I N F O R M A TOR KONCERN, GOSPODINJSKI APARATI, NOTRANJA OPREMA, PROCESNA OPREMA, ELEKTRONIKA, COMMERCE, SERVIS, RAZISKAVE IN gorenj RAZVOJ, FINANCE, MALI GOSPODINJSKI APARATI/NARAVNO ZDRAVILIŠČE Letom. Številka 13 driski rezultati izhodišče za letošnje načrte Upravo/ odbor koncerna Go-m”lerJe ”3 seji, ki je bila 27. Drow a P°Po/dan, vodil pa jo je cbrJiednik Tomaž Jančar, Cern f>ava, 'n sPrejel plan kon-plJla,Gorenie za leto 1991 in jp , kr°vnega podjetja Goren-letošnje leto Znaivi6^ dosežki, še posebej Doni'ni za lansko leto, so postali 1gQ1av|tna izhodišča tudi za leto na ’ ^asti vključevanje v med-iz °dno delitev dela, obseg pro-Zarvir .'n Prodaje ter gibanje jsu, enid- Usmeritve za letošn-nteri nPa Predstavljajo, kot je bilo rak Ldru9'm poudarjeno, prvi ko-cern Okovanju strategije kon-p0 a Gorenje, pri čemer bodo hod n' ookatere kontinuiteta pri-na razvoja. Člani upravne-da °abora so v razpravi poudarili onii ° p|anski cilji za letošnje leto UDamiStlčno zastavljeni, tako b0slVni odbor kot skupščina pa Um a sPro*i spremljala njihovo v Uničevanje. OdbnC*u^evaniu seie )e upravni pr6d|r koncerna Gorenje potrdil nitvea9ane spremembe in dopol-s6žk Pravilnika o reševanju prečilo °V de|avcev ter potrdil poro-0 delu inventurne komisije. ie^p Vn' °dbor koncerna Goren-va|. aa seji 27. marca obravna-v0d rJi kadrovske spremembe v 3l '',u koncerna Gorenje. Z tejjjaaroem 1991 je na njegovo * razrešil dolžnosti predsed- Jlnf Jenko, orn/ran/ ekonomist, Predsednik koJOVodnega odbora cerna Gorenje Sa Jenko se je rodil 22. aprila E|..a v Ljubljani. Po diplomi na te u?0rT1ski fakulteti v Ljubljani se 6‘a 1973 zaposlil v zunanjetr- nika poslovodnega odbora magistra Hermana Rigelnika, ki je vodil Gorenje od 6. junija 1983 naprej. V osmih letih se je Gorenje pod njegovim vodstvom razvilo v uspešen poslovni sistem, znan doma in na tujem. Za novega predsednika poslovodnega odbora koncerna Gorenje pa je bil s 1. aprilom 1991 imenovan Mitja Jenko, diplomirani ekonomist, izvršni podpredsednik poslovodnega odbora, s čimer je nedvomno zagotovljena kontinuiteta razvoja koncerna Gorenje. Imenovanje velja za dobo petih let. Mitja Jenko se je zaposlil v Gorenju pred šestimi leti; njegovo dosedanje delo je bilo še posebej vidno pri rasti Gorenja in njegovem preoblikovanju. Predsednik upravnega odbora Tomaž Jančar se je Hermanu Rigelniku zahvalil za vse napore, ki jih je vložil v sanacijo in razvoj Gorenja, Mitji Jenku pa je zaželel kar največ uspehov pri opravljanju nove odgovorne dolžnosti. Odločitev o odhodu iz Gorenja po 8 letih dela zagotovo ni bila enostavna, tako glede firme in sodelavcev, še posebej pa tudi ne zaradi 14.000 ljudi, ki delajo v Gorenju, je na seji upravnega odbora povedal Herman Rigelnik. Breme sanacije je bilo zagotovo veliko, doseženi uspehi pa govinski službi ljubljanske Metalke. V letih 1976 - 1985 je delal v Rudniku lignita Velenje, kjer je bil odgovoren za naložbe. V Gorenju pa se je zaposlil 1. aprila leta 1985. Najprej je bil pomočnik predsednika poslovodnega odbora koncerna Gorenje (pred tem sozda Gorenje) za programiranje naložb. Od 1. aprila 1990 naprej je bil podpredsednik poslovodnega odbora koncerna Gorenje, odgovoren za skupino podjetij. Od 3. decembra 1990 naprej pa je opravljal dolžnost izvršnega podpredsednika poslovodnega odbora koncerna Gorenje. V letih 1986 - 1990 je bil Mitja Jenko delegat v zboru združenega dela Skupščine Republike Slovenije in predsednik njegovega odbora za družbenoekonomske odnose in razvoj. Od spomladi 1990 pa je delegat v zboru združenega dela Skupščine občine Velenje. so rezultat skupnega dela vseh vodstvenih ekip. Veliki napori bodo potrebni tudi v naslednjih letih pri uresničevanju Gorenjeve strategije. Pri tem delu je zaželel Mitji Jenku kar največ uspehov. Delo, ki ga je v Gorenju opravil Herman Rigelnik, je vsega spoštovanja vredno, je posebej pou- daril Mitja Jenko. Prevzem dolžnosti predsednika poslovodnega odbora koncerna Gorenja pa predstavlja po njegovem mnenju predvsem velik izziv, s katerim se bo soočil skupaj z vsemi člani poslovodnega odbora koncerna Gorenja in drugimi vodstvenimi delavci Gorenja. DOSEDANJI PREDSEDNIK S PREDSTAVNIKI SINDIKATA — "Bila je to težka pot, vendar smo delavci Gorenja premagali težave, pa naj so bile še tako velike. Gorenje se je po zaslugi magistra Hermana Rigelnika po letu 1983 postavilo na noge in si s hitrim tehnološkim razvojem utrlo pot na najbolj zahtevna svetovna tržišča,” je med drugim dejal Vlado Rančigaj, predsednik svobodnih sindikatov koncerna Gorenja na sestanku 29. marca 1991 s predsednikom poslovodnega odbora koncerna Gorenje. Ob odhodu je Herman Rigelnik predstavnikom sindikata izrazil prepričanje, da bo Gorenje nadaljevalo začrtano razvojno pot in, če bo treba, bo še vnaprej rad pomagal pri premagovanju težav. , - dnevi, od 11. do 29 marca 1991, so Gorenje obiskali predstavniki nad 80 trgovskih podjetij, dolgoletni kupci Gorenjeve bele tehnike, elektronike in malih gospodinjskih aparatov iz vseh jugoslovanskih republik. Kot smo v Informatorju že pisali, so sedanji poslovni dnevi nekakšno nadomestilo za hišni sejem. Ta oblika je naletela med poslovnimi partnerji na ugoden odmev, hkrati pa je za razliko od dražje predstavitve v Rdeči dvorani sedanja izvedba cenejša, učinki pa so enaki in tudi času primerni. V Gorenju Gospodinjski aparati, Gorenju Elektronika in Gorenju Mali gospodinjski aparati so zadovoljni s sklenjenimi posli. Povedati je še treba, da je pri poslovnih dnevih kot soorganizator sodelovalo podjetje Gorenje Naravno zdravilišče Topolšica, ki je povsem Izpolnilo zaupanje. Gostje so Iz Topolšice odhajali s prijetnimi vtisi. H , \l Delovne naloge v aprilu 1991 Pralni stroji Kompresorji 98 000 TV aparati Gorenje aparati Podatki za plan so v naravnih enotah in nam jih za Gorenje Gospodinjski aparati posreduje centralna priprava proizvodnje, za ostala podjetja pa njihove planske službe. Vzdrževanje je tudi proizvodna funkcija Pred časom so v Gorenju Gospodinjski aparati pripravili predavanje o sodobnih pristopih v vzdrževanju, namenjeno predvsem tistim, ki vodijo in organizirajo proizvodne procese. Predavanju dr. Emila Rejca iz Produktivnosti Ljubljana so tako z zanimanjem prisluhnili ne le vodilni delavci v Vzdrževanju, temveč predvsem vodje posameznih programov skupaj z direktorjem proizvodnje v Gorenju Gospodinjski aparati Jožetom Dolinarjem. Vzdrževanje namreč ni zgolj spremljajoča, temveč postaja vse bolj produktivna proizvodna funkcija. Tako se tekoče vzdrževanje v večji meri prenaša na posamezne delavce, ki upravljajo s posameznim strojem ali linijo. Ti delavci naj bi tudi, po besedah predavatelja, skrbeli za stroj, ga čistili in bili pozorni na morebitne spremembe v njegovem delovanju ter pravočasno poklicali vzdrževalce. Delavec torej ne čaka nič več, da se bo nekaj pokvarilo, ampak mora vzdrževalce poklicati že, ko začne neka funkcija pešati. Vse zato, da bi bil izkoristek stroja čim večji. Ne pa, da je stroj polovico časa preobremenjen, potem pa pokvarjen obstane. Delavec, ki skrbno spremlja delovanje stroja in vzdrževalec si naj bi torej odgovornost za dobro delovanje in izkoristek stroja poslej nekoliko bolj enakopravno razde- Več pralnih strojev, manj skrinj V aprilu naj bi delavci v Gorenju Gospodinjski aparati v 22 delovnih dneh izdelali 144.860 gospodinjskih aparatov. Največ bo seveda štedilnikov, 50.056, hladilnikov naj bi izdelali 23.723, povečali pa bodo tudi proizvodnjo pralnih strojev od 1350 na 1530 dnevno ali 35.190 na mesec. Na ta način bodo proizvodnjo tega, gospodinjam nepogrešljivega pomočnika, prilagodili povpraševanju kupcev, ki se trenutno bolj zanimajo za pralne stroje kot na primer za zamrzovalne skrinje. Za slednje je trenutno takoimenovana mrtva sezona in bodo njihovo proizvodnjo pač zmanjšali na 13.800, kolikor jih načrtujejo narediti v aprilu. Po besedah direktorja proizvodnje v Gorenju Gospodinjski aparati mag. Jožeta Dolinarja, bodo verjetno s tem zmanjšanjem na- daljevali še v maju. Tako bodo v obratu zamrzovalnih skrinj v aprilu in verjetno še v maju delali le v eni izmeni. Preostale delavce, ki so v tem obratu delali pogodbeno, pa bodo razporedili na delo v proizvodnjo pralnih strojev in štedilnikov oziroma jih napotili spet na zavod za zaposlovanje. Zaradi izrazito sezonske narave izdelkov, kot so zamrzovalne skrinje ali omare, namreč niso zaposlovali za nedoločen čas, ampak le pogodbeno. Takšna nihanja so v svetu sicer povsem običajen pojav in se nanja odzovejo tudi s skrajšanim delovnim časom in podobnim. Časi, ko je proizvodnja tekla za vsako ceno, pa so tudi pri nas minili. Sedaj je predvsem pomembno, da tisto, kar naredimo, za pravo ceno in ob pravem času prodamo. g q Invalidska delavnica, da ali ne? V Gorenju Gospodinjski aparati je med več kot 4800 delavkami in delavci tudi 265 invalidov in vsak mesec do 350 rekonvalescentov. Številka, ki sama za sebe ne pove kaj dosti, saj se za njo skrivajo ljudje, vsak s svojo bolečino, pa tudi z upanjem in voljo. Prav zato smo v Gorenju, še posebej pa v Gorenju Gospodinjski aparati, s sistematičnim in načrtnim delom skušali seči globlje v to bre-zimeno statistiko. Na osnovi ocenjevalne analize delovnih mest, ko je strokovna komisija z zdravnico specialistko medicine dela, psihologinjo, inženirjem varstva pri delu in še s kom, prečesala mnoga izmed delovnih mest, smo v treh letih prilagodili 191 delovnih mest, na katerih dela 830 ljudi. Za vse to pa smo porabili 425 tisoč nemških mark. Ta delovna mesta ne le, da so omogočila številnim invalidom, da se polnopravno vključijo v delovni proces, ampak preprečujejo tudi nastanek nove invalidnosti. Na takšnem delovnem mestu namreč ne dela le invalid, popoldne in ponoči delata dva danes še zdrava človeka, ki bi se sicer morda že jutri pridružila tistim, več kot 100, jih je, ki so zaradi težav s hrbtenico postali invalidi. In, če smo spet pri nekakšnem razvrščanju, ne smemo pozabiti, da je več kot 160 delavcev že imelo takšno ali drugačno okvaro, ko so se pri nas zaposlili. "Naša prizadevanja so veljala preventivi, adaptaciji delovnih mest in vključevanja vseh v delovni proces in skozi to gojiti občutek ustvarjalnosti In odpravljati občutek manjvrednosti kogarkoli. Nismo se hvalili z vsemi temi rezultati,” pravi direktor za organizacijo, informatiko in kadre Drago Bahun. Vemo tudi, da je še veliko treba narediti, a tako kot povsod, se tudi tu zatakne pri denarju. Gorenje Gospodinjski aparati je doslej skušalo vse reševati samo, a poslej bi nekaj denarne pomoči radi tudi za to. "Ustanovili bi namreč ra- di invalidsko delavnico," pravi Jože Angeli, ki vodi ta projekt. "Problem invalidov bi radi potem, ko smo izkoristili notranje možnosti, rešili na human način, brez ustvarjanja geta. Proizvodni program že imamo v žičnem oddelku, kjer je že sedaj 80 % invalidov. Temu bi dodali še delo na domu In pa telefonsko centralo, ki naj bi služila predvsem usposabljanju in prekvalifikaciji slepih in slabovidnih z našega širšega območja, enako velja tudi za usposabljanje in prekvalifikacijo drugih Invalidov. Menim, da Imamo za to dovolj kadra in pravi proizvodni program. Tretje pa je nekakšen inkubator, ki naj bi služil rojevanju novih podjetniških idej, idej za nove programe, na katerih bi invalidi lahko delali. Zato bi radi dobili sredstva, ki jih doslej nismo, čeprav ne le, da nismo nobenega invalida postavili na cesto, temveč smo jih celo zaposlovali." Prav zato je bila minuli četrtek v Gorenju Gospodinjski aparati na razgovoru in ogledu žičnega oddelka posebna republiška komisija, ki strokovno oceni možnosti za ustanovitev takšne invalidske delavnice. Kot je dejal Janez Drobnič z republiškega Zavoda za zaposlovanje, ki vodi delo te komisije (v njej sta še predstavnici republiških sekretariatov za V petek ustanovni ‘ skupščina Velkoiri < V petek, 5. aprila 1991, bo 06: uri v Gorenju Servis v Veleti ustanovna skupščina novtt mešanega podjetja za proje*'’ ranje, izgradnjo, vzdrževati ter upravljanje kabelsko razti lilnih sistemov ter projektih Z —. Z__—1 — Z Z ---* ^ -m IO [C je, izgradnjo in vzdrževanje lekomunikacijskih ISDN siS" mov, računalniške in brez*11 ne mreže Velkom s sedežeti Velenju. S tem bodo delavci sektorja tel* komunikacij v Gorenju Seh1; svoja nekajletna razvojna in * lovna prizadevanja ter izkušif pri izgradnji kabelskih sisteflj' za sprejem satelitskih in zemelP kih televizijskih programov in * zadnje telekomunikacijskih si# mov, računalniških in brezži#1' mrež, ustrezno organizacijsko gospodarsko oblikovali v podje" z mešanim kapitalom. V ustanavljanje mešanega P* jetja Velkom je Gorenje Sed1 vložilo 60,5 odstotkov lastne? kapitala, 39,5 odstotkov kapi,al' pa je vložilo 23 zasebnih vla9' teljev, to je že zaposlenih dele' cev sektorja telekomunikacije-Poudariti je treba, da je no^ podjetje Velkom s svojo dej* nostjo že prisotno po vsej J utr laviji. Kljub številni in ostri koffl renči je izgradilo kabelske si# -----. vet- rne v številnih krajih od Veie"r do Skopja, ali od jadranske ob* do Subotice. Velkom bo tud' prihodnje razvijal in širil svoje d sedanje uspešno poslovno tel> nično sodelovanje z znano hodnonemško firmo Puba. Velkom je ob Toplotnih črpai kah že drugo podjetje, ki sef razvilo in delovno uveljavilo r streho Gorenja Servis. ol V si iu ai Jf h) f! Pi V( Iji ilo#' delo in socialno varstvo) je spi“-1( ^ načelo pri zaposlovanju invalidov , ^ ki smo ga gojili tudi pri nas, da iov. ^ da skušaš zaposliti tam, kjer j® % ^ doslej. "Invalidske delavnice pa , tj tiste organizacije, ki zaposlUrJ samo tiste, ki se po splošnih p0? Če jih ne morejo zaposlovati. v$ V Gorenju Gospodinjski a P*’ J'9, ti se po besedah Draga Bahuna z ve zemamo za to, da bo to proizv°“ Ut obrat, ki bo proizvajal in razširjal5, 0g jo dejavnost in ustvarjal določen P^ in bo zdravo jedro. t Tu Tako je bil zasnovan tudi projektjj ki, smo ga na razgovoru predstavili-^ kaj bomo ob njegovem uresničevanju0, ob ležni kakšne družbene pomoči, še rua vemo. Nekaj je gotovo, osnovni <#)" vg, reševanju invalidske problematik^ pfa Gorenju Gospodinjski aparati P®, h'oi naprej polnopravna vključitev v P'^ pg vodni proces, le da bo ta naš cilj uf, vooni proces, le oa 00 ta nas cnj - -ar širše pomoči nekoliko bolj odmakulj žg kot pa je bil zadnja 3 leta. To pa K; 0Pi toliko bolj boleče, če vemo, da je Pij, kot mnogokje drugje v naši občinj. ( gg di tu breme predvsem na Gorenju, )a| sosednjem rudniku. Breme torejv *gr težje, ramena pa vedno ista. <1; 16, Božena Goi? ^ IS3" 4// moraš zapustiti podjetje, ^postaneš podjetnik? to vprašanje v preteklosti, bi zagotovo ^tovorili večinoma pritrdilno. ookazoje vrsta naših bivših niZl*tnlh In v veliki večini (Ui*tudl najsposobnejših so-amh. c*v< M ao to storili. Svojo bici/o in poslovno zamisel Mri r'*?nlčlH v svoji obratoval-al18vojem podjetju. v ča<|0ma več'na uspela in to sporiaU,Lkl razv°iu drobnega go-niih a^Stva ni bil naklonjen. Na som ® 6<^amo nekateri s pono-Pa r^nekat0ri z zavistjo, nekateri _i UlGin Ha nnmon! Kc»n Iz Srečanje na delovnem mestu • v JV scT-', navsezadnje farsko škodo. drunal?llko Podjetništvo uresničili Skoda ' ^rez bega kadrov in naorL*? Podjetja? Izkušnje iz smotrni 0k0l'i Sovorijo, da je mezniv 'nterese Podjetij in posa-Posuk°v ali skupin, ki imajo ambt^6 zamisli in podjetniške kanski soočltl in iih v obojes-čitj tKe,m interesu skupaj uresni-konr*°.rezul,at tako začrtanega ali i,K?,a se lahko pojavijo novi nova h1, izde|ki ali storitve in na delovna mesta, organizira-_^^novih profitnih centrih ali tura in mi ^ova razstava UPesmi^ Gorenje v poslovni jo b'Gorenja Servis v Velen-akart °° kmalu na ogled dela ■JaoZimJSke9a slikarja Staneta ritvii!- ,z Ljubljane. Na otvo-1$q’i Kl bo v četrtek, 11. aprila PeSnL. . 12.30, se bo s svojimi ven 1 to široko razumevanje pomena znanja kot takega, kajti to dokazuje posluh odgovornih za želje in notranje potrebe delavcev po znanju. Vsakdo, ki je želel obiskovati nek seminar, četudi ni bil neposredno povezan z vsebino dela, se ga je lahko udeležil,” je iskreno pripovedoval Emil Sternad in priznal, da je to zanj in za vse zaposlene velika spodbuda in motivacija za še bolj predano in kakovostno vsakdanje delo. Zato Emil Sternad dela z veseljem, saj mu je to delo, kot je dejal, pisano na kožo. S svojimi stališči in predlogi še ni naletel na gluha ušesa. Res je, da vsako zamisl najprej sam dobro "premelje" in jo nato predstavi drugim. Svojega mnenja nikoli ne vsiljuje. Raje počaka, saj s časom tudi najzahtevnejše zadeve dozorijo in dobijo pravo mesto. S svojo delovno preudarnostjo, poklicno izkušenostjo ter neposrednim, a spoštljivim obnašanjem do vsakogar si je Emil Sternad očitno pridobil simpatije sodelavcev v Gorenju Servis. Navidez deluje zadržano, a v resnici je prisrčen in neposreden človek, ki rad prisluhne, svoje misli pa pove zbrano, spontano in nevsiljivo. Drugačen najbrž ne bi mogel biti, saj je z dušo predan pedagoškemu poslanstvu, ki ga še vedno s toplino v srcu neguje tudi v prostem času, ko se z ženo učiteljico, priznano inovatorico šolskega pouka, največ pogovarjata o šoli, ko v številnih popoldnevih neutrudno snujeta in kreirata novosti, ki vselej razgibajo radoveden duh mladih. Takšen je tudi z mladimi štipendisti, pripravniki v Gorenju Servis. "Iz poklicne kože človek ne more. Po srcu sem še vedno učitelj in tisto nagnjenje in ljubezen do tega poklica in mladih mi nihče ne more vzeti. Med mladimi se človek počuti mlad. Ta občutek pa te spodbuja pri snovanju novega, boljšega," je prepričljivo dejal Emil Sternad in dodal, da imajo v Gorenju Servis do mladih ustvarjalen prijateljski odnos. Mladi se kar hitro vključijo v delo, zaposleni pa se prizadevajo posredovati jim čimveč znanj. Navsezadnje je sodelovanje koristno za vse. Dušanka Založnik Četrtek Petek Sobota Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Redna Piščančji zrezki, rizi bizi, solata Pečenica s kislim zeljem, jabolko p Pečen puran, mlinci, solata Ričet, prekajena rebrca, jogurt Pečene safalade, krompirjeva solata Govedina v juhi, zavitek Pečen piščanec, široki rezanci, solata Dietna Polnjen piščanec, riž, solata Hrenovke, cvetača po poljsko, jabolko Puranji zrezki, mlinci, solata Ričet, govedina, jogurt Safalade, pire krompir, špinača Govedina v juhi, zavitek Dušen piščanec, široki rezanci, solata ;3'4. Naši upokojenci Tudi v marcu se je v mnogih naših podjetjih število zaposlenih zmanjšalo, ne nazadnje tudi zaradi tega, ker se je upokojilo 23 sodelavk in sodelavcev. Med tistimi, ki so se upokojili v Gorenju Gospodinjski aparati, je v Gorenju najdalj, blizu 29 let, delal Josip Vidali, tehnik v razvoju pralnih strojev oz. v strokovnih službah. Tudi Bernarda Hrnčič, administrativna manipulantka II v strokovnih službah, in Alojzija Drev, prevzemalka v Štedilnikih, sta v Gorenju delali skoraj 29 let. Po več kot 6 letih dela v Gorenju se je marca upokojila Antonija Žagar, snemalka-prebiralka v Štedilnikih. Nekaj več pa sta bili pri nas zaposleni komisionarka Pavla Rožič in snemalka-prebiralka Terezija Pečečnik iz štedilnikov. V obratu Plastike Zamrzovalne in hladilne tehnike pa sta se minuli mesec upokojila Viktor Fakin, obdelovalec plastike II, in Terezija Hriberšek, obdelovalka plastike I, prvi po več kot 21 letih in druga po nekaj manj kot 20 letih dela v Gorenju. Skoraj četrt stoletja pa je v Gorenju delala Viktorija Meh, višja inženirka v strokovnih službah Gorenja Gospodinjski aparati. V Gorenju Notranja oprema so se marca upokojili štirje sodelavci. Med njimi je najdaljši staž v Gorenju imel Anton Lesjak, tehnolog v strokovnih službah, ki je pri nas delal 36 let. Več kot 28 let pa je v tem podjetju delal komercialist Nenad Očič. V programu Kuhinj se je upokojila čistilka Zula KardoSič, ki se je v Gorenju zaposlila pred 17 leti, v programu Keramike pa keramik III Franc Goličnik po več kot 12 letih dela v Gorenju. Marec je bil zadnji delovni mesec za štiri delavce in delavke Gorenja Commerce. Upokojili so se Milan Rogel, prodajalec lil v velenjskem razstavnem prodajnem centru, ki se je v Gorenju zaposlil 1964. leta. Rašid Beganovič, prodajalec I v Zenici, po 18 letih dela pri nas, Ljubomir Male-tin, prodajalec II v Beogradu in Alojzija Koželj, ekonomska tehnica III v Notranji trgovini, oba po več kot 15 letih dela v Gorenju. Marca so se v Gorenju Servis upokojili Stjepan Drabek, referent I v Osijeku, ki se je zaposil v Gorenju pred 24 leti, Ljubomir Novičevič, vodja enote v Pančevu in Ivan Dovč skupinovodja v Ljubljani, prvi po več kot 21 letih in drugi po 19 letih Gorenja. B.G. V Gorenju Elektronika sta se pretekli mesec upokojili dve delavki. Po 28 letih dela v Gorenju se je poslovila sestavljalka-skakač Jana Fišer, ki se je invalidsko upokojila. Skladiščnica Marija Krajnc pa se je starostno upokojila po skoraj 24 letih dela, v Gorenju pa je bila od 1971. leta. Tudi v Gorenju Mali gospodinjski aparati sta se upokojili dve delavki. Obe sta delali kot sestavljalki v proizvodnji, po tridesetih letih dela pa sta se upokojili predčasno starostno. Vera Kopušar je Gorenje zapustila po devetnajstih letih dela, Terezija Ločan pa se je v Gorenju zaposlila leta 1979. D.R. Ob slovesu je vselej težko... Prav gotovo marsikateri sodelavki ali sodelavcu ni lahko opisati občutkov, ki ga navdajajo ob odhodu v pokoj, posebej tedaj, ko se okrog slavljenca zberejo sodelavci in mu, drug za drugim, podajo roko z najboljšimi željami za mirno jesen življenja. Po navadi ob takšnih priložnostih tudi predpostavljeni najdejo kar najlepše besede zahvale za vse opravljeno delo v dvajsetih, tridesetih ali štiridesetih letih dela. Pred več kot mesecem dni so v pred-montaži Štedilnikov Gorenja Gospodinjski aparati pripravili prisrčno slovo ob upokojitvi Terezije Tratnik, ki je leta 1968 začela delati v Chrommeta-lu in zadnja leta delala v Štedilnikih 4 ure na dan. Hvala lepa! Vodstvu podjetja Gorenje Servis se za izrečeno čestitko in darilo ob 50-letnici življenja iskreno zahvaljujem. Jožica Radomirovič iz servisne enote Kragujevac Nekaj pozneje so v oddelku investicij strokovnih služb Gorenja Gospodinjski aparati podali roko Francu Bitencu, ki je samo v Gorenju delal okrog 22 let. Prejšnji teden pa je v razvojnem laboratoriju pralno-pomivalne tehnike v Gorenju Gospodinjski aparati zadnjič prišel na delo Jože Vidali. Vsakdo med njimi je v Gorenje vložil del sebe in pogosto ob takšnih trenutkih seže spomin na ta ali drugi dogodek, ki se neizbrisno zapiše v spomin, tako seje Jože Vidali ob slovesu s sodelavci iz razvojnega laboratorija in bivših sodelavcev Gorenja Raziskave in razvoj spomnil tistega 19 marca leta 1962, ko so s tekočega traku prišli prvi električni štedilniki. "Tistega dne smo sestavili 8 štedilnikov. Vsi smo bili zadovoljni..." je povedal Jože Vidali. H , KAKO PRIBLIŽATI KULTURO DELOVNEMU Gorenja. Letovanje v počitniških prikolicah Gorenja Letošnji razpis za letovanje v počitniških prikolicah Gorenja je bil skrit med ostalimi turističnimi kapacitetami, poleg tega pa se je vanj prikradla še neljuba napaka. Zato razpis ponovno objavljamo. Cene so tudi letos oblikovane progresivno, takšne kot so, pa so zaradi visokih cen najema prostora v kampih, cen električne energije in komunalij. Vsekakor pa smo jih omilili z možnostjo obročnega odplačevanja. Termin: Cena: 20. 6. 30. 6. 10. 7. 20. 7. 30. 7. 9. 8. 19. 8. 29. 8. 8 9. 320 DEM 380 DEM 420 DEM 500 DEM 500 DEM 480 DEM 420 DEM 380 DEM 320 DEM mivalna tehnika (Hudobreznik. nik, Markovič, Satler, Polak, Javl D., Barušič, Pusovnik), 2. Zamr: Poceni plavanje Počitniške prikolice so popolnoma opremljene in tudi avtokamp Straško se ponaša s 1. kategorijo. Vsi zainteresirani lahko prijavnice dvignete od 1. aprila dalje v prostorih Sektorja turizma (v Gorenju, paviljon ob Paki) in jih pravilno izpolnjene oddate najkasneje do vključno 15. aprila 1991. Vsi, ki bodo pridobili pravico do koriščenja prikolic, bodo ceno poravnali v najmanj šestih obrokih v okviru namenskega varčevanja. Po razpisnem roku bodo prosti termini na voljo vsem zainteresiranim! Janez Pušnik Aerobika v Velenju Izobraževanje Izobraževanje Kdaj Izvajalec Program prestrukturiranja podjetij z notranjim podjetništvom Razvijanje piodjetniških pobud Strategija zaposlovanja in razvoja kadrov Sodobna tajnica 22. do 25 aprila 15. do 17. aprila in 29. in 30. aprila 9. in 10. aprila 11. in 12. aprila Bohinj Bohinj PIC-GEA COLLEGE PIC-GEA COLLEGE Radenci CZT Radenci Topol- šica Gorenje kom IC Popravljamo napako, ki je nastala pri objavi tečaja nemške poslovne komu cije in nemškega obnovitvenega tečaja. Tečaja bosta v mesecu maju. Nemški obnovitveni tečaj 27. do 31. Topol- INTERLINGl^ maja šica LJUBLJANA Nemška poslovna komunikacija 27. do 31. Topol- INTERLINGV maja šica LJUBLJANA Podrobnejše informacije v zvezi s tečaji dobite v Izobraževalnem centru, t II. ATC. STU? — Na to je že odgovorila Tina Steblovnik iz Gorenja Financ, ob koncu marca v štedilnikih, pred tem pa že v Zamrzovalni in hladilni* nlki, prebrala svoje in tudi druge pesmi iz pesniške zbirke Iskanja delav Tekmovanje v rokoh^t Tekmovanja za prvenstvo G°rf.. v rokometu za teto 1991 se je udeležilo manj ekip. V moški A kategoriji je zmagala pa Galvane (Dvoršek, Šerbec. J?| Hankič. Svečko, Ružič, Slavij Ibrahimovič), sledijo: 2. Zamrzov in hladilna tehnika, 3. Procesna 017 ma in 4. Pralno-pomivalna ter,n Člani ekipe Pralno-pomivalne te ke (Sevčnikar, Klemenc, Kolenc, ^ čič, Mravljak, Melanšek, Fidej in .. ličkovič) so zmagali v moški B k , goriji, pred ekipama Galvane in £ . zovalne in hladilne tehnike. V m ov3; C kategoriji je ponovno zmago*', ekipa DSSS Gorenje Gospod™ aparati (Plaskan, Kričej, Brino Suhadolnik, Blagotinšek, Sag Vrstni red ženskih ekip: 1. Pralno? in hladilna tehnika, 3. Galvanjjj | V sektorju za rekreacijo Gd t še nekaj vstopnic za bazen polšici. Sporočajo, da jih bodo prodajali , do konca tega tedna. Ker veljajo1* leto dni, se jih splača kupiti. Sed« 20 % cenejše. Aprila je še čas za razgibavali telovadnicah, zato v sektorju z«. kreacijo vabijo nežni spol v Velenju. |£l, Pokličite organizatorko, prof. P° Kuder, na telefon 428 (II. ATC)! ice*!