GLASNIK ' LJUBLJANA, 25. JUNIJA 1963 URADNI VESTNIK OKRAJA LJUBLJANA LETO X., ŠTEV. 43 Skupščina Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Kočevje — Ribnica PRAVILNIK o uveljavljanju zdravstvenega varstvu 476. Na podlagi 32. in 102. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju (Uradni list FLRJ, št. 22/62) je skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja Kočevje-Ribnica na svoji seji dne 31. maja 1963 predpisala PRAVILNIK o uveljavljanju zdravstvenega varstva L SPLOSNE DOLOČBE 1. člen Pravilnik določa, na kakšen način uveljavljajo zavarovane osebe zdravstveno varstvo, ki jim gro po 31. členu zakona o zdravstvenem zavarovanju, na račun sklada zdravstvenega zavarovanja komunalne skupnosti Kočevje-Ribnica (v nadaljnjem besedilu: sklad). Pravilnik je obvezen za organe, 1(1 izvajajo zdravstveno varstvo, in Za osebe, ki so na podlagi določil zakona o zdravstvenem zavarovanju Zavarovane v komunalni skupnosti Kočevje-Ribnica, brez ozira na to, kic je njihovo bivališče. Izvzete so v°jaške osebe in uslužbenci organov za notranje zadeve. 2. člen Zavarovane osebe uveljavljajo Pravico do zdravstvenega varstva Po določbah zakona o zdravstvenem zavarovanju in na njegovi podlagi 'zdanih predpisov ter po tem pravilniku. Zavarovane osebe imajo pravt-c° uveljavljati zdravstveno varstvo samo v zavodih, ki se štejejo za zdravstvene zavode po veljavnih Podpisih, in v drugih organizacijo, s katerimi ima komunalni za-°d za socialno zavarovanje (v na-oaljnjem besedilu: komunalni za-8odb sk'cnicne ustrezne posebne po- Vso stroške zdravstvenega var-Jv.a, ki nastanejo z uveljavljanjem j jvic po zakonitih predpisih in di pravilniku, plača sklad. 3. člen' h Zavarovana oseba, ki uvcljav-brez opravičljivega razlog? jjavstveno varstvo ryimo določil s,®a pravilnika, plača sama vse j v,-.j'ke neposredno zdravstvenemu [- PqV0ciu’ kjer je iskala zdravniško S V tem primeru gredo v brc- f rv zavarovane osebe tudi morebit- Provpzni stroški. i ^ Komunalni zavod lahko za pri->z 1. odstavka tega člena po opresoji odloča, če zavarovani žl u! Povrne na njeno zahtevo stro-lr> v kolikšni višini. Ce sklad plača tudi tiste stroške, ki bi jih morala plačati zavarovana oseba sama, ima pravico zahtevati od zavarovane osebe povračilo. 4. člen Kadar je treba v postopku uveljavljanja zdravstvenega varstva dati mnenje, ali če je prišlo v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenega varstva do spora, presoja primer komunalni zavod. Ta zavod poda svoje mnenje tudi tedaj, kadar zavarovana oseba zahteva povračilo stroškov zdravstvenega varstva, ki sd nastali mimo določil tega pravilnika. Ce je za presojo primera potrebno mnenje zdravnika, mora komunalni ?avod pred izdajo določbe dobiti mnenje svojega strokovnega organa. Strokovni" prgan komunalnega zavoda so zdravniške komisije in komisije zdravniških izvedencev. V posameznih primerih komunalni zavod lahko pooblasti zdravniško komisijo ali komisijo zdravniških izvedencev drugega komunalnega zavoda, da izvrši pregled ali poda izvid in mnenje. IL DOLOČILA O IZBIRI ZDRAVSTVENEGA ZAVOD/ IN ZDRAVNIKA TER O REGISTRACIJI IN ČASU, V KATEREM ZAVAROVANA OSEBA BREZ UTEMELJENIH RAZLOGOV NE MORE MENJATI ZDRAVSTVENEGA ZAVODA IN ZDRAVNIKA 6. člen Pri uveljavljanju pravice do zdravstvenega varstva velja načelo proste izbire zdravnika javne zdravstvene službe in zdravstvenih zavodov. Zavarovane osebe uveljavljajo zdravstveno varstvo z neposredno prosto izbiro zdravstvenega doma, zdravstvene postaje ali obratne ambulante praviloma v komunalni skupnosti, kjer biyajo. oziroma kjer so zaposlene. Pri tem neposredno izbirajo zdravnike, ki delajo v naslednjih ambulantah ali dispanzerskih enotah zdravstvenega zavoda: v splošni ambulanti, zobni ambulanti, dispanzerju za predšolsko in šolsko mladino, dispanzerju za žene, proti-tuberkuloznem in prbtiveneričnem dispanzerju ter drugih dispanzerskih en&tah. Izbrani zdravstveni zavod je dolžan nuditi zavarovanim osebam predpisano zdravstveno • varstvo v vseh svojih enotah, skrbeli za zdravstveno varstvo oseb in izboljševanje njih zdravja, voditi predpisane evidence in vpeljati takšno organizacijo dela, ki bo zavarovanim osebam omogočala najlažje uveljavljanje njihovih pravic. Ce zdravstveni zavod nima ustreznih enot, napoti zavarovano osebo s posebno napotnico v naj bližji ustrezni zdravstveni zavod. Dispanzersko in ostalo preventivno zdravstveno varstvo praviloma nudi dispanzer, ki je najbližji po kraju bivališča. 7. člen Zavarovana oseba se v izbranem zdravstvenem zavodu vpiše. Vpis se izvede, ko se zavarovana oseba po-služi prvič v koledarskem letu uslug zdravstvenega zavoda oz. zdravnika. Vpis se izvede tako, da se v zdravstveno izkaznico vpiše koledarsko leto in odtisne štampiljka izbranega zdravstvenega zavoda. 8. člen Izbrani zdravnik je tisti splošni zdravnik, ki sl ga je zavarovana oseba izbrala, da jo stalno zdravi, oziroma tisti, pri katerem se je v. koledarskem letu najprej javila v redni ordinaciji. Izbrani zdravnik se ne. vpiše posebej, temveč mora. biti razviden iz tekočega vpisa v zdravstveni izkaznici. Aktivni zavarovanec, ki mu je zaradi organizacije dela v zdravstvenem zavodu ali dela v delovni organizaciji nemogoče, da bi se stalno posluževal izbranega zdravnika, se lahko posluži tudi drugega zdravnika v istem zdravstvenem zavodu. Drug zdravnik ima Ista pooblastila kot izbrani zdravnik, mora pa izvid pregleda, medikacijo in morebitne ukrepe zabeležiti v zdravstveni karton, ki ga ima zavarovanec pri izbranem zdravniku. 9. člen Zavarovana oseba ne more menjati v teku koledarskega leta izbranega zdravnika oz. zdravstvenega zavoda, razen iz opravičljivih razlogov. Opravičljivi razlogi so: sprememba bivališča zavarovane osebe oz. zdravnika, sprememba kraja zaposlitve ali delovnega časa zavarovanca ali izbranega zdravnika. 10. člen Kadar želi zavarovana oseba menjati zdravstveni zavod ali zdravnika iz drugih razlofeov in se s tem ne strinja upravnik zdravstvenega zavoda, odloča o tem zdravniška komisija komunalnega zavoda. 11. člen Kadar zavarovana oseba po preteku koledarskega leta ali po sporazumu izbere drug zdravstveni zavod oziroma drtigega zdravnika, je novi izbrani zdravstveni zavod oziroma zdravnik dolžan priskrbeti vso medicinsko dokumentacijo od prejš- njega zdravstvenega zavoda oziroma zdravnika. 12. člen Zavarovana oseba ne more met zdravljenjem akutnih bolezni menjati zdravnika, razen v utemeljenih primerih in v soglasju z zdravnikom, ki je zdravljenje pričel. Ce to stori brez soglasja zdravnika, plača stroške nadaljnjega zdravljenja v celoti. Povračilo stroškov lahko uveljavlja pri komunala nem zavodu. 13. člen Zdravnika-specialista izbira zavarovana oseba posredno, to je Jele tedaj, ko je prosto j ni zdravnik spoznal, da je potreben specialistični pregled oziroma zdravljenje. Zdravnik je dolžan v tem primeru napotiti zavarovano osebo k ustreznemu specialistu, ki ga sama izbere. Tudi stacionarni zdravstveni zavod (bolnico) izbira zavarovana oseba posredno, to je šele tedaj, -ko je zdravnik spoznal, da je potrebno bolnično zdravljenje. Zdravnik je dolžan napotiti zavarovano osebo v tisti ustrezni stacionarni zdravstveni zavod, ki si ga je zavarovana oseba izbrala. ■ 14. člen Nujno potrebno zdravniško pomoč zavarovana oseba lahko zahteva pri kateremkoli najbližjem zdravstvenem zavodu oz. zdravniku splošne prakse ali zdravniku-specialistu. Zdravnik, ki je nudil prvo pomoč, da komunalnemu zavodu na njegovo zahtevo poročilo o zdravstvenem stanju zavarovane osebe in obrazloži nujnost pomoči. Komunalni zavod presoja utemeljenost nujnosti in določa, v kolikšni višini plača sklad stroške zdravniške pomoči in morebitnega prevoza. III. 1 \ UVELJAVLJANJE ZDRAVSTVENEGA VARSTVA V AMBULANTNO-POLIKLINICNI SLUŽBI A. Zdravstveno varstvo v zdravstvenih domovih, zdravstvenih postajah in obratnih ambulantah 15. člen Sklad plačuje stroške zdravstvenega varstva zavarovanih oseb z območja občine, kjer ni zdravstvenega doma, v višini, kot bi nastali, če bi si zavarovana oseba izbrala najbližji zdravstveni dom ali zdravstveno postajo. 16. člen Zavarovani osebi, ki si izbere za uveljavljanje zdravstvenega varstva zdravstveni dom, zdravstveno po- stajo ali obratno ambulanto izven območja komunalne skupnosti po kraju bivališča ali zaposlitve, plačuje sklad stroške zdravstvenega varstva v celoti. V tem primeru sklad ne plačuje nastalih potnih stroškov oz. jih plačuje le v tisti višini, kot bi nastali, če bi zavarovana oseba uveljavljala zdravstveno varstvo pri najbližjem zdravniku. 17. člen Zdravnik, pri katerem zavarovana oseba zahteva nujno zdravniško pomoč ali zdravniško pomoč med začasno spremembo bivališča, ima pravico in dolžnost zdraviti zavarovano osebo in odrediti ukrepe, ki so v zvezi z zdravljenjem. 18. člen Zdravniške obiske v bivališču bolne zavarovane osebe opravlja praviloma izbrani zdravnik; če ta zdravnik zavarovani osebi ni najbližji po bivališču, plača zavarovana oseba sama morebitno razliko v višini potnih stroškov. Kjer je v zdravstvenem zavodu uvedena dežurna zdravniška služba, opravlja nujne zdravniške obiske dežurni zdravnik. Zdravnik, ki je opravil hišni obisk ali zdravljenje v bivališču bolnika, je dolžan poslati izbranemu zdravniku poročilo o opravljenem obisku, o zdravstvenem, stanju bolnika ter o odrejenih medicinskih ukrepih, kadar je to potrebno. Zdravnik je dolžan zabeležiti obisk v zdravstveno izkaznico. Zdravniško pomoč v svojem bivališču lahko zahteva zavarovana oseba: a) v primeru nujnosti, b) kadar ni sposobna priti v zdravstveni dom. 19. člen Zavarovana oseba, ki brez potrebe kliče zdravnika v svoje bivališče, plača sama stroške zdravniškega obiska. 20. člen Strokovno nego bolnika odreja zdravnik, ki zdravi zavarovano osebo v njenem bivališču. Strokovno nego opravlja ustrezna enota naj-bližjega zdravstvenega zavoda, ki deluje na območju bivališča zavarovane osebe. B. Zdravstveno varstvo pri zdravnikih-specialistih 21. člen Zavarovana oseba si prosto izbere zdravnika-specialista, ko je zdravnik spoznal, da je potreben specialističen pregled oz. zdravljenje. Zdravnik je dolžan v primerih iz 1. odstavka tega člena izdati napotnico s strokovnimi podatki za zdravnika-specialista. Sklad plača stroške zdravstvenega zavoda ter potne stroške do najbližjega ustreznega zdravnika-specialista. Zavarovana oseba, ki zahteva bolj oddaljenega zdravnika-specialista, sama plača razliko potnih stroškov. Izjemoma lahko napoti zdravnik zavarovano osebo k bolj oddaljenemu zdravniku-specialistu, če se določena preiskava pri bližjem zdravniku-specialistu ne more opraviti ali če je bližji zdravnik-speci-alist preobremenjen in bi zavarovana oseba morala dalj časa čakati na pregled ter bi se s tem zavleklo zdravljenje. Razlog za napotitev k bolj oddaljenemu zdravniku-specialistu mora biti naveden na napotnici. 22. člen Zavarovane osebe smejo brez napotnice izbrati najbližjega zdravnika-specialista v dispanzerju izbranega zdravstvenega zavoda ali v drugem zdravstvenem zavodu, ki dela na dispanzerski način in s katerim ima izbrani zdravstveni zavod sklenjeno posebno pogodbo. Ti zdravniki specialisti so: pediater, ginekolog, ftiziolog in venerolog. Tako izbranega zdravnika specialista je mogoče menjati samo v skladu z določili II. poglavja tega pravilnika. Zavarovana oseba sme iti brez napotnice na pregled k okulistu zaradi določitve ostrine vida in predpisa očal. 23. člen če je zavarovani osebi potrebna zdravniška pomoč zdravnika-specialista zaradi poškodbe, lahko zahteva pomoč brez napotnice izbranega zdravnika. Pri ponovnem pregledu mora zdravniku-specialistu predložiti napotnico, če izbrani zdravnik meni, da je še potrebno zdravljenje pri zdravniku-specialistu. 24. člen Zdravniki-specialisti, ki smejo sprejemati zavarovane osebe brez napotnice, opravljajo naloge, ki jih po zakonu opravlja posamezni zdravnik splošne prakse. Zdravniki-specialisti, ki sprejemajo zavarovane osebe z napotnico, opravljajo predvsem naloge, za katere je zaprosil izbrani zdravnik, izjemoma pa tudi druge nujne naloge. Zdravniki-specialisti ne odločajo o delovni zmožnosti zavarovancev, razen v primerih VII. poglavja tega pravilnika. V vsakem primeru obolenja zavarovane osebe so zdravniki-specialisti dolžni dati na zahtevo zdravstvenega- ali komunalnega zavoda svoje mnenje o delovni zmožnosti oziroma invalidnosti. C. Konziliarni zdravniški pregledi 25. člen Konziliarni zdravniški pregled zavarovane osebe lahko zahteva zavarovana oseba sama, njeni svojci, zdravstveni ali komunalni zavod, izbrani zdravnik in delovna, sindikalna ali druga prizadeta organizacija. Stroške pregleda plača sklad, če ga je zahteval zdravnik, ki bolnika zdravi, če pa je zahtevala konziliarni pregled zavarovana oseba ali kdo drug, plača stroške pregleda tisti, ki ga je zahteval. O tem, ali gredo zavarovani osebi potni stroški, daje mnenje konzilij ob priliki konzularnega pregleda. IV. UVELJAVLJANJE ZDRAVSTVENEGA VARSTVA V STACIONARNIH ZDRAVSTVENIH ZAVODIH A. Zdravljenje v bolnicah 26. člen Zavarovano osebo napoti v bolnico izbrani zdravnik ali zdravnik-specialist, pri katerem je bila predhodno pregledana ali zdravljena. Zdravnik mora izdati za sprejem v bolnico predpisano napotnico. Zavarovana oseba si bolnico prosto izbere. Zdravnik, ki izda napotnico, mora upoštevati izbiro zavarovane osebe. Ce se stroški zdravljenja v izbrani bolnici višji kot stroški v najbližji bolnici, v kateri bi se zavarovana oseba lahko zdravila, plača višje stroške (razliko) zavarovana oseba. Isto velja za potne stroške. Zdravnik lahko napoti v nujnih primerih zavarovano osebo v bolj oddaljeno bolnico, kadar v bližnji ni možen sprejem zara"di pomanjkanja prostora. B. Zdravljenje v naravnih zdraviliščih 27. člen Zavarovane osebe so lahko napotene samo v tista naravna zdravilišča, ki poslujejo z odobrenjem sveta za zdravstvo pristojne republike. Zavarovane osebe so lahko napotene na zdravljenje v naravna zdravilišča samo po določbah navodila o indikcijah za zdravljenje v naravnih zdraviliščih, ki ga je izdal Svet za zdravstvo LRS. Zdravljenje v naravnih zdraviliščih je praviloma dopustno samo kot nadaljevanje predhodnega zdravljenja v ambulanti ali bolnici. V utemeljenih primerih se zavarovana oseba lahko napoti v naravno zdravilišče brez predhodnega zdravljenja. 28. člen Zavarovano osebo napoti na zdravljenje v naravno zdravilišče izbrani zdravnik po lastni presoji ali na predlog zdravnika-specialista. Zdravnik, ki izda napotnico, jo pošlje z ustrezno medicinsko dokumentacijo zdravniški komisiji komunalnega zavoda v potrditev. Zdravniška komisija pošlje napotnico z medicinsko dokumentacijo naravnemu zdravilišču, če meni, da je tako zdravljenje potrebno, sicer pa jo vrne zdravniku z napotki za nadaljnje zdravljenje. 29. člen Brez napotnice, potrjene od zdravniške komisije, pošiljajo zdravniki-specialisti zavarovane osebe v naslednje specializirane zavode: 1) v Zavod za rehabilitacijo v Laškem in Ljubljani takoj po končanem ambulantnem ali hospitalnem zdravljenju; 2) kot nadaljevanje bolničnega zdravljenja pa v naslednja zdravilišča: Petrovo Brdo, Pohorski dvor, Otroški oddelek Gozd Martuljka, Šentvid pri Stični, okulistični oddelek na Jezerskem ter otroško okrevališče na Rakitni in Debelem rtiču. 30. člen Zavarovana oseba mora prispevati k stroškom namestitve in prehrane v naravnem zdravilišču v tolikšni višini, kot jo določi s sklepom pristojni organ ljudske republike. 31. člen Zavarovane osebe, ki ne morejo hoditi ali le s težavo hodijo, se lahko ob ustrezni indikaciji napotijo samo v Zavod za rehabilitacijo v Laškem in v Ljubljani. 32. člen V breme sklada se praviloma ne odobrava spremstvo za bivanje v naravnem zdravilišču. 33. člen Če zavarovani osebi, ki se je zdravila v naravnem zdravilišču, ni bila izdana napotnica za zdravljenje v naravnem zdravilišču, odloča o povračilu stroškov ambulantnega zdravljenja v naravnem zdravilišču zdravniška komisija Komunalnega zavoda. V. UVELJAVLJANJE POSAMEZNIH OBLIK ZDRAVSTVENEGA VARSTVA A. Ugotavljanje zdravstvenega stanja in možnosti za delo na določenem delovnem mestu 34. člen Preglede pred vstopom na delo opravlja tista obratna ambulanta ali enota zdravstvenega zavoda, ki je pristojna za območje, kjer je sedež delovne organizacije oz. njenega obrata. Morebitne potrebne specialne preglede opravi tisti zdravstveni zavod, ki ga odredi zdravnik, ki je izvršil osnovni pregled. Sklad plača stroške pregleda iz 1. in 2. odstavka tega člena, če je pregledani zavarovana oseba. Sklad pa .ne plača stroškov za preglede, ki so bili opravljeni po predpisih delovne organizacije zaradi posebnih zdravstvenih pogojev za posamezna delovna mesta. 35. člen Sistematske preglede delavcev opravljajo tiste obratne ambulante ali zdravstveni zavodi, ki so ustrezno organizirani in s katerimi sklepa komunalni zavod posebne dogovore glede sistematskih pregledov v posameznih delovnih organizacijah. B. Ukrepi za zboljšanje zdravja in preprečevanje obolenj 36. člen Preventivne mere in ukrepi, ki se izvajajo po odloku občinskega ljudskega odbora ali v soglasju z občinskim ljudskim odborom po priporočilu zdravstvenega centra, so obvezni za vse zavarovance, ki bivajo na območju pristojne občine. Sklad prispeva k stroškom ukrepov iz 1. odstavka tega člena na podlagi dogovorov in v okviru programa zdravstvenega varstva. C. Zdravila, zdravilna sredstva pomožni in sanitetni material 37. člen Zdravila, zdravilna sredstva, pomožni in sanitetni material, ki je potreben zavarovani osebi za zdravljenje izven zdravstvenega zavoda, 1 smejo predpisovati splošni zdravniki in zdravniki-specialisti v ambulanti, poliklinični in dispanzerski zdravstveni službi. Ostali zdravniki smejo predpisovati zdravilu na recepte zavarovanim osebam le po predhodnem osebnem pismenem pooblastilu komunalnega zavoda. Na teh receptih mora biti zabeležena pripomb* »usluga«. 38. člen Zavarovani osebi se smejo predpisovati samo registrirana zdravil*1 katerih promet je odobren v n11”1 državi. 39. člen Zavarovana oseba lahko dvign| predpisana zdravila v vsaki lekaf' ni ali lekarniški postaji. 40. Člen Zavarovana oseba je dolžna plačati v lekarni s predpisom določeni prispevek za vsako izdano zdravilo. Če zavarovana oseba ne bi hotela zaradi tega prevzeti zdravila, lekarna zadrži recept. 41. člen Ce zavarovana oseba v nujnem primeru nima denarja za plačilo določenega prispevka, je lekarna kljub temu dolžna izdati zdravilo. Zavarovana oseba potrdi na hrbtni strani recepta, da ni plačala določenega prispevka. Prispevek je dolžna naknadno plačati lekarni. 42. člen Kadar zavarovana oseba nabavi v inozemstvu zdravilo, ki je v naši državi registrirano, pa ga začasno ni v prodaji, je upravičena do povračila stroškov v višini, kolikor bi stalo zdravilo v lekarni na območju komunalne skupnosti. Ti stroški se znižajo za obvezni prispevek. 43. člen Za neregistrirana zdravila, ki jih nabavijo zavarovane osebe v inozemstvu, sklad praviloma ne povrne stroškov. 44. člen Zavarovani osebi se morajo praviloma predpisovati domača zdravila. Ce ima lekarna na zalogi domala in inozemska zdravila enake sestave in enakega učinka, lahko zavarovana oseba po svoji želji dobi Inozemsko zdravilo, mora pa poleg obveznega prispevka za zdravilo plačati še razliko v ceni med do-načim in inozemskim zdravilom, če 'e Inozemsko zdravilo dražje. Č. Preprečevanje in zdravljenje zobnih in ustnih bolezni 45. člen Zavarovana oseba se za zdravljenje zobnih in ustnih bolezni lahko posluži katerekoli zobne ambulante. Sklad plača stroške zdravljenja v celoti, potne stroške pa le v višini, kot predpisuje ta pravilnik. 46. člen Sklad nosi v celoti stroške za kariozno proti lak so a fluorkalcijcm, ki jo izvajajo ustrezni oddelki pri-^ stojpih zdravstvenih zavodov (zobne ambulante, pttsvftovulpica za noseče, predšolsko in šolsko mladino). D. ZobotehnlČna in zobna protelična sredstva 47. člen Zavarovanim osebam gre pravi-ea-do zobotehničnih in zobnih pro-tetičnih sredstev v tistem obsegu, kot določajo veljavni predpisi. Zavarovana oseba lahko zahteva kzdelavo zobotehničnih del iz plemenite kovine. V tem primeru sama plača razliko med ceno izdelka lz standardnega materiala in plemenite kovine. Zavarovani osebi, ki prinese sama plemenito kovino, povrne zdravstveni zavod ceno standardnega maršala v višini, kot jo plačuje komunalni zavod zdravstvenemu za-"odu v času storitve usluge, pri čemer se šteje, da se za posamezno Prevleko ali člen v mostu porabi ’8 8r polplemcnite kovine. Zavarovani osebi povrne proti-rednost prinesenega materiala zdravstveni zavod, ki Je opravil storitev. 48. člen Zavarovani osebi se smejo na njeno željo napraviti zobotehnična in zobna protetična dela iz boljšega materiala in v večjem obsegu, kot so določena v ustreznem predpisu, vendar plača sama razliko v ceni materiala in stroških za storitve, ki so zagotovljene s predpisom in onimi, ki so dejansko izvršene. 49. člen Zavarovana oseba lahko zahteva, da se ji izdelajo nove oziroma popravijo stare zobne proteze ali zobna protetična dela tudi predno preteče predpisana trajnostna doba, če je do okvare oziroma nerabnosti prišlo zaradi anatomsko-fizioloških sprememb ali zaradi netrpežnosti materiala oziroma zaradi drugih opravičljivih razlogov.. Ce je prišlo do okvare ali nerabnosti proteze ali zobnega pro-tetičnega dela po nepazljivosti ali malomarnosti zavarovane osebe, se ji izdela nova zobna proteza ali izvrši novo zobno protetično delo, predno poteče trajnostna doba, na njene stroške in po določenih cenah. Pri tem se upošteva amortizirano vrednost glede na čas dejanske uporabe in trajnostne dobe zobne proteze ali zobnega protetičnega sredstva oziroma izdelka. Ali naj se zobna proteza oziroma zobno protetično delo izdela ali popravi, predno preteče trajnostna doba, na. stroške sklada za zdravstveno zavarovanje oziroma na stroške zavarovane osebe, presodi strokovna komisija. E. Proteze, ortopedski pripomočki ter sanitarne priprave 50. člen Zavarovane osebe imajo pravico do protetičnih in ortopedskih pripomočkov ter sanitarnih priprav v obsegu, kakor določajo veljavni predpisi. Potrebe po ortopedskem pripomočku ali 'sanitarni pripravi ugotavlja zdravnilc-specialist, ki izda zavarovani osebi .recept v skladu z veljavnimi predpisi. Pol eh pripomočkov" iz 22. in 24. člena pravilniki! o indikacijah, o standardih za material in o trajnostni dobi za protetična sredstvo in sanitarne priprave (Uradni list FLRJ, št. 51/62) lahko predpiše splošni zdravnik še: navlckc za krn tar gumijaste nogavice, gumijaste kratko : nogavice in gumijaste ko-lenice. Pred nabavo ortopedskega pripomočka ali sanitarne priprave je zavarovana oseba dolžna predložiti recepte komunalnemu zavodu v potrditev in zaradi izdaje naročilnice. 51. člen Za paraplegike in težje invalide, ki so potrebni rehabilitacije ali pri-učitve zaradi uporabe aparatov, ugotavlja prvo in nadaljnjo potrebo za vse vrste protez in priprav ustrezni zavod.' Ustrezni zavod je tudi pristojen, da potrjuje indikacije za izdelavo navedenih pripomočkov, ki so jih predpisali zdravniki ortopedi ali drugi zdravstveni delavci. Isti zavod je nadalje pristojen kontrolirati ustreznost in kvaliteto izvršenih izdelkov vseh ortopedskeh pripomočkov. Za slušne aparate potrjuje ustreznost in kvaliteto ustrezni zavod. 52. člen Nabavo protez, ortopedskih pripomočkov ter sanitarnih priprav, ki niso naštete v veljavnih predpisih, odobrava komunalni zavod po predlogu zdravnika oz. zdravnika-speci-alista. 53. člen Zavarovane osebe so upravičene do jProtez, ortopedskih pripomočkov in sanitarnih priprav v breme sklada, če so izdelane iz standardnih materialov, določenih v ustreznem pravilniku. Zavarovana oseba, ki zahteva izdelavo iz boljšega materiala ali po višjem standardu, sama plača razliko v ceni. 54. člen Zavarovana oseba je dolžna skrbno ravnati in pazljivo uporabljati proteze, ortopedske pripomočke ter sanitarne priprave. Zavarovana oseba nima pravice do popravila ali nabave nove proteze, ortopedskega pripomočka ali sanitarne priprave na račun sklada, če pride do njihove neuporabnosti pred potekom trajnostne dobe po njeni krivdi. Pred potekom trajnostne dobe ima zavarovana oseba pravico do nabave novih oz. do popravila star rib potez, ortopedskih pripomočkov ali sanitarnih priprav na račun sklada, če pride do njihove neuporabnosti zaradi anatomskih ali funkcionalnih sprememb oz. zaradi netrpežnosti materiala, o čemer odloča pristojni zdravnik-specialist oziroma ustrezni zavod. Ce nastane pri tem spor, se predloži zadeva komunalnemu zavodu zaradi izdaje odločbe po predhodnem izvidu in mnenju njegovega strokovnega organa. VI. UVELJAVLJANJE ZDRAVSTVENEGA VARSTVA IZVEN OBMOČJA KOMUNALNE SKUPNOSTI 55. ‘ člen Zavarovane osebe, ki začasno bivajo izven območja komunalne skupnosti, koristijo zdravstveno varstvo v najbližjem zdravstvenem zavodu ali pri Zdravniku javne zdrav-svenc službe na območju, kjer začasno bivajo. 50. člen Zavarovana oseba, ki je ,sama plačala stroške zdravstvenega varstva v primerih iz prejšnjega člena tega pravilnika pa izrecno zahtevo zdravstvenega .zavoda, uveljavlja povračilo stroškov pri komunalnem zavodu. Komunalni zavod odloča o povračilu stroškov prevoza s posebnim prevoznim sredstvom ali »spremstvom do doma oziroma bivališča. 57. člen Med začasno nezmožnostjo za delo je zavarovanec praviloma dolžan ostati in se zdraviti v kraju, kjer je bival ob nastanku nezmožnosti za delo. Spremembo bivališča med nezmožnostjo za delo sme odobriti zavarovancu izbrani zdravnik, če v kraju novega bivališča obstajajo boljši in ustreznejši pogoji za bivanje in negovanje in ti boljši pogoji vodijo do hitrejšega ozdravljenja in hitrejše usposobitve za delo. Potne stroške nosi v tem primeru zavarovana oseba sama. Ce je potrebna sprememba biva- lišča za daljšo dobo (nad 30 dni), napoti pristojni zdravnik zavarovanca na zdravniško komisijo, ki odloči o kraju novega bivališča, trajanju bivanja ter o povrnitvi potnih stroškov in morebitni ponovni predstavitvi izbranemu zdravniku ali zdravniški komisiji komunalnega zavoda. 58. člen Zavarovanec, ki mu je odobrena sprememba bivališča med boleznijo, nadaljuje zdravljenje v najbližjem ustreznem zdravstvenem zavodu. Zdravnik, ki zdravljenje nadaljuje, je dolžan občasno obveščati izbranega zdravnika o poteku zdravljenja. 59. člen Zavarovanec, ki med zdravljenjem samovoljno odide drugam, izgubi pravico do nadomestila osebnega dohodka in nosi sam stroške nadaljnjega zdravljenja. VII. OCENJEVANJE ZMOŽNOSTI ZA DELO 60. člen Za ocenjevanje zmožnosti za delo so pristojni: 1) od zavarovanca izbrani zdravnik, ki dela v zdravstvenem zavodu na območju komunalne skupnosti po kraju zaposlitve ali bivališča; 2) zdravnik obratne ambulante, če ima. delovna organizacija takšno ambulanto, sicer pa zdravnik zdravstvenega zavoda, ki je krajevno pristojen za delovno organizacijo oziroma njen obrat, kadar si je zavarovana oseba izbrala zdravnika izven kraja zaposlitve ali bivališča. V tem primeru je dolžan izbrani zdravnik dostaviti zdravniku obratne ambulante oziroma področnega zdravstvenega zavoda vso medicinsko dokumentacijo, potrebno -za presojo zmožnosti za delo. 61. člen Delovne organizacije oz. njihovi obrati, ki nimajo organizirane obratne ambulante, lahko v sporazumu z zdravstvenim zavodom in občinskim svetom za zdravstvo nalo-že posameznim zdravnikom zdravstvenega zavoda, da vodijo evidenco nezmožnih za delo v njihovih organizacijah oz. obratih. V tem primeru je potrebno, da delovna organizacija sklene posebno pogodbo z zdravstvenim zavodom, v kateri se določi, da isti zdravnik, ki vodi evidenco nczmožtiih za delo, izvaja v organizaciji 6z. njenem obratu preventivno zdravstveno varstvo, kot jc določeno v navodilih za ustanavljanje obratnih ambulant. 62. člen Ginekolog oz. zdravnik s posebnim tečajem, ki dela v dispanzerju za žene zdravstvenega zavoda, kjer zavarovana oseba biva ali jc zaposlena, ima poleg pravice zdravljenja tudi pravico določanja o delovni nezmožnosti zavarovank, kadar gre za belozen, ki je v zvezi z nosečnostjo ali otročništvom. Prav tako presoja nosečnost zavarovank v zvezi z porodniškim dopustom in določa pričetek porodniškega dopusta. 63. člen Ftiziolog, ki dela v protituberlcu-loznem dispanzerju na območju, kjer zavarovanec biva, ima poleg pravice zdravljenja tudi pravico od« ločaoja o delovni zmožnosti zavarovancev, kadar gre za tuberkulozna obolenja. 64. člen Pediater ali izbrani zdravnik s posebnim tečajem, ki dela v šolskem dispanzerju za otroke, ima pravico odločati o bolniškem dopustu zavarovancev, kadar gre za nego bolnega otroka. 65. člen Nezmožnost za delo se prizna od tistega dne, ko zdravnik pri pregledu ugotovi, da zavarovanec ni sposoben opravljati svojega dela. Zdravnik je dolžan nezmožnost za delo zabeležiti v zdravstveno izkaznico. Priznanje nezmožnosti za delo za nazaj načeloma ni dopustno. Izjemoma sme priznati nezmožnost za delo za nazaj v utemeljenih primerih pristojni zdravnik na podlagi dokumentacije hospitalnega zavoda, kjer se je bolnik neposredno prej zdravil. Po prosti presoji sme priznati pristojni zdravnik nezmožnost za delo največ za 3 dni nazaj od dneva pregleda. V vseh ostalih primerih presoja utemeljenost retrogradne nezmožnosti za delo zdravniška komisija komunalnega zavoda. VIII. POVRAČILO POTNIH STROŠKOV 66. člen Zavarovana oseba, je upravičena do povračila prevoznih stroškov po določilih zakona o zdravstvenem zavarovanju in tega pravilnika na vlaku in na ladji II. razreda ali avtobusu. Zavarovana oseba je upravičena do povračila prevoznih stroškov do najbližjega zdravnika oz. zdravnika-specialista, če v kraju bivališča ali zaposlitve ni ustreznega zdravnika in če je razdalja do najbližjega zdravnika najmanj pet km. Zavarovana oseba je upravičena do povračila potnih stroškov tudi do bolj oddaljenega zdravnika, če je najbližji zdravnik odsoten, zdravniška pomoč pa je nujna. Ce mora zavarovana oseba zaradi istega obolenja najmanj petkrat v mesecu potovati na razdalji pod pet km, lahko uveljavlja povračilo vseh prevoznih stroškov. 67. člen Zavarovana oseba, ki v primeru nujnosti ali zato, ker ni drugega prevoznega sredstva, uporabi dražje prevozno sredstvo, mora predložiti komunalnemu zavodu dokumentacijo o nujnosti prevoza. . 68. člen Zavarovana oseba je upravičena do povračila stroškov za prehrano in nastanitev (dnevnica) med potovanjem in prebivanjem v drugem kraju. Višino dnevnic določi skupščina skupnosti s svojim sklepom. Zavarovana oseba, ki jo komunalni zavod ali pristojni zdravnik napoti ali pozove v drug kraj, je upravičena do izplačila akontacije na potne stroške v višini 80 % stroškov. V roku 7 dni po končanem prevozu mora predložiti komunalnemu zavodu potrdilo o izvršenem prevozu. Ce zavarovana oseba v tem primeru ne potuje ali se v drugem kraju ne javi na določenem mestu-mora povrniti prejeto akontacijo. 69. člen Spremljevalec zavarovane osebe ima pravico do potnih stroškov po 76. členu zakona o zdravstvenem zavarovanju. Spremljevalec je upravičen do plačila potnih stroškov z istim prevoznim sredstvom kot zavarovana oseba, razen če je prevoz spremljevalca že pokrit s plačilom prevoznega sredstva za zavarovano osebo. Ce spremljevalec sam potuje, je upravičen do povračila potnih stroškov za vlak in ladjo II. razreda ali avtobus. Ce je zavarovana oseba upravičena do dnevnice, ima enako pravico tudi spremljevalec. 70. člen Zavarovana oseba je upravičena do uporabe rešilnega avtomobila, kadar gre za nujnost ali neposredno življenjsko nevarnost in ni mogoče prevoza izvršiti z drugimi prevoznimi sredstvi. Kot nujni in za življenje neposredno nevarni so primeri, kjer je po načelih zdravniške vede nujna takojšnja zdravniška intervencija in bi opustitev take intervencije pomenila neposredno nevarnost za življenje zavarovane osebe ali trajno poslabšanje njenega zdravstvenega stanja. Uporabo rešilnega avtomobila odredi pristojni zdravnik z napotnico. V nujnem primeru lahko pokliče zavarovana oseba sama rešilni avtomobil, vendar mora zdravnik zavoda, kamor je bila prepeljana, potrditi nujnost prevoza. Utemeljenost nujnosti presoja v primeru spora komunalni zavod. 71. člen Zavarovana oseba lahko uporabi privatno prevozno sredstvo, kadar ni na razpolago javnih rednih prevoznih sredstev ali bi zaradi značaja bolezni morala sicer poklicati rešilni avtomobil. Sklad plača stroške v višini krajevno primernih cen. Komunalni zavod presoja utemeljenost prevoza. Zahtevku za povračilo prevoznih stroškov je dolžna zavarovana oseba priložiti registriran račun. 72. člen Potni stroški se izplačajo po opravljenem potovanju, če ni s tem pravilnikom drugače določeno. IX. PODALJŠANJE NEGOVANJA OBOLELEGA OŽJEGA DRUŽINSKEGA ČLANA 73. člen Podaljšanje pravice do nadomestila osebnega dohodka zaradi negovanja obolelega ožjega družinskega člana ali žene na porodu se lahko izjemoma odredi preko zakonitega roka, če so izpolnjeni naslednji pogoji: a) čev je zdravstveno stanje bolnika izredno težko in bi bila brez ustrezne domače nege potrebna premestitev v bolnico; b) če bolnik živi v skupnem gospodinjstvu z zavarovancem, ki ga neguje; c) če z zamenjavo delovnega časa odraslih družinskih članov, ki žive v gospodinjski skupnosti, ni mogoče ustvariti pogojev za nego ali če v gospodinjstvu ni drugih odraslih članov. 74. člen Zdravnik, ki bolnika zdravi, predlaga komunalnemu zavodu podaljšanje negovanja s podrobno medicinsko utemeljitvijo. Zavarovanec, za katerega zdravnik predlaga podaljšanje pravice do nadomestila osebnega dohodka zaradi negovanja obolelega ožjega družinskega člana, potrdi s posebno pismeno izjavo, da izpolnjuje pogoje iz točke b) in c) prejšnjega člena. Zavarovančevo izjavo mora zdravnik priložiti predlogu za podaljšanje pravice do nadomestila osebnega dohodka. 75. člen Predlog zdravnika prouči zdravniška komisija komunalnega zavoda in nato na podlagi medicinskih podatkov ter ob upoštevanju socialnih in življenjskih pogojev zavarovane osebe in obolelega družinskega člana predlog odobri ali zavrne. Zdravniška komisija v svojem mnenju določi čas podaljšanja, ki praviloma ne sme trajati preko 30 dni. Zavarovanec, ki ni zadovoljen s presojo zdravniške komisije, se lahko pritoži na komisijo zdravniških izvedencev. 76. člen Pravica do nadomestila osebnega dohodka zaradi nege otroka do enega leta starosti se priznava praviloma njegovi materi. X. IZOLACIJA V PRIMERU NALEZLJIVE BOLEZNI 77. člen Izolacijo zaradi bacilonostva ali nalezljive bolezni odredi izbrani zdravnik ali pristojni organ zdravstvene ali sanitarne inšpekcijske službe občinskega ljudskega odbora, ki mora o svoji odredbi obvestiti izbranega zdravnika zaradi ureditve pravice zavarovanca do nadomestila osebnega dohodka. 78. člen Zavarovance-bacilonosce, zaposlene pri prometu z živili, se mora čimprej premestiti na ustrezno delovno mesto, kjer ni več potrebna izolacija. XI. DOLOČILA O VIŠINI PRISPEVKA ZAVAROVANIH OSEB PRI PLAČILU STROŠKOV ZA NEOBVEZNA CEPLJENJA 79. člen Zavarovane osebe plačajo neposredno zdravstvenemu zavodu, ki izvrši cepljenje, 50% stroškov za vsa neobvezna cepljenja, ki jih izvaja zdravstvena služba iz epidemioloških razlogov, z Izjemo cepljenja proti poliomielitisu, za katero prispevajo le 25 % stroškov. 80. člen Za neobvezna cepljenja, ki jih izvršijo zdravstveni zavodi zaradi posebnih predpisov na zahtevo zavarovane osebe ali delovnih organizacij, plača naročnik celotne stroške sam neposredno zdravstvenemu zavodu. XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 81. člen Zavarovane osebe, ki bodo na dan začetka uporabljanja tega pravilnika uživale pravice do zdravstvenega varstva, uživajo od tega dn<>va dalje pravice po prejšnjih predpisih, če so zanje ugodnejše. Pri zavarovancih, ki bodo na dan začetka uporabljanja tega pravilnika nezmožni za delo, se šteje do ozdravljenja, da je njihovo nezmožnost za delo ugotovil pristojni zdravnik. Isto velja za zavarovane osebe na zdravljenju v zdravstvenih zavodih. 82. člen Ta pravilnik velja od dneva objave v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Številka: 115-9-63 Datum: 31/5-1963 Predsednik skupščine Vladimir Planinc 1. r. 477. Na podlagi 82. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju (Uradni list FLRJ, št. 22/62) in sklepa skupščine Jugoslovanske skupnosti socialnega zavarovanja (Uradni 1. FLRJ, št. 44/62) je sprejela skupščina Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev občin KOČEVJE in RIBNICA na zasedanju dne 26. aprila 1963 SKLEP o znesku podpore za opremo otroka 1. Podpora za opremo za vsakega novorojenega otroka znaša 10.000 dinarjev. 1. Ta sklep velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1/5-1963 dalje, za vse novorojene otroke, za katere gre zavarovancem ta podpora na podlagi zakona o zdravstvenem zavarovanju. Številka: 190-38/63 Datum: 26/4-1963 Predsednik skupščine Vladimir Planinc 1. r. 478. Na podlagi 80. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju (Uradni lest FLRJ, št. 22/62) in sklepa skupščine Republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev (Uradni 1. LRS, št. 6/62) je sprejela skupščina Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev občin KOČEVJE in RIBNICA na zasedanju dne 26. aprila 1963 SKLEP o višini povračila stroškov za prehrano in nastanitev zavarovanih oseb med potjo in bivanjem v drugem kraju I. Povračilo stroškov za prehrano in nastanitev zavarovanih oseb med potjo in bivanjem v drugem kraju znaša: — 1600 din — če zavarovana oseba prenočuje v drugem kraju; — 1000 din — če zavarovana oseba ne prenočuje v drugem kraju. Za zavarovane osebe, mlajše od 1 let, znaša povračilo stroškov: — 1200 din — če prenočuje V drugem kraju; — 700 din — če ne prenočuje v drugem kraju. II. Povračilo v znesku, navcdencih v prejšnjem členu, gre zavarovan' osebi, kadar traja potovanje nad 12 ur, za potovanje, ki traja od 8 do 12 ur, pa povračilo v polovičnert* znesku. Za potovanje, ki traja manj kot 8 ur, sc povračilo nc prizna. glasnik ra. Če traja potovanje in prebivanje v drugem kraju več dni zaporedoma, gre zavarovani osebi polni znesek povračila za vsakih 24 ur, za preostalo število ur pa po določilih prejšnjega člena. IV. Če gre zavarovana oseba v drug kraj zaradi zdravljenja v stacionarnem zdravstvenem zavodu, se potovanji do zavoda in povratek štejeta za ločeni potovanji. V. Povračilo stroškov po tem sklepu uveljavljajo zavarovane osebe po načinu, določenem v pravilniku o uveljavljanju zdravstvenega varstva. VI. Ta sklep začne veljati z dnem °bjave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporabila pa se od 1/5-1963 dalje. Številka: 190-30/63 Datum: 26/4-1963 Predsednik skupščine Vladimir Planinc 1. r. 479. Na podlagi 85. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju (Uradni list FLRJ, št. 22/62) in sklepa skupščine Republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev (Ur. 1. LRS, št. 6/63) je sprejela skupščina Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev občin Kočevje in Ribnica na zasedanju dne 26. aprila 1963 SKLEP o znesku za pogrebnine za zavarovane osebe I. Znesek za pogrebnine znaša za zavarovane osebe: — Stare do 1 leta 12.000 din — stare nad 1 leto do 14 leta 20.000 din stare nad 14 let 30.000 din II. Ta sklep začne veljati z dnem objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa Se za vse primere, nastale od li maja dalje. Številka: 190-28/63 Datum: 26. aprila 1963. Predsednik skupščine Vladimir Planinc, 1. r. 480. Skupščina Komunalne skupnosti ».kalnega zavarovanja delavcev ob-.‘n Kočevje in Ribnica je na pod-08i 27., 122. in 123. člena zakona o Kanizaciji in financiranju social- i, 8a zavarovanja (Uradni list FLRJ, 8' 22/62) sprejela na svojem 4. aanju dne 31. maja 1963 SKLEP D^miclovanju delovnih organizacij v? *zvajanju zdravstvenega zavaro-nia in o delu prispevka za zdrav-cno zavarovanje, ki ga njim odstopa komunalna skupnost. 1. Sj. Ka območju komunalne skupno-r Komisije so stalne ali začasne. 17. blon Stalne komisije so: ,lt, 1 Komisija za urbanizem in gradnje 2. Komisija za komunalno gospo* dars.vo in mestni promet 3. Komisija za stanovanjske zadeve 4. Komisija za turizem in prire-ditve 5. Komisija za kulturo 6. Komisija za telesno kulturo 7. Komisija za finance 18. člen Komisije iz 17. člena izvoli Mestni svet izmed svojih članov in izmed drugih občanov. Predsednik in tretjina članov komisije morajo biti odborniki Mestnega sveta. 19. člen Poleg komisij iz 17. člena tega odloka ima Mestni svet tudi stalno komisijo za volitve in imenovanja in mandatno imunitetno komisijo, k* ju izvoli samo izmed odbornikov Mestnega sveta. 20. člen Komisija za volitve in imenovanja pripravlja in proučuje predlog® za izvolitev in imenovanje funkcionarjev in uslužbencev, ki jih p® veljavnih predpisih voli ali imenuj® Mestni svet. 21. člen Mandatno imunitetna komisija predlaga Mestnemu svetu verifikacijo mandatov odbornikov Mestnega sveta, ki so bili. izvoljeni namesto odbornikov, katerim je mandat potekel ter predlaga Mestnemu svetu odvzem imunitete posameznim odbornikom v skladu z veljavnimi predpisi. 22. člen Komisije Mestnega sveta iz 17. i® 19. člena tega odloka morajo imeti najmanj 5 članov. Nihče ne moro biti član več kot dveh komisij. a Mandat članov komisij traja 2 leti. e) Strokovne službe in uslužbenci Mestnega sveta: Pravno, strokovno in administrativno službo za Mestni svet opravljajo tajništvo in strokovni svetovalci Mestnega sveta. 24. člen Naloge tajništva Mestnega svet® opravlja tajnik, kateremu pomag* potrebno število uslužbencev. 25. člen Število delovnih mest, nalog® ter minimalne kvalifikacijo za P®' samezna delovna mesta tajništva samostojne svetovalce določa Mestni svet z odlokom o sistemizaciji delovnih mest. 26. člen Samostojni svetovalci so praviloma tajniki komisij Mestnega svet®1 27. člen , Tajnik in samostojni svetoval® odgovarjajo za svoje delo predsedniku Mestnega sveta in Mestnem® svetu. 28. člen Tajnika in samostojne svetovalce imenuje Mostni svet. 29. člen Vsi uslužbenci Mestnega cVU* sestavljajo delovni kolektiv, ki in‘. v mejah zakonitih predpisov l>raV co do samoupravljanja. 30. člen Delovni kolektiv določi v mej® svojih delitve sredstev pravic s pravilnikom naLkč dohod* za osebne po načelih delitve po delu, prc< :dia<’ Mestnemu svetu sistemizacijo delovnih mest in število uslužbencev ter v mejah sistemizacije razpisuje delovna mesta za tiste uslužbence, ki jih ne imenuje Mestni svet. Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov potrjuje Mestni svet. 31. člen Sredstva, ki so potrebna za delo strokovnih služb Mestnega sveta, določi Mestni svet iz svojih skupnih dohodkov. III. POSLOVANJE MESTNEGA SVETA 32. člen Mestni svet opravlja svoje naloge na sejah in po svojih komisijah. Delovno področje in naloge komisij določi Mestni svet s posebnim odlokom. 33. člen Samo na sejah Mestni svet: — sprejema in spreminja statut mesta, — določa v območju mesta — sprejema odloke, odredbe, Pravilnike in navodila, — sprejema razvojne urbanistične in delovne programe mesta, — ustanavlja in ukinja sklade ter zavode, — odloča o zadolževanju mesta, — voli, imenuje in razrešuje Predsednika in podpredsednike Mestnega sveta, predsednike in člane komisij ter uslužbence MS, — sprejema poročila komisij in drugih organov Mestnega sveta, — potrjuje pravila skladov in zavodov, ki jih je ustanovil, — potrjuje poslovnike komisij Mestnega sveta, — odloča o nagradah predsednika in podpredsednikov Mestnega sveta. 34. člen Seje Mestnega sveta so javne. 35. člen Mestni svet podrobneje določi način svojega dela s poslovnikom. IV. KONČNE DOLOČBE 36. člen Ta odlok velja takoj, ko ga sPrejme Mestni svet. Številka: 316 63-MS Datum: 13. junija 1963 Predsednik Mestnega sveta Ljubljana ing. Marijan Tepina, 1. r. OBČINA LITIJA 484. Na podlagi 2. »dstatka 15. člena .P 50. člena zakona o občinskih lJudskih odborih (Ur. 1. LRS, štev. 8-88 52) in 106. člena zakona o prodnih in o finansiranju samostoj- ‘h zavodov (Uradni list FLRJ, št. ‘-847/59, 23-388 61, 52-767 61, <8-3f- Zb” občinskega zbora in na seji ‘”'358 62,’ 53-716 62 in 13-185/62) S(?jObčinski ljudski odbor Litija na iggj” proizvajalcev dne 15. maja ODLOK 0 Ustanovitvi občinskega sklada za borce 1. člen bo,tJstanov‘ se občinski sklad za Ce (v nadaljnjem besedilu: sklad). 2 * * 2. člen Sredstva sklada so: rU{Un. taciie 'u občinskega pro- 2. Prispevki gospodarskih organizacij in ustanov, 3. Prispevki družbenih in političnih organizacij, 4. Drugi dohodki (dotacije, darila, prispevki, volila itd.) 3. člen Sredstva sklada se uporabljajo za stalne priznavalnine, za občasne pomoči, za štipendije, za stroške pri pridobivanju kvalifikacij ter zdravljenju borcev in pomoč za šolanje in zdravljenje otrok umrlih borcev. 4. člen Sklad je pravna oseba. Za obveznosti sklada jamči ustanovitelj. 5. člen Sklad ima pravila. S pravili se določita organizacija in način poslovanja sklada. S pravili sklada se določi, katere kategorije udeležencev NOB rešuje sklad in način dodeljevanja priznavalnin, podpor in pomoči. 6. člen Sklad upravlja upravni odbor do največ 7 članov, ki jih imenuje na predlog občinskega odbora Zveze združenj borcev NOB občinski ljudski odbor Litija. Predsednika-upravnika odbora sklada in njegovega namestnika izvolijo člani upravnega odbora izmed sebe. 7. člen Sklad posluje po določbah zakona o proračunih, o financiranju samostojnih zavodov in po pravilih, ki jih sprejme upravni odbor, potrdi pa občinski ljudski odbor. Sklad ima rezervo. 8. člen Upravne zadeve upravlja sklad sam, finančne in računske posle sklada pa računovodstvo Občinskega ljudskega odbora Litija. 9. člen Naredbodajalec za izvršitev finančnega načrta sklada je predsednik upravnega odbora sklada oziroma oseba, ki jo določi upravni odbor. 10. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Številka: 010-26 63-1/1 Datum: 15. maja 1963 Predsednik občinskega ljudskega odbora Stane Pungerčar, 1. r. 485. Na podlagi 12. člena, 2. odstavka 15. člena in 2. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. 1. LRS, št. 19-88 52) ter 3 in 8. člena temeljnega zakona o prekrških (Ur. 1. FLRJ, št. 2-22 59), je Občinski ljudski odbor Litija na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 5. aprila 1962 sprejel ODLOK o varstvu in uporabi komunalnih naprav, higienskih pogojih in zunanjem izgledu strnjenih naselij na območju občine Litija I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Vsak državljan je dolžan, da pazi na čistočo, da ne kazi lepote zunanjega lica kraja, da ne dela škode na javnih prostorih in ne ogroža zdravja ljudi. Iste obveznosti veljajo za ustanove, zavode, družbene in gospodarske organizacije. Upravno kazensko zaščito po določilih tega odloka uživajo vse naprave komunalnega značaja, potoki na območju občine Litija ter druge javne naprave, v kolikor njih pravilna uporaba in vzdrževanje niso zaščiteni še z drugimi predpisi. II. HIGENSKO VARSTVO KOMUNALNIH NAPRAV IN VARSTVO ZUNANJEGA IZGLEDA KRAJA 2. člen Vsak državljan in gospodarska organizacija je dolžna vzdrževati snago na cestah in vseh javnih mestih in prostorih. Prepovedana so vsa dejanja, ki ogrožajo zdravje ljudi in ki nasprotujejo osnovnim higienskim načelom, ali kazijo zunanji izgled kraja. Prepovedano je: 1. Metati odpadke, ali drugače ponesnažiti tla, okolico ali predmete na javnih prostorih. 2. Poškodovati, uničevati ali odstranjevati posode za odpadke, nameščene na javnih mestih. 3. Sušiti perilo na oknih, balkonih ali ložah ob cestah in metati odpadke skozi okno. 4. Odlagati odpadke ali gnoj ob cestah, odvajati odplake, meteorne vode ali fekalije z zemljišč na cesto in cestno odprto kanalizacijo. 5. Puščati greznico nezadostno zaprto in jo izpraznjevati podnevi in gnojiti s fekalijami v strnjenih naseljih. C. metati odpadke v kanalske požiralnike, ki utegnejo zamašiti kanal. 7. Onesnažiti pitno vodo, namenjeno ljudem in živalim. 8. Zanemarjati snaženje javnih prostorov in naprav. 9. Nameščati plakate in oglasne deske na mestih, ki niso za to določena, pisati po poslopjih, ograjah ali lokalih. 10. Prevažati odpadke, mrhovino, kosti, kože in podobno v vozilih, ki niso zato usposobljena in dobro zaprta. 11. Odlagati vse predmete, ki povzročajo smrad, na odprte prostore. 3. člen Hišni lastniki oziroma upravitelji nepremičnin ob javnih cestah in poteh so dolžni: 1. da čistijo hodnike ali poti ob svojih zgradbah, da odstranjujejo iz hodnikov ali obcestnih jarkov ter kanalskih požiralnikov sneg do 7. ure in da posipavajo s peskom poledenele hodnike, prehode in poti, po potrebi tudi večkrat dnevno; 2. da skrbijo za vzdrževanje sanitarij, če so le-te izven stavbe; 3. da skrbijo, da se zastave, tran-parentl, parole,, lepaki in drugi priložnostni okraski odstranjujejo v dveh dneh, po končanih proslavah oziroma prireditvah; 4. da vzdržujejo v redu žive meje in ograje; 5. da vzdržujejo v redu drevje ob cestah, poteh in potokih. 4. člen Da se zavaruje varnost ljudi, se prepoveduje smučanje, sankanje in drsanje po cestah, mestnih ulicah in javnih poteh. Sankališča so dovoljena le na travnikih, odročnih od cest, t. j. na travniških vzpetinah, kjer sankališča ne vodijo na cesto. 5. člen Zaradi lepšega izgleda kraja morajo vsi hišni lastniki, njih najemniki in stanovalci v državnih ali privatnih zgradbah odstraniti barake, drvarnice, kurnike, staje za domače živali, ter deponirana drva okrog hiše, kakor tudi podreti in obnoviti balkone, hodnike ter lesena stopnišča, ki kvarno vplivajo na izgled mesta. Občinski ljudski odbor Litija odredi z odločbo območja, za katere velja 5. člen tega odloka. 6. člen Odlaganje smeti in odpadkov je določeno s posebnim odlokom. 7. člen Prašiče, koze, zajce in perutnino ni dovoljeno rediti v predelih, kjer je postavljanje barak, drvarnic, kur-nikov in staj po 5. členu tega odloka prepovedano. Za lastnike z gospodarskimi objekti to ne velja, ti pa morajo imeti zgoraj navedene domače živali zaprte v primernih prostorih, ki ne kvarijo izgleda kraja. Prepovedano je rediti domače živali v stanovanjskih in poslovnih prostorih, na podstrešju in v kleteh. 8. člen Zaradi lepšega izgleda kraja je prepovedano graditi ograje, če to ni nujno potrebno in če koristi ograja le varnosti pešcev ali motornemu prometu. Stare in neokusne ograje ob in med vrtovi je treba odstraniti, ravno tako tudi vse tiste, ki kvarijo izgled kraja. Za postavitev nove ograje je potrebno dovoljenje. 9. člen Na zahtevo oddelka za >:•< jdar-ske, komunalne in gradbene zadeve Občinskega ljudskega odbora Litija morajo lastniki oziroma upravljavci: 1. urediti dvorišče in vrtove, če kvarijo zunanji izgled naselij; 2. popraviti in prebeliti zgradbe, s katerih odpada omet, ali so zanemarjene. 3. popraviti in obnoviti zanemarjene strehe, žlebove, snegobrane in odtočne cevi. 4. popraviti in obnoviti smetišče in gnojiščne jame, če so v slabem stanju. III. VARSTVO JAVNIH NASADOV, PARKOV, SPOMENIKOV IN OTROŠKIH IGRIŠČ 10. člen Vsakdo je dolžan čuvati nasade, spomenike, otroška igrišča in druge javne naprave, namenjene za olepšavo kraja in drugim skupnim koristnikom. Prepovedano je: 1. v javnih nasadih, pri spomenikih in otroških igriščih ter parkih lomiti drevje in grmovje, trgati cvetlice in podobno; 2. poškodovati, prevračati ali prenašati klopi, mize, ograje in druge naprave na javnih mestih in otroških igriščih. IV. OSKRBA Z VODO 11. člen Vsi studenci, zajetja in rezervoarji, vodnjaki in cisterne s pitno vodo se morajo vzdrževati v uporabnem in higiensko ustreznem stanju ter je onesnaženje njihove neposredne bližine v zaščitnem pasu prepovedano. 12. člen Vsako razširjenje obstoječega omrežja in vsi priključki k istemu, ki se bodo v bodoče razširili, so vezani na odobritev Sveta za stanovanjske in komunalne zadeve pri Občinskem ljudskem oboru Litija, ki bo predhodno zadevo proučil oziroma za .njeno rešitev pooblastil Komunalno podjetje Litija. V. KAZENSKE DOLOČBE 13. člen Za kršitev določb tega odloka se kaznujejo posamezniki, zavodi in gospodarske organizacije ter njihovi odgovorni uslužbenci do 10.000 dinarjev. VI. KONČNE DOLOČBE 14. člen Komunalno podjetje Litija izdela pravilnik o oddaji in uporabi pitne vode iz javnih vodovodov na področju občine Litija, katerega potrdi Svet ja stanovanjske in komunalne zadeve Občinskega ljudskega odbora Litija. 15. člen Ta odlok začne veljati od dneva jbjave v »Glasniku«, uradnem vest-ilku okraja Ljubljana. Številka: 010-18/62-1/1 Datum: 5. aprila 1962 Predsednik občinskega ljudskega odbora Stane Pungerčar, 1. r. OBČINA NOVO MESTO 486. Na podlagi 26. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52-644/57) je sprejel občinski ljudski odbor Novo mesto na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 16. februarja 1963 v soglasju, ki so ga dali občinski zbori in zbori proizvajalcev občinskih ljudskih odborov, Črnomelj dne 28. februarja 1963, Metlika dne 30. marca 1963 in Trebnje dne 28. marca 1963 ODLOK o ustanovitvi javnega pravobranilstva za območje občine Novo mesto, Črnomelj, Metlika in Trebnje 1. člen Ustanovi se Občinsko javno pravobranilstvo Novo mesto, ki ima na področju občin Novo mesto, Črnomelj, Metlika in Trebnje vse pravice in dolžnosti okrajnega javnega pravobranilstva po zakonu o javnem pravobranilstvu (Uradni list FLRJ, št. 51-538/55). 2. člen Naziv organa je: Občinsko javno pravobranilstvo Novo mesto. Sedež organa je v Novem mestu. 3. člen Ustanovitelji občinski ljudski odbori Novo mesto, Črnomelj, Metlika in Trebnje skrbijo za potrebna finančna sredstva zaradi hemotc-nega poslovanja in sicer prispevajo: Občinski ljudski odbor Novo mesto 50 % Občinski ljudski odbor Črnomelj 20 % Občinski ljudski odbor Metlika 10 % Občinski ljudski odbor Trebnje 20 % Višina potrebnih sredstev za posamezno leto se določi s predračunom organa, ki ga potrdi občinski ljudski odbor Novo mesto. 4. člen Zaradi nemotenega poslovanja organa in v skladu z zakonitimi predpisi zagotovi občinski ljudski odbor Novo mesto v svojem proračunu celotna potrebna sredstva, katerih del pa mu nato po ključu, ki je določen v prejšnji točki tega odloka, vrnejo ostali ustanovitelji kot dotacijo, ki jo morajo obvezno zagotoviti v svojih proračunih in obvezno nakazovati po dvanajstinah. 5. člen Sistematizacijo delovnih mest na občinskem javnem pravobranilstvu določi občinski ljudski odbor Novo mesto. Ce bi se v zvezi s prehodom na nov uslužbenski sistem med letom pojavila potreba po dodatnih finančnih sredstvih, zagotovi občinski ljudski odbor Novo mesto tudi taka dodatna sredstva, ki pa se prav tako v smislu določil 3. in 4. člena tega odloka razdclc na ostale ustanovitelje. 6. člen Občinsko javno pravobranilstvo v Novem mestu 's poobastili po tem odloku je ustanovljeno, ko sprejmejo o tem odlok vsi ustanovitelji v enakem besedilu ter začne poslovati s 1. prihodnjega meseca. 7. člen Morebitna, druga razmerja med ustanovitelji se v slučaju potrebe uredijo s posebno pogodbo v skladu z določili 20. in 56. člena zakona o proračunih in o financiranju samostojnih'zavodov. 8. člen Ta odlok se objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, veljati pa začne, čim je sprejet od ustanoviteljev. Številka: 70-01/63-1 Novo mesto, dne 16/2-1963 Predsednik občinskega ljudskega odbora Sergij Thorževskij, 1. r. 487. Na podlagi I. točke odločbe o določitvi organov, pri katerih bo napravljen preizkus po prvem odstavku 18. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o javnih uslužbencih (Ur. 1. SRS, št. 16-137/ 63) je občinski ljudski odbor Novo mesto na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 20. maja 1963 sprejel O D L O ,K o ustanovitvi, pravicah in dolžnostih arbitražnega sveta uprave občinskega ljudskega odbora Novo mesto 1. člen Za reševanje sporov med delovnim kolektivom ali njegovim svetom, ki je ustanovljen s pravilnikom o organizaciji, delovnih razmerjih in deljivi dohodka uprave občinskega ljudskega odbora Novo mesto, ter tajnikom občinskega ljudskega odbora, kakor tudi o pritožbah uslužbencev občinske uprave, razen /z 7. točke 17. člena pravilnika, sc ustanovi arbitražni svet. .2. člen . Arbitražni svet ima predsednika in dva člana. Predsednik arbitražnega sveta je svojem položaju predsednik sve- ta za splošne in notranje zadeve občinskega ljudskega odbora. Ostala dva člana imenuje svet za splošne in notranje zadeve občinskega ljudskega odbora izmed svojih članov. Za člana arbitražnega sveta ne more biti imenovan uslužbenec uprave občinskega ljudskega odbora. 3. člen Arbitražni svet sprejema sklepe na svojih sejah v navzočnosti vseh članov z večino glasov. 4. člen Pisarniške in druge posle za arbitražni svet opravlja oddelek za splošne in družbene službe občinskega ljudskega odbora Novo mesto. 5. člen v odlok začne veljati od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Številka: 733-01/63 Novo mesto, dne 20/5-1963 Predsednik občinskega ljudskega odbora Sergij Thorževskij, 1. r. 488. Na podlagi 1. točke 30. člena in 48 člena statuta občine Novo mesto (Uradni Vestnik'okraja Novo mesto, št. 7-73/58) je sprejela občinska skupščina Novo mesto na skupni seji obeh zborov dne 3. junija 1963 ODLOČBO o izvolitvi predsednika občinske skupščine Novo mesto 1. Ža predsednika občinske skupščine se izvoli SERGIJ THORŽEVSKIJ, dosedanji predsednik občinskega ljudskega odbora Novo mesto. 2. Ta odločba velja od dneva sprejema, objavi pa se v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Številka: 111-470/62-1 ■ Novo mesto, dne 3. junija 1963 Podpredsednik občinske skupščine Andrej Grča, 1. r. 489. Na podlagi 1. točke 30. člena in 59. člena statuta občine Novo mesto (Uradni vestnik okraja Novo mesto, št. 7-73/58) je sprejela občinska skupščina Novo fnesto na skupni seji obeh zborov dne 3. junija 1963 ODLOČBO o izvolitvi podpredsednika občinske skupščine Novo mesto 1. Za podpredsednika občinske skupščine Novo mesto se izvoli ANDREJ GRČA, dosedanji podpredsednik občinskega ljudskega, odbora Novo mesto. 2. > Ta- odločba velja od dn^va spre- ' jema, objavi pa se v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Številka: 111-473/62-1 olcj Novo mesto, dne 3. jun^n 1963 Predsednik občinske skupščini). Sergij Thorževskij, 1. r. OBČINA RIBNICA 490. Na podlagi 1. točke V. dela tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ, št. 25-329/62, 29-386/62, 31-433/62, 40-548/62, 42-586/62, 46-635/62, 51-675/62, 53-749/62) in 2. točke 26. člena statuta občine Ribnica je občinski ljudski odbor Ribnica na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 18. marca 1963 sprejel ODLOK o razveljavitvi odloka o uvedbi občinskega prometnega davka na lokalne telegrafske in telefonske storitve 1. člen Odlok o uvedbi občinskega prometnega davka na lokalne telegrafske in telefonske storitve (Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana, št. 16-164/62) se razveljavi. 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se -i od' 1. januarja 1963. Številka: 421-15/62-04 Ribnica, 18. 3. 1963 Predsednik občinskega ljudskega odbora Franc Ilc, 1. r. VŠEBINA 476 Pravilnik o uveljavljanju zdravstvo- 1 ndp* 'VaPitvu skupščine ltomunelnc '' skupnosti socialnega zavarovanja do-.-lavčev Kočcvje-Rlbnlca. 477 Sklep o znesku podpore za opremo otroka skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev KoCevj e-Ribnlca. 478 Sklep o višini povračila stroškov za prehrano ln nastanitev zavarovanih oseb med potjo ln bivanjem v drugem kraju skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Kočevjo-Rlbnlca. 479 Sklep o znesku zn pogrebnine za zavarovane osebe skupščino komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Kočevjc-Rlbnlca. 480 Sklep o sodelovanju delovnih organizacij pri izvajanju zdravstvenega zavarovanja ln o delu prispevka za zdravstveno zavarovanje, ki ga njim odstopa komunalna skupnost socialnega zavarovanja delavcev Kočevje-Rlbnlca. 481 Sklep o dolččltvl panog ln višini dodatnega prispevka, ki ga plačujejo delovne organizacije za zdravstveno zavarovanje skupščino komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Kočevj e-Rlbnica. 402 Sklep o določitvi stopnje osnovnega prispevka za zdravstveno zavarovanje v 1. 1963 skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Kočevje-Rlbnlca. 483 Sklep o finančnem načrtu sklada za zdravstveno zavarovanje za 1. 1963 skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Kočcvje-Rlbnlca. 24 Odlok o začasni organizaciji ln posle' vanju Mestnega sveta. 484 Odlok o ustanovitvi občinskega sklada za borce občine Litija. 483 Odtok o varstvu In uporabi komunalnih naprav, higienskih pogojih In zunanjem Izgledu strnjenih naselij občine, l.Jtija. 486 Odlok o ustanovitvi javnega pravobranilstva za - območje občino Novo mesi o, Črnomelj. Metlika in Trebnje' . 487 Odlok o ustanovitvi, pravicah ln dolžnostih arbitražnega sveta uprave občine Novo mesto. 408 Odločba o Izvolitvi predsednika občinske skupščine Novo mesto. 489 Odločba o izvolitvi podpredsednik7 8 občinske skupščine Nbvo mesto. , 490 Odlok o razveljavitvi odloka o uvedb* občinskega prometnega davka na m' kalil" telegrafski: ln telefonske štor*1' ve občine Ribnica. L