Številka 10 LJUBLJANA, 27. MAJA 1955 Leto VL Urejuje uredniški odbor. Odgovarja Jože Zorn. Uredništvo In oprava Nazorjeva 3/L Telefon številka 21-397. — Letna naročnina din 300.—% Štev. ček. računa 604-»T«-140. — Tiska Tiskarna »Slovenskega poročevalca« GLASILO ZDRUŽENJ PROSVETNIH DELAVCEV ' * ________________' _ 0 delu, ki sta ga opravila oba kongresa Kongres združenja učiteljev Jugoslavije se je pričel dne 13. maja ob devetih dopoldne v dvorani hotela Central. Prišlo je okoli 389 delegatov iz vseh republik poleg množice gostov, novinarjev in opazovalcev. Kongres je pričel predsednik tov. Milisav Mijuškovič, ki je po uvodnih pozdravnih besedah predlagal delovno predsedstvo in uredil tudi ostale formalnosti. Med gosti so bili zastopniki vseh republiških svetov za prosveto in kulturo, nekateri ljudski poslanci, odlični prosvetni delavci, kakor sta učitelja Miloš Jankovič in Dragutin Pro-kič, prisostvoval mu je pa tudi skoraj ves čas tovariš Miloš Zanko. Navzoči so bili tudi zastopnici inozemskih prosvetnih organizacij, tako iz Francije, Grčije, Nemčije, Sovjetske zveze in Anglije. V imenu gostov so pozdravili kongres Willem Laret, predsednik Mednarodne federacije Združenja učiteljev, Ernest Margajan, predsednik Nacionalne federacije prosvetnih delavcev Francije, Alfons Tetainc, predsednik Francoske prosvetne lige, George Menisi-nos, predsednik Federacije učiteljev Grčije, Bernhardt Plevve, prvi predsednik Sindikata prosvetnih delavcev Zapadne Nemčije, Zcja Nečiporukova, predsednik Centralnega odbora sindikata učiteljev in profesorjev srednjih šol Ukrajinske SSSR in Herbert J. Nursey, predsednik sindikata prosvetnih delavcev Velike Britanije. Drugi dan je prispel na kongres tudi U Kvin, član Izvršnega odbora Kongresa sindikatov Burme ter pozdravil prosvetne delavce Jugoslavije. Po oficielnih pozdravih, ki se jim je pridružil še stari učitelj Dragutin Prokič z navdušujočimi besedami, je kongres pričel z rednim delom. • V istem času je pričel v dvorani hotela Palme kongres Združenja profesorjev in predmetnih učiteljev Jugoslavije. Navzočih j bilo okrog 200 delegatov in gostov. Goste je pozdravil predsednik združenja tov. Milivoje Uroševič. Od gostov so kongres pozdravili: Ivan Grivkov, predsednik centralnega odbora sindikata učiteljev in profesorjev srednjih šol SSSR, Antonina Fjodorova, učiteljica iz Stalingrada, Heinrich Roden-stein, podpredsednik sindikata prosvetnih delavcev Zap. Nemčije, J.Fore za francosko prosvetno ligo, Ilios Asimakopulos za federacijo učiteljev Grčije in H. J. Nursey za sindikat prosvetnih delavcev Vel. Britanije. Poročilo o delu Združenja za dobo od L kongresa v letu 1952 do danes je dal sekretar CU tov. Mitar Nikolič, referat (o splošnem in strokovnem izobraževanju) pa je dal predsednik Združenja tov. Milivoje Uroševič. poudaril potrebo po večji povezanosti med posameznimi republikami preko tiska. Delegat iz Vereša je govoril o negativnih vplivih pri današnjem Ijud-skoprosvetnem delu, v umetnosti in drugod. Delegat iz , Črne gore je poudaril, da pri njih ni nobene vasi brez šole in nobene Poročilo Centralnega odbora Združenja učiteljev je podal sekretar Nedeljko Savič Poročilo je prikazovalo splošen razvoj osnovnega šolstva >o osvoboditvi. Poudarjalo je sodelovanje učiteljev v osvo-oodilijem boju, kjer so se po-’’ iSmezniki izkazali kot heroji, ičojna je prizadejala Jugoslaviji na šolskem področju igromno škodo. Tako je bilo oopolnoma razrušenih 14% šolskih poslopij, 36% močno poškodovanih. Posebno so trpela oodročja, kjer je bilo šolstvo še itak slabo razvito, tako na Primer zlasti Bosna in Hercegovina. V polovici šol je bil popolnoma uničen šolski inventar. Od 32.144 učiteljev jih je. poginilo zaradi vojne in njenih posledic 8224. Vendar se je. že v prvem letu po osvoboditvi mnogo napravilo. Odpirale so se nove in nove šole, gradile, usposabljali učitelji. Tako smo imeli v šolskem letu 1953-54 že 13.877 osnovnih šol s 40.751 oddelki in 1.392.808 učenci. V teh šolah je delalo 34.299 učiteljev. Vendar še niso šole razvite povsod enako. Tako na primer v Bosni ne more obiskovati pouka okoli 50.000 otrok zaradi pomanjkanja Učiteljev in šolskega prostora. To je še povečalo širjenje šolske obveznosti na osem let. V letu 1953-54 smo imeli že 1815 osemletnih šol in nižjih gimnazij s 374.413 učenci in 13.681 učitelji. Pri nas pride povprečno na 1 otroka 0.71 kvadratnega metra šolskega prostora, dočim znaša norma v svetu 1.5 kvadratnega metru. (V Bosni pa še manj.) Približno tretjina šol je nameščena v privatnih zgradbah, več kot polovica jih ima samo po eno učilnico. Kljub težavam, ki nam narekujejo pravilno varčevanje, se moramo lotiti reševanja teh problemov z večjo energijo in večjim elanom, ker r>e bodo sicer razmere iz leta v leto slabšale. Posamezne republike imajo podatke, koliko prostora je treba zgraditi, da bodo lahko pravilno izvedle osemletno šolanje. Tako je Hrvatski potrebno 213.988 kvadratnih metrov šolskega prostora, Bosni celo 912.600 kvadratnih metrov. Primanjkuje tudi učnih sredstev; zanje dajejo šole tudi razmeroma majhna sredstva. Tov. Savič je govoril precej tudi o učiteljih in njihovem strokovnem usposabljanju. Stro-kovno izpopolnjevanje se ne razvija tako, kakor bi želeli. Veliko število mladih učiteljev s nepopolno izobrazbo ne dokončuje pravočasno svojih štu-^i', niti ne opravlja v redu strokovnih izpitov. Pri obravnavi učnih metod v ha§ih šolah je potrdil, da imamo precej zastarelih načinov dela, ki jih bo treba Izboljšati in dati več prostora novim metodam. Pri tem pa ne srne nastati nekaka dirka za novim ra vsako ceno, posebno, če take novosti niso preizkušene in niso primerne za naše dežele. ^ ftogokrat prenašamo iz ino-ibva navidezno moderne na-Iri predstavljajo samo »o- šole brez učitelja, imajo pa vrsto drugih problemov. Drugi delegati so govorili še o materialnih vprašanjih, o moralnem liku prosvetnega delavca, o organizacijskih vprašanjih, o razmestitvi učiteljev v pasivna predele države ter o enotni učiteljski izobrazbi. Referat Milisava Mijuškoviča nanje igračkanje, navadno kopijo tujega življenja in ki jih je treba zavreči. Smatra, da je treba že enkrat pošteno pre-analizirati vsa naša predvojna in povojna prizadevanja v tej smeri ter se potem oprijeti tistega, kar odgovarja naši stvarnosti, našemu načinu življenja in našemu duhu. Prepričan je, da imamo mnogo dragocenega po naših šolah, le da je skrito, nepoznano. Poleg drugega je posvetil mnogo časa razpravljanju o družbenem upravljanju, o reformi šolskega sistema, o delu učiteljstva izven šole ter se precej časa zadržal na problemu nepismenosti. Posebno je opozoril na Bosno, kjer je po zad-dnjih popisih še vedno 40.5% državljanov nad 10 let starosti nepismenih. Nadalje je govoril o materialnem vprašanju učiteljstva, o tem, kako bi bilo treba pretresti kritično celotni plačni sistem prosvetnih delavcev, o vprašanju strokovnega tiska, o ideološki vzgoji članstva ter o mednarodnih zvezan naših prosvetnih delavcev, ki so se povečale posebno zadnje leto. V zadnjem času so bile vzpostavljene zveze s prosvetnimi delavci iz Grčije, Turčije, Sovjetske zveze in skandinavskih držav. * Diskusija o tajniškem poročilu je bila zelo živahna in so se posamezni delegati dotaknili vrste problemov, ki jih je navajalo poročilo. Govorili so o družbenem upravljanju, o materialnih težavah, o kadrovskih problemih, o rasnih organizacijskih vprašanjih. Tako se je delegat iz Bele Crkve zavzemal za enoten učiteljski kader v osemletnih šolah ter zahteval razširitev učiteljske strokovne izobrazbe na 6 let. Grajal je nepravilnosti pri napredovanju starejših tovarišev, ki so prišli komaj do prvega poviška, dasi so tik pred upokojitvijo. Dotaknil se je tudi vprašanja vdov pod 45 leti starosti. Tov. Delanja z Reke je načel vrsto važnih vprašanj. Tudi on se je zavzemal za organizacijsko enotnost osemletne šole, za večjo skrb za učbenike in šolske potrebščine, ki naj bi jih dobivali otroci v šoli brezplačno ter za nov način ocenjevanja prosvetnih delavcev. Delegat iz Prizrena je navajal težave, ki jih imajo v Makedoniji s kadrom. Narodne manjšine imajo zelo nizek odstotek kvalificiranega učiteljstva. Od mlajših učiteljev jih gre prav tako le majhno število opravljat strokovni izpit. Manjka stimulacije za take izpite. Smatra, da je nepravilno; da so prosvetni delavci upokojeni z enim razredom nižje kot ga že imajo v aktivni službi (po plači). Tov. Djukič iz Beograda je »bravma-val principe, po katerih naj uvajamo nove metode v pouk. Tov. Rade Vukovič je govoril o pedagoškem tisku, pri taneč ja Referat tov. predsednika Milisava Mijuškoviča, ki je bil razdeljen delegatom že pred kongresom, da so se lahko pripravili na diskusijo, ugotavlja po kratkem uvodu, da je treba na vsak način razširiti, podaljšati šolsko obveznost, kar velja predvsem za južne kraje. Nato pieide na kritiko dosedanjega obveznega šolstva. To obvezno šolstva, zlasti njegova druga stopinja, ne sloni na pozitivnih tradicijah naše osnovne šole, temveč se je razraslo v nekaj drugega. Tudi ni popolnoma vsklajeno z idejnoznanstvenimi osnovami, na katerih je zasnovana in se dalje razvija naša skupnost. Po vsebini in metodah dela se to šolstvo močno odmika od naše družbene strukture, naše izobraževanje ima enostransko, ozko teoretsko osnovo, v kateri je poleg drugega tudi mnogo nepotrebnega in zastarelega. Zato imamo kot posledico enostransko orientacijo mladine pri izbiri poklica. Večina znanja , je knjižnega značaja; vsaka nižja stopnja šole pripravlja mladino za višjo stopnjo, in sicer za šole, ki pripravljajo intelektualne delavce. Tudi metode dela v teh šolah imajo mnogo starega, nesodobnega. Šole niso postale faktor v socialističnem vzgajanju mladine. Samo šolsko življenje 1 je hudo ozko, ne more zajemati vseh področij izživljanja današnje mladine. Nato prehaja na vprašanje, ksko naj se izvaja izobrazba, kakšne naj bodo šolske oblike, ali naj ostanemo pri stari obliki nižje gimnazije ali gremo na osemletne šole. Poudarja, da so se osemletke razvijale pod silno težkimi pogoji, tako materialnimi kot tudi kadrovskimi. Če k temu dodamo, da je sedanja osemletna šola nastala iz preproste spojitve osnovne šole in nižje gimnazije, je razumljivo, da ni bilo mogoče računati na velike uspehe. Vendar je prepričan, da je treba nadaljevati z vztrajnim širjenjem osemletnih šol kot oblike enotnega osemletnega obveznega šolanja. Za to govore gospodarski razlogi, ki zlasti v revnejših predelih ne dopuščajo gradnje več poslopij in vlaganja investicij v več tipov šol. Enotna osemletna šola je nov tip, ki niso nanj vezane nikake trad--clje. Ni nikafc poskus, temveč pridobitev naših narodov. Veliko bolj ustreza načelom naše prosvetne politike kot katera koli druga oblika, naše lastno izkustvo nam je pokazalo, da je nižja gimnazija, kjer smo jo ohranili, vendarle ostala privilegij večjih središč. To se pravi, da skrivoma še vedno obstajata dve šoli: ena za vas, druga za mesto. Pri tem navaja izjavo tov. Milanoviča, da bi vztrajanje pri nižjih gimnazijah pomenilo podpiranje idealov malo-meščanov in podpiranje škodljivih tradicionalnih, stanovsko-razrednih ostankov v zavesti našega ljudstva. Tudi pedagoški razlogi govore v prilog enotne šole obveznega šolanja. Pri tem igra posebno vlogo enotno vodstvo takih šol, enotnost učiteljskega zbora, enotnost njegovega vzgojnega in učnega dela. Enotna osemletna šola je tudi priprava za boljšo razdelitev ii'ne snovi na posamezne stopnje. V nadaljevanju referata razpravlja o značaju enotne osemletne šole in dokazuje, da mora biti taka šola splošnoizobraževalnega značaja ter pobija mnenje, da bi že morala imeti strokovno profesionalni značaj kot pedagoško in psihološko nemogoče. Osemletna šola daje osnove splošne izobrazbe, torej minimum izobrazbe, ki jo mora imeti vsak naš državljan. Ta minimum pa mora biti enoten. Osemletna šola mora biti temelj, na katerem gradimo vse nadaljnje izobraževanje. Zato je nastopil proti tendenci tistih prosvetnih delavcev, ki hočejo v osemletne šole vpeljati na primer kot poseben strokovni predmet kmetijstvp. Če bi dopustili take spremembe, bi prišli do zelo neenotne šole. Tak značaj šole bi bil tudi v na-sprotju i demokratičnostjo naše šole, ki hoče dati vsem otrokom čim povoljnejše in približno enake pogoje za izobraževanje. Poleg tega za tako močno :n v stroko usmerjeno diferenciacijo nimamo niti materialnih možnosti in kadrov, ne glede na to, da učenci obveznih šol niti telesno niti duhovno niso še sposobni za strokovno usposabljanje. Naš človek je poleg tega tudi nosilec oblasti in mora že zaradi tega imeti širšo splošno izobrazbo. Nato razpravlja o učnih načrtih in predmetnikih. Učni načrti naj bi bili enotni in minimalni glede osnovnih elementov splošne izobrazbe. Tak učni načrt seveda ne bi mogel upoštevati krajevnih posebnosti. To naj bi opravljali posebni dopolnilni učni načrti, s pomočjo katerih bi se šola orientirala k družbenogospodarskim posebnostim kraja. V nadaljnih ' izvajanjih s« ukvarja z metodo dela v naših šolah, kjer je še vse polno ver-balizma, ni iskanja novih oblik in otroka vzgajamo vse preveč samo v pazljivega poslušalca, namesto, da bi ga razvijali in oblikovali v aktivnega sodelavca. Dotaknil se je osnovnih napak, preziranja nazornosti, otroške bližine in se ustavil pri vprašanju predmetnega in razrednega pouka? Ker so ponekod v Srbiji začeli g predmetnim pankom že v nižjih razredih, tako v tretjem -n četrtem, je poudaril, da vodi to h kopičenju znanja in da to neizogibno zmanjšuje vzgojno stran dela. Pouk v nižjih razredih osnovne šole naj se obrača k otroku kot celoti. Tu mora brezpogojno učiti otroke ena sama oseba. Ta mora dobro poznati fizične m duhovne sposobnosti otrokove, njegova osebna nagnenja in možnosti razvoja. To je pa ne- . mogoče predmetnemu učitelju, ki pride v stik z otrokom samo nekaj ur tedensko. Uvajanje predmetnega pouka na nižjo stopnjo nam bo zmanjšalo vzgojni vpliv na otroke, ki je bil doslej ravno na tej stopnji na zavidni višini. Materialni pogoji za razvoj našega šolstva so posebno vprašanje, ki ga je nemogoče urejevati ne da bi se ozirali na splošen gospodarski razvoj celotne države. Vzgajanje^ ljudi je pa vendarle tako važna stvar, da bi mu bilo treba posvetiti več skrbi, ker brez materialnih osnov ne bo mogoče izvršiti nikake reforme. V^nadaljnem je razpravljal še o širjenju mreže obveznega šolstva ter o šestletnih šolah kot prehodnih oblikah obveznega šolstva in posvetil nekaj besed tudi dopolnjevanju izobrazbe odraslih. V diskusiji se je oglasilo več desetin" delegatov. Poleg kritič- nih pripomb k nekaterim šibkim argumentacijam referata in korenitih dopolnitvah, so izrazili tudi nekaj svojih gledanj. Delegat z Reke se je na primer ustavil pri problemu poučevanja tujih jezikov v obvezni šoli in poudaril potrebo resnejše estetske vzgoje. Zavzemal se je za obvezne osemletke z dobro urejeno politehnično izobrazbo. Nekaj delegatov se je zavzelo za uvedbo kmetijstva kot enega važnih predmetov za drugo stopnjo osemletne šole, dočim so drugi take predloge prav tako ogorčeno zavračali. Več di-skutantov je obravnavalo probleme učiteljske izobrazbe ter se zavzemalo za enotno učiteljsko izobrazbo. Tov. Cvetko je pri tem razložil gledanje Slovencev na problem in zahteval uvedbo univerzitetne izobrazbe tudi za učitelje obveznega šolstva. Mnogo delegatov je kritiziralo delo višjih pedagoških šal, ki posilijo svoje slušatelje z nemogočo snovjo, ne dajo jim pa tistega, kar je posebej potrebno za učitelje druge stopnje obveznega šolstva. Posebno je analiziral delo višjih pedagoških šol ter jih kritiziral delegat iz Sarajeva Hasan Djilfcič, predsednik bosanskega pedagoškega društva in urednik »Naše \ škole«. Tov. Venceslav Čopič se ’ je v imenu slovenskih delegatov izjavil za enotno osemletno šolo ter razpravljal o bistvu socialistične šole in o napačnih gledanjih na telesno delo, ki jih nujno goji sedanja šola. Precej delegatov je razpravljalo o prehodu z razrednega na predmetni pouk, o povezanosti šole s stvarnostjo ter o načinih, kako naj se enotna osemletna šola razvija in izpopolnjuje. V debato je posegel tudi tov. Zanko, ki je v krajšem govoru analiziral sedanje stanje pri razvijanju osemletnega šolstva ter opozoril na prehodne oblike, ki v tej dobi ustvarjajo nujno videz neke' pestrosti, ki pa vse vodijo k enotnosti. Naše republike so se razvijale na posebne načine, zato tudi prehajajo k osemletnemu šolanju na različne načine in nas to ne sme vznemirjati. Ena izmed takih prehodnih oblik je šestletna šola, ki se bo, kakor hitro bo mogoče, povsod razvila v popolno osemletno. Kongres ni sprejel posebnih zaključkov k referatu, smatral pa ga je kot primerno osnovo za nadaljnje delo pri razvijanju osemletnega šolanja. • Po zaključeni diskusiji je sprejel kongres soglasno predloženo resolucijo, nato pa še prav tako soglasno mednarodno listino prosvetnih delavcev, ki je bila sprejeta na moskovski konferenci. Po kratki utemeljitvi tajnika tov. Saviča je sprejel kongres še sklep, da se Združenje učiteljev združi z Združenjem profesorjev in predmetnih učiteljev ter da se v ta namen zbere na ustanovnem kongresu v dvorani hotela Kvarner. W. (O referatih in diskusiji na kongresu Združenja profesorjev bomo objavili poročilo prihodnjič.) Tretji kongres zreze sindikatov Jngoslaviie Pod predsedstvom tov. Djure Salaja se je v dneh 5. do 7. maja vršil v Sarajevu III. kongres /ZSJ. Na kongresu je bilo 502 delegatov iz vse Jugoslavije, tar gostje iz Belgije, Burme, Finske, Izraela, Norveške, Škotsko, Švice, Tunisa in Zahodne Nemčije. Kongres je poleg ostalih pozdravil Moša Pijade, predsednik Zvezne ljudske, skupščine. Po pozdravnih besedah tov. Salaja in referatu o vlogi in nalogah sindikatov v nadaljnjem obdobju naše socialistične graditve, so prvi dan popoldne delegati razpravljali o referatu tov. Salaja. Drugi dan se je vršilo delo po komisijah: za organizacijska vprašanja, za delavsko upravljanje, za delovne odnose in socialno zavarovanje, v komisiji za izobraževanja delavcev in komisiji za mednarodne zveze. Tretji dan so delegati sprejeli sklepe in resolucije ter izvolili nov Centralni svet ZSJ. Kongresu je poslal maršal Tito pozdravno pismo, ravno-tako pa je kongres v pismu pozdravil maršala Tita. Iz govora predsednika Djure Salaja navajamo nekatera značilna mleli; Spremembe v značaju, vlogi in nalogah sindikatov, v hnjiho-vem mestu v družbi in v ,njihovem odnosu do družbenih organov, ki so nastale v zadnjih letih, določajo takšen značaj naših sindikatov, da se ti bistveno razlikujejo ne le od sindikatov pred vojno in po vojni marveč tudi od sindikatov drugih dežel. Treba je dati delavskemu razredu naše domovine, vsem delavcem in uslužbencem ter inteligenci polno priznanje zs požrtvovalno in ustvarjalno de- lo. Za bodoče ravnanje našim sindikatom je dal tole pojasnilo glede smeri našega bodočega razvoja: a) graditev državnega sistema in samoupravnega mehanizma, v katerem prihajajo upravljalne pravice neposrednih proizvajalcev in državljanov sploh vse bolj do izraza. b) Nadaljnji proces decentralizacije upravljanja in izgrajevanja komun kot osnovnih celic državne ureditve, oziroma graditve takih temeljev družbeno ekonomskih skupnosti delovnega ljudstva in politično teritorialnih enot, ki bi mogle i:0 LESTITKA ueitetjevInptofeiorjev JJuge&tavije TOV. MU ZA ROJSTNI DAN DRAGI TOVARIŠ TITO! Ob Tvojem 63. rojstnem dnevu na koncu prvega desetletja socialističnega vzpona naSe junaške zemlje, se s plemenitim ponosom spominjamo Tvojih stvariteljskih misli, ki nam ožarjajo vzgojne vidika s svetlobo zares novega, zelo ljudskega in iskrenega, člove-čanstva. Neslutene stvaritve, ki so jih naši narodi pod Tvojim dalekovidnlm vodstvom dosegli, in Tvoja prizadevanja, da pokažeš sedanjemu človeštvu pota miru in mednarodnega sodelovanja, nas navdajajo z vero v srečno bodočnost mladega rodu, čigar izobrazbo in vzgojo nam je družba, zaupala. Takšen moralni vir je najmočnejši nagib vzgojitelju in merilo njegove zavesti. Prepričani smo, da so v desetletju socialistične graditve naše države vzidani tudi mnogi napori prosvetnih delavcev, številke, ki kažejo uspehe naših otrok in mladine v rednih šolah, o odstranitvi preostankov nepismenosti ogromnega dela ljudstva, o izrednem šolanju odraslih in o vsestranski dejavnosti v prosvetnem in kulturnem dvigu širokih ljudskih množic, se morejo brez strahu uvrstiti v impozanten pregled doseženih uspehov naših delovnih ljudi na drugih področjih. Prosvetni delavci so v svojih prizadevanjih prežeti z istim duhom, s katerim je Tvoja ustvarjajoča misel navdihala in plemenitila srca vseh državljanov naše domovine, zedinjenih v brezmejni predanosti delu, kateremu si Ti posvetil vse Tvoje dragoceno življenje. Veličina tega duha je preobrazila tudi lik pro-' svetnih delavcev, iz katerih vrst je rastlo in vse bol) raste število tistih, ki se prizadevajo, da se njegova idejna vsebina poglobi in razvija ob delu za izobrazbo in vzgojo novih mladih pokolenj. Nadejamo se, da navdušenje in ponos, ki ga ta trenutek čutimo, ne boš smatral kot neskromnost, ki pozablja na slabosti in pomanjkljivosti. Zagotavljamo Ti, da nanje ne pozabljamo in da jih vse jasneje vidimo. Prepričani smo, da boš Ti najbolje razumel, da jih je ob delikatnem poslu izobraževanja in vzgoje otrok in mladine mnogo laže zagledati, kakor pa najti najbolj dovršena pota, da jih hitro obvladamo. Ze prej smo spoznali, da z naglo rastjo našega družbenega razvoja, kljub naporom in prizadevanju večine prosvetnih delavcev, nismo v korak. Postalo nam je jasno, da se podedovani sistem izobraževanja in vzgoje ne da prilagoditi novim družbenim odnosom in potrebam izgradnje socialistične domovine. Zato so prosvetni delavci pozdravili prizadevanja za temeljito reformo šolstva, okoli katerega se je že formiralo jedro predanih učiteljev, predmetnih učiteljev in profesorjev, ki se že razvija v širok pokret. Z enakim razpoloženjem so prosvetni delavci pozdravili uvedbo družbenega upravljanja v prosveti, prepričani, da je to v pogojih izgradnje socializma edini način, da izobraževanje in vzgoja otrok in mladine postane skrb celotne družbe. Zavedamo se, da se vsebina borbe za ustvaritev nove socialistične šole nahaja v ideologiji delavskega razreda in v znanstvenih delih njegovih velikih učiteljev Marksa, Engelsa in Lenina, v pridobitvah herojske narodnoosvobodilne borbe in Tvoji stvariteljski misli. Obljubljamo, da bomo v tem duhu dosledno delali za izobrazbo in vzgojo mladine Tvoje epohe, čestitamo Ti za 63. rojstni dan in Ti izražamo svojo iskreno ljubezen in neomajno vdanost. Delegati kongresa učiteljev, predmetnih učiteljev in profesorjev Jugoslavije. ki bi imele pravico reševati vsa vprašanja skupnega življenja. Temeljite spremembe radi načina upravljanja globoko posegajo na družbene invseticij-ske graditve in skupne potreb^ pod pogoji obstoječe razdelitve narodnega dohodka. Nadalje je govorili o krepitvi enokopravnega sodelovanja med narodi ter socialističnimi silami. Za delavsko in družbeno samoupravljanje je važno, da same sprememba zakonitih predpisov ne zadostujejo za graditev demokratičnih odnosov, lahko pa predstavljajo okvir, v katerem se demokratska praksa uspešneje razvija. Demokratič- nost upravljanja je odvisna od prizadevanj družbenih organizacij v podjetju, od organizacij ZK in sindikalnih podružnic. Pri vprašanju gospodarske izobrazbe delovnih ljudi je ugotovil, da bi bilo nujno v strokovnih šolah in na tehničnih fakultetah 'uvesti predmete, ki bodo dali potrebno gospodarsko izobrazbo, da bomo v prihodnje dobili že iz šol kadre, sposobne v proizvodnji, pa tudi sposobne v upravljanju. Organe družbenega upravljanja bi bilo potrebno uvesti tudi v panogah, ki niso popolnoma proizvodnega značaja, so pa v neposrednem stiku s potrošniki. Tovariš Salaj smatra, da se v (Nadaljevanje na 2. strani) Tretji kongres Sklepi o izobraževanju zveze sindikaS&v Jugoslavije (Nadaljevanje s 1. strani) trgovini že lahko uvede družbeno upravljanje, v katerem'bi sodelovali tudi potrošniki. Ravno tako je mnenja, da Oi sindikati mogli prevzeti posredovanje dela ter uvesti skupno upravljanje te »lužne z gospodarskimi zbornicami in zdru- , žen ji podjetij. Glede plačnega sistema je najbolj značilna njegova pripomba, da se stimulacija ne sme omejiti samo na odrasle delavce in uslužbence, marveč jo je treba uveljaviti tudi pri učencih v gospodarstvu. Njihove nagrade je treba diferencirati nad določenim minimumom, ki ga je treba povečati. Zaradi motenj v kmetijski proizvodnji in motenj na trgu, je mneja, da je danes že mogoče postaviti realnejšo strukturo stroškov na ta način, da bi povišali cene kruhu, masti, stanovanju in komunalnim uslugam ob istočasnem povečanju plač in drugih dohodkov delavcev, uslužbencev in upokojencev, tako da bi njihova življenjska raven ne bila s tem prizadeta. Tudi glede socialne zaščite je imel več pripomb. Tako bi bi-Id -potrebno v pokojninskem zavarovanju regulirati vrsto stvari, ki pogostokrat težko, zadenejo delovnega človeka. Treba bi bilo izboljšati tudi zaščito invalidov in spremeniti nekatera določila o otroških dokladah. Se prav posebno je poudaril, da položaj delovne žene ni tak, kot bi. moral biti. Premalo je razumevanja za zaposlene žene, žene so zapostavljene v podjetjih, niso na mestih, ki ustrezajo njihovi fizični moči itd. Potrebno bi bilo ustvariti pogoje, da bi poleg zaposlitve lahko žene opravljale gospodinjske posle in vršile materinsko dolžnost. Povečati bi morali število uslužnostnih gospodinjskih podjetij in otroških ustanov. Tudi za mladino je v naših ustanovah in podjetjih premalo zanimanja. Nekatere gospodarske panoge nimajo dotoka mladine in vrsti strok in obrti preti nevarnost, da izumro. Ročno delo še ni dovolj cenjeno in še vedno prevladuje mnenje, da naj »manj sposobni« postanejo delavci in »sposobnejši« pa uradniki. Sindikati bi se morali bolj zanimati in skrbeti za cenejšo družbeno prehrano, gradnjo stanovanj in organizirati razvedrila, zabave in počitek za delovne ljudi. Posebno priporoča ustanavljanje delavskih društev prijateljev prirode. * V sami diskusiji in pri formuliranju sklepov so se disku-tanti v glavnem zadržali na osnovnih mislih, ki jih je nakazal tov. predsednik. Med drugim je bil kongres mnenja, da je treba vsklajeva-nje cen osnovnih življenjskih proizvodov in uslug uveljaviti tako, da se v popolnosti zavaruje dosežena življenjska raven delavskega razreda. Pri povečanju nagrad vajencem je bil kongres mnenjda naj podjetja določajo vajencem -višje nagrade od minima'nih, pri čemer pa naj mnogo bolj upoštevajo diferenciranje teh nagrad po uspehu pri učenju. Kongres tudi misli, da je nujno še naprej izpopolnjevati sistem plač v državni upravi in družbenih službah (prosveta, zdravstvo in drugo) in pri tem upoštevati posebnosti posameznih panog državne uprave, oziroma posameznih družbenih služb. Pri lem je treba zagotoviti, da bo "ob uresničevanju plačilnega sistema in pri napredovanju uslužbencev prišl 9 razen šolskih kvalifikacij In službenih let do -i-zraza tudi resnična sposobnost posameznika in njegov učinek dela v službi. Razen tega bi morali plače uslužbencev in delavcev izven gospodarstva vsklajevati s plačami v gospodarstvu, upoštevajoč seveda razlike v delovnih pogojih. Sprejet je bil tudi sklep, da je razvoj gospodarstva, plačilni sistem in življenjski standard nerazdeljiva celota in da morajo tudi sindikalne organizacije posvečati polno pozornost vsem tem vprašanjem. Odločilno besedo pri določanju politike na vseh teh področjih imajo proizvajalci sami in 1e tudi uresničevanje te politike odvisno od njih samih. Sklepi o socialnem zavarovanju in zdravstvu »o še prav posebno naglašali, da se važnost samoupravljanja, ki je že temeljito spremenila odnos sd-ndi ka-tov do teh področij dela, še nadalje razvija. Zaostriti je , treba boj proti zlorabam in izkoriščanju pravic socialnega zavarovanja. čimprej je treba izdati zakon o organizaciji zdravstvene službe in odločno odpraviti vse tisto, kar v zdravstvenih ustanovah teži h komercializmu. Tudi položaj zdravstvenih delavcev glede plačilnega sistema in življenjskih pogojev je treba izboljšati. Pri reviziji predpisov o socialnem zavarovanju bi bilo potrebno upoštevati naslednja na- čela: Uvesti enotne splošne principe in enakopraven položaj delavcev in uslužbencev v gospodarstvu z onimi v državni upravi. Višina pokojninske osnove naj bi se ravnala predvsem po doseženi delovni dobi in manj po letih starosti. Višina pokojnine v primerjavi z rednimi plačami naj bo v skladu z doseženo življenjsko ravnjo itd. Na področju družinskega varstva bi bilo treba med drugim odrediti različen sistem otroških dodatkov, upoštevajoč vrsto šolanja otrok in podobno. V sistemu otroških dodatkov bi bilo treba čimprej odpraviti določbe, s katerimi se zmanjšuje ali odvzame pravica do otroškega dodatka tistim delavcem n uslužbencem, ki imajo družinske zveze s podeželjem, čeprav obstoji taka ekonomska vez le nominalno, ne pa tudi dejansko, ker žive izključno iz delovnega razmerja. Oblike otroškega varstva bi morale biti bolj pestre (otroške ustanove, šolske kuhinje itd.) ob sodelovanju oblasti, družbenih organizacij in s prispevkom staršev. Sklepi so tudi še posebej reševali vprašanje invalidskega zavarovanja in se končujejo s pozivom, naj vse sindikalne podružnice in vodstva povečajo skrb za poslovanje socialnega zavarovanja in zdravstvene za-ščtie, ki naj jo priiagode novim pogojem. Zelo temeljita in živahna je bila razprava o delavskem in družbenem upravljanju. Sprejeti so bili sklepi, ki se končajo s pozivom: T)a bi bilo upravljanje proizvajalcev v gospodarstvu in družbenih službah čim uspešnejše, je potrebno, na sindikalne organizacije posvete naivčjo pozornost pravilni uporabi volilne pravice in odpoklica članov organov upravljanja, da bi tako dosegli izvolitev najboljših in najsposobnejših delavcev in uslužbencev v organe upravljanja, kar bo nedvomno okrepilo sistem upravljanja in ga še razvijalo. Za nas prosvetne delavce so pa še prav posebno važni, sklepi o izobraževanju, kulturnem življenju in razvedrilu delavcev (zaradi važnosti tega vprašanja priobčuje te sklepe naš list na posebnem mestu). Mnenja sem, da bi prav pri reševanju tega vprašanja prosvetni delavci morali razviti vso iniciativo in pomagati sindikalnim organizacijam drugih združenj, ko bodo reševala ta problem. Delegati so končno izvolili v Centralni svet ZSJ 131 članov in 11 članov nadzornega odbora. Po kongresu sta se Centralni svet in nadzorni odbor takoj sestala in izvolila 39 članov predsedstva Centralnega sveta ZSJ in tajništvo s predsednikom Djuro Salajem, dvema podpredsednikoma in tajnikoma Norbertom Vebrom in Jovanom Popovičem ter 4 člani tajništva. V Centralnem svetu so med drugimi tudi sedanji predsednik in tajnik Centralnega odbora združenja učiteljev, predmetnih učiteljev in profesorjev tov. Uroševič Milivoje in Savič Nedjelko ter bivši predsednik Centralnega odbora združenja učiteljev Jugoslavije Mijuško-vič Milisav. Končno naj še omenim, da je kongres razpravljal tudi o spremembi uvodnega dela statuta ZSJ ter izdal spomenico o vlogi in organizacijskih načelih ZSJ ter sprejel ustrezne sklepe, v Zdešar H. Opomba: Vsem našim članom toplo priporočamo, da proučijo sklepe III. kongresa. Natisnjeni so v Delavski enotnosti št. 19 z dne 13. maja 1955. Razpravljajoč o vprašanjih izobraževanja delavcev, III. kongres ZSJ predvsem ugotavlja: , 1. Izobraževanje in prosvetlje-vanje delavskega razreda je sestavni del celotne prosvetne in kulturne politike naše domovine in je uspešno le v tem sklopu. 2. Izobraževanje in vzgoja delavcev je stvar naše celotne socialistične skupnosti in ne same ene ali nekaterih prosvetnih in družbenih organizacij. 3. Izobraževanje in vzgoja delavskega razreda je nujna za. opravljanje njegovih družbenih opravil, uspešno izvršitev nalog v proizvodnji in na delovnih mestih, povečanje proizvodnosti dela in uresničevanje njegovega Vodečega položaja v socialistični graditvi. 4. Izobraževanje in vzgoja delavcev predstavlja celokupnost političnega, idejnega, splošnega, strokovnega, tehničnega, ekonomskega, kulturnega, umetniškega in telesnovzgojnega izobraževanja. To je enotnost in celovitost šolskega in izvenšol-skega izobraževanja, kulturnega življenja in razvedrila. 5. Izobraževanje delavcev mora zajeti vse delavce in uslužbence vseh starosti in ravni ter je stalna dejavnost v korist nenehne rasti delavskega razreda kot celote. Organizacije in vodstva Zveze sindikatov Jugoslavije so dolžna neprestano skrbeti za izobraževanje delavstva. Dolžna so pomagati in sodelovati s prosvetnimi in drugimi ustanovami in delavskimi prosvetnimi organizacijami, neposredno organizirati raznovrstno dejavnost v svojih okvirih in se boriti za idejno čistost in socialistično vsebino prosvetljevanja delavcev. Šdsko izobraževanje Kongres poudarja poseben pomen šolanja odraslih delavcev in delavske mladine ter smatra, da je ves sistem našega šolstva potreben korenitih izprememb. Kongres meni, da je treba — tako v korist splošnega šolstva kakor tudi v korist bodočih rodov delavskega razreda — šolski sistem prilagoditi potrebam družbenega in gospodarskega razvoja naše socialistične domovine. V okviru našega šolstva naj se zgradi tak sistem delavskega šolstva, v katerem bo eno osnovnih načel: da se ljudem v delovnem razmerju omogoči ob zaposlitvi nepretrgano šolanje, od osnovne do najvišjih šol. Šolanje delavcev naj se v načelu uresniči: a) preko sistema rednega šolanja po končani osemletni šoli' (šole učencev v gospodarstvu, šole s praktičnim poukom, srednje strokovne šole, večerne delavske strokovne šole, delovod-ske šole in druge šole za visoko kvalificirane delavce itd.); b) preko skrajšanega šolanja za tiste, ki so v delovnem razmerju (dveletne delavske osnovne šole. dveletne šole za splošno izobrazbo in druge podobne šole, katerih program in metodika naj bo prilagojena odraslim, a pridobljeno znanje kot osnova za nadaljnje pridobivanje kvalifikacije). Nujno je sprejeti predpise, ki bi obvezovali ljudske odbore, da odpirajo vse vrste šol za delavce, seveda če je zanje prijavljeno določeno število obiskovalcev. S statuti in tarifnimi pravilniki podjetij bi bilo treba, v skladu z možnostmi in pogoji v posameznih republikah in krajih, zahtevati od delavcev in uslužbencev, da lahko napredujejo in si pridobe kvalifikacijo le, če dosežejo določeno stopnjo splošne in strokovne izobrazbe; to bi pomenilo tudi gmotno vzpodbudo za šolanje. Kongres meni, da je treba skupno z reformo našega šolstva tudi temeljito spremeniti sistem strokovnega izobraževanja delavcev. V ta namen naj bi a) sestavili nomenklaturo poklicev; b) sestavili opis poklicev in c) sestavili enotne programe za delavcev Kongres Združenja učiteljev Jugoslavije je sprejel naslednjo resolucijo: Pretekla tri leta od I. kongresa do danes so bila polna pomembnih d-i in uspehov na vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja v naši državi. Dosežen je bii velik napredek ne samo na gospodarskem področju, temveč tudi pri kulturno-prosvetnem dvigu naših narodov. S prizadevanjem ljudske oblasti so bile odprte in se neprestano odpirajo nove in nove šole v najoddaljenejših in odročnih krajih naše države. Demokratizacija in decentralizacija državne uprave je še bolj približala šolo in učitelje ljudstvu. Ta zveza med šolo in ljudstvom se je v pretekli dobi neprestano krepila z ustanavljanjem in dejavnostjo raznih orgnnov upravljanja na področju šolstva in prosvete, s sprejemom Splošnega zakona o upravljanju šoi je postala naša šoia družbena ustanova, povezana z neštevilnimi nitmi z družbenim življenjem in socialistično izgradnjo v naši državi, ker je danes v razne organe družbenega upravljanja v prosveti in šolstvu vključeno veliko število državljanov, javnih in prosvetnih delavcev, ki jim je naša skupnost zaupala reševanje najzapletenejših vprašanj s tega področja. Razgovori, ki so se vršili v pretekli dobi med prosvetnimi delavci, v združenjih učiteljev in izven njih o značaju sveta za prosveto in drugih šolskih organov so vidno doprinesli k njihovi krepitvi. Centralni odbor kot tudi ostali forumi Združenja učiteljev so uspešno sodelovali pri pripravah Splošnega zakona o upravljanju šol ter dajali koristne predloge za njegovo izvajanje. Na mnogih sestankih naših organizacij je bilo večkrat poudarjeno nesoglasje, ki obstoji med našo šolo in med potrebami družbenega razvoja v naši državi. Tretji plenum Združenja učiteljev Jugoslavije se je soglasno izjavil za temeljito reformo našega šolstva in za njegovo prilagoditev potrebam sodobnega življenja. Zaradi ustvarjalnih naporov in požrtvovalnnega dela večine učiteljev in predmetnih učiteljev se vnaša čedalje bolj v pouk novi duh In bogati učno delo z novimi oblikami. Mnogi tečaji in seminarji, ki so jih organizirali naši republiški odbori in organizacije v okrajih in mestih, so dali resno pobudo učnemu osebju, da neprestano osvežuje učni postopek s koristnimi novostmi in sodobnimi dognanji. Treba je poudariti, da velika večina naših članov, posebno v vaseh, požrtvovalno dela na kulturnem in prosvetnem preoblikovanju ljudstva. Naše organizacije in članstvo smatrajo, da potreba po takem delu ni prenehala in da niti ne more prenehati. Centralni odbor in republiški odbori našega Združenja so uspešno sodelovali z odgovornimi državnimi organi, družbenimi organizacijami in predstavniškimi telesi pri sprejemanju raznih zakonskih predpisov s področja šolstva in prosvete in pri urejevanju plačnega sistema za prosvetne delavce. Prav tako je bilo napravljenega precej glede organizacije počitnic, kulturnega in zabavnega življenja našega članstva. V pretekli dobi so se naša združenja organizacijsko okrepila in postala bližja članstvu. Večina od njih je zrasla v resne družbene organizacije, na katere se lahko naša socialistična skupnost nasloni pri urejevanju mnogih vprašanj s področja šolstva in prosvete. Uresničene in okrepljene so bile zveze z mnogimi inozemskimi organizacijami prosvetnih delavcev na osnovi medsebsjnc-ga spoštovanja, polne enakopravnosti in nevmešavanja v notranje stvari posameznih gibanj prosvetnih delavcev. Vzpostavljeno je koristno sodelovanje z inozemskimi organizacijami, počenši od izmene strokovnega tiska do organiziranja medsebojnih študijskih in kulturnih potovanj. Naši predstavniki so aktivno sodelovali pri delu v mednarodnih organizacijah prosvetnih delavcev in s tem pomagali, da je zrasel ugled našega Združenja v teh organizacijah in med prosvetnimi delavci v svetu Naše organizacije in forumi so pa imeli tudi niz nedostat-kov, k| jiih je treba pri bodočem delu odstraniti, da bi bili uspehi prosvetnih delavcev in naših organizacij plodonosnejši. V nekaterih naših organizacijah ni bilo dovolj aktivnega dela in diskusije ob uvajanju predpisov o družbenem upravljanju v šolstvu in prosveti in niso'* nekateri naši člani dovolj-no dojeli pomen demokratskih ukrepov na področju šolstva *n prosvete. Naša združenja niso napravila, kolikor bi lahko, da bi se ustvarilo med prosvetnimi delavci močno gibanje za uvajanje resnično koristnih novosti in sodobifth metod v pouk, niti se niso upirala, kadar se je brez študijske analize eksperimentiralo z nezadostno proučenimi, včasih tudi že zavrženimi, zapuščenimi metodami. V našem strokovnem tisku, posebno pa v dnevnem, se ne piše dovolj o delu učiteljev in predmetnih učiteljev, tako da je Javnost enostransko, včasih tudi napačno poučena o naporih prosvetnih delavcev in o težavah, s katerimi se mora boriti naša šola. Osnovne organizacije in forumi niso vedno pravočasno prikazovali organom ljudske oblasti posamezna vprašanja s pod-* ročja šplstva in prosvete ter dajali predloge za njih urejevanje, kar se je zgodilo večinoma zaradi organizacijskih slabosti nekaterih naših združenj. Zaradi tega postavlja Drugi kongres članom, združenjem, organizacijam in forumom naslednje NALOGE 1. Kongres obvezuje vse organizacije in člane, da s sistematičnim delom in s koristnimi predlogi pomagajo krepiti in utrjevati družbeno upravljanje v šolstvu in prosveti. Potrebno je, da se včasih izvršijo analize njihovega dela in dajo potrebni predlogi odgovornim organom za njihovo utrjevanje in razvijanje, s čimer se zavaruje krepitev demokratičnega duha v šolstvu in prosveti. 2. Krepiti je treba dalje prosvetno vlogo učitelja v vseh šolah obveznega izobraževanja in ne dovoljevati, da se v naših vrstah vzgajajo učiteiji-uradniki. Istočasno je treba vztrajno še naprej delati za izpopolnjevanje pouka s pomoičjo raznih tečajev in seminarjev in si prizadevati, da se vsaj v republiških središčih organizirajo posebne ustanove, ki se bodo neprestano ukvarjale z dvigom strokovne usposobljenosti učnega kadra ter ga bodo seznanjale s koristnimi novostmi v pouku pri nas in v svetu. Kongres z zadovoljstvom pozdravlja napore posameznih učiteljev in učiteljskih kolektivov, ki pazljivo spremljajo in vnašajo novosti v pouk, ter smatra, da morajo naše organizacije še nadalje podpirati take pobude. Istočasno poudarja, da moramo biti pri vnašaltju sodobnega v pouk neomahljivi revolucionarji, kadar gre za obračun s starim, toda pazljivi in kritični, kadar vnašamo novosti. 3. Naše organizacije in prosvetni delavci so dolžni, da se pri bodočem delu aktivno zavzemajo Za razvijanje enotne osemletne šole in da posvete čim več pažnje proučevanju pozitivne dediščine in posploševanju naših povojnih izkustev, ker mora poleg drugega tudi to služiti kot osnova za diskusijo o reformi našega šolstva. Veliko bolj kot doslej je treba zajeti vse prosvetne delavce, da prično sodelovati v široki diskusiji in vsestranskem proučevanju našega šolstva, da bi dali še večji prispevek njegovemu nadaljnjemu preoblikovanju. Sodobni družbeni razvoj je privedel v vrsti držav celotni šolski sistem v resno krizo. Zato se čedalje močneje čuje in poudarja glas prosvethih in javnih delavcev po vsem svetu o potrebi reforme današnje šole; izpite kviljficiranih in visoko kvalificiranih delavcev ter v vsej državi izenačili pogoje za pridobivanje strokovnosti. V sistemu strokovnega šolanja bi bilo nujno uresničiti naslednja načela: zagotoviti ločitev industrijskega in obrtniškega izobraževanja, da bi čimprej dobili industrijske delavce iz šol in tečajev za delavce v proizvodnji; v strokovnem izobraževanju naj bi prišel praktični pouk do veliko večje veljave, programe strokovnih šol pa bi bilo treba bolj prilagoditi potrebam prakse; prizadevaiti si je treba, da bi se šolalo čimveč delavcev iz proizvodnje, za kar je treba ustvariti primerne pogoje. Za uspeh delavskega šolanja je treba čimprej sestaviti učbenike ter usposobiti strokovne in prosvetne delavce, stalne predavatelje delavskih splošno izobraževalnih in strokovnih šol. Prav tako pa bi bilo treba najti ljudi, ki bi jim bilo delo na področju delavskega izobraževanja življenjski smoter. Izvenšolsko izobraževanje, ki ga goje sindikalne organizacije ter posebne prosvetne usU-mve in društva, naj ima značaj socialistične vzgoje in dopolnilnega izobraževanja delavcev in uslužbencev. Izvenšolsko izobraževanje Potrebno je, da se pretehtajo konsrukivni predlogi in izkušnje prosvetnih delavcev v inozemstvu, da bi s kritičnim prisvajanjem tistega, kar je pedagoško in idejno pravilno, pripomogli k temeljiti reformi našega šolstva. 4. Z novim šolskim sistemom je treba omogočiti delavcem vseh vrst proizvodnje šolanje v določenih šolah, ki bodo omogočile delavskemu razredu neprestano dviganje ravni splošne izobrazbe in strokovnega izpopolnjevanja. 5. Naše organizacije in člani bodo, kjer bo le potrebno, v prvih vrstah borcev proti nepismenosti in neobhodni sodelavci in pobudniki, kadar gre za različne oblike prosvetljevanja in kulturnega dviganja širokih ljudskih množic. 6. Čeprav so s šolsko mrežo zajeta mnoga področja naše države, katerih državljani v bivši Jugoslaviji niso mogli niti pomisliti o šolanju svoje mladine, imamo vendar še kraje, kjer, večinoma zaradi nerazvite šolske mreže, raste število nepismenih prav iz vrst mladine. Zaradi tega je dolžnost naših organizacij, da pomagajo in sodelujejo s prosvetnimi organi in ljudskimi odbori, da se šolska mreža razširi še na ta področja. Novoformiranim komunalnim skupnostim in njihovim ' organom je treba vsestransko pomagati in sodelovati z njimi pri določanju potrebnih sredstev za zidanje novih šolskih zgradb, dograditev in zamenjavo starih, kakor tudi pri vzdrževanju šol. Pripravljati je treba, kjer je to potrebno, široke akcije za organizacijo prostovoljnega dela, da bi se aktivno pomagalo prosvetnim organom in družbenim organizacijam pri urejevanju tega vprašanja, 7. Stremeti je treba za tem, da se obstoječi disproporci v vzdržvanju šol obveznega izobraževanja v največji meri ublažijo, da bi se dosegla vsaj raven tistih, ki so danes v tem pogledu v najboljšem položaju. Treba pa je razumeti, da naša družbena skupnost, vsaj za sedaj, ne more dajati obsežnejših sredstev, primernih za vzdrževanje šol. Praksa in velika aktivnost naših učiteljev in organizacij jasno pričata, da se s pomočjo in sodelovanjem množičnih organizacij lahko na razne načine zajamejo državljani in starši, da na razne načine pomagajo šoli. 8. Naše organizacije In forumi ne smejo zanemarjati ne zapostavljati boja za idejnopolitični dvig svojega članstva. Uporabljajoč svobodno razne oblike dela In s pomočjo ostalih družbenih organizacij Je treba dvigniti politično zavest in idejno raven Uičteljev. Boj proti negativnim in nam tujim vplivom v naših vrstah in pri Ijud- Vloga sindikatov je v tem, da z vsakodnevnim delom v kolektivih in na področju komunalnih skupnosti usposabljajo delavce za upravljanje in to z raznimi oblikami gospodarskega izobraževanja. Razen tega naj sindikati s političnimi in prosvetnim delom odstranjujejo razne ostanke, tuje delavskemu razredu, ak-tivizirajo delavce in uslužbence v življenju komunalne skupnosti ter v delu političnih, sindikalnih in družbenih organizacij. Vsakodnevna politična, prosvetna in vzgojna dejavnost sindikatov bo prispevala k splošni izobrazbi, širila bo znanje, večala delovne sposobnosti, dušila praznoverje in prispevala k izboljšanju zdravstvenih razmer ter naprednejšemu načinu življenja delovnih ljudi naše domovine. Posebno vlogo v izvenšolskem izobraževanju imajo delavske in ljudske univerze. Te je treba negovati ne le kot predavateljska središča, marveč v prvi vrsti kot ustaljene ustanove za izvenšolsko izobraževanje s čim večjim številom stalnih slušateljev, ki naj si že v seminar jiih, tečajih, klubih in z drugimi oblikami * v skoprosvetnem delu ne sme slabeti, temvč ga je treba še dalje razvijati in voditi. 9. Pri delu, tako pri pouku kot med ljudstvom, je treba neprestano krepiti bratstvo in enotnost naših narodov, boriti se proti šovinističnim ostankom v zavesti ljudi na ta način, da poudarjamo in vnašamo v programe, kar je po duhu in vsebini splošno jugoslovanskega, da bi imel pouk čim krepkejši jugoslovanski značaj. 10. Naša šola mora biti kot javna ustanova pristopna vsem, ki jim je pri srcu dviganje mlade generacije. Istočasno mora vplivati na javno mnenje, da tudi ono s svoje strani sodeluje pri vzgojnih naporih šole, da bi uresničili njene učne in vzgojne naloge. Na drugi strani se je pa treba upreti vsakemu neupravičenemu in nedostojnemu napadu na našo šolo in učitelje, s katerim se ruši njihovo avtoriteto in šole, a "e koristi niti šoli niti naši družbeni skupnosti. 11. Naše organizacije in forumi naj še dalje podvzemajo potrebne ukrepe in izkoristijo razne oblike dela, da bi se kadri z nepopolno šolsko izobrazbo izpopolnili v določenem roku, kakor je to predvideno v zakonskih predpisih. Nekvalificirano učno osebje, ki ne izpopolni svoje šolske izobrazbe, je treba odstranjevati iz šol ter ga zamenjavati s kvalificiranimi kadri. Istočasno je treba prenehati s šolanjem učnega osebja po skrajšanih programih in v tečajih. Opravljanju strokovnih izpitov Je treba posvetiti večjo pažnjo. 12. Naše organizacije in republiški odbori so dolžni bolj skrbeti za Izvajanje obstoječega plačnega sistema in za pripravo tistih predpisov, ki jih je v zvezi s tem treba še izdati. Obstoječi plačni sistem je bil ugoden za učitelje v tistem času, ko je bil uveljavljen. Medtem so se s kasnejšimi dopolnitvami obstoječih uredb začetne plače vseh ostalih uslužbenk cev izravnale z učiteljskimi plačami, dopolnilne plače v ostalih strokah pa v mnogočem preše gajo poviške plač, ki so jih dobili učitelji. Zaradi tega je nastal nenormalen odnos v nagrajevanju uslužbencev po raznih strokah. Zato je potrebno izvršiti analizo celotnega plačnega sistema državnih uslužbencev in dati potrebne predloge za za- pridobivajo dopolnilno izobrazbo s področij splošne, ekonomske, strokovne in tehnične kulture. Na delavskih univerzah je zlasti treba uvesti nove pedagoške metode in to tako, da bi vzpodbudili slušatelje ter jih usposobili za samostojno izobraževanje. Posebnega pomena sta še dvs vrsti kulturnih ustanov, ki ju je treba ustanavljati in jima bolj pomagati: knjižnice in klubi. Kongres meni, da je smotrno podpirati pobudo za ustanavljanje večjih knjižnic v posameznih krajih, občinah ali naseljih, ki bi organizirale potujoče knjižnice po delovnih kolektivih. V velikih delovnih kolektivih bi bilo treba še nadalje ustanavljati knjižnice (in sicer splošnega, ne pa samo strokovnega in priročnega značaja). Razen tega je nujno treba tudi sistematično usposabljati knjižničarje. Na področju izvenšolskega izobraževanja je nujno potrebno najtesnejše sodelovanje med sindikati in posameznimi ustanovami za šolsko in izvenšolsko izobraževanje delavcev, kakor tudi znanstvenimi ustanovami. Centralni odbor združenja učiteljev, predmetnih učite« ijev in profesorjev Jugoslavije (Izvoljen na prvem kongresa ZUPPJ v Opatiji) 1. Balaban Božidar, učitelj —* Bihač. 2. Bosanec Stjepan, predmetni učitelj — Slavonski Brod. 3. Borčič Petar, učitelj — Split. 4. Brunet Elemer, učitelj — Novi Sad. 5. Bučkovič Stojanka, učiteljica — Leskovac. 6. Damjanovič Božidarka-Kika, učiteljica — Beograd. 7. Deranja Mladen, učitelj .— Reka. 8. Dor-čič’ Mate, učitelj — Zagreb. 9. Džoteovič Jovan, predmetni učitelj — Kragujevac. 10. DžurišiS Jovan, profesor — Titograd. 11. Zorec Angela, učiteljica — St. Vid pri Stični. 12. Isoski Sar-džo, učitelj — Skoplje. 13. Janjič Branko, učitelj — Sarajevo. 14. Jovanovski Mihajlo, učitelj — Skoplje. 15. Kalezič Puniša, profesor — Sarajevo. 16. Kavčič Zmaga, učitelj — Maribor. 17. Knor Vlado, učitelj — Tuzla. 18. Kuljan Spasa, predmetni učitelj — Ohrid. 19. Lazarevič Zivojin, profesor — Priština. 20. Malatestinič Ante, profesor — Oitočac. 21. Milanovič Rade, u-čitelj — Cakovac. 22. Miljuško-vič Milisav, učitelj — Beograd. 23. Matosič Branka, profesor — Beograd. 24. Meiihar Stane, profesor — Ljubljana 25. Mišič Dana, predmetni učitelj — ' Kamnik. 26. Midžfč Pahro, učitelj — Bihač. 27. Novakovič Jakša, učitelj — Titograd. 28. Nikolič Mitar, profesor — Beograd. 29. Nikiiovič Petrašin, profesor — Niš. 30. Nikačev Jovan, profesor — Novi Sad. 32. Popovski Nikola, profesor — Skoplje. 33. Pajič Boško, učitelj — Guča. 34. Popovič Kristina, učiteljica — Bar. 35. Potočnjak Ivan, predmetni učitelj — Zagreb. 36. Petrovič Dragan, pro” fesor — Titovo Užice. 37. Pen-džer Lovro, učitelj — Zagreb. 38. Petrovič Nikolija-Koka, učiteljica — Kragujevac. 39. Ris-tovski Naum, učitelj — Bitolj. 40. Ravbar Miroslav, profesor — Ljubljana. 41. Repac Vera, učiteljica — Beograd. 42. Rad-man Stjepan, profesor — Banja Luka. 43. Smiljanič Milica, profesor ■—■ Beograd. 44. Savič Nedeljko, učitelj — Beograd. 45. Subotin Džura, učitelj — Beograd. 46. Svilokos Bogdan, profesor — Zagreb. 47. Trobiš Štefan, učitelj — Ljbbljana. 48. Uroševič Milivoje, profesor — profesor — Beograd. 49. Cvetko Vladimir, učitelj — Ljubljana. 50. Sekulič Džurdžina, učiteljica — Zrenj anin. 51. Džabiri Dža-bir, učitelj — Kosovska Mitroviča. 52. Car Josip, profesor — Zagreb. 53. štrk Stana, učiteljica — Zagreb. Poleg teh bodo člani Centralnega odbora tudi novoizvoljeni predsedniki in tajniki republiških odborov Združenja učiteljev, predmetnih učiteljev in profesorjev. NADZORNI ODBOR 1. Mučalica Drago, učitelj — Beograd. 2. Kneževič Novica, učitelj — Beograd. 3. Bajevič Boginja, učiteljica — Beograd. 4. Cipruš Aleksander, profesor — Beograd. 5. Džokovič Dimitrije, predmetni učitelj — Beograd. SEKRETARIAT Predsednik: Milivoje Uroševič tajnik: Nedeljko Savič, člani: Mitar Nikolič, Milica Smiljanič, Petrašin Nikiiovič Branka Matošič, Božidar Damjanovič, Vera Repac, Džuro Subotin. Prijavljencem za inozemstvo Tovariši, ki so se proglasili za potovanje v Francijo ali Grčijo, pa so pri tem računali tudi na podporo Republiškega odbora, naj takoj sporoče, koliko jim bo k stroškom prispevala matična društvena organizacija. Sporočilo naj pošljejo Združenju prosvetiih delavcev, Ljubljana, Miklošičeva 20. Beiedci o praktičnih izpitih učiteljem pripravnikov Bo menda že držalo, da imajo naši pripravniki praktične izpite za nekako nujno zlo, ki ga morajo opraviti, itini to storijo zelo kmalu, drug;! kasneje. Večina pa ta »kamen spotike« odlaga nekam v nedogled. Bazumljiivo je, da tem še tisto znanje, ki so ga dobili ita učiteljišču in v. raznih tečajih, tone vellno bolj v pozabo. Ovir za učenje je pa toliko, da se človek iz njih ne . vidi. Držala bo pa menda tudi Ugotovitev, da je med našim mlajšim kadrom določeno število takih, ki so z nastopom službe zaključili s svojim izpopolnjevanjem in izobraževanjem. Ne zdi se jim vredno iu potrebno še kdaj pobrskati po naši starejši im mlajši pedagoški literaturi. In tako prihajajo mesec za mesecem k praktičnim izpitom vse manj pripravljeni. Zdi se. mi, da so se praktični izpiti, v obliki kot jo imamo danes, temeljito preživeli. Zdi se mi tudi, da jim čisto po krivici pravimo praktični izpiti, saj je večina tega izpita povsem teoretična, neživljenjska in pomeni v marsičem le ponavljanje maturitetne snovi. Sam način izpita ne daje komisiji nikake možnosti ugotovitve, koliko je ka ndidat zrel za svoje življenjsko delo, saj ne more ugotoviti tesmiičmega prizadevanja kandidata v njegovem razredu in v lastnem izpopolnjevanju. Trdim, da je celoten postopek izrazito verbalističen, uspeh samega kandidata pa odvisen Vsaj v polovici primerov od gole sreče in slučaja, odvisen od boljšega ali slabšega pomnjenja raznih pravil in fines, ki so zapisane v tej ali oni knjigi. Iz tega sledil, da so rezultati tek izpitov prilično klavrni, da je sorazmerno majhen procent takih, ki pri prvem izpi-tu^ »zvozijo« in da je skoraj večina takih, ki polagajo izpit Jivakrat, trikrat in v izjemnih r‘llueirih celo .štirikrat. Skoraj 8,1 Pa C|pravljajo izpit z neka-grozo, strahom. Počutijo se ko; majhnj, prav nič samozavestmi učenci. Pa vendar se je sleherni od njih le pripravljal Pa ta dogodek, — pravih špekulantov je menda zelo malo ^7 »e gulil in trudil, dp bi bil čini bolj moder na ta dan. — Če pa pogledamo po njihovih »učbenikih«, moramo ugotoviti, da so se učili po svojih in sosedovih skriptah, zvezkih in beležkah, pogledali nato še v kako zgodovino, Patakija in Sinilešo, pregulili so književnost in slovnico (ta največji strah), administracijo pa jim je na kratko razložil tovariš upravitelj. — Se so se pozanimali pri tovariših, ki so izpit že opravili, ali pa pri takih, ki so na tej poti omahnili. Tako oboroženi in z občutkom, da so oziroma bodo. zopet enkrat po daljšem ali krajšem času čisto navadni študentje, gredo na pot. Zdi se mi, da je prav v tem jedro vsega zla. Saj je priprava teh kandidatov v grobem prav taka, kot je bila v šoli, oni sami pa so se postarali za dve pa tja do deset let. Življenje samo pa jih je verjetno še za več. In po prestanem izpitu — kadar pač — jim ostane le nekak neprijeten spomin in ne mnogo več. Delo za sam izpit in izpit sam jim ni dal prav nobene poglobitve, ni v njih zbudil prav nobenega interesa za stalno poglabljanje in izpopolnjevanje. Priprava in izpit sta zgrešila svoj smoter: kandidat se nj s sistematičnim, svobodnim in zrelim delom pripravljal, po obstoječih predpisih pa je komisija mogla samo ugotoviti, ali je količina določenega^ znanja do-voljna ali nedovoljna. Danes na široko razpravljalno o šolski reformi. Kdo ve,, kdaj se bo ta realizirala, saj je področje reforme tako široko im odvisno od tolikih faktorjev, da se nam zdi včasih nerešljivo. Reformirati praktične izpite pa menda le ni tako težko in nerešljivo, da ne bi k temu lahko kmalu pristopili. Sam vidim rešitve v tehle oblikah, ki so bolj ali manj takoj ustvarijive: Prenesti izpite iz centrov (Maribor, Ljubljana,) ha šole. Ta oblika se je prakticirala v prvih letih po vojni. Kandidat je nalogo, kil jo je napisal v nekem razdobju (uporabljal je pri tem vso dosegljivo literaturo,se v njo poglabljal, se starejšimi tovariši posvetoval, pred komisijo zagovarjal im utemeljeval, nastopal je v lastnem razredu, kjer je bilo videti vse njegovo šolsko delo, videti ga je bilo pa tudi v njegovi okolica. Komisija ga je našla sredi praktičnega vsakdanjega dela, ki ga ni mogel kamuflirat; z nobenimi guljenjem, ampak ga je pokazal v vsej svoji resničnosti. Sam izpit je bil praznik zanj in še za šolo. — V kolikor je ta način težje izvedljiv zaradi velikega števila kandidatov, komisij in materialnih težav, bi bil lažji način tale: Izpiti se kot doslej opravljajo v centrih. Podlaga za vse izpitno delo pa naj bi bila zopet naloga, ki bi jo kandidat izdelal predhodno. Če bi k temu dodali še izpit iz predmetov v nekakem praktičnem, življenjskem obsegu, (za razliko od golega teoretičnega, »študentovskega« obsega), praktični nastop, poleg vestne in temeljite ocene njegovega upravitelja in nadzornika, potem ne bi mogli reči: »Tovariš. xy je padel, ker ne zna slovnice, »ampak« je padel, ker v svoje dosedanje izpopol- Na obisku pri hrvaških prosvetnih delavcih Dne 20. aprila se je zbrala pri opoldanskem vlaku v Šmartnem ob Paki vesela skupina prosvetnih delavcev iz Zgornje Savinjske in Zadre- ške doline. Razpoloženi smo vrt spomladi«, v III. r.: plod- il. razredu »zelenjadni prehod od štirirazredne osnov- ografe je zanimalo posreče- sedli na vlak, ki nas je pope- na zemlja«, v drugem lil. r.: smo povsod veliko prizadeva- Ijal na tridnevno ekskurzijo »okolica Zagreba«, v IV. r.: nje, da bi bili kos težkim v bratsko republiko. Doma »življenje rastlin, s posebnim objektivnim prilikam (zaosta- nas je spremljal še pozno- ozirom na asimilacijo«, vi. r.: losti, slabim materialnim po- osemletno šolo. Videli no grafično prikazovanje zem- ljepisnih pojavov, fizike pr"3 prosti fizikalni aparati, ki j,h učitelji srfmi izdelujejo. Važno je namreč to, kar je po- pomladanski sneg. Ko pa smo Andersenova pravljica »Palci- gejem ljudstva), ki jih tudi v udaril »pravnuk zavoda: kabi njevanje ui vlagal dovolj trn- mozirske komune je izstopili v Zagrebu. nas je ca«, spremljana z barvastim neposredni bližini Zagreba ne sprejela že prava pomlad, ki dia'filmom, itd. manjka. Presenetila nas je je tudi pripomogla k uspehu Naši vtisi ob hospitacijah: tudi tu velika vztrajnost in naše ekskurzije. pouk postaja življenjski žara- trdna volja, da bi zmogli iz- Društvo učiteljev bodoče d-i čim večje koncentracije polniti učni načrt kljub , po- je- predmetov, naslanja manjkljivim materialnim da«. Pri takem postopku bi bila kandidatova priprava bolj temeljita, širša, nekampanj- neti niso več shrambe za učila, ampak so delavnice in laboratoriji za učence, kjer eni delajo, se vadijo, preizkušajo. Ogledali smo si oddelek za fotoamaterje, za letalske mo- senskem občnem zboru skle- tesno na naravo in dogajanja sredstvom in neugodnim pogo- delarstvo ^ modelarstva bro-nilo, da priredi z denarno po- v njej. ker izziva in celo fot- jem Povsod smo naleteli na dov r.witoainaterske delavni- nilo, močjo ska, zahtevala bi od kandida- prosveto in ta več koristnega študija in ekskurzijo v priredi okrajnega Sveta za sira z raznimi'nalogami otro- velika razgibanost učencev in kulturo strokovno kovo umsko in telesno dejav- na uvajanje različnih ročnih poJ;,injevanie učiteljev iz NR ta v ec k oris in ega smatra m ^ / Zagreb. Znimalo nosi (mnogo opazovanja, ogle- spretnoti pri pouku V Vrap- jjrvalske kjer se učitelji na kar je menda le najvažnejše, K kako delajo naši kole- nfsk< tavni orobiialftva li P«5,!™: kandidat bi moral iskati najti številne vire ter bi im se gi P« novem” učnem" načrtu, darskih in kulturnih ustanov, njske ravni prebivalstva, ki kakšne izkušnje so si pridobi- predmetov, lastno eksperimen- se bavi z vrtnarstvom, toda le ^"'‘p.re^ta^učnal'p^Ta-tih tudi navadil "uporabHati H pri predmetu »spoznavanje tiranje doma m v soh ob za trg. Otroci so pa nepnmer- j Društvo je sklenilo, da Povečan interes T kor stil' prirode in. družbe«, ki so ga skromndi pripravah gmpno no hranjeni ,n celo podhra- jVporiato v te delavnice v je- v letošnjem šolskem letu delo, kjer prihaja do izraza njeni.. Sola una stalno ...šolsko sen|,nekaj 8TOjill mlajših uvedli po vseh osnovnih. šo- tudi slabši učenec ter razno- kuhinjo, kjer poučuje mladi- nov na te£.aj lah koliko jim nudi možno- vrstno izražanje o predela- no obojega soula praktično, p-0|,|fl sti bolje povezovati šolo z živ- ne-m gradivu — ustmeno, pis- kakšna mora biti grehrana vsemu kasnejšemu izpopolnjevanju, izpit sam pa bi bil dostojen človeka, ki stoji sredi življenja. Tega mojega pisanja men- kovnim vodstvom izdelovati Polno novih doživljajev nam je dal ogled tovarne Rade 1 j en jem in kako jim je uspe- meno in likovno z risanjem delovnega človeka. Zanimivo Končar pa tudi na kulturne i„ .. .....in mz irmrn maipinfl orni a re ca re tamkaisiir. UDravi- « -j- vati, saj je dovolj govora im govorjenja o tej temi po vseh naših zborovanjih. Hotel bi dodati le še to, da mi je te grup nam delom aktivira- i'n različnim materialom). , r.:.. xi —1,» ..IT«•» rvotiiV IpPt« milOgO Hpla ...,. Ta je, da je tamkajšnji upravi dela tudi telj član društva za teli smo posebno mlajšim to- od učitelja, ne le od učenca, gospodinjstva. varišem dati nazornih pobud mnogo spretnosti in iznajdlji-za iskanje uspešnejših poti vesti,pri iskanju ponazoril in dodati le še to. da im je te doseganju učno-vzgojnih izvedbi poskusov, ki morajo Slnotrov naše šole. biti zelo dobro organizirana, z vsemi podrobnostmi, po dru- Odbor društva _ gi strani pa misel, da izpiti le hodno povezal z zagrebškim ne smejo biti zaradi izpitov, temveč morajo zbuditi v našemi kadru močan interes za probleme vzgoje in izobraževanja in vsega, na kar v vsak- Po vsaki hopspitaciji srno se zbrali s tovariši v zbornici na konferenci, kjer smo analizirali veje vtise, kritično napredek P0*^6 nUmo I>oalbiii^ Naša ekskurzija je zelo uspela. Dala nam je vpogled v delo različnih dobrih pedagogov, dvignila nam je samozavest, da sami tudi tako in premotrili vse nastope in da- podobno delamo, dala nam js jali k vsemu svoje pripombe, pa tudi mnogo novih pogledov danjem življenju šolniki zadevajo. Želel bi opozoriti naše , da ne izgubljajo časa in da se J® Jl1^, dosežejo svoj namen. Potreb- .. ............... . . - - „ . . z zagretostim na pa ;e tu• .. - • • - ■ - ’ v’ • • pripravljanje n« izpit le del stalnega izpopolnjevanja. Se to: Ta skicirani članek naj bo poziv našim društvom, da se lotijo tudi vprašanj v zvezi s strokovnimi izpiti. —op— zikovno, pritegnili so narodno njem delu. Razpravljali smo poezijo * pesmi, glasbila) in tudi o šolski reformi, o druž- siike s hrvaškimi prosvetnimi delavci, kar je važno tudi J1- * ”, poezijo 'pesmi, giasniia) in inui o SOISKI reiuruu, o mu/.- mi ueiavci. KU« je v a/.mi mu ogledali deio na treh mestnih k(>la sledilo pa' je upoda- benam upravljanju v šolah, za nadaljnje izmenjavanje mi štirirazrednih osnovnih šolah. },uanje na razliične načine o povezavi doma in šole, o sli in .izkustev O i tv n r»-1 «, D inv-n carin J ... ... „ ., , ti » < Razdeljeni na tri skupine smo hospitirali v poljubnih razredih. Želeli smo videti zaokroženo učno enoto, kar so nam kolegi tudi radi pokazali: na UstaBio¥ljen je pevski zbor prosvetnih delavcev v Mariboru Eesoludja II. kongresa Združenja učiteljev Jugoslavije (Nadaljevanje z 2. strani) meno in dopolnitev sedanjih Predpisov o plačah prosvetnih delavcev. 13. Vse naše organizacije in torumi naj v prihodnje posvečajo čim več pažnje vprašanju našega strokovnega tiska in njegovega nadaljnjega razvoja, da bi popolnoma odgovarjal vlogi naše šole in prosvetnih delavcev. 14. Učitelji Jugoslavije pozdravljajo resolucijo, sprejeto ha kongresu Zveze sindikatov •Jugoslavije v Sarajevu, s katero se obsoja uporaba nuklearne energije v vojne namene. Pridružujejo se, dosledno svojemu Pojmovanju o potrebi boja proti vojni, ljudem in organizacijam v svetu, ki se borijo za izkoriščanje znanstvenih pridobitev v gospodarske namene za dobro bi napredek vsega človeštva. 15. Se dalje je treba poglabljati in krepiti zveze naših or-Eaniacij z inozemskimi organi-zacijanij prosvetnih delavcev na osnovi enakopravn sli, medsebojnega razumevanja in spošto-vaija ter sodelovanja, zasnovanega na načelih miru in razvijanja dobre volje med narodi. Z zadovoljstvom in iskrenimi simpatijami poudarjamo in pozdravljamo boj prosvetnih delavcev, njihovih organizacij in napredne javnosti, ki se v vrsti držav vodi proti konservativnim strujam in gibanjem ter reakcionarnemu kleru za obrambo šole, vzgoje in prosvete pred njihovimi negativnimi vplivi. Kongres pozdravlja akcijo in pomoč UNESCO prosvetnim organom in prosvetnim delavcem Jugoslavije, ki jim je bilo to leto omogočeno, da v mnogih državah solidno prouče uspehe, do katerih so na področju prosvete prišli tudi drugi narodi in prosvetni delavci v svetu. Izkušnje, k jih bodo naši ljudje spoznali v teh državah, bodo gotovo dragocene za nadaljnji razvoj našega šolstva in prosvete. V Mariboru pa tudi v njegovi okolici imamo precej pevskih zborov. Delavsko prosvetna društva — Svobode so v tej smeri že dosegla marsikak zavidanja vreden uspeh, zato bi skoraj lahko rekli, da danes rojstvo novega pevskega zbora pravzaprav ni tako velik dogodek. Pa vendarle ni tako. Marsikje taka šablonska sodba ne drži. Kdor je prisostvoval ustanov-remu občnemu zboru Pevskega zbora prosvetnih delavcev »Slavko Osterc« v Mariboru, se je moral prepričati, da bo ta pevski kolektiv imel v glasbenem življenju mariborskega okoliša važno vlogo. Poleg umetniške interpretacije si je namreč vod- mora biti prav prosvetni delavec tisti, ki bo našo slovensko pevsko tradicijo negoval in jo krepil povsod, kjerkoli bo deloval: v šoli ali pa v naših delavskih prosvetnih društvih ... In ta naš zbor naj bi mu bil opora in vzor pri tem njegovem delu, saj pričakujemo, da bo PZPD na taki višini, da bo lahko vzgled večini naših pevskih zborov v območju mariborskega okraja ...« Jasno je, da vse lepe zamisli in vsi veliki načrti dobijo v družbenem življenju svojo pravo podobo šele tedaj* ko se uresničijo. PZPD se tega zaveda in se pod umetniškim vodstvom tov. Jožeta Gregorca trudi, da bi že ob njegovem prvem nastopu bil uspeh čim popol- (kar potem tudi razstavljajo v proračunih, o metodah dela razredih in v posebnih nišah pri raznih predmetih, o uspe- na hodnikih). hih in neuspehih kar nas pač tul.0 ULU ^ 2a 1MaitI Naslednji dan je bila naša vs® h'71- 3 e konference so po- materialno pomoč Tovariše pozornost obrnjena na osem- leijaie. v res prisrčnem razpo- -letne šole, ki so združene z loz.enju m ob gostoljubni po-osnovnimi. Zanimal nas je po- strežbi. seib.no prehod iz 4. r. v 5. r.,- Nepozaben nam bo ostal v kakšne težave imajo pri tem spominu tudi obisk Pionirske-in kako jih premagujejo. Ho- ga mesta z njegovimi ca. 20 spitirali smo na dveh takih paviljoni, kjer se vadijo pto-špJah gimnazijskega tipa pri ni rji iz vse republike v raz-predmetnean pouku. Videli rtih interesnih krožkih, da jih Ob tej priliki se zahvaljujemo Svetu z prosveto in kulturo OLO Šoštanj za izdatno Tovarišem Zagrebčanom pa za prijazni in topli sprejem pa vseh šolah za prijetno počutje v času bivanja med njimi. Tovarišu inšpektorju Kuštrebi pa iskrena zahvala in priznanje za brezhibno organizacijo. Takih ekskurzij si še želimo! Metelko Tončka POPRAVEK V poročilu o letni skupščini Zveze pedagoških društev, ki km oddaljene Vidovce, v Se- kovi hodniki so spremenjeni v slino in. Vrapče. Tu so šestlet- muzej z živalmi, akvariji, lene šole, tip. ki predstavlja rariji, zbirkami in modeli. Ge- ffa ofešnsm zboru Samopomoči sprejeti sklepi stvo PZPD zadalo izredno važ-* nej5i Globoka zavest, da bo no vzgojno dedo. Že dalj časa 7[,or mor(ja že jutri stopil na pot, ki si jo je začrtal in da bo na tej poti družbi koristen kolektiv, ki bo s svojim delom opravičil zaupanje, ki mu ga posveča ljudska oblast, ta dejstva so najzgovornejši dokaz, da od kolektiva PZPD lahko pričakujemo poštenega, požrtvovalnega in predanega dela. Filo Oglas Vse tovariše in tovarišice, ki so obiskovali pedagoški tečaj od novembra 1945 do februarja 1946 v Kranju, vabimo, naj se ob deseti obletnici tečaja udeleže skupnega zbora, ki bo 2. julija 1955 v Ljubljani. Prijave pošljite na naslov: Osnovna šola, Jesenice, najkasneje do 20. junija 1955. nas praksa prepričuje, da ustanove, ki pripravljajo naše bodoče vzgojitelje za njihov življenjski poklic, dajejo naraščaju vse premalo glasbene izobrazbe, da bi ti lahko potem na svojih šolah uspešno vodili pionirske zbore. Prav zato je vodstvo PZP sklenilo, da bo svojemu članstvu, ki čuti potrebo po izpopolnitvi. v zboro-vodstvo PZPD sklenilo, da bo ta namen je organiziran poseben tečaj, ki teče vzporedno z rednimi pevskimi vajami. Ta potreba je bila eden tistih osnovnih elementov, ki so Društvo učiteljev vodili do sklepa, da se zbor s tako širokim področjem dela formira. Saj je globoka resnica, kakor je dejal tov. Žurman — predsednik zbora — v svojem poročilu na ustanovnem občnem zboru, » ... da več lepih uspešnih ur bodo vodili doma v svojih od-zamljepisa, biologije, materna- redih. Z velikim zanimanjem tike, fizike, kemije, tujega je- smo ogledovali njihove delov-zika', materinščine itd. ' ne prostore, učilnice in kabi-Svet za prosveto na« je na- nete ter delavnice za izdeiova-potil na tri okoliše šole: v 12 nje učnih pripomočkov. Nji- ste ga objavili v zadnji številki ■ ■ PD, dopisnik netočno pravi, da sem predlagah, da bi Sodobna pedagogika uvedla posebno rubriko, v 'kateri bi uredniki odgovarjali -na konkretna vprašanja mladih učiteljev. Zato prosim, da objavite v prihodnji številki naslednji popravek: Ker je velik del mlajših učiteljev treba šele uvesti v branje pedagoškega tiska, bi bilo umestno, da bi začeli izdajati nov list, ki bi prinašal poleg poročil o praktičnem učnem in pedagoškem delu tudi odgovore izkušenih praktikov na konkretna vprašanja mladih učiteljev. Sem namreč mnenja, da sledi interes za teoretska vprašanja šele, ko se mladi, pedagog že nekako znajde v svojem praktičnem delu. Černut Janko Na občnem zboru 1955 Samopomoči prosvetnih delavcev v Sloveniji so bili sprejeti sklepi: 1. Posmrtnina v. letu 1955, oziroma do novega občnega zbora znaša 20.000 din bruto; upravni odbor in finančno nadzorstvo pa sta pooblaščena, da ustrezno razmeram in stanju članstva posmrtnino zvišata ali znižata, kar se mora članstvu sporočiti s prvim prihodnjim obvestilom. 2. Za isto obdobje znaša članski prispevek 10 din za vsak smrtni primer. 3. Upravnina znaša letno 80 dinarjev In se plačuje obročno za vsako četrtletje vnaprej. 4. Načeloma velja za sprejem v društvo pogoj iz čl. 5 društvenih pravil, da more postati član društva vsak prosvetni delavec, ki ima stalno bivališče v' območju društva in ni star nad 45 let, izjemoma in z oceno posebnih razlogov pa se sprejme tudi prosvetni delavec z nad 45 leti, največ do 50. leta. V tem primeru mora plačati zapadle članske prispevke za leta po svojem 45. letu. Zapadli pri- spevki se vplačajo lahko tudi v obrokih ali se more z njimi obremeniti posmrtnina. Za tako sprejetega člana velja v polni meri predpis § 5 pravilnika z znižanjem posmrtnine do 15*/*. Oboje velja tudi za društve-nikovega zakonskega druga, ki vstopi v Samopomoč. Ta sklep velja do prihodnjega občnega zbora. * Interesentom daje podrobnejša pojasnila uprava Samopomoči v Ljubljani, Gornji trg 36. Za odgovor morate priložiti pisemsko znamko. • •■•••••» ■•••••>•• •••••*••• *•••••*•• «••*•»••• •••*•*••• *•••••••* ••**••• Od 6. do 15. junija 1955 bo v prostorih Ekonomske srednje šole v Ljubljani REESTMR VAJENSKEGA ŠOLSTVA, ki jo* organizira Združenje učiteljev in profesorjev strokovnih šol LR Slovenije ob desetletnici osvoboditve. Razstava bo prikazala desetletni razvoj vajenskega šolstva. V istih prostorih bo tačas tudi razstava industrijskih šol. Ogled razstave bo pomemben zlasti za mladino, ki razmišlja o svojem bodočem poklicu. Zato naj vodstva šol učencem priporoče obisk razstave oziroma naj organizirajo skupinske oglede. Po oolnaiini Poitoii ,Z velikim keltskim spome-Uikom se začenja vrsta poite-vinsKih znamenitosti. Staro-*'aven grški vpliv kaže veli-JJustiia Minerva, ki jo hranijo v muzeju. Zanimva je cerkev. Prizidana samostanu Montier- jz dobe prve križarske v°jne. Slog, v katerem je grajena, simbolično poudaril zvezo papsžtva, klinišldh rieniliav in fevdalstva: trojna adja z veličastno perspektivo Stebrov in z valovitim obokom širi pod enotno streho. Prodije cerkve Notre Dame la -'riinde in daleč vidni rnz-Stedni stolp na vzpetini, ostavk svetišča na Sipini, odpi-am eno najlepših strani v Jtodovini romanskega stav- kaistva. ‘^tijstarejša priča posvetne fteetiiosti v Poitiersu je Gro-l?vska palača iz XII. stoletja, b-ivoda Jean de Berry je ri“^to let pozneje spremenil ten stari stolp Maubergeon Svetlo in za tisti čas udobno jtejnovanje. Na vrhu zidov so Caaj zrasli štirje kipi, simbo- (Nadaljevanje in konec) lični čuvarji mesta. V Grofovski palači je danes nastanjena sodnija. Nesrečniki, ki jih ukienjene privedejo semkaj, niso redki Sodniki porotniki si ob javnih^ razpravah nadenejo posebno obleko, podobno častitljivi tuniki. Prav v tej prostrani dvorani pa se večkrat vršijo tudi razni koncerti in slavnostne akademije. V XIX, stoletju so v mestu porušili ostanke amfiteatra, v katerem je biio prostora za 40.000 gledalcev. Za njegovim mogočnim obzidjem so meščani iskali zavetja pred vpadi barbarov. Se danes je stolp viden na dveh mestih. V višini na pročelju Grofovske, danes Sodne palače, v debelini pa v celici samostana sv. Rn-degonde, kakih tisoč metrov proč. Več mogočnih stoletij je vtisnilo posebnost kraju, ko je našlo izraza v umetniških stavbah, bogatih nasadih in lepo urejenih vrtovih. Rabelais nam pove, da je Poitiers že od nekdaj mesto študentov. Komaj smo Slovenci dobili prvo tiskano slovensko knjigo, je tam stala univerza. Iz XVI. stoletja je in je ena izmed najstarejših v Franciji. Tam je študiral Descartes, tam so duhovno rasli najbolj vidni predstavniki renesanse: Rabelais, Ronsard in šc mnogi drugi, Z njih imeni so danes označene predavalnice filozofske fakultete, ki je nastanjena v nekdanjem hotelu Fume s slovitim pročeljem v slogu zgodnje renesanse. Študentje prihajajo semkaj iz vsega sveta: Španci, črnci, Japonci, Angleži, Irci, Švedi in Danci poleg neštetih drugih narodov in seveda Francozov. V Poitiersu študirajo znanost in umetnost. Univerza večkrat na leto priredi celodnevne izlete z avtobusom v deželo slavnih gradov ob Loiri, študenta ne stane to niti vinarja S šolnino je plačano vse. Večkrat pa posamezne skupine študentov odpotujejo kar »avto-stop« na vse strani. Navadno gre vse po sreči. Tako sem spoznala mesto Pontaillac ob Atlantskem oceanu. Stanovanja nudijo študentom udobni študentski domovi in zasebne hiše, hrano pa odlično oskrbovana študentska restavracija. Nad tisoč študentov prihaja .semkaj dnevno. Obednica je svetla, z umetniškimi freskami okrašena dvorana. Vsako omizje, pripravljeno za šest oseb, pa je kotiček zase. Pri francoskem obedu mora Slovenec pač priznati, da smo skromni. V restavraciji nudijo študentom sedem jedi za kosilo in sedem za večerjo. Juhe ne poznajo. Povedali so mi, da je v navadi samo na deželi. Na mizi je vsakokrat že pripravljeno sadje za poobedek, sir, jajca, ribe ali kako drugo meso kot predjed. Ko je vseh šest gostov pri mizi — dokler jih ni, dviga eden izmed študentov toliko prstov, kolikor je še nezasedenih prostorov in navadno ni treba čakati dolgo — servirajo meso, prikuho in več vrst zelenjave v skupnih skledah, iz katere si vsakdo vzame po želji. Kruha je dovolj. Če ga na mizi v košarici zmanjka, stoji še vedno ob vratih ogromna košara, iz katere lahko vsakdo spet na- polni svojo košarico. Kruh je po okusu pač kruh. Vedno najboljši, a po obliki tujca preseneti. Štruce so dolge do enega metra in za tri prste debete. Imenujejo jih palice in flavte. Zanimivo je videli gospodinje, ki prihajajo od peka. Pri obedii študentje pijejo vodo, na razpolago pa je tudi mleko: sladko in kislo in še vseh ostalih sedem vrst. Morda jih je Ribničan spoznal v Poitiersu. V restavraciji se znajdejo pri mizi vsakokrat drugi študentje in tu se kaj hitro spoznajo med seboj. Dostop semkaj pa imajo res samo študentje. Kdor prvič pride mednje, zbegan obstane pri vratih. Novodošlega gosta namreč takoj opazijo in na svoj način pozdravijo. Tedaj za hip utihnejo in začno ropotati z noži po krožnikih. Hrup takoj potihne, ko novi gost sede mednje. Študentje imajo pač svoje navade. In po obedu te novi znanci pestrega omizja: prijazni Francozi, kak Avstralec ali Indijka med njimi, povabijo no črno kavo. Študentska kavarna je v dvorani poleg restavracije. opremljena z udobnimi fotelji pri okroglih mizicah. Radio seveda ne manjka. Mestna občina prispeva namreč dve tretjini za oskrbo ■»»«*««•»»»« ■■■■■■—— študentov, sicer bi bila štipendija premajhna. V krogu novih prijateljev se ti mora razvezati jezik. Eden bi rad* ved el, kakšna je turška kava — slišal je o njej, a v Poitiersu je ne poznajo — lonček z dolgim ročajem je treba narisati, drugi se čudi, da v Jugoslaviji ne govorimo enotnega jezika. Takoj so mi predstavili rojaka, edinega Jugoslovana v Poitiersu, hrvatskega študenta. In se čudili, da sva se razumela, čeprav sem govorila jaz svoj, oni svoj jezik. Drugi povprašujejo, kako to, da je pri nas toliko različnih verstev, posebno muslimani jih zanimajo. Naša dežela jim je povečini neznana in vendar zavita v skrivnostno mikavnost. Jugoslavijo imenujejo simpatično deželo. Ob vsej tej njihovi zvedavosti pa čutim, da je treba zares dobro poznati svojo domovino, ako naj jim odgovorim na vsa njihova vprašanja. Seveda pa Francozi ne slišijo radi. da je še katera dežela lepša od njihove. Takoj po mojem prihodu v Poitiers je g. Mistouflet naročil dokumentarni film »Po Jugoslaviji«. ob katerem naj bi povedala kaj o naši deželi, o običajih in navadah pri nas. Ni šlo drugače, morala sem povedati, da je Slovenija najiepša dežela na svetu. In sem to trditev omilila z zgodbico: »Neka ciganka je prišla v dežji dom. Vprašali so jo, kateri otrok je najlepši. Vsi so bili skrbno umili, lepo počesani in snažno oblečeni. Ne da bi pomišljala. je pokazala na svojega umazanega razkuštrane-ga malčka: »Tale!« je dejala. Da, Slovenija jc najlepša dežela na svetu, zato, ker je to naša svobodna domovina! Predvajali so dva filma o Jugoslaviji in mnogi so tedaj prvič kaj več slišali o njej. Tretji film pa je bil francoski. G. Mistouflet je dejal: Ta film poznate vsi in ta je za našega gosta, Zeio prijazni znajo biti Francozi. Res, vse tri mesece nisem bila več v kategoriji C. Minilo je že nekaj mesecev, odkar sem se vrnila v domovino, Francija pa, slikoviti Poitou, dobri ljudje, ki sem jih srečala tam, njih šege in navade, nešteta drobna opazovanja, dežela, kakršno sem vzljubila in ki sem jo zdaj resnično videla, pa žive dalje v mikavnih spominih, ki lepšajo in bogate delo med našo mladino, pa čeprav v skriti dolinici »Žirovske pravljice«. Jalen Marija I Združitev! Osnovano /e Združenje učiteljev, predmetnih učiteljev in profesorjev Jugoslavije Ko sta kongresa Združenja učiteljev in Združenja profesorjev iu predmetnih učiteljev s sprejemom obeh resolucij 15. maja zaključila svoje delo, sta se popoldne sestala v hotelu Kvarner na skupnem manifesta-cijskem zborovanju, ki je bil obenem ustanovni kongres novega združenja — Združenja učiteljev, predmetnih učiteljev in profesorjev Jugoslavije. S te-pa. zborovanja je bilo poslano 'pismo tov. Titu, ki ga objavljamo na drugem mestu, in temu zborovanju je prinesel maršalove pozdrave podpredsednik zveznega izvršnega sveta Rodoljub Colakovič, ki je nato tudi sam sodeloval pri delu kongre-; sa z govorom, ki so ga večinoma v celoti objavili tudi jugoslovanski dnevniki. Preostali čas je bil porabljen za diskusijo o statutu združenja in za volitve. Tudi izid volitev v Centralni odbor združenja učiteljev, predmetnih učiteljev in profesorjev objavljamo na posebnem mestu, spregovoriti nam je torej le še nekaj besed o sprejemu statuta. Statut, ki ga je ustanovni kongres sprejel, govori o Združenju kot prostovoljni družbeni organizaciji učiteljev, predmetnih učiteljev in profesorjev Jugoslavije v sklopu Zveze sindikatov Jugoslavije. Svojo dejavnost pa bazira tudi to Združenje na temelju pridobitev revolucije, ki so jo na čelu z delavskim razredom in pod vodstvom KPJ izbojevali narodi Jugoslavije. Kot osnovne naloge Združenja »ašteva statut tele: Strokovno izpopolnjevanje vsega učiteljstva v duhu znanstvenega socializma, pridobitev ljudske revolucije, socialistične izgradnje, in pozitivnega izročila o šolstvu in prosveti. Skrb za nadaljnji razvoj socialistične prosvete, za vzgojo in vsestransko izobraževanje socialističnega človeka, pri čemer je v otroku in mladincu treba vzbuditi in razvijati čustvo jugoslovanskega socialističnega ’v-trioitizma, kakor tudi spoštovanje do pozitivnih pridobitev drugih narodov. Združenje se vključuje v delo za politični, kulturni in prosvetni dvig ljudskih množic, ono utrjuje moralno-politično enotnost v boju za izgradnjo socializma ter razvija enakopravnost, bratstvo in edinstvo narodov Jugoslavije. Združenje sodeluje z ljudsko oblastjo in družbenimi organizacijami pri nadaljnjem razvijanju organov družbenega upravljanja v šolstvu. Združenje posveča vsestransko skrb življenjskim in delovnim pogojem učnega osebja in pazi, da niso prikrajšani za svoje zakonite pravice. Združenje bo razvijalo medsebojne zveze z naprednimi gibanji in organizacijami prosvetnih delavcev v svetu, z njimi bo izmenjavalo strokovne in pedagoške izkušnje ter s tem prispevalo k ureditvi in nadaljnjemu razvoju naprednih sil v svetu. Organizacijski principi statuta združenja vnašajo v sindikalno prakso neko novost, Ul pa jo je, vsaj delno, že sankcionirala praksa: Združenje bo namreč enotno predvsem v svojih organizacijskih vrhovih — to je v Centralnem odboru v Beogradu OBISK Zahtevno ime, sem pomislila, ko sem v ulici Boutreble v petem pariškem okrožju prebrala naslov knjižnice: »L’heure joyeuse« — torej »Vesela ura«, ki obljublja, da bodo otroci preživeli v tej knjižnici vedre in prijetne urice. Prepričala sem se, da nosi knjižnica po pravici to ime. Prišla sem nenajavljena in sem opazovala le delo, ki se z nekaterimi majhnimi spremembami odvija vsak dan v tej mladinski knjižnici. Knjižnični prostor naredi na vstopajočega prijeten, svetel in svež vtis. Stene, pobarvana v svetlem odtenku rumene barve, so v prijetnem kontrastu z rjavim pohištvom, zelenjem, belimi svetilkami in pisanimi plakati. Nekateri so na siene pritrjeni v okvir, drugi so razporejeni na vrhu nizkih knjižnih polic, tretji, največji pa je na stojalu tik vhoda. Radovedna se mu približam in berem: »To razstavo, ki prikazuje Egipt in njegovo kulturo, so pripravili in uredili ...« Sledi vrsta imen, najprej ime bibliotekarke in nato imena mladih učenk in učencev. Bolj zaslužni za ureditev razstave so napisani z večjimi črkami, drugi pa z bolj skromnimi. Razen tega je eden izmed njih, ki je odličen risar, prav dobro zadel značilnosti Egipčana in Egipčanke. Ravno prav mi pride, da še mi v knjižnici glavne knjižničarke, gospe Lariche, saj si in v Republiških odborih na sedežih republik <— dočim bodo društva v okrajnih skupnostih še naprej delala ali kot Društvo učiteljev ali kot Društvo profesorjev in predmetnih učiteljev ali pa tudi kot enotno Društvo učiteljev, predmetnih učiteljev in profesorjev. S tem so povsem zavarovane pozitivne vrednote, zaradi katerih se je bil svojčas Sindikat prosvetnih delavcev razdružil (boljši prijemi, če gre za reševanje specialnih problemov), obenem pa je zopet dana možnost, da se bodo stvari, ki zadevajo vse šolske delavce, postavljale v diskusijo in reševale po enotnih vidikih. Tudi novo Združenje bo slonelo na načelih demokratičnega centralizma (organe volijo člani, obveznost teh organov, da dajejo članstvu račun o svojem delu, obveznost nižjih društvenih organov, da se ravnajo po navodilih višjih društvenih organov, obveznost manjšine, da sprejme odločitev večine). Vsako društvo pa bo seveda povsem samostojno odločalo o vprašanjih, ki spadajo le v njegov delokrog. Najvišji organ Združenja je kongres, ki se sklicuje vsako četrto leto. Med dvema kongresoma vodi delo Centralni odbor Združenja učiteljev, predmetnih učiteljev in profesorjev. Ta se mora sestajati najmanj enkrat na leto. V republiki je najvišji organ skupščina Združenja, ki se prav tako sestane enkrat na leto in to v začetku šolskega leta. Delegate za kongres in rep. skupščino volijo člani osnovnih organizacij na svojih skupščinah.. Republiška skupščina izvoli Republiški odbor Združenja, ki vodi delo med dvema republiškima skupščinama. Tako Centralni odbor kot Republiški odbori izvolijo iz svojih vrst predsedstvo in sekretariat, ki vodita in rešujeta zadeve. Osnovne organizacije združenja pa so društva. Po novem statutu bomo imeli torej tri vrste društev: Društva učiteljev, D ruš v a profesorjev in predmetnih učiteljev ter Društva učiteljev, predmetnih učiteljev in profesorjev, odvisno pač od tega. koga bodo vključevala. Vsekakor pa je bilo osvojeno načelo, da naj bodo šolski delavci enega zavoda člani istega društva. Ni pa seveda nujno, da bi bilo v enem kraju (okraju, mestu) eno samo društvo. Društveno delo vodijo društveni od- bori Član lahko postane vsak učitelj, predmetni učitelj ali profesor, ki dela v šoli ali pa tudi na kakem drugem položaju v šolstvu in prosveti. Sredstva združenja in društev dotekajo iz vpisnine in članarine, ki je pa ne določa združenje, ampak Centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije. Mrs Takih sestankov si še želimo Sestali smo se* v Puconcih Za uvod sta bila dva učna nastopa in sicer eden v IV. razredu osnovne šole, ki ga je lepo izvedla tovarišica Kam-puševa. Nato je sledil nastop v I. razredu nižje gimnazije, ki ga je izvedla tov. Požegar-jeva. Po obeh nastopih je bila živahna diskusija, ki so se je udeležili predvsem starejši učitelji. Zelo dobre in koristne napotke za nadaljnje delo je podal tov. predsednik Qkr. društva učiteljev Štubelj Miro. Prikazal je, kako se da šolsko delo izboljšati in čim bolj približati učencem, da ne bo preveč teoretično. Po plodni diskusiji je predsednik podružnice tov. Kardoš podal poročilo o učnih uspehih im šolskem obisku na naših šolah. Z učnim uspehom nismo povsem zadovoljni, posebno pa ne na nižjih gimnazijah, kjer je uspeh v primeru z osnovnimi šolami precej slabši. Eden izmed vzrokov slabih uspehov je gotovo na učiteljstvu. Glede šolskega obiska smo lahko ponosni. Posrečilo se nam je premostiti najhujše težave, ki smo jih imeli prva leta po osvoboditvi. Saj takrat učenci višjih razredov v jeseni in spomladi sploh niso prihajali v šolo, medtem ko sedaj takih primerov skorajda nimamo. Da bi mlajšim tovarišem pomagali pri njihovem delu, bodo ustanovljene hospitant-ske šole. Naša želja pa je, da bi to ne ostalo predolgo le na papirju. Nato je tovariš predsednik amentil, da je med našimi vrstami nekaj tovarišev tečajnikov, ki v desetih letih še niso opravili mature. Ti ali ne čutijo pravega veselja do učiteljskega poklica alii pa so imeli kakšne druge ovire, kar pa je manj verjetno. Prostenim delavcem! Zavod za proučevanje varnosti pri delu LRS v Ljubljani ima v načrtu prevod in izdajo knjige, kakršne že dolgo pogrešamo: Statistiko o psihologiji in pedagogiki, eno najpopularnejših del avtorja H. E. Garreta, prof. na Kolumbijski univerzi. Namen avtorja je, podati osnove statističnih metod v psihologiji in pedagogiki, ki jih moderna znanost ne more več pogrešati. Knjiga vsebuje nad 150 psiholoških in pedagoških problemov z opisom metode reševanja in z odgovori. Nad 80 grafičnih prikazov ponazoruje gradivo. Tudi težji problemi so obdelani brez uporabe višje matematike. Zaradi številnih klišejev in prenizke naklade bi bil tisk knjige mnogo predrag. Zato bo izdaja ciklostirana in bo obsegala približno 440 strani z vsemi pripadajočimi tabelami in diagrami. Prevedena bo po četrti predelani in dopolnjeni izdaji iz leta 1954. (Knjiga je doživela od leta 1926 štiri izdaje in 29 ponatisov). Cena vezanega ciklostiranega izvoda bo do 1200 din. Pozivamo društva, pedagoške aktive in posameznike, da si prevod v prednaročilu zagotove. Razmnoženih bo le toliko izvodov, kolikor bo naročil. Prijave pošljite na združenja prosvetnih delavcev, Ljubljana, Miklošičeva c. 22 do 10. junija t. 1. Naročniki naj zaenkrat ne pd-šilijajo denarja, pač pa potrdilo, da bodo račun poravnali po pre-, j emu. Dan vajencev v Ljubljani . Zopet se pripravlja delavska mladina Ljubljane, da na čim bolj topel, prisrčen, in radosten način praznuje in se poveseli ob svojem naj lepšem prazniku — DNEVU VAJENCEV. Ta, sedaj kar tradicionalna manifestacija delavske mladine bo letos zopet v Vifcrčah, 8. junija, ko se bo zbralo na obronkih izletniške točke — Šmarne gore — okrog 3000 pripadnikov delavsko — obrtniške mladine, vseh ljubljanskih industrijskih in vajenskih šol. Mladina bo prišla, da ob zaključim šolskega leta pregleda kako in kaj je z. n jo, kakb z učnimi uspehi kako z napredkom, pa tudi, da poudari odločno svojo pripadnost k delavskemu razredu. Letos, ob 10-letnici osvobo-i ditve bo razpored še posebno pester. Saj se bo mladina sukala v Vlkrčah od desete ure dopoldne in tja do štirih popoldne. A ne gre samo za čas. Tudi za vsebino. Mladinci bodo nastopili z godbo na pihala, šole s svojimi pevskimi zbori, z recitacijami, zaigrali bodo harmonikaši, poslušali bomo recitacije, vmes bodo telesno vzgojne in športne točke, tako, da bo na vse strani zanimivo. No, naravno: mladina bo tudi ob tej ifriložnosti pogoščena kakor vedno doslej. 8. junij bo krepka manifestacija; Dan vajencev bo zepet utrdil v mladini zavest, da živi v socialistični Jugoslaviji, Oglas Za 10-letnico I. pedagoškega tečaja v Ljubljani naj pošljejo vsi absolventi svoje prijave in naslove na naslov: Lukež Niko, Dijaški dom Ivana Cankarja v Ljubljani, Poljanska c. 28. Rok prijav; do vključno 1, junija 1955. NAROČITE SE NA NAŠ LIST! Obisk prosvetnih inšpektorjev iz Hrvntske Dne 16. in 17. maja 1955 so obiikaild študenti inšpektorskega oddelka Višje pedagoške šole iz Zagreba s prof. Klonimirom Skalkom Ljubljano in Kranj. »Namen našega obiska je bil v tem, da spoznamo šolstvo LRS in vzpostavimo osebne stike s prosvetnimi inšpektorji, kajti le tako lahko uspešno izmenjamo svoje izkušnje na pedagoškem področju. Zaradi prisrčnega sprejema, ki so nam ga pripravili tovariši v Sloveniji in nam omogočili obisk šoil in Šolskega muzeja v Ljubljani ter štirih šol v kranjskem okraju, želimo tudi javno Izraziti svoje zad-ivoljrtvo. Zahvaljujemo se tovarišem in tovarišicam učiteljem oziroma profesorjem, ki so nam ljubeznivo prikazovali delo v svojih razredih, tovarišem inšpektorjem iz Ljubljane in Kranja, ki so nam ■ razlagali način dela po šolah in na prosvetnem področju, posebno se zahvaljujemo tovarišema Marionu Sikstu, inšpektorju SPK LRS in tovarišu Grumu Janezu, načelniku Oddelka SPK v Kranju; vsi imenovani so nam s svojo veliko ljubeznivostjo in pripravljenostjo omogočitli, da je bil naš obisk Izredno koristen in prijeten.« Študenti Inšpektorskega oddelka VPS, Zagreb. v mCadmM Knjižnici — ^ftcule jcycuse — V PARIZU lahko medtem nemoteno ogledam to nenavadno razstavo. Sedaj opazim, da visijo na deni povečane fotografije starega Egipta. Na knjižnih policah, ki so potisnjene ob stene, tako da je v sredini velike sobe prostor za kataloge in mize s stoli, so razporejeni ba-krotiski, ki prikazujejo življenje, običaje in kulturo starih narodov. Vmes pa so knjige, ki pripovedujejo o naslikanih predmetih in ki so dostopne duševnosti mladega bralca. Gospa Lariche, ki je medtem prišla, mi razloži, da so otroci sami pripravili in napisali spremno besedilo in da so bakrotiski izšli v izdaji UNESCA in GRAPHIC SOC1-ETY iz New Yorka pod naslovom: Egypte, Peintures des tombeaux et des temples. (Egipt. Slike grobnic in svetišč.) Upravnica knjižnice se rada odzove moji prošnji in mi odgovarja na razna vprašanja. Predvsem me zanimajo oblike dela, ki jih je uvedla njihova knjižnica. Tako izvem, da je knjižnica v stalni povezavi z bodočimi vzgojitelji. Njim posveča vsak teden eno dopoldne. Stike vzdržuje z mladinskimi knjižnimi založbami in mladinskimi pisatelji. V knjižnici stalno prakticirajo ali bodoče vzgojiteljice otroških vrtcev ali knjižničarke iz province. Zelo važno je delo z mladim bralcem. Po vpisu v knjižnico se vsak otrok obvezno udeleži kratkega dve-umega tečaja, v katerem mu knjižničarka najprej teoretično razloži ureditev knjižnice, uporabo avtorskega, predmetnega kataloga, kataloga po naslovih del in način razporeditve knjig na knjižnih policah, kjer si lahko vsak sam izbere knjige. Pri tem mu seveda po potrebi pomaga knjižničarka. Nato načnem vprašanje, ki me najbolj zanima: kakšna je povezava med šolo in mladinsko kijižnico? Menim namreč, da je ta stran vzgoje mladega človeka pri nas še zelo zanemarjena in da ne izrabljamo dovolj možnosti, ki jih prinaša pravilna povezava šole z mladinsko knjižnico. Zvem, da prihajajo nekateri pariški razredi že dve ali tri leta stalno v knjižnico. Vsi ti otroci so namreč njeni zvesti bralci. Mlajši prihajajo le na bralne ure, starejši pa v knjižnici že samostojno sestavljajo razne naloge, na primer iz zemljepisa, zgodovine itd. Pri tem že navadno samostojno uporabljajo razne priročnike, iz katerih iščejo podatke, ki jih potrebujejo pri sestavi naloge. Ko še govoriva o tem, se vsuje skozi vrata kakih trideset dečkov v starosti devetih do desetih let. Nekateri izmed njih, ki jih prav nič ne moti moja navzočnost, pritečejo h gospej Lariche in ji stiskajo roko kot stari dobri znanki. Prostodušno jih pozdravlja: »Bcmjour, mon grand!« Vsi učenci najprej odhitijo v umivalnico, da si umijejo roke. Začudeno vprašam, kdo so ti dečki. Pojasni mi, da je to »njen razred« in da bo imela z njimi bralno uro. Iz oči mi je razbrala željo in me povabila, naj tudi jaz ostanem pri bralni uri. Medtem so že usi otroci posedli na stole okoli mize, ki so primerni njihovi starosti. Mirni so in zbrani. Knjižničarka začne brati nadaljevanje Peissonove povesti »Le voyage d’Edgar«, ki jim jo bere vsak teden. Zelo mi je žal, da nimam s seboj fotografskega aparata. Vse svetlolase in temnolase glavice otrok — tudi nekaj temnopoltih je vmes — so z vso pozornostjo obrnjene k bralki. Oči jim kar žarijo od pričakovanja in navdušenja nad norimi Edgarjevimi dogodivščinami. Po končanem branju nekateri otroci prosijo knjižničarko še za pojasnilo o nekaterih krajih ali dogodkih. Drugi pa takoj odhitijo do katalogov in knjižnih polic, da si do prihodnjega tedna izbe-rejo prijetno čtivo. Začnem pogovor z učiteljem, ki je pripeljal otroke v knjižnico. Povem mu, da sem jugoslovanska bibliotekarka in da se zanimam za vprašanje povezave mladinskih knjižnic in šole in da prosim za njegovo mnenje o tem vprašanju. Razloži mi, da nimajo še vse šole v Parizu povezave z mladinskimi knjižnicami. Ta povezava je namreč prostovoljna in je odvisna od uvidevnosti učitelja. Njegova šola je pristaš (3 pvCjenj&ko&ti nale ioie Osnova naši šolski reformi bi moralo biti načelo življenjskosti. Ob tej misli bi se rad nekoliko zadržal, vendar bom imel v mislih predvsem šolstvo v slovenski Istri: podeželsko gimnazijo v sklopu z osnovno šolo, ki ji mi pravimo osemleka. Spominjam se veselja, ki Je obšlo naše pedagoške delavce in starše, ob uvedbi enotnega šolstva in o ustanovitvi nižjih gimnazij. Vendar pa sedaj lahko od-k.-ito pr.arrmo, da smo i-Csl ra nekaj pozabili. Iz mesta smo namreč prenesli na deželo gimnazijo in veselo dejali: pridobitev, enakost podeželja z mestom. Pri tem pa smo pozabili, da je bila tista mestna gimnazija za izbrane učence. Podeželju smo dali mestno gimnazijo, nismo pa je prikrojili podeželju in življenju, Cernu tako porazen uspeli v šoli? Zdi se mi, da je na to le treba dosledneje odgovoriti, ne da bi ponavljali znane težave in opravičila. Trd oreh je predmetni pouk. Učenec izgubi razrednika, direktnega usmerjevalca, prijatelja in seveda tudi povezanost snovi. Seveda je bilo Ireba s pre- *♦♦♦♦**♦*♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦• Pred republiško razstavo vajenskih šol v Ljubljani Le kratek čas nas loči in že bo v Lj.ubljaoi odprta razstava, ki menimo o njej, da ne bo pritegnila samo prosvetne delavce, vajenske šole in prijatelje mladine, marveč tudi ostalo javnost, zlasti gospodarsko, ki mora biti zainteresirana na razvoju vajenskega šolstva. Saj je to šolstvo tisto, ki . teoretično izobražuje in pripravlja obrt-no-delavsko mladino za poklice v naših gospodarskih ustanovah. Razstava vajenskih šol, ki jo pripravlja javnosti republiški sindikat učiteljev in profesorjev strokovnih šol, bo v prostorih Ekonomske srednje šole v Ljubljani. Sodelovale pa bodo na tej razstavi malone vse vajenske šole Slovenije, nad 70 po številu ,kar dovolj zgovorno pove. da se bo tudi vajenska mladina dostojno, lepo in pomembno spomnila 10-letndce naše osvoboditve. Pri tolikem številu šol slutimo, da bo razstava nadvse pestra, zanimiva, saj bo pokazala obiskovalcu, kako vsestransko in za čuda raznoliko je delo, notranje življenje vajenskih šol. Pravično bomo lahko ocenili vzpon teh šol po osvoboditvi, njih široki razvoj, notranji 'organizacijski napredek in stopnjo zahtevnosti. Vsega bo na pretek. Le nečesa ne ho. Izdelkov vajencev namreč, ker se želi poudariti predvsem tisto, kar je neposredno v zvezi s šolo. Razstava, M bo odprta od prvih dni junija dalje, bo porazdeljena na več oddelkov. Smotrno bomo lahko proučili delo na šolah: po strokah in poklicih, vse ho zajeto v statističnih prikazih, v grafikonih, v fotografijah, v modelih, risbah, šolskih nalogah, dnevnikih, uradnih spisih, umikih, predmetnikih, načrtih in podobnem, še posebno pa se bomo lahko seznanili s kulturnim, telesno-vzgojnim in športnim udejstvovanjem vajenske mladine. Upravičeno pričakujemo, da bo razstava nov dokaz žive notranje življenjske sile vajenskih šol, ki so šele v socialistični domovini dobile svojo .polno možnost za razmah, upravičeno pa tudi pričakujemo, da bo poset razstave lep. — Vabimo! vzgojne metode Freynet. Skupina se imenuje La groupe d’education nouvelle. Prepričan je, da je povezava šole s knjižnico nepogrešljivi del moderne šolske vzgoje. To ml takoj pojasni s primerom, ki sem ga sama videla. Naslednji dan bodo otroci obdelali gradivo, ki so ga poslušali v knjižnici, ali pa tudi o tem pisali nalogo. Mlajše otroke skušajo na ta način naučiti koncentriranega mišljenja in poslušanja, starejše pa samostojnega uporabljanja priročnikov in jih navaditi za vse življenje na stalno obiskovanje knjižnice. Učitelj me povabi, naj si pridem drugi dan dopoldne ogledat delo s skupino starejših učencev. Upravnica mladinske knjižnice mi še razloži, da je knjižnica odprta vsak dan neprekinjeno od 10.30 do 18.30, da so razen romanov, slikanic in pripovedk knjige razporejene na knjižnih policah po decimalni klasifikaciji, ki ne dela otrokom težav. Pokaže mi preprosto razlago tega sistema, ki ga je izdelal učitelj ene izmed skupin v živahnih barvah. Nato še potoži, ker nimajo prostora, da bi ustanovili poseben oddelek za predšolske otroke, zavida ljubljanski Pionirski knjižnici, ki ima čitalnico ločeno od izposojevalnice in me poprosi za fotografije naše Pionirske knjižnice. J Vpišem se še v spominsko knjigo, se poslovim od ljubeznive knjižničarke in odhajam zadovoljna z uro, ki. sem jo preživela med mladimi bralci v »L’heure joyeuse«. M. S. nosom gimnazije na podeželje prenesti tudi predmetni pouk. Toda namesto profesorja uči učitelj-pr(pravnik. Dijaki dobijo v šoli skupke znanja, s katerim pa ne vedo kaj početi. Znanje prejemajo v taki obliki in vsebini, kot da bi morali postati v najkrajšem času znanstveniki. Skratka: naši šoli manjka življenjskosti. Šola naj le bo enotna, toda treba jo bo prilagoditi razmeram. Kako naj otrok uspeva v gimnaziji, če ob fi uri zjutraj vstaja, nekoliko ali pa sploh nič ne zajtrkuje (često malo žganja!), odhiti nato v v uro oddaljeno šolo, preživi tam dopoldne in se nekje ob 14. uri vrne domov, kjer ga mati že med kosilom (ponavadi mrzlim) podi na delo. Veliko otrok pa celo redno uživa alkoholne pijače, ki jim kvarijo voljo In razum. Rešitev je možna. Šolstvo mora biti vsekakor enotno, pa naj si ho sistem tri krat štiri leta ali Pa sistem 6 r. osn.' in 6. razr. srednje šole. Vsekakor pa bi bilo treba višje organiziranim šolam na podeželju ustvariti primerne Pogoje, t. j. iabran kader in pa popoldanske učne ure. Popoldanske učne ure bi dajale dijaku možnost za učenje v primernem času, kjer imajo med učno uro dežurnega učitelja, ki Jih nadzoruje in jim pomaga. Po-leg tega pa se lahko seznanijo z de.om v sadovnjaku, ki ga pomagajo obdelovati. Tu nastane sicer problem pre-hrane, a z nekaj dobre-volje je tudi to mogoče rešiti. Nekaj dajo Vsem upravnim odborom društev prosvetnih delavcev V osmi številki »Prosvetnega delavca« ste prebrali navodilo in sklepe združenj prosvetnih delavcev Slovenije glede bodočega naročanja in razpošiljanja »Prosvetnega delavca«. Te dni pa so vsa društva prejela okrožnico m formularje z navodili za izpolnitev. Prosimo društvene predsednike, da v zvezi s sprejetimi sklepi pomagajo izpolniti potrebne podatke. Vsako društvo naj s pomočjo za to določenega člana (najbolje blagajnika) izpolni poslane formularje. Kjer je društvo razdeljeno na skupine, bi kazalo, da vsaki skupini izpolni formular poseben poverjenik. Uprave društev štev naj formularje zberejo, pregledajo in odpošljejo na naslov: Združenje prosvetnih delavcev, Ljubljana, Miklošičeva cesta 29, do najpozneje 5. junija. Ce društvo ni prejelo okrožnice in formularja, prosimo, da napravi seznam vseh društvenih članov s svojega področja z naslednjimi podatki: 1. Ime in priimek; 2. poklic; 3. polni naslov naročnika z navedbo pošte. , Uprava »Prosvetnega delavca« bo s 1. septembrom tiskala povečano naklado »Prosvetnega delavca«, ki se bo ravnala po številu članstva. Društyeni blagajniki naj od 1. septembri dalje pobirajo naročnino za »Prosvetnega delavca« po 25 din, obenem s sindikalno članarino. Naročnino za »Prosvetnega delavca« naj blagajniki odvajajo in pošiljajo ločeno od članarine. Zaostalo naročnino do 1. septembra, t. L pa naj dosedanji naročniki sami poravnavajo neposredno Upravi »Prosvetnega delavca«, pri tem pa naj člani dosedanjega Združenja profesorjev in predmetnih učiteljev upoštevajo, da dolgujejo za pol leta 50 din manj kot ostali naročniki, ker je ta del naročnine kril Republiški odbor združenja na podlagi sklepa plenuma iz svojih sredstev. ■Zadoščenje našemu dopisniku Pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani je bila dne 19. maja 1955 razprava proti tovarišici Dragi Perovšek, profesorici v Kranju. Tožbo proti njej je vložil profesor Tihomir Todorovič, ker je v lanski številki »Prosvetnega delavca« napisala podlistek z naslovom »Odličen uspeh.« Profesor Todorovič je vložil tožbo, češ da ga je razžalila. Tovarišica Perovškova je bila oproščena. CD E CD S O Q CD 9 O B CD B CD B CZ3 B CD 3 OIO Q O H CD H CD_ starši, nekaj nabiralne akcije, ne^ kaj pa šolska ekonomija. Dijaki dobivajo kosilo in popoldansko malico. Sam imam ta sistem že dve leti in se sijajno obnese. Tako sprejmejo dijaki in starši šolo za nekaj svojega. Njihova postane ne le učilnica ampak tudi delavnica. Tako bi šola lahko postala življenjska. Ob vsem tem pa bi bilo treba organizirati poleg ljubljanskega in mariborskega še tretji pedagoški center v Kopru. To bi naj bilo močno učiteljišče z dobro vadnico, ki bi bila pribežališče mladih učiteljev in tu naj bi primorski učitelji opravljali tudi strokovne izpite, kot jih opravljajo učitelji našega vzhoda v Mariboru. Gojkovič Avgust Za čem stremimo? Slovenski jezik je ipo zaslugi naših najboljših ljudi postal po svoji lepoti, izrazna moči ta literaturi enakovreden ostalim živim jezikom. Vse diuhov-ne zaklade človeštva lahko posredujemo svojemu ljudstvu v potrebni meri v slovenskem jeziku. Ali je potrebno, da žrtvuje večina slovenskega ljudstva v določeni starostni dobi po tri in več ur na teden učenju enega svetovnega jezika? Ali ne bi mogli tega časa bolje izkoristiti tako, da posredujemo mladini namesto tujega _ jezika druge, potreb-nejše izobrazbene in vzgojne vrednote? Zakaj naj bi se velik del dijakov pričel učiti tujega jezika, ko tega študija ne bo mogei tudi uspešno zaključiti? _ Nisem proti poučevanju tujih jezikov. Kjer obstajajo za to možnosti in želja prebivalstva, naj bi se tuji jezik poučeval. Na stopnji obveznega šolstva pa vsekakor neobvezno. Da bi zagotovili enakopravnost vsem dijakom, Id vstopajo v višjo gimnazijo in* strokovne šole, naj fcii se tam pričel poučevati tuji jezik od početka. Delalo naj :M se intenzivno, po modensih metodah, tako da bi se dijaki tujega jezika v času svojega šolanja tudi naučili. Število tujih jezikov naj bi bilo na teh ustanovah omejeno. Poleg slovenskega in srbehrvatskega jezika naj bi se obvezno poučeval le en tuj jezik. Ta pa naj bi dobil ure vseh tujih, tujih jezikov, ki so odpadli. Na problem kadrov, ki obstoji v tem v zvezi, je treba gledati z vidika potreb celotnega slovenskega ljudstva. Poedinci se moramo podrediti potrebam skupnosti. Panel' Planinšek Komisija za proučevanje šolstva svojim sodelavcem Da hi javno diskusijo o šolski reformi, ki je zaživela v zadnjem času, speljali načrtna v določeno smer, smo organizirali več anket. Ena od teh je ugotavljala dobre in slabe strani naše obvezne šole. Anketno vabilo j® prejelo 75 vidnejših prosvetnih delavcev in vsa pedagoška društva v Sloveniji. Prejel; sm° 50 odgovorov. Med sodelavci j® 31 poedincev, 4 pedagoška društva in 15 učiteljskih in profesorskih zborov. Anketa j® dobro uspela. Njene rezultate bomo objavili v 1. zv. zbornika, ki bo vseboval gradivo za reformo obvezne šole in bo izšel še to poletje. Druga je bila anketa o vsebini obvezne izobrazbe, t.j. o predmetnikih In učnih načrtih za obvezno šolo. Odzvali so se 23 posamezniki, 1 pedagoško društvo, X učiteljski zbor in 3 okrajno-pedagoške ter šolskore-formne komisije. Zaključke te ankete smo poslali Zveznemu zavodu za proučevanje šolskih in prosvetnih vprašanj v Beogradu. Vsem sodelavcem, ki so s svojimi obširnimi ih dobro utemeljenimi prispevki pripomogli navedenima anketama kakor tudi vsem ostalim našim anketam do uspeha, naj bo na tem mestu izrečena najtoplejša zahvala. Komisija za proučevanje šolstva pri SPK LRS' 0 B 0 gl 0 ■ o B 0 m o B 0 n o B 0 s o B 0 B 0 B 0 M 0 PR&VKflR SO IZŠLE NASLEDNJE KNJIGE KNJIŽNICA »ČEBELICA« (cena broš. 50, kart. 110 din) A. Polenec: Kako je nastala naša zemlja — razprodana! ■ V. Brest: Ptice in grm — izide konec maja. KNJIŽNICA »SINJI GALEB« (cena broš. 90, polpl. 150, celopl. 190 din) Rudolf Starič: Leteči Kranjec France Bevk; Knjiga o Titu ZBIRKA »POTOPISOV« (cena broš. 290, polpl. 370, celo platno 470 din) E. Nansen: Preko Gronlanda IZVEN ZBIRK (cena broš 360, kart. 450 din) Branko Rudolf: Maske in časi Vse knjige so bogato ilustrirane. OPOZORILO: Vsa ravnateljstva gimnazij in šolska upraviteljstva kot tudi vse šolske poverjenike založbe »Mladinska knjiga« prosimo, naj nam sporočijo svoj počitniški naslov, kamor jim pošljemo naročene knjige, ki bi do sklepa tekočega šolskega leta ne izšle. Založba »MLADINSKA KNJIGA«, Ljubljana, Tomšičeva ul. 2 0 ■ o ■ o m 0 ■ o m 0 a 0 ■ o m o a 0 ■ o ■ o a 0 m 0 CDSCDiCDnCDaCDBCOiOiCDBCDBCDa CD ICD ■ CD M O-’ /