Pošt.jlrifl paVš^lirana. S" Ste V, 38. f 'aMnuie^na ÏU) vli00 K, fe bu glasoval za Nemško Avstrijo Mi se Nem. Avstriji samo smejimo, saj prav dobro vemo, da ji tudi to ne bo nič pomagalo. Tudi največji trap lahko izračuna, da bi Nem. Avstrija naredila s pridobitvijo Koroške najboljši „kšeft", pa če bi tudi milijarde izdala v ta namen. Z oddajo premoženja, z re-kvizicijami in s strašnimi davki bi te milijarde že v nekaj mesecih ,,noter prinesla"! Ljudem, ki niso po prežgani župi priplavali na svet, tega pač ni treba pripovedovati I Pač pa opozarjajte na to tiste ljudi, ki niti do 5 ne znajo šteti. Dolžnost vsakega Korošca, pa naj bo Slovenec ali pa Nemec, pa je, da takoj naznani okrajnemu glavarstvu ali pa orožništvu imena tistih i avstrijskih agentov, ki bi skušali z Judeživirni groši podkupovati naše ljudstvo. Stroga kazen čaka te agente in tiste zaslepljence, ki bi se res dali podkupiti! i Folksverovcem. s Strašna svetovna vojna je ljudi groznopodivjala Za glavo se mora prijeti vsak trezen Movek, ko bere sedaj poročila, kako surovo st jc obnašalo nemško vojaštvo na Francoskem, v Italiji, Belgiji in dtugnd. Prav posebno so divjali nemški vojaki v Srbiji : Umorili so v.akega četrtega človeka; prizanašali niso niti ženskam uiti otrokom! V nemškem rajhu divja še vedno ta živin ska surovost tatu se še vedno koljejo med sabo Prezidcjit nemške republike sočijalist I.beft moral podivjanim in u: i i mi tolpam groziti kak 01 Rak I ierbandiger" v rnenažtnji Samo s kanom in 1 mažincami je mogla vlada udušiti divjanje hujskačev Podobo takih pobojev smo videli pri nas. lansko pomlad Nemcem še ni bilo dosti krvi, zato so nas napadli kakoi sestradam volkovi Govorili so samo o bajonetih, granatah, razparanjh trebuhih; črevah in o kulašu celo Nemcem samim se je studilo (grav žalo), kai so lani v prvih dneh maj nika počenjali nemški „vojaki" v Veli-kovcu! Ko so pozneje bili ti roparji pregnani, smo se mi oddahnili, oni pa so kmalu dobili Heimvveh ! In to pri Nemcih, ki so jih sami zaničevali! Želodec teh zverin je bil prazen. Smilili so se nam, hitro smo pozabili, kar se je zgodilo, in povabili smo jih nazaj: „Nur herein spaziert, meine Herren! Jugoslavija vam odpušča vaše grehe, ker je dosti močna, da se vas ni treba bati V' In prišli so, ampak drugače, kakor so pričakovali Lani in letos — to je vendar prevelika razlika ! Dobro je pa le bilo, da so prišli! Pokazalo se je, da so samo nekateri besni in stekli, vsi drugi pa da so bili zapeljani, z nepopisnim nasilstvom prisiljeni, da so tulili z onimi. Po krivici so prišli na slab glas. Zato pa pozabimo, kar se je zgodilo, podajmo jim roko in recimo: vsi smo ljudje! Od zrnja so se ločile pleve, ki pražijo našo čedno hišo. Pravi podivjani hujskači in tolksverovci govorijo namreč še zmerom o granatah m po- žiganju, prav po pasje havkajo, grozijo in pošiljajo grozilna pasma D o b r o poznamo te tu le je in bliža se zarije dan plačila. Za sedaj pa jim povemo samo to-le; Dolgo in potrpežljivo srno molčali, ker smo mislili, da mora vsak človek imeti človeške manire To zahtevamo ud vsakega, kdor je p o nji» i d o h i h ti pužel med nas i Kdor pa havka, kaže zobe in steguje svoj pasji jezik, za tega je zapisal arcnije sam nemški kancelar i Tudi miz n a uro nekaj povedati o k o r a j ž i in p-r a ž i i Plcht^i vertreibungen In Griffen. V naši 3 ». štev smo priobčili pod naslovom: „Glejte, glejte, kako so kunštni!" pismo hujskača Steinacherja svojemu bratcu Messnerju. Steinacher Šunta svoje ovce, naj se gredo pritožit radi razdelitve Helldorfovih zemljišč med najemnike v smislu naše agrarne reforme, to je naredbe o delni eks-propriaciji veleposestev, veljavne od dne 12. februarja 192(1, ki jo je podpisal regent Aleksander. K temu članku nam je poslalo državno nadzorništvo Helldorfovih zemljišč še nekaj pojasnil, ker je treba ljudi poučiti, kaka lumparija tiči v teh pritpžbah Državno nadzorništvo je dobilo od predpostavljene oblasti strog ukaz, naj odda začasno v najem vso zemljo v smislu predpisov agrarne reforme, da se tako pripravi vse, kar je potrebno, da se takoj, po plebiscitu izvede naredba o razvlastitvi veleposestev. Da se ta naredba izvede v vsej državi, predvsem tudi na Slovenskem Koroškem, imajo predvsem pravico zahtevati koroški kmetje, ka terim se je v tem oziru godila naj večja krivica. Zemlja je božja in kmetova, a ne baronova in grofova I Kar Sirjci 2, -KQROScC", aae. i& maja 1S2G. Siev. 38. je zakrivila nemško-judovsko-aristokratska vlada, naj popravi vsaj deloma jugoslovanska agrarna reforma. Kakšna pravica je to, da so dajali zemljo samo svojim prijateljem, k» so bili dovolj bogati in so trobili v njihov rog, drugi so jo pa dobili samo na licitaciji, in tudi tam samo oni, ki so mogli bolje plačati? Mi smo licitacijo prepovedali, ker vpošte-varno potrebo in ne denar. Kajžarji so bolj potrebni ko Plasnigi iz Gre-binja, ki zaslužijo stotisočake z lesno trgovino ali Roscherji iz Rude, ki so dajali v najem svojo lastno zemljo, ker so imeh dovolj baronove. Ali je to „Unterdriickung, Pachterver-trerbung?" Komur smo zemljo vzeli, smo mu jo vzeli iz tehtnih razlogov. Hudo je. ker vkljub vsemu prizadevanju še ne moremo oddati toliko zemlje, kolikor je ljudje potrebujejo. V tako kratkem času se ne more vse zgoditi in popraviti, kar so drugi zagrešili v celem stoletju Vpoštevali bomo pa zmiraj samo potrebne, pa naj bodo to Slovenci ali Nemci Gospodarstvo. Gospodarski položaj Nemške Avstrije in Jugoslavije. (Datje.) . Nekaj posebnega je takozvani „Luxuösteuer", to je davek na take reči. ki služijo razkošju. (Razkošje je neproduktivna poraba dragocenih in obenem nepotrebnih stvari.) Za vse take predmete je prèdpisan lö procentni poviSèk na-, kupne cene. A ko si kdo kupi prstan, ki stane 1000 K, mora plačati zanj 1000 K in 10%, to je 100 K davka, torej 1100 K. Pod ta davek spadajo: razno lepotičje (okraski, Schmuck-gegenstande) iz srebra, zlata in drugih dragih kovin, dragoceni kameni, ure itd.; dalje vse slike (podobe), ki stanejo več ko 1000 K; knjige, ki so bile tiskane pred letom ) 850; knjige, ki so vezane v usnje ; vsi instrumenti, ki stanejo več ko 4000 K; razno po-' hištvo, če je opremljeno s svilo (žido), z žametom ali pa z usnjem; čipke (špice) in tepihi, Če stanejo več ko 200 K Pa tudi obleka je podvržena '10% davku, posebno ona iz svile, žameta, in kožuhovine. Desetprocentni davi k zadene tudi dežnike, kovčke (kufre), razno orožje, čolne in vozove za prevažanje ljudi, boljšo vprego in celo pse, mačke ter ptiče v kletkah. Pa kaj bi naštevali vse one predmete, ki so navedeni v tej postavi! l oda vsi ti dohodki še nikakor ne zadostujejo, da bi mogla Nemška Avstrija kriti svoje državne stroške! Zato pa bodo stroji (mašine) avstro-ogerske banke še nadalje noč in dan tiskali nove bankovce. Kam mora to pripeljati državo, si vsakdo lahko sam misli! Nemška Avstrija je industrijska država. Ker pa ima le železa in svinca, ji primanjkuje vseh drugih surovin Rohstoffe) in premoga Zato pa morajo tovarne počivati, delo zaostaja, fctevllo ljudi, ki nimajo dela, pa raste od dne do dne Za vse te brezposelne ljudi in njihove družine pa rnora skr- beti država, ali bolle povedano: avstrijski kmet. Izmed 6 milijonov prebivalcev jih živi 3 milijone po mestih. Pridelkov je le malo, zato je treba skoraj vsa živila uvažati. To povzroča draginjo in pomanjkanje. Ni čuda torej, da ie umrljivost v mestih, posebno na Dunaju tako velika,, saj je stalo letos o Veliki noči jajce 7 K 5) v, i kg mesa okroglo 120 K, I kg masti 2(0 K! Za živita, ki jih daje Nem. Avstrija prebiv bistvu na karte, mora doplačevati ogromne vsote In iz čigavega žepa gre ta denar? Vse to pa pelje državo v pogubo. Tak je torej gospodarski položaj v Nemški Avstriji. Pametni avstrijski politiki sami pravijo, da je Nem. Avstrija bolnik, ki leži na smrtni postelji in ki bi bil že davno umrl, ko bi mu bogati sosedje rte posoje-vali denarja za živež in zdravila. Pride pa dan, ko antantne države ne bodo hotele več posojevati Avstriji denarja. Takrat pa bodo sosednje države planile po Nemški Avstriji in si jo razdelile. iTialit- prihodnišf "> Zvišanje postnih pristojbin v Jugoslaviji od 16. rnaja 1920. Pisma: 20 gramov 25 par — 1 K, z a vsakih daljnih 20 gramov ali del te teže 15 par =— 60 y= Dopisnice: 15 par = 60 v. Tiskovine: Za vsakih 50 gramov oz. del te teže 5 par = 20 v. Vzorci brez vrednosti: Za vsa kili 50 gramov oz. de! te teže 5 par = 20 v; najmanj 10 par — 40 v. Pismo, ki je_ bilo neplačano uit nezadostno plačano« Vè omènreni z dvakratnim delom pristojbine, ki manjka. Za priporočanje (rekomandiranje) r;e plača še 20 par = 80 v. Paketi do 3 kg 1 50 din. = 6 K, 3—5 kg 2 din. - 8 K, 5 -10 kg 4 din. = 16 K, 10-15 kg 6 din. - 24 K, 15—20 kg 8 din. 32 K. Ako navedemo (zapišemo) vrednost, moramo plačati za vsakih 300 din. 30 par = 1 20 K. Nakaznice: do 25 din. =» 100 K se plača 25 par = 1 K, 25- 50 din. = 100—200 K se plača 50 par = 2 K, 50-100 din. 200—400 K se plača 60 par — 2 40 K itd. za vsakih 100 din. = 400 K še 10 par 40 v več. Pristojbine za izplačajte do 50 din. 200 K 10 par — 40 v, črez 50 din. 20 par. — Kakor vidimo, su se poštne pristojbine (tariii) prccej zvišale. Pred vojno smo frankirali navadno pismo z znamko za 15 vinarjev, sedaj pa moramo plačati skoraj sedemkrat toliko. Vendar pa moramo pomislite, da je dandanes vse dražje, pa ne samo sedemkrat. Pred vojno srno dobili ria primer 7,1 vina že za 16 do 20 vinarjev, dandanes pa moro mo plačati zanj že 6 do 8 K, torej štiridesetkral toliko! Izplačevanje ali podaljševanje 6 o nih državnih bonov. Prizadeti naj si pogledajo toza-j devni odlok delegacije ministrstva financ za Slovenijo z dne 10. maja 1920. Dobi se pri političnii oblast Na vpogled tudi v našem uredništvu Sklep zimskega tečaja na dr žav nI kmet ijski'šoli v Velik o vcu. Dne 30. aprila t 1. se je sklenil prvi 6 mesečni zimski tečaj s slovenskim učnim jezikom na tukajšnji državni kmetijski šoli, ki se je pričel meseca novembra pr. 1. Sprejetih je bilo 17 učencev. Prišlo jih je 14, in od teh je dovršilo tečaj 12 s povoljnim, eden z nepovoljnim uspehom ; eden pa je bil pred sklepom iz zavoda izključen. Po svojem rojstnem kraju jih je bilo 5 iz borovljskega okraja, ostalih 0 iz Podjune in Mežiške doline Iz celega ozemlja tostran Drave ni bilo niti enega priglašenca Šest gojencev je plačalo celo določeno šolnino, t j 8-O K za tečaj (poduk, stanovanje, hrano in oskrbo); 3 so uživali napoj prosta, 5 pa popolnoma prosta mesta Ta polletni zimski tečaj je tvoril nekako prehodno dobo do celoletnega tečaja, ki se namerava odpreti prihodnjo jesen. Zavod, ki je združen z internatom, ima prostra za 20 gojencev. Pogoji za sprejem se bodo še pravočasno razglasili. Želeti pa bi bilo, da se kmetski posestniki, ki imajo za kmetijsko šolo dorasle sinove (dovršeno 16. leto) že sedaj za to odločijo ter tako svojim naslednikom pripomorejo ne samo do večje strokovne, ampak tudi do večje vsestranske izobrazbe. Čim več zavednih in naprednih kmetovalcev, tem prej bo tudi dosežena naša gospodarska samostojnost in neodvisnost Cene živil in vina su začele padati. I/, vseh pokrajin Jugoslavije poročajo, da se nam obeta letos prav dobra letina Zato so že začele padati cene živil in vinu. Posebno padajo cene pšenici. V Banatu pred Veliko nočjo pšenice sploh ni bilo dobiti, zdaj jo pa ponujajo že po 7 K, ponekod se dobi celo že po 5 K Ko izgine iz prometa staro-avstrijski papirnati denar, se bo dvignila vrednost naše valute, tako da bo tudi obleka m drugo blago od drte do dne cenejše. i Velikovški okraj. Popravek. V 34. štev. „Korošca" smo med možmi, ki z denarnimi sredstvi podpirajo nemško protidržavno propagando, imenovali tudi grofa Douglasa Thum-Valsassina v Pliberku. Zgodilo se je to le pomotoma, saj je splošno znano, da je omenjeni gospod lojalen jugoslovanski državljan, ki še ni in tudi nikdar ne bo daroval uiti vinarja v pro-tidržavne namene. Št. Lipš pri Žineku. Na binkoštno nedeljo popoldne ob pol štirih (poletni čas) piiredi naše Žensko društvo v soli dve lepi igri „Teti* in „Na krivih potih" ter tombolo s prav lepimi dobitki, ki bodo razveselili marsikaterega moža - kadilca in ženo kofetarico. K obilni udeležbi vabi odbor. Apače. Na binkoštni pondeljek uprizorijo pri nas gališki fantje igro „Nemški ne znajo". Nastopi tudi pevski zbor. Zanimanje za to prireditev raste čiindalje bolj, pričakovati je zato obilne udeležbe, Siev, 38. , K GROSE C". aae i 8. maja 1520, Stras 3, Grebinj. Nemčurji. iz Grebinja in okolice so zelo korajžni. Pa kje kažejo svojo "kOrajžo? Nad članicami ženskega društva in pa v „Lausmannscliafti". Dne 2. maja so Sla dekleta iz Raveža na izlet na Krčanje. Ko so šle nimo Potočnika v Homcu, jih je hotela tam ustaviti neka ženska. Kmalu nato pride po ravnoisti poti slovenski fant in babnica je izginila. Zvečer, ko so se vračale, so jih čakali neničurji pri ravno isti hiši, kjer so imeli tudi svoj p!e«. Zasmehovali s-j jih m jim najluH, toda dekleta so jim brez strahu «.Ogovarjala „živiu". Zakaj pa potem niste hajiali, ko so se oglasih tam pri \'a« štirje slovenski fantje., saj vas je vendar bito veliko več? Aha, že vemo, bali ste se za svoje kosti. Pokazati ste pač svojo zajčjo korajžo, vi junaki I Kako nas zna grebinjsfci zaupnik „Lausmannschafti" hvaliti! Svetujemo ti. n karntnerdeutscher Gntfner, kakor se sam imenuješ, da se oglasiš prt nas, kadar te zopet prime tak „tajčesterajh-fiber". Ohladimo te v kaki gnojnici, pa boš takoj zdrav. Temu falotu tudi naši učitelji niso po volji. Seveda, saj niso več razni Bohata, Skalka in Sima, ki so bili vsi njegove vrste ljudje, ki so prepovedovali otrokom govoriti slovensko celo na šolskem vrtu. Sai se poznamo. Enkrat bomo že obračunali. (Škoda, da ne vemo ime.n omenjenih slovenskih fantov, ki se zavedajo, kaj zahtevata od njih narodni ponos in fantovska čast! Ur.) Grebinj. Na splošno željo tuk. Slovencev, se ponovi narodna igra „Domen" dne 23. tru (binkoštno nedeljo) v Kloštru Tim potom vabimo vse prijatelje narave, da pribite sem. Obenem opozarjamo na starinsko samostansko cerkev. Čisti dobiček se porabi v narodne namene in za siromašne otroke. Vogrče. Na ljudskem shodu, ki se je vršil dne 4. majnika 1920 v Vogrčah, je sklenilo nad tisoč zborovalcev soglasno sledečo Resolucijo: Protestiramo ogorčeno proti goro-stasnim lažetn in zavijanjem po avstrijsko koroških listih, posebno „Freie Stimmen, Kürnt. Landsmannschaft,, Koroško Korošcem, Flugschriften", ki izhajajo v pasu B in ki imajo namen, sramotiti slovensko prebivalstvo oziroma našo upravo pred antaritno misijo v Celovcu in pred vsem svetom, v pasu B pa omejiti kolikor mogoče prostost glasovanja. Zahtevamo, da glasovalna komisija ali liste ustavi, ali pa zabrani tako pisavo in sramotenje uprave in ljudstva. Nadalje odločno zahtevamo, da se nemudoma odpravijo one osebe iz glasovalnih pasov, ki strahujejo prebivalstvo in mu grozijo radi simpatij za Jugoslavijo in hnjskajo proti upravi ter na ta način omejujejo svobodo glasovanja, ki ie zajamčena po mirovni pogodbi. Guštanj. Tukaj imamo novega tiča brez perja. Kaj mislite, dragi purgarji, kdo je to? Veste, pravijo, da se piše I.egnar Hubert in je po poklicu baiaba in ponočnjak. Ta smrkolin ima to lepo lastnost, da začne zmiraj žvižgati cio, cio, cto, kadar um pride nasproti kak pošten fant Legnarček in tvoja kompanija, svetujem vam, pojdite v mraku spat, ker drugače se vam zna pripetiti, da vam kdo pte-šteje zobe. Bolje bi pa še bilo, da se tem ličem postavi kuratuïjü; ki mu je ime policaj. Tudi neki Bauer ni zadovoljen tukaj. Seveda on misli, da mora ves Ouštanj po nemško mam jat, če je smel on kot folksveiovec priti nazaj. Po slovenje se marnja samo takrat, kadar kdo od kmeta kaj potrebuje. Bauer, kaj bi bilo, ko bi prevzeli komando, kadar mislite zapustiti Guštani? Poglejte,. Kaiser, Kaiserca, Panse Florijan str. Panse, črevljarski m\.ier, Legnar, Ernst O-aanüer in tutti quanti taki jo mislijo popihati v lrungerland. Kako bi bilo lepe imeti komando črez tako bežikom-panijo. Osiander še danes ne verjame, da je naša dolina že stalno priklopljena Jugoslaviji. Pravi, da se bo odločilo mui za nas šele takrat, ko bo glasovanje. Če pa to, potem res pripade k SHS, bo pa vse prodal Prosim, dajte napraviti -še za našo dolino abštimungo, pa kmalu. Morda se bo naš Ernst ustrašil Slovencev in dal svoje posestvo tako poceni, da ga bo lahko kupil še — Bavbav. Gttštan]. Pred Bemovo hišo stoji vsak večer krdelo kratkokrrlih frocov, ki' se ljudem, ki hodijo tam mimo, posnre-hujejo in delajo neumne opazke. Stari-šem različnih julk bi priporočali, da vzamejo brezovko v ruke in naženejo te smrkolinke v postelje. Radi bi vedeli, kaj išče taka zelenjad po večerih na ulici! Libeliče. Prvi maj smo praznovali že zgodaj zjutraj s kresom. Gorelo je nemško drevo preobloženo s samimi oslovškimi trompetami. Tudi hudič je bil namalan notri. Zgorel je tudi on. Smrdelo je sicer, pa vendar je zgorelo precej vragov. Ko so potem ljudje brskali po pepelu, so našli še enega hudiča. Ta je ostal za seme. Dopadlo se nam je, da so nam naši nemčurčki, prijatelji Aleška in Fleisa, napravili takšno veselje. Peklenski ogenj bo tudi nje požrl. Pliberk. Bivši Hafnerjev kompanjon Jožef Eberwein se je vrnil po enem letu hajlanja v Nemški Avstriji v lepi, jugoslovanski Pliberk. Tukaj se je pa ujel na lirnanice, ki so mu jih nastavili Jugoslovani. Ta zlati tiček si je gotovo mislil, da so Ovčjak, Aprisnik, PlešivČnikova itd. že pozabili na njegove grehe, ki jih je naredil za časa, ko so bile v Pliberku nemške roparske tolpe. Pa doletela ga je prava jugoslovanska pravica. Vtaknili so ga v luknjo, kljub rdečemu protestu.( Pravica je za vse enaka in ropar ostane to, kar je, pa naj gS brani ta ali oni. Pliberk. G. nadgeometer Gvajc je daroval za spomenik Malgaju in Jakobu Senica 40 K. Srčna hvala! Velikovec. Mizar Albrecht je lani dne 2. majnika tekal s puško po Veli-kovcu. Vprašamo ga, koga je hotel streljati, zajce, ali Slovence? Globasnica. Žensko društvo v Globasnici je priredilo v nedeljo, dne 2. majnika igro „Ljudmila". Pokazalo je s to igro, kaj zamore dobra volja. Vse vloge so bile mojstrsko izpeljane, neka teri prizori pa krasni. Igralke so tekmovale v spretnosti, nobena ni hotela zaostajati za drugo. Pred igro so govorili gg. Gaspari, Fellachei in Urbane. Povedali so nam marsikaj koristnega. Z je drnatimi besedami so, marsikateremu po- S slušalen pregnali strah pred glasovanjem. 1 Po igri je bilo zborovanje Ženskega društva. Udeležba je bila sijajna, kakor že dolgo ne. Gdč. Jeklnovi, ki se je posebno trudila, da je prireditev dobro uspela, srčna hvala! Igralkam pa iskreno častitamo. Prosimo, da nas v kratkem zopet povabite. Pride nas še več. Globašanic Globasnica, Na binkoštni ponde-Ijek je pri cerkvi sv. Rozalije ob 10. uri dopoldne za kmete in delavce zelo važen shod s poučnim govorom Popoldne ob treh pa je v Globasnici v Nar. domu zborovanje. Uprizorila se bo narodna igra „Rokovnjači". Pričakujemo obilne udeležbe. Žel. Kapla. Žensko društvo za Žel Kaplo je imelo dne 9, X m. v Gregorjevem domu sestanek vseh članic. Udeležba je oila prav velika, posebno še. če se vpošteva slabo vreme. Pevke so lepo, ubrano zapele „Našo pesem" in še več drugih. Po pozdravnem nagovoru gdč, Haderlapove je prevzela besedo gdč. Panterjeva, ki je prav živahno poudarjala pravice ženstva pri upravi države in ljubezen do rodne zemlje. Za njo je nastopila ga. Klavorova. Vzpodbujala je navzoče k vztrajnemu delu za časa plebiscita. Naj ne bo ene ženske, ki bi v odločilnem trenutku ostala doma za pečjo. Živahni medklici so pritrjevali njenim besedam. Kaplanke so res zavedna, pogumna četa, ki se ne bo dala od nikogar zapeljati k izdajstvu. Opoldne so dobile članice iz okolice kosilo, da so lažje počakale na popoldansko predstavo. Igra je izvrstno izpadla. Vse so igrale prav dobro. Udeležba je bila velika. Hvala odboru, ki res vzorno deluje. Žel. Kapla. V našo šok* vstopi vsako leto približno 60 otrok. Tudi za to leto jih je že toliko. Nemški materin jezik so napovedali samo trije. Pa pravijo, da je ta zemlja nemška! Če bi ne bilo grdo, bi jim zalučal v obraz: pfuj tojfel! Povemo še, da ne spadajo pod našo šolo ne Obirsko, ne Korte in ne Koprivna, kjer so tudi trdi Slovenci. Železna Kapla. Prvega nraja so naši delavci praznovali svoj praznik. Zvečer so se malo zavrteli. Udeležba je bila velika. Bilo je prav lepo in domače. Šmarjeta nad PHberkom. Službovanju v Jugoslaviji se je odpovedal šolski voditelj g, Jurij Derbuch. Najtnodrejše, kar je sploh mogel storiti! Dasi ga je plačevala naša država, ni. hotel vzgajati mladine v narodnem duhu. Človek, ki ima kaj časti v sebi, ne dela tako! 'Pripoveduje se celo, da je Derbuch pravil učencem, da se ni treba slovenski učiti, ker bodo pri glasovanju itak Nemci zmagali! Opozarjamo politično oblast in zavedne Slovence, naj stopijo temu gospodu na prste! Boroveljski okraj. Glinje. Kakor se sliši, namerava lastnik p. d. Tonijeve gostilne v Glinjah Maks Antonitsch, Lojzov v Borovljah imenovano gostilno po dovršenem popravilu poslopja zopet odpreti. Vaščani pa smo mnenja, da za nas v Glinjah ena, in sicer dobro znana in priljubljena gostilna g. Zablačana p. d. Dremla, popolnoma zadostuje našim po treban». Sicer si pa mi kot „čuši" (kakor je nas g. Antonitsch sam nekje imenoval), nikakor ne želimo njega kot gostilničarja v naši narodno zavedni vasi, kjer bi se njegovi kompanjoni folksverovci na skrivaj zbiraii in kovali načrte, kako bi nas pobili in oropali G, Antonitsch, Vas S ft an 4 ..KOROŠEC", drie '18 maja i92ü Stev. 38. prav dobro poznamo, in nikar ne mislite, da nam je Vaše postopanje napram našim vojakom neznano in mogoče že pozabljeno ! Ako hočete priti med na& v Giinje s poštenim namenom dobrega gospo d ar j a in patrijoia naše troimene države, ate nans dobrodošel, v drugem slučaju Vam pa že vnaprej odkrito povemo, da Vam zna postati mad nami zelo vroče. uiinje. Navdušenje za Jugoslavijo p»» nas od dne do dne taste, poslednji čas še tem bolj, ko se je raznesla vest, da je oddaja tri četrtine (%) premoženja v Nemški Avstiiji postavno sklenjena stvar Mnogo je piipomogla k temu tudi poročilo dunajskega lista „Neue Freie Presse" z dne 1. majnika 1920 o več-milijonskih ponarejenih nemAko-avstrij-s ki h bankovcih po 1Ö00 in 10000 kron, katero škodo bo moralo že itak z oddajo premoženja do skrajnosti uničeno prebivalstvo trpeti, Mi Glirtjčani gremo na dan glasovanje do zadnjega pred komisijo, da ji bomo pokazali kot en mož, da nočemo spadati pod gospodarsko na robu propada se nahajajoče Nemško-Avstrijo marveč da hočemo biti svobodni gospodarji svojega s krvavimi žulji pridobljenega premoženja. Živela Jugoslavija! Živel naš regent Aleksander! Hodiše. Gospod Perdaher! Kaj pa pomeni tablica z napisom „Frank"? Aii -ne mogoče nemčurski sestanek? Biičovs» Dne 9. maja po maši smo < weli pred Miklavževo gostilno dobi o obiskan shod. Dr Schaubach iz Borovelj nam je v svojem govuru dokazal, da moramo vsi do zadnjega oddaii glasove za Jugoslavijo, če nočemo samih sebe m svojih potomcev spraviti v nesrečo. G. govornik nam je pokazal nemški list, i:jti se Nemci sami norčujejo iz svoje Nemške Avstrije in pravijo, ko gledajo lastovke, ki se sedaj v vigredi. vračajo rudi k njim, da so lastovke najbolj neumne živali, ker prihajajo nazaj v Avstrijo, ko bi vendar lahko ostale kje drugje, kjer je bolje Kako bi se Nemci Šele nam smejali, če bi mi, ki imamo vendar pamet, posnemali neumne živali in'tiščali v nesrečo — v Avstrijo! Kotmaraves, Vsem onim, ki se jih the, povemo, da naj takoj nehajo z nemškutarskim provociranjem po Kot-marivesi, kajti naše potrpljenje je začelo pokati. Pri nas se vsak lahko svobodno giblje in še nikomur se ni skrivil las na glavi. Če pa mislite, da zaradi tega lahko začnete s svojimi folksverovskhni manirami od danes leta, se pač grozno motite. Ljudje, kakor llnov prvi hlapec Hajiižek, Mišov, Primož in Ruda rie delajo modro, ua zahajajo na jezero po razgrajajoče fakine in Štrosngrobnhajlar-5c, Sreča vaša, da nas ni bilo še u Žihpolj v nedeljo, sicer bi bila marsikatera buča mehka! Govorih smo jasno, iaio upamo, da ste razumeli kotmirški fantje. Slovenji iirudec, V Slovenjem Gradcu je prevzela od g. Oseta gostilno ,, Balkan" gdč justka Bračun. Imenovana jt bila dosedaj več let v znani gostilni „Branibor" v Celju. Ker je gostilničarka jako dobra kuharica ter bo imela vedno sveže pivo in prvovrstna stara in nova vina in sobe za tujce, to narodno gostilno vsakomur toplo priporočamo. Na binkoštni pondeljek 24. maja t. I. VSi iiii Koroški dan e i.', u o Iv fx SPORED: 1. 9. uri slovesna «naša v trnski cerkvi. '2. Pu maši javen shod na trgu, bj«r guvuii več govornikov. Med govori godbi ia nastop moškega i" "»e-šanega pevskega sltoft. i- Ob 14. uri (2. uri pop,) v prostorih hotela ,,Gregorjev dom" veselica. 1. Od llk-18. ure (4.—ti. ure pop.) vrtni koncert, ribji lov in Šaljiv« pošta. 5. Ou 18. uri naprej v „Sokolskl dvorani" pies. Vstopnina k plesu 5 K, k veselici 2 K. Vabite se, da se udeležite v velikem številu tega važnega shoda. Via!: iz Sin če vasi v Železno Kaplo bo počakal ta dan na zvezo z mariborskim vlakom ob 9. uri 20 minut. Pripravljalni odbor. Veliki cerkvenim ljudski shod se bo vršil na binkoštni porideljek, dne 24. maja pri PëT Marijini božji poti v Dolini. Na predvečer šmarnice. Zjutraj se začnejo sv. maše ob Šestih. Slovesna služba božja bo ob mih (Če bo vreme lepo, pod milim bom) v spomin 1UC letnice vrnitve pape/a Pija VII. iz pregnanstva. pol os-ne- Nuto jr Zastopane naj bodo vse organizacije in druitva v kar največjem številu. Pridejo priznani govorniki in govornice. Ob dveh pop. šalOigra „Pri gospodi". Nato kratek govor. Sledi krasna igra „Dve materi", h kateri so posebno povabljene vse Marijine družbenlce. V odmorih petje narodnih in..umetnih pesmi. Po končani slovesnosti šmarnice. Vsi, ki ste na ta dan tako radi romali v --upamo še vedno — naše narodno svetišče v Gospo Sveto in vam je letos še zabra-njeno, pridite k Mariji, pomočnici kristjanov, da nas skoraj reši nemškega trinoga. Povejmo svetu, da imamo dve materi : nebeško Marijo in zemeljsko Jugoslavijo. Vsi na noge ta dan in na veselo svidenje v Dolini! Ure se računijo po starem času. V slučaju slabega vremena bo ljudski shod ob pol desetih v obširnih prostorih grada v Grabštauju »n tudi igri se bosta uprizorili tam. Dekleta, pridite v narodnih nošah ! V nedeljo, dne (j. junija 1920. se bo vršila v Žrelcu, tik pred Celovcem ruanifestacijska veselica L govori, igro, peljem srečolovom, kegljanjem na dobitke, kater0 priredi Krajevni odbor Narodnega sveta za Zrélec s sodelovanjem tuk. ženskega društva. Svira vojaška godba! Sodeloval;! bosta tudi „Glasbena matica" i 1 Maribora, in ,.Sokol" iz Borovelj; govorili bodo naii najuglednejši govorniki, pelo bo več pevskih društev. Udeležite se naše in .1 j 1 sta« i j e p o I n o š t e v'i 111 u ! Pokažimo ua*.im iia-.piotuikoiii, da nismo osamljeni' Soudeležbo je do sedaj prijavila že večina nai. duih m ki'ltumili diušfev ter koiporacij eek- Slovenije, tako da bo ia veselica velika manfestaclja vsega slovenskega naroda Krajevni odbori naj javijo kar najpieje (najkasneje pa do 20. majnika) število udeležencev, da za more veselični odbor predpriprave v zadostnem obsegu izvršiti.' Vozni red posebnih vlakov o vseh strani ter podroben sjiored slavnosti se bo pravočasno objavil in razglasil. Častne udeležbe pričakuje: Krajevni odbor, Naiodnega sveta za Žrelec na Koroškem Mala Pesmarica je dosedaj objavila sledeče /moške zbuie in čveierespeve: I D. Jenko: Švo čuiiš, 2. I pi Zaje: Zrinjsko Frankopanka, 3 A. Hajdrih: Slabo sveča je brlela, 4. Pod oknom, 5. V sladkih sanjah, 6. Jadransko morje. Izdaja drugih priljubljenih moških zborov sledi. Pevska društva in pevci naj pridno segajo po okusni in ceni izdaji. En izvod stane le l K, ll izvodov 10 K. Dobiva se Mala Pesmarica v Zvezni Knjigarni, Marijin trg, Ljubljana,___ (fr -i r- Naznanilo. jugoslovanska brivnica . kovtu se je preselila v hišo & hranilnice na Mestnem trgu. Za obilen obisk v Veli-Mestne priporoča j. Pire, narodni brivec m u 4> m ' ŠI Tvrdka Mader, Pliberk naznanja p. n. občinstvu, da je h prvim majnikoin začela zopet izvrševati svoje ter se priporoča z urnim fn obstojnim clelt Pozor! Kmetje! 'Pozoi Najvišjo ceno za ovčjo volno, oprano in neoprano, plačuje edino-le J. Oswald, V el i ko ve c, kavarna Spari. Prepričajte se! Proda se upravnjStvo. Zlata ura (l8 karatov) in zlai prstan z rubinom. Na lov pove • k o £ h ti % s u M a H iti les (smrekov, jelkov, borov, macesnov, bukov) Tesan les (smrekov, jelkov, borov) Okrogel les (smreka, jelka, bor, meceseri) Bukov les (hlode od 25 crn debelosti naprej) Drva (trda in mehka) Stoječi ks v go/du Smrekovo skorjo ÜT kupi ^m v ^ ti k o 1111 i i > ž i i i O „1> RAVAéfc ii'govstittt tniiidUMlrljsiU a tij u^ii« UK. O. K. xr IVI A K» IBO WM. r r1 h* t! e i\ i i p g % n » w 0 n