60V0°2°° PR 0sre°nJ* .ohtSKI DNEVNIK ^tnina plačana v gotovini p nnn Abb- postale i gruppo Lena 200 lir Leto XXXIV. Št. 193 (10.105) TRST, četrtek, 17. avgusta 1978 PRIMORSKI DNEVNIK .te začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v toskarru «Doberdob» v' Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni ((Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. KITAJSKI VODITELJ PRISPEL NA PETDNEVNI OBISK V ROMUNIJO V BUKAREŠTI SLOVESNO SPREJELI PREDSEDNIKA KPK HUA KUO-FENGA Dvostranski odnosi in mednarodni politični položaj v ospredju prvih po-tovorov - Romuni poudurjajo lastno nevtralnost v sporu med Moskvo in Pekingom ■ Kitajski voditelj ostro obsodil «imperializem in hegemonizem» om j. BUKAREŠTA — Predsednik KPK in kitajskega državnega sveta Kuo-feng je včeraj prispel na petdnevni uradni obisk v Romunijo, etapo svojega prvega potovanja na tuje, odkar je bil izvoljen za ajvišjega kitajskega državnega in partijskega voditelja. Po Romuniji °. Hua Kuo-feng obiskal še Jugoslavijo in Iran. Na letališču v Buka-I M so uglednega gosta, ki ga spremljajo zunanji minister Huan Hua fer drugi vidni kitjaski voditelji, pričakali predsednik Romunije in “•nunske partije Nicolac Ceausescu, ministrski predsednik Manea Ma-Scu ter drugi vidni državni in partijski voditelji. °b Prihodu M v romunsko glavno lj.est<* je Hua Kuo-feng doživel ve-“nsten sprejem. Med igranjem dr-,, yn*h himen je odjeknilo 21 topov* *••> salv, desettisočglava množica na ulicah ploskala gostom in i»t i *a romunsko-kitajskemu Pri" gfeljstvu, Ob vhodu v Bukarešto je , ‘njskega voditelja pozdravil župan L,? Dinca in mu izročil simbolični *lnč mesta. svečan, je bil po oceni tujih .Primatov sprejem kitajskega dr-?**ga in partijskega voditelja ze-ili, ,.rbp° »odmerjen*. Romunski vo-u.'ji so zelo pazili — lahko bi re- ke tehtnice pri odmerjanju časti — da so priredili kitajskemu gostu e-nako svečan sprejem kot so ga pred nedavnim priredili sovjetskemu voditelju Leonidu Brežnjevu. Že to samo dejstvo priča, da skušajo v Bukarešti že ob začetku obiska, ki sodi med najpomembnejše mednarodne dogodke letošnjega poletja, če že ne leta, tudi na zunaj potrditi svojo politiko nevtralnosti v sporu, ki že več kot eno desetletje razdvaja Moskvo in Peking. Ta namen je mogoče razbrati tudi iz dejstva, da vsa romunska sredstva javnega obveščanja dajejo ve- delo, da so se poslužili lekarniš- ZARADI PADCA AMERIŠKE VALUTE Carter zahteva takojšnje posege v obrambo dolarja Lira še pridobila na vrednosti v primerjavi z dolar-hnt, izgubila pa v primerjavi z nekaterimi drugimi evropskimi valutami - Cena zlata se viša Np,w Y0R1< — «Predsednik Car-p je zelo zaskrbljen zaradi neneh-Padanja ameriške valute,* je Ijriaj izjavil glasnik Bele hiše in ki j 6111 dodal, da bo Carter od žalnega 'ministra Blurnenthala in ^batelja osrednje banke Millerja Ohteval izredne ukrepe v obrambo “ritja. To je prva uradna izjava začetka sedanjega skokovitega “dca ameriškega dolarja. Čeprav v tfs’’°st teh izjav ne gre dvomiti, eba vendar zabeležiti, da ta za- PRVlč V NEKI DRŽAVI NATO Na Islandiji komunistični predsednik vlade BEYKJAVIK — Islandski ?r*dsednik Kristjan Eldjarn je *aProsil vodjo komunistične partij* Ludvika Josclssona naj sestaviti koalicijsko vla-®°> da bi tako premostili kri-, > ki traja že poldrugi mesec, ““sefsson je izjavil, da sprejetij11 nalogo in da bo skušal sestaviti vlado, v kateri naj bi .ti poleg komunistov tudi so-rialdcmokrati ter naprednjaki. P» krize je prišlo po zadnjih Plošnik volitvah, ko se je le-”ea zelo okrepila in so sredin-ko-tlesničarske stranke, ki so takrat sestavljale vlado za-riežile poraz. Predsednik Eld-je sklenil poveriti komu-"ritlčnemu voditelju nalogo, da J*s*avi vlado potem, ko je do-j^danjemu predsedniku vlade »nservativcu Hallgrimssonu ta P°skns spodletel. Skušal je nam-sestaviti koalicijsko vlado, :..kateri naj bi bili njegova l|rinka neodvisno: ki ima v Parlamentu relativno večino, naprcdnjaki jn socialdemokrati. . •'dihalne organizacije so zah-5j'ale, naj bi v koalicijo sto-u1'tudi komunisti, nakar se je d atB^msson odpovedal man- bo Joscfssonu uspelo se-v|ado, bo to prvič, da »I . .neka članica NATO komu-stičnega predsednika vlade, hur®v so islandski komunisti že večkrat na vladi. Zna-PP je, da so islandski komu-. sti med volilno kampanjo več-,1 Poudarili, da so proti u-hf ??bi Islandije v NATO ter ri..i prisotnosti ameriških opo-Sc "a otoku, (if) koliko ustalilo, pa je tržišče z, zlatom še vedno pod hudim pritiskom: v Londonu je ob odprtju unča. veljala 2X3,50/214.25 Kitajska ratificirala sporazum z Japonsko PEKING — Agencija «Nova Kitajska* je sporočila, da je stalni odbor kitajske ljudske skupščine odobril ratifikacijo mirovnega sporazuma in prijateljskega pakta z Japonsko. Sedaj pričakujejo, da bo sporazum ratificiral tudi japonski parlament. Po izmenjavi ratifikacijskih listin (verjetno jeseni letos) bo sporazum stopil v veljavo. Stalni odbor je ratificiral' tudi dolgoročni sporazum o gospodarskem in tehničnem sodelovanju med Kitajsko in Romunijo. ISLAMABAD — Libijski ministrski predsednik Džalud bo danes prispel na uradni obisk v Pakistan. r A !*» ! m liko več poudarka obisku kot pomembnemu koraku naprej v romunsko - kitajskih odnosih, kot pa mednarodnemu odmevu Hua Kuo-fengo-vega potovanja in njegovemu morebitnemu vplivu na romunsko-sovjet-ske odnose. «Mi hočemo — je med slavnostnim kosilom na čast kitajskega gosta poudaril Ceausescu — razviti stike z vsemi socialističnimi državami, z državami v razvoju in z vsemi državami na svetu nasploh, ne glede na njihovo notranjo ureditev.* Romunski voditelj je tudi pozval vse narode, naj se zavzemajo za popuščanje napetosti v svetu ter za opravo politike sile in vmešavanja v notranje zadeve tujih držav, za razvoj sodelovanja, prijateljstva in miru. Obenem je poudaril pomen uresničevanja helsinške listine in mirne poravnave sporov za mir in varnost v Evropi. Zaključni del svojega posega pa je posvetil romunsko - kitajskim odnosom, za razvoj katerih je obisk Hua Kuo -fenga velike važnosti. Hua Kuo-feng pa je v svojem odgovoru dokaj jasno namignil na cilje, ki si jih je zastavil z obiskom, prvim potovanjem nekega kitajskega državnega poglavarja na tuje, če izvzamemo Haocetungovega o-biska leta 1949 in 1975. leta v Moskvi. Daši je znatno omilil ton običajnih kitajskih napadov na Moskvo in ni nikoli omenil Sovjetske zveze, je kitajski voditelj dal svojim besedam dokaj izrazit protisovjetski pečat ter je odločno obsodil «impe-lializem in hegemonizem, ki se skušata okrepiti in širiti na škodo drugih držav z infiltracijami in agresijami*. Kot dokaz svojih trditev je navedel predvsem položaj v A-friki in na Bližnjem vzhodu, pa tudi v Evropi, «za nadvladno nad katero se potegujejo nekatere velesile, ki skušajo dominirati svet*. Namig n« ZDA in Sovjetsko zvezo je dokaj očiten, Hua Kuo-feng je sklenil svoj govor s tem, da je spomnil na pomembne dosežke svojega naroda in z omembo političnega razpleta, ki se je za ključil s porazum »tolpe štirih*. Daši se je obisk kitajskega predsednika že začel, je program njegovega bivanja v Romuniji znan še v zelo grobih obrisih. Dejstvo, da bo obisk daljši kot so običajni državniški obiski, daje misliti, da se bo Hua Kuo-feng podal tudi na turistični o-gled države. Pretežen del bivanja v Romuniji pa bo brez dvoma posvetil pogovorom z gostiteljem, morda pa tudi navezavi stikov z nekaterimi zahodnoevropskimi partijami. V zahodnih krogih na primer poudarjajo, da ni ravno naključje, da je predsednik KPI Longo ravno v teh dneh na oddihu na Črnem morju in da se je v soboto sešel z romunskim predsednikom Ceausescom. (vt) ZAPLETEN POLOŽAJ NA PORTUGALSKEM Nobre Da Costa zaključil srečanja s tajniki strank Socialistična stranka ne bo uradno prisotna v novi vladi - Kdaj predčasne volitve? Predsednik KPK Hua Kuo-feng in romunski predsednik Nicolae Ceausescu takoj po prihodu kitajskega gosta na letališče v Bukarešto (Telefoto ANSA-UPI) LIZBONA — Najbrž bo glavni cilj nove vlade, ki ji predseduje tehnokrat Alfredo Nobre Da Costa, sklicanje predčasnih splošnih volitev. To je, kar je izšlo iz prvega kroga pogajanj in srečanj, ki jih je imel novi ministrski predsednik s tajniki strank. Ostaja torej še vedno odprto ključno vprašanje odnosa med socialisti in novo vlado. Čeprav je jasno, da Soaresova stranka ne bo uradno prisotna v novi vladi, ni pa še znano če bo med ministri kak strokovnjak ali celo vojak, ki je blizu stranke relativne večine. Funkcija nove portugalske vlade je bila znana že pred časom, saj slednja nima večine v parlamentu, torej nima podpore strank: to rešitev pa je predsednik republike Ra-malho Eanes opravičil z dejstvom, da se voditelji strank niso mogli sporazumeti in sestaviti tako vladno koalicijo. Vprašanje je sedaj, koliko časa bo delovala nova vlada, saj izglasovanje novega volilnega zakona zahteva več mesecev. Upoštevati je treba tudi, da Nobre Da . nun im ■■■■■ r TRADICIONALNA POČITNIŠKA MRZLICA ZAJELA ITALIJO Letošnji veliki šmaren potekal v znamenju izredno lepega vremena in redkega prometa Rekordno število turistov na jadranski obali in na Sardiniji - Letos manj prometnih nesreč - Delovni dan v zasedenih tovarnah in v dolini Ossole Costa ni še določil imen novih ministrov in pa predvsem njihove politične pripadnosti, kot tudi ni še najavil temeljnih smernic vladnega programa. Iz neuradnih krogov se je izvedelo, da bo nova vlada sestavljena iz osebnosti, ki ne pripadajo vodilnim organom strank, čeprav so lizbonski časopisi včeraj ob-avili nekatera imena morebitnih novih ministrov, med katerimi je pet socialistov in pet neodvisnih, v glavnem mestu pa tudi krožijo govorice, da so nekateri socialisti že odklonili Da Costovo vabilo. Srečanja med predsednikom vlade in tajniki strank niso prinesla do bistvenih razjasnitev, saj samo socialdemokrati Sa'Carneira vztraja-,o, da je bila Eanesova odločitev najboljša. Socialistično delegacijo je na srečanju z Da Costo vodil Jorge Campinos, medtem ko je bil bivši ministrski predsednik Mario Soa-res odsoten in to po mnenju nekaterih v polemiki do državnega poglavarja. Agencija «UPI» pa je včeraj objavila izjave dveh veleposlanikov neimenovanih zahodnih držav, ki so v imenu svojih vlad izrazili zaskrbljenost zaradi odločnega stališča Maria Soaresa do rešitve vladne krize in zadnjih pozicij socialistične stranke, ki je obtožena, »da se je v zadnjem času pomaknila preveč na levo*, (st) RIM — Predvidevanja vremenoslovcev so se v celoti uresničila, saj je letošnji veliki šmaren potekel v znamenju prav lepega vremena. Od Alp pa do Sicilije je v veliko veselje turistov in gostincev sijalo sonce in vse kaže, da bo lepo vreme trajalo vse do konca tedna, ko predvidevajo, da bo- velik del Italijanov in tujih turistov končalo dopuste in se odpravilo proti domu. Zelo redek promet je botroval, da je bilo letos za veliki šmaren relativno mnogo manj prometnih nesreč kot lani, ko so na italijanskih cestah zabeležili rekordno število mrtvih in ranjenih. Načrt za preprečevanje prometnih nesreč, ki ga je izdelalo notranje ministrstvo je torej dobro uspel, saj je rekordno število karabinjerjev in cestne policije nadzorovalo najvažnejše ceste. Rekordne obiske turistov so zabeležili v vseh tradicionalnih leto-viščarskih središčih tako v gorah kot na morju, dobro obiskani pa so bili letos tud; manj znani kraji, predvsem na jugu in na otokih. Ja- ....................H......................... ŠTEVILO KARDINALOV ZA KONKLAVE SE KRCI Dober teden pred začetkom konkiava je Sikstinska kapela že skoraj nared RIM — Tudi včeraj je bila v apo-1 Mandžuriji. S 35 letom ga je Pij stolski palači seja, ki so se je ude- XI. imenoval za apostolskega na-ležili vsi kardinali, ki so trenutno mestnika v Nankinu, ki je bil ta-prisotni v Rimu. Tokrat jih je bilo | krat kitajsko glavno mesto. Po^de-.103, Pred dekanom kardinalskega kj jjeh°st le ni morda tako veli-“•Itmi Pa bo jutri Carter mirno pJ;0val na dvotedenski oddih. 'talij- 6C ameriškega dolarja se je na 1;^ Jansltem valute001 (»'žičrMi nmln-tudi včeraj: ličkom valutnem tržišču nada-lo | tudi včeraj: za en dolar je biku j ba odšteti ie «23 lir, medtem lire Je še v ponedeljek, veljal 820,55 tii/.L a drugih večjih evropskih tr- so bila odprta za veliki en' Pa se je njegovo padanje i ju šr,K0 pridobil na vrednosti. S svoje’ tudi lira zabeležila ( ' Padec nasproti švicarskemu BridoKCOsl(emu franka' medtem ko je *a Proti nemški marki in ah-a ea'u funtu. Bl*v se je nihanje dolarja ne- ublažilo in v torek je celo 5*syna zbora so prisegli še tisti kardinali, ki so prispeli v Rim včeraj in predvčerajšnjim, nato so prebrali in preučili prve člene pravilnika o obdobju med smrtjo enega papeža in izvolitvijo njegovega naslednika, ki ga je sestavil Pavel VI. S proučevanjem bodo nadaljevali tudi na današnjem zasedanju, ki se bo začelo ob 11. uri. Na današnji seji je namestnik državnega tajnika msgr. Caprio poročal o nekaterih odprtih vprašanjih. Medtem so sporočili, da palača svetega Oficia ne bo del konkiava, se pravi, tiste skupine poslopij, ki bodo namenjena kardinalom, ko bodo volili novega papeža. Vatikanski tiskovni urad je medtem včeraj objavil uradni seznam 111 kardinalov, ki bodo volili papeža ter vrstni red, po katerem bodo stopili v konklave. Najprej bo stopilo pet kardinalov škofov (Villot, Samore, Carpino, Baggio in Sida rouss), nato devetdeset kardinalov duhovnikov (prvi na seznamu je genovski nadškof Siri, zadnji pa miincheuski nadškof Ratzinger), končno pa šestnajst kardinalov diakonov. Seznam slednjih se začenja s kardinalom Felicijem, zaključuje se pa s kardinalom Ciappijem. V seznamu ni indijskega kardinala Va-leriana Graciasa, poljskega kardinala Boleslava, Filipjaka ter ameriškega kardinala Johna Wrihta, ki so bolni. Do sedaj je bil na seznamu tudi kitajski kardinal Paul Yu Pin, ki je umrl včeraj zjutraj, nekaj po 13. uri. Bil je nankinški nadškof in se je rodil pred-77, leti v setih letih je postal tamkajšnji nad škof. Ob koncu vojne so ga k' ajske oblasti izgnale in je od takrat živel na Formozi. V Sikstinski kapeli se še vedno nadaljujejo dela za ureditev dvorane, kjer bodo potekale volitve. Prvič v zadnjih stoletjih so odpravili baldahine, ki so bili doslej nad kardinalskimi naslanjači in ki so po izvolitvi novega papeža padli nad vsemi naslanjači, razen nad onim, na katerem je sedel izvoljeni. Sik-stinsko kapelo so za ta konklave opremili s sodobnimi naslanjači, pred katere so postavili preproste klečal-nike. Naslanjači so postavljeni v dve vrsti vzdolž zidov. Do konkiava leta 1963 so bili postavljeni v eno samo vrsto, vendar je tokrat število kardinalov preveliko. Dohod v poslopja, v katerih bo potekal konklave, bodo zaprli 25. avgusta ob 17. uri in kardinali bodo v bistvu odrezani od sveta, dokler ne bodo izvolili novega papeža. V Sikstinski kapeli so že postavili tudi peč, v kateri bodo sežigali vo-lilnice in zapiske kardinalov. Gre za peč, ki povzroča bel ali črn dim in tako oznanja vernikom, ki čakajo na Trgu sv. Petra na izvolitev papeža, ali so kardinali izvolili poglavarja cerkve ali ne. Peč je visoka dober meter, na zgornji strani pa so vtisnjeni datumi vseh konlda-vov, na katerih so v njej sežigali volilnice: leta 1922, 'm so izvolili Pija XI., leta 1939, ko so izvolili Pi-ja XII., leta 1958, ko je postal pa-Ipež Janez XXII., ter leta 1963, ko je postal papež Giovanbattista Mon- tini. Da ne bi bilo dvomov o barvi dima bodo tokrat skupaj z volilni-cami sežigali tudi posebne kemične snovi, ki bodo obarvale dim. (if) MOSKVA — Sovjetska časopisna agencija Tass ji včeraj obtožila ZDA, da stalno obrekujejo SZ in da širijo v svetu lažne trditve o realnosti socialističnih držav. dranska obala in Sardinija sta bili najbolj priljubljeni točki predvsem kar zadeva obisk 'tujih turistov, ki se niso zbali napovedane stavke trajektov, ki povezujejo Sardinijo s polotokom. Kot smo že prej omenili, je veliko število ljudi preživelo ve-likošmarne počitnice na jugu in to v Apuliji in v Kalabriji, kjer so bile do pred kratkim cene precej nizke. Zelo mirno je bilo na cestah in na železniških postajah, promet se je nekoliko povečal le v večernih urah na cestah, ki peljejo proti mestom, pa ni prišlo do zastojev. Tudi mejne prehode .je prekoračilo zelo malo avtomobilov, že jutri pa predvideva,jo zastoje na Brennerju. Velika rpesta, predvsem v severni Italiji, so v teh dneh zadobila pravo «puščavsko podobo*, saj je velika večina prebivalcev odšla na dopust, ki se je za nekatere omejil le na velikošmarni most. V Milanu je bilo namreč tudi včeraj zelo težko dobiti odprto restavracijo ali pa razpoložljivega zdravnika, tako da se odpira vprašanj; ureditve dopustov raznih javnih in nujnih storitev predvsem v mestih. V Turinu bedo največji industrijski o-brati ponovno začeli delovati v ponedeljek ali šele prve cini septembra, Manj veseli dopust pa so preživeli delavci zasedenih tovarn, ki jih je samo v okolici Milana deset, ki so tudi za veliki šmaren ostali na delovnem mestu. Počitnic in dopustov pa ne poznajo niti prebivalci doline reke Ossola v Piemontu, kjer je poplava povzročila smrtne žrtve in ogromno materialno škodo. Tudi za veliki šmaren so namreč gasilci in domačini, kater rim so se pridružili prostovoljci, odstranjevali ruševine in zasilno popravili cesto, ki veže dolino s Švico, tako da bodo lahko že danes prebivalci odhajali na delo v bližnje švicarske tovarne. Po neuradnih podatkih cestne polij cije, je bilo na italijanskih cestah za veliki šmaren 14 mrtvih in približno 49 ranjenih. Najhujši nesreči sta se pripetili na Sardiniji in sicer v bližini Oristana in pa v okolici Varese-ja, ki sta terjali skupno osem smrtnih žrtev. Pri Oristanu so bili štirje V bližini Varese ja je avto' strmoglavil v kanal, življenje mati in njeni trije otroci mladeniči na mestu mrtvi, potem ko je avto, v katerem so se vozili, verjetno zaradi prevelike hitrosti trčil v obcestni zid. V bližini Vareseja pa je : avto iz še nepojasnjenih vzrokov strmoglavil v kanal, pri tem pa so izgubili življenje mati in njeni trije o-troci. Do večjega incidenta pa je za veliki šmaren prišlo v avtokampu v Cgpu Rizzutu, ko so karabinjerji pregnali s plaže vse kopalce in preiska- V nesreči so izgubili (Telefoto ANSA) li vse šotore, češ da v avtokampu kroži mamilo in da se mnogi gostje avtokampa sončijo nagi. Karabinjerji so metanju kamenja odgovorili s sol-zilnimi bombami, ki so povzročile pravo paniko med turisti. V incidentih je bilo tudi več oseb ranjenih, medtem ko ni prišlo do aretacij. Skupina parlamentarcev radikalne stran ke je že naslovila notranjemu ministrstvu protest in zahtevala takojšnjo sodno preiskavo o zadevi, (st) RIM — Včeraj je prispel v Italijo romunski minister za kmetijstvo Miculescu, ki se bo v prihodnjih dneh sestal tudi z Andreottijem. ..................mmiii.il.nun.mn.nnnnni.i.mn.mn....nni.nnni.n.....mni.miu.n..nnm.nn.n......mm V TOREK V SEATTLU PODPISAN SPORAZUM Z AMERIŠKO DRUŽBO Aeritalia bo sodelovala pri izdelavi «boeinga 767» SEATTLE — Ameriška družba »Boeing* in italijanska «Aeritalia» (gradnja letal v okviru poldržavne «Finmeccanica») sta podpisali sporazum, na podlrri katerega bo italijanska družba izdelovala na enakopravni osnovi razne dele za novo potniško letalo z dvema reaktivnima motorjema »boeing 767», ki bo letelo na srednjedolgih progah. Sporazum sta podpisala predsednik družbe «Boeing* Thornton A, VVilson ter inž. Renato Bonifacio, ki je podpredsednik in pooblaščeni upravitelj družbe «Aeritalia». Sporazum predvideva, da bo Aeritalia izdelala kontrolne premične krilne površine, raznr premične dele pri krilih, globinska in smernost-na krmila in strukture za namesti- tev radarja. Os*' je Aeritalia bo sodelovalo pri načrtovanju letala ter še posebej premičnih delov, ki jih bo potem izdelala Aeritalia v svojih obratih. Tehniki italijanske družbe bodo sodelovali tudi pri drugih načrtovanjih ter se izvežbali v «Boeingovih» tovarnah v Rentonu (Washington). število italijanskih inženirjev in tehnikov, ki bodo delali pri «Boein-gu» bo znašalo v prvem. četrtletju prihodnjega leta okoli 100 enot. Ko bo načrtovanje izpolnjeno za 25 och stotkov, se bodo skupaj z inženirji ameriške družbe vrnili v Italijo. Delo na premičnih komponentah leta la bodo pretežno izvajali v južnih obratih Aeritalie (Neapelj). Ameriški tehniki pa bodo nudili svojo po- moč pri uvajanju »boeingove* tehnologije. Aeritalia že sedaj sodeluje z družbo Boeing (od 1. 1972), in sicer pri izdelavi delov za letalo s tremi reaktivnimi motorji «boeing 727» ter za letalo s štirimi motorji «boeing 747». Letalo 767 - 200, ki ga bodo sedaj začeli graditi, bo letelo na srednjih progah ter bo lahko prepeljalo 200 potnikov v sedmih vrstah. Teža pri vzletu bo znašala 126 ton. Vsak od dveh motorjev proizvaja potisno silo za več kot 20 ton. Največji akcijski radij bo znašal 3600 km. Sporazum z ameriško letalsko družbo bo zagotovil Italiji v prihodnjih 10 letih naročila in delo za o- Filbingerjev naslednik STUTTGART - Deželni demokri-stjanski poslanci (CDU) so včeraj imenovali 4l-letnega Lotharja Spae-tha na mesto Hansa Filbingerja, ki je do nedavnega opravljal dolžnost predsednika v deželni vladi v Ba-den - Viirtenbergu. Filbinger je moral odstopiti s svojega položaja v začetku tega meseca zaradi svoje sodnijske dejavnosti za časa Hitlerjevega režima. Med drugim je bil tudi državni tožilec za vojno mornarico. Spaeth se je v zpinjih letih povzpel visoko na lestvici CDU v Baden - Viirtenbergu. Za Filbingerjevo nasledstvo se je potegoval tudi štutgartski župan Manfred Rommel, sin znanega nemškega generala Rommela, ki je v zadnji vojni vodil med drugim bitke v severni Afriki. Angolski predsednik bo obiskal Zairc K1NSASA — Zairski zunanji minister je včeraj sporočil, da bo angolski predsednik Neto prihodnjo soboto obiska! Zaire. kjer se bo zadržal dva dneva. Netov obisk sledi nedavnemu izboljšanju odnosov med o-bema afriškima državama. Slabi odnosf so bili značilni že v trenutku, ko je angolska država začela nastajati. Zairski predsednik Mo-butu je obtožil angolske voditelje, da so dvakrat podprli katanške upornike, ki so do vdrli v Zaire z angolskih obmejnih področij, šele letos se je stanje izboljšalo in afriški državi sta vzpostavili diplomatske odnose. Spričo izboljšanja položaja bodo ZDA nakazale Zairu posojilo v višini 25 milijonov dolarjev, in sicer v o-bliki dobave hrane in orožja. V Angliji vsaj 13 okužb s plutonijem LONDON — Že predvčerajšnjim so zdravstvene in upravne oblasti (ministrstvo za obrambo) ugotovile, da so tri ženske, ki delajo v posebni pralnici britanskega središča za raziskave atomskega orožja v Al-deemastonu, vsrkale v svoja telesa večje količine plutonija, kot je dovoljeno na podlagi mednarodnih meril o varnostnih mejah pri tovrstnem delu. Plutonij je zelo nevaren za človeka ter utegne povzročiti raka. Glasnik ministrstva za obrambo pa je dodal, da ženske niso v življenjski nevarnosti. Primer treh žensk je povzročil zaskrbljenost, Po novih pregledih so ugotovili, da se je s plutonijem zastrupilo vsega skupaj vsaj 13 oseb. Čeprav primeri niso nevarni, je ministrstvo za obrambo vseeno uvedlo preiskavo. koli 2100 rnilijard lir ter zaposlitev še okoli 1000 delavcev in uslužben cev (pretežno v južni Italiji). Predsednik ustanove IRI Petrilli je izjavil, da je večletno vztrajno delo obrodilo svoje sadove, ki se poznajo sedaj, ko je letalska indu strija spet v razmahu. Predsednik in pooblaščeni upravitelj Finmecca-nice F. Viezzoli pa je dejal, da sporazum z Boeingom nagrajuje večletno delo Aeritalie in uvršča to pod jetje med podjetja na najvišji ravni v mednarodnem merilu. Bivši i-talijai.ski veleposlanik v ZDA Egi-dio Oriona, ki je sedaj predsednik Aeritalie, pa je poudaril, da je spo razum sad dolgega sodelovanja ita lijcuaskih inženirjev in tehnikov v Seattlu, (vk) ... Na Cipru odložena usmrtitev dveh palestinskih teroristov NIKOZIJA — Ciprsko vrhovno sodišče je odložilo na 30. septembra usmrtitev dveh palestinskih teroristov, Samira Mohameda Kaddarja in Saida Husseina Aliija, ki bi ju morali obesiti 22. avgusta. Palestinska terorista sta bila obtožena, da sta 18. februarja letos ubila egiptovskega časnikarja in glavnega urednika lista «A1 Ahram* Jusefa el Sebaja pri napadu na hotel Hilton v Nikoziji. Usmrtitev j« bila odložena, ker je obramba vloti-la prošnjo za spremenitev kazni. TRŽAŠKI DNEVNIK DANES NADALJEVANJE POGAJANJ ZA SESTAVO VEČINE NA DEŽEL! Komunisti svarijo pred poskusi KD da bi obnovila tribarvno upravo ma Vidmu se bodo danes krščanski demokrati sestali z delegacija-PSDI in PRI, komunisti pa se bodo sestali z republikanci Medtem ko v določenih političnih krogih naše dežele govorijo o «zmer-nem optimizmu*, ko ocenjujejo pogajanja med strankami za sestavo deželnega odbora, češ končno bomo na prihodnji seji deželno skupščine 29. avgusta le prišli do izvolitve predsednika in odbornikov in s tem do premaknitve nekakšne pat pozicije, je komunistična partija spet potegnila za največji zvon, da bi opozorila na nevarnost zadnjih manevrov krščanske demokracije ter pozvala druge stranke, naj se preživelim načrtom krščanskih demokratov uprejo. Verjetno se bo o nadaljnji usodi naše dežele odločalo v teh ctheh. Na eni strani beležimo poskuse krščanske demokracije, da bi se dogovorila s socialdemokrati in republikanci za skupno upravljanje ob zunanji podpori socialistov, ki so, kot znano, izjavili, da bi bili za takojšnjo premaknitev položaja na deželi in v pričakovanju nadaljnje poglobitve perečih problemov pripravljeni podpreti začasno upravo te vrste. Po drugi strani pa se komunistična partija upira polovičnim rešitvam, katerih namen naj bi bil po njenem mnenju ta, da ostanejo stvari pri starem, kar bi še poglobilo hudo krizo na deželi in razširilo razkol, V tem okviru si verjetno lahko pričakujemo že za danes določene novosti, ki jih bodo verjetno prinesla pogajanja socialdemokratov in- republikancev s krščanskimi demokrati na eni ter republikanci in komunisti na drugi strani. O sedanjem rezpoloženju KPI priča predvsem izjava, ki jo .je včeraj dal njen deželni tajnik Antonino Cuffaro. «Vest o namenih KD, da bi skupaj s PSDI in PRI obnovila tribarvno upravo na deželi*, pravi Cuffaro, «predstavlja hudo in zaskrbljujoče znamenje*. Če je namreč ta vest resnična, nadaljuje deželni tajnik KPI, pomeni,, da si KD nalaga novo in zelo težko odgovornost*! Kake je sploh mogoče vladati v tem težkem položaju, v katerem se nahaja naša dežela, brez trdne večine, se vprašuje Cuffaro in izraža upanje, da PSDI in PRI ne bosta sledili KD na- tej nevarni poti. . Deželni tajnik nato ugotavlja, da v naši deželi obstajajo r'3goji za takojšnjo, opredelitev' Učinkovitega programa ter za sestavo večine, in odbora, ki bo izraz demokratičnih sil, med katerimi tudi KPI. Ne gre torej po Cuffaro vem mnenju za bistvena nasprotja glede raznih problemov, temveč za diskriminacijski odnos KD do komunistov, s čimer bi si rada zavarovala svoj sistem oblasti. Te ovire je treba slej ko prej premostili, kajti, le široko sodelovanje med demokratičnimi silami lahko prispeva k- reševanju številnih vprašanj, med katerimi vprašanja obnove dežele, gospodarskega preporoda in izvajanja osimskih sporazumov. Drugačne rešitve bi bile po mnenju deželnega tajnika KPI ne le v nasprotju s potrebami naše dežele in njenega prebivalstva, temveč tudi z napori, ki jih je treba vložiti v parlamentu za zagotovitev skladnejšega razvoja v teh krajih. «Skušali bomo za vsako ceno preprečiti*, zaključuje Cuffaro, «da bi KD privedla deželo do popolne paralize*. mobiliare Triestina*,'lastnice hotela «Regina» (bivši Narodni dom) v Trstu. V ta namen bo deželna u-prava izdala 1.850.000.000 lir. Hotel bo dežela preuredila v dom za univerzitetne študente, ki obiskujejo tržaško vseučilišče. Že v zadnjem akademskemu letu so bili v hotelu nastanjeni študentje, zlasti s potresnega območja, katerim je lastnik dal brezplačno na razpolago prostore. Deželna uprava je nameravala rešiti vprašanje študentov, ki prihajajo v Trst iz drugih pokrajin Furlanije - Julijske krajine, z izgradnjo novega študentskega doma, vendar bi jo uresničitev te zamisli obremenila za 5 ali morda še več milijard. Fašisti napadli mlada socialista Skupina neofašistov je v torek malo pred 22. Uro surovo napadla mlada predstavnika socialistične stranke, pokrajinskega podtajnika Paola Coslovicha in tajnika ZSMI Fabia Marroneja. Dogodek se je pripetil v Drevoredu R. Gessi v bližini kina Ariston. Skupina neofašistov se je približala obema mladincema ter ju napadla s pestmi in z brcami. Socialista sta se zatekla v vežo kina Ariston, odkoder sta poklicala policijo, medtem pa so se mladi fašisti razbežali. Vsekakor pa sta včeraj Coslovich in Marrone zadevo prijavila kvesturi in s tem u-radno sprožila preiskavo. Vodstvi PSI in ZSMI sta včeraj v tiskovnem poročilu odločno obsodili fašistični napad, ki ga ocenjujeta kot grobo provokacijo v času, ko se za Trst sklepajo važne odločitve; v tiskovnem poročilu je tudi poudarjeno, da je nedopustno, da prihaja do takih dogodkov v samem mestu ter je zato potreben tem odločnejši poseg oblasti proti napadalcem, med katerimi so tudi trije znani neofašisti, ki sta jih napadena mladeniča prepoznala za aktivne pripadnike zloglasne Fronte della gioventu. OD 24. AVGUSTA DO 2. OKTOBRA Ciklus sedmih koncertov v baziliki sv. Silvestra V, okviru ^Glasbenega septeinbra» bo nastopil tudi slovenski violinist Črtomir Šiškovič Od 24. avgusta do 2. oktobra bo bazilika sv. Silvestra vsak četrtek prizorišče ciklusa zanimivih koncertov uGlasbeni september», k’ ga prireja tržaška letoviščarska in turistična ustanova v sodelovanju z združenjem rAppuntamenti musicali». V baziliki švicarske verske skupnosti se bo tako zvrstila v sedmih koncertih kopica priznanih in kvalitetnih izvajalcev, med katerimi bo tudi naš violinist Črtomir šiškovič. Ob tej priložnosti bo organizator tudi izdal bogat katalog v več jezikih z informacijami o glasbenikih in o delih, ki jih bodo izvajali. Koncerti se bodo pričeli ob 20.30. Ciklus bo 24. avgusta odprt neapeljski čeljst Ugo di Fazio, bivši gojenec znanega Libera Lene, ki bo zaigral dve Bachovi suiti. Teden kasneje, 31. avgusta, se bo predstavil tr- Dežela bo odkupila stavbo hotela «Regina» Na predlog odbornika za finance Tripanija je deželni odbor na zadnji seji sprejel sklep o odkupu vseh delnic »Istituto Federale delle Casse di Risparmio delle Venezie*, edinega delničarja družbe «Societa Im- UllinimiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiinMiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii POD ŽGOČIM SONCEM V MESTU IN OKOLICI 4»-^ 4 *4*C*»,f Opoldanski počitek utrujenih turistov Senca in osmica sta privabila meščane v Boršt Popoldanski postanek pod Rcpentabrom VELIKI ŠMAREN V ZNAMENJU LEPEGA VREMENA Mestne ulice kot običajno prazne na plažah in v okolici pa gneča Izreden promet po vseh cestah - Zastoji na mejnih blokih - Dodatnih 50 izvidnic prometne policije Tudi letošnji veliki šmaren je za nami. Za mnoge je predstavljal štiridnevni kratek dopust, saj razen nekaterih zasebnih tvrdk, barov in gostiln, so ostali v ponedeljek skoraj vsi drugi objekti zaprti. Za mnoge Tržačane in za številne turist^, ki so se mudili po mestu in si ogledovali njegove zanimivosti, je bila tako prava sreča, če so dobili sebi primeren in nenatrnan lokal, kjer bi nemoteno uživali tržaške specialitete. Na veliki šmaren smo bili, skoraj nepričakovano, priča pristnemu poletnemu vremenu; čisto, sinje nebo, kakršnega smo bili letos le malokrat deležni, je krasilo Trst in okolico od prvih jutranjih ur pa do sončnega zatona, nakar se je pojavil prijeten avgustovski hlad, ki je ublažil predvsem tiste, ki so se mudili na odprtem. Ves dan je bilo na vseh cestah izredno živo. Prometna policija je zabeležila gost promet predvsem na državni cesti 202 in po obalni cesti, in ugotovila, da se je za letošnji veliki šmaren premikalo po naših cestah nadpoprečno število vozil. Prometni zastoji so. se pojavili predvsem pod noč na vseh mejnih prehodih z Jugoslavijo, saj so se predvsem italijanski državljani množično vračali na svoje domove po končanem dopustu. Prometna policija nika znatno ojačila. Nad 50 dodatnih izvidnic je tako ščitilo in urejalo promet po vseh cestah, da ne bi prišlo do nezaželenih hujših prometnih nesreč, ki, žal, spadajo že v tradicijo velikošmarnih praznikov. Tako so v tdrek zabeležili le 7 lažjih prometnih nesreč. Tudi mestni redarji so imeli v predmestju polne roke dela: v Mi-ramarskem drevoredu so nadzorovali prehitevanje nepotrpežljivih šoferjev, ki so komaj čakali, da se vrnejo na svoje domove, mogoče tudi po večurni vožnji na segretem asfaltu. Množično vračanje v mesto pa bi se moralo nadaljevati ves teden do nedelje, ko se bodo velikošmarni prazniki in večina dopustov dokončno zaključili. Ugodno torkovo vreme je dalo možnost vsakomur, da preživi praž-nični torek na najrazličnejši način, saj variant ni manjkalo. Največ Tržačanov se je podalo na pomol Pe-scheria, kjer se je zaključila tridnevna šagra «sardele». Pod večer se je število "prisotnih žvišalp''tig več tisoč ljudi, tako da je bilo vse natrpano, ne samo zaradi velike izbire raznovrstnih rib, ampak tudi zaradi bogatega kulturnega in zabavnega programa, ki se je nadaljeval pozno v noč. Res, da so letos prvič manjkali že tradicionalni prisotne, je pa prišlo vseeno do izraza, da je prav ta praznik najbolj obiskovan in uspel v našem mestu. Množično so se ljudje podali tudi na Opčine, na Kmečki tabor in v Bazovico na športni praznik Zarje. Veliko se jih je zbralo tudi na Re-pentabru, v starih Miljah in na Vej-ni, kjer je bil tradicionalni velikošmarni romarski shod. je množično «vrnitev» predvidevala. ognjemeti in srečanje «čarovnikov», in zato je zmogljivost svojega orga-1 ki še vedno vznemirjajo in očarajo Miiiiiiimi»iimiiiiiiii*imiiimii*in*i ■!**■■*** ***|r***iiii,,,*®,,*,*,*,***i**,*i,i*,**ii***i,i**ii|i*iii,,***,*****i*i,i,**iiii PR£T[KLI PONCDILJCK V CJ10VCU Dan Furlanije - Julijske krajine na 27. mednarodnem lesnem sejmu Deželno odposlanstvo je vodil odbornik za kmetijstvo in gozdarstvo Del Gobbo - V paviljonu Furlanije-Julrske krajine poudarjena lesna industrija in turizem Marsikateri kmet je »praznoval* veliki šmaren z obračanjem sena na toplem soncu. Slika je iz Gročane V okviru 27. mednarodnega lesnega sejma v Celovcu je bil v ponedeljek, 14. avgusta, uradni dan dežele Furlanije - Julijske krajine. Deželno odposlanstvo, ki ga je vodil odbornik za kmetijstvo, gozdarstvo in gospodarstvo hribovitih področij Del Gobbo in ki je bilo prisotno tudi na otvoritvi sejma v soboto, 12. avgusta, je ob tej priliki obiskalo v spremstvu najvišjih predstavnikov koroške vlade deželni paviljon. V odposlanstvu so bili še ravnatelj odbor-ništva za industrijo in trgovino Pa-storini, predsednika videmske in por-denonske trgovinske zbornice Maran-gone in Musolla, nekateri člani vodilnih svetov tržaške in goriške zbornice ter številni gospodarstveniki z lesnega in drugih področij. Deželni paviljon, ki ga je po na logu odborništva za industrijo in trgovino uredila trgovinska zbornica iz Vidma, prikazuje letos v prvi vrsti delovanje Konzorcija za tehnično pomoč proizvajalcem pohištva (Catas) in storitve, ki jih nudi številnim proizvajalcem stolov v Kar-niji. Paviljon nadalje postavlja v o-spredje turistične lepote in kulturne privlačnosti, ki jih naša dežela nudi turistom tako v poletnih kakor tudi v zimskih mesecih. Dan Furlanije - Julijske krajine se je zaključil v večernih urah s sprejemom, ki ga je deželno odposlanstvo priredilo v prostorih celovškega županstva. V pozdravnem nagovoru je odbornik Del Gobbo poudaril zlasti pomen vsakoletne sejemske prireditve v glavnem mestu Koroške za razvoj mednarodne lesne trgovine v Evropi in tudi na drugih celinah. Celovec je v sejemskih dneh v središču pozornosti mednarodnega poslovnega sveta tudi zaradi kongresov in seminarjev na visoki ravni, ki zadevajo razna vprašanja gozdarstva, industrijske predelave lesa in zaščite naravnega okolja. Za deželo Furlanijo - Julijsko krajino — je zaključil Del Gobbo — pa je celovški lesni sejem tudi lepa priložnost za vsakoletno utrjevanje prijateljskih vezi s sosedno Avstrijo in za vzpostavitev novih poslovnih odnosov med tržaškim pristaniščem in njegovim naravnim zaledjem. Prijatelji družine Plesničar se radujejo skupno s srečnima staršema in bratcem ob rojstvu ALEŠA Zopet onesnaženje v Tržaškem zalivu Morje v Tržaškem zalivu je zopet onesnaženo. Včeraj so morale namreč ponovno poseči posebne ladje, da so odstranile nekaj manjših madežev nafte v Tržaškem zalivu. Pristaniško poveljstvo je uvedlo preiskavo, da ugotovi, iz katere ladje je stekel petrolej, vendar doslej tega še niso ugotovili. Vsekakor domnevajo, da je treba onesnaženje pripisati okvari na neki frgpcoski petrolejski ladji. Z... lubenicami nad avtomobile Dva še neznana pobalina sta se v torek ponoči na dokaj nenavaden in nevaren način »pozabavala* z avtomobilisti, ki so v nočnih urah vozili po trbiški cesti. S katinarskega nadvoza sta obmetavala avtomobile z lubenicami in enega celo zadela. Gre za avto Roberta Giacomina, ki mu je sadež razbil vetrobran in voznik se je moral močno potruditi, da je ohranil nadzorstvo nad vozilom. Na njegovo zahtevo je posegla policija, a o dveh pobalinih ni bilo več ne duha ne sluha. Angleški filmi 70. let v Aristonu in na Gradu žaškemu občinstvu Črtomir šiškovič, tokrat ob klavirski spremljavi Novo-zelandke Alison Lander, ki poučuje na koelnski glasbeni akademiji. Duo bo izvajal dela Kreka, Ysaya, Beethovna, Brahmsa in Wieniawskega. Jugoslovanska ' pianistka Marina Horak bo nastopila 7. septembra. Horakova, ki je diplomirala z odliko leta 1964 na ljubljanski akademiji in ki sedaj živi in poučuje na Nizozemskem, ima v svojem repertoarju dela znanih skladateljev Mozarta, Schumanna in Debussgja. Klavirju bosta posvečena tudi naslednja dva koncerta. 14. septembra bo vrsta na Giorgiu Rittmeperju, ki izhaja iz glasbene družine, saj je bil njegov oče čelist, mati pa pianistka. Ritt-meyer je tudi uspešen skladatelj, njegova dela je namreč že večkrat oddajal tržaški radio. V baziliki sv. Silvestra se bo predstavil z deli Bacha, Busonija, Bartoka, Chopina in Debussj/ja. Klavirski recitali se bodo zaključili 21. septembra z nastopom Romunke Stefanie Jienescu. Pianistka je zelo znana v Italiji, saj je koncertirala že v Rimu, Firencah. Ferrari, Padovi in še drugod. Sedaj živi v Rovigu, kjer tudi poučuje na tamkajšnjem konservatoriju. Izvajala bo dela Clementija, Chopina. Schumanna in Liszta. «Beneški madrigalisti* bodo predstavili 28. septembra nekaj Monte-verdijevih umetnin. Skupino sestavljajo Liliana Vio Rizznrdini (sopran), Mario Vio (tenor), Paolo Badoer (bas), Stefano Casaccioa (flavta), Francesco Rizzoli (ljuta) Luciana Bellini (viola) in Anna Co-lonna Romano (klavičevibalo). Ciklus koncertov v baziliki sv. Silvestra bo 2. oktobra zaključil or ganist Sergio Paolini, ki bo izvajal dela Pachelbela. Burtehudeja, Bacha, Duboisa, Boellmanna in Vier-neja. PRI BERTOKIH Priletna Tržačanka izgubila življenje v prometni nesreči IIP!!i Izleti S P D T prireja v nedeljo, 27. av gusta, avtobusni izlet v Ribčev laz ob Bohinjskem jezeru na osrednjo proslavo 200-letnice prvega pristopa na Triglav. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI vsak dan od 11. do 12. ure. Združenje Union namerava prirediti naslednje izlete: 20. avgusta: z motorno ladjo v Rovinj in z avtobusom v Škofjo Loko - Železnike; 27. avgusta: enodnevni izlet v Bohinj (Ribčev laz) in v Avstrijo na Vrbsko jezero (Celovec) preko Ljubelja. Informacije in prijave na sedežu združenja v Ul. Valdirivo 30, tel. 64459 vsak delavnik razen ponedeljka od 10.30 do 12.00 in od 17.00 do 19.30. ob četrtkih od 17.00 do 19.30, ob sobotah od 10.30 do 12.00. Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 17. avgusta RADIVOJ Sonce vzide ob 6.07 in zatone ob 20.11 — Dolžina dneva 14.04 — Luna vzide ob 19.22 in zatone ob 4.47. Jutri, PETEK, 18. avgusta HELENA Vreme včeraj: Temperatura ob 12. uri 25 stopinj, zračni tlak 1019,4 mb narašča, vlaga 58-odstotna, nebo jasno, brezvetrje, morje mimo. ROJSTVA IN SMRTI Dne 16. avgusta 1978 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 17 oseb RODILI SO SE: Maila Catunar, Fe-derico Sozzi, Orrtar Zomer, Andrea Raggi, Gaia Coretti, Cristian Mako-vic, Giampaolo Stefani, Tanja Blasi-na, Lorenzo Slama, Tiziano Frontoni, Mirella Benes, Federica Babudrj. UMRLI SO: 76-letna Giovanna Del-paus, 82-letna Natalia Magnani vd. Liotta, 44-letni Marcello Lenzini, 74-letni Mario Degrassi, 81-letni Giovan-ni Taucer, 40-letni Benito Steri n, 66-letna Luisa Allegranti, 72-letni Edoar-do Zimolo, 4 mesecev stara Lida Pa-gliari, 77-letna Vittoria Genzo vd. Bussani, 80-letna Giuseppina Dujec vd. Urbanaz, 76-letni Giuseppe La Cognata, 77-letna Elena Pucci, 54-let-ni Bruno Girlinger, 88-letna Maria Fragiacomo vd. Bullo, 66-letni Eleu-terio Chermaz, 79-letna Leoparda Car-letti vd. Benni. Kino i DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Kolonkovec 10, Lonjerska cesta 172. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Korzo Italia 14; Ul. Giulia 14. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba ža zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. št. 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel, 211-001; Prosek: tel. 225041. 11 Boijo' pulja - Zgonik: .tel 225-59BrJN*jfežiriar tel. 200-121; sesljali: tel. 209-197;. Zavije: tel. 213-137; Milje: Miramarski park — «Luči in 0 ob 21.00 «11 sogo imperiale di ramare* (v italijanščini); ob "• «San u Miramaru* (v : - bohrvašciBi’ Prevoz z motornim čolnom s mola Audace ob 19.50 in ob «• ter iz Miramara ob 22.15 in ob • Ritz 16.30 «11 nudo e il morto*. ^ Ray. , . jj. Eden 17.00 »Amiamoci cosi belic gnore*. Prepovedan mladini P°d letom. , Feniee 17.00 «1 gabbiani volano ». so*. Maurizio Merli. ... Mignon 16.30-22.00 «Suspiria». ReW Dario Argento. Nazionale 17.00 «L’agente 007 al . vizio segreto di sua maesta*. Geon£ Lazenby, Diana Rigg. Barvni * Grattacielo 17.00 «11 dittatore de“ stato libero di Bananas*. Woody len. Barvni film. Excelsior 17.00 «Rapporto sull rienze sessuali di tre ragazze,^ bene*. Prepovedan mladini pod letom. Vit CriStallo 16.30 «11 cervello dei ^ viventi*. C. Lee, D. Dors, K®! ing. Prepovedan mladini pod letom. aiM Filodrammatico 16.30 «Coppia erotl ‘ Prepovedan mladini pod 18. Moderno 16.00 «L'ultima follia di Brooks*. . 'jt Aurora 16.30 «NeU’anno del Si£®*5 N. Manfredi, U. Tognazzi, A. Sjja Capitol 17.00 «La mondana Prepovedan mladini pod 18. Vittorio Vcneto 17.00 »Lamante l'assassino». Prepovedan ml® pod 14. letom. Jl Ideale 16.30 «Gli uomini della Fr dimenticata dal tempo*. D. M c™ re, P. Wayne. Astra 17.00 «Due sporche carog^' Alan Delon Charles Bronson. • i V počastitev spomina Ljudmile cin darujeta Dimitrij in Milica Sap 5000 lir za PD Ivan Grbec iz Sk#W; Namesto cvetja na grob Mile • din darujeta Slava in Albin lO-^ v za postavitev spomenika padliF NOB iz Skednja, s Kolonkovca >n Sv. Ane. V isti namen daruje JuS^. Furlan 5000 lir za PD Ivan v Skednju. Namesto cvetja na grob LiuCl,v Sancin - Nardin darujeta Zorka i® v, rija Sancin 20.000 lir za PD V Grbec v Skednju. ^ V spomin na Uršo Cerkvenič ruje Anton 10.000 lir za post8*’1 spomenika padlim v NOB iz Škedn“’ s Kolonkovca in od Sv. Ane. V počastitev spomina prof. Mašere darujejo Štefan in Elda Rt tož 10.000 ter Aleksander in ^ Stranj 10.000 lir za SPDT. Namesto cvetja na grob Ant°V| Gombač iz Lonjerja daruje f Gombač 500 N-din za bolnišnico Mariboru. Uredništvo Skdanca Izreka članici Katjuši iskreno sožalje o*1 gubi drage none. »■ Priletna Tržačanka je v torek izgubila življenje v prometni nesreči, ki se je pripetila okoli 5.30 na cesti Škofije - Koper pri Bertokih. Med vožnjo od Dekanov proti Kopru je j 73-letni Ferruccio Molinari iz Ul. Pisoni 7 nenadoma iz še nepojas- j njenih vzrokov izgubil nadzorstvo j nad svojim avtom in trčil v drevo ob desni strani cestišča. Njega in ' njegovo ženo, 75-letno Giuseppino j Pastore so z rešilcem prepeljali v j izolsko bolnišnico, kjer pa je Pa-storijeva kljub vsem zdravniškim negam dve uri po sprejemu podlegla poškodbam. Vzrokov nesreče, kot RAVNATELJSTVO SLOVENSKEGA DIJAŠKEGA DOMA »SREČKO KOSOVEL* v Trstu, Čampo S. Luigi 11, tel. 573141, sporoča, da je odprto vpisovanje gojencev za naslednje šolsko leto 1978/79 in sicer vsak dan od 9. do 13. ure. sv. Justa desetdnevni ciklus posvečen angleškemu filmu 70. let. Ciklus vsebuje 48 filmov, kratkometražnih in celovečernih, ki jih bodo predvajali popoldne v kinu Ariston z začetkom ob 16.30 in zvečer ob 21. uri na Gradu. Med filmi, ki jih bodo prikazali v kinodvorani Ariston in na Gradu (v primeru slabega vremena bodo tudi večerne projekcije v Aristonu), so tudi znani «Rocky horror picture show» Jima Sharmana, aJugger-naut» in «Robin e Marian» Richarda Lesterja. tUna romantica donna inglese» Josepha Loseja, «Bugsy Malone» Alana Parkerja, «Stardust» Michaela Apteda, «1 duellanth Rid-dleya Scotta, «L’uomo che cadde sulla terra» Nicholasa Roega, «Se-bastiane» Humfressa in Jarmana in I b°, doslej ni storilo v zadovc-l'thi rner'' Povsem napačno in 'e . n° Pa bi bilo ukreoati tako, In. le mogoče v teh dneh kdo na-bJ«, in sicer naj se Kmečki ta-ItL.če ne gre drugače, vsaj po-. z vsemi svečanostmi. Tudi t^nja kmečka manifestacija 'e Wl^ 8e enkrat dokazala, da in V J®1, predvsem tisti, katerim j' Si1*' vrsti namenjena, to je na-dj^ujetovalci, čutijo kot svoj pra; Vrvu Priložnost, ob kateri lan eRnei° obračun svojega deli i,, Jlb skrbi, svojih želia in za">'-to rj kateri se nemara boli zavze-dro^i! kritično zazrejo v tutaišnjo fos'. Po-gosnodarsko stvarnost, v ^ J€jV katerih so prisiljeni delati, s^j. ^dostijo ne le svojim družin-tis('1 Potrebam, temveč da izpolnijo Vgn°. dragoceno ooslanstvo obran,je-naše zemlje in z njo našega 6st|Vtl1embnejšega materialnega bo-j,/® ter naših tradicij. Vznika letošnjega Tabora beleži Uro® Pobud in tudi s tega vidika je Dol,,:] Sotovo v precejšn ji meri iz-svoje poslanstvo. Naj za-k, ® Pri razstavi kmetijskih stro-1° .ie postavila Kmetijska ?^cj' ’ Slavni prireditelj manife- te v‘J®- Ljudje so si z vanimanjem te t-fjovednostjo ogledovali, če jim W 'nološki napredek tudi tokrat ttesf.°8el s čim novim. Kar bi bilo bš J’ Primerno za obdelovan je sko-objJP muhaste kraške zemlje. Med °Valcj je bilo veliko kmetovalci * 0nstran meje, kar tudi vred-Kr l° kmetijsko prireditev in pod-4]Pvedlog, ki ga je med pone okroglo mizo o vlogi za-lstva pri razvoju sodelovanja ari?f bor razširil svoje meje ter postal manifestacija, ki bi povezovala kmetovalce tostran in onstran meje ter na tem področju tudi še bolj zbližal sosednji deželi — Furlanijo - julijsko krajino in SR Sloveni- Na podoben način se mora utrjevati in poglabljati kulturno sodelovanje in tudi v tem pogledu je letošnji Kmečki tabor izpolnil svojo nalogo. Poleg razstave kmetijskih strojev so v glavni' dvorani lepenskega Prosvetnega doma uredili razstavo grafičnih del raznih slikarjev iz Beneške Slovenije. Mladega narodnostnega in kulturnega vrenja v teh krajih še nismo poznali s te plati in nam je bila zato v prijetno presenečenje in kulturni u-žitek. Iz teh del je videti, da gre za prve korake likovne umetnosti v Benečiji, vendar za zelo značajne in odločne korake. V nedeljo je kulturni spored Ta- izčrpno orisali sedanji položaj na področju sodelovanja med zadružnima zvezama naše dežele in Slovenije ter pomen in vlogo zadružništva pri- ustvarjanju novih družbenih in gospodarskih pogojev, zlasti še Pri utrjevanju ogrožene narodnostne skupnosti, kakšna je naša, niso izšli konkretni odgovori. Iz razprave, ki je sledila trem poročilom, pa je bilo mogoče razbrati globoko zaskrbljenost naših kmetovalcev nad usodo določenih zadruž niških ’»bud, kot so Kraška mlekarna in zadružna hleva, ter rahlo razočaranje, ker kljub dolgoletnim razpravam in prizadevanjem še ni konkretnih rezultatov. Tudi sam Uroš Janko je v svo^ jem poročilu dejal, da se je doslej več govorilo kot ukrepalo. Podčrtal je vsekakor pripravljenost Zadružne zveze Slovenije za tesnejše sodelovanje ne le z zamejskimi zadružnimi organizacijami, temveč \ bili Kmečkem taboni je letos nastopil tudi Tržaški narodni ansambel. Na sliki pevki Ljubica Berce-Košuta in Nerina Pelicon ljo in Jugoslavijo v. duhu sporazumov izrekel pred-^o*nilT Zadružne zveze Slovenije s Janko, češ naj bi Kmečkj ta- Drsne ‘Pevajte za postavitev do- ga kipa Grudna v Nabrežini. Prispevke sprejema odbornik Stanko Devetak bora obsegal obisk zbora in ftoktor-ne skupine iz Dobrove v okviru sodelovanja, ki ga je ta skupina vzpostavila z openskim prosvetnim društvom Tabor, na veliki šmaren pa sta za prijeten popoldan poskrbela gedba na Pihala iz. Brega, ki je pod vodstvom Viljema Slavca zaigrala vrsto koračnic, ter Tržaški narodni ansambel, ki je navdušil s tržaškimi in slovenskimi narodnimi motivi. Omeniti je treba tudi, loterijo ki: jo je priredila Skupnost -družina z Opčin, tudi letos drag gost Kmečkega tabora. Poglavje zase je bila že omenjena okrogla miza o vlogi zadružništva pri razvoju sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo v duhu osimskih sporazumov, ki je bila letos sorazmerno bolj, obiskana kot prejšnja leta, kar priča o aktualnosti teme. Okroglo mizo je vodil predsednik Kmetijske zadruge Dušan Kodrič, sodelovali pa so Uroš Janko za Zadružnp zvezo Slovenije in Poletto ter Poian za Zadružno zvezo Furlanije - Julijske krajine. V prvi vrstj je Okrogla miza razkrila, da še ni jasnega programa o tem, kako naj Se zadružno gibanje vključi v novo stvarnost, ki se v teh krajih odpira po podpisu sporazumov med Italijo in Jugoslavijo, in kako naj se konkretizira sodelovanje med zadružniškimj gibanji tostran in onstran meje. Tudi iz poročil treh govornikov, ki so sicer vsemi napredno usmerjenimi organizacijami v naši deželi. Ob‘ tem je zlasti poudaril pomen, ki ga takšno sodelovanje lahko ima za krepitev in razvoj slovenske manjšine v I-taliji, kajti le skozi /gospodarsko moč se krepi tudi narodnostna moč. S strani tukajšnjih zadružnih organizacij so potrebni po mnenju Janka ..konkretni predlogi in zahteve. Glede ' osimskega sporazuma pa je dejal, da odpira široke perspektive in d i je najboljši odgo.vor na rovarjenje tistih sil, ki bi rade zavrte njegove učinke, v samem povezovanju in sodelovanju med zadružnimi in drugimi organizacijami. O pomenu tega sodelovanja sta govorila tudi Poletto in Poian. Oba sta podčrtala tudi zahtevo, da deželna irrava prizna, in ovrednoti vlogo, ki jo ima zadružništvo pri krepitvi gospodarskih odnosov med sosednjima deželama. Včeraj se je. Kmečki tabor nadaljeval z izredno zanimivim predavanjem dr. Milka čebulca o gobah, ki se ga je udeležilo veliko število' ljudi. Predavatelj je svoja izvajanja popestril s predvajanjem diapozitiv. Jubilejni 20. kmeškj tabor se je za ključil ponoči ob zvokih ansambla Lords. ’ ISTO BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE tržaška kreditna banka S. P. A TRF5T ' gtJPA r. FILZI .10 - ' 61-4<3G Tudi včeraj, na drugi praznični in dopustniški dan, je bila Gorica kot mesto brez prebivalcev. Vse trgovine so bile zaprte, odprte s« bile samo banke in dežurne trafike. Klientov v njih je bilo malo ali nič. Kako pa naj bi bili, ko pa povečini zdoma, na počitnicah, zares počivajo, ne vemo, zagotovo pa te dni počivajo tisti, k.i so ostali doma ali so, se kvečjemu odpravili na krajše izlete v okolico. velikošmami praznik so bili javni lokali povečini zaprti, zato pa bili dobro obiskani tisti, ki so bili odprti. V gostilni pri Vidu Primožiču je bilo ves dan dosti gostov, takšnih, ki radi balinajo in kartajo, pa tudi takšnih, ki radi sedijo v zasenčenem vrtu ter spremljajo igre. Povečini gre za stalne goste, doma iz mesta in iz Brd, med njimi pa je bilo tudi dosti slučajnih obiskovalcev. Te dini so v mestu prevladovali upokojenci in turisti. Upokojenci so brez težav našli prostor na klopeh parkih, turisti pa so si ogledali tistih nekaj zanimivosti, ki jih mesto ponuja,, predvsem razgled z grada. Podoba Gorice v teh velikašmar-nih dneh pa ne bi bila popolna, če ne bi omenili oddiha, ki so ga nekateri privoščim ob Soči. Objektiv našega fotoreporterja je ujel (poleg upokojencev in turistov) tudi kopalko ob Soči. Kri o redkih, ki je ni privabilo morje. Očitno se ni čutila poklicano, da bi sodelovala na tekmovanju v Gradežu za naj-lepše dekle dežele Furlanije - Julijske krajine. V tem mestu ob laguni so se namreč v ponedeljek zbrale lepotice iz naše dežele, med katerimi so esteti, oziroma, tisti, ki se takšne proglašajo, izbirali za rniss 16-letno Auroro Starani iz Trsta, za družico oa Goričanko, 16-letno Cinzio Chiopris. Večji del Goričanov, tistih, ki preživljajo dopust doma, se je te dni odpravilo na enodnevne izlete k morju ali v hribe, kakor jim je vreme dopuščalo, ki je bilo v torek ugodno, včraj nekoliko manj, danes pa — če se bodo napovedi uresničile, pa sploh neugodno. V Sesljanu, Devinu, pa tudi ob morju pri Tržiču, ni bilo kdove koliko kopalcev. Povečini so bili takšni, ki so tja prišli za en dan in so se vračali domov. Prave vročine niso imeli, pa tudi lepega morja rte. Pritoževali so Se nad umazanijo, ki jim je pokvarila užitek.' Za razliko od prejšnjih nedelj nf bilo drena Jia .ipJažah, pač pa na; parkiriščih za avtomobile. Tisti, ki jim zaradi najrazličnejših vzrokov morje ne prija, so se odpeljali v gorski svet, v Soško dolino, na Trnovsko planoto, nekateri tudi v Benečijo in Kanalsko dolino. Na cestah ni bilo pretirano gostega prometa; prej bi lahko rekli, da ga je bilo manj kot običajno. Nikomur se ni mudilo, zato tudi prometnih nesreč ni bito, vsaj hujših ne, in tudi zastojev ni bito opaziti. Na mejnih prehodih ni bito kolon, pač pa je bilo v lokalih na jugoslovanski strani veliko italijanskih turistov. Tako v trgovinah kot v gostilnah. Velikošmami prazniki so se za večino iztekli mirno in brez velikih dogodivščin. Tega ne bi mogli reči za družino v Pevmi, ki je noč od torka na sredo preživela v strahu za usodo svojih dveh otrok. Popoldne sta namreč odšla po sladoled in sta se na poti izgubila. Kakor poročamo na drugem mestu, se je nezgoda srečno iztekla. Z današnjim dnem bodo v nekaterih trgovinah dvignili navojnice. Zanje so se poletne počitnice sklenile. Toda takšnih je bolj malo. Povečini bodo trgovine pričeli odpirati prihodnji teden. Počitniška je tudi politika. Družbenopolitičnih delavcev, ki jih po- navadi videvamo po Korzu, skoraj ni. Le redki so tisti, ki so ostali doma. Povečini so odšli na oddih, pa čeprav so še vedno odprta vprašanja, kakšni večini sestaviti na pokrajini in v Tržiču, kakšna zavezništva ustvariti v občini Gorica in kako prav sredi poletja (!) odobriti goriški urbanistični načrt. Toda to so problemi, ki ne ubežijo in se bodo spet neizbežno pojavili pred nami, brž ko bo javno življenje spet steklo po običajnih tirnicah. Do takrat pa počitek in razvedrilo — in po možnosti lepo vreme. Otroci se odpravljajo v kolonijo na Vransko Danes bo odpotovala z Goriškega skupina slovenskih otrok, ki bo, skupaj z vrstniki s Tržaškega, preživela štirinajst dmi v poletni koloniji na Vranskem. Stanovali bodo, kakor že prejšnja leta v počitniškem domu v Stopniku, ki ga je dal na razpolago Rdeči križ Slovenije. Domov se bodo vrnili konec avgusta. . kot so jih preživljali upokojenci., SEJA POKRAJINSKEGA VODSTVA DEPORTIRANCI ŠE ČAKAJO NA IZPLAČILO ODŠKODNINE Izvoljen nov vsedržavni predsednik Predsednik goriške sekcije Vsedržavne zveze bivših deportirancev v nacističnih uničevalnih taboriščh Mario Tiberio je na seji vodstva poročal o delovanju v zadnjem razdobju ter o poteku sestanka vsedržavnega vodstva te organizacije. Tiberio in dr. Milovan Bressan, oba člana vsedržavnega vodstva, sta seznanila pokrajinsko vodstvo z izvolitvijo novega vsedržavnega predsednika. Dolgoletni predsednik, senator Piero Caleffi, je umrl ter so na njegovo mesto izvolili senatorja Gianfranca Marisa, avtorja nekaterih del o nacističnih taboriščih ter uglednega družbenopolitičnega delavca, Iti ga je javno angažiranje privedlo tudi v Gorico. Za podpred-,rednika .vsedržavnega vodstva, so potrdili poslanca Faustina Barbino iz Vidma Na seji vsedržavnega vodstva organizacije je novi predsednik Maris opisal vsebino interpelacije na zakladno ministrstvo, v kateri zahteva, naj pohitijo z izplačilom odškodnine nekdanjim pregajancem, ki so vložili priziv proti izključitvi iz seznama in zato niso bili deležni odškodnine, ki jo je izplačala Nemška federalna republika. Kakor je znano, je večina deportirancev to odškodnino prejela, nekaterim pa ni bila priznana. V prizivu so deportiranci uveljavili svojo pravico, ki jim je bila priznana na najvišjih državnih ravneh. Sredstva je nemška republika izplačala že pred leti, vendar je od rešitve prizivov prav tako minilo že več let. ne da bi prizadetim to odškodnino (udi izplačali. PH Sfcg!#: ..... . -, . turisti na Gradu . m m * _ . rl anilin...........nnnnnu................... ZGODBA, KI SE JE SREČNO KONČALA Mladi dekleta iz Revme izginili: našli so ju živi v gozdu nad vasjo Najbrž sta si zaželeli velikošmami izlet po zgledu odraslih - Pri iskanju pomagalo veliko domačinov «Vsakdo se ob velikem šmarnu odpravi v hribe, k morju ali pa kar v bližnjo okolico. Zakaj bi mo rali mi dve ostati na tan dan doma ?» Nekakb tako sta verjetno premišljevali v torek popoldne 8-letna Sara Brandolin in njena 5-letna sestrica Cinzia: starši so spali, deklici pa sta imeli na razoolago nekaj drobiža za sladoled. Iz Pevme, kjer stanuje družina Brandolin, sta se deklici okoli 17. ure — približno ob tej uri, so ju še videl' v bližini hiše — odpravili v mesto. Do tu nič hudega. Po sladoledu se sestricama še ni mudilo domov in sta sklenili da malo podaljšata svoj sprehod. Namesto da bi po mostu čez Sočo zavili desno proti Pevmi, sta krenili v nasprotno smer. Po nekaterih pričevanjih, naj bi deklici opazili okoli 19. ure v bližini osnovne šole v Ul. Forte del bosco, ki jo obiskuje 8-lctna Sara. Nato pa sta se verjetno novzpeli po /-ara ščenih pobočjih Šance, griča, ki se dviga med Pevmo in Grojno. Približno ob isti uri so starši že preiskali vsak hišni kotiček in povprašali sosede ali sta morda de klici pri njih. Ker je bito vsako lili? iskanje zaman, so obvestili policijo. Že v prvih večernih urah se je v Pevmi zbralo veliku ljudi, gasilcev, orožnikov, policistov, predvsem pa domačinov, ki so dolgo časa zaman iskali katerokoli sled za izginulima sestricama. «Sprva nismo videli, kje naj ju iščemo*, nam je povedal Alvino Brandolin, oče Cinzie in Sare, ki je bil po neprespani noči truden, a srečen, da je lahko zopet objel svoji hčerki. »Nihče ni vedel, kam sta se napotili. Najbolj smo se, bali, da sta se potikali kje ob bregu Soče in morda zdrsnili v vodo. Zaradi tega smo najprej meter za metrom preiskali vse področje ob Soči, vendar zaman. Ker nismo vedeli kje naj bi iskali smo obvestili tudi krajevno radiisko postajo, v upanju, da bi nam kdo od poslušalcev nudil kakšno sled.» Radijski poziv ni bil zaman. Kmalu je nekdo telefoniral, da je opazil deklici v bližini Ul. Forte del bosco. Poleg tega je poziv mobiliziral tudi goriške radioamaterje CB. «Mislim, da je bila vloga radioamaterjev odločilna, skupno s soli darnostjo domačinov, ki so se z ne 1’ECAJl VALUT V MILANU DNE 16. 8.1978 822.— 1623,70 500,— J' krnskem taboru je bilo vseli pet dni, kljub težavam, ki so jih tu ta“» povzročile vremenske neprilike ali prekinitve električnega toka, zelo živahno. Ameriški dolar Funt šterling švicarski frank Francoski frank Belgijski frank Nemška marka Avstrijski šiling Kanadski dolar Holandski florint Danska krona švedska krona Norveška krona Drahma Mali dinar Veliki dinar 191.— 25.25 415.— 58.— 695.— 382.— 146.— 182.— 153,— 21.25 40, - 41, - MENJALNICA vseh tujih valut Po dolgi noči, ki sta jo sestrici preživeli v gozdu nad Pevmo, sta oče in mama lahko zopet objela malo Cinzio in Saro verjetno požrtvovalnostjo pridružili iskanju in vztrajali dokler nismo o-koli 4. ure zjutraj našli prestrašeni, a zdravi sestrici*. To nam je povedal Ennio De Lorenzo, ki je skupno s svojo sestrično in z dvema prostovoljcema našel deklici. «Našli smo ju skoraj po naključju, saj smo se tudi sami zgubili med številnimi stezami, ki peljejo po šan-ci. Eden od naše skupine je bolehal na srcu, zato smo se odtočili, da se vrnemo Po isti poti nazaj, toda izbrali smo napačno stezo. In glej naključje — po nekaj desetinah metrov smo pod drevesom zapazili v klop-čič zvit; sestrici. S seboj sta imeli samo eno majco, ki sta jo izkoristili tako, da sta jo oblekli vsaka skozi en rokav in se stisnili druga k drugi, da bi lahko prenesli hladno noč v gozdu.* Najdaljša noč v njunem življenju se je za mali Saro in Cinzio srečno zaključila ob prvem svitu, ko sta lahko zopet objeli skoraj obupane starše. Po srečnem zaključku njune dogodivščine, smo včeraj obiskali družino Brandolin v Pevmi. «Na srečo ni ta dogodek pustil v njiju nobenega globljega sledu*, nam je povedala Laura. «Sedaj sta še trudni in nekoliko preplašeni, vendar bosta po dobrem počitku živahni kot prej.* «Kako pa sta deklici obrazložili vzroke te njune nenadne želje po izletu v naravo?* «Najprej sta se odpravili v mesto po sladoled, kar tako, ker sta imeli pri sebi par sto lir prihrankov. Ob povratku se je Sara spomnila, da jih je učiteljica letos peljala na sprehod na Šanco, pa je hotela pokazati še sestrici, kako je lepo v tistem gozdičku, še sedaj, ko je že vse mi mo, me strese mraz, če pomislim na zadnjih deset ur, ki sem jih preživel v tistem gozdičku skupaj z vsemi, ki so nam pomagali pri iskanju Cinzie in Sare.* Ob teh besedah je bil gospod Al vino skoraj do solza ganjen, zato smo se umaknili, da bi ga pustili končno samega s hčerkicama. Preden smo odšli, pa nam je še enkrat priporočil, da v našem poročilu omenimo vse dragoceno delo, ki ga je pri iskanju opravilo nad sto prostovoljcev domačinov, znancev, pa tudi drugih ljudi, ki so s svojo nesebičnostjo pokazali, kaj lahko zmore člo vekova solidarnost. 'Tftii.inv,'. ji ... kopalka ob Soči.. .. Islandske krone namesto švedskih Švedske krone veljalo kakih 185 lir, njim podobne islandske pa precej, precej manj: okrog 5 lir. Prav ta velika razlika v vrednosti je prišla prav nekaterim domiselnim špekulantom, ki so v zadnjem času zagrešili vrsto prevar tudi v naši deželi. Nekaj Časa je Sto vse kakor na mazano. Kupili so blago, se izdajali za turiste, potem pa plačali z islandskimi kronami, zatrjujoč, da gre za švedski denar. Ko so se trgovci zavedli, je bito že prepozno, saj o «posebnih turistih* ni bilo več sledu, pač pa so se čez nekaj dni po javili v drugem kraju. Ker je turistična sezona še zmeraj na višku, tujski promet pa še zelo živahen, policija opozarja zlasti trgovce, naj bodo previdni in naj ne nasedajo. Iz tržiške bolnišnice Izgleda, da so ob velikem šmarnu imeli največ smole kolesarji. Tako poročajo iz tržiške bolnišnice, da so v torek sprejeli na zdravljenje 71-letno Tereso Fanna iz Pie-risa, Ul. Battisti 22. Zaradi možganskega pretresa, udarcev na nogah in številnih odrgnin, ki jih je zadobila pri padcu s kolesom, se bo morala zdraviti tri tedne. Včeraj zjutraj pa so na kirurški oddelek omenjene bolnišnice prepeljali 55-letno Virginio Uicich, ki stanuje v Tržiču, Largo Fontana 10. , Peljala se je na kolesu po Drevoredu 4. Novembra. Pri kraju, ki mu domačini pravijo sAnconetta* pa je vanjo trčila z avtom 23 letna Luana Cecconelli iz Tržiča, Ul. Mazzini 3. Uicicheva se bo morala zdraviti 20 dni. Razna obvestila Sekcija VZP1 ANPl iz Dola m Ja-melj bo organizirala v nedeljo, 27. avgusta, družabno popoldne s pričetkom ob 12. uri, na prireditvtnem prostoru pri Devetakih. Vabljeni so vsi vaščani Dola in Jamelj, Kino Gorica CORSO 17.30-22.00 «H gatto a nove code*. Barvni film Daria Argenta. Prepovedan mladini pod 18. letom. MODERNISSIMb 17.00—22.00 »Giochi di notte*. Ingrid Thulin. VITTORIA Danes zaprto. VERDI 17.00-22.00 «1 soliti ignoti col-piscono ancora*. K. Jurgens in C. Baker, Barvni film. Trži*1 PRINCIPE 18.00-22.00 «Candidato al-lobitorio*. EXCELSIOR 18.00-22.00 »Uaffittaca-mere*. Mora Gorica in okolica SOČA -Diabolik*, ameriški film ob 18. in 20. uri. SVOBODA »Dolge ladje*, ameriško-jugoslovanski film ob 18. in 20. uri. DESKLE Zaprto. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Baldini. Kor-zo Verdi 57, tel. 2879. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Alla Salute, Ul. C. Cosulich, tel. 72480. V okviru letošnjega jubilejnega Kmečkega tabora je bilo, kot po navadi, tudi več kulturnih prireditev. Na primer razstava slik beneških slikarjev ter grafike tržaške likovnice Kolaričeve. Razstava je pritegnila veliko pozornosti, kot kaže gornja slika. Folklorni ansambel • Dolomiti« iz Dobrave pri Ljubljani pa je nastopil z nizom narodnih plesov, kot kaže spodnja slika TRŽAŠKI IN GORIŠKI UPOKOJENCI NA DRUŠTVENEM IZLETU V rojstnem kraju Simona Gregorčiča v Dobrovem ter v Gradnikovi Medani Izlet je bil organiziran v zvezi s srečanjem slovenskih upokojencev v Dobrovem V nedeljo, 13. avgusta, je bilo v Dobrovem v Goriških Brdih, srečanje upokojencev iz Slovenije. Tega srečanja se je udeležilo tudi Društvo' slovenskih upokojencev v Italiji, torej upokojenci iz Trsta in Gorice. Naše društvo pa se ni zadovoljilo le z udeležbo na tem srečanju. Izlet je povezalo z obiskom in ogledom rojstnih krajev in hiš dveh naših velikih pesnikov: Simona Gregorčiča v Vršnem, torej v njegovem «planinskem raju«, ter Alojza Gradnika v Medani v Brelih. Z upokojenci iz Gorice smo se sestali v Solkanu — bilo nas je kakih 90 »brhkih bivših mladincev« — in skupaj preplavili tamkajšnji trg in kavarno. Po izmenjavi pozdravov pa smo se odpeljali proti našim ciljem. Čeprav nam vreme ni bilo naklonjeno, je izlet potekal v lepem razpoloženju, za kar je poskroela skupina članov, ki je ves dan zalagala izletnike s svojim »odličnim petjem«. Prijeten kultumo-zabavni užitek pa je nudil Jožko Batič - Kriški, res pravi ljudski pesnik, ki je preko zvočnika zelo občuteno povedal nekaj svojih šaljivih in resnih pesmi in pa dve ali tri poezije Iga Grudna, od katerih je zlasti ugajala poezija »Minerci«, v kateri nabrežinski pesnik opisuje trdo življenje ru- darjev in napoveduje lepše čase vsem delovnim ljudem. Ob poti proti Kobaridu pa so se začeli kazati znaki in sledovi hudega potresa, ki je pred dvema letoma prizadel tudi to področje. Še se vidijo tu in tam razpokane in porušene hiše, toda zelo veliko je obnovljenega. Vsepovsod so nove, lične hiše. Barak ni bilo videti nikjer. Oblačno nebo in megla, ki se je plazila po pobočjih, sta ovirala razgled na planine, ki je ob jasnem nebu in soncu v teh krajih prekrasen. Toda čeprav nekoliko razočarani zaradi tega, smo vendarle uživali ob pogledu na Sočo, ki je hitela Jadranu v objem, videli smo griček Svetega Lovrenca, kjer je Gregorčičev grob, in še marsikaj drugega. Iz Kobarida smo zapeljali v strmino, proti Vršnemu in ker je cesta ozka in polna ostrih ovinkov, je naš velik avtoous stežka vozil in le spretnosti vozača se moramo zahvaliti, da smo se pripeljali do cilja, do Gregorčičeve rojstne vksi. Kot v svetišče smo se odpravili v rojstno hišo »goriškega slavčka«, Simona Gregorčiča, kjer je o velikem pesniku spregovoril Goričan prof. Ivo Doktorič, ki je v preprostih besedah povedal mar sikaj zanimivega o pesniku, zlasti o njegovem preroškem navdihu, aiiimiiiiiiiii...............................................................»111111«.................................................................................................................................... «Ticket» za zdravila 25.000 lir na družino Zakon o «ticketu» ali doplačilu za nenujna zdravila naj bi prinesel državi letni dohodek 400 mi lijard lir. ki naj bi deloma ublažil velik primanjkljaj bolnišnic in bolniških blagajn. Če upoštevamo, da je v Italiji približno 16 milijonov družin, potem ni težko izračunati, da bo vsaka družina morala odmakniti za zdravila poprečno 25.000 lir. Le užitnikom socialnih pokojnin bodo iz tega naslova povrnili s trinajsto plačo znesek 10.000 lir, kar naj bi bilo nekako povračilo za »ticket«. Kot znano, bo zakon: o doplačilu za zdravila verjetno stopil v veljavo prve dni septembra, vsa zdravila pa deli v tri skupine, od katerih bo prva jrezplačna za bolniške zavarovance, ker obsega nujno potrebna zdravila. V drugo skupino spadajo sicer potrebna zdravila, a ne nujna in bo treba zanje doplača': 200—400 ali 600 lir. sorazmerno s ceno zdravila. Za tretjo skupino zdravil velja polna cena, ker ta zdravila niso potrebna, ampak predstavljajo nekak luksus. Se nekaj številk s tega področja. Italija je na četrtem mestu na svetu po porabi zdravil (za ZDA, Japonsko in ZR Nemčijo) in bo potrošila letos okrog 2.300 milijard lir za zdravila. Od te vsote odpade 36,8 odstotka za razpečevanje. Lekarn je v Italiji 13.000, od katerih je 800 občinskih. Lansko leto so-italijanski zdravniki napisali recepte za 1.200 milijonov zdravil. Zanimivo bo videti, koliko zdravil manj bodo prodali v Italiji po uveljavitvi zakona o «ticketu». KRATKA ZGODOVINA NAJBOLJ MNOŽIČNEGA PRAZNOVANJA Od davnih «feriae Augusti » do današnjega «ferragosto» Cerkev je poganski praznik spremenila v svojega in mu dala vsebino Cerkveni praznik pa ima kaj malo opraviti z današnjim praznovanjem Letošnji »ferragosto« je mimo. Slovenci tega praznika pravzaprav nimamo in ga ne poznamo. Pri nas in v vsej Sloveniji se je sredi avgusta praznoval veliki šmaren, ki .je bil nekoč velik cerkveni praznik, toda idolatrije, ki je povezana z italijanskim »ter-ragostom«, nismo poznali. V tem primeru ne jemljemo. ,v poštev cerkvenega praznika Marijinega vnebovzetja, pač pa resnično ido-latrijo, ko se v, Italiji ta dan jemlje kot nekakšen vrhunski počitniški dan, ko mora vsakdo ali na morje ali v hribe, vsekakor zdoma, ,->aj bi bil greh ta dan preživeti dema. In čeprav je res, da vendarle ostane večina ljudi doma, imamo na veliki šmaren, nekaj dni pred njim in kak dan pozneje, na cestah opravka s strašno prometno gnečo in s štev ilnimi incidenti, z gnečo in logično slabo postrežbo po javnih lokalih, z gnečo in prav tako slabo ali pomanjkljivo postrežbo po hotelih in gostiščih, skratka ob velikem šmarnu »ferragostu« sami poskrbimo za to, da kar sc da slabo preživimo ta sicer lep dan. Kaže pa, da je »ferragosto« že zdavnaj obsojen na to. »Ferragosto« namreč ni nov praznik, le da se je v zadnjih desetletjih bolj uveljavil. «Ferragosto»- je kot nekakšno množično ali ljudsko praznovanje ustanovil rimski cesar Augustus in sicer pred 2001 letom, ko je ukazal praznovanje »Feriae Augusti« in sicer na dan 1. avgusta. Zanimivo .je, da v nekaterih predelih južne Italije siavijo «fer-ragosto« 1. avgusta še danes, ker pač ohranjajo to praznovanje že iz davne dobe cesarja Augustusa. Praznovanje je rimski cesar uvedel v svoji reformi koledarja in države, ko je ponovno uveliavil nekatere praznike, ki so bili že V pozabi. Sicer pa je vsak rimski cesar Uvedel kak praznik, jako da so v 4. stoletju našega štetja imeli zares veliko praznikov, nič manj kot 175, lakp da bi mogli za tisto .dobo reči, da so se prazniki vrstili drug za drugim, še veliko več kot danes in da je tedaj zares veljalo geslo «panem et circenses«, kot so rimske množice vzklikale, ko so zahtevale le kruha in zabave. Nekateri zgodovinarji pravijo tudi, da je prav to največ prispevalo k zrušenju rimskega cesarstva. Po zrušenju rimskega cesarstva je katoliška cerkev marsikateremu poganskemu prazniku dala svoj pečat in ga spremenila v katoliški praznik. Tako je tudi »ferragosto« dobil katoliško vsebino, ker so 15. avgusta začeli praznovati Marijino vnebovzetje. Seveda so praznik prenesli s 1. na 15. avgust, toda praznovanje je ohranilo svojo prvotno množičnost, ki se je doigo zavlekla proti srednjemu veku, nakar je takšno praznovanje izgubilo na svoji veljavnosti. ■nitiiindiiniiii«ii*miiiiHinniii‘MMiiiiiiiM«miilinimiiniiHiiiiiiiiiiii»iiinHiimHiiiiimmiiiinii.............................................. Patronat KZ - INAC svetuje a STAROSTNO POKOJNINO JE POTREBNIH VSAJ PETNAJST LET POKOJNINSKE DOBE Vpr.: «Obračam se na vas z željo, da mi svetujete, kaj naj naredim. Imam 55 let in praktično že vse življenje delam doma na kmetiji. V kmečko zavarovanje sem se vpisala pred tremi leti, in to za štiri leta nazaj, tako da sem do danes plačala že sedem let. Pred dobrima dvema letoma sem vložila na INPS prošnjo za invalidsko pokojnino, ker sem res bolna in ne morem več delati, vendar so mi prošnjo in prizive odbili ter tudi na sodišču o dali prav INPS. Kaj naj sedaj naredim? Lahko vložim novo prošnjo za pokojnino, ali bom mo rala čakati do 60 let, da bom dobila starostno pokojnino?*’ Z., G.. V svojem odgovoru bom najprej obravnaval zadnji del vašega vprašanja, šp omenjate starostno pokojnin«. Vi izjavljate z vso (gotovostjo, da boste olj dovršitvi 60. leta starosti deležna starostne kmečke pokojnine, ker pač zakon določa to starostno mejo za upokojitev kmetic. Vendar pa ste pri tem pozabi la. da zakon predvideva tudi. da> mora.ugeljavljati zavarovanec vsaj 15 let pokojninske dobe, se pravi efektivnega zavarovanja in morebitnih simboličnih prispevkov. Tukaj pa tiči vaša pomanjkljivost! Zaradi nezanimanja .in zakasnele ureditve vašega zavarovalnega položaja pri kmečkem zavarovanju ste.pričele, plačevati prispevke komaj od svojega 48. leta starosti da lje. Matematika nam pove, da vam bo INPS dodelil starostno kmečko £Ktk/>,inino s triletno zamudo, ko bo ste stara 63 let in bo dozorelo 15 let kmečkega zavarovanja. To seveda kolikor ne poste že prej dobila invalidske pokojnine, kar pa glede na ostrejše predpise in presojanja invalidnosti postaja iz dneva v dan vse težje. Kar se vaše prošnje za invalidsko pokojnino tiče, pa ste zadoščali upravnemu pogoju (vsaj petletno zavarovanje), ni pa bila u-gotovljena takšna mera invalidnosti, da bi se vaša zmožnost do zaslužka zmanjšala za preko dve tretjini., Ker 'ste že izčrpala upravni postopek pri INPS in je tudi sodišče izreki« negativn- mnenje, je tista prošnja za invalidsko pokojnino dokončno arhivirana. Ker pa Sta že potekli dve leti od predložitve prve prošnje, imate pravico, da prošnjo ponovite in bo znova steke) cel postopek/ Če se za res čutite nesposobna za delo, vam svetujem, da vložite novo prošnjo za invalidsko pokojrjino čimprej, vsekakor v-teku tega leta, ker bo do baje s 1. I. 1979 stopili v veljavo veliko strožji pokojninski predpisi pri dodeljevanju invalidnin. Kdor pa* vloži prošnjo sedaj, bodo updštevali sedanje predpise tudi Zo tiste zadeve, katerih rešitev bi se eventualno zavlekla do vstopa v veljavo'hove Zakonodaje. Dovolite mi, da se.‘ob tem da našnjem primeru še enkrat povr-‘ nem k vprašanju kmečkega zavarovanja. v upanju, da se bodo interesenti ob tem zamislili in pra- I vočasno uredili svoj zavarovalni [ položaj. Že neštetokrat smo na tem mestu pozivali vse neposredne obdelovalce, ki se ukvarjajo pretežno s kmetijstvom, da se takoj vpišejo v kmečko zavarovanje, kot predvideva zakon. Veliko je namreč še takih slučajev, v glavnem gre za ženske, ki delajo na domači kmetiji, vendar ne čutjio potrebe po zavarovanju, ker imajo pač pravico do brezplačne zdravstvene o-skrbe pri moževi bolniški blagajni. Leta tako neusmiljeno tečejo in nato se pogostokrat zgodi, da se zainteresirana obdelovalka «zbudi» prepozno in ima nato težave z u-pokojitvijo, kot je primer kmetice, ki nam je danes pisala. Tisti sorazmerno zelo nizek letni prispevek (v primerjavi z ostalimi delovnimi kategorijami) ne sme biti nobena ovira pri urejanju zavarovalnega položaja. Vsaka ženska, ki dela na kmetiji, se mora obvezno zavarovati in tako zaščititi svoje delovne pravice, kar pa velja posebno za tiste ženske, ki so dopolnile 45 let, če hočejo dobiti starostno pokojnino ob dopolnitvi 60. leta starosti. BERITE REVIJO 022 Toda praznovanje Marijinega vnebovzetja, oziroma »ferragosta« ni rimskega izvora, pač oa je to praznovanje prišlo z Vzhoda. Res je. da je to praznovanje v rimo-katoliški cerkvi uveljavil papež Sergej L, ki je vodil katoliško cerkev od leta 687 do leta 701, toda v Rim so to praznovanje prinesli grški menihi, ki so pred prihodom na Zahod slavili ta praznik v Bizancu, kjer so uvedli pred Marijinem vnebovzetjem tudi 15-dnevni post. Praznovanje Marijinega vnebovzetja in «ferragosta» je bilo dolgo dobo povezano s procesijami in božjimi potmi, pa tudi z množičnim obiskovanjem podeželja, skratka z množičnostjo. Vse to je nato šlo počasi v pozabo, razen v nekaterih krajih južne Italije, kjer je izseljevanje bilo močnejše, in kjer je ta cerkveni praznik služil tudi kot praznik sestajanja družin, ko so se izseljenci vračali v svoje rojstne kraje in prebili nekaj dni s svojci, preden so se vračali ponovno na delo drugam, tudi v tujino. Današnji «ferragosto» je v mno-/gih krajih Italije tudi nekakšen praznik folklore. V mnogih italijanskih centrih slavijo ob cerkvenem prazniku tudi svoje krajevne praznike ali vsaj obnavljajo od leta do leta svoje krajevne tradicije, ki se spreminjajo danes v turistične zanimivosti in privlačnosti kot na primer praznovanje v Messini, kjer st- na «pas-seggiati dei giganti Mara e Grifone« zbere tudi po sto tisoč ljudi. Skozi nekatere mestne ulice v Messini se skozi dva dni pomikata dve velikanski «figuri» mitičnih ustanoviteljev Messine, Po Abrucu pa imajo zelo veliko praznikov ob velikem šmarnu ali «ferragostu», in večina teh praznikov je povezanih pravzaprav z letino. Povsod se slavijo praznovanja ob dobri ali slabi letini jeseni, v Abrucu pa imajo te praznike sredi avgusta in nekateri menijo, da so ta praznovanja povezana s poganskimi »bakanalijami«. Morda bi mogli to tudi sprejeti, kajti v Abrucu kar v 18 krajih priredijo nekakšne velikaaske požrtije, to se pravi bogata kosila, ki jih pošteno zalijejo, tako da je ob večerih v raznih krajih težko najti povsem treznega človeka. Tudi v Markah imajo podobne navade in v provinci Ascoli Pičeno so tudi letos priredili zelo veliko podeželskih veselic, na katerih sta jed in pijača pravzaprav vsebina praznovanj, pa čeprav tu 'n tam priredijo tudi kak koncert ali drugo kulturno prireditev. Sicer pa je glede tega značilna v Ascoliju drugačna veliko-šmarna navada, ki nosi naslov «spopad za vrč«. Prebivalci mestnih četrti namreč tekmujejo med seboj v nošnji vode. Navada izhaja iz davnih dni, ko so se gospodinje teple med seboj za vodo. Ker je bilo vode za vse premalo, so si prilastile ali priborile pravico tiste, ki so prispele k vod njaku prve. Lahko bi navedli še vrsto podobnih prireditev, ki sc uveljavljajo tu ali tam, ali jih tu in tam ponovno oživljajo, toda že iz navedenega vidimo, kako se je pra znik «ferragosto» razvijal od poganskega praznovanja v cerkveni praznik, iz cerkvenega praznika pa se prelevila spet v nekakšno pogansko praznovanje bogastva ali vsaj navideznega blagostanja. ki ga je vtisnil mnogim svojim pesmim, posebno «Soči», kjer se je njegov privid skoraj do pičice uresničil. Nato je član tržaških upokojencev L. P. prikazal odlomek iz življenja mladega Gregorčiča, ko je ta v Kobaridu doživljal ljubezenska čustva do. tamkajšnje učiteljice Dragojile Mi-lekove. Po ogledu mnogih zanimivosti, ki so vezane na pesnikovo življenje, na njegov rod in kraj, smo zapustili ta spomenik naše kulture ter se odpeljali v dolino, v Kobarid, kjer nas je čakalo zares okusno kosilo z domačimi štruklji, ki so bili prava poslastica. Na trgu smo si ogledali Gregorčičev spomenik, ki so ga postavili leta 1959. Izdelal ga je slovenski akademski kipar Jakob Sa-vinšek. Na nasprotni strani trga pa stoji spomenik Kobaridčanu Hra-broslavu Volariču, ki je bil znan skladatelj, posebno zborovske glasbe in ki je pokopan na devinskem pokopališču pri Trstu. Iz Kobarida smo se odpeljali v Dobrovo, kjer je bilo — kot smo že rekli — srečanje slovenskih upokojencev. Ker pa sc je uradni del sporeda vršil v predpoldan-skih urah, nam je predsednik Zveze upokojencev iz Nove Gorice Ivo Poberaj, ki smo ga ob našem prihodu obiskali, povedal, da je v svojem otvoritvenem govoru pozdravil tudi nas ter omenil obstoj našega Društva slovenskih upokojencev v Italiji, ter nanr v prijateljskem razgovoru priporočal. da bi sicer že obstoječe medsebojne stike še poglobili in da so pripravljeni nam pomagati, ker pač poznajo naše težavo v zamejstvu. Za odkrito razumevanje naših težkoč so se zastopniki društva upokojencev iz Italije zahvalili prijaznemu predsedniku ter izrazili željo, da bi se kmalu sestali. Prireditev je tudi poiroldne motil dež, ki je malone nenehno padal in preganjal številne udeležence srečanja, da so zapuščali prostor na odprtem ter se zatekali pod strehe ali v avtobuse, kar je nekoliko pokvarilo praznično taz-položenje. ' Sledil je še obisk v bližnjo Medano, v rojstni kraj pesnika Alojza Gradnika, ki se je tu rodil leta 1882, umri pa v Ljubljani leta 1967. Na vrsti je bil ogled njegove domače hiše, kjer so v veliki spominski sobi razstavljeni mnogi predmeti, knjige in slike, pa tudi dva njegova doprsna kipa in še marsika.i. Tu nas je lepo presenetilo srečanje s pesnikovim bratom Vladimirjem, avtoi/jenu «Krvavega Posočja«, ki ga je Primorski dnevnik objavil v podlistku. ZTT pa izdalo v knjigi. Vladimir Gradnik kot zares zelo prijazen in zgovoren sobesednik, nam je povedal mnogo zanimivega o svojem velikem bratu, o roditeljih, ki sta bila doma oče iz Tolmina, mati pa iz bližnje Furlanije. Mati je bila italijanskega rodu in v mladosti ni poznala jezika, v katerem se je njen sin pozneje tako uveljavil in proslavil. Tudi o svojem delu »Krvavo Posočje« je Vladimir Gradnik marsika.i pripomnil, kako je nastajalo m podobno. Sicer kratko a zelo zanimivo in nepozabna srečanje. Čas našega izleta in mnogih prijetnih »srečanj« se je bližal koncu. 'Še bežen pogled — kolikor so dopuščale megle — po Brdih, ki so res lep, čudovit kraj, in avtobus je že zabrnel ter nas odpeljal proti Plavam in Novi Golici, kjer smo se ločili od res tovariških upokojencev iz Gorice in nadaljevali pot proti Trstu. Ob koncu še iskrena zahvala vsem. ki so pripomogli, da je izlet tako lepo uspel in nudil udeležencem res zanimiva in lepa doživetja. L. PREMRU ll III Hllllllltl Hilli lili llllllll III 1111111111111111111111*1111111 Horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Ne navdušujte se nad vsako malenkostjo, ker bi to pokvarilo končni učinek. Nekdo bo ljubosumen. BIK (od 21.. 4. do 20. 5.) Vztrajati morate do konca, če si hočete zagotoviti uspeh. V ljubezni boste imeli veliko možnosti. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Ukrepali boste nekoliko prepozno, kljub temu ne boste ostali praznih rok. Spor v družini. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Držite se upeljane poti in boste prišli daleč. Pred vami je veliko možnosti, v glavnem pa boste srečni. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Dobro premislite preden se dokončno za kaj odločite. V večernih urah boste veselo presenečeni. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Ni potrebno, da si nakopate novih odgovornosti, ker je že starih dovolj. Prejeli boste lepo darilo. TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Previdnost je bolj potrebna kot kdajkoli. Vendar boste vse lepo iz peljali. Prijeten večer v družbi. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 21. 11.) Med delom, ki ni najbolj lahko, se boste sprli s sodelavcem. Tudi doma bo nekoliko trenja. STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.) Ne navdušujte se nad vsakim uspehom. Ste ljubljeni, vendar me toliko, kot sami mislite. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Če boste preveč zahtevni, boste u-stvarili nerazpoložen je v družbi. Pazite na nepotrebne izdatke. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Zaradi vaše nepopustljivosti, si boste ustvarili sovražnike. Neko prijateljstvo se bo spremenilo v kaj več. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Treba bo podvojiti napore, če hočete pripeljati zadevo do konca. Ljubljena oseba vas bo presenetila. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Poletni maraton Mednarodni baleti •: IVAN GROZNI 13.30 DNEVNIK 18.15 NINETINE ZGODBE «Segugio e Baffirossi« 6. nadalj. 18.45 Italija s ptičje perspektive: TOSKANA - Program je pripravil Folco Quiliti 19.20 ROBINSON CRUSOE 1. nadalj. po romanu Daniela Defoeja 19.45 Almanah, Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 RAZISKOVALCI Nocoj se začne serija tele-filmov, ki je posvečena velikim raziskovalcem. Prvi večer bo na vrsti Friedrich Heinrich Alexander Humboldt, ki ga bo upodobil Mat-thias Fucks. Leta 1799 je baron Humboldt odpotoval proti Južni Ameriki in začel raziskovati področje Orino-ka, Venezuelo in amazonsko področje. V njegovi odpravi je bil tudi francoski botanik Bonpland, ki pa se ni vrnil. Šlo je za resnično znanstve-■ no odpravo z širokim radiu-som raziskovanja. 21.35 Glasbena oddaja 22.00 Posebna oddaja Dnevnika 1 Ob: koncu DNEVNIK 1, Vremenska slika V evroviziji iz Nemčije: Kolesarstvo Drugi kanal 13.00 Dnevnik 2 - OB 13 URI 13.15 Avtorji popevk v Sanrčmu 1. dei 15.30 Lugo di Romagna: Kolesarska dirka po Romagni Sledi v evroviziji iz Nemčije : Kolesarstvo 18.15 Propram za mladino «Trije mušketirji«, 7. nad. 18.30 Spoznavajmo živali: KONJ 18.50 Dnevnik - ŠPORTNE VESTI 19.10 KONNI IN NJEGOVI PRIJATELJI (nemški TV lilm) «Brez povratka« Ob koncu Vremenska slika 19.45 Dnevnik - ODPRTI STUDI0 20.40 SUPERGULP ! Nick Carter, Patsy in predstavljajo dva filma: «Alla mereč di L0*', (Thor) in «Mandrake e caccia al tesoro« D«4 drake) 21.15 VIDEOSERA Sreča biti plavolas 22.05 TRIJE NEPOGREŠLJIVI «Paura sotto la citta* TV film V londonski mestni kanal' ciji kroži neko bitje, ki r bi ja vse, na kar naleti. ' . jetno gre za neko čudno -val Gambit in Purdey ^ odpravita v podzemlje, d® zadevo razkrila... . 22.55 Umetnik solist (Iz albut monologov) ,D. Ob koncu Dnevnik 2 -NJE VESTI u JUGOSLOVANSKA lv Ljubljana 19.05 OBZORNIK 19.15 Glasbeni pejsaži Srbije PRIZREN 19.50 Po sledeh napredka 20.30 DNEVNIK ,nlA 21.00 Film tedna: EDINA 22.25 Jazz na ekranu: Skupina Nev/ Terje IM30 22.50 DNEVNIK Koper 21.00 Otroški kotiček 21.15 DNEVNIK 21.35 «Zcmija velikanov«, fU1? 23.00 človekovo telo: OŽILJU dokumentarna oddaja 23.30 Rock koncert: Kvartet Chuk Mangione Zagreb 19.15 Čudežno sedlo otroška oddaja 19.45 Vabilo na potovanje kvizi 21.00 Današnja Kitajska 22.35 RUBEŽN1KI. nadalj. ŠVICA 20.25 Srečanja - Dogodki in °se nosti našega časa 20.55 «Smrti Fiede«, TV f’'n1IinV 21.45 »Nekaj se spreminja v -tati«, dokum. po željah; 19.35 Mladi izvajajo - č|!g , jr/* Slovita balerina Carla Fracci, ki nastopa te dni v Veroni TRST A 7.00 8.00, 9.00, 10.1K), 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro1 po naše; Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Včeraj, in danes; 9.30 Govorimo o manjšinah; 9.40 Ritmična glasba: 10.05 Koncert sredi jutra; 10.45 Gu galnica; 11.00 V. Levstik: »Zapiski Tine Gramontove« - IV. del; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Letošnja revija »Primorska poje«; 13.30 Od melodije do melodije; 14.10 Mladi na počitnicah; 14.20 Mladi in glasba; 15.35 Plošče zanajŠtmKe; 16.30 Odprimo Pacifico - rad. igra, VI. in knjigp pravljic; 17.05 Igra Orkester del; 17.50 Ali veš?; 18.30 Fin ,j. RTV IJublja«*; 17.35 Glasbena pa- elasha: 19 15 Pogovori o gl®5 , norama! ^SiCoslovensKa*' tffflKTCna in socialna misel v dvajsetih in tridesetih letih; 18.25 Za ljubitelje o 21.00 Poezija, glasba in ples. - , Rock party; 22.00 Glasbena °°u ja; 22.45 Jugoslovanska pop ba; 23.45 Poje Vilma Goich: Zaključek. RADIO 1 7.00. 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, H;/”: 17.00, 19.00, 21.00, 23.00 P°roCp|0. 6.00, 7.20 Sinoči in davi; 8.40 !] šče; 9.00 Radio anchho; 11.30 “ gram z Mino; 12.05 - 13.30 Vi l" J ' ’78; 14.05 Plošče; 14.30 Italija^ maske; 15.00 Bodite z nami; 1 ' j LTncantadiavoli; 17.05 La diga^jj perne glasbe. KOPER 8.30, 9.30. 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30. 16.30, 17.25, 17.30, 19.30, 21.30, 23.00 Poročila; 8.00 - 9.30 Dobro jutro v glasbi; 9.32 Emme-elle; 10.00 Z nami je...; 10.15 Glasbeni portret; 10.40 Vanna; 11.00 Kim, svet mladih; 11.32 Z nami je...; 11.45 Festival bar; 12.00 Na prvi strani; 12.05 - 14.00 Glasba po željah; 14.00 Na prostem zraku; 14.10 Plošče; 14.33 Orkester D. Rosa; 14.45 Orkester Casadei; 15.00 15’ s kvartetom Predraga Ivanoviča; 15.15 Onore al merito; 15.32 Relax v glasbi; 15.45 La Vera Romagna; 16.00 Skupina Mandrake Som; 16.40 Flash v glasbi; 16.45 Plošče; 17.00 Na knjižni polici; 17-.25 Jaz poslušam, ti poslušaš; 17.40 Glasbeni notes; 18.00 Ob petih popoldne; 18.30 Primorski dnevnik; 18.45 Reklame in zabavna glasba; 19.00 Glasba glasba; 19.15 Pogovori o g--,,. 19.50 program z Mino - ponovit®' 20.20 človek in blaznost; 21.05 SP šen poziv; 22.35 Poletna P°\eh. 22.00 Glasbeni program; 23.05 L ko noč z... LJUBLJANA .. 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 15.00, l9;!*.' 20.00 Poročila; 7.20 Rekreacij’, 7.50 Dobro jutro, otroci!; 9.08 G> bena matineja; 10.05 Počitniško " potovanje; 10.20 Počitniški po^. ll- 13.1» vi; 10.35 Narodne in ponaroo' 11.40 Turistični napotki; 12.03 ganite, pa vam zaigramo...: J.. Zvoki znanih melodij; 13.30 *v tijski nasveti; 13.40 Od vasi do ^ si; 14.30 iporočajo vam...: Dve zborovski suiti; 15.20 KojlC < za mlade poslušalce; 15.40 Men“G, ki; 16.00 Dogodki in odmevi; mf1!1! Paleta ritmov z ansambli; «Povabilo na ples«; 18.55 Pet za EP; 20.35 Lahko noč, otr«*® 20.45 Ilinute z ansamblom Kampič: 21.00 četrtkov večer", mačih pesmi in napevov; 22.0° terarni večer; 22.40 Lepe mel°° ..lil.iiiiiiiii.Hlinil....................................m.....iiiiiiiii""i""iiiinuii.."V""" V ZVEZI Z NAPOVEDANIMI PREOSNOVAMI V POKOJNINSKEM SISTEM INPS je velikan na zelo šibkih nogah Veliki primanjkljaji, ki pa jih je treba v glavnem pripisati izdatkom za neposredne obdelovalce ter za trgovce, ki premalo prispevajo v sklade Danes se bomo morali zateči k podatkom, ki smo jih utegnili zbrati iz najnovejših virov za osvetlitev silno težkega finančnega položaja, v katerega je zabredel pokojninski ustroj, ki ga upravlja na osnovi podrobnih zakonskih določb največji zavarovalni zavod INPS. Najprej nas zanima število rednih starostnih pokojnin posebnih skladov, ki zadevajo v glavnem odvisne delavce, neposredne kmečke obdelovalce, obrtnike in trgovce. Nato so značilne številke, ki go vorijo o invalidskih pokojninah pri posameznih kategorijah ter o številu preživalnin svojcem. Vse to je vsebovano v naslednji razpredelnici po stanju, ki ga predvidevajo na koncu tekočega leta. validskih upokojencev uživa verjetno dve pokojnini ali pa nadaljuje z rednim delom, je število upokojencev vsekakor precej manjše. šele pred mesecem dni je vlada naročila, naj se vsi podatki o pokojninah zberejo v posebnem o-srednjem anagrafu. Točni podatki so ažni predvsem zato, da bi preprečili med drugim za istega upokojenca dvojno letno prilagoditev pokojnine v zvezi s podražitvami življenjskih stroškov. Vsakomur pade v oči ogromno število invalidskih pokojnin v pri merjavi z rednimi starostnimi pokojninami, Na 3.829.470 rednih pokojnin je kar 5.412.130 invalidskih. V nreteklih letih je nastal pravi lov na invalidske pokojnine, ki so ŠTEVILO POKOJNIN NA KONCU 1978. LETA Odvisni delavci Neposredni obdelovalci Obrtniki Trgovci Skupaj Starostne 3.005.000 504.100 114.000 206.370 3.829.470 Invalidske j 3 270.400 1.584.320 337.410 220.700 5.412.830 Svojcem 1.894.100 84.030 98.970 66.540 2.143.830. Skupaj 8.169.500 2.172 450 550.380 493.610 11.385.540 Število pokojnin se približuje 11,5 milijona, upoštčvajoč nekatere manjše pokojninske sklade (n.pr. hišni delavci, rudarji, duhovniki), ki niso zapopadeni v gornji razpredelnici Vse statistike govorijo le o številu pokojnin in ne o številu upokojencev. Ker večina zlasti in- jih prizivni organi pa tudi sodne oblasti velikodušno podeljevale. V največ primerih si je na ta način na milijone upokojencev priborilo pravzaprav na račun skupnosti večje ali manjše povečanje k svoji plači ali k svojemu dohodku avtonomnega dela. Ni čudno, da je takšno razsipanje, ki mu je leta in leta botrovala demagogija vladajočih strank predvsem v volilne namene, privedlo pokojninski ustroj v hudo finančno krizo in tudi krepko prispevalo k razvrednotenju denarja. Nekaj bistvenih številk nam bo ponazorilo v tem pogledu nevzdržno stanje upravitelja pokojninskih skladov - INPS. V naslednji razpredelnici bomo za posamezne sklade navedli le dve številki, ki se nanašata na predvidevanja v tekočem letu. V prvem stolpcu navajamo izdatke za pokojnine posameznih kategorij, v drugem pa zadevni primanjkljaj (razlika med izdatki in dohodki), kakršnega predvideva INPS ob zaključku leta. Breme pokojnin in primanjkljaj v 1978. letu (v milii. lirah) Odv. delavci 13.330.249 529 Neposredni obdelovalci 2.640.627 2.102 Obrtniki 645.414 410 Trgovci 567.366 350 Skupaj 27.183.656 3.391 Primanjkljaji izvirajo predvsem iz velikega števila invalidskih po kojnin na eni strani ter iz nezadostnih prispevkov zavarovanih na drugi. Prispevki odvisnih delavcev, ki znašajo nad 23 odst. plače, bi prav gotovo zadostovali, če bi prav v 1. 1976 število invalidnin ne prekoračilo števila rednih starostnih pokojnin. Dejstvo je, da je lani za devni sklad izkazoval celo prib v višini 1.057 milijard lir. ev> Pokojnine avtonomnih dri8 p> zlasti neposrednih obdelovalci' -j-izkazujejo naglo naraščajoče 8rj, manjkljaje že v nedopustni 11 4-Primanjkljaje gre pripisati ne j mo velikemu številu invalidni!]' pa tudi in ne v majhni mer> ‘pi, meroma zelo nizkim prispev’ Tako plačujejo letos obrtnik*1 govci 111.320 lir letnega prisPf0rr okoli največ 600.000 lir. Vloženimi, spevki se povrnejo v dobrih s mesecih z dvigom minimalne ^ kojnine, ki ianes znaša 9l-luu mesečno. . Na nevzdržno stanje, ki sm" 0-skušali ponazoriti s številkan®'^ pozarjajo že dve leti sindikalne j-ganizacije in celo združenja P" meznih kategorij. . j^li- Zagonetno počasi pa meljeJ0 ni ministrstva za delo, ki Je po-stojno za reševanje problem°v lfii kojninskega sistema. Šele v ,e|jl dneh je minister za delo r. „cije med prizadete socialne organ1]/ s 50 strani obsegajoče pof°clL^ predlogi za sestavo pokojnin®®, pi protireformskega zakona, ki 0 pi. ga uveljavili s prihodnjim lel je Prihodnjič bomo zaključili sestavke z obrazložitvijo P]'.® gfjf> nih zadevnih ukrepov, ki j"1 gtj° in novi upokojenci z nesti’Pn° ro-pričakujejo. Gotovo je, da t>° ^i-tireforma prizadela v taki ah ±1 gačni obliki domala vse ko>'>s q_ socialnega varstva. ®' primorski dnevnik ŠPORT ŠPORT ŠPORT 17. avgusta 1978 i°LE$ARSTVO NA SVETOVNEM PRVENSTVU V MUNCHNU Italijanski amaterji neuspešni Pizzoferrato, Galbiatijeva in Borgato so že izpadli iz tekmovanja Izvrstni časi nekaterih drugih kolesarjev v zasledovalni vožnji ' skfNCHEN — Svetovno kolesar- ,.Mladi, ________________ ‘acijah prevozil 4 km dolgo pro-52 iQg 4'36"34, s poprečno hitrostjo fei Prv®nstvo v Miinchnu se je za nem-iZ *zrednimi dosežki vzhodno-skih in nekaterih drugih kolego Jev. Na olimpijskem dirkališču M v zasledovalni vožnji a-vem ri6V za posameznike že v pr-kmv). nevu potolkli vse možne re- . še ne dvajsetletni Detlef K"*. ^DR) je namreč že v kva-“oaacijah pr, v 4’36”34 (as*m na uro. Prejšnji najboljši g6n.na svetu je dosegel Danec Mo-i8r ,*rey na mehiških olimpijskih Ca eta 1968 s časom (4’37”54)- štev anh rekord svetovnih prven-Nopk 46 last vzhodnega Nemca jlJa.Durpischa (od lani) s čaji. ,.,42"37. Rekord olimpijske pro-"87) Je postavil na 01 leta Norvežan Knut Knudsen. W?n 9a rekord na tem SP ne bo idlanaJ kot svetovni rekord (tega r#tn 09 'an‘ Italijan Orfeo Pizzofer-io DS ^asom 4’47”21), ker zahteva-^vila mednarodne kolesarske I>a v'j^a tekmovalec vozi sam, ne dvojici, kot je to bilo včeraj. že je 4’48”77). i LZo[errato je včeraj le za las l^aiifikacijah ušel izpadu, saj ;8el šele trinajsti čas ) je, da sta poleg Mache egova rojaka dosegla že m ^»“'iKacijah čas, ki je bil boljši ^animivo io "'tedanjega rekorda prvenstev: in j. Norbert' Durpisch (4’48”48) Unterwalder (4’40”24). Ta ek 'a i /V ' aje moramo letos iskati fa to^k je dovolj zgovoren, da nam ^aijevanje tekmovanja je pri-od. tozultate, ki so bili še boljši re. ; Jšnjih in doseženi časi so bili boiji?redni. Oglejmo si nekaj naj-lita|la’ k* so jih dosegli v osmini H- a, preden so (zaradi dežja) tek->yanJe prekinili: Unterwalder (NDR) 4’34"66 »7°att Dill Bundi (Švi.) 4'36”94 Bounde (Fr.) 4'37”70 5olas Makarov (SZ) 4’39”54 ju« Echtermann (ZRN) 4'39"74 In SjJan Pizzoferrato je v tem de-litik 1tavanja vozil bolje kot v kva-kl£cijah (4'42”70), vendar ga je lter . temu premagal Švicar Bundi, 4e.v osmini finala dosegel (pred (js .fitvijo tekmovanja) najslabši y ln je tako že izločen, bjj- P°PoIdanskih urah so nastopile v. ženske v hitrostni vožnji na 200 r°v dolgi progi. V četrtfinale so bvrstile te tekmovalke: ^'•na Zareva (SZ) 13”09 ^Ue Novarra (ZDA) 12”75 Connie Parascavin (ZDA) 13”02 Beate Habezt (ZRN) 12”84 Brenda Hatkinson (VB) 13”17 Uschi Meyer (ZRN) 13”06 Jackie Disney (ZDA) 13”24 Nastopila je tudi Italijanka Rossel-la Galbiati, vendar je izpadla tako v kvalifikacijah, kot v repesažih. V vožnji amaterjev za motorji so v prvi skupini, kjer je vozil tudi Italijan Borgato, dosegli na 40 km dolgi progi take rezultate: Borova odbojkarska sekcija iskreno čestita ob prihodu na svet drugorojenca v družini Edija in Mare Plesničar ter bratca Boruta in se zahvaljuje za novo okrepitev zamejske odbojke, malemu Alešu pa želi obilo sreče in življenjskih uspehov. 1. Gaby Mineboo (Niz.) 34’28”05 s poprečno hitrostjo 69,630 km/h 2. Jan Breuer (ZRN) po 5 krogih 3. J. M. Fuentes (Šp.) po 6 krogih 4. Andre Dereat (Bel.) po 7 krogih 5. Aldo Borgato (It.) po 9 krogih Borgato je torej dosegel najslabši čas in je tudi že izpadel iz tekmovanja. NA ŽENSKEM MEP Italijanke dvakrat uspešne CUENCA (Španija) - V drugem kolu mladinskega evropskega prvenstva v košarki je italijanska reprezentanca premagala Španijo z 91:50. V prvem kolu so Italijanke premočno zmagale proti izredno skromni reprezentanci Tunizije: končni izid je bil namreč kar 117:18. SAH DVOBOJ ZA SP V BAGUIU ZE DESETI REMI! Danes bodo odigrali 13. partijo - Psihološka borba se je nekoliko ublažila - Korčnoj optimist Deseti remi v Baguiu! Dvanajsto partijo za naslov svetovnega šahovskega prvaka med Karpovom in izzivalcem Korčnojem, ki so jo prekinili v 44. potezi v remi poziciji že v torek zvečer, se je zaključila z delitvijo točke, ne da bi nasprotnika v včerajšnjem nadaljevanju po-( vlekla niti ene poteze. Po prvem premoru, katerega je zahteval Karpov, sta nasprotnika zaigrala v torek 12. partijo dvoboja brez posebne borbe in ostrine. Bele figure je imel svetovni prvak, od katerega se je pričakovalo, da bo pripravil kako teoretsko novost glede na to, da je imel s svojim ana-lizatorskim štabom kar štiri dni za priprave. Tekmeca sta zaigrala špansko partijo, Korčnoj pa je že spet odgovoril z odprto varianto, s katero je doživel težak poraz v osmi partiji dvoboja. Karpov je sicer izbral novo pot že v deveti potezi, vepdar iiiiiiiiiiiiiiiiMiMimiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimifiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiii NOGOMET V PRIJATELJSKIH TEKMAH Več prvoligašev še nepripravljenih Turinčani razočarali v Vidmu - Pruzzo še vedno praznih rok Antognoni je le okreval - Težki zmagi Rome in Bologne Te praznične dneve seveda vse ekipe izkoriščajo za razne prijateljske trening tekme. Tako je bila na sporedu cela vrsta srečanj, ki včasih tudi dosti ne povedo, so pa že tradicionalna preizkušnja po prvih poletnih treningih. So tudi prva izložba novih nakupov ali sprememb vsakega moštva. Pride tako že do prvih kritik proti temu ali onemu, te kritike pa morda le še niso verodostojne. Udinese — Torino 0:0 Verjetno najpomembnejša je bila prijateljska tekma Torina, ki je i-gral v ponedeljek proti Udineseju. Takoj je treba reči, da so Turinčani razočarali in da so Videmčani večkrat spravili nasprotno obrambo v hude težave. Ni torej čudno, da je bil pri Torinu najboljši vratar Terraneo. Tekmo si je ogledalo kar 15.000 ljubiteljev nogometa, ki pa so morali za ogled srečanja odšteti najmanj kar 4.000 lir. Vse to pa za lagodno igro brez golov. ""1 n"i m n r 11 n n m 1111 n m m luiiiMiinmiiiii m n i m 111 m um n i im i M i m mu 11 1111 n M miimiu m m u i u itiiini Ivanje PROGI FLORIDA - KUBA ^pet neuspeh tj^ll _ ge pred nedavnim je 1 tni Američan VValter Poenisch iti J?.rvi preplaval preliv med Kubo kotjp Qrido. Poenisch pa se ni na svojega plavanja dotaknil Fj marveč je svojo pot končal Pr4em morju, potem ko ga je tok zanesel z idealne proge, ki ,r!Q pa je preplaval razdaljo, y e ' Kubo od celine. nadeljo pa je isti podvig za-Njijj 38-letna Američanka Diana Po j.' Njej pa je poskus spodletel ko jkilometrih plavanja, potem Hiu ^ 08 Floride ločilo še kakih listo!?,':*' kilometrov. Nyadovo so za-Sra ,v‘s°ki valovi in močan tok, i* dobre volje in moči še ni iti vit O plavalkinem pogumu io :Ztrajnosti priča tudi dejstvo, da ki j® med potjo oplazila meduza. , i® hudo opekla po ustih i i^aruga ameriška plavalka, Stel- Wleznih kletkah, ki nudijo pri-k n® zaščito. Taylorjeva pa se je »1,1 l'elti„ra2umljivih razlogov temu od Ikjg m k n?’*4 svoje plavanje. Zgodilo se ^eSnit mora*a za^° Sani: da so jo morski psi že Ikt) aali in se pripravljali na na-Skočii° ^ Plavalka komaj v času a Pa krov spremljevalne ladje. TENIS TURNIR V TORONTU Panatta le zmajal TORONTO — Na mednarodnem teniškem prvenstvu Kanade je v prvem kolu Italijan Panatta, ki je v zadnjih časih slabo igral, le osvojil zmago, in to na račun Francoza E-rica Deblickerja. Italijan ja slavil s 6:2, 6:2. Italijan Roberto Lombardi pa je bil proti Higuerasu brez moči in je gladko izgubil s 3:6, 3:6. Od ostalih izidov naj omenimo, da je Američan Eddie Dibbs premagal Kanadčana Genoisa s 6:2, 6:4 in da je Mehikanec Raul Ramirez odpravil Arrrričsna D',or',i s 7:6, 7:6. ODBOJKA NA M i.NAROd.iCiM TURNIRJU Peti poraz Italije HARKOV (SZ) — Moška reprezentanca Italije je na mednarodnem turnirju «Memorial Savin» doživela peti zaporedni poraz. Tokrat jo je premagala reprezentanca Romunije s 3:1 (2, 12, 8 7). V prejšnjih kolih so Italijo premagale reprezentance Poljske, SZ, Bolgarije in Ukrajine. BERLIN - Vzhodna Nemka Bona Slupianek je sunila kroglo 22,06 m daleč, kar je le 26 cm slabše od svetovnega rekorda Čehoslovakinje Helene Fibingerove. Rimini — Bologna 1:2 Bologna In Rimini sta se razšla pri rezultatu 2:1 v korist prvoligašev. Gola za Bolonjčane sta dosegla Bordon in Vincenzi, ki sta nova Dri-hoda v vrstah te ekipe. Za drugo-ligaša Rimini pa je zadetek dosegel Donati z enajstmetrovko. Bologna je s svojo igro zadovoljila, na nasprotni strani pa pčitno ni imela moštva na Svoji višini. Izkazal se je Juliano, ki je dobro zalagal napadalce z uporabnimi žogami. Sambenedettese — Roma 1:2 V San Benedettu je igrala z domačo enajsterico Roma, ki je tudi sicer nezasluženo premagala nasprotnike drueoligaše. Končni rezultat je bil 2:1, vsi trije goli pa so padli v zadnjih štirih minutah, ko so za Sambenedettese igrale samo rezerve od rezerv. Gole so dosegli Ugolotti, Di Bartolomei in za domačine Romiti. Okrog velikega nakupa Rimljanov, napadalca Pruz-za, pa so se začele širiti neusmiljene kritike, saj Pruzzo v vseh trening tekmah še ni dosegel gola. To pa je Pruzza že spravilo v take težave, da je tisku že izjavil, da se v Rimu doslej iie > ni znašel. A r ' 1 . Viareggio — Fiorentina 0:4 Fiorentina je premagala Viareggio, ki nastopa v C-2 ligi, s čistim 4:0. Izici v tem primeru seveda nima velikega pomena, vseeno pa so varovanci trenerja Carosija že pokazali zadovoljivo formo in dobro igro. Sedanji «največji problem italijanskega nogometa,, Antognonije-va desna noga, pa kaže, da ni več problem, saj Antognoni naglo okreva. Dva izmed štirih zadetkov je dosegel novi nakup Pagiiari, po e-nega pa Antognoni in Sella. Civitanovese — Ascoli 1:5 Tudi Ascoli ni v svoji prvi tekmi rszočsrfll. Premagal je sicer šibki Civitanovese s 5:1, novinci v A ligi pa so prikazali že zadovoljivo igro. Španska nogometna ekipa Ceha j j osvojila mednarodni turnir v Vi-gu. V finalu je premagala-angleško moštvo Nottingham s 5:4 (po streljanju enajstmetrovk). V regularnem času se je tekma končala z 1:1. POKAL PRVAKOV Katastrofa Romunov MONTE CARLO — Ekipa iz tega mesta in romunska Steaua iz Bukarešte sta že začeli svojo pot v pokalu državnih prvakov. Začela se je tako uradna sezona evropskega nogometa. Monaški prvaki so brez prevelikih težzv premagali Steauo s čistim 3:0. Prvi polčas se je končal z 1:0. Zadetke pa so dali: Onnis, Zorzetto in Nogues. Povratno srečanje pa bo 30. avgusta v Bukarešti. BEZBOL Mladinsko EP AMSTERDAM — Italijanska reprezentanca je dokaj uspešno star-tala na mladinskem evropskem prvenstvu v bezbolu. Italijani so namreč v prvem kolu visoko premagali Švedsko z 21:1, nakar so odpravili Belgijo s 14:2, z dokajšnjo težavo pa so strli še odpor Nizozemcev, in sicer s 5:4. JADRANJE Francoza Nicolas Hulot in Thierry Macheras sta postavila nov svetovni vztrajnostni rekord v jadranju na windsurfu. Progo od Jerseya do Di-narda sta preplula, brez vmesnega postanka, v 20 urah. pa to ni bila nikaka teoretska novost, na katero je Korčnoj odgovoril brzopotezno. Nasprotnika sta kaj hitro menjala dame ter previdno vlekla poteze skoraj do končnice. Karpov je imel lahno pobudo, vendar pa je nato Korčnoj pozicijo zakompliciral, ter žrtvoval kmeta za večji manevrski prostor svojih figur. V trenutku prekinitve sta v trdnjavski končnici imela Karpov tri, Korčnoj pa dva kmeta, vendar pa je bila pozicija popolnoma remi. Nasprotnika pa sta se včeraj pred nadaljevanjem zmenila za remi, čeprav je tu prišlo do majhnega nesporazuma, saj ni Korčnoj predlagal delitve točke, kakor je sodnik po pomoti razumel ter to takoj javil Karpovu. Vendar pa je tokrat Korčnoj izjavil, da se ne bo pritožil. Danes bo na sporedu 13. partija dvoboja, v kateri bo imel Korčnoj bele figure, rezultat pa je še vedno izenačen 1 proti 1 ob 10 remijih, ki pa nimajo nobene praktične vrednosti. Psihološka vojna pa se je nekoliko pomirila, kot da bi bila šahi-sta sita ali pa trudna te izvenšahov-ske bitke. Po vsem svetu pa se nadaljujejo razprave o pravilnosti sistema za določitev svetovnega prvaka, ki predvideva za zmago šest zmag, število partij pa je neomejeno. Mnogi sedaj kritizirajo ta sistem rekoč, da lahko taki dvoboji trajajo v nedogled, Korčnoj pa je celo izjavil, da ta sistem njemu ustreza, prav gotovo pa ne njegovemu nasprotniku. Izzivalec je nato optimistično še izjavil, da bo dvoboj trajal 25 ali 30 partij in da bodo kmalu borbo za šahovnico odločili živci. D. J. ATLETIKA Dne 25. septembra bo v Tokiu velik mednarodni atletski miting. Prireditelji so povabili na to prireditev vrsto znanih tekmovalcev svetovne vrednosti. Vabilo je prejela tudi Italijanka Sara Simeoni, svetovna rekorderka v skoku v višino (201 cm). Nogometaši Primorja že pridno vadijo, pod vodstvom novega trenerja Mandaniccija, za prvenstvo druge amaterske lige in za turnir za »Memorial Ž. Raceta* ■MiiiiiiiimiiiiiiniMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiimiiiNnnfiitHtniHiiMiiimiiMHiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiMiinmiMiiiiiiMiiitiittuiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiitiipiiiiiiiiiimiiiMMiiNMn Iz planinskega sveta BOKS CIUDAD MEXICO - Mehikanec Titino Cuevas bo izpostavil svoj naslov svetovnega prvaka boksarske welter kategorije proti Američanu Peteju Ranzaniju. Dvoboj bo letos 9. septembra v Sacramentu. Peš od Trsta do Bohinjskega jezera To soboto se bo skupina zamejskih planincev odpravila na enotedenski planinski etapni pohod iz Trsta do Bohinjskega jezera. Prireditelja te pobude sta Slovensko planinsko društvo iz Trsta in Smučarski klub Devin, sodelovali pa bosta še SPD iz Gorice ter Beneško planinsko društvo iz Čedada. Pohod se bo zaključil teden dni pozneje, točneje 27. avgusta na osrednji svečanosti s slavnostnim odkritjem spomenika prvim osvajalcem Triglava. Kulturni program proslave bo pripravila zveza kulturnih organizacij Radovljice. Slavnostni govornik bo predsednik Planinske zveze Slovenije dr. Miha Potočnik, k0 pa bodo odkrili Batičev spomenik «štirim srčnim možem» ga bodo izročili v varstvo planinskima društvoma Srednja vas in Bohinjska Bistrica. V kulturnem programu bodo nasto- vila na štiridnevni izlet z osebnimi .. 'i: ~ 'TnlmiM/i ■« Til /tul n Ti 7 T1 iMn in soboto zjutraj zbrali pred ploščo trem slovenskim padlim planincem med NOB v Glinščici ob 8. uri, kjer bo tudi krajša svečanost z izročitvijo spomenice, ki bo ves teden spremljala pohod. Društva, ki pohod prirejajo vabijo vse planince in ljubitelje gora, da se začetka pohoda udeležijo. Prvi dan bodo pešači prehodili pot po tržaškem Krasu do Mavhinj, kjer bodo prvič prespali. Prvi dan bodo planinci tako ho dili kakih 10 ur, večerjali pa bedo v gostilni Terčon v Mavhinjah. Danes bo na sedežu SPDT ob 20. uri sestanek vseh udeležencev pohoda. Natančno se bodo dogovorili za pot, pa tudi ‘za opremo in druge podrobnosti. Zamejski planine! na Triglavu Za veliki šmaren se je skupina mladih zamejskih planincev odpra- pili pevski zbori iz Tolmina, z Jesenic in iz Radovljice, folklorni skupini iz Srednje vasi in Bohinjske Bistrice, pihalni orkester jeseniških železničarjev, godbeniki iz Gorij ter igralec Jože Zupan. Za pohod se je na Tržaškem vpisalo kar 25 planincev, ki se bodo v TEKMOVANJE V SKIROLKAH V ASIAGU ATLETIKA DVOBOJ KANADA — ITALIJA Tavčarjeva četrta v Kanadi SHERBROOKE (Kanada) — V a-tletskem mladinskem dvoboju, v katerem je italijanska reprezentanca brez težav premagala Kanado, je za «azzurre» nastopila tudi borovka I-rena iavčar, ki je v metu krogle osvojila 4. mesto z znamko 11,75 m. Velik uspeh SK Devin Med mladinci in starejšimi pionirji so naši tekmovalci osvojili kar prva štiri mesta V soboto so se rolkarji smučar- sicer v Avstriji, Jugoslaviji in Švici, skega kluba. Devin podali v Asiago, Glavni cilj pa bo za naše atlete kjer so se udeležili tekmovanja za italijansko prvenstvo, ki bo vsebo-tretjo trofejo «Monte Kakz». j valo tri tekme. Prva tekma bo v —— anitmujtj———UH Tekmovanja se je udeležilo veliko septembru v Benetkah druga v Ma- število rolkarjev, med njimi tudi dr- rostici in zadnja v Milanu, žavni prvak v smučarskih tekih Ca- j Spored je zelo bogat in naši rol-pitanio, ki je seveda slavil zmago i karji res nimajo časa, da bi stalj tudi na rolkah. Naši tekači so se križem rok. Sedaj dnevno trenirajo da oprema. Ko so se Vojko in tovariši vračali z vrha se je vreme spet pokvarilo, tako da sq se takoj nato vsi skupaj odpravili iz Planike preko Tržaške koče na Doliču in Hri-barič do Koče pri Triglavskih jezerih, kjer so tretjo noč prespali. Ljudi je bilo tu še precej, vendar pa še ne pretirano. Zadnji dan še izlet do koče pod Bogatinom in preko Komne nazaj k Bohinjskem jezeru in domov. Res uspel izlet z osebnimi avtomobili, pa tudi družba je bila tovariška. Po taki poti je treba torej prirejati še druge izlete. Križani v gorah ŠD Mladina iz Križa prireja tudi letos že tradicionalni izlet v gore, ki predvideva letos vzpon na Triglav in na nekatere bližnje vrhove. Točnega datuma izleta še niso določili; vsekakor je predvideno, da bo ta zadnji teden avgusta ali prvi teden prihodnjega meseca. Kriški izletniki bodo odpotovali zgodaj z ju- %zMi,x vtsSLsrt# s, rm*ž£srjste! V r/JJATEUSKI TEKMI Brest že v formi V otvoritveni tekmi sezone so košarkarji ljubljanskega Bresta premagali selekcijo ameriških igralcev iz San Francisca s 102:98 (48:48). Tekma je bila zelo borbena in o; stra, igralci Bresta pa so z igro presenetili, saj je bil to dejansko prvi letošnji stik z žogo, ker so Ljubljančani došlej vadili le kondicijo. Prav zato so igralci Bresta naitežje prenašali «pressing» ameriških košarkarjev, medtem ko so drugače popolnoma zadovoljili. Najboljši so bili Papič (31 točk), Jelovac (35) in Križnar (14). Pripomniti pa je treba, da sta bila odsotna tako Subotič kot Pipan, ki vadita za člansko oziroma mladinsko državno reprezentanco. Priložnost so torej imeli mladi, med katerimi se je najbolj izkazal Muha. pomerili s svojimi vrstniki, tekmovali so mladinci (torej tekmovalci letnikov 1961-1962) in starejši pionirji (1963-1964) v eni sami kategoriji kot predvideva pravilnik za italijansko prvenstvo na ski-rolkah in premočno zmagali, saj so skoraj ^ verjetno osvojili prva štiri mesta 'v naslednjem vrstnem redu: 1. Pavel Antonič 2. Boris Gruden 3. Gianni Legiša 4. Aleš Gruden V ženski konkurenci sta se dobro izkazali tudi naši dve predstavnici, ki sta zasedli odlično 3. mesto z Roberto Sardoč in 5. mesto z Mauro Spanghero. Rezultati so res zavidljivi, predvsem za Pavla in Borisa, ki sta že na tekmovanju v Kamniku pokazala, da sta v dobri formi. Sedaj pa čakajo SK Devin še nove tekme, in in nabirajo kondicijo, ki jim bo seveda služila tudi za nove napore v zimskem času, ko bodo rolke zame-n;Vi s smučmi. Š. F. nogomet Guarani prvak SAO PAOLO — Z zmago proti e-kipi Palmeirasa (1:0) je moštvo Guaranija iz Campinasa osvojila naslov brazilskega prvaka za sezono 1078. NEW YORK — Argentinca Luque in Gallego, Mehikanec Cuellar in Brazilec Leao bodo igrali za reprezentanco sveta na tekmi proti ameriškemu Cosmosu, ki bo 30. avgusta. Povabljena sta bila tudi Italijana Rossi in Causio, ki pa sta povabilo odklonila zaradi predprvenstvenih priprav. saj so mladinci, ki so bili v glavnem iz dolinske občine, v štirih dneh obiskali skoraj vse koče Triglavskega pogorja, manjša skupina pa je kljub zelo slabemu vremenu dosegla vrh Triglava. V soboto zjutraj se je skupina 14 planincev odpravila na pot proti Vratom, kjer so prvi dan v Aljaževem domu tudi prespali. Prostora j? bilo za vse, tatg so govorice, da so že sedaj vse koče pod in v Triglavskem pogorju prepolne, le pretirane, saj so planinci vse štiri dni prespali v posteljah planinskih koč in ne na trdem podu, na mizah ali drugje, kakor se pogostokrat dogaja, ko so koče prepolne in je torej ležišč za vse premalo. Drugi dan navsezgodaj so se planinci podali preko Praga na Staničevo kočo, od tu pa na Kredarico ter še na Planiko, kjer so tudi prespali (tudi tu ni bilo drena). Vreme je bilo vseskozi kislo, ko pa so se tretjega t '.ne zbudili, jih je pozdravila megla, dež in pa... sneg, ki je začel prav zjutraj padati. V trenutku je bil Triglav ves v snegu. Tega dne pa so se nameravali planinci podati na vrh! In res so se odpravili. Bilo jih je samo pet, vendar pa so svojo pot do vrha opravili v pravih zimskih razmerah, saj je skalo prekrivala plast ledu, na njej pa je bil še sneg. Ko pa so dosegli vrh jih je vreme poplačalo za trud, saj se je nebo odprlo ter popolno ma razčistilo, tako da je bil razgled res veličasten, skratka tak razgled, kj je možen samo s Triglava. Z lepim vremenom so se iz koč seveda takoj odpravile prave procesije «planincev», ki so se v mestni obleki in pa predvsem z mestnimi čevlji podajali na našega očaka. Prav žalostno jih je bilo videti, kako se v gore podajajo v taki opremi, ki bi bila primerna za službo ali pa gledališče, prav gotovo pa ne za v gore. Mit Triglava je torej marsikoga očaral, vendar pa naj se taki planinci zavedajo da je potrebna za pohode pravilna kondicija in pa seve- tukaj se bodo povzpeli mimo koče na Prehodavcih do Tržaške koče na Doliču, kjer bodo tudi prespali. Drugi dan se bodo povzpeli na Triglav, tretji dan pa na Kanjavec in na Komno, kjer bodo tudi prespali. Četrti dan se bodo kriški planinci SPDT in SK DEVIN vabita vse udeležence štafetnega pohoda od Glinščice do Bohinjskega jezera, da se udeležijo sestanka, ki bo danes na sedežu SPDT (Ul. sv. Frančiška 20, 3. nadstr.) ob 20. uri. povzpeli na Krn in prespali v Go-miščkovem zavetišču, v zadnjem dnevu izleta se bodo Križani napotili proti domu Klementa Juga in nato na Lepeno, od tod pa se bodo vrnili domov. Točen datum izleta i:t ostale podrobnosti bomo objavili v eni naših prihodnjih številk. Smrt velikega alpinista Eden najbolj proslavljenih švicarskih alpinistov, 70-letni prof. Jean Juge iz Ženeve je prejšnji teden umrl na Matterhornu zaradi popolne izčrpanosti. Jean Juge je bil predsednik mednarodne alpinistične zveze od leta 1972 do 1976, na Matter-horn pa se je povzpel z dvema mladima alpinistoma iz Ženeve, pri sestopu pa jih je zajelo slabo vreme. Trojica je morala tri dni bivakirati na višini 4.000 metrov, šele nato se je vreme toliko izboljšalo, da jih je dosegel reševalni helikopter. Za priletnega alpinista.je bilo prepozno, saj je medtem že unirl zaradi izčrpanosti. D. J. ATLETIKA VARŠAVA — Poljska državna a-tletska reprezentanca, ki bo nastopila na evropskem prvenstvu v Pragi, bo štela 50 članov (17 žensk in 33 moških). Emil Frelih 36. ČAR INDIJSKEGA JUGA (potopis) ________J lepšim gradnjam v Madrasu. Vhodni portal je bogato ornamentalno okrašen, reliefne upodobitve boga Višnu celo iz porcelana. Stavba zdaj služi kot vladno poslopje vsedržavne davčne uprave in oddelka ljudskega dela, mestni urad za gradnje in druge vladne in mestne institucije. Med stavbami visokih šol in koledžev je občudovanja vreden predsedniški koledž, veličastna palača, ki šteje med vodilne izobraževalne institucije države Tamil Nadu. Stavbo, ki spada v sklop madraške univerze, so zgradili v 16. stoletju v italijanskem renesančnem slogu. Centralni stolp neposredni bližini knjižnice je privlačna senat s(je^avba sedanje univerze, zgrajena v indijsko - saracej-o(jr slogu. Palačo s štirimi velikimi stolpi in manjšimi tiet0^iini stolpiči z dekorativnimi kupolami, so gradili , in ie bila leta 1879 Podana svojemu namenu. tgy.e sem jo in užival ob eksotični lepoti, ki jo do fan-VfJslte pravljičnosti stare Indije, stopnjujejo visoke ma- 6 arkade. senatsko stavbo je veličastna, prav tako očarljiva so jCa Chepauk v vresastem maverskem slogu. Zgradili ^awabL nekdanji južnoindijski vladarji Koroman-it) , 6 obale. Nad maverskimi arkadami se bočijo okna ih nad njimi pa nadstrejše z vitkimi stolpiči asivnim stolpom s kupolo. Stolp obdajajo prav tako vlart° as*'i stolpiči, kar vse obeležuje veličastnost razkošne arske palače. adba z dodatnimi stavbami v parku je najlepši aerek maverske arhitekture v mestu in sodi k naj- A.••Jv*••N*«4 NSV1*’**’ r'* Se nama stavba univerze v Madrasu s kupolo so dozidali pozneje, leta 1855 pa so v zgradbi osnovali visoko šolo. V Madrasu je raztresenih še nešteto zanimivih stavb. Nikjer jih ni toliko na kupu kot opisane na zahodni strani ceste Marine, ki sodi med najlepše obalne ceste na svetu. Ko sem po ogledu le-teh v vse hujši sončni pripeki, vroč in prepoten posedel v senci zelenih površin igrišč kriketa, Indijcem po Angležih vpeljanega priljubljenega športa, se mi je področje čudovite arhitektonike palač zazdelo kot prirodno razstavišče umetnosti stavbarstva. Kolikšna arhitektonska lepota je posejana ob Koromandeljski obali kjer se nedaleč zeienomodro morje z belo razpenjenimi valovi zaganja na vroči rumenkasti pesek plaže Marine. Zadovoljen in dobre volje sem se podal v akvarij ob obali in užival ob živahnih barvitih ribicah in ribah, med katerimi so sloki morski psi iz Bengalskega zaliva in Indijskega oceana v posebnih bazenih vznemirjeni plesali svoj priljubljeni ples. V bližnjem, Triplicane predmestju, kjer še mnogi prebivalci prebivajo ob kanalu v preprostih, s slamo kritih kočah, me je pritegnil prvi hindu tempelj, ki sem se bil z njim srečal med ogledovanjem znamenitosti Madrasa. Parthasarati tempelj posvečen bogu Višnu izvira iz 18. stoletja. Zgradili so ga Vijayanagar vladarji na temeljih starega templja, ki ga je bil v 8, stoletju postavil neki vladar Pallava dinastije. Čeprav majhen, je po zunanjosti podoben arhitekturi vseh velikih dravidskih templjev v Južni Indiji, katerih osnovni cilj arhitekture je, da v kamnu ovekovečijo umetnost kulture in religije tamkajšnjih ljudi. igl^jgg i lij K i||| Ma p:,-liti Vbodni stolp templja v Madrasu Uredništvo, upravo, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchl 6, PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 7614 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Mogglo 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naročnina Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačana celotna 29 000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44.000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 3.00 din, ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40.00, letno 400,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 55.00, letno 550.00 din Poštni tekoči račun za ltali|o Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 17. avgusta 1978 Za SPIM 2lro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 L|ublion4 Gradišče 10/il. nad., telefon 22207 , Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš. 43 "j 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300, soz 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir bese Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi Iz dežele Furlanl|e-Jb"L krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih o v Italiji pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja I in tiska V [Z član italijanske 2veze časopisen založnikov 4 RIMSKI PREISKOVALCI NE PREZIRAJO MOŽNOSTI MEDNARODNIH POVEZA V RB Tudi tuje teroristične organizacije vpletene v uboj predsednika KD Mora? Izjave domnevnega zahodnonemškega terorista Joachima Kleina - Ocena tajnika PSI Craxija • Poskus, da bi izsledili Morove morilce na osnovi telefonskih številk, ki so jih našli v beležnicah zaprtih teroristov RIM — Ker Italija in Egipt nista sklenila neposrednih sporazumov o izmenjavi informacij o delovanju terorističnih organizacij, bo minilo vsaj nekaj tednov, preden bosta italijanska sodnika Ferdinande Imposimato in Rosario Priore (skupno s tremi kolegi sodelujeta v preiskavi o umoru predsednika krščanske demokracije Alda Mora in sledita predvsem tako imenovani mednarodni sledi) lahko odpotovala v Kairo, da zaslišita domnevnega švicarskega terorista Sergia Mantovanija. Sodnika sta s pomočjo ustreznih ministrstev že začela postopek, ki naj bi jima omogočil potovanje v Kairo. V egiptovskem glavnem mestu bosta italijanska sodnika s pomočjo tamkajšnjih kolegov skušala pojasniti nekatere plati teroristične afere, ki se je zaključila z umorom predsednika krščanske demokracije. Kot smo poročali je egiptovska policija ob sodelovanju tamkajšnje obveščevalne službe konec aprila aretirala trideseterico teroristov, ki naj bi bili med drugim povezani tudi z egiptovskimi prevratniškimi skupinami in predvsem z zahodnonemško organizacijo Baader-Meinhof. Najvidnejšo vlogo v tem smislu naj bi imel ravno Mantovani, ki naj bi kot časnikar večkrat potoval po deželah Bližnjega vzhoda in naj bi tako lahko navezal stike z nekaterimi palestinskimi organizacijami. Nedavni obisk sodnikov Imposimata in Prora v ZRN ter načrtovano potovanje v Kairo vsaj delno potrjujeta domnevo, da so pri ugrabitvi in uboju Alda Mora sodelovali tudi tuji, najbrž zahodnonemški teroristi. Za tezo mednarodnega komplota se, dasi o-prezno, opredeljuje tudi socialistični tajnik Craxi, ki je za današnjo številko strankinega glasila «Avanti» napisal daljši komentar. V članku se tajnik PSI sklicuje predvsem na nedavne izjave domnevnega zahodnonemškega terorista Joachima Kleina, po katerem naj bi mednarodni terorizem hotel organizirati celo atentat na papeža Pavla VI. Naklep naj bi bil spodletel, ker naj bi se mu bil uprl pred nedavnim preminuli Vodja palestinskih skrajnežev Wadi Haddad. «če je domneva resnična — piše Craxi — potrjuje, da mednarodni teroristični krogi skokovito stopnjujejo svojo ofenzivo, da ima njihovo rovarjenje mednarodno razsežnost in da so teroristične organizacije med seboj povezane. Vprašati pa se je tudi treba, ali je načrt o ugrabitvi in umoru predsednika KD skovala mednarodna organizacija, ali pa je le ta odobrila načrt domačih teroristov.* Kakorkoli že — zaključuje socialistični tajnik — izslediti je treba mednarodne vezi rdečih brigadistov in u-gotoviti. ali bi obveščevalne službe lahko bile prekrižale naklepe skrajnežem. Morda pa bi z iskanjem daljnih vezi lahko odvili tudi zapleteni klopci * italijanskega terorizma. Eden od temeljev domneve, da so v ugrabitev in uboj Alda Mora vpletene poleg rdečih brigad tudi tuje teroristične organizacije so nedavne izjave Joachima Kleina zahodnonemškemu listu «Der Spiegel*. Kot trdi francoski list »Aurore* naj bi se Klein, ki naj bi bil član skupine Baader Mein-hof in nato desna roka zloglasnega »Carlosa*, sprl z nekdanjimi pajdaši in naj bi se zatekel v Izrael. Terorist, ki naj bi se bil udeležil napada na sedež organizacije Opeč na Dunaju. naj bi se izpel z voditelji izraelske obveščevalne organizacije «Mos-sad* v zameno za zatočišče in zaščito. Med drugim naj bi Izraelci z njegovo pomočjo preprečili nekaj a-tentatov. Po izboljšanju odnosov med Tel Avivom in Rimom — trdi nadalje »Aurore* je izraelska varnostna služ ba ponudila italijanskim kolegom sodelovanje v boju proti terorizmu in tako naj bi italijanski preiskovalci imeli na razpolago nov, zelo pomemben vir informacij, ki bi lahko omogočil colo aretacijo morilcev Alda Mora. V Izraelu doslej niso ne potrdili ne demantirali pisanja francoskega časnika. v običajno dobro obveščevalnih krogih pa trdijo, da naj bi bile informacije v bistvu točne. Končno gre s tem v zvezi še omeniti dejstvo, da sta policija in sodstvo napovedala preiskavo, da bi preverila osnovanost članka. »Tudi če so informacije točne — naj bi trdili v teh krogih — Kleina sedaj ni več v Izraelu.* Dp tu govorice ip domneve. Vprašanje pa je, kolikšna je osnovanost teh vesti, ki počasi pronicajo skozi zid molčečnosti rimskih preiskovalcev. Možno je namreč, da gre le za poskus zaslepljanja javnega mnenja in prikrivanja dosedanjega neuspeha. A vrnimo se k delu preiskave, ki neposredno zadeva italijanske brigadi-ste Sodniki so s pomočjo agentov rimske Digos sestavili seznam vseh telefonskih številk, ki so jih našli v odkritih skrivališčih teroristične organizacije in v beležnicah aretiranih domnevnih brigadistov. Seznam so poslali telefonski službi, ki bo morala v najkrajšem času sporočiti imena in Prispevajte su Dimu maiic« naslove naročnikov. Poleg, tega so na osnovi doslej odkritega gradiva (predvsem gre za dokumente, ki so jih našli v skrivališču v Ul. Gradoli in v tiskarni Triace) pripravili seznam domnevnih brigadistov in lažnih imen, za katerimi naj bi se skrivali. Seznam so izročili številnim italijanskim bankam in njihovim podružnicam s prošnjo, naj sporočijo, ali je kdo od navedenih odprl pri njih tekoči račun. Končno bodo sodniki v prihodnjih dneh zaslišali vrst: oseb, ki naj bi bile priča nenavadnemu dogodku o obisku odgovornega urednika milanskega «Corriere della Sera* pri Aldu Moru. Tedaj, 23. novembra lani, naj bi se zakrinkana fanta približala časnikarju (eden izmed njiju naj bi celo izvlekel iz žepa samokres) in se takoj oddaljila, komaj sta ga pogledala v obraz. V tem okviru se je tudi šušljalo o možnosti, da bi sodniki v prihodnjih dneh zaslišali svojce pokojnega demokrščanskega voditelja, vendar vse kaže, da vest ni bila osnovana in da Morove žene ter njegovih sinov zaenkrat še ne bodo zaslišali. (vt) DP napada generala Carla A. Dalla Chieso tivno oceno o sklepu vlade, da zaupa generalu Carlu A. Dalla Chiesi posebne naloge v okviru boja zopet terorizem. Izvršni odbor je — kot poudarja daljše sporočilo — naročil poslancem DP, naj nemudoma zahtevajo parlamentarno razpravo, med katero bodo zahtevali, naj vla da prekliče ta sklep. V istem okviru bo DP nadalje predlagala ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije, ki naj o-svetli ozadje afere Moro. Nasilje v Memphisu MEMPHIS — V Memphisu v ameriški zvezni državi Tennessee je prišlo ponoči do vrste primerov nasilja in ropov. V mestu je namreč zmanjkal za poldrugo uro električni tok zaradi atentata na bližnjo električno centralo. Položaj v mestu je toliko bolj napet, ker so v ponedeljek aretirali 60 stavkajočih policijskih agentov. Medtem pa prihaja v mesto na tisoče oboževalcev pokojnega popevkarja Elvisa Presleya, čigar obletnica smrti je bila prav včeraj. NOVI DELHI — Epidemija kolere, ki že nekaj časa pesti indijsko državo Manipur na meji z Burmo, je doslej baje terjala že na stotine smrtnih žrtev. Kaže, da je žarišče v pokrajini. Taubal, kjer je že umrlo 200 oseb. ZARADI KNJIGE »KAZNOVALNA MEDICINA* Oporečnik Podrabinek obsojen na pet let prisilnega bivališča V nekaterih krogih menijo, da je kazen razmeroma mila Matematiku Bolonkinu še dve leti zapora MOSKVA — Sovjetsko sodišče v Elektrostalu je obsodilo 24-letnega sovjetskega oporečnika Aleksandra Podrabinka na pet let konfinacije. Vest so posredovali nekateri obsojenčevi prijatelji. Proces proti Podrabinku se je začel predvčerajšnjim. Elektrostal je kraj, ki leži kakih RO km daleč od Moskve. Zahodni časnikarji bi bili radi navzoči na obravnavi, toda niso mogli do sodišča, ker je zunaj moskovskega pasu, kjer je dovoljeno prosto kretanje tujcev. Nekateri so sicer zahtevali dovoljenje, toda oblasti niso ustregle njihovi želji. Na procesu sta bila navzoča, poleg uradnih osebnosti, samo obto-ženčev oče in njegova mačeha. Iz njunih ust so družinski prijatelji zvedeli, kako je potekla obravnava. Ve se za gotovo, da je Podrabinak zahteval, naj ga poleg uradnega zagovornika. Šalmana brani tudi londonski odvetnik Louis Blom Cooper, toda sodniki niso sprejeli zahteve. Zato je Podrabinek skupaj s Šalmanom napisal izjavo, nakar se je zahvalil odvetniku. Ta je potem odšel s sodišča. Aleksandr Podrabinek je po poklicu diplomiran bolniški asistent. Že pred časom je napisal v «sam-izdatu* delo z naslovom «Kaznovalna medicina*. Knjiga je dolgo časa krožila v krogih moskovskih oporečnikov in šele pred enim letom je prišla na Zahod. V svojem delu RIM — Izvršni odbor skupine «De-mocrazia nroletaria* je na včerajšnji seji zopet potrdil povsem nega- ......................................muimi.......... Fanfani na obisku v Mehiki Predsednik senata Amintore Kantam je v Metitti prisostvoval otvoritvi električne centrale, pri gradnji katere je sodelovalo tudi italijansko podjetje. Na slill ga vidimo z mehiškim predsednikom Lopezom Portillom. (Telefoto ANSA-UPI) je Podrabinek naštel stotino in več primerov, kako so se sodnijski in policijski organi v Sovjetski zvezi posluževali medicine v boju proti političnim oporečnikom. Te so namreč zdravili — to je obtožba oporečnikov — v psihiatričnih bčlnišni-cah kot duševno bolne ljudi. Podrabinka so konkretno obtožili na podlagi čl. 190 1 sovjetskega kazenskega zakona, ki kaznuje širjenje izmišljotin z namenom klevetanja sovjetske države in njenega sistema. Sovjetska časopisna agencija Tass je sporočila, da je sodišče skrbno preučilo Podrabinkovo delo ter preverilo nekatere obtožbe. Konkretno je sodišče ugotovilo, da so bile obtožbe v dveh primerih neosnova-ne. Oseba, ki jo omenja pisec sploh ni bila nikoli v psihiatrični bolnišnici, kot je navedeno v knjigi: Podrabinka so aretirali 14. marca letos. Prizadeti je že prej izjavil, da ga bo KGB aretirala, ker je odbil, da bi pričeval proti oporečniku Orlovu. Ta je bil že obsojen na sedem let prisilnega dela in na pet let konfinacije, V moskovskih časnikarskih krogih poudarjajo, da je bila kazen na katero je bil obsojen Podrabinek razmeroma mila, saj bi ga lahko obsodili na tri leta zapora. Aleksandr Podrabinek ima brata, ki je bil pred nekaj meseci obsojen na poltretjo leto zapora, ker so pri njem doma našli strelno orožje. Član sovjetske akademije znanosti ter oporečnik Andrej Saharov je predvčerajšnjim zvečer sporočil zahodnim časnikarjem v Moskvi, da je bil prejšnji teden proces proti nekemu drugemu sovjetskemu oporečniku. Matematika Aleksandra Bo-lonkina so obsodili na dve leti zapora zaradi tatvine na škodo države. Bolonkin je bil obsojen 1. 1972 na štiri leta zapora zaradi svoje protisovjetske dejavnosti. Kazen je prestajal v neki kaznilnici v Sibiriji. V prostem času so mu dovolili, da je popravljal radioaparate in podobno ter tako nekaj zaslužil po strani. Prav v tem tičita, baje, ponovna obtožba in obsodba. Saharov trdi, da je bila obtožba tatvine zgolj izgovor in da so Bolonkina ponov no obsodili, ker ga niso hoteli izpustiti na svobodo. Podrabinek je že prej navezal tesne stike s sovjetsko skupino za nadzor nad izvajanjem s sovjetske strani helsinških sporazumov. Starejši člani te skupine so bili že obsojeni, ali pa bodo v kratkem. Sovjetskim oblastem se je namreč posrečilo, da so skoraj popolnoma pretrgali mrežo oporečnikov. V krogih izseljencev iz vzhodnih držav na Dunaju se je' zvedelo, da so se v začetku avgusta sestali na meji med Češkoslovaško in Poljsko oporečniki iz teh dveh držav ter se pogovarjali o povezavi njihove politične dejavnosti. Na Dunaju se je še zvedelo, da je avstrijski kancler Kreisky pisal sovjetskemu premieru Kosiginu v zvezi s primerom ščaranskega. (vk) Drakonska kazen DUNAJ — Alkoholizem je vsekakor vsake obsodbe vredna razvi-ata, ven- PET DNI PO STRAHOVITI EKSPLOZIJI V LIBANONSKEM GLAVNEM MESTU Nihče si ni prevzel odgovornosti za atentat v Bejrutu Pod ruševinami doslej našli 148 trupel - Prizadevanja za dosego enotnosti med Palestinci BEJRUT — Pet dni po strahoviti eksploziji, ki je v noči od sonete na nedeljo popolnoma razdejala o-semnadstroono stanovanjsko poslopje v muslimanskem delu Bejruta, ostajajo morebitni krivci ali vzrokil atentata še vedno neznani. Vse palestinske organizacije so sicer zavrnile domnevo, da bi šlo za medsebojno obračunavanje, vendar nekateri, čeprav ne javno, ne izključujejo te možnosti, število žrtev medtem narašča: po dosedanjih po datkih so našli več kot sto trideset trupel, po nekaterih vesteh jih je 148, vendar so do sedaj odstranili le polovico ruševin. Še tri dni po eksploziji, v torek, so našli živo dekletce, dan prej pa komaj dve leti starega otroka, nekega dečka in pa starca. Prav o enotnosti palestinskega gibanja in o načinu, kako to enotnost uresničiti, bo prihodnji teden tekla razprava v Damasku, kjer se bo sestal glavni svet Organizacije za osvi boditev Palestine. Na sestanku bodo skušali predvsem poravnati spore in oasprotstra med zmernimi in radikalnimi strujami PLO. Radikalne struje, ki so se združile v «fronto zavračanja*, namreč obtožujejo organizacijo «A1 Fatah* in njenega voditelja Arafata »avtokracije in sprejemanja enostranskih odločb*. Na sestanku bodo nadalje obravnavali tudi razvoj egiptovsko -izraelskega spora še zlasti v pričakovanju bližnjega tristranskega vrha v Čamp Davidu med Sadatom, Beginom in Carterjem. Glede vrha v Čamp Davidu gre zabeležiti zanimivo stališče, ki ga je zavzel član Beginove stranke in vlade, minister Yitzhak Modai: predlagal je, naj bi Izrael v bistvu «ublažil» svoje zadržanje in vzel v pretres možnost vrnitve Cisjordani-je kralju Huseinu, pri čemer bi Tel Aviv obdržal nekatere «funkcije». Modai ni pa pojasnil, za kakšne funkcije naj bi šlo. Domnevajo, da je pri tem mislil na kontrolo nad varnostjo i a tem področju in da bi ostalo tam nekaj vojaških oddelkov. S svoje strani pa je egiptovski predsednik Sadat jasno povedal, da ne bo sklenil z Izraelom ločenega miru: to je izjavil med govorom, ki ga je imel na prvi seji začasnega ustanovnega odbora svoje nove »Demokratsko nacionalne stranke*. Prav ta stranka, v katero so prestopili skoraj vsi predstavniki stranke «MISR» (vladnega centra) si je kmalu po svoji ustanovitvi zagoto- j vila že 76 od sto sedežev v egiptov- j ski ljudski skupščini, Sadat je načel tudi odnose z drugimi strankami in pri tem povabil napredno le vičarsko stranko NUPR, naj se kar razpusti, (db) urbanističnega škandala v Lignanu. Aretirati je dal občinskega odbornika za javna dela, demokristjana Renata Martina, ki je bil tudi predsednik občinske gradbene komisije. Tudi zanj je obtožba enaka kot za ostale: osebni interesi pri opravljanju javnih funkcij. Policija pa doslej Martina še ni našla, ker je baje na počitnicah v tujini. V videmskih zaporih so še vedno tudi župan Emilio Zatti, odbornik Pino Sandri, svetovalec Remigio Ci-vidin in Luigino Moretti (vsi pripadajo KD) ter član urbanistične komisije Bruno Luvisutti, medtem ko je dal sodnik izpustiti občinskega svetovalca KPI Vannija Ferlizzo na začasno svobodo. Ni znano, kdaj bo dr. Baiti odgovoril na zahtevo ostalih zagovornikov po izpustitvi na svobodo vseh obtožencev. Sodnik nadaljuje s preiskavo v strogi tajnosti in mora v prihodnjih dneh opraviti še mnogo dela. dar kazen, ki jo je Hermine Winkler namenila možu Franzu, je morda le prehuda. Franz Winkler je bil mizar, trenutno sicer brez zaposlitve, bil pa je tudi velik ljubitelj žlahtne kapljice, za katero je potrosil tudi tisto malo, kar je zaslužila žena, ki je delala kot hišna pomočnica. Nekega večera, ko je Franz bil popolnoma pijan, sta ga Hermine in sin Otto zaprla v sobo. Mož se je sicer drugo jutro zbudil, vendar ga žena in sin nista hotela pustiti iz sobe, v katero sta ga zaprla. Franz je tako ostal zaklenjen, dokler ni umrl od lakote. Noben« sledi za izginulima otrokoma ANCONA — Policija in karabinjerji še vedno vneto iščejo 7-letnega Lucia Rocchinija in 10-letnega Mas-sirniliana Novellija, ki sta prejšnji teden izginila iz letoviščarskega kraja Sirolo, kjer sta z družinama preživljala dopust. Nekatere osebe so včeraj izjavile policiji, da so videle otroka na rimski železniški postaji, vsako iskanje pa je bilo zaman. Družini sta medtem poslali časopisom in tiskovnim agencijam sponočilo, v katerem pozivata vsakogar, ki je videl v prejšnjih dneh otroka, naj to čimprej javi karabinjerjem v Anconi. POLETJE IN TURISTI Karabinjerja na Trgu sv. Petra razlagata mladi turistki, toploti takoj obleči majico (Telefoto miiiililliiiininiuiil.nMiitiiiiimiiinminmiiiiiiiiliiMiiiiliiiimiiMiiiiimmiii...umi.1111,1 KLJUB ZAČETKU POGAJANJ MED HAN0IEM IN PEKINGOM Vprašanje Kitajcev v Vietnam* zaostruje odnose med državam* Hude obtožbe o odgovornosti za številne obmejne incident HANOI — Kljub temu, da sta Kitajska in Vietnam , že pred več kot tednom dni začela pogajanja o vprašanju Kitajcev ali kot jim pravijo «Hoa» v Vietnamu, je to vprašanje še vedno pn-edrpet hudega medsebojnega obtoževanja. Tako je vodja kitajske delegacije in namestnik zunanjega ministra Čung Hsi-tung obtožil Vietnam, da je zaradi svojih in pa sovjetskih interesov preusmeril svojo politiko. Pri tem je Čung omenil izjavo, ki jo je pred dvema letoma dal član centralnega odbora vietnamske delavske partije Hoang Tung in sicer, da Vietnam in Sovjetska zveza skušata zmanjšati kitajski vpliv na tem področju. Nadalje je zavrnil kot golo obrekovanje vesti, da bi njegova država navajala Kitajce v Vietnamu, da se vrnejo v domovino. Zahteval je naj se takoj preneha «s preganjanjem in diskriminacijami kitajskih državljanov. Samo tako, je zaključil, bo mogoče ustvariti ugodno vzdušje za pogajanja in doseči, rešitev tega vprašanja z uresničevanjem pogodile iz leta 1955». Čisto nasprotna pa so pri tem stališča, ki jih zagovarja vietnamska stran. Kot je naglasil vodja vietnamske delegacije na pogajanjih Hoang Bich-son, je njegova država vseh zadnjih dvajset let vedno zagotavljala enakopravnost «Hoa»: »Razen majhnega števila Kitajcev, ki imajo tajvanske ali hongkongške o-sebne izkaznice, so vsi »Hoa* vietnamski državljana*. Pri tem je Hoang zahteval, naj Kitajska ne izrablja tega vprašanja za vmešavanje v vietnamske notranje zadeve: «če bo Kitajska še naprej zapirala svojo mejo, bo morala vendarle prenehati s hujskanjem teh ljudi, naj ostanejo v Vietnamu*. Medtem si sledijo tudi obtožbe o odgovornosti za številne obmejne incidente, do katerih je prišle v zadnjem času. Tako je Kitajska ostro protestirala, kot poroča agencija «Nova Kitajska*, ker naj bi nekateri vietnamski policisti prejšnji četrtek prešli mejo, pri čemer je k cn zaporni nalog zaradi urbanističnega škandala v Lignanu LIGNANO SABBIADORO - Videmski preiskovalni sodnik dr. Baiti je izdal še en zaporni nalog zaradi Za tiste, ki so preživeli veliki šmaren v mestu, je milanska občina priredila praznik »Počitnice v Milanu*, na katerem ni manjkalo zabave ln prijetne sence i j. . (Telefoto ANSA) prišlo do spopadov s kitajskim kmečkim prebivalstvom. Vietnam pa je včeraj zanikal vest, ki jo je objavil kampučijski radio, da je kampučijska protiletalska obramba sestrelila štiri njegova letald, ker so kršila zračni prostor. Kampučijski radio pa je včeraj objavil drugo zanimivo poročilo, , in sicer registrirano izjavo nekega vietnamskega ujetrjka.' ki je med drugim zatrjeval, da so Sovjeti postavili vojaško bazo v streteško izredno pomembnem zalivu Cam Ranh, od koder je mogoče nadzorovati pomorske zveze tako med Kitajsko in Kampučijo kot med Japonsko in Tajskim zalivom, (db) Odnesel dragulje v vrednosti 2,5 milijarde lir ŽENEVA — Švicarska policija vneto išče neznane zlikovce, ki so z drsnim posegom odnesli iz nekega ženevskega hotela za 2 in pol milijarde lir draguljev. Tat je najbrž Italijan, saj se je predstavil svoji žrtvi, trgovcu z dragulji, z imenom «gospod Volpone* (Lisjak).' Povedal je, da ima nekaj denarja in da bi hotel kupiti večjo količino draguljev, mied katerimi tudi 20-karatni diamant. Ko je trgovec prišel v hotel, v ka terem sta bila zmenjena, da se dobita, sta se najprej nekaj časa menila o ceni, nakar je zlikovec nenadoma iztrgal Švicarju torbo, v kateri so bili dragulji, iz rok, skočil s terase na travnik, kjer ga je čakal njegov pajdaš in oba sta se nato podala v beg do ceste, kjer ju je čakal avto, s katerim sta izginila. Švicarski draguljar je ostal nekaj minut brez besed od presenečenja in zaprepadenosti, nakar je začel vpiti na pomoč in je poklical policijo, ki pa doslej za tatovi ni našla nobene sledi. O dejstvu, da je tat bil Italijan priča tudi to, da je govoril zelo dobro francosko, vendar z italijanskim naglasom. LONDON — Deset zakrinkanih in oboroženih ljudi je v torek v nekem londonskem predmestju oropalo poltovornjak, s katerim'^so prevažali večjo vsoto denarja. Odnesli so 750 tisoč funtov šterlingov, kar znaša približno milijardo dvesto milijo-' nov lir, v naglici pa so pozabili na pet'vreč,- v katerih je bilo drugih 100 tisoč funtov (150 milijonov lir). V IRANU Ponovno incidenti med demonstranti in policijo TEHERAN — Iranska vlada je včeraj prepovedala tisku, da poroča o incidentih državi, kar nomeni, da napetost predvsem v Irfahanu in v . glavnem mestu ni še popustila,1 ciiugauiuii ogorek. v- Tuje agencije poročajo, da J%j|» di včeraj.v nekaterih mestihrJL|jj do krvavih spopadov med P0^ |C in muslimanskimi demanstran so terjali več smrtnih žrtev «*, Pismo TPPZ Tit« Tržaški partizanski PcV^ zbor se je med štirkhi!'VI« potovanjem po partizanskih teh bratstva ustavil tudi v * danjem vrhovnem štabu r0,. šala Tita na pečini nad Dr'a. jem, kjer so partizani 25. 'V ,j ja 1944 odbili nemški zr* , napad. Ob tej priliki je stvo TPPZ skupaj z vsedrf1,, no delegacijo VZPI - ANP* ,r tudi v imenu SPZ iz Trsta Fj, slalo jugoslovanskemu prt*8 niku pismo sledeče vsebh'e- Spoštovani tovariš Tito. $ slovenski in italijanski par* ni - borci NOV in POJ %, publike Italije, pošiljamo . dragi tovariš Tito, človek« ru in pobudniku novih zgodovine jugoslovanskih dov in narodnosti in pobor« „ za čim tesnejše sodelov« med narodi sveta, tople P°z” j( ve VZPI-ANPI, Italijanov' Slovencev, Tržaškega I>art foškega pevskega zbora ih -L,, venske prosvetne zveze iz ‘'"Lj Mi. bivši borci, se vsa ,,«• svojem mestu trudimo P" jlh močeh, da pri nas ra*'‘j. mo, krepimo in ohranimo stvo med tu živečima na* ^ ma in da prenašamo tudi z šo pesmijo tradicije naše •s ‘ |. ne revolucije, ki je bila h« na in socialna. . je Prav na tem mestu, h.ijjf t pred 34 leti divjala str, jLv ofenziva fašističnih, hitlef^ili skih in domačih izda!a^c|, hord, smo se primorski JriJ Slovenci in Italijani, v v tedanje proletarske c.t‘."|)rir ramo ob rami skupaj borih ti njim za dokončno zri nad nacifašizmom. i t Prejmi, dragi tovariš T|t( ’ ................. St** tega slavnega, herojskega sta iskrene tovariške P°'vje. ve. ŽeMmo Ti trdno *“»-.ttr dolgo življenje in osebno ^ čo. Vse to želimo tudi ' |]fl-jugoslovanskim narodom *n ^ rodnostim; obenem jim *■«,» mnogo novih uspehov in )(r nih zmag v socialistični s upravni družbi. Dvesto udeležencev P^(j. po partizanskih poteh brat njenih. Obstaja tudi ‘tnožn^V bo v naslednjih dneh vojsko r J la območje mesta Isfahan, prišlo doslej do najhujših tov. LIGNANO - Močan požar raj popolnoma uničil nočni 1 :