13. štev. V Ljubljani, dne 7. julija 1900. X. leto Izhaja 1. in 3. soboto vsakega meseca ter stane za vse leto 1 K 60 v., za pol leta 1 K. — Za oznanila plačuje se od dvostopne petit-vrste 16 v. Se se enkrat tiska; 24 v. če se dvakrat, in 30 v. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se PoSiljati „Narodni Tiskarni1' v LJubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu .»Rodoljuba". — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Vprašanja naše kmetije! v. Ce se veleposestvo razvija tako, kakor 8e v nekaterih gospodarsko in v omiki naprednih deželah, potem bi bilo soditi, da le ta oblika gospodarjenja na kmetiji tako "^očna, da poleg nje srednje in manjše kmetije ne morejo obstati. Toda veleposestvo, naj si še toliko dela z mašinami, ne more storiti povsod •n vsega dela kmetije s svojimi stroji. Kaj hoče s plugom mašina, če ni globoke 2emlje, kaj hoče z mašino v hribovitem kraju! In dozdanje skušnje uče, da rabi globoko oranje sčasom preveč gnojil, da Pretirano izkoriščanje izrablja preveč zemljo. Zemlja se ne da pomnožiti, kakor fabrikati cunj ali papirja. Ali ta zemlja naj Vsa daje živila. Tudi ne more izhajati veleposestnik brez človeških, živalskih "loči. Zraven mašine je treba dosti voženj uprežne živine in pri mašini je treba človeških moči. Te človeške moči pa izhajajo toajložje, če imajo gotovo podlago svojega življenja v kmetiji, če imajo samo kak kos 2emljišča. Ta potreba človeških moči stvarja Poleg veleposestev manjšo kmete. Na Pruskem so nekateri kraji, kjer so nekdaj vitezi nomškcga reda izstrebili popolnoma kmeta, ki imajo veleposestva, ki si morajo poljedelske dclavco v velikem delu Uročiti iz Galicijo in Češke. Nemci zo-vcjo to »Sachsengiingerei«. Podjetni ljurljo Poiščejo v druzih krajih revne ljudi in jih v Večjih jatah pri/eno na ta nemška veleposestva in ti prignanci opravljajo potem Poljedelska dela. Po izvršitvi del pa odidejo zopet domu. Ti ljudje pa zahtevajo vedno več plačil. Veleposestvo v teh krajih ^° gleda, kako bi dobilo stalno naseljence v obližju, ki imajo kaj zemljo in ki zraven obdelovanja lastno zemlje prosti čas pro-^ajo njemu. V druzih krajih našlo je vo-^eposestvo že iz feudalno dobe srednjo in ^ojše kmetije, ki oddajajo svoje prosto ljudi delu na veleposestva. Ta potreba kretskega delavca je povod, da se mora v Zdajšnjem razvoju veleposestva razšir-}enjo istega ustaviti. Drugo fabrike plačujejo boljše dolavce. V teh labrikah si združi delavci ložjo pribojujejo z organiza-ClJo moj sabo večjo mezde; kmetski delavci Pa so preveč raztreseni po deželi ter so j16 morejo tako lahko braniti. Čo hoče ve-ePosostvo imoti količkaj zadovoljnega de-avcU) mora vsaj pripustiti bajtarju 1—3 °!"alo zemljo, na kateri si le-ta pridobi vsaj 8laVni živež zase in svojo družino. Pa ^ednjo kmetijo Se živijo in iz nova na-j^jajo. Na Angleškem so izginile; tam ^etvjj0j0 najernniki. Več kakor polovica ^ bloško zemlje je v rokah veleposestnikov. u8od pa ne. Na Danskem, Švedskem, Belgiji, na Francoskem je srednji, manjši kmet močnejši. Tudi v Ameriki si začenja srednji kmet pridobivati tal, veliki far-merji — ali kakor pravijo naši, iz Amerike domu prišli ljudje, »farani« — se umikajo manjšemu kmetu. Ta srednji kmet začenja tudi po novem delati in gospodariti in v šoli novega gospodarstva postaja močan. V drugih deželah, mej drugimi narodi se je v tem stoletju omika tudi mej kmeti širila, meščan je v teh deželah razvil veliko gospodarstvo z mašino. S tem je potegnil tudi kmeta sabo. če tega ne bi storil, bi mu kmalo bilo zmanjkalo sape. Brez trdnega kmeta tudi meščan nič ne velja. Kmet je v teh omikanejših deželah dobil odprto glavo in šel je v duševnem in tako tudi gospodarskem razvoju z meščanom. Kar je delal veleposestnik, storil je, kar je bilo na manjši kmetiji mogoče, tudi kmet. Ko je videl, da veleposestnik dela kanale in izsušuje travnike, polje, storil je to tudi on. Jeden sam kmet seveda ni mogel tega, ali združili so se vsi manjši kmeti kakega okraja in sloje. Lovil jo gnojnico, kakor veleposestnik in kupoval zadružno umetna gnojila. Začel je izbirati najboljša semena za setev, kakor veleposestniki, in živino je dobival kakor oni. Zboljšal je hleve, zboljšal je njive in travni ko. Združeval je moči vseh kmetov. Kupovati je začel potrebne mu stvari v velikih množinah, prodajati je začel v družbi s sosedi za trg odmenjene pridelke. Da jo to mogel, je sejal isto žito, kakor veleposestnik, gojil isto živino in ker so vozilo železnico blizo, postavljal je mleko na trg z vseh manjših kmetij, ki so se vse vedlo po zahtevah trga. Srednji in manjši kmet sta začela vrtnariti za fabričfte, mestne delavce in si kupili po zadrugah mašine, kolikor sta jih mogla rabiti na majhnem prostoru, napravili so si skupne mline in pečnico. Tako, počasi se to razvija mej najomikanejšimi kmeti—je stopil manjši kmet iz svojo trmoglavosti ven v zadružno gospodarjenje. V tSvici, v Belgiji, na Danskem, v nekaterih krajih Nemčije, na Francoskem proizvaja danes srednji kmet žita i. dr. toliko, kakor učeni veleposestnik in tudi tako dobro. To gibanjo jo šele v prvem razvoju, ali kažo se, da postane splošno. Seveda si tudi kmet sam ustvarja svojo denarne zavode in zadrug gledo prodajo poljskih pridelkov tako, da imajo manjši kmeti že svojo magacino, svojo klavnico in mline za celo deželo. Tudi vinogradniki so tako združujejo. Grozdje so pripelje v zadružno kleti, se tam po vseh pravilih vinograd-Btva spravi v vino, to dobro oskrbuje in končno proda. Posamezni deležniki dobe" nekaj na račun in potem plačila iz prodaje. To delo vodi do tega, da začenjajo manjši kmeti svoja polja skupno obdela-vati ter delati kakor veleposestniki in drugimi mašinami, ki so skupna last. S tem zadružnim delom in gospodarjem se držijo pod vodo in veleposestnik jih ne more zatreti. To vse je kmeta omikalo, ga privelo ven na širše stališče, pod širšo duševno obzorje. Učenjaki kmetije trdijo, da se na ta način pameten, spreten kmet lahko drži, da vkljubu potrati časa in druzega, v toliko milijonov posameznih domačij in gospodarenja izhaja lahko. In učeni ljudje trdijo, da zamore tako lahko izhajati celo mali kmet in če ima lo 2—4 orale zemlje. Pridelki so dobri in množina istin za trg tolika, da se lahko kmet reši zadolžitve in gospodarske smrti. Ce srednji stanovi in njih gospodarstvo ni času primerno razvito, kmet no bo razvit in ne bo moderno gospodaril. Ako se potisne nešolanega kmeta umetno v tako delo in gospodarjenje in vse, gredo on in srednji njegovi stanovi na nič. In tako se hoče začeti na Slovenskem. Pa če bi se to pošteno hotelo. Našim fa-rovžem je treba pri vsaki priliki gledati na prste. Ti so še ostanek iz tlačanskega gospodarstva; ta katoliški duhoven, ki ima še dosti zemlje in ki ni kakor protestan-tovski duhovnik navozan na mesečno plačo, kakor državni uradnik, škili nazaj v čase, ko je bil vsegamogočen, ko je imel kot grajščak pol zemlje v svoji lasti in tlačane na njej. Kar počenja danes s svojo »gospodarsko organizacijo«, ni nič druzega, kakor želja kmeta združiti, da ga potem lože v svojih rokah drži, združiti ga po stanu, no po gospodarstvu, da ga lože v boj postavi nasproti drugim srednjim stanovom in si tako duhovništvo drž. življenje uravna, kakor ono hoče. Tlačanstvo bi duhovništvo rado vpeljalo po moderniziranih rokodelskih srednjeveških zadrugah, pa tudi kmeta potisnilo v take zadruge, katere bi komandiralo. To so francoski, nemški in drugi omikanejši kmeti že sprevideli in vrgli so katoliškega duhovnika ven iz svojih zadrug. Ti kmeti vedo dobro, da so v kakem narodovem gospodarstvu vsi: kmet, veleposestnik in srednji stan kolesa iste mašine, tako da če se jedno kolo no vrti, obstane vsa mašina. Pa iz tega se vidi, da kmetiji na Slovenskem še ni obupati. Politični pregled. K položaju. Odkar se je moral vsled češke obstrukcije zaključiti državni zbor, no ve nihče, kaj se zgodi sedaj. Vlada si pomaga s § 14. in je odložila vse odločitve do jeseni. — Minole tedne je poročalo več poslancev različnih strank in vsi so se bavili z vprašanjem, kaj bi bilo najboljše sredstvo, da bo mogel državni zbor zopet redno poslovati. Nemci, zlasti radikalnejše barve, vneti so za razpust zbornice in za nove volitve; zmernejši Nemci pa so za to, da se izpremeni državnozborski opra-vilnik tako, da bo za bodoče obstrukcija onemogočena, in da se uredi jezikovno vprašanje s § 14. Kaj stori vlada, ne ve nihče. Ako razpiše nove volitve, se bo število radikalcev v zbornici le še pomnožilo, kakor se je to zgodilo tudi v Italiji, kjer je moralo Pellouxovo ministrstvo zategadelj odstopiti. Za izpremembo opra-vilnika pa bo težko dobiti večino, kajti obstrukciji se za vsak slučaj nočejo odpovedati niti Čeh i niti Nemci. Ker je potekel z zadnjim junijem proračunski provizorij, in je bilo treba določiti iznova tudi kvoto, si je vlada podaljšala provizorij s § 14, ter najela za 50 milionov kron posojila; kvoto pa je določila krona za leto dnij. Češki in poljski listi poročajo, da je Korberjevo stališče že zelo omajano, da vlada med ministri radi jezikovnega vprašanja nesloga, in da je pričakovati izne-nadenj. Poroka avstroogerskega prestolonaslednika. V četrtek 28. junija opoludne se je vršila na Dunaju izredna svečanost. Avstroogerski prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand je vpričo dvora avstrijskih in ogerskih ministrov ter druzih najvišjih dostojanstvenikov v roke cesarja Franca Jožefa I. prisegel, da se odpoveduje za svojo bodočo ženo in za njene cventuvalne sinove vseh pravic do prestola. V nedeljo 1. julija pa se je nadvojvoda Franc Ferdinand poročil z grofico Zofijo C hote k. Ker ta ni najvišjega rodu, ne more biti enakopravna s svojim soprogom. Zato pa družica bodočega našega cesarja ne more postati nikdar cesarica in tudi njeni sinovi nimajo pravice do prestolo-nasledništva. Nadvojvoda Franc Ferdinand za svojo osebo ne izgubi s tem nobene pravice, nego postane po cesarjevi smrti avstroogerski vladar. Grofica Zolija Chotek je bila rojena 1. marcija 1. 1868., ter ima torej 32 let. Njena rodbina jo starega češkega plemiškega rodu. Njen oče, grof Bo-huslav Chotek, kije bil pod llohenvvartovo vlado cesarski namestnik češki, je umrl v oktobru 1. 1890. Imel je osem otrok, med katerimi je bila Zofija peta. Hodila se je v Stuttgartu, ker je bil njen oče poslanik. Imela je jako skrbno odgojo ter se odlikuje s posebnimi lastnostmi duha in srca. Že pred leti je bila določena za dvorno damo nadvojvode Friderika. V hiši nadvojvode .Friderika se je seznanil nadvojvoda Franc Ferdinand z grofico Zofijo Chotek pl. Chot-kovo ter se zaljubil vanjo. Nadvojvoda si je izbral svojo ženo svobodno, brez posredovanja politikov in diplomatov. Ako umre cesar, nastopi vlado Franc Ferdinand, nadvojvoda Oton pa bo prestolonaslednik. Poroka se je vršila v Reichstadtu na Češkem brez vsakoršne posebne slavnosti. Na dan poroke je cesar imenoval prestolonasled-nikovo ženo kneginjo Ilohenberško. Vojna na Kitajskem. Vojna med Kitajsko in mednarodnimi velesilami je že zelo krvava. Danes se ne gre več samo za ustajo boksarjev, roparskih morilcev in fanatičnih sovražnikov vsega inozemskega, nego tudi za vojno s cesarskimi kitajskimi četami, ki so prestopile na stran boksarjev ter dobile povelje, da je pomoriti in izgnati vse tujce. Kitajske čete v trdnjavicah ob luki Taku so začele streljati na ondi vsi-drano mednarodno brodovje. Napad Kitajcev je bil silovit ter je prizadel bro-dovju in moštvu mnogo škode. Zlasti Rusi so imeli hude izgube. Vendar pa je mednarodno brodovje pregnalo s svojimi topovi kitajske napadalce ter zasedlo vse trdnjavice. 500 Kitajcev je bilo ubitih, 300 pa ujetih. Podadmiralu Sevmourju, ki je hotel iti v Pekin, da reši poslanike in on-dotne Evropejce, pa se je godilo slabo. Boksarji in vladni vojaški oddelki so ga prisilili, da je moral bežati med neprestanimi krvavimi boji nazaj v Tsientsin. Imel je 100 mrtvih in skoraj 300 ranjencev. Ako bi ga ne bili rešili Rusi, bi bili Kitajci vse pobili. Kje so poslaniki, pa še danes ne ve nihče. Bati se je zanje najhujšega. V Pekinu so razmere strašne. Boksarji in kitajski vojaki so požgali katoliško katedralo, vse misijone in kapelice ter vse poslaniške hiše, razven avstro-ogerske, belgijske in angleške. Več ljudij, zlasti misijonarjev, je bilo umorjenih. Sedaj pa so dobili poslaniki svoje potne liste nazaj ter se jim je ukazalo, naj zapuste Pekin. S tem je Kitajska napovedala mednarodnim velevlastim vojno v pravem pomenu besede. Rusija je že mobilizirala svoje čete v amurskem vojaškem okrožju ter pozvala pod orožje tudi reserviste iz Sibirije. Tako pojde Rusija prva z veliko armado na Kitajsko. Japonska in Angleška jo bosta posnemali, a tudi druge velevlasti bodo poslale sedaj večje vojaške oddelke in še več bojnih ladij. Avstroogerska ima v luki Taku bojno ladijo »Zenta«, te dni pa je odšla iz Pulja še bojna ladija »Marija Terezija«. Za odhod je pripravljen tudi slovenski polk v Trstu. Tako se je torej začela ljuta borba Evrope v družbi z Ameriko in Japonsko proti Kitajski. Kakšen bode konec te vojne V Morda bode njen konec začetek razkosanja vse Kitajske. Domače in razne novice. lzpremembe v politični službi. Okr. glavar Ferdinand marki pl. Gozani, okr. glavar dr. L. Thoman in okr. glavar Božidar Fr i ed r i ch so imenovani dež. vladnimi svetniki. Marki Gozani in dr. Tho-mann ostaneta na svojih dosedanjih mestih, v Ljubljani oziroma v Kočevju, dež. vlad. svetnik Friedrich pa je prevzel vodstvo okr. glavarstva v Novem mestu. Okrajni glavar v Črnomlju baron Schonberger je imenovan referentom deželno vlade in sprejme vodstvo departomenta I. Vodjo okr. glavarstva v Črnomlju pa je imono-van okr. nadkomisar Viktor Parma iz Kamnika. Okr. glavar dr. pl. Cron, začasni vodja okr. glavarstva v Novem mestu je imenovan okrajnim glavarjem v Kamniku. Okr. nadkomisar Jos. Orešek v Črnomlju pa je imenovan okr. glavarjem v Krškem. Krščansko-socialni tolovaji. V nedeljo, 24. junija so priredili ljubljanski krščanski socialci v Vevčah shod, na katerem so zabavljali svobodomiselnemu časopisju, ker piše preveč resnico, socialnim demokratom, ker so pridobili štrajkujočim tovarniškim delavcem pri vodstvu precej ugodnih vspehov in delali ovacije dr. Kreku, ki ni storil za delavstvo ničesar druzega, kakor da je imel nekaj dolgočasnih go- vorov. Ker socialnodemokratični delavec Kocmur ni hotel kričati »Živio dr. Krek!« so ga krščanskosocijalne delavke in delavci napadli 8 kamenjem in z batinanu* da je moral bežati in je bil ranjen. Klerikalni listi pa se s tem tolovajstvom celo bahajo. Daleč so prišli! Ker jim že laži in psovke ne pomagajo, so začeli rabiti pesti, palice in kamenje. Zares, lepi ljudje so ti Krekovci! Umrli. V Škofji Loki je umrl župnik Iv. Tomažič, v Žireh je umrl vrli narodnjak župan A. Sede j, v Šiški pa trgovec Ivan Karol Juvančič. Na Igu je umrl občinski svetovalec Fr. Virant. Božji namestniki? Župnik Pri sto v v Ribnem pri Boh. Beli je v cerkvi pro-klel neko gostilno, ker so v njej na bin-koštni ponedeljek plesali. —■ Dr. Evgen Lampe se je nedavno vračal s shoda na Dobrovem, kjer je agitiral za II. slovenski katoliški shod. Ker se je menda ondi napil vina, je kričal po ljubljanskih ulicah, da so liberalci najnepoštenejši ljudje in grozil, da jim že pokaže. — Župnik Jan. Doli nar na Raki psuje svoje vernike s priimki »svinje« ter jim grozi, da jih bo gnal z žandarji v cerkev. — Kaplan Žagar v Dobrepolju je na prižnici žalil orga-nista, g. nadučitelja Engelmana, ki je zato prenehal takoj po pridigi orgijati. Žagar pa psuje vsako nedeljo tiste, ki berejo »Slovenski Narod« ali »Rodoljuba«. — Kaplan Jereb v Dvoru na Dolenjskem je starčka 70 let silil na smrtni postelji, da izstopi iz bralnega društva »Mir«, ker so tam tudi liberalni časopisi. — Kurat Budin v Pevmi pretepa ljudi po gostilnah in po cesti s palico, kakor jih je pretepal lani duhovnik v Gozdu nad Kamnikom. Ali so ti možje res namestniki — Boga! V Kaj se godi v konsumih? V »Slovencu« pod črto nam je zadnjič življenje v posojilničnih konsumih naslikala neka dobra duša takole: »Cele noči presedi ta kaplan v posojilnici, da ohrani vse v redu, da vodi knjige, piše pisma, in sploh stori, kar je potrebno. Kolikokrat vidim pozno v noči iz krčme, kjer si iščem počitka, luč v posojilnični pisarni, kjer sedi ta človek in dela, seveda po dnevi ima šolo, spoved, obhajilo in drugo stanovske opravke«. — Zares ginljivo! Žal, da je ta Pepček aH tepček, ki piše v »Slovenca«, preveč kratkoviden, ali pa gloda preveč iz dalje. Svetovali bi mu, da naj v bodoče pristopi kar k posojilničnemu oknu, da bo reči mogel še bolje opazovat. Takrat pa bo posojil* ničnega gospoda videl največkrat z litrom pred sabo, in naletel bo dostikrat, da bo težka glava »tega človoka« spala nad knjigami, ker se je preveč napila cenoneg* laškega vina. Luč v posojilniški pisarni časih ros gori, časih se pa tudi ugasne, kar se zgodi najrajše takrat, kadar g°* spod niso sami v posojilnični p1" sami! Da tako ljubi svojega — bližnjeg* — posebno če jo ta bližnji ženskega spol*" — človekoljubni ta gospod! V ord* narjatski pisarni pa so baje napravili poseben oddelek, ki in11 nalogo z lopo poravnati pravd" izvirajoče 8 ponočne človeko ljubnosti posojilničnih naših g° spod o v. Zares ginljivo! Zobozdravnik med. \ • C TJ ■ ME # ■o 9 e > J a " (A > C8 e "55 C S? o • TJ C o • Z o > O TJ I M o. > ZALOGApriJV.JEBAČINU LJUB Lj AN I. S 4 i i H e i s- med. dr. Rado Frlan o^ori dne J-t. Jull|a *. I. IfcST zobozdravniški atelier v Špitalskih ulicah &t. 7. Izdeluje vsa tehnična dela v kaučuku, celuloidu, zlatu in platini. Pred vsem drugim je izvežban v delu z zlatimi kronami in sponami, katere nadomeščajo vsako zobovje s pločo. V operacijskem zobozdravništvu se peča z vsemi vrstami plomb, špecijolno izobražen je pa v zlatih in porcelanastih plombah po zistomu dvornega zobozdravnika Jenkinsa. Orilliiujc o rt O O—t ure. G ure, oli nedeljah lil pravnikih od Za revne brezplačno ruvanje zoli od 3 O ure zjutraj, za tovarniške delavce od G—7 ure zvečer. Ljubljana 30. junija 1900. 1320-2 Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tiaek „Narodne Tiskarne" v Ljubljani-