79. številka.
Ljubljana, v torek 7. aprila 1896.
XXIX. leto.
U haj a vsak dan iTeier, isimii nedeljo in praznike, ter velja po polti prejema« za avetro-ogerske dežele za vse leto 15 gld, b& pol Uta H gld.   *a četrt leta 4 gld., za jeden 1 gldL 40 kr. — Za Lj ubijano kros pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., /.** četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Z< po&iljauje na dom računa ae po lv) kr.
na mezee, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko v.C, kolikor poltnina z.inaa. Za oznanila plačuje se od Itiriatopne petit-vrste po *\ kr., 4e se omaailo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., te se trikrat ali večkrat tiska. Dopiai naj ae izvoli frank i rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — OredniStvo in upravniatvo je na Kongresnem trgu fit. 12. Dpravnistvn naj ae blagofolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t, j. vbb adminiatratisne stvari.
Hepotrditev regulacijskega načrta za Ljubljano.
C. kr. vlada postavila na« je a svojo odločbo o regalacijskem načrtu prav tja, kjer smo bili lani po usodnih velikonočnih praznikih, da, se mnogo ■a slabšem amo sedaj. Takrat smo imeli vsaj upanje, da bode regulacijski načrt pri izvanrednih rasmsrah v kratkem isdelan in rešen v instancijah tako, da bodemo gotovo najdalje v jednom letu pričeli i do vimi stavbami, sedaj pa je tako upanje popolaem prašno, in če bode mestni magistrat, kakor mu ve leva visoka c. kr. vlada, napravljal regulacijski načrt ps propisih § 64. in 65. obstoječega stavbin-skega reda, potem je gotovo, da ga Ae leta in leta ■e bodeaio imeli I Ljubljana ateje ckoli 1200 bift, Če se ns motimo. In zaslisati vse hišne posestnike — to bi vsekako bilo neiiogibno, ker je pri določitvi regulacijskih črt vsak hišni posestnik intere •ovsu — narisati nivel, naraščanje padeža, kakovost semljifiča, vae to in šs izjave strank vpisa vati v sspisnik, to je dela, da ga nobeden še tako točno poslujoč urad v par letih ne vzmore!
Priznati se sicer mora, da je odločba c. kr. vlade — vsaj nje prvi del — korekten in odgovarja propisom sedanjega stavbinskega reda. Vprašanja pa j«, če je v izvanrednih naših razmerah umestno, tako stojično držati se formalnosti in odobriti dra-konično načelo: ,fiat jostitia, pereat mundus*. Marsikdo je slutil, da mestni magistrat ne postopa po polnem po propisih stavbinskega reda, ali b<lo nam js vsem do tega, da se njega delo z rekriminacijasai in kritikami ne ovira in da čim preje pridemo do regulacijskega načrta. Saj je proti elaboratu msstnegs zbora dopusten reknrz, in tu more vsakdo izraziti svoje pomisleke in staviti svoje zalit« ve, prav tako, kskor bi jih bil stavil pri obravnavah, katere propituje § 65. stavb. reda. In Če vis. c. kr. vlada ob presoji regulacijskega načrta uvažuje podane rekurze, je koučni nčinek prav tisti, kakor če bi že prvotno zaslišali se interesentje.
Oe bi že Bde lege lata" mogoča bila drugačna rešitev regulacijskega načrta, izključena pa je taka rešitev „<ie lege fttrenda", v očigled novemu stavb, redu,   ki čaka le še Najv. potrdila.  Ta novi zakon
natančno določa v jedoem uvodnih svojih paragrafov, da ima mestni magistrat napraviti »občni mestni uravnavni in razširjavni načrt", da je potem ta načrt po prejšnji odobritvi od stranic, k r. vlade za 6 tednov razgrniti v javni vpogled in da sme v tem roku VBak udeleženec vložiti svoje ugovore, o katerih c kr. vlada končno razhodi. Po novem zakonu tedaj ni treba nikakega zaslišanja udeležencev in ker jo po besedilu zakona v načrt vzprejeti le prometna pota in stavbinske črte, ne pa tudi nivela itd., je regulacijski načrt popolnem pravilno izd* lan. A mestna občina ga je, k-r novi stavb, red ni se zakon, le prezgodaj predložila vladi. Vsled tega naj bi bila visoka c. kr. vlada do Najv. potrdila zakona z rešitvijo načrta blagohotno počakala, potem pa ga eventuvalno s kakimi premembami potrdila ter vrnila magistratu, da razpise Gtedenski rok za vpogled in vbganje ugovorov Visoka c. kr. vlada stekla bi si za Ljubljano muogo večjih zaslug, ako bi urgirala pri ministerstvu sankcijo novega stavb, reda, potem pa resila predloženi načrt po tem novem zakonu, kakor pa da se je jednostavno postavila na stališče že umirajočega, obstoječim razmeram Čisto neprikladnoga stavb, reda, ter s tem potrla ljubljanskim meščanom ves, že itak ne veliki pogum.
Kar pa mora vzbud'ti največje začudenje, to je drugi del napominane vladine odredbe, ki dovoljuje mestnemu magistratu, da stavbinske prošnje Btratik rešuje po obstoječem stavbinskm redu v avtonomnem delokrogu, pri tem pa posebno pozornost obrača na določitev stavbinske črte, da ne naatnmjo prevelike zapreke za pozne j S o regulacijo mesta. To je pač ob sebi umevno, da, ako c. kr. vlada regulacijskega načrta ne odobri, mora mestni magistrat v avtonomnem svojem delokrogu določati staviteljem stavbinske črte. Ali magistrat akoro da niti jedne stavbinske šrts, katera bi imela biti drugačna, kakor je črta Sedaj stoječega poslopja, dc ločiti ne bode mogel. Magistrat se bodo pri določitvi novih stavbišč držal bržkone svoj« ga regulacijskega načrta. Stranka pa, ki s to črto ne bode zttdovoljna, zmagala bode pri višjih instancah iz jednost^vnega razloga, da mesto glavnega regulacijskega na-rta nima in da torej nikakor ni opravičeno, preuiinjati zasebno-pra-nih pravic atavitelja do svo-
I^iNfeke Prirodopisni in tehniški razgled.
Pilo J.
VII.
Jesenski pod'esek velja ljudem za strupeno rastlino. Ne glede na njene podzemeljske dele, osobito pa čebul jo, ki ima strupen alkaloid v sebi, trdijo ljudje, da je tudi cvet strupen in da izsopeva is sebe strupene hlape. Če Človeška roka nekaj časa drži aa cvet, postane koža mrtvaške barve. Prof. Izidor Pierre je stvar preiskava 1 in on trdi, da roka, ki je dalj Časa držala šopek podleakov, celo za več ur otrpne. No, najnovejši raziski so dokazali, da je to vse pretirano in da se nikjer ne da konstatirati škodljiv vpliv podleskovega cveta »a barvo roke in ne ns njeno gibčnost. — Čudno je pa vse kako, da je ljudski glas ta cvet proglasil *a strupen, če ni nekaj resnice na tem!
Najmlajši morski prekop je korintski, katerega so odprli prometu meseca julija 1. 1893. Prekop je dolg 6345 metrov, širina mu je 22 metrov, a globočina 8 metrov. Odkopati in odvoditi izbilo treba 10,638.400 kubičnih metrov kamenja,
jega zemljišča. To kt»že sedanja praksa npravnega sodišča. Ako pa bodo meseni magistrat v kakem posamičnem slučaju mnenja, da je dotično črto tako, kakor on zahteva, postaviti i* javnih ozirov, potem pa bode moral v ■misla § 4. in 70. stavb, reda nastopiti dolgotrajno pot razlastitvenega postopanja, pri čemer pa je že vprašanje, če bode razlastitev tndi dovoljena.
Kako naj torej magistrat jemlje Otit na bodočo regulacijo, če nima za to nikake podlage, napram stavite'j^m takorekoo n k.lo- moči?! Ta del vladine odredb** je le ,Scl:oahoitspflaster" na kruto določbo nje prvega dela in ščit proti očitanju, češ: vlada zavira stavbi nska dela.
Še nekaj je, česar nikakor ne moremo znmol-čati. K.<»kor izvemo iz te odredba, je mtttui map^trat vpoelal regulacijske načrte žo dne 17. februvarja c. kr. vladi. Ls ta pa je šele po preteka več- ko jednega meseca prišla na to, da je postopanje nedostatno, navzlic temu, da je pri po-ivetovanju o načrtih v 1. instanciji imela dva svoja zaupnika! Zapižirno tu-s ni stereotipno frazo: „Komentara ni treba* !
Kar se tiče Vprašanja, kaj storiti v r.č'gled tej vladini naredbi, opravičeno je mnenje, da proti Djej — ,M,v Reknrz bi težkć, težkć kaj izdel. Stavb, red drnzih občnih regulacijskih načrtov ne pozna, kakor onib, o katerih govori v § G4. in 65 Resnica pa je, da po magistratu izdelani načrt tu propisan m zahtevam ne zadostuje in da ae ni napravil pod garancijami, katere tu zakon stavi. Z rekurzom izgubilo bi se Is nltogo, sedaj tako dražega časa, uspeha pa ni pričakovati. V teh okolnostih bilo bi pač najbolje, d\ bi mesto urgiralo Najvišje potrdilo novega stavbinskega reda potom c. kr. dež« Ine vlade in svojega poslanca v dri. zboru, potem | a, ko je zakon odobren, poslovalo ee bo le s načrtom brez zaprek na že poprej omenjani na'in.
V IJuIiIJ"«*« 7 aprila Protisemitje V protiseuvtskrm taboru vladata te laj dva toka, ki se prej ali slej ločita. Nemškonarodna frakcija Re boda ločila od krščanskih tocijalittov. Ne le „OitJeutsche Rundschau", temveč tudi »Ueutnche Zeitung" se je že odločno
I gramoza in prati. Kanal okrajša morsko vožnjo na | progi Brindisi Pirej za 342 kdoniutiov ter prihrani parnim ladijam kakih '20 ur hoda Zanimiva je zgodovina korintskega prekopa. Z >■ tiran Periauder, ki je vladal od 1. l>27 do 585 pred Kristom, je projektiral na tem mestu morski kanal. Zgodovina pa nam ne pereča ničesar o tem, jeli imenovani samosilnik tudi v istini k. daj pričel z delom. Sešteto let pozneje je rimski sssar N»ron z veliko eneržijo jel kopnti korintski kanal. Dve leti po pričetem delu je buknil v Rimu. v Galiji in Hiepaniji vstanek, Neron je zapustil Grške zemlje ter kmalu potem umrl (1. 68 po Kristu). Po njegovi smrti so Ne ronovi tehniki popustili delo in podjetje je zaspalo. Vender pričajo še danes sledovi jarkov, preduhov in rovov o zmožnosti in jakosti rimskih inženerjev. — Po tem prvem začetku je ideja o prekopu korintske ožine mirovala do pričetka našega stoletja. Ko so osvobodili (irsko, je poklical guverner Capodiatria francoskega inienerja Verlet d' Aouat-a ter mu naročil, napraviti načrte za prekop. Tudi Lesseps a je kralj Oton pozval leta 1857. na Grško, da bi proučil, kako zgraditi kanal. A Grkom je vedno manjkalo potrebnih novcev za tako velikansko podjetje in stvar ni mogla priti v pravi tek. Še le generalu
Tiirru in o«:erskeniu inženirju Bala Gerster-ju se je poartčilo, prernugati vse težkoče in prič* ti I. 1881. z delom. Zan.m vo pa je, da sta ta dva podjetnika izmej rnnozih preučenih in projektovanih prog izbrala ono črto, katero so bili pred 18 slo leti pričeli Neronovi inženirji! Sedanji kanal se tedaj popolnoma vjema z onim, katerega je bil kopal rimski cesar.
Pomeu podzemnega olja kot kurivo za parne stroje raste od dne do dne. Na Ruskem se podzemno olje splošno rabi za kurjavo paruih kotlcv, a tudi v Ameriki, kjer je premog tako zelo po ceni, raste poraba olja v imenovane svrhe neprestano. Vsi kotli svetovne razstave v Cikagi so bili kurjeni z oljem. Kurivni efekt olja je dokaj večji nego pri premogu. Dober premog ima povprečno le malo več kakor sedemkratno izparivno moč, to je, jeden kilogram premoga spremeni 7*/a kilogramov vode v paro, imajočo toploto 100° C — Olje pa daje v istih kotlih 20 8 krat no izparjenje. Efekt olja je torej skoraj trik rt večji, nego efekt premoga. To so pomenljivi rezultati in posebno važni za parnike. Poraba premoga pri parnikih raste s kvadratom prirastek« v hitrosti. 1 srna ladija, ki prevozi 20 morskih milj v jedni uri, rabi
izrekla proti klerikalizmu, ki se hoče zanesti v stranko. Pisava „Dantsche Zeitung" je pa precej pomenljiva. Ta list ne stoji sicer posebno trdno in s« vedno bori z denarnimi težavami. Nekaj časa je bila liberalna, a ni m gla konkurirati z drugimi listi, zato je pa protisemitska postala, ker na ta način j" dobila novih naročnikov. če se sadaj brani klerikalizma, dela to le za to, ker ve, da prebivalstvu dunajsko več ne mara za klerikalne liste. To je sktisla „Reielispost", ki se mora baš zaradi svojega kbrikalizma boriti z denarnimi težavami. Ko bi je duhovščina iz pokrajin ne podpirala, bi že bila morala prenehati, kajti na I) maju jo malokdo b^re.
Izseljevanje  Rusinov.   Ker se delajo vse
mogoče nvuo useljavanju Rusinov v Ameriko, so 7. i -Ji rusinski krog premišljati, da bi se selili v Sibirijo. Izseljevanje v S biiijo bode mnogo ložje. Do ruske meje je blizu, potom bode pa že Rusija skrbela, da se dalje spravijo. Ko bode dodelana sibirska šelesnioe, bode Sibirija jako ugodua za naseljevanje. Nenaseljenega sveta je še jako mnogo. Dežela je jako rodovitna. Tuli podnebje v mnogih krajih Sibirije ni tako divje, kakor se običajno D nli. Z nn so res precej hude, B pomlad in jesen t-te jako prijetni, poletje je pa c-do vroče. Pozna-valci Sibinje že dolgo trd'jn, da bode ta dežela Ladaj žitnica za Evropo. V Sibiriji bodo Rusini obči; ali tudi svoje cerkvene običaje, kar bi v Ameriki bilo težavntjše. — Oe poljski graŠcaki hočejo preprečiti to izseljevanje, bodo pač morali bolje delavce plačevati,
Ogersko učno ministerstvo je skkn lo slednje leto nekaj madjarskih dijakov poslati na itiilijiii-k.i VHHiriiisčn, da sh ondu dobro prisvoje italijanščino in jih bodo potem ns reški gimnaziji nastavili za profesor j s, Madjari namreč niso zad>-voljni z italijanskimi profesorji in nastaviti hočfjo Had jare, ki bodo na K->ki delali za madjarsao idejo. Seveda najrajši bi gimnazijo kar pomadjarili, a to to- gre, kajti potem bi Italijani sami začeli eihti, da se Reka pridruži rajši Hrvatski. Polagomt seveda bodo z razširjenjem madiarske kulture že poskusili, a šlo pa ne bode. i; s.-u Italijaui ne marajo nič za M.tdjare. Pajdašdi so se ž njimi le zaradi sovraštva do Hrvatov. Os bi pa Mtdjari kaj stordi proti Italijanom, našli bi takoj tak upor, k kersnega ne pričakujejo.
Zjedinjenje bolgarskih cerkev. Carignjski patrijarh na VSO mo»": deluje, da bi /opet bolgarska pravoslavna cerkev se združ la z irrško. Pri tem p ssbuo moledujo za pomoč R<mjo. Patrijarh je pripravljen priznati b dg.irsko cerkev za pravo in b sedanjega sksarha, ki bi pozneje bil njemu pod-r: jen. priznal zt deželnega metropolita za obe Bol-gai.ji. Ekaarb bi potem imel jednako stališče, kot ga ima srbski metropolit v Hrdemgradu, ki je deloma ssmostojen, deloma podrejen carigrajskemu patrijarhatu. Namen vsemu prizadevanju je, da bi boigaisko cerksf iznnl iz Makedonije. Patrijah namreč želi, da bi vsi makedonski škofje bili njemu n posredno podložni Grški patrijarh bi potem že ■krbsl, da zgine siovisnska liturgija iz vseh cerkva v M tkedonrji    Posebno hi pa potem cerkev v M i-
atinkrat toliko premogi, k<kor paruik, ki prejadra v Istem 6a«Q polovine m«n», to je K) morskih milj. Paruiki, ki imajo h.trost 20-22 milj, morajo s-dsj toliko premoga naložiti, da so na meji svoje no-s Iiih tuci. Za blago nemajo več prostora. Ko bi torej hoteli povedati njiuovo h.trost, prekoračili bi jim ob jednem nosilno zmožnost. Ker pa ima pod-■smno olje trikrat večjo kurivuo silo, nego premog, je pač lahko razumljivo, da bi parnik sedanje oblike :n velikosti nosi trikrat večje stroje, ko bi jih kuri'i ■ oljem. Poleg tega zavzeme olje kot Britka tvarina dokaj manj proatora na ladiji, nego ista teža premega. Tak parnik bi torej imel dokaj več prostora, kakor ladija s premogom Ob jednem pa bi bila tudi služba ku jačev ložja in ne tako nečloveško buda, kakor pri sedanjih parnikih. Za molčati pa ne smemo, da dela seda ji tehniki slini-rsjenjo olja še veliko pn-gLv 00, Skušnja uči, da leze p. dzemno olje skozi vs„»o posodo, naj bode še tako ekrbno narejen* *n zamašena. Kouečno se rasleze po vsej la 1 j m vsaka stvar, ki bs v roko prime, js oljnata. Tehnika mora torej poprej izumiti zanesljive shrambe za olje, potem pa se mora pričeti nova doba za ladije, katere goni parna sila po mokrem elementu.
kedoniji ne mogla podpirati bolgarskih šol. Bolgari se pač ne bodo dali vjeti v grške mreže.
Francoski senat je v svoji poslednji seji napel vse sile, da bi vrgel sedanjo vlado. Konservativci in zmerni republičani bi radi na vsak način vrgli radikalno ministerstvo, prodno bodo nove občinske volitve To je lahko umijivo. Te volitve v Franciji nimajo le krajevno, temveč veliko politično važnost. Občinski zastopi volijo senatorje. Če se posreči pri občinskih volitvah vladi zmagati s svo jimi kandidati, bode potem Francija dobila radikalni senat, ki ne bode več delat ovir raznim reformam, k »kor jih dela sedanji. Konservativc se boje, da bode potem vlada resno začela z ločitvijo cerkve od države, ki je jedno glavnih radikalnih zahtev; zmerni republičani pa imajo strah pred hujšim ob-dačenjem premožnejših stanov. Zaradi tuga je pa lahko umijivo tako huda borba preti vladi.
Dopisi.
Iz   učitet JHliili   krogov.   (Volitev v deželni šolski h vet.) Takoj po d tželnozborskih volitvah začelo je slovensko učiteljstvo razmotrivati vprašanje o novih prisednikih v deželnem šolskem svetu  koje ima voliti deželni odbor.   Temu zini manju se pa ni čuditi, saj ravno deželni šolski s/et odločuje   našo  usod), rešuje naše težu e; ukrepom nj govim se moramo pokoriti radi ali neradi. Bali smo se, da prost Lenart Klofutar d.ibi podkrepljenje v deželnem šolskem ave'u, kar bi bilo znamenje še strastnejša gonje ua prostejse moj!-* e narodu') učiteljstvo. Volitev v deželni odbor je bila prvi veseli znak,  da se  slovensko učiteljstvo  na Kranj-tkem, koje je v ogromni večiui v vrstah narodne stranke, venđer le  morebiti  ne  b;>de izr čilo na milost in nemilost brezobzirnemu klerikalizmu, krutemu zatiralcu svobodnega mišljenja in delovanja. Komi izmej učiteljstva  ui  zuaoo,  koliko neprilk in krivic je moral trpeti oui učitelj, o kojem se je količkaj s'u-tilo, da eitnpattzujB z narodno stranko, o kujem je bilo  znano da  ne  more z domačim vročekrvnim kapelanom •'»•/, trn in atrn  Zi tacega trpina, ki je bil tako hudo zatožen, zač-1 se je pravi križevi pot. Pred obličje gotovih gospodov ni smel, če ni hotel zvtdeti svoje obsodbe;   prošnje njegove in pritožbe pa so b le že a priori odbite.   Recimo sedaj, naj bi bil izvoljen v deželni Šolski svet deželni glavar. Ali bi bil imel   pogum  in   resno voljo potegniti se za takega učitelja — trpina? Jako dvomimo! Dobro pa vemo in prepričani smo, da bodemo imeli v tem pogledu v dr. Soiiaffsrju izdatno pomoč. Narodnost je pa v nas slovenskih   učiteljih   vkoreninjena toli gh boko, da se ni bati za njo, čh je tudi v dež odboru g >sp. dr. SchafTei. To naj si osobito zapomni „Slovence",  ki   tohko  rohni  zoper  to izvolitev in jo skuša kar najbolj  mogoče izkoristi v svoje stran kareke namene.   A zaman je ves t cul, nihče izmej razsodu.h  se mu ne usede    Narodna  dež»di.a od h rod. •. gg  cesarski svetnik Miirnik  in dr. Tavčar sta  storila,   kar  ata v sedanjih   razmerah napram narodnemu  učiteljstvu  storiti morala.   Gotovo sta vedela,  kako  strastno  ju bode napadala radi tega klerikalna stranka, znano jima je bilo, kako ju bode sumničila na vse strani — da ju bode pa za nem šku*arja proglasila — kdo se ne smeje I — tega se pa m°nda le niita nadejala — in vendnr sta volila po svoji previdnosti  in tako vsaj nekoliko oslabila težko roko, ki leži že leta in leta n »d nami narodnimi učitelji. Vae kranjsko učiteljstvo j;mi ve hvalo za to I
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 7. aprila. — (Velika noč.) Kakor običajno, vršile so se velikonočne procesije v Ljubljani tudi letos na jako slovesen način. Najsijajnejša bila je procesija iz fttolne cerkve, katero je vodil ob veliki asistenci prevzvifteni g knezoškof dr. Missia sam. Ule-ležili bo se je deželni predsednik baron Hein, in razni drugi dostojanstveniki v gala-umformah. Cerkveni slovesnosti prisostvovala je nepregledoa množica občinstva. Procesijo spreraljevala je Btot-mja 17. pešpolka z godbo. ZhIo slovesno vršile so se tudi pr cesije iz ostalih ljubljanskih crkva ter so bile ulice in trgi, koder so se pomikale procesije, polne občinstva, okna v dotičnih ulicah pa razsvetljena in okrašena. V nedeljo popoludne vtšila ae je povodom potresa zaobljubljena procesija h kapelici Matere Rožje na Friškovcu. Procesijo vodil je gospod knezoškof, a občinstvo iz mesta in okolice udeležilo se je še številueje nego lani, vsaj 20 do |8 000 ljudij. — Vreme hilo je zadnje dni precej neprijetno in je zlasti včeraj zjutraj bilo začelo prav pošteno snežiti — sneg je Beveda koj izginil — vendar to ni motilo nežnega spola in zlasti krasotic, da bi se ne pokazale v novih pomladnih toaletah. V mestu in okolici bilo je jako živahno življenje, povsod bilo je polno sprehajalce v
odvažnejši  pa so napravili tudi  daljša izlete na gorenjsko in dolenjsko stran.
— (Imenovanje) Predstojnik semljeknjiž-nega urada pri dež. sodišču v Ljubljani g. Franc Gal le r je imenovan ravnateljem pomožnega urada pri dež. sodeči v Gradci.
— (Opravičevanje kanonika Kluna) Gospoda kanonika Kluna je hudo zadelo, da smo mu strgali krinko raz obraz in razkrili niakot.no komedijo, katero je uprizoril glede volilne pravice poslov. Rad hi se opral, a njegovo pojasnilo v sobotnem ,Slovencu" ne prepriča nikogar, ker ga sploh že ni človeka, ki bi gospodu kanoniku še kaj verjel, in ker je to opravičevanje s la nesrečno. Gospod Karol Klun trdi, da je podpisal Hagen htferjev predlog zgolj iz ljubeznivosti, dasi je prepričan, da gre poslom volilna pravica, podpisal ga je. ker Hagenhofer „ni hotel prositi ne Jcdrzejo-wicza ne Lnpnla". Z ikaj pa tega ni hotel storiti, saj je Lupul prav tako član Hoheuvvartovega kluba kakor Klun, in je v odseku govoril in glasoval, kakor Hagenhofer, za to, da naj se poslom ne da volilna pravica. Lupul, Je Irzejovvicz, Szczepanov/ski bi bili iz prepričanja podpisali Hagenhoferjev predlog, a H ige diofer jih ni hotel prositi, nego se hoj zatekel k vrlemu kanoniku Klunu in ta je podpisal predlog samo iz prijaznosti in da omogoči tazprav-Ijanje o tej stvari v zbornici, pa tudi zato, „ker so tudi iz mnogih krajev Spodnje Štajerske slovenskim, poslancem prihajala poročila, da glede poslov stoje ua istem stališču kakor poslanec Hagenhofer in nemški kmetje štajerski". Sodimo, da so prav ta „poročila" uplivala na Klunovo prepričanje in je do cela omajala. Naj se Klun zvija, kakor hoče, to je očitno, da je igral pri tej stvari značajnega in poštenega politika nedostojno komedijo. Ne čudimo se temu nič, saj se je Klun vedno držal „ka totiŠke" morale, da je dovoljeno, sesti na svoje besedo in prelomiti dano obljubo.
— (Ne hodi na solnce, kdor ima maslo na glavi.) V naši dobi silne moralne pokvarjenosti je prava duševna naslada in velika tolažba, da se vender še najdejo posanvčui kristalnočisti značaji, ki z junaško smelostjo preganjajo vse razjedajoče korupcijo. Kako mogočen utis morajo nam narediti besede: B Nehote se mora človeku vrniti misel, da se hočejo ustanoviti sinekure nekaterim na ljubo... Na vsaki način je že sedaj, ko se bodo te tri službe morebiti oddajale, opozarjati na § 30. obč. reda, ki določuje, da se mora vsaka služba, bodisi stalna ali začasna, pred imenovanjem razpisati. Vsakemn, ki čuti v sebi zmožnost, moramo dati priliko konkurirati Občinski svet pa izbere iz vrste prosilcev po svojem mnenju najsposobnejšega." — Istina, sama istina! — s- čuje z vseh stranij in vsakdo slavi moža, ki tako govori, vsakdo, samo tisti ne, kdor ve, da je prav ta sovražnik korupcije svoj čas lazil od Poncija do Pilata in prosil, naj se ne razpše izpraznjena primarijska služba, naj se ne d a vsakemu, ki čuti v sebi zmožnost, prilika konkurirati, nego naj se njemu pod roko podeli dotična služba. In te prošnje so imele uspeh. Primarijska služba se ni razpisala, nego oddala t od roko, in tisti, ki jo je dobil, grmi sedaj zoper korupcijo in govori patetično o etičnih momentih. Poseur!
— (Gledališka predstava na korist Jožo fin u mu ) Priprave za slovensko gledalsko predstavo, katera sn priredi pod pokroviteljstvom baro n cm H e i n o v e , bodo kmalu gotove. Skušnje za opereto in za veseloigro se vrše pridno, a kolikor bolj se bliža dan predstave, toliko večje je tudi zanimanje občinstva.
— (H koneertn .Glasbene Matice") dns 14 t m. se pripelje is Ribnice, Velik<h Lašč in ia bližnjih vasij nad 100 oseb. Zanimanje za ta koncert je po vsi Dolenjski prav veliko. Vlak se odpelje iz Ribnice ob 2. uri popoludne, iz Ljubljane nazaj pa po polnoči.
— (Pevski zbor »Glasbene Matice",) ženski in moški, ima v četrtek, 9. t. m, zvečer ob 8. uri sestanek v poletni dvorani »pri Maliču". Na dnevnem redu so poročila in dogovori.
— (Dunajski listi o koncertih .Glasbene Matice" ) Se vedno prinašajo dunajski listi zanimive vesti glede koncertov. Tako piše organ c in kr. vojske aReichsw ehr" v štev. z dne 4. t. m. v listku „Aerarische Kunstbriefe" jako laskavo in pravi mej drugim: »leh habe einea grosson, vollen Genuss gehabt — ich vrar in dea beiden Conoerten der .Glasbena Matica" dat Laibacher. Diseer Gesangverein bat sich aufgemacht,
um den Wienern deri Dank fiir die dem ungliick-Jicben Lzibaeh gebrachte Hilfe abzustatten. Ein Jifben-wllrdigpr Gedanke in ganz suBgezeichneter Ansfubrung. Von dem zahlreichen Mitanerchore ab-gesehen, hatten viel tiber 100 Frauen nnd Maichen Laibacbs an der Sangerfahrt theilgenommen. Es Vfar ein reizender Anblick, ale dieae Alle in dar kleidsamen krainerischen Landestracht das Podium bet rate n und sich nm dae Dirrgentenpult Bchaarten". (Potem omenja pohvalno Stritarjevega prologa in cesarske pesmi, ki ga je, akoravno po besedah njemu nerazumna, ganila do solz.) Konča pa: „Die bolden Siingerinnen, die froben Sangerfreunde liessen dann in buntem \Vechsel heitere und ernste Heimats-klaage und bede u tssme Werke gerne gehorter Mei-flter in mustergiltig« r Weine ertonen itd. lob fiir mein hescheiden Theil šege den Laibacbern ein rViel Danki" fiir die beiden schčoen Abende !" — B1) a h neue I 1 1 u s t r i r t, e Blat t" pa je prijavil v štev. z dne 4. t. m. laskav popis in ob jednem prinesel tudi celo stran obsegajočo podobo zbora „Glasbene Matice", posneto po veliki Helfer-jevi fotografiji.
— (Telovadba 1 Naprošeni smo, opozoriti člane ljubljanskega »Sokola", da se prav mnogobrojno udeleže prostih vaj, ki bodo vsako sredo zvečer od 8 —10. ure v novi telovadnici v „Narodnom domu".
— (Nezgoda gospoda dež. predsednika) Na velikonočno nedeljo je g. dež. predsednik baron Hein, ko je kočijaž norega! voz, stal pri konjih, da se more odpeljati. Jedon konj je porabil priliko in ugriznil gospoda barona lin na precej močno v nos.
— (Izgred) V tivolskem drevoredu, ki vodi proti Šiški, nastal je včeraj popoludne velik izgred mej sanitetnimi vojaki in deželnimi brambovti, pri katerem je bilo več vojakov ranjenih. Štiri častniki ki so prišli mimo, potegnili so sablje ter napravili mir mej izgredniki.
— (Neosnovan napad ) Agr. Tagb. je v sobotni svoji M -vi'ki priobčil članek, v katerem se ostro napada obč. svetnik in predsednik mestne hra silnice g. Vašo Petričič Ta uapcd je povsem neosnovan in obžalovati je, da ga je priobčil rečmi zagrebški list, kateremu je sicer narodna etranka sa njega podporo hvaležna. Prav za to, ker je A-rr. Tagb. resen bet, bi bilo želeti, da se v takih pri likali prej informira, predno kaj priobči. Sicer pa mislimo, da je to kukavici no jajce zlegel kak klerikalec z namenom, da provzroči razpor pri bližajočih se občinskih vobtvab ljubljanskih.
— (Meteorologično mesečno poročilo ) Me sec marc obresel  se je po vsem še dosti povoljno. Ojiazovanja na toplomeru dado povprek v Oelzijevih stopnjah: ob seimili zjutraj 2*1°, ob dveh popoludne 10 7°, ob devetih zvečer 5-5°, iz  kat« rib številk se dobi srednja mesečeva temperatura 6"l0, za '2 4 nad n r malom    —   Opaiovanja    na    tlakomeru dado 113*1 tnm kot srednji  zračni  tlak te^a meseca, za 2 7 mm pod  normalom. — Padavina,   deloma dež, deloma sneg, znaša skupaj 80' mm.    Prvi  dan meseca bil je precej hladen, nebo megleno in oblačno, sračni tlak pod normalom,  drugi dan še bolj Črne-Kn, toda toplejši, zračni tlak še nižji; proti večeru je začelo deževati in Šlo je potem celo noč do osmih sjutraj 3  marca; dežja je bilo 17 I mm, tega me-■*ea največ za jeden dan. Na radnje jelo je snežiti. Vendar  te   moče je bil kmet zelo vesel, kajti bet-vica dežja,   ki je padla koncem svečana, od daleč ni zadostovala, žejo popolnoma izsušene zemlje le nekoliko ugasiti,  trebalo je več padavine, in to je priskrbel marc. Takisto so bili kmetovalci s snegom tadovoljni,   ki  veliko  bolj  rahlja zemljo in oživlja *  speče moč rastlinskega življenja, nego dei sam. Tem  štirim  deževnim  dnevom  slede od G. do S), toarca ob naraščajočem  tlakomerovem stanji štirje
dnevi; jutra so bila sicer mrzla toda poldnevns kuiperature prišle so že visoko ter pričale o prijemajoči moči spomlandanskega eolnca; 7. in 8. pihal )* topel jug, zračni tlak, komaj dospevši do normalnega stanja, jel je pojemati, veter se je zasukal proti jugovzhodu in 10. dobili smo zopet sneg. Pa d' 1 'm je švl sneg, dvigalo se je živo srebro v tlakomeru hitro na kviško ter doseglo zjutraj 11. marca Hi 4 mm, svoje najvišje stanje tega mesca. Zračna temperatura je pa nasprotno ta čas padala in prišla "t> sjutraj navsdol do— 2 4°, najnižje v tem mesou. f* tudi zračni tlak je jel kmalu pojemati in 14. !• padlo prsoej snega, ki ss pa zavoljo prevlada lotega jaga ai mogel drsati. Ta hladna doba šeitih
dnij se je zaključila 16. zjutraj, ko je toplomer kazal še—14° (zadnjikrat pod ničlo v tem mescu), toda ob dveh popoludne narasla je temperatura že do 1P7°. Odslej prijemajo poldnevne temperature skoro nepretrgoma, imeli smo 11 krasnih spomladih dmj, v katerdi se je začelo sploh prebujati pri-rodino življenje, zemlja jela je odlagati žalostno zimsko obleko ter ae kititi z bujnim zelenjem in nežnimi cvetlicami. Jutra so bila sicer ob srednjem severovzhodnem vetru in labki megli skozi in skozi hladna, pa prav takšen je začetek lepega dneva, posebno če je zraven tega še Daknmerovno stanje količkaj visoko, kakor takrat. Dne 26 ob dveh popoludne kazal je toplomer 20 1°, največ tega mesca. Toda vreme oe je obrnilo na slabše; zračni tlak je že bil 21. zvečer pod normalom, luna bližajoča se svoji polni svetlobi bila je ponoči zagr nena v goste tančice ter 26 in 28. obd:na od velikega svitlega obroča, 27. in 28 je deževalo vender je bil tudi ta dež dobroten; zračm tlak se je še znižaval ter padel 21)., ob poludne ob vibaruera vzhodnem vetru do 719 1 mm, najnižje vtem mescu, nebo je bilo oblačno, temperatura nizka, 29. in 81, zjutraj pobelila je slana, z jedno besedo, vremo se je temeljito spremenilo ter ostalo čraerno in nej>ri-jazno št do vebkenoči. Pa ta sprememba ima tudi svojo dobro stran, kajti rastlinstvo bilo bi se inače prehitro razvijalo in izjiostavljalo hudomušnosti mesca aprila Vetrovi so se mesca marca zelo spreminjali, naj večkrat sta pihala severovzhodni In njegov nasprotnik jugozahodni veter, ki je sem pa tje postajal precej močen. Kakor mesca svečana tako tudi mesca marca pri nas ni bilo nobenega potresa, pretvarjanje pod zemljo je, kakor se vidi, d >vršeno in brez strahu se lahko lotimo dela , da popravimo škodo, ki jo je napravila pred jednim letom prirodina sila.
— (Zdravstveno stanje v Ljubljani.) Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 22. do 28. marca kaže, da je bilo novo rojencev 18 (e*21'89»/««)i umrlih 22 (=35.88 °/00>» mej njimi so umrli /a vratico (lavno) 2, za jetiko
3, za vnetjem sopilnib organov 1, vsie*l mrtvou ia 1, za različnimi boleznimi 15, Mej njimi so bili tujci 3 (= 13 60/0), iz tavodov 4 (=18-2). Za inf ko'joz-nimi boleznimi so oboleli, in sicer: za škarlatico 5, za vratieo 9 oseb.
— (Iz Radeč pri Zidanem mostu) se nam piše: Pri prvem koncertu , Glasbene Matice* na Dunaju j" Stritarjev prolog de*Iaiuovai kakor znano član dvornega gledališča g. V.kt t Kutschera. Ta se mlađi a ze »nameniti umetnik je sin štajerskega
J Slovenca, g. Josipa Kutsch^re, inženerja na Dunaji. [ Njegov stric jo bil svoj čas zdravnik v Radečah in i sedanji dvorni igralec je kot miad  fant  večkrat k j njemu prihajal na  počitnic* .n  se  ga tu še spominjamo.   Akoravno na   Dunaju   rojen  in nemški vzgojen   -   mati mu j- Dunajčanka,  se je gospod Ktitschi ra veades epcmuil,  da je sin slovenskega očeta ter pomagal množiti čast  Slovenstva in posebno Kranjske.
— i Mestna hranilnica v Novem mestu ) V mesecu m ircu 1890 leta je '06 strank vložilo 21.149 gld. 42Vi kr.; 46 strank vzdignilo 6547 gld. 35 kr.; se je toraj več strank vložilo 14.602 gld. 71/* kr.; 26 posojil se je izplačalo 13.920 gld.; stanje vlog 238 281 gld. 7 kr. ; denarni promet 54.129 gld. 73» , kr.
— (Posojilnica v Radovljici) registrovana zadruga z otmjenim poroštvom, ima svoj izvanredni občni zbir dne 21. aprila 1896 popoludne ob
4. uri v posojilnični pisarai ■ sledečim dnevnim redom: Volitev jednapa uda v nadzorstvo.
— (Potres ) Velikonočno nedeljo zvečer ob 1all. uri se je v Tolminu na Goriškem začulo grozo obujajoče pracej močno podzemsko bobnenje, kateremu je sledil več s. k on d trajajoč potres. Hiše so se gngale, šipe v oknih in steklenice so rožljale. Ljudje ho vstajali in mnogo jih js is strahu bežalo iz hiš. Vznemirjenost prebivalstva ee še ni polegla, alasti ker se je ta potres primeril takisto v noči od velike nedelje ua veliki ponedeljek, kakor I ar. Škode ni potres piovzročil skoro nič. — la Gorice smo dobili lakontčno poročilo, da se je tudi tam v nedeljo zvečer čutil potres
— (Razpisane službe.) Pri politični upravi na Kranjskem mesto okrajnega komisarja z dohodki IX Čin. razreda, eventuvelno tudi mesto dežslnovladnega koncipista z dohodki X č<n. raz reda. Prošnje do dne 20. aprila predsedstvo deželne vlade v Ljubljani. — Pri višjem de* sod e* n v Gradcu mtsto svetniškega sluge z letno plačo 460 gi. eventuvelno mesto kantdijskega sluge z letno plačo 300 gld. Prošnje do dne 1. maja predsedstvu višjega dež. sodišča. — Pri davkarijah na KranjHkem si n mesta davčnih oficijalov v X. Čin. razredu. Prošnje v štirih tednih predsedstvo finančnega ravnateljstva v Ljubljani. _
* (Grozen prizor) se je primeril te dni v Bi-nn. 35 etui Karol Oko«, sluga v neki trgovini je bil šel z gorečo svečo v klet po petrolej. Ravnal je s svečo tako neprevidno, da mu je padla v po sndo, v kateri je bil petrolej. Ta je hipoma eksplodirala in Okonova obleka je bila takoj v ogn.n. Mož je kričeč kakor b la n tekel iz kleti na ulico in dalje skozi mesto do gledališča, kjer se je zgrn lil. Na tisoče ljudi| je hitelo za njim, a nihče se ui upal udušiti ogenj; šele pri gbdališči so se nesreč niku približali nekateri pogumni možje iu mu gorečo obleko strgali s telesa. Prenesli so ga v bolnic^, a mož je tako opečen, da skoro ni unati, da okrev*.
* (Budhizem na Francoskem) se čedalje bolj širi in pridobiva celo mej katoliško duhovščino vedno več, seveda še skritih privržencev. V Parizu, na esplanadi Invalidov so novobudhisti sezidati velik krasen tempelj. Vodja pariških hud h is to v |e profesor Leott de Itosnjr, samo v Parizu pa ima budhizem že blizu 50.000 privržencev. Zi propagando mej ljudstvom je znani pisatelj Artur Arnol 5, ba|o bivši katoliški duhovnik, spisal pojiularno kuj-ž'co, katere se je natisnilo jeden milijon izvodov. Prva posledici j°, d i so se v raznih mestih ustanovile nekake budhistične verske zadruge.
Darila s
Uredništvu našega lista je poslal: Za družbo sv. Cirila in Metoda:  G. prof.
Josip Stritar  na Dunaju 5 k r o n , za t oru h •
— Živio rodoljubni  darovalec in njega nasledniki !
3=3X25Qj GLt?" ISO.
Dunaj 7. aprila. Vojna uprava namerava tekom prihodnjega leta ustanoviti ve8 nov.h domobranskih polkov
Prag"**. 7. aprila. Eksekutivni komite mladočeške stranke je objavil razglas, v katerem opravičuje, zakaj je sklenil, naj mlado-češki poslanci glasujejo za Dadenijevo volilu > reformo in poživlja radikalce, naj se pokore temu sklepu«
Praga 7 aprila. Na shodu avstrijs s socijalist čne stranke se je danes veČina govornikov izrekla /a to, naj se zmatra Bademje* a volilna reforma kot fait accompli in podla:;* nadaloje in obsežnejše reforme.
BehgračL 7. aprila. Vodja radika'ne Stranke Pasić naznanja radikalnim komiteje n s posebno okrožnico, da je vsak dui pričakovati premembe sistema.
Rim 7. : ;»rila. Ministerski predsednik Rudini je od kralja dobil privoljenje, razpustili parlament in razpisati nove volitve.
Narodno-gospodarsKe stvari.
— Posojilnica v Mariboru V letu 1895 >* pristopilo posojilnici 159 noviti društvo ikov, iza o-pilo pa 83. Vsled tega ueraslo je Število druš •* nikov na 2397, kateri itntio 130 glavnih delež-tr v znesku 13 0o0 gld. tu 8896 trprsvn h deležev v znesku .38 960 g'd. sku>.| 51960 gld IVoienj sa posojila vložilo se je mr>j letom .»49 i i 351 pr >s.n| i se je ugodilo. Skup.ij ispoSicUlo Bd j> I ta 189). 212.730 gld. 63 kr. in vrnilo ua posojila 188 3)5 g- t 50 kr. Stanje posojil sa je toraj S višalo /.k 24 375 gld. 13 kr. in snaša koncem Ista 6 19 250 g:I. 15 kr. Izmej vseh posodi jih je 19*96 * siupaeds znesku 408.368 rH. 58 kr. o • os h i a redit pol poroštvom, ki so s* ud bs) ^.»li po <>';0 na leto. Posojil na ow bn kredit, kat ra \<» s * as zavedli varnosti porokov  tudi is p"i  pos.i: j,  il :/.i>>k •
— vendar pt no pod ntrojo popilatM varinss , i vknjižila. bilo je 134 v skapas a nesku 104 705 gw. 62 kr. Ta pos i «.i obrestovala so ss z 5l .ia/9 • i leto. Hipotesarnih m drugih posojil proti šteta in 5% »brestim, iti prisoj l drugim denarstven ra savodum, Šolskim svetom in oblinam, kat ira so -tudi Obrestovala |>» 5" 0, bilfl je 140 v sknpn* i znesku 120.175 95 kr. I* čistega d lOi-k ■ zn<sku 97 i 7 gld '30 kr izplača se po skl«.>* občnega zbora % dne 2;l svečana t. 1. sadruiaik -o* ia d Ui delež.« .i'0 dividenda.   Znesek 3887
l(i kr. priklopil se je p ) sklep-i ob'n^ga /3» .ra •«< cijalnemu zadružnemu (rezervio mu) fondu za jviki : sluča|toh Sjsnb, kateri f«»ud se je povišal s tem na 32 344 K'd. 14 kr. Občni zadružni fond zr- '.j 22 115 gld}. 94 kr. in celi zadružni fond toraj 54.460 gld, 8 ►r Znesek 1190 gld. 77 kr. d*. I-J se jh posebnoj „ustanovi za dobrodelne namene" osnovauej pri rednem ebiuein zbjru I. 1890. S i'-ta je narasla ta ustanova na 15 495 gld. 82 kr. Rasvea teg t odloči so je po sklepu ob£negi zbora ia Čistega dobička še znesek 1000 gld. a. vr. neposredno v dobrodelne namene, posebno v podpora šolskim in dijt&kim druAtvom, dijaškim kuhinjam i. t. d. Franc Ki pučeva ustanova narasla je tekom leta na 30 912 gld. 52 kr. Iz dohodkov ustanov« pudebla je posojilnica osmeriin visokošolcem stipendije v znesku po 150 gld. a. vr. Posojilnice lastno premoženje, ki je znašalo po računskem sklepu za 1894. leto 143.154 gld. 82 kr. znaša e»4aj 152.828 grd. 42 kr. in se je toraj tekom leta pori šaro za 9673 gld. 60 kr.
17, 11 Viki3 ae      ----  It M a.
Inrnlln"' tal i rk»<*Untlv.if dru»li<- > .Toro K <• . pnaajajtvo v Snebnrji, cenjeno 400 f;ld , dni 11. aprila in 11. Utaja v l.iubj ni.
Jakobi Kurenta p"nestvo v Lukovici, cenjeno {lili1 ►.Id, dne II. aprila in 16. iuiu um Brdu.
Tomaža Kultrlna poae«tvo v Tujskem, cenjeno 1-05 gld., du« 1 •'. aprila in  Hi. maju v Idri-i
Mihaela Hnhjana posestva • Malem Vrhuu. cenjena -<>>80        in W'J1H gld , dne 18. aprila in 1>>. maja v Ljubljani.
Helene Pirkovic. ODBUiene tal.ijhen hi Jožefa P i r-i ii?if i posestvo Spodnji Kolovrat, (v litijskem sod. okraju), • njeno M7(>'J gld in y»i gld., dna 18. aprila in IH. mmit v i..obijani.
Henrika H 6 s e 1 m a y a r j a v Ljubljani premičnine ' oatilniAk a oprava vina perilo Uđ.), ceiijei.a 6224 gld 82 Ki., > ne 18. in '-'<. aprila t Ljubljani.
I^olerajii« »rerčlac 4. apnia. Na Dunaj i:     78,     90,     30,     49, 67. V Gradci: 5,       2,     68,     77, 37.
Meteorologično poročilo.
	Čas opazovanja	blauje barometra v mm.	luiipi-nlun v C	Vetrovi	Nebo	Mokri n« ▼ mm. v 84 arah
4.	9. zvečer	786 1	68	■1 avzh.	Bkoro ubl.	
* *•	7 zjutraj 2. popul.	785*4 TM ti	0 2 80	ar svr,h. p. TU.VKJvZ.	JZBIIO akoro obl.	• 0
r»	9. zveč er	785*1	4 ti	hI. svzh.	ilel jasno	
t;.	7. zjutraj U. popol.	78V8 7;J4-7	1 8 74	■r. ivab. sr. svzh.	sneženo oblačno	00
»»	U. zvečer	7:if»	4 v)	hI. b ah.	oblačno	
7. a	7. zjutraj "2. popol.	7:jr. :\ 786*7	8*0 7-1	Bi. SVzh. »r vahod	oblačno oblačno	11
Srednja temperatura sobote, nedelje in ponedeljka 4 .'J* in 42*, oziroma sa 2 2 , b*4" in 3 7* pod normalen.
IDijiriSLjslira. borza
dne 7 april.« 1896.
unii! driavni dolg v notah.....		10?	gld	10	ki.
	upm driavni dolg t srebru ....	101	pjj	10	*
s	atrijska slaia renta.......	122	|	0">	*
	atrijska kronska renta 4*7......	HH	•	30	t
	u rs k s sisa renta 1" ,.......	r>i		86	t
	:arska kronska r^nta 4*/, .....	H9		15	■
\	»tro-ogerske bančne delmce ....	988			
f	■diT no dl.iio ■.........	861		75	i
	udon »uta...........	IVO	■	25	
	maki dri. bankovci sa 100 mark    , .	tH		77"	i ■
	mark.......,   . ...	U	j	75	
f	frtuikov...........	9		53'/	t t
	-Iijaii'k. bankovci........	43		60	
C		fi	•	65	*
	Dne 4  aprila 1896.				
.	, državne srečke n 1. 1864 po 860 j*ld.	lftO	Kld	—	kr
r*	avne srećke i- 1. I-M po i"" gld.. .	14	m	86	»
1	iava rt-R. srečke ^•, po 100 gld.	127		50	i
''	ulj. obe afstr. 4'       slati aaat. list«	—		—	
K	•ditne srečke po  lini gld......	808	■	—	
L	■ bljanake srečke.........	m	•		•
h	iolfove srečk« po lo gld......	86	|	—	*
	•ije anelo-avatr. banke po 800 gld..	105		50	
I	i oway-dru#t velj. 170 gld. »v.	486	■	—	•
p		i		'Jo«	* ■
Lateraiaiiov drevored.
Vrt zmešnjav
veliki orijentalski
Ial3ijrijtxt:
l tt»>ri je v vaeh velikib nmatih obujal sploino aan-■ ;cijn je za Iti ulrk •>«** t n nr/.sl u« IJoai Eii Je VMitk dim oil •* rllKonoenv nr-ilrljo na|»r«'J  otlprt. (8188-8)
C \i glavno ravrateUstvo avstr. flrž. zelenic. Izvod iz voznega reda
L•••\a   0M*nJa«l  i>riAaJiali>l   ia   j..'i..J Li-i umi so i
Odaod la I^abijsus« jui. kol.)
■■'iif It,   HMH ti «r*4f». p« nsKH c«.-lu:l »l:.i T Trbii,   PeBS»b«L Uo J* . U. lo-ar. mitu     J.JiU.».'>.  0««   -Jcielii'.i  t  Auisoo,   Ito.'il, Oni i Ji    ' '• !..^;.s.i, »J v«, f-*"-i. ■*•';■ '■' 11 - i* '-'J.      trii' "* v-ri.; Hi L-
Karlovo   t-.'*,  irraujav* voro, Trago, tilaiko, Dunoj ris Atusi«v«on.
*»   3. V*H lO v»»n. qj*ltrt*f m »*:.. i v'..h T Kov.v,. , NOTO TOMlo.
(M T. MM 5«> MtiM. *j-s»nv otobn! • U« v T.-:.::,   1'ontahaL, Uoljkk.. 0» iottr, Vr....,,a, ,foatit, I.jt.l.a.'. Dur.»J, o«o %■ v f*.liir.ur-.1, .
CM IV.        aj nit«. pvpo*u4n4 n»Mi vlak t Muto mnaiu, K«»-.)t US XI »004 so m*tt.  ;..,'jlw4». OFtft.nl v tak v Trbia,  lVulane:, Hol). V
Otlovoc,  Ljubno, Solatlial, Dunaj. Oti S). MH , «t:■*'•"♦***  saibtd vlak r Trblt,  Beljak ,  OaluT««, I.juhin.
C** n«iathal t Uolnocrad,   Laad- Oaiteia, na |MN ,   Ino h< .»
kli- ?auu,  i.urlL, naiiBTU. V*arl«, Hif, r, lilne, O.-r.n. l»u ,  laoht , Brvi*
Ja.-l.-a, Klaanl, jaTarlJIna ▼are,  Ha>b,  lfra.:. u- o   nMS.   Sarloia Taro'
H; jr;. , I, i ii j k o, Dunaj rla Amatatt«a C*5 T. ..-.(H  »r*«VT rafOr.pt fkk t Katarja, '/>\,> raooto.
"i»iun U»aa ob nadoljah In  praanikih  ob đ   aarl   W«   w»tr»aa) aopoluJu.
oaobal »lik v '.aaoa-Hloid.
Prihod v lajrabljavno {jat. ko).).
i>» tf. «s 5* r**»ia. ooabm a :%n- ..■ . -Ta AmaUitlaa, I .u
ako«a FrAfa, Praao«TUi .»«., Karlorlb tbj-ot, Hoba, U.-uiJtBUi varai, f ■.•:■>», BuJsjoTio, HulaoflraHn, Unoo, Hlojrra, «*rauiidena, Ia«bla, Ana mob,   I.Jjfna. Daliivo«, BstJaJka   k'raaaouafa.f., Trlitau
cs a. Mri /D faain. *f*»traj maamul <rUk la Kooorta, Movaifa atoobm
£1 url bVI mil«. aTarSaJaSa**« oaaNil Tlak • 1 •n-u.l« «1» AaaaUtiai, Uipokofa iiirff, Kraaeoritl v um v, Kartutlh vr.ru v, Haba, al ari'ir. II nn., fltvn)«, Rudajaaio, daiRo/rnd«. 1<Ib<H'.?.t*. Parimo, G**«r«, Rroptonca, InuaioaVa, Zalla n* Joa«m, Irf t ii ' 1 vilslu«, Ijn! ua. UoIoto-., P-talal.la, TrbUa ro SP. »ari 39 mlH   pipoht*n» boosajiI vlak la KaoaTjr, W3T»#a aaaota
..;,•> «r url UI a»a*n. p»ya»4if aw noobni vi »k a lhuinja, Tijabaa. h-i.»:•„!» i'oi.'i.ka, Oaloaaa, ftaOMuilitli, Po>ibabla, Trhiaa
<M 9 lavi M min. ■eisasjS' matajil *lal la Nnv*tya Maato.
tli) M. 4  a»».»   »*^r oaobal tIkV • T*--i.-. ].    praha  Aaaa»a»*t<» U
./J.ibmtm, Baljaka. Ottlovm, ISaatrabts, Ttbtia
Odhod lx LJubljane (d.'., kol.J
U»    3. a*rO «a *ai4>a   «>.r».^        t Kamiti«.
j     fl.   ,    59 a-.^«rr . ,
Fi-lhod V Iajnbljuio   dri kol.).
.   ri.        nt w .      :.-»»*.  ,      ,. (170.V7H)
Izprehodne palice
jako fine,   elegantno  narejen«  in  pri tem  pa Ae cemej« kakor drnsrod priporoča v veliki Izbiri
FR, STAMPFEL yl4!)8>
t Ljubljani, na KongreBnem trgu (Tonhalle).
ledenik (Eiskasten)
|b«» |»ro<lii. — Već  hh izve V gostilni
,pri Štefanu', Frančiškanski ulice. (2179—2)
Postranski zaslužek
150—2tX) gld meaadno ea osobe vneh poklicnih vrst, ki ea i ote pečati b prodaio  lakutt to  dovojjenih srečk.
- Ponudb-' na . HauptetadtlBOhe Weohaelatsiben-Oaaellsohart Adler k, Oomp Budapoat . (1887-16) 1 m«»ii«.»i;»-Mr» 1. in?« r&^iusss&Mtar
Stefanija-moderce
elegantne faconei
domača moderce
III. (is rastlinskega sviikai (2054-5)
korzetna varovala ženske in otroške nogovice
prodaja po najnlijlh oenah
Karol Recknagel.
100
do 300 goldinarjev na mesec
1 hko BjaataiHo osobe vn.ic^n stanu v %steh kr». JiU friitovu brez kupitala in rizike s prodnjo zg. kouito dovoljenih državnih papirjev in sročk Ponudbe   pod   „ Le u-h ter  Verdieuat"   It.i     j ju ]t|wMwe n »a lkuuMJia. (2092_8\
poleg
bodoče justicne palače.
Ker 8b je od priatave %eaeliiao>tovlli »n«-***-, ležete ▼ Oolj^lli ullculi v Ljubljani jeden del visokemu c. kr. erarju za zgradbo nove jiintu*ne palače za trdno odprodal, pride ostalih 22 «t a v bonih parcel, Ki le^.4 vne ael'» iitfiMlito pnleg btidor.. juatiči>e palače in tik norih velikih cent, na prodaj iz preete  roke,  poaamezne  ali ▼ skupinah.
Kupci   izvolijo naj izročiti 8vojh (lonudhH «|<p '2      aprilu   t. I. dr. Kuri u  Alutm lil ah .■ advokatu ▼ Ljubljani, Stari trg et. 13, pri kat<>rein ho na oglfcd aittiTucijuki načrti vaak dan mej uradnimi urami. 18186—81
Postrojno olje
nbraiijuje. da sanje ste* aplratal in mm •sasolatrl in ««!■ alr<aia|ii|e> plesiia>l»a> in tako da postane ataio
usnja tako, kakor bi bilo novo, 4« drugače ni pokvarjeno od solnea iu Ikodljivih obujek. — Tudi se proizvaja
mast za kopita in vozove.
Ostat pniiei ali steklenici IO. l*<», dO ia So Is r. Prepre-dajalce n se daje popust. — T aislesrl pri sa. flebir n v l.|«il>l mali. — 4>Mtb. naj a« zahtera od tevarne
T- BElSTIDIK-a (H48-i5) t Št. Valentinu pri St*»yru, Nitja A.TatriJa.
0. la kr 3. draffccikl polk kralj AAbrecht inkl.
Bprt6 Talo. Od Vsh iiroiKvajana in polku v preu ku ftnjo i/.nn'eini redilna must za usnje ae je v imenovano s v rho ir.ročila pnveljnistvu 8. eakadrona in je iat >, potem ko ne je VaSa radili a  m st   u|iorabljalii skozi ti tednov   ».a mar čevelj   in  za  oinaSćenje jermenja,  o tera sledefte poročalo:
.Jedt nkratuo mar.anje Ikornjev siv njnko maatjo atun* primeromu 1 krajcar, dočim stane redilna mast nnino ■ , kr. Omu6čenje s svinjskim aalooi nupruvlja usnje za ina'o fiasa rnehk«* iu jako razteKljivo, tako da mraz in mokrota l.tliko gresta skozi; imenovana redilna mast provzioča, da postane ur-nje sicer mehko, ne pa tudi razteglp o, v&lod česar se ubraiiiuje udiranje mokrote. Jermenje, če se maže sto tnnstjo,. pontane jako mehko, ne da bi se raztegovalo. Kadar se ma-žejo skornji in kadnr se čisti jermenje, dati je aa ?aak na«; ll pred nosi rediliii masti ia snje preil vseuii družini d« aeilaj iiitv udinaii aredst«i. D.Ije lavljam, daje Vata redilmi masi z ukazom jiulkovnijske^a poveljstva it. 2 z dne 6,Jen. IKVft vsem oddelkom polka pripoiočevana v svrho konservirauja škornjev in jermenja. Pase raba \ as.* iari'1 ilborue re-ili masti kar nnjbilj m<>grazširi r c in kr. voiski, Vara aa Vafto dotičui 2ulnevu iipoHiavljatn ta spričevalo.
Kuna, dne  14. januvarja lb78.
lirtotf liai isiiisoM- 1. r., polkovnik, (sedaj c. kr. drž. vojni minister).
BO
dalmatinsko in istersko
staro in novo
IMS" _
TM1
priporoča (8168— t)
trgovina  rz  vino m
Mirko Brez-a
** /.iifKrclMi. Hnel«5evai •ilirn Nt.fl.
I'.i*i I j ut v <• He zač-no od (OO litrov. U**r  Usorol dobe ae maatonj. TfcJU
(2177—2)
McatiiM oIm ima Knuij raspisnjs
natečaj za stavbo novega gimnazijskega poslopja.
V™ Htavbinska dola,  zn katera je  proračunjenih  1 10.700 g l«l , se
Is m k 11 j 11 m > oddajo
Pismen*1, kolekovane ponudbe z varAčino 10.000 gld. v gotovem denarju, branilničnih knjižicah ali državnih obligacijah po botzui vrednoati, uložiti ja
t a pečate n o
do 18. dnć aprila t- 1. opoludne
|iri poilpiannem županstvu, kj*r ho načrti, pogoji in proračun na ogled.
Mestno županstvo v Kranju
dno 2. aprila 1896.
Karala "Wolf-a
restitucijski fluid.
(Izvleček iz izvrstnih gorskih zeljišd).
Mnogo preskuieno «»•* rie» it 1 n.» in oUrepfevalno arPalaSv* po »ealilli ■»" pairili. «rss|iilas Ja*is»h itd. — Najtiulje bo je uhnes. 1 jiri vaeh vnanjik bolep.mli. kakor: proti*revaaaataleui iu «>lri»Ufu|m, mIi|u n prMe|>eaja ali itd. <r>» strklfmiri t #14. t% km-.
Karola "Wolf-a
redilni prašek za živino.
Preskusen pri vaeh domaČih in koristnih livalih, kakor pri  Uoujiii, guveilMi, unak,  pnaieikt  itd, re atejajej |«r»ll9  če alalao   |»r*baevljatjt», iavrstno varovalno sredstvo proti UiiSniiu balrasalra*.
c««« mmv*t*m *j Jrr«. (1884—ooj
BjaviJT Piemovano. ~^8M8 — Mnogobrojna pismana priznanja.
lletalvat ae v lekatraal. Claiua ■•!«>■» pri |e>«ltaaeiaa l««lrla»va»lrl|»
T7\7"olf--a-, lekarju v Vipavi, Kranjsko.
Paai naj ae na vantveno znamko. — KstapuSlIJa, ae vaatli  dstn pa pošti-
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in liak .Narodne Tiskarne*1.