"t • . ' - • ...... List slovenskih delavcev v TIUarON PIBAB9B: 4S87 CORTLANDT. Entered at Second-Cla« Hatter, September 21, 1903, at the Port Office at New York. N. Y, under the Act of Oonmas of March 3, 187». -----» ^ ■ : . HO. 346. — ŠTEV. 245. TELEFON PIS AKNE: 4687 COETLANDT. NEW YORE; SATURDAY, OCTOBER 18, 1913. — SOBOTA, 18. OKTOBRA. 1913. VOLUME XXL — LETNIK XXI. Newyorški governor W. Sulzer odstavljen. Posebno sodišč« je odstavilo dotedanjega governerja, Williama Sulzerja. POSPEŠENO POSTOPANJE. Za odstavljen je je glasovalo 43, proti pa 12 sodnikov. — Martin H. Glynn naslednik. Albany, N. Y., 17. oktobra. — "Ker je bil obtoženi William Sulzer z več kot dvetretinsko večino glasov sodišča spoznan krivim glede prve. druge in četrte točke impeaeliiuenta (sodnijske obravnave na podlagi obtožbe) in ker je »odisče sklenilo, da se obtoženega radi prestopkov, glede ko- jih je bil spoznan krivim, odstavi Jia govoricah, ki niso doslej na-od urada, je sedaj dolžnost sod- - nika - predsednika, da proglasi razsodbo, da bo in da je imenovani William Sulzer, governer države, odstavljen od mesta governerja države." Te besede, ki so prišle danes zjutraj krog dvanajste ure iz ust sodnika-predsednika Edgar M. ("ullen-a, so zapečatile usodo Sul-z*rja. Od tega trenutka je prenehal biti prvi eksekutivni uradnik države New York.. Impvach-raent-sodišče, ki je zborovalo od 18. septembra, ga je spoznalo krivim glede treh točk izmed osmih, katere so stale v obtožnici. S 43 proti 12 glasovom je sklenilo sodišče, da ga odstavi. Nasprotno pa mu je sodišče priznalo pravico, dm se sme in v bodoče potezati za javna mesta v državi. To je bila edina tolažba za dis-kreditiranega in osramočenega moža. Predsednik Huerta namerava odstopiti. Lind je sporočil iz mehiškega glavnega mesta o tej zelo važni govorici. NOV PREDLOG. K on grešnik Sherwood priporoča ustanovitev protektorata za mehiško republiko. Washington, D. C'., 17. okt — Situacija v Mehiki se v zadnjih 24 urah ni niti poboljšala niti poslabšala. Predsednik Wilson je sicer dan^s prejel zakasnelo brzojavko svojega posebnega odpo-slanika Ltinda, glasom koje je predsednik Huerta baje privolil v to, da odstopi. Ta vest bazira le KAPITAN I NCH, POVELJNIK PARNIKA " VOLTURNO". Slika nam kaže kapitana India, ki je poveljeval zgorelemu parniku "Volturno". Inch je simpatičen mož, star 34 let ter se ima za svojo sijajno kaiijero zahvaliti svojim zmožnostim in svoji vestnosti. Po prihodu v New York na parniku "Kroonland", kateri ga je vzel na krov po nesreči, je pripovedoval j^apitan Inch, da so vse vesti o bojazljivosti posadke in o slabem stanju čolnov in gasilnega orodja zlobna izmišljotina ter da se je moštvo povsem vzorno vedlo. šle še nobenega trdnega potrdila. Istočasno je sporočil ameriški nadomestujoči poslanik v Mehiki O' Shaugnessv, da ni dovedla konferenca diplomatov, ki se je včeraj vršilar do nikakega rezultata. Na konferenci so bile zastopane države Nemčija, Anglija, Španija, Avstro-Ogrska, Francija, Rusija, Norveška in Združene države. Skušalo se je najti bazo za skupen nastop, a so ostala posvetovanja brezuspešna. Kongresnik Sherwood iz Ohio je imel danes v zbornici govor, v katerem je priporočil ustanovitev oborožene protekcijc vseh in-teresiranih držav za republiko Mehiko in sicer za toliko časa, dokler ne nastopijo zopet redne razmere. Do tega pa najbrž ne bo prišlo, Francis Inch postane kapitan.drugega parnika. V teku nekaj dni se vrne z 'Mau-retanijo' nazaj na Angleško. — Vsestransko zaupanje. —o— POROKA. t Del moštva je skrbel samo za svojo varnost $3391.02 za potnike. Obleke primanjkuje. captain INCH . ANO OOG S to važno odločbo se je odgo- P» »e domneva, da bo pričel Z3nilMV8 ObfSVflSVSi dilo Impeachment-sodišče sine predsednik z novo politiko na- die; bilo je ravno ob času. ko je prain Mehiki. Spustil se bo mor- velika ura v senatni zbornici ka- da v pogajanja s konstitueijona-zala dvanajsto uro. : listi ter ua ta način pripomogel, Formelno odločbo sodišča je da se ustanovi v Mehiki stalno deponiral danes popoldne Serge- vlado. ant-at-Arins senata pri državnem tajniku. Kopijo iste odločbe je V svojem govoru je rekel danes kongresnik Sherwood, da so prinesel isti uradnik v Executive Združenim državam napram Me-Mansion, da jo izroči Wiiliamu hiki odprta le tri pota: ali brez-Sulzerju. Martin H. Glynn, dosedanji Zaljubljen brivec. Slavnosti v Lipskem. Pred sodiščem sta stala radi uti-hotapljenja priseljencev 2 častnika "Carpathije." Pred sodnikom Holtom zveznega sodišča v New Yorku se je pogojno dovoliti uvoz orož> inivršila v6erai razprava proti Jo municije, tako,da se bodo inogli^žefu &<*enbergu in Allanu Tak, podgoverner, je takoj prevzel Mehikanci poklati drug drugega, j kl sta bll^oba tolmača na krovu dolžnosti governerja in nekako ali intervenirati z oboroženo silo 1 parmka < 111 sieer radl odstavljen Sulzer, je prisegel slu- velesilami ter na ta način doseči, *Pr*P?vedane&a utihotapl.enja Žbeno prisego. Objavil je tudi iz-' da pride enkrat v Mehiki do stal-' Pris^jfaeev^ v deželo. Rosenberg javo, v kateri pravi, da ne bode ne in primerne vlade. šie bil oproščen, dočim je bil Tak strankar ter da bo povsem nepristransko vladal državi. ne in primerne vlade. J^ "" Monroe-doktrina, je rekel Sher-I obsoJen na šestmesečno ječo v dr-1 wood, ne sme biti noben vzrok, Žavni kaznilnici v Atlanta, Ga. | Umoril soprogo v hipu blaznosti Chicago, 111., 17. oktobra. — William C. Ellis, trgovec iz Oin-cinnati-ja, katerega so našli v sredo ponoči težko ranjenega v sobi nekega tukajšnega hotela in kateri je sprva zatrjeval, da je bil dogovoril s svojo soprogo samomor radi njene nezvestobe, je danes pri coronerskem zaslišanju priznal, da je umoril svojo ženo. Izjavil je, da je bila njegova žena zelo čednostna, najboljša soproga in mati ter da je najbrž izvršil dejanje v trenutku hipne blaznooti, povzročeni vsled dolgoletne bolezni in financijelnih težkoč. Ellisa so pridržali za veliko poroto pod obtožbo umora. da bi se delalo zapreke skupnemu delovanju z evropskimi in južno ameriškimi državami. Rešilce je premagal plin. Cardiff, Anglija, 17. okt. — Rešilno moštvo, ki je še vedno na delu, da spravi na površino vsled eksplozije zasute premogarje v Universal premogovnem rovu, bi postalo skoro samo žrtev nesreče. Strupeni plini, ki uhajajo iz rova ,so premagali može in rešiti so jih mogli le s tem, da se jim je umetnim potom dovajal kisik. Dosedaj se je spravilo na dan 57 mrtvecev ter je izgubljeno vsako upanje, da bi se rešilo še ostalih 368 premogarjev, ki se nahajajo v rovu. Krasni |n brzl parnlk (Avstro-American proge) MARTHA WASHIRGTOH Upl«je t sredo dae 29. oktobri ▼•tag* do Trsta samo 13 daL do Trsta «12 Rok« - - $37.00 do Ljubljane - - - $38.18 do Zagreba - - - - $38.08 Slu? kabine (oddelek mmd IL la HL .00 wt >» odraale, n otroke polovica. Ta Veftajs listke Jo dsblti pri flAKSKB, HI Oorttaadt 0C, Bow Yotk, Dne 13. avgusta t. 1. je prispe-, la v New York 'Carpathia'. Med potniki so se nahajali tudi trije -Slovenci, Franc Pavlic, Anton! Kastrin in Rudolf Boltavzer. Al-( len Tak je obljubil Francu Pav-': licu, da ga spravi v deželo brez sitnosti ter zahteval zato 3601 kron. O tem je izvedel Mr. Hoffman, zastopnik avstrijske družbe za priseljence ter je takoj napravil primerne korake za aretacijo Rosenberga in Taka. Oba sleparja so aretirali na krovu ladije ter ju postavili pod varščino $5000. Ker pa nista mogla postaviti jamščine, so ju utak-nili v Toinbs-zapore v New Yorku. Franca Pavliča, Antona Ka-strina in Rudolfa Boltavzerja so odvedli na Ellis Island, kjer jih je naselniška oblast registrirala ter pripustila v deželo. Vsi trije so odšli v Cleveland, O. Najprej je streljal na svojo nevesto, potem pa še sam nase. V obupnem stanju. - Včeraj zvečer sta počila na 8. Avenue, med 38. in 39. ulico, New York, dva strela, in ko se je dim malo razkadil, so zapazili ljudje v krvi ležečega brivca Louisa O-stuni s št. 362 zap. 45 ulica. Nesrečnež je trdno držal revolver v roki in prve njegove besede so bile: — Ali je Aneta mrtva? Detektivi so ga prenesli v bližnjo lekarno, kjer ga je lekarnar za silo obvezal. Začeli so ga zasliševati, nakar je izpovedal, da je bil smrtno zaljubljen v Aneto Perfumo, lepo dvajsetletno deklico. ki se pa ni veliko menila za njegove prošnje in ljubezen. Ker ni mogel več živeti v Prašni negotovosti, je sklenil, da umreta oba. Zvečer je šel k njej v stanovanje št. 452 zap. 40. cesta in jo vzadnjič vprašal, če ga hoče. Ko je zanikala, je potegnil revolver in dvakrat ustrelil nanjo. V prepričanju, da je mrtva, je stekel na cesto, liotee izvršiti samomor. Zdravniki so mnenja, da ne bosta okrevala, ker so rane skrajno nevarne. Cena vožnja* Parnik od Austro-Americaha proge "ASGENTHVA" odpluje dne 22. oktobra 1913. Vožnja >tane iz New Torka do: Trata in Reke $34.00 Ljubljane . 35.18 Zagreba 35.08 Vožnje listke je dobiti pri 11 «2 CorUsndt St, New Tork Ci^y. - . . . < • Orne koze v Connecticut. Danielson, Conn., 17. okt. — Preiskava zdravniške oblasti je dognala, da se gre v 28 slučajih, kateri so bili prijavljeni, v resnici za črne koze. Da se prepreči razširjenje epidemije, se je odredilo strogo karanteno ter prisilno stavljenje koz pri šolskih otrocih in tovarniških delavcih. K odkritju spomenika bitke narodov je prišla velikanska množica ljudi Lipsko, Nemčija, 17. okt. —Že danes, na predvečer odkritja spomenika bitke narodov, je dospelo v mesto z vseh krajev toliki ljudi, da so vsi hoteli prenapolnjeni. Mesto je slavnostno okrašeno, ulice so polne radovednega občinstva. Zaradi katastrofe Zeppe-linovega zrakoplova bo jutraj -nja slavnost skoraj gotovo malo bolj skromna, kot se je spočetka nameravalo. Gostov je več stotisoč in njihe-vo število se z vsako uro množi. Posebno veliko jih je prišlo iz Rusije in Avstrije. Med drugimi uglednimi osob-no strni se nahajajo • tudi skoraj vsi nemški zvezn^ knezi; jutri zjutf-aj pride avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand, ob 11. dopoldan pa nemški cesar in državni kancelar. V bližini spomenika se nahaja krasna kapela, sezidana v spomin padlih ruskih junakov. Mesto Lipsko je imenovalo častnim meščanom graditelja spomenika Klemensa Thieme. Thie-ine bo jutri pri odkritju govoril slavnostni govor. * * ___ ; .A. Prostost govora zagotovljena. Seattle, Wash., 17. oktobra. — Sodnik'John Humphries je razveljavil danes svojo odredbo, vsled katere je bilo prepovedano govoriti javne govore na Westlake Square. Na imenovanen^ mestu so imeli brez oziefe na »to prepoved že več dni soeijalisti in drugi svoja zborovanja. Včeraj se je posvetoval kapitan Francis Inch, junaški poveljnik ponesrečenega "Volturna", z n-radniki Urania črte v pisarni št. 13 Broadway New Yorku. Svojemu včerajšnjemu poročilu je pristavil samo to, da je k rešitvi potnikov veliko pripomogla 'Car-niania' s svojimi žarkometi. Ineh bo šel za nekaj časa k sorodnikom v Newark, ko bo pa popolnoma okreval, se poda z par-nikoin ''Mauretania*' Viazaj na Angleško. Cunard črta mu je odločila najlepšo in najudobnejšo kabino na parniku. Moštvo in častnike ponesrečenega '4Volturna" vzame danes na krov ''Oceanic" in jih odpelje v Anglijo. Ce bo ugodno vreme, pride še danes v newyorsko pristanišče Parnik "Florizel" od Red Star črte z rešenimi ženskami in otroci. Glavni manager Urania črte, Edward O. Thomas, je včeraj izjavil. da postane kapitan Incib poveljnik nekega drugega parnika. V newyorski City Hall je včeraj poročil mestni svetnik Smith mlad par, ki se je rešil 7. "Vol-turna". Nevesta Cliaja Baltaksa je stara 19 let, ženin Abraham Sanitzky pa 21. Mlada soproga je pripovedovala, da se je del moštva na "Voltumu" obnašal skrajno brezobzirno. Na potnike niso skoraj nič gledali, ampak skrbeli so v prvi vrsti za svojo lastno rešitev. Odbor Rdečega križa je včeraj naznanil, da se je dosedaj zbralo za ponesrečence "Volturna" $3391.02. Ta svota je seveda še veliko premajhna; posebno obleke jn perila primanjkuje. Kitajski ronarji umorili 300 ljudi Pekin, Kitajska, 17. okt. Tolpa kitajskih roparjjev pod poveljstvom generala Hwang Liang je v provinci Fo-kien umorila več kot tristo ljudi ter upepelila dve misijonski cerkvi, ki sta najbrž last ameriške misijonske družbe. Ameriški misijonarji iz upornih distriktov se nahajajo še vedno v Fochow,, kamor so se bili zatekli. Vladne čete, katere so odšle proti brigantom, se vedejo zelo slabo, vendar pa je vojni minister obljubil ameriškemu poslaniku, da se bo z vso odločnostjo nastopilo proti brigantom. Proces Eaton. Klati in hči obtožene Mrs. Eaton sta izpovedali, da je bil admiral strasten pivec. Plymouth, Mass., 17. oktobra. Pri danes nadaljujoči se razpravi proti Mrs. Jennie Baton, katera je obtožena, da je zastrupila svojega moža, admirala Eatona, sta bili zaslišani njegova polhčerka Dorothy Ainsworth in mati obto-ženke, Mrs. Virginia Harrison. Obe sta izpovedali, da je bil admiral strasten pivec, da pa nista nikdar opazili, da bi jemal kake droge. Pri natančnejšem zaslišanju pa je priznala Mrs. Harrison, da je videla Eatona večkrat v neke vrste omotici, koje ga stanja se ni moglo pripisovati vplivu opojnih pijač. Polhčerka je zagovorniku matere povedala, da je rabil admiral droge, kadar je veliko pil. Pred sodiščem pa je morala priznati, da osebno ni nikdar videla, da bi bil storil admiral kaj enakega. Jutri bode zaslišan profesor Whitney, izvedenec Harvard-vse-učilišča, ki je bil preiskal želodec admirala. Tudi zagovorništvo bo postavilo izvedenca, ki bo skušal pobijati nasprotno stranko. • , > Zopet velikanska nesreča v zraku. Novi nemški mornariški Zeppelin "L H." > eksplodiral 900 črevljev visoko v zraka, —o— 38 MRTVIH. — Rešil se je samo eden in pri padcu se je zarila gondola globoko v zemljo. Berlin, Nemčija, 17. okt. — Novi mornariški Zeppelin 'L. II.' je danes nedaleč od letalnega prostora Johannesthal eksplodiral v zraku. Izmed 29 oseb, ki so se nahajale v zrakoplovu, jih je našlo smrt 2U. — "L II/', največji dosedaj zgrajenih zrakoplo, vov, se je nahajal na poiskusnem poletu, nakar hi ga prevzela mornariška uprava. Na krovu se je nahajal med drugimi tudi stotnik Gluth, dolgoletni sotrudnik grofa Zeppelina. Zrakoplov je eksplodiral ob deseti uri in petnajst minut zjutraj v višini 900 črevljev, komaj pol milje oddaljen od prostora, • kjer se je bil dvignil v zrak. Na letalnem prostoru je bila zbrana velika množica gledalcev, predvsem veliko vojaštva. Brez vsakih težkoč so potegnili zračnega orjaka iz garaže, nakar se je dvignil v zrak. Par minut pozne, je pa se zapazilo v sredini zrakoplova plamen, ki je švignil iz notranjosti. Takoj nato je padel zrakoplov v globino. Padel je naravnost na cest o,"ki vodi iz Jo-hannesthala v Treptbw ter pokopal pod seboj ljudi, ki so se nahajali na krovu. Dosedaj se š« ni izvedelo za imena ponesrečencev, vendar pa je katastrofa globoko pretresla vso javnost. Nesreča je tem hujša, ker je preteklo komaj mesec dni, ko se je ponesrečil drugi "Zeppelin" v severnem morju, pri čemu je izgubilo 15 ljudi življenje. &ele po preteku nekaj časa je bilo mogoče približati se razbitemu in žarečemu zrakoplovu. Iz* pod razvalin so privlekli edinega preživelega, poročnika barona Bleula. Vsi ostali, 28 po številu, so bili mrtvi, deloma popolnoma Sežgani. Neki ravnatelj Johannesthaler družbe opisuje nesrečo takole: "Nahajal sem se v svojem u-radu. ki je oddaljen kakih 500 Črevljev od mesta nesreče, ko me je naenkrat prestrašila silna eksplozija. Moja prva misel je bila, da je morda padel zrakoplov na streho in da je eksplodirala zaloga bencina. Ko sem planil k oknu, sem videl, kako je padel novi "Zeppelin" kot goreča ogromna plamenica bliskovito na tla. Zu-; nanja stena zrakoplova je že zgorela ter je "bilo videti le ohrodjo iz aluminija. Ko je priletel zrakoplov na tla, so se zagreble gondole globoko v zemlljo. Brez premisleka sem hitel na mesto nesreče, potem ko sem bil alarmiral požarno bram-bo. Pomagati nisem mogel ničesar več, kajti ko sem dospel na lice nesreče, sem našel le še trupla med žareeimi razvalinami. Bil je to pogled, pri katerem mora človeku oledeniti v žilah kri." Dve uri so imeli prihiteli pionirji dela, da so spravili truplai iz razvalin. Dogajale so se tudi grozne seene. Poročnik Bleuel, katerega so še živega potegnili iz razvalin in ki ima izžgan^ obe • oči, je neprenehoma upil: ' Ustre-| lite me! Ustrelite me I' Prevedli ; so ga nemudoma v bolnico. Dosedaj se je ponesrečilo sedem zrakoplovov Zeppelinovega tipa. Becall je ustaven. ____ „ ___ __ _T * „_ . ^ Preteča stavka prepredena. Lincoln, Neb., 17 okt. — Dr- New Haven, Conn., 17. okt. — zavno nadsodisce je danes odloči- Med New York, New Haven & lo, da odgovarja postava glede Hartford železnico in njenimi reealla, katero je sprejela zako- strojevodji se je doseglo začasen nodaja v zadnjem zasedanju, vj8porazum vgled g^,. ^ za ^^aj vsakem oziru ustavi. ^ preprečena preteča stavka, m^mmm "6LAS NARODA" Skrenk Dally.) Oinwd and published by the Sftorottie PubUshing Co. (t corporation.) FRANK SAKSER, President. i JANKO PLES KO, Secretary. LOUIS BENEDIK, Tre—urer. PUoe o^&uiineea of the corporation and »Hrami of above officers : 89 Cortlaodt Street, Borough of Man-haU-%n. New York City, N. Y. Za celo leto vel j« Bet za Ameriko in Canado........................$3.00 " pot leta.........,............. 1.50 j lete sameeto New York........4.00 poi lete ta me« to New York . -. 2.00 Evropo sa tm tete —.........4.60 ** " pol leta.............2.55 " ** četrt teta............1.70 | "glas naroda" uhaja r*ak dan f i«v»emii nedelj in praznikov. i *QLas naroda** " ('"Voice of the People") |>(leaned every (^y^except Sunday« and ^_ 8ubecription yearly $3.00. Dopid brea podpisa In osobDoeti ae ne r pnobčujejo. Dana? «aj se blagovoli poifljati po — Money Order. Pri epremembi kraja naročnikov pro-simc, da se nam tudi pnyinje klvelliia naznani, da hitreje # najdemo naslovnika. Popfcaaa in poiiljstvam naredite ~ naaiov: •GLAS NARODA" •■ Cortland t St., New York City. —————-—----- __ Tehrfon 4>87 CorUandt, :XN ASSOC', Poraz Solzerja, Tummanisti v New Yorku so dosegli avoj cilj: Sulzerja ni vec! Mož, ki se je osmelil nastopiti proti mogočni organizaciji Tam-inaniatov, je za vedno izbacnjen iz političnega življenja, in sicer -radi samoobrambe in v svarilo drugih, ki bodo prišli /.a njim. S 4'.\ proti 14 glasovi je izreklo sodišče, da William Sulzer ni vreden še nadalje nastopati kot go-verner države New York. Isto- greši zoper visoke zakone naše etike. Tako bo pisalo Časopisje, ki se vsako leto sto in stokrat pro-stituira, ki pozna le ENO etiko in ENO vero: služiti mamonu ter živeti v pasji pokornosti napram kapitalu. Slučaj Sulzerja je le svarilo gotovim politikom, da ne smejo stopiti z lahkega in udobnega pota uslužnosti napram kapitalu ter trdno in -neomajno stati tam, kjer jim dovoli stati Wall Street in velekapital. V resnici, velikanska etike in morale I zmaga D • p i s i. Cheat Bridge. W. Va. — Ker že nisein dolgo časa čital v našem priljubljenem listu "Glas Naroda'' kakega dopisa iz naše naselbine, sem se namenil napisati par vrstic. Tukaj nas je kakih dvesto Slovencev, vsi delamo v gozdih. Slovenski gozdar ima zelo krepko me- počasi in želel je, da bi bila pot dolga, dolga, da bi ji nikoli ne bilo konea. Toda ker je tako želel. je bila pot krajša nego kdaj poprej in nenadoma je stal pred durmi. Stal je na pragu in si ni upal odkleniti. "Ali naj ji povem po pravici, ali — drugače? In kaj bi bil večji greh: če bi ne povedal po pravici, ali če bi užalil Tinko? — Bog ji je bil razodel v sanjah, zato ji povem po pravici." Odklenil je duri. "Ali si ti, Jokec* Dolgo sem te čakala. Zdaj sedi in pripoveduj!" "Kaj ne bi napravil luči!" "Ni treba. Rajša poslušam v temi in slišala bom bolj natanko." Jokec je sedel poleg postelje. "Zakaj ne govoriš, Jokec?" Prijela ga je za roko. "Jokec, bratec, l^ko so mrzle tvoje roke!" "Tinka, ali ne boš nič huda na- citati ? Kdo?" Tukaj sem, naj stopi!]s teboj! Zakaj me tako gledaš s I tistimi velikimi očmi, Marica, Udaril je s pestjo po mizi in je Marica! Govori, očitaj, reci, da sem te ubil, da sem razbojnik brez Boga in brez duše. — samo gledal na Jokca z zakrvavelim pogledom in ga ni videl. • "Kdo mi mpre kaj očitati? O- ne molčf. ne alej me tako, Mari-glasi naj se! Tiho — vse tiho!" cal" roko, zato ffa imajo pa tudi povsod radi. Slovenec dobi labko delo v vsakem gozdu. Ako je kedo sein namenjen, naj le pride. Tukaj je dela dosti in delo se lahko dobi, ker vedno manjka gozdarjev. Zaslužek je bolj slab. Tukaj imamo dnevno plačo po $2.00 do $2.25, torej $50.00 na mesec. Od teh petdesetih dolarjev moramo nazaj plačati kompaniji za jedila po $20.00, za stanovanje 75^, za kompanijskega zdravnika 75£ in za kuharice $1.50. Torej nam o-stane še $27.00 na mesec. Gozdarji smo v štirih stanovanjih. Najbolj na slabem smo v 23. campi. Tukaj mora namreč še vsak rediti poleg sebe tudi dva prašiča. Potem se ni čuditi, da so tako veliki mesečni stroški. Te žival ice so last nižjih delodajalcev in stroje-j vodij. Ko je prašič zadosti debel, ga vzamejo in ga sami pojedo. Velika nesnaga vlada v kuhinji. Kuharice se še ne umijejo zjutraj ko vstanejo; kar hitro krožnike na mizo in zajutrek je priprav-) ljen. j^čurkov in muh je povsod v izobilju. Pa kedo je kriv tako odrekati javna mes Sulzerja ta. časno pa so izrekli sodniki so-. ,abim liaredUm? Mi ^ ker glasno, da se Sulzerju ne more \ - med nami gaovenci alo zmouMisti, da zavzame ^ odsedaj zanaprej delovali složno, ker le v slogi za moremo izboljšati svoje bedno in slabo stališče. — Ivan Pečnik. Springfield, 111. — Čeravno je tukaj veliko Slovencev, se vseeno bolj malo oglašajo po časopisju. Ne vem, kaj je temu vzrok. Z delom gre sedaj še precej dobro, to bo do spomladi, potem se bo pa zopet oglasila stara pesem. Večinoma delamo po premogoko-pih, nekaj je tudi manjših tovarn za avtomobile in poljsko orodje. Največja izmed vseh, v kateri dela 500 delavcev, se bo preselila v Decatur, 111.. 40 milj od tukaj. Od 30. sept, do 11. okt. smo imeli tu kmetijsko razstavo. Videlo se je marsikaj zanimivega, na tisoče ljudi jo je posetilo. Dne 7. okt. je pobrala smrt rojaku Intiharju 4letno hčerko. Starišem naše iskreno sožalje! — Poročevalec. Yale, Kan. — Sporočiti moram žalostno novico, da mi je dne 28. septembra- nemila smrt pobrala milega moža Jožefa. Pokojni zapušča mene, sina in hčer. Doma je bil iz Kamnika na Gorenjskem ter je bil star 55 let. V Ameriki je bil 10 let. Dne 30. sept. smo ga spremili k večnemu počitku na pokopališče v Frontenac. Pokojni je spadal k društvu sv. Barbare št. 27, spadajoče v Forest City in k društvu "Naprej" št. 9 S. N. P. J., katera sta ga z zastavami spremila na pokopališče. Vsem u-deležencem pogreba izrekam naj-iskrenejšo zahvalo. Pokojnemu naj bode lahka tuja zemlja! — Alojzija Menhard, žalujoča soproga; Ivan in Josipina, otroka ----r- Ministrant Jokec. . je spoznalo krivim: 1. Da je podal napačno zapriseženo izjavo glede dohodkov in izdatkov za volilno kampanjo; 2. da je po krivem prisegel s tem, da je potrdil to izjavo, in 3. da je skušal ugonobiti dokaze o krivdi ter zavesti priče Fraw-ley-komiteja h krivi prisegi. Ako še vsebuje prva točka naj-j manj političen prestopek, pomenita druga in tretja točka hudodelstvo, katero zasleduje naš kazenski zakonik s strogimi kaznimi. Jn takemu hudodeleu se soglasno priznava zmožnost in pravico, da stremi tudi v bodoče za političnimi lavorikami ter da izvršuje visoke, in najvišje politične ura-de! To nasprotje si lahko razlagamo na dva načina. Ali niso bili sodniki o Sulzerjevi krivdi tako zelo prepričani kot so kazali, ali se je pa še v zadnji uri sklenil kompromis med Tammai^isti in Sulzerjem. Katera obeh eventualitet je pravilna, se bo izkazalo šele v bodočnosti. Gotovo pa je, da so se nahajali sodniki v dokaj mučni situaciji To, kar je storil Sulzer — in naj je se tako obsojanja Vredno s stališča morale in javne etike — ni nič drugega, kar je vsakdo izmed njih že leta in leta storil ter bo še storil, dokler bo deloval v javnosti. Vsakemu izmed sodnikov je bilo jasno, da mora dosedanji governer zapustiti politično areno le raditega, ker je zahteval zase le herostratsko »lavo, biti pravi zastopnik intere-aov ljudstva. On. ki je celo svoje življenje taval v najglobljem močvirju tammaniske korupcije ter se vspenjal tako od lestvice do lestvice, je strahovito pogorel, ko je prvič po tridesetih letih javnega delovanja skušal biti posten .., * V prihodnih dneh se bo izkazalo, v kakem razmerja se nahaja sedaj Sulzer z organizacijo Tam-manistov. Ako bo obelodanil svojo naznanjeno objavo ter osvetlil javnosti celi zapisnik grehov te organizacije, potem se bo lahko domnevalo, da ni bilo le slepilo, temveč resničen boj, kojega priča smo bili v zadnjem času. New^oreki listi kot "Times", -"World" in "Tribune" bodo m-yeda danes pijani veselja nad zmago "dobre in pravične stvari". Pisali bodo Nič. Govori! Vse povej!" In Jokec je pripovedoval, da so rože vse, vse ovenele, in da je listje vse, vse popadalo — kakor da je bila prišla smrt v tisti lepi park. In pripovedoval je, kako počasi je odpiral gospod Edvard duri in kako mrzla je bila njegova roka in kako bled je bH njegov obraz in žalosten- In še dalje je pripovedoval, kako izpreme-njen je bil gospoda Edvarda glas, čisto tuj. ko mu je naročal, da ima Tinko rad in da jo pozdravlja in da naj moli zanj. Vse po pravici, mirno in po vr- Zasmejal se je naglas. "Pregosposka je bila zame, bratci!" Vzdignil je roko pred obraz, stisnil je palec in kazalec in je napol zamižal. "Tako! Tenka, tenckena, gosposka grlica! Kurru — kurru!" Udaril je po mizi z dlanjo in se je smejal tako od srca, da se mu je tresel ves život. "To so babnice, Bog jih razumi ! Zakaj je poiskala baš mene ? Zakaj ne kakšnega oblizanega, počesanega, cukrenega škrica ? Tisti bi bil zanjo! Jaz pa mislim, če bi bila na svetu še večja surovina, še bol| neumita in nepoče-sana, ki bi imela še bolj črne in še bolj težke roke — tistega bi bila vzela! Ona: kurru— kurru; on pa: hudič, napravi večerjo! — Take so babnice!" Ozrl se je po izbi z veselim, prešernim obrazom in se je čudil, da ni bilo ne smeha, ne odgovora. Nato je sklonil glavo, pogledal je srepo in osorno, in je ugledal Jokca. "No, kaj pa ti, fant, kaj zijaš? Na, prinesi večerjo!" Vrgel je krono na mizo; zavrtela se je in se je zakotalila na tla. Jokec je skočil; začutil je nenadoma, da bi rad jedel in stra-homa se je domislil, da je tudi Tinka morda lačna; v tistem tre-notku mu je bilo žal, da ni ma- sti je pripovedoval Jokec, nato ral od gospoda Edvarda jabolk pa je položil glavo na vzglavje in je zajokal. "Kaj misliš zdaj, Tinka: ali ne pride nikoli z vozom in svati?? in breskev. "Pa žganja prinesi, fant! Pečenke in žganja!" Jokec je šel; oče se je oziral i "------- j~ —~ je Kaj misliš: ali ti je zato naročil,] po izbi, ugledal je Tinko in se je da moliš zanj, ker te nima več nasmehnil napol pomilovalno, na- Kaj Spisal Ivan Cankar. (Dalje.) "In reci, reci'7, je zaklicai go spod Edvard za njim. reci ji, da naj moli zame! Njo bo uslišal Bog, oe jjii uslišal drugega niko gar. In če ni Boga, zanjo jel" Železna mrežasta vra$a so se zaprla za Jokcem... Najprvo, kar je mislil Jokec spotoma, je bil^: "Resnične so bile njene sanje! Vse od prve do zadnje besede so bile resnične!" Tako velika in strašna je bila da je še najti j misel, da je ni mogel-nataiiko pravičnosti in morale v nasi po-1 razumeti; kakor temna gora se Km ter gorje onemu, ki se pre-1 je vzdignila pred njim. Hodil jV rad in je storil velik greh? misliš, Tinka?" "Ne bodi žalosten, Jokec! Tema je in v temi je žalost še večja; pride v srce in pobegne, ko zasveti dan. Napravi luč!" Jokec je šel, prižgal je svetilko in jo je postavil na mizo. Siromašna, nizka izba, skoraj brez pohištva, je stopila iz teme. Dvoje postelj z zakrpanimi rjuhami in odejami, miza pri oknu in stol in ogromna zelena peč v kotu, drugega ni bilo; tla so bila ilovnata, strop je bil neprebeljen in zakajen. To je bil dom ministranta Jokca in njegove sestre Tinke. Nanjo je sijala luč in njena lica so bila prozorna, njene oči so bile žalostne in udane, njene ustnice pa so se smehljale. Zdaj je luč, zdaj mi povej vse še enkrat, Jokec, morda bo bolj veselo; ni treba, da bi bila žalostna; ne ti, ne jaz." In Jokec je pripovedoval vdru-gič; toda, ali njegovo srce še ni bilo navajeno bridkosti, ali pa je zasijala luč ne samo na njegov obraz, temveč tudi v njegovo žalost : njegova povest, prej. tako temna, je bila veliko svetlejša. Ni se več spomnil mrzlih rok gospoda Edvarda, ne njegovega bledega obraza in tudi njegove besede, Pfej obupa, kesanja, komaj prikritega gorja polne, so se glasile veliko bolj veselo. In Jokec se je čudil, zakaj je bil tako žalosten, ko se je vračal z vrta. Komaj je dovršil Jokec svojo povest, so se odprle duri hrupoma in na stežaj in na pragu §e je prikazal oče. Obadva sta^se ozrla nanj s srepimi, prestrašenimi očmi. Na zariplem obrazu, na zalitih očeh, na hripavem glasu se mu je poznalo, da je prišel pijan! Stisnila sta se tesno drug k drugemu in sta strmela nanj. Stal je na pragu razkoračen in ni zaprl duri. "Kje je večerja?" Molčala sta. "Kje je večerja, sem vprašal!" Stopil je korak v izbo in je zaloputnil duri, da se je stresel strop. "Niste nama dali denarja, oče!" je odgovorila Tinka mirno in samo Jokec je slišal, da je rahlo trepetal njen glas. Oče je stopil bližje, pogledal je Tinko v obraz in jo je gledal dolgo. Nato je sedel za mizo in je oprl glavo ob dlan. 4 "Umrla je, umrla f In je obte-žila mojo dušo!" Okrenil je glavo in se je ozrl na Jokca« ki je strmel naravnost nanj z velikimi očmi. "Kaj gledal? Ali me se nikoli nisi videl? Ne?" In je takoj pozabil, da je govorni z Jokeem in ni videl Več njegovih strmečih. oči. "Ne? Kakšen greh? Kdo je obtožil mojo dušo? Kdo mi more o- ■H ■ pol hudobno. Zakrožil je dlani pred ustmi, kakor da bi hotel za-klicati v daljavo, sklonil je život globoko in se je zibal. "Kurru — kurru — kurru!" Zaletelo se mu je, dušil ga je smeh in kašljal je dolgo. "Tudi ti si taka, vsa po materi!" Vstal je. noge pa so mu bile težke in zibal se je po izbi, zibal se je proti postelji in se je sklonil nad Tinko. Tinka je iztegnila roke, oči so se ji razširile in napol je odprla ustnice. "Oče! Ne!" Oče se je smejal in je sklanjal obraz k njenemu. ' "Ali me imaš rada? Ali me imaš hudo rada? Ti gosposka Tinka! In vendar je tvoj oče drvar! Ali nimaš rada svojega očeta? Ali ne veš, kaj uči četrta božja zapoved? Tvoja mati je imela rada tvojega očeta!" Tinka je stisnila glavo jy>pol-noma k zidu; videla je Čuden o-genj v očeh, ki so strmale nanjo, v obraz ji je bil zoprn duh po žganju in tobaku. "Oče! Ne!" "Kaj se me bojiš, Tinka? Tvoja mati se me ni bala! Tudi ti, Tinka, tudi ti boš iskala drvarja, ki bo imel črne roke in divji o-braz. Ti: kurru — kurru; on: hudič, napravi večerjo! Ali si ga že poiskala ?'' Cisto od blizu je gledal v nje ne oči, na njene ustnice, na njena bela prozorna lica in zmirom bolj hudojjen je bil njegov smeh. "Ali me imaš hudo rada? Nič me nimaš rada, bojiš se me, kakor rogatega zlodeja! Ali se tre-seš pred mano? Tako se trese tole drobno telesce, da bi se treslo v smrt, če bi ga zgrabil s temi črnimi rokami. Ampak veš, kaj ti povem, grlica? Izbral sem ti ženina V1 Zasmejal se je radostno, kakor da bi bil slišal imenitno šalo. "Šele danes sem ga videl. Take umazane in črne surovine ni na vsem božjem svetu in če bi ga iskala z nagimi koleni! Šele danes sem ga videl in sem si precej mislil: ta je za Tinko! - In sem mu vse predal in on se je smejal, da se je valjal po tleh. Živina je pač. Ali si kaj vesela? Ali se" ne smeješ?" Tinka se ni smejala; bolj bled nego prej. je bil njen obraz. Oče je' molčal, gledal; in kakor da se je bil nečesa domislil, je bil nenadoma resen in teman; • • \ prijel je njeno drobno roko in jo je pahnil v zid. "Torej k vragu!" Okrenil se je in se je vrnil zi-baje k mizi. Ni se vee ozrl na Tinko, govoril je napol zase; teman .je bil njegov obraz- in apal, globoke, dolge črte ser se zarisale vanj. "Gosposka si, tenka, bela — kdo pa te je klical v to izbo, k drvfu-ju? Pojdi kamor hočeš, Bog Jecljal je j težkim jezikom, glava mu je ki'crila na mizo. Tinka je trepetala na postelji, neizmerna groza je gledala iz njenih oči. Prišel je Jokee in je prinesel pečenke in žganja. Oče je nastavil steklenico, izpil je na dušek, nato se je opotekel k svoji postelji, legel je nanjo oblečen in je takoj zaspal. In ko je zaspal, je kričal v sanjah s hripavim glasom, mahal z rokami, vzdigal se in padal na posteljo. "Kaj me gledaš tako, Marica? Da sem te ubil, mi očitaš? Torej te ubijem! Na!" Zamahnil je s pestjo in je udaril ob zid. "Na! Da mi ne boš očitala zastonj! Na! Na!" Jokec je ilesel pečenko Tinki, j "Jej!" "Jej ti, Jokec. nisem lačna." Pogledala sta si v oči in sta obadva zajokala. • "Večerjaj, Jokec, in nato zaspi ! Zaspi in ne misli nič in nikar ne jokaj!" "Tudi ti ne smeš jokati, Tinka! Zaspi in ne misli nič!" Večerjala sta tiho. Luč je gorelo zmirom bolj dremotno, olje v svetilki je dogorevalo. Jokec je povečerjal in je rekel Tinki z resnim glasom: "Ne bom zaspal, Tinka, dolgo ne bom zaspal mocoj. Veš, kaj bom mislil: da ne bo več dolgo tako in da se bo vse izpremenilo. Kako si ti neumna, Tinka, in tudi jaz sem bil tako neumen! Saj se ni zgodilo nič žalostnega in obadva sva jokala! Saj pride gospod Edvard z zlatim vozom in z veselimi svati in jaz bom mini strant in bom nosil rdeč ovratnik in kadilnico bom držal v roki. In ne bo več dolgo, ko bom duhov nik in takrat bom dal postaviti na materinem grobu velik spomenik od belega l^amna... " "Liepo bo takrat, Jokec!" je odgovorila Tinka in ustnice so se ji narahlo tresle. "Ni treba, da bi bil žalosten ; misli, kako lepo bo takrat in zaspal boš vesel. U-gasni luč!" Jokec se je ozrl še enkrat na Tinko s tihim, radostnim nasme hom, nato je privil svetilko in je zlezel za peč. Tiste lepe misli, čudežne sanje, ki so se porodile iz žalostnega srca, so bile zmirom jasnejše. Na tanko je slišal drdranje zlatega voza, ki je prišel po cesti in se ustavil pred hišo, videl je pred sabo debelega voznika z zlatimi bortami na bogati obleki in s cvetlicami na biču, videl je gosposke svate in gospoda Edvarda, ki je stopil iz zlatega voza, ves v -črni obleki in z belimi rokavicami na rokah. In tudi sebe je videl Jokec in kakšen je bil? Ni bil več Jokec, bos in zakrpan in ubog, temveč velik je bil in odet je bil v duhovniški plase in dvoje majhnih ministrantov v rdečih ovratnikih je stalo za njim. Prikazala se je Tinka, vsa v Židi in žametu in zlatu, in gospod Edvard jo je prijel za roko in sedla sta v zlati voz in nikjer ni bilo cesarja, da bi jima branil — — . Jokec je sanjal in je v lepih sanjah zaspal in ni slišal Tinkinega ihtenja. (Dalje prihodnjič.) katoliško H i Zedlnjen« države Severne Amerike. Sedež: FOREST CITY, Fa. Inkorporirano dne 31. januarja 1902 v državi Pennsylvana. ODBORNIKI: Predsednik: MARTIN GERČMAN*. Box 633. Forest City, Pa. Podpredsednik: JOSEF PETERXEL, Box 95 Willock, Pa. I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 707. Forest City, Pa. II. tajnik: JOHN' OSOL.IX, Box 402 Forest City Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. 135XUL: ' i, • 3 r" > - i*. i,. City. NADZORNIKI: ' I Predsednik nadzornega odbora: KAROL ZALAR, Box 547, Forest City, Pa.] I. nadzornik: IGNAC PODVASXIK, 4734 Hatfield St., Pittsburg, Pa. I II. nadzornik: FRANK SUNK, 50 Mill St., Luzerne, Pa. ill. nadzornik: ALOJZ TAVCAR, 299 Cor. N. — 3rd St., Rock Springs, Wye, POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: Predsednik porot odbora: PAUL OBREGAR, Box 402, Witt, 111. , I. porotnik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, Mineral, Kans. J H. porotnik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler St., Cleveland, Ohio. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. M. SELISKAR, 0127 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku IVAN TELBAN, P. O. Eox 707 v. Forest Pa_ i Društveno glasilo: "GLAS NARODA". KRETANJE PARNIK0Y KEDAJ ODPLUJEJO IZ NEW Y0RKA outon Kaiser Wtlh. 11 Rotterdam .... La Provence... Ploride........ Argentina...... Kroonlaad Cedric ........ Amerika...... G. Knrfuerst.. St. Louis...... Chicago........ Graf Waldersee Olympic (novi) Kprinx Wilh... Potsdam....... Finland....... Martha Wadagtae Fraace ....... Fr. d Groeee... Baltic.......... Philadelphia. okt. nov. Bremen Rotterdam Havre. Havre Tret - Flume Antwerpea Liverpool Hamburg Bremen Southampton Havre Hamburg Southampton Bremen Antwerpen Trst-Fiume Havre Bremen. Liverpool Southampton Hamburg Havre Bremen 21 21 22 22 22 22 23 23 23 24 25 25 28 28 28|Rotterdi 29 29 29 30 30 31 1 1 I. POZDRAV. Pred odhodom v staro domovino pozdravljam na tem^nestu vse znane mi rojake po širni Ameriki, posebno pa moja dva brata Jakoba in Frana Kacin: prva v Poplar Bluff, Mo., slednjega pa v Unity Station, Pa., tako tudi njih soproge. Pozdrav do znancev v Croeksville, Center in Pe-dor. Pa., osobito pa do mojega prijatelja Ignaca Velikonjata in ostalih, ki so me spremili na kolodvor. Vsem skupaj kličem: Živeli! Z Bogom! New York, 17. okt. 1913. Ivan Kacin iz Whites Vallev, Pa. NAZNANILO Vsem rojakom, potujočim preko CUMBERLAND, MD, naznanjamo, da smo odprli GOSTILNO in prodajo žganja in piva na debelo. V zalogi imamo vsakovrstno blago in po nizki ceni. Govorite lahko v vseh slovanskih jezikih. Pošiljamo tudi na okrog. Pišite še danes po cenik. Cash Whiskey House, Cumberland, Md. Kje so: ALOJZIJ MARTINČIČ, JAKOB URBAS in JOŽEFA DEBELJAK ? Za njih naslov bi rad zvedel: Joseph Debeljak iz Brezovega brda št. 2, Primorsko, sedaj: Box 65, Baggaley. Pa. (17-18—-10) 44 A ve Maria'% prvi in edini slovenski nabožni list v Ameriki. 21 NASSAU AVENUE, BROOKLYN, N. Y. Izhaja v začetku vsakega meseca. Stane za celo leto $1.00. List prinaša lepe povesti, podučile članke, novice iz slovenskih naselbin in ima namen ohraniti slovonskemu narodu najdražje svetinje: vero in narodnost. Naj bijtie bilo nobene poštene slovenske hiše v Ameriki, kjer bi ne bil list "Ave Maria" redni obiskovalec, hišni prijatelj in učitelj. Velika zaloga vseh slovenskih najnovejših molitvenikov, pripovednih, podučnih, strokovnih, dramatičnih knjig, muzikalij itd. Naroča se: "AVE MARIA", 21 Nassau Ave., Brooklyn, N. Y. Iščem svojega brata FRANCA TOMŠIČU. Doma je iz Bača na Notranjskem. Slišal sem, da se je nahajal pred dvema mesecema v Colorado Springs, Colo. Prosim cenjene rojake, če kedo ve za njegov naslov, naj ga mi naznani, ali naj se pa sam javi. Anthony Tomsich, 1220 Rio (Jrarnle Ave., Pueblo, Colo. ((1S-20—10) NAZNANILO. Primoran sem poročati javnosti žalostno novico, katera me je zadela dne 24. julija t. 1. Bivša moja soproga V ZALOGI importirane imamo importirane slovenske grafofonske plošče in vseh vrst grafofone, istotako tudi ure, verižice ter vse v to stroko spadajoče predmete. Zahtevajte cenik! dam tudi $5 nagrade. A. J, Terbovec & Co., P. O. Box 25, Denver, Colo. Marija Pehar, rojena Krenker, pobegnila je omenjenega dne z nekim pri meni stanujočim Antonom Gracarjem. Pobrala mi jo ves denar, nekaj obleke, več kuhinjskih potrebščin in tudi oba moja sinčka. Ona je stara 24 let, je velike in drobne postave, črnih las ter v blagoslovljenem stanu. Tukaj ima stariše, tri sestre in šest bratov in je vse zapustila, samo da je dobila pokveČenega Toneta, katerega ni nobena hotela. Fantička sta stara Rudolf 7 let, Franc pa 5 let ter oba govorita angleško in slovensko. Anton Gracar je star 34 let in je doma iz Terbinc, občina Mirna, okraj Novo mesto. Visok je šest čevljev, črnih las in velikih črnih brk. Obraz ima kozav in spodnja obrv na levem očesu je zatrgana, da ga vsakdo lahko pozna, posebno se ga lahko spozna tudi po komični hoji; hodi, kakor da bi bil zvezan pod koleni in vpognjen, kakor da ga trebuh boli. V Združenih državah biva že 10 let in govori slovensko in malo angleško. ProsiiA cenjene rojake, če kedo zna za to ljubeznivo družino, da mi javi, mu bom zelo hvaležen in Rudolf Pehar, P. O. Box 135, Carona, Kan. La Touraine.. George Wash* Glede cene za parobrodne, listke in vsa druga pojasnila obrnite se na:. tank SakMr/ 82 Cortlandt St., New Y^rk City. ROJAKI NABOČATTB SE NA 'GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDB drŽavah. Vabilo na veliko vsakovrstnih možkih, ženskih in otročjih čevljev po najnižjih cenah. Možki in ženski čevlji, ki so 01 nn «n M OC stali $2.50 do $3.00 sedaj samoO 113U lil oZiZO in oni po $3.50 do $4.00 sedaj le $2,90 id $3.10 Razprodaja bode trajala, dokler se ne razproda zadnji čevelj. Pridite in prepričajte se, da ni šala. Opomba. Ako želi kedo zunaj mesta čevlje naročiti, naj mi naznani številko in ceno in omeni naj tudi če želi čevlje za delavnik ali nedeljo. Za blago jamčim. Frank: Cherne, 9534 Ewlng Ave., So. Chicago, III. —§—§—0—0— ■Tn -iififef^iia^l1-- ■ • --*■. ■ ' -.-H. • • J|p GLAS NARODA, 18. OKTOBRA, 1913. NI JIM TREBA DOKAZOV GOVORE SAMI ZA SE. Vspeh po zaslugi. OsSS-i __i i—^m Izdajalec. Murlinskij (A. A. Bestužev). Znr gorečega samostana Danila Stolpnika je metal svoj krvavi od svit na j^jtero, na kojega bregovih so odmevali vojaški kriki. Usovskij je že oblegal Pereja-sl#vlj, h- j»- odbil napad Mihajla Sitekega. Praska je le-kar končala, streljanje umolknilo; a oblak dima in prahu je pokrival še mestno zidovje, kjer so švigali otrnji in orožje, slišala se povelju, ropot an je sekir in plakanje žen. Druga podoba se je predstavljala pod zidom: v bližajoči se noči ni bilo moč videti obs«ga sovražnikovega tabora; a ker se ni-preveč bali ne daleč streljajo-«Vga mestnega orožja, pritisnili svoje prednje vrste prav blizu k blatnemu rovu. Z zidovja se \ idelo skozi mrak, da jezdeei raz M-dlujejo konje, drugi jih pa vodijo okrog in prepevajo pesmi, zajH-t drugi jih napajajo, žvižga-.i*' ] ri jezeru. Pt-sei otiravajo o-k I op je in poddelavajo z olubjem iz mladik. Tu delijo jed, tam — plen. Treskaje gore ognji okrog in okrog; v kotlih vse in vojaki s«* zbirajo v skupine: začenja se sala in smeh, krik in petje. Nikdo ne /uhlje po ubitih, nikdo ne misli na-se — vsi se brezskrbno vesele pred in po bitvi. Na svatbi smrti piruje prav tako, kakor na god prijatelja. Čudna in raznovrstna je bila vine* narodov, zbranih pod zastavo Lisovskega. Poljska žlahta je napadla svojevoljno Ruse v svojo korist, brez volje državnega /boru. brez volje kraljeve. f)šab-no so se sprehajali, vihali si bris** in potegovali nazaj rokave svojih kuntušev, neprestano klanjali in se šopirili. Kazaki so pogledovali po strani svoje zaveznike in leno kadili tobak; eesto so se križale njih sablje s poljskimi, dasi so pridružili svoje nestanovitno prijateljstvo radi plena in slave njihovim zahtevam. Pol divji Litovei, katere so privedli "poni" na rop in klanje. s«i w izročili poljskim četam ruski izdajalci, nekateri iz navade k boju in brezdoraovju, drugi iz korirtto/.eljnoMti, tretji iz nade. da hi vrnejo z ropom, kar se jim je vzel«. Razkošje in uboštvo sta ne hkratu jasno videli v taboru. Tu je hodil stražnik z zarujavelo halebardo ves raztrgan, a s pozlačeno čelado; drug v baržuna ntetn kuftanu, a pol bos; tu napajajo konja s srebrno zajemal-nieo, a tain leži na dragem ska-kaeii net* t o sedla vrbovina. Suk-neiio /agrinjalo, natakneno na sulieo, zagrinja iz suknje napravljen šotor kakega korneta, kateri po. iva na med vetij i ko/i, nasloni vsi glavo na sedlo. Tu je zopet raztegne na bobrova odetev na u-mazani slami. Vse to je čudno in divje,, a vse kipi v življenju in moči. Povsod govorjenje in re-zgetanje konj, v mraku žvenke-tanje in bliskanje orožja. Pri ognju pred šotorom je ležal na preprogi Lisovskij in z njim dva izdajalca: Hvorostinin in Sitekij. Krepka postava in surovo, zagorelo obličje sta kazala v Lisovskem hrabrega vojaka, a bistre oči in na čelu zamišljene gube izkušenega vodje. Neskrb-ni Hvorostinin je že trdno spal, ker ga je utrudilo klanje in vino, kakor je bilo videti po njegovi okrvavljeni sablji in prevr-ženi kupici "Pij, tovariš, pij", je govoril Vlad i mir ju pobojnik Lisovskij, naliva je kupice. — Operi si bojno utrujenost, osreči svoje otožno srce z radostnimi solzami vinograda! foglej, kako vre in v biserni p<*ni skriva svojo rudeči-ro to nekupljeno vino. Iz njega pihlja nekako blagodejno hladilo; ni zaman skrivalo svojega žara v dvornih ledenicah, da bi pregnalo togo carjev ... Tovariš! pij, ono polajša tudi tvojo!" "Ne, Lisovskij, nikakor ne. Peklenska toga plava na vrhu, a vino neti ogenj v krvi, ki itals brez njega gori. Videl sem, kako je teklo to vino kakor morje na mizah Godunova in Dimitrija. Videl sem v bližini obeli — a veruj -— ono ni zbrisalo otožno sti z veučanega čela in... nahajajo se neozdravljive rane, ne utrudljive misli, katerih nikdo, nič na svetu ne more izruti iz trpeče duše!" Tako je govoril Vladimir v otožnosti globoki in nehinavski. Njegova usta, še pokrita s prahom, so trepetala, a na licu, oškropljenom s krvjo, so se izra-ževale duševne muke. Ginjeni Lisovskij je pil zamišljeno iz svoje kupice; sočutje se je odzvalo v njegovem trdem srcu. Tako so tudi v najnepristop-nejših stolpih skrivna, a predhodna zakotja. Res, da se nista nakrat našla ta dva značaja: vladoželj-nost vodje je razkačila Sticke-ga; vodji ni ugajala v Sitckem nepokornost. A v prvem so srčne strasti, katere je pomirila vojna in častihlepnost, rade popuščale nasproti drugemu svojo nekdaj neukrotljivo voljo; Sitelymi se je pa prikupila Poljakova odkritosrčnost. O zvestobi ruskih od padnikov se je Lisovskij prepri eal popolnoma; z rusko krvjo so zbrisali s sebe rusko ime, a Vladimir je hotel izraziti svoja čuv-stva onemu, kateri jih je mogel čutiti. Pri vsem tem sta bila oba goreča; obeh beseda je bila pisana z nekakimi čudnimi barvarni, kakor vztočna tkanina — in Lisovskij, ta groza Rusije, kateri se *e poslej proslavil v nemški verski vojni, se je združil z izdajalcem, ki ga je vodil v svojo lomovino. Ne vem, jo li bilo to prijateljstvo iskreno ali koristo-iovsko, vendar sta postala neraz-družna. Bilo je tako, kakor ko se srečata dva potoka: penita in ravsata se, a nepremagana oba, zlivata s šumom svoje valove in drvita po jedni strugi. Molče je podnl Lisovskij Vla-dimirju roko in krepko, pomenljivo jo stisni. "Lisovskij!" je rekel tedaj Vladimir: "Vidim, da prijateljsko vprašanje sili na tvoje ustnice — jaz je hočem prehiteti. Da, ^akaj bi si ne olehčal srca, kate -o mori tajna žalost ? Zunanjost me obdolžuje, bolj kakor me ob sodi priznanje, ker ti me lehko razumeš! Poslušaj! "Tukaj sem zagledal luč sveta, a popotno sedlo je bilo moja zil>eljka, in kakor v sanjah se spominjam vojnega tabora, gro-tnenja, krvi in plamena krog sebe. To je bilo tačas, kakor sem izvedel poslej, ko so Švedi premagali mestece Padis v Cudski deželi. Tu je bil neustrašni starček Danilo Cihačev, kateri je zavrgel dogovore in zadnji padel na truplih svojih borileev, na poverjenem mu zidovju. Moj oče, tamošuji podvojvoda, je bil ranjen, ubežal z bojišča in rešil mene in mojo mater. Ta krvavi prizor je pretresel moje triletno srce in vtisnil v njem bujne, neukrotljive strasti. OČeta se ne snomijam «— umrl je kmalu po bitki, a mati me je zanemarjala radi mlajšega brata. Kakor burja v puščavi je prehrumela moja mladost, niti v otroških letih nisem poznal druge radosti kakor pokoj. Svojih sovrstnikov sem se ogibal, njih igre so se mi zdele obžalovalne; meni je bilo v zata-vo to, česar so se bali celo mladeničih divji konji, zverinski lov, ponočni mrak in viharno jezero. Veselil sem se nevarnostij in najbolj sem preziral one, kateri so se jih bali. Kmalu me je poklicala narava in krasota med orožnike na dvor Feodorjev in ravnodušno sem ostavil ta rojstni kraj: tačas je letela pred menoj rajska ptičica — nada in slepila me s svojimi svetlimi perotnicami. Začetkom me je oslepil dvorni blišč, a tem črnejše se mi je pokazala črnoba poslej. Povsod sem videl sleparstTa in ko varstvo, le- pa lica, a neginljiva srca, priliz-njenost, kateri nikdo ni verjel, a vsakdo jo zahteval, modrovanje neumnosti in bahaštvo ničnosti! Čutil sem, kako mi je upadal pogum v krogu ljudij, katere bolj greje smehljaj ljubimcev nego vzajemna šuba, kateri ne morejo živeti brez nizkostij, ničemur potrebnih ! Dan za dnem mi je dvor zoprnejši___in iztrgal sem se iz izaidiLhlih palač Kranlja, da bi dihal vabeči me veter in burjo, da bi maščeval na zverini svoje sovraštvo do ljudij. Vendar iz nekake pogubne navade sploh nisem mogel privaditi. Taka je veriga društva: sneti je ne moremo, a raztrgati si je ne upamo. Zasedel je prestol Godirtiov, leta so se vlekla in le časih je vabilo mojo dušo k nekaj silnemu, nekaj groznemu — naposled vzbudila jo je trobenta upora. Kakor vrana sem zatrepetal, ko sem slišal o krvi, in radostno poletel k Novgorodu-Sdverskemu. Vedel nisem, s kom in zakaj se bojujem ; da sem le sekal in pokon-čaval, pa sem bil zadovoljen. Ta zabava je bila moj cilj, ta cilj moja nagrada. Moje srce se je osvežavalo v bojnem prahu; oživljal sem se z onim življenjem, katero sem jemal drugim; toda kdo more bolje od Lisovskega o-ceniti sladkoto drznosti in pijanost zmage!" "Ti veš, da to se ni vleklo dolgo: naši moskovski lenuhi so priznali Dimitrija, jaz sem z vzdih-ljajem spustil svoj meč in, naproxen od vseh, šel v svitu novega carja v stolico. Kaj sem hotel? — treba je bilo nježiti carske sokole, da bi dobil pri priložnosti vojvodstvo. Zahajal sem v krog ljudij, katere so mi pa bili potrebni, da bi se iz njih povišal. Obilno prgišče zlatega prahu v oči, nepotrebno število bleščic na plašču, ogrsko vino in arabski konji — in tvoji lahkomiselni rojaki so postali moji prijatelji. ♦Skupaj smo rogovilili po moskovskih ulicah, teptali narod, odvajali krasotice. To me, je spominjalo na grabežljivo življenje. V nasilju sem dihal veseleje: že sem bil pred pragom uresničenja svojih želj — a nekaj me je čakalo ! Na neki pojedini me je raz-žalil mladi Osolinskij, in mogočna glava je zletela v prah. Jaz sem bežal, a ne pred smrtjo, ampak pred sramoto, in domovina me je sprejela pod svojo streho, toda kako? — kakor drevo, katero vabi v svojo senco popotnika, da bi se oddahnil, a napelje nanj strelo!" "Ko sem prišel sem, sem se iz-nova prerodil. Pri spominu na prejšnjo nedolžnost je zadremalo mojo bojno srce, kakor dete pri zibeljni pesmi. Tu je bilo vse tako tiho in uljudno! Mojih roditeljev ni bilo več na svetu, a našel sem v svojem varuhu, vojvodi Volvnskem drugega očeta; pri njem sem se seznanil z njegovo prekrasno hčerko Heleno, in.... priznam ti, Liskovskij, presrčno jo začel ljubiti; neznano mi čuv-stvo nekakega nebeškega pokoja mi je objelo srce, ko sem jo pogledal. Moje srce je postalo kakor sladkobe prenapolnjena čaŠa, ljubezen do nje s«1 je razlijala na vso inojo okolico. Tačas sem spoznal radost dobrote in potrebo družbe; vprvič je postal zame prekrasen ves božji svet. Kako veselo so mi tekli dnevi, kako tihe in čiste so bile moje sanje! Sedaj se samo spominjam, da je to nekdaj bilo; a razumeti, a čutiti tega nemorem več. Kaj bi vsega ne storil, kaj bi ne dal, da bi si povrnil ono ljubeznjivo raz-tresenost pri njej, ono nestrpno dolgočasnot brez nje, ono brez-žolčno ne vol j o za malenkosti, ono navdušenje za laskanje! Tri leta so prešla, kakor jedno majsko jutro; ona je rasla in se razvijala pred mojimi očmi, a jaz sem radi nje pozabil boj in slavo, Poljake in Ruse. Dimitrija so pognali za menoj. Njegovi načrti, njegova oblast in življenje so bili raztreseni hkratu z njegovim pepelom s topovim strelom... in to je bila prava slika njegovega vladanja: grom in dim — pepel na vetru! Druge moskovske zadeve so ti znane___ a jaz jih tačas nisem hotel poznati — želel sem jih pozabiti; sedel sem tukaj, očaran od nje, a kako prekrasna je bila tedaj! kako odkritosrčna je bila z menoj! s kako nežno skrbnostjo me je hitela razvedriti, s kako otroško nagajivostjo se je veselila, ko sem bil jaz vesel! Lisovskij! težko verjetno, težko in sramotno se je spominjati, kako sem te jej tačas laskal jaz, ponos- ni in neupogljivi mož; koliko pohval in uslug sem jej storil- po cele tire nisem obrnil z nje pogleda in srkal začaranje krasote; samo na njo sem mislil, samo o njej sem sanjal___Da, jaz ne poznam srede in mej v svojih strasteh: sovražim do besnosti, lju-' bim do pijanosti! A ljubezen ne prinese vsakomur sreče. Glej, kakor oživlja rosa travo, a razje z rijo jeklo moje sablje — tako, kakor ta perzijska sablja, morala je moja ljubezen raztrgati vse zapreke ali razdrobiti se v koščke. Moje srce polno strasti, podobno je viharnemu oblaku, bli-ščeeemu s solnčnimi žarki; a le jedna nasprotna megla, jedna iskra — in kdo se predrzne igrati s Perunom? To se je tudi zgodilo. — Moj mlajši brat Mihajlo je prišel za pol leta sem, in kmalu se nisem mogel vzdržavati, da ne bi sovražil onega, katerega bi moral ljubiti. Jaz sem molčal... on se je prekrival, a njuna proti-stranska ljubezen je nehala biti tajna, in jaz sem okusil muke ljubosumnosti, seznanil se s peklom zlobe. Sveža lica, temne oči, krasne besede Mihajla so vjele njeno srce — in katero žensko srce ne izbira prijatelja po sebi? Ono ne more odgovoriti, njih pamet pa ne more umeti naše silse ljubezni. One rade poslušajo strastne besede strasti, kakor pesen v neumljivem jeziku, katera je sicer prijetna posluhu, a ne-umljiva srcu! Samo z blebetanjem, samo z otročjimi igrami dosežeš njih zanimanje." "Toda ne samo ljubezen Helene mi je ukradel Mihajlo, ljubezen, s katero, je bil združen moj dušni mir, nastala sreča mojega življenja! Ne! Dvojni nož mi je zasadil v srce. Volynskij se mi je oddaljeval; pristovalo je meni po starosti in izkušenosti, da bi prevzel vojvodstvo. Boljši meščani se mi obečavali. da izbero mene, celo ako bi se Volynskij proti vil. Vse je bilo gotovo..ukre-. nil sem uporabiti silo, mislil sem, da brezdvomno dobim, ako ne ljubezen, pa vsaj roko Helenino; in snubim jo... a kaj slišim?Nakrat izvem, da vsled bratovih spletk se mu izroča moja izvo-ljenka in njej za doto — vojvodstvo. ... a v vsem mestu ni bilo slišati glasu za-rae. Ifakor besna zverina poskočilo je tačas moje srce; ne vem, kako da nisem znorel od srda. Drugo ti je znano. Svet in pekel, vse se mi je izneverilo — in postal sem tvoj tovariš.- A ti si videl, kako sem se maščeval radi kovarstva! Samo po maščevanju hrepenim... drugega čuta nimam več; iz srca sem že iztrgal trnevi venec ljubezni. Prisezam pa pred vsemi, da mi je še sedaj drago, kar mi je bilo sveto, — Helena bode živa ali mrtva v mojem objemu. Hočem se nasmejati njenim mukam, ker je prezrla moje; hočem, da nikdar ne zibriše s svojimi solzami krvi svojega ljubimca. Imenuj to otrpčarijo, razdraženost malenkostnega samoljublja in česti-hlepnosti; posmehuj se temu, kolikor hočeš, a ona bode moja. To je moj cilj, to je moja želja... kajti, ni li boljše poslušati svoje volje, kakor večno se pokoriti tuji ? A brata... zlodjeva brata... si slišal moj odgovor na njegovo pismo, katero mi je nedavno poslal na puščici! Izpustim ti kri, sem mu odgovoril, — da raztr-žem zadnje vezi, ki naju družijo, a mene tlačijo; s pepelom požera zasujem Perejaslavlj, kateri me je zavrgel — ako mi je pa usojeno, da poginem, tedaj potegnem tudi sovražnike s seboj v brezno...!" Kmalu je objel spanec Lisovskega in Vladimirja. A strašne sanje so vnemirjale njegovo težko spanje. Vedno mirnejše je .tekla z jezo razgreta kri... razburjenost ga je popustila in jutranji vetric je s hladom opihljal njegova čustva. A čuj, dozdeva se Vladimirju, da sliši šum korakov; nekdo, priklonivši se k njemu, Sepeče mu na uho: "Vladimir!"... in on s trepetom, na pol v spanju, sega po samokresu in, naslonivši se na roko, srpo gleda na prišleca: pred njim stoji mlad_kozak v mesečnem svitu; ... neodločno snemlje svojo kučmo, in dolgi lasje se vsujejo po plečih; zasopljeni znani glas ponavlja: "Vladimir!" — To je Helena! "Ne eudj se, Vladimir", je dejala, — "da sem odvrgla dekliško plašljivost in sramežljivost ter prišla k tebi skozi vse nevarnosti. Dolgo sem te ljubila ka-. kor brata, — in sedaj ljubim tvo- jega brata bolj nego sebe, zato pa tudi strmim nad tvojo nepričakovano premembo; muči me misel, da sem tega jaz kriva: zato se ne bojim nobene drznosti, nobene žrtve, da le rešim svojo domovino, tvojo slavo, tvojo dušo. Torej Vladimir! Jaz hočem biti tvoja, poskusim te osrečiti, naučim se te ljubiti, a bodi dostojen moje ljubezni in spoštovanja vseh: zapusti to gnezdo izdajalcev; tvoj vzgled potegne za seboj tisoe ruskih odpadnikov, tvoja hrabrost reši Perejaslavlj, tvoje spreobrnjene poravna trenutno izda jalstvo. Sam Bo£ odpusti skesanemu grešniku, in blagoslov na zemlji ter zveličanje v nebesih — te Čaka. Brat ti odpusti vse, kar hočeš; jaz — vse, kar morem ... Za nagrado, za milost te pa prosim: povrni se! Usmili se mojih solz... usliši mojo ponižno prošnjo!" 4 4 Ne, angeljček!" — je zakričal ganjeni Vladimir: — "jaz ne prodajam dobrih, ne slabih svojih del: ti ostaneš Mihajlova nevesta — jaz sem pa zopet domovine sin! Helena, ti si me premagala — pojdiva!" Nakrat je pretresel njegovo srce glas trobente v taboru — in Vladimir se je zbudil! Lisovs^i^ je že stal pred njim v oklep ju in gd budil. "Cas je, Sitekij, čas!" — je dejal: ti povedeš kozake na pristop od jezera, jaz napadem od Trubeža... steno zapalimo, in mesto bo naše!" "Ali so to bile sanje?" — je vzkliknil oziraje se, od sna zaslepljeni Vladimir. — " Sanje, zlobne sanje! — Tako je vse dobro, vse lepo na svetu — le bajka, le prazen sen; samo v sanjah so vneti ljudje za vzvišeno in plemenito. Naj me vleče usoda v hudobijo — jaz jo še prebitim, čim teija mi bode vrnitev, tem ne-usmiljenejši bodem! Na konje, naprej! gorje oblegancem!" Jedva se je danilo. Tolpe so odrinile molče, ne da bi streljale — a usodepolni "streljaj" z nasipa je bil smrtna zarota za mnoge. Kakor .v travi skrite temnopisane kače so odprli topi svoje žrelo, nebo je vzplamnelo in smrtna toča je začela z žvižgom padati med vrste. — "Naglo, naglo!" — zadonelo je povsod... 'hitro na rov, podtakni ogenj, ruj in sekaj kolišče!' Poljaki so vdrli naprej po smugavniku, katerega so vrgli v rov; a katreče na steni niso molčale, jadra so bračala vrste napadalcev, in voda je požirala ranjence. Tolpa se je ustavila. "Naprej, za menoj!" zakričal je Vladimir, pritisnil si čelado na čelo in se zaletel na drugi breg. S krikom in vikom so se vsul i za njim kozaki, a on je že pred vsemi, s sabljo v zobeh, s samokresom v roki, na lestvicah... Otre-saje s sebe kamnje in puščice se je prejel že za rob in stopil na steno. "Stoj!" — mu je zagromelo nasproti. — Topov strel je raz-svetil borilca, s katerim je trčil skupaj — a kaj je to? Nad njim je bliščala Mihajlova sablja. Grozen prizor! Bleda od srda sta se spogledala in zmračilo se je vse ___ Nehote sta zatrepetala oba. On je izdajalec — bila je prva misel; a on je tvoj brat, bilo je prvo Mihaljlovo čuvstvo, in sablja v roki mu je upala. Ta je moj sovražnik — šinilo je Vladimirju v glavo, in samokresov strel je prehitel omahujočo sabljo. Toda tudi on, predrt z dvema sulicama, se je zgrudil ne truplo z njegovo roko Umorjenega brata. # • • Izdajstvo! Zmaga! — zagrome lo je od Trubeža, in potem so doneli klici ropanja in nasilja po zraku. • * # Po noči sta bredla dva Poljaka po steni in plenila trupla: u-stavila sta se pri jednem, da bi mu slekla dragoceno špansko ko-šuljo. Med tem se je mučil Sitekij ves dan in popolnem onemogel, čas ga je izmučil. Pekoče solnce je žgalo njegove rane, žeja njegovo grlo: žuželke si pile njegovo kri, a on ni mogel ne s klicanjem ,ne pregibanjem omehčati svojega trpljenja. Kri, ki mu je odtekla skozi rane iz srca, je naredila v njem prostor vesti. "ITudodelnik', je dejal, žrtvoval si vse svoji trmi — kaj pa sedaj? Le muči se.! To je še lehko plačilo za večno trpljenje na onem svetu. Ali slišiš krik? — z njim opevaje tebe s preklinjanjem. Mnogo stoletij proteče, predno izgine spomin izdajalca, zaznamovan s sramoto." Med 2 ttMauUMtUUUU«.«UM Ali imate omotico? Ali vrs hrbet boli? Ali ste bledi? Vzrok tega so vaše obisti, ker niso v pravem redu. Po-kusite SEVEROVO ZDRAVILO ŽA OBISTI IN JETRA (Severa'« Kidney and Liver Remedy) katero je eno z najboljših sredstev zoper obistne, jetrne in vodne neprilike. Cena 50 centov in $1.00. Ali ste onemogli? Ali ste trudni, ali nimate veselje do dela in drugih reči, ali je vaša prebava slaba? Odpravite te neprilike s tem, da okrepite celi ustroj. Vživajte v Severov Zivljenski balzam (Severa's Balsam of Life) Priporoča se tudi zoper dolgotrajno zapeko,, zlatenico, slabo prebavo in razne druge jetrne neprilike. Cena 75 centov. i Ali imate zapeko? Skrbite, da se vam vsaki dan čreva izpraz-nejo. Ako imate zapeko, vzemite Severove jetrne krogljice (Severa's Liver Pills) vsako noč kot navedeno in se boste zjutraj bolj še počutili. Ne ščipljejo ali grizejo črev, ampak milo delujejo. Cena 25 centov. Vprašajte lekarnarja za Severova zdravila.. Zavrnite nadomestitve. Ako jih nima v zalogi, naročite jih nd nas. W. F. Severa CO. CEDr0rDS t tem se je borilo strašno trpljenje s smrtnim potom — in strašni trenutek, katerega si je želel in se ga bal Vladmiir, se je približal. Čuti so se mešali in prene-h a vali, težek vzdihi jaj mu je hotel kakor raztrgali srce... To je on, je rekel Poljak svojemu tovarišu, gledaje pri mesečnem svitu v obličje umirajočemu. — To je »Sitekij. Hi ga li ne pokopali častno, Kazimir? On j je bil hraber mladenič; naš Li-j sovskij ga je cenil. Cenil? Se li more ceniti iz.ia ! jalea? Ako se časte ljudje radij jedne predrznosti, je potem pač vsejedno, ako se umre na visli-j cah z razbojniki! Ne: vrane naj i ga raztržejo. Zemlja ne sprejme j onega, kateri jo je izdal. Potegniva z njega poljski kun-j tuš — ker sicer omadežuje polj-! sko obleko! Ne," Jan, jaz se za nič ne dotaknem z bratsko krvjo oškrop--ljene obleke. O, ne omenjaj! Ta hudodelnik je ustrelil svojega brata... a telo njegove neveste so našli sedaj v reki. Se je li utopila od strahu ali gorja, ali so jo utopili drugi, da ne vidi konca svoje domovine... Glej, t*i leži pa njegov brat. Pomagaj mi, Kazimir, da potegneva to telo iz-pod Kajna. Zavidam njegovi smrti za domovino. in častno bode treba pokopati hrabrega od hrabrih! Kakor trobenta sodnega dne prebudil je ta razgovor Vladimirja. S trepetom je odprl oči, zatekle s krvjo — in prvo, kar je zagledal, je bilo bledo, preteče obličje ubitega brata, na knjepa prsih je ležal on... Pri tem pogledu so otemnele izdajalčeve oči. Vallka zaloga vina In žganja. Marija drill Pssdajs tole Tis v po..............70c. gsllsa bras vino po.............Ne. " Drofmlk 4 gslons ss....................flLC« Brinjevoc 12 steklenic ss...............«12. CS 4 f*l. (aodCsk) sa..................|16.M Zs oMlso aaročbo se priporoCa MARIJA CIRILJU, BBOS St. Clair Avo., N. B., Clovolond, O ♦ At. «—t—_*_*_«_K 14 karat ura, čisto zlato. Samo $18.29.' Najboljše ameriško^kolesje. Na 11 kamenov, velikost št. 12. Mo Pogorele, 29 E Madison St., Room 1112 CHICAGO, ILLINOIS. Pri meni dobite znake vseh JEDNOT in ZVEZ ducat za $1.10. ■ • • •—•—o—9' ♦ •-« ulit—r~?—»- # « i Vlagateljem ia upnikom' ''Glavne posojilnice". Likvidacijski odbor vnovič vabi upnike, da sprejino jim predlagano poravnavo in podpišejo dotično izjavo, ('lani se zavežejo plačati upnikom do 1. julija 1. 1914. .'10 odst. njihovih terjatev 8 pogojem, da se upniki odpovedo pryvici, po končanem konknr-zu še nepokrite terjatve ekseku-cijakim potom izterja vat i od posameznih članov. Ostanek terjatev dohodo upniki (vlagatelji) iz konkurzne mase, v katero) spada vse zadružno, že realizirano in še ne realizirano premožen, >. 1/ le mas«* se bode dobilo približno 20 odst. mogoče še več. Oani plačajo obljubljenih 30 odstotkov posebej. Mnog«) upnikov, ki reprezenti-rajo kapital okoli enega milijona kron, je že prestopilo k poravnavi. So pa tudi taki, ki vsako poravnavo odklanjajo ter se zanašajo na to, da bodo že vjeli kakega člana, tla pridejo do plačila. To mnenje izvira od tod, da so napačno poučeni in da še danes ne poznajo preža lost nega gmotnega stanja zadružnikov (članov) "Glavne". Vlagatelji na; tudi pomislijo, da je okoln 900 upnikov in da je prava loterijska igra, ako se bodo vsi zanašali na to, da bodo z ekskviran jem ne-dol žnili članov kaj dosegli. Ž« konkurzni stroški so dovolj visoki, ako pa pridejo še stroški ne štetih ekskueij, bode za vse čla ne in upnike izgubljeno. Mogoče je, da pride kdo do večjih odstotkov, a bolj Verjetno je, da izgubi pravice do članov. Sti-vilo članov, ^katere je bil odbor izkazal lansko leto, s>- j« zelo skrčilo. Mnogo se jih je moral o izbrisati zaradi konkurzov. kuratel, pravd in zaradi napačnih vpisov. Precej jih je pomrle brez premoŽenja. Odpadlo je do sto članov. Mnogo se jih je zadolžilo, da hi vsaj nekaj imetja rešili. Odl>or nima pravice s tožba mi izpodbijati takih zadolžitev in ixaebitev premoženja. Tolažiti jih bodo morali upniki sami. Iz tega bode nastalo mnogo težavnih, dvomljivih in dragih pravd. Večina članov je popolnoma in-solventna, drugi so pa večinom zadolženi, tako, da se bode le z veliko težavo dalo od njih izterjati tudi samo :{0 odst., t. j. nad en milijon kron. V dokaz naj služi upnikom sledeči izkaz, kateri izkazuje člane "Gla vne posojilnice" po njih sedanjem poklicu: 2 večja posestnika; 4 manjših zadolženih industrijskih podjetij; 35 trgovcev. Oil teh ima 26 tudi manjša, po večini zadolžena posestva; 42 obrtnikov, ki imajo tudi mala posestva; 14 obrtnikov je brez nepremičnega premoženja ; 45 je malih posestnikov, ki tičijo skoro vsi v dolgovih; dalje je 24 odvetnikov, (2) notarjev, (2) zdravnikov in živinozdravni-kov ter notarskih in odvetniških koneipijentov; C0 aktivnih in v po k o jeni h državnih uradnikov, od katerih je 53 v zadnjih treh plačilnih razredih; 18 drugih javnih .radnikov; 31 e. kr. častnikov, vojaških zdravnikov in u-radnikov; 10 ljudskošolskih učiteljev, njih vdov, učiteljic in ka-tehetov; 21 javnih poduradnikov in slug ter nižjih uslužbencev železnic; ii uranikov bank, hranilnic in po^ojilnie; 23 drugih zasebnih uradnikov; 23 poslovodij, trgovskih sotrudnikov in agentov; 5 soprog uradnikov, trgovcev in obrtnikov; 9 vdov uradnikov, poduradnikov, slug in vdov brc/ stalnih dohodkov; 2 vseuči-liščna dijaka; 9 umetnikov, pisateljev iu gledalisčnih igralcev; 5 branjevcev, delavcev in zasebnih slug; 5 preužitkarjev; 4G članov, kojih bivališč, odnosno poklic do sedaj ni znan, velika večina od teh v Ameriki; 22 članov, ki so bili v konkurzu in so noto-rično insolventni; in končno 9 u-mrlik članov, pri katerih še ni končana zapuščinska razprava. Skupaj je torej dne L oktobra t. 1. se 473 članov, od katerih jih bo pa odpadlo še precejšnje število. Od tistih, katere šteje odbor med solventne, je mnogo takih, ki žive od plač in bodo mogli le v malih obrokih leta in leta plačevati svoje prispevke. S takimi plačili bode upnikom le malo po-magano. Obresti in stroški bodo vzeli vse. Boljše je za upnike, ako dobodo v desetih mesecih mnogoletna plačevanja na obroke. Da l>i se vsi dolgovi kdaj po ravnali, na to še misliti ni. Res se tudi prizadeti vlagatelji, a neprimerno hujše ravno tako nedolžni' člani, ki morajo trpeti za grehe drugih. Cimpreje podpišejo upni ki in člani dotične izjave, tem preje pride do poravnave in upniki do denarja. Položaj je silno resen in odlašanje tudi vlagate Ijem na kvar. Ne samo številc članov, tudi njihovo premoženji se zmanjšuje od dne do dne. Razne zanimivosti. Zagoneten umor prmcesinje Sa^ ško-Weimarške se pojasnjuje vedno bolj. Prvot no so mislili, da je izvršila 25-let na lepa princezinja samomor za radi svojega zaročenca dr. Bleicli-roederja, sina znanega financir-ja. Zaradi tega je oče tudi odslovil d r. Bleichroederja od posmrtnih žalnih svečanosti, ki sc ;e vršile v gradu, kjer je izvršila princesinja samomor. Že takrat so govorili, da Bleichroeder ni povzročil njene smrti. Princesinja je imela obenem ljubavne razmerje s poročnikom gardnega dragonskega polka št. 2, s pl. Putlitzem. Ta Putlitz je pred kratkim umrl. Rekli so, da je podlegel operaciji slepega črevesa. Drugi pa so vedeli, da se je mož usmrtil sain in sicer zaradi pokoju princesinje Weimarske. Njegovega pogreba se je udeleži-a tudi grška kraljica, ki je vedela za to ljuhavno razmerje in kateri je pokojni Pulitz tudi pokazal ljubavna pisma svoje prin--•esinje. O tem je zvedela, bodisi po grški kraljici, bodisi na drug način tudi princesinja in to je i udi vzrok samomora. Ponesrečena planinca. Iz W eissenbacha poročajo, da je padel na Peilsteinu čez visoko pečino dunajski fotograf Viktor Gorecka. Dama, ki je bila z njim, «e je rešila. Ponesrečenca so prepeljali v bolnico v Baden, kjer so dognali zdravniki, da ima poleg več manjših poškodb, počeno lobanjo. — Iz Inomosta poročajo, da je odšel ugleden zasebni uradnik Hubert iz Metza na takozvani rotenkirehlein, od koder se še ni vrnil. Vse kaže, da se je mož ponesrečil. Kolera. V Galiciji se kolera še vedno razširja. Pred kratkim je bilo naznanjenih zdravstveni oblasti v Lvovu zopet večje število novih bolnikov. Eden izmed teh je že tlrugi dnn umrl. Natančnejših podatkov o razširjenju kolere, katero so zanesli v naše severne kraje rezevisti ,ki so se vrnili z juga, seveda ne dobimo. Gotovo pa je, da se kolera vedno bolj razširja, kljub vsem, še tako strogim zdravstvenovarnostnim odredbam. Še hujše razmere vladajo v tem oziru na Hrvatskm. V zadnjih dneh je bilo naznanjenih deželni vladi 38 novih slučajev kolere, med katerimi je uinrlo 8 bolnikov, pri katerih so dognali, kolero. Sploh se kolera v deželah, v katere so se vrnili rezervisti, vedno bolj razširja in bati se je, da ne napravi ta pojav še več škode, kot jo je napravilo vpoklicanje reservistov na južne meje. Zato je dolžnost zdravstvenih oblasti, da zastavijo vse svoje moči in sile, da nas obvarujejo vsaj pred to nesrečo. Vratislavska škandalska afera. Velikansko pozornost vzbuja že omenjena vratislavska škan-. lalska afera, katere žrtev je več kot 72 šolaric. Dekleta so se shajala v večjem ali manjšem številu v stanovanju nekega pustolovca, ki je bil obenem posredovalec med dekleti in med svojimi gosti, ki pripadajo večinoma bolj šim meščanskim, uradniškim in vojaškim krogom. Policija sicer prikriva celo afero kolikor more, toda zaman, skriti je ne more. Znano je, in tega ne "morejo prikriti, da so zaslišali do sedaj čez 70 deklic in oficijalni listi to potrjujejo. Več deklic so oddali v razne poboljševalne zavode. Dalje so aretirali do sedaj 14 oseb iz boljših stanov katerim so dokazali, da so se udeževali orgij z mladimi deklicami. Zadnjega vso zaprli poslovodjo neke zelo obi- — Ne letite k vodnjaku, go spod, krava bo utonila, če pade Preveč zahteva. Gospa dekli: "Mina, to je pa vendar prehudo! Vselej se v računu zmotite in vselej v svojo korist V Mina: 44Oh, gospa, od uboge deklo vendar ne boste zahtevali, morala v svojo škodo Bahač. Nomen et omen. seča. Pri nekem družistu so našli 1 Za smeh in kratek čas. več fotografij, ki predstavljajo zloglasne orgije. Na fotografijah so spoznali udeležence kakor tudi njihove žrtve. Osem oseb in sicer vsi iz boljših stanov, se je dosedaj ustrelilo, da so se odtegnili sramotenmu zaporu in kazni. Zadnji se je ustrelil nek trgovec, kateremu so prišli na sled potom omenjenih fotografij. Zanimivo je, kako je policija to zadevo razkrila- Dne 30. avgusta je stal na neki zelo obljudeni cesti stražnik in poslušal dve deklici, ki sta se pogovarjali poleg njega. Ena je bila stara približno 12, druga pa 15 let. Bili sta iz srednjemeščanskih hiš. Med drugim je pripovedovala mlajša starejši, da je dobila od nekega bogatega meščana krasno čepico za 12 mark. Stražnik je stopil nato bližje in vprašal dekle, zakaj ji je dotični gospod kupil čepico. Pri tem vprašanju je starejša nenadoma pobegnila in iz«, lila v množici, mlajšo pa je stražnik prijel in jo odpeljal na stražnico. Tam je izdalo dekle svojo tova-rišieo, katero so takoj aretirali. Deklici sta popolnoma moralno uničeni. Brez sramu sta pripovedovali o početju v oni skrivni hiši in, imenovali več odličnih meščanov in drugih deklic, ki so se tam shajali. Skoro istočasno je opazil neki mesar pri svoji 17-letni hčerki precejšnjo svoto denarja. Ker mu deklo ni hotelo povedati, kje je dobilo denar, jo jej vanj. začel oče tepsti in jo je tepel to-' liko časa, da mu je dekle prizna-lo, da je bilo v oni hiši z več deklicami skupaj in da je dajal denar neki gospod, ki tudi tja zahaja. Mesar je ovadil to policiji. Pri celi stvari je igrala veliko u-logo neka Mizi in Lisse, ki je imela nalogo, da je zasledovala' da bi st in vabila deklice v hišo. Preiska- { zmotiti!' va se še nadaljuje in sledilo boj bržkotne več aretacij. Kaj vse napravi slaba vest. Te dni je iz Caslave v Pragi prišel z vlakom mesarski pomočnik Kari Dvorak. Na kolodvoru stopi k njemu nek moški in ga ostro nagovori: "Vi ste krojaški pomočnik?" 'Ne', odgovori Dvorak, "a ja sem mesarski pomočnik". "Aha, že vem, vi ste imeli neko reč s svojim gospodarjem, kaj ne?" "Hm, da, neka majhna diferenca je bila, a tega je že dolgo." "Nič 'dolgo' in nič preveč ne govorite, marveč pojdite z mano; jaz sem detektiv. Takoj mi dajte svoj denar, da ga shranim." Dvorak je ubogal, dal neznancu svojih 16 K in šel ž njim da polieijskgera ravnateljstva. "Semkaj pridite jutri zjutraj ob 9. uri; ako se izkaže, da ste nedolžni, dobite svoj denar tikoj nazaj." Nato je neznanec izginil. Naivni Dvorak se je drugo jutro res podal na policijo pr. svoj ie-nar in ondi povedal, kako in kaj mu je prejšnji dan velel "detektiv." Na policiji pa o "detektivu" seveda niso nič vedeli, pač pa so se začeli zanuuati za 9vo-raka in r-s so našli zabeleženega radi neke male tatvine. Moža so seveda pridržali. Junak izza Custozze. V Szatmaru na Ogrskepi je te dni v 81. letu starosti umrl vpo-kojeni major Josip Braumberger, ki je bil pri Custozzi kot navaden infanaerist rešil en bojni prapor in bil za to takoj na bojnem polju imenovan za poročnika. NAŠ OOSPOdIST edini slovenski magazin v Ameriki. Izhaja na 32 straneh vsak mesec in velja za vse leto samo $1.00. Prinaša podučne članke za gospodarstvo, gospodinjstvo, lepe povesti, razprave o naših gibanjih in zanimivosti iz celega •veta. Pošlji denar-na: Naš Gospodar, 2616 S. Lawndale Avenue, (10-8 v 2 d) Chicago, 111. I I ^ *** rf* Qte, r^fo rzfo rjfa • • f f Po znižani ceni! a. | Amerika in Amerikanci * Spisal Rev. J. IVI. Trunk je dobiti poštnine prosto za $2.50. Knjiga je vezana v platno in za spomin jako prilična. Založnik je imel veliko stroškov in se mu nikakor ni izplačala, zato je cena znižana, da se vsaj deloma pokrijejo veliki stroški. Dobiti je pri: Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. ^ ^ ^ c^ c^ c^sv C^ I o lila pec nedeljskemu lovcu: — Jaz bi vam svetoval konja "Odiseja"; pametna žival. — "Odisej?" Ali ni bil to oni Grk, ki se je šele po dolgi vrsti let vrnil .domov ? Domača naravna ohijska vina t kakor: DELAWARE, CATAWBA, IWES, IN C0NK0RD -- . !• . prodaja JOSIP SVETE, 1780-S2 E. 2StH St., Lorain, Ohio- ^ ^Conkord, rudeče ----60c- galona, J Catawba, rumeno vino po____80c. galona, Delaware, belo vino no ...-. .$1.00 galona.' Pri naročilu 25 galonov je priložiti $1.50 za sodček. Razpošiljam ga od 25 galonov naprej. Naročilu je pride-jati denar ali Money Order. Vina so popolnoma naravna, kar jamčim. • Najboljša Slovensko-angleška slovnica. Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Cena v platnu vezani $1. Rojaki v Cleveland, O. dobe isto v podružnici Fr. Sakser 6104 St. Clair Ave., N. E. Vi iiVru*tverio Kla»llo; "GLAS NARODA". NOVICE IZ STARE DOMOVINE. KRANJSKO, Umrli so v Ljubljani: Nikolaj Umfiier, tMavt-e, 27 let. — Fra.i Sulfir, tinkurski vajenec. 20 Ut,— Stanislav 1'oviič, bin delavca, 1 leto. — Darinka Itobnik. In"i te-Karnkega polirja, 4 mesece. Strašna smrt učitelja. Na me. šeaiiMki *«»li v Krikcm je »služboval kot provizorieni strokovni u-ritelj Milan Vriie. V sled mirnega in finega obnašanja je bil splošno priljubljen. Znan je bil tudi kot v i rt n oz na violini. Zadnje dni je [»»»'tal nenavadno zamišljen, tožil je, da ga v prsih boli in da mora na dopust vsaj za mesec dni. Dne 24. Kept, se je odpeljal proti Ljutomeru, kjer je bil doma. Pri Radgoni je pa padel pod vlak tako nesrečno, da ga je popolnoma raztrgal. Da bi bil premišljen samomor, kakor nekateri nemški listi poročajo, ni misliti. Postalo m n je bržkone slabo is v nezavesti je padel pod vlak. Stur je bil :JU let. S kostanja padel. Dne 26. so p t. popoldne je 11 let ni šolski učenec Stanko .lerala splezal Pred Pru-lami na kostanj in tfa tresel. Deček je stopil preveč na konec veje, katera se mu je zlomila, ter je padel s kostanja in obležal m zavesten. Pri padcu si je deček zlomil levo roko in zadobil tudi notranje poškodbe. Prepeljali so ga /. rešilnim vozom v dež. bolnico. Surcvi fantje. Golob v Uršnem selu ima na stanovanju hrvaške železniške delavce. Domači fantji so se s temi sprli in vse to le radi "ženske". V nedeljo 21. sept. sc so zbrali fantje iz sosednjih vas liirčnavas, Podljuben, Doganjeg; selu in 1'ranega sela. seveda bolj še volje kakor drugikrat, se ob orožili ter napadli (Jolobovo hišo Razbili so okna, vrata, streho Streljali so sko/.i okna v hišo ii pri tem ranili delavca Osiuan; Vasarjeviča. Strel je dobil v za pest je. Zdrobil mu je kosti in ki te. Koka ne bo več za delo. Po škodovali so tudi druge domače Nasilneže so že zaprli. Glavn krivei so: vodja Saše k, ki je stre Ijal, Jenko, Bele, Knafele, Uro vat. Dne 25. sept. je bila na lici mesta sodna komisija in je ugo tovila, da bo treba še drugih are taci j. V bolnišnico in v blaznico. Mi liael Burger iz Tomišlja je dn« 26. sept. popival z Josipom Cot inanom z Iga. Cotman ni pravi pameti, česar pa Burger ni vedel Burger je mislil, da ima Cotinai preveč v glavi, zato ga je iz go stilne silii domov. Cotman je rei šel z Bnrgerjetu; zunaj je pa Bur gerja napadel z nožem in mu atra hovito razmesaril obraz. Burgei je moral v bolnišnico, Cotman; so pa prepeljali v blaznieo. Dva prsta odsekal. Dne 26. se p tembra sla na Glincah sekala dr vu Tletni Stanislav Petelin, čev ljurjev sin, in njegov brat Stan ko. Med sekanjem je Stanko po ložit roko na knalo. brat Stani Miav pa je v tem trenutku udari in mu odsekal dva prsta na desni roki. Dečka so prepeljali v dež. bolnišnico. ' <• % Nadebudna, deklica. 141 etna Marija Plešnar iz Gline se je že dalj časa potepala po Mestnem logu v Ljubljani in se preživljala s tem, kar ji je prišlo pod prste, fttariii so jo iskali brez uspeha. Das- JO, mjK.- popoldne pa jo je v viški cerkvi dobil cerkovnik skrito v spovednici v trdnem spa- nju, Poklicali so stražnika, ki je potepenko od vedel na policijo. O vlomu v semiško hranilnico in pcscjilnico se piše iz Semič a: V noči od 26. na 27. sept. so vlomili v tukajšnjo hranilnico in posojilnico neznani zlikovci, ki jih je zdaj pri nas vse polno, ko se gradi železnica, in so odnesli 1585 kron. Morajo biti že strokovnjaki v tej stroki, sicer bi se jim ne bilo tako lahko posrečilo prevrtati močno železno blagajno. Dohod jim je bil lahek, ker morajo biti vežna vrata vedno odprta zaradi orožnikov, ki stanujejo nad lira-nilmenimi prostori. Zaslišala jih je soseda in pričela klicati oroz-'pom, ki je na koncu bel. Ravno nike. Pa zlikovci so že opravili tako opisuje roparico neki upoko- krone tako gori. da od tega lahko do drugih manevrov živijo; pripomnimo, da je pet glav v hiši. Zapomnijo naj si pa tudi vojaška poveljstva to za v prihodnje, da bodo vedela, kje se nastaniti. Vsled teh velikih zaslužkov je pa Korenka tako postala objetna, da ne pusti nobenega soseda in meščana na miru. Po manevrih ima kar tožbo na tožbo, tako da že vsem vaščanoin preseda. Mislimo pa, da jo bode počasi minulo. ŠTAJERSKO. Divja zver. Nek lovec poroča o zveri sledeče: Kot starega lovca je tudi mene vleklo v ozemlje ro-parice. Peljal sem se v Schivan-berg, nato pa sem se podal sam na planino Brendl. Tu sem poizvedel 'prve novice. Ponoči na 21. septembra je roparica na Kam-perkoglu raztegala 2V> leti staro govedo in odnesla 30 kg mesa. Raztrgano žival sein si natančno ogledal. Roparica je nanjo skočila s strani in jo z levo taco udarila ; s kremplji, ki jih je zapičila 2—3 em globoko, je iztrgala meso : desno taco je vpičila v trebuh. Ponoči od 22. do 23. sept. so bile raztrgane posestniku Brunnerju v Herscheggu 4 ovce. Roparica je eno ovco, izvzemši nog in glave, čisto požrla; drugi je pa požrla 1—2 kg mesa; tretje in četrte ovce pa roparica ni pričela trgati, samo' usmrtila ju je tako, da jima je pregrizla grla. Ponoči od 24. na 25. sept. je izgubil posestnik Holer med Salztiegelnom in Gaber-lom 14 ovac; 2 so našli nepoškodovani. 2 je pa roparica pričela zreti; ostalih 10 je ropariea naj-brže razkropila. O roparici se v okolici veliko govori. Videlo jo je 5 eseb na raznih krajih, ki jo enako opisujejo. Neka deklica, stara 11 let, hči (neke pastirice, je videla roparico. Opisuje, da je 45—60 cm visoka, 65—80 cm dolga, sivkasto-rjave barve, z lasmi na uhljih. z dolgim, visečim re- svoje delo, pustili luč, poskakali skozi okno in odšli v temno noč. Eden si je moral pri skoku razbiti nos ali kaj drugega, ker je pustil precej krvi. in tovariši so ga baje morali odnesti. Zdaj so menda že na Hrvaškem. Zdaj se marsikateri vlagatelj resno boji, kaj, če niso mojega denarja odnesli? Pa bodite brez skrbi. Tako močen zavod, kakor je semiška posojilnica, bo pretrpel to izgubo brez vsake posledice. Noben vlagatelj ne bo trpel niti vinarja. Trpel bo čisti dobiček koncem leta in rezervni zaklad. Kdor ne zaupa, lahko dvigne, izplačalo se bo vsako uradno uro po pravilih. Žepne tatvine na ljubljanskem trgu se nadaljujejo. Dne 27, sept. dopoldne je bila na sadnem trgu josestnici Neži Zotlejevi iz Savelj ikradena denarnica, v kateri je mela 4 K denarja, Katarini Vr-lovčevi pa rjava denarnica z iianjšo svoto denarja. O tatu po-icija seveda nima ne duha ne iluha. V prisilno delavnico v Ljubija-ii so pripeljali 311etnega malopridneža Josipa Bergerja iz šent-iške okolice na Koroškem. Zagorje na Pivki. "Slov. Na-odu" se piše: Letos smo imeli v ukajšnji okolici velike manevre, ledno pred manevri pošilja o-c raj no glavarstvo v Postojni douse, v katerih se pritožuje, da iastavijo za časa- manevrov trgovci in gostilničarji visoke cene. 'ri nas to ni navada, preje še o-»ratno, da se za vojake napravi ližje cene. Le ena izjema je bila etos, kjer se je vojake res odi-alo na debelo. Da bode vedelo »krajuo glavarstvo se v prihod-ije kam obrniti, hočemo ta slu-•aj malo osvetiti. Ta izjema je v žagorju Marija Koren. Ta Ko-■enka je imela v hiši Častnike na .iraiii, moštvo je seveda zahajalo udi v gostilno in trgovino. Tudi io se stregle stotnije tam. K!o je /idcla mama Korenka toliko go-itov v svoji hiši, kar ni navada, je kar divja postala "na solde" u vsled tega jim je računala vse kar mogoče visoko, tako na pri-ner prašičjo pečenko 1 K 90 v.< juljaš 60 v, jajce 30 v itd. Čast-niki so se pritoževali, da ne sha-ajo izpod 5 K dnevno. Točila je neupravičeno žganje ter razne druge prestopke je delala, tako da je imela žandarmerija z njo precej sitnosti. Govori se, da jo bila radi pretiranih cen kaznovana, a ona pravi, da bode tožila vsakega, ki to govori, tako da se ne ve, pri čem da smo. Da so' bile cene pretirane, se vidi iz tega, ker se vedno baha. da je ob vojakih zaslužila par lepih konj ter da lahke zaprejo hišo, češ, da so toliko zasluzili, oziroma da so šle vorni vagoni na južnoželezniški postaji v Trstu zavirača Ivana Meglica. Nemške potrebe. Društvo nemških učiteljev Trstu se pogaja s tvrdko Freytag & Berndt na Dunaju za natisk nemškega zemljevida Primorja in Kraujske. Za enkrat hočejo naročiti samo sto izvodov, kojih vsak bi stal 30 do 40 kron. Potrebo nemških zemljevidov utemeljujejo s strahom, da izginejo "obila lepa nemška imena'', in pa z namenom, da so "Nemci še v teh krajih'\ KOROŠKO. 141etna tatica. V trgovini za železnino Slabenig v Celovcu je ukradlo neko 14!etno dekle lično, popolnoma novo napravo za rezanje repe. Drugi dan je naznanil neki trgovec, da je neko dekle pri njem prodajalo podoben stroj-ček. O mladi tatici nimajo še nobene sledi. Železniška nesreča. Pri Grei-fenbergu je trčil tovorni vlak južne železnice, ko je vozil iz kolodvora proti Beljaku, v tri tovorne vozove, ki so ušli med premikanjem voz na kolodvoru. Vlak je vrgel vse tri vozove s tira. Po veeurnem delu se je posrečilo vozove spraviti s tira in tir popraviti. izmed železničarjev se ni nihče ponesrečil, pač pa je povzročila nesreča veliko materijalno škodo.___ Rad bi izvedel za rojaka IVANA DEBELJAKA. Doma je iz Hriba št. 12 pri Doškem potoku. Prosim cenjene rojake, če kedo ve za njegov nasloy, naj ga mi naznani, ali naj se pa sam oglasi. — Joseph Bartol (iz Hriba št. 20), Box 3, Watersmeet, Mich. (16-20—10) jeni orožniški stražmojster in posestnik na Koroškem, ki je videl roparico 10—15 korakov oddaljen med Breitenegom in Pakom, ko je pila. Ker ni imel puške, se je moral hitro umakniti. Neki gozdar, neki kmet in neki drvar zver ravno tako opisujejo. Ker teh 5 oseb ena druge niti ne pozna, se jim mora le verovati. Tudi dva dunajska lovca sta videla zver v daljavi 15 korakov. A ko sta jo zagledala, sta se tako prestrašila, da sta pozabila streljati in jo niti opisati ne moreta. Sam sem meril razdaljo od sprednje tace do zadnje leve tace in znaša razdalja 68 cm, odtis tace je 12 cm dolg in 10V« cm širok. V celem ogroženem gorovju so urejene telefonske postaje, postavljene po telefonskem oddelku 22. pehotne divizije. Telefonske postaje so v Gradcu, Koflachu, Ga-berlu, Amhvirtu, na Paku, Alpen-kanizu, Weberwirtu in v Glass-huttnu. Telefonsko postajo dobe tudi v Nemškem Lonču. Po moji sodbi, ki temelji na poizvedbah pri kmetih. lovcih, vojakih in o-rožnikih, in po mojem prepričanju, se nahaja v ogroženem gorovju več roparic. Ker je zver trgala dne 15. sept. živino na Bran-dl-planini, potem pa na Kamper-koglu in na Herschegg-Reinu in so jo tu tudi videli, sklepam, da se bo od tu umaknila proti severu in bi kazalo, če bi jo tudi od nasprotne strani, iz Lobnigga, gonili. Dopisnik sodi končno, da se bo umaknila zver na Gornje Štajersko. — Ako se to uresniči, potem bo nemški strah še večji in bodo tudi gornještajerski Mehel-ni začeli trepetati od strahu. V Graden in drugih mestih imajo razstavljene posebne slike, ki predstavljajo in smešijo lov na divjo zver. Prodajajo tudi posebne razglednice, na katerih predstavlja velik; našemljen pes onega strašnega leva na zahodno-šta-jerskih gorah. Lovci, ki so čakali na zver, so, ko so jo zapazili, takoj zbežali in se poskrili. Eden se je skušal skriti in zariti v veliko planinsko travo, drugi je splezal na drevo, tretji pa pleza in skoči čez visok plot. Puške pa so vsi trije junaki pustili na mestu. Zver tudi vpliva na nemške pesnike, ki zlagajo pesmi o "junaških" činih nemških < lovcev. PRIMORSKO. Konsektacijs škofa dr. Peder- zclija. Dne 28. sept. ob 9. uri dopoldne je bil v baziliki sv. Justa v Trstu slovesno konsekriran novi škof poreško-puljski mšgr. dr. Trifojl Pederzolli. Slovesnosti so se udeležili škofje iz Gorice, Trsta, Ljubljane in-Krka. PcvosiJi Bo premikajoči se to- POZOR, GOZDARJI! Potrebuje se od 40 do 50 mož za delati drva. Plača od kvarta $1.25. Gozd je lep in na lepem prostoru. Pošteni plačniki. Deia za 6 do 7 let pri Tunessasse Lumber Co. Pišite na: John Ravšelj, Quacker Bridge, P" O. Tunessasse (17-20—10) N. Y. 50,000 KNJIŽIC Popolnoma Zaston}. Vsak moški bi moral takoj pisati po to izvrstQO knjižico. Možje, kateri se nameravajo ženiti—bolehni možje —možje, kateri se večkrat vpijanijo in prihajajo pozno domov — možje, kateri so slabotni, nervozni in opešani — možje, kateri ne morejo delati ne uživati življenja v polni meri — vsi ti možje bi morali pisati po to brezplačno knjižico. Ta knjižica pove kako®možjc uničujejo svoja življenja, kako dobijo bolezni in kako morejo zadobiti popolno in trajno zdravje, moč in krepost v zelo kratkem času in po nizki ceni. Ako hočed biti mož med možmi, ta ZASTONJ . - 5. MOŽEM knjižica ti pove, kako in kaj. Ta knjižica Je vredna $10.00 vsakemu bolnemu človeku. IMATE LI zastrupljeno kri ali sifilis, triper, splošno oslabelost, gubitek žrvljen-skega soka, nočni *:ubitek, izgubo moške kreposti, impotcnco, atrofijo, strikturo, revmntizom, orr2; IŠČEM DELAVCE za delati drva. Gozd je fin in v ravnini. Plača $1.35 od kvarta in stalno delo. Dva moža lahko naredita od 4 do 6 klal'ter na dan. Woltan postaja in pošta pa CafT-ney, 15ox 32. (lG-20—10) Joe Zalar. *n#—s < < > A Edina zaloga Družinskih in Blaznikovih PRATI K za leto 1914. 1 iztis stane . . . 10FE CFNIK*C PlSfLJOO 7AS10NJ. Neredn t Da si ohranimo dobro zdravje, ne smemo dopustiti, da bi prišla naša prebava v nered, kajti to je vedno znak kake bolezni, bodisi celega telesa ali pa enega ali več organov. Brez primerne hrane in primerne prebave ni življenja. Raditega je zelo važno, da imamo pri rokah sredstvo, ki prinese v slučaju kakih nerednosti v prebavi hitro pomoč. V takih slučajih priporočamo lahko vsakemu do bro znano, ukusno, hitro učinkujoče^ ELIXIR. *!TTER-W1HE TRINERJEVO Ameriško Elixir grenko vino. To izvrstno sredstvo bo popolnoma očistilo prebavni sistem, ne da bi povzročalo kolike ali kakih drugih bolesti. Pač bo pa povečalo tek. dalo moč notranjim organom ter olajšalo konstipacijo in vse bolesti, ki so v zvezi z njo. Uporabi naj se ga pri vsaki indispoziciji. Imejte to zdravilo vedno v svoji hiši ter ga rabite pri: konstipaciji, glavobolu, bolečinah v črevesu, slabosti, nervoznosti, slabi prebavi, izgubljenem teku, slabokrvnosti, bolečinah po obedu. Ne odlašajte v mnenju, da bodo take indispozicije izginile same po sebi. Ako se jih ne zdravi pravilno, vedno slabe organe. Najboljše zdravilo v vseh takih slučajih je: TrinerjeYO Ameriško Elixir grenko vino. V lekarnah. Odklanjajti JOSEPH TRINER, Importer and Exporter 1333—1339 SO. ASHLAND AYE., T*|NEftOVO horke viko JOSEPH TRW«* 79s jLA&Ul&«<3 Ave. pDnarcdbs CHICAGO, ILL. fb ^ A A ^ ^ ^ 4 Skrivnosti Pariza, j * i Slika iz nižin življenja. ftpiMl Eugene Sae. — Z* "G1m Naroda" priredij J. T. V V ^ ^ ^ ^ ^ ^ V' (Nadaljevanje.) — Temu človeku ne zaupam veliko in se ne bom dosti združil ž njim, gospod Pipelet. Ali je vede že val k a bolj dobrotljiva? — Hm, kakor se vzame — je odvrnila vratarica. — Poso|cvala jim je na pohištvo, dokler so ga kaj imeli. — In od onega čas« jim ne pomaga več? — Mati Burette? Ne, ona je preskopa. — Kje pa dela mož? — V tovarni za nepristne dragulje. Pri tem si je popolnoma pokvaril o«*i. N.jt gova najstarejša hči mu malo pomaga, sicer pa nikdo nič. — Koliko je etara deklica? — Sedemnajst let in lepa je — lepa kot dan. Služi pri bogatemu možu, pri nekemu gotovom»*u Jakobu Ferrandu. — Jakobu Ferrandu? — se je znova začudil Rudolf. — Pri notarju v Rue du Senter? — je ponovil. — Da. Ali ga poznate? — On zastopi našo trgovino. — Potem gotovo tudi v**stet da je skopuh, čeravno je pri tem malo č»'X mero ponož«'n. Vsak teden j«' pri spovedi — svetnik! Ijo,"z-ka jf že poldrugo leto pri njem. Opravlja vsa hišna dela in dobi za 1o samo osemnajst frankov, ni* več, ne manj. Sest frankov ima za življenje, ostalo Ja očetu. N< k»j je že, toda za sedem oseb je veliko premalo. — Koliko pa ->ee zasluži, če pridno d»*la ? — C'e pridno tlela? On je priden, ponižen in ni bil še svoj živ dan nikdar pijan. — Toraj malo zasluži? — Tri dolge tnenece je bil bolan in to je bilo usodepolno zanj. V teh treh mesecih so vse porabili. — (V bi videli njihovo stanova, nje! Toda pustimo to. treba je misliti na kosilo. — Kam s*- bodo obrnili, če jim gospod Rdeča Roka odpove sta-no vsuje? — Ne vem. — Koliko lahko zasluži mož na dan? — Sain bi laiiko zaslužil do pet frankov, tako ga pa družina precej ovira Zdi se mi, da pride sedaj dnevno kvečjem na pol franka. — To je malo. — V bogi ljudje! — Da, ubogi ljudje. Tolažimo se s tem, da je veliko ubogih ljudi na tem svetu. Pri besedi "tolažba" mi je prišlo na misel žganje. J*pij g»» l*ipelet, kozarček na moje zdravje! Ali Vi ne pijete, go-fpod? I j*" fjK^l —Kar »te mi povedali, uiadama, me je zelo pretreslo. Le pij-ta. kolikor se Vama ljubi. — Kako »te dobri — je odvrnil vratar — no, ali vzamete sobo? Nh vsak način; če se mi 1k> dopadla, Vam takoj plačam. Rudolf je odšel s hišnikom po stopnicah navzgor. IV. »tiri nadstropja. __ Temne, vlažne stopnice so bile tega žalostnega zimskega dne še temnejie. Vhod v vsako stanovanje je bil nekaj posebnega. Vrata k Koinandantovim sobanam so bila lepo pobarvana. Nad vratmi vedeževalkinega stanovanja je stala nagačena sova in n "k kabalistični ptič z razprostrtimi peruti. Na vratih Bradair.antija je bil napis iz samih konjskih zob, držalo za zvonec je tvorilo okostje opičje roke. Ta roka s petimi ukrivljenimi prsti je grozno izgledala. Mogoče je bila od opice, mogoče od mladega otroka. Ko je stopal Rudolf mimo teh vrat, s» mu je zdelo,da sliši pridušeno stokanje, kateremu je sledil groze poln vzklik. Malo je man. kalo, da se ni Rudolf sesedel. Prijel je za zvonec in krepko pozvonil. — Kaj hočete, gospod ? — je vprašal Pipelet. — Ta vzklik — ali niste slišali ničesar? — Seveda — trospod Bradamanti ruje zobe. To pojasnilo je bilo vrjetno. toda Rudolfa ni zadovoljilo. V kriku ni bi', samo izraz telesne boli ampak tudi izraz duše v« nega trpljenja. Sprva ni bilo nobenega odgovora. Nato se je zaprlo več vrat. in Rudolf je zapazil v malem stenskem oknu, kam.tr je bil nehote obrnil pogled, koščen smrtnobled obraz, obdan z rdečkasto brado in posi.velimi lasmi. V teku ene .ekunde prikazen zopet izginila. Rudolf je obstal kakor okamenjen. Spoznal je bil te karakteristične poteze. Zelene oči, t. nak orlovski nos. Spieaste podočniee. mrtvaška bledica, vse to je spominjalo na nekega gotovega abbeja Polido-rija. To ime je že Murf v pogovoru z baronom Graunom proklel. Čeravno ni videl Rudolf že šestnajst let Polidorija, ga vseno nI pozabil: zato ni imel samo enega, pač pa tisoč vzrokov. — Ali stanuje gospod Bradamanti že dolgo v tej hiši? — je vprašal hišnika.. — Leto dni — da meseea januarja je bilo. Stanarino plačuje redno, razen tega me je pa tudi rešil revmatizma. Toda kot sem Vam že rekel, eno napako ima: v svojemu govoru ne prizanaša nikomur. — Kako mislite? — Tudi jaz nisem ravno svetnik, toda med smehom in smehom je razlika. — Ai je rad vesel? — Ne, ravno nasprotno; izgleda kakor mrlič. Z listami se nikdar ne smeja, toda z besedami vedno. Zanj ni ne očeta ne matere, ne Boga ne hudiča: norčuje se iz vsega, še celo iz svojih lastnih pregreh. Ce poslušam njegove šale, me obide mrzel pot. Včasih je sedel kake pol ure v moji kuhinji in neprestano govoril o nagih ženskah, ki žive po divjih krajih. Zagotovim Vam, da še jesti nisem mogel, ko je odšel. Saj ne rečem, da bi bil svetnik, toda kaj takega! — Kaj pa Vaša gospa? Anastazija ga rada posluša, ker prav učeno in modro govori. — Meni je povedala nekaj, kar govore ljudje o njem — —O tem je govorila? — Nikar se ne bojte, saj znam molčati. — Jaz ne verujem ničesar, a teh misli se vendar ne morem znebiti. Z eno besedo rečeno: Cabriona sovražim iz dna srca, včasih mi pa "vseeno pride na misel, da bi ga lažje prenašal, kot Bradaman-tijsve norčarije. Pipeletovo pripovedovanje je potrdilo Rudolfov sum. 8tanovanje šivilje Grlice je bilo lahko za najti. GLAS NARODA, 1& OKTOBRA, 1913. WW m m m'm r" > J* SLOVENSKO ZAVETIŠČE. J* Ml 1 * O • am* A zA mJ HARMON] OUTM ODBOm: SS Cortland St. Me Tajnik: Fraak Paal BchatUtr, Calumet. Klok Krte, Mit S. Lawsdaia Ave., ~ m Terfc, JK. «. DHSSTOSP: DtrektorfJ obatofl Is Jadaasa sss opnika o« esefe Ooeeosktt u*W*niaaeH od vatk Sloreneklh Ustav in od mk eamoetojnib draSter. ■s ananta, kajltlee in vos drnse oe obrnite na tajnika: Frank KrSf. WIS t. Lewndale Ava. Chleao«. IIL Vadi rm denarne potOlatre sodUJalt. os Is Narod ki no ekrM na aroja revo, nima _ Olorok ki ne podpira narodnih ssvodov. nI vreden apesrtnjejte as ok veek frinka* sIot da svojeca Slikar Cabrion ji je bil vsa vrata okrasil z angeljčki; prvi je imel naprstnik, drugi škarje, tretji gladilnik, četrti malo ogledalce. V sredini skupine so stale na modrem ozadju rdeče črke: "Gospodična Grlica, šivilja." — To je gotovo napravil gospod Cabrion? — je vprašal Rudolf. — Da, grdoba je zapacal na novo prebarvana vrata. Ce bi me arospodičua Grlica ne prosila, bi že zdavnaj vse spraskal stran. Rudolf mu je sledil v precej prostorno sobo, katere se je dotikal tnal kabinet. Dvoje oken je bilo obrnjenih na cesto. Rudolf mu je dal štirideset sou rekoč: — Soba se mi dopade, to naj bo za aro. Ai se moram oglasiti tudi pri Rdeči Roki? — Ni potreba; on pride samo takrat sem, če ima kaj za opraviti pri materi Burette. — Podnajemniki imajo samo z menoj posla* -- Kako se imenujete? * — Rudolf. — Rudolf — in priimek ? — Saino Rudolf, gospod Pipelet. — To je kaj drugega: tega ne vprašam iz radovednosti; ime in volja sta prosti stvari. — Povejte mi. gospod Pipelet. ali bi lahko posetil jutri kot novi sostanovalec Morelovo družino? — Na vsak način; koristilo Vam seveda ne bode veliko, ker morajo takoalitako iz liiše. Naenkrat ga je Pipelet lokavo pogledal in se nasmehnil. — Razumem, razumem; tudi svoji mladi sosedi hočete biti dober sosed. — Na vsak način. — Saj to ni ničesar slabega. Grlica je gotovo že slišala, da si nekdo ogleduje sobo in bo brez skrbi pogledala za Vami, ko boste odšli po stopnicah. Le pazite, boste videli. Ko sta stopila na hodnik, je Rudolf res zapazil, da so se malo odprla preslikana vrata, v špranji je pa zagledal mal nosek in živo radovedno oko. (Dalje prihodnjič.) h bodisi kakorinekoli vrsta izdelujem In popravljam po najnižjih cenah, s delo trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker eem le nad 16 let tukaj vtem posla in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike tei računam po deln kakoreno kdo zahteva brez nadaljnih vprašanj. JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd St. Cleveland, O. 431 parnikov 1,306 819 ton. Hamburg-American Line. Največja parobrodna družb« ca svetu. iščem svojega prijatelja RUDOLFA PRASNI KAR. V starem kraju je bil krojač v Kranju. Pred šestimi leti je odpotoval v Združene države in sedaj se nahaja nekje v Chicago, 111., kjer ima baje svojo krojačni-eo. Prosim cenjene rojake, če kedo ve. kje se nahaja, da mi javi, ali naj se pa sam oglasi, ker mu imam več važnosti za poročati. — Frank Špeuko, 795 . Grand Ave., St. Paul, Minn. (17.18—10) W Trgovec a slatnino M. POGORELO, 29 E. Madison St. — Boom 1112. Chicago, CI. Opomba: Pazite na oglas v so botnih številkah. Rad bi izvedel za naslov JOSIPA ADAMEC, "po domače Oklu-kar. Naj se oglasi pri meni brez vse skrbi, dokler je še čas. Louis Recher, R. F. D. 1, Euclid, Ohio. (7.2O—IO) Prijetna vest ZA VSAKO SLOVENSKO DRUŠTVO V Z J EDIN JENIH DRŽA-V AH OB TEM ČASU SPLOŠNE DRAGINJE JE, DA NAŠA :-: slovenska unijska tiskarna računa še vedno najnižje cene za vse najboljše društvene in trgovske TISKOVINE. Tisoče zahval slovenskih društev po Ameriki, katerim smo tiskovine izgo-tovili, nam je velik dokaz, da siao ustregli že tisočim društvom. Mi izdelujemo društveni papir, kuverte vseh mer, bolniške liste, pravila, prošnje za vspre-jem, plačilne knjižice, vee tiskovine za veselice. Ako imate sploh kako tiskovino, pošljite jo nam, in od nas dobite točen odgovor,koliko stane, delo je narejeno v najkrajšem času v vašo popolno zadovoljnost. Pišite po cene. Prva slovenska unijska tiskarna CLEVELANDSKA AMERIKA, 6119 St Clair Ave., Cleveland, Ohio. Regularna, direktna, potniška in eks-presna proga med: NEW TORKOM ia HAMBURGOM BOSTONOM ia HAMBURGOM, PHILADELPHI0 ia HAMBURGOM, BALTIMOREM ia HAMBURGOM oskrbljena z največjim parnikom na avetu »IMPERATOR', 919 čevljev dolg, 50,000 ton. in * velikimi poznanimi parniki: KaiMria Aij. Victoria, America, President Lia-eols, Preaišeat Grant, Cleveland, Cincinnati Pa. »Hči. P,.t„i..PeM,yl««., Graf Waldenee, Prist Adalbert, Prisz Oskar, Bonis, Salamanca, Arcadia ia Barcelona. Najboljši upodnosti v medkrovju in tretiem rat redu. NIZKE CENE. Iivretna postrežba za potnike. Za vas podrobnosti obrnite oe ta: Hamburg-American Use, 41 Broadway, New York (Sty ali lokalne agente. RED STAR LINE. IPlovitba medlNew Yorkom ftn Antwerpom. Redna tedenska zveza potom poštnih parnikov ž brzoparniki na dva vijaka. IEELAND 11,904 toa FINLAND U.7C0 toa jotoom^n lfljco toa VADEELATO 11,017 toa LAFLAlfD 18,894 toa. Kratka In adobaa pot sa potniki t Avstrijo, ca Ogrsko. Sla« ~ o, Hrvatsko, in Galieijo, kajti med Amtwerpsat ia Imeae-/aaimi deželami je dvojna direktna železniika sveža. Posebno se ie skrbi za ndobnost potnikov medkrovja. TrsiJM -azred obstoji od malih kabia za 2, 4, 8 ia 8 potnikov. E* madaljns informacije, eene in vozne listke obrniti se je *4P RED STAR LINE SEW TOM. M State StrMt, BOSTON. MASS. 131» W«W Stmt, PHILADELPHIA. FA •U S«e«a4 At«., SEATTLE, WASH. S. E. rer. U S.S. S M.diwo SU. CHICAGO. ILL. »M "F" Str««t. fl. W. WASUINCTOWN. D. C. 2» St. CWrfc* StrMt. HEW ORLEANS. U.1 IIS Lsctot Straata, •ST. LOUIS. MO. MS Mala Sinai. WINNIPEG. MAN. pit Gaarr StraatJ SAN FRANCISCOAL.1 121 $m. JH StraaUB MINNEAPOLIS. mKN. 91 MONTREAL. CJ^tb*. ROJAKI, NABOCAJTE SB NA "GLAJ3 NABODA", NAJ-YBCJI IN NAJCENRTftT DN1YN1K_ C0MPAQNIE GENERALE TRANSATLANTIOUE. MT VAŽNO ZA VSAKEGA SLOVENCA I im Vsak potnik, kteri potuje skosf Mew York bodisi v stari kraj ali pa iz starega kraja naj obišče PBVI SLOVENSKO-HEVATm M OTEL AUGUST BACH, 146 Washington St., New York, Corner Cedar St. Na razpolago so vedae tiste sobe in dobra domača krama po nizkih eeaah. družba. (Francoska parobrodna XHrektaa irta tfo KAVKE, PAKIZA, iVICE, INOMOSTA ia IJUBLJANK Poitnl Bkaprsa petrnllcl soi1 LA PROVENCE" *LA SAVOIE" '«LA LORRAINE" "FRANCE" mm Bstitl rlUk pozor, rolalci! Dobil M la Wdhbcton« u»Taja«dn-vila aarlalne itoTOko. kura jamCI. d« ■a mri vik trna ta fc» Trn (uu se ml j. Miraifls Ia naiti mn Alo«n tlak taco in Ftaudc njalaaaraa* »I bifc^aS katera «*kt« tu &oa«a laiid laHa Mnf as DtvotaM rttMttia to am beam ni teawteul rokah notah in kri«»ah v 8 čamb i adatranUo. Da j« S mnfc> "glas naroda" je edini slovenski dnevnik v zdr drž. naroČite se nanj ■te -, - • m H' I* Poitn! parallel soi "CHICAGO" * LA TOUkAJVE" "KOCHAMBEAU" "HLAGA1A" Olivna agencija: 19 STATE STREET. NEW YORK, asrner Pesrl St., Cbesebrooxfa BnUdlif, Psrsfld edplMieio od sedaj naprej redne eb četrtkih is pristaaflKa itev. 57 iNertk River b eb sebotik ps is pristanišča 84 Nertfc RWer, N. T. •LA PROVENCE 22. okt. 1913. *LA SAVOIE dne 12. nov. 1913 t FRANCE dne 29. okt. 1913. *LA PROVENCE 19. nov. 1913. *LA LORAINE 5. nov. 1913. t FRANCE 26. novembra 1913. POSEBNA PLOVITKA ▼ KAVKE: tROCHAMBEAU odpl. s pora. št. 57. dne 18. okt. 1913. ob 3 popol. •Chicago odpl. s pom. št. 57. dne 25. oktobra 1913. ob 3 popoldne. *LA TOURAINE odpl. s pora. št. 57. dne 1. nov. 1913. ob 3. popol. °ROCHAMBEAU odpl. s pom. št. 57. dne 15. nov. 1913. ob 3 pop. Parslki s iresda lazaaaavaal bsaja pajSva rtlaka, Paniki s krifaai iaijt fa itiri rijaka. Avgtro-Amerikanska črta (preje bratje Cosulich) Najpripravnejse in najcenejša parobredna čita za Slovence jn Hnate. Krasen cenik pošljemo zastonj. V njem so vsakovrstne Cofambia Grammofone od $17.50 do $250.-: V njem je popolni imenik vseh slovenskih pesmi in skladb. Pišite po ta cenik še danes. Columbia Grammofon Co., 171 Washington St., New York, N. Y. _ « ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA". NAJ. VEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK. Novi parnik na dva'vijaka ' 'Mabth v Washin gton". Regularna vožnja med New Yorkom, frstom in Rek CmM T0&dklIistk0T> Niw Torka u UL ra; red so do: spodaj navedeni lof| krodi aa dva vijaka imajf kreižižni bnojavi ALICE, LAI7E3, . KAETHA WAIHINOTO)^ ARGENTINA« ~ OCEANIA, dami amm h R8TA [iJUBLJANE EAOEEEA M KAKLOV6A 89.14 SAM ti Ji ■a Kartk* tTeehiagfoa la Kaiser Frua Joeel iOM M tli. £L BAEKE0 if f m m KBKflJ Kaitta IVtehis^ton ia Wgkm BH CM ft Hti.00, dragiiCt do M ^^___ Phelps Bros & Ca, G«n. Agents, 2 Waahmgto« strei, new yomc: