torct, Jetru* intoloto ihaja m velja i Mari-ora brn poiiljanja na um M »»f leto B$l. - k. a pol leta — a km . * i" •• l'o po-ti '.» »ie UU) M |l. - k-it pol IHa !< .. - •• a fflrt IMa 2 .. '.0 Vreilniitvo in i.yra»niHt¥c ie na stolnem trgu (l>om-plati) lili. «• 179. t> kr 5 kr 4 kr I Oznanila: nafaJno dreetopen »ritu ■• plavaj« la "e nitim. Ikra*., tt tiaka IkttM . . i» H ti-ka Ikrat pMiiirnke tt plai'1-jejo po prostori. Zi »aak t i-.-k ja plat«|. kolek (itempelj) „ 30i ^okopisi tt ne »nfajo' lopiai naj ■• blaforoljnu frankujajo. St. 1S52. V Mariboru 28. decembra 18(>9. Tot5aJ II. Politirni razgled. Decemberska svoboda zdaj tudi na Dunaj i zmrzuje. Te dni so konfiscirali „Vaterl.", vredniki sami ne vedo zakaj, ljudski zbori pa se prav pridno prepovedujejo. Za rodovine zaprtih voditeljev dunajskih delavcev nabirajo denarno podporo, delavcev se je polotil velik nemir. Radovedni smo, kteri stan se bo zdaj najprej začel pod krinko miru in javnega reda dražiti ! — Po časnikih in društvih se je začela prav živa agitacija proti ko le k u, kterega je treba plačevati od časnikov. Gotovo bi bilo najiskre-neje želeti, da neha davek, kterega moramo plačevati od duševne hrane. V tem vprašanji so menda složne v Avstriji vso stranke in kakor v nobeni se menda strinjajo v želji: Proč z nespametnim in krivičnim časnikarskim kokkom! Min is te rs k a kriza ne more iz zagate, v ktero jo je zrinila nemška enostranost, niti naprej niti nazaj. Že to samo na sebi kaže, v kako obupno stanje se je Avstrija strmoglavila. \Varrens pišo v svojem tedniku: „Ministerska kriza jo zato tako žalostna prikazen, ker tako ali tako rešena ne bo mogla zboljšati notranjih razmer. Ako so ministri Berger, Potočki, Taaffe izrinejo iz ministerstva, ni to nikakor osebna zadeva. Ne! Vsakdo vidi, da bi s temi možmi iz ministerstva izstopilo načelo sprave in spora-zumljenja. Ko bi zmagalo onih pet ministrov ((iiskra, Ilerbst etc), bil bi to začetek neparlamentarnoga gospodarenja.u Pravijo, da je zdaj Beust stopil v zvezo z ministersko manjšino, a videti jo skoraj, da bo Beust obsedel med dvema stoloma, ktera je sam nastavil. O ministru Potočki-ju beremo, da je cesarju obljubil, da hoče toliko časa ministrovati, dokler se bodo v postov jemale tirjatve njegovih rojakov Poljakov. Večina pa ne misli posebno spoštovati gališke resolucije, o kteri je v svoji spomenici cesarju pisala, da je resolucija zarad Rusije nesprejemljiva. Sploh pa menda ministri ne bodo z odstopom posebno vihrali, saj je „Wien. Ztg." 25. t. m. oglasila postavo, da ko. smejo prvo četrtletje prihodnjega leta davki ti-.ko pobirati, kakor tekoče leto. In da le „podložniki" svoje davke odrajtajo, potem so že potolaži mar-siktera visoka ustavna duša! „Osten" piše o Slovencih iz Ljubljane: „Pri nas se marsikaj govori, marsikaj piše, pri srenjskih volitvah pa v onem mestu zgubljamo za drugim. Zguba se potem naklada na rame vlade, a ne premisli so, da je le lastna nedelavnost in nerodnost kriva takih žalostnih izidov. Položaj je jako zopern in ne ostane nam druzega, nego mirno čakati, da nam bodo drugi pomagali, kajti da bi se sami zdramili in si sami pomagali: to pri nas navada." — Ta sodba je jako ostra; naj vsakdo sam premisli, ali je tudi res nična in naj potem — dela! Iz Dalmacije 90 brzojavlja, da so uporniki bolj in bolj vračajo k pokorščini. Iz Budne je prišlo neki 14 Brajčanov v Kataro in se podvrglo postavi. Vlada je pridržala tri uporniko kot poroke. Pričakovati je, ali se bo vse to tudi potrdilo, oficijeln1 viri so bili do zdaj gledu Dalmacijo precej nezanesljivi. Iz čeških časopisov jo razvideti, da češki narod za zdaj no pri čakuje še boljših časov, ter da je pripravljen boj nadeljevati za ona prava ki so mu vzeta. „Narodni Listy" končujejo svoj članek „na sveti večer" besedami: Preganjajte nas, zapirajte nas, dokler imaie še moč, a pomaga vara nič. Bodočnost, ta jo naša. Prišel bo tudi slovanskim narodom sveti večer, ko bomo svobodni in pomirjeni seli k domači mizi, in hodemo za-se in svoji med svojimi. Iz Pa ter bor g« so pišo v trancoske listo, da vojno ministorstvo rusko dela vojne priprave in da jo med drugimi napravilo v Peterburgu poseben zavod, ki ima brž ko brž izdelati liOO.OOO pušk po najnovejših znajdbah. Bomo videli, ali bodo te puške pri evropskih vladah kaj reč izdale, kakor so izdali ruboljni, s kterimi nas Rusija obsiplje. Kakor da bi se bili ministri rasnih držav nalašč /govorili, povsod krizirajo. Poleg trancoske ministerske krizo 9e poroča tudi o ministcr.>ki krizi na Grškem. Ko bi pri teh krizah le narodi kaj dobili — ministrov ne ho v Evropi tako hitro zmanjkalo. Na Irskem, kjer iz Ameriko prihajajoče idejo samostojnosti in neodvisnosti Angležem čedalje več skrbi delajo, višo duhovništvo v zadnjem času poteguje z vlado. Več nižih duhovnikov , kteri so delali in govorili z narodnimi fonijanci, bilo je odstavljenih. I) opis i. Iz Iajubljane, 20. decembra. [Izv. dop.] Pri občnem zboru „Sokola" sta bila gg. Debcvec za predsednika, in G raseli za podprodsednika zopet izvoljena; za odbornike so voljeni gg.: dr. Karol Bleiweiss, Drenik Franjo, Koblar, Murnik, Noli Srečko, Ravnikar Franjo in Tisen Ivan. Gg. Drašlar in Vrtnik, ki sta bila pri prvi oddaji listkov voljena, sta se zarad raznih raz logov odpovedala. Izvoljen je bil tudi g. dr. Razlag, a volil se jc namesto njega, zato ker ne biva v Ljubljani, kurpo društvenih pravilih mora biti, drug odbornik. Društvena blagajnica stoji na trdnih nogah. Na Josip Noli-jev nasvet bo je izrekla|želja, naj so učitelju Mandiču, ki jo dosodnj podučovnl brez plačno, v prihodnjo daje zopet dostojna plača. Večerne Sokolske zabavo bodo izklučljivo v čitalnični gostilnici. — Udov stojo društvo 203. — Oasilnegal društva se „Sokol" ne bode nikakor udeleževal. — Občni zbor jo pooblasti novoizvoljeni odbor, da stopi v zvozo in pošlje — ako bodo mogoče — zastopnike k shodu slovanskih telovadskih društev, ki so nameravajo sniti prihodnje leto v Pragi, da se pomenijo o pospehu slovanskega tolovadstva. Is Ljubljane, 28. decembra. [Izv. dop.] Koliko je .Novicam •koristila plesnjiva laž, da je bila zaupnico dr. Zamiku podpisala tudi Kore-110 va Noža (Agnes Vidic), to seje zdaj pokazalo, ko morajo .Novice" samo svoje laži požirati. V zadnjem listu namreč oporekajo : „(Poslano). Danes še le sem po naključbi brala 4G. list .Novic", kterem jo rečeno^da tudi jaz sem podpisala Št. Petersko zaupnico gosp. . Zamiku. A to ni res. Jaz te zaupnice nisem podpisala, je tudi videla nisem, in sploh še dr. Zamika ne poznam ne. A. Vidic." V Ljubljani, 21. decembra 1869. Is Ptuja, konec decembra meseca. [Izv. dop.] (Marsikaj v pre-darek za novo leto.) — Iskreno se priporoča gospodom pisateljem, naj pišejo naš prekrasni jezik prihodnje leto povse, kolikor dopuščajo razmere, čisto, lepo, izpravno! Ne delajmo mu toliko pikečih krivic, rabimo, kar je vednost dognala, ogibljimo se na vso moč grdih nemčizen in poprek tuji/en. Seljak lažo razumo tudi nenavadno besedo iz slovanske koronike, negoli tujo »lučugo. — Pomilujcmo, da letos nismo zmogli glasila, kjer bi se rekovno ezikoslovilo in popravljalo, kar je v rabi grčavega in sovojnatega, vsaj celo .Novice" so odrekle jezikoslovnemu izvrstnjaku mul predelček za droben se-stavčič. človek srednje previdnosti bi pogodil, v kterem grmu leži zajec, toda popraviti se v pisavi vsled prepričala ni sramotno, ampak častno, saj vemo, ka vsak živ jezik napreduje, a vodnost ima nalogo trebiti smetjo, strugati gnilobo, raztrgati zakrite gnojne rane, ter izzeti kvarno sokrvico, večkrat občinjati ter presejati zuno in tuške, pa tudi uakajoni prah pomesti 1 celega in klenega zrnja. Nam je treba jozikoslovnega stražnika ali brusa, kakor jo navada pri vseh omikanih ali omikajočih se narodih, vsaj francozko 1110-drišče ima poseben razdel zafrancozki jezik. Mojo mnenje in želja je, naj bi nam dovolil „Slov. Narod", ako Matica ne bi utegnola izdavati drugo leto znanst-veno-krasnoslovnega mesečnika, ne na prvi ali drugi nego na tretji in poslednji strani pod črtoj tesen kotič za kratke razprave o zboljšku in olepšanji slovenskega jezika; vemo , ka politični list ima drug posel, toda m sramoto mu ne bodo dobro vedočemu, ka se moramo zmirom več učiti nogo kratkočasiti. Co pa to ne ugaja, pridjala bi se naj včasih doklada po tem, kakor bi so nabralo tvarine. *) Duhovščini lahodske vladikovine se naroča od strani nemškutarskega vladištva, ka učitelji krščanskega nauka ne bi sprejemali prvomestništva in tega namoništva v učilniških odborih, mouda zbog neprilik, ktere bi utegnole na kvar hiti duhovniškemu ugledu. Meni pa se trdno zdi, ka nevednost, na-omikanost, duševno dronianjo jomlje mnogo več ugleda, negoli delavnost narodu na korist, če nas omikanejši svet posmehuje , zaničuje, največ krivnje doma tiči. Sme li se zahtevati, da kdo čisla nedelavnost, mpljost, nevednost? Sicer narod nekoliko razbistren sam razločuje, kdo samo je, pije in poje, in kdo dola umno za narod. Dokler gospodari topost, tema in brez-nazornost, ni misliti o vspešnem društvu duhovniškem, niti o ugledu. Ugled se javlja v zdravih napredovalnih nazornih in koristni delavnosti. Na prerešetanje! Pomozi si goleč v koprivji. Mnogo so jo pisalo o popravku slovanskega knjigotrštva, toda samo pisalo, i naći še so vedno stare ovire. Že pred leti som pisal po .Srbsko sintakso" od Gj. Daničića ali odnikod ni duha, 110 sluha. Lani in letos se je naznanilo več bolgarskih knjig na svotlo danili v Beču, med temi tudi „francosko-bolgarski in bolgarsko-francoski slovar" od J. A. Bogorova, naznanjen v časniku „Zukunft." Pisal sem po njega P, in P., toda slovarja ni odnikod. Časopis „Zukunft" bi nam menda mogel uajtočneje povedati, kder so prodajajo te knjige, vsaj jo naznanja. **) Is Koroške 24. decembra. [Izv. dop.] Nedavno so je tožilo v dopisu iz Celovca, da so malokdaj bere o koroških Slovencih, od kar jo „Slovence" zamrl. To se tudi nam čudno zdi. V .Slovencu" smo po trikrat na teden prebirali dolge dopise iz Celovca. Zakaj so celovški dopisnik no oglasi tudi v „Slov. Nar", ni nam nič prav razvidno. Sicer no mislim, da se je tudi celovški dopisnik zgubil med občudovalce decorabrizma, a vendar si ne morem zakrivati strahu, ki prešine vso našo ude, gledati najsposobnejše domorodce križem roke držati prijaznejši vetriček pričakovaje. Zdaj ko nemška povodenj od naše zemljo kos za kosom požira, no volja, čakati. Nagla pomoč ali smrt. Časnikarsko ropotanje z odstopom ministrov jo prazna pena, ki razprši, kakor hitro na-nj pihnejo. Razmere zamoreuio le sami preinačiti. No pričakujmo, da nas bodo državniki v naročje vzeli in nas božali. Treba jo res pri naših okolščinah mnogo nravno sile, da so obupanja vbranimo. Terori- *) Tretjo ali četrto Btran bi neradi oddajali. Zarad priklado bomo govorili z lastniki, ki bodo želji radi ustrezali, če bo količkaj mogoče. V prvi vrati pa jo odvisno od •lov. občinstva, ali so boče toliko naročati, da bomo mogli odgovarjati vsestranskim željam. Morebiti bi ae dali — sicer majhni — atroški za tako do klado druga6e nego iz „Narodove" glavnico poravnati. Proaimo prijaznih nasvetov. Vredn. ♦*) Z veseljem amenio iinznanjati, du bo eden celjskih rodoljubov to stvar v«el v rok«. Mislimo, da nam bo v kratkem mogoče kaj več povedati. Vredn. 75 zem je dokipel do vrhunca. Njih \elican9tvo samo pozdravlja riHkPsja cara in si šteje v čast, da je med vitezi ruskega reda. Ako pa Slovenec na Koroškem Rusom napije, in si v čast šteje, da so Rusje njegovi bratje, kaznuje se s tridnevnim zaporom. Na drugi strani preži nam nasproti pošast nnjhujš letargije. Naše ljudstvo se no meni niti za trud svojih prijateljev. Kakor drugod, je tudi tukaj mnogo gnjiloga. Nahajajo se slovenske občine, k tare svoji zaslepljenosti same orožje izročujejo sovražnikom. Se meščani bolj cenijo veljavo slov. jezika; tako na primer se je v šolskem svetovalstvu veli-kovške srenje sklenilo priporočati vpeljavo slovenščine v šolo. Sk-a srenja pa sanja, da je na Koroškem le nemški deželni jezik. Ljudje, ki za silo ne ktero nemške besede lomijo, so kričali "dajč is niuas sajn." Še celo nad slo venskimi napisi na cestnih kazalih se spodtika modrost marsikterega srenj skega očctn. Bistriška srenja, v kteri je znani rodoljub g. Juri Kravt župan, je edina na Koroškem, ki v domačem jeziku uraduje, in se pri sleherni pri liki poteguje za pravico slov. naroda. Druge občino le životarijo. L'raduje so le v nemščini, ktere niti župan niti odbornik ne razumejo. S tom si ljud stvo samo nož brusi, in ako se tej pokvarjenosti ne stavi močen jez, bo tudi spodnji dol Koroške so potujčil. Zatorej narodnjaki na noge! Vračajte zapeljano ljudstvo na pravo pot in kažite na žalostni sad potujčenega naroda. Izgledi so blizo. Le poglejmo poiiemčcui del Koroške, kjer strašno narašča število beračev, potepuhov, idijotov in kretencev. Društvo „Trdnjava" bo pomagalo oni jez staviti. Dasi to društvo prav za prav še ni začelo svoje delovanje , vendar protivnike zelo v oči kolje. Na vseh straneh se skuša spodkopavati. Dolžnost vsacega domoljuba je, da so nasprotnim agitacijam ustavlja, in to društvo podpira. Iz Dunaja, 21. dec. [Izv. dop.] (Novi istorski šolski nadzornik.) Po načelih, po kterih je ministerstvo po družili deželah ravnalo, novi šolski nadzornik, ki je kot Nemec po nekdanjih beneških gimnazijah „der, die, das" sklanjati učil, nima potrebnih sposobnosti za nadzorovanje gimnazij. O nižji realki v Pulji ne omenim besedice. Jako važno pa je vprašanje o sposobnosti novega nadzornika za ljudske šole. Dela tukaj pričajo. Ali se je mladi g. dr. nadzornik z osnovo in vravnavo malih šol pečal? Ne. — Ali jo mladi g. nadzornik važna vprašanja o malih šolah morebiti teorotično razpravljal v posebnih knjižurah, po mesečnikih ali v vsakdanjih novinah ? Nikakor no. — Ali se jo mladi g. nadzornik po učiteljskih zborih razgovarjal z učitelji o stanji, o napredku in zboljšanji malih šol? Kratko in malo no. — Za Boga! na kaj pa se je ministerstvo oziralo, da jo v Istro poslalo moža za nadzornika malih šol, ki svoje dotično zmožnosti ni niti z najmanjšim delom spričal ? Kako si bo pridobil neobhodno potrebno osebno spoštovanje posameznih učiteljev, ker le na jedno zaslugo za malo šole pokazati ne moro? Kako bo preiskaval male učilnice, kako odpravljal napako tega ali onega učitelja? Nemogoče mu bo voditi tako važne deželne učiteljske zboro. Nemogoče mu bo poduk zboljševati, in zlajševati, ker sam dotičnih naprav po avstrijskih in neav-Btrijskih učilnicah no pozna n. pr. Zivnovo orodjo za poduk v številjenji ali enako Bfežinovo v Kolinu rusko, Pestallocevo, Kriimerjevo, ali Dcugel-nove računske tabele in kar je še druzih takih priprav za prvi poduk v računstvu, risanji in čitanji (Boni, Madreiter, Dr. Hallardt — iznajdnik stigmo-grafične metode). Ker novi nadzornik še ni nikjor pokazal niti svoje teoretične niti djanske zmožnosti za nadzorovanje malih šol, ga jo morebiti ministerstvu priporočila kaka posebna administrativna sposobnost. Novi nadzornik bo namreč tudi gospodarski zastopnik istorskik šol. Žali Bože, da še nikjer ni pokazal teh važnih zmožnosti za gospodarstvo deželnega šolstva! Pro-važno zmožnosti za isterskega nadzornika; kajti po Istri bo treba še mnogo mnogo šol ustanoviti pa tudi gmotno stanje žo ustanovljenih jako zboljšati — tudi jeden izmed mnogobrojnih pogojev, da Istorsko šolstvo z večim vspehom med ljudstvom dela. Zato ho pa treba premnogo denarjev, raznovrstno podpore. Ko hi bil na čelu dožclnega šolstva krepki Klaić, bi znal s svojo enoržijo poiskati in doloma pribojavati potrebne pomočke. Nikakor pa v tem oziru no stavimo dosti vero v K. Gnada, no le zato, ker svojega administrativnoga talenta še ni nikjer pokazal, ampak bojimo se posebno, da mož ne bo imel nikakorsno oneržije, nikakoršne kreposti. Ljudje, ki so le z vklanjanjem kviško pomagajo, so navadno polovičarji, oni bi vsem radi služili, še tako zlo nasprotnim zahtevam radi zadostovali: oni so lo mutasto orodjo v rokah samovoljnih viših uradov. Cesar so ima slovanska Istra od tacega administratorja nadojati, bi bilo odveč tu natanko razkazovati. Pokažem naj le na samovlastno poncničcvalno ministerstvo, ki pri slednjej priliki Slovane zatira, na istersko vladno in nevladno birokracijo, ki je deloma nemška, deloma laika v ozki zvezi z italijansko stransko, da bi njim nerazumljivi slovanski narod pred ko pred ugonobila, in slednjič na razuzdano strast italijanske stranke. -- Tak je novi istorski šolski nadzornik, i« celo dosti slabši, ker le jedne si,-vensko • hrvaške besede ne razume. Pa bližnja prihodnjost bo pokaz;ila, ali bo kot človek toliko pravičan, da ne bo pripustil v šolah Slovanov italijančiti. Iz Prage, 23. dec. [Izv, dop.] Kako vlada skuša utrditi svojo moč z bajoneti in \Venclovkimi, videli smo že stokrat. Ali redkejša je druga vladna pot, ktere je razvidna iz slodečega slučaja. — Nedavno je poslalo c k. namestnišjtvo v Pragi odboru dolavskega društva „Oul" 2000 gld. v ta namen, da bi se podpirali Z njimi revnejši delavci, ali bolje zato, da bi ti krajcarji pridobili vladi delavsko stranko. G. baron Koller pa je delal račun zopet enkrat brez krčmarja. Očividno je, da je mislil na kpnsekvence, ki bi sledile iz njegovega čina, namreč da se mu pride odbor nOula" zahvalit, da bojo delavci zarad tega vlado čestili i. t. d., z eno besedo, hotel je s tem baron Koller, če ne društva pritvoziti na se ter na vlado, vsaj med svot spraviti novico, da so češki delavci vladi odani ter da jo spoštujejo. Ali baron Kolier si je lanske delavske tabore jako slabo zapazil, če ravno jih je opazoval z Argusovimi očmi. Ko bi se bil nanje spominal, bi bil gotovo vedel, da je češki delavec preveč moder in prevoč ponosen, nego da bi prejemal od zdajšne vlado kakoršno koli podporo. In res čujemo, da hoče poslati omenjeni odbor one novce na dotično mesto nazaj, ker mu pre niso znani pogoji, po kterih so imajo razdeliti. Lastna podpora je načelo nOula", in je že kakošna podpora tuja, naj si ho dobromiselna, in ne od zdajšne lade, od ktero češki narod niti slišati, še manje pa podpiran biti h o č o. — Brez vsega hroma in šuma jo prešel tudi v Pragi letošnji 21. december, rojstni dan hirajoče decembrovke. Sicer so skušali naši „kazinisti" napraviti veliko slavnost ali, o bože, kje vzeti toliko simpatije, da bi bila slavnost volika. Majhno pak imajo v kazini vsakidan, če jo tudi tam lo on sam „verfassunksiraind". Skušali so tedaj na drug način napravili tej reči vsaj nekoliko govorice. Vendar so mi pa čudno zdi, da ti nemški praški politikarji niso istih misel neke ljubljanske stranke in necega ljubljanskega lista, kajti posluževali so so k tej slavnosti nemških študentov, reete buršev, ki so sicer res napravili nekoliko šundra, slavnost pa je bila tako beraška in neveljavna, da jo prav radi privoščimo svojim političnim nasprotnikom. Tu se je enkrat prav vidno pokazalo, da sedanja sistema svojih prijateljev še pri pojedinah ne more zbirati. Kazni1 stvari. * (Vranska narodna čitalnica) ima svoj občni zbor v nedeljo i), januarja 1870 ob 5, uri na večer. Program: Govor. — Sporočilo tajnikove — Račun za prvo čitalnično leto. — Volitev predsodnika in odbornikov. — Nasveti posameznih udov. — Petje. — Deklamacija — in potem ples. — Vsi čestiti udje so vljudno povabljeni, da se gotovo vdeležijo pri občnem zboru. — * (Časnikarstvo na Ogersko m). Leta 18G!t je na Ogerskem izhajalo časopisov: magjarskih 173, nemških 101, slovaških 15, hrvaških 14, srbskih 17, romunskih II. rusinski 3, čeških, italijanskih, židovskih in latinskih po eden. Dr. Mihael Lederer nainanja,