Poimina plačana t gotovini LETO XVII OKTOBER 19 3 9 Anica Ćernej: Moč in mir J Milica S. Ostrovška: Živci gospe Felicite / Vida Täufer: Ure / Munih Jožica: Tudi on je imel srce J Sa^a Topov: Cena zlata / Anima V.: Tebi, ki čutii naš čas ... I Milica Miron: Pisma izJ .Sarajeva / »Orožje proč!« / P. Hočevar: Žena in obramba države / Gospodarski zastoj — največja nevarnost / Javni dogodki, ki morajo zanimati tudi žene / Umetnost: Poročilo o filmih I Naše žene pri delu / Nove knjige: Margaret Mitchell: »Jug proti severu« ! Priloge: Naš dom, Modna pH-loga in priloga za pletenine Važno! v septemberski številki smo nalepili opomine na modno prilogo vsem tistim, ki še niso ničesar poslale na račun letošnje naročnine. To snio napravile potem, ko smo prav v vsakemu zvezku opozarjale in prosile zamudnice za nakazilo zapadle naročnine. September je hud mesec, za matere s šolskimi otroci še posebno. Morda bo pa v oktobru kaj ostalo za naročnino. Mesto krojne pole prinašamo v tej številki posebno prilogo za pletenine, ki bo gotovo zadovoljila veliko večino naših naročnic. Da ponovno opozorimo tiste, ki so v zaostanku z naročnino, smo si pridržale njihovo prilogo za pletenine. Dobile jo bodo z novem-bersko številko, če bodo medtem nakazale vsaj nekaj na račun zaostale naročnine. Ce pa žele imeti prilogo za pletenine takoj, naj prilože naročnini 1 din za poštne stroške. Hudo nam je, ko moramo poleg vseh drugih težav in skrbi, vsak mesec iskati načina, kako bi našle pot do zakrknjenih src nekaterih naših naročnic, kako bi prebile oklep brezbrižnosti, s katerim so se obdale tudi take, ki bi jim prav nič ne pomenila ureditev te, zanje tako malenkostne, denarne zadeve. Saj bi morale pomisliti, da ima ravno Ženski Svet v svojem krogu veliko število takih žen, ki bi rade storile svojo dolžnost, a jih v tem ovira njihov težki položaj. Marsikateri naši ženi pomeni Ženski Svet edini vir kulture, edina kulturna vez s svojim narodom v domovini. Že radi teh žen in radi pomena, ki ga ima list zanje, bi se morala vsaka naša žena v domovini, ki ji sredstva to dopuščajo, šteti v dolžnost, da pomaga vzdrževati to važno kulturno postojanko. Uprava. LJUBLJANA • LETO XVII. • OKTOBER 1939 Moč in mir v časih, ki begajo misli, plašijo srca in trgajo živce, sta mir presojanja in moč zmagovanja potrebhejša od vsega. Celota, ki jo ustvarjamo po-. samezniki in ki oblikuje, naša življenja, občestvo, ki nam je notranje dalo dom in obraz, naj nam vse bolj pomeni živo pripadnost, moč in odgovornost. S postoterjeno čuječnostjo duše prisluhnimo utripu narodmwga zk;-Ijenja, z močjo ljubezni mislimo predvsem na druge, nazadnje nase: Vsi doživljamo grozote iste sedanjosti, vsi stojimo pred isto bodoč--nostjo. V si.bomo morali prehoditi isto pot do zmage človečnosti, pravice ■in kulture. Morda je res brezkončna, morda, bomo izkrvaveli nd njej..Drug . drugemu, niti riajbližjemu med vsemi, ne moremo prihraniti in odvzeti ničesar,, še mati lastnemu otroku ne. Vse, kar moremo storiti, je, da si s tiho veličino duše medsebojno lajšamo breme, dajajoč si poguma, moči. in hotenja. Poskušajmo rasti v zmagovanju prirodnega in primitivnega strahu pred neznanim, poskušajmo čutiti odgovornpst za mir in moč najmanjšega med nami. Mislimo na mladost otrok, na njihovo pravico, da so otroci, da najdejo, pri nas, odraslih, miru in zavetja. Ne razbijajmo svoje moči ob malenkostih, ne zapravljajmo časa iri sil v bolestnem stikanju za senzaci- ■ jami, ne izražajmo bolnih osebnih slutenj in malodušja. Poskušajmo se notranje upreti nemirnemu valovanju svetovnega dogajanja, iščimo hote miru zase in za one, ki so po naravi nagnjeni k razburjanju in k pesimizmu. V Velikih časih je treba velike zbranosti in resnične pripravljenosti, ki gleda trezno in mirno na razvoj dogodkov z nekega višjega, skoraj brez^ osebnega vidika. Posameznik in njegovo doživljanje je vendar samo kaplja v morju skrbi, trepetanja in bolečine. Naše drobno, vase zajeto življenje je komaj bežen utrinek v življenju naroda in človeštva. Sprostimo se. oz- ' kega obzorja sebičnosti, pa nam bo laže nositi in pomagati drugim, da nosijo ... Vz t r a ja j m o na. svojih mestih, ostanimo, k ar smo. V ničemer, kar smo doslej smatrali za dolžnost, ne popuščajma. Ničesar, kar nam je bilo smiselno in vredno, ne razvrednotimo. Najdim.o sami sebe globlje v delu, ki je potrebno bolj kot kdaj koli. Čutimo močneje, da smo mi tisti, ki ustvarjamo narod in ki dolgujemo narodu svoje in tisoče življenj. Čutimo z njegovo dušo, da hi hoteli živeti, dorastlv usodi ■ ■ ^nica Černej 201. ----1. živci gospe Felici^c -Gl-iivBa'.&seba je-, ; Visbka iii ne:,"položiti;^ • dovolj: đes^rja, Ma .bijpioglaVdostojiio ja; jmš-'; tn -otrokö:, öd" liäterih" ama ■ komaj d"ve letiv - ' : v T. /aliKstiii del. ■ :: (Nöcoj je že./aelo.lriidna, ys'e.popoldne in še.J)o Tfečerji jo likala, pbäpliitoy.'-n^'^nt;.':;^ ■ v ■v.^&^lkifš .jm^ kakor prelqnilj^,'.Zdaj leže. y ,upanju,-.da bo takoj .zaspala, Pol .enajštili-je..". ■■....Goajia ■Felioitäjleü;' a'.iiie.sfo spanca se, :.'. i-.' ," :.»Jiiti-i pa ,nipram- pasebn.o; .zgodij-'.5ja trg^' lio.čeni ^nekolijo "bolje pos.piäylti 'sg'bi,.'•-; ki'seinijü.'dänes zaiiem;a3n,la..-Na tr^ ;pa.t^kä .draginja; posetno želenjaval' 'jPridm iie bo po ?obah; in' zelenjava,;bo, koj ■.cenejša.: K.O bi vsaj !inpž..':maiif'za^ ■;P^^i2al,;mrHa.sebi£:na. Jvaj re.s mora vsak dan x kavarno, pa.^^ pubali'diiiarje'^ ^vV: '. ^■.Tut^^ :inoram.;k.:drug^ boni.,'poplačala stari dVlg?-.Pri^^^ ■ ^inorapi' povprašati) kaj bi.üii računala za .obleko. Vedno, pä tudi ne.' mb'rerü'.šivati ^.atoa;^ ppdobno. Saj Jpžin -mbž.nič" Več'ne zasluži od niöjega,:pa ka-ko.driigaŠe-se'-;' ■■.:iiqäiV.S.plpli so' Vse nekam. bolj-, napravljene, da ia.oram'kar smukniti^ iiiiuo,'.. siber. bi.'st^ . iiife.\rti%nile prenatajiko, ogledati; / ■ \ . . ,■ .. . • ■Paj.'.šiyilja.".Kaj.'.pa fantj'saj." bo naeiikrat jcs&n in treba bo zanj . olilcUč i'Čimprej; T \-.;Sičei?-l^-pTi kroja^^ le'mogla pozabiÜ!, Ježešj in giištdl.'^j pi'Ari;:- ; .i.Viiji,'. nikoli" Ivonpä, pa .čloVelf ne bi česa .opustil \ yiti :češji,a ..iiisen-i" iaia -nialeintfl-.iniii'-.^-. ■■■ te^entinom.ga nis.em-odrgnila. .... ■ V-'v-'- ;■:;■■ '^-'Uijogi.gtfok-i'Strašno,. gliste,-.'žive gliste'v' črevesju! ■ ,' \ -lil-Plavijo,.da imajp.'Vsi:ljtiđje.v.sebi gliste;— .če kakega inrliča rjiztä.ej4 .}ffi-■na>■'.^; v;.■đej6.y:njefn.;ŽL\-e;■(ia,■še:bPlj še m^ »Pozor ! Kaj pa, je . zdaj zaältxipal^ ?, .;Vlomil.eč ? Danes: sem bralaj kar^ s'- seki^ iftä^^^^^^^^ ' ■■ ' ' ;;(-S.eđi.v postelji,,'posluša.) . •" ." V-''"'' . ■ 'z."V'---; ,■. : ..;.: .»»Hič,: Ip p-o.d; je' zaSkiipal! Kako mi trapečejo živci, käiö mi v uš^ifi. "buČi-t 5jdaj: '. -J^.^lje,: .ko-.je;'vsaj -mir," z^j, bom ,gotpyo zaspala;.-. v : Vstati'bi^öibrälai '{inoj.'ubogi ',^aiiiia't»,; da ne-bi žbudil- oštalih,' Hvak Ijo^a, pörmril:.se jfef ' i • '';■'^i'-' '-O' - / ■'.',• ■■. ^pjo,;.zdaj pa-Se «t.aia XaEenjari^ko;^ Mj: 5e\nW saiija- .^m'pralai .Kij teg^a; ne-morem delj' zdržati,. Še''ponori n'iniaiii' -j^r'ns -treflutKi-'ffji: r.iiV^igV-'. Vi^'.-we-'wia-,pravico motit res! Kp je, takoajubeiiiiv,. ,kaj nei;Saj M'-'iabvelc .vše-la&'p^e-A ' .y;nc!^;.ko-]3i-;kd£y; dobil dobro' beSedo,- Ce mu' re^f^,', da:.ine;iiöU'gltoa; iatp.^as^Iii^;; ■'. da' me-žjč, kar strah., Utegnil bi,po^abi'ti-lirobuk iii '■jp-.mabn.iti' v ^dJ^i^&.^eiiričijšV^aiiiii^^ ;:'j,e'-,'it^'k-.ŠAnip -staniaiije^jr ■ ■'.', ■ ■ ■-'...; ... .'■'.':'.; ,■/', '■, ' :■.'■', J: . /■'■.'■;.;-:. ..';V;IN^pj:r.-!, i'/icinu liri-Vf! tia/ni mprdafbolaii?'Š^;tcjf .Tialait-,,vki, /■ •^fcdälgo .iöla^^^ zgodi,, da ga; jir!edeasn'ö ..üpok^ :se.g0đij : '. -.'tJboge .žetis,; ki ne- marajo. ptr.ok :radi- lepe linije, radi skrbi, -radi 'vezanosti-in' k-aj'. ' ' še. vse! Sta^m, da Iii. taio.j spre.rnenil'e;'-s;vK)je mišljenje.iii..opu'stil'e:;tiatö neu : p6 puhKh'iiži.tkili-,.-če- bi le enlirat pogledale; v tako .nevedne in takči' pl.a|np vprašujoče;"' in pri tem tak'Q iilozofsko resne očki svojega ptrpka, da. se moiaš na glas zasmejati. od. .-. same .sladko-prekipeVaj.oče.sreče!« ;, .. - --. ; - - : -■■ - . - ... .,; '■'..; .:'. če;.j.e-že'moje sanio živijeiije-^rio sanjp -hiteiiji^ en.; sani "nemir, ;vsaj. vöm-V^ -iakaj:«-; ' brni-.-■gćspa.-.ga zaspäfe .da bi. jö'he .mo'ge'i vznemiriti 'pray 'nihče'več;' kaj." šele. tako' di-oben -kOri'i»'!' , - ; Še V.^^U-se. ji ijaiehlja -ves.-obra?, kakpt bi ležala, ila-ii^hkih perptüi vjemirja.).;'. ; ■ ; 203. Ure FidaTaufer Ura umika se uri, v daljno brezbrežnost gredo, naglo zapirajo duri, nikdar jih več ne odpro. V bleskih in barvah ubrane, v rnnogih odmevih pojo, sekajo težke nam rane, božajo željno telo. V strahu in upu drhtimo, čakamo dni, ki jih ni. V nihanju večnem živimo, dokler nas čas ne zdrobi. Tudi on Je imel srce M u n j h J ož i C a Devet nas je bilo. Jaz. som bil najmlajši. Živeli smo v stari koči. Oče je bil dninar; pa tudi moji bratje in sestre so morali hoditi kmetom pomagat. Jaz sem bil vedno bolj slaboten in droben. Nekateri so celo trdili, da imam tudi možgane bolj drobne. Moji bratje so svoj kos kruba zasluzili z velikim garanjem. Jaz pa sem žvižgal, kukurikal, oponašal razne živalske glasove. Ljudje so se mi smejali. Sem ter tja sem.pripazil na otroke, prinesel vode, toda z delom se nisem preveč mnčil. Oče je garal kot črna živina, bratje in sestre so sledili njegovemu zgledu, pa so kljub temu hodili strgani in bosi. Delo mi tudi ni posebno koristilo, zato sem sklenil, da se ga bom ogibal. Nekoč so me prisilili, da sem pobiral krompir, pa me je pričelo silno ščipati v trebuhu. Zavalil sem se na njivo iti stokal. Od tedaj me ni nikdo več silil delati. Tri reči sem imel strašansko rad. Mater, ptiče in muziko. Mati je bila drobna, vedno bolehna. Večkrat sem jokal ko sem videl njene otekle noge in slišal, kako težko diha. Včasih sem zažvižgal kakor kos, da bi jo razveselil. Harmoniko sem rad poslušal. Najraje bi bil plesal in vriskal, kadar so pri Bccu zaigrali poskočno. Večkrat sem :poslušal vaškega učitelja, ki je igral na gosli. Toda takrat nisem bil nič vesel. Zdelo se mi je, da gosli pojo o nekom, ki ga silno boli srce. Nekega dne so našli učitelja us'tre-iljenega. Pokopali so ga izven pokopališča. Ljudje so pravili, da je pogubljen, ker se je ,sam ubil. Večkrat sem nesel blagoslovljeno vodo na njegov grob. Prav rad bi znal tako lepo igrati, toda nič žalostnega! ćučkov Janez igra na harmoniko same vesele. Nekaj časa me je tudi učil, ker sem ga vedno nadlegoval in prosil, ko pa sem mu stri gumb na harmoniki, me je tako natolkel, da tri dni nisem mogel pošteno sedeti. Nedolgo potem mi je umrla mati, tri mesece za njo oče. Mislil sem, da bom obupal od žalosti. Bratje in sestre so odšli, nekateri v mesto, drugi h kmetom služit. Ljudje so jih imeli radi, ker so bili močni in pridni. Samega me je postalo; strah v bajti. Od hiše do hiše šem hodil in ponujal svoje drobne roke. Rad bi bil delal kar koli. Ljudje so mi sem ter tja dali kruha, toda v službo me nikdo ni maral vzeti. Bali so se, da bom več pojedel, kakor pa pri delu odlegel. Vsem sem postal nadležen, najbolj sam .204 'SfSbi, Cele dneve šem se potepal po gozdovih,' jedel .sladke korenine in borovnice;, včasih / P9 'sem tudi repo ali korenje iikradal z njive. Hudo ine je moril glad. Včasih sem se pozno zvečer splazil na mami^ grob in ihtel: »Mama, zlata mania, samo enkrat näj hi ■ .«e slilal vaš- glas!« Neioč sem na grobu zaspalv iZjutraj me je našel cerkovnik in me peljali "k županu.; Pqätend me je okregal in dejal, da" lenuhov ne;£nara rediti. ' • ' »Zakaj pa" si Vandrovcu pobegnil, saj. si bil.ra pastirja pri njem»? »Erave sem preveč napasel, pa ,mi je" gospodar zagrozil, da mi bO vrat, zavil, ča'se jim" kaj zgodi..« . Oče župan-je .strašno hudo gledal in bog\'e, kako dolgo H me bil pestil, & ga na bi ^iiiati-županja pregovorila. ■ ■ ... . ' ' - - Peljala, me je v kuhinjo, mi dala jesti' ter',ino pobožala-po glavi," Naj raje l)i biX. poklekni:^ pred njo, taka-hvaležnost mi je -hapolnila-srce! Tedäj sem razumel da me ne boli moja revščina,.'ampak to, .ker šo tne ljudje podili od praga. ,N-jihoye ljubezni sem si želel. Pp dobroti sem hrepeiiel.. Četudi bi bil koa suhega, trdega, kruha, le dd hi. ga ljubezen osladila.' Naslonil-sem glavo na mižo in zajokal. ■»'Ti''revček moj,* .nikar'ne jokaj,« je dejala mati županja, »koliko si star?« -»Štirinajst-let.« ».O, pa tako majhen,' kot- osemleten- otrok..-Najbolje bi bilo, "če.bi te dali ksj učit.« Spomnil sem se sejinji,. ki je bil prejšnje If sto pred cerkvijo. Mnogo lepih rcči;je bilo tam. a najbolj mi je bil vžeč mož z lajno. Ne vem, zakaj "mi je ta slika nenadoma tako "jasno štala pred očmi". " Cisto tiho šem poprosil: »Mati, lajno "bi rad imel. Nikomur veS bi "ne bil v.nadlego.« .ZačudHa sevje: »Otrok božji, lajno imajo samo berači. Čakaj, Očeta bora prosila, naj te ■da -kam na učenje;«- '-. ,, , 'Sla je ven, toda kmalu irato šem slišal robantiti župana, »Le kaj misliš? Še učiti ga bomo.dajali! Take ".stroške! Po svetu naj gre. saj je že dbsti star! Še zažgal bo .komu,, iaj ni .čisto-zdrave pameti!«. Zabolelo me je. Saj še takrat nisem pomislil na to, "da bi." komu zažgal, ko sem bil ves moder .od udarcev. Pustil sem krub na mizi in stopil v vežo. »Oče-župan, , nikomur ne bom zažigal! Kar. dajte mi tiste papirje. Po svetu bom 'šel in se že nekako preživel. Küpil si bom lepo lajno in vam .prišel pred hišo,-zaigrat,« Nekaj je zagodel in-šel v hišo. Mati pa je stopila-v kamro. "Cez nekaj časa je prinesla majhno culo/»Na,'da boš imel za popotnico,« mi je potisnila culo v rok« in mi stisnila . v dlan dve svetli kronici. »Molila bom za tebe,« je-dejala in ,me prekrižala." V.tem je . prišel tudi župan, iz hiše ter mi dal knjižico s papirji. »Glej, da nam ne boš delal sra-- mote pq-svetu! Ključ od bajte bom pa jaz shranil, če prideš kdaj nazaj, da boš mogel , kje spati.« Od' župana sem šel iia grob staršev., Dolgo sem klečal in molil. ". - - - . Silno zapuščen,in žalosten sem bil. Kakor kainen na cesti, sam,.od nikogar ljubljen, nikomur potreben. . - II. Napotil sem se v. mesto k sestri, ki je služila-pri zdravniku. Dobil sem jo na dvo--— -,rišču. Ustrašila se me je, »Jeze.5, kakšen si! Raztrganec.« Pogledal sera po sebi in zardel" od sramu. Zamazane noge, hlače razcefrane, pri srajci- mi je manjkal rokav. »Ne "za- ' nieri, sestia, dosedaj še nisem nič zašlužil.« »Ub, kakor cigan si, še sitnosti bom imela, če gospoda vidi,-kakšnega brata imam,« »Oh, Lenka,.če se pa sitnosti bojiš, bom pa.kar ' odšel. -Saj nisem mislil nadlegovati, le Bogom', sem hotel, reči.« Obrnil sem se in-stekel z dvorišča. Nekaj je vpila za menoj,-toda za- nič na svetu bi se ne bil obrnil, 7,a- ' drževal sem jok, ko pa sem prišel-ven iz-mesta, sem na glas, zatulil. Sestro sem iskal in -želel, toda našel sem žensko, ki se je revnega brata'äramovnla. Utrujen in žalosten,-sem .-prispel do kozolca, kjer sem prespal. Drugi dan je sijalo sonce, v meni pa" je sončni d^in " probudil nov pogum. Zelo-imenitno se mi je zdelo, da sem sam svoj gospod. Sedaj, kp -se niso več plazile sence po polju, sem postal korajžen. Pot pa je bila dolga. Podplati 5o me_ pekli kakor živ ogenj. Dokler je sijalo sonce, sem bil srečen ,in zadovoljen na ■svpji samotni poti. Ko -pa se je pričelo mračiti, se me je polotilo hrepe-nenje po ljudeh; Zelo sem se bal tenje." Malo pred I.juWjano pa sem bU tako utnijen, da sem moral sesti; kraj ceste. Mimo j.e privozil mož na koleslju...Za njim je tekel velik.pes. Psov, posebno.. ■ ■ 205 velikih, sem se bal, toda tu s.cm premagal strah in skočil proti koleslju. »Gospod, vzemite me s seboj! Lepo prosim!« V tem pa je pasji šment hlastnil po meni. Sesedel sem se na tla, prepričan, da mi bo prcgrizcl vrat. Mož je iistavil in skočil s koleslja. »Nesrečni paglavec, kaj pa dražiš psa!« »Peljal bi se rad, gospod,« sem drhte poprosil. »No vstani!« »Hu. zadaj sem čisto nag. ker mi je pes blaöe odtrgal.« Zgrabil me je kakor peresce in me posadil na voz. Vprašal me je, čemu grem v Ljubljano. Ničesar mu nisem prikrival. »Čuden patron si, Pavle! Če boš le norčije uganjal, žvižgal in prepeval, te pač nikjer ne bodo v skižbo vzeli.« »O, saj bom postal pameten, če me ne bodo tepli in zanerjali, se bom že privadil. Rad sem sam, toda še raje bi živel med ljudmi, če bi me imeli nekoliko radi.« »Preveč srca imaš« je zagodel. »Če boš pošten, te bom vzel k sebi. Imam gostilno v Mostah. Pomagal boš v kuhinji, in hlapcu. Obleko ti boni kiipil in tudi kak božjak boš dobil, če boš priden.« Vos srečen sem ga prijel za roko. III. Življenje pri Bendaču je bilo lepo. Gospodar me je imel rad, delati sem sicer moral, jesti pa sem dobil toliko, da sem se ves zaokroglil. Tudi s psom Sultanom sva postala dobra prijatelja. .Teseui me je vzel gospodar s seboj na kupčijo. Peljala sva se na Dolenjsko po vino. Pravil mi je o svoji mladosti. Bil je zelo reven, toda močan in korajžen. Pri tej gostilni se je udinjal -za hlapca. DomaČa hči ga je imela rada in tako je postal gospodar na Ben-dačevini. Toda le kratko je užival srečo v zakonu. Umrla mu je žena in edini sin. »Vidiš; Krtek, denar ni vse! Bad bi imel nekoga, ki bi bil moj. Tako"sem sam.« »Zelo se mi smilite«, sem dejal. »Pa sem mislil, da ste zelo srečni, ker vas vsi spoštujejo.« Toplo me je pogledal. »Skoda, Krtek, da si le Krtek! Tebe bi vsi ociganili, če bi imel kaj premoženja.« Kmalu po najini vožnji pa se je silno izpremenil. Zamišljen in molčeč je hodil okoli. V lica je ves gorel, a večkrat mi jc potožil, da se mu temni pred očmi. Neke nedelje je prihitela teta Mina vsa razburjena iz gospodarjeve sobe. »Pomagajte, pomagajte! Gospodarja je zadela kap. Ležal je na postelji z zaprtimi očmi, ves moder v obraz.« Ubogi moj gospodar, kako rad sem ga imel! Srce me je skelelo ob misli, da mi umro vsi, ki se jih z ljubeznijo oklepam. Vse se je zopet izpremenilo. Hišo so prodali, stari posli so odšli, le jaz sem ostal pri novem gospodarju. Ta je marsikaj predrugačil, preuredil. Tudi natakarico smo dobili. Lepega, živega dekliča s črnimi lasmi, usta pa mala in rdeča kakor jagoda. Tudi gospodje so pričeli prihajati k nam. Vsak je videl le Nežiko in se ji dobrikal. Mene 50 silno priganjali z delom. »Pavle, prinesi to, naredi ono!« »Šema, ali še nisi umil sodov« in tnko so me drezali dan na dan. Mislil sem oditi, toda misel na Nežiko mi ni dala. Takrat sem bil star devetnajst let. Večkrat sem ji hotel povedati, da jo imam rad, toda vselej sem se zbal. Končno nisem mogel več molčati. Nekega večera sem ji vse razodel. »Dn vedno le na njo mislim. Se v cerkvi in med molitvijo mi misli uhajajo k nji. Najsrečnejši človek bi postal, če bi me hotela vzeti za moža. Nekaj de^ narja imam, kupil si bom lajno in vem, da bom na sejmih dobro zaslužil z njo.« Molče me je gledala, v očeh pa so ji plapolali plamenčki, kakor živ ogenj. Nazadnje je prikimala. »Dobro, čc bo vse res, kar obljubljaš, bom pa postala tvoja žena.« Mislil sem, da so se nebesa odprla nad menoj. Nadaljnje dni sem živel v večni omotici. Psovke in priganjanje me ni žalilo, saj sem vedel, da me ima rad najlepši deklič na svetu. To bo gledal šmarlinski župan, ko bom prišel z lajno in tako zalo ženo. Nekega večera je bilo v gostilni polno gostov. Tudi v gosposki sobi je sedelo nekaj škricev. Govorili so Ne-žiki, kakor bi rožice sadil. Naenkrat jo je eden potrepljal po bokih. Divje sem skočil k ^ijemu. »Slišite vi, Nežika je moja in jaz ne dovolim, da jo trepljate.« Pomilovalno me je pogledal in se zakrohotal: »Ho-ho-ho, ta je dobra! Torej še natakarice ne smem po- 206. trepljati.« Vsi so se Itrohotali, a najbolj me je zaholel Nežikin smeh. Užaljen sera sklenil, da ji bom še nocoj povedal svoje mnenje. O polnoči, ko je vse v biši spalo, sem se tilio splazil k vratom njene čumnate. Zazdelo se mi je, da se notri nekdo smeji. Mrzel znoj me je polil. Kdo je pri nji? Nežika se je smejala v sobi. »Beži no, saj je neumen! Pomisli, vzeti me hoče. Malo sem se poäalila, on pa vse verjame.« Gospodarjev glas pa je jezno odgovoril: »Zapodil ga bom, tepca! Dovolj mi je njegove neumnosti. Saj te gleda kakor podobo v znamenju.« Nežika se je zopet glasno, porogljivo zasmejala. Njen smeh me je pobesnil. Zaletel sem se v vrata. Hipoma je bil gospodar pri meni, me zgrabil za vrat in vrgel po stopnicah. Tisto noč sem pobral svoje borno premoženje in ušel. Minila so leta. Preživljal sem se ,na različne načine, toda vedno pošteno. Nekoč sem prosil po Kranju in prav pred cerkvijo sera srečal invalida ki je komaj prestavljal noge. Z eno roko se je opiral na palico, z drugo pa je nosil lajno. Pravil mi je, da je oko izgubil v Tirolih ter da je ves betežen in bolan. »Vojska mi je vzela vse! Edino, kar je ostalo, je bajtica doli v Trnovem. Mal vrtič je okoli nje, toda ne morem ga urejati. Sorodnikov nimam, a podpore tudi od nikoder. Če živim ali poginem, to je svetu vseeno! In koliko nas je taldnih! Včasih bi sredi trga zarjul: I.jndje božji, pobijte nas! Cemu nas pustite žive mrliče? Ne vemo, zakaj smo dali svojo mladost, svoje zdravje. Hodimo po svetu kakor zastrupljene sonce. A vendar je v nas srce, tudi mi smo bili in smo lačni življenja. Toda gluhim ušesom bi vpil! Zaprli bi me in rekli, da sem zblaznel.« Strah me je postalo. »Janez, ali vi ne verujete v Boga?« »Ha, če je Bog, naj me reši, da ne bom klel ure, v kateri som se rodil!« Dejal sem: »Janez, mislim, da me je božja previdnost k vam poslala. Sam sem kakor vi. Z vami pojdem, kar bova naprosila, bova pošteno razdelila. Hišico vam bom lepo očedil.« Ni mi prav zaupal. »Hm, kdo ve, kakšen nepridiprav si! Morda me misliš okrasti? Ničesar nimam, razumeš!« »Ne bodite čudni, Janez! Saj pravim, da me je Bog k vam poslal. Samo na lajno me pustite zaigrali včasih, pa vam bom vse rad naredil « Tako se je zgodilo, da sva si z Janezom lepo uredila hišico, pa tudi vrtiček, da je bilo kakor v malem raju. Vsega sva imela za potrebo. Janez se je umiril in ni več zabavljal na svet. Tam v jeseni pa je hudo zbolel. Še lipov čaj mu ni več pomagal, vsak dan je bolj slabel. Nekega dne sem moral po gospoda v župnišče, a čez dva dni je moj ubogi Janez umrl. Ves sem bil zmešan od bolečine. Kaj mi pomaga: kadar nekoga vzljubim, mi umre, ali pa me prevara. Ni mi kazalo drugega, kot da zopet nadaljujem potepanje po svetu. Jokal sem na Janezovem grobu in se le nerad vrnil k hišici, da vzamem svoje cunjioe. Pred hišo je stal dtihovni gospod. Povedal mi je, da mi je Janez hišico zapustil. Mislil sem: »Pavle, tebi se je zmešalo od žalosti.« Toda vse je bilo čista resnica. Se več! Duhovni gospod je vse sitnosti na sodniji opravil. Tekel sem na Janezov grob takoj, ko sem utegnil. Janez, preljubi prijatelj, Bog ti daj nebesa! Tako sem ti hvaležen, da boni vsak dan zmolil rožni venec zate. Od tega časa sem hodil okoli z lajno in nosil v svojo kajžico, kar so mi darovali dobri ljudje. Toda sem pač take vrste človek, da ne morem živeti brez ljubezni. Hišico imam, lajno tudi. Rad bi pa imel nekoga, da bi me razumel ter se razgovarjal z menoj Nekoč sem hodil po Gorenjskem. Sredi polja me je zajela noč. Zlezel sem v stan senik ter prespal v njem. Naenkrat sem začni blizu sebe glasno zehanje. Joj, kakšen potepuh je prenočeval tu — lahko mi še lajno vzame. Tiho sem se hotel izmuzniti iz svisli. V tem pa zaslišim ženski glas: »O, kam pa kam? Ali se bojiš, da te bom požrla?« Izza kupa sena je prilezla razkuštrana, močna ženska, kakih trideset let stara. Zasmejala se je. »Joj, kako si majhen! Ni čuda, da se bojiš«. Ujezilo me je. »Kaj bi se bal. Človek nikoli ne ve, kje se kdo skriva«. Prišla je tik k meni. »Ti, ali imaš kaj za pod zob?« »Ho-ho, kaj me tikate, saj nisva skupaj krave pasla.« Sesedla se je na seno in se pri^ čela smejati. »Petelinček je užaljen! Jej-jej, kako so repenči! Krave res nisva pasla, lahko jih pa še bova, saj menda nimaš kaj prida cvenka. Nič mi še nisi pokazal, kaj imaš v torbi.« Preduo sem ji utegnil zabraniti, je vzela bisago in jo razvezala. »Imenitno 207. . 'si založen'..Klobase, ltru)i, jatolka!<< Zagrizla je v Idohaso;.knili je kar izginjal v njenih u«lili. »Sližite, to je nesramno. Niti nd vemi kdo ste.« jiitela. je jesti. Poi-iitaj, da se na- ■ jem. Saj imaä čas; ali-ne?4 .Södel, sfcm. pokra-j. njs in pograbil ostanek klobase'. »PraV " imaš,« ine je pohvalila. yCe' bi ne bila močnejSa' od'tebe, bi se' "ne. upala krasti pred tvojimi očmi: Naučila sem'se. da se najbolje godi tiilemuy ki je najnesramnejši.. Da boä vedel, ime mi; je Jera.. Doiha .sem povsod in nikjer. Klatim se okgli kakor desetnica.«-. »Nisi napažna, lera,« sem jo tikal äe jaz. »7.akaj. ne greš služit?!^ »Služit? Čakaj. Vraga'' ■ .so.vpraŽali, kaj. bi-hotel -biti, če-bl'.ne bil vrag. Deja-1 je: Vse, sam.Q- sluga,' služkinji, in- ■ vojak ne'! Kajti'hiti vrag.ne-sliši toliko-psovk kakor ti. trije. Ce se še-vrag. službe brani,/ ■kako bi.še je jaz he? Šla bi s kakim moškim, če bi bil pameten. Toda če m-ii. prst pokažeš, hoče vso roko. Tudi kmetje neradi,dajo. ,Delaj; delaj',, vpijejo. Kdo-bi-se pekel v laki, vročini na soncu.<<. Opazil sem,, da Jera ni napačna ženskaj čeprav mi njeno.govor- ' jenje-ni bilij'všeč-.' Nenadoma'je zas-pila': »-Daj'ng, zini tudi ti-kakšno!«. - . , »j-era, huda si,-kar bojim:sc.t'e'.«.Ražtež-il-sem-ji," ka:ko pr ijazno kajzico imaniT.»Kdo' pa ti-pospratlja in .čedi? I./sam.. Seveda, ' ženske' ti'manjka. '- Najbolje'je, če, gi-6m, 'kar , k tebi". Tudi na srajći.se ti vidi, da-je malokdaj oprana.«- »Tudi ti hiši preveč-'čista«,' sera pomislil; rekei pa nič; kajti kdo bi-dražil sršena-. -.' „' - .• , ;-. -- Tako se je,zgodilo, da-se je-.Iera priselila k mehi. Kupil šem ji nov predpasnik, ruto . -in čižm'e; Ko se je uinila je bila'prav'čedna ženska. . , . - '" - . .'-"-".'-. .' • '.'-'-- IV. --. .' -Lepo sva živela; Bil, sem čis-t, opran, obleko mi je zakrpala in tudi jedeV sem.bolje.. Nenadoma so me, poklicali napolicijo. Strogo me je gledal uradnik in dejal: »Pavle,' velik .grešnik in-razuidalnec si postal.«'Ustraäil'sem Se! »Naj oproste, gospod, prav.'nič' jih ne .razumem.« »Kaj? neumnega se boš delal? Ali- se ne bojiš.-Boga?« »I, käj bi se bal? Saj-nisem nič zagrešil.< »Takoo?' Vso-okolico pohujšuješ s svojim življenjem. Vsi p o-šteni-ljudje se zgražajo, da si berač upa-tako živeti 1 Na koruzi''živiš, toni greh?,«. »O,- -to ne, saj nijnam nič >o.ruzo. v bajti, gospod., Jera mi zašije, opere in kuha.« »Torej -je tvoja služkinja?« »Ne, to tudi ne!- Samcmu mi je dolgčas vejg, gospod.« .»Torej siužkln-j-a ni, priležnica-tudi^ ne, kaj'torej :je?«-»Sam ne vem." Se nikoli nisem premišljeval o tem.« »Torej, če v treh dneh ne 'od,praviš .te ženske, te bomo zaprli,' njo pa .izn-gnali.« Ves potrt sem' prišel dOmov. Bal sem .se povedati, kako so me pestili. Jera- pa 'mi --je.-s,ama pomagala. »Beštije gosposke,«, je dejala.. »Druge "naj pogled-ajb, ne s'irom.aka! Bogatini javno, vodijo svoje-,priležnice,-teh pa nikdo rie vidi;.!'Će jla si revež poišče-topli kot, mu ga-vsi zavidajo.-Nikamor.ile grem.!«'Tako jo ostalo. Navsezadnje so me zaprli. -Niti posebno ždosten- nisem bil rađi tega, le za Jero scrri se bal. Štiri dni sem bil -v luknji. Predno sem odšel, me je poklical komisar k sebi in mi napravil dolgo, pridigo. »Nä stara leta'si začel noreti. Le nikar-ne :misli. da ne verno. "Vse, tvoje življenje',po>= Znamo in zato je tembolj; obsojanja vredno, da si jpraV, sedaj izgubil pamet, ko si ves čas pošteno živel.«'Mslil seirl si:.le govori, le,'jalz imam svoje misli in .svoj prav. . ■ V velikih skrbeh radi Jere sem prišel domov-. Toda kdo je sedftl v drvarnici za hišo? Nihče, drugi-kakor ona! »Zlata moja Jerica t« Ona pa je začela ;-,>> Pomisli, "Pavle, izgnali, so-me radi-'vlbčugarstva,-Toda morava še pošteno'maščč-i-ati nad rijiini. Nalašč, ker'.revežu nič ne pri-\-oščijo!«, »Povej no, preljuba, Jenca, jaz sem-tudi jezeii-na vse'te ,pra'^ , ' vi'čne Ijiidi'.« »Nikar ne ,vpij,.-da me -ne zasačijo,' saj veš, da ne smem , tu-biti.- Vso noč, ,sem čepela v drvamići in tebe čakala. Pavle,--vzemiVa se, bova.pa vsem jezike zavezala,« -je povdarila-.sVzemiva so? I»"kako,, ali bi me Hotela? Jejhata,-kako sem neupien;- če-hi ' s'e.bil to preje, spomnil, bi :ihe niti zaprli ne bilh« »Zato je pa potrebno, da .mislim jaz; namesto tebe,« se je nasmehnila .Terica. Pa sva. šla na Brezje. Pri Boletu so nama. "dali . golaž iri liter vina": Boletov oče in Stanko'sta bila priči". Ko so .na^policiji"zvedeli,; -kaj-sem jirn nasmolil, so kar pihali, od jeze.,Sedaj sem. mož'in moja ljuba Jerica je.prava, zakonska žena. Nikoli ni treba obupati. B.es se "mi je :včasi-h po pasje godilo,-toda sedaj sem srečen, saj mi je ljubi'Bog dal hišico, lajno in ženo. ,- ■ ' - ■ ., 208. ■ Cenat aslatä,; ' ■ " . ■ - (Bolgarsko spistil. Saša Popov).. . Ljuiila .sta se.'Jäko rada štš še iraeia. ' ' . " ' ' : ; »K^ko si želim, .gblobička moja Je vzdiW^^^ ■ skupaj«.' ■•.■■,■.- ■■ - - ' ,;■,..■■. . ■ ■ ■ »Tudi-jaz bi rada.«,^ se je, priuskala k iijegpvito^ ■nikode'r'iiituava pomoči.-« ■ ■ . ' / »E«, je zam-almil z roko; »da- bi.bila 'iß pod streho,'po.tem '—■bo. lablto. .Ljubezen' -. bo nama .največja, pomoč ..•.« .. . . ■ . ' . ' ■ ' Ljubezen je zmagala. ;'■ . ; ' . . . . . -. . ' . .. Poročila sta-"se." -. ■. " . ■ . .. . : .. ■'.Ziv.e^ sta meseCj: dva-,-tri,:- ' ■■'' - .. - ■ - •■ »Tako; ne moreva«, /je rekel.- »Ljudje .hodijo s" trebuhom-za-krubom, tudi'jaz ' pojdem;« .. . .. ■ ' . - ■- .»Nikar, ^ušfl..moja, poiMga) si-lije ^iöe.doma,-kak»r-^«k9.-hövn ' je .deval in jo lil zadovoljen, z-zaslužkom. . , .■ ' ' ' ' Minila' so leta. ' . ' - -' ' ' " , ' ' . . ' ..'"■■ .'■ '-.. '-.- : ' ■Vrnil še--je.mož. -■ .' . :.- ■■ ' '-..- .' - ' -..' ■'-- • . ' ■: -"■. '■ SeHel je'v. kot kraj .ognjiääa.'Äazvezal jč. polno mošnja ;■-. :»Na, "žena,. Vidiš-, ali" nisva tudi midva bogata?-— Odslej bova-'živela-ne kakor-bova liogla; temveč kakor bova-hotela ..'.« ' ■ - : .'■ . . ..- ': ' -. ' . .'.Žena ■vzame mošnjo.z-zlatniki in jo vrže* v cgenj; - - -. ■'■"■ ■ '.. ■. ■- »Kaj delaš'?- ^ Ali si ob pamet.?. —' Zlato-'se ho stopilo« rr- kriči mož. -'. . : ' -' ■ ■ »Raztopljeno.zlato inja/še .vedno ceno«', reče' krotko žena. »y'uvenelih priih pa ni :-življenja. .:;.s<-. ,'•.' • '-..-'•'' V.""'--;'', '-/'■..-:■'-'--.''.■■■'■'- .■■"■'•. ' --' ' -' ^ Tebi, ki čuiiš naš Čas ... ' .%d ■ miio-. afi. .v , krog;-laCi - sklanjajo - tvoji ' ';'ljivb voljo-, najmanjše^,:' pa - kretnja' roke; ; otroci;' Odprta-knjiga :ji'fr TOäj.:.k« v . r.lti: je. segla nsd ^čelo.,--i.'alflo;zgibaiio. :v ' tuje. svetove od.. spoznanja .db' Spoznanja..' -komaj -vidne^ gübiee\-avoina,; iesanja-, raz-.-'Neolsrnjena- 'sve.%' šila brni' v. njiWili te- dčarakja-.^;'vse fo;:je\zate.vir i , v-pričako,yahjii iri .^eri Hopa.njihova;, /doživetij;..-ki p^^^ bleskom:' • \niladosty:.-.resni&o.s;t- življenja. .'Ivol.fkokra);-''.- - nevidne.' -davniiie ,:.' .- To. - je t-i-oj 'dom. Pa --se sklonii :'y ta.-svetli kr'Og. razločne .'mlade ' glej,' na.;.okna' tega .'doma plj.nska' '-i;al, 'iral.' hičij;-in vsa prevzeta od .đehte'hja;.tega ..ki--' .. viharja, ki' pretresa .vse:' .'V prvih sunkih . pefpgä mlade^:.-življenja, ujanieä v «žbi- dih' ' neke'^ daljne temi; 'so-'gr'bzeče žabrnela oktia. svoje lastile, mladosti,-. Kite, ki-, se je-prcico-. . Obstala- -«i:: najprej;' počakstla,: da žad-ihaš .'v ' '.okroglo-rame.prikradla...ha :kHjigo-in..ne-. .-:tej te.sn'pk,'nat -pa hitela zapiratr^iTata,- ia ' kam nestrpno.;čaka:svojo-lastnico,:-đa se- bo ., br'gräm. Sv^a .nü :jrodrl';ao. svetlega kroga .' .pognala-z njo .v .mladi; zaletj pa debela pe- ,~lüei;.ki. zagrinja tvoje, otroke; da bi rie 'raz-, ; šlička, ki.s težavo premaguje in.kroti'iiep'o- ' .riižil te pokojne svetlobö,: k-i -sije 'näd ' t.'to-' slušno pero, da kar Jkriplje'pbd neOmah- . jim dojnoiti! Zdi'«e tij-da. moraš neprestano. V'::"" :-, ■ ;'-:- 'V:'.'"- '.---^ ' '''' ^l'^'. ".:' .209V stati budna v veži svoje hiše, da prestrežeš vsako šumenje iz onega drugega sveLa in zavaruješ svojo malo trdnjavo pred vsem, česar se bojiš ... In kakšno domotožje je v tebi, za tistimi mirnimi, prosojnimi večeri, ko si že vsakemu, otroku kot v prividu določila najboljšo pot, in si čez dan opravila toliko tistih drobnih stvari, da ti je večer nagradil utrujenost s hvaležnim priznanjem, da si vse kar najbolje dovršila in si nekako radostna, da toliko zmoreš, čakala drugega dne ... In sedaj ti vsako misel, ki snuje načrte, preseka stiskajoča slutnja groze, in zavest lastne onemoglosti spričo tega strahotnega svetovnega dogajanja.: z vsem svojim spoznanjem, kako dragoceno je eno samo življenje, moraš dopuščati toliko smrti ti, ki življenje ustvaj-jaš, ohranjuješ, živiš za njegovo rast... In roka, ki je od jutra do večera brez pritožbe in oklevanja negovala, je omahnila spričo dejstva, da ne more vkljub goreči prošnji in vkljub gnevu v srcu ustaviti niti ene krogle, ki tako lahkotno uničuje največje vrednote človeških vrednot. In ta onemoglost, to zevajoče nasprotje med tem, kar spoznaš za dobro in moraš ustvarjati, pa tem, kar dejansko je in raste in uničujoče drvi preko zemlje, te je zbegalo. Zmaguje to, kar je nasilnega, krivičnega, oholega,.umira in izginja pa to, kar je skromnega, dobrohotnega, pravičnega. In kje je tista sila, ki bi zamogla ustaviti ta uničujoči plaz samovolje, fizične nadnioči in pomagati vsem, ki so dobre volje? Ta dejstva te mučijo in begajo. Tvoja potrtost in zbeganost piišČa sledove v tvojem domu, v tvojih ljudeh in se kot vodni kolobarji širi na vse strani. Ali no bi mogla prižgati v sebi spoznanja, prepričanja, da tem odločilnim uram tudi žena dolguje svojo silo, svojo trezno prevdarnost, svojo neomahljivo vero v vrednost žrtve? Tvoj mir, ki se more hraniti le iz tistega zadnjega velikega spoznanja, da na prelomu časa mora divjati vihar, pa da v tej temi mora nekdo hraniti in dvigati plamenico in iz kroga smrti oteti žarek vere v boljšega Človeka, tvoj notranji mir more postati opora stoterim in stoterim. Vsa čuječa in budna, s pogledom uprtim v cilj, ki ni vsakemu viden, prezirajoč svojo osebno usodo, predana nalogam skupnosti v vseh majhnih in velikih stvareh, boš ustvarjajoča sila v teh visodnih dneh, ki jih preživlja naša domovina. Poznam vojaka, ki v strelnem jarlm med ognjem topov ni nehal vedriti in krepiti svojih tovarišev s svojo večno živo šalo in svežino svojega smeha. Kolikim je olajšal in odvzel tesnobo, ki bi jo bil zbegan, mrk pogled le še tesneje zadrgnil okrog srca. Odgmi v sebi vso svojo vedrino! Ne preštevaj in ne meri, kaj in koliko bi morala žrtvovati! Vedi marveč, da si delec celote, kateri moraš tudi ti ohranjevati sile za proboj' skozi Seilo in Karibdo naših časov. Uničevanje tvojih lastnih in drugih sil se pričenja v tvojem srcu. Trpljenje človeka, ki je brez cilja zajet v zanko svojih lastnih udobnosti in interesov, je brez-smiselno. In le to trpljenje je uničujoče. In če se bojazen pred trpljenjem stopnjuje v tebi do obupa, pomisli, da je toliko in toliko ljudi na zemlji, ki so trpeli vse dni svojega življenja, trpeli brez .krivde ponižani in razžaljeni; da je toliko mater, ki lačnim otrokom niso imele dati kruha. Ali bi res samo ti smela živeti brez trpljenja? Tak pogled in tak odnos do časa ti bo dal tistega odpornega notranjega miru, ki ga nujno moramo doseči, če hočemo vzdržati. Anima V. Pisma iz Sarajeva Milica M i r o n III. Društveno življenje Izobraženi muslimani se zavedajo težkega gospodarskega položaja, ki muči zlasti mo-hamedanski živelj, toda osiromašenje je iz raznih vzrokov zavzelo po mestih in manjših mestecih »Kasabah« tak obseg, da bo minilo dosti časa, predno se bo obrnilo na bolje. Najbrže so prav radi tega že od prevrata vsa muslimanska društva zelo delavna, posebno pa v zadnjih časih. »Gajret« in »Urdanica«, ki najbolj skrbita za pro-sveto svoje omladine, zidata internate, do- 210. move, sirotišča itd. Značilno je, da so se prebudili tudi možje okrog »Vakufa« (mn-slimanska verf5ka občina) in so svoje velikansko bogastvo, ki je naloženo večinoma v nepremičninah, začeli praktično izkoriščati in ga obračati v živi kapital. Tudi Vakuf zida nova poslopja, popravlja džamije, pokopališča in drugo. Zabave obeh teh društev so znane širom cele države. Prirejajo jih enkrat na leto v dobrodelne svrhe v Narodnem pozorištu. Za-snovane so v velikem slogu in imajo vedno ogromen uspeh, moralen in materialen. Takrat se zgane vse, kar čuti za muslimansko stvar. Bogata tombola z raznimi vrednimi dobitki, darovi sarajevskih trgovcev (brez razlike vere) so razstavljeni v eni izmed znanih izložb v glavni ulici. Tu vidiš najrazličnejše dobitke: od bonov za vrečo moke, za vino, za špecerijo in premog do zlate ure, raznovrstnega nakita, porcelana, stekla; pred vsem pa kopico lepih ročnih del, Id so jih izvezle pridne roke naših muslimank. Vstopnice so razprodane že tri tedne pred zabavo, čeprav so cene za nase okolnosti zelo visoke. In tako je ob prireditvi dvorana Narodnega pozorišta nabito polna, celo stojišča ne dobiš. Ljudje se vračajo, ker niso pravočasno poskrbeli za vstopnice. Tudi bife je nad vse bogat in vabi z raznimi sladkimi in slanimi posebnostmi iz domače kuhinjo naših muslimank, ki prispevajo društvu tudi s temi darovi. Pripomniti pa moramo, da sta ti dve široko zasnovani zabavi edini, ki se jih udeležujejo muslimani iz vseh slojev. Umevno je, da prisostvujejo prireditvi vsi predstavniki uradov in društev. Medtem pa pade na okroglo 10.000 članov sarajevske inteligence, trgovstva, mešanega občinstva vseh ver. med katerimi je največ uradnikov, veliko breme dobrotvornih prireditev ostalih društev, ki jih imamo v našem mestu čez 300. Na prireditvi »Gajreta« ali »Urdanice« sodelujejo poleg vojaške godbe in kakega opernega pevca ali pevke navadno tudi znani musliman.ski pevci in pevke sevda-link, harmonikarji ter ženski, moški in mešani zbori društvenih gojencev. Mešani zbori so novost, ki se je uveljavila šele zadnja leta. Vprizarjajo tudi odlomke gleda- liških komadov iz muslimanskega življenja s petjem, ki jih izvajajo diletanti-musiimani in muslimanke. Program je zelo dolg, po navadi ga prenaša radio postaja v Beogradu. Zanimive so tudi ramazanske predstave za muslimane v našem gledališču. Dajejo jih v postu dvakrat na teden. (Znano je, da se muslimani čez dan postijo in ne smejo okusiti niti vode niti tobaka, veselijo in gostijo se le ponoči.) Tudi to predstave so zelo priljubljene in že naprej razprodane do zadnjega kotička. Občinstvo je zelo pisano, iz vseh slojev. Žene so v dvorani med odmorom pokrite in sedijo zavite »u žarovima«, med predstavo, ko ugasnejo luči, pa dvignejo črne tenčice »vale«. Marsikdo pride v gledališče s celo družino, tudi z malimi otroki . Takoj na prvi pogled spoznaš, da to občinstvo še ni vajeno gledališča in reda, ki je tu vpeljan. Zlasti čudno se ti bo zdelo, da se obiskovalci tako dolgo prerivajo in nameščajo, predno obsede na sedežih. Mnogi prihajajo v dvorano v vrhnji obleki, v galošah. nekateri nosijo galoše kar povrh pisanih priglavkov, kratkih volnenih nogavic, ki jih nosijo doma namesto copat. Moški so skoro vsi v fesih, saj musliman ne odkriva glave niti doma niti v džamiji pri molitvi. Med odmori vidite prizore, ki so čisto domači. Možje iu žene si v krogu grejejo noge na radiatorjih. Razpoloženje je zelo prisrčno, občinstvo hvaležno sprejema vse, kar mu nudijo, toda zadovoljno ni z vsem, čepav še nima svoje gledališke tradicije, in po svoje modruje in kritizira. Ako po predstavi prisluhneš govorici, boš večkrat slišala stvarno in pravilno oceno pravkar igranega komada, akoravno je gledališka izkušnja naših 'muslimanov stara komaj nekaj let. Vendar je čudno, da izven , ramazana muslimansko občinstvo ne čuti potrebe, da bi prihajalo v večjem številu in redno v hram naše Talije. Morda je temu krivo slabo gmotno stanje, toda resnica je, da razen posameznih primerov tudi bolje situiranih slojev in muslimanskih bogatcev ne vi-mo niti ob gostovanjih iz Beograda in Zagreba. Sarajevsko Narodno pozoriŠte pa daje izredno nizke cene za vse predstave (razen gostovanj). Fotelji in sedeži v ložah so po 25 din. parket od 20—12, balkon 10, parter od 10—5 din. 211. . Naši someščani-, muslimanske vere so nam ■ često-svojem ■ dejanju ii; . üetanju skoraj neražilmljivi. Prikažejo se le-- ol) izre'dnili .prilikali: Äa časa-.svojih praznikov in proslav.: Pri spF&jemu tui-ških državnikov'-'Iiie-nija in drugih", se je vseltrlo muslimanov, in . muslimank po ulicah, kar Vrvelo je in se .usipalo z vseh strani dol po pohočjih.. Prav-taka "vrvenje je tilo tu'di na pogrebu reis- ■ ul-irlema". ■ ' . . ' - Tedaj "Scle'vidite, "da. je Sarajevo res mu- . äliriiansko"'mesto,^ To valovanje musliman-, skih. množic Je nenadhö in dostikrat odvisno .öd -J^enadnih dogodkov- ter je v -teni-nekako podobno svoji. rečici- Miljacki, ki ■ od časa. der .Časa. naraste, pokaže svojo, moč--■'in silo svojih voda, da potem čez noč liplak-■ ne. Taka je .tudi. naä" muslimanski ; živelj:' pojavi s4 V določenill đneh-.-kakor:"T;al, -vse". : .mu je", pretesno, premajhno, pa se -takoj zoijet-izgubi po .svojih-■domo"vih. in pritaji," kakor dtl ga. sploh .-ni. v mestu. 1 - IV. Posledice obubožanja . - Naj vam. napišem že nekaj vrst o .naših---»hrezpriZorniliV, -ki se večinoma; regniti-rajo iz rn-uslijnanskih .krogov. To so hedo-., rasli" dečki .od 14 "let, ki,sploh" niso hodili v šolo "ali "pa le zelo . neredno,-.blo.dijo po mestn,- -prosjačijo, po nlicah in -»kradu" "seiii i Bogu daiie«. To prosjačenje in postp- . panje jim .jo." žo . tako prešlo v navado," da /niso" za.nobenio.dclo. Pa kaj naj/bi" tudi de-; ."laji, "če ničesar "lie: znajo.! .ga .vsako "ohrt je "treba iinefi "vjaj ".4 "razrede, ljudske- šole."-. Kdo je pa.-njih-.pošiljii v >olq? . tre"ba obleke, ...čevljCT^ '.iulffluz ."ia/one-.. šidje, .ki nimajo niti dovolj ■ "•kj-uha.; ■..'".;;'. C-..-" ; .. Ti. mali" poslopači." iii". berački -so . dostikrat poleg vse svoje bede kWj; zdravi, žilaVi "iri-"bistri-"ofrdčjj ki:"se'spop:olniujejö-.v svojem. ■ »zanatupa-jim'gre dobro "od^rok. "Pri tit\& " j.e "i7"arod srčno ."dober" in tudi liaiven .in čudno radodaren, pa.vse .vrste.-beračev do-■bro zaslužijo,. Žal"'da je med "njimi največ \ »zicarjev«,. .to"::šo' tišti .>ilto. tucaju žieu;!, . a. to" še p.ravi tisti, ki" ne marajo, delati .in ne prosijo, iz potpeb.e,.temveč, iz leiibbc. In na-, ' ši brezprižo-i-ni SO" večji „ del »žieari«,. ,.,' Problem :beračonja maloletnikov je danes'' med-najbolj perečimi ■ v - našem krajii. Ti otroci- so "prepuščeni ulici in dostikrat jili "vidite,-"kako "posedajo" po kavarnah, karta jo, kvekajo in ,kađijo. Tudi najnianjši frkolini; ■stari "7-^8 let, so se že- navadili -na tobak-in kadijo kakor veliki,- Tudi. kradejo "kakor ■ "srake, kar-jim pride pod roke: cvetice, sad- ■)>•••■ : -:' '" . ' ". ■..'." -.". ' - Radi te nadloge še. je-pred kratkim ustanovilo »DrUšt-vo ■ za zbrinjavanje nezaštićene " dece i omladine«.'.Izkazalo še je, -da obstoječa društva ne morejo" korenito rešiti tega važnega «ocialnep vprašanja;, potrebno "je , ■ sodelovinj^e. -vsega. pi-ebivalstva," vseh zdm-- ; zöij,-. občine, banovine'in "države, ... ' . To- novo' društvo je ob ustanovitvi . izdajo proglas v -tilkajšiijih .dnevnikih in je. posebno ' naglasilo, celo Mhte'valo; »od svakoga " -.građanina i građanke, da".prestane davanjem. milostinja uličnoj deci, jer.time ih gone u. . ...još veću -rnoralnu. posrnulost, ä taj növac ■.,njim"a' namfehjeri neka" izvole dostaviti društvu, kpje- -će gä znati i umeti.najbolje upo-" Xrebiti " ^ zbrinjavanje, onih, koje zaista -treba zbrinuti:«";". ■ -. ■; . " Društvo "je pbstavljeno^:'na načelo privatne iniciative z halogo,": da" pomaga državi pri odgoji iu poiiolj"ša"n]u otrok.in omladine. . Problem je doiorel," ali po sarajeVsldh iili-cah.-.in- predmestjih": otroci še" vedno beračijo in -se :škriyajo pred. policijo," "" ." Umevno je,- da ni mogoče kar takoj :'6đ-" "praviä.-zlay.ti'se-je rSizšiMlo'. v'tekli let pod -"tako , ugodniiii. bkoliščiriami,: ali začetek -je . istorjen-:in" vsi meščani. brez" razlike .vere".Š0-. ■pristopili-v -fcog; .dela-TC.ev-tega društva." ' ■ ; ..-Še obtipnejši je položaj v. številih: ma^ ' lih mestih y^'Bosni,^ ker tam.,ni dela iii za; .. služka. ' .Bila .-sem ".v-''"Maglaju,-, -zaiiimivem: : . gnezdu: ob bosehski. pfOg'ij pi.a švOj - živ-'dan . " "nišein videla ^nagrmadene " toliko" revščirie'. ." Kfa -?>gla-Vni« uliči,' .kanior. se obrneš; -berač.. 'Vs"e-"'pr0sjači,-staro "in mlado, večin-oma"-tau-slimiini. Često haletiš na tako ple"nie.iiite in hlage:črte-na obrazih in .na tako čliden ne-vsiljiv' način-prosjačehja, da je tebe sram ,mesto. onega, ki steguj,e. roko. Vse pom"anj-.kanje ni .uničilb"''vonjem 'njegovega člo.veš-.; kega dostojanstva: ". 212. »OrožjjE; proč!« (Po »Vestnilm na-; ženata«) , Mesec dni jired ..svetgvno. vojno je nmrla ' ; žena, ki je vse. svoje življenje, posvetila borbi za mir in ki " jo zg^odovina . prišteva ■ ■ med'najznameniLejže žene.-ob--konću 'in začetku 20.. stoletja. Herta , Suttnev. ' ■ Kakbr v . posmek najpremenitejäemu. pri-;'zadevanju se;'sU|i ugotovitev: ob. 25-letnici;' sinri;i.-.največje- pacifistke .se je začelo .-novo ■vojno klanje , . v -' ■ ! ■ '. Berta' Suttner je' liila: po rodu Pražanka, češka IMeiiika.'Za -niiTOviia idejo ,se .'je prvič .Vnela,'ko -je-prišla^ V Pariz in se je sezna- ' - nilä z.-Leventaloni,. Keitanom, Dan.det-jem . in drugimi odličnimi FrancoZ;!. Pridružila se je' .mirovnemu pokretu! in- postala'.-njegova. • aj)Ost(jlica'z besedo in peresom, .S"tem'.sm'o-trom je napisala , roman ».Orožje proč-!« Junak romana je njen inož--.ta lepa moška duša, kakor pravi saitia. -. Težko je ' bilo dobiti zaliižnika,- povSod so odklanjali -To .mirovno-delo. Po dolgem prizadevanju, je-šel roman vendar v tisk j založnik se. ni kosal. »Or'dž'je proč!« je -bilo. takaj razprodano v. stotisoč. izvodih in prevedeno, na mnoge - evropske'jezike. '..- - ' ■ ' Ko je;'-Tolstoj; veliki .'{iaciKst,.', dobil . .ta roman, je. takoj pisal Berti Süttnerje-vi: ' ' »Mađanie, pravkar; sem p.rebfa! .VaŠ ro-. inan -»Orožje proč!«, ki- rni. ga ' je .' poslal.' Bulggkpv. '■-"Vaše-prizadevanje- že dolgo -ce-- -nim in mislim,-da .je'izdaja ."Vašega: romari.a." srečno '^znamen-je.- Uničenje' suženjstva.'je' ■ •napovedala..zuaineiiita -knjiga.^gos-pe Bi Sto-. -.-wejeve: "daj" Bog; da-bi Vaša-.'.knjiga, vplivala- - na adpčavo --vojne..-Jaz '-ši-'.no -morem mislih,,! : da: bi-' tiioi.mirOvno- raz'sodišče '-jiravo.^srsd-:. ; Št-vo-- ža uiiičetije vojn. ^Pravkar, dovršujem'. delö- o.tenl '-i'praš'anj-.u; y_ .kä-terein govorirn .o edinem.šiied.s.tvu,-ki bi -po-'moj'eni.onemo-. _ gpčilo. vojiio. Poleg tega pa bodo vsa prizadevanja, ki -jih' lia-rckuje ljubezen-,do člo-':-. veštvav rodila, mnogo sadov.« - .----■. . Po prizadcvanju-.Berte., Suttnerjeve; so kmalu ustanQvili.ua Dunaju .društvo za mar,, malo pbzneje.- tudi v Berlinu, Leta.1882. je . začel izliajati časopis'z naslovom'».Orožje, proč!« ;;,- • -■- . . .; . ■ .»Pridružila., sein ,se«;-;piše'. Berta Siittner, »velikemti svetovnemu poktetUj p'oložila sem mu -na -oltar vse' svoje .sile in ,vse svoje -nadaljnje življenje..-. .To. je edino, 'kar je važno, v inojem življenji!..Da .nimaš, drugega -Boga -. . . (razen miru} .. . .« ^ .. Berta Sutther je . verovala, da bo mirovna misel' zajela .Vse ljudi, da se. bodo čim prej ustanovile-.evropske zeđinj«'ne države ' iil da bo konec, vojri, 5 to vero, š'.tem miro-, ljubnim plam&nom- v-duši -je Berta Suttuer Živela..in. Umrla tik- pred - svetovno- vojno. Mirovno '-delo te žene iii prizäde-vanje ■ "tisočev -žeiia in mož v . Evropi in drugih delih- svet-a je -bilo poteptano in razvredno-.traio. Berta Suttner ni .'videla grozot. svetovne -vojne in njenih težkih posledic. JNi -■videla . nasilnega'miru; Id je razkosal na.-; .rpde iil zarodil-- vzrok - pripravi zä novo. .vojno. -''"',-■--■". - Berta . Suttner ni doživela,-da hi bila sli- : ■šala drzne, inisli Briandove, ki jih je izgovoril v' Parizu leta;, 1928^ in. s katerimi je .označil ■ vojno kot ■>iharbarsko preživetje«, toda'bila je -srečna, da ni videla, , kako- ječe narodi pod vojaškim-jartno.m.- ■ ' . - . Berta Suttner 'ni.videla,, kako se, je abso,- ' lutižem. zamenjal ■ 21' diktaturo,' kako ' .ni öd iJeniokračij.?' ostalo nič drugega .kot ^nomi-' -nus -^. inie.. .. Anektirali 'so države ' brez ; protesta,-; ž: .aklamacij ami V -. politiki; ,iie. - ve-.' - lj.iijo. .üaSela pravice, nego .sila ,., , 'Macohia-. velli-š".svojim-:»"Vlädärjeni«- ih' Nietzsche s-, -svojim.. »NadildÄjkoiii« to .'■ j e- .i-evangeKj no-vih' politikov ■,.. ■ Možni, predi-zni 'zmar giijejo;.-/. slabotni padajo kiikor- »giiili :plodovi«;::.---■;-■ :.'.: '- . .."-, .- Berta Siittner-ni dtiživela in-videla, špan-. .'skega, medsebojnega klanja, kitäjskq-japon-,' -ske ' vojne, .dnigfe- evropske ;voj-ne.. ': /■''-. Ali,,j^-bilo delovanje le žene, zaman,? Člo-raštvp se- oddaljuje.: od prave smeri,., naposled pa ho vendar krenilo lia:.pot'ihiru , in ,ustv,arjäiijä. , ...... .,;. 213. žena in obramba države p. Hočevar Pred meseci je žena ameriškega predsednika Koosevelta naslovila vsem evropskim ženam poslanico*, v kateri nas čisto osebno, kot žena in mali opozarja, naj se zavemo, da smo tudi me odgovorne za usodno politiko, ki grozi naši celini, ter nas roti, naj izkoristimo ves svoj vpliv na može in sinove, da bodo preusmerili one svoje nazore, ki tako ogrožajo svetovni mir. Nedvomno je bil ta poziv namenjen v prvi vrsti ženam in materam v onih državah, katerim je pred meseci predsednik Roosevelt naslovil znano mirovno spomenico. Vendar so njene besede tako resnične in življenjsko utemeljene, da si jih moramo vzeti k srcu tudi me žene malih držav, saj so tudi nas zadnji dogodki izučili, da je naj-izdatnejša mirovna obramba samo v čim-večji samozavesti in _pripravljenosti za kljubovanje vojnim napadom in vsem oblikam sovražnikovih bojnih metod. Žene po vseh državah so se danes prostovoljno ali prisiljeno zavedle svoje politične dolžnosti, ki se imenuje ali borba za razširjenje svoje oblasti ali borba za obrambo lastne državne samostojnosti. Pa naj bodo to Kitajke, ki nastopajo na bojišču v velikih vojažko izvežbanih ženskih bataljonih, ali Angležinje, ki so študirale vse vrste vojnotehničnega dela v zaledju, ali Poljakinje, ki so hotele s smotrno prehranjevalno politiko in z nadoniestovanjem v zaledju dopolnjevali obrambno delo mož na fronti. Ivaj pa pri nas? Kako se me prostovoljno zavedamo te nove politične dolžnosti? še vedno je skromno žtcvilo onih žen, Id se zanimajo za javne dogodke in se jih same tako ali tako udeležujejo zato, ker čutijo dolžnost do sodelovanja v javnem življenju. Več je onih žen, ki zasledujejo javna in politična dogajanja iz osebne zaskrbljenosti: kako bo pri tem prizadet moj obstanek, usoda moje družine? Tudi tista žena, ki ni nikdar Čutila dolžnosti do katerega koli žrtvovanja za druge, za narod in državo, tudi taka žena mora danes z zaskrbljenostjo misliti na politični položaj in se že iz čisto ♦ Glej Ženski Svet, julij-avgust, str. 163. egoističnih vzrokov pripravljati, da bo znala in mogla obvarovati zdravje in obstoj sebi in svojcem, če že res ne more doumeti dolžnosti in skrbi za idealnejše in širše cilje. Jugoslovanske žene se lahko s ponosom' oziramo v zgodovino, ki kaže svetle primere o veliki ljubezni in odgovornosti žene za svobodo svojega rodu. Legendarna Kosovska devojka, Majka Jugovićev, grofica Zriiij-ska, pa nežtote žene, ki so se po balkanskih gorali in za našinii cerkvenimi obzidji z možem ramo ob rami borile proti Turkom, nas roto, da moramo tudi me braniti svobodo svoje krvi, besede in zemlje. Toda današnji naćin sovražnikovega napadanja je drugačen, kot je bil v prejšnjih časih, zato mora bili tudi naže obrambno delo drugačno. Že zadnja vojna je pritegnila žene v obrambno službo, na čisto drugi način kakor v dobi turških napadov, ko so se starčki, otroci in večina žen le obupano stiskali v cerkvice in je bilo njih edino obrambno delo molitev za rešitev. V bodoči vojni bodo prizadeti prav vsi sloji in način borbe in obrambe bo popolnoma drugačen. Zene bodo morale pred vsem zamenjati može na najrazličnejših javnih in gospodarskih mestih, bolj kakor pred 25 leti. Pomoč vojnim žrtvam, ranjencem in za-strupljencem s plini bo zahtevala mnogo več znanja kakor v svetovni vojni. Zato ni čuda, da se žene po vseh državah prostovoljno ali prisiljeno tako vestno in premišljeno pripravljajo za primer vojne v najrazličnejših panogah, ne izvzemši čisto vojaških. Kaj naj n. pr. rečemo o kitajskih ženah, ki so bile do zadnjih let samo ponižne, brezpravne sužnje očetov, mož in štirih domačih sten, a so danes prostovoljno stopile v službo državne obrambe ter se dejansko bore s puško in bajonetom v Čangkajšekovi armadi. 40.000 je teh »hčera nove Kitajske« kakor se imenujejo in tvorijo lastne bataljone, katere vodijo deloma ženski, deloma moški vojskovodje. Tudi Angležinje so že letošnjo pomlad začele organizirati prostovoljno žensko armado, o kateri je poročal vojni minister Hoore Belisha tudi v Spodnjciii domu. Ge- 214. neralica armade, Lady Riding, deluje sporazumno s predstavnicami vseh žensldli organizacij Vel. Britanije. Vojni minister je tako označil namen armade: »Ta narodna armada žen nima druge naloge, kot da prepreči metanje bomb na naše žene in otroke«. Ustanoviteljica pa je podrobno ozjiačila program takole: »Ženska armada bo morala biti pripravljena tako, da bo laliko izpolnjevala vse naloge, če bodo morali iti vsi moški na fronto. Ženska armada bo morala sprejeti vse dolžnosti v zaledju: vzdrževanje reda, preskrbo s hrano, promet, policijsko in orožniško službo itd. To armado bodo tvorili prav tako hrabri in disciplinirani ženski vojaki kakor v moški armadi.« * Splošni pregled o vlogi žene v bodoči državni obrambi, ki naj bo že zdaj obramba miru, nam narekuje trojni način priprave: 1. Usposobljanje za pomoč sebi in drugim ob naglili napadih: pri poliabljenju in poškodbah, požarih, udarcih, zastrupljenju s plini, nalezljivih boleznih itd., kar je naloga samaritanskih tečajev. O teh stvareh bi moralo biti teoretično in praktično poučenih čim več žen iz vseh slojev v mestih in po kmetih. Druga pot obrambne priprave je usposobljanje žen za izpolnjevanje splošnih dolžnosti, zaščite prebivalstva, zasledovanje vohunov, za pomirjevanje razburjenja in panike, za organiziranje vzajemne gospodarske pomoči, nadomeščanje vpoklicnih moških v organizacijskih, gospodarskih in raznih strokovnih območjih. Tretja smer obrambne priprave, ki je za sleherno ženo prav posebne važnosti, je usposobljanje gospodinj za varčnost in smotrno ravnanje z obleko, kurjavo, živili in slično. Kakšna naj bo ta vojno-gospodinjska priprava? Najjasnejšo sliko nam daje varšavska organizacija »Pan domu«, ki je bila organizirala vojno pomoč gospodinj tako-le: Vsako gospodinjstvo mora biti z vsem preskrbljeno za nekaj tednov ali celo za nekaj mescev. Vsa konservirana živila morajo biti skrbno zavita in zavarovana pred vplivom strupenih plinov. Vse to je treba menjavati, sproti uporabljati za vsakdanje potrebe in neprestano nadomeščati uporabljena živila in konserve s svežimi. Vse je treba neprestano pregledovati, ali je v dobrem stanju, presipavati, presuševati, pre-zračevati in imeti primerne suhe shrambe. Gospodinje morajo biti poučene, da strupeni plini ne škodujejo samo ljudem in živalim, temveč tudi rastlinam, užitnim plodovom in vsem pridelkom. Brez najskrb-nejšega spravljanja pridelkov, brez najpre-vidnejšega čiščenja povrtnine bi ne bilo mogoče ničesar uživati, kajti posledice bi bile strašne. Kadar groze zračni napadi, je treba imeti pripravljeno veliko količino vode, ki mora biti zavarovana pred vplivi plinov. Voda bo potrebna zlasti za , temeljito izpiranje zelenjave in sadja, ki ho prišlo v dotiko s plini. Najbolj varne so konserve v škatlah, maščobe v hermetično zaprtih posodah ali steklenicah z neprodornimi za-maški. Take vrste zalogo mora imeti vsako gospodinjstvo. Kadar preti nevarnost, je treba dobro zavita živila obložiti z debelo plastjo slame in pokriti z nepremočljivim platnom. Moko, sol je treba spraviti na zavarovan kraj, oviti s povoščenim platnom, čez to še 10 cm debelo plast slame in po vrhu zopet nepremočljivo platno. Prav tako se zavijajo tudi testenine in pecivo. Poljski pridelki se lahko pokrijejo s smolnato lepenko ali impregniranimi plahtami, ob kraju pa jih je treba visoko prisuti v prstjo. Iz teh navodil sledi, da je treba v vsakem gospodinjstvu poleg zaloge živil za več časa imeti pripravljene tudi potrebne stvari za zavijanje in obvarovanje pred strupenimi plini. Pri nabavljanju pa morajo biti gospodinje previdne in si pripravljati zaloge ■ polagoma, kajti naglo kupičenje bi povzročalo razburjenje in ustvarjalo nepotrebno draginjo. Morda bo kdo ugovarjal: kaj bi se toliko brigali, saj mora država skrbeti za prehrano prebivalstva. Toda pomislimo: Ali res ne zmoremo tega truda? Pa tudi z različnimi neprilikami moramo računati: lahko nastanejo težkoče pri prevažanju, lahko se izkaže potreba po zaplembi in podobno.« V tej smeri, z usposabljanjem dobrih gospodinj, se se Poljakinje kot državljanke pripravljale za obrambo države. S tem seveda ni rečeno, da so prezirale delo v drur gib panogah — ne, saj imajo žene na 2945. • Poljskem;, .väe državljanske pravice in so še- • že doslej uveljavljale na vseli ■ mestih, kjer-; .bi Mlo tfldi v primeru -vojne treha, nadomestiti moške.. Udejstvovanje v policijski službi" in-upravljanje otčinske in :držav-ne politike jim je" prav ' tako. samo ,pa" sebi umevno 'delo kakor bđlnićarska in poljska opravila. Zcne .so' se „tuäi vadile v gääenju -požara ill so si ustanovile samostojno ga-' silne -čete. Iz vsake vaši" je po'nekaj-. žen-pbiskovalo pDse'bn-e te^je -za prvo p'dmoč; te, so potem dajale navodila 'tudi 'dinigim. ' - . Ö čem. se-lahko použimo pri ženah Ve-,Uke"-Britanije? V. prvi-vriti-'nani-dajejo si--: . jajen- zgled sloge. Kesni časi- so. združili k skupnemu;.'-Dbra-mhneniii' dein . vse ' Se--'tftko". različne-ženske--organizacije, ki so" si spo^. ■ražmnno, .svojem 'jjro^drn-ii primerno raz- ' ' delile vloge, tako, '^da bO'sknpn« prizadevanje-čim uspešrieiie 'in iodo -vse -obrambno dolž- ■ 'nosti čirii temeljiteje izjiolnjene.'Ženska -■;Afma'da. si je ustanovila'celo ' y'rstö ■ sekcij,' katere so zhira-le 'in 'registrirale vsakovrstne."-specialistke' i-ri -'-izpbraževale-'noYC, ■ strokovnjakinje. -..-; ". ■. -. - ■ -Tako .so.-se vpisovale v transportno sek- . 'cijo .lexK, ld..znajo -ali-se hočejo izobraziti ..za.-Šoferkd,-motociklis.tko, .st-rojevodke,' pilot-' .ke. i-n "podobno.'Bo/n-j^ärtto sgfeya dela-'spö-. .jazunino i KdeEim- križem in ne- škfbi samq za-z'ijravnisko .in, strežno, po.moč,-. .tepiv^eč ." združuje- tudi "šivilje." za- izgotavljanja bolv -.niškega^ perila, strokovnjakinje -za., uprav- ' "Ijanje pišafcniSke,'telSfonske' in. dltigo službe-- . ■ .so^lolniSiicShi'^reiTriŽRtf -sekeijt^je -prevzela -.. or^aiiižacijp profipliilske obiambe"-arhitekt- ".'■ ska pa,-, gridbo - .iii' ■-- ureditev.'- -proVizoriiit ■ .shramb An .'zaiveliU.'-Žva^ - ..^e bav ' -nači-li' izpraznje-^aiije'- ogrože-.'. nih krajev, za nastanitev otrok, bolnikov, Starih-IjuiK" "in podobno."-' ." • . Poleg' te strokovne ■ pomoči — tehnične, . zdravniške, gospodarske,, tudi vojaäke -— pa mora -ženstvo izvrševati'.-v narodni obrambi--.še jako važiio "moralna natego. Kljubovati niora demoralizaciji, ki jo v.primeru vojne, tako radi žirijo zli .đuh"oy-ij" boriti se mora proti .-raznovrstnim" spletlcalri,- izzivanjem, -'ohup>vanju in malodušju ter tem podobnim neprilikam, ki lahko napravijo včasih več škode kot bombe in -grana-te. - Dv-igati ^upadajočo- narodno zavest, reše-. vati čast svojega rodu,..spodbujati.k vztraj-" riosti; o-pozarjati na nüjnost žrtvovanja, pa ' fudi ta-kegä, kot je naš" državni- obrambni .dayek,. je-prav tako polnovredno - obrambno delo," kakor katera k( ili materialna pomoč -in vztrajanje nä -bojišču. Zato .je -računanjž-;gc. .RooSeyelto'v'e o. moči' ženskega- vpliva, na može .in- sifiove .pravilno in' poučnp..- Qna Žena,- ki je pripravljena dati v slnžbo -lia-. r'odne obrambe svojö telesne" in urask'g moči,-, 'm ona, ki 'dorria kot žena in mati'.in sestra izkorišča svoj vpliv za vzbujanje dejansko .pojm'ovane domovinske .- ljubezni,J požrtvo--valhosti in vz'trajnosti pri_čla-nih.svoje dru-:' •žine, obe 'se ^ polnovredno : zavedata,. da ^ je politika ireS; tudi žensko.vprašanje in ;ženska-. narodna-in državljaiiska dolžnost . •-'- ' ' ..Tate inaterial.no in -.moralno -politično''• sođel.o%'a"nje" sleherne, naše žene' je .danes nujno potrebno za" .obrambo slovenska besede .in. meji; ter za phrainbo'miru4n bodoč- . nosti; n'ašg. Jtigoslo-variske. . države,' - ■"'.' ..'-'.'-" ..-..'Gprj.e': narodu, - ki,; .še-, danes smatra.-, za. : 'drža:vljan"e- :sanlö inosTi.e'--in- .pustij da.' Stoji ' . Ženstvo, 'rjje'g.o-v- -številnejši "'del,'-brezbrižna '--ob 'strani!' --;-'.;■".■' :'-, " .■'-' ■ Gospodarski zasioj — največja nevarnoši -.. . Iz'.-uglednega švicarskega-;lista .posnema-'^^ - nio n-ekaj misli,- ki: sa-'.:gotovo .vredh-e, .da-'jih - - .-spozna vsalido,- ki niu 'usoda naroda- in dr- ' ; .ža-ve 'ni '.'deveto "briga..- . - '.- .'; --.' ■ , ^ ■-i.-Vse -ievropske države so uvedle popolno- ali. vsaj delno- mobilizacijo: Švicarski ,pubii--.cist . primerja-, inobilizirano - državo' 'z., -bplni'-. kom, ki je;prestal težko operacijo.. OjJera-' .tija 's'e je posrečila,-zdravnik'in pacijent-se . -nadejata iiajboljlega uspeha, toda b'plnlk ! nenadoma-pp'dleže.'---"V^ motnje krvnega" obtCrka,..'ki: je' nas'tal köt posledici .;;opera"cije. -— -Prav lakpije: pri državi': iž-vedena'niobi-:. -lizacij.a v -svrho" Zaščite .drža-se s je "sijajno, uspela-:-- Vsak,-.mbž'-je • bil täk'pj' .na- svojem -.mesUi pripravljen' preliti svpja kri .-'Sa.dor mPvino;: .DomsviJia-'je''..za.šči.i:in-(i-- -pred,: .'so-' vraž-nikom.'.-' . .; -.- -. ' --'-.' -''- - .- -'- V.- Ali. j'e s tem;domovina rešena? .Vsak mož je zapustil svöje delo. NešLcic. ^;i"...£ine, kar 216. tcrili poglavarji izvršujejo's^^o^)ođne. poHioe, so ostale pri njihovi mobilizaciji brez .da-hödkov.' TisoJi in tisoči- ne in-orejp več zadostiti svojim obveznostim, . denarja' ni v prometu/-Tistim,, ii" so prisiljeni ustaviti ' svoje izdatlčo,- sc. pridružijo še' drugi, Id bi jim tega nikakor ne bilo-'treba, in nesreča', je tu: zastoj in brezposelnost ija vseh p.oljiij. Ni -dovolj :zla,. ki ga vsaka .mobilizacija ne-, izogibnp :pr.inaša s seboj; temu zlu se ■ pridružuje že zlo, ki si ga nakopljerrio 'sami. . .Pisec -n^ivaja nekaj priniero-v, Ifi jasno osvetljitjejp nesmisel takega' 'postopanja.' -Zaročenca sta se ■ pripravljala na - poroko. l^Jaročila .sta si pohištvo in vse' potrebrig. Vslcd mobilizacije, sta preklicala naročilo. S tem sta odjedla .zaslužek čeli. vrsti trgov-'.. cev in' obrtnikov: trgovcu 'š pohižtvom, ,l.eš-. . -nemu trgovcu', miz,ai:ju, tapetniku, vscm. številnim iždolovalcem k-iihinjskih 'potreb-š.či.n itd. .Ker sta zaročenca zadržala svoj denar, je nastal zastoj, Ici jt oškodoval nepregledno vrsto ljudi. . - - ' ■ "V gledališče, nk koncerte sploh .ne hodimo več. Kako je to nespametno! Igralci, godbeniki, tehnično osebje, gledališki fri- ■ zerji, garderoberke — v.si ti ljudje bodo radi nekaj prihranjenih -dinarjev brez zaslužka in ^bodo zaustavili .svoja plačila; s tem bodo -aškodovani tudi tisti, ki so njih . oškodovali. Denarnega zastoja so'krivi tudi trgovci z blagom, ki je-za življenje neobhodno po'^ trehno in. za katero - se zdaj ljudje trgajo.. Trgovci nič več ne oglašajo v listih: lepo. polnijo .svoje skrivne shrambe z zalogami za slabše, zanje-boljše čase, ko-bodo cene poskočile. Kaj- bi- zdaj izdajali- ■ za- oglase!' .Koliko ljudi je spet tu prizadetih? . '. '-So pa še''druge vrste stiskači-: H sploh iie-plačajo nohi3no.ga račiiua . več:' šivilji,, mo-. distki, zdravniku, čevljarju, ob mobilizaciji', sploh, -ni'treba več Vplačevati! Taki ljudje mi.slijo, da jim daje mobilizacija vse pravice, da morejo .misliti sartio nase in jim iii .treba priznavati, dolžnosti naprapi drugim. Tako postopanje je najhujša sabotaža domovine,' Kdor zdaj sedi na .S'vojem denarju .in ga ne. pusti krožiti, 'škoduje dr-žavi več kot. vsak- dezertsr.' Kjer denar ne kroži, usahnejo : tla'gospodarstvu. '' ■■ : . Denar mora krožiti,' zaključuje .omenjeni ■ članek, ako .n'ečemo poginiti, öd glada! Skrajno nespametno' jej da -si poleg mobilir '74cije nalagamo, .še. brezposclnos't z -vsemi njenimi. pöguba"mi. Nikakor se ne 'smemo izpostaviti notranjim socialnim nevarnostim: imarno z:unanjih dovolj. Ena sam'a-pot naš vodi skozi strašne sbcialjie nemire, ki lahko nastanejo, ena saina ^rešiteV.za nas. .iii iiašo zemljo: žavihajrno rokave, pljunimo- v- roke in delajmo, kolikor zmoremo. Nadomestiti moramo vse tiste, ki so vpoklicani, da ne bo nikjer zastoja, da pojde gospodarstvo svojo navadno pot naprej..DaneSj 1:0. padajo vse vrednote, ko se. kulturni narodi dnig za drugim tirajo v smrt in ko ni na videz nobene pravice -i'eč, danes moramo poznati edino rešilno. geslo: 'delati, ne obu.pavati, pogunihb ustvarjati in -graditi! Ne stiskači in iojazljivci — le pogumni bodo zmagali. ■ Delajmo, naročajmo, kupujmo, omogočajmo, da bo denar krožil ,in poživil gospodarstvo!. JaThi dogodki« ki morajo zanimati tudi žene .Doma: Tudi Slovenija, odnosno njena vladajoča struja, to je slovenski del .IR7.,,- se-je odločil - storiti potrebne korake in -predloge, da se . uredbe, pp katerih se ho. organizirala banovina - Hrva-tska, uveljavi]o"tudi- za ureditev Slovenije. .^ Kakor .je razvidno iz' ižjav Hrvatskega -dnevnika, ki' je ' glasilo dr. Mačka, pri Ureditvi sporazuma ter predlo-; gib za reorganizacijo države, slovenski del vlade ni nič prispeval. - -Hrvatski dnevnik namreč ugotavlja »istini na volju«, da jih slovenska- politična organizacija ni podpi- rala, v borbi za .njhove narodne..zahteve, a da bi-bila ta borba prej privedla dq .zmage 'tako hrvatske-.kakor slovenske, narodne stvari, ako hi bila najjačja slovenska .politična organizacija pomagala. .Ustvaritev banovine. .Hrvatske'-ni delo slo'vehskih. političnih čini-, tel.jev,. ampak je uspeh-dolgotrajne in mu-. čeniške, borbe br-^-at.skoga naroda in premišljene politike' predsednika đr.'Mačka.<< Uredba o zastavah v banovini Hrvatski:', na državnih uradih bo visela .samo državna. zastava, na. banovinskih pa' hrvatska na desni, drža-vha pa'na levi-stra---. - - . -. W/--.r'Ai '. - 217 ni. V krajih, kjer je srbska večina, bo visela tudi srbska zastava. Privatniki pa lahko izobelajo zastave po volji. — Slovenci si doslej niti zastave nismo priborili. Tajne volitire je nedavno obljubil pravosodni minister dr. Marković, ki je tiidi dejal, da v kratkem izide nov volilni zakon. Tudi politične svoboščine se bodo zopet dovolile, tako da bo lahko več kakor ena stranka. Ali bomo prišle tudi ženske do svojih pravic? Osrednji urad za prehrano prebivalstva se je ustanovil v Beogradu. Glavna naloga te ustanove je povečanje produkcije našega poljedelstva z modernimi pripomočki in zagotovitev zadostne prehrane vsemu prebivalstvu ter vojašLvu. ZavetiUa. "proti zračnim napadom nameravajo zgraditi v vseh ^večjih krajih Jugoslavije. Za ureditev podstrešij v smislu požarno-policijskih predpisov je izdalo mesLno poglavarstvo v Mariboru razglas, da se morajo iz podstrešij odstraniti vsi hitro vnetljivi predmeti, prav tako pa Ludi s hodnikov in dvorišč. Boj navijalcem cen bi bil potreben povsod, dejansko so pa začeli v Beogradu, kjer so na posebni konferenci občinskega sveta sprejeli navodila, kako je treba postopati proti navijalcem cen, prekupčevalcem in špekulantom. Uprava mesta Beograda je povabila prebivalstvo, naj vsak primer takoj prijavi oblastem, da bi se zlo zatrlo v kali. — Danes so taki ukrepi sicer posebno važni, toda stopiti bi morali v veljavo že pred dvajsetimi leti. • Dvoletna zdravniška praksa na deželi je uvedena. Službene novine od 9. sept. 1939 objavljajo, da mora vsak zdravnik, ki želi dobiti službo v državni, banovinski ali samoupravni ustanovi ter v zavodih socialnega zavarovanja, preživeti dve leti v praktični zdravni.^ki službi na vasi ali v trgu, ki ima manj kot 4000 prebivalcev. Morda bo ta uredba izboljšala zdravstvene razmere na deželi in približala ta sloj, ki vr.§i izrazito socialno službo, ljudstvu. V Mariboru se je osnovalo prvo slovensko mladinsko gledališče, ki so mu xitemeljite-Iji postavili sledeče naloge: Vzbujati mora v otroku močne vtise gledališke umetnosti; dajati mora priliko za močno čustovanje in razgibanje, biti mora v pomoč pri vzgoji in protiutež enostranskemu oblikovanju; mladino mora uvajati v resnični svet. Da bo ustanova mogla ustrezati vsem tem zahtevam, morajo biti njeni sodelavci dobri poznavalci otroške duševno.sti. Za letošnjo jesen je na sporedu vprizoritev Martina Krpana. Sedanja vlada v Jugoslaidji je dobila zakonodajno m.oč. V Službenih novinah od 18. septembra je izšel iikaz kr. namestni-štva, s katerim se razglaša na osnovi člena 116. ustavo nova uredba o spremembi sedanjih določil ter sklepanju novih: § 1. Ministrski svet more do sestanka narodnega predsedništva z \iredbami menjati sedanje zakone, uredbe, pravilnike in druga določila ter postavljati nove. v kolikor to zahtevajo javne koristi. Te uredbe se mo- . rajo predložiti v potrditev narodnemu predstavništvu. § 2. Ta uredba stopa v veljavo z dnem, ko bo objavljena v Službenih novinah. Obseg Banovine Hrvatske. Po statistiki iz leta 1951. bo banovina Hrvatska imela 4,425.000 prebivalcev, izmed katerih je 75% katolikov, 20% pravoslavnih, 4% muslimanov, 0"5% evangeličanov in 0'5% Židov. Ker ima vsa država 15,500.000 prebivalcev, odpade torej na Hrvatsko 28*6% prebivalcev. Ozemlje banovine Hrvatske bo obsegalo 66'323 km^, t. j. 26'6% vsega državnega ozemlja. V banovini Hrvatski bo 3,216.000 Hrvatov, med katerimi je vračunanih 164.000 muslimanov, nadalje 886.000 Srbov, ali 20% ter 321.000 pripadnikov ostalih narodnosti ali 7%. Po svetu: Vojna. Mirovni klici, ki so se glasili od vseh strani, so pričali, da je napetost dosegla svoj vrhunec. In res so zagrmeli topovi, ^e preden je bilo mogoče premisliti, mirovne predloge in. celo predno jih je poljska vlada dobila v roke, kakor so zatrjevali predstavniki te vlade. Vzrold, zakaj so pričele dne 1. septembra sovražnosti med Nemčijo in Poljsko, so znani: Nemčija je zahtevala od Poljske pristaniško mesto Gdansk in koridor, to je ozemlje, ki veže Nemčijo z Vzhodno Prusijo, ter svoj vpliv 118. na notranjo ureditev Poljske. Ker je Poljska te zahteve odklonila, je Nemčija zasedla Gdansk ter so njene čete udrle na poljsko ozemlje. Glasom pogodte, ki sta jo imeli Francija in Anglija s Poljsko, sta tudi onidve napovedali Nemčiji vojno. Dočim so se vršili na Poljskem srditi boji in so Nemci bombardirali tudi civilna poslopja ter nezaščitene kraje in so nudili Poljaki junaški odpor. Id so ga priznavali celo Nemci sami, se na zapadu ni zgodilo prav nič pomembnega in po vsem videzu Poljaki z vojno na zapadu niso bili prav nič razbremenjeni. Angleži in Francozi, ki se bore ob Siegfriedovi liniji, so sicer res prekoračili nemško mejo, toda njihova letala so usipala na nemška mesta le letake. Nemci, ki so se posluževali vseh bojnih sredstev, so na Poljskem naglo prodirali in v tem trenutku se še vrše srditi boji za Varšavo. Vendar je pa usoda Poljske že zapečatena, zlasti ker je 17. septembra čisto nepričakovano vkorakala v Poljsko tudi ruska armada ter zasedla Ukrajino in Belo RusijOj pokrajini, ki ju je pod silo situacije — ko so boljševiki sklenili ločen mir z Nemci v Brest Litovsku — izgubila ter ju je po versailskem miru dobila Poljska. Molotov, komisar za zunanje zadeve v R.u-siji, pojasnjuje zasedbo Ukrajine med drugim s tem, da Poljska nima več svoje vlade, (ki jc med tem pobegnila v Rumunijo), zato je sklenila zaščititi krvno .sorodne Ukrajince in Beloruse, ki so bili doslej na Poljskem popolnoma brezpravni. »Zato podaja roko svojim bratom Ukrajinccm in Belorusom ter jim pošilja na pomoč svojo vojsko. Obenem je ruska vlada storila vse ukrepe, da reši tudi poljski narod vojne ter mu omogoči mirno življenje.« — Tako končuje proglas Molotova. — Ukrajina bo avtonomna dežela v okviru Sovjetske zveze, Nemčija bo vključila v svojo državo nemške kraje, iz poljskih pokrajin pa bodo ustvarili državo z zgolj poljskim prebivalstvom — kakor sedaj napovedujejo. Anglija bo proti ruski zasedbi Poljske protestirala, ne bo ji pa napovedala vojne, kakor fta nekateri sprva pričakovali, marveč bo še nadalje vzdrževala z njo diplomatske stike. Drugače pa poljski korak v nobenem oziru ni izpremenil osnovne podlage in namenov angleško-francoske politike, kakor pišejo angleški listi, ki pravijo tudi, da mora zdaj Anglija bolj kot kdaj napeti vse svoje sile, predvsem se pa poslužiti gospodarske hlo-hade, da Nemčijo stre in prepreči, da ne bo Balkan postal območje Nemčije. Angleška opozicija sprašuje vlado, ali res in zakaj ni mogla Anglija nuditi Poljakom izdatnejše pomoči. (Blokada je vojno sredstvo, po katerem se v času vojnega stanja tesno zapro vsi pomorski dohodi v pristanišča in k obalam sovražne države. Namen blokade je v tem, da se sovražnik izloči iz ostalega sveta ter se mu prepreči dovažanje surovin in drugih življenjskih potrebščin.) Nauk o negi otrok — Izolski predmet v Italiji. Italijanski uradni list je dne 7. IX. 1959 objavil zakon od 13. julija t. 1., s katerim se že v šolskem letu 1938/39 uvede nauk o negi otrok kot obvezen predmet za vsa dekleta, ki pohajajo srednje Šole. Ja.sno je, da ho zakon stopil v veljavo šele z novim šolskim letom, to je šele meseca okfobra 1.1. Za šolsko leto, ki ga ižrecno omenja zakon, sta ne samo datum objave, temveč tudi datum samega zakona prepozna. Nega otrok se bo poučevala v dveh stopnjah. Nižja stopnja tega pouka bo v zadnjem (četrtem) letniku vseh srednjih šol (gimnazij, tehničnih zavodov, učiteljišč), daljo tudi v zadnjem letniku vseh strokovnih, gla.'?benih in umetniških šol. ki imajo značaj nižje srednje ali naše meščanske šole. Višji tečaj je določen za zadnji dve leti višjega oddelka srednjih šol (klasičnega liccja, znanstvenega liceja, učiteljišča, tehničnega zavoda), glasbenega kon.>Äensko/-s^ ,ki .je/pa take, ka-f..' . • 7-• -zadnjih.-' rtiešcik^,. sekcija • ni'kakor\ : l'sC'J^tTlpfj'a.;;!:;!., • sekcija .-poslala'; np:V.emn. "^Irjif. Cyetkqyicu - brzo- . danih obljub .z-■•\'-;/yi)zir.ojn.V.n9.-.iehskQ volivn'o. ;pravaćo'. !•. ■ apr-rlu; -.-fe, z-. ■'Ltežo]- go spo din j , p o dpi -- ■ na bai^ia • drav.. banovine ,/ .';■•■• sod ' '\dhlčarsk'^a:-, i-"-;;, yp'rii^^^^ f'tef^n'^^^ rn^seca" -je- ženska žveza- nä. nislo-:- ■,•. ;. '.-^fla' :viog-b,.y':kä'te:rp .«i'e'•.ižjavljaVzopo'r 'n-amen . '.": ö^fiiieiga- celoku'jme- • JŽ,Z' v Beo-,-- '^a-^e'šfo.' ibläg-p-gok. '.I^fäiije': Tavčar-' - ^leve-^^^ iavbljšna'^a," tretjo podpr.wljscd-.i- ;■ ■ nifcö; 'gläv-j^e "^i^^ye ■ g^^ , ;■•. '..> -Na^^rTvlkcj^^ža ^^ letaŽnjcga,;' gbčn^ega:.; -zMra.",. slov^näke- •Sökeiie • jŽZ':- ie - bilö:.-b'i^z- - •/.ljubeznijo; podn-ltavljen^/^-pi^^^ "fiev&tiköyej iz -nä< -'•^p^eđävänje;'-&täl•i -y'-tiÄku ii^'.-ga!- .§e• .pbsebej-.-': ■•slišali 'v^radiü.-.' ■ •.- 'H kbnCu jß" sekcija ,sprejela.y^ß 'j^jnoslf^^ • nih predlogov^:ki;"ü.aj .'se v, obliki.- fe^iagijT'-""'' -/pđpošljejb ■ obla^tfem':'.'^y^a \'gos,pođinjv-^^.v.-yy . .,j3Dnqvila_-vge-.svoje prejšnje-ješol-ucijes ä.'dö^O,..;-, :daiä že:'prfedloge..,glGde_ kbnšervirhhja.^š^ • ki naj -g'a..oi)las-tvä'-. z vsemi ^Tazpglpžljivi-ttii-'/ ... sredstvi podpirajo.. ,.?4gajijeku]li, let-., za' uVeidba , dinjskega. pouka ' na.'vseh ;.'zeiaskiB"- |QlaTi-/'-f^//;.~ - Na- predlog Zerisk^^a;..P.gkreta -je pb.^ • _ pqslal lia/g. min..-pred.šednika ,])rzojavk:q',.-v-V'; •kateri. ga-"ppiibviLb spo'nlihjä-;dahe' •oblj.u^ . glede.;.podelitve.• fiktiyne':"'in - pasivne' -'^.pllvtie'' pravice-- vsem-'žeriajri b'i'ez -xäzlilce;,'. . gospodinj skill poh'ip.cn.iG.- je: z-allteya.lš•^:^■sU^-••:-'■•"• növitöv." ..š-trokoviionada^^^ spi' '.S'ebnih .t'eöajey.'! ža gospodinjske pprrio.cnicö', ' ukinitev!, .zasebnih posredbvaliiič,' i .pt^.pr'öö^-' . • njč- zhpö'slenja. -le .^ietniH ',dekie't.v'V.'.'^etiliiAli^ in ■ ustanovitev' ženske policija." 'TTrü^vö.'; Dom li'čiteljic :^e'prfedlagalo .reSpluöij'o.gleiö;' .-S' enakih' p'rejeitikov .-porožepih. ' gled'e'pmika-..na. užite]ji|č'ili. 'TKP'./ÄWriä'V". ■ je- pte.dlagalä, naj- sevp-ri pjrra'^" flrä'yßke hh.-- :• -novine -'^hlevä'. -;.dk:. pride.ta" / •preJHvatfc'tv«-!pred izraCiiimi 'napadih • •lia-j uprava-.dranae priredi'bh 70-l^iniGi'A.Y-.:;->.' ■..gliste. Danilbv.b.-"v- '.njen'b -korist -pr-'edst-g-vp/ '.»-v^^nVt inajke.. Jugovifey«: tör ju'biläiitki. p^V/-' veri . glavnö vlogo. V^ -Ženski .odšek-vŽ.dni.'-' -'.,-'. .•zcnjk 'uračlnikpV- ppžt-.,' -tei.egrr- .i-n.'-'i-.-lßl^fv stroke: "je /žaliteval .-.'resnično.. . pb.šti\i -strbln..-":^'/predlogi «^"iliiTt--;;"-.' spglnsnp.: gprtjQti, /P.bkazali . .s.o. ..da ; : žaVedajb-''iv,o|;ega. -nevšečneg^.;]^^ ;/i?.kiisAj.p • IzBolj.^af.iv', :;•'-• ' Ob.raČTin dela dr.av^ke.'ä^öije: ; .-■.sbko aktiyeiL- •nagfeil.ek:'. •Vus-p.eh'bv, {-ampak • TXale^ ;. hi -k"ri.Va-'on^. .^rivi ■oni;'_ki "nö • /': ■'ne -•■^hajo.p^i-iU- -resnje^ '■'nia .žčii/s^ .nrid-' člatiiefea.'-l'.-......--'' v";.--.'t-V-.'.' 223. IVoye kngige Margaret Mitchell: »Jug proti severu«. Nenadni uspeh, ki ga je doživela mlada, komaj tridesetletna Američanka s svojim obširnim' romanom »Jng proti severu« (»Gone with the wind«) je zelo nenavaden in spričo na stotine novih del, ki prihajajo sleherno leto na svetovni heletristični trg, skorajda izjemen, tembolj. ker g-a je napisala žena, in Čeprav moramo računati, da je delo izžlo v Ameriki, v zemlji neprestanih presenečenj. Mitchellova je irskega porekla. Njeni . predniki so se koncem preteklega stoletja preselili v južni del Sev. Amerike, kjer so pričeli gojiti bombaž. Margaretin oče je advokat. Sama je Študiral medicino. Po ma-. terini smrti pa je morala prevzeti gospodinjstvo in je radi .tega opustila žtudij. V prostem času je pisala krajše povestice in' črtice, ki- jih je objavljala- v pokrajinskem časopisu, pri katerem je spoznala tudi svojega sedanjega moža. Ko se je kmalu po poroki ponesrečila z avtomobilom! •in je bila leta in mesece priklenjena na posteljo, je v njej dozorel načrt za gornji roman. Domača zgodovind tvorr okvir romanu —, trdovratni boji Juga proti Severu, osvoboditev črncev iz suženjstva — največji boji, ki so jih kdaj bojevale Združene države na svojem ozemlju. Te boje, ki so se vršili v drugi polovici preteklega stoletja, so občutili na svoji koži tudi njeni predniki, in njena, mama ji je v dolgih, zimskih večerih ob kaminu ne;štetokrat pripovedovala o zgodovini njenih pfe'dnikov, tako' da je roman več ali manj tudi zgodovina "njene rodbina Založnik »Juga proti severu« pripoveduje, da se je preplašil, ko. je prišel k doslej neznani pisateljici in je zagledal na mizi ogromen manuskript in za njim -drobno gospo. . Vendar gä je že na poti v New-York pričel čitati. Vsebina: ga -je tako "zajela, da SG je sredi' poti ustavil," najel ho-• , telsko sobo in čitab noč iri dan, dokler ni prišel do kraja. Tb je bil prvi korak k nje--nemu' uspehu. ■ Ko je bil roman nadsnjen, so v- enem.letu razprodali milijon izvodov knjige, ki ima preko "tisoč strani. Od leta 1956, ko je knjiga izšla, pa do danes je bila prevedena že na petnajst jezikov. In še v letu. 1958. je bila v Ameriki ne le med najbolj čita-nimi, marveč tudi med najbolj kupovanimi knjigami. (»Politika«, M?.'aprila 1939.) V čem je uspeh tega obširnega dela? V preprostem, epičnem toda vseskozi napetem- načinu pripovedovanja, v psihološkem prikazovanju in razvijanju tako glavnih kakor tudi vseh stranskih oseb. Sleherna postava v romanu, od junakinje Scarette 0'Hara,-Retta Butlerja," Melly, do poslednjega. črnCa, v njenem delu živi, ,je lako zelo življenjska, da moraš zaživeti z • njo. V mali, energični- Scaretli je Mitchellova upodobila ženo, ki se je številneje po- -' javila ravno na prelomu preteklega stoletja — ženo. ki je bila prisiljena iti za delom izven doma. Ta pot za. ženo ni bila lahka, tem težja za Scarletto, ki je bila od doma — bogata farma — zelo razvajena, in ker ni delala samo zase, marveč tudi • za vso številno lodbino. Tam. kjer je klonil moški, je Scarletta hrabro vztrajala. Od svojega Šestnajstega leta, ko se je prvič poročila, skozi vsa vojna in kasnejša leta, ki so "ji nalagala na stotino bremen, pa do svojega osemindvajsetega leta, ko se je ločila . od tretjega moža, je doživljala Scarletta toliko-in tako polno življenje, kakor redko katera žena , do'svojega sedemdes.e.tega leta. V Ic- . tih, ko žena prav-za'prav šele zaživi, je ona zašla v zagato, iz katere; si je iskala iz- ■ hoda. v pijači. Usodna ljubezen ji je zadala najtežji in najgloblji udarec. V Ijub^ni ne odločaš sam, nisi odvisen samo od sebe, vedno morata biti dva. - . . Čitatelj želi glavni junakinji drugačnega konca. Toda ali bi bilo Scarlettino življ.e-Tije res do, kraja doživeto, če "bi ji ne bilo dano • doživeti poleg Tsega tudi to poslednje, najgrenkejše spoznanje? • , 224. v izdaji Narodne galerije je izšla knjiga Janez in Jurij Subic ki jo je napisal univ. prof. Franc Mesesnel, naš najboljši poznavalec slikarjev Subicev Krasno opremljena, v polusnje vezana knjiga je tiskana na najboljšem umeinilfcem papirju in obsega čez 250 strani formata 19-50 X 26 cm, ima mnogo enobarmili slik in celostranskih prilog, med temi 16 sijajno uspelih večbarvnih posnetkov To dragoceno slovensko delo neminljive vrednosti stane 230 din. Ta znesek se lahko plačuje v mesečnih obrokih po 25 din počenši z dnem naročila »aroča «e v Včiteliski tiskarni t Liubljanl, Frančiškanska nI. 6 Darovi za tiskorni sklad Za tiskovni sklad so darovale: ga. Meden Mirni din 16-—; ga. Jarc Pepca din S'—• po din T- gg: Gajšek Meta, Wagner Mila; ga. MiiUer Cilka din S'-; ga. Mahiaršič Marja dm 4-50; ga Godec Maksima din 4"-; po din 3'- gg: Resman Ivica, Kunaver tecika, Milošević Martina; po din 2"- gg.: Podlesnik Tončka, Župančič Olga, Vatovec Aaa; ga. Kosi Elica dm I"—. Vsem cenjenim gg. darovalkam tisočera hvala I iVaročilice v inozemsiiYu! Prosimo, ne pošiljajte dinarjev v priporočenem, niti v denarnem pismu, ker se domača valuta iz inozemstva zapleni! Pošljite le tujo valuto ali ček. __Uprava. 2en»ki Svet izhaja vsak mssec y Ljuhljani. Letna naiočnina la Ust i gospodinjsko prilogo .Nal dom», modno prüogo m krojno polo i ročnimi deli maäa din «—. polletna dm 3J"— fetrt-J- 'i"' = prilogo «Naš dom. ali same pnloge ämjo—, Za Itahjo Lit 24—, posameina številka Lit ISO; za ostalo inozemstvo am S J.—. Račun poštne hranilnice v Ljuhljani štev. 14.004. Uredništvo in uprava v Ljubljani. lavCarjeva ulica 12/IL Telefon štev. 32-80. Izdaja Konzorcij Ženski Svet v Ljubljani. Za kon- , zorcij in uredništvo odgovorna Milka Martelanc. liska tiskarna Veit in drug, druiba i o. z., Vir, pošta Domiale. (Predstavnik Peter Veit, Vu:.) LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v LJUBLJANI Podružnice: Beograd, Celje, Kranj, Maribor, Ptuj, Rakek, Slovenjgradec, Split, Šibenik, Zagreb se Vam priporoča za izvrševanje vseh bančnih poslov Sprejema vloge na knjižice in tekoče račune proti najugodnejšem obrestovanju, finansira industrijo in trgovino, izvršuje nakazila v tu- in inozemstvu, kupuje in prodaja valute, devize, vrednostne papirje itd. Mlade matere, ki pripravljate perilo za svojega novorojenčka, naročite si pri nas polo s 25 modeli in kroji za vse perilo, ki ga potrebuje novorojenček Z naročilom pošljite din 5"—, lahko tudi v znamkah Sveže najfinejše norveško ribije olje iz lekarne dr. G. Piccolisa T Lsubliani se priporoča bledim in slabotnim osebam Oddajajo se zdravila na recepte za vse bolniške blagajne