Slev. 233.
Posamezna Številka stane 1 Din.
V Milani, f nedelu) fine a Mira 1922.
leto L
1 ** Naročnina -i" ~
za državo SHS: b) po pošti mesečno Din 12 b; dostavljeno bh dom
mesečno ...... „ tO
za Inozemstvo:
tMss&to ».«»... Dls 20
iSZ Sobotna izdaja: s
t Jugoslaviji.....Dis 16
v inojtjnn tvu.....„35
see Csm inaeratom: ms
ftnostolpaa petltaa vrsta mM oglasi po Din. t'— ia Ml t M, veliki oglati m« 4« mm vir, ttne p« Dim. i'—, poštam ttfcr
po Wb. s'—.
Pri vodjem nsroilki
tcbaja vsak dan Imtmfi nettedeljka ia teevs p« prts> nikn ob u, wrl zjntrai.
D9* Uredništvo Js v Kopitarjevi nllot itev. 6/II1. Rokopisi se a« vrsčajo; lelrsoklrsna pisma se ne sprejemajo. Uredn. telet. štv. SO, opravo, štv. 328.
Političen iist za slovenski narod.
Oprava je v Kopitarjevi rt. 6. — Kafcm poktse hran, ljubljanske št. 850 sa narodni so ta st, UH m oglase, sagreb 30.011, sarajev. 7583, praško ln dosa). 2-4.7S7
Verski fanatizem.
Vsi resnični kulturni velikani so spoštovali versko prepričanje drugih ljudi, ponajveč so bili pa sami globoko verni. V vrsti največjih kapacitet na znanstvenem polju zadnjih stoletij nahajamo može, katerih znanstvena dela so pač svetovno znana in priznana, ni pa znano, da so bili naravnost otroško pobožni. Le duševni in kulturni pritlikavci, ki uživalo sad njihovega zuanstva, so fanatični sovražniki vsakega verskega prepričanja. Slovečega dobrotnika človeštva Pasteurja je vprašal nekoč eden izmed njegovih učencev, kako more biti tako veren, ker je vendar tak znanstvenik in mislec. Pasteur je odgovoru: »Kavno zato, ker sem toliko mislil in bc bavil z znanostjo, sem ostsl veren kakor kak Bretonec. In če bi bil še več mi-Blil in se intenzivno bavil z znanostjo, bi bii veren kakor kakšna Bretonka.«
Tako so mislili znanstveniki in kulturni ljudje. Tista oblizana civilizacija, ki ima samo zunanji videz kulture in jo pri nas tako cesto sreeavpmo v votli bahavosti >naprednjaštva«, je pa verskemu čustvovanju nasprotna, je omalovažuje in se na-daleč vidno odraža v kulturnem »špisbur-garstvu«. Kdor ima svoje versko prepričanje in ni taka šlapa, da bi se ga sramoval, velja za to vrsto napolcivilizirancev kot verski fanatik. Ne pretiravamo. Evo dokaza:
V nedeljo 15. t. m. je župni urad v Št. Vidu nad Ljubljano podal sledečo izjavo in raz prižnico:
Dne 7. oktobra lanskega leta je bil v Drav\jrih pogreb, katerega so se udeležili hidi člani društva Sokol. Člani imenovanega društva, ki so šli ob rakvi in so bili v kroju, so pa nastopili tako, da so navzoči duhovniki in verniki opravičeno smatrali, da tak nastop žali in moti verski čut katoliškega kristjana. Imenovani člani društva Sokol so namreč šli pokriti v cerkev in so ostali pokriti med pogrebnim obredom, ko so duhovniki odpevali in molili molitve za dušo pokojnika. O tem nastopu članov društva Sokol je župnik takoj poročal na ško-fijski ordinariat in po tukajšnjem dekanijskem uradu z vlogo dne 11. okt. 1. 1. ravno tam vprašal, ali se smejo člani društva Sokol v cerkvi pri bogoslužnih opravilih tako obnašati, in če se smejo, od kedaj in od katere cerkvene oblasti imajo to dovoljenje.
Na to vlogo tukajšnjega dekanijskega nrada je škof. ordinariat z dopisom z 28. dec. 1921 št. 4867 odgovoril dobesedno: »Glede pritožbe, da je šišen. Sokol ostal v cerkvi pokrit, se je opozorilo načelstvo Ju-gosl. sokolskega saveza, ki je odgovorilo z dnem 16. dec. 1921 št. 1666, da je že po predpisih o javnih nastopih Sokola a pri-ori izkljnčen tak nastop, da pa so se o teh določbah ponovno opozorila sokolska društva.«
Tukajšnji župnijski in dekanijski urad je ta odgovor vzel na znanje, ker se je nadejal, da so člani po deželi glede javnih nastopov z njih glavnim odborom — Ju-gosl. sokolskim savezom — istega mišljenja in to tembolj, ker je slednji no svoji lastni zgorni navedeni izjavi povodom zgoraj omenjenega slučaja o zadevnih določbah ponovno opozoril vsa sokolska društva.
Člani šentviškega Sokola pa se teh določb kljub »ponovni opozoritvk niso držali, marveč pri cerkvenem pogrebu pretekli ponedeljek nastopali Lako, da je župnik primoran in dolžan zoper tak nastop javno najodločneje ugovarjati. Pretekli ponedeljek dopoldne je bil pogreb ponesrečenega draveljskega fanta Alojzija Arhar. Cerkvenega pogreba so se udeležili tudi člani šentviškega Sokola; člani, ki so stali oziroma šli ob rakvi, so ostali pokriti med obrednimi molitvami, ki jih duhovščina opravi pri blagoslovljenju rakve v hiši; šli so pokriti » cerkev; pri obrednih molitvah za dušo pokojnika in pri odpevanju molitve »Libe-fa« sta se dva odkrila na izrecen poziv cer-kvenikov, dva sta kljub pozivu ostala pokrita; vsi zopet so ostali pokriti na pokopališču ob grobu tudi med tem, ko so se molile poslednje obredne molitve za pokojnega. Po pogrebu je župnik zvedel, da ti sokoli oh rakvi stali pokriti tudi vso
mašo m celo tudi pri najsvetejšem delu sv. maše, pri povzdigovanju.
Da v prihodnje v tem pogledu ne bo nobenega nerazporazumljenja in da katoliški verniki naše starodavne šentviške župnije ne bomo v strahu, da so ne bi naši katoliški bogoslužni obredi pri pogrebih na katerikoli način poniževali, zato blagovolite vsi katoliški šentviški župljani sprejeti sledečo izjavo v vednost in ravnanje: 1. kadar bo odslej umrl kak član ali članica društva Sokol, naj njegovi domači nikar več ne hodijo prosit oziroma naročat slovesnega cerkvenega pogreba in naj ne prosijo katoliške duhovščine, da bi ista mrliča od doma ali od določenega prostora spremljala v slovesnem sprevodu. — 2. Pri pogrebih, kjer bodo člani Sokola nastopali tako, kakor so to storili pretekli ponedeljek, katoliška duhovščina ne more sodelovati in cerkvenih obredov vršiti. — 3. Katerokoli društvo misli pri katoliških cerkvenih slovesnostih ali opravilih katoliških verskih obredov po svojih članih nastopati drugače, nego je bila pri nas, katoliških kristjanih dosedaj navada in drugače, nego se sklada z verskim čutom katoliških vernikov, naj se izkaže s tozadevnim dovoljenjem višje cerkvene oblasti; v nasprotnem slučaju katoliški duhovnik bogoslužnih opravil ne bo vršil.«
Ljudstvo se je nad ponašanjem ;Sokola« spotikalo in je smatralo opisani nastop »Sokola« za izzivanje in hoteno žalitev verskega čustvovanja. Iz izjave načel-stva sokolskega saveza jo tudi razvidno, da so Sokoli nastopali proti predpisom svoje organizacije in proti izrecnim navodilom načelstva. Župni urad je bil primoran, da je na tak način branil versko čustvovanje vernikov, ko je druga sredstva izrabil.
Toda kaj se zgodi?
»Slov. Narod« z dne 20. t. m. je v skrajno neokusnem dopisu odobril postopanje »Sokola«, napadel dekana Zabreta in označil izjavo župnega urada z besedami: »Verski fanatizem, ki meji na blaznost.«
Ne bomo povpraševali, kakšne disciplinarne predpise da ima Jugoslovanski sokolski savez in ali bo njegovo načelstvo napram trdovratnim kršiteljem statutov izvajalo posledice, ker vemo, da bi bilo tako vprašanje brezuspešno, vprašamo pa samo, ali se naša gornja trditev nc potrjuje s tem kričečim slučajem v vsej celoti?
»Sokolstvoc. se po svojih tendencah čimdalje bolj odmiče od svojih prvotnih ciljev in se prelevlja v avantgardo protiver-skih bojevnikov. S svojimi nastopi pri pogrebih — v Št. Vidu ni bil prvi slučaj — sistematično izziva in išče gradiva, s katerim bi se dalo operirati pri svobodomiselnih zakonodajcih za krepak sunek — proti Cerkvi. Morda bomo že v najkrajšem času o tem kaj slišali in vsakdo bo potem vedel, kje da se nahajajo globlji viri za kulturncbojno razpoloženje v naši državi v času, ko najbolj potrebuje mirnega razvoja in notranje konsolidacije, ko so itak že politične in strankarske strasti presegle višek dopustneg" boja.
Prad novimi voHtva^l na
London, 22. okt. (Izv.) Reuter j>oroča: I/ord Curzon bo v novi vladi obdržal zunanji portfelj, lord Derby bo pa prevzel kolonije ali pa vojsko.
London. 22. okt. (Izv.) Oficiozni krogi konservativne stranke izjavljajo, da je v interesu države, da se volita nova parlamenta. Če bo v ponedeljek Bonar Law izvoljen za voditelja konservativne stranke, bo takoj sestavil novo vlado in ji nato predlagal razpust obeh parlamentov. \-toklamacija za volitev novih zbornic bi izšla 30. oktobra, kandidati bi se določili do 8. novembra in 18. novembra bi bile volitve.
MEDNARODNA ŽELEZNIŠKA UNIJA Pariz. 22. okt. (Izv.) Mednarodna železniška konferenca je danes končala svojo delo. Ustanovila se je mednarodna železniška unija, čije naloga bo, da prouči in obnovi železniški promet
OemSsija vlafle po Rumajiovskih slavnostni.
POGOJ ZA DAVIDOVIčEV POPUST -- ODSTOP VLADE. - MIŠI JENJE KRONfi.
Belgrad, 21. okt. (Izv.) Po včerajšnji [ seji narodne skupščine se ne more več govoriti o edinstveni demokratski stranki. Čeprav se demokratski klub formalno še ni razcepil na dva dela, vendar ne predstavlja več ene celote. Zanimivo je, kako je Davi-dovičeva skupina včeraj popustila v vprašanju glasovanja in predsednika skupščine. Kakor smo že sporočili, so demokratski poslanci dobili proste roke za volitev, a Davi-dovičeva skupina je zahtevala, da mora vlada podpisati protokol, da bo predala ostavko takoj po kumanovski proslavi. Iz tega je razvidno, da Pašič in Pribičevie nista bila za ostavko niti po kumanovski proslavi. Rezultat glasovanja dokazuje, da je v demokratskem klubu močna večina za g. Davidoviča. Po vsej priliki je od 65 navzočih demokratskih poslancev glasovalo 40 za dr. Ribarja. To število je prekosilo vsako pričakovanje, ker je bil teror od strani Pribičeviča zelo hud in so za dr. Ribarja glasovali samo izraziti intelektualci. Ostalih 25 poslancev je še vedno kolebalo, pa so tudi to pot potegnili s Pribičevičem, ki jim je obetal razna korita. Če bo svojo obljubo držal, je seveda drugo vprašanje.
Belgrad. 21. okt. (Izv.) Glasom protokola, ki so ga vladne stranke podpisale, bi
moral Nikola Pašič takoj po kumanovski proslavi predati ostavko. Politični krogi pa sumijo, da Pašič ne bo držal besede, čeprav; je podpisal protokol. Dvorni krogi in kama-ril« so odločno proti Pašiču in Pribičevi^n, zato se ta dva držita skupaj, ker bi v slučaju demisije nič ne pomenila in ne bi se vzdržala na krmilu. Sploh se je ta borba zadnji ča« vodila od strani radikalov in Pribičeviča samo zato, da obdrže oblast. Vaš dopisnik s« je razgovarjal z zelo uglednim radikalnim voditeljem in ga vprašal, zakaj radikali nisoi hoteli pretrgati s Pribičevičem in zakaj so izvolili zaupniku grofa Tisze dr. Lukiniča. Odgovoril mu je: »Mi nočemo postati državljani druge vrste.« Medtem bi se pa krona tudi po demisiji sami nahajala v precej neprijetnem položaju. Čeprav mora krona * prvi vrsti računati z voljo ljudstva, ki je odločno proti sedanjemu režimu, vendar je treba na drugi strani računati s številčnim rezultatom, ki je znan. Vsi politični krogi so mnenja, da bo krona to pot računala samo z voljo naroda, ker bi v nasprotnem slučaju tudi zanjo nastopile nedogledne posledice. Po vsem tem je jasno, da bo po demisiji sedanje vlade dobil mandat Sto-nn Pro-tič ali Davidovič.
PORAZEN POLOŽAJ DEMOKRATOV.
Belgrad, 21. okt. (Izv.) 0 notranjem razpoloženju v demokrtaski stranki daje značilno siiko izjava demokratskega posl. Angjelinoviča, ki jo je objavil v »Novostilu : Pri včerajšnji voli hi predsednika skupščine je bila demokratska stranka poražena. Dejstvo jc, da sa stranka ni mogla sama sporazumeti glede 06ebe predsednika; padec dr. Ribarja dovolj jasno kaže, kak je položaj v demokratski stranki. Izvolitev dr. Lukiniča za predsednika skupščine, ki j 3 bil izvoljen z radikalnimi glasovi; dokazuje, da igra demokratska stranka v koaliciji podrejeno vlogo. S tem je nehala biti ravno-praven činitelj v koaliciji. Naša pozicija se
skoro ne razlikuje več mnogo od pozicij«; samostojnih kmetov in Maglajičovih muslimanov. Trenutno sc nc da nič pomagati Pred nami je kongres stranke, ki naj razčisti položaj in poda prnvec strankine politike. Pred kumauovJio svečanostjo je nastala ta kriza ln klub bi bil moral ob tej priliki razčistiti vprašanje koalicije. Včerajšnje glasovanje pa je to razčiščen je zavleklo za dolgo časa in s tem tudi razčiščenje razmer na Hrvatskem. Z včerajšnjim glasovanjem je bila vržena rokavica ogromni večin! Hrvatov, ki v dr. Lukiniču vidijo glavnega krivca sedanjega nesoglasja.
KLAVRNA VLOGA ZKMIJ0RADN1K0V.
Belgrad, 21. okt (Izv.) Najbolj klavrno vlogo so pri včerajšnjem glasovanju za predsednika skupščine igrali zemljoradni-ki. Kakor se je že poročalo, je bil predvčerajšnjim na sestanku opozicijo sklenjen sporazum vseh opozicijskih strank, da bodo pri volitvi predsednika nastopale enotno. Vsled tega sklepa opozicije je postal položaj za vlado zelo resen in nevaren. Vsi politični krogi so bili prepričani, da bosta propadla Pašič in Pribičevie, ki s svojim režimom škodujeta državi. Sklep opozicije je tedaj ustvaril najbolje razpoloženje, ne le v političnih krogih, marveč tudi med prebivalstvom, ki noče več prenašati režima žandarjev in batiuašev.
Ko so se pa posamezni klubi sestali
na svoja posvetovanja, se je naenkrat za-čulo, da je zemljoradniški klub sklenil, da bo glasoval za svojega lastnega kandidata. Ni šlo samo za onih 10 glasov, ki sp jih oddali zemljoradniki, pač pa je sklep zemljoradniškega kluba slabo deloval na ves položaj. Radikalni klub, ki je v svojem odpora proti dr. Ribarju že popuščal, je začel sedaj še odločneje nastopati proti izvolitvi dr. Ribarja. S tem je zemljoradniški klub pokazal, da mu je na tem, da se obdrži sedanji režim magari samo za 2—3 dni, kolikor jih je še do demisije. Zemljoradniki so s tem pokazali, da so velesrb-ska stranka in da so doslej le varali javnost, najsitudi so proti Pašiču in Pribičo-viču nastopali
Volitev podpredsednikov in tajnikov v skupščini.
Belir >,d, 21. okt. (Izv.) Seja narodne skupščine se je začela danes šele ob pol 12 mesto ob 9 ter je trajala do pol dveh. Da se ni mogla prej začeti, je krivo to, k?r se vladne stranke niso mogle zediniti v vprašanju svojih kandidatov za podpredsedniška in tHniška mesta. Ko se je prikazal v dvorani novi predsednik dr. Edo L u k i r i č, ga je opozicija spre jela z burnimi klici: »Eljen Tiszal Eljen Magyar bn-I ratom!«
Vladni kandidati za podpredsednika so bili: Milorad VujiČic (rad.) in dr. Karamelimedovič (musliman). Za tajnike so kandidirali od vladne strani: Vojislav Jan i c (rad.), Rajer (samost.), Vukosavljevic (dem.), .Milora-dovič (Beninova skup.). Opozicija je kandidirala za podpredsednika Sušni -k a (Jug. klub) in Vojo L a z i č a (zemljo-radnik.). Za tajnike je kandidirala opozicija Vlad. P u š e n j a k a (Jug. ki.), D e r -ž i č a (NSS), Jeremiča in Alijo A1 i č a (Spahova skupina).
Oddanih je bilo 210 glasov. Dobili so Vujičič 135, djf. Karamehuedovič 130 gla-
sov, Sušni k 58, Lazič 48 glasov, 13 glasov, je bilo razcepljenih, 6 pa praznih. Daljo so dobili za tajnike: .Janič 129, Rajer 138, Vukosavljevic 142, Miloradovič 140 glasov.
Nato se je seja zkaljučila. Nova seja bo 6. novembra a dnevnim redom: Izvolitev finančnega odbora.
Značilno pa je, da se je na vladni listi za tajnika nahajal tudi Miloradovič iz znane Beninove skupine, zemljoradniških Uskokov. Beninovo ime je znano izza afere o jx>dkupovanju poslancev za glasovanje za ustavo. Še zanimivejše pa je, da se teh 6 zemljoradniških uskokov, ki imajo svoj klub, ni moglo zediniti za svojega kandidata. Tik pred sejo se vedno niso bili složni, nakar so jim radikali diktirali njihovega kandidata. Vsled tega diKtata pa je ostalih 5 Beninovcov bilo raziarjenib ter niso hoteli glasovati za svojega tovariša. Tudi zemljoradniki niso hoteli glasovati za svojega kandidata Laziča, ki je bil na opozicijski listi, marveč so svoje glasove oft dnli Moskovljeviču.
ZNAK RAZPOLOŽENJA.
Belgrad, 21. okt. (Tzv.) V tukajšnjih političnih krogih se je raznesla vest, da demokratski ministor Rafajlovič podu ostavko, ker noče vr?. sedeti skuhaj s Pa^ičem in Pribičevidoja.
SEJA ZAKONODAJNEGA ODBORA.
Belgrad, 21. (Izvirno). Danes se je vršila seja zakonodajnega odbora. Na dnevnem redu je bila volitev predsedstva. Izvoljeno je bilo staro predsedstva Po tem važnem delu se je seja zaključila in se naznanila nova seja 1. novembra.
SEKCIJA ZA OBČINSKI VOLIVNI RED V BOSNI.
Belgrad, 21. okt (Izv.) Sekcija zakonodajnega odbora za proučevanje zakonskega načrta občinskega volivnega reda za Bosno in Hercegovino je obdelala danes 8 poglavja. Skleujeno je, da naj ima aktivno volivno pravico vsak molki driav-ljan, ki je dovršil 21. leto starosti ter biva 1 leto v občini. Pasivno volivno pravico pa Ima, kdor je 24 let star ter prebiva v občini 2 leti.
URADNIŠKI ZAKON.
Belgrad, 21. okt. (Izv.) Danes je imela trvojo sejo sekcija za uradniški zakon. Na seji je bilo sprejeto več členov s pfehod-nbni določbami.
KRALJEVO SOŽALJE DR. RIBARJU.
Belgrad, 21. okt ^lzv.) Kralj Aleksander je poslal dr. Ribarju lastnoročno so-žalno pismo ob smrti njegove matere.
Impozanten katoliški shod v Gradcu.
Gradec, 21. okt (Izv.) Jutri te bo vršil po daljšem presledku v Gradcu tretji štajerski katoliški shod. Udeležencev je prijavlja aili okoli 100.000 iz Štajerske in drugih avstrijskih dežel. Danes se je v Stefanijaki dvorani vršilo slovesno zborovanje kot uvod katoliškega shoda,
4000 Čehov izgnanih iz Romunije.
Praga, 21. okt (Izv.) Češkoslovaški poslanik v Bukareštu je pri romunski vladi interveniral radi izgona 4000 češkoslovaških državljanov iz Romunije. Vlada mu je odgovorila, da gre pri tem najbrže za napako podrejenih oblasti in je obljubila, da bo izvršila najstrožjo preiskavo.
ČEŠKO ZASTOPSTVO NA KUMAN0VEM.
•
Praga, 21. okt (Izv.) V imenu češkoslovaškega ministra za narodno brainbo se bo udeležil proslave na Kuinanovem general Ceček in ministrov adjutant kapetan Kvapil.
PLAČE ČEŠKIH DRŽ. URADNIKOV.
Praga, 21. okt. (Izv.) Državnemu uredništvu se bodo zvišale temeljne plače za 75%, draginjske doklade pa znižale na 25%. Od plač se bo uradništvu odtegnilo 8% za pokojninski fond in pa osebni dohodninski davek. Na ta način bodo dosedanji dohodki državnih uradnikov znižani za 12%. Ta naredba stopi v veljavo 1. aprila 1923.
POVRATEK DR. BENEŠA.
Dnnaj, 21. okt. (Izv.) Na povratku iz Benetk se je peljal danes skozi Dunaj češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš.
Mažari nepoboljšljivi.
Budimpešta, 22. okt. (Izv.) Na včeraj-5nji seji narodne skupščine je poslanec Szilagi v svojem govoru izjavil, da so sedanje meje Mažarske nevzdržljive in da bo treba za spremembo istih poseči po vsakem sredstvu.
Mir v Albaniji.
Tirana, 17. okt. Uradni list objavlja: Nekateri listi, posebno italijanski, pa tudi jugoslovnaski, pišejo da je v Albaniji revolucija in da se čete bore proti ljudstvu. Nasproti albanskemu prebivalstvu teh vesti ni treba zavračati, ker kdor živi v deželi, vidi sam, da je med nami mir in red. Toda 8 pogledom na zunanji svet je pa treba popravka. Kajti te vesti zelo škodijo naši trgovini in industriji Zato je naša dolžnost, da proti tem neresničnim vestem odločno protestiramo. Mi hočemo tudi v bodoče skrbno gojiti red in mir v deželi kot temelj narodne neodvisnosti in svobode.
FRANCOSKI NAČRT REPARACIJSKI KOMISIJI. Pariz, 22. okt. (Izv.) Francoski delegat Barthou je včeraj Izročil reparacijski komisiji francoski memorandum. Reparacijska komisija je na današnji seji pričela proučevati francoski načrt Posvetovanje se bo nadaljevalo v ponedeljek.
ZASTOPNIKI TUJE INDUSTRIJE V MOSKVI.
Moskva, 21. oktobra. (Izv.) Včeraj so do-31i semkaj zastopniki nemške, švedske In češke težke industrije.
MEZDNI BOJ URADNIKOV A. 0. BANKli Dunaj, 21. okt (Izv.) Med uredništvom Avstroogrske banke in upravnim svetom se že dalj časa vrše pogajanja za ureditev plač. Ako upravni svet v najkrajšem času ne ugodi, bodo uradniki pričeli stavkati.
4 »Socializem, rodoljubi In upravni svetniki.« S pomočjo narodnih socialcev, ki oznanjajo slovenski »socializem« se je starim »rodoljubom? posrečilo, da do volitev postanejo zopet predmet zanimanja. Rodoljubarstvo je izginilo izmed slovenskega ljudstva že pred 30 leti, narodni bo-cialci pa nam ga zopet poklanjajo. V včerajšnjem oklicu, ki so ga podpisali staro-demokrati, imenovani »rodoljubi«, ter narodni soclalcl, govore o naprednosti, hrvaškem vprašanju in celo o nedeljivosti Slovenije. Svojo eksistenco pa opravičujejo s tem, da je »spoznanje (malo pozno) potrebe rodilo sporazum naprednih politič-niki onih narodnih in naprednih idc" ki rodoljubov.« Te napredne skupine so: na-rodno-Bocialistična stranka ter »somišljeniki onih narodnih in aprednih idej, ki jim je že pol stoletja neutnidljiv glasnik Slov. Narod!« Resnično, vam povemo, da to rodoljubarstvo spada res še v blažene Tomanove čase, ko so doktorski titel, lepa brada in zlati naočniki bili fetiš, pred katerim je smelo ljudstvo v znamenju naroda In napredka seveda padati na kolena. Takrat še ni bilo socialnega vprašanja, čeprav so že tedaj v znamenju narodne ideje po deželi odirali kmetsko ljudstva Danes pa v času socialnega vprašanja stopajo na plan razni upravni svetniki ter se v znamenju naprednosti in narodnosti vežejo z narodnimi in naprednimi »socialisti«. Dober del »Narodovih« rodoljubov, ki nar. socialcem v oklicu delajo družbo, naporno in v potu svojega obraza deluje v različnih upravnih svetih velikih podjetij. In zato je taka narodna naprednost, četudi že nad pol stoletja stara, vedno dobra in prijetna, posebno, če jo drže pokonci narodni in napredni ^socialisti«.
-f Oho, kaj pa to pomeni? »Narodovi« starini v družbi narodnih socialcev se v svojem proglasu izrekajo za »staro sloven-
sko načelnost In poštenost.« To je zelo lepa beseda. Mi staro liberalce sicer že precej poznamo, vendar človeku dobro de, ko tudi od te strani sliši tako lepe besede. Ampak današnje »Jutro« prinaša neko izjavo, katero bodo gospodje starini — »Jutro« jih nazivlje frakarje — morali vendar le pojasniti. Gre za nakup znanih Kokoschineggovih hiš v Mariboru. »Slov. Narod« je po našem poročilu iz Belgrada spravil v zvezo g temi hišami dr. Žerjava. In na dotlčno »Narodovo« notico odgovarja »Jutro« ter pravi sledeče: »Da bo pa zadeva Kokoschineggovih hiš še bolj pojasnjena, povemo, da je zanje posredovala ne. ka oseba iz Ljubljane, in sicer gospod, ki pripada aktivnim članom Ijnbljanske frakarije. Menda bo ta konstatacija zadostovala in ne bo treba o tej aferi še podrobneje pisati. Baš iz tega pa se vidi, kako neiskrena je politika dr. Triller-Ravni-harjeve grupe, kateri je postala železna srajca navada, da grehe, storjene v njenih vrstah, odriva na druge. Potrpežljivost je sicer lepa lastnost, a povedati moramo, da nas bo kmalu minula.« če je na tem »Jutrovem« namigavanju kaj resnice, morajo starini to razčistiti, sicer se ne smejo sklicevati na »staroslovensko poštenost.«
-f- Shod SLS na Dobrovi se je vršil preteklo nedeljo. Poročal je poslanec B r o-d a r. Nad 150 mož je pazljivo sledilo njegovim izvajanjem ter soglasno Izreklo zaupnico Jugoslovanskemu klubu za njegovo delovanje.
-f Kdo je to? Kraj dej«m]a: pisarna na Bleiweisovi cesti. Ali pa pisarna v Belgradu. Ali pa kje drugod. Glavno je pisarna, saj so si vse več ali manj enake. V pisarni velika miza, težko obložena z debelimi, zaprašenimi akti. Pred mizo stol, na stolu pa mož. Bolj suh in prepaden mož. Mož zasede svoj prestol rano zjutraj in potem začne pisati. On piše, nvek piše, vazda piše, vedno piše, neprestano piše. Ura je deset, a mož piše. Bije poldan, a mož piše. Že štiri je, a mož piše. Je sedem in osem, mož še vedno piše. Piše neumorno, neutrudno. Akt za aktom drči skozi njegove roke. Tako živi revež dan na dan, od nikogar pripoznan, od mnogih še zaničevan. Kdo je ta mož, tako vnet za blagor aktov na aktih zgrajene domovine? Rekli boste, da je to kakšen diurnist ali skromen in tih šribar, kakor so rekli včasih, ki žrtvuje svoje zdravje in svojo dušo in telo za bedno pohvalo svojega pisarniškega šefa. Kakšna zmota! Čitajte le včerajšnje »Jutro« in videli boste, da je ta odlični mož naš dični dr. Žerjav, vzor državne pridnosti. Po mnenju onih pa, ki ne istovetijo pridnosti s političnim talentom, tudi vzor državniške nesposobnosti. Iz-vzemši seveda, če smatra kdo za »državniško« sposobnost »podrepaštvo« pod Pribičevičev rep.
4- Vlada odklanja razgovor s Stamboli jskim. Bolgarski ministrski predsednik Stambolijski se je na svojem potu iz Prage hotel ustaviti v Belgradu in je zaprosil našo vlado za razgovor. Vlada je njegovo ponudbo odklonila z motivacijo, da je vlada v krizi. Ta čin naše vlade je nov dokaz njene diplomatske nezrelosti. V času orientske krize bi bilo dvakrat koristno in potrebno, da se vlada razgovori z Bolgarijo o tem predmetu. Škodilo vsaj gotovo ne bi. S takim odbijanjem se Bolgarija naravnost sili v neslovanski tabor in se ne ublažujejo na-sprotstva izza svetovne vojne, ki jih mora biti vendar enkrat konec.
4 Odmevi LIoyd Georgeovega odstopa. Italijanski in francoski listi so polni zadoščenja nad odstopom Lloyd Georgea. V
ostalem priznavajo njegove zasluge za ei>
tento.
-f čičerlnove izjave. Rnskulta poroči iz Rige: Moskovski brezžični brzojav javJ Ija, da je imel čičerin pred časnikarji v« lik govor o svojih izkustvih v inozemstvu Rekel je, da so po njegovem mnenju v« dosedanje evropske konference zgolj epi zode v medsebojni gospodarski borbi me< Francijo in Anglijo. V Nemčiji se čuti ne dvomno želja po čim tesnejših stikih s ru skim gospodarskim življenjem. Glavni pro izvod Rusije je petrolej, ki ga hoče Rusiji na vsak način braniti pred zahtevami Ev rope. Največja ovira bodoči sovjetski poli tiki je v stališču nasproti sovjetom delav skih razredov v Evropi, ki ga mora ozna čiti kot odločno negativno.
j- Razpnst kočevske skupine Nemške ga Knltnrbunda. V novosadskem »Deu tsches Volksbiattu« razpravlja dr. Georj Grassl, tajnik Švabsko-nemskega Kultur bunda, o razpustu kočevske krajevne skupine te organizacije. Pobija razloge za ras pust ki jih navaja razpustni odlok, kol presplošne in samovoljne, a to je demon stracijski nastop v govorih in klicih, okra sitvi s hrastovim listjem, v nemških bar vah sestavljenem cvetju itd. Grassl pravi da Nemci upajo, da v tej stvari še ni izreče na zadnja beseda in da bo Kulturbund ori svoje strani na vsak način uporabil vsa zakonita sredstva, da se kočevska skupi na upostavi.
-4 Narodni svet italijanske ljudski stranke zboruje te dni v Riuiu. Predseduj« De Gasperi, a navzoča sta med dragimi don Sturzo in posl. Cavazzoni. Sklenili so da izdajo na vse svoie senatorje, poslan« in organizacije oklic, v katerem bodo ngo tovili strankina načela In pojasnili njen* dela Kakor se zagotavlja, bo zmagalo stališče, da mora biti stranka brezpogojni stranka centra in se ne sme nagibati ne u desno, ne na levo. Ljudska stranka J« spričo razburkanega položaja ▼ deželi proti takojšnjim volitvam. Nasprotuje tudi temu, da bi se fašisti udeležili vlade, do kler ne odloži orožja.
Dnevne novice; /
. a
— Umrl je včeraj ob 11, ari dopoldni v Št. Vidu nad Ljubljano g. Blaž Zabret tovarnar v Britofu pri Kranju. V težki skoro triletni bolezni se je radi izpremem« be prepeljal za nekaj časa k svojemu bratu dekanu v Št. Vid, kjer pa ga je dohitela smrt. Pokojnik je bil skozi celo vojne župan predoseljske občine. Težke skrbi ii razburljivi županski posli med vojno sc popolnoma izpodkopali že itak gibi* zdravje. Pokojnik je bil zelo podjetneg* duha. Kot oseba je bil Izred&O blagega značaja in globoko veren mož. Naj počivi v miru blaga duša, njegovi soprogi, otro-čičem in materi pa naše iskreno sožalja
Rado Legvart t- Sinoči ob 9. je dospela v Ljubljano brzojavka, da je umrl v Zttriehn v Canton sanatoriju ob 12. opoldne g. Rado Legvart, predsednik Slovenske banke, vsled kapi, kot posledice dolgotrajne ledvične bol« nt V Švico je bil odšel, kakor slišimo, t na-menom, da pridobi švicarske Interesente za naše gospodarstvo, trgovino in idustrijo. Pokojni je dosegel 46. leto svoje Btarosti. Nje-I govc zemeljske ostanke bodo prepeljali v do| movino. Rajnega Legvarta je dičila izredna marljivost Rodil se je v borni kmetskl hi« pri Novicerkvi na Štajerskem, dovršil vino-rejsko šolo v Mariboru, nakar se je podal v Nemčijo, dasi brez sredstev od doma, da si pridobi tam višjo gospodarsko izobrazbo. Po dokončanih študijah je kmalu stopil v dežel-
Pr. StelS:
Almanah katoliškega dijaštva.
Katoliško dijaštvo je po par letnem presledku zopet povzelo literarno tradicijo s tem, da je izdalo lasten Almanah. Ko se je pred par leti združila slovenska »Zora« s hrvat-Bko »Lučjo« v enotno skupno jugoslovansko katoliško dijaško glasilo, je slovenskemu delu »manjkalo lastnega torišča, na katerem bi vsestransko lahko razvilo svoje mlade moči in žal nam je bilo tega, kajti dolga vrsta letnikov »Zore« je jasno in nedvoumno odažala vsakokratno generacijo in njena stremljenja, njene talente in njene nade. »Zora<-» Luč« pri težavnih razmerah vsakega današnjega tiskarskega podjetja in pri postoterjenem interesnem krogu tega ni zmogla; in to je rodilo novo potrebo po lasni podjetnosti, katere plod je pričujoči Almanah. Tradicija »Zore« je v njem zopet oživela. Vse smeri dijaškega zanimanja nam reprezentira, podaja nam sliko o tem, o čemer razmišlja, za kar se navdušuje in o čemer sanja njegova fantazija. Kakor prejšnje generacije, se nam predstavlja tudi ta v ozki zvezi z duhovnimi voditelji našega naroda; nekdaj sta bila v ozkih zvezali z nnmi Malinič in Krek, danes otvarja knjigo s svojo poslanico škof Jeglič.
Vsebino Almanaha lahko razdelimo na plodove ustvarjajočega, umetniškega teženja mlade generacije in na spoznavna, razjasnitvi načel in stremljenj služeča razmišljanja, katerim so priključuje manjši del informativnega značaja.
Med umetnostjo Almanaha prevladuje
vezana beseda daleko nad nevezano, kar iz- ' gleda, da ni slučajno, Če si predočimo, da tudi sicer umetniška proza nima pravega naraščaja. Edino Andre Cebokli, ki je že znan iz »Dom in Sveta« in goriških publikacij, ji ja zvest. Med pesniki nastopajo poleg znanega sotrudnika naših leposlovnih listov Antona Vodnika, ki je dal tudi iniciativo za Almanah in ga uredil, njegov brat France, Okorn Je-nez, Debeljak Tine, P. Krizostom Sekovanič, Pogačnik Jože, Vodušek Božo in Tomažin Aljoša.
Spoznavavno stremljenje se razvija v raznih smereh, poglavitno pa v verski, socialni in umetniški. Da je močen povdarok na socialni smeri, je razumljivo, karakteristično za naš čas in za bodočnost razveseljivo dejstvo, Med drugim nastopata v ti smeri že deloma znana delavca Janko Kralj in Viktor Korošec. Prvi razpravlja v članku K enoti sveta o misli o svetovnem miru in poudarja, da je katoliški nazor, ki je vstvaril svetovno j enoto v srednjem veku, zmožen tudi v novih razmerah ustvariti novo obliko kulturno enotne in socialno pravične družbe. — Korošec razmotriva aktualne kulturne, socialne, gospodarske in politične probleme v duhu krščanstva. — France Debevec vidi v članku Poglavje o katol. inaterialistih vse zlo človeške družbo v materialističnosti človeška narave, ki jo je treba posebno v vzgojno izredno važnih mladostnih letih premagati z vzgojo v smeri idealov in značajne volje. Kot temelj našega socialnega sistema povdari v uvodu solidarnost posameznikov in slojev, kot cilj ustvaritev vseh pogojev za čim najmanjšo in za vse ljudi pravično zavisnost od
materialnih dobrin ter kot metodo v skladu z zgoraj povedanim: reformo duha v smislu svetopisemskega naročila in najradikal-nejše socialne relorme na vseh ostalih poljih.
V religiozni smeri je v prvi vrsti treba imenovati poslanico škofa Jegliča, ki utrjuje mlade ljudi v verskih resnicah. F. Č. nam predstavlja Kristusa kot živ ideal vzvišen nad vse papirnate literarne ideale, pa naj so jih zasnovali tudi največji duhovi sedanjosti, n. pr. Nietzche in Dostojevskij. — Andrej Križ-man opozarja na važnost evharistije, ki je zmožna, da združi vse narode v mini, po katerem danes lako elementarno teži vse človeštvo.
Kar se tiče umetniške smeri nam je podal p. Romau Toni i ne* O. F. M. nekaj misli o porajajoči se slovenski umetnosti, kjer se peča z najnovejšimi literarnimi pojavi in jih skuša razložiti z občega duhovnega razvoja našega časa. Novih vidikov ne podaja, skuša pa trezno opredeliti pozitivne vrednote teh smeri. Vodnikov razgovor z bratoma Kraljema je hvalevreden poskus, ker podaja avtentične izjave o njuni umetnosti, ki je tolikokrat nerazumljena ia h kateri večina našega občinstva z občudovanja vredno trmoglavostjo ne mara zavzeti vsaj objektivnega stališča. Prav bi bilo, da bi ta razgovor pazljivo prebrali vsi, ki jih zanima umetnost iu ga vzeli za izhodišče svojega stališča napram ti umetnosti. Istotako je vse hvale vreden članek Stnnka Vurnika o arhitekturi, ki opozori na nekatere osnovne elemente našega razmerja do le pri nas najmanj razumljene stroke umetnosti in skuša opredeliti pravilno sta-li&ČG napram Dojavum kot je Vurnikova Za-
družna gospodarska banka in opredeliti važnost našega največjega arhitekta — umetnika Plečnika.
Ravno ti trije članki o moderni umetno sti, o kateri se je pri nas še tako malo tre»| nega in porabnega napisalo, tvorijo za širšo publiko največjo dragocenost tega almanaha in so zmožni dati koristne pobude tam, kjer je našemu kulturnemu stanju posebno potrebna.
Informativno smer o katol. gibanju med dijaštvom in njegovi preteklosti zastopaj« članki: Ante Kordin, Pota in cilji, Franca Debevec, Jugoslovansko dijaštvo na Dunaju in Dr. Ludwig Baum, O kat. dijaštvu v Nemčiji. Odkrito povem, da bi bil v tem ožim pričakoval več. Vsaj kratek pregled razvoja katol. dijaške organizacije bi bil potreben inj pregled sedanjega njenega stanja. To bi bilaj generacija sama sebi dolžna, na drugi strani pa bi bila to za njo najboljša reklama. Ker vem, s kakimi težavami so se morali boriti prireditelji, da so nam podali to, kar imamo pred seboj, jim tega ne štejem v prevelik greh.
Kdor se zanima za kat. gibanje, bo * veseljem prebiral almanah, ki dokazuje, da se tudi najnovejša generacija bavi z umetnostjo in znanstvom. da je poezija sicer stopila napram predvojni dobi nekoliko v ozadje, da pa gre za to principijelno in smotreno razglabljanje globlje nego pri prejšnjih. To je karakterističen pojav, dokaz, da se naše kulturno osredje poplnblja in razširja ter da imamo pričakovati, iz mladih vrst moderno mislečih in načelno jasnih delavcev.
Sfar. 298.
SLOVENEC, «ne 22. otffotJrtr 1
fStrtan &
jo službo na Kranjskem, kjer se je mnogo rudil za povzdigo domače živinoreje. Ker je >il izredno podjetnega duha, je snoval razne jospodarske načrte, ustanovil med drugim udi konzervne tvornice na Vrhniki in £lo-ensko banko. Pokoj njegovi duši! Njegovim jomačim in sorodnikom naše sožaljet
—	Proslava bitke pri Kumanovu, kjer e hrabra srbska vojska izvojevala sijajno amago nad mnogoštevilno turško armado, se bo vršila v Ljubljani, Mariboru, Celju, Ptuju in Slovenski Bistrici v torek, dne 24. t. m. Po cerkvah v teh mestih se bo ta dan opravila služba božja za padle borce, ki so bili prvi vojniki za naše osvobojenje in uje-dinjenje. Proslave se udeleže vse vojne in civilne državne oblasti, kakor tudi šolska mladina. V ostalih krajih Slovenije se vrši na ukaz pokrajinske uprave proslava kuma-novske bitke v četrtek, 26. t m. Ta dan se naj povsod v spomm velike zmage nad Turki opravijo službe božje, ki se je naj udeleže vsa oblastva in vsa šolska mladina. V šolah naj učiteljstvo pojasni deci velik zgodovinski pomen zmagoslavne bitke na Kurna-novem.
—	Položnice so prejeli v zadnjih 14 dneh, izpolnjene z zneskom, ki ga je treba šc dopo-sloli, vsi oni p. n. naročniki, ki Se dolgujejo na naročnini do konca meseca oktobra. Pri večini izmed njih jc nastala ta razliko vsled letošnjih dvakratnih poviškov »Slovcnčeve« naročnine. Za celo tekoče leto znaša namreč naročnia 118.50 dinarjev, do konca meseca oktobra pa 94.50 din. Kdor torej v celoli do 31. okt. nima plačane omeniertc vsote, naj izvoli čimpreje poravnati razliko, ker bo sicer z dnem 3. nov. ustavljeno padalinje dopošiljanjc lista.
— Namen ali slaba informacija? Ljubljanska »Jugoslavija« poroča iz Belgrada, da je Jugoslovanski klub »neznačajno ba-rantal za podpredsedniško mesto« in da je sklenil glasovati za dr. Ribarja, ako ne dobi mesto podpredsednika v skupščini, sicer pa da bo za kompromisno listo oziroma za ono, o kateri se bodo sporazumele vladne stranke. »Jugoslavija« prinaša si-ter zelo slaba poročila iz Belgrada, kar pa je njena zadeva, toda v navedenem slučaju se je njeno uredništvo lahko že iz naših prejšnjih poročil poučilo, da je Jugoslovanski klub v vprašanju predsedstva skupščine zavzel načelno stališče, ki se ga je tudi kljub številnim intervencijam od strani radikalov držal. Vprašanje pod-predsestva za stališče Jugoslovanskega kluba v zvezi z vprašanjem predsedstva sploh ni prišlo v poštev in klub takega pogoja tudi nikomur ni stavil. To je resnica, ki jo pribijemo še enkrat, dasi vemo, da »Jugoslavija« svoje lažnjive trditve ne bo popravila, ker se bližajo — občinske volitve. Stara taktika takoimenovanih »naprednih« strank.
—	Rokavice dr. Žerjava. V svojem včerajšnjem slavospevu na dr. Žerjava trdi »Jutro«, da so »bele, čiste rokavice že od nekdaj monopol aferistov«. Iz česar bi sledilo po »Jutrovih« izvajanjih, da ima dr. Cerjav zelo umazane rokavice.
—	Avtonomno korporacijo imenuje »Jutro« Osrednji delavski urad v Zagrebu, čegar vodstvo je v rokah ravnateljstva, ki je sestavljeno na pol iz zastopnikov delodajalcev in na pol iz zastopnikov delojemalcev. Avlonomija tega urada obstoji v tem, da teh zastopnikov ni nihče volil, ne delodajalci ne delojemalci.
—	Leykam-JosefstaI — nemškonacio-nalne 3>Heimwehren« in Slovani. V nem-Slcih listih se bere te dni, da nemško avstrijska industrija podpira z bogatimi zneski znane nemške tolpe »Heimwehren«, ki jih osobito koroški Slovenci dobro poznajo. Med tistimi podjetji, ki z denarjem obo-rožujejo ter vzdržujejo te nemškonacional-ne bojne čete, se čita. tudi ime družbe »Leykam-Jose?stal«. Ta družba je bila do »nacionalizacija« tudi lastnica papirnic v Vevčah, Medvodah in Goričanah. Pozneje je g. dr. Triller te tovarne nacionaliziral. Dobro pa bi bilo vedeti, če ima gorenja dražba še kaj stikov na Slovenskem. Ali bi hotel g. dr. Triller to poiasniti?
—	Otvoritev vrtnarske razstave v Ljubljani. V soboto dne 21. t. m. ob 10. uri dopoldne se je slovesno otvorila vrtnarska razstava v jahalnici na Bleivveisovi cesti v Ljubljani. Otvoritvi so prisostvovali podpredsednik pokr. uprave dr. Baltič, načelnik odd. min. za trgovino in obrt dr. Mam, fin. delegat dr. Šaimig, gen. konzul ČSR dr. Beneš, konzul nem.-avstr. republike dr. Kohlruss, ital. deleg. De Gemelli in razni drugi zastopniki državnih oblasti. Razstava je napravila vsled svoje slikovitosti na vse navzoče kar najlepši utis in so se o njej vsi zelo pohvalno izrazili. Jahalnica, ki je ustvarjena kot nalašč za take prireditve, je izpremenjena v pravi raj najlepšega cvetja. Višek vse krasote pa je umetno vezenje. S to razstavo so pokazali naši trgovski vrtnarji, kaj vse zmore pridnost m vztrajnost. Vsakomur, kdor ima količkaj smisla za lepoto narave, priporočamo, da si ogleda to krasno razstavo, ki bo vplivala zlasti v pustih jesenskih dnevih na vsakogar nadvse očarujoče.
—	Afera z ameriško mastjo. Belgraj-Ski listi razpravljajo o tem, kako je bilo mogoče, da se je že drugi dan po objavi ukinitve uvozne carine na ameriško mast 'sla pojavila na našem trgu. Ta pojav razlagajo tako, da je »nekdo« že pred meseci vedel za namero vlade in most pravočasna
naročil. Tedaj pa je veljala mast cif Trst ali Solun 33 dolarjev za 100 kg, kurz dolarja 65 Din. Kilo masti bi torej veljalo 21 do 22 dinarjev, s stroški vred največ 23 dinarjev. Prodajali so jo pa po 32 dinarjev kilogram. — Opet smo »malo« zaradili.
—	Občinsko mesnico, v kateri se bo prodajalo meso in mesni izdelki po znatno nižjih cenah kakor pri mesarjih, ustanovi občina Moste pri Ljubljani.Ustanovitev te za današnje čase zelo koristne naprave je nesporna zasluga g. župana Oražma.
—	Za prost izvoz se zavzema Pribiče-vičev »Preporod«, ko piše: »Izvoz mora biti svoboden, brez carine in drugih zaprek, ako hočemo produkcijo dvigniti in vrednost dinarja popraviti.« — Žerjav torej draginjo pobija, Pribičevič jo pa zahteva.
—	Invalidi se ne udeleže slavnosti na Kumanovem. Udruženje vojnih invalidov je sklenilo, da se ne udeleži kumanovskih slavnosti, ker vlada zavlačuje rešitev invalidskega vprašanja.
—	Iz Polja pri Ljubljani. Na Fužinah gradi vevška tovarna veliko elektrarno, ki bo proizvajala dovolj električne moči v Vevčah kakor tudi za luč in drugo porabo v občinah D. M. v Polju in Dobrunje. Dela se že nad dve leti. Zgradila se bo z betonskim jezom cela Ljubljanica. Naravni skalnati jez na Fužinah je izginil, nadome-stuje ga železobetonska zgradba. Porabilo se je že nad en milijon kron vrednosti lesa. Cela stavba bo stala po izjavi inženirja do 90,000.000 kron. Bog daj, da bi skoraj dobili prepotrebno električno luč tudi pri nas.
—	Nemci začenjajo z gonjo. Mariborska »Straža« poroča, da so začeli mariborski nemški hišni posestniki metati na cesto slovenske hišnike ozir. hišnice, da jih nadomeste z nemškimi. Ali Nemce že zapušča razsodnost?
—	Novi Sad za svoje časnikarje. Novo-sadska sekcija Jugoslovanskega novinarskega udruženja je prosila mestno občino za brezplačno zemljišče, kjer namerava zgraditi dom za stare in onemogle časnikarje. Občina je na to pristala ter hkrati obljubila, da bo tudi z denarnim prispevkom pomagala.
—	Ponarejene endinarske novčanice so izsledili v Novem Sadu. Policija išče ponarejevalce.
—	Za poveljnika kosovske divizijske oblasti je imenovan general Ivan Pavlo-vič, dosedanji načelnik zgodovinskega oddelka pri glavnem generalštabu. Dosedanji polkovnik Milorad Ristič je stavljen na razpolago ministrstvu vojne in mornarice.
—	Belgrajska občina namerava najeti ameriško posojilo v znesku 150 milijonov dinarjev.
—	Za repatriacijo ruskih beguncev. Vsled posredovanja vrhovnega komisarja Lige narodov, grofa Fritjofa Nansena je jugoslovanska vlada dovolila, da sme priti v Jugoslavijo trojica sovjetskih agentov, ki bodo med ruskimi begunci propagirali misel za vrnitev v domovino in organizirali njihov odhod. Ta vest je napravila v ruskih krogih v Jugoslaviji velik vtis. — Na francosko vlado se je sovjetska vlada obrnila s prošnjo za repatriciio ruskih vojakov. Francoska vlada je dala povoljen odgovor.
—	Kamnanjc. Dne 13. t m. ponoči sta dva neprijatelja Grmekove hiše v Straho-meru metala kamne v navedeno hišo. Kamen je zadel na nogo Marijano Grmekovo; zid je bil poškodovan in nekaj opek razbitih.
—	Društvo carinskih nradnikoT ta Slovenijo (Ljubljana glavna carinama) nam pošilja: Gg. tovariši, ki so v službi na teritoriju Slovenije, Prek-mnrja in Istre, pa še niso člani društva, se naprošajo, da takoj pristopijo, ker se bo na glavni skupščini, ki bo že ta mesec v Ljubljani razpravljalo o zelo važnih zadevah. Zato je neobhodni potrebno, da smo vsi do zadnjega vpisani v društvu.
—	Članom glavnega odbora za osušitev barja. Seja glavnega odbora za osušitev barja se vrši, kakor dogovorjeno, v sredo, dne 25. okt. ob S. uri dopoldne h kateri se člani vabijo, da se je polno-štcvilno udeleže. — Načelnik,
—	Po šestih letih izpregovoriJ. Meseca novembra 1916. je bil na solunski fronti z bombo na glavi ranjen vojak Bogifi Pantelič iz šabačkega okraja. Morali so ga operirati, a od tedaj je izgubil dar govora. Vrnivši se po vojni domov, je našel tam težko življenje. Brat in sinaha sta nepopisno kruto ravnala z njim. Končno je bednika premagal srd ter je v prepiru svojo sinaho ubil. Bil je obsojen na eno leto ječe, a poslali so ga v bolnišnico za duševne bolezni v Belgradu. Tu je te dni pod vplivom hipnoze po šestih letih zopet izpregovoril.
—	»Živijo Kemal-paša!« Zaradi tega klica je neki finar*w ustrelil v Sanskom Mostu Hrvata-katolika Frana Dobriča.
—	Oeneral Kulepe v Parizu. Te dni se ie mudil v Parizu NVronglov sotrudnik in pooblaščenec gen. Kulepe. Desničarski ruski narodni odbor mu ie priredil svečanost.
—	Tatvino. V neki gostilni v Zagorju sta se seznanila brezposelni kovač Jančar in hlapec Stupnikar. Pri dobri kapljici sta takoj poslala iskrena prijatelja, pa je zaprosil Jančar Stupnikarja, če lahko pri njem prenočuje. Stupnikar je privolil. Ko sla bila žo doma, je tožil Jančar, da je silno žejen in prosil tovariša, da naj mu gre po vina. Stupnikar mu izpolni željo, Jančar pa hitro na delo: Pobere yap nfjftBlišo obleko, 8000 K gotovine in izgine v
temno noč. Orožniki so pa Jančarja kmalu izsledili; Imel je na sebi novo Stupnikarjevo obleko in zapravljal po gostilnah ukradeni denar. Sprva je tajil, ko so ga pa konlronlirali s Stupnikarjem so jc pa udal in priznal. Sedaj je pod ključem. — Iz Bistrice pri Naklem poročajo, da je tam nenadoma izginil mlinar J. Rotar, uslužben pri Ant. Teranu. Ugotovilo se je da je ponevcril kmetom za ca 8000 kron žita, odnosno moke. — Francetu Tepini, si-tarju v Stražišču pri Kranju, je bilo ukradene za 7600 K izdelane žime.
P Politična organizacija Istre. 12. t. m. se ie na občnem zboru v Trstu obnovilo nekdanje »Politično društvo za Hrvate in Slovence v Istri.« Sklicatelj župnik Červar je naglašal, da je Trst kapitalistično mesto, Istra je pa agrarna dežela; interesi obeh se ne dajo združiti, zato je potrebno, da se postavi Istra na lastne noge. Za predsednika obnovljenega društva le bil izvoljen župnik Šime Červar, za podpredsednika pa lametski posestnik Peter Siro-nie iz Trviža in učitelj I. Vouk. Sedež društva je v Trstu, glasilo je >Pucki Prijatelj«. Politični društvi za Trst in Goriško se smatrata za bratski društvi in se z njima skupaj izvoli »Narodni svet« kot najvišja narodna inštanca.
p Velika goljnffja v Trstu. Tržaška Banca Commerciale je te dni izplačala nekemu gospodu, ki se je legitimiral kot prokurator neke ugledne milanske tvrdke, na državne nakaznice pol milijona lir. Kasneje se je pa izkazalo, da so bile te nakaznice že zapadle in izplačane, a zadevne opazke zradirane in potem opremljene z novim pečatom. Policiji se je posrečilo goljufa z dvema tovarišema izslediti in spraviti na varno. Izmed trojice je eden profesor, eden odvetnik, a eden bivši poštni uradnik, vsi iz Italije. Družba je po raznih italjanskih mestih izvršila nešteto goljufij in živela v največjem razkošju.
novice. ■
š Sadna razstava v Celu. Ob navzočnosti zastopnikov vseh javnih uradov se je otvorila včeraj nad vse pričakovanje krasna sadna razstava.
š Ravnateljstvo zasebnega ženskega učiteljišča šolskih sester v Mariboru je prevzela s. Mr. Anastazija Kopitar. Dosedanji ravnateljici s. Stanislavi Voh je ob njenem odstopu pokrajinska uprava izrekla obilo zasluženo odlično priznanje. Kot prva ravnateljica je vodila zavod nepretrgoma od leta 1908. dalje.
š Na obrtni razstavi v Maribora oddelek za ženska ročna dela, je komisija priznala prvo priznanje — zlato kolajno — šolskim sestram.
š Slovenski bogoslovec na pariški univerzi. Drugoletnik mariborskega bogoslovnega semenišča g. Janez Janžekovič, doma od Sv. Marjete niže Ptuja, odide te dni na univerzo v Pariz, kjer bo s francosko denarno podporo nadaljeval bogosl. nauke.
š Zdravniško društvo v Mariboru naznanja, da ima v četrtek, dne 26. t. m. ob 6. uri zvečer v kolodvorski restavraciji v Mariboru svoj II. izredni občni zbor. Na dnevnem redu je v prvi vrsti naše stališče napram bolniškim blagajnam in zakonu o zasiguranju radnika. Ker velja kolektivna pogodba z bolniško blagajno že od avgusta leta 1920 in pavšal 4 K od člana nikakor ne odgovarja današnjim razmeram, ter se je bolniška blagajna vedno znala izogniti vsakemu povišanju, je sklenil odbor predložiti II. izrednemu občnemu zboru predloge o zvišanju vseh prispevkov in v slučaju, da bolniška blagajna naše zahteve odkloni, stopiti v štrajk. Radi toga vabimo vse tovariše, da se zanesljivo tegi občnega zbora udeležijo.
g Žilni trg. Cenc žiiu na novosadski pio-duktni borzi so bile sledeče: pšenica 1300 do 1380 K, ječmen 1190 K, oves 800-950 K. koruza 750 K, fižol 1220 K, pšenična moka (it. 0) 1840—1880 K. Tende.nca nestalna.
g Čeb"!a. Preko Trsta je dospelo inozemska čebula, ki sc prodaja na ljubljanskem trgu po 13 kron kg.
g Amerikansko svinjsko mast prav dobre kvalitete prodaja Gospodarska zveza v Ljubljani po 104 K kilogram na debelo.
g Ljubljanski trg. Padanje cen nadalje napreduje. Današnja cena moki 00 23 K, 0 22 K, št. 1 20 K. Mestna aprovizacija prodaja moko za eno krono ceneje pri kg. Povprečna slanina brez kože 100 K, riba in saj 110 K, mast jo padla na 112 K kg, sladkor kristalni 60 K, v kockah 70 K. Krompir po deželi povečini 5.50 K kg, ljubljanska detajlna cena 6 K. Zelje v glavah 2 do 2.50 K kg, kislo zelje 12 K kg, kisla repa 8 K. Oboje blago prej-šnega izdelka. Meso je ostalo na cenah prejšnega tedna. Cena kruha pretečeni teden je bila 24 K za kg belega kruha t štrucah in hlebcih, navadna zemlja težka 6 dkg 2 K. Občinstvo se pritožuje nad visokimi cenami manufakturnega blaga, kt ne odgovarjajo današnjemu stanju dinarja. To blago je nabavljeno v pretežni večini v prejšnjih mesecih ob neugodnem stanju našega denarja. 9eIo ko pride v državo znatnejša množina sedaj kupljenega cenejšega blaga, bodo cene padle. Konsumenti pravilno sedaj ne kupujejo manufak. blaga. S tem bodo mnogo pripomogli k hitrejšemu znižanju cen. Sledenje z nakupom teh vrst blaga je ravno v danem tre-
nutku zelo potrebno in tudi lahko izvedljivo, ker so se vojne vrzeli že zadostno nadomesUle. Del ljubljanskih gostilničarjev še do danes ni zniial cen ig vztraja na poletnih cen; h, ki so odgovarjale tedanjim neugodnim nakupnim cenam. Gostilničarje se opozarja, da se bo brezobzirno postopalo proti nadaljnemu vzdržovanju neprimernih cen. Cene bi se morale znižati najmanj za 20%.
g Razpust odborov za devize in valute pri podružnicah Narodne banke. Hrvatski in nekateri slovenski listi so objavili vest, da bo ministrstvo (za tinancc razpustilo odbore za devize in valute pri podružnicah Narodne banke, češ, da so se zašle-dile velike zlorabe pri izdajanju odobrenj za nabavo deviz. Da se razčisti položaj, je odbor pri po-| družnici Narodne banke v Ljubljani brzojavil go-I spodu pomočniku linančnega ministra Plavšiču to-' le: »HrvaŠki in slovenski listi objavljajo vest, da sc odbori za devize in valute pri podružnicah Na-■ rodne baake razpuste, ker so se zasledile velike i zlorabe pri izdajanju odobrenj za nabavo deviz. Odbor v Ljubljani je postopal vedno strogo in skrajno korektno po predpisih pravilnika in na-redb, tako, da so se zainteresirani krogi na javnih zborovanjih in po listih opetovano pritoževali radi prestrogega izvajanja naredh. Z pavšalnim sumni-čenjem te vsebine, brez navedbe konkretnih laktov in brez predhodne preiskave, ki se pri tem odboru ni vršila, se krši uradna in osebna čast članov odbora in se odbor v javnosti diskieditira. Zaproša se brzojavno obvestilo, če izhajajo te vesti iz ofi-cijelnih krogov in v tem primeru, če se nanašajo na ljubljanski odbor. Prosi sc za odgovor najkes-neje v roku osmih dni. Ce odgovor ne bi dospel v tem roku, bo odbor primoran, da ustavi poslovanje in odstopi.« — Odbor prosi javnost, da vzame ta korak na znanje. Rezultat bo odbor pravočasno objavil v domačih listih.
g Naročila po 3. septembru in novo devime odredbe. Mnogi trgovci so v septembru izdano odredbo generalnega inšpektorata I br. 14.252 tolmačili napačno ter naročali blago v inozemstvu tudi še po 2. septembru, pa ga ne bi bili smeli. Da se to blago, ki sedaj dohaja in leži na postajah, carinarnicah ali pri špediterjih, more vsaj ocariniti in iztovoriti, je po novih deviznih odredbah deviznim odborom dovoljeno za to že dospelo blago izdajati dovoljenje uvoza brez pravice nakupa devize, toda z izrecno pripombo, da je to dovoljonje uvoza izdano brez obveznosti za kasnejši nakup deviz, ker bo nakup deviz za te primere urejen z novim pra-vibiikom. Tudi jc strankam takoj prijaviti vso po
2.	septembru t. L naročeno blago, ker se pozunje ne bo uvaževala nobena njihova prošnja in razlog. Ker gre torej samo za še naročeno blago in se niti to ne bo vpoštevalo, če se ne prijavi takoj, se bodo tom manj vpoštevala nova naročila. V lastnem interesu trgovcev je zatorej, da do nadaljnlh odredb ne naročajo nobenega blaga v inozemstvu. Za industrijo, ki rabi nujno razne snovi itd., da more vzdrževati obratovanje, obsezajo nove devizne odredbe izjemna določila.
g Dohodki kolekovine. Na podlagi podatkov generalnega ravnateljstva carine šo bili dohodki kolekovine za mesec avgust sledeči: Srbija in Črna Gora 9.514.673.86 din, Hrvatska in Slavonija 8.192.350.89 dinarjev, Bosna in Hercegovina 2.879.565.88 din. Vojvodina 8.676.932.11 din. Slovenija 5.042.200.88 din, Dalmacija 975.568.14 din Skupaj jc bilo dohodkov za 35.281 291.57 din. Več kot v istem mesecu prejšnjega leta torej za 16.930.302 68 dinarjev.
g Carinski aggio v Nemčiji. Od 18. do 24. oktobra je določen carinski aggio v Nemčiji z 43.900 %. -
g Uvoznikom živeža. Ministrstvo za socialno politiko obvešča v sporazumu z ministrstvom financ potom oddelka za socialno politiko pokrajinske uprave za Slovenijo v Ljubljani interesente, da v vlogah, ki se tičejo uvoza živeža iz inozemstva, mora biti vselej zraven drugega še omenjeno, da se uvoz vrši v svrho pobijanja draginje in da se bo uvoznik pri prodaji držal odredb zakona o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije z dne 30. deceubra 1921.
g V držama kmetijsko šolo na Grma je bilo letos sprejetih 52 učencev in sicer v letno šolo 17, v I. zimski tečaj 21 in v II. zimski tečaj 14 učencev. Vsi učenci so Slovenci in sicer je 16 Gorenjcev, 16 Dolenjcev, 3 Belokrunjci, 5 Notranjcev, 8 Primorcev, 3 Štajerci in 1 Korošec. Starost učencev je 15 in pol do 23 let. Šolsko leto se prične dne 6. novembra t. 1.
g Premogovna kriza v Vojvodini. Novosadski »Deutsch. Volksblattc pri občuj.; pogovor svojega sotrudnika z voditeljem premogovnega oddelka srbske društvene banke Adolfom Natbanom o grozeči premogovni krizi v Vojvodini. Vsa premogovna skladišča v Vojvodini so izpraznjena, dovoza ni. Premoga ne bo dobiti niti za najdražji denar, a zima jc na vratih. Vso krivdo ze. te razmere nosi zanikarna železniška uprava. Vagonov ne manjka, ampak ne izrabljajo se. Iz Češkoslovaške je odšlo
3.	avgusta t. 1. na naslov S. d. b. 30 vagonov premoga, ki je že sredi avgusta šel preko jugoslovanske meje. Na določeno mesto so pa doslej dospeli šele 3 vagonil Nič hitreje, ne dospeva premog iz domačih premogovnikov. Industrijska podjetja so prisiljenu kupovati premog za vsako ceno. '-Jcr ga Ie dobe, zato pa potem seveda tudi izdelke toliko dražje prodajajo. Dokler se ne odpravi premogovna kriza, tudi draginje ne bo konec.
g Stanje papirnatega denarja na Angleškem. ▼ Nemčiji ia na Ogrskem. Dne 12. t. m. je bilo na Angleškem za 122,570.000 funtov šteriingov papirnatega denarja v prometu, v Nemčiji dne 18. t. m. f.a 331 171.631.000 mark in na Ogrskem v prvem tednu t. m. 60.263.731.580 o. kron.
g Zlata pariteta v Avstriji. Od 15. do 22. oktobra znaš« zlata pariteta y Avstriji 14.970 n. a. kron.
Sfl'8'U %
SLOVENEC, ita ». otrtofirt 1924.
188.
LJufillans&e novlcs.
1] Za Tolilce. Za bližnje ljubljansko občinske volitve se opozarjajo volilei, da volijo na onem volišču, ki je bilo merodaj-no ta nje po stanovanju ob začetku tega leta. Kdor se je torej preselil med letom, I voli na volišču svojega stanovanja ob no- j vem letu. To pravilo velja posebno za sta- j novalce novih hiš in vil. Da ne bo pomot, priobčimo te dni podrobno ln natačno porazdelitev ulic, cest in trgov na posamezna volišča. Morebitna nadaljna tozadevna pojasnila je dobiti v mestnem popisovalnem uradu.
lj Koliko je v Ljubljani volivnih upra-rKencev? Popravljeni volivni imeniki za Občinske volitve izkazujejo 12089 volivnih upravičencev, torej 70 več kakor jih je bilo vpisanih pred reklamacijskim postopanjem. Posamezna volišča jih štejejo kakor sledi: 1. Mestni dom 800, 2. Magistrat 820, 3. št. Jakoska šola 1037, 4. šola na Cojzo-Vi cesti 1024, 5. obrtna šola 1172, 6. realka 923, 7. I. gimnazija 964, 8. justična palača 820, 9. žensko učiteljišče 779, 10. šola na Ledini 810, 11. ubožnica v Japljevi ulici 782, 12. vojaško strelišče 563, 13. šola v Sp. Šiški A—L 774, 14. šola v Sp. Šiški M—Ž 821.
lj Mlad odem okratska lista občinske •volitve je bila vložena včeraj zjutraj — prva. Gospod Majcen je čakal že ob 7. uri zjutraj preti vrati na deželni vladi, tešč in lačen, da je mogel vložiti listo prvo. Napor pa je bil nepotreben, ker se nikamor ne mudi. Druga lista včeraj sploh še .ni bila vložena. Gospod M a cen bi pa lahko vedel za staropisemski izrek: >Prvi bodo zadnji, in zadnji bodo prvi.«
lj Z mladinske kandidatne liste je izginilo ime g. dr. Toneta Šaplie, ki ga je >Jutro« proglasilo za svojega kandidata. Kaj pa to?
lj Pred razpisom občinskih volitev so vprašali ljubljanski JeDeeSarji pri mani tvrdki za trgovino z divjimi zverinami Ha-genbeek et Comp, če ima morebiti naprodaj kakšnega klerikalnega zmaja. Tvrdka je odgovorila, da zmajev nima, pač pa lahko postreže še s par žerjavi po znižani ceni, na podlagi kurza 3.10.
lj »V boj za belo Ljubljano!« kličejo v včerajšnjem »Slov. Narodu« na naslov ljubljanskih volivcev tisti starinski gospodje, ki so s svojim gospodarstvom v teku desetletij napravili iz >bele Ljubljane« >umazano, blatno in smrdečo Ljubljano«. »V boj za blatno Ljubljano!« bi moral biti bojni klic starodemokratov. >Belo Ljubljano« hoče ljubljansko prebivalstvo, ki pa o demokratih noče nič slišati.
lj Okraden je bil včeraj klerikalni zmaj. Neznani zlikovci so mu ukradli kratke hlače. Zato danes ni mogel na Bled.
lj Umrla je včeraj popoldne gospa Hermina P u 1 k o roj. Werzak, soproga stavca Delniške tiskarne in sestra strojnega stavca Jugoslovanske tiskarne g. Leop. Werzaka. Zadela jo je kap. Pogreb bo v ponedeljek popoldne ob 4. Naj v miru počiva!
lj Osebna vest. Za višjega deželnosod-nega svetnika pri deželnem sodišču v Ljubljani in ne v Mariboru, je bil imenovan de-želnosodni svetnik dr. Ivan M o d i c.
lj Advokat dr. Jakob Mohorič je otvo-ril odvetniško pisarno v hiši Zadružne gospodarske banke na Miklošičevi cesti, II. nadstropje, v Ljubljani.
lj Prvo predavanje Stolne >Prosvete« bo v ponedeljek zvečer v dvorani Rokodelskega doma PriČetek točno ob 8. uri zvečer. Predaval bo naš priljubljeni ljudski govornik vseučiliški profesor dr. G. Rožman o >Državljanski vzgoji«. Člani in somišljeniki, udeležite se v najobilnejšem številu te naše prve letošnje prireditve.
lj Vreme v Ljubljani. >Gestern hafs g'regn't — Und lieut' regn't's a — Und morgen regn't's wieder — Und ubermor-gen a« Zakaj teh divnih verzov, znanih iz razglednic iz Solnograda, nihče ne prevede v slovenščino in uporabi za besedilo na ljubljanskih razglednicah?
lj ProBTcta frančiškanske inpnije otvori svoja jesenskozimska predavanja v torek 24. t. m. * govorom p. dr. Angelika Tominca. Govornik si Je izbral jako zanimivo snov, upamo, da bodo vsi člani zadovoljni Vrši se v mali dvorani na porti samostana točno ob 8. zvečer. Dvorana ne četrt ure preje odpr« — pred 9. se Že predavanje zaključi. Prosimo vse člane, da opozore drug drugega na naša predavanja in da se jih redno in točno udeležujejo. — Občni zbor Prosvete se vrši dne 7. novembra. Člani, članice, prijatelji — povabljeni!
Ii Na dan kumanovske proslave, dne 24. 1. m priredi univerzo ob 1. uri dopoldne v zbornični dvorani javno slavnostno predavanje o ku-manovski bilki. Predaval bo g. univ. prof. dr. Nikola Radojčid.
li Krekova mladina. V nedeljo. 29. t. m. bo delavska mladina prvič nastopila. Dopoldne se bo vršil ustanovni občni zbor in razgovor o delu v bodočnosti. Zvečer istega dne priredi »Krekova mladino« ob pol 8. uri v Ljudskem domu igro »STARI IN MLADI«. Pri odmorih svira orkester dravske divizije K prvemu nastopu mladega 'rušiva poleg delavstva najvljudneje vabljeni vsi prijatelji delavske mladine.
1] Šentjakobska proiveta. Danes zvečer ob pol ormih bo nadaljeval mons. V. Steska svoje predavanje >o start Ljubljani.«
lj Predavanje s Mikam! a iileta v Bra« bo v ponedeljek, dne 23. L m. ob pol oami uri ivečer v
fleatpeterskem prosvetnem drattro. Vstopniua 4 R, sa otroke 1 K. Clanl in prijatelji druživa uljudno vabljeni I
lj Skupina trgovskih nameščencev Strokovne zveze v Ljubljani vabi na svoj družabni sestanek, ki bo v ponedeljek, dne 23. L m. v Rokodelskem domu, Komenskega ulica, ob pol 8. uri zvečer v društveni dvorani. Obravnavale se bodo važne strokovne in organizacijske zadeve. Sestanek je obvezen za vse člane. Vljudno pa vabi odbor tudi druge tovariše iz Ljubljane. — Odbor.
lj Poroka. Danes ob 5. pop. se poročita v trnovski cerkvi strokovni nadzornik šolskih vrtov g. Fran Črnagoj in tovarnarjeva udova g. Marija Franzl roj. Vode. Priči bosta nevestina sinova Hiuko in Srečko FranzL Bilo srečno!
Ij Ko pada cena moki — peče neki pek v Ljubljani v voli vnem okraju- Krakovo-Truovo žemljice, ki bi jedva zadoščala ena za dve zobni plombi En komad je na vpogled v našem uredništvu.
lj Premoga za revne sloje nI. Prejšnja lefa so dobivali nižji sloji našega mesta vsaki mesec nekaj premoga iz mestne aprovizadje. letos, pa, ko zima že pritiska in ljudje premog nujno potrebujejo, se na magistratu za to ne zganejo. Nihče ne ve, zakaj se ne deli premog. Na vratih mestne aproviza-djske pisarne je samo zapisano: »Premoga ni«. Ni je 4krat podčrtano. Seveda revnim slojem ni treba drugega vedeti, kot da zanje je štirikrat nič. Ali mestni magistrat res to ne more drugače povedati in revnim ljudem prihraniti nepotrebnih potov do omenjenih vrat? Magistrat mora ia vedeti, da reveži komaj čakajo na prepotrebni premog, in čim pozneje ga dobijo, tembolj bo voden in tež-'«. Nc-umevno je, zakaj mestna aprovizadja ne poskrbi, da bi prišel pod kako lopo, ali da ga zakrijejo s kakimi deskami. Zakaj mora revež plačevali moker premog, ki je težji in vsled tega tudi dražji? — Stari siromak.
lj Učni iečaji društva zasebnih nameščencev sc vršijo ob sledečih dneh ln sicer na drž. trgovski šoli Kongresni trg 2: nemščina ob ponedeljkih in četrtkih od 7. do 8. ure zvečer (eventuelno po sporazumu od 8. do 9). Pričetek v pondeljek 23. t. m. ob 7. uri zvečer. — Srbohrvaščina ob torkih in petkih od 8. do 9. ure zvečer, pričetek 24. t. m. ob 8. uri zvečer. — Italijanščina ob torkih in petkih od 7. do 8. ure zvečer, pričetek 24. t. m. ob 7. uri zvečer. — V društvenem lokalu: stenografija začasno ob sredah in sobotah ob 7. uri zvečer; tečaj je že v teku. — Kdor se še želi udeležiti jezikovnih tečajev, se laliko še priglasi ob gori označenih dneh. Prispevek za jezikovne tečaje z ozirom na stroške mesečuo Din 30 za osebo. Prosimo, da vdeleženci položijo ta znesek ob prihodnji učui uri.
—	Društvo zasebnih nameščencev.
lj Hišni posestniki ljubljanski so imeli v pe-lek 20. oktobra t <>22 dobro obiskani društveni sestanek, katerega je vodil društv. podpreds. g. Slare. P včerajšnjemu poročilu o lem sestanku smo prejeli še sledeče dopolnilo: Glavni referat o novem Pravilniku k stan. zakonu je imel društveni predsednik fl. Frelih, Id je uvodoma protestiral proti postopanju ministrstva za soc. politiko dr. Žerjava, ki pošiljo slov. gospodarskim organizacijam v cirilici pisane predloge v izjavo iekom 5 dni, ko ie že tehnično nemogoče podati premišljeno izjavo. V svojem referatu je poudarjal posebno nejasnost pravilnika, tako glede odpovedi kakor glede najemnine, protestiral ie posebno proti visokim kaznim, ki so določene za one, ki bi izigravali ozir. ugovarjali stan. zakonu. Kol kuriosum je navajal dalje, da navaja zakon 4 inštance, samo da bo več zmede v celem vprašanju. Naravnost absurdno je označil določilo Pravilnika, da se zamore okoristiti z zakonom le oni, ki jeplačal vse davke. Po izčrpnem referatu jc sleana živahno debuia, v katero so posegli gg. Pire, Uran, Relšek (Maribor), Kmetec, Ogrin ter Dachs. Društveni tajnik Pire je očitni Pravilniku nejasnost, ki bo rodila samo sovraštvo med hišnimi posestniki; poudaril je, do socialno misleči hišni gospodar noče delati krivice najemniku, a zahteva isto od najemnika. Več socialnega mišljenja v človeško družbo, pa bo konec strastnega sovraštva, ki razjeda današnjo družbo, v kateri vidi vsak Ic samega sebe.
lj Obratni urad Ljubljana drž. kol. nns obvešča, da se bo dne 13. oktobra ob pol devetih vršila na državnem kolodvoru javna dražba 100 vreč pokvarjen« moke.	4515
lj Škandal Wranglovcer t kavarni »Zvezda«. To dni se jo odigral v kavarni »Zvezda* škandal, katerega so vprizorlli mladi Wnmglovci. Pri mizi so sedeli trije mladiči ter na nesramen način opazovali s ščipalnikom neko damo, ki je sedela v njih bližini. Obnašali so se tako, da je dama morala po-kUcati natakarja ter ga prosila, naj opozori dotične tri mlečnozobe gospode, da so je obnašati dostojno.
—	Natakar je nalo opozoril gospode, naj so dostojno obnašajo. A ti bo začeU Se huje razgrajati in iz-praševaU soveda v nemščini, kdo se obnaša nesramno in kdo to trdi — Pri sosednji mizi — zraven se nahajajoči gospod, ki je celo zadevo opazoval, je tudi pritrdil natakarju, da se gospodje prav neolikano vedejo. Wranglovd so se nato 8e bolj razvneli in tako Je bil dotični gospod prisiljen, da jih je poklical na odgovor v garderobo, da ne bi Se bolj motili v kavarni sc nahajajoče gosto. Seveda so se tam obnašali skrajno surovo ln vpili eden čez druzegn tako, da jih je maral nato sam lastnik kavarne opozoriti, da se naj vedejo dostojno, kar drugače je primoran jih postaviti na ulico. — Po d želi se istotako ljudje pritožujejo Če« obnašanje Wranglove armade in sedaj Se v glavnih mestih no bo miru pred njimi, ako Jim vlada ne pokaže ostrih prstov. Naše ljudstvo je dostojno ln želi, da so tudi dotični dostojni, ki uiivnjo gostoljubnost.
lj Zaradi obrekovanja je bil obsojen pred tn-ka^njim okr. sodISČem g. Edvard Fantlni na 10 dni upora, njegova žena Valerija Fanttni pa na 500 Pin denarne glob« ter povračilo stroškov.
U V past »ta se vjela. Včeraj ob 3. url ponoči , sta dva ponočujaka poskušala svojo moč na mlinskem kamnu, ki je postavljen pred trgovino Cadei & Brcar v Ljubljani, Kolodvorska ulica. Ko sta hotela mlinski kamen zavaliti proč od hiše proti eesli, ho je isti prevrnil in obema pokazal pod svojo tožo ve p svoj srd ter jih poSteno oplazil, tako da se bosta v prihodnjo dobro premislilo, izvrševati v poznih nočnih urah enaka junaštva pod vplivom demona alkohola.
li Policijska kronika. Froniu Zalokariu je bila ukradena temnosiva konjska odeja, vredna 1000 kron. — Pri gostilničarju Francotu na Zg. Rožniku ie služil 20 letni delavec Nikolaj Cabru-iič »z Vranja, kateri ie imel slabo obleko Vide! ie. da ima hlapec čedno obleko, zalo je Čabra-jič slekel svojo in oblekel hlapčevo obleko, vzel tudi njegov klobuk in uro in odšel z Rožnika, ne da bi se bil poslovil od gospodarja. Odšel jc na glavni kolodvor, kjer je pregledoval vožne rede. Cabraiiču sc ie pridružil detektiv Lustek, kateri ga ie povabil v stružnico, mu povedal, čegavo obleko si je izposodil in da si je izbral napačno rufo In ga odpeljal v zapore Novega Zabjeka. — Na policiji se je ugotovilo, da so se v Ljubljani zelo razpasli grdi izrazi in nelepe kletvinc, kar zelo pokvnria javno moralo in mladino. Policijska direkcija bo klafače in bogo-kletneže strogo po postavi policijsko kaznovala, kev se mora končati grdo, javno klofanje, četudi s strogostjo zakona.
Podrobna pridelltev cest, ulic In trgov posameznim voliščem.
L volišče: Mestni dom.
Ambrožev trg, Poljanska cesta, Poljanski nasip, Cesta na Kodeljevo, Ddarnska ulica, Mesarska cesta, Zrinskega cesta, Domobranska cesta, Stross-mayerja ulica. Stara pravda, Dr. V. Zarnikova ulica, Vojvode Mišiča cesta, Ciril Metodova ulica, Ozka ulica, Kapiteljska ulica, Barvarska steza, Živino-zdravska ulica, barake pri klavnid, na Ambroževem trgu in poljanski cesti št 33.
•
II. volišče: Magistrat.
Kopitarjeva ulica, Krekov trg, Streliška ulica, Za gradom št. 0. in 11, Strmi pot, Lončarska steza, Na stoibi, Vodnikov trg, Studentovska ulica, Grajska planota (ljublj. grad), Semeaiška ulica, Lin-garjeva ulica, Pogačarjev trg, Šolski drevored, Pred Škofijo, Mestni trg, Stritarjeva ulica, Cankarjevo nabrežje, Ribja ulica, Ključavničarska ulica, Krojaška ulica, Pod tranfo, Stari trg do št. 19, Vodna steza, Sv. Jakoba nabrežje št. 17, baraka Cankarjevo nabrežje.
III. volišče: Št. Jakobska šola.
Sv. Florjana ulica, Zališka ulica, Sv. Jakoba trg, Sv. Jakoba nabrežje št. 39 in 41, Trubarjeva ulica, Pred prulami, Na prulah, Zvezdarska ulica, Žabjak, Rožna ulica, Hrenova ulica, Vožarski pot, Ulica ua Grad, Reber, Osojna pot, Sodarska steza, Karlovška cesla, Merosodna ulica, Tesarska ulica, Zvonarska ulica, Sredina, Privoz, Gruberjevo nabrežje, Za Gradom št 1, 3 in 4, baraka na Prulah, Stari trg od št 20 do konca.
IV. volišče: Šola na Cojzovi cesti.
Cojzova cesta, Emonska cesta, Mirje, Vrtna ulica, Rečua ulica, Cerkvena ulica, Kolezijska ulica, Kopališka ulica, Zdjarska ulica, Karunova ulica, Vogelna ulica, Pri brvi, Razpotna ulica, Truovska ulica, Trnovski pristan, Konjušna ulica, Pred konjušnico, Cesta v mestni log, Zdena pol, Stranska pot, Jeranova ulica, Na mivki, Pot na pasji brod, Cesta na loko, Opdcarska cesta, Mala čolnarska ulica, Vdika čolnarska ulica, Veliki stradon, Cesta dveh cesarjev, Pot ua Rakovo jdšo.
V. volišče: Obrtna šola.
Jurčičev trg, Židovska ulica, Čevljarska ulica, Turjaški trg, Gosposka ulica, Breg, Salendrova ulica, Križevniaka ulica, Valvasorjev trg, Rimska cesta, Gorupova ulica, Aškerčeva cesta, barake ob Aškerčevi cesti, Marmoutova ulica, Lepi pot, Na bičevju, Tržaška cesta, Tobačua ulica, Giiuška ulica- Zadružna ulica, Pred igriščem, Igriška ulica št 10 in U, Bleiweisova cesta št. 4, baraka ob Bldwei-sovi cesti št. 6, Simon Gregorčičeva ulica št. 3 in 11, Gradišče 12, 14- 15 in 17, Hilšerjeva ulica št 3, 5, in 7. Vegova ulica, št. 7, 10 in 12, Kongresni trg št. II, Dvorni trg.
VI. volišče: Realka.
Wolfova ulica, Kongresni trg brez št. II, Gledališka stolba, Gledališka ulica I, 2 iu 4, Vegova ulica št 2, 4, 6 in 8, Soteska, Hilšerjeva ulica št 2, 4, 6, 8, 10 in 12, Gradišče 1, 2, 3, 4, 5, 7, 8, 9, 11 in 13, Simon Gregorčičeva ulica št. 4, 16 in 18, Bldweisova ceota brez št 4 in 32, Zagata, Igriška ulica 6, Levstikova ulica, Erjavčeva ulica, Nunska ulica, Vrtača, Cesta na Rožnik, Pot v Rožuo dolino, Večna pot Subičeva ulica, Muzejski trg, Knafljeva ulica, Selenburgova ulica, Aleksandrova cesta št 1, 3, 5, 7, 9, 11. 13, 15 in 17. Marijin trg št l, 2 in 3, Beethovnova ulica brez št. 15 in 16, Prešernova ulica št 1, 3, 5, 7, 9 in 11.
VIL volišče: Gimnazija.
Aleksandrova cesta št. 10, 16, 20, 22, 24 in 26. Pod turnom, Bleiwdsova cesta št 32, Beethovnova ulica 15 in 16, Gledališka ulica št. 7 io 10, Gajeva ulica, Tomanova ulica, Kolizejska ulica, Go-sposvetska cesta, Cesta na gorenjsko ždcznico, barake na sejmišču, Krsnikova ulica, Dunajska cesta, leva stran, barake ob Dunajski cesti, Hranilnična cesta, Vbdovodna cesta št 1, 24, 26 in 28, Za Bežigradom.
Vin. volišče: Justična palača.
Dunajska cesta, desna stran, Prešernova ulica, desna stran, Marijin trg St. 4. Frančiškanska ulica, Dalmatinova ulica. Sodna ulica. J. Trdinova ulica, Cigaletova ulica, Miklošičeva ccsta, Pražakova ulica, Dovozna uesta, Pokopališka cesta, Linhartova ulica, Sv. Petra cesta do št 12, Sv. Petra nasip do
it 11, Obrežna steza, Kolodvorska oHca, leva str« baraka ob predilnid in Dovozni oesti,
IX volišče: Učiteljišče.
Kolodvorska ulica, desna atraa, Cesta M |*t železnico, vagoni na kolodvoru, barake ob Rešijo cesti, Prečna ulica, Komenskega ulica, Slomškov ulica, Resljeva cesta, Čopova cesta, Sv. Petra cest od št 12 do 48 na desni ter od 13 do 53 na lev strani. Sv. Petra nasip št. 13 do 47, Kari Kotnikov ulica.
X. volišče: 6o!a aa LedloL
Sv. Petra cesta od 48 oz. 55 do konca, Sv. P( tra nasip od št. 49 do konca, Stanko Vrazov trj Radeckega cesta, Metelkova ulica, Tabor, Na Fri škovcu, barake istotam, Vojaška ulica, Prisojna uli ca, Usnjarska ulica, škofja ulica, Vrhovčeva ulici Ilirska ulica, Ahadjeva cesta, leva stran, Hrvatsk trg, Župnijska ulica.
XI. volišče: Ubožnica v Vodmato.
Sv. Martina cesta, Med hmeljniki, Korjtkov utlca, baraka ob Martinovi cesti, Vagoni pri n Križu, Jenkova ulica, Japljeva ulica, Bohoriče« ulica, Poljska ccsta, Vodmatski trg, Stara pot, Z» vrti, Ravnikarjeva ulica, Zalokarjeva ulica, Cegnar jeva ulica, Ahacljeva cesta št. 10, Holzaptlova uli ca, Zaloška cesta.
XII. volišče: Vojaško strelišče.
Hradeckega vas, Dolenjska cesta, Orlova uli ca, Rakovniška ulica, Galjevica, Ižanska cesta, Do, vica, Hauptmanca, Črna vas.
XIII. volišče: šola v Sp. Šiški.
Spodnja šiška, volild z začet, A do L (Tud barake.)
XIV. volišče: Šola v Sp. šišld.
Sp. šiška, volild z začet M do Z. (Tudi 1»
rake.)
Prosveta.
pr Filozofija života. Naplsao dr. Alei Ušeničnik, sveučil. profesor u Ljubljani Preveo Gjuro Gračanin. Cena 10 Din. Ti dovršeno delo najboljšega slovenskega fi lozofa dr. Aleša Ušeničnika je izdala z« ložba »Savremenih Pitanja« v Mostari kot 23—25 zv. >Savremenih Pitanj«, ki ji] urejuje dr. O. D. Mandič, katehet na gitn naziji v Mostarju. To izvrstno apologetiški zbirko naitopleje priporočamo.
pr Dr. Milan Skerlj, honor. prof.: Menični pravo. Založba Juridične fakultete v Ljub ljani, 1922, tiskala tiskarna J. Blaznika tiasl v Ljubljani, cena 35 Din. — Ravnokar je h šla naznanjeua knjiga kot prvi v vrati učbeni kov, ki jih namerava izdajati juridlčna fakul teta v Ljubljani. Knjiga ima 288 strani velik osmerke ter je lepo opremljena tako, da j cena 35 dinarjev vsekakor nizka. Dobro b doš'a ne saino slušateljem, ampak tudi pral tiSnim juristom. Dobiva se knjiga v vseh ljiii ljanskib knjigarnah, slušatelji pTavne fakul tete na univerzi jo morejo kupiti za znižani ceno ob pokazu svoje legitimacije.
Narodno gledišče.
DRAMA-
Nedelja, 22. oktobra. Ob 8. popoldne .TACK STR A Vi Izven.
Nedelja, 22. oktobra. Ob 8. zvečer R U. R. Izvei Pondeljek, 23 okt. ROMANTIČNE DUŠE. Rod t Torek, 24. oktobra. — Zaprta Sreda, 25. oktobra ŽIVI MRTVEC Izven. Četrtek, 26. oktobra JACK SfRAW. Red B. Petek, 27. oktobra ŽIVI MRTVEC. Red C Sobota, 28. ostobra HEDDA GABLER. GoslovatJi
gospe Marije Vere. — Izven. Nedelja, 29. oktobra ob 3 popoldne IILAPC1. Izvei
Ob 8 zvečer ŽIVI MRTVEC Izven. Ponedeljek, 30. oktobra HEDDA GABLER. Gosti vanje gospe Marije Vere. — Red D.
OPERA.
Nedelja, 22. oktobra PRODANA NEVESTA. Izve Ponedeljek, 23. oktobra — Zaprto. Torek, 24. oktobra TAJNOST. Red E. Sreda, 25. oktobra. — Zaprto. Četrtek, 26. oktobra TRIPi YCHON. Red A. Petek, 27. oktobra. —■ Zaprto. Sobota, 28. oktobra HEDDA GABLER. Gostovan ka osvobojenja češkoslovaškega naroda- Slai nostna predstava pod protektoratom konzulat češkoslovaške republike v Ljubljani. — Izvei Nedelja, 29. oktobra LAKME. — Izven. Ponedeljek, 30. oktobra. — Zaprto.
Ljudski oder.
Nedelja, 22. oktobra »HLAPEC«. Noviteta.
Na Vseh Svetih, 1. novembra MLINAR IN NJI GOVA HCL
Nedelja, 5. nov. »MLINAR IN NJEGOVA HCI Prodprodaja vstopnic vselej dva dni p« predstavo od 5. do 7. ure zvečor in na dan prw stave od 9. do 12. ure dopoldne in popoldne « 3. ure naprej do začetka predstave v pisarni Lju« skega odra.
V nedeljo, dno 22. t m. se uprizori na Ljui skem odru burka »Hlapeče. Opozarjamo p. t ol činstvo, da ta burka ni identična s Cankarjevo k' medijo »Hlapci«, ki jo socialno politična fars »Hlapec*, ki ga Igra Ljudski oder, je dmžinsli komedija za smeh in kratek čas. Kdor se hoče ' srca nasmejati, pridi v nedeljo v Ljudski don Ta komedija se šo ni igrala v Sloveniji. Ljudsl oder jo igro prvič.
Turistika in šport.
Hiriia: Sporiverein, Celovec. Danes ob 1 uri sc vrši na športnem prostoru Ilirije pred dr kolodvorom nogometna tekma med Ilirijo in ci lovškim SV., ločasno po prvenstveni tabeli dr gim koroškim klubom — Prcdtekma med rezer Dirije in kombiniranim moštvom Jadrana se priči ob tričetrt na 14. uro. — Predprodaja vstopn med 10. in 12. uro na športnem prostoru — Tel ma se vrši ob vsakem vremenu, predtekpi« ob ugodnem vremenu.	Od
Nosile zftfsdl nj ibcfvih velikih f ednosii
ženitna ponudba.
Mladenič, prosi vojaščine, obrtnik, se želi v svrho temive seznaniti z gospodično, staro 20—24 let. Ponudbe s sliko se prosi na upravo lista pod šifro »OBRTNIK 4499«
Ženitna ponudba.
Obrtnik, posestnik na periferiji Ljubljane, želi v svjho lenitve spoznanja z gospodično ali vdovo v starosti 25—35 lei. — Cenj. ponudbe na upravo »SLOVENCA« pod Šifro »VESELI BOŽIČ«.	4416
Globoko potrti Javljamo žalosino vesi o nenadni smrti naše iskreno ljubljene soproge, matere, sestre, sinahe, tete in stare matere, gospe
HERMINE PULKO roj. WERZAK
ki ie v sobofo, 21. L m. popoldne ob 4. uri po prejem« sv. poslednjega olja mirno v Gospodu zaspalo.
Pogreb nepozabne se vrši v ponedeljek, 23 t. m. ob 4. uri pop. iz hiše žalosti. Sv. Pelra nabrežje 51. 17.
Ljubljano, dne 21. oktobra 1922.
IVAN PULKO, soprog. - ADOLF in HERMAN, sinova. -M1CI PULKO, sinaho. - LEOP. WERZAK, brat. - HELI, TRUDI, HEDI, vnuki
Sprejmem fakoj stalnega, bolj pri-':	proslega gospoda	>:
na hrano in stanovanje.
Sprejmem vsak dan ABONENTE po najnižji ceni. — Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod Stev. 4505.
iščem za pospeševanje obrata neke dobre VODNE 2AOE na Gorenjskem z 200.000 K soudeležbe. Poštnoležeče Celje pod »Dobro obrestovanje«.	4497
sprejmem takoj v modno trgovino v Ljubljani Biti mora zdrava, krepka m z boljšo šolsko izobrazbo, z vso oskrbo izven hiše; daljne pogodbe osebno. Več sc poizve v upravi »Slovenca«	4506
Učenko
Okrožni zdravnik
dr. Viktor Gregorin
i ordinira stalno v NOVEM MESTU vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 17., razen nedelj in praznikov.

Sprejmem
čevljarskega VAJENCA.
Glince štev. 80.	4500
Knjigovodja jBrušenje britvic
z bančno prakso, išče za popoldanske ure mesta pri kakem trgovskem podjetju za knjigovodstvo in zaklpiček knjig. Ponudbe na upravo pod; »BDančntk«.
Višji bančni uradnik
išče lepo, meblirano mesečno sobo. Plača postranska stvar. Ponudbe pod »SNAŽNO* na upravništvo »Slovenca«.	44/5
CREZ-NIC)
zu ruziranje, rajnih sistemov Meni, Qi-Hte cte., z cJekfričnim obratom, komad po 3 K 20 vin., sprejema drogerija »ADRIJA« v Ljubljani ftelenburgova ulic« 5.
Bukovo OGLJE
Družabnik
z 1 milijonom kron
se išče k dobremu, brezkoaku-renčnemn tehničnemu podjetju z dnevnim produktom. Sodelovanje ni potrebno. Garancija dobra. Denar se vme v nekaj mesecih s 15 odslotnimi obrestmi, a za nadalje bi Iti družabnik prejemal za uslugo letno rento ali gotovi odstotek po dogovoru. — Ponudbe se prosi pod šifro »ZELO UGODNO« na upravo »Slovenca«.	4519
SPALNICA
svetla orehovina, popolnoma nova, še. ne rabljena, docelo masivno mizarsko delo, naprodaj za ceno 7000 Din, event. z dostavo pred hišo. — Obstoji \zi 2 postelj, 2 nočnih omaric fbel marmor), 2 dvojnih šifonerjev, 1 umivalnika (bel marmor brez ogledala fer z ličnim nast.
WAITER STEMBERGER,
Mengeš pri Ljubljani
proda Peter SIM"
NIC, Oolobrdo 25, p. Medvode. Pripelje lahko na dom. — Cenu po dogovoru.
Prodam HIŠO
iia prometnem kraju, blizu Ljubljane, pripravno za obrt in trgovino. — Noslov pove upravništvo ••Slovenca« pod štev. 4507.
Tapetniška delavnica
Komenskecra ul. 12 (Rok. dom),
se priporoča za vso tapetniška dela, Lalera izvršuje najhitreje, solidno in po zmernih cenah. - V zalogi imam vedno DIVANE, OTOMANE, vse vrste 2IM-NICE itd.	4503
Poravnajte naročnino!
Naprodaj je majhna HIŠA
z VRTOM v ljubljanski okolici, s takojšnjim stanovanjem. Dam jo tudi v najem. - Fr. PEČNIK, Dravlje štev. 60.
Naprodaj je dobro ohranjen
ženski plašč, klobuk
in 1 par otroških ČEVLJEV št. 25. Naslov pove uprava lista pod štev. 4510.
Kožuh in salonska suknja
popolnoma novo, naprodaj. — Naslov pove upravništvo lista pod številko 4477.
TVRDKR ZflBRET & COMP. naznanja žalostno vest, da je danes ob 11. uri preminul njen družabnik, gospod
Blaž Zabret
tovarnar v Britofu pri Kranju
Pogreb se bo vršil v ponedeljek 23. t. m. ob 9. uri dopoldne.
Britof pri Kranju, dne 21. oktobra 1922.
ZABRET & COMP., tovarna lanenega olja.
Zlivala.
Ob priliki smrti našega predragega soproga in brata
Oto Dalzcda
ravnatelja Ccšhe IndustrUalne banhe podružnica UubUana
smo prejeli toliko dragocenih izrazov najglobokejšego sočutja, da nam ni mogoče se vsakemu poedinemu zahvalili.
Podajamo forej javno našo naiiskrenejšo zahvalo vsem onim, ki so nas v teh težkih urah bodrili, tolažili, ter počastili spomin dragega pokojnika s cvetjem in darovi, zlasti pa s spremstvom na njegovi zadnji poli. Posebno se naj-iskrenejše zahvaljujemo »Československe obeci v Ljubljani«, telovadnim društvom ljubljanskega Sokola, čislanemu uradništvu Češke industrijalne banke, podružnica Ljubljana ter Prve hrvatske obrtne banke, Zagreb.
Prejmite vsi našo naiglobokejšo zahvalo.
Anči Balzerova,
soproga.
Jaroslav Balzer, brat
svetnik nnjv. sodišča, Brno
ADVOKAT
dr. Jakob Mohorič
je otvoril odvetniško pisarno
v hiši »Zadružne Gospodarske banke«, v Ljubljani, Miklošičeva cesta, II. nadstropje.
Sprejmem takoj
~ŽENSKO
katera zna dobro PLEST1 NA PLETILNI STROJ. - Ponudbe pod: »Pridna delavka« na upravo »Slovenca«, 4427
Dva steklarska
v
POMOČNIKA
sprejmemo takoj. - Kje,
pove uprava »Slovenca« pod številko 4485.
ženitna ponudba.
Gospod, srednjih let. z dobrim obrtom in 1.200.000 K v gotovini, sc želi seznaniti v svrho ženltve z gospodično ali vdovo brez obok od 20 do 35 let, ki bi imela posestvo ali kako premoženje in ie poštena ter mirnega značaja. Le resne ponudbe, če mogoče s sliko, na uprnvništvo »Slovenca« pod »SREČA«.	4433
I nStC! liro ti izobražena gospo-IIIMI Ull aII dičnn - uradnica, učenke (učence! osnovnih in meščanskih šol, zlasti v računstvu, v popoldanskih urah Zna tudi hiie jezike. Ceniene ponudbi na upravništvo »Slovenca« pod: »Potrpežljivost in vestnost«.	45,15
Hiša naprodaj!
V Orndcu je naprodaj petnadstropna HIŠA s 40 strankami. I. 1914. zidana, z lepo trgovino. Cena 800.000 jugosl. kron. Naslov pove uprava lista pod št. 4511.
Prodam hišo z vrtom
v bližini Ljubljane, ob državni cesti, ki je prikladna za vsako trgovino ali obrt. Naslov pove uprava »Slovenca« pod številko 4501.
Večjo množino JEKLA
*a vodne kovače, veliko SIN za vozove v različnih dimenzijah, 1000 kg žične pocinkane vrvi, dimenzija 10, 15 do 20 mm in različne vrste osi za vozove, proda Ivan KOGOVSEK, kovač, Trata pri St. Vidu nad Ljubljano. 4517
Mirni katoliški družini ODDAMO takoj
stanovanje
«teioječe iz 2 sob, pritiklin in vrta, za »talno ab tudi za letovišče, v lepem, -zdravem gorenjskem kraju, ob železnici, 1 uro od Ljubljane z vlakom, in sicer prazno ali tudi meblirano. Samo pismene ponudbe na upravo »Slovenca* pod šifro: »Lepo stanovanje« 4468.
Uqodno kupijo trgovci
SVEČE ZA BOŽIČNO DREVESCE
nočne sveče in sveče za hišno uporabo pri
CLIO-Werke, Wien I.,
Rolenturmstrasse 5. — Uvedene zastopnike sprejmemo.	4444
FRANC KUPNIK, KOSTRIVNICA, p. Podplat, kupuje in prosi obvezne ponudbe za vagone:
hrastove hlode
javorjeve, jasenove, črešnjeve. — DRVA, suhe bukove cepanice. — Kostanjev taninski les, brusni in jamski les. — PRODA: domači pristni jabolčnik, žlahtnih jabolk. Narav. min. kisel. »Kraljev vrelec«.
Trgovci, Konsumns društva
__ _t____J_J_, __ __ pri nakupu SIRA
obrnejo na tvrdko: ALBIN TURK, Ljub-
se opozarjajo, da se
Dva dobro ohranjena
ženska zimska plašča
sta naprodaj. Cena 3400 K. Puhlinova ulica šlev. 173, Zelena jama. 4480
Lepa kmetija
s 4 gospodarskimi poslopji, obokani svinjaki in kleti, cirka 15 oralov prvovrstnih njiv, travnikov in gozda, vse pri hiši, naprodaj. Cena 1,200.000 K. Vprašanje pod šifro: >Parcelacija 4414« na upravo lista.
Sirarna v češkoslovaški
išče za SHS odjemalcev na debelo.
ARNOLD 4260
dje
Dopisi na SIRARNO \VEISZ, Velke Šarluhy.
ljana, Prešernova ulica 48, katera ima ementalski, holandski in polementalski sir vedno v zalogi po najnižjih cenah.
jeVTkT----
Dr. Pečnik ordinira r,a jetične izven torka in petka vsaki dan v Št Jurju ob južni žel. pri Celju. Čitajte njegove 3 knjige o jetiki.
■■■■■■■■■MBBB
Vse vrste kož
vsako muožino spre:!ne v
plačilno strojenje
tovarna usnja
„Tovus" d, z o. z. Tržič.
Ponudbe je staviti direktno tvornici
II! AUTO III
BENCIN	PNEIJMATIKA
OLJU	V8A POPRAVILA
MAST	IN VOŽNJE
Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi
JUG0-AUT0 d, s o. z. v Ljubljani.
„DIAMALT"
Pocor peki! »DIAMALT«, tvorni c* Han-ser f Sobolka Beč - Stadlan, v predvojni VsJfo^octi, se zopet dobi pri glavnem zastopnika za Jugoslavijo
KDUARD DU2ANEC, Zagreb,
Velika izbira otroških vozičkov, dvo-koles in šivalnih strojev. - F. BATJEL, Ljubljana, Stari Irg št. 28. Sprejme se v polno popravo za emajl. z ognjem in poniklanje dvokolesa, otroški vozički,
šivalni in razni stroji.
»TRIBUNA«, tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Kariovska c. 4.
Razno perilo
za dame, gospode in deeo priporoča tvrdka
fl. 8E. Shaberne .
Izredna prilika!
Cenjenim svojim naročnikom naznanjam, da bom oddal zaradi pomanjkanja prostora čez 60.000 foiografičnih
originalnih plošč
Vsaka sfranka, katera se je od leta 1895—1918 pri meni fotografirala, dobi lahko svojo negativno ploščo proti mali odškodnini, nko se zglasi v teku 30 dni. Zadostuje številka ali ime, priimek in leto fotografiranja.
FOTOGRAFIČNl ATALIJE
P. ROVŠEK,
LJUBLJANA, Kolodvorsko ul. 34.
Stroje za žage in obdelavo lesa, vsakovrstne, najnovejše konstrukcije dobavlja takoj po najnižji ceni s skladišča „Balkan", Ljubljana ali Zagreb SULWERKE, Leipzig Kleinzsch, Dieskaustrasse 68 Zastop. in skladišče ima Weiker-Werke, Wicn X. Dampfgasse 4.-6. 5 minut od južnega kolovora.
Pojasnila daje špedicija
„BALKAN", Ljubljana.
Sušie gobe
in kumno kupuje SEVER & Komp., Ljubljana, Wolfova ulica IS.
Kdo posodi 70.000 Din
na dobroidoč MLIN na deželi proti visokim obrestim in vknjižbi na varstvo mlina? - Ponudbe no upravništvo »Slovenca« pod »Sigurnost 4465«.
ik 80 cm
Hofmanov fabnkat z Velesejma, prodajam do 25. okl. DOBRIČIČ, Ljubljana, hotel »Slon«, po 25. okt. brzojavno: DGBR1ČIC, Beograd.
Priporočajo so sledeče domačo tvrdko:,
(Objava
ELBPABJI:
Retnlgsr & Smerkol, Florijanska oL IS.
Pro4aktivna ladrnga kleparjev, Instalaterjev. ketUrjev is krovcev v Ljnbljaai, Kolodvorska nliea šlev. 28.
Kora T., Poljanska cesta štev. 8.
KLOBUKE ia TELOV. POTREBŠČINE:
Kuaovar iraa. Stari trg fitev. 10.
KONFEKCIJSKA TRGOVINA:
Olup Josip. Pod Trančo.
PARMA PEKARNA:
Jeaa Schrejra nacL Jakob KareH, Gra-difiče fitev. 5.
PLESKARJI, SOBO- IN ČRKOSLIKARJI;
Produktivna zadruga, reg. za dr. i o, t, Ljubljana. Gosposka ulica <L 4
4 Din.)
8PRDICUSKA PODJBTJAt
»Orient< d. i, Sodna nlica 8, TeL 468l Ranilager K-, Cesta na jui. ieleanlno 7—8.
STAVB. IN O AL A NT. KLHPABSTVO; Veroae & Pnehs, Ljubljana, Mirje it 2,
TRGOVINA Z ŽELEZNINOJ
Sušnik A., Zaloška cesta ii 31, Ljubljana.
TRGOV. Z DEŽNIKI IN SOLNCMIKI; > Mikni L, Mestni trg 15.
TRGOV. Z ŽELBZNINO EN CEMENTOM: Erjavec '& Tnrk pri nU« lopati«, Valva/ sorjev trg fitev. 7.
ZALOGA POHIŠTVA: P. Fajdiga sin, Sv. Petra cesta 17/,v
Ako še niste, pošljite naročnino!
Jamski les
smrekov in jelkov, nad tO cm na drobnem koncu in nad 3 m dolžine, kupi vsako množino franko kranjske postaje
šentjanški premogokop And. Jakil, Krmelj, Dolenj.
iani J
Z našega skladišča v Ljubljani nudimo, dokler traja zaloga:
Podkve za konje
„Stgria" kavine mlinčke Vile, jeklene, s 4 rogmi, 12" dolge Kladivo za gramoz (Schotterschiagel) Cveke za pete, v zabojih po 50 kg Svinčnike znamk« ,Staedler* „P U C H" kolesa
Cene zelo ugodne! Cene zelo ugodne!
r n
„SINTA
družba Sl Ljubljana.
j2
L:" . • -''•■% ' - mm Ji
Potrtim srcem javljam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je moj dobri, ljubljeni mož
Rado Legvart
po kratki, a mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, danes ob 12. uri opoldne izdihnil svojo blago dušo v 46. letu svoje starosti v Ztiridiu v Canton Sanatoriju.
Truplo predragega moža pripeljem iz Zuridia domov, kjer se bode položilo k večnemu počitku.
Dan in kraj pogreba se objavi pravočasno.
Ziirich - Ljubljana, dne 21. oktohra 1922.
Marija Legvart roj. Jelovšek.
Sfev. KSL
BRJVUfTBC, 'dti« 52. ofeMra 192111
Sten Ji



Javljamo tužno vest, da je na? predsednik, gospod
Rado £egt>arf
predsednik družbe Impex, predsednik Slovenske banke, podpredsednik Textilie, dne 21. t m. v Curihu po kratki mučni bolezni preminul.
Ranjkega ustanovitelja naše družbe ter prvega neumornega predsednika ohranimo v trajnem hvaležnem spominu.
LJUBLJANA, dne 21. oktobra 1922.
IMPEX d. z o. z.
v Ljubljani.
TEXTILIfl, trgovska in industrijska družba v Ljubljani javlja tužno vest, da je njen veležaslužni podpredsednik, gospod
Rado £egt>arf
v soboto, dne 21. oktobra 1922 v Curihu preminul.
Ljnbljana, dne 21. oktobra 1922
TEXTILIfl d. d., Ljubljana.
*.....• • 'K-vt-v-'J: > - ■. f"; .

L t V ' T™ ; , < . * ■ U

Upravni svet in ravnateljstvo Slovenske banke jav ljala tužno vest, da je ustanovitelj Slovenske banke in njen predsednik, gospod
na posledicah dolgotrajne bolezni nenadno v Curihu danes preminul. - Zaslužnemu možu, ki je na vseh poljih gospodarskega življenja neumorno in požrtvovalno deloval, ohranimo časten spomin.
V LJUBLJANI, dne 21. oktobra 1922.

«






Underwood
pisalni stroji so najboljši
a
Co.
Zahtevajte ponudbe!
THE REX
LJUBLJANA
Tel. 268 - GradiSče St. IO - Tel.
268

Inserirajte o „SIdwu"!


Opalograph
rasmnoievalni aparati so svetov-_noznani_
Zahtevajte ponudbe 1
■^MH
V PARADIŽU
sta bila brez obleke
Adam iri Eva,
sedal tega nI treba. Ker se dobe vsakovrstne
oHleKe zo $o$po&€ dame in olrofte
v trgovin!
O. Bernatovlč
LfoMfana, Nestai trg 5 6.
„FIflT" automobili
Eeithoffer
Zundapp
motorna kolesa pnevmatika
Najnižje tovarniške cene. — Glavno zastopstvo
O. ŽUŽEK, Ljubljana, Sodna ul. 11. Tel. inter. 461
Mobilizacija
tPred nakupom si oglejte mojo veliko zalogo finega boksa Cruiov. Sicrn), Chevreia (rdeč, črn), Chevro, Chevrolaka in vse druge vrste usnja, dalje lepo izbiro teletin, piiilingov in prvovrstnih močnjh podplatov, več vrsi težkih in lahkih. - Cena najnižja! Ne zamudite ugodne prilike! Se priporoča
AVG. ŠKOF, ti yovina z usnjem,
LJUBLJANA, Pred Igriščem štev. 1.
Najboljii so pravi AMERIKANSKI in angleiki
SINGER-šivalni stroji
StseK-igle ta
aidtBMtei d.H.
LASTNA MEHANIČNA DELAVNICA
Slnger-olje sukanec svila M.
PRODAJA NA
OBROKE
— Slnger-Sivalnl stroji Bourne & Co New York —
CENTRALA sa kraljevino SHS Zagreb, Maruličeva o. — Podružnice:
LJUBLJANA, SEELEMURGOV^ UVm 3,
Zagreb, Karlovac, Varaždin, Oaijek, Vinkovci, Bjelovar, Brod n/S, Su-botica, Novi Sad, Maribor, Sarajevo, Mostar, Banjalulta, Tuzla, Dubrovnik, Podgorica, Beograd, Kruševac, Niš, Skoplje, Veles, Bitolj, Kragu-}evac, Zajefiar i Stip. — Zastopstva so v vseh večjih krajih.
Vi se boste prepričali,
da je t VaSo korist, ako naročite najprej bogato i ilustrirani katalog tvrdke
H. SUTTNER
(Imetnik Henrl Molre)
V r.;UBK.]ANI Štev. 2
preden se odločite za nakup. Ta katalog Vam bo svetoval resnično dobre ure special. znamke «IKO" iz lastne tvornicc v Švici kakor tudi druge dobre žepne ure, zapestne ure, svetilne in stenske ure, verižice, prstane, zapestnice, uhane, namiz. orodje. Dalje: Krstna ln birman. darila ln vso zlatnino ln srebrnino; pa tudi porabne predmete, kakor škarje, nože, britve, lase-strlžne- in brivske stroje, doze za tobak, svaltice In smodke steklorezce, Brlžigalnike, denarnice kupite dobro in ceno pri tvrdki
Bluze
spodnja krila, predpasniki, stezniki
najceneje pri:
1 Movic nosi. K. Soss
Ljubljana, Mestni trg štev. 19.
W •
Nudimo iz našega skladišča:
Molino-spodnje hlače Ia za delavce. Delavske Zephyr-srajce, temne in svetle. Črni klot, delavske srajce. Bele moške srajce.
Žensko perilo. — Ženske srajce mm' z ročnim vezenjem.
Vse po najnižjih cenah. Najboljša izdelava ln samo najboljše blago.
„ZE-HH
M
domači proizood perila, lika m.
Zajamčeno popravljeni
parni lokom "
H. Lanz. . . . 15/34 HP	R.Wolf. .	. 50/70 HP
H. Lanz .... 35/38 HP	H. Lanz . .	. 60,80 HP
RWoIf. . . . 27/44 HP	R.Wolf. .	. 100/125 HP
IL Lanz . . . 35/45 HP	* R Wolf . .	. 120/150 HP
R Wolf . . . 40/55 HP	H. Lanz . .	. 320,300 HP
Motorji s sesalko z a plin
(Sauggas-Motore)
Iiorting .... 15 HP	Deutz; • . . . . 60 HP
Deutz.....20 HF	Hille......70 HP
KSrting .... 35 HP	Dentz.....80 HP
DeutE.....45 HP	Deutz.....100 HP \
Deutc.....BO HP	Deutz.....150 HP
Odprema toCna in brza s skladiSča
Motorenfabiik ). Gostongi,
Wien VIL, Stiftgasse 7.
kot srne, zajce, iazane, jerebice, divje race itd., v vsakem času po najboljših cenah, kupuje
E. ¥fiJDfi,
veletrgovina divjačine in penitnino, CAK0VEC, Medjimurje.
Brzojavni naslov: VAJDA, Čakovec. -Interurban telefon šlev. 59.	3752
jugoslovanski kreditni zavod
V Ljubljani
regijtrovana zadruga z omejeno zavezo
Marijin trg Si 8 ob Ljubljanici
PODRUZNICR obrestuje hran i S me ssi
V MURSKI SOBOTI
01 čistih, brez odbitka rentnega in Vioge na knjižico po |2 |0 invalidskega davka. Večje vloge z odpovednim rokom in vloge v tekočem računu se obrestujejo tudi Telefon St. 54.	ViSje po dogovoru. Cek, ra?, St. 11.323.
LOGRAD
slovenska gradbena in indusMjska <L cl.
TekočI račun pri Slovenski eskomptni banki v LJublfanL Tehnična pisama v tovarni KerSič, Sp. Šiška, LJubljana
Teleton Interurban 180.
Izvršuje: stanovanjske hiše, trgovska poslopja, moderne industrijske zgradbe, betonske in železobetonske konstrukcije, vse vrste vodnih naprav na podlagi 25 letnih izkušenj.
Specijaliteta: železobetonske cevi za vodne naprave in vodovode.
Zastopa: patent dr, inž. Empergera za izvrševanje konstrukcij iz armiranega betona z litiželeznimi vložkami za visoke tlačne napetosti (kakor pri skladiščih, „silo" mostovih in podobno).
Izdeluje: vse vrste tehničnih projektov in statičnih proračunov.
vaam
Delniška glavnica: K 20,000.000*—
PODRUŽNICE: Novomesto, Raktk, StovMilgratfoc
izdaja kooaordj »Slovenca«.
SLOVENSKA FSKOrlPTN/i BANKA
LJUBLJANA, Šelenburgova ulica štev. 1. Izvršuje vse bančne posle naJtoCneJe in najkulantneje.
Rezervni zakladi s K «,500.000*-
TdefbnI It. 146, 458
Brzojavke: ESKOMPTNfl
Odgovorni urednik Mihael Mušketo v UublianL
tingoslovajista Uakssaat s Llnhltani-