PoStnina plačana v gotovini Cena 1>50 din ^^^^^ ^^|l ^^^^^^^^^^^^^k ^^^m ^^^ ^^^^^^^^k ^^^^^^^^L ^^^^^^^^ m^^ Izhaja vsak petek ob 15. // Naročnina znaša ^^^^^^^^^B ^^^HI^^^H^^^^^^^^T ^^^L ^^^I^^^B ^^^^^^^^B ^^I^^^H ^^^m. mesečno po pošti 5 din, v Celju z do- ^^^^^^B^^^fl ^^^^^^^^^H ^^^^^^^^r ^^^^^^ ^^^^^^^^H ^^^^^^^^B-^^^s^l^P ^^^^^L stavo na dom po raznašalcih 5*50 din, za ^^^^^^^^^H ^^^1 ^^H ^^^^^^F ^^V^^L ^^H ^^^1 ^^B '^^H ^^B^^^^ ^^m^^^. inozemstvo 10 din // Uredništvo in uprava: ^^^H^^^^^H ^^^^^^H^l ^^^^V ^^^^^^^^ ^^^¦^^^H ^^^^^^^^H ^I^^^^^B ^^^H^^^L Celje, Strossmaycrjeva ul. 1, pritličje, desno// ^^^^^^^^^^H fl^^^^^^^^V ^^^^r ^^^^^^^^^A ^^^^^^^^H ^^^^^^^^^B ^^^^^^^^^^^ Telefon št. 65 // Račun pri poštnem čekov- ^^^H ^^^^H ^^^^^^^^7 ^^m ^^^^PH^^^^ ^^^^^^^V ^^^^^^^^r ^^^^^^v ^^^^r^^^^ nem zav°du v Ljubljani štev. 10.666 // Štev. 48. Celje, petck 26. novembra XQ37 Leto XIX. 1. december V edinstvu in slogi je moč narodov. To resnico so spoznali veliki narodi že davno, ko so se začeli boriti za svoje zedinjenje. Tudi pri njih je povzročilo vprašanje zedinjenja velika trenja in nasprotstva kot posledice raznolikih zgodovinskih vplivov in okolij, v kate- rih so živeli posamezni deli, ne zave- dajoč se še, da jim je dala narava v glavnem isti značaj in isti jezik ter vse predpogoje za duhovno in politicno skupnost. Ta nasprotstva pa je začelo življenje po zedinjenju blažiti in konč- no tndi likvidirati, ker se je čedalje močneje uveljavljalo spoznanje, da tvorijo vsi prej ločeni predeli s svojim prebivalstvom, njegovim značajem in njegovo kulturo en narod kot najvišjo ustvarjajočo in ohranjujočo enoto. Iz te skupnosti, ki jo je utemeljilo in iz- gradilo zedinjenje, so zrasli današnji veliki narodi in velike nacionalne drža- ve, po svetovni vojni pa so jim sledili tudi osvobojeni mali narodi. Devetnajst let je že, odkar živimo Jugosloveni v lastni, svobodni državi. Devetnajst let je od onega dne, ko je bilo proglašeno narodno in državno zedinjenje kot prvi in glavni temelj našega narodnega in državnega življe- nja. Toda še vedno — in v zadnjem času celo v povečani meri — se po- javljajo med nami mnenja, zatrjevanja in neka dokazovanja, da Jugosloveni nismo en narod, marveč da tvorijo na- šo državo trije narodi ali morda še vec. Ti pojavi so ostanki iz dobe našega večtisočletnega suženjstva, v katerera so nam tuji, sovražni gospodarji s svojo našim interesom nasprotno in pogubno državno, kulturno in gospodarsko po- litiko z vsemi silami skušali preprečiti spoznanje, da živi na slovanskem jugu narod ene krvi, ki hrepeni po svobodi in združitvi. Tega spoznanja pa tuja sila kljub vsem naporom ni mogla iz- j trebiti. ker je bil narod močnejši od i onih, ki so mu želeli in pripravljali zlo. Za to spoznanje so padale neštete žrtve, ki so s svojim žrtvovanjem po- svečale veliko idejo. Ta ideja je bila ta- ko silna, da je ustvarjala legije herojev in razplamtela ves narod ter končno : doživela svoje uresničenje in poveliča- nje. Postala je zvezda vodnica našega I narodnega in državnega življenja, ona vodi slavni in junaški rod Karagjor- gjevičev skozi vse generacije, njej so pledili vsi naši narodni velikani, ona kaže edino pravo pot vsemu našemu narodu. Razna naziranja, ki negirajo naše narodno in državno edinstvo, ne more- jo prinesti narodu trajnih koristi, ker nas razdvajajo in slabijo na znotraj in na zunaj. V sebi imajo kali ozkosrč- nosti in mržnje, ki nikdar ne more biti nadomestilo za iskreno bratsko ljubezen kot predpogoj za enakopravnost in vse- stransko tvornost celokupne narodne sile. Zato moramo in hočemo po vzoru drugih narodov slej ko prej odločno braniti in čuvati edinstvo naroda in države ter na teh močnih osnovnih temeljih ustvariti resnično svobodo, bratstvo in enakopravnost kot najtrd- nejše jamstvo jugoslovenske bodočnosti POŠTNE POLOZNICE smo priložili današnji številki za vse naročnike, ki prejemajo »Novo Dobo* po pošti. Cenj. naročnike, ki so v zao- stanku, prosimo, da nam do 10. decem br» zanesljivo nakažejo zaostalo na- ročnino in obenem tudi še naročnino za december, Uprava »Nove Dobe« Dunajska vremenska napoved za so- boto 27. t. m.: Pretežno jasno, pone- kod oblačno, jutranji mraz, podnevi nekoliko topleje, vetrovi bodo pojenjali. Centralizacija zadružnega denarja in naše kreditne zadruge Celje, 26. novembra. Zakon o gospodarskih zadrugah, ob- javljen v Službenih novinah kr. Jugo- slavije z dne 24. 9. 1937 št. 217, dolo- ča v § 1., odst. 8., da smejo kreditne zadruge nalagati svoje denarne pre- bitke samo pri svojih poslovnih kre- ditnih zvezah, te zveze pa pri državnih ali pa pooblaščenih ali pri samouprav- nih denarnih ustanovah ali pri tistih, v katerih imajo same ali njihove za- druge večino delnic, ali pa pri zadruž- ni banki, kadar se ustanovi. Dokler pa zadružna banka ne bo ustanovljena, smejo kreditne zadruge z dovoljenjem svoje pristojne revizijske zveze nalaga- ti svoje denarne prebitke tudi pri dru- gih denarnih ustanovah. Končno določa § 109. z. o g. z., kako mora poslovati zadružna banka, da more prejemati denarne prebitke od zadrug. V zvezi s temi določbami z. o g. z. se delajo pri Glavnem zadružnem sa- vezu v Beogradu predpriprave, da se čimprej osnuje Zadružna banka s se- dežem v Beogradu. V tako banko bi se po določbah z. o g. z. stekal ves denar kreditnih zadrug. Osnovanje take zadmžne banke pa ni enostavna stvar. Ako naj bo to za- vod, ki se mu naj zaupajo med drugim tudi milijoni slovenskega denarja, mora imeti primerno visoko glavnico. Po vesteh iz Beograda naj bi bila osnovna delniška glavnica 50,000.000 din, ki bi jih bilo treba v gotovini vplačati. Zadružna banka bi morala imeti tudi sposobno, zanesljivo in nesebično upra- vo ter zmožno vodstvo, ki naj bi poleg vplačane delniške glavnice nudilo vso garancijo za varnost denarja, ki se naj j tej banki zaupa. j Primerno je, če se pri tej priliki j spomnimo na okolnosti, pod katerimi se je svoj čas osnovala Priv. agrarna banka v Beogradu. Od številnih delni- j čarjev se je s striktnimi navodili viš- j jih instanc doseglo vplačilo delniške } glavnice 700,000.000 din, vendar ta banka vse do uveljavljenja uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov ni dosegla pričakovanega razmaha. Stevilo njenih komitentov v Sloveniji, ki so dosegli od nje kredit, ni prekoračilo nekaj du- catov. Dosedanje izkušnje uče zadruge, da striktna centralizacija zadružnih de- narnih prebitkov ni bila vedno v korist posameznim kreditnim zadrugam in njih gospodarskemu področju. Kakor so posamezne zveze kot revizijske obla- sti zadrug bile potrebne in kot take na mestu, se kot zadružne denarne centrale niso povsem obnesle. Imamo za to dovolj dokazov in zadružno de- narništvo celjskega okrožja ima o tern še svoje posebne izkušnje. Enako se ni obnesel poskus neke zveze, da je šla ta zadružna denarna centralizacija v cilju osamosvojitve še korak naprej in osnovala svojo lastno banko. Vsled ta- kih poskusov so utrpeli slovenski vlož- niki in slovenske kreditne zadruge mi- lijonske škode. Kreditne zadruge v Sloveniji se do- sedaj niso povsem podvrgle tako zvani zadružni disciplini, ki je od njih zahte- vala, da se pri nalaganju svojega de- narja poslužujejo samo svojih zadruž- nih denarnih central. Voditelji posa- meznih zadrug so v svoji izkušenosti šli po poti, ki se je pokazala kot naj- pravilnejša: niso se povsem izogibali svojih zvez kot denarnih central, so pa blagajniške prebitke svojih zadrug na- lagali tudi pri drugih denarnih zavo- dih katere so poznali in jim zaupali, četudi ti zavodi niso bili zadruge. Po- tek zadnje krize je v največji meri o- pravičil pravilnost takega poslovanja. V našem celjskem okolišu vidimo, da je tak način poslovanja posameznih kreditnih zadrug pripomogel mnogo k temu, da je naše kreditno zadružništvo to najtežjo krizo, kar jih zadružništvo poüna, preneslo brez večjih pretreslja- jev. Iz istega razloga, iz katerega vložnik zaupa svoj denar zavodu, ki ga pozna, je pravilno, da tudi kreditna zadruga zaupa svoj denar zavodu, ki ga pozna in o katerem ve, da mu lahko zaupa. Medsebojno zaupanje je temelj denar- nega poslovanja. Zato naj bi se tak temelj ne majal, temveč krepil v pro- speh našega domačega gospodarstva. ! Nalaganje denarnih prebitkov kredit- I nih zadrug mora biti tudi v bodoče prepuščeno uvidevnosti njih lastnih uprav in se morajo v tem pogledu spremeniti določbe zakona o gospo- darskih zidrugah. Sokolske proslave praznika zedinienia v Celiu Slavnostna akademija Sokolsko društvo Celje bo priredilo na predvecer praznika zedinjenja, v torek 30. t. m. ob 20. v Mestnem gle- (lališcu slavnostno akademijo z zanimi- vim in pest rim sporedom. Vstopnice so v predprodaji v knjisarni K. Goričarja, vdv., Celje, Kralja Petra cesta. — Pri akademiji in slavnostni seji sodeluje orkestcr Glasbene Matice pod vodstvom ra\Tiatelja br. Sancina. Služba božja Sokolski društvi Celje-niatica in Ce- lje I pozivata svoje članstvo, da se na praznik zedinjenja udeleži slovesne službe božje ob 8. v opatijski in nato v pravoslavni cerkvi. Udeležba v kroju! Zbirališče ob H%. pred Narod. domoni. Slavnostna seja Sokolskega drustva Celja-matice Dne 1. decembra ob Hl\. dopoldne bo v veliki dvorani Narodnega doma sokolska proslava praznika zedinjenja s slavnostnim govorom, deklamacijanii. zaobljnbo novega clanstva in razdelit\i- jo diplom tekmovalcem. Udeležba /a ] vse sokolske pripadnike obvezna! Ude- ležba v kroju, ostali v ci\ilu z znakom. Slavnostna seja Sokolskega drustva Celja I Sokolsko društvo Celje I bo prosla- vilo praznik zedinjenja 1. decembra ob 10. dopoldne v dvorani Sokolskega do- ma v Gaberju. Udeležba za vse članstvo obvezna! Povorka — Poziv sokolstvu! Na državni in sokolski praznik 1. de- cembra ob 18.30 bo krenila slavnostna povorka po mestnih ulicah. Ker je so- kolstvo ob raznih patriotičnih prilikah vedno rado sodelovalo, sta obo sokolski društvi sklenili, da se ' ¦ v slav- nostne baklade dne 1. «, u ki je obenem tudi sokolski praznik. JSokolstvo se u\Tsti v povorko za vojaštvom. So- kolska manifcstacija bodi spontana iz- poved našega narodnega in drža\Tiega odinstva, iuanifestacija za močno, ze- dinjeno Jugoslavijo in manifestacija ljubezni do našega prvega sokolskega starošine Nj. Vel. kralja Petra II. Po- zivanto clanstvo. da se udeleži slavnost- ne povorke 1. decembra zveoer polno- številno. Zbirališče članst^a bo ob 18. na dvorišču pri mestni telovadnici. Ude- ležba obvezna! Krojaši v krojih, ostali v civilu z znakom! ZDRAVO! Sokolsko društvo Celje-matica Sokolsko društ\o Celje I /**i /3 PRO I IVO D:,UNION" IA&RE B Politični pregled X Novi d^ža^^li proračun. Finančni minister je izročil Narodni skupščini predlog državnega proračuna za 1. 1938- 39 skupno s finančnim zakonom. Novi državni proračun znaša po tem predlo- gu 12.180 milijonov dinarjev in je za 1 milijardo 270 milijonov večji od se- danjega državnega proračuna. Finančni minister je izjavil, da je doseženo rav- notežje v novem proračunu brez novih dajatev in da tudi ni predvideno nikako povišanje sedanjih davščin, ker je po- trebno kritje najdeno v povečanju dose- danjih proračunskih dohodkov kot po- sledica močnejšega pulziranja gospo- darskega življenja in okrepitve kupne moči širokih slojev potrošnikov. V predlogu novega proračuna je prišlo do izraza tudi povečanje prejemkov držav- nih nameščencev in razni gospodarski ukrepi, ki so bili izdani v svrho gospo- darske osvoboditve našega naroda ia za zadovoljitev največjih interesov na- še državne obrambe. X Narodna skupščina se je po do- brem mesecu v torek zopet sestala, Prvo sejo so izpolnile razne formahiO' sti, interpelacije in vprašanja poslan- cev, v sredo pa je skupščina izvolila odbor za proučitev zakonskega načrta o ustanovitvi novih okrožnih in sres- kih sodišč ter sprejela konvencijo s Ceškoslovaško o socialnem zavarovanju in konvencijo z Rumunijo glede želez- niške zveze in mostu čez Dunav. Skup- I ščina je bila v sredo zopet odgodena. Priliodnja seja bo sklicana pismeno X Desničarsko zaroto so odkrili v Franciji. Zarotniki so hoteli strmogla- viti sedanjo vlado in uvesti diktaturo. Oblastva so našla na raznih krajih ve- like množine orožja in municije ter so aretirala celo vrsto ljudi, med njimi tudi nekatere desničarske politike. X Kitajske čete se na vseh bojiščih polagoma umikajo. Japonci prodirajo proti severu in severozapadu. Fronta južnovzhodno od Nankinga se je razši- rila že na 300 km in se razteza od Kiangjina do Vusiha. Japonci so zav- zeli tudi že ves severni Santung in prodrli v pokrajino Honan. Domače vesti — DržaMiim in samonpra\Tiim urad- nicam naj se vrnejo draginjske dokla- de. Zenski pokret je priredil nedavno v Beogradu širši sestanek državnih in samoupravnih uradnic, ki so bile z uredbo o povračilu doklad z dne 1. oktobra prikrajšane. Na sestanku je bila sprejeta resolucija, ki vsebuje za- htevo, naj se vrnejo ženam v državni in samoupravni službi v celoti prejem- ki, ki so jih imele pred uredbo iz leta 1935. Ta zahteva je tembolj upraviče- na. ker so se življenjske potrebščine v zadnjih mesecih občutno podražile. — Urejevanje cest v gornji Savinj- ski in Logarski dolini. Tehnični odde- lek banske uprave v Ljubljani izvršu- je sedaj trasiranje za razširitev cest- nega poteza Radmirje—Solčava in od- tod dalje v Logarsko dolino. Iz sred- stev državnega sklada za javna dela je zaenkrat na razpolago znesek 100.000 din, s katerim se bodo še letos začela Stran e ________^_^___«_______________»NOVA DOBA« Stev. 48. dela na razširitvi ceste v odseku Sol- Čava—Logarska dolina in po možnosti tudi v zelo ozkem pasu Luče—Strglej. Za prihodnje leto razpoložljiva sredstva bodo uporabili vsekakor Še do prieet- ka sezone, tako da stanje cest v glavni sezoni ne bo oviralo tujskega prometa. S prieetkom cestnih del v omenjenih krajih je ugodeno eni najnujnejših po- treb našega tujskega prometa. Priča- kujemo, da bodo ta dela uspešno na- daljevali in čimprej izvrsili, tako da bi se gornji Savinjski in Logarski do- lini koneno vendar zagotovilo ono me- sto v našem tujskem prometu, ki jima po pravici pripada že zaradi prirodne lepote teh krajev in vseh ostalih pred- predpogojev za največji razmah tuj- skega prometa. Na ta način bodo ure- sničene davne želje vseh interesentov in dolgotrajna prizadevanja Tujsko- prometne zveze v Mariboru. O^las rei S Br. 31430 dne 24 XII. 1935 — Umor ge. Ivke Miloševiceve na Sušaku pojasnjen. Nekateri listi so poročali o roparskem umoru, čigar žr- tev je postala ga. Ivka Miloševičeva na Sušaku. Po tedanjih policijskih iz- sledkih se je po krivem sumilo, da utegne biti storilec sin Milan. Policija je vodila preiskavo dalje in tudi v dru- gih smereh ter je na ta način ugotovi- la, da se je okoli stanovanja umorjene gospe sumljivo smukal neki Dragutin Haramija s Sušaka, privatni uradnik brez službe, ki je svojčas stanoval v isti hiši. Ker je 13. t. m. izginil s Su- šaka, so se raztegnila poizvedovanja na Zagreb. Tarn je bil Haramija izsle- den v stanovanju neke njegove znan- ke. Pri njem so našli še 30.000 din gotovine. Haramija je sicer trdil, da je ta denar last njegove prijateljice, in ona je prvotno to tudi potrjevala, po- zneje pa, ko je zvedela, kako strašnega zločina je osumljen Haramija, je pri znala, da denar ni njen in da je prvot- no tako trdila po njegovi zahtevi. Ko je bila ta njena izjava predočena Ha- ; ramiji, je takoj v polnem obsegu pri- znal, da je on umoril go. Miloševičevo in se polastil njene gotovine. — Zagonetna tatvina cerkvenih predmetov v Galiciji. Letos v začetku aprila je nekdo ukradel iz župne cerkve v Galiciji pri Celju monstranco, kelih in ciborij v vrednosti okroglo 50.000 din. Orožniki na Dobrni so takoj uvedli preiskavo in zbrali naposled toliko gradiva, da so 6. oktobra ob zelo muč- ni hišni preiskavi našli vse ukradene predmete delno na podstrešju gališke- ga župnišča, delno na podstrešju žup- ne cerkve. Kdo je izvršil to drzno in grdo tatvino, bo morda dognalo sodi- šče, ki raziskuje zadevo. — Blasnikova »Velika Pratika« za leto 1938. je izšla in se razpošilja za ceno din 5.— za vsak komad. Naročila na tiskarno J. Blasnika nasl., Ljublja- na, Breg št. 10—12. Dobi se tudi v tr- govinah. To je najbolj priljubljen in najbolj razširjen slovenski ljudski ko- ledar že od nekdaj. Celje in okolica c Praznovanje 1. decembra. 1. decem- ber se bo praznoval na slovesen način kot državni praznik zedinjenja troime- nega naroda Srbov, Hrvatov in Sloven- cev. Mestno poglavarstvo opozarja v&e hišne posestnike, da morajo biti ta dan vsa poslopja okrašena samo z državni- mi zastavami. Občina bo 30. t, m. in 1. decembra zvečer iluminirala pročelje mestnega poglavarstva, dne 1. decem- bra zvečer ob priliki slavnostne bakla- de, ki se bo pričela ob 18.30, pa bo raz- svetlila okna na mestnem poglavarstvu. Mestno poglavarstvo vabi prebivalstvo, da ob priliki baklade okrasi in razsvetli okna svojih stanovanj. c Xa praznik zedinjenja 1 decembra bo slovesna služba božja ob 8. v opatij- ski, nato v pravoslavni in evangeljski cerkvi, ob pol 9. pa v starokatoliški kapeli. c Koncert CPD v proslavo praznika zedinjenja. Kakor smo žejavili, bo so- deloval na koncertu dne 1. decembra eel ist g. prof. Cenek Sedlbauer, ravna- telj Glasbene Matice v Ptuju, rodom Ceh. Povsod, kjerkoli je doslej nasto- ! pal, je žel s svojo igro velik uspeh. V Celju bo izvajal sledeče skladbe: Bach: Sarabanda, Beethoven: Menuet, Bruch: Kol Nidrei, Goenz: Scherzo, Glazunov: Chant du Menestrel, Suk: Baiada, Sedl- bauer: Uspavanka in- Capricio, torej deia, s katerimi bo lahko pokazal vso svojo umetnost in tehniko. S ?: dvema tockama se nam bo pi .i tudi kot skladatelj. Na klavirju ga bo spremljala naša odlicna pianistka ga. prof. Mirca Sancinova. O vokalnem delu sporeda, ki bo obsegal 7 mešanih in 3 moške zbore in jih bo izvajalo CPD, smo poročali že zadnjič. Koncert bo v veliki dvorani Narodnega doma in se bo začel točno ob 20. Predprodaja vstopnic v knjigarni K. Goričarja vdv. Celjani in okoličani, posetite koncert polnoštevilno! — Istotam bo 1. de- cembra ob 9.15 dopoldne matineja za šolsko mladino. c Vzorno stanje cest v ožjem obmoe- ju Velikega Celja. Dobrote izvršene prekomasacije bivših občin Celje-mesto in Celje - okolica za prebivalce mesta Celja so na zunaj posebno vidne v sed> nji deževni jesenski dobi. Kdor se ho- če o tern prepričati, naj si ogleda hiše v Vodnikovi ulici. Obrizgane so z bla- tom v višini nad en meter in pri hiši št. 5 se n. pr. more točno ugotoviti, da je blatna brozga brizgala tudi v no- tranjost skozi slučajno odprto okno. Gorje pasantom, ki jih v tej ulici zaloti avto ali drugo vozilo! Taki pasanti si morajo dobro zapomniti to ulico in mestno upravo, ki tako vzorno skrbi za dobrobit svojih občanov. c Emigracija in njeno staliŠče do no- tranjepolitičnih vprašanj je naslov za- ključnemu predavanju v okviru idejne- ga sestanka, ki ga bodo priredili »Soča« v Celju ter »Orjem« v Laškem in Tr- bovljah v nedeljo 28. t. m. ob 10. do- poldne v mali dvorani Narodnega doma v Celju. Predaval bo g. dr. Jože Dekle- va iz Ljubljane. Opozarjamo na to predavanje vse emigrante in ostalo občinstvo, zlasti one, ki so se udeležili prvega idejnega sestanka. c Razstavo portretov prireja ga. Ve- ra Fischerjeva - Pristovškova, učenka prof. M. Sternena, v dvorani Mestne hranilnice v Celju. Zanimiva in pestra razstava je odprta do 3. decembra vsak ! dan od 8.30 do 16.30. c Protiplinska razstava je bila otvor- jena v nedeljo dopoldne na tiru pri Javnem skladišču. Zanimivo in poučno razstavo, ki je bila nameščena v treh vagonih, je ob prisotnosti zastopnikov civilnih in vojaških oblastev in uradov ter sol otvoril s primernim predava- njem zastopnik banske uprave g. Be- drač. Razstava je bila v Celju do če- trtka zvečer ter jo je obiskalo mnogo občinstvo iz Celja in drugih krajev. c Rossinijevo opero »Seviljski brivec« bo vprizorila ljubljanska opera drevi ob osmih v celjskem gledališču pod vodstvom dirigenta g. Neffata. Sodelu- jejo m. dr. ga. A. Nollijeva ter gg. Rus, Janko, Banovec in Zupan. Predstava je • izven abonmana. Zakaj? — Zato! Silvestrovali bomo prav zares, navada stara je že to. Na Novo leto pa bo pies — le vprašaj, kje in kdo imel ga bo! Izvrstna kapljica nam grela bo sree, dekleta pa darili krasni dve dobe. Vsi pojdemo, vsi na ta pies! c Ljudsko vseučilišče. V ponedeljek 29. t. m. ob 20. bo predaval prof. Jan. Sedivy iz Maribora ob predvajanju mnogih skioptičnih slik o temi: »Kri- žem po Bolgariji« ter nas seznanjal s pokrajinskimi lepotami in zgodovinski- mi znamenitostmi bratske Bolgarije. Opozarjamo občinstvo na to lepo pre- davanje. c Obdaritev otrok za Miklavža. Zen- ska podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda bo priredila s sodelovanjem Dramatičnega društva v soboto 4 de- cembra v veliki dvorani Narodnega do- ma obdaritev otrok z nastopom sv. Mi- klavža za naše najmlajše. Predprodaja vstopnic v knjigarni K. Goričar vdv. Darila se sprejemajo ves dan v mali dvorani Narodnega doma. c Zanimiva frizerska prireditev. Celj- ski klub damskih frizerjev bo priredil . v nedeljo 28. t. m. ob 16.30 v klubskih | prostorih v gostilni >Pri zelenem trav- -' niku* I. tečajno zaključno friziranje vajenk. Sodelovali bodo tudi pomoeniki in pomočnice, ki bodo predvajali mo- derne dnevne frizure. Moderni stil ve- černih frizur bosta predvajala iz pri- jaznosti dva znana zagrebška strokov- j njaka. Opozarjamo občinstvo in vse frizerje na to zanimivo in za Celje novo | prireditev. j c Celjski sahovski klub je odigral v sredo zvečer v hotelu »Evropi« na 11 deskah brzi turnir za prvenstvo v no- vembru. Prvak je postal Branko Diehl z S točkami in pol, J. Grašer in inž. Sajovic pa si vsak z 8 točkami delita drugo in tretje mesto. Turnir je vodil stavbenik g. Fr. Grein. Gosp. Ciril Vid- mar je poklonil za turnir lepo nagrado. c Brivski in frizerski lokali bodo na praznik zedinjenja 1. decembra ves dan zaprti. c Pozor Savinjeani, La scan i, Sent- jurčani itd.! Vse leto prihajate v Ce- lje z jutranjimi vlaki in odhajate z večernimi. Enkrat v letu napravite na- robe: Pridite z večernim vlakom, odpo- tovali pa boste z jutranjim. Edina pri- lika za to je Silvestrovo. Prišli boste seveda na Sokolov Silvestrov večer! c Zaniiuanje raste. Našo vest o Straussovem valčku, ki se bo predva- jal na Sokolovem Silvestrovem veceru v Celju, so posnele zagrebške »Koprivec z dne 12. t. m. v svojem uredniškem delu. Ko so opisale zgodbo tega edin- stvenega valčka, dodajajo, da se za stvar zanimata hrvatska komponista Simaček in Ivo Tijardovič, prvi, če ne gre za plagijat pesmi »Na Jadranu plavom< iz operete »Reci, tko si,« a drugi, če ne gre za kak motiv iz Spli- ta. »Koprive« s svojimi komponisti naj bodo pomirjene: Gre za originalno skladbo. Iz partiture, ki jo imamo se- daj v rokah izhaja, da ima valček klasično Straussovo obliko. Naša prva vest o naslovu ni bila povsem točna. Pravi naslov, kakor ga nosi original, je: »Eine Nacht auf der Adria« (Noč na Jadranu). Glede nadaljnjega spo- reda na Silvestrovem večeru Sokola uvod, osem stavkov in rep (coda), torej lahko povemo, da se bodo v posebni točki predvajali radijski programi raz- i nih svetovnih postaj; seveda na način, i ki je primeren Silvestrovemu večeru. j To bo v prvi vrsti za one, ki so druga j leta ostajali doma, da poslušajo radio, i Nadaljnja poročila siede. | c Dijaški dom v Celju bo imel svoj ! redni obeni zbor v petek 3. decembra ; ob 18. v klubski sobi Celjskega doma. | c Razmere na deiovnem trgu. Pri • celjski borzi dela je bilo 20. t. m. v evidenci 310 brezposelnih (236 moških in 74 žensk) nasproti 266 (194 moškim in 72 ženskam) dne 10. t. m. Kader no- vih brezposelnih tvorijo v glavnem de- lavci, ki so bili doslej zaposleni pri re- gulaciji Savin je. Delo dobijo: po 2 mi- zarja in čevljarja, po 1 pek in kolar, po 6 kuharic in kmečkih dekel, 2 orož- niški kuharici ter po 1 natakarica, služkinja in postrežnica. c Odhod priljubljenega eastnika. Te ! dni odhaja v pokoj in zapušča Celje ' kapetan I. razreda g. Milorad Milutino- vic. Splošno znani in priljubljeni čast- nik se je rodil 14. decembra 18S8. v Re- kovcu v Sumadiji. Leta 1910. je vsto- pil v vojaško službo. Leta 1912. se je udeležil v prvi balkanski vojni bitk pri Kumanovem in pri Jedrenju, kjer je bil ranjen, leta 1913. se je udeležil druge balkanske vojne, v svetovni vojni pa se je boril na solunski fronti pri 22. peš- polku. Za svojo hrabrost je bil odlik-j- van z zlato kolajno Miloša Obilica in dvema srebrnima kolajnama. V prizna- nje svojih vrlin je prejel devet odliko- vanj. Po osvobojenju je prispel v Slo- venijo in služboval najprej v Ljubljani. Leta 1923. pa je bil premeščen v Celje k 39. pešpolku, kjer je služboval pol- nih 14 let. Z veliko požrtvovalnostjo se je udejstvoval tudi v strelskem sportu, saj je v zadnjih letih obiskal in vežbal 46 strelskih družin. Gosp. kapetan Mi- lutinovič je izjavil, da ne bo nikoli po- zabil lepe Slovenije in da bo kot upo- kojenec vsako leto z veseljem prihajal v Celje, ki se mu je v teku let izredno prikupilo. Gosp. kapetanu Milutinovicu iskreno želimo, da bi preživljal zaslu- ženi pokoj v svoji ožji domovini še dolgo vrsto let zdrav in zadovoljen ter vzdrževal prisrčne stike s svojimi števil- nimi prijatelji in znanci v Celju! c Knjige Vodnikove družbe so pri- spele in se dobijo v podružnici »Jutra« Kino METROPOL Celje ,„,„.:, 1 26., 27. in 28. novembra i | NeustraSni snubec - Der Manu, von dem man spricht... j Vesel film o študentu, ki postane krotilec ¦ divjih zveri. — Duhovit humorističon šlager! j Heinz Rühmann — Hans Meser — Theo Llngen —............................................................................................... ! 29. SO. novembra in I. decembra i KONFLIKT Gauner Im Fraok Izreden film velikega razmaha — velezani- niivo, skrajno napeto dejanje. Camilla Horn Paul Klinger Karl Günther (One 29. novembra predstava ob 20 30 zaradi akademije odpade). 2. in 3. decembra T O P - H A T Fred Astalre Ginger Bogers v Kocenovi ulici. Clani naj blagovolijo ob prevzemu knjig poravnati tudi čla- narino za prihodnje leto in plačati še 2 din za poštnino. c Velike mednarodne rokoborbe za prvenstvo Jugoslavije za 1. 1938. bodo od nedelje 28. t. m. dnevno ob 20.30 v Unionski dvorani v Celju. Razpisana je nagrada 5.000 din. Nastopijo sloviti šampijoni iz Jugoslavije, Ceškoslovaš- ke, Avstrije, Nemčije, Poljske in Madžarske s prvakom Jugoslavije Pe- rom Kopom. Borbe sodi g. M. Vojnovič iz Ljubljane. Vsak večer bodo nastopili 3 do 4 pari. Borci prihajajo v Celje iz Maribora, kjer so dosegli velike uspehe ob ogromnem zanimanju obeinstva. Ta izredno zanimiva in redka prireditev bo gotovo tudi za Celje senzaeija. Ker je prieakovati velikega navala, se lahko vstopnice rezervirajo vsak dan pri vratarju v hotelu : Unionu«. c Zagonetna smrtna nesreča. V torek so prepeljali v celjsko bolnico nezna- nega starejšega moškega, ki je imel težke poškodbe na glavi. Neznanec je v četrtek podlegel pgškodbam, ne da bi se bil pred smrtjo zavedel. Doslej še niso mogli ugotoviti identitete pone- srečenca in tudi ne, kje in kako je dobii poškodbe. Baje ga je povozil vlak. Cudno je vsekakor, da se v štirih dneh ni dalo ničesar ugotoviti v tej skriv- nostni zadevi. c Zetev smrti. Na Vrazovem trgu 6 je umrla v soboto v starosti 66 let vdo- va po mesarskem moistru in velepo- sestniea ga. Marija Leskoškova. Na Cesti na grad 55 je umrl v nedeljo v starosti 51 let krojaški mojster g. Hinko Rataj. Na Miklavškem hribu 2 je umrla v ponedeljek pol leta stara heerka pekovskega mojstra Rozalija Pančičeva, v mestnem zavetišču v Med- logu pa je umrl v ponedeljek 57-letni brezposelni delavec Franc Uplaznik z Brega. V celjski bolnici so umrli: v to- rek 24-letni sin kočarice Franc Lov- rinc z Zg. Recice pri Laškem, v sredo pa sta umrli 48-letna posestnikova žc- na Marija Vipavčeva iz Smartnega v Rožni dolini in 51-letna obeinska reva Marija Kotnikova iz mestnega zavetišČa v Medlogu. N. p. v m.! Sveti Miklavž bo gotovo tudi letos presenetil svoje malčke z raznimi šol- skimi potrebščinami, izbranimi v knji- garni in veletrgovini papirja Karl Goričar vd„ Celje, Kralja Petra c. 7-9. Pa tudi glede daril odraslim ne bo pri- šel v zadrego, kajti med bogato izbiro raznih knjig, albumov, nalhuih peres, pisalnih garnitur itd. bo gotovo našel primerno. c Andrejev sejem. V torek 30. t. m. bo v Celju pod imenom Andrejev sejen; znani letni živinski in kramarski sejem. c Nočno lekarniško službo ima od 27. XI. do 3. XII. lekarna ;sPri križu«. c Gasilska četa Celje. Od 28. XI. do 4. Xu. ima službo IV. vod, inspekeijo poveljnik g. Košir, c Kino Dom. Od sobote 27. do pone- deljka 29. t. m.: »Potemkin«. Od torka 30. t. m. do petka 3. decembra: »Pa- trioti«. Dne 28. t. m. in 1. decembra ob 10. matineja. Iz obeinstva »Zdravo!« — narodni pozdrav! K notici v štev. 46. »Nove Dobe« pod naslovom >Slovenskemu gospodarju^ ni prav« nam je poslal naročnik našega lista naslednji dopis: Vaso pri'.jombo, da Vas prav nie ne motijo sedaj od ****• *»•_________________________________________________»NOVA D 0 B A«____________ _______________________ Itrai| , prosvetne uprave predpisani pozdravi, in da bi celo še dodali lep domač po- zdrav »Zdravo!« zgolj zaradi tega, ker z obema rokama. Onim pa, ki omalova- žujejo in skušajo iztrebiti sokolski po- zdrav: »Zdravo!«, zgolj radi tega, ker je sokolski, povem v pouk, da ni sokol- ski pozdrav »Zdravo!« postal naš na- rodni pozdrav, nego je naš že dolgo pred sokolskim uporabljani narodni po- zdrav »Zdravo!«, postal tudi sokolski pozdrav. Sem sin kmetskih staršev in vem že iz najnežnejše mladosti, že nad 50 let, da je med našimi kmeti običajni pozdrav ob slovesu ta, da odhajajoči reče: »Srečno!*, ostali pa mu odgovori: »Zdravo!«, ali obratno. Tudi danes mi rnarsikateri kmet, ki niti najmanj ne misli na sokolski pozdrav in o njem često niti ne ve, tudi ob slovesu reoe: Zdravo!« To je dokaz, da je to že od nekdaj naš narodni pozdrav. Kolikor je meni znano, smo ravno mi kmetski sinovi - dijaki zaneali z dežele v meslo ta res lepi pozdrav pred več kot petde- setimi leti, ko je še dolgo potem bil sokolski pozdrav češki: >-Na zdar!« tu- di pri slovenskih Sokolih. Ce je naš Sokol sprejel ta lepi narodni pozdrav za svojega, mu pač ni s tem vzel niti narodne lastnosti, niti lepega pomena; ostal bo siej ko prej naš narodni po- zdrav! Toliko v pouk onim naivnežem, malenkosmim abderitom, ki ne pozna- jo zgodovine tega pozdrava in smatrajo celo za potrebno in važno, da v občin- Sxcih odborih sprejemajo sklepe, da se naj prepove šolski mladini iskreni, pre- lepi pozdrav »Zdravo!«. Vsem tem že- lim prav iz srca »zdravo« — pamet! Javna razsvetljava v Novi vasi. Pre- bivalci Nove vasi v Celju nam pišejo: 2e dolgo prosimo za ureditev javne električne razsvetljave v Novi vasi, a doslej žal še nismo uspeli. Ker je jav- na razsvetljava v Novi vasi in dalje do Dobrove iz prometnih in varnostniU ozarov nujno potrebna, prosimo mestno občino, da bi zadevo čimprej uredila. Iz naših krajev Vojnik v Sokolska proslava 1. decembra. Sokolsko društvo v Vojniku se vestno pripravlja, da čim siov'esneje prosiavi praznik 1. decembra. Poieg svečane seje in zaobljube novega clan3tva pxi- redi drušcvo ob 15. tradicionaino akado- mijo telovadečega čianscva. v Gradnja Soiiolskega doiua v Voj- niku. Sokolsko drštvo v Vojniku je za letos zakijučilo delo na Sokoiskem üo- rau. Stavba stoji na ietnem telova- dišču sokolskega društva. Dograjena. je v surovem stanju in je pripravljena za prezimovanje. Drugo leto bo druš- tvo stavbo dokončalo in slovesno otvo- rilo. Doslej je društvo porabilo za stav- bo 51 m: kamenja, 70 m* gramoza, 78 m- pcska, 2500 kg apna, 6200 kg cementa, 19 m;! tesanega lesa, 3 ni rezanega lesa, vzidalo je 12.000 ko- madov velike zidne opeke in porabilo 3.100 komadov strešne opeke. Osem uelaveev je delalo 2.476 delovnih ur. Mezd je bilo izplačanih v znesku 7.83-t din. Cianstvo samo je s kulukom delalo 625 ur in tako prihranilo 2.800 din. Brezplačnih prevozov materiala je bilo 40. Stavba je doslej stala 35.578.50 din. Ce pomislimo, da je večina denar- ja nabranega deloma z nabiranjem pri- spevkov, deloma z mesečnim plačeva- njem članov drušlva z obveznicami po 500 in 1000 din, vidimo, da je za letoa opravljeno ogromno delo, ki je zahte- valo mnogo požrtvovalnosti in zdrave živce. v Občinske ceste v Vojniku so v le- tošnji jeseni v zelo siabem stanju. Po- sebno lep zgled daje cesta od občinske hiše do župne cerkve. Nujno potrebno je, da cesto popravijo. Ni dovoij, da se cesta nasuje s peskom, marvec je treba poskrbeti tudi za jarke, ker se voda, nima kam odtekati in povzroča sedaj prava blatna jezera. v Nova davščina je bila uvedena pri nas. Vsi davkoplačevalci morajo plača- ti posebno dajatev za župnega organi- sta. Davek je odmerjen od 6yt ",'t, dave- ne pridobnine. Zadeva je vzbudila mno- go komentarjev. Store š »Svojeglavcck« na sokolskem odru. Dramski odsek Sokola Store - Teharje bo vprizoril v soboto 27. t. m. ob 20. in nedeljo 28. t. m. ob 16. v Sokoiskem domu v Storah veseloigro s petjem in godbo Svojeglavček«. Režija je v ro- kah br. Stauta. Nastopil bo dramski ansambl, ki je po kritiki bratov z Viča ob priliki zadnjega gostovanja v Ljub- Ijani dosegel odličen uspeh. Igra je pol- na planinske romantike, poživljajo pa *jo iepi kupleii in melodiozna gla3ba. Prepricani smo, da bo občinstvo tudi pri tej igri, ki ne zaostaja za »Rodo- ljubom«, do zadnjega kotieka napolniio dvor " " ijna. Pridite! š - i^rula. Niira- ; čajniki ui naraščajniee Sokola Store- Teharje pripravljajo za proslavo 1. de- ntnlua igro Manice Kcmanove »Krst Jugovičev; v režiji br. Franccta Kojni- ka. Igra bo vprizorjena kot nadaljt-va- n^e popoldanske proslave v sredo 1. de- !-a ob '20. v Sokoiskem domu. — jeni! š Olani in čianice Prosveinega tuui»- tva. pri Sv. l^ovrencu pripravlja jo na- rodno igro. Da bo igra res nekaj poseb- nega, smo lahko prepricani, Ker v^iiio, da je šentlovrenski oder za vprizaijanje kmečkih in narodnih iger prvoviocoa. V zaunjem času je pristcpiio k aiuijtvn več novih članov in čianic, kar jo zna- menje, da zna ceniti sentlovivnäka miadina pomen to šentlovrenske na- predne prosvetne trdnjave, kateve 5- letni obstoj bomo proslavili v zaeelku januarja. š Pri Sv. Lovrencu pod l/rožutom je uinrl v visoki starosti ugieuni poscäcnik Mravljak p. d. Tanšek. Bodi mu enra- njen blag spomin, svojeem naše iskreno sožaljc! Št. Jurij ob j. ž. j Ugrabljenje šentjurskega šolarja. V ectriek zjutraj je bil prav po ameri- kansko ugrabijen učenec III. razreua tvkajšnje sole Miško Kuštrin. Xsic hu- dega sluteč se je podal po osrni uri zjutraj v solo. Njegova pot ni dolga, ineri dobrih 200 m. Stanuje z očetom v Seserkovi vili. Pred odhodom se je še prav lepo poslovil od očeta in aru- gih, kar drugače ni redno storil. Ko je prišel do Katoliskega doma, je tarn videl lep avto znamke Renault st. 2 —- 835. Ceprav se dečko zanima za avio- mobiie — njegov oče je avtoprevoznik -— se je tokrat avtomobilu izognil tik do kapele. Sofer, ki je dotlej neüaj po- pravljal pri motorju, je tedaj doKončal deio — bilo je očividno samo marki- lano — in je sedel za volaa. K Mišku je z naglimi koraki pristopil tuj gospod, kakor da ga namrava kaj vprašau, in ga je zgrabil. Deček je vpil na pomoe in brcal na vso moč z nogami. Gospod inu je z roko zaprl usta in ga hitro odnesel v avto, v katerem je sedela neka gospa. Nato se je avto nagio od- peljal. Steviini učenci so bili price pri- zora. Ozadje tega ugrabljenja je naj- brž sledeče: Oče Miška, Mihajlo Kuštrin, je ločen. Zena živi v Zagrebu. Za otro- ka so tekle že dolgotrajne pravde. Ta- ko oče kakor tudi mati sta ga hotcla imeti. Po očetovem zatrjevanju je so- dišče dečka priznalo očetu. Navzlic te- mu ga hoče imeti mati in ga je že prej nekoč hotela z avtom odpeljati. Ta- krat svojega namena ni mogla izvesti. Sedaj se ji je pa posrečilo, kajti skoraj gotovo je, da je bila ona gospa v avtu Miškova mati. Kam ga je odpeljala, ali v Zagreb ali kam drugam, zaenkrat ni znano. j Sokolsko društvo pripravlja Miklav- žev veoer, ki bo v nedeljo 5. decembra popoldue. Sokolska akademija pa bo 8. decembra popoldne. Vsi oddeiki prav marljivo vežbajo. Tudi sokolski salon- ski orkester ima redne vaje. j iTotiplinsko razstavo, ki je bila v ti. Juriju 19. t. m., je obiskalo nad 1200 ljudi. Vse tukajšnje sole so 3i rasstavo ogledale. Prišla je tudi šolska miadina iz Dramelj, Blagovne in Kalob- ja pod vodstvom svojega uciteljstva. j Xa zaJnji sejem 19. t. m. so kmet- jo prignali 381 glav goveje živine. Kup- cija pa je bila bolj slaba. Vagonskega nakladanja sploh ni ^;1^ r--^ «<¦• .-»«ImIo stare. j Požar. V Sibcniku pri St. Juriju je v ponedeljek okrog pol petih zjutraj izbruhnil požar v poslopju, kjer je bil svoj čas mlin, last usnjarja Leopolda Slapšaka. Sedaj je imel v zgradbi svo- jo delavnico strugar Slavko Korval. Ogenj je uničil stavbo, le zidovje sc sLoji. Horvatu je zgorelo strugarsko orodje in mnogo lesa ter deloma že izaelanih, delom?. polizdelanih strugar- skih izdelkov. Skoda je zelo občutna. Ogenj je najbrž nastal tako, da je iz peči, ki se kuri z žagovino in je dolgo v noč gorela, padla iskra med lesne odpadke in zanetila ogenj. Trški gasil- ci, ki so biii z motorno brizgalno v najkrajšem času na kraju požara, so ogenj kmalu udušili. j Mlako na pešpoti od kolodvora v trg bi biio treba odpraviti. Pešpot je za to, da bi po njej hodili, ne pa, da bi se ji morali izogibati. Potniki, ki hodijo k vlaku ali od vlaka po tej peš- poti, bi morali biti dobri sportniki, vsaj za skoke v daljino, da bi lahko prišli preko mlak, ki nastajajo ob vsakem najmanjšem dežju. Sploh so letos peš- poti v trgu skrajno zanemarjene. Vransko Se o novi cesti V našem listu z dne 12. t. m. smo priobeili kratko notico o gradnji nove ceslo z Vranskega cez Lipo v Zadrečko dolino, ki pa menda dopisniku > Sloven- ca« ni po godu, ker se je oglasil v /•Slovencu« z dne 17. t. m. na način, ki ga no naineravamo posnemati, ker smo mnonja, da se z raznimi osebnimi iz- ptidi. zuirkacijami in lažjo glede števila nasih naročnikov na Vranskem dejstev ne da spraviti s sveta. Radi verjame- mo, da njemu o kakern akeijskem od- boiu z g. Lauričem na čelu ni nie zna- nega, ne sledi pa še iz tega, da o tern odboru >nihce nie ne ve«. Ce bi se do- pisnik »Slovenca« potrudil k sedanjemu . ', ;mu g. Pečovniku, ki je po njegovih •¦¦; '.\ctibah v ceatnem odseku, bi pri üjcni goiovo prejel iniormacije, ki bi zadostovale, da bi opustil svoje že omenjeno in zelo značilno poročilce. Ne da bi se spuščali v presojo števila naročnikov ^Slovenca« na Vranskem in motivov, ki so bili za »Slovenčevega« dopisnika merodajni iüi nanizanju laž- iiih dejstev, moramo resnici na ljubo ugotoviti resnična obstoječa dejstva, prepuščajoc vse lavorike »Slovenčeve- mu« dopisniku, da z njim po svoji volji ove-nca vse one, ki jih žele sprejeti iz njegovih rok, in zagotavljajoč ga , da se g. Laurie za kake lavorike ni nikdar potegoval. »Akcijski odbor za zgraditev ceste Vransko — Lipa — Zadrečka dolina« je na svojem ustanovnem sestanku v Gor- njem gradu, dne 3. marca 1935. sprejel resolueijo, ki jo podajamo v izviecku: Na sestanku interesentov, zastopni- kov oblasti in javnopravnih korporacij v Gornjem gradu dne 3. marca 1S33 je bilo soglasno sklenjeno že pred šti- ride&etimi leti započeto akcijo za zgra- ditev ce3tne vezi z Vranskega preko sedla Lipe v Zadrečko dolino nemudo- ma izvesti ter je bil v to svrho izvo- Ijen akeijski odbor pod predsedstvom g. Josipa Lauriča. Za častno predsed- stvo tega odbora se naprosi ban drav- ske banovine. Vsi dosedanji napori za zgraditev te prepotrebne komunikaeije, ki segajo 40 let nazaj, so ostali brez- uspesni in je ostalo le pri obljubah. Tudi s formalnim aktom mariborskega oblastnega odbora z dne 6. februarja 1929, ki je moral priznati važnost zahtevane ceste in zagotovil pričetek potrebnih del, se to vprašanje ni pre- maknilo z mrtve točke, ker je ostal} le pri odloku. Zadevna komunikaeija naj bi bila banoyinska cesta II. reda, dolga okrog 8 km in bi vezala državno cesto Ljubljana—Maribor z banovinsko cesto I. reda Trzin—Kamnik—Gornji grad—Letuš ter bila kot vezna proga nad vse važna s strategičnih, gospo- uarskih, tujskoprometnih in tudi social- nih vidikov. Potrebna denarna sred- stva naj se zasigurajo iz banovinskega in državnega gradbenega fonda. Ze bivši okrajni cestni odl^or na Vranskem je vstavil v svoj proračun za leto 1930. znesek 60.000 din kot temeljni gradbeni - klad, ki ga sedaj upravlja sreski cest- ni odbor v Celju, ki je votiral v ta na- inon v svojem proračunu za leto 1934- , 35 znesek 20.000 din. Merodajni faktor- | ji se naprošajo, da to akcijo nemudo- Tvojega otroka spadajo tudi SARGOV PROTI ZOBNEMU KAMNU ma podpro, odrede takoj trasiranje proge, zagotove potrebne kredite in tako pripomorejo do čimprejšnje zgra- ditve te prepotrebne ceste. V izvrševanju zadevne resolueije in sklepov se je zglasila dne 2. aprila 1935 pri tedanjem banu g. dr. Pucu deputaeija akeijskega odbora pod vod- stvom g. Lauriča, mu izročila izvod re- soiücije in ga o vsem podrobno infor- miraia. Gosp. ban je radevolje prevzel častno predsedstvo in zagotovil, da se bo trasiranje cestne proge pričelo takoj in da bo cesta že v dveh letih dogra- jena. Banska uprava je že z odlokom z dne 10. aprila 1935 — V. No. 3l±o-l. odredila trasiranje, ki se je v teku po- letja tudi izvršilo. Nato so se izdelovali podrobni naerti. Sporedno se je delalo na zagotovitvi finančnih sredstev. Sres- ki cestni odbor v Celju je s svojim do- pisom z dne 19. decembra 1935 No. 841-35. obvestil akeijski odbor, da je v svoj proračun za leto 1936-37 vnesel v ta namen postavko 50.000 din. Ker pa je akeijski odbor uvidel, da ta zne* sek od daleč ne bo zadostoval, Ja naslo- vil dne 19. junija 1936. na bana g. dr. Natlačena obširno vlogo z zadevnim historiatom ter ga zaprosil, da dodeli potrebna sredstva iz banovinskega ali državnega fonda za javna dela. Gosp. ban je z dopisom z dne 18, julija 1936 obvestil predsednika g. Lauriča, da so naerti za cesto izgotovljeni za odsek Vransko—Lipa in da se bo mogel ta del upoštevati prihodnje leto, bodisi v programu bednostnega fonda ali onega za javna dela. V februarju 1937 je g. ban odobril zadevne načrte. Nato je sreski cestni odobr v Celju imenoval režijski odbor, ki nekako nadzoruje gradnjo in sestoji iz sedanjega župana občine Vransko g. Pečovnika ter gg. Schwentnerja in Goriča. Pred nekaj meseci se je gradnja ceste pričela in se je finansirala iz omenjenih po akeij- skem odboru preskrbljenih 50.000 din. To so dejstva! Nadaljnja dejstva pa so, da je bil sedanji župan g. Pečovnik izvoljen 3. marca 1935 v akeijski odbor kot zastopnik vranske okoliške občine Sv. Jeronim. Tega mesta še do danes ni odložil, kakor tudi še do danes ob- stoji akeijski odbor, ki ga že omenjeni režijski odbor nikdar ni nadomestil, ker ima povsem drug delokrog. Vse navedeno je znano sreskemu na- čelstvu in sreskemu cestnemu odboru v Celju, banski upravi v Ljubljani, pre- bivalstvu in tudi večini sedanjih ob- činskih odbornikov — samo dopisniku > Slovenca« je vse — španska vas. Si taeuisses ... vr Sokol na Vranskem bo priredil v proslavo praznika zedinjenja v nede- ljo 28. t. m. ob 20. akademijo, ki je za vse cianstvo strogo obvezna. Spored bo pester in zanimiv. Obiščite akade- mijo v čim večjem številu! vr Cankarjeve »Hlapce« je postavila podružnica CMD v soboto in nedeljo na oder. Izredna in ostra satira na podeželskem odru je obakrat privabila toliko obeinstva, kakor ga vidimo ko- maj le pri dobrih narodnih igrah. Re- žiserju g. dr. Gračnerju je uspelo, da je podal težavno delo tako, kakor si je gledalec predstavljal mrcvarjenje onega stanu. ki naj pripravlja mladino za zavedne državljane, ki naj bi nekoč Strtui 4 _______ ________________________________________»NOVA BOB A«___________________________^_________ ____________ ftt»v. 48. Nagrada II Senzacija za Celje! Unionska dvorana - Celje 5000 | f^^PV^ Od nedelje 28. novembra dnevno ob 20.30 ~W~W rr- velike mednarodne rokoborbe Vabljeni so ludi -f za prvenstvo Jiigoslavije za leto 1938 «ebnourtei.tijo Sodelujejo rokoborci svetovnega slovesa z jugoslovenskim šampijonom PETROM KOPOM odloeali o svoji usodi brez tujih vpli- ¦ vov. Ni biio lahko podati zmagoslavje nad poniianjem svojih rojakov iu neu- pogljivost onih, ki točuo vidijo v da- Ijavi svoj cilj. Svoje vioge so rešiii vsi igralci in igralke brez izjeme prav ao- bro, nekateri dovršeno. Župnik je bii podan v tako popolni in prepricevalni obliki, da bi bil nanj ponosen vsak oder. Enako tudi Jerman, nadučiteij, Lojzka, Geni, Minka, mati, Komar, Kalander, njegova žena in .v ter ostali v večjih in manjših vlogah. Vsi igralci z Vranskega in Prekope zaslužijo polno priznanje in zahvalo za trud in redek užitek, ki 01110 ga bili deležni. Občinstvo je slediio predstavi z veliko pozornostjo, kar do- kazuje, da so tudi take igre dobro dosle na podeželskih odrih, če so poüa- ne z zadostnim razumevanjein. Ob kon- cu petega dejanja ni ostalo skoraj no- beno oko suho, tako globoko so igralei interpretiraii Cankarjev misticizem. — Ob >HIapcihv: se je pae marsikdo za- mislii v usodo svojega naroda, ki je uil od nekdaj igrača nevidne sile, zavaja- joče ga v raedsebojno mržnjo na lju'oo tretjemu. Ni manjkalo tudi solz v očeh pazno sledečih gledalcev, onih solz, ki ki so bile porojene v spoznanju zmage možatosti nad hinavstvom. Vsem, ki so pripomogli k lepenm uspehu, hvala in na svidenje! vr Transformator so začeli graditi, ki naj oskrbi naš trg z velenjsko elek- Lriko. Amortizacija investiranih sred- stev nas pa kljub temu zanima. vr Miklavževanje bo v nedeljo 5. de- cembra popoldne za deco in zvečer za odrasie. Izvajala se bo ob tej priliki trodejanska spevoigra, pri kateri bodo sodelovali tudi naši najmlajši. Ker bo- do obdarovani vsi, ki imajo prijatelje in znance, bodo prostori gotovo pretesni vr Umrl je gospod I. Hartman, dr- žavni upokojenec, zvest clan zelene bratovšcine. Bodi mu ohranjen biag spomin! vr Xa osnovni šoli je bil otvorjen razred za defektno deco, ki bo zdaj vsaj lahko sledila pouku, ko je izroče- na vzgojiteljici, ki se bode bavila iz- ključno z njo. vr Hmelja je pri nas še mnogo ne- prodanega, ker so producenti upali na zboljšanje cen. Ccne pa so padle skoraj za 50 % in še pri teh cenah ni skoraj nobenega povpraševanja po hmelju. Kaže se vedno večja potreba po orga- nizirani prodaji. Kako to doseči? Od- govor vam bo dala izvirna savinjska opereta »Zlata roža«. Gornji grad g Tujskoprometno društvo v Gor- njem gradu je prejelo od kraijevega fonda za pospeševanje prosvete po- hvalno diplomo, ki jo je sreski načelnik pretekli četrtek slovesno izročil druš- tvu v prisotnosti celokupnega odbora. K slovesnosti so bili vabljeni zastopni- ki le nekaterih društev. Agilnemu društvu iskreno čestitamo k odlikova- nju! V našem srezu ni nobena druga organizacija in tudi ne kak posameznik prejel nagrade oz. pohvale. eVnrav ie bilo vloženih več prošenj. g Pevski koncert, ki ga je priredilo pevsko društvo v nedeljo 21. t. m. v Gornjem gradu, je izredno uspel. Dvo- rana Sokolskega doma je bila polna, kakor že dolgo ne cb sličnih priredit- vah. Kamniški pevci so gostovali že četrtie pri nas, prišli so doslej vsako leto poleti, letos so prišli nekaj pozneje in se je pokazalo, da je obisk zato bolj- ši, nego ob poletnem ugodnem vremenu. Zbor je pod vodstvom pevovodje g. Vidmarja izvajal Jerebove, Pregljeve, Adamičeve, Devove, Vodopivčeve in Horvatove skladbe ter žcl številne aplavze. g Lopa gasilska proslava je bila v nedeljo 21. t. m. popoldne v Mikuševi gostilni, kjer so se zbrali številni gasilci in prijatelji gasilske organizacije, da ¦ prisostvujejo odlikovanju 22 gasilcev, cianov naše domače gasilske eete. Pre- jeli so 3 gasilci za 10-letno, 6 gasilcev za 15-letno, 4 gasilci za 20-ietno, 5 ga- silcev za 30-letno, 3 gasilci za 40-letno in 1 gasilec za 50-letno uspešno in ne- sebično delo v korist bližnjemu brona- sie, srebrne odnosno zlato kolajno. Zla- to kolajno je prejel najstarejši in se edini živeči ustanoviteij čete 85-letni ugledni gornjegrajski meščan g. Franc Spende p. d. Muhovec. Deset gasilcev bo odlikovanih še naknadno. Pri sloves- nosti so spregovorili lepe besede pred- sednik gasilske župe Ferdo Kemic, pred- tvidnik doinače eete Jože Kranjc, z&o- dovino društva in delo odlikovancev p-.v je opisal podpredsetinik čete Ferdinaao' llifelj. g Se:stanek koroških borcev bo pri- redila krajevna organizacija Legije ko- roških borcev v Gornjem gradu v nede- ljo 28. t. m. ob pol 10. dopoldne v po- sebni sobi Zmavčeve gostilne. Na s>> stanku bo porocal tov. predsednik dr. E. Mejak o delu in stanju organizacije ier posebej o vprašanju dobrovoljskih pravic koroških borcev. Clanstvo se naj udeleži sestanka polnoštevilno in naj pripelje s seboj še doslej neorgani- zirane tovariše. g Miklavž bo nastopil za našo mla- dino v Sokolskem domu v nedeijo 5. decembra ob 15. ter obdaril pridne dečke in deklice. Za odrasie odpade običajni Miklavžev večer. g Oscbna vest. K tukajšnjemu so- dišču je prišel iz Radovljice g. dr. Franc Omladič. Nadomeščal bo sodnika g. Mihaela Beljana, ki je odšel na bol- niški dopust. Slovenjgradec s Ceste v slovenjegraškeni srezu. Naša notica pod tern naslovom v zad- nji števiiki >^Nove Dobe« je povzročila v vrstah odbornikov slovenjegraškega cestnega odbora veliko razburjenje. ker jih pač resnica v oči bode. Toda naj si gospodje odborniki ne mislijo, da se bomo dali preplašiti z njihovimi grož- njami. Zanimivo je, da sedaj gospodje odborniki skušajo zvaliti vso krivdo na cestnega nadzornika in tehnika, čeprav se sami dobro zavedajo, da leži krivda za današnje obupno stanje cest na ra raah odbornikov in to posebno predsed- nika odbora in nekvalificiranega tajni- ka. S kako pravico podeljuje predsed- nik cestnega odbora saraemu sebi pre- voze cementnih cevi, ko nima niti pre- vozniške obrti in po zakonu sploh ne sme prevažati s svojim tovornim avto- mobilom blaga za drug racun? Ali ni- mamo v Slovenjgradcu dveh koncesio- niranih avtoprevoznikov, ki raorata za svoje prevozništvo placevati velike davke in ki plačujeta cestnemu odboru letno lepe tisočake za prekomerno u- porabo cest, docim vsega tega ni trebn plačati g. predsedniku? Zakaj je cestni odbor obljubil tema dvema prevozniko- ma, da bosta svoj dolg cestnemu od- boru odslužila s prevozi in zakaj je sedaj protizakonito izročil te vožnje svojeinu predsedniku, avtoprevoznika pa rubi in na ta način ubija marljivega podjetnika. Ali si je cestni odbor naba- vil osebni avtomobil zato, da se bo mestni župan vozii v noČnih urah v Dravograd po goste, ko imamo v Slo- venjgradcu vendar dva avtoizvoščka, ki morata za svojo obrt tudi placevati davek. AH je treba, da cestni odbor na ta naein jeralje že itak boren zaslužek avtoizvoščkom ? In končno bomo cest- nemu odboru zelo hvaležni, če nam bo tudi raziasnil zadevo s kolavdacijo gramoza 25. oktobra t. 1. v Mislinju. Tedaj so trije v kompaniji dobavili gramoz in pri prevzemu sta inženjer banske uprave in cestni odbor škarti- rala 18m' gramoza z izrecno izjavo," ! da se ne sme prej izvršiti izplačilo za : dobavljeni gramoz, dokler ne bodo vsi ; trije dobavitelji nadoknadili škartira- ' nega gramoza. Dva dobavitelja, ki sta znana nacionalna delavca, sta morala takoj nadoknaditi slab gramoz, dočim tretji, ki je clan JKZ, tega še do danes ni storil in je kljub temu dobil točno lzplacano vso vsoto za gramoz! Uparao, da bodo ta dejstva zaenkrat zadosto- vala in da bo ravnokar poslujoea komi- sija kr. banske uprave končno nareuila konec temu gospodarjenju, ki ogroža obstoj naših ljudi in škoduje našemu narodnemu gospodarstvu. s Krasna maniteslacija nacionaine ideje na podeželju. V nedeljo je naša napredna kmetska in delavska mladina ponovno izpričala svojo nacionaino za- vest. Na obenem zboru krajevne omla- dinske orgauizacije JNS v Misiinju se je zoralo preko 70 mladih naprednih kmetskih sinov in delavcev, ki so z ve- likim navdusenjem poslušali govore svojih voditeljev in manifestirali za Aleksandrovo Jugoslavijo. Občni zbor je otvoril predsednik pripravljalnega odbora tov. Stanko Iršič, pozdravil de- legata sreske organizacije tov. Kokolja in Pušenjaka in pozval vso mladino, da izrazi svojo neomajno zvestobo na- šemu kralju Petru II. Viharne ovacije so izpricale, s kako ljubeznijo se naša nacionalna kmetska in delavska mla- dina oklepa svojega ijubljenega mlade- ga kralja. Z jedrnatimi in tempera- mentnimi besedami je nato podpredsed- nik sreske organizacije OJNS tov. Kar- lo Kokolj bodril mladino k vztrajnosti in uspešni borbi za našo idejo. Pri vo- litvah je bil soglasno izvoljen sledeči odbor: predsednik Valentin Prevolnik, podpredsednik Konrad Gumpot, tajnik Konrad Oder, blagajnik Mirko Verd- nik, odborniki Stefan Lužnič, Ivan Pač- iiik, Jože Zupanc, Franc Križovnik in Joško Mihec. Po volitvah je tajnik slo- ven jegraške sreske organizacije OJNS tov. Bogdan Pušenjak podal zbrani kmetski in delavski mladini izcrpno po- ročilo o gospodarskem in političnem položaju v Jugoslaviji. Razložil je vsa pereča gospodarska vprašanja in skrbi, ki danes tarejo našega kmeta in delav- ca. Podrobno je razclenil uredbo o likvi- daciji kmetskih dolgov, problem neza- poslenosti našega ročnega in duševnega delavstva in vprašanje likvidnosti na- ših kreditnih zadrug. Z največjim ide- alizmom in z napori vseh sil so tri ge- neracije ustvarile naše kreditno zadruž- ništvo ter rešile našega kmeta tujih izkoriščevalcev in gospodarsko osvobo- dile naš narod. In sedaj naj ena sama uredba uniči ves ta trud? Skrajni cas je že, da država čimprej pristopi k re- ševanju naših gospodai-skih vprašanj in tako reši našega kmeta pred polomom in našo vas pred lakoto in pomanjka- njem. Končno je tov. Pušenjak še raz- ložil vprašanje konkordata in osnovne misli zagrebškega sporazuma. Poročilo tov. Pušenjaka je zbrana mladina pre- kinjala z navdušenim odobravanjem in se z dolgotrajnim aplavzom zahvalila za izčrpna izvajanja. Po petju him- ne »Hej Slovani« je predsednik tov. Prevolnik zaključil krasno uspelo zbo- rovanje. s Tragična smrt mladega učitelja. Turobno je odjeknila v vsej dolini tra- gična usoda mladega, komaj 28-letnega učitelja g. Vlada Kneisla. Pokojnik se je mudil v nedeljo v Mariboru in se je z večernim vlakom vrnil domov. S po- staje v St. Jederti se je okrog 21. vra- čai v Pameče in se je med potjo ustavil v Vrhnjakovi gostilni, kjer je imel spravljen ključ svojega stanovanja. Tu je še popil z dvema osebama pol litra vina, nakar je okrog 22. nadalje- val svojo pot. Na občinski cesti, komaj 75 korakov od sole, je nesrečnega uci- telja zadela možganska kap in se je zgrudil z obrazom v majhno mlako, v kateri se je potem zadušil. Drugo jutro so otroci našli svojega priljubljenega učitelja mrtvega na cesti. Pokojnik je bil znan nacionalen delavec, clan Soko- la, Društva kmetskih fantov in deklet, slovenjegraškega salonskega orkestra in rezervni podporočnik ter ga bodo vsa drustva zelo pogresüla. Zelo je bil priljubljen pri ljudstvu in otrocih, ka- terim je bil najboljši vzgojitelj. Pokoj- nega učitelja so prepeljali v Ljubljano, kjer so ga položili v rodbinsko grobnic*) k zadnjemu pooitku. Kako je bil pokoj- ni priljubljen, je pokazalo njegovo poslednje slovo od Pameč. zbraio se je zelo mnogo ljudstva in vsa solska mla- dina, ki je zasuia krsto svojega Ijub- ljenega uoitelja s krasr.im jesenskim cvetjem. V imenu vseh se je poslovil od dragega tovarisa g. župnik Trinkaus. Ob njegovih v sree segajočih besedah ni ostalo nobono oko suho. Vse tukaj- šnje prebivalsivo in posebno vsa nacio- nalna javnost bo ohraniia svojega zvo- stega tovariša v najsvetlejšem spominu. s -Ni-nuüiia. smrt Antona l'ersuhu. Povsem iznenada se je raznesla v sredo dopoldne po mestu vest, da ja po dalj- šem trpljenju zjutraj ob 6. preminul v siarosti 54 let znani nacionalni borec, veterinaiski svetnik g. Anton Persun. Pokojni se je rodil 2i. novembra 1ÜÜ3 v Zg. Lažah pri Konjicah kot sin stare narodne kmetske roabine. Leta 1905. je maturirai v Ljubijani in nadaljeval stuüije na dunajsici univerzi, kjer je 1. 1912. diplomiral 11a veterinarski fa- kulteti. Svoje prvo službeno mesto je nasiopil v Smarju pri Jelšah, totia že po neKaj mesecih je bil premeščen v Braslovče, kjer je sluiboval do svetov- ne vojne. Ob prevratu je ponovno do- kazal svojo veiiko nacionaino zaved- nost. Takoj je vstopil v vrsie jugosio- venskih prostovoljcev v Celju in se z orožjem v rokah udeležil bojev za na- so svobodo. Leta 1919. je bil uameščeu v Slovenjgradcu, kjer je do svoje prera- ne smrti opravljal siužbo veterinarske- ga referenta na sreskem naeelstvu. Ze kot dijak se je g. Anton Peršuh boril za pravice slovenskega naroda in v letih najliujšega nemškega gospostva je ostal značajen in zaveden Slovenec. Bil je vsa leta clan Sokola, CM.D in drugiu nacionalnih društev. Vsa nacionalna javnost ga bo težko pogrešala. V služ- bi je bil izredno ljubezniv in ustrežljiv. Med prebivalstvom je bil zelo priljub- ljen. Posebno visoko so ga cenili in spoštovali kmetje. Kot clan Kmetijske družbe in Sadjarskega društva je delal tudi na gospodarskem področju za pro- cvit naše vasi. Bil je vzoren stanovski tovariš. Pridobil si je velik krog prija- teljev. Pokojni zapušča soprogo in tri nepreskrbljene otroke, katerih najsta- rejši ravnokar siuži dijaški rok v inže- njerski soli v Mariboru, dočim ostala dva še študirata. Gosp. Peršuha bo ohranilo vse prebivalstvo in posebno vsa nacionalna javnost v najlepšem spominu. Težko priaadeti rodbini nase iskreno sožalje! Zalec ž Krajevna mladinska organizacija JXS v Zaleu vabi na sestanek, ki bo v ne- deljo 28. t. m. ob 14. v restavraciji tov. Zagodeta v Zalcu. Sestanka se bodo udeležili tudi delegati sreske mladin- ske organizacije. Vabljeni so vsi člani OJNS in tudi starejši člani stranke. ž Težka kolesarska nesreea na bano- vinski cesti Zalec—Zabukovca. V ne- deljo 21. t. m. okrog 18. sta se vozila mesarska pomočnika Mihael Galuf, ro- jen leta 1915. v Spod. Selcah pri Po- nikvi, in Matevž Gartner po banovinski cesti iz Zalca proti Grižam, kjer sta bila zaposlena pri mesarskem mojstru Francu Ježovniku. Vozila sta se vsa.:< na svojem kolesu brez luci. Nasproti sta privozila druga dva kolesarja isto- tako brez luci. Ker je bila že trda te- ma, je trčil Mihael Galuf v enega iz- med obeh kolesarjev. Galuf je padel vznak in obležal nezavesten na cesti. Njegov tovariš Matevž Gartner je po- klical nekaj ljudi, ki so prenesli pone- srečenca v bližnjo hišo, sam pa je sko- čil po zdravnika. Prihitela sta kmalu dva zdravnika in sicer banovinski stev- 48.______________________________________________»NOVA D 0 B A*_____________________________________________________Stran 5. zdravnik iz Zalca g. dr. Ločniškar in rudniški zdravnik g. dr. Potrata iz Za- bukovce, ki sta odredila takojšen pre- voz ponesrečenega mladeniča v bolnico, čim sta ugotovila težko poškodbo na glavi. Ponesrečenca je odpeljal reše- valni avtomobil žalske gasilske čete v celjsko bolnico, kjer so zdravniki ugo- tovili, da ima Galuf počeno lobanjo. Nesrečni kolesar, ki je bil zelo marljiv in simpatičen mladenič, je podlegel, ne da bi se bil zavedel, že drugega dne težkim poškodbam. Krivda za ta nesreč- ni karambol zadene vse štiri kolesarje, ki so vozili v trdi temi brez luči. Vprašanje, kdo sta bila kolesarja, ki sta privozila Galufu nasproti, je bilo težko rešiti, toda požrtvovalnosti vrlih žalskih orožnikov se imamo zahvaliti. da sta bila oba kolesarja, ki sta po ka- rambolu zginila v temno noč, izsledena že drugega dne. Ker se je enemu kolesar- ju skrivilo zadnje kolo, sta šla orožni- ka po sledi in končno po temeljitem in energičnem zasliševanju ugotovila, da sta bila to dva posestniška sinova iz Vrbja pri Zalcu in sicer Straus ml. in Miklavžin ml., ki sta dejanje tudi že priznala. Zadnjo besedo o tem ža- lostnem dogodku bo izreklo celjsko sodišče. Konj ice k Svečano akademljo v proslavo proslavo praznika zedinjenja bo prire- dilo Sokoisko društvo v Konjicah v torek 30. t. m. ob 20. v telovadnici deške sole. Spored je zelo pester in lep. Vabljeni so vsi prijatelji sokolstva. k Objava dopisov 1z Konjic v >Novi Dobi« je povzročila v Konjicah pre- cejšnjo senzacjjo. Doslej se je mnogo šušljajo, pa se je od druge strani zo- pet zanikalo, tako da se ni prav ve- delo, kaj je resnica in kai ne. Sedaj ko Konjičanj čitamo to v časopisu, pa smo prepričani. da je resnica. Resnica v oči bode, pravi star pregovor. In res! Ko je nekdo nalepil »Novo Dobo« na »Jutrovo« desko, so razni gospodjedali svojim »nižjim« povelje, da morajo ta časopis odstraniti. In res v nedeljo okrog pol 12. so prišli tisti in časopis trgali z deske. Ker smo jih iz gostilne nasproti natančno videli, bomo s temi fantalini že obračunali na pristojnom mestu. K sreči pa imamo več izvodov, ki romajo iz roke v roko, da tudi za- slepljeni čujejo in izvedo, kakšne uga- njajo gospodje. k Zanimiv gost. Po Konjicah vidi- mo že več dni nekega gospoda trgov- skega potnika, ki zastopa neko Ijubljan- sko tvrdko. V Konjicah se pojavi samo tedaj, kadar ga potrebujejo gospodje od JRZ. On nastopa v Konjicah v kroju »slovenskih fantov« v pumpericah s ^»korašfedro» ob raznih svečanih prili- kah, kakor n. pr. pri mučeniških spre- vodih, raznih taborih, volitvah, obha- janju godov itd. Tudi pri sprejemu vo- diteljev opozicionalnih strank je ta gospod precej agilen. Ne vemo, kaj ga je sedaj privedlo v Konjice. AM je mo- goče ostal v Konjicah še od »krvave Krekove proslave«? Morda je pa tudi on pomagal delati red v KatoliSkem domu ? k Občlnske volltve. KonjiSka trSka občina je združena s občino Konjice- okolica in delom Tepanja. Nove voli- tve bodo 12. decembra. Nad sto let so tržani volili v svoji lastni občinski hi§i. Sedaj je pa določeno volišče za tržane v šolskem poslopju. V hiSi konjiških tržanov bodo volili volilci iz drugih občin. k Na zadnjl občinskl sejf je konji- ški obč. odbor sklenil z vsemi glasovi, razen odbornika opozicije g. Šumerja (JRZ), da se poSIje na pristojno mesto protestna brzojavka in da se vloži to- žba na Državni svet zaradi združitve občine Konjice trg z okoliškimi obči- nami. Sklenieno je bilo tudi z vsemi glasovi z eno izjemo (Šumer). da se sedanji odbor ne udeleži volitev v ve- liko občino. Na predzadnji seji je od- bornik JRZ dr. Maracol predlagal za- hvalno brzojavko na visokega gospoda, ker je združil trg z okolico ter rešil Konjičane »nemškega gospostva«. Za ta predlog so glasovali samo trije od- borniki JRZ in sicer dr. Macarol, g. Šumer (bivši »jungšic« in kulturbun- dovec Summer) ter bivši nosilec liste g. Založnik. Kakor se pa čuje, mislijo sedaj kandidirati nadrugo mesto g. Šu- mra in na tretje g. Hrastnika. Od kar so naprednjaki v večini v občini, ni nikoli gospodaril Nemec, temveč vedno pristen Slovenec, ki je bil od nekdaj to, kar je danes. Zreče z VaŠe zadnje poročilo iz Konjic nas je res iznenadilo. Posebno mi tr- govci in gostilničarji smo Vam hva- ležni, da ste si upali omeniti, da smo mi najbolj prizadeti vsled obratovanja zadruge. Povemo Vam pa še to, da so Že tudi kmetje spoznali, da je naj- boljše, če se da vsakemu svoje. Kdor plačuje davke, mora živeti in njega je treba podpreti. Mnogo je takih, ki bi radi podpiralj trgovca in obrtnika, a so na žalost odvisni od tistih, ,katere mo- rajo podpirati. z Zadnla številka »Nove Dobe< je romala od hiše do hiše. Pri§li so celo kmetje iz najvišje naselbine na Pohor- ju in prosili, da jim damo tisti časo- pis, ki »šimfa« čez zadrugo, in da vi- dijo.ali so res gospod dobili pomije v obraz. z V Zrečah je prav živahno. Naša tovarna, »Štajerska«, zaposluje lepo število delavcev, med njimi največ ko- vačev. Plačuje razmeroma dobro in kar je mnogo vredno, tudi točno. Delavci so s svojimi gospodarji zadovoljni. Uvidevajo, da se vodstvo tovarne, ki je v odličnih rokah, trudi izboljSati položaj delavcev. Samo nekaj boli na- še delavce. Lani izvoljena nova občin- ska uprava JRZ zahteva od delavcev, da plačujejo kuluk in to precej viso- ke vsote. Delavci so bili zaradi tega že klicani na sresko načelstvo in opo- zorjeni, da morajo plačati. Storili pa bodo s pomočjo svojih prijateljev, da se zadeva razčisti in da se bo kuluk pravično razdelil. z Gostllno lani umrle ge. Unverdor- ben je prevzela žena tukajšnega ko- vaškega mojstra ga. Ožek. Vodi jo v zadovoljstvo vseh obiskovalcev. z TeČaj za domačo lesno obrt ima- mo v Zrečah. Ta tečaj vodi strokovni učitelj iz Ribnice g. Repič. Stars: so že sedaj zadovoljni z uspehi svojih otrok. Ta tečaj je podprla oblast na inciati- vo konjiškega obrtnega društva. Tepanje t ObČinske volitve. Pri nas bodo tudi 12. decembra volitve za en del občine, ki se bo odslej imenovala ob- čina Prihova. Vodi se precejšen boj med dosedajnimi odborniki JRZ. Eni nočejo občine na Prihovi, drugi pa zahtevajo, da ostane na sedanjem me- stu v KriŽanjcih. lzgleda, da imajo sled- nji večino. Boj je hud, zlasti ker se I g. župnik poteguje, da bodi občina pri cerkvi na Prihovi. Večina ljudstva pa hoče sebi bolje. Sestavliata se dve li- sti. Eno postavlja sedanji župan Skr- binšek, drugo pa predzadnji odnosno prvi župan velike občine Tepanje Po- legek, ki je bil izvoljen v sedanjo u- pravo na listi JRZ. Ker so se duhovi že precej razburili, je v zadevo posegel sam g. sreski načelnik. Upa, da mu bo uspelo pomiriti prijatelje in postaviti eno samo listo, da ne bo blamaže za JRZ. Laško 1 »Slovenski dom« in Laško. Ko so Laščani brali evangelij, objavljen v sobotnem »Slov. domu« in izdan od laških > jeruzalemcev«, je bila sodba enodušna, da »ideja«, ki dovoljuje svo- jim apostolom in propovednikom take izbruhe posurovelosti, ne more biti pra- va in da ji je treba za vselej obrniti hrbet. Oba laška duhovnika prisegata, da nimata nobene zveze s podlimi do- pisuni »Slov. doma« iz Laškega in da obsojata način njih pisanja. In vendar krščansko glasilo zveličavnega klerika- lizma ne preneha z obrekovanjem, ki so ga sposobni le ljudje brez vsake srčne omike. Ni dovolj, da so lani in letos pognali na cesto nešteto nedolžnih žr- tev, ni jim mar jok nedolžnih otrok, zatiranih mater, preganjanih mož, ne, še naprej dvigajo krvavo sekiro, viha- jo rokave na omadeževanih rokah in besnijo v svoji krvoločnosti ter si iščejo novih žrtev. Vsakdo, ki se ne udeležuje teh orgij, vsakdo. ki ni intimen prija- telj laških Janezov Evangelistov, ki ne seda z njimi za eno mizo in ki se ne da vabiti od njih, mora pasti in zginiti s površja. Plačanci, ki zvrsujejo krvniške posle teh laških Evangelistov nimajo drugega dela, kakor posvetiti se temu svojemu novemu poklicu in pljuvati na lersil 11II ii ii i ii i limn (jenjffij) za pranje perila! ona načela, katerim so bili vdani baje nekdaj. Podle, prodane duše! — Kakor stekli psi se zaganjajo sedaj, ko se jim je po zadnjih občinskih volitvah odvzel nagobčnik, v vsakogar, kjer s svojim dobro razvitim čutom zasledijo poštenje in značajnost. Te čednosti jim najbolj smrdijo, in tiste, ki se z njimi Iahko ponašajo, tudi najbolj črtijo. Vsi ti poštenjakoviči se zbirajo v tolpe. krožijo kakor lačni volkovi okrog svo- jega plena in tulijo po »Slov. domu«, da žalostno odmeva po naši domovini. Soglasna sodba vseh, ki se jim ne gabi vzeti tak list v roke, je, da toliko su- rovosti in grdobije ni najti nikjer. ka- kor v dopisih laških klerikalcev v »Slov. domu«. Zdaj so se spravili prav poseb- no tudi na rudniškega ravnatelja Kl. Mi smo jim že povedali, da nima g. ravnatelj prav ničesar opraviti s kriti- ko, ki jo vodimo napram sedanjim go- spodarjem v Laškem. On tudi nima nobenega smisla za kako politično bor- bo. Ce le more, ustreže željam in uka- zom klerikalcev, kakor to stori n. pr. njegov namestnik. Pa eno napako ima, da je značajen, da so njegovi nazori napredni in ne nazadnjaški in da je Sokol. Tudi pri TPD morajo klerikalci zavladati brez izjeme, potem bo šele mir. TPD mora postati politična in strankarska dekla naših Janezev Evan- gelistov, kakor sta postala občina in cestni odbor, pa bo vse v redu. — Gle- de izpadov proti g. dr. Rošu smo že ponovno povedali, da orožje ni enako. Na eni strani poštenje in srčna kultu- ra, na drugi strani posurovelost, brez- obzirnost, jezuitstvo ter nizkotno iz- rabljanje in nepošteno zavijanje urad- nih spisov in listin. Kdor ne verjame, da je temu tako, naj zahteva vpogled v razne spise občine in cestnega odbora in bo dobil jasno sliko. Sicer pa na dan s konkretnimi očitki, da bo imelo besedo sodišče! 1 1. december v Laškem. Na predve- čer praznika zedinjenja bo županstvo priredilo baklado po mestu z mestno godbo, gasilsko četo in prosvetnim društvom. — Sokoisko društvo bo pro- slavilo ta narodni praznik s slavnostno akademijo na dan zedinjenja, to je v sredo 1. decembra ob 20. v Sokolskeni „Tesla zarnica** prva domača, sveti čisto, je trpežna, porabi malo toka in je poceni. Dobi se pri tvrdki Karl Lolbner Telefon 120 I Kralfa Petra c. 17 - pri »Zvoncu* rOTO PELIRÜH H I Znižane cene! HB 6 kart gladkih.......... din 30a— ^^^ 6 kart sivih boljša izdelava..... din 60*— M 6 kart rjavih prvovrstnih...... din 80*— H 6 kart zclenih prvovrstnih..... din 100*— H Vzlic znižanim cenam ostane izdelava prvovrstna H in trpcžna kakor doslej ! H Amaterska dela solidna in točna! H Povečave do velikosti 2 m! H Atelje odprt : ob delavnikih od 8.—12. dop. in od H 2.-7. zv. — Ob nedeljah in praznikih od 8. dop. do 4. pop. H Na željo tudi pozneje ! Atelje vsak dan toplo zakurjen ! N fl If si Q T! P»*ave fotografske ¦« U W U 9 I i razglednice so po din I-— Velika zaloga raznovrstnih lepih motivovin pokrajin ter celjskih razglednic! Stran 6. »NOVADOBA«_______________ Stev. 48. domu. Pri akademiji bodo sodelovali vsi društveni oddelki z izredno izbranim programom. Nacionalno občinstvo naj se akademije polnoštevilno udeleži! 1 vževanje bo za deca v n . ra ob 17., za odras- le pa ob 20. v veliki dvorani Sokolske- ga doma. Sv. Miklavž napoveduje, da bo letos upoštevajoc težke razmere So- kola, posebno darežljiv in tudi dobre volje, da bo s tern pričaral svojim prijateljem vsaj nekaj veselih ur. 1 Graščinske travnike v Plazovju sta grofa Vetter prodala za 22.000 din g. Martinu Vorini iz Modriča. Po sto le- tih pride tako to zemljišče zopet v kmečke roke. 1 Kino Laško bo predvajal v soboto 27. ob 20.30 in nedeljo 28. t. m. ob 16.30 in 20.30 velefilm »Cvetje iz Nice«. To je film napete vsebine in dramat- skih efektov, v katerem nastopa prvic slovita pevka Erna Sack. Za humor skrbi priljubljeni Pavel Kemp. Zvočni tednik. Zora Magazin. Ne zamudite! Hrastnik h Hrastniški finančniki na dein. »Slo- venski obrtnik« je priobčil v štev. 7. dopis iz Hrastnika, v katerem se pisec hvali, kako njihova društva lepo napre- dujejo. Pred kratkim se je ustanovilo Društvo obrtnikov v Hrastniku. Zelo pa se čudimo, da pisec omenjenega do- pisa ne omenja števila članov tega nje- | govega društva. Cenj. dopisnikom sporocamo, da za- radi preobilice gradiva nismo mogli v današnji številki objaviti vseh dopisov. Pridejo pa na vrsto v prihodnji številki. Sport t Gostovanje liginega moštva SK Ljubljana v Celju. V nedeljo 28. t. ni. bo doživelo Celje redek sportni dogo- dek. Ta dan bo gostovalo v Celju kom- pletno ligino moštvo SK Ljubljane in igralo prijateljsko tekmo s SK Celjem. Tekma se bo pričela ob 14.15 na Gla- i ziji. Ker kompletno ligino moštvo Ljub- ljane še ni nastopilo v Celju in je sedaj v odlični formi, bo srečanje gotovo za- nimivo, zlasti ker bo gotovo tudi moš- tvo SK Celja pokazalo vse svoje zna- nje. Za to srečanje vlada v Celju in okolici zelo živahno zanimanje. t V tekmovanju za prvenstvo LNP so bili preteklo nedeljo doseženi sledeci rezultati: v Ljubljani Kranj:Reka 2:1 (1:1), Mars:Slovan 5:1 (2:0) in Her- mes :Jadran 6:1 (3:1), v Celju Olimp: Atletiki 1:0 (0:0) in v Cakovcu CSK: Gradjanski 4:0 (3:0). Tekmo Amater: Celje v Trbovljah je moral sodnik v 35. minuti ob stanju 1:1 prekiniti, ker so povzročili igralci in simpatizerji Amaterja brez vsakega povoda div- t jaške izgrede ter pretepali igralce Ce- lja in njihove spremljevalce ter tudi sodnika in celo napadli navzočega pred- sednika LNP g. dr. Köstla. Pri ten izgredih je dobil vratar Celja Bernard tako hude poškodbe na glavi, da so ga morali takoj prepeljati z osebnim av- tomobilom v Celje. Podivjana množica je oblegala tudi Sokolski dorn, v kate- rega so se biii igralci Celja in njihovi spremljevalci po izgredih na igrišču za- tekli. Končno so orožniki razpršili množico in poskrbeli za varnost Celja- nov. Nečuveni nedeljski dogodki v Tr- bovljah, ki so jih povzročili nekateri igralci Amaterja in trboveljski gledalci, bodo gotovo prisilili podsavez, da bo sklenil energične ukrepe, da zatre take divjaške podvige na trboveljskih sport- nih igriščih in tako zaščiti vse klube, ki imajo »srečo«, da morajo gostovati v Trbovljah. Lepo. solnčno sta nova nje 2 sobi, kuhinja in pritikline, se odda s 1.12. ali pozneje. Cene 370 din. Breznik, Celje, Dečkova cesta 32. pisarniški, konceptni, strojepisni krep, barvan, sviien, ovojni, marmoriran itd., kakor tudi vse druge pisarniške in sol- ske potrebščine kupite v knjigarni in veletrgovini s papirjem franc Leskovšek Celje, Glavnl trg 16 ______________ • % • * 59r 49: Topli otroški devlji, izdelani iz finega usnja, toplo podloženi In ob&iti z fino koiuhoxino. 39r_ ^f^^v Snežke za otroke, toph» podloiene, \-arujejo Vase otroke vlage in pre- hlada. Od M. 31—38 din 59.—. 39r m^^*. Priljubljene ženske copate, izdelane Iz toplega volnenega dobla, s klobo- čevinastim vmesnini podplatom. 69r J& Elegantne in močne moške galoše s specijulno oja^enini podplatom varu- jejo Vaše čevlje vlage, a hišo blata. 99.- Elegantne damske snežke z okrasom, ki se zapenjajo na dva giimba. 129: V teh čevljih Varu bodo noge kot v peči. Izdelani so iz toplega sukna in ob^iti z usujeni. 109: A Novost 1938. leta je ta topli damski sukneni čeveljček z moderniin okra- som na rištu. Za zimo in mraz. Moškim priporočamo za štrapac čevlje iz močnega bolvsa z elastičnim podplatom. Urarski vajenec sc sprejrac v urarski hiši Anton Lečnik, Celje. Enostanovanjska vila z vrtom se odda takoj v najetn v Celju, Jenkova ulica lla. Kromatično harmoniko tvrdkeHolmer z registrom, 120 basov, poccni prodam. Naslov v upravi lista. Franjo Dolžan - Celje ?;.v.v."M kleparstvo, vodovodne instalacije__________________________________ StrBiOVOdflB n3Pr3V6 Pre«ema na f zgoraj nancdene stroke tpadajoia dels U» popravila — Cer.e zmerne — Pojtreiba totna in solldoa RAFAEL SALMIČlJL^J Ure - zlatnlna - srcbrnina - očali - optika Ustanovijeno i. 1899 Vsa popravila z garaacijo — Kupujem zlato in srcbro Celjska posojilnica d. d. w Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Glavnica In rezerve nad Din 16,500 ooo'— Rupuje in pro-