2. štev.
V Kranju. 42. januarja 4901.
II. leto.
Političen in gospodarski list.
Vabilo na naročbo. ;a™r*™lT
za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu.
Struktura Slovenstva.
(Dopis z dežele.) I.
Državnozborske volitve so nam pokazale strukturo (sestavo) našega naroda. Kmet je stopil v masah na volišče. V tej masi so se prikazali kmalu v začetku volilnega gibanja omikanejši večji gospodarji, ki so izdali parolo med sorojaki, da morajo biti le pravi kmetovalci kandidatje za kmetsko poslanstvo. Ta poziv je našel med drugimi glasen odmev. Naši duhovniki, ki so izjavili kmalu po razpustu državnega zbora, da kandidirajo stare poslance v kmetskih občinah, so se ustrašili, ko so videli, da naveden klic po kmetovalcih-poslancih pridobiva tla med kmeti.
Od naše strani so se postavili najboljši kmetovalci za kandidate. Ljudstvo jih je bilo veselo. Kmetje so celo razganjali shode duhovništva, ki je hotelo ponujati stare poslance. Bilo je najlepše upanje, da ta kmetovalčeva pamet zmaga vsaj v treh' volilnih okrajih. Duhovništvo je videlo, da gre za ves njegov vpliv med ljudstvom v posvetnih stvareh, zato je zgrabilo s strastno roko križ in vrglo plamenice verskega fanatizma med reveže in med ženstvo. Pametnejši kmetje so morali utihniti, če niso hoteli doživeti, da jih fanatizirano revnejše ljudstvo bojkotira.
Vse grdobije verskega fanatizma so se pokazale na površju življenja na kmetih. Možje, ki imajo najboljše srce za revo, kjer jo vidijo, a niso soglašali z duhovniki, so se slikali ljudstvu kot najgrši ljudje. Še grobovi niso imeli miru. Cerkev je delala noč in dan za podivjanje ljudstva.
Podlegli so kandidatje kmetije, in zmagal je verski fanatizem. Tudi v peti kuriji je zmagal, advokat, ki ga redijo farovži. Advokati, ki po.H župnifČih ne iščejo zaslužka, so se razglasili kot roparji, ki spravljajo kmetijo za kmetijo na prodajo. Ubogo ljudstvo ni zapazilo ničesar. To je masa slovenskega ljudstva. Malo, malo je duševno razvitih kmetov, a velikansko število analfabetov, ki sovražijo na nož ljudsko šolo.
Agitatorji na deželi so našli povečjem na naši kmetiji veliko revo. Gospodarstvo naše kmetije leži na tleh. Bog obvaruj, ako pridejo slabe letine, ker še hujše bo pri nas, kakor kdaj na Ruskem. V hudem mrazu so prišli kmetje na volišče. Koliko jih je bilo dobro in toplo opravljenih? Koliko sto hiš nima dobre odeje na posteljah? Koliko tisoč bajt stoji še iz tlakarskih časov? Napol nagi otroci sede na klopeh okolu peči. Ubog krompir, zelje, repa, nezabeljeni koruzni žganci so njih vsakdanja jed, hlev pa je dostikrat brez krave.
Tako maso je prav lahko versko fanatizirati. Treba je le v vsaki fari par neomikanih duhovnikov, in plameni švigajo. Tu ne najde nobena pametna beseda posluha. Duhovnik lahko spravi to ljudstvo, da poskače v vodo, če mu le zagotovi, da bo našlo po smrti dobro jed v nebesih. Konec pride.
V Kranju, 12. januarja.
Državnozborske volitve. Razni listi poročajo o izidu volitev iz pete kurije in so mnenja, da propada krščansko-socijalna stranka na Dunaju in na Nižje Avstrijskem in da prodira narodnost na Češkem, Moravskem in Štajerskem nad mednarodnim socijal-demokratizmom. Na Koroškem je bil v peti kuriji izvoljen nemški naci-jonalec dr. Artur Lemiš, v Trstu pri ožji volitvi Italijan Hortis (10.719 glasov) proti slovenskemu kandidatu dr. Otokarju Ribafu (8451 glasov). V Trstu jc morala vmes poseči policija. 51 oseb so radi sleparij pri volitvi zaprli. — Bivši minister baron Dipauli je pri volitvah na Tirolskem propadel. — V Kremsu je izvoljen nemški radikalec D6tz proti dosedanjemu poslancu, krščanskosocijalnemu kričaču dr. Gessmanu.
Propadanje francoskega naroda. Število porodov ;e na Francoskem manjša od leta do leta. Leta 1899. e bilo povprečno okoli 10.000 otrok manj kakor prejšnja eta. Ako pojde tako naprej, tedaj bode morala Francija sčasoma najemati tuje delavce in tuje vojake. Vsled tega e predlagal te dni senator Piot zakon, ki določa: Od L januarja 1901 morajo vsi samci in vse samice, ki so itare nad 30 let, plačevati poseben davek. Enako morajo zakonci, -ki so poročeni že pet let. a še nimajo nobenega otroka plačevati poseben davek dotlej, da se jim rodi dete. Oni stariši, ki imajo nad štiri otroke, pa naj dobivajo deželno podporo za vzrejo in vzgojo svojih otrok. Ta predlog pride v par tednih na razpravo.
Homatije na Kitajskem. Kitajski cesar je izrekel željo, naj bi se mirovna pogajanja pospešila. — Poroča se, da so Kitajci in tudi princa Cing in Li-Hung-Cang menda vzprejeli vse pogoje velesil, ki so se jim stavile glede miru.
12
Dopisi.
Iz kranjskega okraja. Potihnil je vendar po deželi vihar državnozborskih volitev, ki je trajal skoro dve tretjini zadnjega meseca v letu, in umirili so se duhovi onih, ki prej noč in dan niso imeli miru s poslom agitacije. Marsikaterega posestnika, ki je imel svojo voljo, so prišli po dva- ali trikrat nadlegovat, in tako si je pustil zaradi nadležnosti napisati na svoje glasovnice krščanska kandidata. «Domoljub« je vsem onim vrlim boriteljem, ki so se posebno odlikovali s tem, da so volilcem napisovali na njihove glasovnice Šušteršiča in Pogačnika, vsipal na njih zaslepljene glave lavorjeve vence. Te odličnjake. ki so delali in agitirali za omenjena kandidata, a so tudi sami kmetovalci, zagotovljam, da bi se, ko bi jim bila stvar natančno znana, ti zaslužni venci na njih glavah izpremenili v žerjavico. Kakor se semtertja čujo, ni manjkalo v nobeni občini po Gorenjskem takih odličnjakov, ki so delali z vsemi pripomočki za imenovana poslanca. Z lepimi, zapeljivimi obljubami se je kmetom polagalo na srce, da hočeta zgoraj imenovana delati za vero in za blagor kmeta. Vsem tem obljubam in pritisku se nevedni kmetovalec, ki nima pojma o politiki, za katero izrablja duhovščina navadno maso, ni mogel ustavljati in se je slepo udal onemu nasilstvu v nadi, da si s tem izboljša za prihodnjo svoj gospodarski položaj. Od leta 1873. so imeli naši zastopniki vendar dosti prilike, da bi bili kaj dosegli za naš kmetski stan. «Vaterland», list katoliške stranke, h kateri pripadajo tudi naši klerikalni poslanci, je pisal pred nedavnim časom, da naj vlada ne ovira propadanja kmetskega stanu, samo na to naj gleda, da se to v miru vi si. To je dokaz, kako po očetovsko skrbi za kmetovalca ta stranka, katero voli kmet v svoje zastopstvo. Torej presodi, dragi sotovariš, pomen tega izraza in vprašam te: Moreš li imeti zaupanje do takih poslancev, ki pripadajo oni stranki, ki je kaj takega izrekla v svojem glasilu! Ako hočeš razumeti vsebino tega neodpustljivega izreka,- vzkipeti ti mora srd nad takimi hinavci, ki ti obetajo, da delajo za vero in za blagor kmetovalca, le da bi tistega ohranili v temi in ga tem ložje izkorišče-vali v svoje namene. Poglej, dragi, z odprtimi očmi nekoliko okoli sebe, kaj se je vse izpremenilo v zadnjem času. Uradnikom, služabnikom, poslom so se plače zvišale. Delavec, ki se je zedinil, je dosegel marsikak uspeh. Kaj*pa je z našimi kmetskimi dohodki od danes in pred 2f> leti, in s stroški? So li ti ostali v ravnotežju? Nikakor ne. Troški so se nam veliko zvišali, dohodki pa nasprotno
PODLISTEK.
Slepi godec.
(Slika.)
Vstopil sem v gostilniško sobo. Vse se je vrtilo in težko sem se preril do prazne mize. Iz enega kota so se Culi zategnjeni glasovi harmonike; plesalci so se pa vrtili, kakor da bi jim šlo za stavo. Tu se je sukal vitek mladenič z lepo deklico, iz njunih oči je sijala sreča — ljubezni. . . Tam se je zopet vrtil kmetski fant z natakarico. Kmalu je utihnila harmonika in plesalci so se ustavili kakor bi odrezal, ter vodili svoje plesalke pit, otirajoč si pot s čela.
Slišala se je marsikaka šala in mnogo smeha. «Srečni ljudje*, sem si mislil, «ti živijo samo za sedanjost.* Zdajci zarop*očc krožnik in iz onega kota, kjer so se prej glasile harmonike, zaslišim otožno proseč glas: »Prosim, fantje — po desetico, dekleta pa po pet krajcarjev!» Ozrem se proti godcu, a ta pogled me je tako pretresel, da ga ne bom pozabil zlepa . . .
Pri peči je sedel godec-slepec. Bil je mlad fant, siromašno oblečen, njegov bledi obraz je pričal, da se mu ne godi dobro. Pred njim je stal stol, na katerem
| znižali. In kaj so tukaj naši osrečevalci storili, ko jim je bil znan naš položaj? V slučaju volitve so obljubili kmetu vse mogoče, pozncjo pa so nas pustili v gospodarskem propadanju. Ker pa še sedaj ne izpre vidiš, da moraš politične klerikalne vezi,  v katere  si vklenjen,
I raztrgati in, da ti mora biti v politiki tvoja prosta volja merodajna, ne pa vpliv in pritisk duhovnika, potem tebi, kmetovalec, ni mogoče pomagati, ker sam pospešuješ svoj propad. Vpoštevati moraš vendar, da ne živiš od duhovnika, temveč duhovnik živi od tebe, in ker nasprotno ostaneš vdan verskim zahtevam, ti Bog ne bode štel v greh, ako imaš v politiki svojo prosto voljo, kar bode konečno koristilo le tebi, ne pa drugim.
Iz škofjeloškega okraja. Narisati hočem v naslednjih vrsticah, v kako težavnem poiožaju živi dandan ..-svobodomiselni učitelj. Seme, katero so vsejali klerikalci v svojih umazanih listih: »Slovenec*, »Domoljub* i. t. d., gre prav bujno v cvetje in donaša sadove. Evo Vam dokaza: Službujem že sedem let na novo ustanovljeni enorazredni ljudski šoli. Prvi učitelj sem na tej šoli. Ves čas svojega tukajšnjega službovanja so me ljudje imeli radi in spoštovali. Pred petimi leti me je prejšnji tukajšnji župnik pohvalil pri knezoškofijskern ordinarijatu, ker sem za časa njegove bolezni poučeval veronauk. Za to uslugo mi je knezoškofijski oilinarijat poslal sledeče pohvalno pismo* za vzgledno versko-nravno vzgojo:
Št. 749. Gospodu R. Z., ljudskošolskemu učitelju v R.! Glasom j poročila g. A. K., župnika v R., ste ob času njegove bolezni prav z vnemo poučevali veronauk na ondotni tali, poleg tega pa sploh Vam izročeno mladino najboljše versko-nravno vzgajate. Zato se Vam s tem izreka zahvala za zasluženo priznanje ter se nadeja, da bodete tudi v bodoče stremili za tem, da v lepi sporazumnosti z dušnimi pastirji delujete z besedo in izgledom v prid mladine. Bog pa, od katerega edino je odvisen uspeh našega dela in truda, podeli Vam, Vaši družini in Vašemu delovanju svoj najobdnejsi blagoslov. Knezoškofijski ordinarijat v Ljubljani, 20. marca 1895.   Jakob, knezoškof.
Izrecno povdarjam, da sem bil, kar mi lahko vsi moji znanci in župniki potrdijo, vedno tistega političnega prepričanja, kakor sem danes. Vzlic temu sem bil dosedaj povsod spoštovan in priljubljen pri ljudeh. Ko so se pa začele bližati letošnje državnozborske volitve, začelo se se je tudi ono nečuveno hujskanje naše podivjane duhovščine po «Domoljubu>• in «Slovencu*, kakor tudi iz prižnic zoper šolo in učitelje. Nekateri ljudje iz mojega
* Pismo je pisano v blaženi nemščini od takih ljudi, ki vedno povdarjajo svojo narodnost ter grde narodno-napredno stranko, da je zvezana z Nemci. Tu navedemo vsebino v slovenščini, da bode preprosto ljudstvo spoznalo blagoslovljene lažnike, ki so tako nečuveno obrekovali naše zares ugledno in pošteno učiteljstvo.
sta bila dva krožnika. S krožnikom ropotaje je spominjal brezskrbne plesalce na plačilo. Poleg njega pa je sedel deček, po obrazu soditi njegov brat. Na njegovo prejšnjo prošnjo se ni odzval nihče razen onega vitkega mladeniča. Ta je vrgel na krožnik desetico, katero je deček spravil.
Nato je začel ubogi slepec zopet gosti; seveda je bilo sedaj pač več plesalcev, kakor poprej plačnikov. Godec je že doigral več komadov, ter nazadnje vselej prosil plačila, a nihče se ni zmenil zanj. Plesalci so si mislili: «Saj je dovolj, če mu damo piti, kdo mu bo dajal še denar.»
Ko se je uveril ubogi slepec-godec, da je vse ro-potanje s krožnikom, kakor tudi njegova prošnja zaman, je vstal, se prijel svojega bratca za ramo in ta ga je s krožnikom v roki vodil od mize do mize. Sedaj je vendar kdo vrgel kak krajcar na krožnik. Do posameznih miz prišedši, izpregovori slepec: »Prosim, usmilite se me, saj vidite, da si ne morem drugače služiti kruha!* Šele sedaj sem ga mogel natančneje videti. Moral je biti kakih osemnajst let star. Bledi obraz je bil dokaj čeden, a namesto živih oči sta bili le globoki očesni duplini, kar je kazilo njegovo obličje. Konec pride.
šolskega okoliša so naročeni na »Domoljuba* in smrdljivega »Dihurja*: Vse, kar v teh listih bero, imajo v svoji zaslepljenosti za sveto resnico in božjo besedo. Začeli so me po strani gledati in čul sem semintja sovražne besede. Cvet je pa pognala po umazanosti duhovščine zasejana kal pri bivših volitvah. Kdor me pozna, ve, kako miroljuben človek sem. Tudi pri sedanjih volitvah nisem ne agitiral, ne nikomur usiljeval svojega prepričanja, vedel sem, da je vse zaman pri naših ljudeh, ki imajo besede duhovnov, bodisi izgovorjene, bodisi zapisane, za božje. Svojih državljanskih pravic sem se pa poslužil in šel volit kot zaveden naprednjak in po svojem prepričanju kandidate narodno-napredne stranke. Že na potu na volišče me napade neki občan brez vsakega povoda z besedami: »Jaz grem tudi k volitvi, a ne bom volil tistega Jelenca, kateri je druge vere, in pravi, da se mora vera spraviti iz šole. Vi učitelji učite otroke v šoli pro-klinjati*. Vprašam ga, kdo mu je to povedal. A on mi odgovori: »Saj sem slišal, da je sedanja šola prokletstvo za ljudstvo. Vi učite v šoli: vera naj bo taka ali taka, vseeno bomo izveličani, saj ni pekla ne nebes. Učitelji ste taki ljudje, kateri prav nič ne znate; ker niste mogli nobene šole izvršiti, ste postali učitelji. Učitelj napravi dva »klasa*, pa je dober za učitelja.* Po volitvi 12. decembra so se naši zmage pijani ljudje v gostilni zgovorili, da me napadejo, ko se bom domov vračal. Hotel sem sam iti v gostilno, a prijatelj me je poprej ustavil, rekoč, da me ubijejo, ako bi se prikazal v to gostilno. Zatekel sem se k prijatelju železniškemu uradniku na postaji in čakal, da se je stemnilo. Zvedel sem — zato imam priče — da me bodo domu vračajočega se dejansko napadli in da bi živ ne prišel iz rok podivjane pijane tolpe, sem bil zagotovljen. V temni in mrzli noči sem šel proti domu in se ogibal daleč v stran, ako sem slišal glasove. Bil sem v smrtni nevarnosti, kakor sem morda še danes in si tudi ne upam nikamor sam. Od volitve sem me brez izjeme vse sovraži, smatrajo me za največjega brezverca in pohujsevalca otrok. Zoper mojo osebo ne morejo ničesar drugega navesti, kakor to, da sem napredne kandidate volil. Največje sovraštvo izvira samo iz tega, ker sem učitelj, zakaj boj klerikalcev je bil sedaj tudi boj zoper učitelje in njih namen: učitelj mora izgubiti pri ljudstvu ugled, pri svojih učencih pa avtoriteto, potem bo moralno uničen, se je žalibog pri nas uresničil. Bog jih kaznuj! Moje duševno trpljenje radi tega sovraštva mi je že na zdravju škodovalo in živeti v vednem strahu, da me dejansko napadejo, me je moralično zelo potlačilo. In vse to imajo na vesti naši duhovniki, ki naj veljajo za Kristove namestnike! Odgovor bodo enkrat sami dajali pred sodnim stolom in da bode ta odgovor težak, mora izprevideti vsak veren kristjan.
Z Lancovega pri Radovljici. Tudi v našo skrito in mirno občino, o kateri se dosedaj ni skoro ničesar bralo v časnikih, je pripluskalo razburkano valovje zadnjih državnozborskih volitev. Že več stoletij stoje skromne vasice te občine in mnogokrat smo mi lancovški občani šli volit, a takih volitev, kakršne so bile ravno zadnje, še nismo imeli. Prihodnje pa bodo morda še živahnejše in burnejše! Zato je potrebno, da se tudi pri nas ljudje nekoliko bolj seznanijo z volilnim gibanjem, ki je zaneslo nemir in prepir tudi k nam. Ni dobro, da pri nas bero le tistega lažnivega »Domoljuba*, katerega jim vsiljujejo v župnišču. »Da se resnica prav spozna, je treba slišati obeh strani zvona.* Zatorej je tudi potrebno, da naši občani bero več časnikov in potem sami premislijo, kateri jih uče bolj prav. — Pri zadnjih državnozborskih volitvah so tudi pri nas brez malih izjem volili advokata Šušter-šiča in poštarja Pogačnika, ker sta radovljiški dekan in kapelan tako velela. Ali kaj imajo ravno duhovni pri posvetnih volitvah opraviti ter nas kmete siliti, da naj volimo njihove privržence! Kakor duhovni ničesar ne store za nas v posvetnih zadevah in ničesar ne dado, temveč jim moramo še mi vedno dajati, tako naj tudi pri volitvah nas puste v miru, da si bomo izbrali in volili za poslance take može, katere poznamo, da so nam naklonjeni in da bodo tudi kot poslanci delali za nas!  Že marsikako dobro in koristno napravo, kakor
18
tudi denarne podpore smo dobili od naše kmetijske družbe. Zato vsi vemo, da je ta kmetijska družba nam kmetom koristna. Ali bi torej ne bilo za nas bolj prav in bolj pametno, ako bi bili volili namesto poštarja Pogačnika ravnatelja naše kmetijske družbe Gustava Pirca in namesto tistega dr. Sušteršiča, ki je hotel uničiti našo kmetijsko družbo ter pridobiti njeno premoženje za svoje strankarske namene, ljudskega učitelja Jelenca? Radovljiški dekan je s prižnice pohvalil vse tiste Lancovčane, ki so volili Sušteršiča in Pogačnika. No, on že ve, zakaj jih je hvalil! Ali pa jim je že kdaj kaj dal? Hvali jih lahko, ker je hvala dober kup; toda ta hvala jim ne bode nič pomagala! A on se zdaj pred drugimi duhovni le lahko zrnagonosno pobaha, kako smo skoro vsi lancovški občani slepo glasovali za kandidata lažnive in hinavske »katoliške* stranke! Predtržane pa je grajal, ker mu niso volili po volji. Ali oni so celi možje, ki so glasovali po svojem zdravem razumu in prepričanju za tista kandidata, katera so spoznali za najboljša in najsposobnejša; a mi nismo pravi možje, ker smo volili tako, kakor sta nam velela radovljiški dekan in kapelan, ki le sebi dobro želita! Še mnogo zanimivega bi mogli povedati o zadnjili državnozborskih volitvah v naši občini, ali za zdaj hočemo to opustiti ter si prihraniti moči in prostor — za prihodnje volitve.
Lancovčani, ki so se zbudili. Iz Kranja. (Volitve.) Devetnajsto stoletje smo zaključili z volitvami, *novo stoletje smo z volitvami pričeli, in vse potrebno je že preskrbljeno, da zlasti kranjski politiki in agitatorji tudi v letu 1901. ne bodo prišli do toli zaželjenega miru in pokoja. Z letošnjim letom se nam je v Kranju začel predstavljati političen igrokaz v treh činih, Čigar prvo dejanje se je že odigralo 3. januarja. Politični godci že igrajo intermeco pred drugim dejanjem — pred občinskimi volitvami, ki bodo spomladi, in tretji akt se bo vršil pozno v jeseni, ko bomo z loškimi sosedi volili poslanca v deželni zbor. Letni vladar je sicer poetični mesec, a na našem političnem obzorju se je pokazala v podobi prečastitega g. dekana Koblarja nova zvezda, ki bo izkušala s svojim sijajem vplivati na drugo in tretje dejanje, da bi se zanj in njegove ljubljence igrokaz ne završil tako žalostno, kakor v kaki žaloigri. Mi pa zaupamo stari dobri luni, ki bo, kakor vselej, tudi letos po svoje »trkala* naše politične nasprotnike. Ker osobe, nastopivše vs prvem dejanju, določajo razvoj prihodnjih dejanj, naj nam bo dovoljeno, da se na kratko bavimo z zadnjimi državnozborskimi volitvami v Kranju. Kakor znano, je dobil dr. Ferjančič 106 glasov, Šuman pa 75. Da je volilo dr. Ferjančiča vse napredno misleče, narodno meščanstvo in uradništvo, je samo ob sebi umevno. Zanimajo nas tu le glasovi, katere je dobil klerikalni kandidat Šuman. »Intriganti* so nevarnejši! Volili so Šumana, kakor naravno, predvsem vsi klerikalci in njihovi podrepniki. Prišli so vsi od prvega do zadnjega, močni 30 mož (vštevši vse duhovne in mežnarje) navdušeni v boj — za vero, od-nosno za dr. Šušteršičevega tasta. Pri normalnih razmerah bi Šuman v Kranju ne dobil več glasov. Priskočilo je deset Nemcev (med temi devet uradnikov). Če so bili gospodje mnenja, da bi se zamerili materi Germaniji, ako bi bili oddali svoje glasove dr. Ferjančiču, prav, ostali naj bi bili doma, kakor navadno; da so pa oni, ki tako radi bobnajo na svoje napredno mišljenje, šli kar naravnost volit klerikalnega kandidata, ne da bi s tem količkaj koristili svojim morebitnim težnjam, tega res ne moremo pojmiti. Pač, nekaj so pa vendarle dosegli. V »Slovencu* in »Slovenskem Listu* jih klerikalci sedaj prištevajo med svoje zavedne volilee. Gospodom čestitamo k tej izredni časti! Malkontenti so v potu svojega obraza zbrali hrabro četo 22 mož, tako, da nam slednjič ostane še ominozno število 13. glasov. Ti spadajo pač v kategorijo onih nezanesljivih volilcev, ki imajo v vsakem žepu — drugo glasovnico. Še kratek odstavek našim nezadovoljnežem, sedaj pristnim klerikalcem. Kakor vobče znano, je ta mešana družba konglomerat različnih, večkrat naravnost si nasprotnih elementov, katere veže edino le sa-tTa-
14
Stvo do izvestnih oseb. Radi lepšega govore tudi včasih o nekem zamotanem gospodarskem programu. Volitve v splošnem volilnem razredu se samo zaradi tega niso udeležili, ker dr. Šušteršič zastopa neko stranko, ki igra največjo vlogo med našimi malkontenti. Šumana, za katerega se niso kar nič vnemali, so volili zato, ker so se nasprotniki potezah za Ferjančiča. Še pred pol letom bi bili odločno protestirali, ako bi jim bil kdo dejal, da se bodo združili i klerikalci. Komaj je prišel Koblar, takoj so se ga tesno oklenili, samo, da bi se lahko maščevali nad neljubimi jim osebami. Nadejali so se, da se bo njihova stranka s Koblarjevo pomočjo dvignila k blesku in sijaju, kakor ptič Feniks iz plamena. Ležeče jim ni bilo niti na enem niti na drugem kandidatu, a državnozborska volitev jim je bila tako nekako glavna izkušnja, ali recimo predigra za občinske volitve. Računali so na gotovo zmago. Kakor pa vsak ptič ni Feniks, tako se ti naši nezadovoljneži tudi niso preporodih v klerikalnem ognju, temveč so si prismodili peruti, tako da so sedaj bolj podobni črnim krokarjem, ki s svojim hripavim krokanjem naznanjajo le toliko, da je v Kranju vsled Koblarjevcga prihoda nekaj več — klerikalcev. Ali bi ne bilo lepše in vašemu notranjemu prepričanju primernejše, ako bi za časa državnozborskih in deželnozbor-skih volitev nastopali v onih vrstah, v katerih se nahajajo vsi zavedni in za napredek slovenskega naroda vneti možje? V takih časih lahko mirujejo lokalna nasprotstva. Seveda, v to je potreba malo manj sebičnosti in malo več značajnosti. Osebno mržnjo in svoj • gospodarski program» pa prihranite občinskim volitvam, za katere brusite nože že tri leta.
Novlčar.
Na Gorenjske m.
Osebne vesti. Predsednikom mošenjskega krajnega šolskega sveta je imenovan gospod Finžgar, gostilničar na Brezjah. — Župan Andrej Jurgele na Brezjah je vsled bolehavosti odstopil, naslednik mu je g. Pristavec. — V minulem letu sta bila na graškem vseučilišču promovi-rana doktorjem prava: Lambert Fessl z Jesenic in Vin-cencij Viktor Schwegel iz Zgornjih Gorij.
Dekan Koblar — agitacijska strast — vera peša. Pišejo nam: Znano je, da je bil kranjski dekan Koblar ob priliki tukajšnjih državnozborskih volitev glava in duša vsej klerikalni agitaciji. Prilika se mu je posebno ponudila ob novem letu. Videli smo ga hoditi in laziti od hiše do hiše — voščil je namreč novo leto — in pri tej priliki seveda agitirati za klerikalnega kandidata gosp. Šumana. Hudomušneži pravijo, da dekan Koblar par dni potem ni mogel gibati desne roke, ker je poprej preveč stiskal kljuke. Opazovali smo dekana Koblarja na tej agitacijski poti, a verjeli ne bi, ko bi tega ne bili sami videli, da se dekan Koblar grede mimo znamenja nasproti pekarije Pikuša niti ni odkril. Dekan Koblar že gotovo pozna vsako hišo v Kranju, da pa ne pozna dotičnega velikega znamenja, je zares sramota. Gotovo je bil dekan Koblar takrat po agitacijski strasti tako zavzet, da je pozabil na sv. znamenje, — a potem ni čudno — naravno je, če vera peša! Več opazovalcev.
Gospod dr. Ivan Šušteršič toži gospoda Cirila Pirca radi razžaljenja na časti, ker se je leta baje izrazil na obrtnem shodu na »Stari pošti», da je dr. Šušteršič goljufal kmete z žlindro. Priče so gospodje Alojzij Gótzl, Josip Ovčjak in — Josip Skalja. Zadeva utegne postati jako zanimiva.
Občni zbor gasilnega društva v Kranju se je vršil v nedeljo dne 80. m. m. ob enajstih dopoldne v mestni dvorani ob ogromni udeležbi članov. Zborovanje je počastil g. župan K. Šavnik sam kot zastopnik občine. Načelnik gasilnega društva je otvoril zborovanje, pozdravil navzoče in omenjal, daje moštvo tekom tega pol leta, kar na-čeluje on, zadostilo vsestransko svojemu poklicu, vendar želi, da bi se še bolj udeleževalo vaj, da bi čim prej dospeli do predpisanega cilja. — Nato pozdravi gospod župan K. Šavnik zborovalce v imenu občine, veseleč se, da je društvo zopet na tistem mestu, kakor je bilo nekdaj in naglašal, da je le v,edinosti moč ter želi, da
bi zborovanje imelo najlepši uspeh. — Poročili tajnika in blagajnika vzeli sta se odobruje na znanje. Pri poročilu tajnika je le omeniti slavnostno praznovanje sedemdesetletnice Njegovega Veličanstva, tedaj so gasilci zaklicali trikratni «Slava» Presvetlemu vladarju. — G. podpredsednik Killer se je zahvalil županu kot zastopniku občine in pa občini, ker tako dobrohotno podpira društvo. — Nato odda načelnik predsedništvo podnačelniku. Načelnik povzame besedo in povdarja zasluge prejšnjega načelnika g. I. Focka ter predlaga, da se izkaže čast tem njegovim zaslugam s tem, da se ga voli častnim članom, katera izvolitev se je izvršila enoglasno. Načelnik poživlja še enkrat moštvo, naj vztraja pri delovanju in tako dela čast društvu in občini. Z «Na pomoč» zaključi zborovanje. Zvečer so se zbrali gasilci pri gospodu Mavrilu Mayrju, kjer je bila prav neprisiljena zabava. Izreklo se je več krepkih napitnic. Posebno veselo je bilo videti, da so se udeležili tega večera skoro vsi gasilci. Kakor je povdarjal načelnik, se bodo vršili taki večeri v zimskem Času vsak mesec.
0. kr. deželni šolski nadzornik g. Peter Končnik se je včeraj dopoldne pripeljal v Kranj nadzorovat tukajšnjo c. kr. gimnazijo.
Občni zbor »Gorenjskega Sokola» se vrši dne 19. t. m. v gostilniških prostorih g. Petra Mayrja. Začetek ob poldevetih zvečer.
Iz Vogljan se nam poroča, da se je ondotni gosp. župnik močno jezil minulo nedeljo na leči zaradi zadnjega dopisa iz Prebačevega v »Gorenjcu*. Pravil je, da je vse zlagano, vendar pa je priznal, da je to resnično, da je čital »Slovenca*, toda šele po volitvi, »Slovenskega Naroda pa že ni bral 14 dni. Čakali smo, da bo tudi omenil, zakaj da ga ne bere, toda to je zamolčal. Mi pa dobro vemo. Gosp. župnik, zakaj niste bili še toliko odkritosrčni, da bi bili povedali, da ste se dotičnemu dobrotniku, ki Vam je postrezal z «Narodom», hudo zamerili in kako ste globoko vzdihnili takrat, ko se Vam je povedalo, da ga Vam dotičnik noče več pošiljati. Svetujemo Vam, gospod župnik, da mirujete, kakor ste pred leti in prepričani bodite, da Vas bomo spoštovali in radi imeli kakor prej. Opozorimo Vas pa, da za te vrstice ne sumničite g. G., kakor ste to že enkrat storili, ker on ni s tem v nikaki zvezi.
Bei der kleinen Witwe. V predzadnjem »Gorenjcu* je nek obrtnik poročal, da je gosp. Tomaž Pavšlar vabil nekatere volilce na tajne volilne pogovore. To je bila tudi istina. G. Pavšlar je imel v I. nadstropju pred prav pičlo zbranim občinstvom poučno predavanje, kako naj se agitira za Šumana. Sicer se ni zgodilo nič hudega. Naša nedolžna notica je pa tako zbodla Pavšlarjeve, da so kar doma, brez uporabe Šumanove slovnice in vrhovne farovške cenzure spisali neko poročilo za »Slov. List», v katerem pravijo oblastno: «No, to nedolžno zabavo (volilne pogovore namreč) nam pač ne morete zabraniti, Vi vladni chef policijskega odseka.* Bog obvaruj! Kaj takega tudi nismo nameravali pri uredništvu »Gorenj-čevem*. Mi smo le vršili časnikarsko dolžnost, če smo objavili v svojem listu, da vabi na tajne pogovore — slaven državnik! »Vladni chef* pa, ki provzročil one notice, je bil vsled Vašega poročila tako pobit, da se je kar zatekel tolažila iskat «zur kleinen Witwe», držeč se gesla »Kar žensko je, povzdiga nas*. Vam se je kmalu opomogel in začel prebirati neko brf/.imno pismo, v katerem se mu naznanja, da je ono noč hraber vojskovodja napadal na trgu mirne ljudi in razžaljeval stražo. «Saperlot», si misli, «kako bi lahko preskrbel temu generalu varno zavetje za časa občinskih volitev!* V spomin mu pa pride izrek sv. pisma: »Slabo povračaj z dobrim.* Mehkega srca, kakor je, kupi za 10 vinarjev papriciranega špeha, ga zavije v anonimni papir in odide š to skromno večerico mimo Pavšlarjevih hiš dobre volje domov.
Iz Bohinja. Dne 7. t. m. se je vršilo blagoslovljenje 192 metrov dolgega predora skozi Črno prst ob mnogobrojni udeležbi ondotnega prebivalstva. Dekan radovljiški gosp. Novak je pri tej priliki pojasnil navzočim pomen železnice v vojaškem in gospodarskem oziru. Pevci so zapeli nekaj slovenskih pesmi. Predor je bil slavnostno razsvetljen.
V Žapužah, sodni okraj Radovljca, so dne 27. m. m. fantje Alojzij Mencinger, Janez Goričnik in Franc Jane napadli Matevža Medveda in Janeza Gašperlina in tako pretepli Medveda, da je obležal na tleh, Gašperlina pa lahko ranili. Storilci so se izročili sodišču v Radovljici.
Zdravstveno stanje v radovljiškem okraju. V občinah Srednja vas, Bistrica in Gorje je zbolelo v zadnjem času 7 odraslih in 12 otrok na vročinski bolezni. 5 otrok je umrlo.
Na Jesenicah priredi danes zvečer ondotno prostovoljno gasilno društvo plesni venček v hotelu gospoda Antona Trevna na Savi. Vstopnina ena krona. Dame proste. Društveniki plačajo polovico. Začetek ob osmih zvečer. Cisti dohodek je namenjen v napravo gasilnega orodja. Posebna vabila se ne razpošiljajo. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor.
K ljudskemu štetju. V občini Zgornji Tuhinj so našteli koncem 1900. leta 936 ljudi, ki so ondi doma, 174 pa tujih, skupaj 1110. Rojenih je bilo v 19. stoletju 3021, umrlo jih je 2438. Najstarejša oseba v župniji je mož, rojen f>. junija 1816. .
Kamniška »Narodna čitalnica* je izvolila pri občnem zboru naslednji novi odbor: gospod Josip Močnik, predsednik, g. Josip Fajdiga, podpredsednik, g. Hinko Rebolj, tajnik, g. Anton Pintar, blagajnik, g. Fran Štele, knjižničar, odborniki gg.: Jakob Droll, Avgust Jenko, Ivan Koželj in Josip Kenda.
Na Kranjskem sploh.
Iz kranjskega veleposestva sta bila v ponedeljek izvoljena državnim poslancem baron Josip Schvvegel in grof Anton Bar bo.
Trgovinska in obrtniška zbornica za Kranjsko praznuje danes petdesetletnico svojega obstanka. Danes ob treh popoldne je bila vsled tega slavnostna seja.
Verska šola. »Učiteljski Tovariš* piše: Katehet na deželi (kraj in ime danes zamolčimo) je po volitvi vse otroke, deklice in dečke tistih očetov, ki so volili napredne kandidate, tako pretepel v šoli, da so revčki vsi črni in klobasasti prišli domov. Vsa stvar se je naznanila deželni vladi, ki jo je odstopila okrajnemu glavarstvu in ta pa sodniji. Taki so torej klerikalci kot »prijatelji* šole! »Slomškarji* in »Slomškarice*. ali vas ni sram, da se bavite s to druhaljo? In to ni edini slučaj.
Križem sveta.
Dežnik obhaja letos 1100 letnico, odkar se je začel rabiti. Čudno je le, da še nobenmu ni prišlo na misel, da bi izpremenii obliko dežnika, akoravno je že več kakor tisoč let star.
Na Ogrskem je na mnogih krajih tako hud mraz, da je že več oseb na potu zmrznilo.
Po zadnjem ljudskem štetju je na Ruskem sto tisoč žen manj kakor moških.
Velik sneg je zapadel v Parizu, kjer je ustavljen ves promet z vozovi, tramvajem in omnibusi.
Kuga se je pojavila v glavnem mestu Turčije Kon-štantinopolju.  Ena oseba je že umrla.
Predsednik Kriiger je obolel za vnetico sapnika in mora biti vsled tega v postelji.
_a_
Volitve.
Zmaga na Goriškem. Pri volitvi v slovenskih kmet-skih občinah na Goriškem dne 8. t. m. je bil izvoljen kandidat narodno-napredne stranke župan tolminski, g. Oskar Gabršček z 142 glasovi. Klerikalec Rutar je dobil 139 glasov. Slava naprednim volilcem goriškim!
Volitev v Celju. Včeraj smo prejeli naslednjo brzojavko : Naš kandidat dr. Dečko je dobil 642 glasov, Nemec Pommer pa 725, ki je izvoljen z večino 83 glasov. — Na volišče so nosili napol mrtve volilce za Nemca in pripeljali zadnjega pohabljenca. Gornji Grad, Mozirje, Ljubno in Žalec so volili enoglasno dr. Dečka.
Na Koroškem so Slovenci pri volitvi v četrtek izgubili edini mandat, ki so ga imeli. Kandidat nemške stranke Tcharre (Care) je izvoljen z 141 glasovi, Slovenec Grafenauer je dobil le 82 glasov. Tužna nam majka!
16 .
Gospodarske stvari.
Odpis davkov. Na Kranjskem se "je leta 1900. odpisalo davka 19.762 K, in sicer v 65 davčnih občinah, kjer je pobila toča, v 67 občinah vsled povodnji in v 60 občinah vsled trtne uši.
Hranilnica in posojilnica v fckofji Loki je pričela svoje delovanje dne 10. m. m. Do 31. decembra je vložilo 81 strank 23.840*62 K, 6 strankam se je izposodilo 12.300 K. Skupni dohodki znašajo 29.504-50 K, izdatki pa 18.315-8« K. V dvajsetih dneh je bilo denarnega prometa K 47.820*39 K.
Mestna mlekarna se snuje v Ljubljani, in sicer v zvezi z mlekarskimi zadrugami po deželi. Ta mlekarna ima biti na zadružni podlagi in bi imela nalogo mesto Ljubljano preskrbljevati z mlekom, na drugi strani pa pomagati mlekarskim zadrugam pri pridaji njih izdelkov.
Darila.
Uredništvu našega lista je poslal gospod Franc Pršina iz Šenčurja pri Kranju za »Dijaško kuhinjo v Kranju* svoto 5 K. Zivio!
Loterijska srečka dne 5. januarja 1.1.
Gradec:      74      64     44     45 26
. Tedenski, sejem v Kranjn dne 7. t. m.
Prignalo se je SO glav goveje živine, telet, 53 prašičev, — ovac, — buš, — koz. 50 kg: pšenice K 7*50, prosa K 7*—, ovsa K 6-25, rži K 7*25, ajde K 6'—, ječmena K 7*—, fižola koksa 10*—. ribničana K 9*50, krompirja belega K 1*90, rumenega K 2*20, deteljno seme K 45*— do K 50*—.
Potrtega srca naznanjava tužno vest, da je danes zjutraj po kratki, a mučni bolezni najin 8 letni sinček
Andrej Grašič
učenec II. oddelka ljudske šole na Prfmskovem
izdihnil svojo blago dušo. 9 Na Rupi, dne 12. januarja 1901.
Andrej in Marijana Grašič.
SOBA
z dvema posteljama in dobro hrano se takoj odda.
Poleg tega se tudi sprejme
več gospodov na hrano.
Naslov pove iz prijaznosti upravništvo »Gorenjca*. 7—1
J) v a dijaka
se sprejmeta v hrano in stanovanje ali samo v stanovanje.
Kje? pove iz prijaznosti upravništvo »Gorenjca*. 8—1 Trgovina, z delilca.tesa.rrii
klcir>cr>
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstne prekajene mesnine, zlasti raznovrstnih klobas.
SI. občinstvu Je na razpolago posebna sobica, ki Je pripravna zlasti za politične pogovore.
16
Za nakup v Ljubljani se priporočajo naslednje tvrdke:
KLOBUKE
najnovejši fagone priporoča po nizki ceni       57—43
J. S. BENEDIKT na Starem trgu
Ilustrovani ceniki na razpolago.
Pravo
I
C bo
0TQ O <
c/3 P? P
o
plzensko pivo
iz zadružne pivovarne
vedno popolnoma sveže v sodih in steklenicah se dobiva 59—43
v zalogi Ivana Gorupa.
Telefon šl 90.
Šivalni stroji ¥ <j> & in kolesa.
Tovarniška zaloga
IVANA JAX-A
Dunajska cesta št. 17 priporoča svoje najbolj priznane šivalne stroje in kolesa.
Ceniki  se  dopošljejo   na zahtevanje
zastonj.
63—43
v ea*iičnv vctihosti in fiatiovosti ima po niz-fii ceni tv9vio v *afoai
108- 36 q> a>
cn. enaic| vv
»plitvi c. (u. ptiv. j.*v¿ne ¿cfesnicv, £ j. it 6 {jaiva, 3m uajjfta «s¿sta št. 15 .
ii                      Pri nakupovanju j 1 suknenega in ninnufakturnega \ ' ■*                      blaga se opozarja na tvrdko          58—43 j	
I1G0 II	IL
5J v ^              Spitalske ulice štev. 4 1 Velika zaloga suknenih os	tankov.
ptvpotoia »Cavnemi* o6iin»-tvi* »vojo p-i-uo m naj-ue£jo *afoao v*c-fi *K*t
na cVCe-fo in 9to6no. S-unanja rvatodifa točno. — Sen«, n Iifte. 72—42
FILIP FAJDIGA
Zaloga in laslna izdelcvainica
sobne oprave Prešernove (prej Slonove) ulice št. 50
priporoča svojo veliko      61—43
zalogo sobne oprave
vsake vrste garnitur i. t. ci.
Jamči se, da je v blagu lastnega izdelka vedno suh les.
MODROOE na peresih (Federmatratze), stole in vsa v to strjko spadajoča dela izvršujem točno po naročilu in po nizkih cenah. —
V Mil se dobivajo stoli pri g. I. »oieljco oa glavnem trgu.
m
1
M i
1 I §
i
I I
Slavnemu občinstvu se uljudno naznanja, da se je
„pri avstrijskem cesarju"
v novozgrajeni hiši otvoril hdtel. 62—43 Priporočam slavnemu občinstvu prijazne sobe
za prenočišča.
Gostilna se nahaja še v stari hiši, kjer se točijo
pristna dolenjska, istrska in štajerska vina.
Za dobro postrežbo se jamči.
Gospodom posestnikom vozov je na razpolago konjski hlev in prostorno dvorišče. - GENE NIZKE. -
MMMMMMMMMMMMMMMMMM^M
! M i I
i §
M I i
LJUBLJANA
na Starem trgu štev. 1.
Prva in najstarejša 73—42
zaloga šivalnih strojev.
Tu se dobivajo vsakovrstni krn^etijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slamoreznice in mlatilnice, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. — Ceniki zastonj in poštnine prosti.
Dobro znana, že čez 30 let obstoječa stara gostilna
„pri Tišlerju"
Kolodvorske ulice št. 26
gredoč od kolodvora proti mestu na levo, na kar se slavno potujoče občinstvo, da se izogne pomoti, posebno opozarja. Dobra postrežba, vedno sveža okusna jedila, pristna vina, izborno, ob vsakem času sveže pivo. Dalje je v tej staro-znani gostilnici vsikdar na razpolago mnogo sob s snažnimi posteljami, vse po jako nizki ceni.
Zahvaljuje se slavnemu občinstvu za mnogobrojni dosedanji obisk, priporoča se naklonjenosti mestnega in kmetskega občinstva tudi za nadalje 113—37
Leopold Blumauer,  posestnik in gostilničar.
o -q
o
o o
'3
C
Največja tovarniška zaloga sukna
J. Grobelnik
17
Ljubljana, Mestni trg 20
priporoča svojo veliko zalogo vseh vrst 77—43
suknenega blaga
jagerndorfskih, brnskih in nngleškib itofov, vsake vrste letnega in zimskega lodna, kakor tudi mnogovrstnega
manufakturnega blaga
hlačevine in vse k oblekam potrebne oprave. — Velika zaloga volnenega in bombažnega blaga za ženske obleke, svilnatih in volnenih robcev.
Krojačem, ki stržijo mnogo blaga, posebno znižane cene.
Bogata zbirka vzorcev sukna se razpošilja na zahtevanje.
o 3
¿2.
o m
O P-
IVAN KORDIK
trgovina z galanterijskim blagom Ljubljana, Prešernove (Slonove) ulice št. 10-14
priporoča svojo veliko zalogo na drobno in na debelo
jedilnih in kuhinjskih potrebščin
iz alpake in alpake-srebra, in veljajo predmeti iz alpake (trpežne bele kovine):
1 tucat žlic, navadnih gld. 4-40, težkih gld. 5'50
1     ,      „    za kavo     „   2-20, „      „ 2*60
1    „    nožev ali vilic   , (i-—.
Jedna velika žlica za mleko gld. —-80, za juho gld. 2-— Noži in vilice z roženim, koščenim ali trdo-lesenim ročajem : 12 parov navadnih od gld. l-80 do gld. 3"— 12     ,    boljših      ,,    ,   3-50 ,    „ 7-50
Svečniki iz alpake, visoki 21 24 26*/, cm 84—42 gld. 2 —   230 2-60
m
Adolf Hauptmann
75—43
tovarna
^ . flfl
r Ljublja.nL ^**t
QU1
IlustR)vani cenik brezplačno in poštnine prosto.
G.Tonnies, Ljubljana
tovarna za stroje, železo in kovinoliVnica
priporoča kot posebnost vse vrste
stroje za slamoreznice in žage. «1-43
Prevzame in izvršuje stav-binska in tesarska dela.
■pt-vpotoča »vojo -weívfto 82—43
in- v to «tto-fio dpa3ajočo- 3«-fa.    &**^emo/m v»o/fiovi*tna
^>e(a, zAata ivw svilnata točna 3eCa
3eía « iswáujíjo fočno in -po tvi*nvH cenah. — Smtanja nasočvfa točno.
R. LANG, LJubljana (Kollzej)
tovarna za modroce na peresa n posteljno opravo,.zaloga pohištva,
priporoča vsake vrste
nncirocev. posteljne uiose, zrcal, podat. orroCjiii vozičkov, naslonjačev, počivalnikov (sofa, kanape, divan) » sobno opravo 76—43 po najnižjih cenah.
Cenike s 300 podobami posije zastonj in poštnine prosto.
Prodaja tudi na obroke. Razpošiljanje točno.
Nj. svetost papež Leon XIII.
sporočili so po svojem zdravniku prof. dr. Laponiju gospodu lekarnarju G. Piccoliju v Ljubljani prisrčno zahvalo za dopoalane Jim stekleničice 161 a—26
tinkture za želodec
in so njemu z diplomo dne 27. novembra 1897 podelili naslov «Dvorni založnik Nj. svetosti« s pravico v svoji firmi poleg naslova imeti tudi grb Nj. svetosti.
Imenovani zdravnik ter tudi mnogi drugi sloviti profesorji in doktorji priporočajo bolehavim G. Piccolijevo želodčno tinkturo, katera krepča želodec, povečuje slast, pospešuje prenavljanje in telesno odprtje. Naročila vsprejema proti povzetju in točno izvršuje G. Piccoli, lekarnar «pri angelu> v Ljubljani, na dunajski cesti.
Tinkturo za želodec pošilja izdelo-vatelj v škatljah po 12 stekleničic za gld. 1*26 a. v., po 24 steklenic za gld. 2*40, po 36 za gld. 3-50, po 70 za gld. 650, po 110 za gld. 10-30. — Poštnino mora plačati p. n. naročnik.
18
V)izitnice in kuverte # & * po zelo nizkih cenah
priporoča „)(ranjslra tiskarna" v JCranju.
Voz nI red
aa gorenjski in kamniški progi državnih železnic veljaven od 1. vinotoka 1U00.
Vlak odhaja v Ljubljano, in sicer z Jesenic ob 927 dopoldne, popoldne, 6*45 zvečer in 322 ponoči; izLesec-Bleda ob 953
2-31 poj
iz Radovljice
dopoldne, 304 popoldne, 718 zvečer in 3*48 ponoči; iz R ob 9*69 dopoldne, 310 popoldne, 724 zvečer in 354 ponoči; iz Podnarta-Krope ob 101(5 dopoldne, 3'28 popoldne, 7-42 zvečer in 4*12 ponoči; iz Kranja ob 1031 dopoldne, 3'46 popoldne, 801 zvečer, 4*28 ponoči; iz Škofje Loke ob 10'43 dopoldne, 3"59 popoldne, 8-15 zvečer, 4'41 ponoči in pride v Ljubljano (južni kolodvor) ob 11-16 dopoldne, 4-38 popoldne, 851 zvečer in 5-15 ponoči. — Iz Ljubljane nazaj pa odhaja ob 717 zjutraj, 11-51 opoldne, 4*06 popoldne in 12*05 ponoči; iz Škofje Loke ob 756 zjutraj, 12-28 opoldne, 445 popoldne in 1239 ponoči; iz Kranja ob 811 zjutraj, 12-41 opoldne, 4'57 popoldne in 12*53 ponoči; iz Podnarta-Krope ob 8-27 zjutraj, 1257 opoldne, 513 popoldne in 1*10 ponoči; iz Radovljice ob 8'45 zjutraj, 114 opoldne, 530 popoldne in 127 ponoči; iz Lesec-Rleda ob 857 zjutraj, 1'25 opoldne, 5 40 popoldne in 1-34 ponoči; z Jesenic ob 9-28 zjutraj, V56 opoldne, 6*11 popoldne in 2'05 ponoči.
Vlak odhaja v Ljubljano, in sicer iz Kamnika ob 530 zjutraj,
9- 58 dopoldne in 455 zvečer; iz Jarše-Mengeša ob 652 zjutraj,
10- 12 dopoldne in 515 zvečer; iz Domžal 605 zjutraj, 1022 dopoldne in 5-26 zvečer; in pride v Ljubljano ob 649 zjutraj, 1106 dopoldne in 6-10 zvečer. — Iz Ljubljane odide v Kamnik, in sicer ob 7-28 zjutraj, 2 05 popoldne, 650 zvečer in pride v Domžale ob 8-13 zjutraj, 2*50 popoldne in 737 zvečer; v Jarše-Mengeš ob 8-28 zjutraj, 3'00 popoldne in 7*48 zvečer; v Kamnik ob 842 zjutraj, 3*19 popoldne in 8'07 zvečer.
Zmešane in strižene
kupuje po najvišjih cenah od 2 kilogramov naprej
Filip Well
velika trgovina z lasmi v Spodnjem Kralovcu
(Unter-Kralovvitz) na Češkem.        171—22
P. n. čitatelje te anonce opomnim, naj opozore na mojo adreso zbiralce las. — Na vsako vprašanje glede cene se odgovarja.
Gostilna jri Kroni' t Kranja
je še vedno odprta in se slavnemu p. n. občinstvu priporoča za prav mnogobrojni obisk. 3—2
stanovanje
obstoječe iz dveh sob in kuhinje, oziroma, nko se zahteva tudi s postrežbo, hrano in vso hišno opravo, se takoj odda v najem.
Natančneje se zve «pri Fidru». 2—2
(Vellacher Sauerbrunnen) 1—8
pri Albinu Rantu, Kranj, Savsko predmestje. 1 zaboj (50 steklenic) 8 K 50 vin.
Najboljše strune za citre, gosli in kitare.
y©§i§§
iz dobre hiše se sprejme pod ugodnimi pogoji. Kje? pove iz prijaznosti upravništvo «Gorenjca».
242—3
Mestna hranilnica
v Kranju obrestuje hranilne vloge
po 4 odstotke
brez odbitka rentnega davka
katerega plačuje iz lastnega. 4
Stanje vlog: 2,281.217 kron 57 vinarjev. — Stanje hipotečnih posojil 1,615.436 kron 73 vinarjev. 4—2
Ljubljanska
Milna oanka
Nakup in prodaja vseh vrst rent. t Sprejemanje j   državnih papirjev, zastavnih    t denarnih vlog na vložne knjižice,
t pisem, srečk, novcev, valut i. t. d.
j za najkulantnejših pogojev.
Z Posojila na vrednostne papirje
•y    jL j U b 1 j cL n i proti nizkim obrestim.
Zavarovanje proti kurzni izgubi. Promese k vsem žrebanjem.
Špitalske ulice štev. 2.
na tekoči račun in na giro-conto s 41/a°/o obrestovanjem od dne vloge do dne vzdiga. Eskompt menjic najkulantneje. Borzna naročila. 189-17
Izhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, za četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na dom stane za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo se nahaja v g. Flonana hiši nasproti mestne hranilnice. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Izdaja in zalaga konsorcij «Gorenjca».
Odgovorni urednik Gašper Eržen.
Tiska «Kranjska tiskarna» v Kranju.
36