zs koristi delavnega ljudstva v Ameriki V slogi je moč! GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AM E BIK. I Od boja do zmage! devoted to the interests of the laboring classes Stev. 25. Entered as Second-Class Matter July 8th, 1903, at the Post-Office at Chisago. III., under Act of March 3rd, 1879 Chicago, 111., 21. junija 1912. Kdor ne misli svobodno, se ne more boriti sa svobodo! Leto XI. Razgled posvetu. Avstrija. Dunaj. — Prva ženska iv Avstriji, ¡ki je izvoljena za poslanca v deželni zbor, je gospa Vyk-Kuimsticka, katera je bila v Jung-Imnclavi voljena v deželni zibor Češki. Sedaj je vprašanje, če češka ustava dovoljuje ženskam zasesti poslanski sedež. Praga, — Župnik na Kralj. Vinogradih dr. Lener, iznan kot eden najsvobodomiseljnejšiih čeških duhovnikov, je obvestil mestni občinski svet na Kralj. Vinogradih, da daruje povodom 251etnice češkega vseučilišča za ustanovitev u m e t nišk o -ih is t o ričn e ga instituta in v študijske svrhe čeških pisateljev in umetnikov svojo dragoceno knjižnico in stotisoč kron v gotovini. Mestni Občinski svet je to ob'vesti!o z radostjo in zahvalo vzel na znanje. Praga, — Pred kratkim je u-inrl tu v asilu Karla Boromeja neki gozdar Tuha, ki je zapustil v oporoki okroglo 1.600,000 K zavetišču za zanemarjene otroke na Dunaju. Hranilnične 'knjižice pa ni (bilo mogoče najti ter so končno konstatirali, da je hranilno (knjižico s 42,000 kronami neki duhovnik oddal praškemu bonifacijeve-inu društvu. Preiskava se nadaljuje. Looz. — V 'bližini mesta Looza je umrl 29. maja t. 1. neki berač ter so našli v zapečku za več kakor en milijon kron vrednostnih papirjev in kakih šest tisoč kron v gotovini. Ker berač že več let ni plačal nobenega davka, je državna uprava zaplenila njegovo premoženje. "Nemčija. •Berolin.’—■•tf-id/k.f deželni aboi je dovolil $25,000,000 za ponemčevanje poljskih okrožij v Vzhodni (Prusiji in poznanju, vsled česar se je srd Poljakov proti pruski vladi povečal. Ponemčevanje se je tudi godilo in se še dogaja v ’ Seve rnem-Šleaviku, kjer se je mnogo dansko govorečih ljudi naselilo. Kakor na Poljskem tako v 'Sev. IŠlezviku Nemci izpodrivajo posestnike-domačine. Vlada poso-juje ikupeem denar, ki se morajo zavezati, da smejo kupljeno posestih) zopet prodati edino Nemcem. Švica. Curih. — Stroški nove vojne predloge Švice, znašajo po uradnih podatkih, nekaj nad 31 milijonov frankov. Ta svota se bo pokrila iz najetjem-posojila. Vojna predloga zahteva nabavo materijala za oddelek brzostrelne pehote, oddelek havbic, tri nove gorske batarije, nadomestilo za premikajočo trdnjavsko topničar-stvo in drugo. — Vsled groznega deževja v zadnjem času so nastale povodnje, ki •ogrožajo cele pokrajine. Mostove je voda odnesla in na Thunersee-železnici je promet ustavljen. Francija. Pariz. — Rivelli,, tajnik francoske izveze pomorščakov, je brzojavil na vsa pristanišča ter pozival unijske delavce, da naj takoj zastavka jo, če bo parnik “La Provence” odplul z državno pomorsko posadko. Italija. ¡Viterbo. — Proces kamoristov, ki so obtoženi umora, se je zopet odgodil, ker zagovornik Sion Li-voy, ki je že tri tedne „držal zagovor, se je izrazil, da zagovor še ne • bo k9nčan. Obtoženci so govor advokata prekinili in se izjavili, da so se utrudili poslušati njegovo “blebetanje”, ter sodnika prosili naj privede proces do zaključka, ker sicer bi štirji obtoženci, ki i-majo srčno napako, v ječi umrli. Viterbo. — Signor Livoy, zagovornik kamoristov je vsled napornega tritedenskega govora, na živcih obolel. Britanija. London. — Lord Mersey, predsednik komiteja, ki preiskuje vzrok potopa “Titanic”, je v teku obravnave izrazil svoje obža-ljevanje, ko nima moč, da bi kapitanu Lord, parnika “Califomi-ja” odvzel ladijski patent, ker njegovo postopanje, ko ni hotel pri rešitvi ponesrečenih pomagati, je vse obsodbe vredno in za pomorščaka nečastno. Tudi je Lord Mersey obsojal postopanje Sir Cosmosa in predsednika Ismaya. Italija-Turčija. Washington. — Po krvavem boju so Lahi Turke in Arabce pri Lesda, blizo mesta Tripolisa, premagali. Na bojišču so pustili Turki 421 mrtvih, a Italijani 31 mrtvih in 51 ranjenih. (?) Na tuikajšnega italijanskega poslanika došla brzojavka .pravi, da so Turki in Arabci po generalu Reisoli vodene italijanske čete napadli, a so bili poraženi. Mehika. Chihuahua. — Pri spopadu, ki se je vršil med predstražami vladnih trup in med vstaši, je bilo pri La Cruz, 50 milj južno od Bacihim-ba, 12 reguiareejv in 2 vstaša ubitih. Poročilo se glasi iz glavnega taborišča Orozco-sa. Kuba. Washington. — V kubanskem okrajni Cobre, so vsled poslanice vstaškega generala Automachi, s katero so bili tujci pozvani, naj nemudoma odidejo skoraj vsi be-lokožiči kraj zapustili. Poročilo na državni departement pravi, da je v mesto lil Cobre .dospelo okoli 3000 beguncev in isto število v Palma Serano. General Montague-đb je ameriškemu koiiitdu Zola-day zagotovil, da se pokončava-nje imetja ne bo godilo. Kitajsko. ¡Madison, Wis. — Škof J. W. Bashford iz Kine je rekel v svojem govoru tukaj v abiturjent-nem razredu univerze Wisconsina, da je edino Amerika dala povod k ustanovitvi kitajske republike, če dežela (Amerika) za to zasluži zahvalo, ali se more kot nesrečo smatrati, bo pokazala prihodnost. Amerika je pošiljala denar za šole, cerkve in bolnišnice v Kino; ista je tujemu svetu zaupala mis-jonarje in je gladujoče nasitila, dokler je prišlo do tega, da je bilo ime Amerika bolj spoštovano, kot najsibo katere druge dežele. Ameriške šole, ameriška industrija, ameriška trgovina in ameriški značaji, (?!) to so ideali vsa-eega stremečega Kitajca in na podstavi teh idealov je bila .ustanovljena nova republika. — Ime “Washington” pomeni za novo Kitajsko isto, kot Konfucij za staro. Kjerkoli se v kakim zborovanju imenuje ime “Washington”, nastane radost in isto je z imenom Lincoln. Koluinbus — Spanj olec. Kakor iz Madrid-a poročajo, je ■zibelka razkritelja novega sveta tekla v vasici Porto Santo blizo Madrida in ne v Genovi. Porto Santo je bila do najnovejšega časa docela nepoznata vasica, o kateri se ni nič culo, dokler ni sedaj v javnost prišlo, da šteje Kolum-busa svojim sinovom. Tako^ zatrjuje najsloiveči zgodovinar Španije, Garcia de la Rieiga, ki je avtoriteta o raziskovanju Kolumbovega življenja. On je sedaj, kalk or poroča časnik “El Correo Gulle-go,’ na podlagi listin, ki jih je nekje našel, dognal, da je neukan-ljivo Porto Santo rojstni kraj slavnega raziskovalca: Njegova trditev bo sigurno našla odpor posebno v Genovi, kjer je meščanstvo postavilo imeniten spomenik in vse kaže, da se bo več mest prepiralo «a 'Kolumba, kot se to godi za Homer-ja. Razne novice. Novi pomorski predpisi. Washington. — Nove odredbe za plovitev, ki jih je dne 14. t. m. razglasila parmska inšpekcija in so od trgovinskega tajnika Na-gel-a potrjene, določajo, da mora vsaki oceanski parnik, ki hoče v kakšen ameriški pristan voziti, na krovu imeti toliko rešilnih čolnov, da v sili lahko sprejmejo vse potnike in moštvo. V obrežni službi, na jeteerih in zalivih morajo takisto parniki imeti zadostno število rešilnih čolnov izvaemši časa od 15. maja do 15. septembra, v katerim času je iz raznih razlogov popotovanje varnejše. Poslovanje otrok. Štirideset tisoč otrok pod starostjo 14 let dela za plačo v najemniških hišah novjorškega mesta. ne da bi bili na kakšen način postarao Varovani. Tako je bilo te dni dognano po komisiji preiskave to varn v Albany. — In ‘koliko otrok pod 14 leti pa dela po raznih tovarnah tudi v New Yor-ku in drugod in sicer protipostav-no?! Governor Oswald West in zločinci. Governor Oswald West države Oregon je vse jetnike v državi na njih prisego iz zaporov izpustil to je, da jih je Vzel iz zaporov ter jih razvrstil v oddelke po državi ki stanujejo v barakah, popravljajo pota, sekajo les in čistijo zemljo, kjer se svobodno gibljejo pod milim nebom in pridno delh-jo — ker so svobodni. In tudi dru-zega razvedrila, kot Base-ball, Foot-ball itd. jim ne manjka. Poročilo pravi, da se ni še noben slučaj uibeglosti pripetil. Mesto preplavljeno. Sheridan, Wyo. — Grozovit naliv se je pripetil nad mestom Buffalo, vsled česar je mesto, ki je z visokimi skalami obdano, preplov-ljeno. Škoda iznaša veliko stotiso-čev dolarjev, in 30 letni Rod Ghild je moral svoje življenje pustiti, ko je hotel rešiti svojo sestro. Več rodbin ob dolenjem Creeku, je bilo v zadnjem trenutku po telefonu obveščeno o preteči nevarnosti, nasprotno bi postali vsi žrtve deroče vode. Kje je njih domovje stalo ni znati, ker je vse sledove odnesla voda. Trgovinski del mesta je pod vodo. Ena modna trgovina, ena gostilna in en posojilni hlev je izginilo brez sledu. V hlevu je bilo 16 konj, ki so utonili. Ni je-hiše, da ne bi voda do prvega nastropja segla. 8 čevljev nad mostom, kateri deli mesto v dva dela, stoji voda, a most je porušen. Mesto Buffalo šteje 3000 prebivalcev in je edino v Zdr. državah, ki nima nobenega železničnega stika. Billings, Mont. — Spodnji del mesta je docela pod vodo, hiše so razdejane in ljudstvo se je moralo umakniti v višje kraje mesta. —-Main str. je 6 čevljev pod vodo. Zguba imetja se ceni na četrt milijon dolarjev. Železnična nesreča. Atlanta, Ga. — Železnica Western & Atlantic je imela veliko nesrečo. Veliko število je baje mrtvih, a podrobnejilh poročil še manjka. . Telefonsika postaja je dobila poročilo, da je 75—100 oseb mrtvih. Nezgoda se je pripetila vsled tega, ker je bila tračnica (širna) počena. Denarni trust. New York. — Pravdnik Samuel Untermyer, ki ¡zastopa kongresni komite, kateri preiskuje denarni trust, je dokazal, d!a ni J. P. Morgan marveč vlada, ob paniki leta 1907, denarni borzi posodila 25 milijonov dolarjev. (¡Tedaj denar, ti so ga davkoplačevalci plačali, se je “posodil” tistim milijonarjem, ki derejo ljudstvo. No, ja, bil je Roosevelt predsednik!) Razdor v Alaski vsled izbruha vulkanov. Fairbanks, Ala. — Od Juga sem došli ljudje poročajo o silnih potresih v predgorovju Alaske ter pravijo, ¡da so vzroki vulkanski izbruhi. Bržkone je dogodek v 'bližini Mt. Hayer. Pepel pada tudi tukaj ter zatemnuje solnee. Seward. — Domneva se, da so pokončane vasi Cold Bay, Katanai, Kanatuk, Douglas, Lavaneosky in Kamgaiuute ter da so ljudje in živina vničena. Washington. — Vlada je presenečena, ker ne dobi poročil iz Alaske. Brzojavi in brezžične naprave so vničene. Bati se je, da je uničenih 700 severnih jelenov, 100 konj, ovce in govedi, ki je vladna last. Vulkanski plini in vroč pepel je vso travo in perje na drevju pokončal. Po najnovejših poročilih je 200 ljudi našlo smrt. Grozna nesreča. 12 milj severnozapadno od Presko, S. D., so tam naseljeni farmer Peter Pederson, njegova žena in 5 otrok, od katerih ni bil nobeden star nad 9 let, z hišo vred zgoreli. Starejša hčer je prišla domu ter našla kadeče ostanke hiše in ogorele kosti svojcev. Dognalo se je, da je požar nastal vsled pohabljene kurje valilnice, ki je eksplodirala. Raz ven žene, katere o-stanke so v kuhinji našli, je bila vsa rodbina še v postelji. Moč časnikarstva. London. — Iz Varšave se poroča, da. je (Miss Mal ec ka pardonira-na, toda mora Rusijo takoj zapustiti. Bila je obsojena na podlagi silno ničevih “dokazil” v prog-nanstvo v Sibirijo radi političnih zločinov. Maleeka je Angleška podanica in angleško časopisje je proti obsodbi gromelo ter koneč-no njeno svobodo izsililo. Vznamenju nazadnjaštva. Rim. — Kako ostro justiea postopa v ¡službi reakcije, za to prinese dokaze vsaki dan. V procesu stavbarjev v Piombino in pri katerim se je šlo za namišljeno zaroto, med tem ko je v resnici policija z brutalnim nastopom maso provocirala, kar pa ni v nobeni zvezi s 'kakim komplotom, je vzlie temu dne 22. maja državni pravdnik nezaslišane ¡kazni zahteval. — Od 49 obtožencev, od katerih je 11 nbežnih, so ostali že 10 mesecev v preiskovalnem zaporu ter je drž. pravdnik obsodbo predlagal, da se obsodi 46 obtožencev in sicer od 13 mesecev do 4 in pol let. Lopovski drž. pravdnik je zahteval, da se stavkujoči delavci, 'katerim se ni nič dokazalo, obsodijo skupno na 91 let, 8 mesecev in 19 dni zapora. Ljudstvo je silno razburjeno. Ljubljanski škof Jeglič in deželni glavar kranjski dr. Šušteršič. Iz Ljubljane nam poročajo: Pred nedavnim sta v. hotelu “U-nion” sedela pri mizi ljubljanski škof Jeglič in pa dež. glavar dr. Šušteršič ter se razgovarjala, seveda o kranjsko-klerikalni politiki. Ko sta ta predmet premij el a in završila, prešla sta na religioz-no-modroslovne probleme, o katerih se je škof dokaj razgreval med tem, ko je Šušteršič, ¡kot nekoliko navdahnjen brezverec zavzemal nevtralno stališče. Ker je škof videl, da mu Šušteršič noče vsega brezpogojno pritrditi, se razjezi ter udari s pestjo ob mizo in zau-pije: “Bog je vsegamogocen, on stori, kar hoče.” 'Šušteršič zmaja ¡z glavo ter reče: Milostljivi gospod škof, vzemimo priliko; seveda je to nemogoče, toda jaz pravim, vzemimo primer, da jate igram z ljubim bogom “šestinšestdeset”. Jaz izigram trumfnega asa in mu rečem: “No, Vi ste vendar vsegamogo-čen, sedaj ga pa vzemite . . .” Naš dopisnik dostavlja, da ga sta obadva imela nekoliko pod “kapo”. Politični pregled. Ko bi Roosevelt zgubil oba svoja .dela, to je onega pri časopisu Outlook in nominacijo za predsednika, bo lahko zaslužil po $2.50 od strani nekega lističa,. ki ga izdajajo od 10 do 15 letni chic^ški paglavci in katerega urejuje nek 13 letni Willie Griffin. Griffin se je, zadnjo soboto večer, ko je prišel Roosevelt v Chicago, preril do njega in mu ponudil prostor pri listu. ‘'‘Sprejmem,” je bil Rooseveltov odgovor, “le da- nerazumem ¡veliko o golfu, s čemur se Vaš list peča.” “Ah,” je zavzdihnil mladič, rekoč: “malo je pisateljev, ki razumejo smer s katero se bavijo.” “No dobro,” reče Roosevelt. — “Obljubim Vam članek.” ¡Charles W. Morse, bankir, katerega je predsednik Taft spustil iz državne jetnišniee radi “slabega ¡zdravja,” se je povrnil iz Evrope, kamor ¡se je šel zdravit. Ne nazaj v jetnišnico, marveč, da kot sraka na novo zopet goljufa in 'krade. Morse je, kot se govori in piše plačal $250,000 odvetnikom v o-bliki plače za — odkupnino in prostost. Predsednik Taft je seveda te argumentacije za $250,000 verjel, v katerim se je slikalo, da reveš Morse umira in stem, da se ga osvobodi ne bo več ozdravel. Zopet jasen dokaz kaj ¡premore denar, kdor ga ima, kdor ga nima seveda pogine kot mrka. iZa. M or.sem se so zaprla vrata državne jetnišniee v Atlanta, ¡kjer je gineval, češ, da ima raka — in res ga je imel. Sedaj pa piše nek list, da se počuti “fine” in da je izopet ready for business. ¡Newjorsfca hiša stock exchange ima, ¡kakor njega glasilo naznanja že mnogo stav glede izida republikanske kakor demokraške glavne ¡konvencije in nadalje o izidu glavnih volitev v mesecu novembru. Stave so sledeče in se nadaljujejo: 7 proti 10, da bo Roosevelt no, miniran, od druge strani pa 1 proti 1 (even), da ne bo. Nadalje je veliko stav in seveda za velike denarje, da če bo Roosevelt nominiran bo tudi izvoljen, od druge strani je pa zopet veliko stav in sicer 6 proti 5, da bo Taft izvoljen če dobi nominacijo. Glavne stave so 1 proti 3 da bo Roosevelt bodoči prezident in 2 proti 1 da ne bo. Veliko se tudi stavi da bo bodoči prezident 'demokrat. Stave so 9 proti 5 nasproti Clarku; 5 ¡proti 2 nasproti Wilsonu; 7 proti 2 nasproti Underwood; 4 proti 1 nasproti Harmonu; 6 proti 1 nasproti Bryanu in celo 8 proti 1 nasproti Gaynorju, Medtem se pa “Big Stick” in “Steam Roller” bijeta sedaj v Chicago za kontrolo, kateri bo smel v bodoče jezditi Ameriško ljudstvo. NAZNANILO! Društvo “Zori Slava” št. 5 S. S. P. Zveze opozarja, vse svoje člane, da se vdeleže društvene veselice, iktera se bode vršila -dne 6. julija v Keystone dvorani, Dar-ragh, Pa.. Vsak elan, kteri nima potnega lista bode mogel plačati $1.00 pride ali ne pride na veselico. Vljudno se vabi tudi vse tu-kajšne Slovence posebno pa naša bratska društva št. 7 k Arona, št . 80 in št. 86 iz Herminie, da nas .poselijo na telj naši prvi veselici. Ob priložnosti bodemo tudi mi pripravljeni m vaše veselice. — Godba bode slovenska in tudi za drugo zabaVo ¡bode 'poskrbel _____________ODBOR, Podpora. A. Logar 50c; M. Gajšek $1.00; A. Štritof 25e; Geo. Tuli, 25c; Fr. Petdhnik 25c; E. Gorah e 15c; J. Neimenovan $1.00; J. Volčjak 30c. Boj se je pričel. Dne 18. t. m. koj po 12.* uri popoldan je tu v 'Ohicagi pričela zborovati republikanska narodna konvencija. Roosevelt je sem prispel ter imel fulaiinanten govor, o katerem spregovorimo v eni prihodnjih številk Glas Svobode.’- Nov homestead zakon sprejet. Mogoče se še spominjate, da je prejšni zakon zahteval, da vsi tisti, ki vzamejo “homestead” morajo na njem živeti in ga obdelovati najmanj 5 let predno dobe od države popolno lastninsko pravico. Nov zakon pa sedaj predpisuje samo 3 letno bivanje in obdelovanje homestaeda, poleg tega pa še sme “homestaedar” zapustiti svoj homestead vsako leto 5 mesecev, tako da si v te'h 5 mesecih v letu tudi na strani ¡kaj zasluži. — To je boljše. — Škrilak doli pred Nemškim cesarjem. Mogočen ¡človek je Nemški cesar. Na njegovo povelje se suče, vrti in trese in če 'le s prstom jp-o-žuiga pa je že vsa Evropa razburjena. Kadar potrebuje več novcev pa ukaže — denar sem! Sedaj se je pa, kot poročilo javlja vendar ¡enkrat eno izmislil, ;ki se glasi sledeče : “Nemški cesar je svetoval, naj bi v bodoče vsaka 1 c p a ženska, ne glede na stan. ali pozicijo plačala letnega davka 45 centov. — Teh po ¡zatrdilu poročila je na. Nemškem brez vsake kritike oko-lu 20,000,000 in vsaka bi rada to svoto plačala ker si s tem oficijelno zajamči svojo lepoto in to bi donašalo letnih $9,000,000.” S kako lahkoto, veseljem in brez vsake težave! Veliko ¡čudo pa je, dla niso na to izvrstno idejo že naši Yankee-ji popred prišli. Siamski kralj kot državljan. Kralj Siamski je pokazal lep vzgled vsem drugim kraljem stem, — katerega najbrže pa ne bodo posnemali — da se tudi njegova privatna lastnina obdari ' kakor kateregakoli dražega državljana. V uradnem rateglasilu na svoje ministre pravi ¡kralj Maha Vagi-ravudh med 'drugimi tudi sledeče: “Jaz se smatram ravnotoliko vrednega, kot vsak drugi človek v državi in nič več. Ljudje, ki la-stujejo zemljo in hiše ali kaka 'druga podjetja, morajo plačati davke v razmerju vrednosti istega. Posestva, katera jaz lastujem so velika in če vlada želi imeti od njih dobiček ali kakšen delež, sem pripravljen in voljan ji istega odstopiti 'k ¡vzdrževanju države in reda v njej. Naj se torej obdačijo vsa moja ¡zemljišča in poslopja v istem razmerju, kot drugih mojih ¡podanikov.” POZOR! ¡Cenjene čitatelje Glas Svobode opozarjamo Iže danes na zelo zanimiv članek “Zgodovina slovenske naselbine v San Jacinta Co., Tex-a.s”, ki ga je spisal g. Matb Gais-hek ter ga priobčimo v prihodnji štev. Glas Svobode. Listnica upravništva. Trnonovic, Thomas, pošljite nam ¡poleg novega tudi stari naslov. DENARJE V STARO DOMOVINO poliramo: za * 10.35 ................. 50 kron, za $ 20.50 ................ 100 kron, za $ 41.00 ................ 200 kron, za $ 102.50 ............... 500 kron, za % 204.50 .............. 1000 kron, za $1020.00 .............. 5000 kron- Poštarina je všteta pri teh avotah« Doma se nakazane svote popolnoma i«-plačajo brez vinarja odbitka. Naš« denarne pošiljatve izplačuje e.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilična, je do $50.00 v gotovini v priporočenem al i regietvlranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft: FRANK SAKSER CO. SS Costi sod tt, Vow Took IMU.CUlr Avo., K..K. Olovotond, Ohio Zahodna Podporna Bolniška Jednota. RAVENSDALE, WASHINGTON. Vitanovljena aprila 25. Inkorporirana 24. decembra 1908. GLAVNI ODBOR: Predsednik: FRANK JERAS, Box 44, Taylor, Wash. Podpredsednik: PAVECj KOS, Box 10, Ravensdale, Wash., Box 44. Tajnik: FRANK TOSTO VRŠNIK, Taylor, Wash.,Box 44. Blagajnik: BLAŽ FELICIAN, Box 83, Enumclaw-Krain, Wash. NADZORNI ODBOR: JERNEJ SKRBINC, Issagah, Wash. MARTIN MEŽNAR, Taylor, Wash. MATIJA KOREN, Taylor, Wash. POROTNI ODBOR: FRANK PUSTOSLEMŠEK, Box 1, Ravensdale, Wash. JOHN PETEK, Enumclaw, Krim Wash. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. SHAW Beja gl. odbora vsako zadnjo nedeljo v mesecu v Ravensdale, Wash., v dvorani Pavla Kos. Uradno glasilo je Glas Svobode. r L TEMNI OBLAKI POVEST. — SPISAL DOBRÁVEC. Nadaljevanje. III. Že proti jutru je ¡bilo, ko sta se podila ven na cesto. Ja:z sem poslušala na oiknu v kuhinji. Tedaj se je zaletel Korenčan v vašega tičeta ; vse je kazalo, da ga podere. Ali oče je bil korenjak. Prijel je nasprotnika za noge in vrat, pa ga položil na tla, kakor deva mati v zibel malo dete. Trebušati Korenčan je sicer ¡brcal nekaj časa in otepal z rokama, a prav nič si ni mogel pomagati, dokler ga ni pustil vaš oče iz svojih rok. Pobral se je in otresel prah iz obleke. “¡čakaj, slepar”, rekel je potem, “to ti bom )že še vrnil!” — Kaj, jaz slepar? Ali bi ti ravnal drugače, ko bi dobil dober “list”? ■“Goljuf, slepar! Denarje mi vrni, denarje, ki si mi jih ukradel, ©e ne, tudi dvajset let odslej ti ne odide povračilo! Pomni!” 'Vaš oče je stopil nekoliko za njim in zacepetal z nogama, kakor bi zapodil psa od sebe. Korenčan je zbežal, oče se je vrnil v gostilno, plačal račun, meni je dal petak za postrežbo — še dobro vem — in se odpeljal lepo mimo domov. Nikdo ni videl, kaj sta imela pod oknom, nikdo ni slišal pogovora kot jaz. Povedala sem ga vam, a doslej še nikomur dhugemu. Zdaj pa sodite!” Barba je Končala in dregnila v ogenj, da so iskre sfrčale visoko gori v dimnik, Ivan je pa molčal. Delj (kot je premišljal njene besede in je primerjal z njemu znano prostostjo svojega očeta, verjetnejše se mu je zdelo vse. Oče je bil večkrat v Zagorju in na Kalen, tudi igral je, tako so pripovedovali, prva leta, ko se je oženil. Od one dogodke v Zagorju, ‘fca-.fcor jo je pripovedovala Barba, pa do poboja ob Reki ni minilo niti jedno celo leto. “Oh, da ni bilo vas, Barba, pri sodišču! Kako drugačna bi bila obsodba! ’ ’ “E, kaj hočete! Jaz ne maram, da bi me ljudje vlačili skozi zobe, saj me imajo že tako za slabo in hudobno. Naj ostane, kakor je. A-li boste morda vi tožili?” — O, ne! Ne zdi se mi še potrebno. Morda se iv tem času zve zopet za kako novo pričo, potem pa naznanim stvar sodišču. Samo vašo trditev, mislim, kakor je resnična, bilo bi težko dokazati, dasi vidim sedaj, kako prav ste trdili v začetku. Hvala za pripovedovanje ! Prav gotovo se še kdaj uporabi zato, da bo pobijalec mojega očeta — kaznovan, kakor zasluži. Barba je odšla. Ivan je pa takoj zasul njeno ajdo. Minil je ledeni prosinec, nagibal se je h koncu tudi vihravi svečan s svdjo vremensko nestanovitnostjo. Po bregu kraj Reke 'že gledajo iz zemlje beli zvončki ter oznanjajo delaven, ki se poti v vinogradu, da se vrnejo v naše kraje boljši 'časi. Spomladi pride drugačno delo, narava oživi, trta ocvete, in njemu se bode jel vračati obilni trud — prijetna vinska kapljica. Blagor mm, komur niso bučeče sile v življenju skalile nade! Neko toplo popoldne koncem svečana je stopala Lesarjeva Gabrijela .s košarico v roki po pri-solnčnem bregu, kjer so1 kopali delavci za trsje. V košarico je spra vda za Ivana nekoliko malice, ker nadzoruje delo že izpred poldneva. Dasi ni bodila še dolgo, vendar je bila v obraz močno rdeča. Strma pot in toplo sobice, kakršnemu že ni bila vajena nekaj mesecev, sta jo ogreli, da je bila topa kot razovela vrtnica, kopajoča se v jutranji rosi. Le nekaj korakov prej, ko je krenila s poti na stransko stezo v vinograd, prišel ji je nasproti — Matej Suho-ree. Ni ga videla in bala se je srečati ga, odkar je zvedela, da se je hotel maščevati zato, ker ga ni marala. Potem ga ni bilo več v hišo, in potem se je tudi začelo >vse govorjenje o Korenčanu in njenem rajnem očetu, V dekličinem sren je hil Matej Suhorec vzrok vsega hudega. Kesala se je Gabrijela, da ni stopila nekoliko brže. Na njenem licu je bilo poznati veliko zagato, v kakršni je bila, in vendar je stoipala ponosno naprej. A taljiti ni mogoče, da bi bil tudi še tako strog opazovavec poznal zadrego tudi na Matejevem obrazu. ¡Ono, kar se je bil lotil je-setni, pozabil je 'že davno, saj je odslej doživel še več drugih prevar. In vendar bi bil tudi on v tem treuotku raje tam-le doli sredi Reke, tki ni še posebno gorka, kakor tu nasproti njej — Gabrijeli. Kako neprijetno je srečati človeka, kateremu smo brezuspešno razkrili svoje sroe, koliko neprijetnejše je še le iznenađenje, če je oni človek ■— ženska! ‘To je dobro ¡čutil tudi Matej, in rdečica bi mu bila ogrela obraz, ko bi bil — trideset let mlajši. Seveda tega ni on kriv, tudi si nič ne more pomagati, če ga je (hpdomušni A-mor zadel v srce še le pri Lesarju, ko je gledal okrog ognjišča se vrtečo Gabrijelo, 'a — v zadregi je jdanes vendar, v silni zadregi. j 'Vsi srečni ¡dnevi so se mu hipoma razvrstili v spominu kakor na blagohoten pregled, slednjič pa še nenadejani poraz — grob lastne sreče, grob, kjer je mislil, da mu vzevete rajski kotiček že na tem svetu. Sezidal je topo hišo, da — Barba gospodari v njej; posodil ji je denarj.a na posestvo, sedaj pravi, da je ona toliko založila v hišo, da ni skoro nič njegovega; terja jo za svoje stotake, a o-na se mu smeje in ga draži porogljivo, maj dokaže, kdaj ji je res kaj dal. Danes ve tako za gotovo, kakor za svojo smrt, da jih ne bo videl nikoli več. O, ti hudobni Arnor! Vse je bila sama prevara! Korenčan lahko pride, tako je mislil Matej, ter vzame Gabrijelo; on pa ne bode imel me Gabrijele, ne svojih lepih novcev, miti drugi ljudje ga ne bodo radi vzeli pod streho za tiste ¡krajcarje pokojnine. To je naredila Barba, in Matej mora isedaj lepo slušati, kar reče ona. Kam naj pa gre, in kdo mu maj postreže? IŠe zadnji hip je hotela Gabrijela skočiti s pota ¡na senožet in iti za grmovjem mimo Mateja, ko je v njegovem srcu premagalo za- drego nekdanje sočutje. Rekel je: “Kam pa vi, gospodična?” — Tja-to k delavcem grem. “Nesete malico?” deje on zelo prijazno. — Bratu sem pripravila nekaj za priboljšek. “Ali je Iv-an tudi tam?” — Tudi, pravi ona rezko in hoče oditi. Gabrijelo je Matejeva prijaznost opominjala nekdanjih časov, ko je bil tako prijazen, a tisti ¡čaisi so ji prinesli mnogo tužnih dni. “Gabrijela, počakajte no, prosim!” — Kaj bi radi? deje osorno. “Nekaj bi vam rad povedal.” — Vi — povedali! čudi se ona, — ali niste že nekoč povedali pri nas vsega, kar bi radi. Dobro veste, Kako je bilo, in tudi ono veste, kar ste še storili potem. Kaj takega ne bi bila mislila o vas nikdar. Sramota! “Oprostite, Gabrijela! Ko bi vi vedeli . . .” Ni mu pustila izgovoriti, dasi je bil Matej zelo srečen, če je smel le njeno ime izgovarjati. — Kaj, ko bi jaz vedela, mari ne ivem še zadosti? Morda mislite, da še sedaj ne ¡vem vsega, kar ste počeli samo za to, da bi se maščevali? — Njena precej visoka, vitka postava se je še bolj vzravnala, v obrazu se ji je pokazala neka nenavadna odločnost, 'ki je dobrodejno uplivala na njeno dražestno prikazen. Matej je na tihem občudoval junaško 'žensko. Sape mu jie nestajalo v grlu in — tega pa že ne smemo povedati, že z ozirom na njegovo nekdanje vojaško dostojanstvo ne smemo spraviti v javnost. Ne smemo reči, ¡da bi se bil kar naravnost bal, ne, tega pač ne, marveč povedal bi ¡bil prav odkritosrčno, kakor na izpovedi, da ni on kriv tega, le Barba je vse napeljala. ■Deklica je spoznala njegov notranji položaj. Obraz se ji je razjasnil, nasmehnila se je rahlo in ga vprašala: “No, pa kaj ste hoteli reči, go-sipod Volk? Prosim, povejte, mudi se mi!” — I, to sem hotel reči, mencal je oni zadovoljno, sluiteč, da je menda nevihta vendar že minila, — da so ¡bili drugi vsega ¡krivi. “Menigo in pa vi!” reče Gabrijela odločno. — O, jaz nič, jaz! Verujte, gospodična ! “Kdo pa?” — Ne morem povedati. “Potem niste mož, ker se bojite resnice.” — Kako? Kaj pravite? Jaz nisem mož? Dva tisoč tristo sedem in šestdeset goldinarjev sem zazidal v hišo in tudi plačal sem toliko, pa da nisem mož? — “Kaj?” čudi se Gabrijela. “Saj ste nekdaj sami pripovedovali, da imate le dvanajst sto v hranilnici!” — I, saj sem jih imel res. “Odkod pa drugo?” ¡Sedaj je bil Matej v hujši zadregi kot prej, ko je stopal deklici nasproti. Sram ga je bilo povedati, a pomislil je, kakor je slišal pri starih možeh: naravnost se najprej pride, in rekel: — Posodila mi je Barba. “Kje je pa dobila toliko denarja?” — Mož ji je poslal s Hrvaškega?” “Pa toliko?” — Saj je tudi tam doli že več let. Ni čuda! “¡Oni dan je pravil nekdo, ki ga je videl, da dela le malo, tem več popiva.” — Morda slučajno nima dela. “Pustiva to! — Torej Meuigo vam je pomagal obrekovati starega Korenčana in pa vaša sestra Barba. Lepe reči so to! ” Mateja je bilo sram, in odšel je molče po svojem potu; Gabrijela je pa premišljala njegove besede o Suborcu. Slišala je o njem že marsikaj in tudi to, da ga ni potlej več doma, kar so pobili njenega očeta. Odkod bi ta človek prislužil toliko novcev ? Kaj, ko bi bil on tudi imel opraviti tedaj -Ni si upala končati te misli, ker ni bila vajena po krivem koga sumničiti. Vendar je povedala svoje 'pomisleke bratu, ki pa ni rekel ničesar. Saj je zadnji čas tako čuden, da si Gabrijela ne more tolmačiti njegovega vedenja. O Korenčanu noče prav ¡nič slišati, vzroka pa ne pove. Gabrijela nam- reč ni ničesar slišala o Barbinem pripovedovanju, ničesar o bratovih načrtih. Nekoč je zahteval, da se kar sama odpove vsakršni zvezi s Korenčanovo hišo, kar pa ni hotela storiti. Ivan se je hudoval in rekel, da je to zoper voljo rajnega očeta. Tega ni tunela njegova sestra. Ivan je trdil, da je preiskava .proti Korenčanu ustavljena samo Zastran pomanjkanja dokazov, kar še ni povod, da bi mogli reči: nekriv je. Navzlic vsemu temu je zvedel Josip Korenčan vso stvar že naslednje jutro. Čudil se je drobni ženski pisavi, ki je imela vse posebnosti pisave mirnega človeškega značaja. Zamišljeno je stopal mladi Korenčan ob vodi poleg pile. Divje je šumela Bistrica, prašila se v zrak in padala zopet peneča v strugo, a še burneje misli so rojile v Josipovi notranjosti. Preživeli tožni dnevi so mu bili še živo pred očmi, brezupna sedanjost ¡se umika oživljajoči prihodnosti, lepšim nadam. Kakor voda burno vrši od svojega vira v dolino, a mora .prej zmagati mnogo ¡slapov in vodnih koles, še le ¡pozneje si umiri v ravni ¡planjavi, tako se je (kazalo Josipu danes življenje. Čutil je, kakor še nikdar prej, v sebi neko nepremagljivo moč, da s svojo znanostjo, s svojo vstrajnostjo sam poskusi raziskati temno mesto v očetovi prošlosti, da dožene, če je le mogoče, njegovo nedolžnost in najde pravega ¡krivca. Bodrila ga je nada, 'da se gre tu za dobro, pravično stvar, misel o končnem uspehu iu sladki čut, da ne bode med Korenčanovo in Lesarjevo družino nikake zapreke več njegovi zvezi z ljubljeno Gabrijelo. 'Ponosno je dvignil glavo, obrisal z roko čelo, kakor da ¡hoče s tem prepoditi vse dvomljive in sitne misli, potem se vrne v svojo sobo, pozneje k očetu. Še tisti dlan je bil sklenjen tajni načrt, opazovati Suhorčevo Barbo v Hrastju in njene zveze. Dalie prihodnjič. NAJEMNIK & TANA, Izdelovalca Bodovioe mineralne vode in dragih neopojnih pijač. 82—84 Fisk Si. Tal. Canal 1408 V Usta “Glas Svobode” oglašajo samo dobre tvrdke, zato vam jih priporočamo. NE ZAMENJAJTE! NE POZABITE! DA JE MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA. t Ljubljani, Prešernova ul. 3. Kranjsko največja in najvarnejša slovenska hranilnica. Prometa koncem, leta 1910 565.5 milijonov kron. Stanje hranilnih vlog 41 milijonov kron. Rezervni zaklad 1 milijon 200 tisoč kron. mimo 414% sum Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in z vso davčno močjo v vrednosti 50 milijonov kron. Poslovanje nadzoruje c. kr. deželna vlada. Denar pošiljajte po pošti ali kaki zanesljivi tanki Pri banki zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na ‘‘Mestno hranilnico ljubljansko v Ljubljani” in ne v kako drugo manjvarno ”špar-kaso”. Nam pa takoj pišite, po kateri banki dobimo za Vas denar. SVOJ NASI.OV NAM PIŠITE RAZLOČNO IN NATANČNO. Vaštrdo-lesenpod ostane svital, če rabite naš i m I Se posuši čeznoč in ostane lep, svi-tel. Se ne odrgne in ne premoči. PERMANENT FL00R FINISH Ena ioc ročka (kanta) našega “IDEAL WAiUPAPER __CLEANER očisti stenski papir v jedni sobi. Čudovito sredstvo. CHAS. NOVAK & SON barvt, steklo, čopiči in stenski papir 1652-1664 Bine Island A ve., blizu 18 ceste. Telefon Canal 732 Vsak slovenski delavec naj čita “GLAS SVOBODE” Print^pc OLIVER TypeWri H P « P DOHODKI M «J la t* t» P 1. 2. 3. 4. .5, 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. : 20. 21. 1 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31. 32. 33. 34. 35. 36. 37. 38. 39. 41. 42. 43. 44. 45. 46. 47. 48. 49. '50. 51. 152. 53. ! 54. ‘-55. '56. '57. 358. '59. 60. 61. 62. «3. 64. •65. ■66. '67. >88. 69. m '71. '72. '73. '74. 75. 76. 77. 78. 79. ¡30. 81. •■82. •83. 84. •85. "86. '87. '88. 89. "90. ‘91. 92. 93. 94. gl 'flS3 § A.~ gas -2352 G a u g ■225- S iS © •g s ® q 32 3*3 g I N . FS > A IZDATKI Število Članov in Članic j* g s ° s3 .2 ci ¿d % ac % f o •r-v a u Skupaj P a S M A P a eS a si GQ >p O 81.75 | $ 60.00 $ 141.75 $ 4.00 $ 2.00 I $ 8.25 $ .25 $ 4jOO $ | $ 160.25 | $ 179.45 $ | $ 179.45 | 45 | 1 45 167.90 | 120.50 288.40 14.00 7.00 | 15.60 2.00 2.00 1 329.00 j 229.86' 500.00 j 729.86 | 59 | 2 1 1 62 51.50 j 44.501 96.00 6.00 3.00 | 8.95 2.75 1 116.70 | 16.00 1 16.00 | 16 | 2| 18 166.85 j 123.25 290.10 10.00 4.00 | 15.05 3.50 12.00 1 334.65 | 240.65 1 240.65 | 57 [ 1 58 66.75 j 49.00 115.75 I 7.00 2.50 1 125.25 | 75.50 1 75.50 | 23 | 23 166.75 j 119.50 286.25 4.00 2.00 | 15.75 2.75 1.75 1 312.50 | 163.65 1 163.65 | 59 | 1 60 70.75 | 56.00 126.75 4.00 2.00 | 9.00 1 141.75 | 28.60 1 28.60 | 35 | 4 39 51.95 | 39.00 90.95 2.00 1.00 j 4.85 .50 1 99.30 | 97.20 97.20 J 17 | 17' 164.90 f 119.00 283.90 10.00 5.00 f 14.95 3.00 2.00 1 1 318.85 j 130.35 130.35 I 58 | 1 1 60 92.00 | 66.00 158.00 4.00 2.00 | 15.35 3.00 1 182.35 | 74.35 1 74.35 j 32 | 1 33 75.55 j 53.50 129.05 6.00 3.00 | 6.90 .75 .30 1 146.00 | 65.25 100.00 1 165.25 | 24 | 2 2 28 115.55 j 86.25 201.80 2.00 1.00 | 10.90 1.25 1 216.95 | 230.00 1 230.00 | 36 | 4 40 117.25 j 84.25 201.50 2.00 1.00 [ 11.00 1.75 1 217.25 ] 10.30 10.30 | 42 | 42 151.90 j 113.00 264.90 22.00 11.00 j 13.30 1.15 1 312.35 | 139.50 1 139.50 j 55 | 1 56 105.50 | 72.50 178.00 6.00 3.00 j 9.25 .75 ! 197.00 | 2k)2.40 1 202.40 | 34 | 34. 96.55 | 64.00 160.55 2.00 1.00 j 8.15 1.00 .10 1 172.80 j 99.51 ! 99.51 | 31 | 2 2 35 46.15 | 34.50 80.65 | 4.20 .25 1 85.10 j 34.30 1 34.30 | 16 1 1 17 51.70 | 39.50 91.20 | 3.80 1 95.00 | 28.76 1 28.76 j 14 | 3 17 74.80 | 55.00 129.80 | 6.65 1 136.45 | 48.05 1 48.05 | 26 j 1 27 176.75 | 139.50 316.25 48.00 24.00 | 23.75 1.50 7.50 11.45 | 432.45 | 129.25 129.25 | 105 | 12 117 41.25 | 30.00 71.25 10.00 5.00 j 3.75 .75 1 90.75 ] .1 16 I 16 99.50 | 71.50 171.00 2,00 1.00 | 8.25 1.25 .10 1 183.60 | 98.40 1 98.40 1 31| 2 33 31.65 | 23.00 54.65 4.00 2.00 | 3.20 3.25 1 67.10 | i 9 1 1 1 11 117.75 | 86.00 203.75 6.00 3.00 | 10.75 .50 2.00 1 226.00 | 52.60 1 52.60 j 43 | 43 36.40 | 27.50 63.90 | 3.45 1 67.35 | 33.15 1 33.15 | 13 | 1 14 101.50 j 74.00 175.50 20.00 10.00 j 9.45 .50 26.20 I 241.65 | 292.75 1 292.75 | 38 | 38' 143.25 | 71.50 214.75 4.00 2.00 | 9.00 .50 I 230.25 | 115.70 i 115.70 | 35 | 2 37 81.25 | 53.00 134.25 4.00 2.00 | 9.50 1 149.75 [ 45.75 1 45.75 | 21 | 21 83.60 I 64.00 147.60 8.00 4.00 ] 8.55 .25 7.00 1 175.40 j 1 1 30 j 2 32 65.50 46.00 111.50 | 6.00 1.25 1 118.75 | 90.30 1 90.30 | 21 | 1 22 181.40 I 123.00 304.40 16.00 8.00 | 15.35 .60 1 344.35 [ 271.20 1 271.20 | 51 | 2 3 56 35.00 | 25.50 60’.50 2.00 1.00 |' 3.25 .25 .20 1 67.20 j 13.75 ! 13.75 | 14 | 14 82.75 j 53.50 136.25 1 7.25 .25 1 143.75 | 147.50 I 147.50 j 23 | 4 27 61.40 | 46.00 107.40 2.00 1.00 I 5.70 1.00 1 117.10 | 9.15 1 9.15 | 20 | 1 21 116.50 | 85.50 202.00 4.00 2.00 | 11.25 1.75 1.20 1 222.20 i 98.40 I 98.40 | 38 I 38 69.90 48.75 118.65 4.00 2.00 j 7.20 .25 1 132.10 | 65.20 65.20 | 25 | 1 1 27 84.70 | 59.50 144.20 4.00 2.00 j 11.75 2.50 1 164.45 | 175.00 ! 175.00 | 24 j 2 26 65.35 47.75 113.10 6.00 3.00 j 8.30 6.00 1 136.40 j 104.10 ! 104.10 [ 28 | 3 2 33 89.25 58.50 147.75 2.00 1.00 j 7.75 .50 1 159.00 | 136.10 136.10 | 28 | 1 i 29 57.00 41.50 98.50 4.00 2.00 j 5.25 1 109.75 | 67.50 1 67.50 | 22 | [ ■ 22 43.75 32.50 76.25 2.00 1.00 j 4.25 .75 - 1 84.25 | 1 1 15 | * 15 68.75 I 50.00 118.75 2.00 1.00 | 6.25 .25 1 128.25 j 168.15 168.15 | 27 | I 27 73.00 | 47.00 120.00 f 6.00 .75 1 126.75 | 166.25 166.25 | 23 | 1 . 24 62.50 j 48.00 110.50 6.00 3.00 j 6.50 .50 6.00 1 132.50 j 156.70 i 156.70 | 20 j 1 20 25.30 j 19.00 44.30 2.00 1.00 | 2.40 1.40 1 51.ia | 34.87 i 34.87 | 8| 2 10 31.15 j 44.50 75.65 4.00 2.00 j 4.45 .20 1 80.30 j ! 1 . 1 23 23 160.15 | 114.75 274.90 1 14.95 1.75 1 291.60 | 176.10 1 176.10 | 54 | 1 1 56 13.65 | 19.50 33.15 2.00 1.00 | 1.95 .25 1 38.35 j 8.00 1 8.00 | 1 8 8 33.95 j 48.50 82.45 6.00 2.00 | 5.85 .75 .30 1 97.35 | 10.85 425.00 | 435.85 | 1 26 26 37.25 27.00 64.25 6.00 3.00 j 3.75 .25 1 77.25 | 12.60 1 12.60 | 14 | 1 14 78.55 | 58.50 137.05 2.00 1.00 | 7.15 1.00 1 148.20 ! 49.20 1 49.20 | 26 | -> 26 38.50 j 28.00 66.50 1 3.25 2.15 | 71.90 103.90 i 103.90 f 12 I u 12 130.50 j 91.75 222.25 8.00 4.00 j 12.50 246.75 | 258.45 1 258.45 | 44 | 3 : 47 133.40 j 91.50 224.90 12.00 6.00 | 12.45 2.00 1.50 1 258.85 j 104.05 1 104.05 | 45 | 4 ! i 50 56.80 j 39.00 95.80 ¡4.00 2.00 | 4.95 1 106.75 j 26.30 I 26.30 j 19 I 2 I i 22 34.00 25.00 59.00 2.00 1.00 j 3.25 1 65.25 | 1 1 13 | 13 61.25 | 44.50 105.75 1 5.50 .25 1 111.501 ! 103.00 1 103.00 | 22 | i 22 78.10 j 59.50 137.60 1 7.05 144.65 | 113.25 1 113.25 | 23 | 1 28 92.80 69.50 162.30 6.00 3.00 ji 9.65 .75 ! 181.70 j ! 34 | ! 2 36 50.75 ’ SČS.S0 84.25 4.00 2.00 j 4.56 ! 94.75 j 41.20 ! 41.20 j 17 | 2 19 57.25 38.00 95.25 4.00 2.00 | 5.25 .25 1 106.75 | 227.65 i 1 227.65 | 17 | 2 i 19 116.25 84.50 200.75 18.00 9.00 j 10.50 1.20 | 239.45 | 1 I 47 | " 47 108.75 80.75 | 189.50 2.00 1.00 j 14.45 1.25 1 208.20 13.71 1 1 13.71 | 35 | 2 1 5 42 23.40 18.00 41.40 i 2.20 1 43.60 ] 9.15 1 9.15 | 8 ! 1 9 43.25 31.50 74.75 1 4.00 .25 I 79.00 ! ! I 16 | 1 16 56.65 42.00 98.65 2.00 1.00 j 4.95 .75 1 107.35 | 51.50 1 51.50 | 19 i 1 20 43.50 29.00 72.50 2.00 1.00 j 3.75 1 79.25 ! ! 1 16 | 1 16 43.75 33.00 76.75 6.00 3.00 j 4.00 1 89.75 9.15 ; 100.00 1 109.15 j 15 | ! 15 59.15 44.00 103.15 4.00 2.00 F 5.45 1.75 1 116.35 | I 1 1 20 | i 21 78.10 57.50 135.60 12.00 6.00 | 7.80 1.25 4.70 ! 167.35 122.35 1 1 122.35 | 26 | ! i 27 49.40 36.50 85.90 4.00 2.00 j 4.70 .50 1 97.10 115.48 i 1 115.48 j 15 | 1 1 3 19 54.90 38.00 92.90 1 5.00 .75 L70 1 100.35 64.05 ! . 1 64.05 | 18 | 1 ! 19 97.25 79.25 j 176.50 4.00 2.00 j 19.00 .75 1 202.25 384.35 | 384.35 j 37 | [ 37 20.65 29.50 50.15 4.00 2.00 j 2.95 .50 1 59.60 1 1 1 1 1 15 15 76.15 54.50 130.65 12.00 6.00 j 7.20 1 155.85 41.15 ! 1 41.15 j 27 I 1 ! i 29 38.75 26.50 | 65.25 2.00 1.00 j 3.50 .50 .10 1 72.35 46.90 1 1 46.90 | 13 | 1 i 14 20.50 16.50 37.00 ! 2.00 .75 1 39.75 40.00 1 1 40.00 | 8| 1 8 24.80 18.50 j 43.30 2,00 1.00 i 2.40 1 48.70 1 1 ! 7 1 1 1 2 ■ 10 62.55 45.75 | 108.30 16.00 8.00 j 5.95 1.75 1 140.00 96.05 1 1 96.05 | 21 | 1 ! i 23 65.45 48.75 114.20 2.00 1.00 1 6.70 .25 • 1.75 1 125.90 1 1 25 | 3 L 6 34 36.00 27.00' 63.00 2.00 1.00 1 3.50 .25 10.25 i 80.00 I 1 1 13 | 1 1 14 69.85 j 52.50 122.35 16.00 8.00 | 6.65 .25 24.50 1 177.75 | 100.00 1 100.00 1 25 1 1 I 4 30 39.25 | 28.50 67.75 1 3.50 5.95 ! 77.20 1 1 14 | 1 14 43.25 j 28.75 72.00 2.00 1.00 j 4.00 1 79.00 1 I 15 | 2 1 17 71.50 j 54.00 125.50 4.00 2.00 | 10.15 .50 8.40 L 150.55 1 ! 1 27 | i 2 29 74 25 46.50 120.75 24.00 : 12.00 j 6.75 .50 18.55 I 1 182.55 1 1 I 1 23 | 5 1 28 25.75 | 15.75 41.50 ) 2.25 .25 8.75 1 52.75 16.00 1 1 16.00 | 7 1 2 1 9 61.50 | 41.00 102.20 f; • 42.00 21.00 6.60 5.35 1 177.45 1 1 1 23 | 2 I 25 61.00 | 47.50 108.50 38.00 19.00 | 7.00 23.40 1 1 195.90 i 1 1 21 | 1 21 7.95 j 12.50 20.45 18.00 [ 9.00 j 1.35 1.50 1 50.30 . 1 1 1 f ! 9 9 1 K 25 | 13.00 28.25 18.00 9.00 j 2.25 3.25 | 60.75 1 1 1 9 | 1 9 14 85 ! 12.00 26.85 22.00 11.00 j 2.80 1.10 [ 63.75 1 I 1 . 12 J 1 1 . 13 27.00 24.00 51.00 52.00 i 26.00 j 6.25 2.60 ! 1 137.85 1 1 1 23 i 3 I 26 $6729.65 | $4921.25 | $11650,90i | $650.00 | $323.00 \ $679.00 | $57.90 | $211.95 | $14.80 $13587.55 | $6809.84 | $1225.00 | $8034.84 | 2331 | 70 | 168 | 2579 DOHODKI: Bolniška podpora. Članov 1. odelka ....................................... $4,547.95 Članov 2. odelka .......................................... 205,00 Članic......... i....................................... 152.50 ---;------- $ 4,905.45 Vrnjena bolniška podpora .............................. 14.80 $ 14.80 Izvanredni prispevki, (povišanje.) Članov 1. odel'ka ...................................... $1,699.00 Članov 2. odelka ........................................... 64.75 Članic.................................................. 60.70 ----------- $ 1,824.45 Usm rtnina. Članov 1. odelka ...................................... $4,548.50 Članov 2. odelka ...................... '............... 69.50 Članic.................................’................ 303.25 1 ----------- $ 4,921.25 Rezervni Sklad ......................................... $ 323.00 $ 323.00 Tiskovni Sklad ......................................... $ 679.00 Pristopnina................................................. 650.00 Potni listi ................................................. 23.90 Prestopni listi ........................................... 14.00 Odstopni listi .............................................. 1.50 Spremenbe oporok .......................................... 18.50 Znaki ...................'............................... 156.00 Društveni pečati .............................•.......... 17.50 Plačilne knjižice ........................................ 35.45 Krstni list dr. št. 90 ...................................... 1.15 Za društvene knjige dr. št. 86 ............................... 1.60 ----------- $ 1,598.60 Skupaj ..................................................... $13,587.55 Delitev denarnega premoženja: Naloženo v North Trust Saving Banko v Cbicagi, 111., dne 31. decembra 1911 .............................. $9.518.48 V mesecu januarju 1912 je glavni odbor naložil na obre- sti nadalneh ........................................ 3.549.66 ----------- $13,068.14 V rokah glanega blagajnika John Kalana naloženo v Second Ward Savings Banki v Mi-lwaukii, Wis........ 5,253.40 V rokah glavnega blagajnika ne vrnjenih chekov nalože- no v isti banki za.................................. 2.005.99 ----------- $ 7,259.39 Znakov v glavni blagajni dne 31. aprila 1912 861 @ $1.00 $ 861.00 Društva dolgujejo: na asesmentu in itd................. $ 386.90 na znakeh ................................................ 301.70 na plačilneh 'knjižicah...................................... 22.90 ---------- $ 711.50 $21,900.03 $ 912.80 $22,812.83 $ 6,809.84 Premoženje S. S. P. Z....................... Denar naložen na obresti v oskrbi S. S. P. Z. Mladoletne hčerke preminulega sobrata Urha Vidmerja, društva št. 32 ..............................j... $ 424.80 Mladoletne hčerke preminulega sobrata Fran. Bežeka društva st. 10 ...................................... 488.00 Skupaj ......................................... IZDATKI: Bolniška podpora. Članov 1. odelka ..................................... $6,560.05 Članov 2. odelka ...................................... 176.10 Članic.................................................... 73.69 Usm rtnina. Članov 1. odelka ..................................... $ 200.00 Članov 2. odelka .................................. ........... Članic ............................................... 425.00 ---------- $ 625.00 Odpravnina iz usmrtnine. Član 1. odelka P. Zupančič, N. 558 dr. št. 2, Claridge, Pa» $ 500.00 Poškodba plačana Iz usmrtnine. Član 1. odelfka G. Sunina, 2784 dr. št. 83, Roslyn, Wash. Zguba očesa ...................................... ! $ 100.00 Iz tiskovnega sklada. Dvorana .............................................. $ 7.00 Glasilo ................................................ 125.10 Tiskovine......................................... .. 67.00 Znaki ................................................... 450.00 Društveni pečati .......................................... 8.75 Potrebščine ............................................. 37.40 Poštnina ............................................... 77.95 Telegrami .................................................. .25 Expres .................................................... 1.85 Plača uradnikom ..................................... 497.00 - , Dnevnice ................................................. 60.00 Vožnje ................................................... 39.05 Bondi ..................................................... 7.00 Vrhovni zdravnik ......................................... 89.25 Notarska poterdila ........................................ 1.45 Insurance Department, Springfield, 111..................... 5.00 Krstni list dr. št. 90 .................................. 1.15 Društvene knjige dr. št. 89 .............................. 1.60 Oragnizator......................,................... 40.00 Priobčenje celoletnega računa ............................ 35.00 ---------- $ 1.551.80 Naloženo Iz dohotkov na obresti v Northern Trust Savings Bank v Cbicagi, IH., ..................... $3,549.66 $'3.549.66 Skuipaj ................................... $13,136.30 Joe Benko, Secretary, Anton Mladic, Deputy President of the Board of Trustees, and Anton Duller and M. V. Konda, Trustees, of the Slovenska Svobodomiselna Podporna Zveza, being duly sworn according to Law depose and say, that the above published statement is a true and correct report of all money collected and disbursed during the term oommencinig the first day of January, A. D. 1912. and ending the thirtieth day of April, A. D. 1912, by the said Organization to the best of their knowledge and belief. JOE BENKO, Secretary. ANTON MLADIC, Deputy Pres, Truisstees. ANTON DULLER, Trustee. M. V. KONDA, Trustee. Subscribed and sworn to before me a Notary Public ¡in and for the County of Cook, and State of Illinois, this twentieth day 'of May, A. D. One thousand Nine hundred and twelve (1912). FRANK E. ZAJIČEK, Notary Public. reformna gimnazija v STARI DOMOVINI. Pisal dr. Slane. Profesor Wester v Ljutiliani je sestavil nehaj ¡zgodovine in statistike srednjih šol na Slovenskem. Srednje šole so važnle, ker imajo podajati učencem večjo splošno o-rniko, na podlagi katere se ¡učenec potem na višjih šolah uči vede, s katero si potem služi kmih kot duhovnik, pravdnih, zdravnik, učitelj, inženir, višje izobražen kmet in pa tudi ta!k učenec postane trgovec, kmet in kar si bodi. Do-zdaj so v Avstriji bile po večjem srednje šole gimnazije, v katerih se je v največ urah učila stara grščina, latinščina in več ur na teden v-eronauk, drugi predmeti, ki ¡pa več koristijo ¡za praktično življenje, kakor n. p. naravoslovne vede, matematične vede, zgodovina, pa le malo. ¡Zdajšnje gospodarstvo rabi dobro šolano ljudi. Tudi navaden delavec v faibriki lož j e ižhajia, ako „se je 'že prej kaj učil naravoslov- nih ved in sploh kaj vadil v naukih, kateri mu enkrat koristijo v praktičnem ¡življenju. Delo s strojem ¡zahteva ¡veliko pozornost in vse povzroča čut v človeku, da je odgovoren. Eden delavec lahko z lahkomišljenim ravnanjem v nesrečo spravi več ljudi. Izobrazba postaja občna, vsa mladina se ima v šolah izobraževati. In tedaj pride na to, ako se v srednjih šolah čas zgubavlja ¡z naukom starih jezikov in s tistim, kar so Grki in Rimljani pisali, ali ako se le zgodovina teh starih narodov Uči in mesto starih ¡živeči svetovni jeziki in več takih predmetov, katere1 učijo na realkah, katere so tudi ¡že kakih sto let v Avstriji upeljane, na katerih se učijo fanti, ki hočejo postati trgovci, obrtniki, inženirji, katere realke pa pri nas niso dosti obiskovane. Na Nemškem, Angleškem v Ameriki so imeli boje zaradi tega in odločili so se merodajni ljudje, da so upeljali zdajšnjemu gospodarstvu prikladne realične šole. Pri nas nia Slovenskem imamo le tri realke, pa veliko gimnazij. V Avstriji hočejo tudi preosnova-ti gimnazije, ¡kakor so jih še davno drugod, da podajajo iste več poduka v realijah in se utesni poduk v starih jezikih. To zovejo “reformne gimnazije”. Učenec, ki bi na taki gimnaziji uspešno dovršil nauke, lahko ¡vstopi v vsako višjo šolo, postane tudi lahko tehnik, inženir. Profesor Wester je izrazil željo v svojem navedenem spisu, da bi se tudi pri nas uvedle reformne gimnazije. Sicer bo tudi zdaj še Wester jev glas glas iz ¡puščave. — Naš duhovnik je močan s pomočjo glasov ¡kmeta in kat. škofi so so-vludarji v ¡državi, kat. duhovnik rabi za-se in drž. uradništvo gimnazijo s podukom v starinah, v jezikih, literaturah starih Grkov, Rimljanov, v pravu Rimljanov, katero je prevzel in na ¡Slovenskem delavstvo v -raznih obrtih. še ni toliko razvito, da bi isto samo uvidelo ¡pretežno korist realk za svoje mladiče. Pa razmišljujmo vprašanje, kaka uravnava srednjih šol na Slovenskem v zdajšnjem ©asu več koristiti zamore, ali gimnazija po ¡starem, zdaj veljavnem učnem načrtu, ali realka, ozir. reformna gimnazija. Pri tem deln. nam lahko služi vodilo, ki nas najgotovej-še ¡voditi ziamore -gospodarstvo. — Kar upljiva, na človeka najmočnejše, je potreba, da se sam ohrani, da ohrani svoj zarod — pleme in potreba, da vpraša, ko se ozira v naravi okolo in pri sivoj em nehanju, zaikaj se kaj ¡dogaja, to je, kausalna potreba. “Glad in spolna ljubezen ohranjujeta to večno vrvenje” — pa označuje druge dve. Kulturni zgodovinar Lippert imenuje te potrebe: Lebensfiirsor-ge — nagon skrbi za življenje, ki obstaja iz navedenih potreb: sebe othraniti, zdržati svoj zarod in kauzalno potrebo, katere tri pa so trojica človeških nagonov. “Vse stvaritve družbeno, zvezanih ljudi: gospodarska đruižba, država, pravo, verstvo in cerkev, jezik, veda in umetnost so stvaritve iste moči, nagona skrbi za ¡življenje. — Vzemimo gospodarstvo ¡človeka in njegovih drulžb, katero ustanevij'a nagon skrbi za fživljemje in videli bodemo, ¡da hodimo ¡pri razmišlje-vanjn o uravnavi naših srednjih šol na trdnih tleh, ako dajemo realki ozir. reformni gimnaziji prednost pred zdajšnjo gimnazijo. — Gospodarstvo človeka, ali njegovih družb je skupina tistih -opravil človeka, ali njegovih družb, po katerih si pridobivlj-ata -človek, -družba stvari, ki utešijo živi jenske potrebe. To pa je glavna ¡podlaga ohranitve življenja. Važna sta v našem času promet, trgovina, ki spravljata človeku ¡potrebne stvari v roke konsumenita, -ali prestati se ¡da ¡brez njiju; — ¡brez priprave stvari, za prehranitev ¡človeka potrebnega blaga pa ne. Ta.priprav-a je podlaga vsega gospodarstva. !Ž njo se peča največ ljudi. Jesti, -oblačiti se, varovati se pred silami narave, je pred vsem potrebno. Današnje gospodarstvo je označeno po tem, da vlada v n jem delitev dela in da se delo v njem izvršuje po predpisih naravoslovnih, tehničnih ved; o-značeno je tudi po rabi velikih e-neržij. Na podlagi naravoslovnih ved je -dospelo zdajšnje velikan- sko ¡evropejsko in ameriško gospodarstvo do višine, kakor je menda ¡človek še ni dosegel kedaj iprej, ¡dasi so bile v Aziji in ob ¡srednjem morju že -velike kulture. In voditelj tega dela, -uporabijenja velikih eneržij, ki sodelujejo v tem delu je naravoslovec', tehnik. V,sa priprava blaga, katero potrebuje človek z-a ¡svoj-e gmotno življenje, je delo naravoslovca, tehnika. Tem razvitejši je ta delavec, tem več, tem boljši so proizvodi teh delavcev, tem lože in več s-e jih proizvaja, tem 'lože in več se ¡preživlja ljudi na ¡svetu. Blagor vseh je odvisen od teh delavcev. In od gmotnega preskrbljen]'a je odvisno tudi duševno razpoloženje, ¡vsa omika in vse drugo življenje. — In vendar stojita jurist in duhovnik na prvih mestih v zdajšnji družbi, 'državi, obla učenca gimnazij s staro upravo : ¡grščina, latinščina — verouk, nekaj zgodovine o vladarjih, vojnah ; — realni naučni predmeti pa so na njih bolj pasitrki. 'd- (Priđe še.)] j «4 Glas Svobode (The Voice of Liberty) weekly 99 Published by M V. HONDA <& CO. 1809-1813 Loomis Street Chicago, Illinois. Subscription $2.00 per year. Advertisements on agreement Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki. __________________ 'Glas Svobode* izhaja vsaki petek —-------------in velja ------------------- ZA AMERIKO: Za celo leto...............f2.00 za pol leta................11.00 »A EVROPO: Začelo leto................#2.50 sa pol leta................#1.25 Naslov za dopise in poSiljatve j* GLAS SVOBODE ia.09-1813 LOOMIS STR. XHICAGQ, ILL Pri spremembi • bivaliSča prosimo naročnik da nam natančno naznanijo poleg Novega tud 9tabi naslov. 281 OSEMURNI ZAKON; DRŽAVNO DELO; ZASEBNO DELO. Po (blizo 45 letnem boju je o-semurni zakon za Zvez. državna ■dela koneeno zopet dobil obliko, kakoršno je imel v začetku, katero so mu jo pa odvzela sodišča. 0-semumi zakon od leta 1868 je i-mel 'Začetno veljati za vsa dela, ki jih 'vlada odda; toda sodišča so nemudoma priskočila ter raizsodi-la, da pogodbena (kontrastna) dela vlade ne spadajo pod ta zakon. Vlada je razumela in vpošte-vala migljaj in je dajala malone vsa javna 'zvezna dela izvrševati potom pogodb ali kontraktov. Tem je sedaj oidipomoreno 'vsi e d sprejema nove osemurne postave, 'katera osobito naglasa, da se morajo tudi dela, (ki jih vlada pogodbeno odda izvrševati po osemurnem izaikonju. Postavodaja in predsednik so obraz sladkokislo skremžili, ko so ta velevažni zakon privolili. Toda konečno, nekaj je morala nova kongresna večina storiti, kar bi se dalo pri predstojeći volitvi agitatorično ivporabljiati, in republikanci si takisto ne smejo, iz ozirom na volitev, pod Obstoječimi razmerami, zlovoljo nakopavati, češ da so oni krivi, da ni prišlo do tega zakona. Sladkokisli obraz, s 'katerim je bila izdana postava, kaže se tudi pri presoji tistega po meščanskem časopisju. “Evening Pošta” označuje naredbo iza “dalekosežno”, ker “se dotika vsakega davkoplačevalca v deželi.” Tvrtke, ki dobivajo vladne pogodbe, bodo odšlej primorane tudi druga dela izvrševati po osemurnem zakonu, kar znači posebna bremena za družbene mezde, katere nimajo nič opraviti z vladnimi kontrafcti. Pri tej priliki se je tudi od druge strani pričela pesem, o podra-ženju produkcije po državnem delu nasproti zasebnemu delu. Dela, katera n. ipr. Zvez. država sama v svoji upravi da izvršiti, imajo znatno dražji stati, kot če jih izvršujejo zasebni podjetniki. To pesem so peli vladini kontrafctorji in od njih plaćeni časniki, da bi ljudstvo o tem prepričali, da je res talko in da danes ves svet to veruje in talko misli: zasebno delo je ceneje kot pa državno. To pa ni nikakor tako in da ni tako, nam dokazujejo javni podatki vladnih uradnikov. Januarja meseca t. 1. je kongresni bišiii komite izaslišaval, da preišče takozvani “Taylor sistem”. Brigadni general -William Crazier je pred komitejem izpovedal o stroških vojnega materiala, katerega proizvajajo državni arzenali. General pravi, da tisoč nabojev (patronov) za malooroije stane v arzenalu 25 dolarjev. Za osem milijonov nabojev tiste vrste, 'ki so bili kupljeni pri zasebnih podjetnikih, moralo se je plačati za vsak tisoč 34 do 35 dolarjev. Smodnik za topove se more zasebnim podjetnikom plačati 60c za funt, a Zveizne smodniikarne izdelajo f unt po 40c. Zveza izdela puške po 15 dolarjev komad, med item, ko se pri zasebnih tovarnarjih tiste vrste puška za 25 dolarjev nemore dobiti. Topovski podstavek (lafeta) je v Zvez. arzenalu stal komad $2510. Za tisti podstavek je- bilo zasebnim tovarnarjem plaeeno 3398 dolarjev, tedaj cela tretjina več. — Vozovi za krogle, ki se izdeljuje-jo v diržavnem arzenalu v Rock M'andu, stanejo po $1128, med tem, ko se je moralo zasebnikom plačati za iste vozove po 1744 dolarjev. Poitemtakiim je bil proizvod zasebne industrije za 54 odstotkov dražji, ikot v državnih podjetjih. V W'atervliet arzenalu so bili izdelani ladijski topovi, ki so stali po $55,000. Niavy-departement je plačeval za tiste vrste topove v zasebnih podjetjih po 70,000 dolarjev. Do tu izpovedbe priče pred hiš-nim-preiskovalnem komiteju. Sedaj se bo reklo, da, to je čisto naravno. Ziaseibni tovarnarji hočejo tudi imeti svoj dobiček, katerega državi -ali pa Zvezi ni potrebno iskati, zaradi česar le-te ceneje proizvajajo. Dobro! Ali tovarnarji, M so pri vladnih pogodbah interesirani m časniki, katere oni plačujejo, so stvar tako predstavili, kot da bi vladi, ki po svoji upravi izdeluje materiale in ladij'a, dražje prišlo stati, kot če bi idalla pri privatnih podjetnikih fabricirati stvari iste vrste in kakovosti. Ali ni povest resnična, ali so kontraktorji sredstva skupaj spravili, da bi “dokazali”, da pride Zvezo manje stati, če pusti graditi vojne ladije pogodbeno, (kot pa če jih sama gradi. In tak, -ali sličen “dokaz” je kbntrakterjem vreden nekaj ■milijonov. Pomislimo, da se je zasebnim izdelovalcem |adij za gradnje vojnih ladij leta 1890 plačalo za vsako tono ,$297 odnosno $313, ■med tem, iko zaradi konkurence Zveizinih ladjedelnic, ki so od leta 1902 same pričele graditi vojne ladije, se danes fcontrakterjem plačuje samo še $171 odnosno $179 za tono. To znaša za vojne ladije, ki so se gradile od leta 1890, čisti prihranek okroglo 06 milijonov dolarjev. Iz tega se razvidi, da je izdelovateljem ladij nekaj vredno, če bi znali “dokazati”, da je državno delo dražje, kot pa fcontrafctno. Ne, je samo na sebi umevno, da je državno delo že zaradi tega ceneje, kot privatna industrija, ker precejšni dobiček, ki ga zasebni podjetnik v sivoj žep p ob ase, pri državnem delu odpade. In Zveza je zaradi tega v položaju, iz prihranjenega podjetnega dobička delavcem ugodnejše delavne pogoje dajati in vzlict temu še ceneje proizvajati. ZGODBA O VELIKEM AMERIŠKEM PREMOŽENJU. Spisal Fric Kummer. (Nadaljevanje.) 3. Vanderbilt. O mladosti ustanovitelja pro slulega ogromnega premoženja, C. Vanderbilt, je samo znano, kar o njem poročajo ¡njegovi petolLzei. Po knjigah in izobrazbi ni hrepenel: njegova neznanost o čitanju in pisavi je žnjim postala stara Njegova edina strast je bila lov po marnomu. Pričetek minulega stoletja ga najde pri ikupearenju nekaj denarja, s katerim si je nabavil leseno jadernieo da je pričel Obrežno trgovino. Ko so parniki pričeli ploviti, zaznal je Vanderbilt takoj pomen te iznajdbe ter šel začasno kot kapitan na nek obrežni parnik, med tem ko je njegova žena z gostilno preživela sebe in o-troke ter še nekoliko k kupičku priložila. Leta 1829 je pričel z 30,000 dolarji sam graditi parnike. Z izkoriščanjem delavcev, podkupovanjem občinskih oblasti v svrho pridobitve sidrališč in o skoposti ga ni presegal nobeden konkurentov. Kmalu je zaslovel za največjega gradnika ladij in brezvestnega srečolovca. S «podkupovanjem posta voda j aloev si je zagotovil subvencije za njegovo plovitev in dovolitev monopola za nekaj črt prekomorskega prevažanja pisem. Razprava o zakonu, ki je uredil subvencijo parnikom, pripada k naj večjim škandalom ameriškega (senata. Še predno je pričela debata, so agenti interesentov ladij, po hodnikih parlamenta svoje podkupovanje srečno dokončali. Vanderbiltu so bile pri-voljene večje svote, kot so bile potrebne iza ustanovitev ene cele iplovlbene črte. Leta 1861 se je Vanderbilta cenilo na, 20 milijonov. Medsebojna vojna je prisilila njega in ostale lastnike ladij ustaviti plovbo. Se- oaj je kazalo dobiti nove vire. Iz tisoč ran krvaveča očetnjava naj bi njemu, kot sicer vsem brezvestnim trgovcem dežele, pripomogla k neštetim milijonom. Ladjice Vanderbilta in njegovega poslovnega sodruga so hib preprosti v treh mesecih skupaj zbiti zaboji. Da so popotovanja o-ziroma plovitve prestale, bilo je pripisati le naključju. Seveda, vse niso dolgo vstrajale; mnogo od njih so z človeškim tovorom vred zginile v valovih. Neštevilni zločini, ki jih je doprimašala nizkotna korupcija, popolna nezmožnost državnih nadzornih uradnikov in pogubljava gladovnost, niso bili nikoli maščevani. Na vprašanje, kaj je početi s temi, vsled meščanske vojne brez vrednostnimi zaboji, se je km ali našel povoljni odgovor: Zakaj se ne bi na vrat Obesilo vladi ? Če -mu se je pa takrat pri privolitvi subvencije pogodbeno določilo, da morajo ladije biti tako zgrajene, da se v slučaju kakšnega konflikta porabijo, za “prvorazredne vojne ladije”. Dasiravno so p v morski izvedenci dognali, da ladije niso po predpisu zgrajene in da Se bodo pri .prvem viharju razkrojile, jih je neko število pokupila lađa. Ko je po tem leta 1862 predsednik Lincoln sklenil, da odpošlje močno vojaško in pomorsko silo v New Orleans, obrnil se je do istih trgovcev, ki so državno blagajno stalno plenili in ogoljufali. In kedo je bil poverjen z nakupom, opremo in z nadzorovanjem parnikov? C.' Vanderbilt! Lepše priložnosti ni nikdar bilo in jo ne bo, državo za milijone olajšati. Posel z opremo ekspedicije v New Orleans je bil povod groznem javnemu škandalu. Če bi bila država samo za denar ogoljufana, to bi bilo ljudstvo že preneslo, ker je 'bilo privajeno takim dogodkom. Ali pritožbe meščanskih vojakov o življenje tvegani kakovosti in smrtnonosni prenapolnitvi pre-dlrago plačanih ladij, katerih oboji so razpadali iže na mirnem morju in ki niso (bile preskrbljene z iz vežbanim moštvom ne z zadostni mi navtičnimi inštrumenti, napol-no.vale so deželo s strahom in jezo. Toda ves srd ni zadostoval, da bi izsilil kako spravo goljufije in zločinske malomarnosti. Da se vihar potolaiži, imenoval je senat preiskovalni komite. Ko je imel biti Vanderbilt v senatni resoluciji obdolžen in spoznan krivim “za-nemarnosti”, je po poserdovanjn njegovih pomagačev dosegel, da se je zbrisalo iz resolucije njegovo ime, in s tem je ostala vsa transakcija, ki je “od konca do kraja tvorila poglavje sleparij”, za Vanderbilta brez škodljivih posledic. Da bodo po meščanski vojni železnice najvažnejši in naj izdatnejši denarni viri, to ni takoj iz-previdel samo Astor drugi, marveč predvsem tudi Vanderbilt. — Kar mu je denarja prineslo poštna subvencija in vojna ekspedicija, naložil je na delnice Nev York-in Harlem-železnice. Dotedanjim posestnikom so zakonodajalci proti “zvonečnemn pripo-znanju” in za skledico leče daii koncesije, državne podpore ter zemljišene-in potne-pravice. Država, okrožja in mesta so v ta pod jetja naložila 31 milijonov. Baš ko so bili denarji v žepu, 'bilo je pri (kraju z zanimanjem kompanije za železnico. Zanemarili so naprave in prevozni material tako, da o rednem in varnem obratu niti govora biti ni moglo. Vse je kazalo, da ima Vanderbilt, kateri je stremil po odločnem vplivu pri železnici, udane ljudi v ravnateljstvu kompanije; kajti vsak po-isibus obratna sredstva izboljšati, da se bi dosegla višja donosnost, je bil opuščen. Dohodki so hitro šli nazaj; vrednost delnice je padla na devet dolarjev. Sedaj je za Vanderbilta prišel trenotefc delovanja. Dal je bitro in pritajeno nakupiti toliko delnic, kolikor je bilo potrebno, da železnico nad-kriljuje. Ko se je to zgodilo, razvil je vso moč in pretkanost da zviša vrednost delnic. Kmalu so zopet dosegle kurzno vrednost 50 dolarjev, in hitro so šle cene ¡kriško. To špekulacijo za ogromno in brzo zvišanje kurza, je uprizoril na sledeči mojstrski način: Vanderbilt je tajno poskusil od new-yotrikega občinskega zastopstva s podkupi jen jem dobiti kon- cesijo ene najtehtnejših zvez pouličnih železnic med edine želez-nične točke mesta in pristanišča, to je bila koncesija, ki so jo tisti čas cenili na 10 milijonov. Plen je bil dosti velik, da je za 'pridobitev te koncesije kot (konkurent nastopil neki G. Law. Med tem, ko je Vanderbilt v svrho omenjene železnice podkupil občinske svetovalce, je Law isto storil s poslanci. Sedaj se je še le pričela ženi jalnost sleparja: Mestni svetovalci so privolili (seveda proti primernem številu Srebrnjakov) zaželjeno, če prav so za gotovo znali, da k tem niso opravičeni, ker tako koncesijo podeliti je pristojalo edino legisla-turi; bilo jim je jasno, da prej ali slej bodo sodnije razveljavile sklep. Baš na to znanje so gradili svojo nado na dobiček. Vsled podelitve koncesije za zvezno črto med postajo in pristaniščem so šle fcviško delnice Harlem-železnice na 100 dolarjev. Sedaj so mestni svetovalci prodali delnice po 90 dolarjev na rok štirih tednov, to se reče, oni so se zavezali proti plačilu po 90 dolarjev gotovo število delnic'izročiti, ki so pričakovali, da jih pozneje zopet za nizko ceno kupijo. Kmalu na to, je bila od mestnega sveta dejansko podeljena koncesija razveljavljena, delnice so' padle za polovico cene in mestni očetje bi bili pograbili pri vsaki delnici 30 do 50 dolarjev dobička. Toda Vanderbilt je pravočasno izvedel za to nakano. Ko so se pokazali prvi znalki padanja cene, dal je po svojih agentih pokupiti vse delnice, kolikor so jih dobili. Mestni očetje so morali tedaj, da so svojo obveznost izpolnili delnice pri Vanderbiltu kupiti in plačati samovoljno postavljene cene, ki so znašale 170 do 179 dolarjelv za vsak komad. Leta, sprva proti samsebi napeljani udare, je Vanderbiltu1 prinesel en milijon dolarjev dobička in pa gospodstvo nad New York in Har-lem-železnico. Najprvo je Vanderbiltovo poželjivo oko paidlo na Hudson o-hrežno železnico. Obstoj te konkurenčne črte New York-in Harlem-železnice je postavno pogojen. Da se to Obide, moralo se je za podkupovanje izdati visoke svote, in sedaj se je v legislaturi države New York odigravala ista igra, katera je leta 1863 njuvorške mestne očete ob njih denar spravila, in pa zopet s istim vspehom: gospodje poslanci so bili po Van-denviltu često v konkurs pognani. Pri priplenitvi tretje črte New York Central 'železnice, poiskusi-lo se je z ugonobitvijo te železnice in sicer s vspehom, ki se da videti : Od centralne železnice je moralo za New York namenjeno blago in potniki na južni končni postaji Albany na Vanderbiltovi Hudson obrežno železnico, preiti. Sprejem potnikov in blaga je Vanderbilt uradnikom centralne železnice strogo prepovedal. Od tu pričenši so se vlaki Hudson River železnice ustavljali na postaji četrt ure oddaljene Central-železniee, zunaj mesta, na enostranskem obrežju Hudson reke. Ljudje in 'blago se je nagromadilo v Albany, brez nade, d!a se odpravi v pristaniško rJesto New York, kamor je bila namenjeno. Ljudstvo je izražalo svojo nevoljo nad tem nasilstvom ter je zahtevalo od legislature preiskavo. Da člani v te imenovane komisije o skvari ničesar niso utegnili ukreniti, tudi če Ibi bili hoteli, je bilo vsakemu jasno, kajti večina njih so od Vanderhilta že opetovano prejeli srebrnjake. Posestniki in potniki Central železnice so tožili in preklinjali. Brezuspešno! Tvornost železnice je bila mrtvoudna in cena delnic je padala. Tedaj ni kompaniji druzega preostajalo, kot da se vda, pod pogoji, toakoršne se je Vanderbiltu staviti zljubilo. Veliki finančni kdnzarji Astor, Steward 'Cunard so, vsaj enkrat, našli svojega mojstra. 12. novembra 1867 so Vanderbiltu izročili ravnateljstvo železnice, da je njegova izkušena spretnost prišla njim v prid. (Že popred je Vanderbilt osnoval priprave, da ugrabi Erie-želez-nico. Ko je imel toliko delnic, da so odločevale v upravi, se ni mudil s postopanjem. Pri prvi ugodni priliki je ma cesto pognal starega špekulanta Drewa in njego- ve ravnatelje; toda po tem, c-mehčan po solzah in prošnjah starega glumača Drewa, je tega zopet postavil za prvega ravnatelja železnice, dejanje, ki je pretkanega lisjaka stalo mnogo skrbi in več milijonov. V milosti sprejeti ravnatelj se je ¿vezal namreč z dvema novo nastavljenima ravnateljema Gouldom in Piskom, da Vanderbilta goljufajo po vsih pravilih tatovske znanosti. Kako je plemenita trojka napravila, da je starega mojstra in finančnega kožarja ¡spravila o'b 50 milijonov, se :bo bolje povedalo v zvezi z junaštvom Jay Goulda, najuspešnejšega imenovanih treh lopovov. Kar je Vanderbiltu vzela ta nezgoda, iskal je z marljivim dejanjem zopet nadomestiti na drugem polju. Kar so njegove koristi zahtevale od zakonov, dal j-e po svojih agentih tihotapiti skozi poslansko zbornico. Dne 20. maja 1869 si je zakonito zagotovil pravico zavarovanja na železnice in ene davkovproste železnične koncesije, po tem privoljenje, delniški kapital železnic v neizmerni množini povečati, poleg druzega stotine milijonov predstavljajočih predpravic (privilegij). In na tem temelju je spojil obedve njegovi železnici, New York Central in Hudson River-železnici. Le-ta transakcija je bila povod k pre-plovljenju delniškega kapitala v velikem in porabljena k podvojitvi istega. Seveda, večji dpi dobička je pripal Vanderbiltu. Tiskarlsko črnilo na teh delnicah še ni bilo suho, ko je bil Vanderbilt iže marljivo pri tem, da na isti način in z istimi sredstvi spoji neko število med Chicago in New Yorkoim vodečih železnic v eno posamezno mrežo. V nekem času in v deželi, kjer se smatra svolbodna . konkurenca kot “edin mOraličen in pravi sistem” za pospeševanje blaginje države, je moralo zatrustuvanje številnih železnic razburiti deželo. V prvi vrsti So 'bili to industrij el-ci, trgovci in kramarji, tedaj ljudje srednjega razreda, .ki so iv vsih glasovih obrnili proti Vanderbil-tu. Denuncirali so ga kot bandita, katerega spletkarije prete občinstvu. Kakor resnično je to bilo, so vendar bili tbaš le ti sloji najmanje opravičeni jeziti se nad Vanderbiltovo spletkarijo, kajti kar je “bos” kožarjev storil v velikim, to so oni,, radi pomankianja bolje prilike, v malim izvršili. Oni vsi so živeli iz izkoriščanja delavskega razreda in od gladke goljufije izvršene nad konsumenti. Ves srednji razred je ogoljufal državo potom napačnih napovedb ali pomanjkljivega tehtanja carini podvrženega blaga; vsi trgovci so zatrovali in prekanili kupojoee ljudstvo vsled prodaje manj vrednih ali ponarejenih izvodov. Celo mali (kramarji, ki nemorejo zadosti glasno upiti, so delali dobičke na najpodlejše načine, kot s prodajo pokvarjenega mleka, zastrupljene drogarije, ponarejenega živila, prekano pri vagi in meri. Ko bi hotela policija odpraviti te tatinske načine, bi se ves srednji razred maščeval pri volitvah. Vanderbilt je izvršil le veliko potezo v tem, kar so pripadniki sred njega razreda v mali in nizkotni meri izvrševali in na ta način j Vanderbilt doprinesel dokaz stare resnice, da kolikor večja je 'tatvina, toliko manj je nevarna. Vanderbilt je umrl leta 1877 pobožen in boguvdan, seveda s pomočjo cerkve. Časniki in duhovniki so razglašali slavospeve, A-merilka je zgubila na j več j ega kapitalista. Premoženje 105 milijonov je prešlo na njegovega sina Willi ama. Stari Vanderbilt je potreboval trideset let, da je skupaj nakradel 105 milijonov. Njegov sin je že v sedmih letih 100 ¡milijonov pripje-nil. Ko je umrl zapustil je 200 milijonov. Tega sinovi vodijo posel zvesto v duhu svojega visokega deda. Kar so stari moraibiti sanjali a niso morali izvesti, izvedli so mladi: 'prisvojitev podzemeljskih 'zakladov delžele. Pri tem je imel največ prilike tisti, ki je imel dovozne črte. Začetno je bilo preano-gavo-in rudno polje v rokah malih zasebnih posestnikov; toda bi li so železnicam izročeni ma milost in nemilost, ki so od njih zahtevale nedoseglive prevozne cene, ali so tudi pod' pretvezo pomanjkanja vozov do cela odpovedale prevoz njihovega blaga. Na ta način šo železnični magnat j e zasebne posestnike rudnikov omehčali ter iz njih izprešali posestne pravice za neznatno malenkost. Sicer je državni zakon v Peimsylvaniji že leta 1873 prepovedal železnicam, posedovati tali se pečati s premogovniki. Ta zapreka se je odstranila s ustvaritvijo ihčemih društev, a delnice so ostale v posesti železnic. Zelo uspešna iv prilastitvi premogovnikov je 'bila Pbiladelphia-Re adi n g 4ž el ezni e a. Ona je bila last neke finančne skupine v Phila-delphiiji ter je imela v Mac Leodu odločnega in častihlepnega ravnatelja. Njegov načrt, vse premogovnike v Pennsylvaniji pridobiti, je prišel kmalu v navskriž z interesi finančnih magnatov Morgan in Vanderbilt, ki sta lasto-vala ostale železnice. Ledi niso odlašali in pričela se je gonja proti tekmovalcu, kateri konec je bil bankarot philadelphslke finančne skupine. Začetno je bilo grozno mračno v časnikih poročano o predstojeći, produkciji premoga škodoval ni legislaturni odredbi. Železnične delnice so padale v ceni. Potem so javni organi govorili o slabem stanju kredita železnico. In ko je bančni konsorcij potreboval denar, našel je svoj kredit zaprt. Da se je znalo izpeljati velike investicije, katere je nameraval Mae Leod, je finančna skupina v Philadelphiji, del svojih delnic zastavila. Ko je cena delnic iala, došlo je naročilo naj rešijo delnice. Ker bančna skupina ni zamogla to storiti, prišlo je do prisilne prodaje 50,000 delnic. S tem je prišlo do popolnega padca kurzov in sedaj sta lahko Vanderbilt in Morgan železnico in premogovnike za slepo ceno kupila. Ko se je ta poteza posrečila, šlo se je z isto odločnostjo in brezvestnostjo na oplemibo poljia mehkega premoga. Monopolna posest premogovnikov celih okrožij m držav pomeni moč, da so postavili cene premogu. S kako brezobzirnostjo se je ta moč izvrševala (in se še izvršuje), je ameriško ljudstvo moralo takoj zvedeti. Poleg velikih prilik za povečanje premoženja, se tudi malih ni pozabilo. Na primer: Leta 1887 zaželela je Hudson River železnica (Vanderbilt) postajo v sredini mesta New York, v močno obljudenem okrožju. Vanderbil tovim srebrnjakom lahko pristopna legi-slatura države New York, je ¡prisilila mestno upravo, da željeni svet primemo pripravi. Za 1714 akrov sveta — okoli 350 hišnih zemljišč — v vrednosti 8 milijonov dolarjev, ni železnica^ še do današnjega dne niti en cent davka plačala. Ali: Vojno ministrstvo je odredilo rv prilog deželne o-braimbe, da se vzdigne neki most Central železnice. Po ¡prejemu primernega “bakšiša”, naložila je postavodaja večji del stroškov gradnje na mestno blagajno. Dalje: Newyorška legisilatura je sklenila zakon, ki ni nič manje vseboval, ikot razdejali Eriepre-kop, edinega konkurenta Vamder-biltove 'Central železnice. Prekop-je državo stal okoli 100 milijonov. O sedanji velikosti posesti Van-derbiltov, se zamore samo domnevati. Nihče, razven rodbina sama zna natančno o njij. Bogastvo je večinoma naloženo v železnicah,,, pouličnih! železnicah, tovarnah, transportnih društvih ter v državnih in komunskih obligacijah. Celo na Philipinnalh so Vamderbilti iz drugimi združeni pri izkoriščanju vlade in domačinov. Toda ne samo v kolonijah delajo sporazumno vlada in hiša Vanderbilt. 'Pri stavki premiikaeev v Buffalo leta 1892 je governer .poslal s strojnimi puškami oboroženo milico, vsled česar so delavci 'brezpogojno zopet pričeli delati, ker so bili prisiljeni. Iz železnic in drugih podjetij izprešan dobiček je bil zadostno velik, da si je ena Varaderbiltova 'hčer kupila vojvoda Marlborough in druga pa grofa iSzeoheniji. Skupni stroški so ‘baje znašali 25 milijonov dolarjev. ((Bomo nadaljevali.) *®"Ali ste že obnovili naročnino na “Glas Svobode”? Blagovolite to takoj storiti, ako želite da ■* vam list redno pošilja! Slovensko Delavsko Podporno in Penzijsko Društvo Ustanov. 21. nov. 1909 Inkorp. 15. marca 1910. MADINON, PENNSYLVANIA GliAVINI ODBOR: PREDSEDINIIIK: Jo«. Hauptman, Darragh, Pa. Box 140. PODPREDSEDNIK: Anton Ferbežar, Adamsburg, Pa. VAJNIK: J. Hauptman, Box 140 Darragh, Pa. s EAPISNiEKAR: Ivan Flere, Adamsburg, Pa. Box 122. BLAGAJNIK: Alozij Flere, Box 121, Adamsburg, Pa. NADZORNIKI: ANTON KTiAiNflAR Arona, Pa. Box 144. Predsednik. JAKOB GODETZ, Darragh, Pa. «LAŽ ČELIK. Adamsburg, Pa. Box 28. VRHOVNI ZDRAVNIK: O«. GEORGE BOEHM, Arona, Pa. Družtva in rojaki naj pisma pošiljajo tajniku; denar pa blagajniku in nikomur drugemu. Delegat j e za prvo redno konvencijo Slov. D. P. in P. Družbe so: Martin Horvat, dr. št. 1. Josip Mostar, dr. št. 2. John Gantar, dr. št. 4. Matih Petričih, dr. št. 5. Albert Švajger, dr. št. 7. Jolbn Zakrajšek, dr. št. 9. Martin Jager, dr. št. 11. John Lakše, dr. št. 12. John Gomilar, dr. št. 14. Zastopniki: Jos. Hauptman zastopa dr. št. G. Henry Lamut zastopa dr. št. 8. J. Zakrajšek zastopa dr. št. 10. Z URADA GLAVNEGA TAJNIKA S. D. P. in P. DRUŽBE. (Cenjenim delegatom krajevnih društev S. D. P. in P. Družbe naznanjam, da naj si kupijo vožne listke vsak zaise do Madison, Pa. in naj zahtevajo od agenta potrdilo, talko da se lahko na konvenciji Skalžejo koliko so plačali za vožnjo. Še enkrat naj omenim, da delegatje dolbe vožne stroške povrnjene iiz Drutabine glavne blagajne. Delegatje naj pazijo, da pridejo ob pravem easu na Irwin postajo, kjer jih- ¡bo pričakoval ¡poseben odbor, da ne bodo imeli potem nobenih sitnosti s iskanjem in povpraševanjem. Vsim ostalim elanom in društvom pa naznanjam, da 'za časa konvencije ne bo glavni urad v stanu izplačevati bolniških podpor in odgovarjati na razna pisma, ker bo preveč dela na zborovanju, zato prosim potrpljenja v tem oziru. Ves nujn posel pa bo vseeno po možnosti rešen. Društva oziroma posamezni člani, ki imajo kalke pritožbe do konvencije ali dobre nasvete v korist družbe in elanov naj se v jedrnatih in kratkih pisanih obrnejo do (konvencije, pred katero bodo vsi dopisi, prošnje, pritožbe in obtožbe prečitane, zaslišane in razvozlane. S. D. P. in P. Družba stoji za pravico in dobrobit vsih članov in zato se bodo tudi delegati držali tega gesla in v tem smislu delovali. Z bratskim pozdravom Jos. Hauptman, glav. tajnik. Vabilo na veselico katero priredi v počast delegatom S. D. P. in P. Družbe Društvo št. 1 .v Darragh,Pa. dne 3. julija točno ob 6 uri večer in traja do y212 ure. Vsi člani zgoraj omenjenega društva, (kakor tudi znanci in prijatelji, posebno pa razna bratska društva iz bližini, se najvljudneje vabijo na to veselico, da nam s svojo gostoljubnostjo pomorejo počastiti došle delegate. Vstopnina za moške je $1.00. Soproge in dekleta so proste. Za fino godbo, prosto pivo dober prizrizek in dovolj zabave je že vse preskrbljeno. Veselica se vrši v Keystone dvorani. — Na svidenje ! ODBOR. UPRAVNIŠKI PREDAL. V Pueblo izhajajoči Slav. Narod piše doslovno: “Ali je slovenski narod pošten. Imeli smo priliko govoriti o stvari s tujim trgovcem in smemo reči, da smo se mnogokrat čutili ponosni, ko smo slišali govoriti: “Slovenski odjemalci so najboljši, ker so pošteni”. — Fakt je, dia je le malo naših ljudi, ki ne bi Ob pravem času plačali dolgove pri amer. oziroma tujih trgovcih, To je pa tudi lepo, kajti narod si s tem ¡pridom boljši ugled. Žalostno pa je poslušati sodbo o narodu od naših domačih trgovcev, kateri imajo v svojih knjigah zapisano na tisoče dolarjev dolga. Z gotovostjo trdimo, da ni v Pueblo enega domačega gostilničarja ali trgovca, kateri bi ne imel polovico svojega premoženja oddanega narodu v zaupnost in sicer od mesec dni do — večnosti. Naš narod je morda pošten v očeh tujih trgovcev toda v mnenju domačega trgovca pa primanjkuje prave poštenosti. Zakaj tako, je nam uganka. Ravno radi tega se naš narod tako slabo obnaša na gospodarskem polju. In ravno tako, če ne še slabe-je, se naš narod obnaša napram svojim časnikarjem. Ni slovenskega časopisa v Ameriki, ki bi ne imel sitnosti z nabiranjem GLAS SVOBODE CO. 1809-1813 S. LOOMIS STREET, CHICAGO. POŠLJITE mi ....... brošur: “Škof proti župniku", za kar prilagam ................................-‘Š........ POŠILJAM podporo za lastno tiskarno ...........$........ NAROČNINO za Glas Svobode,.....................$........ Skup. Ime priimek ................ Naslov ..................... Mesto In država ............ Sem star ali nov naročnik dohodkov oziroma poštenim plačilom. Slovenci imajo tudi angleške liste, toda te plačajo pravočasno, četudi morajo od soseda dobiti posojilo za potrebno plačilo. Plačan mora biti ob času, — magari če ni teletine oib nedeljiah na mizi. Vse drugače pa je, kadar je treba plačati slovenski list! Za, tisto malenkostno naročnino, kako se mora časnikar boriti, ¡beračiti, fehtati, prositi, a je ne clobi, drugače če naročniku kar cekini iz že.pa ne padajo. Vedno je tisto odlašanje od “pay day” do “pay day”, a naročnik ne pomisli, da po takem sistemu časnikar nikdar ne doživi svoje “pode”. Mnogo izgovorov dobimo kot: “imam posestvo saj se ni treba bati, da bi ti ne plačal” ali “o ti bom 'že enkrat plačal, h...č, saj me poznaš”, itd. Je že vse dobro, toda to ne pomaga nam pokrivati naših ogromnih stroškov. 'Ne bomo se dalje jezili, ampak narod prosimo, več poštenosti samemu sebi.” Temu ne rabimo ničesar prista v-ljati, 'kot le to, da jo urednik resnično in dobro ¡pogodil, ter da i-mamo pri Glas Svobodi ravno iste skušnje. V zadtajem času, od kar je izostal ¡upravniški predal smo prejeli še precej povoljno število novih naročnikov. Posebno pa se je pri pošiljanju novih naročnikov zopet skazal naš Lenko v Milwaukee. Za njim pride Praček iz Cla-ridga, potem Kranjc iz W. Na. Omenimo naj, da g. Kranjc je trgovec z zlatnino in je kakor nam razni naši naročniki pišejo zanesljiv in pošten trgovec. Število novih naročnikov, ki nam jih je on poslal nam jamči, da imajo zaupanje v njega in zato ga rojakom po ¡vzhodu toplo priporočamo. Istotaiko je s našim zastopnikom Pračkom v Olaridgu. On ima lastno trgovino z špecerijo in mešanim blagom. Rojakom in rojakinjam v Claridgu in okolici, ki či-tajo maš list in so naši somišljeniki priporočamo, da kupujejo svoje potrebščine pri Pračeku in da podpirajo pajše rojaka kot .pa, tujca. Držimo se gesla: “Svoji k svojim”. V tem kratkem času, od kar je Praček naš zastopnik poslal nam je 23 novih naročnikov in pobral vso staro naročnino. Knjiga “Škof proti župniku” je vzbudila veliko zanimanje, do sedaj smo jih prodali že nad 660 in če ho tako šlo naprej hodo iste kmalu potekle. Zato opominjamo rojake, d'a ne odlašajo z nabavo te interesantne knjižice, ki obsega 152 strani in stane samo 35c. poštnine prosto. Kdor hoče vedeti kako postopa Škof Anton Bonaventura Jeglič proti svojim duhovnom, ta naj čita to resnično dogodbo. Omenimo naj, da nekateri zastopniki so se že zglasili in naročili po 25 in 50 izrisov, a nekateri pa še tega niso storili. Kdor vzame 25 ali več brošur, dobi lOe popusta pri vsaki 'knjižici, s pripombo, da sam plača poštnino. Požurite se in pošljite še danes naročilo. KMETIJSTVO. | Nerodovitnost sadnega drevja. Drevje cvete in tudi nasadi sad, toda pozneje odpade vse; take pritožbe se slišijo vsako leto. Navadno se misli, da je nerodovit-nosti kriva kakšna bolezen; glivice ali bacili, ki danes povzročajo največ zla in ki se jih povsod dolbi, -bojo bržkone tudi tukaj hudodelci, kateri so krivi merodovit-nosti” sadnega drevja. Eden ba-ciluis je na vsaki način in ta je ba-cil-malobrižnosti, ki pa ni za iskati na sadnem drevju, marveč na lastniku sadovnjaka. V lekarni ni dobiti zdravilstva ¡proti tem trdoživem mrčesu; navadni domači le-•ki, ‘kot “bistre oči” in “razumna glava”, tui pa tam tudi “sunek pod rebra”, so najboljši. Kakor pri domači živali, talko so tudi neprilike na .polju in v vrtovih, največ naša lastna krivda. Nerodovitnost sadnega drevja spada takisto v ta zapisnik pre-grešfeov. Toda ¡kako? Sadno ¡drevje potrebuje za razvoj svojega sadja tisto redilno ¡hrano kakor naše žito, kakor krompir itd. Nobenemu razumnemu človeku ne pade v glavo, da bi leto za letom na eni in tisti njivi krompir sadil, ne da bi gnojil. A v sadovnjaku se pa pričakuje o-bilo sadja, brez da bi se fcedaj pognojilo. To se ne strinja; to je proti človeškemu razumu. Marsikdo bo rekel: Da, a jabolnik je ¡vendar kaj dnuzega, kot pa krompir. Toda ne, oboje je rastlinstvo, ¡ki dolbiva iz zemlje ene in iste redilne snovi; če ni teh, tedaj ni kromlpirja in tudi ne jabolk. — Zemlja daje drevesu redilno moč eno, tudi dve leti, da je ¡obilo sadja. Po tem so ¡pa redilne snovi izčrpane in v nasdednem letu in še potem ni več sadja. V zemlji se morajo nabirati nove redilne snovi, kar se zgodi pod vplivom toplote, zmrzline, mokrote in pre-perelosti; se je to zgodilo, tedaj je ¡zopet dobra sadna letna. To je dobra letna, med tem ko so bile prejšnje slabe, nerodovitne. Splošno naziranje je, to more tako biti; talko je vedno bilo; sadno drevje ne rodi vsaiko leto. To je stari bacilu« malobrižno-sti, pod 'katerim trpi sadno drevje. — Ako ¡se malobrižnost odpravi, potem bodo tudi zginile ¡slabe letine za sadno ¡drevje, v kolikor ne bo vreme vplivale, oziroma škodilo. ¡Slabi pridelki po rodovitni letini ne ležijo v naravi drevja; drevo je k temu prisileno vsled lakote, vsled neznatne hranitve. To lahko zabranimo s tem, da damo drevju dobro hranivo. Toda sadjerejci nočejo to razumeti, a mi pa trdimo, da slabe letine odpadejo, ako sadovnjak vsako leto pognojimo. Da bo gnojitev pod drevjem i-melo namenjeni vspeh, mora biti zemlja okolo drevja prekopana in prosta ruš. To nas privede k drugi točki, ¡po kom dbevje ¡ne rodi, če prav je cvetelo in imelo nasad sadja; vzrok je: pomankanje mokrote. V najbogatejši zemlji, če je izsušena ne vspeva nobena rastlina. Mokrota je neobhodno potrebna, da razkroji neraztopljene redilne snovi in da jih dovaja h koreninam. Kako je z mokroto v sadovnjaku? Je sivet izoran, tedaj se pod drevjem sadi turšioa, krompir itd.; korenine teh posejanih rastlin ležijo nad drevesnimi koreninami ter ¡vzamejo za se veči del dežja. Leži pa svet v travi, kakor je to večinoma navada, tedaj vsesajo travnate korenine vso mokroto in drevesne korenine ne ¡dobijo nič, ali pa tako malo, ida ne zadostuje. Posledica je, da ¡drevo trpi sušio in ne dobi potrebnega soka. Ako naše sadno drevje skozi celo poletje nima hraniva in mokrote, tedaj pač ni čuida, ¡če ¡sadež zgodaj odpade. ¡Svet pod ¡drevjem ima biti spomladi pognojen, plitvo preoran in med poletjem večkrat ¡z brano prevlečen, da se dobi zrahlana in trave prosta površnina, v katero lahko dež prodira in zabranjuje izpuhtenje podtemeljne mokrote. Ako se drevje na ta način neguje, potem ima tudi v suhi letni zadostno hrano in mokroto, da sadje docela dozori. Pri gnojitvi se more pač na to misliti, ¡da premočno gnojenje zna tudi biti vzrok nerodovitnosti. — Množina gnojitve se more ravnati po naravni rodovitnosti kraja. Če je ¡drevo s sadjem preobloženo, se more pravočasno iztrebiti, ker drugače vzlic vsej oskrbi se moč drevesa preveč izrablja in sadje se nemore razviti, kakor bi moralo biti. Kot ¡poslednji vzrok, da «vetje in sadje prezgodaj odpada, je napačno pozemeljišče za navesti. A-ko v plitvi zemlji korenine drevesa večkrat delj časa v vodi stoje, tedaj nemorejo vspevati. Tisto velja v gramoznih-,ilovmatih-in ka-meuitih-plasteh, ki je naravna 0-vira razvoju korenin in zabranjuje tistim potrebno hranitev. Na taki zemlji ne bo nikoli vsipeva! o sadno drevje. Predao se z nasadi prične, se more zemlja preiskati 5 do 6 čevljev globoko in ako je potrebno z izstreljanjem ¡zemljišče vdobiti. AVSTRO-AMERIKANSKA-LINIJA. V NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO PARNIKI PLUTE TO IZ NEW YORKA: Kaiser Franz Josef I. IS. junija 1912. Deviška(prva) vožnja iz New Yorka’ Laura Oceania 22. maja Martha Washingtou 25. maja 1. juuija 1912 BniFtki0dÏUjtT'dn0 °b Sredah °bl- uri P°P°ldne » pristanišča ush s Stores, Pier No. 1 na koncu Šote ceste » South Brooklynu. naiMe*eZnivkVene rteh °^mljah 80 najc®neje in imenovana pristanišča Dobr* - »«"i« • Phelp’s Bros. & Co., 2 Washington St., N.w York, N. Y. GLAVNI ZASTOP ZA AMERIKO Nove pomladne in poletne. modne obleke za može in aećke. Najboljše blago dobite za najnižjo ceno, če kupite pri HiNG@ JELINEK in MAYER, imitelja. Vogal She Island Arens in ISta cesta. Odprto vsak večer, izvzemši sredo in petek do 9 ure. Odprto v nedeljo dopoludne. E' M. A, WEISSK0PF, M. D. ----- ZDRAVNIK IN RANOCELNIK -- 1914 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 478 Uraduje na svojim domu: V lekarni P. Piatt, od 8,—10. ure predpoiudne 814 Ashland Ave.: od 1. —3. uro popoludne in od 4.—S. popoludne. od 6.—8:30 ure večer. Ob nedeljah samo od 8.—10, ure dopoludne doma in to le izjemoma v piav nujnih slučajih. DB. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. £3 ©= m ATLAS BKEWING C0. sinje na dobrem glasu, kaj-ti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. LAGER MAGNET GRANAT Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne Mbi se obemiti do nas, kajti mi te bodemo^-sadovoljili. . Compagnie Générale Transatlantique Iz New York v Avstrijo čez Havre Basel. Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe, snažne postelje, vino in razna mesna jedila. Pristanišče 57 HortM River vznožje 15th St., New York City HITRI POŠTNI PARNIKI odplujejo vsak četrtek obio. uri zjutraj: S. S. France (nov dvovijak) S. S. La Provence S. S. La Lorraine 3. S. La Savoie Najboljše udobnosti v III. rasredu. Odplujejo vsako soboto ob 3, pop. S. S. Rochaabeau (nov. dvovijak) S. S. Chicago S. S. Niagara S. S. La Touraine Glavnizatopna 19 State St., New York. MAURICE W. KOZMINSKI. glavni zastopnik za zapadu, 139 N. Dearborn St. Ghieago, 111 Rojakom in znancem v Round Up in okolici, kakor tudi onim potujo čim skoz našo naselbino priporočam svoj dobro urejen West Roundup Saloon. Samo % milje zahodno od postaj«. Vedno sveže pivo. —Postre žba solidna. Domača vina. Josip Cerovšek lastnik. Telefon: Canal 3014 MAZDAH! S A L O O N s kegljiščem kjer točim vedno sveže pivo in druge raznovrstne pijače. Domače vino. Unijske cigare. Potniki dobe pri meni čedna preno čiSča. Potrežem vsakemu točno in izborno. MARTIN POTOKAR 1625 So. Center Ave., Chicago, 111. DOPISI, Chicago, 111. Potujoč ¡prpti severu, imel sem čakati nekaj na: v tem milijonskem mestu. Pasja noga, sem rekel, ur imam toliko, da jith prodajam, samo jih “iprištuikam”, pa jih bo za en ali poldrugi dan. Rečeno, storjeno; neprostovoljni dopust prekrstil sem v prostovoljnega, spravil sem mojo ljubljeno Miss Bak-so na varno in iže sem drvil s stotinami drugih po chicaških. ulicah. Drvenje, to je dhicaška specijaliteta; mirno in polagoma stopati ne vidite nikogar, če ima le olbe nogi, vsak hiti in drvi, kot 'bi imel še isti dan priti v deveto de-iželo na koline. To chicašiko drvenje je nalezljiva Iboleizen; povzročajo jo največ 'bafeeili vsemogoč nega $, včasi pa tudi oni, ki izhajajo iz praznega želodca. Mene se je ta “drveča” bolezen prijela /brž ko sem zapustil kolodvor in cepetal sem vam po umazanih ulicah, med silnimi nebotičniki, kot razposajen pomladanski kozel. — Ker se iz različnih razlogov nisem hotel dolgo muditi v Ghieagi, ni mi bilo mogoče obiskati številnih chieaških Slovencev, posebno ne o-niih v So. Chicago. Vstavil sem se le pri mojem starem prijatelju Mr. Jagodiču, bivajočemu v severnem delu mesta, ter sem v njegovi in njegove soproge družbi preživel nekaj prav prijetnih nr. Dalje sem se oglasil v uredništvu Gl. Sv., kjer so me gospodje vrlo prijazno sprejeli. (Mesto v splošnem ni napravilo posebno ugodnega vtisa name. — Neikaj časa sem zijaje opazoval velikanske nebotičnike, pa me j* začel vrat boleti in sem ibil primo ran to zabavo opustiti. Kmalu potem je začelo deževati in rahli de-fžek se je mešal se sajami, prahom in z iy srce segajočim smradom mnogoštevilnih auitomoibilov. Vozovi pocestne železnice bili so nabito polni in pri vhodih držali so se ljudje kar drug vrh drugega, kakor čebele ko rojijo. Kara za karo bila je v tako nabitem polo->žaju, da se je bilo 'bati eksplozije. Kakor povsod, določil sem tudi ¡v Obieagi doberšen del mojega časa proučevanju nežnih Evinih hčera. Žal, da je bil vspeh vse prej, kot zadovoljiv. Dekleta hodijo po ulicah z vpadli mi, izmu čenimi obrazi in iz očij mnogih ■odseva nekaj kot otožnost in velikomestna beda; vsaj meni se je tako zdelo in milo val sem jih. — Vreime imajo letos v Ohicagi čudovito hladno. Popoldne pred odhodom sem si nekoliko ogledal Lincolnov park. Vsedel sem se na neko klop, da napišem par razglednic, a predno sem skoneal, sem se skoro tresel mraza, čeprav je solace sijalo. Pa recite če ni to “funny” zdajle o ikresn. Nebo exkraso-tieo za bližnjim grmovjem je »klepetanje mojih zob imenitno zabavalo; to sem sklepal iiz tega, ker je rezala obraze, kot priletno strašilo v devetem činovuem razredu. Končno sem se domislil, da me morda vsled tega tako zebe, ker me tak nezaželjen sweetheart o-paiaUj-e, vstal sem in v chi-easkem tempo odcefral proti jezeru, zviž-tisto lepo: “Marička doma, jesasna ...” A. J. Teiibovec. gajoc Tržič ’ je v prednjaki?! “Cindheneel”, ‘Tamburica’ ki se posebno zanima s svojim kraljem za pogin in odpravo domače godbe in “Pokrita rihta”, ki se odpravlja vže kakih pet let v staro domovino, ker se mu je pa naložilo na njegov “pu--kelj” breme cerkvenega odbornika mu ni pustiti te časti. Predstojećim ministrom in svetovalcem je poveril njih kralj oblast, da jim ni treba- prositi ibesede; posebno “Tamburica”, kar vstane in pristavi: “jaz pa ne bom prosil za besedo”, — in predno misli govoriti naprej — se kak ud oglasi “pa tiho bodi, kakor jaz.” Šele na to ga milostljivi kralj prav s prijaznim očesom pogledajo in se izrazijo, da mora tudi on, kot minister prositi besede. -Večkrat nastane radi takih bedarij fcreg in prepir, katerega pripisuje “Drejče” kakemu prav -mirnemu članu, So pri društvu udje, kojim radi osebne sovražnosti ne da Dre j če nikdar besede. — Kakšen dobrotnik in prijatelj društva sv. Lovrenca št. 63 K. -S. K. J. je Drejče je razvidno ilz sledečega: Pred dvema leti -je imelo to -društvo svojo veselico v prid blagajne v M. Plutovi dvorani. Da hi pa on -dokazal, (takratni predsednik je bil brez uniforme, ki -so ga bili po stavili gl. odborniki K. S. K. J. in društvo, je jako dobro napredovalo), da za predsednika ni nihče drugi zmožen, kakor edino le on, ¡poslužil se je prave peklenske zvijače, da je nagovarjal ude, naj isti večer pridejo k njemu, ker se bodo bolje zabavali kakor pa na iv-eselici. In res jih je vlovil nekaj na -svoje limanice in mesto na veselico so se podali k lastniku “Skisanih možganov”. -V to s vrh o je daroval “lepi Tonček” ibakso cigar in steklenico whiskija, -udeleženci so si pa nabavili iz svojih -prispevkov za 4 dol. sod piva. Po litiiziralo se je na vse mogoče načine in prišli so tudi do zaključka, da 50c kazni, ki je -določena od društva, kdor se ne vdeleži veselice, ne bodo plačali. Dva meseca je dva talka uda vodil z-a nos In jim hranil plačati kazen, tretji me-se-c se je pa učeni Drejče lepe po tihem “ski-dal” na sejo plačati kazen in se -tako izognil gotovi in pravični suspendaeiji. Toda kako začudenje, ko sta po seji omenjena nda 'brala v glasilu K. S. K. J med suspendovanimi svoje ime Drejčkovga pa ne. Uprašala sta ga kako to pride, on jima je pa enostavno odgovoril: Ali Vama nisem povedal, kaj Se ho naredilo a-ko ne plačata ?! Nato so se še skregali, nakar so se razšli, njegovi dve žrtvi ste bili pa vrženi iz -društva in jednote. Kakih deset vsaj za toliko mi je ¡znano so zapustili radi njega -d-r. in jednoto, koliko je pa še tacih, ki so rajši ustopili v “Insurance” kakor pa se podvrgli njegovemu tiranstvu. Ni 11 čudno, -da more kaj taeega učiniti tak izivržek kakor je on?! Ker se prihodnjič oglasim, skončam za -danes želeč Vam mnogo uspeha ter ostanem Vaš zvesti Naročnik Netvburgh, O. To je dobro, to je -dobro, da Drejče ne ve, Kaik-o je meni, ki ga raz-krinkujem, ime. Pošiljajoč Vam naročnino novega naročnika, nadaljujem o -stvari, k-akor sem Vam zadnjič obljubil, namreč o D-rejčfcu in njegovem iznačaju. — Kako lepo se spolnujejo -društvene in jednotne postave pod oblastjo tega ipuih-o-glav-ea, naj zadostuje sledeči slučaj. Društvo šteje približno 170 članov in kljub temu opravljajo sed-ajni uradniki večina po -dva u-radta, in s časoma, ako bode šla stvar talko naprej, bode za vse u-rade pri -društvu naš “pajacelj” Drejče. Mislim pa, kakor 'hitro pride stvar na ušesa g. glavnim odbornikom K. -S. K- J- jo bo Drej-čelk pošteno vozil, kar -bi se mu tudi spodobilo. To morebiti se mu ne ibo pripetilo, ker si je izvolil svoje ministre in svetovalce, po nialčinn kraljev v pripovedkah tisoč in jedne noči, ki mu bodo s svojo pomočjo zvesto na strani stali. Ti velikaši so pa sledeči na- Gilbert, -Minn. Z delom v tulkajšnih rudnikih gre še precej dobro; bar se pa tiče 'društvenih -razmer, se ne morem pohvaliti; samo to vas prosim -dragi isobratj-e agitirajte m S. S. P. Z.j -da (bodemo kaj napredovali,— nikar ne bodimo zaspani. Dragi somišljeniki! Tukaj smo imeli minuli teden zopet dve ca rameni ji. Bil je “sveti misijon” in “sv. 'birma”. K misijonu so tekle večinoma vse ovce, stare in mlade, toda kozli se ne dajo od farske bisage “fulat”, zato so o-stali na svoji paši. Birma- se je vršila bolj veselo, prišlo jih je malih pa tudi že odraslih tako -da čr-nosuknježi so se jim 'kar posmeha-vali. Pripeljalo se jih je tudi nekaj iz farm iz naselbine Gernu, Minn. ter imeli nekateri po dva birmanca. Ali kaj so zvedeli? To, da morajo plačati po en -dolar za ta “sv. zakrament”, -od vsacega birmanca. To (jim je šlo po glavi, češ da ito ni po pravici, da hi res ta zakrament na prodaj bil; posebno matere so kunštovale ter tarnale, Ida letos še niso nobene plače dobili in tudi letina slabo kaže, 'ker je vedno slabo vreme. Todia vse ni nič pomagalo, vsaki je moral naprej plačati (kajpada, “sv. zakramenti” se ne dajo na “puf”! op. stavca), -alko je hotel, da je otrok -zakrament sprejel. — Tudi par župnikov -se je zadnji teden tukaj mudilo, a ne -sami; imeli so seboj svoje “sestre” —. To je res lepo >za Kristosovega namestnika ! Dragi mi sodelavci, premislimo kaj nam ti sv. zakramenti hasne-jo? Prav nič; samo za norca nas hočejo imeti, -kar je očividno, ker sv. -zakramente prodajajo kakor pristni kramarji. To je vrhunec vseh škandalov! Ali je tako Kri-st-uls učil? On ni tega delal in ni zahteval nobenega denarja, marveč bogatine sovražil; a ta farska bisaga ne stori nič, niti ne pokoplje brez denarja in še to če ni prokleto drago plačeno. Talko ne sme iti dalje. Uprijmo se in, ne dajmo -se jim. Dokler jih bodemo mi podpirali, 'bodo oni razkošno 'živeli, mi in naši otroci pa pomanjkanje trpeli. Koliko časa bodemo še sužnji tega krutega rimskega kapitalizma?! Pozdrav vsem zavednim delavcem in delalvkam. Jos. Grahek. Chicago, 111. Ker se redko kedaj čita kalk dopis iz Ohioage, sem se namenil nekoliko opisati tukajšnje delavske razmere. 'V tem času se že dobi delo, seveda ne kakoršnega bi si kdo že lil; popravlja se sedaj mnogo -po mestu, n. pr. podirajo staro poslopje ter grade nove in -druge slične stvari. Ali plača s primero današnje draginje, je jako slaba, ker znaša $1.75 do 2 dolarja na dan. Seveda to je odvisno od -delavcev samih, ker njim je strokovna organizacija deveta briga. Dasi i mamo organizacije na razpolago, sam-o Sloge je treba. Delavci, zapomnite si -da v slogi je moč, in za to vsi v organizacijo! Baš sedaj imamo lepo priliko, ker se je Industrial Workers of the World zavzela za mesto Chicago ter ima organizatorje, -ki govorijo po o-galih n-a cestah in pred tovarnami in Skušajo organizirati delavce vseh strok pod I. W. W. Vsem rojakom je toplo priporočati to organizacijo, ker nje geslo je: -vsi na stavko, ali vsi -delati, ker le na ta način hi lahko dosegli uspehe, kakoršne si želimo. Poglejmo American Federation of Labor. T-uikajšhji nakladalci in iz-fcladalci robe pri železnici so na stavki že delj časa, pripadajo tudi k A. F. of L.. Njihovi ožji sobrati vozniki, ki so tudi pod A. F, of L. pa odvažajo in -dovažajo robo, katero stavkokazi naložijo in izločijo; je li to sloga? Samo da je pripet veliki unijski znak na pokrivalu pa je “all right”. Radi -tega se tudi -često čuje, da morajo st avkanj i pogostoma podleči kapitalistom; ako bi vsi hkrati šli na stavko, hi gotovo zmagali. Seveda, treba je -upoštevati strojnike, kurjače in vse ostale, saj so tako vsi pod American Federation of Labor. Baš iz tega stališča ima Industrial Workers of the World prav, radi -česar jo tudi priporočam. Jako me tudi -zanimiva razpra va -Slovenskega sanitarija ali sirotišnice, katera je tako potrebna za Slovence v Ameriki, kakor vsakdanje življenje, ter je le želeti, da hi se stvar uresničila; ne za nemJarjajte dobre stvari, temveč naprej, -naprej, da se uresniči. Naj še omenim, da se je minuli mesec poročil obče priljubljeni roj-ak Edvard Deles z gospodiču Jeri e Erzar. Njima želimo mnogo medenih dni! Deles je v kompaniji z Hočevarjem, ki imata s roj “karpenteir shop”. V nadi, da se moj -dopis ne seznani z uredniškim košem, pozdravljam rojake širom Amerike. Anton Anžičck ti prihajal. Žena je to videla ter zaupilo: Joe! ¡ali bilo je že prepozno. Vlak ga je zadek in kake sto čevljev -daleč vrgel ter je bil pri priči mrtev. Brat Jože Hafner je bil dober član treh društev in predsednik društva “Slo-ven” št. 55 S. N. P. J. in član dr. sv. Jožef št. 41 K. S. K. J. in dr. sv. Barbara št. 49 K. S. P. D. Bil je tudi ustanovitelj socialističnega kluba. Izročili smo ga materi zemlji -dne 8. maja s sprevodom, 'ki so se ga udeležila vsa tukajšna društva, -ter dali lepe vence v poslednji spomin. Zahvaliti se mora društvu “Zvesti Bratje” št. 79 S. S. P. Z., ki mu je podarilo -lep venec, kakor tuldi tukajšnemu lokalu, ki mu je tudi -podaril lep venec. Ranjiki je Ibival 5 let v Ameriki in bil star 22 let. -Zapušča ženo in 6 tednov starega sinčka ter eno sestro nekje v Ameriki, a v starem kraju pa mater, eno sestro in dva 'brata. Doma je bil iz Form pri Škofji Loki. Bil je zelo priljubljen in napreden na gospodarskem in političnem polju; toraj n-a-m ne ho pozabljen in naj mu 'bo lahka tuja zemlja! Z 'žalujočim pozdravom Anton Brelih. East Palestina, O. -Nimam nič veselega poročati pač pa žalostno vest, ki se je pri petila dne 25. maja t. 1. našemu rojaku in sobratu Jožefu Hafner kateri je šel s svojo ženo in 6 tednov starim otročičkom v mesto in k svojemu prijatelju Jakob Isteniču na obisk. Vračajoč se okoli enajste ure ponoči proti domu, prekoračiti je moral -železnico ker vodi cesta preko nje; a pri tem je privozil vlak in on s ženo je počakal, da vlak odvozi. Ko se je to zgodilo, stopil je na tir in ni opazil da je drugi vlak naspro Chicago, 111. 'Nesreče se godijo vsako minuto, in to se je zgodilo tudi v naši naselbini dne 30. maja, ko je 19 let stari Edvard Zalokar, umrl na pljučni tuberculozi. Pokojnik se je rodil v Anrora, Minn., ter je pripadal k dveim slovenskim 'društvom in sicer v S. S. P. Z. št. 1. in “Slovenija” št. 44 Č. S. P. B. J. Ob-a društva sta -pokojnega spremila v zadnjimu počitku. Naj spi v miru! 'Torej rojaki pristopajte v -društva da zabranite groznih nesreč. Ako ne hi pokojnik bil v društvih, Ibi starši grozno trpeli poleg njega. Pokojnik je -bil 6 mesecev bolan ter iprejel -podporo od društvo št. 1 S. 'S. P. Z. po $8.00 na teden. Rojaki lahko sodijo kolika je bila -podpora v njegovi dolgi bolezni. Omenjeni je -bil nad eno leto v -društvu, ter se lahko vidi koliko je njemu in dedičem koristilo društvo. Sedaj je priložnost, ako misli kdo pristopiti v društvo št. 1 S. S. P. Z. in se lahko vpraša vsakega čl-ana, ki pripada v omenjeno društvo za več pojasnila, a-li se pa obrne do spodaj podpisanega. S pozdravom Vi-ctor S. Skubic, tajnik. BROŠURA “ŠKOF PROTI ŽUPNIKU” je izšla v založbi “GLAS SVOBODE” in stane s poštnino vred 35 -centov. Rojakom priporočamo najtopleje, da sežejo po njej. KAKO POSTANETE VESELI. Srečajte se z nami in mi vam povemo ikako pridete do lepe farme, ki vam bode dala svobodo pred revščino in bosi.— neodvisnost, dobro zdravje, čist zrak in vse najboljše, dobro življenje in zadovoljstvo za se in družino. TO JE KAR Ml GARANTIRAMO. Zadavaljnost ali povračilo denarja — dobro rodovitno “clay loam” zemljo in ne -pesek. Damo -delo z dobro plačo. Več denarja si- napravite na 40 akrih naše zemlje kot pa na 200 akrih peska ali m-očvirja. Najboljši trg na svetu. Kaj več še hočete? Naša zemlja rodi na aker 300 mernikov krompirja — 20 -tonov pese, 75 mer. ovsa; 25 mer. pšenice. 2% tona sena, 250 mer. jabolk, 100 mer. jagod. To so goli fakti in ne proračuni. / Pridite v naš urad, da vam povemo, kako z lahka pridete do farme. Če -pa nimate časa obiskati nas, ¡pišite nam. Imamo lepo knjižico za Vas. ILLINOIS—NORTHWEST COLONIZATION CO. 908 Tacoma Bldq. No. 5 N. La Salle St., Chicago, lil. SALOON z lepe urejenim kegliščem im mr»-že Schoenhofen pivo priporoča ANTON MLADIC, 2348 Blue Island Ava. Ohteaco. It doesn’t pay to your Health če pridete domov bolni, če imate glavobol, bolečine v prsih, grlu in potem obolite za nekaj tednov? Dr., Richterjev PAIN-EXPELLER poznano staro domače zdravilo vas_ reši bolečin, ako ga takoj rabite. Imejte vedno steklenico doma. Vsi predpisi so natisnjeni na omotu. 25c. in 50c. steklenice. čuvajte se ponaredb in pazite na sidro in naše ime. F. AD. RICHTER ô CO., 215 Pearl St., New York, N.Y. , Dr. Richterjeve Congo Pilule olajàajo. (25e. ali 50e.) Najstarejša slovanska tvrtka EMIL BACHMAN 1719 So. Centre Ave,, Chicago, lil. Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gnmbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, nri tem pa zelo zmerne cene. Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za priftnost in okusni izdelek naročenih potrobščia. Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik. J. F. HALLER GOSTILNA prve vrste. Magnet pivo, mrzel in gorak prigrizek. Domači in importirani likerji. Tel. Canal 8096. 2103 Blue Island Av. cor. 21.St SVOJI K SVOJIM! “Ali že imate gramofon? Ali i-mate slovenske gramofonske plošče? Rabite li uro, verižico, prstan ali kakoršnosibodi zlatnino in srebrnino? Vse to najdete v našem ceniku, kterega Vam pošljemo zastonj, in poštnine prosto, samo pišite ponj.” A. J. Terbflvec & Co. Nasledniki: Derganc, Widetlč & Co. 1622 Arapaboe St-, Den ver, Colo- Dobra Unijska Gostilna,^", r'ÏÏÏSJos- S. Stastny 2005 Blue Island Ave. veliki Dvorana za društvene in unijske seje, in druga dvorana sa koncerte, ženitve in zabave, M. KARA 1919 So. HALSTED ST. cor. 19. Plač«. Vam je na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo imn in The Konrad Schreier Co. Sheboygan Wls. Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah. Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarne je najboljše. ODVETNIK PATENTI URI STROVE« (Sobe štev 1009) 133 WASHINGTON ST. CHICAGO, ILL Tel. 898# MAIN GOSTILNA kjer je največ zabav» in najrti vžitka za par centov s biljarda« mizo na razpolago. Vse to se dote v gostilni John Košiček 1807 B. Centre Ave. Chicago, DL Telefon Canal 1439. “TheRoosevelt Salooti,, ROCK SPRINGS, WYO. A. Justin, lastnik in trgovec z vinom, cigarami, mrzlim pivom itd. — Se priporoča Slovencem! K trgovina s novodobnim obu valmo Vatanovljena leta 1883 Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niskih cenah, JOHN KLOFAT 631 Bine Island Ave-, Chicago. Drugavrata od KasparjeveBa-nk. Phone: Canal 80. H0ERBER’S CREAM 0F MALT Martin Nemanich, GOSTILNA Vogal 22. in Lincoln Street Proatgorak in mrzel prigrizek vsak dan. 55 SLOVENCI POSEČAJTE Little Bohemio M kjer se toči izborno impor-tiranoplzensko, Anheuser Bush in Olympia pivo. Vse vedno na čepu! Izvrstaa kuhinja. Fina vlaa ia sitiodke. Za obilen poset se priporoča. CYRIL FIALA, Prop. Loomis Str. v neposredni bližini Bine Island Av.inzap. 18.nl. Slovenian Clor Saloon V STRINGTOWN, Leadville, Colo. e priporoča Slovencem za na irano in stanovanje. JOE LANICH, lastnik. Slovenska gostilna 1251 So. Santa Fe ave., Pueblo, Colo. Tu dobiš ¡vedno -sveže VValterjevo pivo, ohi-oška vina, dobro domače žganje in najboljše smotilt-e. Slovenci obiskujte nas. J. GABER in F. TURK, lastnika. Dr. J. H. ROTH zdravnik in ranocelnik. 1664 Blue Island av. 2612 S. Millard av. vogal 18 cesta blizu 26 ceste od 9 do 10.30 dop., 2.30 do 4 pop., 6 30 do 8 pop. Tel. Canal 85. v j utro do 8 ure, od 12 do 2 pop. in po 8 večer. Tel. Lawndale 3470. f Edino pristni f Električni Obliž m (Plaster) L izdeluje in prodaja | LOUIS SCHEFFEL, lekarnar T*(il 20 cesti is Bine Island oilct. Ni boljšega sredstva proti bolečini. Poskusite ga! Rojakom, ki pošiljajo svojcem denarje v staro domovino naznanjam, da odpošljem vsako pošiljatev, katera dospe do torka do 2. ure popoldne, še isti dan na pošto, in gré s parnikom v sredo čez morje; za to najraje vzamem naj hitrejše parnike. Po-šiljatve, katere dospejo do 2. ure v petek popoldne, pa gredo s hitrimi parniki v soboto v Evropo. To je zelo važno za pošiljalce denarjev v staro domovino. Razume se, da je potreba poslati ali drafte, ali Money Ordre, ali gotove novce; za privatne čeke pa je treba čakati nekaj dni, da se izve, ako so dobri; s tem se vedno nekaj dni zamudi. Zato je tedaj najboljše, posluževati se draftov, Money Ordrov, denarje v gotovini do zneska $50.00 pa je pošiljati v registriranih pismih. Rojaki, uvažujte to in vedno bodete dobro in sigurno postopali. Pošiljatve je nasloviti; FRANK SAKSER 82 CORTLANDT ST., ======== NEW YORK, N & Podružnica: 6104 ST. CLAIR AVE. N. E., CLEVELAND, OHIO. RAZNO IN DRUGO ........ KRANJSKO. Iz Bele Krajine nam pišejo: Skoro gotovo mi javnost ne bo verjela, 'kar bom poročal; in res, črnino je, da je to mogoče v dvajsetem stoletju. Podjetnik Lončarič uganja s svojimi delavci pravo tlako, če greš o‘b nedeljah po cesti, srečaš sto in sto obupanih' in nezadovoljnih delavcev in če jih (kaj vprašaš, jamejo se 'bridko pritoževati proti Lončariču. On namreč plača delavce na dan 2 krone 20 v do 2 K 50 v, za hrano pa si zaračuna 1 K 80 v. če pride slabo vreme, koliko potem ostane revnemu delavcu? Zgodilo se je, da so siromaki delali en mesec in pol in dobili cele plače 3 vinarje. In nič ni čudnega. Lončarič prodaja v svojih barakah vse 40% dražje kot se v drugih trgovinah prodaja. Delavec je navezan pri njem kupovati, če ne, ga takoj Odslovi. Drugega ne morem reči kakor, to je navadno odiranje delavskih trpinov. Zato pozivamo v imenu vseh prizadetih slavno vlado, trgovsko in obrtno zbornico, pa tudi slavno okrajno glavarstvo, ki mu je tebiniemeni nič podelilo kar osem koncesij takozvanih stiskalnic, da napravijo temu neznosnemu stanju energično konec ter preprečijo tako nezaslišno in barbarsko izkoriščanje ubogega delavstva! — Take piše “Slov. Narod”. Ni dolgo tega, ko je nekdo svetoval, da bi denarni ameriški Slovenci se domu vrnili, češ da pridejo boljši časi itd. Tudi je bilo odsvetovano Dolenjcem v A-meriiko hoditi. “Glas Svobode”, je bil takoj stališče zavzel proti tem nasvetu, in pravo je zadel. — Dokler se na Dolenjskem in sploh na Kranjskem, klerikalizem ne zatre ; in dokler bodo Šušteršič, Kalan, Lampe, Pegan in taki elementi po deželnem dvorcu strašili, toliko časa gorje, tisočkrat gorje mili naši domovini! — Pri vsem tem se nam nekaj silno čudno vidi. Kolikor poiznamo čraomljan-skega okr. glavarja g. Domiclja, se nam je videi še precej nepristranski človek, a v slučaju Lončarič — pa kakor rečeno — se nam čudno vidi. Pa ne, da bi Lončarič od Domiclja — ‘brata okr. glavarja — iz Rakeka blago dobavljal -----? Potem bi se reklo: roka roko umije. —----- Delitev državne podpore v Žužemberku. V občini Žužemberk se je letošnjo spomlad delila državna podpora, obstoječa iz otrobov, turšice in tropin v letu 1911. po suši prizadetim posestnikom. V ta namen je vlada poslala na kolodvor v iZatično 3 vagone — 30,000 kg teh predmetov, da se po voznikih speljejo /v Žužemberk. Naš g. župan in deželni poslanec Ivan Vehovec je v ta namen najel voznike in se je z njimi pogodil, da jim plača za prevaževanje iz Za-tiene do Žužemberka od 100 kg teže po 80 v, med tem ko je župan strankam, katere so podporo dobile za vožnjo zaračunal po 1 K za 100 kg ter je vsled te čedne manipulacije spravil 60 K, ki so jih morali plačati reveži. V vladnem dopisu se je poudarjalo, da se mora podpora le resnično potrebnim razdeliti. G. Vehovec pa je osebe, ki so bile v resnici pod pore potrebne in ne trobijo v njegov rog, zapodil in jim odklonil vsako podporo, med tem ko so njegov brat in njegova dva bližnja sorodnika, ki so vsi zelo imoviti, dobili podporo, eden je celo potem take otrobe v svoji prodajalni ljudem po dnevni ceni prodajal. Ko se je g. Vehovca na to pristransko razdelitev podpore opozorilo, se je on mogočno po prsih potrkal rekoč: “To podporo sem jaiz izposloval, jo lahko dam ka mor in komur hočem.” Kranjska deželna banka. Izšla je prva izdaja 4^2% zastavnic in komunalnih1 obligacij kranjske deželne banke in (je te prevzela e. kr. priv. Splošna prometna banka podružnica v Ljubljani. Te obveznice, za katere jamči kranjska dežela, so popilamevarne1, rentnega davka proste, se lahko rabijo vojaško ženitno kavcijo in jih "spelje -v kratkem času c. pr. priv. splošna prometna banka na dunajski borzi. f ' Plemenitost srca in leski župnik. Iz Lesc pišejo: “V sredo, dne 29. maja okoli 12. opoldne, so i-grajoči se otroci zagledali obešenega človeka kakih 10 metrov visoko na lipi vis-a-vis Prosenovi hiši v Lescah, katerega so identificirali potem za čevljarskega u-čenea pri g. Žagarju ravnotam. Ko je pri lipi zbrana množica ljudi čakala komisije iz Radovljice, prišel je med drugimi gledalci tudi prečastiti gospod župnik Lovšin z Lesc in je stopil pod lipo, kjer je gori imenovani obešenec še visel, z besedami: “Bog ve ali mu je kaj žal?” Nato mu je odgovoril neki delavec iz množice: Ivaj mn (bo sedaj žal, saj ne’ ve nič več!” Gospod fajmošter je na to odvrnil: “Ja kaj, seveda ti- stemle mesu tam-le gori ne, ampak duši, duši, no ja, saj to je dandanes moderno, eden se obesi, drugi [ustreli, tretji potopi itd.” Namesto da bi gospod fajmošter, če bi bili kakšen kos dušnega pastirja. pa ga niso), vsaj rekli: Ljudje, zmolimo en očenaš za reveža, Bog vedi kaj mu je v glavo šinilo,” so pa rekli: “No temu bodo pa krave zvonile”, in so odšli. Pa v resnici tudi mrtvaški zvon ni zapel, ne pa, da bi mu bili drugače v cerkvi zvonili. Višje gospodje se sami more kakor hočejo, toda pogreb mora biti imeniten, da le far denar dobi, za reveža tpa niti ene dobre besede nimajo. ŠTAJERSKO. Dovtipen kaplan. “Marb. Zeit” ve poročati, da piše bivši novo-cerkovški kaplan Mihael Golob različnim ljudem, najbrže v Št. liju nad Mariborom, iz Mihvaukee v Wisconsmu razglednice, na katerih je naslikan mlin za premlevanje starih bab v mlada dekleta. Dekleta t-orej, dostavlja “M. Z.”, tudi v Ameriki ne dado ognjevitemu gospodu kaplanu miru. KOROŠKO. Požar na vlaku. V Brežah se je vnel voz tovornega vlaka in je popolnoma zgorel.. Voz je bil nabožen. s fino posodo in je tekel iz Češkega v Ljubljano. Nasilni huzarski nadporočnik. V okolici Vrat je imel pred kratkim vajo ndki manjši husarski oddelek pod vodstvom nekega huzarskega nadporočnika. Nadporočniku so preskrbeli za prenočišče sobo v domači gostilni. Toda nadjporočnik s stanovanjem ni bil zadovoljen in je šel od gostilne do gostilne. Ko mu je v zadnji gostilni povedal gostilničar, da ima samo še eno sobo, in da v največji stanuje neki gospod iz Celovca je nadporočnik osorno zahteval, da naj gostilničar tega gosta preseli in njemu ta lepšo sobo. Tega seveda gostilničar ni mogel storiti. — Nadporočnik je nato poklical 4 huzarje, ki so vlomili vrata in Vdrli v tujo sobo. Nato je postavil nadporočnik dva bazarja pred sobna in dva pred vežna vrata z nalogo, da nikogar ne pustita v hišo. Kakor poroča “Kärntner Tagblatt” je gostilničar ee-lo zadevo ovadil in se bode o tem nezaslišanem nasilju govorilo tudi še v zbornici. S koroško-laške meje. V Ponte-bi so aretirali tehničnega vodjo tovarne Pece on Antona Buericha zaradi vohunstva. Buerich je tudi pomagal avstrijskim vojakom uiti čez mejo. Z nekim prostakom Avstrijcem se je dogovoril, da mu ta preskrbi načrte več avstrijskih obmejnih trdnjav. Vojak je obvestil o tem dogovoru častnike in jim je povedal, kje in kdaj se z Buerichom snideta. Šel je v dogovorjenem času k meji in res ga je čakal Buerich v spremstvu nekega laškega podčastnika na nekem travniku. Ko so prišli skupaj, so jih napadli v kmete in pastirje preoblečeni orožniki s samokresi. Buericha so prijeli, laski podčastnik pa je pobegnil. Oddali so za njim več strelov, toda brezuspešno. — PRIMORSKO. sojeni Jakomin je cinično izjavil, da ne reflektira na pomiloščenje. “Špijone” lovijo. Nevarno je, spregovoriti kako besedo s ¡kakim vojakom v kraju bolj proti meji se nahajajočem. Dne 9. t.m. popoldne je šel tukajšnji okrajni sodnik g. dr. L. Jerovšek po svojih o-pravkih v Vipolže (v Brdih za Ločnikom). Tam je bilo nekaj vojakov in g. dr. Jerovšek, ki je tudi rezervni poročnik, je spregovoril z nekimi vojaki par besed. Posledica je bila, da so sodnika Je-rovška aretirali in orožnika sta ga peljala na sodnijo v Krmin. — Tam ga je rešil iz rok orožnikov krm'nski sodnik dr. Weinberger. — Kdor gre izven Gorice, zlasti proti meji, naj vzame’ s seboj legitimacijo in vojakov naj nikar niti ne pogleda — če ne ga primejo za “spijona”. G. dr. Jerovšek ni imei s seboj nobene legitimacije, za'b je moral marširati v Krmin v spremstvu dveh orožnikov. Pripominjamo še, da je g. dr. J. goreč vojak; napravil je že več vaj nego je bilo treba in bo imenovan pri prihodnjem avancementu za nadporočnika v reservi. V Vipolžan so ga imeli pa za “špiona”. Lepa je ta! RAZNO. Pred tržaškimi porotniki. Pred tržaško poroto je bil 29. maja t. 1. obsojen na smrt 221etni kmečki fant Peter Jakomin iz Ko veda v Istri, ker je umoril nekega (kmečkega fanta s tem, da ga je zalbo-I del večkrat z nožem v trebuh. Ob- Če ogledalo postane slepo, je treba dognati, ali je oslepelo na zunanji ali notranji strani. Če je postalo slepo na notranji strani, se mu da odpomoči le, če ga steklar na novo amalgamira. Če je pa na zunanji strani slepo, je treba slepa mesta tz gobo pomočiti, ki se je napila v zelo razredčeni solni kislini. Ta mesta je potem s svežo vodo do dobra sprati in ,z jelenjim usnjem dobro obrisati. Novakova milijonska zapuščina. “Zeit” poroča iz Berolina: Neki vojak 107. pešpolka v Lipskem z imenom Maks Henker je podedoval šest milijonov mark. Pred par dnevi je dobil uradno sporočilo, v kateremu se mu sporoča vesela vest. Maks Henker je rojen v Ho-hensteinu pri Ghemnitzu, kjer ima še pet sester in bratov, ki so podedovali vsak po šest milijonov matrik. Ta denar so podedovali po nekem oddaljenem sorodniku, ki se je pred več leti izselil v Afriko. Ta sorodnik se je imenoval Marko Novak, je bil trgovec z živino in je zapustil 160 milijonov matrik; to vsoto dobi 25 dedičev w na Nemškem. Požar v cerkvi. Iz poročajo: V Anu je med mašo čel goreti oltar. V cerkvi je stala grozna panika. Osem oseb bilo težko poškodovanih. Enega otroka so zmečkali. — Petnajst žensk je bilo lahko ranjenih, prst božji? Nemški cesar za delavske otroke. Iz Berolina poročajo: Cesar namerava zgraditi ob obrežju Vzhodnega morja zdravilišče za revne delavske otroke. Zavod bo vodila hči sedanjega berolinske-ga nadžupana, Matilda Kirschner-jeva. V zavodu ho prostora za 700 do 800 otrok. Oče in sin. Peteriburški listi poročajo o naslednjem dogodku, ki se je odigral na Kitajskem: Generalni guverner ■ pokrajine Šenzi, general Šenjung, je zvest pristaš odstaivljene mandžurske kraljevske rodbine in velik nasprotnik republikancev. On je voditelj pro-tirepublikanskega gibanja, ki se vedno bolj razširja v okraju Šenzi. Pred kratkim se je vrnil domov generalov edini sin in zagovarjal pred očetom republikansko idejo. Oče se ni spuščal s sinom v nifca-fcoršho debato, temveč ga je pustil aretirati in, ga Obsodil na smrt. Prihodnji dan se je smrtna obsodba takoj izvršila — sinu so odsekali glavo. Svojo mater umoril. Iz Krakova poročajo: V vasi Olsza se je zgodil sledeči zločin. V prepiru je 241etni delavec Janez Sobieraj zabodel svoji materi velik kuhinjski nož v prsi. Mati se je mrtva zgrudila. Dvema majhnima sestrama, ki ste bili navzoči pri a-moru, je morilec zagrozil, da ju u-mori, če kotmu kaj povesta. Sobieraj je nato vlomil v omaro ter ukradel ves denar matere. Šel je nato v gostilno, kjer so ga šele čez pet ur aretirali. Ko mu je o rožnik rekel, da ga čaka smrtna kazen, je odgovoril: “Vsaj vem, zakaj bom obešen.” ZASTONJ MOŽEM 50,000 KNJIŽIC V DAR LJUDEM. VsaKa Krij ¡¿¡ca je -Vredna glO.oo -V-iaKemu bolnemu čloVeKu. Mi želimo, da »saki bolni Človek piše po našo urejeno zdravilno knjižico. Ona knjižica svetuje v poljudnem jeziku, kako da se doma vpešno zdravi: Sifilis ali zastrupljena kri, slabotni život, zgubitek moči, revmatizem in trganje v kosteh, spolne bolezni, kakor tudi bolezni v želodcu, na vranci, ledvicah in v mehurju. Ako ste zgubili nado in ako vam priseda zabadav" denar dajati, tako pišite po ono zdravilno knjižico, katero vam nemudoma poslemo in bodite uverjeni da o-zdravite. Na tisoče ljudi je ozdravilo po navodilu te prekoristne knjižice. Ona vsebuje znanost, ktero bi moral znati vsaki človek. Zapominite si, da se ona knjižica razpošilja popolnoma brezplačno, ter tudi mi plačamo poštnino. Izpolnite dolenji odrezek in ga nam poš ite in mi vam pošljemo popolnoma brezplačno ono knjižico. IZPOLNITE ODREZEK SE DANES IN POSUTE GA NAM. & C.°’’ Aus' 708 Northwestern Bldg.; 22 Fifth Ave., Chicag, 111. i’ rmšlitp ‘“ene zanima ponudba, s kojo pošiljate brezplačno zdravilno knjižico, ter va* prosim, da m Dr. JOS tako pošlite, Ime. . Pošta. Država. TUJA SLA Nekatere osebe napade mnogokrat slabost, katere izvira ne vedo. Pride neda-doma, brez vsakih znakov in stori ljudi nezmožne za delo. Ta tuja slabost se pripisuje skoro vedno neredni prebavi. Počuti se v želodcu, jetrih ali črevesju, v slabi krvi in nervoznosti. Take osebe mnogokrat poskušajo razna zdravila, močne pijače, toda vedno brez vspeba. Kar oni rabijo, je ono veliko zdravilo, ki deluje v vseh pre bavnih organih, in M IZČISTI CELO TELO, DA ZDRAVO KRI, VREDI PREBAVO. Ta pripomoček, ki se naj zavživa pri vseh članih družine in katero bi moral tudi Ti vedno rabiti v vseh slučajih slabe ga počutja, je veleznano: Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To naravno zdravilo, sestavljeno iz grenkih zelišč in rdečega vina, ima velik delokrog, zato ker tako uspešno deluje v vseh neprilikah prebavnih organov katere so vendar fundament zdravju. Moral bi rabiti to zdravilo v boleznih želodca in črevesja, zabasanosti in spolovil, ponavljajočemu glavobolu, revmatičnih napadih, !f nevralžiji in nervoznosti, mnogih ženskih boleznih, slabem počutku po jedi, težkem spuščanju vetrov Joseph TEnrHB'a %1 ti» 1 M* C OF'n er vn REGISTERED in vseh boleznih, kjer se pokaže zguba teka in simptom slabosti. V lekarnah. JOS. TRINER So. Ashland Ave. *#### □IG GLAS SVOBUÜK Največja Slovanska trgovina 2 glasbenimi instrumenti v Ameriki. Fonografi, slovenski rekordi, Lm-portirane hiamnionika, gosli, tamburice, itd.. Glasovir ji (piano) po najnižjih cenah, kakor tudi vsi drugi v glazbeno stroko spadajoči predmeti. «JosiiD «Tiran. IZDELOVALEC IN TRGOVEC 1333 W. 18th Str. blizu Blue Island Ave. Chicago, III. V prilog slov. doma oziroma sirotišnice. Slovencem in Hrvatom se pri poroča kot domač vinotržeč STEVE JAKŠE, izdelovalec in prodajalec vina na debelo. Se priporoča za obila naročila ! Naslov: STEVE JAKŠE, Box 657 Crockett, Cal RAILROAD EXCHANGE BAR 2245 Larimer St. Denver, Colo. Slovencem se priporočam kot dobra domača salnnarja. Louis Prosek in Joe Fischlin COLORADO COLUMBINE BREWING CO. Domača pivovarna. Slovenci, podpirajte domačo industrijo! JOE GOLOB. redsed., blagajnik in upravitelj. URAD: 103 Harrison ave., LEADVILLE, COLO “NARODNA DVORANA in NARODNI SLOVANSKI SALOON 4837-43 IVashington St., DENVER, COLO. Vedno domače dobro vino, likerji i cigare. Tli Slovani se zbirajo v tem salona! Za obisk se priporoča JOHN FREDOVICH, Ustnik Hetll Bar 215 East Northern ave.. Pueblo, Colo, Vedno za dobiti Walterjevo sveže pivo; dobro domače žganje in pristno vino in raznovrstne smotke. Slovenci obiskujte najui RUDOLF KARLINGER & JOS. ZAKRAJŠEK, lastnika. Rojakom v San Francisco, Oal., in slovenskim potnikom se priporoča (LAIBACH JOHN KUKAR, imitelj. 461 Fourth St. San Francisco, CaL Telef. Douglas 5049 Telef. HomeJ2436 PESIMISTI IN EGOISTI. RAČUN LJUBLJANSKE MESTNE HRANILNICE. O O O o o LOUIS ROBSEL Slovenskohrvaški SALOON 0000000000000000000000 o o o o o o o o o O o © Vedno sveže pivo, izvrstno O O žganje In pristno domača vina. ® O ® O 460 Grand ave. ® ° KENOSHA, WIS. § O Telefon 1199 2 O O ooooooooooooooooooooo'o Znanje in skušnja Za izdelanje slik je treba poleg kamere in lense tudi tehničnega znanja in umetniške skušnje. Jaz imam tehnično znanje in moji odjemalci pravijo, da imam tudi umetniško skušnjo. Fotograf 1439 W. 18. St. vogal Albert St. Slovansko časopisje v Ameriki je (podobno (kozjim rogovom v čakiju. Namesto, da ¡bi vsi brez izjeme delovali skuipno za narodno korist, ipa rlaijše 'bijejo osebne boje, reklamirajo razne vrline in zasluge, ki so jih, ali si pa domišlju-jejo da (so jih za narod storili, med tem iko Slovenci v Ameriki v resnici imamo ničesar za pokazati, na Ikar 'bi (bili lahko ponosni. Vsak koče imeti nekako prednost pri vts'aki stvari, tako da trezen čitatelj kaj (hitro zapazi egoizem S takim rodoljubnim delom pač ne moremo nikamor priti in ničesar (doseči. Imeli bi Iže lahko marsikaj, toda egoisti in pesimisti pridejo vmes in napravijo razpor. I-deja umre in narod nima ničesar od tega; prostor v listih pa je ta-korekoč proč vrtžen. Ideje, katerih ne uresničimo niso piškavega oreha vredne, tisti pa, ki vedama pokopljejo 'dobre ideje pa niso vredni, da hi jih narod postavil za plot. Kaj narodu mar čigava je ideja, iaiko se pa ista ne realizira, kaj nas briga to kedo je idejo natisnil prvi, (če pa ni ideje izpeljal Tista časti lakomnost je egoistie na in egoist še ni nikoli kaj ko ristneiga storil za ob en ost naroda izvzemši ako je naprej videl lasten interes v tem. Mi Slovenci ne poznamo sloge in to je grda napaka našega naroda. Slovenski listi, kedar se gre za narodno stvar, bi se morali skupno poprijeti dela in skupno stvar izpeljati. — Za vzgled ¡bi si morali staviti Čehe, Nemce, in druge napredne narode. Ti naro di, Ikedar se gre za narodno stvar, se ne.ozirajo ne na politično, ne na versko in ne na nobeno drugo prepričanje. Njih skuipno (časopis je, brez razlike stopi z združenimi močmi v ¡akcijo in pomore jo izpeljati dobro idejo, iki je v občno 'korist celega naroda. Kaki egoisti smo Slovenci pač ¡znači sledeči slučaj. Pred nekaj leti je A. S. sprožil misel ¡za slov sirotišnico, katero naj (bi K. S. K, J. postavila. Vsi (drugi listi, (iz vzemši G. S. v enem članku) so molčali, ikot ibi jim zamašil usta Konvencija K. S. K. J. je rajše dovolila zgradbo Jednotnega do ma. 'Sedaj po par letih je Gl. Sv znova sprožil misel za ustanovitev sirotišnice ali sanitarija. Ali mi slite, da mn je kateri drugi list priskočil na pomoč? Pričakovali srno, da bodo vsi slovenski listi stopili v akcijo ter delovali za vresničenje te ideje. Zmotili smo se. V Duiuthu se je oglasil urednik “N. V.”, toda ne tako Ikot smo pričakovali. V njegovem (članku “Vseslovenski dom” prezira-vse kar so (drugi listi pisali in 'kar nekako egoistično hoče -započeti drugo (akcijo. — Zakaj ? Ali hoče imeti morda kredit, da je on sprožil to idejo? Ta ideja je stara in je Ibila že pred leti sprožena- od drugih. Sicer pa kaj nam mar kedo je sprožil idejo, brigajmo se za to, 'da idejo vresničimo in ko je enkrat vresničimo takrat naj ljudstvo samo sodi, komu naj gre hvala, -da se je realizirala ideja. 'Tako če hočemo v resnici kaj doseči, potem moramo skupno delovati za vresničenje najpotrebnejše stvari. Po našem mnenju je vendar sirotišnica ali sanitarij ne-obhodno potreben in raivno sedaj ko imajo razne Jedno te in Zveze svoje konvencije je čas, -da vsi škupno vplivamo na razne skupščine in nekaj dosežemo. Čemu mešati druge ideje predno uresničimo eno! Primimo se enega dela, zgotovimo to in potem še-le pričnimo s čim drugim. (časopisje je vodilna sila narodov in 'dokler se časopisje ne z j e dini v tem oziru ne bomo ničesar dosegli, za kar bi lahko rekli, da je izia občno korist naroda. Lastniki in uredniki slovenskih 'listov hi morali prirediti sestanek, na katerem bi prišli do sporazuma in se potem držali na sestanku sprejetega programa. Če pa je to nemogoče potem pa naj bi pismeno prišli do sporazuma ih po tem delovali na vresničenje najpotrebnejših naprav. Vsekako pa delujmo skupno za uresničenje idej in ne glejmo samo na lastno čast, ker ta narodd nič ne koristi. 'Mestna hranilnica ljubljanska je izdala za preteklo leto računski zaključek, ¡ki ga 'dobi vsak zastonj pri njej, če pride ponj, če pa piše, mu ga ipa pošljejo po pošti. Iz tega zaključka je razvidno, da je imela ta (hranilnica koncem leta 1911. 42 milijonov 201 tisoč 759 kron 72 vinarjev vlog, ki so se zvišale (proti prejšnjemu ¡letu za dva milijona 716 tisoč 187 kron 68 vinarjev. Posojila na posestva in občinska posojila so znašala začetkom leta 1911. 31 milijonov 717 tisoč 211 kron 81 vinarjev in so se zvišala tekom leta za štiri milijone 200 tisoč 839 kron 6 vinarjev. Ljudje so bili na vseh straneh v silnih denarnih potrebah in ¡Mestna hranilnica ljubljanska- je radevolje priskočila na pomole, kjerkoli je mogla. Vseh prosu j iko v je bilo 889, ki so prosili skupaj za 10 milijonov 493 tisoč 632 kron novih posojil, a se seveda vsem ni moglo .ustreči. Čisti dobiček zia leto 1911 znaša 99 tisoč 922 kron 1 vinar. Ako se pomisli, da hranilnica dela s tako majhnim dobičkom pri posameznih (posojilih, ker ji je bilo vedno le mar pomagati ljudstvu, potem moramo priznati, da je omenjeni čisti dobiček prav lepa svota. Čisto imetje splošnega rezervnega zaklada znaša en milijon 265 tisoč 506 kron 98 vinarjev, -vsega sku paj si je pa hranilnica prigospodarila tekom svojega ‘22ietnega obstanka en milijon 313 tisoč 816 kron 51 'vinarjev. Celokupno imetje vseh zakladov, katere upravlja hranilnica, je do konca leta 1911 naraslo na 44 milijonov 459 tisoč 911 kron 46 vin. in se je tekom leta pomnožilo za 3 milijone 66 tisoč 826 kron 63 vin. Denarni promet je iznašal preteklo.leto nad 49 milijonov kron. “¡Mestno hranilnico ljubljansko” je kot vselej nadzorovala deželna vlada po cesarskem komisarju, in sicer to leto e. kr. dež. vlade svetniku gosp. Ivanu Kremenšlku. Večkrat so se blagajne in vrednostne listine nena-povdano pregledale in vselej se je našlo, da je ves denar in vsa dinga hranilni črna vrednost v najlepšem redu in soglasju. Zato mora imeti vsak v “Mestno hranilnico ljubljansko” popolno zaupanje, ker ima pri njej docela varno spravljen denar, da lahko mirno spi in se mu ni treba 'bati nikdar nobene nevarnosti izgube. ma in uevralgije, zia slabost, zapeko, flatulenco, zaprtje, omotico in 'zlatenco. Tisti ki trdo delajo, z ¡rolkami ali'glavo, čeprav so popolnoma zdravi naj vzamejo požirek tega zdravila predno ležejo v postelj, kakor tudi gospodinje, ki nimajo dosti prostega časa. V lekarnah. Jos. Triner, 1333—1339 So. Ashland Ave., Chicago, lil.. GEORGE STAUDOHAR prva slovenska gostilna v Bradley, 111. Nasproti Illinois železniške postaje, 6-30 $25.00 ZASTONJ $25.00 Skopuhova smrt. V Heidings- fel-du je umrl privatniki Tam£§& ger vsled oslabelosti in gladu. Iz samega skopuštva ni nič jedel. V žimiei so našli zastavnih pismov v znesku pol milijona mark. Vihar na Ogrskem. — Vihar v Dalvanvos-Varalja je od 350 hiš 330 popolnoma razrušil. Tudi vse -cerkve so se podrle. Doszdaj so izvlekli izpod razvalin štiri mrtve osebe. Mnogo oseb je bilo ranjenih. Hrane primanjkuje. Škoda je zelo velika. * # * Kaplan Vrbam Žvokelj je imel navado, da se je zadaj po glavi praskal. Ko je nastopil novo službo in prvič šel v šolo poduč-evati veronauik, so ga dečki z veliko radovednostjo ogledovali in zlasti v zadnji -klopi mnogo šušljali. Tedaj pa se je kaplan Vrban Žvokelj -energično popraskal zadaj po glavi in kakor besen 'zakričal: “Mir — ¡zadaj”. Nastala je trenotno tihota iz katere se je čez hipec zaslišal tanek glaselk: “Ježeš — gospod katehet imajo uši.” 10 8 Ako hočete imeti dobro 14k po zlačeno uro z napisanim jamstvom tovarne za 20 let, jo lahko dobite od nas na lahke obroke, mesto od trgovcev, ki računajo dvakrat toliko. Postavite številke zgoraj tako, da bodo na vse strani seštele na 18, vam pošljemo certifikat za $25 kredita z eno naših ur in verižic; tudi pošljemo naš katalog, da si izberete uro, verižico i ove sek. Pošljite znamke za pošto in pišite na: LENOX WATCH CO., 32 Union Square, Dept. 14, New York. JOHN TANCL Pogrebnik in balzamovač Kočije za vse priložnosti, kot svatbe, itd. Telefon Canal 1101 I92l)Blue Island Ave., Chicago, III. Obednica Garden City Hotel & Buffet Štefan Skendrovič lastnik Izbrana domača vina, likerji in cigare 1345 W. 18th Street Chicago Tel. Canal 4671 ORHiINALNf IZDELOVALCI ’ s=REG.TRADE mark = Te imajo največ odjemalcev ker so garantirane, ker so tako močne kot železo in strpe največ Take obuče ne zdeluje nobena £EfogS tvrdka. Pri kupovanju o Buče glejta na znamko in vedno vprašajte po C. W. JOHNSON Asbestos čevljih. Če vaš trgovec nima teh čevljev, pišite na C. W. JOHNSON, Natiek, Mass. Ni treba licence. Čas je blizu', ko bodo morali vsi, ki prodajajo ivina zopet zaprositi za dlržavno licenso (¡dovoljenje za točenje) brez katere se me sme nobena priprava oziroma pijača, ki vsebuje alkohol, razprodajati. — Tem potom želimo ponovno nazna niti našim odjemalcem in gostilničarjem, ¡dla Turnerjevo Ameriško ¡zdravilno grenko vino ne spada v to kategorijo, ker je zdravniški izdelek. Isto lahko prodajate brez •državne licence. Turnerjevo Ameriško zdravilno grenko vino je zelo ¡dobro (zdravilo za bolezni v želodcu in črevah kakor tudi za vse bolezni jeter, za onemijo in nervoznost, za vse napade revmatiz Mi Vam zaupamo in radi tega, smo se odločili v sakemu poštenemu delavcu prodati na upanje to je na jako lahko plačevanje v mesečnih obrokih prekrasno 14 karat. Gold filled uro-veri- j žico in privesek. Pišite tako j danes in postite marko za lep ilustro vani katalog in pojasnila kar dobite zastonj MOROZOW & CO. 3210 3. AVE. New YORK. N. Y. Denar pošiljamo v domovino. Po sledečih cenah: $10.35 ............. K. 50 $20.50 ............. K. 100 $30.85 ............. K. 150 $41.00 ............. K. 200 $61.50 ............. K. 300 $102.50 ............ K. 500 $204.50 ............ K. 1000 $1020.00 ............K. 5000 S temi cenami so vračunjeni vsi stroški. PRODAJAMO ŠIFKARTE v domovino in obratno MENJAMO DENAR. Govorimo slovenski Kaspar State Bank 1900 Bine Island ave., Chicago, UL NIZKE CENE I. Floor Volneno blago Svila Trakovi Kaliko Uzor d Flanela Čevlji Platno Obleki Zastori Belo blago Spodnje perilo Moško perilo Robčki Rokovice Mošnje Perfume Zlatnina Všitja Okraski Mešano blago II. Floor Ženske suknje Ženske obleke Ženske t estje Ženske ki-klje Ženska kožuhovina Ženske jopici Otročje obleke Otročje suknje Otročje pokrivala Muslinovo spodnjo rilo Robci Naprsniki Albuni Itd. Ženski klobuki Muzikalije pe- III. Floor Pohištvo Peči Kovčegi Preproge Zastori Otročji go-carts in vožički Pokrivala Podobe Refrigeratorji Kofri Grocerija Mesnica Glažuta Porcelan Svetilke Lesena roba Noži Basement Pisalni papir Igrače Pleskarsko blago Bicikli Imp-ortirana glažuta ln Tricikli namizno posodje Sanke Srebrnina Zdravljenje y 5 dneh VARICOCELE HYDROCELE BREZ NOŽA IN BOLEČIN. Ozdravim vsacega, kdor trpi na Varicoceli, Structuiri; dalje ozdravim nalezljivo zastrupljenje, živčno nezmožnost, vodenico in bolezni tičočich se moških. Popravite Vaše zdravje. Ozdravim pozitivno želodec, pljuča, ledice In neprilike v jetrih. (Za neuspešno zdravljenje ni treba plačati.) TAJNE MOŠKE BOLEZNI zguba nagona, bolez- IVLEDICAH IN JETRIH zdravim hitro za stalno In tajno. Živčene onemoglosti^ slabost, na. por, zastrupljenje in zguba vode. PLJUČA naduho, Bronchitis, srčne bolezni in pljučne zdravim po moji najno- I, ZASTRUPLJENJE KRVI In vseh drugih kožnih bolezni, kalkor prlšče, luci je, onemoglost itd. ŽENSKE BOLEZNI beli tok, bolečine v oza-ture, garje, otekline, podju in druge organske bolezni zdravim za stalno. vejši metodi. Preiskovanjebrezoiačnc. Govorimo slovensko DR. ZINS, 183 SñggkS; Chicago Odprtood 8 zjutraj do 8 zvečer. Ob nedeljah od 8 zjutr. do 4 oop. | Pilsen Auditorittin 1 Restavracija in Bufé JOS.FALTA, lastnik 1657-61 Blue Island Ave., Chicago. Največje dvorane na zapadni strani Chfcage- Importiran Pilsner, Anheuser-Bush, Michelob in .‘r‘“-nttrvedno na čepu. Importirana vina in cigare. TELEFON CANAL 4250. mjernu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svote, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali sre-brom, kar ti za vselej dobro in po naj nižji oeni napravi Dr. B. K. Šimonek Zobozdravnik. 544 BLUE ISLAND AVB. CHICAGO, ILL. Telefon Canal 2127. I Pijte najboljše pivo ^ Peter Schoenhofen Brewing Co, PHONE: CANAL 9 CHICAGO, ILL. 43. polletno izplačilo obresti v našem hranilnem oddelku. Obresti bodo kreditirane 1. julija in bodo v redu za izplačilo ali nakazuje na vložne knjižice po tistem dnevu. Xove vloge prišle do in vštevši 15. julija se obrestujejo od 1. julija. INDUSTRIALSAVINGSBANK 2007 BLUE ISLAND AVENUE. Odprto ob sobotah večer od 6. do 8. urete. Premoženje nad pol milijona dolarjev. 1