C. C. Postale. - Esce ogni mercoledt e venerdi. - 21 maggio 1926. Posamezna številka 25 stottnk. Izhala: vsako sredo zjutraj in petek ziutrai. Stane za celo leto 15 L. » pol leta 8 » > četrt leta 4 • Za inozemstvo celo leto lir 40. Na naročila brez do- poslane narocnine se t nne morcmo ozirati. Odgovornt urednik: Polde Kemperle. .^^^dflMj^^fe ^^^^flH^^k • * ' ,^tft MHHk^^IMB ' ^^^^^HH^fl^^^lH^^R^I^^^^^ ^tf|HH^^^^BM^BMfllflto ^^Bft Št. 38 V Gorki, v petek 21. maja 1926. Leto IX Neirankirana pisma se ne sprejemalo. Oglasi se računajo po dogovoru in se plačaio v naprej. List tzdala konsorci} »GORIŠKE STRAŽE*. Tisk Katoliške tiskarne v Gorki. Riva Piazzuta štev. 18. Uprava in uredništvo; ulica Marneli štev. 5, •-- (prej Scuole). — Teles, int. štev. 308, Cb J ismo tolminskega drvarja. Zadnjič smo priobčili v mtšem Hstu članck »Glas ljudstva«, ki ga nutn je poslal zaveden nas somišs Ijenik iz Idrije. Dunes objavljamo, kakor smo obljubili, dopis pripro; stega tolminskega delavca ? dvvan ja, ki pozorno zaslcduje vse naše politično življenje. Želimo prnv is? kreno, da bi gospodje okvog trža: ške »Edinosti« spoznzli pravo nine? nje našega ljudstva in uvideli, kako njihova irmnsta samoljubnost ško? duje naši celokupnosii. Rokupisa obeli čhmkov si gospodje edinjaški voditelji lahko oilledajo v našem uredništvu, čc bi mogoče dvomili o sodbi našega ljudstva nad njiho* vim početjcm. Večni in ncprcstani časnikarski boji med to peščico Slovanov v Italiji so mi že večkrat dali misliti, da je ta prcpir le nckaka kost, ka? tero si »edinjaši« in »klerikalci« med seboj skrivaj men Java jo in posojujejo, da si tako obojni go? spodje z njo svoje kaše zabeljajo. Zato sem žc večkrat želel te svo? je misli v javnosti povedati ter prav pošteno obojne gospode »ože? htati«. Ugotoviti sem skušal na razne načine, da je ves ta prepir nevednemu kmetskemu liudstvu samo pesek v oči in da na ta način obojni gospodje najlažje napolnju? jejo svoj prazen papir. Dobičke — od ubogega naroda — sem si mislil, si pa med seboj po bratovsko raz? dele. Dalje sem si mislil, da so celo vse sklenjene in poslane resolucije le v nekako tolažbo slov. staršem. Kcr si pa nisem na noben način mogcl misliti, da bf bilo mogoče v slovenskih vrstah dobiti toliko iz- dajalcev, ki bi na tako knit in hi? navski način hoteli podjarmiti toli? ko svojih bratov, zato sem pričel bolj pogostoma eitati oboicn tisk. Polagoma sem pa prišel do dvoma, ali niso morda res temu krive ka^ ke osebnosti med tcma strujama. Ker so pa za vsakcga zavednega Slovenca sedanji časi prercsni, si zopet nisem mogel misliti, da bi take osebnosti, — posebno pa pri Voditeljih naroda — toliko easa javno trajalc. Ker sem pa, kakor že rečeno, pri? prost dclavec, se od zaeetka nisem mnogo bridal za take stvari. Ko pa sem nekega dne slučajno preglcdo? val sedanje knjige in zvezke sol* skih otrok, sem začutil v sebi neko žalost, katera se je pa kmalu spre? menila v veliko dolžnost, pomagati po svojih močeh tcm našim otro? kom. Edina pot. na kateri bi pa mogel vsaj nekoliko izpolniti to svojo novo dolžnost, sem spoznal v prosv. organizicijah. Zato sem pa kmalu sklenil, da se včlanim tu* di jaz v eno takih društev. Ker so pa bili moj ded, moj oee in moj a mati katolieani, sem se ču? til dolžncga, da se tudi jaz ne smem ogibati društva, ki ima v svojem programu tudi kršč. načela. Po kratkem času društvenega življenja sem pa žc spoznal in do? bii glavne vzrokc in ovirc, katere branijo slovenski mladini in njenim voditeljem do enotne organizacije, katera bi morala biti in postati kot nekako učilišče in sola naši mladini. Da pa ne more priti do tega, je glavni in prvi vzrok ta. da jih je mnogo, ki jim krščanska načcla ne u^ajajo. ki ne marajo, se sra? mujejo ali pa tudi sploh nočejo in si niti ne prizadevajo po njih zU veti. Ker pa še hodijo v cerkev in mo^oče tudi k spovedi, seveda te? <4a nihče noče priznati, zato pa tudi toliko teh puhlih izgovorov. Dru^i vzroki pa so še: denar, cast in pa trma ali »kapric«. Če se že kmetski fant ali dekle drzi — kljub vsemu j spoznanju — svojega »kaprica«, ko? ' liko bolj se potem držijo te^a uče* | ni doktorji, ki sta jim cast in denar največji smisel življenia. Da bi se torej obe struji načeloma zedinile, je skoraj nemo^oče, zato ie pa že skrajni čas napraviti vrhovni na« rodni svet, kjer bi se lahko skupaj dclalo za naše jezikovne pravice in za obstoj naroda. Kdor bi pa ta prepotrebni narodni svet odklanjal, i»a lahko vsak priprost človek sina^ tra za izdajalca in rušilca domovi? ne in naroda. Drvar. Kaj se god» po svelu Kamen se je sprožil. Kazvoj politične^a življenja gre v gotovi smeri naprej. Ke bodo ^a. zaustavili. Ta smer kaže v urcjeno Juj4oslavijo. Kamen se je sprožil, ko so začeli radikali sami mrmrati proti vseoblastnosti svojcga sive<4a vodje Pašiča; poštenjaki so se zdru? žili, da pobijejo korupcijo in po? ženejo z odločilnih mest vse, ki so Ljrabili, kriti s svojim visokim sta? liščem, iz državnih bla^ajn; radi? čevci pa tudi uče svojei*a po.L'lavar* ja, da ne gvc vedno skakati sem ter tja, temveč da mora tudi politik ubrati stalno, jasno in določno pot. Saj vemo, da siccr politiki, ki se zmuznejo kot ribe iz mreže lahko trcnotno kaj dosežejo, a trajne, na? čelne vrednosti ves njihov trud ne bo imel nič. S tern čiščenjem v političnih ta? borih je napočil čas, ko bo Ju^osla? vija rešena iz nepravih rok. Pašičcv sin Rade, ki se scdaj soln? či v Opatiji, jc že dobil nekaj zaslu? žene kazni pred sodniki. Obsodili so tfa na 15 mesecev ječe in na ve? liko globo. Tako je nevredni sin omadeževal uiilcd stare^a očeta, ki rau je treba priznati, da jc za Jus^o? slavijo dosti pomenil. Pa se dru^e umazane reči visokih uradnikov so imele priti na svetlo. Kamen, ki se je sprožil, je v pe? tek trčil tudi ob Uzunovicevo vlado in jo podr!. Ljudska sodba. Opozicija (to so demokrati Davi? dovičevci, Slovenska ljudstva stran? ka, muslimani in zemljoradniki) je že pred sklicanjem parlamenta za? htevala, naj vse afere sodijo in ob? sodijo ljudski zastopniki, poslanci. Zato jc predložila poscben zakon o pobijanju korupcije. "Vo je sicer že hotcla izvršiti Davidovič ? Ko? roščcva vlada, a je ravno vsled te^a padla pred tistimi, ki so sc sodbe zbali. Zdaj ni več bilo mo^oče, da bi se državni sleparji ubranili ljud? ske sodbe. 14. maja je orožništvo močno za? stražilo zbornično palačo. Mahoma se je zvcdclo, da bo parlament imel važno sejo, da se država ozdravi. Na dnevnem redu so bile interpe? lacije parlamentarnih skupin o ko? rupciji. V imenu opozicije je ^ovo? ril bivši finančni minister dr. Ku? manudi, ki je prinescl dokaze o sle? pari j ah Rade Pašiča. Nje^ov stvar? ni ^ovor je potlačil samozavest ra? dikalov, ki so poslali v boj nckatere svoje naj bolj še govornike, da bi omilili vtis Kumanudijevega go? vor a. Še bolj je padel na tehtnico govor Pašicevega tckmeca Ljube Jovano? viča, ki je govoril, kako je hotel raz? čistiti razmerje v radikalni stranki in izključiti iz nje ncpoštenjakc, a so zato njega poštenega vrgli iz svoje sredc. Govoril je mirno in prepričevalno. Ob enih zjutraj so govorniki končali. Prišlo je do gla? sovanja o vladnem in protivladnem predlogu. V imenu vladc je dr. Radonič predlagal, naj .se za zdaj vsa ta vprašanja oddajo v presojo poseb? ,ni komisiji. Parlament naj se pa ba? .vi z drugimi posli. Proti pa je bil predlog radičevcev in združene o? pozieijc, ki zahteva, naj se takoj sprejme zakon o pobijanju držav? nih sleparij. 21 poslancev naj pa med tem preišče vse sleparije in po? roča o tcm v parlamentu, ki bo slc? parje izročil sodnikom. Ta predlog hoče torej korenito izruti pleve in mu tudi za naprej zamoriti bohotno rast. Pa še tretji predlog se je stavil in sicer od samostojnih demokratov (Pribičevič ? /^erjavova skupina), ki se ne pridružujejo ne opozieiji ne vladi, inarvec puščajo svojim po? slancem prosto pot, naj sc odločijo za vlado ali proti. Čemu, to bomo spodaj povedali. Pri glasovanju jc bilo za vladni predlog 127 poslancev, proti pa 150. Vlada je bila poražena. Videlo se jc tudi, da so radičcvci spet izdali svoje zaveznike radikale. A tudi, da so sc samostojni demokratje, čeprav vpijejo proti Pašiču, pribli? žali njegovim ljudem. G. Uzunovič pade in spet vstane. Po svojem porazu jc Uzunovič podal ostavko. Toda kralj jo ni sprejel in mu je naročil, naj se šc naprej pogaja, da sestavi svojo no? vo vlado. Davidovičevci ga niso niti poslušali. Pač pa sta sc zglasila pri njem Radičeva odposlanca Preka in Slovencc Pucclj, ki sta mu ja? vila, da so radičevci šc naprej pri? pravljcni sodelovati z njim. Da so pa včeraj v zbornici glasovali proti radikalom, da je bilo samo nespo? razumljenje itd. Koncem vsch kon? cev so sc pobotali. Samo Pavle Ra? die jc odlctel za svojim stricem Stefanom. Njegovo mesto pa je zasedel poslanec Sibenik, baš tisti, ki jc prejšnji dan v zbornici stavil predlog proti radikalom ... V osta? lern pa se ni v vladi nič izpremenilo. Borba proti korupeiji. Stefan Radič je torej podprl no? vo Uzunovicevo vlado. Rekli smo že enkrat, da se silno boji radikal? nega maščevanja. Zato se pa z vsc? mi štirimi sili v vlado, ker če ne, bo pelo po njem. Tako je torej popu? stil od svojega gesla »dol s korup? cijo« in je spet prijatelj s tisto go? spodo, ki jo je pred svojimi seljaki na križ dcval. To je resnost, kali? Ostale opozicionalne stranke pa mislijo s svojo borbo proti korup? ciji silno resno. Zmenili so sc žc vodje opozieijc Korosec, Spaho, Davidovič, Ljuba 'Jovanovič in Jo? va Jovanovič, predsednik zemljo? radnikov, da skličcjo za 30. maja velik shod proti korupeiji. Ta shod se ima vršiti v Ljubljani. Tako naj bi ljudstvo samo zvedelo, presodilo in obsodilo vsc, ki jim je država za molzno sivko. Kakšen bo ta ljud? ski glas? Čc ne bo spet potvorjen, si lahko mislimo. Pa za naprej? Stavbo so spet zakrpali. Pa se bo malta spet zmehčala in razpoke se bodo pokazalc. Rpzvoj, :-mo žc zgo? raj rckli, gre svojo pot do konca. Med radikali se že kažejo odloč? no nove poteze. Jovanovič je usta? novil svoj klub. Sedaj ima 11 po? slancev. Prvič v zgodovini Jugosla? vije se jc enotna radikalna stranka razdvojila. In kdo je kriv? Par ne? poštenjakovičev, ki so stari ugled močne stranke izrabili za svoj žep. Zato se mora vsak iskren Jugoslo? van le veseliti, da se gnojne rane na mladem telesu temeljito izžgo. Nova Uzunoviceva vlada ne bo dolgo. Priti ho moralo v kratkem do novih zvez. Kakor sedaj znamenja kažejo se bodo najprej srečali Pri? bičevič ? Žerjavovci, ki tako hlcpe po politični moči, z radikali. Scsta? vili bodo volivno vlado spet s Pa? šieem na čclu. Strankarstvo bo za? divjalo. Toda upamo si že danes izreči, da po tem, če že ne pred ta? ko vlado, pridejo do moči in bescde možje ,ki bodo stopili pred svojega kralj a in mu prisegli kot voditelji vlade scstavljene iz Srbov, Hrvatov in Slovcncev. Ta čas že zori . . . Mesec maj ni princscl le slabega vremena, temvee tudi celo vrsto novih političnih dogodkov, ki so marsikako državo stresli do temc? 1 ja. Zadnjič smo se malo dalie usta? vili pri Poljski, za potrebo bi še danes o njej govorili, ker ii grozijo nove šibe. Dcjali smo tedaj, da tudi Neins čije niso pretresljaji pustili v ne? mar. »Star kri ne fali,« so dejali po starem. Pa drži. Desni? čarske monarhistične stranke so vedno na delu. Kjer moreio rujejo in ščujejo proti republikanstvu in republikanskim strankam. Ko je bil za državnega glavarja izvolien stari maršal Hindenburg, ni nehalo biti konca monarhističnega veselja, češ ta bo že pokazal tem pretetim re- publikanccm. ki s pol oeesa škilijo na boljšcvike in kričijo, da ie treba zdaj mim in ne misliti na obračun s Francozi. Hindenburg pa je varno in previdno vozil svojo barko in se ni nagnil prevee ne na desno ne na levo. Desničarji so to smatrali za slabost in so zmerai več tal pri? dobivali. Dr. Luther, državni kanc? ler, ki je tudi hodil po zlati sredi, se je rad vzdržal na površju z mno? gim popuščanjem desničariem. Katere barvice so lepše. Toda mož sc je spotaknil, kjer je najmanj slutil. Ne odpravnina nemškim knezom, ne locarnski pod? pisi, marveč barva državnega pra^ porja, simbol nove in stare dobe, to ga je podrlo. Stara cesarska za? stava se je svetila v črno?bclo?rdečih barvah, republikanci pa so dvignili črno ? rdcčo ? zlato. Se umc, da so stari grofje in generali ter Vilje? movci z dušo in tclesom viseli na starih barvah. Pred tedni je obiskal nemške na? selbine v Ameriki bivši vodja nemškc mornarice admiral von Be? luke. Ko je prisel domov, ie brž šel v Viljemovo cesto, kjer ie scdež zunanjega ministrstva in je poročal, da so vsi Nemci v inozemstvu izre? Stran Z. »UORISKA STRATA« kli željo, naj bi na nemških posla* ništvih v tujih državah plapolala stara nemška zastava, ki ie osvoje* vala svet. V ministrskih dvoranah, kjcr še zmcraj vcje malo starega Viljemovskega duha, so tuhtali, ka* ko bi reč urcdili. Pa so jo zncsle brihtne buticc in so pripravile na* ert: v inozemstvu na konzulatih naj plapolata dva prapora. Na desni državni (republikanski), na lcvi pa trgovinski prapor, ki se blešči v starih rajhovskih barvah in ima 1c zgoraj v kotu majhen republikanski znak. To so pa zvedeli možje od lcvice in so čutili, da hočeio desni* čarji nekaj s tern pridobiti. Nova vlada. 6. .maja jc sock'.lni demokrat Scheidemann silovito napadcl via? do, ki je pristala na novo odredbo o zastavah. Govoril je, da hočejo pristaši Hohenzollerncev nadvlada* j ti republiko, Cesar pa ljudstvo, ki je sito vseh knežjih pijavk ne bo f dopustilo. S tern so se zaeela Luthru I spodmikati tla. Centrum in socialni | demokrat je so ga napadli, ravno* I tako pa tudi desne stranke, ker se J jim ni zdel ne krop ne voda. To je pomenilo njegov padec. 17. maja je Hindeburg imenoval vodi* telja katoliškega centruma drja Marxa za kancelarja. Vsi ostali mi* nistri ostanejo na svojih mestih. Tako je Nemčija žc tretjič izročila svojc krmilo v rokc katoliškcmu republikaneu. Svojo podporo so ob* ljubili Marxu tudi soeialni demo* kratje. Morda se bo torej zgodilo, da bo Nemčija prišla do močne koalicijske vlade ali pa do novih volitev, kjer se bodo snet merile moči mlade, nove Nemeije s stari* mi silami, ki se v zadnjih naporih i še držijo po koncu. DNEVNE VESTI Investicija. Preč. g. Ivan Franke župnik v Če* povanu je bil danes investiran za župnika na Vogerskem. Iskreno čnstitamo! Rop v župni cerkvi v Vremah. V noči od nedelje na pondeljek 16. — 17. t. m. je bil iz stranskega oltarja sv. Mihacla, ki je zdaj po* sveeen presv. Srcu Jcz., vzet 120 cm visok kip Srca Jez. Z njim je cer* kev izgubila dragoceno umetnino, delo kiparja g. Franceta Gorše. Ža* lostna novica je globoko pretresla vso Vremsko dolino. Pred enim mesecem je bil kip ob vcliki ude* ležbi ljudstva slovcsno blagoslov* ljen. Öd takrat češčenje Srca Jez. razveseljivo napreduje. Kip je bil ob nedeljah in praznikih številno obiskan od domaeinov in tujcev. Tat kipa je moral priti v cerkev in se skriti v mraku, predno so se vra* ta zaprla. Stranska vrata, ki se dajo od znotraj odpreti, so bila v pon* deljek zjutraj odprta in od tarn se je poznala sveža sled stopinj. Ker je vse drugo v cerkvi — razen od* ncšenega kipa — ostalo popolnoma nedotaknjeno, je bil zločinski rop izvršen z očividnim namenom pre? prečiti pobožnost do presv. Srca Jez. Satansko delo, ki pa ne bo us? pelo, ker Bog je močnejši. Ob drugi sedmini — Tonči Šavlijevi. Tovariši! — Vsi vi, ki ste bili z njo, z njo delali in živeli, vsi vi, ki ste jo poznali, danes, ob drugi sed* mini njene žalostne smrti, kloncte v spominu pred njo in njenim de* lom. Vsi vi, ki veste kakšni so bili naši cilji, kaj smo si obljubili na razstanku, ko smo zapustili šolske klopi učiteljišča v Tolminu, čutite danes da ni umrla le učiteljiea, da ni umrlo le telo, da nas je njena duša zapustila in odšla boljšemu in sreč* nejšemu v naroeje. Ne jočemo na njenem grobu, le silno težo čutimo, ki je padla na nas in na naše delo. Čudno težo, ki si išče izhoda v bescdi: Redčijo se vrste naših bratov. Ne jočemo, gledamo in gledamo v tcmo, ki nas obdaja v njeni smrti. Ne jočemo, ne moremo, preveč so trpela srca naša in preveč so trud* na. Klonimo pred njenim sarkofa* gom in vemo, da nas še eaka eas. Bratje, oddolžimo se spominu nje, ki je bila z nami, nje, ki je ve* dela kaj in kje je naše mesto, nje ki se ni pustila vladati in je storila vse kar je bilo v njeni moči, da da svojemu rodu. Ni se vezala na nre pouka, ves eas je posvetila vzgoji svoje okolice. In rod njen jo je Iju* bil, rod njen jo je spoznal in ljubili" smo jo mi, ki smo jo poznali. Brat* je oddolžimo se njencmu spominu, postavimo ji spomenik naše Iju* bavi in vsega. Darujte, nabirajte in žrtvujte, naši sestri gre za spomin nas samih, našega stanu. Bratje, zbirajte in darujte. Prostovoljni prispcvki naj se po* šiljajo na naslov: Zm. Krašna, Go* rica, ul. Ponte Isonzo St. 16. Ob drugi sedmini svoji sestri vsi njeni bratje. Za vse, ki vedo in zna* jo ceniti, za vse ki so trpeli in de* lali. V—i. Poroka. Dne 19. maja 1926 se ie poročila na Trnovem gospica Stanka Živic z gospodom Benediktom Winkler* jem od Nemcev. Poročil iu je ne* vestin stric č. g. Venceslav Bele, dekan v Kanalu. Mlademu paru želimo: Na mnoga leta. Na Vitovlje! Pri M. Božji na Vitovljah bo oba binkoštna praznika služba božja kot po navadi. Če bo lepo vreme se ob* ljublja velika vdeležba. »Naš Čolnič«. Izšla je majska številka tega za* nimivega našega družinskega lista. Prinaša poleg primernih leposlov* nih sestavkov tudi zajemliivc clan* ke o ncmški katoliški organizaciji Zlasti je umestcn članek msgrja Arkota: »Ne pihaj tarn, kier te ne peče!« Vsi izobraženci nai bi pre* čitali med »Drobtinami« nasvete, ki jih društvenim voditeljem podaja dr. Jeraj. So zelo poučni. Potni listi. Zadnjič so našo tozadcvno no* tico nekateri napačno umeli. Oskr» bi se le vizum na potni list. Zato naj se oddajo potni listi, že izstav* ljeni, a še brez vizuma od pristoj* nih konzulatov, v Kat. kniigarni ali v Draščekovi hiši na Kornu. S tern si prihranite potnino v Trst in za* mudo časa. Tudi »cebanje« je nevarno. Listič. ki mu pravijo »Voce di Gorizia«, je objavil neko pisanje, da slovanske sportne zveze na Pri* morskem delujejo preveč politično. Italijanske sportne organizacije so zategadelj že ukrcnile potrebne ko? rake pri oblastvih, da zabranijo po* litiko, ki je državi nevarna, pri »cc* balcih fusbala«. Joj, joj; otroci še na »peje« ne bodo smeli. Senat. Pred dvema dnevoma se ie otvo* rila senatska zbornica. Pri seji je bila navzoča tudi ljubezniva maj* hna hčerkica polkovnika Nobile, ki je preplul z Amundsenom tečaj. Mussolini je prišel v senat z rdečo rožo v roki. Najprej mu ie pred* sednik častital, da je ušel napadu. Potem so proslavljali polet »Nor* geja« čez tečaj. Proti izdajalcem. Fašistovski listi pravijo, da bodo najprej občutili strogost zakona pro* ti izdajalcem Italije v inozemstvu urednik Donati, ki urejujc v Pari* zu neki list, ki piše strašno proti fašizmu. Potem Cesarc Rossi, ki je bil neki zapletcn v Matteottijev umor, a je valil krivdo s sebe in nato pobegnil in še neki Stenograf Fasciolo. Kaj pa ima ta na vesti? Boj z liro. Včerajšnji »Piccolo« pravi, da je inozcmska špekulacija te dni liro tako globoko potisnila navzdol. To* da lira je inozemsko ofenzivo pro* ti sebi junaško prestala. Da se va* luta tudi zanaprej ubrani takih naskokov, so ustanovili pri zaklad* nem nadzorništvu poseben urad. Turški sultan — umrl. Zadnjega turškcga sultana Mo* hameda II., ki je bival v krasnem San Remu, je zadela kap. Živel je v pregnanstvu, sicer udobnem, ka* mor ga jc poslal Kcmal paša. Kaj je novega na deželi? Solkan. V torek, dne 18. maja popoldnc smo spremili k veenemu počitku g. Ano Fonzari, roj. Jakin, ki ic tako tragično končala svoje mlado živ* ljenje, a baje ne po lastni krivdi. Marsikaj se o tern govori, a na jasnem si ni nihee. Radi tcga se obmčamo s ponižno prošnio do g. kvestorja Diaza, da zadevo nepri* stransko preišče in krivca naznani, če je to res, kar se govori, pristoj* ni oblasti, da prejme za njegovo brezsrčno in surovo dejanje po za* konu zasluženo kazen. Povzročiti smrt dveh nedolžnih bitij, spada po našem skromnem iuridičnem mnenju vsekako pod kazenski zakon! St. Maver. V nedeljo dne 9. t. m. smo imeli prvo vesclico. Ta dan je prihitelo k veselici staro in mlado. Vidi se, da St. Maverci razumejo pomen in cilj društva. Odorali smo prve bra* zde na prosvetnem polju, kar nam daje še večji pogum, da se tern Luč iz Ogleja. Najveeja naša katoliška organi* zacija nosi ime svetega Mohorja. Mohorjevo družbo in Mohorjeve knjige pozna skoro večina sloven* skih družin. Zakaj so dali naši škofje tej cerkveni družbi ime po svetem Mohorju? Dolga stoletja so že pretekla, od* kar je v mestu Akvileji, ki mu pra* vimo po naše Oglej, vladal škof Mohor. Oglej je bil velika rimska naselbina, ki je štela v najlepših časih pol milijona prebivavcev. Me* sto je bilo v onih časih pagansko. Le majhna skupina gorečih kristja* nov je živela v njem. Izročilo pra* vi, da je evangelist Marko na svojih apostolskih potovanjih obiskal tudi Oglej in posvetil za prvega oglej* skega škofa Mohorja, imovitega in učencga moža. Škof Mohor jc iz Ogleja potoval po deželi ob Soči, in je oznanjal katoliško resnico. Prinesel je divjim, mladim rodo* vom, ki so bili naseljeni po soški in vipavski dolini, luč krščanstva, res* nico in življenje. Z njim je misijo* naril dijakon Fortunat, njegov naj* zvestejši pomočnik. Fortunat je dal življenja za krščansko vcro. V ve* likem prcganjanju kristjanov je bil obsojen na smrt in obsojcn. Po* božna legenda pripoveduie, da so ga umorili pri Majnici ob Soči, na* sproti Sovodnjam. Veliki vihar preganjanja, ki je završal nad mla* dim krščanstvom, pa ni zatrl živih kali, ki sta jih Mohor in Fortunat vsadila v deželo ob Soci. Iz zemlje, namočene s krvjo mučenikov je pognala nova rast, še lepša in krep* kejša. Krščanstvo se je v obsoški deželi razširilo in utrdilo. Ko so v šestem stoletju trume slovenskih pastirjev naselile vipavsko in soš* ko dolino ter se razprostrle črez Sočo, so našle v novi domovini živi ogenj krščanstva, ogenj, ki ga je vžgal sveti Mohor s svojimi tova* riši in pomočniki. Ta plamen kr* ščanstva je ogreval naše ljudstvo skozi stoletja in ga ohranil dobro in zdravo. Ta živi ogenj krščanske misli, Ijubczni, preproščine, resnice in pravice naj gori tudi v sedan jih ča* sih v naši deželi! Dedščino, ki smo jo prejeli po svetem akvilejskem apostolu Mohorju, hočemo ohraniti in še pomnožiti. Dobra krščanska knjiga naj zanese v naše domove iskre tega plamena. Ta namen ima družba, ki nosi ime svetega Mohor* ja, apostola Goriške, Tržaške in Istre. Vsi škofje Julijske Benečije so pozdravili in potrdili cerkveno bra* tovščino, ki širi duha velikega ital* skega apostola sv. Mohorja. V ško* fijskem listu tržaške škofije (1926, str. 87) je vladika prevzv. mons. dr. Alojzij Fogar priobčil pohvalno po* slanico, ki jo je papež Pij XI. izdal Goriški Mohorjevi družbi ter je pozval duhovščino, da širi javno v cerkvah Goriško Mohorjevo druž* bo. Škofovski poziv končuje: »Naj bi z božjo pomočjo ta mladika so* dobnega dušnega pastirstva krepko rastla in rodila bogate sadove!« V duhu primorskega apostola Mohorja in na poziv naših škofov je bila Goriška Mohorjeva družba ustanovljena. Naša katoliška društ* va, naše vrle Marijinc družbe in vsi naši ljudje, ki ljubijo svoj rod, naj jo širijo, da ostanc duh krščanskih apostolov in mučcncev med nami živ, da ostanemo Slovenci v mejah Italije veren in pošten narod. bolj oklenemo društv. življenja. Prosv. društvo v St. Mavru se naj* prisrčneje zahvaljuje v prvi vrsti g. Brezigarju, okrožncmu predsed* niku goriškega okrožja iz Podgore. Zahvaljujemo se tudi našemu iz* obražev. društvu iz Solkana za brezplačno posojene kulise in nje* govemu pevskcmu zboru, pevske* mu zboru prosv. društva »Soča« iz Oslavja, prosv. društvu iz Št. Flo* rijana za posojeni zastor ter so* sednjim društvom za obilno vde* ležbo, posebno Oslavskemu in pod* sabotinskemu. Največ vdeležbe je bilo iz Oslavja. Srčna hvala tudi g. Doljaku Francu gostilničarju za prostor, deskc za oder in ograjo. Prosv. dr. »Skala« v St. Mavru. Lom. Prosvetno društvo v Lomu bo imelo svojo prireditev dne 30. ma* ja. Natančnejši spored priobčimo prihodnjie. Plave. (Prireditev.) Prosvetno društvo »Lipa« v Plaveh je priredilo dne 9. t. m. svojo večjo prireditev. Po to* likih dežcvnih dnevih se je naen* krat v nedeljo zjutraj zjasnilo nebo, kar je tudi omogočilo prireditev na prostem. Celotna prireditev je si* jajno izpadla. Lepo vreme je priva* bilo mnogo ljudi na lepo okrašen prostor pri Mlinarjcvih. Opazilo se je zlasti mnogo dclavstva iz An* hovega med udeleženci, ki so ves čas prireditvi pazno sledili. Prva igra: »Tri sestre« je bila bolj skrbno pripravljena od druge »Za* morec«. V Trch sestrah sta seveda najbolj ugajala občinstvu oče in Špela, a tudi ostali igralci so še pre* cej dobro izvedli svoje vloge kot začetniki. Sicer pa ni bilo med gle* dalci onih strogih kritikov, mogoče jih je popoldansko vreme oplašilo. Nastopili so tudi trije pevski zbori pri prireditvi: kanalski, goreilje* pol j ski in domači pevski zbor. Se* veda si je kanalski cerkveni pevski zbor osvojil srca poslušalcev naj* bolj. Ljudje so se radovoljnih in ve* selih obrazov razšli z žcljo, da bi bilo šc več takih prireditev. Odbor prosv. dr. »Lipa« v Plaveh se zahvaljuje vsem, ki so sodelovali pri prireditvi, posebno pevcem in zlasti g. režiserju. Bog plačaj! St ran 4. »(i()tf!LKA STRATA« Amundsen gre prvič na tečaj. L. 1918. se je odpravil na sever z gloriolo prvcga osvojitelja južnega tečaja obdani Roald Amundsen na sijajno opremljcni polarni ladji »Maud« z enajstimi tovariši; med njimi tudi v boju z ledeno naravo osiveli kapitan Sverdrup. Ekspedi* cija je bila opremljena za dobo šestih let. Pravih uspehov pa ni imela. Vsled mnogih znanstvenih re* zultatov je pomembno podjetje Danca Roalda Kasmusscna 1. 1918. S kakimi nevarnostmi se ie morala ta pogurona četa boriti vidimo že iz tega, kcr so na saneh prepotovali 10.095 km. Severna narava je za* htevala tudi od teh junakov svoje žrtve. Severni kontinent. Ameriški geofizik Harris trdi, da sc nahaju v sevcrncm ledenem mor* ju velik do danes še neodkrit kon* tinent. S tem je izpodbil mnenje, ki je prevladovalo, odkar ie Nan* sen 1. 1893.—1896. na »Framu« kri* žaril po severnem oceanu in dognal, da je to enotna morska kotlina z velikansko Ljlobino in ie tu ncsmi* sdno iskati novih dežel. Vsa celina bi imela trapezoidno obliko in kakih 1,300.000 km2 po> vršine, t. j. pribli/no kot Nemčija, Francija in Italija skupai! To je še zemlja, ki jo še ni onečastila člo* veška noga! Tu se nudi drznim le* talcem široko polje. Od severnega konca Alaske v Ameriki od rta Barrow pa do te devote dcžele zna* ša razdalja 500 km; tako bi se to vprašanje dalo rcšiti v poletu par ur. Čc nas vsa znamenja ne motijo, bo ravno letalo odneslo rekord v rešitvi te geograiske uganke. In res je pripravil Amundsen nainovejšo eksncdicijo na sever v letalih. Enkrat prihodnjič pa bomo po* kramljali, kako so drzni letalci re* šili to nalogo, prcdvsem Amund* sen in Byrd. Dotlej pa potrpite. Z maslom na jug*. Ko so otvorili sueški prekop od Sredozemskega na Rdeče morje, je poslal neki trgovec dosti masla za* vitega lepo v papir po ladji skozi prekop. Ko so pošiljatev sprejcli, ni bilo masla nikjer, samo velikan* ski kup mastnega papirja je kazal, kam je šlo maslo. Iz Amerike. Buenos Aires, 15. aprüa. Slovenski iantje, Uekleta in žene, pošiljajo pozdrave svojcem: oee* torn, materam, bratom, sestram, prijateljem in znancem. — Odpo* tovali smo iz Trsta dne 19. 3. s par* nikom »Atlanta«. Naše potovanje je bilo razmeroma prav dobro, le* po morje nas je nosilo v svojem naročju. Le iz Neapolja do Las Palinas smo morali občutiti malce rnorske jeze. Ali prav hudo ni bilo. Najbolj so obeutili otroci in žen* ske. Na veliki teden smo pluli po širnem oceanu. Spominjali smo se tudi mi svojih verskih dolžnosti. Vodniki naše ladje so poskrbeli kolikor jim je bilo v moči, da smo bili zadovoljni za velikonočne praznike. Velikonočni popoldne smo praznovali v svetovncm mestu Rio Janeiro. Kako težko nam je bilo, ko vam nismo mogli seči v ro* ko kot druga leta. Zato upamo, da vam ne bo prepozno naše voščilo, ker vam iz srea želimo: bodite sreč* ni! Enako vam vošeimo tudi za binkošti. Koneno smo prišli, zdra* vi in veseli v nam obljublieno de* želo; do srea smo bili ginjeni, ko smo si drug drugemu segli v roko in si želeli: »srečo!« — Emil Semo* lie, Rezi Ccrkvenik, Nada Cerkve* nik, Angela Stopar iz Lokve, Fa* bijan Alojzij, Alojzij Vouk, Änge* la Turk iz Avberja, Vizintin Av* gust iz Dola pri Op. Selu, Metliko* vec Josip, Vel. Dol, Mariia Stare, Sv. Križ pri Tomaju, Lukežič Da? vid, Lukcžič Alojzij iz Rene, Ivan Rojc, Anton Rustja, Zalošče pri Dornbergu, Ana Štolfa z dvema o* trokoma, Sveto pri Komnu. Anica Fišer, Marija Benedetie, Vida Be* nedetie, Justina Fiegel iz Pevme, Antonita Nabergoj iz Proseka in Marija Finžl iz Sežane. GOSPODARSTVO. Semenj« Na binkoštni pcinedel- iek se vrši pri Sv. Luciji običajni si menj. Cepljenje v zeleno. V sredo 26. maja bo praktierm vaja v cepljenju v zeleno pri trtah. Ta vaja bo dostopna vsem in zaenc ob devetih v vrtu kmetiiske sole, via Trieste v Gorici. Spored za splošno pregledovanje bikov v srednjem govedorejskem okrožju na Goriškem. Č1. 1. V zmislu določil piavilnika k zakonu z dne 21. junija 1925. št. 1162 morajo prignati svoje bike pred pregledovalr.o komisijo ne le lastniki bikov, riamenjenih za jav* no spuščanje, ampak tudi zasebni* ki, ki nameravajo uporabljati svoje bike za plemenitev lastnih krav in junic. Č1. 2. Vsi lastniki nad 10 mesecev starih bikov, naj so živinorejci ali ! voditelji javnih spuščevalnic, mo* rajo torej predložiti potom pristoj* nega županstva furlanski živinorej* ski komisiji z dvema lirama koleko* vano prošnjo za pregled. V prošnji je navesti ime, priimek aer bivališče lastnika, število bi* kov, kraj, kjer se bodo uporabljali biki, ime, pasmo, starost in barvo posameznih bikov. Č1. 3. Po določilih o splošnem pre* gledovanju so pregledi redni ali po* sebni. Redni pregledi se bodo vršili v spodaj navedenih krajih (glej ei. 4). Posebni pregledi ali pregledi na domu so odslej praviloma odprav* Ijeni. Taki pregledi se dovolijo le izjemoma za odrastle bike, ki so nemjrni ali nevarni. Redni pregledi so brezplačni; za posebne prcglede je predpisana pri* stojbina 50 lir za glavo. Č1. 4. Pregledi se bodo vršili v sie* deeil krajih in dnevih: 25. maja 1926. Ravnica ob 8 in pol pri mostu, Trnovo ob 9. uri pred županstvom; Lokve ob 10. uri pred Vv inkier jevo gostilno, Cepovan ob 11. uri pred pošto, Bate ob 14. uri pred cerkvijo, Grgar ob 15. uri pred županstvom, Solkan ob 16. uri pri občnski tehtnici. 26. maja 1926. Kai ob 8. uri pred Bratuževo gostilno, Koprivišee ob 8 in pol pri Moeniku, Banjšice ob 9 in pol pred solo, Vrh kanalski ob 10 in pol pri Francu Gorjup št. 1, Ročinj ob. 11 in pol pred pošto, Av* čc ob 14. uri pred županstvom, Ka* nal ob 15. uri pred Gorjupovo go* stilno, Deskle ob 16. uri pred Ko? njedieem, Anhovo ob 17. uri pred županstvom. 28. maja 1926: Hlevnik ob 8. uri pri Peternelu, Biljana ob 9. uri v Drnovku, Medana ob 9 in pol pred županslvom, Vipolže ob 10 in pol pri Skolarisu, Kojsko ob 11 in pol na trgu, Števerjan ob 12. uri pri Jer* neju Bratuž, Gorica ob 15. uri pri županstvu, Podgora ob 16. uri pri soškem mostu, Loenik ob 16 in pol pred županstvom. 29. maja 1926: Šempeter ob 8. uri pri grofu Coronini, Vrtojba ob 8 in pol pred cerkvijo, Bilje ob 9. uri pri Cijanu, Renče ob 9 in pol pred žu* panstvom, Vogersko ob 10. uri pred šolo, Prvačina ob 10 in pol pred županstvom, Dornberg ob 11. uri pred županstvom, Rihenberk ob 12 in pol pri governu, Šmarje ob 14. uri pred Stubeljnovo gostilno, Ga* brije ob 15. uri pred Ukmarjevo gostilno. 31. maja 1926: Šturje ob 8. uri pred uradom za kmetijski potoval* ni poduk, Lokavec ob 8 in pol pred šolo, Sv. Križ ob 9. uri pri Bonetu na Cesti, Dobravlje ob 9 in pol uri pred zadružno kletjo, Kamnje ob 10. uri pri Rebku, Vrtovin ob 10 in pol pred Oermeljevo gostilno, Črni* če ob 11. uri pred cerkvijo. 1. junija 1926: Stanjel ob 8. uri pred Stareevo gostilno, Kobjeglava ob 9. uri pri Antonu Grmek v Tu* pelčah, Gorjansko ob 10. uri pred cerkvijo, Komcn ob 11. uri pred cerkvijo, Vojščica ob 13. uri pri Špacalu, Temnica ob 13 in pol pred cerkvijo, Kostanjevica ob 14. uri pred cerkvijo, Opatjeselo ob 15. uri pred županstvom, Mircn ob 16. uri pred županstvom, Sovodnje ob 16 in pol pri cerkvi, Štandrež ob 17. uri pri cerkvi. CA. 5. Bikorejcem je na voljo da* no, da prizencjo svoje bike na zbi* rališča, ki so jim najbolj prikladna. Č1. 6. Biki, ki se priženejo na zbi* rališča, so podvrženi obstoječim ]iredpisom živinozdravstvenega re* da; lastniki so odgovorni za poško* dovanja, ki bi jih utegnili povzro* čiti njih biki. Vzorec prošnje. Alhi Spett. Commissions Zootccnicn Vviukma presso V A mminisinizionc Provinz cinle del Fritili Udine 11 soffoscritto (ime lastnika bika) .....domiciliuto a (bivališče) N.o di casü (h. št.) . . . comun'e di (županstvo)....., chiede In visita del proprio toro desiimüa per hi montu nellu loculita di (kraj, kjer se bo bik rabil)......... // ioro surä preseniuto in uno dei luoghi desiimiii per la revisione ge? nerule dei tori nels anno J926. Nome del ioro (ime bika)..... Rnzza del toro (pasma)...... Eta del toro (starost)........ Muntello del toro (barva)...... ......li.....1926. Tržne cene dne 20. maja 1926. Česnik kg L 4—5; šparglji L 5.80 do 6.60; čebula L 1—1.20; pesa L 1.60—2; fižol L 2—2.10; fi/ol koks L 2.60—2.80; salata L 1—1.30; zgod* nji krompir L 2.20—2.40; grah L 3.20—3.60; radič L 0.40—1.40; špa* nača L 0.60—1; vrzote L 1.40—1.80; pomaranče kos L 0.40—0.60; cre* šnjc kg L 1.70—4; limoni kos L 0.15 do 0.20; jabolka kg L 2—4; surovo maslo L 15—17; presno maslo L 18 do 20; mleko liter L 1.20—1.40; jajca kos L 0.50—0.60. Goriški izvozni trg. Včcraj je bilo na trgu okroglo 600 kvintalov črešenj po 150 slabc in 320 lir boljše vrste. Špargljcv 20 kvintalov po 600 lir; graha 30 po 300 in 3 kvintali zgodnjega krompir ja, ki je imel ceno 200 za kvintal. celo na vnuke. V Karlšteinskem okrožju pa tega ni smelo biti — in res tudi ni bilo dolga, dolga leta. V Trebano je prišlo gostov, da bi jih bil težko preštel. Tudi vremc je bilo najugodnejše — krasen dan poznc jeseni. In krasote ie bilo tu, da ni vedelo oko, kam bi najprej pogledalo. Na jopieih zlati, dlan široki trakovi, evetlice v atlasu z zlatom vezene, in povsod svila v najpestrejših barvah! In kakšno sukno! Nie ni bilo le tako na vi* dez, za trenutek, da bi se obleklo enkrat ali dvakrat... In iedi, pri* pravljene po francosko! Niti če* ških imen jim niso vedeli: sama tu ja imena, čudna, prečudna, težko bi si jih zapomnil; le okus je bil domač . . . Ni torej cuda, da se gostorn ni hotelo od take mize. Mračilo se je že, a krožniki so bili znova napol* njeni, kakor da se je obed šele pri* eel. In koliko je bilo dudašev in vsi so morali igrati »fortissimo!« Trebanski je vedno pravil: »Če že kaj pripravim, nai bo po* polno; naj se ima vsak dobro, tudi dudaš; ampak igrati mora — mora, čcprav bi mu meh počil.« In naj* glasnejši je bil danes Rozhuda. »Pojdi sem, ti stari — pojdi! Tudi povedati nam moraš kai! — Duda* ši so navadno rojeni šaliivci!« »Če gospoda ukazuje, zakaj ne bi šcl, zakaj ne bi kaj povedal?« »In kaj takega, da se bomo zclo, zelo smejali!« »Da boste popokali, gospod!« »Da bomo hripavi! — Dovolj bo, ee bomo hripavi!« Gostitelj jc za povabljene zelo skrbel. Rozhuda se je v gostinski sobi naslonil na podboj in pogledal ]">o vseh gostih na glasni Trebani. »Ampak to ti rečem: glej, da spraviš tudi Vonoklaškega v smeh! Pijače dobiš potem toliko. da še iz]")iti ne boš mogcl vsega.« In dudaš iz zapuščene bajte za Bezdekovim je zaeel: »Torej bila je, dragi gospodje, neka dežela ...« »Pravljico le kar pusti! — Ta je za kmete! — Kaj veselega!« Rozhuda se je smchlial in se je delal kar najponižnejšega. Samo Hyncik, ki je sedel za mizo nasproti dudašu, je izpregledal z bistrim očesom, da se talc smeh danes lahko prav čudno konča. Tudi Rozhuda ga je ošvrknil s po= gledom in ko se je srečal z njegovi* mi očmi, se je še bolj nasmeial, kot da mu hoče povedati, da ie prav dobro razumel misel, ki sc jc po? rodila v njegovi glavi. »In v tej deželi je bilo troje lju* di... Troje, pravim, gospodje ... Eni so imeli zmajevo srec, drugi volčje in tretji vranje ...« »To so prastare babie čenče! — Ali ne znaš nič drugega?« »Torej — morda tole. — Prcj je izhajala iz fcvdniških dvorccv si* la, da sc je uro dalcč trcsla zemlja pod njo. Trdnjave so bile drevesni* cc, kjer so vzgojili drevesa. da sc je cela dežela zatekala pod njihovo zaščito in našla pod niimi najvar* nejše pribežališče. Odkod ie izviral cvet Žižkovih vojsk? Kie je Jiri zbiral svcžc moči? — Toda potem je začel rasti po Češkem plevel vsch vrst. In ni čuda, da so zopct potcgnili meče, da bi pokosili ta plevel...« Gostje so nehote nchavali jesti, glcdali drug drugega in potem du* daša, kakor da ne verjameio niti ušesom niti očcm. »Za Kopidlanskim so se vlekle podncvi sence, ponoči pa povod* nji...« Hyncik jc povesil glavo in zdelo sc mu jc, da so vsch oči po teh Roz* hudovih besedah uprte vani. »Toda trčili sta skupaj dvc na* sprotji; ni moglo biti drugačc. Mestom so rastli rožički do obla* kov in tu je moral vstati nckdo, ki bi jih odsekal; pravim. moral. In mi smo sekali, da so iskre letele od jckla, in delo je šlo od rok ... In kaj vi scdaj? Hujše, stokrat huj* še je to med vami, ncgo ie bilo ta* krat med mesti! — Pravim, kaj tale Roztoški? — Kaj ti, Mcnšik? ..... Kaj ti, gospod Mokropcški? — Kaj ti, Vleneški? — Kaj ti, dragi go* spod iz Litnjc? ... In kai vi, od* lični gospodje?« Dudaš Rozhuda je stopil na sre* I do sobe, pokazal s prstom vsakega, ! na katerega je pogledal z očitajo* ! čim očcsom, in potem ie obstal. [ (Dalje.) Priloga,. GoriSke Straže" št. 38 »OORIŠKA STRATA« Stran 3. Spopoti med ministrom Fedelsjem in posIancBiii Na sobotni seji parlamenta je poslanec Besednjak zahtcval pii či* tanju zapisnika besedo, eeš da mo* ra urediti osebno zadevo z minis* trom prosvete. Minister Fedele se je začudil in vprašal po vzroku. Besednjuk: Dajtc mi besedo, go* spod predsednik, da ra/Jožim! Predsednik zbornice: Toda samo cno besedo. Besednjnk: Je premalo. Predsednik zbornice: Torej iz* jasnite se! Besednjak: Pri čitanju zapisnika včerajšnje seje sem opazil, da je minister prosvete, ko se je sprcmi* njal v zakon odlok, s katerim se oproščajo dijaki naših pokrajin šolskih pristojbin, izjavil, da »je ta ukrep v korist dijakov odrešenih dežel najsijajnejši odgovor na bu* dalosti, ki jih je čula včeraj zbor* nica.« Ne vem, ali je mislil pri tern mis nister na vscbino mojega govora ali pa na gotovc medkliee, ki jih je eula pred včerajšnjim zborniea. Fedele: Ne, ne! Besednjak: Ako je cikal gospod minister na moj govor, moram iz* ja.viti, da odgovarjajo budalosti, ki scm jih tukaj izgovoril, načelom najglobljih krščanskih mislccev in pa idejam, za katere so se borili in trpeli najveeji možje vašega narod* nega prebujcnja. (Risorgimcnta.) (Minister Fedele stresa nevoljno glavo.) Mislim, da ni v tej zbornici moža, ki bi mogel v dobri veri tr* diti, da kdor se bori za ncdotaklji* vo bogastvo svojega jezika, je agi* tator budalosti. Ako je pa gospod minister cikal na oni del govora, ki se tiče slovens: skih ueiteljev, izjavljam, da se z njim lahko tudi strinjam. Dejanja, ki sem jih omenil, so res bedasta; toda iz njih ne sledi buda* lost tistega, ki jih je razkrinkal, temveč tistih, ki so jih izvršili. Naloga ministra pa je, da poskr* bi, da se taka bedasta dejanja nc ponove in tako ne bo imela vsaj zbornica vee sitnarije, da se peča z bedastimi rečmi. Odgovor Fedeleja. Minister Fedele je vznevoljen stopil na noge in izjavil: Ko sem veeraj rabil besedo ne* umnost, sem mislil na ncosnovane obtožbe, ki jih je poslanec Besed* njak naperil proti oblastnikom pod* rejenim prosvetnemu ministru, ki so odlieno vršili svoje dolžnosti. Poslanee Besednjak je obtožil šol* ska oblastva, da so z grožnjarni si* lila slovenske ueitclje, haj se vpiše* jo v fašistovske organizacije. To ni res. Ob tej priliki moram tudi raz* jasniti, da v popolnoma italijanskih obmejnih pokrajinah še sedaj de* luje neka iajna sloven ska učitelj* ska organizacija, o kateri se ne ve odkod dobiva sredstva in kakšnc zvezc ima z drugimi organizacija* mi.« Minister je h koncu še izjavil, da branijo takozvani slovenski po? slanci, ki bi se pravzaprav morali Iz širokega sveta. Na tečaj! 93% zemeljskega površja ni še znanega. Le še teme naše zemlje ja zavito v neprodirljiv pajeolan. Sve* ta za vee kot poldru ulivajo brez prcstanka raztopljeno zlato in srebro v grlo ... In to ljud* stvo se ni smelo nikjer pritoževati; kaj mu je prcostalo drugega, kot | da se upre samo? — In uprlo sc jc. Tisti večer, ko je položil stari Manasses gospodu Davidu na mi* zo cclo vrsto srebrnikov za ta da* vck, jc bil gospod najboli zadovo* ljen. Dvakrat jih jc še preštel, od* pri skrinjo, vzel tri vrečice. ki so se najbolj izpraznile, in naravnal v vsako enako število tolarjev. In ko jc bil gotov, je vzel v roko nc* ko knjižico in skrbno primerjal posamezne postavke. Vsak hip se mu je obraz bolj zjasnil, usta so se mu eimdalje ljubezniveie smehljala in potem je zašepetal: »Žc jc do* biček.« Opazoval sem tudi mišice na nje* govern obrazu in njegove vzdihe in hipoma sem hotel razbiti okno in zleteti notri. Toda stcklo je bilo predebelo, šipe so bile spojene s širokimi svinčcnimi pasovi. Toda udaril sem s kljunom, kar sem mo* gel, in strašno sem zakrakal vee* krat za seboj, toda vse zaman. Gospod Boryne se ie smehljal. Njcgova vest je trdno spala. A vendar se jc prebudila. * * * V Trebani so imcli žegnanje. In kjer so v jeseni obhajali žegnanje, tarn scm bil navzoč vselei tudi jaz s starim oeetom. Nikier niso na naju pozabili; zlasti v fevdniških dvorcih, ki so spadali h Karlštejnu, smo imeli prave gostije. Cclo gos* jc stcgno so nam vrgli skozi okno. Če nas je bila še taka jata, takoj so poznali, kateri smo s Karlštej* na. Izkazovali pa smo iim izvrstne usluge. Zato so nas morali čislati. Bdeti od prve ure po solnenem za* hodu do dvanajste in celo noč ne zatisniti ocesa, klicati vsako uro čcz tiho pokrajino: »p r o č o d g r a d a , p r o č «, in niti glave opreti na roko, prijateli, to je tcžka služba. In za vsak naimanjši prcstopek so segli takoj po kazen* skem pravu, najmanjša zamuda je stala življenje. Toda čemu pa bi prijatelji in srdili so se vee let. Pris zivom ni bilo konca in sovraštvo je prehajalo tudi na sinove. često bili mi — vrani? Jaz sem sedel na okno, z viteza nisem spustil niti očesa in če mu je glava klonila niže in niže ter sem čul bližajoče se korake gospoda oskrbnika, sem lepo glasno potrkal na okno in vsak je takoj razumel. Vranii rod se je na Karlštejnu do sitega nastražil čcške krone. Zvcstcjših stražnikov ni mogla imeti. Vitezi so klicali v dolino s človeškim glasom svarilno geslo, mi pa smo vpili s ptičjim glasom; in to se je ponavlialo uro za uro; in vcš, kaj smo kričali? — Tudi to ti bom povedal, a danes nimam časa. Na Trebanskem žegnaniu je bil tudi Morinski fevdnik s hčerko. In prišla sta tudi Bczdekovec in Hyn* cik. Pa tudi Rozhuda, nai se je vzel, kjer se je hotel. Žegnanje v fevdniških dvorcih ni trajalo eden, ampak dva dni. Včasih so odhajali gostie šelc v če* trtek, včasih celo šelc po drugi ne* dclji. To je bilo šal, vesclia in ra* dosti! Včasih pa tudi prepirov, da je nazadnje tekla kri. In razhajali so se v prepiru doslej naizvestejši »GORISKA STRATA« Stran 5. Lokavec. V nedeljo 16. t. m. smo imeli pri nas sklcp gospodinjske nadaljeval? ne sole. Vršil se je v šolskih pro? storih. Navzoči so bili poleg števil? nih občanov g. did. ravnateli iz Aj? dovščine, g. župan s celokupnim starešinstvom in zastopnik občinc Skrilje — Sv. Tomaž. Vodia tečaja g. Leop. Paljk jc podal dališe po? ročilo, iz katerega posncmamo, da je posečalo tečaj 42 deklct. 36 iz Lokavca, 6 iz Sv. Tomaža. Tcčaj je trajal 6 mesecev, pouk se ie vršil dvakrat na teden v večernih urah. Obravnavalo se ie kmetijstvo, zdravstvo, slovstvo in italiianščina. Namen sole je bil preskrbeti pode? želskemu ženstvu splošne in stro* kovne izobrazbe, ki naj ga vsposo? bi za gospodinjska opravila. da bo moglo samostojno in umno voditi naše domove in biti opora možu pri njegovem težkem delu. G. didaktič? ni ravnatelj je opozarjal dekleta na veliko važnost takih tečaiev in jih je pozival, naj pridoblieno znanje pridno vporabljajo v vsakdanjem življenju. Zahvalil se ie tudi g. vo? ditelju Paljku za trud in požrtvo? valnost. ki ju je imel s tečajem, katerega je vodil povscm brezplač? no. Govorila sta še g. župan Čibej in zastopnik občine Štomaž — Skri? lje, ki sta naglašala velik pomen takih gospodinjskih tečaiev. Z raz? delitvijo spričeval je bila lepa pri? reditcv končana. Priporočamo tudi drugim vasem, naj po možnosti prirede slične tečaje, ker so za na? še gospodinje po deželi velike važnosti. Straža pri Cerknem. Prosvctno društvo na Straži pri Cerknem nastopi v neddelio 30. maja ob 2]/fc pop. pri g. Pirihu s prireditvijo. Vljudno vabimo vse naše sosede, da nas ta dan posetijo. Doberdob. Oblastva so potrdila kot pode? štata dosedanjega župana g. Josipa Zuziča. Občinarji so dosedai z njim bili zadovoljni, zato so veseli, da imajo za občinskcga načelnika mo? ža, ki pozna domače razmere. Livek. Fantje telovadci so pri nas zelo pridni. Redno vadijo. Zdaj mislijo tudi na igro, da bi si mogli kupiti telovadne majčicc. Bovec. Pavel Pretner iz Bovca St. 102 nas prosi, da objavimo, da je bil dotični gospod, ki je oklofutal ne? kega rudarja v brivnici v Bovcu, go? spod Izidor Ostan, trgovec v Bovcu. Oklofutani pa je Pavel Pretner sam. Borjana. Neznani tatovi so v noči od ne? delje na pondeljek odncsli posest? niku Antonu Sabotiču v Stanoviš? čih 24. kola od voza. Čudno, čemu jim bo služilo? Kdor ima za tatovi kak sled, naj proti nagradi javi ime? novanemu. Cerkno. Na praznik vnebohoda se je pri? godila pri nas težka ncsreča. Kjospa Mari ja Mesar, vdova davčnega kontrolorja, stara 72 let, je šla na grob svojih dragih. Ravno ko je ho? tela stopiti po stopnicah na poko? pališče je pridivjal za njo luksuzni avtomobil in jo je z zadnjim kole? som tako nesrečno zagrabil, da jo je prcvrgel in zelo težko poškodo? val. Zdravi se sedaj v sanatoriju S. Giusto v Gorici. Želimo ji skoraj? šnjega okrevanja. Studeno pri Postojni. Šolska mladina se pridno priprav? lja na nastop, ki se bo vršil nepre? klicno na binkoštno ned. in ponde? ljek ob 4 uri popoldne v dvorani »Gasilnega društva« v Studenem. Zadovoljni smo, da nam bo po dol? gem easu zopet dana prilika preži? veti v družbi našega naraščaja par vcselih urc, ki nam ostanejo brez? dvomno v spominu. Kakor je raz? vidno iz sporeda, nas hočejo to pot presenetiti z dvodejanko »Škrati« in oearujoeim »Plesom vil«, katere spremlja domači orkester. Ker je čisti dobieek namenjen domači šoli in je nastop domaeega orkestra za našo vasico nekaj novega, se vabijo vljudno vsi, ki se vesclijo napredka našega naraščaja, da se odzovejo blagemu namenu. Dornberg. »Opazovalec« iz Zalošč v zadnji »Goriški Straži« ošteva Dornberža? ne radi njih pičle udeležbe pri zad? nji prircditvi »Bralnega društva« in jih pouči, da bi morali imcti več smisla za medsebojno društveno pomoe. Da dosledno izpolnimo nje? gov dopis povejmo, da je bilo razu? mevanja od naše strani dovolj. Saj smo dosti pomagali pri igri. ko pa je bila igra že enkrat odnešcna in je tudi ta dan kazalo za dež — po? vrhu je pa še »Edinost« pisala, da so vse prireditve ustavljene, ni ču? da, da ni bilo tudi z Zaloščani gne? če na veselienem prostoru; pač pa bolj v gostilnah. Ne zbujajmo kra? jevnega samoljubja! — Sicer pa se na splošno opaža, da nimajo društ? va pri širšem občinstvu one zaslom? be, kot so je vredna. Ne le, ko društvo priene z delovanjem — v liipncm navdušcnju, ampak tudi pri poznejšem delu! C>e sliširno, da so nabrali pri tem plesu fantje dva? tisočpetsto, pri onem dvatisoe itd. za norosti, dajmo svoj davek ki smo ga dolžni naši po izobrazbi stremeči mladini! Spodbudimo s tem tudi one redke, ki se nesebie? no žrtvujejo. Vsa naša društva so revna, njh dohodki so pičla člana? rina in izkupiček iz prireditcv. In iz tega naj se vzdržuje čitalnica, knjižnica, plačujejo prostori, raz? svetljava, razni tcčaji itd. In kakšni so današnji izkupički prireditev, to vejo oni, ki s.i poskušajo. Zato imejmo več razumevanja za društ? va, ki so v vsaki vasi neobhodno potrebna. Gaberje na Vipavskem. Ker tukajšnje prosvetno društvo »Danica« vsled slabega vremena dne 16. t m. ni moglo prirediti pev? ske prireditve, se bo ista vršila na binkoštni pond., dne 24. t. m. Po? leg domaeega pevskega zbora sode? kijejo zbori iz Rihcmberga, Brji in Gor. Branice. Program jc obilen ter jc zastopana veeina slov. skladatc? Ijev Med odmori svira tamburaški zbor iz Rihemberga. Prijatelji slo? venske pesmi pridite! K obilni ude? ležbi vabi odbor. Borovnica pri Podmelcu. Dne 12. t. m. je po dolgi in mueni bolezni v goriški bolnišnici mirno v Gospodu zaspal posestnik Ivan Drole. Pogreb pokojnika se je vršil dne 14. t. m. na goriško pokopališ? ee. Pokojnik je bil vzoren krščan? ski gospodar in zvest čitatelj »Go? riške Straže«. Pokoj njegovi duši! Družini naše sožalje! Erzelj. Mi že presedajo govorice po na? ši vasi, da sem bil jaz dopisnik članka v »Goriški Straži« z dne 21. marca, s podpisom F. V. Ome? niti moram, da so že davno pre? tekli tisti časi, ko sem se iaz za? nimal za kroniko vaške mladine. Tudi moje ime ne odgovaria pod? pisu zgoraj imenovanega članka. Sumi se tudi moj nečak Fr. Vovk, ki je dovršil ljudsko šolo šele pred 2 leti; jasno tedaj, da se on ni vti? kal v to stvar. Upam, da bo naša mladina tok svoje govorice morala obrniti v drugo smer. Anton Vovk. (Op. uredništva: Potrjujemo res? ničnost zgornje izjave.) Iz idrijskih hribov. Lep kraseni dan na praznik Vne? bohoda Gospodovega me je zvabil zgodaj ziutraj v hribe. Potrudim se da sem bil že ob 6. uri v Lcdinah pri službi božji. O tem kraju sem že prej večkrat čul in bral v časopi? sih, kako imajo v tej župniji lepo cerkveno petje. Poln radovednosti grem na kor, da si malo od bližje ogledam ta znameniti cerkvcni zbor; a kako se začudim, ko vidim, da se cerkvenik sam muči s pctjem in orglanjem! Kje pa je sedaj toliko hvalisani cerkveni zbor? Cerkveno petjc bi sc vendar moralo gojiti v east božjo, ne pa samo zato, da se ob gotovih slovesnostih žanie po? hvala od ljudi! V Ledinah zvem, da je danes na Gorah cerkveni shod ali žegnanje, kamor pride ta dan od vseh strani vse polno ljudi. Napotim sc tudi jaz tja, ker je bil dan tako lep in krasen, da ga je bilo vredno izra? biti! Med potjo mi povedo, da je Antona Seljaka iz Idrska zadela velika nesreea. Pri delu na polju ga je konj brcnil v glavo, mu izbil več zob in ga močno poškodoval, da so ga morali pcljati v bolnišnico; v neki drugi hiši v tej vasi pa da se vrše velikanskc priprave za popol? danski plus. Ko pridem na Gore, je bila majhna lepa cerkvica že polna verneiia ljudstva, zunaj na pokopa? lišču pa še ljudi za eno tako cer? kev. Ostanem kar pri teh in priso? stvujcm sv. maši. Cerkveni zbor je lepo prepeval med darovanjem in sv. mašo; ima nekaj prav lepih in izbornih glasov, dobro voljo in. ve« selje do petja; le škoda, da je brez pravega pevovodje! Ko so zaklju? čili slovesnost s pesmico »Poysod Boga«, je vse Ijudstvb obstalo in poslušalo do konca! Pics v Idršku se je pa, kakor govore poročila, končal s pretcpom. Spametujte se že vendar enkrat, ljudje božji, in opustite to neumno plesno norenje, ki nikakor vam ni v cast, ampak le v škodo in sramoto! Čezsoča. Preteklo nedeljo 9. maia t. 1. je napravilo prosv. društvo »Zlate? nik« v Čezsoči poučni izlct in sicer iz Bovca v Čcdad, Palmanovo in Oglej. Ob 4. uri zjutraj ie odpelja* la koriera iz Bovca, ob 8. in pol smo že izstopili na trgu nekdaniega me? sta Oglej a. Z velikim zanimanjem smo si ogledali tarn razne zgodovin? ske predmete. Ostali smo tarn do 1. ure pop., potem smo se odpeljali proti Gorici; v Podgori smo se vde? ležili popoldanskega blagoslova. Potem smo šli naravnost v dvora? no »Mladike« v Gorici, kier nas je sprejcl č. g. S. Stanič z lepim na? govorom. V Gorici so nas obiskalc tudi nekatere članice tcga društva. Ob 7. uri zvečer smo se odpeliali od tarn proti Bovcu. Vremc smo imeli prav ugodno. Mcseca junija napravi omenjeno društvo izlct na Sv. goro — če bodo razmcre do? puščalc. Clan. Prapetno. Draga Straža, malo se oglašamo iz naše vasi; zatorej sprcjmi teh par vrstic: Tu so razmcre posebno zadnji čas že take, da človek res ne more biti več tiho. In kje? Na naši gostilni. Tu se shajajo in krožijo neprestano okrog ljudi dve nedo? letni deklici. Vsak moment so nav? zoce, kakor bi jih kdo klical. Že mnogokrat sem slučajno naletel in videl sem take prizore, da še ne takih. In veliko pohujšanje mladine radi neprevidne gostilničarke. To? liko v opomin. Oskrbniku njih pa pravimo, naj se zdrami in pregleda na kateri poti so ti otroci. Prileten vušččin. Tolmin. V noči od 9. na 10. t. m. je bila ukradena krava v Gabrijah vdovi Leban Jožefi, po domače Mlinarje* vi. Takoj so šli na vse strani možje in fantje, da bi dobili tatu. Nckates ri so se že vračali z žalostnim po« ročilom, da niso dobili nobenega sledu. F2na skupina je pa le imela srečo. Zvedeli so, da je gostilničar na Kamnem — onstran Soče — ku= pil to jutro kravo. Sli so v hlev in takoj spoznali, da je ukradena kra? va, katero so na mestu vzeli in pe= ljali domov. To je gledal gostilni? car, a mu niso pomagali nobeni iz? govorii Kravo je kupil brez potne? ga lista, zanjo je dal 1000 L, tatova sta mu jo že ponujala prejšnji dan, in natanko opisala šc predno sta tat? vino izvršila. Tatova sta pa bila znani pretcpač Kavčič Franc, vulgo Marjutov iz Dolj st. 22 in še eden postopač. Ko so ju zasačili orožniki v Kobaridu, sta si že denar razde? lila in hotela pobegniti. Dogo? dek je pa vsem rcsen opomin, ne kupujte nikdar živine brez pravil? nega potnega lista in gospodarjem opomin, da dobro zaklcpajo, ker zlikovci nimajo usmiljenja ne s si? romakom, ne z vdovami. Vendar je konečno izginila s po? zorišča tista strgaria baraka pred cerkvijo. Čudimo se le, da je župan? stvo toliko časa pustilo na tako očitnem mestu tako umnzanost. Vse pohvale je vredno tudi župan? stvo, da je poskrbelo, da so se iz? vršili nasadi dreves ob javnih po? teh. Le žal, da r.o nasadili brezo, ki ne bo v nobenem oziru koristila. Zakaj bi raje ne nasadili orehov, domaei kostanj itd. boljši bi bila smreka ali pa tudi divji kostanj. Tudi naše olepševalno društvo se je dvignilo. Urejeni parki, snaga, novi näsadi, vse priča o delavnosti društva. Mnogi se že vprašujejo, ali bo še stal stolp na Kozlovem vrhu, ki je bil izletnikom iako prijeten. Predvsem pa moramo nasvetovati našemii gos. komisarju, naj gre en? krat proti Dantejevi jami in k Ben? kovcu pod Pcrblo. Most pod Dan? tejevo jamo kliče po nujnem po? pravilu; most in pot pri Benkovcu sta resno opasna za življenje. Ubo? gi otroci, ki hodijo iz Zadlaz?Žabče v šolo na Perblo, so vedno v ncvar? nosti, da padejo v vodo, enako iz? letniki, ki hodijo ponoči, pa niso opozorjeni na nevarnost. Druga očita škoda, ki se javno vrši, je pa cerkvica pri sv. Urhu na pokopališ? ču. Rcbra štrlijo še vec'no v zrakr kakor jih je pustila vojna, le zob časa delujc, da se še dalie razkraja in s tem uničujejo tudi še preostale zgodovinske fresko?slike. Z ozirom na poročilo »Edinosti« z dne 13. V. t. 1. st. 113, kjer poroča dopisnik pod naslovom: »Okrožna prireditev,« se čutim moralno prisi? ljenega pojasniti par stvari, da ne bo občinstvo v zmoti in bo poro? čevalec drugič bolj pazen v svojih poročilih. Predvsem moram ugoto? viti, da ni bila gori omenjena prire? ditev nikaka javna, še manj pa okrožna prireditev, temveč je bil to le nekak družabni večer izobraže? valnega društva Čadrg, kjer so iz prijaznosti nastopila še nekatera društva s posameznimi pevskimi Katoliško tiskovno društvo v Gorici> ki je lastnik Katoliške knjigarne v Gosposki ulici ter Zadružne tiskarne na vrhu Placute, je na občnem zboru sklenilo, da se zaradi uni- formnosti in drugih praktičnih razlogov s prvim majnikom spremeni ime Zadružne tiskarne v Katoliško tiskarno. ' Načelstvo Katoliškega tiskovnega društva v Gorici. Stran b. >OORISKA STRA2A< točkami. Vslcd te^a odpadejo vse opazke poročevalca, ki lete na vod* stvo, češ, da omalovažuje priredit* vc, na samo društvo, ki je po mne* nju poročcvalca izbralo »neumno« komedijo »Vsc naše,« da se ni po* birala vstopnina itd. Burka »Vse na? še« ne zaostaja popolnoma nič za burko »Trijc tički«; ena kakor dru* ga je primerna za družabni ali tudi za pustni večer, nobcna pa ni za javno prireditev, dasi s takim »sun* dom« nekateri nastopajo v javni prireditvi. Prav nesrečna je pa pris mera z Žabčami. Žabčani — odda* Ijeni 20 minut od Tolmina — pose* čajo 5 razredno (danes 8) šolo v Tolminu; preje potovalna sola v Cadn'u (sedaj za silo redna) pač nc bo nikdar odgovarjala v izobrazbi tolminski soli, ker dvomim, da bi si dali vzgojitelji tolminske sole do* povedati, da ne dosežejo več kakor oni v ("adr^u. Kakor mi je znano privat no in tudi iz objavljenet*a po* ročila o občnem zboru društva v Žabčah, jc to društvo z cnakimi družabnimi veecri zc ponovno na* stopalo, torej ni to nikakšen prvi nastop. Torej je popolnoma nc* umestno primerjati društvo, ki je šelc v povoju, z društvom, ki ima že nekaj dcla za seboj, kakor bi bilo neumestno primerjati Žabee s pre* izkušcnimi društvi n. pr. z Ljubi* nom, Poljubinom in Zatolminom, dokler je bilo še skupno. Saj so nam še vedno v spominu naravnost vzorno podane drame: Srenja, Ci* jLjan Sandor, Dom i. dr. Kolikor mi je znano, so režiserji in tudi podpi* sani skiKŠali opiliti izreko in tudi tisto »nesrečno el*kanjc«, ki pa ni nikak po^lavitni Lreh in g% marsi* kateri kritiki v zadregi naravnost iščejo in kažejo v javnost. Mislim, da je stališče Ljlede — el — u^otov* ljeno za inteligenta. a preteklo bo še precej Soče, predno bo med pri* prostim ljudstvom popolnoma iz* k'inil; treba bo pa šc precej izobraz* be v nasprotnem oziru, da ne bo namreč ljudstvo pisalo — u — na* mesto — 1 — kar opažamo že med priprostimi ,ki slišijo samo o »ne* srečncm * el * kanju«. Ni moj namen, podati slike po* samcznih javnih nastopov, ki so jih imela posamezna društva v zadnji sezoni, to naj služi le v informacijo, da ne bo ncsporazumljenj. Vam pa, Čadržani, naj bo le v ponos, da so Vaš skromen nastop hoteli uvrstiti kar med okrožne! Le po začrtani poti po^jumno naprej, pa bodo ^o* tovo še ostali tovariši in tovarišice spoznali, kako koristno je društvo! /. 5. # # # Z ozirom na mnoLa vprašanja, zakaj sta sosedni vasi Poljubinj in Žabče isti dan t. j. 11. IV. t. 1. vpri* zorili svoje spomladanske prircdit* ve, moramo tu javno izjaviti, da se ni to izvršilo v nikakcm znamenju bojkota in konkurence, še manj pa v znamenju kake^a sovraštva. Obe prizadeti društvi sta se skupno po* svetovali in vstrajali pri svojih sklepih vsled tehtnih razlogov n. pr.: kdo je mo^el predvidevati, da bo ravno tedaj vpoklic igralcev v vo* jaško službo, drujjo društvo jc po* slalo vest v javnost itd. Kdor pod* tika dru^e namene, ta dela mladini in tudi voditeljem krivico. Okrožjc. Idrija. Takih dopisnikov kot La ima »Edinost« v Idriji, je na tern bož* jem svetu res malo. Čudim se na* ravnost, da, če že ne uredništvo, pa vsaj uprava nc spozna, da dancs nc predstavljajo slovcnstva vcč razni gospodje dohtarji, oštirji in sploh »napredni« ljudje, ker ti so pravo* easno zbežali preko Ljranice ali pa oblekli črno srajco, pač pa čisto druj4 clement, ki je ostal zvest sa* memu scbi in svojim ciljem. Da, vsaj uprava bi to lahko spoznala. Kaj bo rekla tetka na te besedc, mi Idrijčani ne vemo. Res pa je lc to: Sincki so se izšolali in so dobili vzorna mesta v državi sreče SHS, staii umirajo, kar je mladine pa »Edinost« ne čita, ker so njeni do* pisniki res samo vzor možie. Bog jih daj še takih! Spodnja Idrija. (Srebna in /.lain poroka.) V če* trtek 20. maja t. 1. obhajata srebrno poroko Bončina Jožef in Marija ro* jena Golob iz Spodnjc Kanomlje, naslednji dan — 21. maja pa zlato poroko Žakelj Urban in Marija ro* jena Vojska iz Spodnje Idrije. 2c* ni zlatoporoeenca želimo skoraj* šnjejia okrevanja, da se bodo za* mogli tudi v ccrkvi izvršiti vsi lepi obredi vprav za to priliko predpisa* ni. Obema paroma pa kličemo ob tej izrcdni priliki: Boj4 Vas ohrani čilc in zdrave še mno^a leta! Črnivrh nad Idrijo. Čim bolj sc bliža imenovanjc po* teštata, tembolj nestrpno in s skrb* jo pričakujemo tega doj^odka. Kandidatov je več, med njimi jc menda tudi prcjšnji župan Poženel. Pri zadnjih županskih volitvah se mu ni posrcčilo ohraniti si svoje^a županske^a stolca, dasi so bili nje* #ovi pristaši precej nasilni. Proti našim odbornikom so pokali re* volverji — zvijačc — jiroznje — obljubc — podkupovanjc — razbi* janje oken —- denuncijacijc — črna roka z bodalom, — pa tudi prigo varjanje idrijskega komisarja, vse ni nie pomagalo. Naši možjc so ostali neizpivosni. Zakaj nismo marali več Požene* la? Njegovc reči z aprovizacijo ni* so prav nič dopadlc ljudem. Njc.iio* ve občinskc račune jc sedanji obč. odbor našcl v takem nercdu, da jih ni mogel potrditi in lcžc še nepo* trjeni pri oblasti. Marali ga pa tudi niso, ker se jc bratil z nekaterimi takimi ljudmi, ki so imeli že dosti posla z državnim pravdnikom. Ni* smo se zmotili! Neki prejšnii idrij* ski podprefekt se je pri neki inspek* j ciji izrazil, da je naše županstvo tako dobro vodeno, da bi bilo lah* ko za vzor mnogim občinam. Se* danji obč. svet je prevzel od prej* šnjega županstva 14.000 lir dolga, dočim se je skazalo koncem lanske* ga leta 20.000 lir preostanka kljub temu, da se jc občinski inventar zvišal za okroglo 20.000 lir in da se je pobirala enaka davščina ka* kor po drugih občinah v našem o* kraju. Kljub tcmu g. Poženel ni zgu* bil poguma; še enkrat hoče osre* čiti našo občino in se dokopati do poteštata. Mi pa upamo in žclimo, da se oblast ne bo ozirala na nje* govo srajco, katera je bila svoj čas že rudeča, ampak na gospodarsko korist naše gorskc vasi ter nam imenovala oscbo, ki bo zmožna vo* diti našo občino v vsakem pogledu. Pozdravi fantov-vojakov- Slovenci pri drugem tcžkem top* ničarskcm polku v Modeni pošilja* jo najsrčnejšc pozdrave staršcm, bratom, sestram, prijatcljem in svo* jim dcklctom. Želimo lctniku 1907, da naj lc hitro vžije šc par lepih dni in obenem žclimo najlepše praznovanje binkoštnih praznikov. Pirec Karel Vojščica. Gulič Karel Nabrežina, Gabrovec Maks Se* sljan, Špacapan Ivan Rcnčc, Trojar Ivan Renče, Rusjan Franc Renče, Simčič Anton Kojsko. Buzin Vik* tor Rupa, Cotič Bazilij Sovodnjc, Nanut Leopold Štandrež, Križaj Ambrož Gorica, Lozcj Franc Po* draga, Pangerc Jakob Laže pri Se* nožcčah, Stibilj Franc Zapuže pri Ajdovščini, Podgornik Ignac Kron* berg, Obad Alojz Gabrovica, Ža* kelj Anton Brežnica, Maver Ivan Poljubin, Vidmar Alojz Šturje, Žvanut Avgust Podraga, Gabrijcl* čič Rafael Gorica, Fakin Franc Po* rcč, Komel Stefan Lokcv, Rujavec Ferdinand Vojsko, Obad Janko Sa* lež, Marušič Franc Sv. Mihael, Orel Peter Bilje, Marinčič Alojz Vitov* ljc, Uršič Florjan Straža, Gabršček Anton Kamno, Licen Stanislav Ri* henbcrg, Grošcl Ivan Vojsko, Pc* gan Anton Senožeče, Rakovšček Ivan Drežnica, Marušič Franc Aj* ševica, Skočir Viktor Kobarid, Ra* jer Boris Šturje, Štok Franc Povir, Kocjan Franc Žirjc, Žgur Aleksan* der Podraga. Darovi. Za Slovcnsko sirotišče: P. n. Martin Hvala, Gorenja Tribuša 5 L; Neimcnovani denarni zavod 200 L; Neimcnovani po župnem uradu St. Vid pri Vipavi 50 L. — Srčna hvala! Popravek. V 37. št. G. S. je bila priobčena »Izjava« na 4. strani. »Izjava« je bila priobčena, kcr smo bili krivo in lažnjivo poučeni .Zato popmv* Ijamo: 1. »Izjave« ni prinesla pooblašče* na oseba. 2. Justina Cej in Ivan Rijavcc ni* sta podpisala preklica. 3. Zato je »Izjava^ brcz pomena in vcljavc. Uprava. VABILO k rednemu občnemu zboru »Ljud= ske posojilnice« za farno občino Kamnje, ki se bo vršil v nedcljo dne 30. maja 1926 ob 3. uri pop. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Rcvizijsko poročilo. 4. Odobrenjc računskih zaključkov za leta 1923.—25. 5. Volitcv novega načclstva. 6. Volitev novega nadzorstva. 7. Slučajnosti. Ako ob določeni uri ne bi bilo zadostno štcvilo članov, sc bo vršil občni zbor cno uro pozneie ob vsa* ki vdeležbi. Županstvo Trnovo pri Gorici (Prebivalccv 1488). Razpisuje se služba občinskega tajnika z lctno plačo 7200 lir, vštcvši postavne stroške. Prošnjc opremljene s predpisani* mi listinami morajo biti predložene do 31. t. m. Pripustitvena taksa lir 50.10. Nastop službe 15. junija. Trnovo pri Gorici, dne 11. V. 1926. Tajnik: Leban. 2upan: Rijavec. VOJNA ODŠKODNINA. Konzulence, zastopstva, prizivi, konkordati, likvidacije, davčne za* deve, posojila vsakc vrste. vštevši brezobrcstna posojila na starostno obrabo. — Pisarna: A. Trampuž, sod. oficijal, Gorica, Via Gari* baldi 20, I. nadtsr. Lepa prilika! Pri Sv. Petru v Ajbi p. Ročinj jc na prodaj posestvo ob* stojcče iz hiše in 18 johov zemljišča. Kupec plača polovico ccne takoj, polovico pa po dogovoru. Franc Jerončič, lastnik. Kmečko deklo sprejmem takoj v službo. Plačilo po dogovoru. Tabor 62 — Dornberg. Meblirana vila v bližini Gorice se odda za 2—3 mesece t. i. za časa poeitnic v najem; odda se z vso opravo in zcliščnim vrtom. Pogoji so zelo ugodni. Naslov pri upravi lista. Pisarna za delitev skupnih zem* ljišč, obč. pašnikov in üozdov v Gorici, Corso V. E. III — 19 — v hiši Hipotečnega zavoda daie brcz* plačnc informacije tcr ie odprta SAMO OB ČETRTKIH. Zelo rodovitno kmetiio, 14 oralov zemlje, 12 vclikih njiv, 2 gozda, travniki, sadonosnik, hiša, hlev, vodnjak, zdrava krasna lega, pol ure do fare, eno uro do žclezni* cc, proda Korošec, Rimske toplice, Slovenija, Jugoslavia. Cena z in* vcntarjcm samo Lit. 17.000. Naseli se lahko takoj. Zaslužka veliko. Prilika: Proda se popolna oprema za mlin; tudi posamezni kosi. Ponudbe za nakup naj se pošljejo pod »Macchi* nario« na tvrdko Molesini v Gorici. Lloyd Sabaudo. Prihodnje vožnje: v Severno Ameriko; »Conte Biancamano« 28. 5. 1926. Iz Genove v Njujork v %> dneh; v Južno Ameriko: »Principessa Giovanna« 18. 6. 1926. »Conte Verde« 26. 6. 1926. »Principessa Maria« 29. 7. 1926. Iz Genove v Buenos Ayres v 13VL> dneh; v Avstralijo: »Re d' Italia« 22. 6. 1926. Informacije daje in sprejema pred- naročila na vozne listke zastopnik F. Rosich. Gorica, Via Contavalle St. 4. ZOBOZDRAVNIŠKI ATELJE ROBERT BERKA Gorica, sedaj Corso Verdi 36. Lastnik se jespecializiral na Dunaju, bil več let asistent zobozdravnika dr.ja Pikla. Labo- ratorij otvorjen že leta 1918.— Sprejema do 9. do 12. in od 2, 6., ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. — — Zdravnih za zobe in usta Dr. L03Z KR9I6HEB sprejema vse dni v tednu v Gorici, na Travniku St. 20 ob sobotah in nedeljah pa tudi v Ajdovščini štev. 146 nasproti Ljudskemu vrtu. TPOPIIVinVP^ pristni, dobite vedno v vsaki množinl 1 IVV/r^ll^V^ V Lt, pH „Zadružni žganjekuhi" v Dornbergu PO DRUŽNBCA LjubljBnshe fcreditns banke y Gorici Corso Verdi „Trgovski Dom" Telefon številka 50 Brzojavni naslov: Ljubljanska banka Delniška glavnic? Pnn+iiilt rnHQflflllfl Rezerve Din. 50,000.000 uEIITFalU LJUDLJKIiH Din. 10,000.000 Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. — Agencije: Logatec. Vloge na knjižice po 4% Vloge v tekočetn računu lir ali dinarjev, (najugodnejše obrestne mere). Nakup valut, čekov, deviz in obligacij vojne odškod- nine (bonov) po najugodnejših cenah. Nakazila v tu- in inozemstvo. Borzni in ostali bančni posli. .....~mm