Št. 57.
V Gorici,
dne 18. julija 1899.
.       -   ¦¦¦;..   .,MUU___......_.
Izliajii dvakrat mi teden v Štirih IziIhiijPi, in sicer: vsak torek in potok, /jutranje izilnnje opoldne, večerno izclmije pa ob o. uri popoldne, in stane z »Gospodarskim Ustom" in s kako drugo uredniško izredno prilogo vred po posti prejnmann ali v florici na dom posiljana:
Vse leto    .......gld. <>•—
:.               'ppl leta.  i^^V-'—•   .•-.«-*   3't-        -.
četrt leta.......» ; 1-50
Posamično številke stanejo (>'kr. Naiočnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici štv. <l v"(ioriei v «<ioriSki TisKarrti* A. Gahrščpk vsak dan od H. nre zjutraj do IS. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do- 12. ure. X« mirofila Ure/ dflposlane uaroeiiiise «¦ »e »zirstiim.
nlMtIM»KKr.kixluqL'n'eodfteio v1 «Rn6n'» trikrat mesečno in stano v.w leto gld. ViO.
«H'jO;i> in « Primorec* se prodajata v (»urici v lo-bakarni Scinvarz v Šolski ulici in Jellersi tz v Nunski uliti; — v Trstu v tobakarn« Lavvenčič na trt'u didla Cas»-rina in Pipan v ulici Pont« della Fahbra.
SOČA
(Večerno izdanje).
UredulStre in .odprjaTnlStTO *¦
se nahaja v Gospoda ulici St. 9 v Gorici v 1 zadej. — Urednik sprejemlje stranke vsak c
do 12. ure predpoldne.              ^^ ,.
»opisi naj se pošiljajo le uetntitviuS*^
Naročnina, reklamacijo in drugo reffl, katere ne spadajo  v  delokrog uredništva,  naj  se poiiHrio le
lipVAVIliStvil.
.    Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo no upravniStvo.                   .....___
Oglasi in poslanic«
s&raSuBijo po petit-vistah, Se tiskano Mcrat 8 kr., 2-krat -L**-' r,      G to- v8^ka vreta- ^krat po pogodbi. *-VaSje 5rke po prostora.              ,<                  H
HaroSnin* in oglase je plačati loeo Gorica,
„(JoriSka Tbkarjui" A; GafovSvšek tiska in zalaga razen «SoSe» in .Primorca, še -Slovansko kidižulcoV katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «Siav, knjižnici* se računijo po 20 kr. petit-vrstioa.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog in narod!
<Gor, Tiskarna* A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal,
Zaupnica dr. Turni.
Prijazni trg Kol) ari d ob Soči se jft odločno postavil za čast svojega vrlega zastopnika v deželnem /boru. Včeraj jo imelo občinsko starašinslvo slavnostno sojo, v kateri je. volilo župana, ob enem pa je izreklo soglasno zaupnico poslancu dr. Turni. --¦•
Brzojavka, katero smo prejeli včeraj popoldne, se glasi doslovno;
Prillčno volitve- županstva Je sklonilo soglasno staraiinstvo Koba-ridske občine — popolno zaupanje deželnemu poslancu dr. T um I ter obsoja napade, prljavljone v časopisu „Gorlca" (pokvarjena brzojavka jo imenuje »Pori t na"), najodločneje, proseča ga, naj vstraja na sedanjem mestu v delovanju na narodnem In gospodarskem polju.
Ta Izjava iz vedno narodno prebujenega trga bodi dr. Turni v tolažbo za krivice, katere mu delajo njegovi tovariši, ki bi bili morati do komolca Boga hvaliti, da imajo v svoji sredi takega delavca, kateri pred tujim svetom vsaj nekoliko pokriva našo slovensko mizerijo v deželni hiši! — Po glasovih iz ostalih trgov sodeči moremo zatrditi, da uživa dr. Turna povsod veliko zaupanje. Pričakujemo pa, da se to tudi javno pokaže. — Imamo glasov odličnih mož z dežele, ki najodločneje obsojajo nečuveno postopanje proti njemu. Pisani so tako ostro, da danes se ne upamo ž njimi na dan. Kdor ni slep in gluh, je lahko prišel do spoznanja — da spletkarenje proti dr. Turni je naletelo na odločen odpor večine zavednega prebivalstva. —
Obžalujemo neizmerno, da so se naši prvi možje udali intrigam Jjudij, katerim je dr. Turna na poti v dosego strankarskih namenov ! Zdaj pa imamo v svoji sredi ravs in kavs — in či-harno lahonstvo si veselja roke mane. Mi pri «Soči» odklanjamo vsako odgovornost za vse posledice, kajti postavili smo se le proti krivici in nečuve-nemu nasilstvu.
Dnštvo
in dr. Turna.
MARCO  VISCONTI
Zgodovinski roman
Jlalijanski napisal Lommaso Grossi.
(Dalje)
Ko je takd poteklo nekaj časa, je Ottorino izrabil željo, da bi čim preje prišlo do poroke; pri tem je pa po-vdarjal potrebo, da bi vsaj nekoliko časa vse tajno ostalo. Ker se je to Er-melindi sumljivo zdelo, je sklenila, da hoče na vsak način priti na čisto v tej reči. Ko mu na to ni dala miril, je on nekaj omenil o Marku, namreč, da bi mu utegnilo biti neprijetno, če bi se to hitro ra^asilo, ker bi morebiti potem svet mislil, da je Marko prišel v navskrižje z Rusconijem. Lehko bi selilo mislilo, da je res takd. Vendar Erme-lindi ta razlog ni zadostoval, kajti dozdeval si jej je premalenkosten,- da bi zamogel pahniti mladeniča v takd globoko otožnost, kakoršno je kazal. Zato je začela zopet in še silneje pritiskati na - nj, in ga je nadlegovala in mučila toliko časa, dokler se ni udal in razložil natanko vse zadeve, kakor je bila v resnici, ali bolje povedano, kakor jo
Dne 25. maju I. ]. smo imeli občni zbor »Sloge*, (orej precej poxno, uko pomirimo, da je prtehi »Sloga* v sedanju roke dne 22. septembru I. 181)0.; zamujenih je bilo torej celih H mesecev. — Ali tudi takrat »Sloga" Se ni prišla do delovanja, ker doseli odbornik ni dobil dovolj glasov -- in radi tega predsednik ni niti povabil odbora v sojo, da bi se sestavil. l\ič pa je povabil vse odbornike in namestnike, izvzemši dr. T ti m o, da so podpisali oklic, s katerim izjavljajo, da »narodno vodstvo" potrebuje nove g a glasil a. In res je izšla »G o-r i e a" 7. t. m., a že drugi dan so vsi ti »narodni voditelji* (kakor jih imenuje »Prim. Ust") — odstopili. Sedaj imamo torej silno skrhano »narodno vodstvo" —ki pa ima svoje glasilo.
Odslopivši »narodni voditelji" so namreč poslali 8. t. m. dr. Grcdorčicu pismo, v katerem pripovedujejo najprej, kako »nečuveno" da je dr. T u m a napadel na zadnjem občnem zboru — dr, Gregorčiča, ki je pa v svoji prirojeni pohlevnosli in ponižnosti p r e z i ra I ono postopanje,
Podpisance jo postopanje dr. Turne v srce zabolelo (kdaj, ali 2"). maja ali šele 8. julija ?!) in ne morejo gledali, da bi dr. Gregorčiča napadal mož, ki so pri nas tako-rekoft niti udomačil ni. (Trije podpisanci pa — so se že udomačili in se Čutijo povsem na gorkem, kakor je videti, dasi vsi trije skupaj niso storili za našo deželo — za desetino jednega dr. Turne!) Na lo nadaljujejo doslovno:
Gospod dr. Turna je poudarjal v posebnem pismu na društvo -• Sloga« dne 9. jan. t. 1. ta noče vefi dajati svojega imena vodstvu poli-t."."lega društva in delegaciji dež. zbora, <kjer ni i ložke eneržije, ni načrta, ni vodilni » misli->, kar je za ves odbor imenovanega iništva zelo žaljivo; pri'..vsem tem je pa na s\ Jjo pest kandidoval v odbor onega društva vkljub temu^da mu je bilo znano, da pridejo v odbor večinoma vsi prejšnji odborniki ter je Vas predlagal kot predsednika v izvolitev, kar stavi v čuden svit doslednost g. dr. Turne.
Uvažuje vse to in neopravičene in neču-vene napade na slovenske poslance, katere je izustil g. poslanec Turna pri obenem zboru «Sloge» in drugod, ki imajo namen, izpodkopa-
on sodil, da mora biti. Lehko si mislite, kako" se je raztužila in prestrašila Er-melinda, ko je vse to izvedela.
Kadar je po tem razodenju bila ljubeča mati sama s svojo jedino hčerjo, in jo je videla sedeti tam tiho in žk-r lostno, dobro vedd, kakšen Črv ji grize sreč, kaj jej je imela reči ? — Naj nikar več ne misli na poroko, naj pozabi Ottorina? — Sicer je mislila, da ni prišlo Še takd daleč, da bi jej morala kaj takega svetovati; pa spoznala je tudi, da bi sedaj tak svet prišel že prekasno. Ali naj bi jej torej v srcu netila zubelj, katerega bi kasneje ne mogla več pogasiti, zubelj, kateri bi imel njeno življenje pokončati?
Premislila je, da bo najbolje, če jej vse odkrije. Od tistega časa se je Ottorino pogostoma skrivno posvetoval z materjo in hčerjo. Tolažil ju je s temi nadejami: «Marko», je dejill, «odide kmalu v Toskano", in kakor kaže, ostane tam dolgo časa. Velika oddaljenost in pa nove skrbi, katere si nakoplje, mu razpršijo iz glave sedanje muhe, kajti to jo lo neka prehodna trma, katero bi hotel videti izpolnjeno le sedaj, a potom so kmalu vso razkadi. Jaa poznam njegovo navado. Kadar bo Biče že moja, so vse poravna. Boste že videli: jed-
vati ugled slovenskih poslancev pri njihovih voliloih in kateri morajo uničiti vsako uspešno njihovo delovanje proti skupnim nasprotnikom;
oziraje se na čudno postopanje g. dr. Turne po onem obenem zboru, ki hodi svoje poti in se ne čuti.vezanega na .Hloglm program, dasi je opetovano zatrjeval, da ne bodo motil programa Vaše stranke in imenovanega društva;
z ozirom tudi na neovrgljivo resnico, da -- če kje •- ni mogoče pri nas uspegno delovati za' blaginjo našega naroda brez jednotnegn, solidarnega postopanja;
sklenili smo podpisani, da nočemo več sedeti skupaj z gospodom dr. Turno v društvu <Sloga> ter polagamo svojo mandate v roke svojih volilcev,
Prosimo, velečastiti gospod doktor, da vzamete to našo izjavo na znanje ter da ukro-l.ete, kar se Vam vidi potrebno.
V Gori c i, 8. julija 1899.
Ne bomo se spuščali v podrobno kritiko lo izjave, ki obsega le neko splošno trditve brez dokazov, brez dejslov. Mi bi pa lahko našteli premnoga dejstva, ki bi dokazovala, da razni podpisanci sami se niso dosti brigali za »Slogin" program in so »spodkopavali ugled slovenskih poslancev" • in so rohneli ter zatrjevali, da — »ni možke eneržije, ni nnrrla, ni vodilnih mislij", kar so imeli tudi po vsem prav, saj jo predsednik sam včasih isto potrjeval. Ako treba priCo —jih imamo.
Dovoljujemo si le opozoriti na dejstvo, da jo dobil dr. Turna 1(»4 glasov vkljub teM«r<cUi j« tako, nastopal na.flbj$nGm zboru. Zaušnica, katero so torej hoteli gospodje priložiti dr. Turni, leti na 164 volilcev t
Celih G tednov je torej preteklo, predno so gofpodje spoznali, da „nočejo več sedeti z dr. Turno v odboru*. Med tem časom, ko se je kuhalo to monstruozno „prepričanje", so pa nekateri podpisanci še vedno dr. Turno — hvalili in grajali druge sopodpisance!
Kaj sedaj? V odboru »Sloge« so ostali: predsednik dr. Gregorčič, odbornik dr. Turna in namestnik župan Z e ga v Kanalu, ki se torej niso odpovedali. Ker pa dr. T u m a ostane v odboru vsled častne izvolitve 25. maja, kajti ne more se ozirati na lo, ali drugi gospodje hočejo sedeti poleg njega ali ne — tedaj ne ostane nič drugega nego da občni zbor »Sloge* 20. t. m. izvoli v odbor take može, ki
nemu dogodku bo sledil drugi, in čas vse lepo pogladi. Kadar se vrne, Bog ve kedaj, mu morda ne bo več toliko mar za Rusconijevo prijateljstvo, kakor kaže sedaj; mogoče pa tudi, da bo Ru-sconi toliko cenil Markovo prijateljstvo, da se ne bo kazal razžaljenega zavoljo neke še ne določene zadeve. Ker, kakor vama pravim, no le da jaz nisem nikoli zadal svoje besede, pa tudi Marko se ni resno lotil te zadeve. — In pa je treba nvaževati tudi mejo vedno adanost do nJega, in usluge, katere sem mu storil; — on ni vajen tega pozabljati*.
Bico je bila videti pomirjena, ko je slišala te in jednake razloge, toda materi vse to še ni zadostovalo.
In bilo je še drugo zlo. Bog varuj, če bi grof od kake strani zvedel, kal«5 se Marico ustavlja tej poroki; potem bi se gotovo vse razbilo. Kajti on bi bil pripravljen vse storiti, rajše ko priti v zamero "pri tem možu. Tedaj le tiho vsi, in ko so se dogovorili, da bi se imela obhajati poroka po Markovem odhodu, so takd čakali, da je nekega dne prišel v grofovo hišo Markov sel, ki jo v imenu svojega gospoda po-povabil očeta in hčer k veselici, o kateri smo že prej govorili. Ottorino se je tega zel6 razveselil, in dasi mu je
bodo hoteli sedeti v družbi z dr. Turno, Ako so odpovč potem tudi predsednik, ne bo kazalo drugače nego da se fevoK tudi nov predsednik. To je logika sedanjega tragikomičnega položaja 1
Voliti bode treba 8 odbornikov in 4 namestnike. Koga? — 0 tam naj določijo v o l i I c i. — Pripominjamo pa, da jo članstvo »Sloge« danes jako dvomljive veljave, kajti veliko je uglednih mož v deželi, ki ni bo čiani: oni bi bili torej izključeni od tega, kakd naj se dokumentuje javno mnenje v deželi. Nasprotno pa vemo, da so se razni gospodje jako potrudili, spraviti v »Slogo* take ljudi, ki bodo le njihovo slepo orodje. Nekaj drastičnih slučajev nam jo bilo naznanjenih iz Sem p a so. — ŠpacapanIlrnbro-slav M. 1. ni bil nikoli ud .Sloge« in nišam nikdar pristopil. Ali nakrat je dobil vabilo na zadnji zbor in So — dve pooblastili, jedno iz Čepovnna, drugo učitelja Stresa iz Bregiuja. -- Špacapan Franc tudi ni bil ud, a dali so mu povabilo na neko drugo imo — in se dvoje pooblastil, — Da, celd hlapec g. pl. Monarija je doscl volit za bo in z dvema pooblastiloma, — Danes so so p"vt. la dvoma oči odprle, da ju župnik Grča nv.:« je več med svoje pristaše. —- Brez dvoma niso osamljeni slučaji o pqdobnih spletkah.
Vkljub sedanji sestavi »Sloge* svetujemo vsem članom, naj pridejo vsekakor na la izredni občni zbor, ki nam mora prinesti nekoliko razjasnenja. Pridite torej vsi, ki se zanimate za občni blagor, in pripomorite s svojo navzočnostjo in svojim glasom, da pridemo—do jasnosti in odkritosrčnosti v naši domači politiki!
PrcČastltemn gospoda
dr. Ant Gregorčiču,
državnemu in deželnemu poslancu, predsedniku politiskega društva »Sloga*.
V pismu od 9. t. m., ponatisnenem v listu »Gorica* od 14. t. m„ blagovolili ste v družbi z deželnimi poslanci, izven dr. Abrama, izreči najostrejšo obsodbo o meni kot možu in poslancu. Poostrila se je ta obsodba v vstricnem pismu odbornikov društva »Sloge" na Vaš naslov, v katerem  se  namigava   na
bilo jako žal, ker je bil izključen on, je vendar vspešno pobijal vse razloge, katere je navajala Ermelinda, ki je hotela, da bi grof ne peljal hčere seboj. Ravno tako je pregovoril tudi Biče, katera bi bila rajše doma ostala, in sklenilo se je, da tudi ona vsprejeme vabilo. Tisti večer, v katerem se je imela vršiti veselica, se je grof sprehajal po veliki dvorani svoje hiše že pripravljen na odhod. Imel je na sebi obleko iz dragocenega baržuna s evetličicami, na nogah pa čeveljčke, ki so bili spredaj podaljšani in ostro zoženi; sprednja poddjška sta pa bila obrnjena navzgor, in z zlatima verižicama pripeta k nogam pod kolenom. Takd oblečen se je torej sprehajal, držeč se ponosno kakor pav, svest si svoje lepe oprave.
Neka njegova sestra, ki je imela spremljati Biče namesto matere, in je čakala sede* pri Ermelindi, je bila ne-voljna, ker je videla, da se netjakinja pomuja sedaj s to sedaj z, uno pretvezo, in da si nazadnje šo daje popravljati od svoje Laurotte neki srebrni trak na glavi, češ, da se jej je pokvaril.
(Dalje pride.).
razna dejanja, koja bi bii izvršil na škodo tJ, na®»dni na^ .politiki. Eno in drugo pismo |! ine obsoja, ne da bi napovedalo jasnih raz-flL logov hV dejanj. Gori imenovano glasilo na ^4iz|a^ podpisanih deželnih poslancev opremlja obe pismi, in v tem komentarju .sumniči" se me v splošnih izrazih.
Ne morete tajili, da mora vsaka obsodba razložiti kaznivo dejanje in utemeljiti, ali je isto dokazano ali ne. Dolži se me! Iz vs«gat kar sem čital v novem glasilu nekaterih deželnih poslancev, pa ne vem, Česa ? Navada je tudi, da sodnik zasliši obe stranki ob očitanih dejanjih. Mene se ni, marveč se smatra molče vse dokazano, kaj in kako, se niti ne pove. Blagovolite torej, prečastiti gospod poslanec, opredeliti prijavljena mi očitanja Vaša in gg. poslancev ter navesti »facta", da se bodem vedel zagovarjati, ali da mi bode moč na poslano mi izjavo vsaj odgovorili.
Tako Vas tudi' prosim, da se blago-vo-j;i" izrazite, ali priznavate politični narodni program, pod kojim ste bili izvoljeni i Vi i gg. poslanci 1. 1895, program, kojega in kakor ga je „Soča" razvijala. Ustrežete mi, ako navedete one točke tega programa, proti katerim sem se pregrešil, da, neobhodno potrebno je, da te izrecno napoveste.
Za danes dovoljujem si opozarjati Vas in gg, soposlance na dve okoliščini, kateri ste morda nehote spregledali.
V svojem pismu od 9. januvarja 1899 na Vaš častiti naslov, dal sem političnemu društvu »Sloga** svoj mandat na razpolaganje. Prepričan sem bil, da delovanje deželnih poslancev po polih in načinu od srede 1897 naprej ne more imeli drugih posledic kot neuspehe, in dejanski dosorej tudi družili nt imelo. Po drugi strani izogniti sem se hotel vsakemu razporu, in radi tega nastopil pot, po ka* " *-i se brez daljše odgovornosti in nepob ' ..6a šuma iznebil mandata. To pismo zadri-.avalo se je skoraj štiri mesece, in odbor prViičnega društva »Sloga" moje ponudbe ni sprejel. Ako je bilo takozva-nemu narednemu vodstvu in vodstvu poli-tiškega društva »Sloga", ki je eno in isto, do lega, da se je stvar izvršila brez razpora, brez ustanovitve novega lista in nove stranke, t. j. stranke sedanjih državnih in nekaterih deželnih poslancev indiskretno, ne da so se vlačile, različne stvari na javnost; zakaj ni na moje pismo od 9. januvarja priprbsto iij, po . domače odgovorilo: , želimo, da odstopite ?* To sem bil storil, in bilo je mir besedi!
Kratko pred občnim zborom politiškega društva »Sloga* dne 25. maja 1899 nakupilo je »narodno vodstvo* prej Obizzijevo tiskarno. Dotorej imel sem prizadeto edino le svojo osebo kljubu napadu štirih deželnih poslancev na me kot predsednika »Goriške ljudske posojilnice", torej ne na političnem, ampak strogo narodno-gospodarskem polju. Dotorej bil sem še vedno odločen za izstop, imajoč vsaj toliko zaupanja v .narodno vodstvo", da ne zaide na strankarska pota. Z nakupom tiskarne moralo je to zaupanje izginiti ter dati mesta prepričanju in iskrenemu ogorčenju, da »narodno vodstvo" zlorablja svojo moč proti posameznim osebam, ki so njega samovolji na poti. Z nakupom »narodne tiskarne" je »narodno vodstvo" iskalo razpora in tudi našlo.
Na te dve točki drznil sem se opozoriti Vas, prečastiti gospod soposlanec, in ponovno prosim, da mi napoveste, seveda dogovorno z gg. soposlanci, podpisanimi na izjavi, ona »facta", radi katerih ste me že obsodili „in contumaciam". Ako mi dokažete kako krivdo, ne preostane mi druzega nego skesano podvreči se tej strogi obsodbi. Ako mi ostanete dolžni odgovorov in dokazov, potem, prečastiti gospod soposlanec, ne morem si kaj, da bi ne obračal Vaše obsodbe od 9. t. m. na Vas in gg. podpisane soposlance.
Golemu terorizmu pa  se  ne   morem udati, ker mi to brani možatost in doslednost. Ž vsem spoštovanjem
dx. Henrik Turna, deželni poslanec in odbornik.
V  Gorici, dne 16. julija 1899.
V  zadnji »Gorici« je priobčilo osem deželnih poslancev odprto pismo »odvetniškemu kandidatu" (ohJ oh! kakd nizko!) dr. Henriku Turni, pozivljaje ga: naj odloži dežejno odborništvo. '— V tem pismu niso povedali ne enega s t v ar-
nega razloga, ki bi opravičit tak poziv. Pravijo le, da je dr. T. očital dr. Gregorčiču, da nima nftakega pravega programa, da-je javno »žalil" in »sramotil* soposlance ter da noče složno postopati z drugimi poslanci, toda povedali niso, kdaj se ni pokoril kakemu klubovemu sklepu,— V deželnem odboru smo krvavo potrebovali moža tako obsežnega ^nanja in odločne volje, da bi stopil na prsto zakotništvu, šuš-marstvu in raznemu ,—stvu". To se tudi dosledno izvršuje, toda poslanci »niso prepričani, da dr. T. vrši svojo nalogo v njihovem smislu", zat6 ga pozivljejo, n a j jim zopet vrne mandat, ki so mu ga poverili. Toda dr. Turna jim za zdaj še ne izpolni vroče ž e 1 j e, ker je bil izvoljen v odbor od osmerice poslancev k m e č-k i h občin, med katerimi pa ni podpisanih treh zastopnikov slov. veleposestva. Dalje ne stoji nikjer zapisano, da slovenski poslanci morajo biti o čem prepričani; dovolj je, ako dr. Turna kot pravnik in zastopnik naroda po svoji vesti vrši prevzete dolžnosti. Ali mar hočete, da pride v deželni odbor novinec in vrhu tega, še ne-jurist, da požene zopet bogato klasje ono zakotnHtvo in drugo ,—stvo", katero je dr. T um a vsaj deloma zatrl in se s tem zameril tako grozno, da se zakotnjaštva in ,—stva" oče zdaj v »Gorici" maščuje nad njim ?! Dr. Turna uživa še zaupanje svojih volil-cev,vsaj večine, kar si pa jako dovoljujemo dvomiti o marsikaterem drugem poslancu, zate-gadel bi bilo prej treba, da bi nekateri poslanci položili svoje mandate, dr. Turna pa ostane vso to dobo poslanec in odbornik. Da pa poslanci pridejo sploh do kakega prepričanja o Tumovem delovanju v dež. odboru — jim je pot svobodna, naj se potrudijo! Da dr. T. mo;-a ostati v »Slogi" in dež. odboru, to je zahteva velike večine zavednih in treznih veljakov v deželi! Zat6 tudi ostane!
Dostavek uredništva na odprto pismo fc slaneev je pa kar naravnost monstrum — vrhunec zvijanja, zavijanja in pavšalnega udrihanja po možu, katerega hočejo politiški ubili. Same besede, besede in besede, ki zbadajo, vzbujajo razna sumničenja, no ne povejo ne enega dejstva, ki bi so moglo dr. T. šteli v greh. Kak6 naj se mož brani! — Mi sicer vemo dvoj4* govoric (o viziti pri nadškofu in nameravanem pohodu dr.* Pa-jerja), toda resnica jenaravnost nasprotna temu, kar o dr. T. razna-šajo! Naj pridejo gospodje s pozitivnimi dejstvi na dan, da jim po zaslugi odgovorimo !
O tem, kaj dr. Turna — hoče, je žs dovolj pokazal s svojimi deli. Ali ker so gospodje že tako nevedni, bolj od naših preprostih Slovencev, ki dobre "edo, na kaj dr. T. dela in kaj hoče — jim primerno odgovorimo o priliki. Prostora imamo dovolj, saj izhaja „S6ča" dvakrat in bo izhajala po novem letu trikrat na teden; moramo torej prihraniti nekaj gradiva tudi za prihodnje številke.
V znamenju
dvatisočletne civilizacije in kitare.
(Članek iz Istre). (Dalje.) Po istrskih mestecih so živeli in živijo še danes potomci Benečanov in drugih priseljenih Italijanov. Le-li so živeli in žive še danes edino ob nevednosti ubogega istrskega seljaka, katerega ti potomci Romula in Rema smatrajo za ednakovrstnega z živino. Suženjstvo je formalno sicer že odpravljeno, ali pri nas traje dejansko š,e nadalje. To pa je mogoče le s pomočjo nevednosti ! Treba je torej braniti slovanskemu ljudstvu Istre pristop v svetišče prosvete, treba zapirati pot do omike; istrski Slovan naj ostane vkovan v verige duševnega suženjstva, ker ako se razdrobe te verige, razdrobe se tudi verige telesnega suženjstva. V prepričanje tega pa je treba na vsaki način zabraniti, da se ljudstvo izomika, da se zave svojega človeškega dostojanstva; za tem ciljem gred6 vsa stremljenja vladajoče italijanske klike v Istri. Beneška republika ni bila narodna država, marveč aristokratična oligarhija, in ideje in cilji te oligarhije niso stremili po sreči naroda ali po blagostanju vseh narodnih delov, marveč le po razkošju enega edinega stanu; iste ideje pa, katere so prevevale nekdanjo beneško republiko, prevevajo tudi sedanje voditelje italijanstva v istri, kateri se .1» po malem  potomci  be-
neških naseljencev, po večini pa laškim duhom navdahnjeni slovanski renegati. Spioh pa vidimo, da ni nikjer mej nobenim narodom tako velike razdaljenosti med pri-prostim ljudstvom in med razumništvom, nikjer tako velikega socijalnega nerazmerja, tako velike bede kakor ravno med narodom italijanskim. To pa ne izvira toliko iz siromaštva dežel, v katerih biva Italijan, ampak mnogo več iz dejstva, da italijansko razum-ništvo nima srca za priprosti narod. Mej drugimi narodi si razumništvo prizadeva vzgajati ljudstvo ter ga voditi do vedno večjega, materijalnega blagostanja in duševne popolnosti; italijansko razumništvo pa se ne briga za ljudstvo več nego toliko, kolikor baš potrebuje za dosego svojih enostranskih sebičnih ciljev. Iz tega je tudi jasno, zakaj je italijansko ljudstvo na tako nizki stopnji omike, zakaj vlada povsodi mej Italijani tako grozna socijalna beda, katere posledice so anarhizem in druga skrivna društva s svojimi grozodejstvi! Vzgoja, katere je deležen italijanski narod, ne more roditi drugih posledic nego so ravnokar omenjena. Italijansko razumništvo noče moralno krepkega naroda, kateri ve, kaj hoče, ampak zahteva moralno pokvarjenih mas, v katerih se dad6 lahko razvneti strasti, to razumništvo hoče mase, katere zamore porabiti za svoje cilje, zahteva mase, katere nimajo lastnega prepričanja, ki se dado voditi kakor kdo hoče, katere so zmožne za vse.
In ako se to razumništvo ne briga za lastne rojake, kako bi bilo mogoče, da bi se brigalo za naš narod, za naše slovensko-hrvatsko ljudstvo v Istri. Ne, kaj takega zahtevati bi bilo preveč; pač pa je le naravno, da si ta oligarhija prizadeva z vsemi silami, obdržati to ljudstvo v nevednosti, in je poleg tega še privesti do one stopinje moralne pokvarjenosti, kjer se nahaja italijansko ljudstvo! Sistematično se je demora-lizovalo in se še demoralizuje to ljudstvo ter se zatira v njem vse blažje čute. In posledice tega pogubnega vpliva se vidi povsod. Ljudstvo je na mnogih krajih tako, kakoršno si želi vladajoča italijanska klika: demorali-zovano, korumpirano, nedostopno vsem blažjim čutom, a poleg tega tudi materijalno iz-sesano, izmoizeno; z eno besedo rečeno: na robu propasti! In zadnji čas je, da so se pojavili rešitelji, ki kličejo ljudstvu: Ne naprej, ker tam je propad, ampak nazaj! Ker pa so se začeli oglašati oni, kateri kličejo ljudstvu, naj ne gre v propad, delajo drugi s tem večjo silo, da ga vendar pripravijo čez rob, da telebne globoko v propad. Ker pa to vendar ne gre več tako lahko, sledi ono besnenje, ono psovanje, katerega so deležni naš narod in njega zastopniki. (Konec pride.)
Domačeinraznenovice.
Imenovanja. — Gosp. višji finančni kontrolor Karol Kastner je imenovan po-dravnateljem ; višji oficijali Fran Štrekelj, Jako Šumi, Valentin Kosovel in Henrik de Ferro pa višjim kontrolorjem. Od poslednjih štirih so trije Slovenci.
Promocija. — Dne 22. t. m. bo pro-moviran na dunajski univerzi doktorjem prava g. Fran Pavletič, odvetniški koncipijent v pisarni dr. Gustava Gregorina v Trstu. Čestitamo !
Občni zbor »Sloge". — Opozarjamo še enkrat, naj pridejo na obči.'! zbor v četrtek vsi oni, ki menijo, da so udje. Do sinoči še niso bila razposlana posebna vabila. Po zadnjem zboru ni * ogel bili nikdo n e sprejet ne izbrisa.«: kdor je dobil torej vabilo zadnjič, mora., bi v član tudi za ta občni zbor! — Cel6 neki učitelj (!!) v goriški okolici, agitator za odstopivše odbornike, je razpošiljat tiskana pooblastila svojim znancem, češ, da se gre le za neznatno reč — za dopolnilno volitev jednega odbornika. Da drugi bolj prizadeti niso 2 meseca spali, je umevno. Od naše strani take agitacije ni bilo! — Želimo le—jasnosti in odkritosrčne besede na občnem zboru l Zategadel vabimo na zbor vse svoje somišljenike brez ozira na ta ali oni izid dopolnilnih volitev, kar je za nas postranska reč!
Nekoliko pojasnil na 1. šfc. »Gorice". — Pod tem naslovom sem napisal dva članka. Kar sem povedal v petek, je potrdila tudi »Gorica* istega dne; pokazala je svoje prave namene in dokazala, da izjava v 1. štev. je bila le pretveza, s katero je hotela opravičiti svoje rojstvo. To me odvezuje na-daljnih pojasnil. Nekaj dejstev v pobliže raz-jasnenje abnormalnih odnošajev bo sledilo polagoma. Meni se ne mudi, kajti širši krogi našega naroda so si že ustvarili precej jasno sodbo. — A. G.
»Frlin. List" in »Gorica*. — Nekdo nam piSe pod  tem  naslovom:   »Oba  lista
imata do cela enako tendenco; oba cel6 istega odgov. urednika; oba se razpošiljata na deželo pod istimi naslovi (»P. L." jih posoja sestrici »Gorici"); v Gorici raznaša oba lista ista oseba; dejanski urednik »P. L." podpisuje tudi vse izjave za »Gorico" in njeno politiko. — Zat6 je tudi brez dvoma, da »P. L.* ne bo hvalil, kar bo »Gorica* grajala, marveč da bo ž njo enih mislij. — Vprašanje je: čemu pa je bilo treba »Gorice ?" Da, potreba 1 »P. L i s t* je bil zlasti med razumništvom vendar preveč na nekem slabem glasu — in treba je bilo nove firme, da bi se i razumništvo srečno spravilo v tabor »Prim. Lista* Veljala bo deviza: »Ge-trennt marsehieren, vereint schlagen !* Capito ?
Emllio Sehapla — pristojen v Gorici. — Kdo ne pozna v Gorici tega moža? Sin slovenskih starišev, ki niso znali nič ita-talijanski, je bil prvotno vzgojen seveda v slovenščini; ko je pa jel rasti na telesu in na umurse je pa prevrgelv velikega^ Ita--lijana ter zagrizenega sovražnika slovenskega naroda, katerega sin je on! Odslej stoji ta mladi mož vedno med prvimi bojevniki za italijanstvo Gorice proti Slovencem, katere je izzival že opetovano, bil tudi kaznovan že radi izzivanja, razgrajanja in drugih takih čednosti], tako da se je politiška oblast, zlasti po zadnjem znanem izzivanju, katero je bil uprizoril v kavarni na Travniku, za kalero je bil tudi od sodnije kaznovan, pečalt* s tem, da bo treba le tega moža izgnati iz Gorice! I
Ali mož s takimi lastnostmi, ki so vse naperjene proti Slovencem v Gorici, mora biti k srcu priraščen goriškim magistratovcem in goriški irredenti! To se umeje. Kdor jo stal med prvaki razpuščenega društva „Lega detla gioventu friulana", kdor je bil intimen prijatelj zaprtega Codermaza, tistega mora Strti magistrat med svoje! Taki življi so steber lahonstva v Gorici!!
Goriški magistrat se mu je skazal hvaležnega za njegovo dosedanje delovanja v navedenem smislu ter ga v zadnji seji sprejel med tiste prebivalce v Gorici, ki so tudi pristojni sem, kar Sehapla doslej ni bil! Tako je magistrat prekližal račune po-litiške oblasti ter se sedaj njej roga, češ, pa ga izženite iz mesta, če ga morete!
V tem činu se zopet vidi, kako enostransko je postopanje goriškega magistrata, kako nepravilno izvršuje svoj posel, ako sprsjeme med člane občino take življe kakor je Sehapla! Pa seveda, na goriškem magistratu se vrši vse izključno le v imenu italijanstva, zato so tam tudi nemogoče reči postale mogoče! Nov novo pridobljenem članu mesta je magistratovcem le čestitati!! Vedno bolj jih spoznavamo, kakšni so.
»Corrlere" in neki »slovenski* napis. — Pišejo nam od nekod: »Gorriere* je prinesel dne 4. t. m. dopis pod naslovom »Lingua povera". Tam pripoveduje dopisnik, da je videl na nekem strmem klancu ploščo s sledečim napisom: »Raišat ali brez zlajfat 2 fl. strofa* ter dostavlja porogljivo: »In cinque parole quatlro denominazioni stranieri! Evviva la ricchezža della lingua slovena!" (Napis se glasi: Raisat ali preveč žlajfal stane 2 f.) Dopisnik je pa zabil povedati mesto, kjer da stoji tista ploča, da bi se Slovenci v resničnosti tega svetovnega dogodka prepričali; zabil je tudi omeniti, je li došel med ondotne Slovence, kjer se ona ploča nahaja le »za špas" — aii »na špas"; mogoče je tudi, da dotični dopisnik službuje mej Slovenci in uraduje — in lingua d' uffieio! Ako bi se to dogodilo, potem dokazuje svojo »izobrazbo" s tem, da se kaže nehvaležnega za kruh, kojega uživa na slovenski zemlji; dalje se lahko sklepa, da tisti dopisnik ni »puro sangue", ampak njegov oče je Slovenec. Slavim dva »patakona" za enega — da njegovo ime končuje na „č!" Ker pa potomci s takega križanja uživajo v mladih letih laško izgojo, se navadno iz njih izcimijo hudi nasprotniki Slovanov. In ker bi hoteli biti po sili potomci naroda »d'avita coltura", čeprav po njih žilah teče slovenska kri, se te uboge pare gotovo niso slovanske povesti nič na-učilr, torej tudi ne ved6, da Slovenci so se borili proti nipadom Hunov, Avarov in Turkov, da so se borili za obstanek svoj mej tem, ko so Lahi mir imeli in se lahko duševno razvijali! — Ti šovinisti na ,Č"—v Primorju jih je kot gob v jeseni — usiljujejo Slovencem svoj jezik, ne samo na sodniji ampak tudi v cerkvi in šoli. Cisto slovenske vasi vdobivajo razne odloke, plačilne naloge itd., v italijanskem ali pa v nemškem jeziku, nekalere slovenske, oziroma hrvatske župnije, dobivajo laške duhovne, in potem velja: Fuori il croato! V slovenskih vaseh se upelje »Legina* šola in potem tu velja: Fuori lo sciavo! In ako so okoliščine za slovenski jezik bile neugodne in so še vedno takšne, kdo drugi drugi je kriv kot vi — šovinisti s končnico na „ič?"
Vlada pa še podpira tako početje ter usiljuje tu in tam poleg laščine tudi nemščino. Je-li čuda potem, daje v ustih kakega slovenskega človeka postala kaka mešanica z izrazi drugega naroda, bodisi laškega ali nemškega? In kdo ima zaslugo za to?! Deloma Italijani, deloma vlada. In zategadel Usta ploča kaže sramoto tistih, ki uče naše ljudstvo mešanice, tistih, ki zasramujejo in tlačijo naš jezik, tistih, ki skozi vse odprtine slovenske hiše usiljujejo nemščino in laščino, tistih, ki pode  naš jezik iz šole, iz uradov
ter iz  cerkve! Tisti naj  pogledajo na ono i pločo ter naj vskliknejo: To je naše delo I — ako jih ne bo sraml!                                 I
Kar se tiče končno mešanice v jeziku, naj bodo goriški Italijani kar lepo tiho! če jo hočejo slišati med italijanskim jezikom, naj se napotijo kar v bližnji Ločni k; tam najdejo v vsaki tretji besedi s 1 o v e n s k izraz, čeprav proslavljalo Ločnik kot kdo ve kako.strašno'italijanski-kr.,aj4-BodudostU'< .. 1 Kako se branijo slovenščine. — V T Kozano so poslali posestniku C. iz Trsta potom glavne davkarije v Gorici plačilni nalog za davek v italijanskem jeziku; torej tirjajo Slovenca po laški! Posestnik ni hotel sprejeti plačilnega nalaga.,.,zato_ga je vrnil obhodniku z razlogom, da ne~sprejme na sploh laškega plačilnega naloga, ker mu pri-tiče slovenski, in pa tudi da ne razume italijanski, torej ne ve, kaj stoji pisano v plačilnem nalogu, in ne re, zakaj ima plačati to in ono, kar pa vendar kot skrben gospodar mora vedeti. Glavna davkarija v Gorici, namesto da je vrnila plačilni nalog v Trst ter zahtevala slovenski, kakor hoče stranka, je lepo zapečatila plačilni nalog, pa ga poslala po pošti v Kozano. Naslov je bil napravljen v nemškem jeziku! Posestnik čl. je odprl pošiljatev ter se ne malo začudil, ko je zagledal pred seboj baš isti plačilni naleg, kateri je bil zavrnil, in za kateri je moral sedaj placaU še globo, ker ga je dobil "O pošti uradno! Šel je s tem plačilnim nalogom h glavni davkariji, katera mu je rekla, naj se pritoži pismeno. In res se je pritožil te dni ter vrnil plačilni nalog. Bomo videli, kaj poreče in stori tedaj tista pospoda, ki se tak6 ogiblje slovenščine!
Ta slučaj, ki je jeden izmed kdo ve I koliko, nam kaže prav jasno, da po davčnih I uradih še nimajo nikakega smisla za ravno- ! pravnost nasproti Slovencu. Italijan v naši I deželi dobi vse v italijanskem jeziku, kar mu j pritiče, Slovenec pa bore malo ali pa nič. i Usiljujejo mu italijanščino, mučijo ga z nem- : ščino, in to še takrat,ko plača državi da* ! v a k! Ali ni tako postopanje drzno izzivanje našega mirnega, žal preveč potrpežljivega ! ljudstva ?
Za vsako reč se moramo boriti potom raznih instanc, nikjer po c. kr. uradih ne najdemo dobre volje, temveč najpogostejše le zlovoljo in pa zaničevanje našega jezika. H koncu moramo še pohvaliti posestnika C, da se zaveda v toliko, da ve, da se mu godi krivica z usiljevanjern italijanščine in nemščine ter da se je tej krivici ludi postavil po robu! Če bi delali vsi tako, če bi se ustavljali vsi raznim Saškim odlokom ali plačilnim nalogom, ki so italijanski, pa bi mo-j*ali bili slovenski, potem bi se prizadete oblasti počasi že privadile, spoštovati naš jezik. Same od s-ebe tega nočejo storiti, čeprav so vezane na to po zakonih. Ganitu se torej prizadeti, kadar Vas mučijo z italijanščino, zahtevajte energično slovenščini isto mesto, katero jej tiče — le po tej poti ponehajo nadlegovati Vas z italijanščino in nemščino, drugače ne!
Še profesor dr. Strelna. — Več gimnazijskih dijakov 5. in 6. razreda, po številu kakih 15., po večini Slovenci, so vzeli koncem šolskega leta odpustno spričevalo: govori se, da Slovenci edino le radi dr. Streinza, kateri naprtuje učencem baš v nemščini grozna bremena. V nemščini se je treba dijakom grozovito veliko učiti prav kakor da ni drugega učnega predmeta na gimnaziju T fn posebno je mojster v tem pogledu dr. Streinz. Če pa dijak ne more biti povsem kos težavni nalogi, tedai pa mu zazveni iz ust dr. Streinza: Besser, wenn Sie austreten \vurden.
Na sploh čujemo pritožbe, kako strašno se muči mladino na gimnaziju z nemščino. Same pritožbe v časnikih ne izdajo dosti, zato bi bil čas, da se naši državni poslanci pouče o nezdravih razmerah na goriškem gimnaziju ter store primerne korake, da se pouk v nemščini omeji tako kakor potreba, ter da se naredi konec paševstvu veliko-nemških profesorjev!
Soriški abiturijeiitje priredb 6. avg. pod pokroviteljstvom vel. gospe Albertine dr. Triilerjeve v Tolminu dijaško veselico s petjem, godbo in igro. Program se priobči pozneje. K obilni udeležbi vabi vse, ki se zanimajo za naše goriško dijaštvo, odbor. Za efektno loterijo so darovale: Go-spica Marija Drašček iz Vrtojbe blazinico za rokovice; gospica Emerika pl, Holzinger, knjige, katere je sama spisala.
Sram jih bilo! V nedeljo so plesali v Gerovem na laški takt. Najeli so znane goriške godce, ki so piskali njim na laške instrumente ped slovensko zastavo. Cela okolica skoro se je že otresla laških piskačev ter najema ali slovenske godce ali pa vojaško godbo, fantje v Cerovem, kjer bodo v kratkem blagoslovili slovensko zastavo tamošnje Čitalnice, pa so plesali na laški takt. Tiste, ki so to provzročili, — sram jih bilo!
Italijani — dobrotniki ljudstva. — V Korminu obstoji okoli 8 mesecev denarni zavod »Banco Cormonese*. Namen mu je, pomagati kmetu s posojili. Društvo sestavljajo tamošnji tovarnarji, ki se v vseh rečeh naslanjajo na neko banko v »kraljestvu*. — Pred par dnevi je prišel iz Brd neki posestnik prašat posojila 150 gld. k temu zavodu. Istb so mu dovolili za 6 mesecev Pp 6$. Kakih posebnih troškov za to sploh ni bilo ; mož je preskrbel vse, kar potreba:
garanta in priče, da dobi posojilo. Ravnatelj j mu izračuni obrestij za 6 mesecev gld. 4*50 j kr., potem pa zahteva še za troške jednako svoto, torej zopet gld. 4*50 kr. Mož pa ni bil tako nespameten, da bi bil plačal 9 gld. to je 12% obretij, temveč je lepo šel ter dobil privatnim potom posojilo 150 gld. po &% za 6 mesecev. Taki so ti dobrotniki ljudstva, tako delajo v celem Primorju, hote ...opigajUiLkm.e^ta^^Jjieji' še le da! Korminski irredentovci ne zaostajajo nič za židi! Ob jednem pa bodi t6 vspodbudilo, da naši ljudje ne bodo več tako nespametni, da bi hodili k Italijanom po posojila, rajši naj se obrnejo do slovenskih denarnih zavodov, kjer so postreženi ceneje in solidneje.
Strela. — Vsled hudih neviht, ki nastajajo v poslednjem času, človek ni več va- I ren pred strelo. V soboto je treščilo v Oslavlju | v hišu g. Fiegelna. Strela je omamila gospo- | darja, da se ni zavedel par ur, hlapca pa j le malo. Oba sta iz vsake nevarnosti.
Po žlebu je  sla  strela  v  pritličje  ter j ondi vrgla na tla deklo, ki je prala; od tam ! | je zopet predrla v hlev in v  zemljo.  Gosp. j I Fiegl jn  delavec  sta se  čez  nekaj   časa zopet zavedla.  Rodoljubni gosp. F. čuti posledice v glavi.
Cerkveni shod v Skrlljah je bil v nedeljo, dne 10. t. m. Udeležilo se je shoda tudi pevsko društvo iz Skrilj ter tako poveličevalo cerkveno slavnost z izvrstnim petjem. Naš poročevalec kliče: Lepa hvala vrlim gg. pevkam in pevcem, ki so tako požrtvovalno povečali shod.
V Farrl v Furlaniji nameravajo tamošnji patrijotični prebivalci postaviti spomenik našemu cesarju glede" na lanski petdesetletni jubilej. Nabrali so v to svrho že precejšnjo svoto v Farri sami. To dejstvo nam kaže, da med Furlani je še patrijotičnih ljudij, ali preti jim nevarnost irredentizma, ker goriški irredentovci napenjajo vse svoje sile, da izrujejo h src Furlanov vsa avstrijska čutstva ter zasade vsi-nja kali irredentizma. J Posrečilo se jim je to že na več mestih, J vlada pa se ne gane proti takemu gibanju. Ali je njej to vse jedno?!
Listnica.  — (S.  d., ki mi je poslal
dopis z refrainom »Slabše za Vas!", prosim,
naj bi se o priliki oglasil pri meni, da »slabše"
spremenimo v vsestranski »bolje". Gospodom
iz Ljubljane, St, Petra, Komna, Kanala, Bolco,
Kobarida, Tolmina, Kozane, ki so mi pismeno
častitali  na   »taktnem in odločnem nastopu
I za dr. T."  —-  srčna hvala! Trdna vera, da
J naše ljudstvo  čedalje  bolj  misli  s svojo
glavo, mi daje poguma dovolj, da vstrajam
j na bojišču v očigled tak6 mogočnim u.isprot-
I nikom. Plavamo čudnim časom nasproti, toda
I goriški Slovenci dokazimo svetu, da pri nas
niso ugodna tla za — kranjske razmere l A. G.)
Gg. dopisnikom s Krasa: Hvala lepa za
poslani dopis! Priobčili seveda ga za danes ne
J moremo iz lahko umljivih vzrokov. Očitalo bi se
j nam od gotove strani, da sami sebe hvalimo
I in drugo, čeprav bi nekaterniki tak dopis
priobčili z največjim veseljem. Nas veseli ta
dopis  posebno  radi  tega.  ker je izšel na-
I ravnost iz naroda!
J           Dopis shranimo za vse slučaje! — Le
j po tej poti naprej! Pravična reč mora zina-I gati. Bog in narod !
Naročnikom. — Drugo poluletje smo j že pričeli. Prosimo torej, da bi poravnali svoje J zastanke vsi dolžniki in vsi poslali naročnino I za drugo polovicoleta, »S o č a* more vstra-jati pri svojem delu le s pomočjo naročni-I kov! Prosimo!
»Goriška Tiskarna* sprejme nad 15 let staro, dobro izšolano deklico za navadne odpravniške in pisarniške posle.
Razgled po svetu.
Pisarniški ravnatelj v državnem zboru, sekcijski šef pl. Halban pojde v pokoj. Na njegovo mesto stopi najbrže mini-sterski svetnik v ministerstvu za zunanje posle grof M a r e n z i, brat bivšega tolminskega okr. glavarja.
Demonstracije proti Sokolom na Dunaju. — O priliki ustanovne slavnosti češkega sokolskega društva v Hernalsiv v nedeljo je prišlo do demonstracij, katere so uprizorili nemškonacijonalni dijaki, ki so napadli Sokole. Nekaj oseb je bilo lahko ranjenih, dijake je moralo redarstvo šiloma razgnati.
Napad na češke Sokole se je vršil pod vodstvom W o 1 f a, dr. Fochlerja in Mitter-mavrja; slednjega so bili aretovali. Neki nemško - nacijonalni učitelj je o tej priliki storil veleizdajske izjave.
Eonecrt »Slovanskega pevskega društva" na Dunaju, kakor smo svoj čas poročali, se ni mogel vršiti, ker so nemški dijaki na visoki poljedelski šoli to preprečili. Vsi tisti visokošolci so bili relegirani ter se jim ni dovolilo, delati izpite. Nekega c. kr. uradnika, ki jim je pomagal, so zapodili iz službe.
Stalna ustanova za vojake Iz Pri-morja in Dalmacije, ki so bili ranjeni v vojni, se razpisuje, in sicer je čas do konca avgusta t. 1. vlagati prošnje za to ustanovo naravnost na dr. Karola Dompieria, tržaškega župana, ki je predsednik kuratorija. Vsak prositelj mora izkazati: 1) z domov-nico, da je pristojen v kako občino omenjenih dežel; 2) da je služil v vojski ali v mornarici (navesti treba tudi šaržo), da se je udeležil vojne 1. 1866 ali poznejših vojnih
dogodkov ter da je postal vsled tega nespo- j soben, služiti si kruh (dokazati je to s pa-tentalno listino — vojaško odpustnico ali »pasom", ki navaja podrobneje okolnost glede na vojno ter glede na način in pomen ra-nitve ; 3) da živi v slabih gmotnih razmerah, da je več ali manj nesposoben za delo ter potreben podpore (predložiti je treba zdravniško spričevalo z označenjem telesnih po-škodeb kot posledic- ranjenja, ubožno spričevalo, župnijsko potrjen izkaz o družini, v katerem morajo biti zapisani vsi člani družine, za katere mora več ali manj prositelj skrbeti). 4) Pravico do take ustanove imajo tudi zaostali svojci vojakov, ki so padli v vojni tli pa so radi zadobljenih ran umrli pozneje. Tisti morajo predložiti: vojaški osmrtni list pokojnega z naznanilom bitke, v kateri je padel ali bil težko ranjen, ubožno spričevalo, župnijski izkaz o družini, posebe za udove pa izjavo pristojnega župnijskega urada, da je prositeljica še udova. Prošnjo kakor tudi I vsa spričevala je treba dati potrdili s peča- I tom dotične politiške krajevne oblasti; k o- ' lekovati je ni treba.
Tisti, ki so bili  ranjeni  v kaki  vojni ! pred 1866., nimajo  nikake pravice  do te ustanove.
Slovensko šolsko vprašanje t Trstu
na shodu slovenskih socijalistov v Rojanu dne 9. julija 1899. Omenili smo že v listu resolucijo, katera je bila sprejela na tem shodu. S listo resolucijo zahtevajo slovenskih ljudskih šol v Trstu. Iz govora g. Etb. Kristana, ki je utemeljeval resolucijo ter spregovoril marsikatero britko resnico, posnemamo po »Ed." to-le: G. Etbin Kristan je omenjal na to ironično, kako so slovenski stariši v svojem utoku od leta 1894. izražali nado, da bodo na najvišjem mestu uvaževali načelo : Justitia regnorum fundamentum —, kako naglašali notorično ndanost slovenskega ljudstva. Govornik vzklika; »Ah, če bi bili nekoliko bolj radikalni, če h! ne povdarjali vedno, da zaupamo v pravičnost države, če se ne bi sklicevali o vsaki priliki na svojo udanostl Morda bi bilo bolje,.. Žilvujemo se, in Avstrija nas za našo udanosi tepe, a mi pravimo: Avstrija, mi smo tvoji udanl sinovi 1 Ti nas sicer tepeš, a mi poljubljamo rob tvoje obleke in upamo v tvojo pravičnost... Ta lojalnost na nepravem mestu je naša nesreča. Poglejte leva v mennžeriji in njegovega krotilca. Ako ga ima krotilec jako v »kordi«, jo lev sicer miren, dokler so krotilec ž njim producira. A kedar odhaja, kako kaže zobe, kako bi planil nanj... Vse drugačni pa smo mi. Mi pravimo svojim krotilcem : Topite nas, brcajte nas, pljujte na nas — mi ostanemo vedno lojalni državljani. Ko bi bil govornik na mestu ob-j lastnika, kaj bi storil s takim klečeplaznikom ? Temu bi kaj dal ? V svoji duši bi se smejal; pobožal bi ga morda malo po glavi, po glavi, potem pa ga zaprl — v hlev, — Na oni strani je irredenta. Kaj vidimo ? Da ta irre-denta vse doseza, kar ji drago. Naj bi tudi mi nekako pokazali zobe... Govornik opominja z Aškrcem : »Če svojih iščeš ti pravic, po konci glavo nosi!" Zahtevajte, če gre za pravico! Zakaj beračiti, zakaj obljubljali, da bomo še bolj pohlevni, nego smo bili do sedaj ? Zobe jim treba pakazati odločno! To je edina pot, po kateri bi se kaj doseglo. Prišel je čas, ko treba, da resno razmišljamo, kaj naj se stori, da pridemo v boju za pravico do nekakih resultatov".
Zrelostni Izpit na e. kr. učiteljišču v Kopru so izdelali z dobrim vspehom sledeči gospodje: Fr. Bolle, Drag. Bratina, Drag. Fi-lipič, Iv. Gerželj, Rajni. Gradnik, And. Rojic, Jos. šinigoj in Ant. Ferlat. Mladim gg. učiteljem želimo mnogega blagoslova in sreče v njih težavnem stanu. Gojite in izobražujte nežna srca mile mladine ter delajte jej stezo do lepše in boljše bodočnosti!
Razmere na c. kr. učiteljišču v Kopru. --Leta 1896. so si ustanovili dijaki na migljei nekega profesorja dijaško društvo.
J          Namen mu je bil: izobrazba v izven-
šolskih  predmetih. To naj bi  se doseglo s peljem, godbo (tamburaški zbor in orkester)
j in f itanjem listov, itd.; vse je prav lepo vspe-valo dve leti. Že koncem drugega leta pa je bil oni gospod profesor nekam nezadovoljen.
j Začetkom tretjega leta pa je izdal nekdo društvo, kakor je sam že prej pripovedoval, da je izda. Vsled tega so dobili dijaki strog ukor od ravnateljstva. Čudno pa, da niso dobili dijaki, ki so bili v zvezi z izdajico, ukora. Posebno Čudno, ker se je govorilo, da imajo tudi oni nasprotno društvo? Povod temu govorjenju je bilo vse obnašanje in govorjenje nasprotnikov.
Posebno neverjetne reči se gode na tem učiteljišču v narodnem obziru. Kakor že lota 1897. pri državnozborskih volitvah, tako so se tudi letos pri dohodu deželnega zbora udeleževali italijanski gojenci javnih demonstracij. Pri ravnateljstvu menda ni to nikakoršen prestopek, ni demonstracija. Slovenec pa že izziva v takih slučajih, samo če se .prikaže na ulico. Seveda to po besedah g. ravnatelja: »Ni treba, ne da pojete ah igrate javno za demonstracijo. Demonstrujete tudi, če igrate ali svirate, ali pa pojete slovenske komade doma, ali pa če se pokažete na ulici ali trgu*.                                          .
Če zaigra kedo od Slovencev kako bolj narodno pesem, sliši takoj od vrat prihajajoči glas: Um Gottes Willen, da wird \yie-derum Politik getrieben". (V šolskem poslopju
I so trije klavirji, pri katerih se vadijo gojenci).
Italijan pa sme javno ob vsaki uri prepevati: BViva Dante, Marameo* in slične. Če je kje v koperski okolici kaka veselica, je Slovencem dan prej gotovo prepovedano, udeležiti se veselice, med tem ko so Italijani že večkrat.sodelovali pri veselicah v gledališču, katerih dobiček je bil namenjen v »dobre namene". Če so pa Slovenci kedaj kaj zinili
0  teh zadevah ravnatelju; se je ta kar. obrnil in odšel. Vseskozi se kaže, da ne pride nikoli do boljšega, kakor je rekel neki profesor: »Vi molčite, dokler vas ne to^jo, naj delajo kar hočejo. Kedar vas bodo pas pestmi tolkli, takrat pa se oglasite!» Potem pa naj reče kedo, da se ne godi dobro slovenskim učiteljiščnikom v Kopru!!
Italijanski barbari v Pulju. -r- Po-vsodi so jednaki, na enem koncu primorskih pokrajin kakor na drugem, v Gorici kakor v Pulju, Dva dijaka srednjih šol v Pulju sta te dni pri belem dnevu metale kamenje na -tabio »Prvega istrskega Sokola*. Kamenje je letelo tudi na vrt, in neko gospo bi bilo kmalu nevarno zadelo. To svoje junaško početje so spremljali z vskliki: Maledetti ^iavi! Redarstvo je končno prijelo ta dva nadepolna zastopnika »avite eolture" ter ju vložilo v zapor. Take sadove rodi hujskanje italijanskih matadorjev proti Hrvatom!
Proti laškemu gimnaziju v Pazinu,
kateri ima biti vzdrževan na deželne troške, je protestovalo občinsko zastopstvo v Kastvu, protest je bil odposlan pristojnemu okrajnemu glavarstvu na Volosken z nalogom, da se ima sporočiti o njem ministerskemu predsedniku. Protest dokazuje jasno, da italijanski gimnazij v Pazinu ni potreben, da je le čin čisto strankarsko-politiške naravi, izvirajoč iz načela, da Istra je italijanska, ter v kolikor še ni, da mora biti.
Podpora Iz Ital^c. - V italijanskih listih je citati, da podružnica znanega društva »Dante Alighieri" v Vidmu jo poslala 4000 lir primorskim irredentovcem v svrho poita-lijančevanjn hrvatskih in slovenskih otrok.
Boljše bi bilo, da so poslali te z največjo težo nabrano novce svojim sužnjim bratom v Eritreji, ki preklinjajo svojo domovino.
Hale pesni. —V Celju v tiskarni Drag. Hribarja je izšla micna knjižica z naslovom »Male pesni", ki so namenjene mladini. Pesni je zložil znani pesnik - duhovnik Jož. Mar. Kižišnik. Dobivajo se v Celju v prej imenovani tiskarni po 12 kr., po pošti 15 kr.
V Ormožu na Štajerskem se je osnovala okrajna posojilnica rdgistro-vana zadruga z neomejeno zavezo, ter začela svoje poslovanje dne 15. julija t. 1. V načelstvu in nadzorstvu so odlični rodoljubi iz Ormoža, Središča in okolice. Nova posojilnica obrestuje denarne vloge po i1/, % od 1. in 15. vsakega meseca računjeno ter i se nevzdignene obresti pripisujejo polletno h glavnici.
1            Menična posojila dajejo se na 6%, proti I vknjižbi pa na 57g%.
|           Rentni davek plača posojilnica sama.
Hrvatski učiteljski konvikt. - Hrvatsko učiteljsko je zgradilo s svojim denarjem in s podporami prijateljev v Zagrebu učiteljski konvikt, kateri so otvorili te dni. V njem ima prostora 60 gojencev; namenjen je sinovom-dijakom hrvaških učiteljev. Otvoritve so se udeležili tu.Ii zastopniki sloven- . skega učiteljstva.  Sčasoma utegnejo zgraditi
I sličen konvikt tudi v Kjubljani.
I              Poslano*)
I             Iz Št. Andreža. SI. županstvu in podpisa-
nemu podžupanu Francu Zavadlavu, veleposestniku: Prisiljen sem odgovoriti na spis proti moji osebi v »Soči* St. 55. Prvo trdim, da je res, da so volili vo-lilci, ki ne plačujejo krajcarja zenujiSčnega in hišnega davka, »a ste se strogo volilnega reda držali, bo pa odločeno pri rešitvi utoka nage stranke. Res je, da se je Sovodenjcem obljubovalo, da se bode lahko cerkev zidala brez doklade, ampak s cerkvenim in z občinskim imeljem, kar je tudi pošteno 1 Vi me vprašale,
I zakaj se ni  cerkev v moj«m županovanju zidala?
j Krivda je bila na cerkovni stranki, ker ni bolela Se
I 1000 gld. dovoliti, kar ni bila moja dolžnost, jih iz svojega žepa izplačati. No, Vi pravile, da sem jaz kriv pravde z goriškim mestom, kar ste gotovo vi, ki ste pravdo izgubili in se za to nič več niste brigali; torej vaša in ne moja zanikernosl! Tisto pravdo bi bili gotovo udobili, ako bi se ne bili odnesli vsi akti tožbe od prejšnjega odvetnika k nekemu drugemu, torej ste vi pravdo izgubili in ne jaz! Da so bili stan za-stanki hišnih in zenOjiščnih posest«, je pa res: ker sem bil usmiljen za naše reveže, sem pustil, da so ložej svoje opravke opravljali I Zdaj pa še niste zadovoljni, ko sem vam pustil kapitale, da se vzdignejo
I                          (Dalje na četrti strani.)
*) Za vsebino pod tem naslovom je odgovorno uredništvo le toliko, kolikor sahteva tiskovni zakon. Op. uredn.
in ne da se plačajo. Čudno! Za vami pa mislim, da ne bode ne obresti ne oslankov, sicer od listih stanovanj, katera so in Isez leto popolnoma pnra. Ser sle izgnali popolnoma pridne plaealce, ko so pl.ee-vali &ez 150 *M. trn leto; ali je to boljte W*V^™-stvo^^ptalaralSis, g. veleposestnik 2avadlav? Torej Vi ste meni oma»Br da je bilo pod mojim županstvom nekaj zanemarjenega, kar m res *akor sem se opravičil. Zdaj pa na ljubo Vam hočem omeniti nekaj o Vašem pridnem gospodarstvu, m sicer:
1. mi smo imeli tri popolnoma dobre zvonove, in sicer zavarovane. Ko se je eden teb malih utoii, ste pa druge dva popolnoma dobre storili iz turna dol vreči in po mojem in več dragih ™^a »hJJ* na turen postaviti; pa stroškov je bilo laOO gld. biez polrebe. Ali je to res ?                  .....                  .
3. Ste prodali nekoliko zemljišča vodstvu železnice pri velikih Rojah. Ko Vam so hoteli po pošteni ceni plačali, pa Vam ni bilo prav, ste slojih priti ce-nitelju na lice mesta, ko niste potem še polovice prijeli, torej od 5 do fi sto goldinarjev gotove zgube.
' ! ,C 3° ste dali 2000 gld. za namenjeno Vipavsko železnico, ko je več potrebno z;i zidanje nove potrebne cerkve, Ali je to res?       ¦   . .
Morda pa sle imeli dobre misli, napraviti Iro-zvezo, to je, tisti slotaki, ki ste jih manj pn zeim>cu na Rojah prijeli od \ods«va železni««", *> kakor ta mm darovani, t* Stoje Nenn eni. Ifeli pa od zvonov so >l. v Italijo v Videm. Torej to je od Vas pa vendar iaM, da pokažete ljubezen do drugih narodov! Ah vitlile, slavni bralci, da nimamo tukaj le zehnat.h in Upn-povih glav. ampak ludi prave modrijane. «»**»*>">; Zdaj pa Vi, ir. veleposestnik Zavadlav. Ae nrtolikn omenil od moje oseb*, da kakm-^em jaz mož. dn Uiili mislim od drugih; t.) ste pa prav z-ideh. ker poštenjak niMi tudi. da <o drugi postom, knvuen pa ne! Vi «i iifl nu.rdn dmj?)i?p conite. da ' : mož ko sle Vi, da Se para mu ga ni. Menda --o .ekohko moli e, tia ni zrinere. ker imate v h>tn fcwu vuliko opravke z obfino in z veMkiin pozivom!
3u And rež, dne 17. julija tS'.K>.
liivSi župan:
Jožef Nauut, m. p.
Dunajska borza 18. julija 1899.
Skupni državni  dolg v notah   ... 10«)  gld
Skupni državni dolg v srebru .... 100    .   ;
Avatryska zlata renta.......'*•'    •   :
Avstrijska kronska renta *%  .  . . HH»    .   >
Ogerska zlata renla 4A......' •¦)    •
Avstro-ogerske bančne delnice  .  .	. «»10	-    »
Kreditne delnice........		*
London visla..........	. 112	50    .
Namili drž. bankovci za 100 mark	. r.s	r     »7V«,
20 mark............	.  n	78    ,
20 frankov...........	.   a	:xi>V3 •
Italijanske lire.........	. u	57Vt.
C. kr. rekini.........	•   :>	67    .
Pekarya na prodsg
po jako nizki ceni,
preskrbljena je z vso  potrebno  opravo   na
dobri poziciji.
Ver se i/v o pri posp. Henriku Stlbiel
V Trstu Piiizzclta S. Gincomo Stv. 3 (Corso.)
Kmetijski upravitelj
kateri je zmožen   tudi samostojno voditi gospodarstvo   v  vseh   strokah,  in z večletnim službovanjem,   ter z dobrimi spričevali,   želi službo premenili s 1. septembrom r. J. Naslov pove uredništvo „Sočea.
% Zobozdravni in zobotehniški atelirr   |
i     Dr. Red. univ. S. Damaschek          |
-? v Gorici, v ulici Dante hiš. št 14. v pritličju.  4
1        Orriinuje od 9—1 in od 3—6.           g
Kmetsko posestvo
blizu Škofjeloke
obsežno GI oralov, mej temi je 25 oraiov zarašenega gozda, z hišo, kočo in 3 gospodarskimi poslopji, na kojem se lahko pre-redi 14 goved, 5 prašičev in 30 glav drob-nine je z vsemi gospodarskimi priliklinanii iz proste roke za blizu 8000 gld., je
takoj na prodaj.
Kupci naj se oglašajo  pri M. Zigoiui, trgovcu v Škofploki (Gorenjsko.)
i
ODLIKOVAN
i
fotografski atelier
«| na Travniku štev. 11 v Gorici, y
1                        podružnica                         pT
j ha Travniku štev. 11 v Gorici, \
podružnica
na Acquedottn §t. 25. v Trnju,
priporoča se
, slavnemu  občinstvu  t  mestu
in na deželi v blagohotno podporo.
^pedief jslta poslovnica
larMmoricil
30 51-10   v Klici Merelii M se toplo priporoča Slovencem v i Gorici in z dežele. In zaprt m za pm2»/f ftkliln.
100 do 300 gld. mesečno baeh v^cflSv S v
vseh krajik s prodajo zakonito dovoljenih drž. papirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica m nI nikaka nevarnost. — Ponudbe pod Lurt-rfg Osler-V VIII Deutsche gasse 8 Budapest           10-1
¦d         na Acquedottn §t. 25. v Trnju,        ^
M                      priporoča se                     Wk
U   slavnemu  občinstvu  v  mestu M
^        in na iježell v blagohotno podporo.       W
Nova knjigoveznica.
Udano podpisani usoja si naznaniti slavnemu občinstvu, da je otvoril dne 1. julija 1.1. po novejših zahtevah in z najnovejšimi pripravami preskrbljeno knjigoveznico v Gorici,
v Semeniški ulici štv. 3.
(začasno v se<lanji Jerelit-evi knjigoveznici).
Priporoča se posebno prečastiti duhovščini za prevezavo misalov in drugih masnih knjig* nadalje slavnim krajnim šolskim svetom in učiteljstvu za prevezavo šolskih knjižnic in sploh :a vsako delo, bodisi v popravo ali na novo izdelanje, za kar ragotavlja trpežni izdelek in točno postrežbo po jako ku-lantnih conah.
Z ozimni na to, da jo imel že priliko popolnoma izuriti se v tej stroki kot dolgoleten poslovodja večjih knjigovežkih zavodov, upa, da pa bnde to slavn. občinstvu najbolje priporočalo.
Rojakom v mestu in okolici, se priporoča udani
Ivan Bednafek,
knjigovez.
Trgovina z jedilnim blagom
G. F. Resberg v Gorici,
v Kapucinski nlici št. 11 ter podružnici na Kornu štev. 2
priporoča io-lo blago:
Sladkor — kavo — riž — mast — poper — sveče —
olje — škrob — ječmen    - kavino primeso - - moko
— gris -   drobne in debele otrobe — turšlco — zob
sol — moko za pitanje — kis — žveplo — cement
bakreni vitrijol itd.             * 20   8
Zalega pristnega dalmatinskega žganja na debelo
tpr pristnega črnega in belega vina.
l^arol prašču\,
pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Korira št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za
birma nce, torte i. t. A.
Priporoča   se  slavnemu   občinstvu   za
mnogobrojna   naroČila   tor  obljublja solidno
postrežbo po jako zmernih cenah.
3,
Zeta 1881. y Gorici ustanovljena Jvrdka
P Ijjpocmaii irM
(nasproti nunski cerkvi)
priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu | svojo lastno izdelovnlnico umetnih cvetlic za vsako-' vrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voSfeno sveče itd., vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvrSuje lof-no in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo (S. cl.)              tiskarno irk na perilo.               (P. d.)
*
Dobroznana gostilna
ANTONA VODOPIVCA *
pri                  rtm«                                             l^
s prenočišči, katera toči pristna bela in črna
vina iz Vipavske doline
Kuhinja domača z okusno pripravljenimi jedrni.
Prva slovenska trgovina z zelezjem
v Gorici
Konjedic & Zsgec
(prej G. Darbo)
pred nadškofljo št. 5.
©
Anton Pečenko
Vrlna ulica 8 — GORICA — Via Ginnlino 8
41 52   9
pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih,
Dostavlja . >se   krije  avstro
priporoči
briških, dal matinsfcih in isterskih vinogradov.
dom in razpošilja po železnici na «;erske   inonarbije v sodili  od oO
ilrov raprej. Na zahtevo pošilja tudi ___.....
Gene zmerne. Postrežba poitena.
Priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo najboljšega štajerskega železa, železne, cinkaste, poclnjene in medene plo-sčevine, orodja za razne obrti in pohlšnega, itedilna ognjišča, peči, cevi in predpečnike, nagrobne križe.
Vsakovrstne okove za pohištvo in stavbe. Prevzemata vso naročbe za vrikovrstne stavfte in druga podjetja.
olavna zaloga za Gorico in okolico
izdelkov c. kr. priviligovanih livarn.
Pripoznano najboljših patentovanih kotlov gosp. Nussbaum-a v Ajdovščini po tovarniških cenah.
Edina zaloga
najboljšega koroškega Acalon in Brescian-jekla.
Zaloga Portland in Roman-Cementa, kmetijskih strojev iz
prvih tovarn.
Kupujeta staro železje in kovine po najvišji dnevni ceni.
Tiskarna ustanovljena leta 1891, je oskrbljena z najmodernejšimi črkami.
„ Salonska knjižnica"
„5toYanska Knjižnica".        „fy\jižnica za mladino".
„piimorec".           „SOČA\             kažipot".
Goriška Tiskarna
. A. GABRŠCEK,  ¦ zaloga vsakevrslnih izgotovljenib tiskovin za županstva, cerkvene, šolske in druge urade
v Gosposki ulici štev. g. v Gorici,
sprejema naročila za tisek Tsakovrstnih tiskovin,
kakor: vabila k veselicam in plesom, račune, zavitke in I isto v-ni papir z natisnjeno  tvrdko za trgovce in zasebnike, raznovrstne  vizitnice s primernimi zavitki in elegantnimi skatljicami.
tiskovine po uzorcu za zasebnike, urade, društva itd.
izvršuje točno in natančno po zmerni ceni. Sledeča tiskovine ima tiskarna izgatovljene v zalogi:
Za županstva: Spisek za volilce, glasovni imenik, kontrolni razkaz (za volitve), opravilni zapisnik, biagajnični dnevnik (z glavo), sklep računa, proračun, domovnica, ubožni list, plačilni nalog, vročilni list, razna povabila (k volitvi, k novačenju, v občinski urad), vabilo starešinam k seji (z dnevnim redom in brez njega), pobotnice, zapis za mrličem, izkaze o premembah stanovalisča (za vojake), poštni dnevnik, kazenski zapisnik, prošnje za oproščenje vojaščine itd.
Za cerkvene urade: Liber bapt., Liber def., Liber matr., Status anim., Testim. mortis, Testim. matrim., Fides mortis et sepuit, Fides matr., Nota pro den. factis (in faciendis), Fides Nativit. et Bapt., Testim. status Iiberi. krstni list, mrtvaški lisi; pobotnica za oblig-icije in z;i plače, izkazi umrlih, račun (z raznimi prilogami) itd.
Za šote so v zalogi vse tiskovine v slovenskem. Aru. in itat. jeziku, kakor razrednice, tednik, oprav, zapisnik itd.
Za sodne urade: opr. zapisnik, zapisnike, vročilne liste, vabila, plačilne naloge, malotne tožbe, pooblastila, zvršilne prošnje itd. itd.
Vsako navošilo, bodisi tiskovno ali iz zaloge se izgofovi v teku 29 ur.
I zalogi nioriškB tiskarne" i. iabršesk so izšle knjige:
„fflaierino delo za Boga in domovino". Zn Slovenke priredil Simon Gregorčič ml. Cena s poštnino 70 kr.
ttZgodov. ertiee iz poknežene grofije goriške in gradiške". Spisal Simon Rotar. Cena s poštnino 55 kr.
„Vmee slovanskih p0Vesti<e. Crtiee iz ruskega, poljskega, slovaškega in hrvaškega življenja. I. Cena s poštnino 55 ki*.
Simon Gregorčičeva zbirka pesmi. Cena lični izdaji 30 kr.
j0nt. Funtka izbrane pesmi.  Cena lični izdaji 50 kr.
Pagliaruzzi-Kriianove poezije (dve knjigi) in spisi v prozi. Cena vsem snopičem s poštnino 1 gld. 00 kr.
Anton Klodičev „711 a ter in blagoslov". Cena s poštn. is kr.
„€pizoda iz kulturne zgodovine goriške", ali košček zgodovine goriškega c. kr. gimnazija. Spisal mons. Andr. Marušie. Cena s poštnino ti kr.
»Slovanska knjižnica". Izhaja 15. dan v mesecu. Do konca leta iS9S. je izšlo 81 snopičev. Celoletna naročnina gld. t-80.
»Knjižnica za mladino". Izšlo je 24 snopičev. — Cena vsakemu snopiču j.3 25 kr. Kdor nar >ei vse snopiče, jih dobi po 20 kr. —
»Salonska knjižnica", za odrasle, začela izhajati začetkom I.  1S97.
•   I. zvezek „0 te  ženske!" _ stane broširan glef. 1*10, vezan gld. 1'60.
V kratkem izide II. in III. knjiga zanimive vsebine.
»Gluhonemi". Zgodovina in sedanja metoda njih vzgojevanja. 350 strani velike osmine. Spisal Anton Rndež. Znižana cena gld. 1*30.
»Bele  noči", Sentimentalen roman. Gena 25 kr.
»Ben fiur", roman iz časov Kristusovih. Angleški spisal L. Wallaco, poslovenil Podravski. Trdovezan gld. 1-65, mehko vezan gld. 1 *M>.
»Kako je ravnati V mlekom ?" Slovenskim živinorejcem posebno udom mlekarskih zadrug spisal Milan Ivančie v Tolminu, l iztis 15 ki*., U> iztisov gld. 1.
Trdo veza« gM. 1-00.
Praiofi
Mehko vezan gh\. I'fi0.
P^CCEO-CjlOBHHCKlft   ClOBAPB
(Rooni Kusko - Slovenski Slovar) m
Kratka slovnica ruskega jezika
(KpaTKaa TpaMMaTHKa P^ccKar« H3Mi<a) I    V kratkem izide „Slovensko-ruski slovar" in »rusko-slovenska slovnica".