Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, ulica Ghega 8/1, telefon 60824, 34170 Gorica, piazza Vittoria 40/11. Pošt. pred. (casel-la postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 1 1 / 0 4 8 4 Poštnina plačana v gotovini D N I K NOVI Posamezna številka 80 lir NAROČNINA: četrtletna lir 850 — polletna lir 1400 — letna lir 2800 ♦ Za inozemstvo: letna naročnina lir 4200 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. bis SETTIMANALE ŠT. 915 TRST, ČETRTEK 16. NOVEMBRA 1972, GORICA LET. XXI. Kako dolgo še? Tržaški italijanski 'katoliški tednik »Vita Nuova«, !ki izhaja pod nadzorstvom tržaške škofijske 'kurije, je objavil dne 10. t.m. članek čez tri stolpce, v 'katerem piše o »čudoviti« dejavnosti istrskih nacionalistov in iredentistov. Poudarjena sta razvejanost in velik ugled, ki ju je v zadnjem času doseglo »Združenje Istranov«. List dalje naglaša, da so pri obrambi italijanstva in nikdar prekinjene italijanske suverenosti v coni B dosegli v zadnjem času nove in vidne uspehe, med drugim celo natančne obveze sedanjega ministrskega predsednika posl. Andreottija. Končno »Vita Nuova« omenja nastope pri mnogih predstavnikih oblasti, ki naj bi imeli zavidljive uspehe za »istrsko stvar« v raznih mestih v državi in v tujini. Za prizadevanja združenja so se po pisanju lista baje zavzele mnoge politične, gospodarske in druge osebnosti. Po pripovedovanju nepogrešljivega odvetnika Sardos - Albertini ja se zdi, da vsa Italija in ves svet danes nimata drugih skrbi razen za istrsko stvar. Očitno se ti revčki ne morejo sprijazniti z mislijo, da so bili in so ostali štirje osaml|eni »mački«, ki bolehajo za hudo in naravnost smešno megalomanijo, saj zagovarjajo skrajno nacionalistično politiko, ki je značilna za tukajšnji in rimski fašizem. Kar nas pri tem zares hudo moti in se nam zdi skoraj neverjetno, je, da takšna stranpota najhujšega iredentističnega nacionalizma najdejo gostoljublje in se skrbno objavljajo v tedniku tržaške škofijske kurije. Nepoučeni bralec bi namreč lahko sklepal, da je vse to v skladu s splošno krščansko usmeritvijo in moralo. Zato zares ne moremo razumeti trdovratne slepote višje cerkvene hierarhije, ki dopušča takšno klikarsko politiko pri vodstvu tržaške škofije, po svoji sestavi dvojezične. Takšna politika namreč vzbuja sovraštvo in nasprot-stva med dvema tukajšnjima narodnostima. Vprašujemo se zato, koliko časa bomo še čakali, da bo Vatikan spoznal svojo zmoto in u-krepal tako, kot ustreza njegovim natančno določenim dolžnostim. Pristni Tržačani, pa naj bodo Slovenci ali Italijani, niso okuženi z nacionalističnim duhom in sprejemajo brez pridržkov krščansko načelo o mirnem sožitju. Vsi ti z obžalovanjem ugotavljajo, kako Cerkev te zmote noče popraviti, s čimer pa prevzema zanjo tudi odgovornost. Sedanje stanje je torej v kričečem nasprotju s katoliško moralo, 'ki odločno odklanja in obsoja vsak nacionalizem in šovinizem. D. L. REVIJA PEVSKIH ZBOROV V TRŽAŠKEM KULTURNEM DOMU V nedeljo, 26. novembra, ob 17. uri bo v Kulturnem domu v Trstu revija zborov. Prireja jo Zveza cerkvenih pevskih zborov. Pred koncem vojne v Vietnamu Kissinger in severnoVietnamski predstavnik Le Duc Tho se bosta te dni ponovno »tajno« sestala v Parizu, da bi se domenila o odstranitvi tistih ovir, ki so še napoti miru v Vietnamu in najbrže v vsej Indokiini. Mnogi znaki kažejo, da sta obe stranki iskreno pripravljeni skleniti ne le premirje, ampak tudi resničen mir. Pri tem se je izkazalo, da se je za dozdevno nepopustljivostjo in izzivalno, skoro nesramno samozavestjo Sevemo-vietnamcev in vietkongovcev vendarle Skrival večji realizem, kot so si mogli predstavljati največji optimisti. Očitno je svoje prispevalo tudi ameriško bombardiranje Severnega Vietnama. Dokler je nosilo vso dejansko težko breme vojne ljudstvo Južnega Vietnama in samo ono plačevalo davek v krvi, vodje Severnega Vietnama niso hoteli slišati o miru razen za ceno popolne kapitulacije A-meričanov in južnovietnamskega režima, ki se opira nanje. Odkar pa so začeli deževati siloviti udarci v obliki bomb tudi po Severnem Vietnamu in je začela teči tudi tam kri, zlasti pa so se začele kopičiti razvaline razdejanih tovarn, mostov, nasipov in mest ter so postali pristani nedostopni zaradi min, je postalo vodstvo Severnega Vietnama bolj realistično in dovzetno za mirovna pogajanja. 2e dolgo je bilo jasno, da se vojna v Vietnamu ne more končati s popolno zmago ene ali druge strani. Severni Vietnam in Viet-kong nista mogla niti sanjati o tem, da bi postala kdaj vojaško tako močna, da bi lahko vrgla ameriško intervencijsko vojsko iz de žele. Američanom pa je moralo biti tudi že dolgo časa jasno, da ne morejo nikoli vojaško dokončno zmagati v deželi, ki je odločena, da se upira z gverilskim vojskovanjem in ki ima zaledje v Severnem Vietnamu in v vsem komunističnem svetu. Vojaška zmaga bi bila možna samo z zasedbo Severnega Vietnama, s čimer pa seveda še ne bi bilo konec gverilskega vojskovanja, poleg tega pa bi bilo to povzročilo veliko napetost v svetu in morda nevarne zapletljaje s Kitajsko in Sovjetsko zvezo. Gotovo pa bi bilo zaostrilo vse odnose med Vzhodom in Zahodom in močno škodovalo ugledu Združenih držav ter povečalo njihove notranjepolitične težave. Realizem je torej terjal od obeh strani, da pokažeta čut za realnost in se sporazumeta za premirje. Tako Nixonu kot severnoviet-namskemiu vodstvu je treba priznati, da sta imela pogum do takega realizma. Verjetno je odločilno prispevalo k takemu preobratu tudi dejstvo, da je smrt odstranila s političnega odra starega Ho Ši Minha, ki je bil preveč ideologa in fanatika, da bi bil dostopen za kak realističen kompromis. Bil je vizionar, revolucionar starega kova, ki so mu pomenile revolucionarne vizije in sanje o narodni veličini več kot resnično trpljenje in usoda njegovega ljudstva. Proti pričakovanju so se izkazali njegovi nasledniki in generali kot večji realisti. Seveda ni pričakovati, da bo »potekalo« premirje — ali mir — v Vietnamu in v Indo-kini brez motenj. 2erjavioa je še prevroča in se ne bo tako hitro ohladila. Toda če se bodo ljudje tam in zlasti vodstvi na obeh straneh resnično zavzeli za obnovo in za ozdravljenje svoje domovine, si lahko predstavljamo, da ne bo — če se ne zgodi kaj nepredvidenega — nihče resno ogrožal težko doseženega sporazuma. Za to jamčijo tudi novi odnosi med Združenimi državami in Kitajsko, ki se odvijajo zadovoljivo, in novo vzdušje stvarnega gospodarskega sodelova nja med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo. Pokazalo se je — spet enkrat — da je mogoče rešiti vsak problem, če so ljudje pripravljeni za to in če pokažejo neko minimalno dobro voljo. In to je vzpodbudno tudi za druge politične probleme, ki čakajo rešitve na drugih koncih sveta. Po socialističnem kongresu v Genovi V ponedeljek pozno ponoči se je v Genovi zaključil 39. kongres italijanske socialistične stranke, ki je istočasno praznovala 80-iletnico svojega obstoja. Zadnji dan so izglasovali vrsto resolucij, med njimi dokument o vrsti problemov v državi. V tem dokumentu je tudi poudarjena nujnost zaščite slovenske etnične skupnosti. Pri zadnjih glasovanjih o zaključnih tezah kongresa so prišli do izraza določeni premiki zinotraj stranke. To bo vplivalo na prihodnjo sestavo socialističnega vodstva. Teza sedanjega političnega tajnika Mancinija in drugih skupin na leviai stranke, ki so proti takojšnji pripravljenosti stopiti v vladno koalicijo, je ostala v manjšini s skupno 48 glasovi. Nasprotno pa sta se izrazila za pre- mišljen in pripravljen, a takojšen vstop v vlado tako De Martinova struja, kot tudi Nennijevi avtonomisti. Treba je poudariti, da je na tem kongresu prišlo do zbližan j a med De Martinovo in Nennijevo strujo, ki bosta tako imela v prihodnjem vodstvu večino (77 glasov). Po teh kratkih ugotovitvah o sedanjem stanju v socialistični stranki je treba najprej priznati, da ima ta italijanska politična grupacija od vsega začetka svojega obstoja zelo težlko in problematično življenjsko pot. Naj omenimo le nekaj važnih premikov v njeni politiki zadnjih let. Najprej težnja po združitvi vseh socialističnih sil v Italiji in dve Igor Tuta (Nadaljevanje na 6. strani) Dogajanje na Koroškem RADIO TRST A ♦ NEDELJA, 19. novembra, ob: 8.00 Koledar. 8.05 Slovenski motivi. 8.30 Kmetijska oddaja. 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Bojanu. 9.45 Johannes Brahms: Trio za rog, violino in klavir v es duru. 10.15 Poslušali boste. 11.15 »Čopek«. Napisal Enri-oo Novelli-Yambo, dramatizirala Mara Kalan. Prvi del. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čais. 12.30 Nepozabne melodije. 13.00 Kdo, kdaj, zakaij... 13 30-15 45 Glasba po željah. 15.45 Popoldanski kon-cert.16.30 Šport in glasba. 17.30 »Na domu gospoda Sloopa«. Drama, napisal Bernard Mazčas, prevedel Ivan Šavli. Izvedba: Stalno slovesnko gledališče v Trstu. Režija: Majda Skrbinšek. 18.20 Glasbeni cock-tail. 19.25 Kratka zgodovina italijanske popevke. 20 00 Šport. 20.30 Sedem dni v svetu. 20.45 Pratika, prazniki in obletnice, slovenske viže in popevke. 22.00 Nedelja v športu. 22.10 Sodolbna glasba. 22.20 Zabavna glasba. ♦PONEDELJEK, 20. niovembra, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 11.40 Radio za šole (za srednje šole) »Kmečki upori«. 12.00 Opoldne z vami, zanimivosti in glasba za poslušavtke. 13.30 Glasba po željah 14.30 Pregled slovenskega tiska v Italiji. 17.00 Za mlade poslušavce, srečanja, razgovori in glasba. Pripravlja Danilo Lovrečič. 18.15 Umetnost, književnost in prireditve. 18.30 Radio za šole (za srednje šole — ponovitev). 18.50 Klavirski koncert. 19.10 Odvetnik za vsakogar. 19.20 Jazz. 20.00 Športna tribuna 20.35 Slovenski razgledi: Srečanja — Mezzosopranistka Božena Glavalk in pianistka Zdenka Lulkec izvajata ljudske pesmi iz Medmurja v F15-glovi priredbi — Dokumenti o raziskovanju slovenskih narečij na Goriškem. Slovenski ansambli in zbori. 22.15 Zabavna glasba. ♦ TOREK, 21. novembra, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 11.35 Pratika, prazniki in obletnice, slovenske viže in popevke. 12.50 Violinist Livio Sguben in Franco MiLlan na eHelktronsIke orgle. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Za mlade poslušavce, srečanja, razgovori in glasba. 18.15 Umetnost. 18.30 Komorni koncert. 19.20 Slovenski epi: Anton Hribar Korinj-dki: »Knez Ljudevit«. (Martin Jevnilkar). 19.25 Za naj mlajše-, pravljice, pesmi in glasba. 20.00 Šport. 20.35 Gioacehino Rossini: Italijanka v Alžru, opera ♦ SREDA, 22. novembra, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 11.40 Radio za šole (m I. stopnjo o-snovnih šol) »Pesmi in pravljice za nas: »Polželk in letni časi«. 12.00 Opoldne z vami. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Za mlade poslušavce, srečanja, razgovori in glasba. 18.15 Umetnost. 18.30 Radio za šole (za I. stopnjo cenovnih šol — ponovitev). 18.50 Duo Torrebruno-Strauss Marki. Luigi Torrebruno: Lul-laby- Ritmično potovanje. 19.10 Higiena in zdravje. 19.20 Zbori in folklora. 20.00 Šport. 20.35 Simfonični toncert V odmoru (21.20) Za vašo knjižno polico. 22.20 Zabavna glasba. ♦ ČETRTEK, 23. novembra, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba." 11.35 Slovenski razgledi: Srečanja -Mezzosopranistka Božena Glavak in- pianistka Zdenka Luikec izvajata ljudslke pesmi iz Medmurja v Floglovi priredbi - Dokumenti o raziskovanju slovenskih narečij na Goriškem - Slovenski ansambli in zbori. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Za mlade poslušavce, srečanja, razgovori in glasba. 18.15 Umetnost. 18.30 Slovenski ljuidski plesi. 18.45 Jazz trio Georgesa Arvanitasa. 19.10 Ob stoletnici Mazzinijeve smrti. 19 25 Za najmlajše: Pisani balončki. (Krasulja Simoniti). 20.00 Šport. 20.35 »Mož z rdečim plaščem«. Napisal Charles Nodier. RO. Režija: Jože Peterlin. 22.20 Zabavna glasba. ♦ PETEK, 24. novembra, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 11.40 Radio za šole (za II. stopnjo osnovnih šol) »Poslušajmo in rišimo«. 12.00 Opoldne z vami. 13.30 Glasba po željah, 17.00 Za mlade poslušavce, srečanja, razgovori in glasba. 18.15 Umetnost. 18.30 Radio za šole (za II. stopnjo osnovnih šol - ponovitev). 18.50 Sodobni slovenski skladatelji. Dane Škerl: Serenada za godala. Orkester Radiotelevizije Ljubljana vodi Samo Hubad. 19.10 Liki iz naše preteklosti »Ivan Rendič« (Milko Bambič). 19.20 Zbori in folklora. 20.00 Šport. 20.35 Gospodarstvo in delo. 20.50 Volkalno instrumentalni koncert. ♦ SOBOTA, 25. novembra, ob; 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja giasba. 13.30-15.45 Glasba po željah. 15.45 Avtoradio, oddaja za avtomobiliste. 17.00 Za mlade poslušavce, srečanja, razgovori in glasba. 18.15 Umetnost, ,18,30 Koncertisti naše dežele. Duo Lana-Reipini. 18.45 Poker orkestrov. 19.10 Pod farnim zvonom farne cerkve na Rupi. 19.40 Revija zborovskega petja. 20.00 Šport. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 »Snubci«. . Igra. Napisal Fartjinand Ferluga. Izvedba: RO. Režija. J. Peterjin. 21.30 Vaše popevke, 22.30 Zabaivna glasba. Za prejšnji teden lahko trdimo, da je dogajanje na Koroškem prešlo v novo fazo, kajti jugoslovanska vlada v Beogradu je v zvezi z nacionalistično gonjo proti slovenski manjšini izročila ostro protestno noto av-trijski zvezni vladi na Dunaju. V njej zahteva, da mora Avstrija nemudoma začeti izvajati določila 7. člena državne pogodbe, zlasti pa še nedavno sprejeti zakon o postavitvi 205 dvojezičnih krajevnih napisov, dalje zahteva Jugoslavija prepoved Heimatdiensta in drugih podobnih nacionalističnih organizacij, ki delujejo proti Slovencem in tudi proti Jugoslaviji, v nasprotnem primeru bo jugoslovanska vlada naredila potrebne korake za internacionalizacijo koroškega vprašanja. V noti je med drugim rečeno, da bi vsaka sprememba zakona o dvojezičnih napisih v Škodo slovenskega prebivalstva tvzela vrednost vsemu, kar je doslej storila za ?nanjšino avstrijska vlada. Posebno ta opazka je bila zelo na mestu, kajti nekateri nemški krogi so v zadnjih dneh pričeli z akcijo, da bi med koroškim prebivalstvom izvedli referendum o vprašanju, ali si to prebivalstvo želi postavitev dvojezičnih krajevnih tabel ali ne. Če pa med mnogimi drugimi vzroki upoštevamo samo umetno vzdrževano vzdušje narodnostne nestrpnosti, ki preveva velik del koroškega nemškega prebivalstva, si lahko samo zamišljamo, kako bi izpadel tak »demokratično« izveden »plebiscit«. Koroške Slovence je prejšnji teden omenil tudi jugoslovanski predsednik Tito v nekem svojem govoru med obiskom Makedonije, kjer se je — Mihec moj, živet postaja zmiram bol nevarno. Ses vso kulturo ju demokracijo jn policijo jn televizijo jn juke boksi si zmiram u nevarnosti, de te kej doleti. Greš, demmo reč, u banko plačat fet j n pridejo nu-tre kašni razbojniki z mitro jn če se kašen kej obira, začnejo nečko streljat. Ce greš po cesti, te rukne kašen auto; če se pelješ, se zaleti u tebe kašen kamion, če greš kam sez aroplanam, te ukradejo tebe jn aroplan jn ne znaš, kam te bojo peljali. — Je proti res. J n zde j so se zmisleli še ano: eksplozivna pisma. Ti dobiš, demno reč, ano pismo jn misleš, de ti kašen vošče za god. Ti lepu pismo odpreš jn tabat — bum — gre u left pismo, ti jn tvoj kvartir. Je prou nevarno brat pisma. — Jn tašna pisma krožejo že po celem svetli: na Angleškem, u Indiji, na Danskem, u Afriki, — kamer se zmisleš. Jest, če dobim 'kašno pismo, ga nanka ne odprem. Sej nisem naumen. — A ja, glih ke govorimo od pisem. Jest sm se spounu še nekej) kar se tiče našega jemena. Se spouneš ti na Tinco jn Marjanco? — Kej se ne bom spouriu! Sej so ble fejst babe. So stale tle zdoli pred portonom jn so držale u rokah dva forala. U tisteh cajteh sta bla na gaš. 'Jn so svetle pred glavnemi vrati, de se je lepu vidlo jet u našo palačo. zadrževal več dni. Poudaril je, da bo Jugoslavija, matična država slovenskega naroda in sopodpisnica avstrijske državne pogodbe, katere sestavni del je tudi 7. člen, ki govori o narodnostnih pravicah slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji vedno podpirala prizadevanja in upravičene zahteve svojih rojakov v tej državi. Ko smo že pri Koroški, ne moremo mimo, ne da bi vsaj na kratko omenili sklepe nedavnega zasedanja celovške škofijske sinode, ki se je zaključilo 21. oktobra in na katerem so razpravljali o vprašanju sožitja med Slovenci in Nemci. Iz poročil v tisku lahko spoznamo, da je bila razprava, v kateri so zavzeto sodelovali tako slovenski ikot nemški člani sinode, zelo poglobljena in odkrita in da je pripomogla k odpravi marsikaterega nesporazuma ter nepotrebnih predsodkov zlasti pri ipredstavnikih nemških vernikov. Nesprejemljiva stališča župnika Mu-cherja in njemu podobnih so pri sinodalih (članih sinode) ostala osamljena,* kot je razvidno iz poročila v 'verskem listu »Družina«. V predlogi o sožitju Nemcev in Slovencev, kot so jo končno sprejeli člani sinode, se nam zdi pomemben zlasti tisti del, ki govori o ureditvi verouka na narodnostno mešanem ozemlju. Sinoda namreč naroča staršem, da se morajo odločiti za verouk svojih otrok v tistem jeziku, v katerem je bil otrok v družini deležen prvih osnovnih doživetij in v katerem se v njej versko življenje izraža in razvija. Na to odločitev star-(Nadaljevanje na 6. strani> — Jn se spouneš, kaku so rekli stari trje-Stini? »Mikec e Jakec bati le or e, Tinca, Marjanca tjen i ferai«. Je res, de so tu povedali po taljansko ma vsa jemena so bla prou slovenska. Jest mislem, de ne bomo štedirali, če je Tinca jn Marjanca slovensko al ne. — Je res: niso rekli Anitonietta jn Mariuc-cia. Če smo zmiram vsi štirje jcmeili slovensko jeme, ni kej štedirat, odkod Mihec jn Jakec. Še zdej mi je žou, de so Tinoo jn Marjanco vzeli proč. — Znaš, tu je blo pod fašizmom. Takrat jeh je forte Sekiralo, de so tiste dve Slovenke stale glih pred partonam jn de vsak, ke je tou jet na magistrat je mogu jet mimo njeh. Jn pole so zmiram gledale vse ceremonije, ke so ble na tem plači. Tu je gospude forte šekiralo jn taku so jeh vzeli proč. Nas dveh, ke smo vesoko gor na turni, so pej pestili, z atu ke nismo bli taku pod nogami. Videš, taku je bla ta reč. — Videš, zdej, ke vse tu znamo, be res žiher pisali televiziji ano pismo jn jem vse lepu razložili. Meni se zdi, de je tu zadosti, ku be reč, dokaznega materija!a. — Ne znam če se splača. Jn Buhvej, če be na televiziji nanka odprli naše pismo? Se ne bojo morbet bali,, de eksplodira? Lahko de ga bojo vrgli proč, koker na niinistr-stveh mečejo proč slovenske resolucije? Kej ni škoda za pisanje jn za marko? — Morbet jemaŠ prou. Ma posluši: kej ni Tinca morbet kitajsko? Vidi: Tin Tsa? Kej'se'ti zdi? — Jn kej nimaš,.morbet tudi ti kitajsko jemk. Vidi: Ua Su? Kej se ti zdi? Kaj pravita Mihec in Jakec o eksplozivnih pismih Pogovor s pi N.I.: Gospod profesor, ali bi se lahko z Vami malo pomenili, imate kaj časa na razpolago? Če naij po pravici povem, me čas kar naprej drži na vajetih, a za bralce Novega lista se kljub temu rad odzovem. N.I.: Kaj Vas največ zaposluje, šola ali revija? Sola je vsekakor prva dolžnost, o tem ni dvoma, vendar je človek, tudi ko ni več v razredu, kc je doma, večkrat kaJkor da bi bil v šoli, predvsem takrat, ko popravlja naloge. To je odgovorno delo, posebno še zato, ker poučujem italijansko književnost. •V. I.: Potem je druga na vrsti revija? Da, potem je na vrsti ZALIV. A bolje bi bilo reči, da je ZALIV zmeraj na vrsti, zato ker ob vsaki priložnosti lahko naletim na članek, ki obravnava za nas pomembno problematiko, ali na človelka, ki za revijo lahko 'kaj zanimivega napiše. Prav te dni sem kolegu profesorju kar med neikn sejo »podtaknil« telkst v francoščini. Zaslutil je, da sem v stiski in da nimam časa, da bi sam prevedel, pa mi je pri priči priskočil na pomoč. Veste, marsikomu se bo tako pripovedovanje zdelo malenkostno, a če pomislite, da ZALIV izhaja že sedmo leto, da pa mi bil noben prispevek honoriran, — brez honorarja delamo za revijo vsi od kraja —, potem dobi govor o priložnostnih prevajalcih drugačen prizvoki N.I.: To se pravi, da so vaši [sotrudniki vse prevode naredili zastonj? Talko je. In upoštevati morate, da smo imeli študije, 'ki so bile napisane v angleščini, recimo Džubova, v francoščini, v nemščini, v italijanščini. To navajam zato, ker bi rad poudaril, da kdor dolge telkste prevaja brez plačila, dela to samo iz ljubezni do revije in do stvari same, Kar je dokaz, da idealizem pri nas kljub vsemu še ni docela stegnil pet. N. I.: IKako ste zadovoljni z odzivom, ki ga je deležna revija? ' ' Na splošno bi rekel, da je ZALIV odigral in še igra vlogo, zaradi katere je nastal; zato bi rekel, da smo uredniki, kar se tega tiče, potolaženi, Manj je človelk zadovoljen z odzivom ljudi, ki se imajo za demokrate in svobodne, a se ne upajo javno zagovarjati svojih pogledov. Na štiri oči človeku pri- trjujeo, o prvi priložnosti pa dajo rep riied noge. i i Borisom Pahorjem N. L: Ostaja pa vendar resnica, da je ZALIV izpolnil nalogo, ki jo lahko brez pretiravanja imenujemo zgodovinsko. Kjo smo morali prebroditi razne križe in težave, smo se večkrat potolažili prav z ugotovitvijo, ki ste jo pravkar izrekli. Vse drugačno pa bi bilo stanje pri nas, ko bi bili pred petnajstimi leti ustanovili slovenski socialistični časnik, pa čeprav bi bil samo mesečnik. T&ko glasilo bi na eni strani navadilo ljudi na kritično gledanje na dogodke, na drugi strani pa bi uvedlo čistega zraka v ozračje, ki ga je slovenski levičarski tisk pri nas prepojil s standardnimi stališči. N. I.: Kaj pa >Mednarodno združenje za obrambo ogroženih jezikov in 'kultur«, kateremu ste, če se ne motimo, eden izmed podpredsednikov? Veste, kar se tega združenja tiče, bi rekel, da ml ne bo nikdar žal, da sem postal njegov član. To pa zato, ker se človek zaveda, da pripada prijateljski druščini, ki govori različne jezike, a enako čuti. Glejte, naj se kaj zgodi na primer Basku v Španiji, talkoj se odziv na boleč dražljaij prikaže povsod po Evropi, koder živijo ogrožene narodnostne skupnosti. Isto velja, ko so s« zdaj sprožili protislovanski izgredi na Koroškem. N. I.: Vse kaie, da tako združenje ni samo pomembno za člane, ampak igra važno vlogo tudi v mednarodnem življenju. In spet tudi v tem primeru velja to, (kar sem ugotovil za ZALIV. Talko rekoč brez finančnih sredstev se je naše mednarodno združenje uveljavilo v Evropi. N. I.: Vendar je škoda, da ga ne morete popularizirati, dosti bolj učinkovito bi bilo. Imate prav, a naše delo, če ne gre v širino, gre pa zagotovo v globino. Glejte, prav te dni sem dobil nelkaj študij, ki mi jiih 'je poslala Italijanska esperantistovska federacija. Pri tem je zanimivo, da iso se esperantisti začeli zavzemati za naš boj za obrambo ogroženih jezikov in kultur! Bijejo se namreč proti jezikom in kulturam, ki hočejo druge jezike izpodriniti. Tako smo dobili novega zaveznika od tam, odkoder smo ga najmanj pričakovali. N. I.: Pred časom je bila izrečena pripomba, da naj se pri nas kulturnik bavi s kulturo in naj zato drugo pusti pri miru. Kaj menite o tem? Če niso zlonamerne, se talke pripombe lahko rodijo samo v majhnem, razjedenem provincialnem okolju. Glejte na primer, kako gledajo na te stvari drugod. V zaihodnl Nemčiji je znani pisatelj Giinter Grass napisal knjigo o svojem političnem boju. Sedanji Nobelovec Heinrich Boli pa je pred kratkim Imel govor za Brandtovo stranko. In Heinrich Boli je tudi drugače zmeraj aktiven in polemičen. Ne vem, k alko se more v Inteligentni glavi roditi taJkč nesmiselna misel, da se pisatelj nima vtilkati v javno dogajanje. Kaj je bil profesionalni politik morebiti posebno maziljen za to? N. Ko ste se že dotaknili te teme, bi nam hoteli povedati, kako je prišlo do vaše kandidature za občinske volitve? Sem zagovornik enotnega nastopa Slovencev, ker je drobitev pogubna. Poglejte Južne Tirolce, četrt milijona jih je a se niso razpršili po italijanskih strankah. Naši politiki pa so v tem hudo zagrešili. V Avstriji na primer prav zdaj vidimo, kako velika je bila napaka, da so se Slovenci zanašali na državne stranke. Tulkaj pri nas je stvar malo manj tragična, vendar se tukaj bolje rešujemo samo zato, ker se zavedamo, da je nastopanje s slovensko listo politična modrost. Če ne bi bilo slovenske liste, bi se druge stranke čisto drugače vedle do naših vprašanj! N. I.: Ali bi nam lahko na kratko razložili, kakšno obliko socializma zagovarjate? Sem za demokratičen socializem na etični podlagi, kakršnega je zagovarjal Ivan Cankar, ko je predaval v Trstu v ulici Madonnina 1918. leta. Takrat je rekel, da si mora vsak narod ustvariti svoj socializem, na podlagi svoje zgodovine, svojega značaja in svoje kulture. Zato Cankar zahteva socialistično stranlko, kateri bo življenje naroda njeno življenje, trpljenje naroda njeno trpljenje, moč naroda njena moč. Vsakomur je zdaj lahko jasno, da nobena italijanska stranlka ne odgovarja Cankarjevim postulatom, da bi namreč živela v našem narodu in za naš narod! N. I.: Kakor smo slišali od ljudi, vlada povsod zadovoljstvo, ker je zdaj na slovenski listi širok spektrum kandidatov. Saj zdaj socialist lahko da preferenčni glas kandidatoma SLOVENSKE LEVICE. Da, tudi meni osebno so izrazili to zadovoljstvo, na primer na zborovanju v Padričah. Pri tem je poleg drugega zelo pomembno, da dva kandidata SL nastopata na Slovenski listi kot neodvisna. N. l%: Ali vas kandidatura ne obremenjuje? Glejte, v primeru da bi ise volivci za slovensko listo pomnožili in bi prišel še en svetovalec v občinski svet, bi se kandidat Slovenske levice potrudil, da opravi zaupano mu vlogo, kakor se spodobi. Vendar pa je poglavitni razlog, da sva predstavnika SL postavila najino kandidaturo, hotenje, da bi naš živelj zmeraj bolj čutil nujnost po enotnosti. Če nam namreč uspe poglobiti to težnjo, se bo še marsilkaj drugega premaknilo. Obenem pa je tak nastop Slovenske levice na slovenski listi izrednega pomena za Korošce, ki so se tudi odločili, da končajo s klavrnim žrtvovanjem slovenskih glasov na oltarjih tujih strank. N. l.: To se pravi, da ste za zdaj dali slovo književnemu delu? Ne docela. Če je Heinrich Boli, predsednik našega mednarodnega združenja, to je PEN kluba, našel čas, da je napisal nekaj govorov za Brandta, bom tudi jaz našel čas, da bom napisal nekaj govorov za občinske volitve! N. L: Ali ste kot član PEN kluba mogoče imeli priložnost srečati Heinricha Bolla? Sem. Lani v Portorožu, ko se je podpisal na razglednici, ki smo jo poslali Edvardu Kocbeku. Ta je namreč že več let njegov dober prijatelj in je bil že B&llov gost. N. I.: Tako imamo Slovenci tako rekoč kar direktno zvezo z Nobelovcem! Da. In zanimivo bi bilo primerjati dve v nečem podobni, pa spet zelo različni osebnosti, kakršni sta Edvard Kocbek In Heinrich Boli. A o 'tem drugič, prav? N. I.: Samo Se eno vprašanje, kdaj bomo brali knjigo, ki izide pri Državni založbi? V glavnem ste vse že brali, ker gre za ponatis za šole. Obljubljajo ga v 'kratkem, vseka/kor že za december. PO KITAJSKO Po zadnjih odredbah šolskih oblasti bodo še v tem letu uvedli pouk 'kitajščine na srednjih šolah. Prvi poskus bo na treh višjih srednjih šolah v Benetkah. Poučeval bo profesor Sabatini z 'beneške univerze. Vse prav in v redu. Ko se je pa lan'i govorilo, da bi na primer v nekatere italijanske goriške šole vpeljali pouk slovenščine, so se celo nekateri listi namrdnili, češ, 'kaj bomo po kitajsko govorili? Pomembna pobuda v korist socialno ogroženim Razgovor z dr. Rafkom Dolharjem Tržaška občinska uprava je to jesen obogatila svoje socialno skrbstveno delovanje z ustanovitvijo popolnoma nove službe, katere namen je pomagati starejšim, socialno ogroženim občanom. V tej zveži smo se obrnili na tržaškega občinskega odbornika za socialno skrbstvo dr. Rafka Dolharja in ga naprosili, naj nam kaj več pove o tej vsekakor pomembni pobudi. V širši javnosti je ta nova služba malo znana. Bi nam povedali, zakaj je občinska uprava doslej tako skopa z obveščanjem občanov o svoji najnovejši pobudi? Z novo službo smo pričeli letošnjo jesen in se omejili le na določene mestne predele. Postopno jo nameravamo razširiti in okrepiti, zato zanjo ni bilo dozdaj večje reklame. Z njo je namreč občinska uprava posegla na kočljivo in občutljivo področje, pri čemer nima takorekoč nobenih izkustev in niti primernega osebja. Po izkustvih, ki si jih sproti pridobivamo, bomo to dejavnost izpopolnili in razširili. pomoči. Občinska uprava se nato obrne na ustanovo, ki razpolaga z gospodinjskimi pomočnicami, da prično z delom. Med upravo in omenjeno ustanovo je bila namreč sklenjena pogodba, ki urejuje medsebojna razmerja, med drugim seveda stroške. Če smo pravilno razumeli, opravljajo to službo gospodinjske pomočnice, ki so odvisne od zasebne ustanove. Ali bi ne bilo bolje, če bi to odgovorno delo opravljala občinska uprava z lastnimi uslužbenci? Na vprašanje moram vsekakor pritrdilno odgovoriti, vendar moram tudi takoj pripomniti, da je to trenutno neizvedljivo iz preprostega razloga, ker občinska uprava nima Za nosilca liste Slov. skupnosti dr. Rafka Dolharja glasuješ tako, da prekrižaš znak Slov. skupnosti, ki je zadnji na levi strani glasovnice, in ob znaku napišeš preferenčni glas *| Kako ta služba dejansko poteka? Z njo nudimo pomoč na domu tako posameznikom kot družinam. Pomoč obstaja v gospodinjskem in bolničarskem delu ter so je deležni ljudje, ki jih priporočajo občinske socialne delavke. Doslej se sicer poslužujemo le gospodinjskih pomočnic, ki delajo pri posamezniku ali posamezni družini eno ali dve uri dnevno, vendar bomo v najkrajšem času poskrbeli tudi za bolničarsko oskrbo, ki jo bo nudilo strokovno usposobljeno osebje. Koliko znaša sedanje število oskrbovancev? Naše pomoči je danes deležnih približno 200 posameznikov in družin, a se to število stalno veča, ker nam vsak dan poročajo o novih primerih. Kako je služba organizirana? Zelo važno je predvsem delo socialnih asistentk, ki nas obveščajo, kateri ljudje potrebujejo pomoči in kakšna naj bo oblika te primernega osebja in ga tudi ne more dobiti ter nastaviti. Gospodinjske pomočnice so povečini presegle starost, ki jo zakon predvideva za namestitev v stalno službo. Poleg tega so povečini bivše delavke tistih podjetij, ki so prenehala delovati, tako da so uslužbenke ostale brez zaposlitve. Vprašanje je treba vsekakor še poglobiti, da pridemo do najboljše rešitve. V katerih mestnih predelih se danes razvija ta dejavnost? Omenil sem že, da -smo že v začetni in preizkusni fazi. Naši posegi so zdaj omejeni le na področje Starega mesta in Sv. Jakoba, kjer je po naših informacijah največje število pomoči potrebnih ljudi. Postopno pa bo naša dejavnost zajela vse mesto. V ta namen bomo morali še okrepiti število socialnih delavk in urediti vprašanje bolničarske oskrbe, ki jo bo moralo nuditi, kot sem že dejal, strokovno usposobljeno osebje. Kakšne izkušnje ste si doslej pridobili pri tem novem delu? Izkušnje in spoznanja so zelo dragocena. Kar me je najbolj prizadelo, pa je človeška stiska, zapuščenost, ki jo čutijo mnogi, zlasti starejši ljudje, za katere 'se marsikateri sinovi in hčerke niti ne zmenijo več. V teh primerih ni važna samo materialna pomoč, temveč tudi in predvsem moralna, ki pa jo lahko nudi le toplota človeškega srca. Končno pomeni naša nova dejavnost tudi nov pristop pri reševanju vedno bolj perečega vprašanja oskrbe socialno ogroženih ljudi, ki ga kulturna in omikana družba ne more več reševati le z gradnjo domov za onemogle ali z bolnišnicami za kronične bolezni, kjer ljudje samevajo in dejansko čakajo samo še na smrt. PRIREDITVE SLOVENSKEGA KULTURNEGA KLUBA V soboto, 18. novembra, bo gospa ANICA KRALJEVA -iz Buenos Airesa vodila razgovor O SLOVENSKI MLADINI V ARGENTINI Prejšnjo soboto pa smo gledali film znanega režiserja Bergmana: IL POŠTO DELLE FRAGOLE. Za uvod je tajnica SKK Barbara La/pomik povedala nekaj besed o pomeinu tega precej zahtevnega filma. Mnenja so bila deljena. Nekaterim je bil všeč zaradi globokih psiholoških razpletov v življenju osamljenega starega zdravnika, zaradi razburljivih sanj, ki so umetniško prikazovale njegovo nemirno podzavest. Drugim se j o film zdel premalo jasen in dolgočasen. VselkaJkior ne moramio zadovoljiti vseh Okusov naenlkrat. Drugič bomo poskrbeli za kaj talkega, kar bo ugajalo tudi manj zahtevnemu gle-davcu. Misli nosilca liste Slovenske skupnosti Pomembna politična vloga, ki jo ima Slovenska skupnost za slovensko manjšino v Italiji, ni več predmet razprave, temveč je že neizpodbitna zgodovinska stvarnost. Slovenski samostojni nastopi na upravnih volitvah izpričujejo našo narodno bitnost pred državno in svetovno javnostjo. Delo številnih izvoljenih predstavnikov Slovenske skupnosti v krajevnih upravah je naši narodni skupnosti pridobilo ugled in enakopravnost med partnerji večinskega naroda. Ovrgli smo va-ruštvo vsedržavnih strank in izbrali pot, ki nam omogoča, da kot subjekt krojimo svojo usodo v krajevnih upravah. Trdimo lahko še več. Slovenska skupnost, katere prvenstvena naloga je prizadevanje za uveljavitev pravic slovenske narodne skupnosti v zamejstvu, vzpodbuja s svojim političnim delovanjem tudi druge politične stranke, ki zbirajo slovenske ljudi, k delu za naše narodnostne pravice. Na občinske volitve leta 1966 smo šli z geslom »Za novo politiko do Slovencev«. S tem smo mislili, da je treba od besed preiti k dejanjem. Gotovo \se ne motimo <— za to so nam porok in dokaz sadovi našega političnega dela — če trdimo, da smo prelomili s preteklostjo in napravili nekaj konkretnih korakov na poti do našega cilja, ki je in osta- ne: popolna enakopravnost naše narodne skupnosti v Italiji. Zato lahko mirno trdimo, da nam ni žal za delo in trud, ki smo ga vložili v svoje politično delo. Izkušnja nas je izučila, kaj lahko v krajevnih upravah konkretnega, stvarnega uresničimo. Menimo, da je pot, na katero smo stopili pravilna. Tudi sadovi niso izostali, in smo se na nekatere že tako navadili, da se nam zdijo samoposebi umevni. Zato bomo na tej poti tudi vztrajali ne glede na občasne težave. Ne motimo se dalje, če trdimo, da so tudi naši rojaki razumeli pravilnost naše politične smeri in da v vedno večjem številu odobravajo in podpirajo naše politično delo, saj je v zadnjih petnajstih letih število glasov Slovenske skupnosti stalno naraščalo. Iz te ugotovitve lahko črpamo tudi optimizem. Če nam je pri zadnjih občinskih volitvah v Trstu manjkalo le nekaj sto glasov, da bi izvolili dva predstavnika v občinski svet, tedaj lahko upravičeno pričakujemo, da se bo ta naša želja uresničila pri volitvah, ki so pred nami. Resno politično delo počasi, a gotovo in globoko požene korenine med našo narodno skupnostjo, zato trdno verujetno, da tudi sadovi ne bodo izostali. RAFKO DOLHAR Slovensko pastoralno središče v Gorici je dobito svojega predstojnika V Gorici pri cerkvi svetega Ivana obstaja že nekaj časa slovensko dušnopastirseo središče, ki je pri Slovenskih vernikih že dobilo svoje ime »fara pri svetem Ivanu«. Cerkev je slovenskim vernikom od Travnika do Koma dobro poznana. Obiskovali so jo' ne le sedanji stari Goričani, marveč tudi že njihovi očetje. V tej cerkvi, ki so jo dali zgraditi grofje DombcrSki se je zbirala k službi božji slovenska srednješolska mladina že pred prvo svetovno vojno. Že tedaj je imela cerkev, podružnica župnije pri sv. Ignaciju, docela slovenski značaj. Prvi pečat našega domačijstva izvira pa še izza časov velikega tolminskega kmečkega punta. Kot je znano, so cesarski rablji odsekali e-najstim voditeljem punta glave na Travniku pri stebru svetega Ignacija. Trupla so pokopali na različnih krajih. Zadnja dva obglavljena kmečka mučenika so pa pokopali v »ža-gradu« pri cerkvi nove »slovesnke fare«. Puntarski časi so vihrali okrog cerkve še dvesto let pozneje. Toda cerkev in živa vera ZA ZABAVO Seveda, tudi poči tak in zabava sta potrebna za delovnega človeka. Tega se dobro zavedajo tudi Goričani, ki potrošijo precej denarja za zabavne prireditve, kino in podobno kratkočasje. Po zadnjih uradnih ugotovitvah so lansko leto izdali prebivalci goriške pokrajine eno milijardo i-n 237 milijonov za 'svoje zabave in veselice. Tu so všteti tudi izdatki za razstave, vstopnice za športne prireditve in podobno. V prvi vrsti so tu izdatki za kino, ki so lani znašali skoraj 527 milijonov Ilir. Bolj na koncu te lestvice se nahajajo izdatki za športne in kulturne prireditve. RAVNATELJSKI NATEČAJ Različne ministrske odredbe kažejo, da so se tudi ustrezne oblasti v Rimu odločile za dokončno ureditev slovenskih šol vseh stopenj. Med te sodi razpis natečaja za ravnateljska mesta na goriškem učiteljišču im liceju, kakor tudi na slovenskem klasičnem in znanstvenem liceju ter učiteljišču v Trstu. Poleg običajnih pogojev morajo imeti kandidati sedem let službovanja v rednem staležu. Niso pa še razpisani natečaji na ravnateljska mesta nižjih srednjih in strokovnih ter trgovskih slovenskih srednjih šol v Trstu in Gorici. Prošnje za natečaj k štirim označenim mestom na slovenskih višjih srednjih 'šolah je treba vložiti do 30. novembra t. 1. Vsem je tudi jasno, da bo pravilna zasedba ravnateljskih mesta odločilno vplivala na razvoj našega šolstva. V Katoliškem domu v Gorici bo 18. in 19. novembra tradicionalna revija pevskih zborov. CECILIJ ANKA 1972 Nastopilo bo nad dvajset pevskih Zborov z Gorišlkega, Tržaškega in z onstran meje; po en zbor bo nastopil tudi iz Beneške Slovenije in iz Kanalske doline. Cecilijansiki pevski nastop se bo odvijal v dveh delih, in sicer v soboto, 18. no vembra ob 20.30 in v nedeljo, 19. novembra ob 16. uri. ter slovenstvo ljudi, ki so se lin se še v njej zbirajo, je pa ostalo. O vsem tem bo treba še kaj slišati, da se bodo goriški Slovenci še bolj oklenili svoje fare. Za danes dodajmo, da je nadškof določil za oskrbnika tega farnega središča monsinjorja Fr. Močnika, ki je neposredno odvisen od nadškofa, brez nadzorstva kakega drugega mestnega župnika. Pri cerkvenih poslih pa bo Močniku pomagal gospod Jože Markuža, ki je bil doslej v Rimu. Pri novi »farni cerkvi« bo treba še to in ono urediti, na primer na koru in pri orglah. Prav tako tudi primeren župni urad in kak prostor za župnijski sosvet, ki ga bo treba tudi oživeti. To so misli nekaterih naših rojakov, ki se že čutijo farane pri svetem Ivanu. Štandrež HVALEŽNICA 2e nekaj 'let je, odkar se je v Štandrežu ustalila lepa in še iz starih časov znana navada kmečke »hvaležnice«. Običajno jo obhajajo na nedeljo po svetem Martinu, ko so spravljeni poljski pridelki in je kmečko leto pri kraju. Tudi letos je bilo tako praznovanje na pobudo kmetijskega društva. Na trgu pred cerkvijo so hupali kmečki stroji in traktorji. Velik kmečki voz je stal ves obložen z različnimi poljskimi pridelki, tudi klobase in salame so bingljale na njem pa še »pičulati« so gagali okrog in vzbujali zanimanje tujih gostov. Domači župnik je blagoslovil razloženo kmečko obilje. FJ- -124 S M R Z rahlim začudenjem se je zavedel, da se ga še vedno drži ped pazduho, kaikor da se ni nič zgodilo. Čeprav ga je že bolela leva rolka od težkega kovčka, ga ni hotel predajati v desno, da ne bi ona mislila, da je to napravil zato, ker mu je zdaj žal, da ga je Majda videla taJko iti z njo. Toda ona sama se je čez čas ustavila in rekla: »Predeni si kovček, Iker je težek, drugače te bo roka bolela. Ali pa pusti, da bom še jaz malo nesla.« »Ne,« je rekel, & predjal si ga je vseeno. Pri tem pa se je odmaknil, da se je ona znašla na drugi strani in jo sam krepko prijel pod pazduho. Sam ni vedel, kaj se dogaja v njem, občutil je pravi kaos v sebi, toda nekak občutek dostojnosti mu je govoril, da Kuna ni kriva in da ne sme pokazati nobene nevolje nanjo, Navsezadmje bi bilo isto, če bi bil srečal Majdo in onega fanta sam. Trudil se je govoriti, kaikor da se ni nič zgodilo, čeprav so njegove misli neprestano uhajale drugam. Tudi Kuma se je delala vedra, čeprav je zdaj občutil v njenem telesu in v njenem grasu neiko togost, ki je prej nd bilo. Pri vratih gostilne »Pri veselm Dolenjcu« mu je dala roko. »Najlepša hvala, da si me prišel počaikat. In da si mi nesel kovček,« »°akaj? Ali se hočeš posloviti?« »Saj sva prispela.« »Prispel je kovček. Midva pa imava še ves večer pred seboj. Postavi (kovček v svojo sobo, potem pa bova šla v kino.« »Praiv.« Razigranost se je stopnjevala, ko so fantje v ljudskih nošah začeli ponujati kozarce novega vina vsem domačim in sosedom, zbranim na trgu. Brhke domačinke so pa rezale velike hlebe doma pečenega koruznega kruha. Hvaležnica se je seveda nadaljevala tudi popoldne v domačih gostilnah, v veliko zadovoljstvo vseh, ki so izražali želje, naj bi se prihodnje leto dodala k temu prijetnemu domačemu prazniku še kaka druga pestra točka sporeda. Ohranliti je treba nava- Po dolgem času in različnih pritiskih in pobudah smo prišli tudi v Gorici do štirih letnikov slovenske trgovske strokovne šole. Ravnateljstvo šole nam je 15. t.m. poslalo sledeče ustrezno sporočilo. UPRAVNI SVET IN RAVNATELJSTVO SLOVENSKEGA STROKOVNEGA ZAVODA ZA TRGOVINO V GORICI sporočata, da 'je ministrstvo za javno šolstvo pismeno sporočilo, da je bil dodeljen temu zavodu za šolsko leto 1972—73 IV. letnik. Vpisovanje se začne takoj in bo trajalo do 25. novembra. Pouk se bo začel po zaključnem vpisovanju. Vpišetjo se lahko vsi dijaki, ki so opravili kvalifikacijski izpit na kateremkoli strokovnem zavodu za trgovino. de, ki sivo industrijsko vsakdanjost vsaj nekoliko poduhovijo in vrnejo k virom življenja. Med take spadajo tudi zahvalnice kot so bile v nedeljo v Štandrežu, pa tudi v Sovod-njah. Obnoviti bi jih morali tudi v drugih naših vaseh. "P 1/ POMLADI Njeno hvaležnost in veselje je občutil po dolgem dotiku njene roke, ko ji je vrh stopnic izročil kovček. »Samo toliko počakaj, da se preoblečem,« je rekla. »Na vlaiku sem se tako zmečkala.« »Ni tako hudo.« »Jaz že vem,« Čakal je pred gostilno. Čez nekaj časa je prišla dol osvežena, preoblečena in prikupna. »Toda saj še nisi večerjala. Kar povečerjaj prej!« »Nisem lačna. Rajši bom v »Daj-damu« ali v »Riu« jpajedla kak obložen 'kruhek.« Šla sta v »Daj-daim« in nato še v kavarno, na kavo in da sta pogledala v dnevnik, kaj predvajajo v kinematografih. V kinu »Union« so prikazovali neiko ameriško komedijo. Verjetno sta jo gledala tudi Majda in tisti fant. Zdel se mu je odnekod znan, a se ni mogel spomniti, odkod. Morda mu je ostal njegov ohraz v spominu od srečanja na cesti, je pomislil. »Bi hotela videti ta film?« je pokapal filmsko naznanilo. »Zakaj pa ne? Rada imam vesele filme.« »Torej bova šla pogledat tega.« Vendar sta morala počakati do začetka naslednje predstave. Sprehajala sta se po mestu, pod pazduho, in čeprav je mislil, da ves večer ne bo mogel misliti na drugo kot na Majdo in tistega fanta, se je kmalu znebil misli nanju. Ustavljala sta se pred razsvetljenimi izložbami in pred filmskimi lepaki ter opazovala mimoidoče. Iz Kuminega mirnega telesa je izhajalo neko mirno ugodje ter ga prevzemalo. IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Hude potvorbe nekaterih nemško-koroških zgodovinarjev Kdor pozna starejše avstrijsko-nemške zgodovinopisje, ve, koliko naravnost neverjetnih laži in obrekovanj so nakopičili razni avtorji v teku čajsa proti Slovencem, zlasti od sredine preteklega stoletja, kio se je razvnel v stari Avstriji nacionalni boj, do konca prve svetovne vojne. To se je potem v času med obema svetovnima vojnama še stopnjevalo, delno iz jeze nad tem, ker so se morali Avstrijci odpovedati Spodnji Štajerski in Sloveniji na sploh, delno pa pod vplivam nacistične idejne povodnji. Po drugi svetovni vojni so postali nekateri avstrijski zgodovinarji bolj trezni in objektivni, o večini pa se lahko reče, da še vedno nadaljujejo po stari poti in če le morejo, mečejo blato na slovensko narodno zgodovino. To dokazujejo razne novejše avstrijske zgodovinske knjige, ki nekritično ponavljajo stare rasistične in obrekoval-ne teorije na račun Slovencev. V preteklem stoletju, ko so se bila začela med nenemškdmi narodi stare Avstrije gibanja za narodne pravice ali za narodno neodvisnost, so skušali nemški nacionalisti podkrepiti težnje avstrijske državne oblasti, da zaduši ta gibanja ali jih vsaj čimbolj nevtralizira, tudi s psevdo-zgodovinskimi argumenti, s katerimi so hoteli dokazati, da so bili Slovenci, Čehi in Slovaki samo privandranci v prostoru avstrijskega cesarstva in da so bili pravi avtohtoni prebivalci v njem samo Nemci. Poleg tega so prikazovali samo Nemce kot kulturno u-stvarjalen narod, medtem ko so slikali Slovence, Čehe in druge kot potomce nomadskih plemen, ki so se pritepla kot obrski sužnji iz vzhodnoruskdh, tatarskih in turkestanških step. S tem eo skušali v teh narodih vzbuditi kompleks manjvrednosti nasproti Nemcem, zlasti v preprostih ljudeh, da bi jih v svojih šolah lahko čimprej asimilirali, ker bi si taki lij udje pač želeli, da preidejo iz manj vredne narodnosti v večvredno. Pri Nemcih pa so skušali vzgojiti na ta način večvrednostni kompleks, iz česar je nastala potem znana nacistična teorija o večvrednosti nemške rase; glavni predstavniki te nacistične teorije so bili Chamberlain, ponemčeni Anglež, Rosenberg, Hitler, Himmler in še nekateri drugi. A ti so v resnici to teorijo že našli izdelano pri raznih nemško-avstrijskih zgodovinarjih in etnografih. Z njo so jih prepojili že v šoli. Toda medtem ko so se med Čehi, iki so imeli lastno univerzo, že zgodaj pojavili sposobni zgodovinarji, ki so znali uspešno pobijati take rasistične nemške teorije, je bilo pri Slovencih to mnogo težje. Slovenci nismo imeli svoje univerze in tako tudi ne razvite zgodovinske znanosti. Naši zgodovinarji so študirali na nemško-avstrijskih univerzah in nekateri so celo poučevali na nemško-avstrijskih gimnazijah, kjer so sami predavali teorije svojih rasističnih nemških kolegov. Tako ni čudno, da so skoraj vsi bolj ali manj pasivno sprejeli vsaj nekaj nemških rasističnih teorij, v prepričanju, da gre za čisto znanost, saj so prihajale z univerz in so bili njihovi avtorji tudi ljudje s slovitimi imeni. Ko je bila po prvi svetovni vojni ustanovljena univerza v Ljubljani, so postali nekateri teh srednješolskih profesorjev na njej predavatelji za slovensko zgodovino in so tam prenašali teorije, ki so se jih navzeli na nemških univerzah, na svoje študente. S tem si je razlagati, da eo danes šolski učbeniki Slovenske zgodovine še polni nemško-rasističnih teorij o Slovencih, istih teorij, iz katerih se še danes hrani in razvnema rasistični bes proti Slovencem na Koroškem. Ena teh teorij je ta, da so bili Slovenci, ko so prišli na današnje ozemlje, obrski sužnji, česar ne trdi noben zgodovinski vir, ampak je plod čiste fantazije in protislovenske propagande. Viri govorijo o neprestanih bojih Slovencev z Obri. Druga teorija trdi, da so besede kosez, župan, kmet itd. ugro-finskega ali turškotatarskega izvora, kar naj bi spet potrdilo tezo, da so bili Slovenci sužnji kakega azijskega nomadskega stepskega naroda, medtem ko je objektivni znanosti otročje lahko dokazati, da so pristno slovesnko-nordijškega izvora. Enako zlagana je teorija, da so bili Slovenci kdaj nomadi, ker vsa slovenska ljudska kultura dokazuje, da so bili izrazit kmetski narod, ki so že ob svoji naselitvi posedovali poljedelska orodja, ki so veljala tedaj za izrazito napredna, npr. plug, žrmlje, cepec (za mlačvo), krplje, kozolec itd. Zlagana je tudi teorija, da so nekdaj vladali med karantanskimi Slovenci Hrvati ali Langobardi, kar še danes ponavljajo razni koroški zgodovinarji, seveda brez dokazov. Dokazi govorijo ravno obratno, da so namreč Slovenci poselili dele današnje Hrvat-Ske (Zagorje, Slavonijo, Istro, Krk) in vdirali na langobardsko ozemlje. Koroško nacistično-usmer-jeno zgodovinopisje je tudi napravilo iz 'kralja Sama Franka in češkega vladarja, da bi razvrednotilo najstarejšo slovensko zgodovino. Znano je namreč, da je ta vladar združil Slovence in jih rešil Obrov ter potolkel združeno frankovsko-alemansko-bavar-Sko-langobardiSko vojsko v tridnevni bitki pri Vo-gastiburgu, to pa je bila slovenska utrdba-gradec tam, kjer se stikata reki VoCkla in Ager (Ag) in kjer leži danes mesto Včcklabruck v Gornji Avstriji Odtod Vog-Ag-stis-burg (stiok — strmo se vzdiga-joča obala v srednjeveški nemščini) v Gornji Avstriji. Zal celo slovenski koroški listi in slovenske revije (npr. Naš tednik) nevedno ponavljajo zgodovinske laži nemško-avstrijskih, Slovencem sovražnih zgodovinarjev in pitajo svoje bravce z njimi, misleč da je to rezultat prave zgodovinske znanosti. Dolžnost slovenskega zgodovinopisja bi bila, da bi že enkrat dokončno pomedlo s takimi lažmi in prikazalo slovesnlko zgodovino tško, kakršno jo prikazujejo viri, brez namško-nacističnih potvorb. To spada tudi k boju proti na novo se porajajočemu nacizmu na Koroškem. f) —O— AKADEMIK DR. ANTON KUHELJ — 70-LETNIK Prejšnji teden je obhajal 70-letnico rojstva odlični slovenski znanstvenik, akademik in univerzitetni profesor dr. Anton Kuhelj, rojak z Opčin pri Trstu. S svojim delom je mnogo pripomogel k napredku tehniških znanosti na ljubljanski univerzi, več let pa je bil tudi njen rektor. Dr. Kuhelj je upoštevan strokovnjak, talko doma kot v tujini, zla-sla na področju mehanike in letalstva. Vedno se je zavedal, kako je znanje tehniških ved potrebno ne le strokovnjakom in študentom, marveč tudi najširšim množicam, zato je zlasti v povojnih letih napisal več poljudnoznanstvenih knjig, ki so izšle pri Mohorjevi družbi v Celju in pri ljudeh vzbudile ugoden odmev. POSLEDNJE »KAPLJE« NAPRODAJ V TRŽAŠKI KNJIGARNI > V Tržaški knjigami v ulici sv. Frančiška je naprodaj zadnja, poslovilna številka idrijske revije »Kaplje«, ki med drugim posega tudi v zatnejško problematiko. PO SOCIALISTIČNEM KONGRESU V GENOVI (Nadaljevanje s 1. strani) leti nato razbitje enotne socialistične stranke; nastanek levega centra in vstop socialistov v vladno koalicijo za izvajanje potrebnih, zlasti socialnih reform; odnosi s Krščansko demokracijo, ki je ves čas ovirala normalen razvoj levosredinske Vlade, težnja po klientelizmu znotraj socialistične stranke, so izvotlili pojem leve sredine, ki je zato nujno propadla. In končno se je tudi težnja po čim-večji enotnosti v stranki prav na tem zadnjem kongresu močno zamajala. Res pa je, da ima socialistična stranka v italijanski politični stvarnosti hudo nehvaležno mesto, saj se kot ljudska stranka nahaja med dvema velikima blokoma, Krščanske demokracije na eni strani in na drugi Komunistične partije. In obema političnima partnerjema gredo socialisti narobe, oz. oba se potegujeta za to, da bi dobila sooialiste v svojo politično sfero. Socialistični stranki tudi škodi vsekakor velika svoboda izražanja in kritike, znotraj stranke, svoboda izražanja in dela, ki je ne poznajo ne demokristjani in še manj komunisti. Kakšna bo torej prihodnja pot italijanske socialistične stranke in na kakšen način bo socialistom uspelo vplivati na ekonomske, politične in socialne spremembe v Italiji, je težko reči. Novo smer bo gotovo nakazal novi centralni komite, ki se bo sestal prihodnjo sredo in ki bo moral tudi izvoliti novega političnega tajnika. Ker zmernim skupinam v stranki ni uspelo na kongresu zbrati večine v določeni sredinski enotnosti, je zelo verjetno, da bo novi tajnik prav De Martino, toda že zdaj je gotovo, da bo imel zelo težko delo tako znatraj svoje stranke, še bolj pa pri pogajanjih z ostalimi političnimi partnerji. Že prvi komentarji predstavnikov drugih političnih strank so zelo jasni in kažejo, da bodo imeli sooialisti še naprej težko politično delo. —o— DOGAJANJE NA KOROŠKEM (nadaljevanje z 2. strani) šev naj bi ne vplivali ne politična agitacija niti ne upravni odloki. Sinoda v tej zvezi naproša celovškega škofa, naj se pri dunajskem ministrstvu za pouk in umetnost zavzame za spremembo sedanjih zakonskih določil, ki to voljo staršev bistveno omejujejo, čeprav gre pri omenjenem sklepu sinode zaenkrat le še za priporočilo, pa gotovo ie sedaj pomeni veliko moralno oporo vsem tistim staršem, ki s prijavljanjem svojih otrok k dvojezičnemu pouku v nacionalno nestrpnem in duhovno zaostalem koroškem okolju veliko tvegajo in se izpostavljajo mnogim prav nič demokratičnim pritiskom. Glasbena Matica v Trstu bo v dvorani J. Gallusa, ulica R. Manna 29, priredila SOLISTIČNI KONCERT Nastopila bosta Irena Grafenauer (flavta), študentka Akademije za glasbo v Ljubljani, pri klavirju jo spremlja Gita Mally, in Ravel Kodrič (klavir), ki obiskuje visoko šolo Glasbene matice v Trstu. Koncert bo v sredo, 22. tim., s pričetkom ob 20.30. V mastni galeriji in v Pomorskem muzeju v Piranu je do 5. decembra odprta razstava slikarja Alberta Sirka, rojaka iz Sv. Križa pri Trstu, znanega predvisem po odličnih morskih motivih. Sodobno kmetijstvo Ministrski svet EGS o kmetijstvu I. Evropska gospodarska skupnost je z vstopom Anglije, Irske in Danske postala za ZDA diruga gospodarska velesila na svetu, ki se z leta v leto krepi in približuje zastavljenemu cilju — združeni Evropi. Že sedaj visoki stopnji integracije na gospodarskem področju pa na žalost ne odgovarja še politična, kar se jasno kaže v neenotni politiki držav članic EGS nasproti gospodarski invaziji Američanov. Posebno izpostavljeno je v luči tržnega dogajanja kmetijstvo, deloma tudi zato, ker se še ne zaveda dovolj svoje vloge v sodobnem gospodarstvu, ki ni majhna, če na kmetijstvo gledamo s stališča širše povezave z drugimi gospodarskimi dejavnostmi. Sklepi ministrskega sveta EGS marca letos so bili v tem oziru precejšen korak naprej. Tooka D novega Okvirnega načrta za kmetijstvo držav članic predvideva namreč v zelo kratkem roku sprejetje skupnih ukrepov za kmečke zadruge in zveze in vrsto skupnih ukrepov na področju prodajanja in predelave kmetijskih pridelkov. Gre predvsem za dolgoročne pogodbe med kmetijskimi pridelovalci in kupci kmetijskih pridelkov, nadalje za p.reosnovo nekaterih predelovalnih dejavnosti, za pospeševanje novih in učinkovitejših prodajnih oblik in pa za izboljšanje delovanja kmetijskih trgov. Novi ukrepi za modernizacijo kmetijskih obratov Težišče sklepov prej omenjenega sveta je na modernizaciji kmetijskih obratov t.j. na širjenju obdelovalne površine posameznih kmetijskih obratov, kar naj bi dosegli z ukinitvijo premajhnih in neustreznih obratov. Navodilo A predvideva selektivno podporo kmetijskim obratom. Podpore naj bi v bodoče dobivali le tisti vodje obratov, za katere predvideva ekonomska analiza zvišanje dohodkov na raven drugih gospodarskih kategorij v roku 6 let. V tem smislu ne bi smel dohodek iz nekmetijskih dejavnosti presegati 20 odst. deleža ( to ne pomeni še, da bodo radikalno im povsod v isti meri ukinili podpore polkmetom. Zelo verjetno bodo pol-kmetje dobivali razne podpore samo, če se bodo združili v zadruge in združenja. Tako je tolmačil to vprašanje prejšnji četrtek v Vidmu italijanski predstavnik v komisiji za kmetijstvo prof. Lupori. Rešitev problema bo več ali manj v nakazani smeri). Selektivna podporna politika Selektivna podporna politika bo upoštevala predvsem posameznikovo poklicno pripravljenost, njegovo pretežno kmetijsko dejavnost in obvezo ustvariti si razvojni načrt za svoj Obrat, ki pa ga bodo morale odobriti pristojne oblasti. Vodje obratov bodo po o-dobritvi razvojnega načrta s strani pristojnih oblasti dobili, z določenimi prednostmi, prosta kmetijska zemljišča, ugodna posojila za vse investicije, jamstvo za slednje bo prevzela država. Predvidene so dodatne ugodnosti za živinorejsko proizvodnjo. Posebno pomoč pa bodo dobili vsi tisti, bi bodo vodili knjigovodstvo. Posebne podpore bodo dobile zadruge in razna kmetijska združenja in zveze. Na splošno pa bo težišče na davčnih, kreditnih in poddbnih ugodnostih, ne pa na prispevkih, ki bodo možni le za omejeno število posegov (za gradnjo hiš in nakup zemljišč). Skupno je predviden izdatek 432 milijonov evr. enot za prvih pet let. Po tej dobi bo ministrski svet EGS pregledal dosedanjo politiko v sodelovanju in v skladu s priporočili kmetijske komisije. Omeniti velja možnost, da posamezne države usmerijo del finančnih sredstev v določena prednostna področja oziroma da v nekaterih področjih uvedejo le delno ali pa sploh ne, nakazanih ukrepov. Okvirno naj bi posamezne države krile 75 odst. vseh izdatkov za preo-snovo kmetijstva iz lastnih sredstev, ostalo naj bi krila FEOGA. Slednja naj bi v nekaterih primerih finansirala do 65 odst. vseh za te ukrepe potrebnih izdatkov. (se nadaljuje) PRIJAVA LETOŠNJEGA VINA Do 29. novembra je treba prijaviti letošnji pridelek vina. Prijave sprejemajo občinski trošarinski uradi ali Zveza neposrednih obdelovalcev v Trstu, ul. Roma 20, ki posluje vsak delavnik od 9. do 13. in od 16. do 19. ure, razen ob sobotah. Kdor ne bo prijavil vina, ne bo mogel prejeti dovoljenja za prodajo in poleg tega je lahko kaznovan z občutno globo. Izdajatelj: Engelbert Besednjak nasl. ♦ Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157 ♦ Odgovorni urednik: Drago Legiša ♦ Tiska tiskarno Graphart, Trst - ulica Rossetti 14 - tel. 77-21-51 TEDENSKI PREGLED DOMAČEGA ŠPORTA Borovke startajo kot favorit ODBOJKA - ŽENSKA B LIGA BOR - AGI 3-0 (15-7, 15-5, 15-12) Pričelo se je prvenstvo ženslke B lige, na katerem letos nastopata samo dve naši ekipi, Po izpadu deklet Sokola branita naše barve le še Breg in Bor. Tržaška dekleta startajo letaš kot velik favorit za osvojitev končne zmage. V ekipo se je vrnila Pemarčičeva, poleg mije pa razpolaga trener Dra-sič še s celo vrsto izkušenih igralk ter z lepim številom odličnih rezerv. Svoje načrte so Borovke pokazale že na sobotni telkmd, ko 90 gladko odpravile bivše prvoligašice AGI-ja iz Gorice s čistim 3:0. Goričanke so se sicer pokazale kot solidna ekipa, vendar proti razigranim Slovenkam niso mogle ničesar. Edino v tretjem nizu so dekleta AGI-ja nekoliko uredile svoje vrste in zbrale 12 točk, to Pa predvsem zato, ker so bile naše že gotove zrnate- Drasičeva ekipa je torej pričela prvenstvo obetajoče, dekleta so vigrana in tudi psihološko pripravljena. Prepričani smo, da bo to eno najuspešnejših prvenstev naše odbojke in prav je, da ravno v letu najhujše krize vsaj ena naša ekipa dokaže, da lahko slovenski zamejski šport še marsikajj Pomeni! LIBERTAS BRESCIA - BREG 3-0 (15-6, 15-13, 15-6) To, kar je bila dosleij naša najbolj izkušena ekipa, je letos ostala le še senca in se bo verjetno morala v letošnjem prvenstvu boriti za obstajjek v B-ligi. Breianlke so namreč v najkrajšem času izgubile kar dve ključni igralki: Sedmakovo in Klabjaniovo. Ta udarec je prišel nad marlj^g^ Jurkdča vsaj eno sezono prehitro, sa(j je vsem zna- no, da je dolinsko društvo poskrbelo za enega najboljših naraščajev v deželi. Jasne pa je, da sicer odlične naraščajnice in mladinke še niso godne za tako zahtevno prvenstvo kot je B liga. V soboto so dolinslka dekleta odpotovale v Brescio zelo okrnjene, zilasti ker ni mogla na pot miti Forausova. Izid tekme proti dobro pripravljeni ekipi iz Lombardije je bil torej že vnaprej odločen. Kljub temu pa sc se Brežanlke dobro upirale, in to zlasti v začetku vsakega seta, prav tako v celotnem drugem nizu. S svojo dobro voljo in požrtvovalnostjo pa so lahko doživele le časten poraz. E kipa Krasa brez trenerja MOŠKA C LIGA LIBERTAS PADOVA - KRAS 3-0 (15-3, 15-12, 15-6) Kraševci so začeli svoje prvenstvo z gostovanjem pri enem izmed favoritov letošnjega prvenstva, ki jim je bil znan že iz lanske sezone. Letos je ekipa Krasa zgubila trenerja in zato so mladi zgoniški fantje prisiljeni trenirati in predvsem igrati sami. Jasno je, da to škoduje predvsem igri, saj tisti, ki je zunaj, laže sledi posameznim akcijam. Kljub temu pa so predstavniki Krasa stopili na igrišče brez vsakega strahu. Morda pa jim je prav prevelika samozavest škodila, tako da so v prvem ni zu povsem odpovedali. Že v drugem delu igre pa so /zadirali kot zn^.jo, in kanalu bi tudi pripravili, pri ietno presenečenje. ;V zadnjem setu pa so domačini p zelo učinkovito igro 'km^lu strli odpor naših predstavnikov. Kljub porjizu sipo lahko zadovoljni s prikazano igro Kraševcev, |sji ,bcdq lahko odigraj mirno in lepo prvenstvo, zlasti pred domačo publiko v novi nabrežjuski telovadnici. *' >■ Boj za obstanek bo tetaven KOŠARKA - MOŠKA D LIGA PRO PACE - BOR 73-40 Po začetnem vodstvu naših košarkarjev smo že mislili, da se bo zgodil čudež. Vendar pa se je za let naših košarkarjev kmailu končal in gostje so začela nizati koš za košem. Ko se je končno še Ru-des poškodoval, je bilo konec vseh upov na vsaj časten poraz. Letošnja Borova ekipa, ki nastopa v D ligi, je zelo mlada in v njej mamjka predvsem izkušanih igralcev. Plavi bodo tako prisiljeni odigrati podrejeno vlogo in boj za obstanek bo zelo težaven. Res škoda, da se ni mogla uresničiti pobuda nekaterih, da bi združili svoje košarkarske moči in tako lahko dostojno branili ugled zamejske košarke. Nemogoče je namreč zahtevati od tistih ne/kaj mladih, čeprav požrtvovalnih igralcev, da bd se enakovredno kosali s klubi, ki so že na pol profesionalni. Premoč slovenskih igravk NAMIZNI TENIS - ŽENSKA LIGA Namiznoteniška zveza je letos združila vse žen.