem in

moda – vse vezane na 3

Krasne (Trbovlje,

Zagorje ob Savi in

Hrastnik).

Organizacija dogodka –

Načrtovanje pogovorne

dijaki na osnovi zbranih

oddaje v živo – Dober

informacij, analiz …

dan, Zasavje! (scenarij,

pripravijo predstavitev

izvedba).

tematike in jo na

dogodku tudi

predstavijo ciljni publiki.

I T S – p r i r o č n i k z a n a č r t o v a n j e i n i z v e d b o 6 9

i n t e r d i s c i p l i n a r n e g a t e m a t s k e g a s k l o p a

I

T

S