95. številka. Ljibljua, v petek 26. aprila 1901. XXXIV. leto. SLOVENSKI NAROD. isnaja vsak dan zvečer, iaim&l nedelje in praznike, ter velja po posti prejemu za avstro-ogrsko delele za vse leto 25 K, za pol lete 13 K, za Četrt lete 6 K 60 h, za jeden mesec 2 K 30 ta. Za Ljubljano orez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt tete 6 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 ta. Za pošiljanje na dom računa so za vse leto 2 K. — Za tuje deželo toliko več, kolikor znaša poSteina. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpo&iljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Btiristopne petit-vrate po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, «e se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj ae izvole* frankovati. — Rokopisi ee ne vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo je na Kongresnem trgu &t. 12. Upravnlstvu naj se blagovolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse adniinistrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice st 2, vhod v npravniatvo pa a Kongresnega trga at. 12. JBlovenskl Narod4* telefon 6t 34. »Narodna TIskarna** telefon st 85. ^Gospodarska zveza". Že nekaj let šušmari v gospodarskem življenja ne samo na Kranjskem, nego taci i na Štajerskem ŠusteršiČeva .Gospodarska z^eza". Bolj ko opazujemo delovanje te centrale vseh kousumuih druStev, bolj se pr.-pričujemo, da je ta .Gospodarska8 zveza prava nesreča za vse naše gospodarstvo, in da je najno potrebno, v porabiti vsa po za konn dopustna sredstva, da se tej noreči naredi konec. Imeli smo že večkrat, öetadi le mimogrede, priliko, opozorit; ioT.ertssirace kroge kakor tndi pristojna ob!sst*a, da po našem mnenja .Gospodarska zv*zaa sploh ni zakonito osnovana in bi, ker n« stoji na zakoniti podlagi, tudi i!« xtre'a funkcionirati. Teran n*šemu ranesju ee je pridružilo tudi „Trgovsko in obrtno društvo za Kranjske", kakor se je to pokazalo na njtga diugtim obe-sem /.boru. Mi in z nami vred .Trgovsko in obrtno d-nštvo za Krmjvjko" smo zastopali mnenje, da bi s* fl Gospodarska zveza* ne bdasme'a vrisati v zadružni register in sicer že za tegadeli ne, Ker po njenih pravilih smejo biti Člani tudi juridične osube, kar je po naSsm prepričanju nedopustno in proti -zakonito. Zuačilno je, da ,Gospodarska Tiveza8, ki sicer na vsnko kritično besedo takoj raagira, bodisi s popravki ali pa v klerikalnih listih, se ni nikdar hotela izreči o omenjenih pomislekih glade zakonitosti svoje eksistence, nego se dosledno izogibala vsaki razpravi o tej stvari Zdaj pase jeizkazalo, dastoji tudi kompetent na sodna oblastna istem stališčn, ki smo ga zavzeli mi in .Trgovsko in obrtnodruStvo z a Kranjsko* glede prave podlage ,Gospodarske zveze". To dejstvo je razkril pos'anec dr Ploj z neko interpelacijo, za katero smo mu prav hvaležni, in glede katere Is želimo, da bi se jej kmala ugodilo. Ploj je v tej interpelaciji povedal, da so nameravali njegovi somišljeniki za Spod- JLISXEK. Spornen — cvieče iz hrvatskih i slovenskih dubrava. (Izdala .Matica Hrvatska" 1900, Zagreb.) .Matica Hrvatska', to najuglednejše jugoslovansko književno društvo, je razposlala sveje publikacije za leto 1900 pravkar svojim členom. Poleg običajnih vsako letošnjih knjig je presenetila svoje čitatelje s prekrasno, ilustrirano, 652 stranij broječo köjigo: katero so spisali združeni hrvatski in slovenski književniki v proslavo petdesetletnice biskupovanja največjega Jugoslovana in odličnega dobrotnika hrvatskega naroda, Josipa Jurja Strossmayerja, in ki priča, v koliki meri si je ona svesta vzvišenega in svetega poslanstva, katerega ima kot nositeljica prosvets vršiti med Hrvati. Tudi krasne ilustracije, katere dičijo Vtlezanimivo spominsko knjigo, so pre skrbeli združeni hrvatski in slovenski umetniki. Uredniki temu najlepSemu zbornika, kar jih je bila izdala .Hrvatska Matica" tokom let, so bili: g. Kostrenčie* tajnik »Matici Hrvatski", ki je prvi sprožil misel o izdanji primerne slavnostne knjige, in ki je s svojim vsestranskim prizadevanjem nje Štajersko osnovati gospodarsko centralo — pod katere okriljem naj bi se bilo najbri izvršilo prepreženje Spodnjega Štajerskega s konaumnimi društvi — kateri gospodarski centrali naj bi smele pristopiti tuli juri dične osebe Okrožno sodišče v Maribora pa je vpis te osrednje organizacije v zadružni register odklonilo s motivaoijo, da v smisla sedaj veljavnega zakona o gospodarskih in pridobitvenib zadrugah ne morejo jaridične osebe pristopiti takim zadrugam kot Člani. To odločbo okrožnega sodišča v Mariboru je potrdila tu Ii viSja deželna sodnija v Gradcu, in končno jo je potrdila tudi tretja instanoa na Dunaju. Ploj je v svoji interpelaciji opozoril ministrstvo, da praksa ne soglaša vedno s tem tolmačenjem zakona. V dokaz tega je navedel slučaj, da ss je v Gradcu registrirala neka, ped patronanco deželnega odbora štajerskega stoječa zadrug«, čeprav določajo njena pravila, da smejo tudi juridične osebe pristopiti kot členi. Kot nadalnji dokaz bi lahko poslanec dr Ploj navedel tudi Šasteršičevo .Gospodarsko zvezo", pa tega iz sicer lahko umljivih razlogov ni storil. Opraviti imamo torej z dejstvom, da se je sicer zakon glede vprašanja, če smejo juridične osebe biti Členi gospodarskih in pridobitvenih zadrug, v raznih slučajih različno tolmačil, da pa sta višja de želna sodnija v Gradcu in najvišje sodišče na Dunaju izrekli, da juridične osebe ne morejo biti členi tacih zadrug. S tem je »Gospodarski zvezi" kolikor toliko izpodmaknjen pravni temelj ali je vsaj postalo jako dvomljivo, če stoji to nesrečno društvo, ki si je postavilo nalogo, ugonobiti našo domačo trgovino ter v klerikalnih rokah močno monopolizirati vso kopčijo z blagom in s kmetijskimi potreb ščinami, na zakoniti podlagi. Ploj je v svoji interpelaciji zahteval, naj izposlaje ministrstvo pri najvišjem sodišča obče-veljavno tolmačenje zadevne določbe zakona o gospodarskih in pridobitvenih za- največ pripomogel, da se je oživotvorila ta krasna ideja ter gg. Anton Aškerc in blago pokojni dr. Frančišek Lamp»\ ki sta povabila vse odličnejše slovenske Ii terato k sodelovanja. Vendar se vsi priposlani doneski niso mogli porabiti vzoričo prepičlega pro štora. Vseučiliški profesor in predsednik jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti g. Tade Smičiklas, govoreč v zanos nem, z ljubeznijo in navdušenjem pisanem nvodu o tem vzajemnem delu bratskih narodov, piše lepo: .Hrvatski in slovenski književniki so se združili, da v .Matici Hrvatski" spletö skupen književni venec, iz katerega naj zacvetč jednodučna književna sloga slovenskega in hrvatskega naroda. Njim so se pridružili umetniki, ki bodo delo poveličali in mu vzmnožili lepoto. Le jedna misel jih je vodila, da dostojno proslave petdesetletnico biskupovanja Josipa Jurja Strossmayerja. Ta misel je krasen izraz one glavne ideje hrvatskega in slovenskega naroda, ki je bila voditeljica vsega njiju hi-storiškega življenja v devetnajstem stoletji, hoteč, da se obe plemeni složita in zjedinita. Ljubezen je Slovence silila, da so poslali svoje književne in umetniške plodove. Reči se more, da je zje- drogah, kateri želji se radostno pridružujemo in le prosimo, naj se to čim preje zgodi. V LJublJaul, 26 aprila. Iz parlamenta. Včerajšnja aeja železniškega odaeka je bila veleuspešna. Investicijska predloga je do dveh točk rešena in dognana. Prihodnji torek bo menda zadnja aeja toga odseka, in koncem prihodnjega tedna se izroči poslancem že poročilo. V parlamenta se sedaj precej pridno dela, razni odseki poslujejo, tako da bode, če ne pride vmes kaj nepričakovanega, državni zbor do dne 15. junija, ko se odgodi, opravil velik del svoje naloge. Predsednik Vetter in Prade sta se nekema žurnalistn, kakor poroča .Reichswehr", izrazila o parlamentovem delovanju dokaj optimistično, češ: Šlo je doslej in pojde tudi nadalje. Seveda ped gotovimi pogoji, katerih izvršitev je odvisna ne le od velikih, nego tudi od malih klubov in klabkov. — V ustavnem odseka se je obravnavalo vprašanje, ali naj se § 14 odpravi. Slovenski državni poslanec dr. Ferjančič se je izrazil proti odpravi tega paragrafa in priporoča !• nekatere omejitve in izpremembe. Končno se je izvolil pododsek radi tega vprašanja; v pododseka je tadi dr. Ferjančič. — Radi interpelacij n pr. glede Liguorijan-ske morale so se zbrali včeraj popoludne člani fevdalnega valeposestva. poljskega kluba, centroma in slovanskega (Šaaterši-Čevega) kluba na zaupen pogewor, kako naj bi se v bodoče preprečila »cerkvi sovražna vprašanja." Pogovora se je udeležil tudi seveda veliki katolik in prvoboritolj cerkve, dr. Šustoršič. Seja je trajala dva nri ter ao ae dognali sklepi, ki pa še niso znani. Dr. Ferjančič je povabil več poslancev sodni j-skega stana v to svrho, da se ustvari svobodna zveza, ki bode zastopala stanovska in druga aodnijska vprašanja „Deut. Volkszeitung" ae poteza za nemškega ministra, ki naj bi ostal v vaeh kabinetih dotlej, kakor poljski in češki minister. dinienie ob tem književnem dein pravo zjedinjenje hrvatskih in slovenskih src. Saj slave svojega skupnega dobrotnika!" Na to navaja učeni gosp povestničar temeljna misli, ki so vodile jubilarja v njega politiškem delovanji, odkar je zašel leta 1850 biskupsko stolico djakovsko Posnel je to nrsli večinoma po biskupovib biležnicah, izjavah aii govorih. Leta 1850 je ležal absolutizem kot mora na Hrvatski in v obče na vsej Avstriji. Tudi germanizacija je na Hrvatskem bujno zacvetela. In v teh žalostnih politi-Ških razmerah se je porodila velikemu mislitelju in vročemu rodoljubu Stross-mayerju v glavi veličastna misel, ,da bi na čelu ogromne narodne stranke ustanovil samostojno hrvatsko državo v okviru avstrijske monarhije". In zato, pravi g. uvoditolj, .ne spoštujejo Hrvatje v Stross-mayerju samo mecena hrvatskega naroda, nego veliko bolj, ker je svoj narod navdahnil z božanskim idajalom živa vera v boljšo bodočnost". Za tem se opisuje biskup kot svečenik narodne prosvete. Pisatelj zopet iz pismenih in ustmenih izjav razporaja misli, katera so biskupa vodile pri osnutkih narodnih zavodov, kakor so v prvi vrati jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti, galerija slik, vseuči- Macadonsko vprašanje. Položaj v lfacedoniji je postal mirnejši in pomirljivejši. Novoizvoljeni funkcionarji macedonakega odbora, na čelu profesor Mi-hajlovski, obsojajo sistem nasilnosti, katerega je doslej propagiral predsednik Sarafov. Poslej bo deloval odbor ie v mirovnem smislu O tem se je bolgarska vlada obvestila, ki prav kakor večina sobranja obsoja postopanje divjega Sarafova, ü bi imel naj* rajši krvave ustanke in bitke. Novi odbor bode skušal doseči reforme v Macedoniji le z zakonskimi sredstvi ter odpošlje k vladam deputacije. Delcasse v Paterburgu. Peterburške .Novosti" poročajo, da sa je v zadnjem času poskušalo zanesti v Rusijo nezaupanje v notranjo francosko politiko. Soletkarilo se je proti francoskemu ministrskemu predssdniku vojnemu ministru in celo francoskemu predsednika. Poset Delca ssčia pri Lambsdorffa so povzročila resna politična vprašanja, v prvi vrsti pa je njegov namen, ntrditi fivrncosko-rusko zvezo ter določiti nadaljnjo politiko obeh vlad v mnogih tekočih in perečih vprašanjih. V prvi vrsti stoji položaj na Kitajskem, ki je postal radi novih zapletkarij kompliciran. Tudi macedonako vprašanje, bodoča obnovitev trozveze in politika Anglije bo predmet razpravljanj. Zato pa je poset Delcasseja za evropski političen položaj največje važnosti. Tadi .Journal de St Petorsbourg" pripisuje tema posetu za utrditev francosko-ruske alijance in za evropsko politiko nsjdalekosežnejfii pomen. Vojna v Južni Afriki. Angleški narod že čuti, da so državne blagajnice malone izpraznjene: zbornica je sklenila nove doklade na sladkor in na premog. Kako slabe so angleške finance, kaže dejstvo, da je stonilo novo ob teženje angleških davkoplačevalcev Se v isti noči v veljavo, ko se je sklenilo. Vladi se torej res silno mudi, da dobi nekaj denarja, Čemur se seveda ni Čuditi, če požre vojna lišče in veličastna zgradba prekrasne djakovsko katedrale. Koliko izrednih velikih in neprecenljivih zaslug ima Strossmayer za prebujenje Hrvatska in za nje kulturni razvoj in s kako oduševljenostjo ga obsevajo plamaneči žarki vroče ljubezni vse Hrvatske, raz-vidimo iz uvoditeljevih besed, ki se glasa: .Tisoč let lahko spremljamo življenje naših bisknpov. Do danes pa nismo našli ni jed-nege, ki bil mogel slaviti petdesetletnico svojega biskupovanja. Slutimo, da je to milost božja vzpričo mnoge molitve sinov vsega našega naroda za svojega dobrotnika, našega biskupa." To je na kratko vsebina iz uvoda, katerega je spisal g. prof. Smičiklas, in katerega zaključuje z besedami neumrlega generala Preradoviča, ki jih je bil posvetil svojemu biskupskemu prijatelju: »Zdravo, nas slavni, veliki jonace ! S ponosom gleda na milog si sina Zemlja nam rodna s ponosom zova Te Narod ljubimcem." Temu uvoda v prozi slede še tri pesni-uvodnice, in sicer iz peres odličnega pevca veterana Ivana Trnskega, .bosenskega Homerja", fra Grga Martiča in našega Simona Gregorčiča, ki pozdravlja v imenu Slovencev slovečaga jubilarja Izmed slovenskih književnikov, ki ao prispevali a svojimi doneski, so: Aškerc, v Južni Afriki vsak teden 36 milijonov kron. Vojna je stala doslej Angleže le nad 4000 milijonov kron. AngleSka vlada je tadi sklenila, da vzame 1320 milijonov kron novega posojila ter a tem razkrila žalostni položaj državnih financ. Seveda so revnejši angleiki sloji radi novih davkov sila raa burjeni Ali tadi pomorska trgovina ja opasala, ker je mnogo parnikov prisiljenih vidr-ževati promet le z Južno Afriko, in je mnogo trgovcev in obrtnikov v vojni Radi novih davkov na premcg se bode izvažalo poslej angleškega premoga mnogo man;, kar ie za državo zopet Ikoda Tako se maSčnje Cham berlainova bojevitost in krivičnost nad vsem angleSkim narodom. Skoraj je ni družine, ki bi ne bila izgubila v vojni kakega člana. Od 1. januvarja t. 1. je ostalo izmed 282 tisoč mož za vojno rabnih le Se okoli 17Ö tisoč Torej jih je okeli 107 000 ubitih, ranjenih, bolnih ali sploh invalidnih L 1870. do 1871. je izgubifa Nemčija okoli 130000 mož, med temi 40 000 mrtvih, toda vsa nemška vojska je Snela 1500 000 m« ž! Izgube Nemcev so znašale torej okoli 10°/0, izgube Angležev pa znaSajo 38%- In kaj ao dosegli Anglftži s temi ogromnimi de narnimi in človeškimi izgubami? Pred kratkim Seie se je poročalo, da se je general French, najboljši angUSki general, moral vrniti iz vsbodnega Transvaala brez uspeha zopet v Johannesburg Angleži so pač iz gnali Bure iz mest in iz njihovih farm, ali premagati jih ne morejo. Buri so postali nepremagljiv narod, katerih življenje ima sedaj Se jedini namen, pobijati Aogleze. Is Londona poročajo, da so dobili Bc.tha, De-larey i. dr. obvestilo Kitchenerja, da jib hoče koncem tedna sprejeti radi mirovnega pogajanja z izrecnim pogojem, da se neodvisnosti republik in amnestije v govoru niti ne dotaknejo. Predsednik Krüger je sprejel odposlance Botbe z važnimi poročili z bo-jiSča. Butba slika položaj angleške armade kot jako slab in upa, da bodo končno Bari zmagali. Narodna vzgoja. Kdor ima Šolo, tega je narod. Nežne kali čistega, nesebičnega domoljubja, katere narodna Sola pri deci obudi, se morajo pri rastoči mladini ukoreniniti. To pa naj narav-nejše pospešujejo telesne vaje. Kako ugodno vpliva sokolska telovadba kot narodno vzgo jevalno sredstvo, to vidimo pri bratih Čehih, katerim je organizacija Sokolstva v ponos, m ji pripisujejo največjo važnost. Češki Sokol Bi je pridobil po svojem vzglednem U8trojstvu in vzornih telovadcih simpatije velikih narodov, kakor Francozov, Angležev in Američanov. Sokolstvo nevstrašeao kliče: Zdrobili smo okove robstva! Krepimo se! Naprej! Danes Šteje češki Sokol nad 500 drn štev ter nad 50000 Članov in načelo nje govega ustanovitelja Miroslava TyrSa: sVsak zaveden Čeh mora biti Sokol, z drugimi besedami, da postane telovadba last celega naroda, prebaja Čehom v meso in kri. Barlo, Bankovič, Gangl, Govekar, Gregorčič, Kostanjevec, Lah, dr. Fran Lampe\ Lavti-žar, Medved, Meško, dr. Murko, Neubauer, Perušek, Rutar. Šorli, dr. Tavčar, Anton Trsteniak, dr. Vidic in Vrhovnik; izmed slovenskih umetnikov pa: Grohar, Koželj, umrla brata Šubic, Vavpotič, Vesel in Zajec. Vsi ti naši pisatelji in obrazovalni umetniki so se udeležili kot sotrudniki pri tem prekrasnem dela na čast — Škofa! To dejstvo je velepomembno ter govori samo za se več kot morejo dopovedati ne-številni politični članki. Voditelji, ogledni členi in žurnalisti-pisatelji raznih političnih strank, raznih sveto vnokulturnih načel ter raznih literarnih in umetniških smerij so se združili, da složno proslave — škofa katolika J. J. Strossmayerja! In tako leži pred nami vzpričo vzajemnega prizadevanja dveh bratskih narodov impozantna knjiga, ki bo glasno pričala svetu, da duševnih vezij istokrvnih bratov ne more razdreti nobena, še tako umetno sestavljena politična konstelacija, in da so naSa skupna stremljenja jutro onega velikega dne, ki je plaval ves čas življenja velikemu Strossmayerju pred očmi, onega dne, ko zadoni v veličastni stavbi Jugoslavije mogočna himna, ki ob jame v ljubezni, slogi in jedinstvu krepke in prosvitljene jugoslovanske rodove. (Dalje prih.) T. D. Kulturni uspehi severnih bratov, njihovo plamtača domoljubja, samozavest, ži lavoat in kremeniti alovanski čut ao nam ▼ vagled. Naj bi njihovi uspehi rodili v nas Slovencih hrepenenja, postati njim podobnim. Pota, katera je hodil češki narod iz obupnega stanja in sužnoati do prostosti in upravičene nade na aračno bodočnost, iz telesne omehkuženosti in duševne tmine k odločnoati in luči prosvete, ta pota, z zlatimi črkami začrtana v novi Češki povest-niči, ao nam znana, treba torej le podanim nazorom z nnemo, trdno voljo in vstrajnostjo slediti. Mnogo vrlin pa, ki dičijo češki narod, izvira ravno iz sokolske ideje. Naloga Sokolstva je, s pravilno gojeno Ulovadbo obvarovati mladino degeneracije in nravnega propada, jo navajati k zmernemu in krepostnemu življenja, povečati osobito inteligenci delavno silo s pomnožit vijo telesne moči, vtrjevati narodno čustvo, nazaj vdahniti davno, davno izgnbljeni junaški slovanski ponos, navduševati na vse dobre, buditi željo v slehernem za naroda koristno delovanje, sploh vzgajati mladino tako. da ostane pozneje kot moštvo v narodnem boju značajno do skrajnosti, v svojem poklica pa resnobno, vzorno, ne v trud litvo pred vsem pa hranljivo; zbliževati potom dejanukega bratstva različne narodove sloje ter uvajati jekleno disciplino, ki je neobhodno potrebna za uspešno dosego velikih narodovih teženj. Kar je slovenski Sokol od leta 1863, tedaj v 38 letih dosegel, ne zadostuje, ako vpoSte varno, da je sokolska misel v nas zastopana le po 11 društvih, ki jo zamorejo zbok svoje maloStevilnosti pač gojiti, a nikakor speljati v krv naroda. Cilj sokolskega stremljenja je v nedo-gledni daljavi, vendar se pa stori k istemu korak bližje, ako se telovadna druStva izdatno pomnože in preprežejo razkosano Slovenijo tako, da bo vsaj v vsakem večjem kraju tadi Sokol. Ni potreba, da ima društvo vzorno urejeno telovadnico, društveno obleko, odveč je draga zastava, vse to množi stroške, plaši pred snovanjem društva in odvrača od pristopa tiste, ki bi imeli do telovadbe veselje in voljo do resnobnega dela. Pri prosto orodje, ki je ravno neobhodno potrebno, zadostuje za prve čase. Glavna stvar je. da se resno in vstrajno goji telovadba, šele ko je tej zagotovljen obstanek, in ji je dana trdna podtaga, potem je čas misliti na izboljšanje orodja, na ustanovitev društvene knjižnice, sploh na ostale naloge sokolstva S prevdarkom, korak za korakom je treba iti naprej, sicer je vse brez trajne vrednosti zidano na pesek. Vsa tista sokolska društva, ki si niso v svesti prave svoje naloge, ki vežbajo le pred izleti ali pa sploh nič, katerim je bila telovadba že prvotno in v naprej postranska stvar, glaven namen pa demonstracija, parada in zabava, životarijo nekaj časa, potem pa razpadejo. Primera s Čehi pač jasno kaže zaostanek naS in kliče glasno na delo, na snovanje sokolskih druStev, na bolj občno pa resnobno gojitev telovadbe. Kar je bilo v 11 krajih Sirom slovenske zemlje možno storiti, to menda ni nemogoče v večjih krajih ljuHjanske okolice, v Črnomlju, Kamniku, KrSkem, Škofji Loki, Radovljici, Višnjigori in Tržiča, potem v Cirknici, Ilirski Bistrici, v Jesenicah na Gorenjskem, Kostanjevici, Litiji, Logatcu, Ložu, Mokronogu, Radečah, Ribnici, Vipavi in drugod. Koliko je krajev na Štajerskem, kjer bi lahko dvignil Sokol peruti, kakor v Mariboru, Brežicah, Žalcu, Ljutomeru itd. Gotovo je v Calovcu, v tužnem Korotanu do-velj domoljubov, ki morda uvidijo, da ao ravno delavna sokolska društva na meji, v napadanem ozemlju narodne trnjave. Kako važnega pomena bi bil pomnoženi Sokol na Goriškem, Primorskem in v Istri, bi pokazalo uspešno delo čez nekaj let. Saj imajo alovanski mladeniči, posebno priprostih slojev, izredno veselje do telesnih vaj, do pomnoževanja in merjenja moči, treba torej le misel sprožiti in jo potem dejansko izvesti. Ne bilo bi z lepa bolj bla-žilnega, izobraževalnejSega in narodno zavest bolj vzbujajočega sredstva za naše kmetsko moštvo, kakor resno in prevdamo gojena sokolska telovadba. Lesena bradlja in drog, ceno delo domače roke, postavljena če drugače ni pod milim nebom, popolnoma zadostuje. Treba je imeti le veselje ter vstrajnost do obde-lavanja tega potrpežljivega orodja. Izgovor pa, ki ae tako velikrat čaje, da je a snovanjem Sokola spojeno ogromno stroškov, je v največjih slučajih pretiran ter izvira deloma iz tega, ker se v aokolskem društvu na vse prej misli, kakor na njegovo prvo in zadnjo nalogo, na res trdo delo — na telovadbo. Zatorej, rodoljubi Sirom slovenske zemlje, možje, ki imate kaj razama in zmožnosti za pojmovanje važnosti telesnih vaj pri zdravi vzgoji naroda, na tekmovanje med sabo. Koristnejšega narodnega dela ne morete z lepa storiti svojemu kraju, kakor če zastavite svoj vpliv in svoje moči v to, da pripomorete k ustanovitvi Sokola. Dnevne vesti. V Ljubljani, 26 aprila. — Občinska volitev. Pri današnji volitvi iz I. razreda je bilo oddanih 207 glasov. Izvoljeni so bili vsi kandidatje napredne narodne stranke in sic«r so debili gg. Jo8ipLenče 193 Elija Pred o-vič 192, Ubald p 1. Trnköczy 182, dr. Matija Hodnik 171 in dr. Jos. Stare 169 glasov. — Mlekarne mesto gostiln. V kato liškem doma so imeli predvčerajšnjim zopet predavanje in sicer o alkoholizma. To je predmet, o katerem bi želeli, da bi katoliška stranka večkrat preskrbela predavanja o njem. zakaj prav njeni pristaši so tacega pcuka silno potrebni. V istih okrajih, koder ima klerikalna stranka največ zaslombe, tam je tudi alkolizem najbolj razSirjen. Predavatelj v ,Katoliškem domu" je predlagal, naj se v svrho, da se zatre pijančevanje, zapro gostilne in mesto njih napravijo mlekarne. Pričakujemo, da bo katoliška stranka začela sama z uresničenjem tega nasveta. Dahovniki so ustanovili vse polno konsumnih oStarij in Snopsarij, kjer se pijančevanje sistematično pospešuje. Vsled teh konsumskih oštarij in Snopsarij se je znatno razširilo pijančevanje in se perabi v deželi veliko več alkoho-ličnih pijač kakor poprej, ko teh duhovniških oStarij ni bilo. Če spoznavajo duhovniki, da je pijančevanje nesreča, zakaj po spešujejo pijančevanje? Po omenjenem predavanju v .Katoliškem domu" je dovoljeno upati, da se v duhovniških oštarijah in šnopsarijah ustavi točenje alkoholičnih pijač, in da se bo odslej v njih točilo mleko. Ako se to ne zgodi, bo vsakdo po vsi pravici rekel, da duhovniki ljudi le ,far-bajo*. ker javno pridigujejo — mleko, skrivaj pa prodajajo vino, petjot in žganje. — Kako jih zaničujejo. Štajerske klerikalca je ustanovitev .Slov. kmetskega druStva za šmarski okraj" hudo spekla Šele nekaj mesecev je teg i. kar so oSabno razglasili, da proti volji duhovščine se na Štajerskem ne sme ničesar zgoditi in že se je proti volji duhovščine, vzlic naj silo vitejSi duhovniški proti-agitaciji ustanovilo kmetsko društvo, se je ustvarila politična in gospodarska organizacija, ki ni samo kmetu namenjena, nego v kateri bo tudi res kmet sam odločeval, mej tem, ko so klerikalna društva na papirju pač kmetu namenjena, govoriti pa kmet v njih nima ničesar, nego se mora duhovniku slepo pokoravati. A ne samo to. Ustanovni shod .Slov. kmetskega druStva" je bil sijajna manifestacija, mej tem ko se je ustanovni ahod konkurenčnega klerikalnega klavrno ponesrečil, in vrh tega je .Slov. kmetsko društvo" poslancu Ploju izreklo nezaupnico prav radi tega, ker se je popolnoma zadinjal klerikalstvu. Pisači mariborskih rudečkarjev so tako poparjeni, da si že ne morejo drugače po magati, kakor da zasramujejo tistih 1200 kmetskih mož, ki so jim zmešali politično štreno. .Slovenski Gospodar" pravi, daje Ploj lahko ponosen, da mu taki ljudje ne zaupajo, kakršni ao bili na rečenem shodu v Šmarju. Na tem shodu so bili najboljši, najtrdnejši, najvglednejši kmetski posestniki celega okraja In te poštene kmetske može, mej katerimi je bilo mnogo županov in odbornikov, te može zaničuje duhovniški list tako, da pravi dr. Ploju naj bo ponosen, da mu ti pošteni in ugledni možje ne zaupajo! To surovo žaljenje kmetskega stanu naj se vsi posestniki šmarakega okraja dobro zapomnijo. — Katoliško politično In gospodarsko društvo za Slovenoe na Koroškem bo imelo v četrtek, dne 9. maja v Celovcu svoj občni zbor. Želeti je, da ae pri tej pri liki napravi tabula rasa, in da se politično delovanje koroških Slovencev postavi zopet na strogo narodno stališče, s katere so jo potisnili škofovi agentje Podgorc, Roz man e compagnia bella. — Celjske državnozborske volitve pred državnim sodiščem. Včeraj je di sodišče razsodilo o slovenskih pritožbah zestran sestave volilnih imenikov za zadnjo državnozborsko volitev v celjski mestni skupini. 0 jedni pritožbi je državno sodišča odredilo nove poizvedbe, druge pritožbe p* je odbilo kot neutemeljene — Dobrodelni bazar na koiist bolnišnici otrok in društvu žensk se vrš>. v deželni palači 15. maja. Odbor je sestav Ijen takole: Pokroviteljica Nj. eksceleaca gospa baronica Olga H e i n o v a. Odbor gospe: Načelnica in pokroviteljice na mestnica: Ernestina Račičeva, c. kr. d v. svetnika soproga, Irma Braune r j e v a, c. kr. majorja seproga, T e r e zija baronica Gallova p I. Galle n s t e i n s k a, c. kr. generalmajorja v p. soproga, Milica Hribarjeva, mestnega župana soprog-, Ema Lavri-čeva, c. kr. podpolkovnika soproga. Marija Hipolita baronica Lieh tenbergova, Ninka Luckman-n o v a, tovarnarjeva soproga, E n g e n i j a Luckančeva pl. Savenburška c. kr. podpolkovnika soproga, E u g e n i j a Riedlingerva podpolkovnik}* soproga, MartagroficaSchaffgotschev c kr. dvornega svetnika soproga, E u g e-nija Schmidova, podpolkovnika soproga, Ana Schmidova, c k maj. soproga, Vera Šlajmarjeva, dež pcim soproga, Franja Tavčarjeva, od vetnika, dež. in drž. poslanca soproga in Marija Zupančeva,c. kr. vladnega svetnika soproga. Gospodje: Načelnik: Rudolf baron Gali pl. Gallenstein s k i, generalmajor v p. Namestnik: Josip Luckmann, bankir in predsed cik kr. hranilnice, Otmar Bamberg, tovarnar, lastnik tiskarne in knjigotržnice, Anton Janezi č, c. kr finančni ko misar, dr. Valentin Krisper, odvetnik, Karol L e s k o v i c , . zasebnik, Leo baron Lichtenberg, nam. dež. glavarja in veleposestnik, Art ur Mahr, ravnatelj trgovske Sole, dr. Fran Papež odvetnik, Edvard Pohlreich, major, Kamillo Righetti, c. k. nadporočnik, Henrik Wettach, slikar, Dr M i 1 j u-t i n Zamik, mag. konc pr. Friderik Zimburg pl. Reinerz. polkovnik in poveljnik 27. p. p. Egon baron Zois pl. Edelsteinski, veleposestnik. Odbora je došlo Že nad 200 dani v ta dobrodelni namen. Nj. v. nadvojvoda E v g e n je poslal krasno in dragoceno nakitno omarico s kovinskimi vi« ž (empezzansko delo) Denarni darovi naj se blagovolijo poslati g. K. Leskovicu, zasebniku — Družba sv. Cirila in Metoda je imela svojo 132. vodstveno sejo due 18. aprila t. 1 v družbenih prostorih .Narodnega doma". Navzočni: Tomo Zupan (prvomestnik) dr. Dragotin vitez Bleiweis-Trsteniški, Martin Petelin (blagajnik), Luka Svetec (podpredsednik), dr. Ivan Svetina in Ivan Šubic; od nadzorništva: Oro slav Dolenec. Svojo odsotnost sta opravičila: odbornik Ivan Murnik in tajnik An ton Žlogar. Kot svetovalca sta bila povabljena glasom 18. §, odstavek III.: druž-bin razsodnik in pooblaščenec dekan Vese-love zapuščine, odvetnik dr. Frančišek Štor in založnik kave v prid družbi sv. Cirila in Metoda, trgovec Ivan Jebsčin. — Začetek ob 3. uri popoludne. Po običajnem prvomestnikovem pozdrava vsprejeli sta se obširni in temeljiti poročili obeh povabljenih svetovalcev v znanje. Blagajnik Martin Petelin je izkazal od 1. januvarja do 18. aprila 1901 dohodkov 13702 K 73 h, troškov pa 11383 K 26 h; torej prebitka 2319 K 47 h. Ta vodstvena seja se je ba-vila še prav posebno z nasveti in sklepi za dražbo merodajnega, po prvomestniku povzročenega in sklicanega damskega shoda z dne 28. februvarja t. I. v Ljubljani. Ko se sprejme razni nasveti in rešijo došle prošnje, zaključi prvomestnik sejo ob Vi7- uri zvečer. — Prešernove poezije v nemškem prevodu se že tiskajo ter izidejo brščas Se pred Binkoštmi. Uredil jih je g. dr. Fran V i d i o, urednik drž. zakonika na Dunaju. Prevode pa je poleg urednika oskrbelo nekaj dragih slovenskih in nemških poetov. — Umrl je v Krškem bivši odvetniški koncipij>nt, gosp Matija ŠusterSič, oče Krškega lekarnarja g Antona šusteršiča, navdušen narodnjak in nevpogljivo zvest pristaš napredne narodne stranke. Bodi občepriljubljenemu kremenitemu možu pri jazen spomin ! — Z Dobrave pri Kropi smo prejeli naslednji popravek: Sklicujoč se na para graf 19. tiskovnega zakona zahtevam z szirom na .Dnevno vest" .Na Dobravi pri Kropi" priobčeno v 90 Številki »Slovenskega Naroda" z dne 20. aprila 1901. da sprej mete v prihodnji številki na istem mestu in z istimi črkami nastopni stvarni popravek: Ni res, da sem jaz, dobravski župmk, določil, da mora vsaka devica plačati ro»nda 7 gld. vstopnin-, v Marijino dražbo Rus je pa, da jaz, dobravski župnik, nisem določil nikafce vstopnine za Marijino družbo. V. Aljančič, župnik. — Pripomi njamo, da se nam je tudi z druge strani potrdilo, da je bilo neresnično, kar se nam je v tej zadevi sporočilo, in da govori g. župnik resnico. Kot lojalni ljudje to radi zabeležimo. Prosimo pa ob jednem tadi dopisnike, naj nam vselej sporočajo saaao stvari ki so dokazane — Bicikliški šport, členi kluba slovenskih bioikbatov »Ljubljana" in drugi bicikliški športni kolegi se tem potom obveščajo, da je dirkališka proga na dirkališču popravljena, ter da se prepusti od prihodnje nedelje naprej javni uporabi. Členi kluba slovenskih biciklistov .Ljubljana8 smejo diikališče uporabljati brezplačno, vsi drugi kolesarji pa, ki žele na dirkališču rrainirati, dcbe- pri klubovem slugi in blagajniku proti malenkostni odškodnini tedenske, mesečne ali letne karte. — ,,Lawn-Tennis,,-igra na dirkališču ;e postala tako živahna, da sta dve društvi zahtevali, naj se zgradita Se nadaljnja dva vrostora Tej želji ustreže klub po možnosti, ker mu je ležeče na tem, da se življenje na dirkališču zopet povzdigne Sedanja dva prostora sta vedno zasedena, in zato se že sedaj vsak večer precejšnja živahnost opaža na dirkališču Ta se še znatno povekša, ko se napravita še zaželjena dva prostora, in če se veliko število kolesarjev prijavi k urainmgu. — Narodna čitalnica v Novem mestu priredi dne 27 apiila 1901 v svojih prostorih koncert. Vspored: 1. Mozart: Uvertura k „Figarovi svatbi*. Salonski orkester. 2 Rubinstein: F»nale iz G dur-sonate, v-h gosle in klavir, op. 13 Adagio non troppo — Moderato con moto. 3. a) Nedved: „V :jubem si ostala kraju", b) Hajdnh: .Nisem Nemec, dekie lepo", čveterospeva, poje kvartet slav. .Dolenjskega pevskega društva". 4. a) Liszt: Ogrska rapsodija št 6 bj Chopin: G moli nokturno, op. 37 št 1. 5 Dvofök: Tercet za 2 vijolini in vijolo, op. 74. Iutroduzione: Allegro ma non troppo. — Larghetto. — Scherzo: Vivace. — Thema con Variazioni: Poco adagio, Molto allegro, Moderato (quasi Recit); Moderato e riso-'Uto, Molto allegro. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina: Sedeži 1 K, biljeti za stožce po 80 h, biljeti za dijake 50 h. — Pri ustanovnem shodu vinarske zadruge v Novem mestu dne 11. maja t. 1. se bodo sprejemali tudi novi člani. Za radi tega se lahko udeleže shoda intere-sentje iz vinorodnih okrajev Dolenjske, ki niso bili pri zadnjem shodu, ako želijo prilepiti k društvu. Potrebne pristopnice se bodo razdelile pred zborovanjem ob 10. uri dopoldne. Čas za vplačevanje deležev se bode določil na ustanovnem shodu. Ker bo • tajaio zborovanje najbrž do 1. ure popoldne, skrbel bode osnovalni cdbor tudi za to. da se bedo zborovalci lahko udeležili skupnega obeda, za kar se jim bode priglasiti pred zborovanjem. Po obeda bode sfcupni ogled državnih nasadov v Bršljinu 'n potem ogled vzorne državne kleti v Novem mestu. — Občni zbor učiteljskega društva za litijski šolski okraj bode zboroval dne 9. maja t 1. ob 3 uti popoldne v šolskem poslopju v Višnji gori. Na dnevnem redu je mej drugim : Volitev novega odbora in delegatov za XIII giavno skupščino .Zaveze". Nasveti in razna posvetovanja, zadevajoča naše učiteljsko druStvo. — Pedagogiško društvo v Krškem zboruje v četrtek, 2. maja t. I. ob 9. ari dopoladne pri Sv. Križa pri Kostanjevici. Na dnevnem reda je poročilo in posveto- vanje o dotedanjem in bodočem društvenem delovanju. — Učiteljska premembe na štajerskem. Nadučitelj je postal v Trofinu pri Marenbergu ondotni šolski vodja g. Martin Regoršek. Stalnli ao postali: pri Sv. Marjeti niže Ptuja ondotni učitelj gospod Ludavik Šijaneo, pri Sv. Bolfenku pri Ptuju učitel gospod Dragotin Koro še o, v Marenberpu gospod Otmar Herbst iz Kainacha, pri Sv. Vidu niže Pčuja učitelja g Rud. K o c m u t iz Zibike in g Ivan Klenovšek iz Jarenine, pri Sv. Križa pri Mariboru g. Ivan Robnik, pri Vel. Nedelji g. Jakob P r e i n d 1 iz Hoč, prt Sv. Petru nad Laškem učiteljica gdč. Ana Hrovatin iz Dobja, v Št. Ilja v Slov. gor gdč. Helena Rauniher, v Jarenini ondotna supjentinja gdč. Ana V a u d a, v v Polzeli gdč. Franja G o se, v Št Jurju ob Taboru gdč. Marija S t u p a n, v Pri hovi gdč. Helena Dolenc, v Stranicah gdč. Antonija Valenöiö. V stalni pokoj je Sla učiteljica v Marenbergu gdč. Marija Konschegg. — Goriški deželni odbor predlagal bo deželnemu zboiu goriškemu v prihod r .e a zasedanju, naj sklene ustanoviti deželni tehniški nrad. kateri je postal potreben vsied posledic cestnega zakona iz leta 1894. — „Zavod sv. Nikolaja', v Trstu ima svoj III redni občni zbor v nedeljo dne 28. t m. ob 41/» uri popoldne v pro štorih .Tržaškega podpornega in bralnega društva" (ulica Stadion St. 19). Po občnem zboru se vrši veselica s petjem, deklama cijo in igro Vstopnina k veselici 40 stotink. — Po novem voznem redu z dne 1. maja 1901 ne bo mešanec Stev. 100/101 med Ljubljano in Trstom več prevažal ljudi, dočim bo vozil osebni vlak štev. 14/13, ki je ostajal deslej v Ljubljani, do Trsta ozi roma iz Trsta. Že 30. dne aprila preneha osebni premet pri mešancu Stev. 100 od Ljubljane naprej; zato pa bo ta dan vlak štev. 14 Sel skozi do Trsta. — Po tej novi odredbi se bodo potovalci, ki pridejo z ve-cern'm mešancem (štev. 100) v Ljubljano, odpeljali z csobnim vlakom (štev. 14) ob 12 uri 35 minut ponoči v Trst, kamor pridejo zjutraj ob 6 uri 15 min., torej veliko prej nego je dozdaj dohajal ob V»H- uri iz Ljubljane odhajajoči meSanec v Trst. * Umetniška razstava v Zagrabu. 1. maja se otvori v umetniškem paviljonu v Zagrebu razstava umetnin Rendiča, Me-dovida, Ivekovida in nekaterih njihovih učencev slikarjev in kiparjev. Madovid iz-loži vsa svoja velika dela ter pripelje iz Peste tudi svojo sliko .Sremski mučeni ki", katero je kupila madjarska vlada. Večjih del ima Medovid 5 ter manjših okoli 100, in sicer akvarelnih, pastelnih, oljnatih, peresnih in c gl jen, h. Tudi arhitekti izlože svoja dela. Rendd se uc leži s svojimi deli izložbe nekoliko kasne»je, ker ima sedaj posla v Dalmaciji. Raze vo otvori ban. * Strašna nesreča. Iz Frankobroda ob M. poročajo, da je v Giesheimu v tovarni .Electron" eksplodiral kotel. 140 o s e b je bilo ranjenih in ubitih, ker se je tovarna porušila. Nastal je požar v do tičnem kraju, ki se je razširil tudi na sosednjo vas Schwanheim. * Umor kristjanov. Iz Carigrada je došlo sledeče poročilo: Iz Mossula javljajo, da je dal vodja Kurdov, Rešid bej nedavno v Tiari ju, v vilajetu Mossul, pomoriti 15 kristjanov ter jim vzeti črede ovac. Rešid bej in Sejk Beha Eddin imata pri sebi 1000 Kurdov ter hočeta pomoriti vse ondotne kristijane Turška vlada namerava — kdaj, ni povedano — poslati tja vojaštvo. * Nemški prestolonaslednik — vse-učiliščnik. Predvčerajšnim je pripeljal nemški cesar svojega sina prestolonaslednika vpisat na vseučilišče v Bonnu. Ker se je cesar bal za svoje življenje, so prišli bonnskim redarjem na pomoč še redarji iz Kolonije in Düsseldorf*. Promet na ulicah, koder se je vozil cesar s sinom, je bil ustavljen. * Nevesta z otrokom. Nedavno ae je vršila v Ostravi zgodaj zjntraj poroka mladega delavca in mlade delavke. Z dvema pričama, starima možema, je prišla tudi triletna deklica, katero je pustila nevesta v prvi klopi. Med tem pa, ko sta klečala pred oltarjem in se je vršila poroka, je postalo deklici, samujoči v prazni cerkvi v prvi klopi, dolgčas, zato je zlezla iz klopi, prišla k nevesti kličoo: .Mami, mamil" ste- zala k njej avoje ročioe. Župnik, boječ se, da bi otrok z jokom zašel motiti obred, je dejal nevesti, naj vzame dekle v naročje. To je nevesta tadi storila. Vaela je otroka v levico, desnico pa je dala ženina, da ja je sapnik s svojo Stolo zavezal. Otrok je bil ves čas miren. Tako je bila hčerka tudi priča pri poroki avoje matere in svojega očeta * Dolga ljubezen. Te dni sta «e v Rimu poročila dva 90 let stara zaljubljenca, Živela sta več let v divjem zakonu, a končno je zadela moža kap in zato sta se poročila. M ž je šel po poroki v bolnišnico, kamor ga je spremila tudi žena. Pišeta se Domenico in Terezija Niceamo. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 26. aprila. V današnji seji poslanske zbornice je prišel najprej na razpravo Klofačev predlog, naj se izvoli poseben odsek za preiskovanje slučajev trpinčenja vojakov. Najprej je govoril Klofač, ki je ostro napadal oficirje. Potem je govoril dr. Herold, ki je dejal mej drugim, da se z vojaki zategadelj tako grdo ravna, ker oficirji še vedno niso spoznali, da obstoji velik razloček mej najetim vojakom in pa mej vojakom, kateri služi vsled občne vojaške dolžnosti. Za tem je bil sprejet predlog na konec debate in sta bila izvoljena generalna govornika. Predno je Daszynski kot generalni govornik povzel besedo, se je oglasil Fressl in je predlagal, naj se pretrga seja za toliko časa, da pride domobranski minister grof Welserheimb v zbornico. Na občno začudenje je bil ta predlog sprejet in se je seja pretrgala. Za Fresslov predlog so glasovali tudi Poljaki. Začel je igrati telefon in odposlanci so leteli na vse strani iskat domobranskega ministra. Pavza je trajala celo uro. Naposled, ob treh popoldne, je prišel domobranski minister v zbornico in se takoj oglasil k besedi. V daljšem govoru je razpravljal o ravnanju z vojaki in zatrjeval, da se danes z vojaki veliko bolje ravna, kakor še pred kratkim in da se bodo razmere še zboljšale, ker je vojni upravi sami na tem ležeče. Zahteval je končno, naj se Klofačev predlog odkloni. Podpredsednik Prade je na to naznanil, da je z ministrovim govorom debata zopet otvorjena, na kar je Dzieduszycki predlagal konec debate. Prade je hotel Dzie-duszyckega predlog dati na glasovanje kar je obudilo silen vihar Krama* je protestiral proti Pradejevemu postopanju, istotako tudi Falk Naposled je Prade ob občnem upitju priznal, da ni pravilno postopal, zavrnil je Dziedu-szyckega predlog in dal besedo H o * i c i. Dunaj 26 aprila. Železniški odsek je v včerajšnji svoji seji rešil skoro vse točke investicijske predloge. Samo zadnji dve točki prideta še na razpravo, a da bodeta odobreni, o tem ni dvoma. Mej rešenimi točkami sta tudi tisti dve, ki se nanašata na železnico čez Karavanke in na bohinjsko železnico. Dunaj 26 aprila Načelniki parlamentarnih klubov so imeli danes zopet dolgo posvetovanje z ministrskim predsednikom Körberjem zastran programa za delovanje poslanske zbornice Čehi si v nobenem oziru niso hoteli vezati rok. Ob ljubili so samo, da puste pasirati zakon o vodnih zgradbah in zakon o lokalnih železnicah, ne da bi se o teh dveh zakonih vršilo prvo branje. Ministrski predsednik je naznanil, da bo državni zbor zborovaldo 15. junija, potem pa da se takoj skličejo deželni zbori. Tudi je povedal, da predloži vlada jeseni načrt za premembo tiskovnega zakona, zlasti glede kol-portaže in glede objektivnega postopanja. Dunaj 26 aprila. Danes je vlada predložila poslanski zbornici zakonski načrt o zgradbi kanalov na Češkem, Moravskem in v Šleziji. Dunaj 26. aprila. Na severni železnici pri postaji Polom sta se mimo grede zadela dva vlaka in skočila s tira. Strojevodja je bil ubit, Štiri osebe so težko ranjene. London 26. aprila. Iz Pretorije se poroča, da je major Tryford s svojim oddelkom zašel blizu Bodfontaina in sicer mej Machadorpom in Lyden-burgom v neko sotesko, kjer so ga Buri zajeli in napadli Tryford je v boju padel, njegov oddelek se je moral udati. London 26. aprila. Iz Yokohame je došlo naznanilo, da je na Japonskem nastal kolosalen finančni krah. Nad 20 bank je ustavilo plačila. Panika je splošna. Narodno gospodarstvo. Goriška ljudska posojilnica po XVII. letu delovanja. (Konec.) Centrifuga s svojimi par tisoč kron cami, odvisaa popolnoma od volje kranjskega ,«v. Duha", naj bi izpodrinila vgled in vpliv »tare in imovite .Goriške ljudske posojilnice'! Li ni to smešno! še sineš-neje pa je dejstvo, da si duhovniki res do-mišljujejo, češ, kak strah ima .Goriška ljudska posojilnica" pred .Centrifugo" No, povedano jim bodi, da tisti drobiž, vprežen v kleriialno galejo .Canttifuge", ne bode rešil v morju goriškega naprednjaštva se potapljajočih mandatov raznih cvetk črne stranke Krono svojemu brezdomovinskemu ruvanju proti .Goriški ljudski posojilnici" pa so si vstavili v tem, da so hoteli v klerikalni poštenosti podtikati dr. Turni falsifi-kacijo zapisnika neke seje, ter so ga res spravili na zatožno klop. Dr. Turna je bil sijajno oproščen, klerikalci so dobili zopet brco, ves napredni tabor pa se je smejal tej novi blamaži jezuitske bände. Sedaj je .Goriška ljudska posojilnica" že precej očiščena črnega plevela, ugledno njeno načel-stvo, ter nje izborno poslovanje pa sta nam porok, da bode njeno delovanje naj blago-dejnejše vplivalo na razvoj goriških Slovencev. V sedemnajstem upravnem letu je bilo denarnega prometa 2 221 748 K 3 h. Pristopilo je v letu 1900 novrh zadružnikov 275 in je vsled tega naraslo število istih na 1677, kateri imajo 8440 deležev po 20 K v znesku 168 800 K. Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1899; 1 321.235 K 93 b, v leto 1900 se je vložilo 444.649 K 7 b, skupno 1,765.885 K; dvignilo pa 548.931 K 24 h, ostalo je torej naloženega 1,216.953 K 76 h, k temu do-štejemo kapitalizovane obresti za 46 609 K 37 h in dobimo stanje vlog koncem leta 1900 z 1.263 563 K 13 h. Stanje vlog se je znižalo v letu 1900 za 57.672 K 80 h večinoma vsled preložitve hranilnih vlog na delež*, ki so narasli od leta 1899 do konca leta 1900 za 48 2S0 K, deloma vsled izplačila naloženega denarja hranilnici in posojilnici v Cerknem v znesku 65.797 K 50 h. Vsa posojila, dana zadružnikom, so znašala v letu 1899; 1,359451 K 16 h. Tekom leta 1900 se je posodilo zadružnikom 207 241 K 96 h, skupno 1,566 693 K 12 h, med letom so vrnili zadružniki vsega 206 595 K 20 h, dolžujejo torej zadružaiki vsega 1360097 K 92 h. DorSna glavnica je v zemljiški knjigi popolnoma zavarovana. Čistega dobička je bilo 18 658 K 13 h s prenosom ostalega dobička iz leta 1899, z 250 K 2 b, vsega 18.908 K 15 h. Od tega se je izdalo za razne namene 11 746 K 96 h, rezervnemu zalogu pa pripisalo 7.161 K 19 h, tako da znaša isti koncem 1900 leta. 58 333 K 85 h. Tudi je na razpolago Se posebe okoli 8000 K za morebitne izgube. In ves ta napredek posojilnice je delo voditelja goriških naprednjakov, gosp. dr. Henrika Turne. M ž je z izvanredno žilavostjo posegel pred par leti v gospodarsko delo na Goriškem, ustanovil vzorno .Trgovsko obrtno zadrugo" ter z železno svojo voljo obudil .Goriško ljudsko posojilnico" iz spanja, v katero so jo zazibala klerikalne finančne .kapacitete", k uspešnemu in blagodejnemu delovanju. Ogromna veČina goriških Slovencev zre z neomejenim zaupanjem v njega in njegovo delovanje, vidoč pred seboj sadove narodne njegove požrtvovalnosti. Čast mu! Čast pa tudi ostalim goriškim naprednjakom, ki so oteli z vstrajnim delovanjem .Goriško ljudsko posojilnico" črnuhom ter jo spravili v pravi tir. Rojaki, naprej po tej poti! V.....k. Proti zoboMn in gnjilofai zob izborno delajo antiseptična Melnsina ustna in zobna voda otrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust Cena 1 steklenici z rabilnim narodom 60 kr. Zaloga vseh preizkušenih zdravil. Po poŠti razpoailja ee vsak dan dvakrat. .Jedinn. »nlogrit. (28—17) dež. lekarna M. Leustek, Ljubljana Re8ljeva cesta Btev. 1, zraven mesarskega mostu. Spominjajte ae dijaške in ljudske kuhinja pri Igrah In stavah, pri svečanostih In oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih. Umrli so v Ljubljani: Dne 24. aprila: Ivan Pezdir, delavec, 56 let, TržaSka cesta St. 2, jetika. — Anton Zalar, pekov sin, Florjan8ke ulice St. 32, vratica. — Marija Rebek, posestnica, 35 let, Francovo nabrežje St. 13, vnetje ledvic. Dne 25. aprila: Josip Brajar, delavec, 69 let, Hradeckega vas Btev. 17, vodenica in Brightova bolezen. V hiralnici: Dne 19. aprila: Ivan Mam, kotar, 80 let, ostarelost. Dne 20. aprila: Fran Pregel, gostaö, 31 let, jetika. V deželni bolnici: Dne 22. aprila: Franja Jančar, delavka, 15 let, jetika. — Ivana Mlakar, Crevljarjeva žena, 29 let, jetika. Dne 23. aprila: Marija Bajer, dninarica, 61 let, srčna hiba — Fran Lorenc, prisiljenec, 34 let, pljučnica. Meteorologično poročilo. VUin» nad morjem 806-J m. Srednji tračni Utk 736*0 mm B 1 Cas opa-•4*1 zevanja Stanje barometra v mm. ŠP 3> i * Vetrovi Nebo ißl K 25 19. sveČ3r 26 17. zjutraj . j 3. popol. 729 5 729 0 7296 108 si. jvzhod del.oblač.Id 7 9 brezvetr. oblačno £ 125 sr.jvzhod oblačno 0 C«, kr. avstrijski držami želaznlci. nor- Dunajska borza dne 26. aprila 1900. Skupni državni dolg v notah .... 9845 Skupni državni dolg v 3rebru .... 98 05 Avstrijska zlata renta....... 117'90 Avstrijska kronska renta 4*/0 .... 97*50 Ogrska zlata renta 4%....... 117 60 Ograka kronska renta 4*/«..... 92 8'J Avstro-ojrske bančne ds'äieo .... 1678 — Kreditne'delnice........ 63050 London vista.......... 940*20 Nemški državni bankovci za 100 mark. 117*55 20 mark........... 2350 90 frankov.......... . 1908 Italijanski baneovci . ...... 90'55 C. kr. cekini.......... 11 31 Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. febrnvarja 1S01. lata. Odhod it Ljubljane inž. kol. Proga bat Trbiž. Ob 12. uri a-i m po noči ošabni vlak v Trbiž, Beljak, Ceiovec, Fransensfest«, Ljubno; čez Selzthal v Ausste, Solnograd; čez Klein-Beifling v Steyr, t Line; čez Am-etetten na Dunaj. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Poutabel, Beljak, Celovec, Franzens teste, Ljubno, Dunaj-, čez Selztbal v Solnograd, Ino-most; čez Aystetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopolndne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfešte, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzeusfeste Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zell ob jezeru, Inomost. Bregenc, Cnrih, Oenevo, Pariz; čez Kleiu-Reifl-ng v Steyr, Line, Buiiejevice, Plzon Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare. Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Fran-zensfeate. — Proga v Novo mesto in Kočevja. Ob 7. uri 17 m zjutraj osobni vlak v Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. Ob 1. uri 5 m popoludne ooobni vlak v Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. — Ob 6. uri 55 m zvečer osobni vlak v Novo mesto, Kočevje. — Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga ia Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipskega, Prage, Fm.rovih varov, Karlovih var -v, Hettii, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Sol-nograda, Linea, Steyra, Ansaeea, Ljubua, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoiu-dne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Sol-nograda, Linea, Steyta, Pariza, Qeneve, Curiba, Bre-genca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri btt m popoludne osobni vlak z Dnnaja, Ljubna. Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzeusfeste, Pontabla, — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak t Dunaja, Ljubna, Btljaka, Celovca, Pontabla. — Prog* iz No-vsga meita in Kočevja. Ob 8. uri in 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mesta in Kočevja. — Ob i-', uri 32 m popoludne osobni vlak iz Straže-Topiic, Novega mesta in Kočevja. — Ob 8. uri 48 m zvečer osobni vlak iz Straže-Topbc, Novega mestu, Kočevja. — Odhod iz LJubljano drž. kol. v Kamnik. Mesr.ui vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob ii uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer. — Prihod v Ljubljano drž. kol. iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob »;. uri 49 m zvečer, ob 11. uri 6 m do^oludne. ob 6. uri 10 m zjutraj. Razpis nciieljs e služiš. Na štiri razredni deški ljudski šoli s pravico javnosti v Trstu se razpisuje siožba učitelta-voditelja av m s 1600 K letna piače, 200 K funkcijske do-klade in z */• doneskom k pokojninskemu zavarovanju. Postavno opremljene prošnje n**j se do 20. majnika t. 1. dopcšljejo podpisanemu vodstva. Yddsttö družbe m. Cirila in Metoda v Ljubljani, due 21. aprila 1901. Izredna prilika se Vam nudi kupiti še dobro ohranjen kokelj ali pa kočijo po nizki ceni, (*»-i> W&T Od tolarja in kovači izdelan« vozova imam na razpolago, opravo hvršnjem po želji. Franc Visjan c-| Liabljana. iKilelovalee vokov€ hnska cesta ni. U. St. 13.038. Razglas (303-2) Občinski svet ljubljanski je dovolil tadi letos 600 K v I a iiniiiru. da mestni magistrat pošlje primerno »levilo ubožiilli škrofuhiz-nih otrok v morske kopeli firartež. Mestni magistrat to oznanja s pristavkom, da je prošnje za občinske podpore v omenjeno svrbo izroči i mu do f*». maja 1901 in v njih posebno naznaniti, ali bode bolnega otroka spremljal kdo domačih sam do Tržiča, ali ga bode tr»ba tja po slati z najetim spremstvom. Ozirati se bode mestnemu magistratu pri podelitvi podpor v prvi vrsti na otrobe, kattri imajo domovinsko pravico v Ljubljani. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 12. aprila 1901. Nova gostilna -i- „Gorsic" "v I-ijiuDijsunl, S v- lEPetxa, cesta, št. 5© je otvorjena. 3^ Točijo se razna pristna vina in vedno sveže pivo ter se dobö vsak čas okusna gorka in mrzla jedila. Naročila na obed in večerjo se sprejemajo. Za mnogobrojni obisk se priporoča z odliCnim spoštovanjem Gorölö. (862-1) Pawwnrtfi vltl«oIa se preganja najbolj« FCluOSpOiA s pernospora-Skropilko Austria ■istem c. kr. kmetijske družbe na Dunaji. Patent Fran \>*hvll>. Tovarna za vinogradniško orodje, kletarska stroje in kovinsko blago (799-8) Dunaj, V. I, «irirs«*«*»««* 14 E. Fino vino v steklenicah, Kulmbaško pivo v steklenicah, konjak, brinje-vec, slivovko, Klauerjev „Triglav" priporoča (12—94) Edmund Kavčič v Ljubljani, Prešernove ulice, nasproti pošte. Varuj evojo zrno! rZ* vsako rodbino uajvažnejso1 f knjigo t otročkih zadevah e č.U svota obratnega kapitala, sprejema anončns pisarna J. A. Kienreich v Gradcu pod naslovom: „Handelsmann". (^63 IV.400,86 38. (806 -3 CID l^ÜÜ CD a . Pri c kr. okrajni sedniji v Kamniku se bode pri prostovoljci dražbi dne 8. majnika 1901 ob 10. uri dopoludne v sodni pisarni (»zba št. 2) prodala „Kremzarjeva" hiša št. 13 v Kamniku (naŠutni) z i nadstropjem, z drvarnicami, s posebno pečnico, z lepim vrtom in z meščanskimi korporacijskimi pravicami. V hiši je že veliko let p«karija ter leži h «Sa ob glavni cesti, na za kupčijo ugod nem mestu Izklicoa wna je 11 000 K ter prevzame kupec na račun kupnine vknjiženo terjatev 4944 K, ostanek pa ima izplačati v dveh obrokih: polovico če* 3 mesce, dr.t.go polovic pa v šestih mescih po dražbi. Ponudniki imajo pri dražbi položiti 1100 K varščine. Kupcu se jamči, da se razuu gori omenjene terjatve vsa druga vknjižena bremtn. zemljekcjižno izbrišejo. > Vknifženim upnikom ostanejo nj h zastavne pravice piidržane ne gledö ra pro dajno ceno. Natančnejši draSbeni p >goji in zemljeknjtžai ekstrakt se lahkj v.ak dan mt opravilnimi urami vpogltdajo v tusodni pisarnici. C. kr. okrajna sodnija v Kamniku odd I, dne" 13. aprila 1901. Amerikanske pisalne mize krasno izdelane ter z neprecenljivim praktičnim konfortom urejene. I Jedina tvornica novo patentovanih trgovskih in uradnih knjig. Lastna iznajdba in j edini lastnik patenta! Na prijazni ogled vljudno vabi z vsim spoštovanjem Jos. Petrič v Ljubljani (828—4) tovarna papirnatih izdelkov. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«