številka 9 • leto XXXVII. cena 10 din Celje, 3. marca 1983 NOV TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC Leteče uredništvo v Modnem salonu Bliža se 8. marec, medna- rodni dan žensk. To je čas za trezen premislek, kaj je žen- ska na dolgotrajni poti k ena- kopravnosti in poti potrjeva- nja do danes dosegla, zlasti pa za oceno v delovnih ko- lektivih, kaj se še da storiti, da bi bil položaj zaposlene ženske še boljši, predvsem pa pogoji njenega dela. Zadnjič smo bili v delovni organizaciji Modni salon v Titovem Velenju. V tem 300- članskem kolektivu, kjer ve- liko večino tvorijo ženske, smo imeli priložnost spozna- ti, da je to čvrst in zadovoljen delovni kolektiv. Modnem salonu namreč stalno in na vsakem koraku razmišljajo, kako njihovi delavki, zlasti pa zaposleni materi, olajšati in izboljšati njen delovni dan. Zavedajo se namreč, da so edino tako lahko rezultati dela resnično dobri, kot tudi so. Več o našem obisku v Modnem salonu Titovo Vele- nie preberite na strani 9. Mesnice odvisne od hlevov Potrošnja prehiteva prirejo govedi, tudi višje cene niso izboljšale ponud- be v mesnicah. Zakaj? Stran 10. Do Rešetarjevega Joža oaz v Jazbine Odmaknjen od sveta živi bogu za hrbtom na meji konjiške in šentjurske občine osamelec. Stran 12. Ni ž!a kazen za Brenceta Višje sodišče je znižalo kazen za umor Karoline Prislan, da bi Brencetu omogočilo nazaj, na prava pota. Stran 17. Osmomarčevski napitek Spominjam se tistih osmomar- čevskih proslav in veselic, ki so bile blišč in beda obenem. Bile so zuna- nji blišč nekih teženj po osvobaja- nju in enakopravnosti žensk, ki je ponavadi ugasnil v kakšni odmak- njeni gostilni, in beda dejanskega položaja in vloge ženske v družbi, priznano sposobne najbolj v doma- či kuhinji in enakopravne največ- krat le v zakonski spalnici. Cvetli- čarne pa so bile na osmega marca vse polne dragih nageljnov, narcis in hiacint, in še bolj »dragih« sopro- gov in šefov. Na srečo in zadovoljstvo vseh, ne le žensk, je podoba osmega marca danes in že kar nekaj let nazaj, dru- gačna. 8. marec postaja vse boli do- stojanstven praznik, vsebinsko bo- gatejši in humanejši ter vse manj grotesken v svojih manifestacijah. Takšen je, ker je odraz dejanskega stanja in položaja ter vloge ženske v naši družbi. Zaposleni ženski je danes odmer- jena velika družbena pozornost. Ženske so dobile priložnost, da so se izkazale v mnogih poklicih, ki so bili še do nedavna v oblasti moških. Ženskam danes zaupamo tudi na- jodgovornejše funkcije in naloge v političnem, samoupravnem in sploh javnem življenju. Nekaj pa še vendarle škriplje. Te- ža dokazovanj in potrjevanj je na- mreč še danes za zaposleno ženo in mzttfir nmiraltlr" mr:~i:... •• žo, ki se odraža v utrujenosti ženske po napornem dnevu, najbolj pa na razmerah v osnovni celici naše družbe, kjer je še preveč nalog za- konske skupnosti naloženih na ra- mena žene, matere, ki je bila pred tem še delavka, delegatka in samo- upravljalka. Bila je neka pomembna seja. Na stolčkih je sedelo približno šestde- set moških in nekaj žensk. Ura se je naglo bližala štirinajsti in ženske so pričele nervozno gledati na uro. Po- tem je vstala pr\ra in se neslišno odplazila do vrat, za njo druga in tretja do zadnje. Čez slabo uro je bilo seje konec, pri vratih pa sem v gneči slišala: »A gremo na špricer?« Pričel se le vpis Prejšnji teden sta v Delu in Večeru izšla razpisa za vpis novincev v prve letni- ke usmerjenega izobraževa- nja ter za študij na visoko- šolskih organizacijah. Srednje šole bodo spreje- male prijave za vpis do vključno 25. marca. Priporo- čajo pa vsem, ki se želijo vpi- sati, da to storijo takoj, kajti le tako jih lahko še pravoča- sno preusmerijo v primeru, da bo na kateri od usmeritev že v tem času preveč prijav- ljenih. To pa zato, ker se bo- do po 25. marcu kandidati lahko usmerjali le na tiste usmeritve in programe kjer bodo prosta mesta za vpis. Učenci osnovnih šol naj oddajo prijave na svoji osnovni šoli, delavci in drugi občani pa naj prijave oddajo na srednjo šolo, kamor se že- lijo vpisati. Informativni dan na vseh srednjih šolah bo danes. Do- poldne ob 9. uri in popoldne ob 17. uri. Vsi, ki se nameravajo v na- slednjem študijskem letu vpisati v začetni letnik kate- rekoli visokošolske organi- zacije, morajo do 28. februar- ja poslati prijavo za vpis na Center za razvoj univerze v Ljubljani. Informativni dan za bodo- če študente bo na vseh viso- košolskih organizacijah jutri in pojutrišnjem. WE Devet desetletij oktobrskega revolucionarja ^rij Ropoša je pred dne- siavii svoj 90. rojstni dan, cam želimo s temi vrsti- l^i izreči iskrene čestitke 'eju ° častitljivemu Jub'- IjP . njegovem težkem živ- Ju in revolucionarnem delu smo pisali pred šestimi leti... »Prekmurec sem in že zgo- daj sem se moral postaviti na lastne noge. Preživel sem najbolj viharna leta in življe- nje mi je zadalo številne udarce. A klonil nisem niko- li. Leta 1915 sem se kot ujet- nik znašel v Saratofu in po naključju našel stik z boljše- viki. Obdobje oktobrske re- volucije je bilo tisto, ki ga ne bom nikoli pozabil. Ves čas sem bil preganjan in družina se je kar naprej selila. Konč- no smo se ustalili v Celju, kjer sem v Zidanškovi ulici odprl čevljarsko delavnico in v njej delal vse do svojega 74. leta.« Za svoje revolucionarno delo je Jurij Ropoša prejel številna najvišja priznanja in ob 50-letnici oktobrske revo- lucije tudi Leninovo meda- ljo. MATEJA POD JED Osrednja proslava 40-letnice inženirskih enot bo jutri v Celju Osrednja proslava inženirskih enot JLA ljubljanske armijske oblasti bo jutri v Celju. Letos praznujejo inženirci pomemben jubilej, 40-letnico, v spomin na slavno bitko na Neretvi pri Jablanici. Tedaj so njihovi partizanski predhodniki v četrti sovražnikovi ofenzivi najprej porušili pomemben most na Neretvi, potem pa na istem mestu omogočili prehod ranjencev. Da je glavna proslava v Celju, ni naključje. Gre za priznanje celjski inženirski enoti Save Neškoviča, ki dobro nadaljuje tradicije I. inženirske brigade VII. korpusa. Pred dnevi smo jih obiskali. Našli smo jih delavne, kljub mrazu in snegu. , rp T 2. STRAN - NOVI TEDNIK mm m«? 3. MAREC 1983 Pripravljenih je pet možnosti za pokritje izgub Kortinga Najbistvenejša točka dnevnega reda 7. seje delav- skega sveta Gorenje SOZD Titovo Velenje je bila, kako v bodoče z razreševanjem problematike Gore- nje Korting Elektronic. Znano je, da je v zadnjih treh letih nastalo s Kortingom za 3,35 milijard dinarjev izgube in to je seveda treba pokriti. Toda kako? V Gorenju so zato pripravili pet možnosti za pokriva- nje izgub. Prva naj bi potekala znotraj delovne organi- zacije, kjer pa za takšne podvige denarja ni! Druga je zamišljena znotraj sozda! Tretja, da bi pomagale de- lovne organizacije, ki so povezane z Gorenjem v proiz- vodnem procesu, dobavitelji in kooperanti! Četrta po- skuša z možnostmi iskanja rezerv v rezervnem skladu občine Velenje (tudi ni denarja) ter peta ali zadnja, z možnostjo pomoči republiškega rezervnega sklada. Na seji je bilo tudi povedano, da je treba pospešiti aktivnosti in prenos proizvodnje iz Kortinga v Titovo Velenje ter poskrbeti za čimprejšnjo likvidacijo. Tako naj bi že v marcu prenesli komercialne funkcije in proizvodnjo barvnih televizorjev v Gorenje, od koder bi prve izdelke poslali na trg že junija. Verjetno bo potrebno in najbolj realno iskati rešitve za nastalo situacijo, kljub petim nakazanim možnim rešitvam, kar znotraj lastne hiše. Ob tem pa velja zapi- sati, da - če bi do tega prišlo - ne bodo prizadeta sredstva za osebne dohodke, skupno porabo in denar za stanovanjsko izgradnjo. V Gorenju so pred težko preizkušnjo. Več konkretnega o Kortingu in predvsem o lanskem poslovanju Gorenja ter gospodarskih načrtih za pri- hodnje pa bo prav gotovo izrečenega na tiskovni kon- ferenci, v ponedeljek, 7. marca ob 11. uri. T. VRABL Izvozno in kmetijsko ubrane strune šmarske resolucije Tudi letošnja politika družbenoekonomske stabi- lizacije bo v občini Šmarje pri Jelšah temeljila na na- daljnjem poglabljanju sa- moupravnih odnosov in na povečanju izvoza na kon- vertibilno področje ob zmernejši rasti uvoza. Poleg teh nalog bodo letošnje ključne naloge v tej občini še pospeševanje kmetijske proizvodnje in tovrstnih vlaganj za večji pridelek hrane, varčevanje na vseh področjih porabe ter inve- stiranje v skladu s sprejeti- mi dogovori oziroma druž- benimi usmeritvami. Dvig produktivnosti, pro- duktivno zaposlovanje, izboljšanje kadrovske struk- ture, doslednejše nagrajeva- nje po delu in rezultatih dela ter zagotavljanje socialne in materialne varnosti delavcev in občanov pa so nedaljnji temeljni cilji in naloge raz- voja v letošnjem letu. Po resoluciji o družbeno- ekonomski politiki in raz- voju občine Šmarje pri Jel- šah v letu 1983, ki je bila z nekaj amandmaji sprejeta na sejah zborov občinske skup- ščine v preteklem tednu, mora izvoz postati trajna se- stavina poslovne politike v občini oziroma v organizaci- jah združenega dela. Predvi- deno je kar 15,7 odstotno realno povečanje glede na lansko leto. Levji delež izvo- za pa bodo letos doprinesli Steklarna Boris Kidrič in Zdravilišče iz Rogaške Slati- ne ter mestinjski Vital. Poleg izvozno usmerjene industrije bodo v občini po- sebno skrb posvečali tudi kmetijstvu in proizvodnji hrane, kjer bodo z vlaganji v usposobitev zemljišč za pri- marno kmetijsko proizvod- njo dani pogoji za izgradnjo farm in predelovalnih zmog- ljivosti. Posebna skrb bo po- svečena varovanju kmetij- skih zemljišč in poglabljanju kooperantskih in dohodkov- nih odnosov na področju kmetijstva. Rudarji delali štiri dni več Tudi februarja so bili velenjski rudarji uspešni, saj so v 24 delovnih dneh nakopali 441 tisoč ton premoga ali poprečno na dan 18 tisoč 375. S tem so februarski osnovni načrt presegli za 6,2 odstotka, delovnega pa za 0,9. Januarja in februarja so velenjski rudarji delali 47 in eno tretjino delov- nih dni, kar je za štiri in eno tretjino več, kot so v začetku leta načrtovali. V obeh mesecih so nakopali že 849 tisoč ton premoga ali 10,1 odstotka več, kot je bilo predvideno po osnovnem in 1,5 po delovnem načrtu. Za marec delovni načrt še ni znan, prav gotovo pa si bodo velenjski rudarji prizadevali, da bodo enako uspešni, kot so bili prva dva meseca. / TV Junija vlak BIE 4. junija letos bo znova pripeljal iz Srbije v Slove, nijo Vlak Bratstva in enot- nosti, v njem pa bo v dveh kompozicijah 1350 do 1380 potnikov. Velika večina bo seveda tistih, ki so med voj- no in tudi kasneje najtesne- je sodelovali s Slovenci, ki so bili izgnani iz svojih do- mov. Prvi večji postanek na slovenskih tleh bo v Krškem na železniški po. staji. Vlakovni kompoziciji bosta nadaljevali pot, in si- cer ena proti Jesenicam in druga proti Celju ter Mari- boru. Glavni pokrovitelj letoš- njega vlaka je Republiška konferenca SZDL Sloveni- je, sopokrovitelja pa delov- ni organizaciji Mladost iz Cuprije in Aero Celje. Ti dve delovni organizaciji že vrsto let tesno sodelujeta Srbski prijatelji se bodo vr- nili 8. junija. Danes (četr- tek, 3. marca) se je v Celju že sestal Koordinacijski odbor za sprejem vlaka BIE 83 (kot predsednik ga vodi sekretar Občinske konference SZDL Drago Stokavnik) ter pripravil program akcij, da bi goste čim lepše sprejeli. T. VRABL Opreti se na lastno znanje To je usmeritev celjske ZK Ena od osrednjih pozor- nosti zadnje seje komiteja celjske občinske konference ZK je veljala razvojno-raz- iskovalnemu delu v organi- zacijah združenega dela. Ni šlo samo za politično pospe- ševanje razpoloženja in vzdušja za takšno delo, saj je hotel komite z bogato razpravo doseči tudi nekaj konkretnih ciljev. Posebna delovna skupina je za sejo pripravila deset predlogov sklepov. Vsem se ni posreči- lo obiti načelnosti, s katero že dlje časa v političnih in samoupravnih okoljih po- udarjamo pomen razvojno- raziskovalnega dela za dol- goročne cilje naše družbe, pa še posebej za zdajšnji go- spodarsko-krizni čas. Vendar so poudarki iz razprave vendarle poskušali iskati politično konkretnost in akcijsko naravnanost celj- skih komunistov za področje razvoj no-raziskovalnega in inovacijskega dela. Posebno politično težo je dobilo nada- ljevanje raziskovalne naloge o preobrazbi celjskega go- spodarstva, pri čemer je bi- stveno, ali smo sposobni ja- sno opredeliti razvojne cilje gospodarstva in nato mobili- zirati vse sile za združevanje denarja, kadrov in znanja. Občinski aktiv razvojnih delavcev v Celju ne dela, prav tako je še vedno čutiti preveliko razdrobljenost raz- vojno-raziskovalnega dela v posameznih organizacijah združenega dela. Tudi, če gre za največje med njimi, niso dovolj velike, da takšno delo ne bi zahtevalo večjega po- vezovanja in usklajevanja, ob hkratni večji učinkovito- sti raziskovalne skupnosti. Le-ta v slovenskih okvirih vidno izstopa v svojih aktiv- nostih, čeprav je za gospo- darske razmere v celjski ob- čini težko dati podobno viso- ko oceno. Po mnenju enega od razpravljalcev tudi ni krize inventivnosti pri samih in- ventivnih delavcih, ampak gre še vse preveč za krizo in- ventivnosti v najodgovornej- ših »vrhovih« organizacij združenega dela. Vse to daje veliko možno- sti za politično delovanje ko- munistov, zato se bodo mo- rale razvojno-raziskovalne razprave iz sedaj pretežno strokovnih in poslovnih rav- ni, čim prej pomakniti v sa- moupravna in predvsem še politična okolja. MITJA UMNIK Adi Vidmajer ni več pri TKS Dolgoletni sekretar te- lesnokulturne skupnosti v Žalcu in uspešni dela- vec na področju športa in rekreacije v žalski občini, Adi Vidmajer, je s prvim marcem prevzel novo de- lovno dolžnost. Je na- mreč komandant občin- skega štaba teritorialne obrambe. Pri opravljanju nove delovne dolžnosti mu želimo veliko uspeha, prepričani pa smo tudi, da bo še naprej ostal akti- ven in prizadeven pri športu in rekreaciji v žal- ski občini. J. V. Organiziran nakup ufibenikov tudi za srednje šole Svet za vzgojo in izobraževanje pri občinski konfe- renci SZDL v Celju je na torkovi seji obravnaval predlog družbenega dogovora o organizirani pre- skrbi osnovnih in srednjih šol z učbeniki. Svet je podprl novo besedilo družbenega dogovora, ki je bil prvič sklenjen že pred štirimi leti. Takrat se je dogovor v glavnem nanašal na učbenike v osnovnih šolah. Z usmerjenim izobraževanjem pa so pričeli ta dogovor uporabljati tudi za nove učbenike skupne vzgojno izobraževalne osnove v srednjih šolah. Ker pa je bilo potrebno upoštevati nekatere organizacijske spremembe oziroma spremembe pristojnosti posa- meznih udeležencev, urediti nekatera vprašanja v zvezi s pripravo srednješolskih učbenikov, hkrati pa odpraviti pomanjkljivosti sedanjega družbenega dogo- vora, je odbor predlagal celotno novo besedilo. Po tem družbenem dogovoru naj bi se vse osnovne in srednje šole vključile v organizirano oskrbo z vsemi učbeniki, delovnimi zvezki in priročniki. V to akcijo naj bi se na novo vključile tudi posebne in občinske izobraževalne skupnosti. Osnovni namen družbenega dogovora je v tem, da se vsi udeleženci zavežejo, da bodo pravočasno priprav- ljeni učbeniki, da bo na šolah obstajal fond učbenikov, ki si jih bodo učenci izposojali in se bo s tem zanje pocenil izdatek za knjige. WE V celjski bolnišnici spet obiski Kar za dober teden je epidemija gripe zaprla vsa vrata v celjsko bolnišnico za obiskovalce, da je ti ne bi vnesli med bolnike. 2e v petek pa se je val epidemije toliko umiril, da so v Zdravstvenem centru Celje ugotovili, da lahko ponovno dovole obiske. Srečanje s svojci je bilo tako po tednu dni še bolj veselo, pa tudi obiskovalcev je bilo več kot sicer. Foto: Radivoj Klincov Več brigadirjev-debitantov za MDB Miloš Zidanšek Občinska konferenca Zveze socialistične mladine Šentjur skupaj s centrom za mladinske delovne akcije in centrom s obveščanje in propagando, pripravlja v teh dneh širok akcijo za vključevanje novih brigadirjev v MDB Miloš Zi danšek. Mladi so pripravili obiske po vseh osnovnih organ; zacijah in v sproščenem pogovoru, ob obsežnem s" ikovnen gradivu in prikazu 20-minutnega filma, ki so ga posneli n; mladinskih delovnih akcijah, pritegnili v svoje vrste še ne kaj novih bodočih brigadirjev. Brigada Miloša Zidanška že nekaj let zapored dosega lep delovne rezultate, vendar pa mladi menijo, da je še vecb prevelik poudarek le na akcijah republiškega in zveznem značaja in, da so lokalne mladinske delovne akcije preve; zapostavljene. Tako pripravljajo letos več lokalnih delovni akcij, predvsem pri urejanju brigadirskega naselja Jože Pe; čič v Šentvidu pri Planini. MDB Miloš Zidanšek odhaj; letos na delovno akcijo v Delibatski pjesak v Vojvodino. IVANA FIDLEB Kaj bodo postali bodoči trgovci Na skupnosti za zaposlovanje v Celju čaka na zapo- slitev tudi 30 trgovcev. Število teh se bo ob koncu šolskega leta povečalo na 120, če ne več. Trgovske delovne organizacije, kot kaže, teh kadrov ne potrebu- jejo. Njihova srednjeročna kadrovska politika, ki izhaja iz razvojnih smernic trgovine, kjer do leta 1985 ne predvidevajo novih investicij in s tem tudi ne bi- stveno povečanih potreb po trgovcih, daje jasen za- ključek. Kam torej s tolikšnim številom trgovcev? Vprašanje nad katerim se bodo morali zamisliti mnogi, pa tudi tisti, ki v mreži šol na Celjskem v tem letu opisujejo 6 oddelkov učencev na srednjo šolo za trgovinsko dejav- nost. Edini odgovor bi lahko bil - prekvalifikacija. Toda, v katere smeri in za kakšno ceno? Lahko je prekvalificirati posameznika, težko pa je prekvalifici- rati takorekoč vso generacijo učencev z neke šole. Tudi ta argument ni dovolj močan, da bi omejili vpis na to šolo. Kajti postavlja se vprašanje, kam naj se vpišejo vsi, ki želijo po osemletki naprej, pa tudi šol ne moremo zapirati za nekaj let. Tako pridemo v začarani krog vprašanj, na katera bi našli edini odgovor v dolgoročnem načrtovanju ka- drovske politike in s to usklajeno mrežo vzgojno izo- braževalnih programov. Oboje pa že vrsto let hodi svojo pot. Stare napake bo težko popraviti. Zlasti še danes, ko so pogoji za dolgoročno planiranje, spričo negotove gospodarske situacije, ki se takorekoč dnevno spreminja, močno oteženi. Kakorkoli že. V občini se bodo morali čim bolj anga- žirati, da spravijo pod streho, torej na delo, tudi te številne trgovce in ostale mlade kvalificirane kadre. Pri tem pa bi morale delovne organizacije bolj resno začeti obravnavati to problematiko in tudi same nositi del odgovornosti za naraščajoče število brezposelnih V prvi vrsti bi se lahko vsaj dosledno držali družbe- nega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike: zmanjševati število zaposlenih upokojencev, prekiniti z nadurnim in honorarnim delom, prerazpo- rediti delovna mesta in tako dalje. Pa tudi to ne bo dovolj, če končno ne bomo pričeli zaposlovati mladih delavcev na tista delovna mesta, ki jih sedaj zasedajo ljudje, ki jim za delo ni mar. VVE 3. MAREC 1983 NOVI TEDNIK - STRAN 3 Spremenili in dopolnili bomo Zakon o javnem obveščanju Zdaj, ko so se razvnele razprave o vlogi in položaju tiska pri nas, je toliko zani- mivejše, da v teh dneh pri- haja v javno razpravo tudi predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolni- tvah zakona o javnem obve- ščanju. Slovenski zakon o javnem obveščanju je star deset let. je med tistimi zakoni, ki je, glede na zakon o združenem delu, doživel najpoznejše po- pravke iziroma spremembe. V sistemu samoupravne za- konodaje so bili mnogi drugi zakoni že zdavnaj spreme- njeni in dopolnjeni, zakon o javnem obveščanju pa je očitno prišel na vrsto med zadnjimi. Tako je praksa v sredstvih obveščanja v mar- sičem že drugačna od tiste- ga, kar je zapisano v zakonu. To še posebej velja za po- družbljanje sredstev obve- ščanja. Prav tako pa je res, da je celotno področje javne- ga obveščanja v Sloveniji v zadnjih letih doživelo velik razmah. _ V Sloveniji izhajajo trije dnevniki, sedem pokrajin- skih časopisov oziroma te- dnikov, trideset lokalnih glasil in petnajst mladin- skih časopisov. Poleg tega pa še redno izhaja okrog se- demdeset znanstvenih pu- blikacij, štirideset informa- tivno-strokovnih glasil dru- štev, zvez in družbenih or- ganizacij, nad 600 glasil or- ganizacij združenega dela in nekaj nad 30 verskih li- stov. Časopisne hiše izdaja- jo še mnoge druge edicije. Zelo močna je razširjenost radijskih in televizijskih programov. Slovenija se po številu teh dveh medijev uvršča med razvite evrop- ske države. Po podatkih re- publiškega komiteja za in- formiranje je v Sloveniji 17 lokalnih radijskih postaj. Glavni razlog za spremem- bo sedanjega zakona o jav- nem obveščanju ni samo večja razširjenost vseh infor- mativnih medijev. Ocena stanja v sredstvih obvešča- nja namreč ni zadovoljiva. To še posebej velja za mate- rialni položaj vseh sredstev obveščanja. Za regionalni in lokalni tisk je na primer zna- no, da dobivajo nekateri ča- sopisi več kot 50 odstotkov vsega prihodka z reklamami in oglasi. Delež ustanovite- ljev s kupnem prihodku re- gionalnih glasil se je v letu 1981 gibal od 11 do 24 odstot- kov in se od 1978. leta ni po- večal. Ustanovitelji ponekod niso hoteli podpisati ustano- viteljskih listin, zelo težko pa je tudi dobiti sredstva za raz- voj pokrajinskih glasil. To med drugim čutita tudi Novi tednik in Radio Celje, čeprav so v zadnjem obdob- ju ustanoviteljska razmerja spet bolje urejena. Zaradi materialnih težav so sred- stva obveščanja v precejš- njih stiskah, ko načrtujejo razvoj. Res pa je, da bi si mo- rali na področju informativ- ne dejavnosti prizadevati za trdnejše in racionalnejše po- vezave. Na področju informativne dejavnosti imajo velike časo- pisne hiše po novem skup- ščine, ki so delegatsko se- stavljeni organ družbenega vpliva na delo tiska. Imajo tudi izdajateljske sosvete, te- ritorialne sosvete po občinah ali regijah, pa tudi mnoge in- teresne sosvete za posamez- na področja ali celo posa- mezne rubrike, akcije, odda- je in programske projekte. Vse kaže, da naj bi na osnovi novega zakona zelo jasno opredelili vlogo sosvetov pri posameznih rubrikah. To bi pomenilo, da se družbeni vpliv na uredniško politiko časopisa ali radija ne bi zožil samo na izdajateljski svet ali pa na ustrezne organe pri družbenopolitičnih organi- zacijah, temveč bi imeli bral- ci in poslušalci prek delega- tov tudi več močnosti nepo- srednega vpliva na delo informativnih sredstev. Ne- kaj teh spoznanj bodo mora- la bolj upoštevati tudi glasila organizacij združenega dela. V temeljnih določbah v predlogu novega zakona je zanimiva opredelitev novi- narja kot strokovnega delav- ca, ki se poklicno ukvarja z zbiranjem, oblikovanjem, urejanjem in objavljanjem informacij. Opredelitev ni natančna in ni dobra. Predla- gatelj jo bo najbrž moral spremeniti, saj je novinar več kot samo strokovni dela- vec. Predlagatelj tudi meni, naj bi uredniki posameznih rubrik v časopisnih in radij- skih hišah tvorili uredniški odbor kot kolektivno telo za izvajanje uredniške politike. To niso edine novosti zako- na. Med drugim naj bi zakon kot novost opredelil tudi jav- no obveščanje v krajevnih skupnostih in predvidel ustanovitev informativne skupine ali drugega telesa za javno obveščanje v krajevni skupnosti. Vse to predstav- lja dobro osnovo za javno razpravo o delovnem gradi- vu oziroma predlogu za izda- jo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o jav- nem obveščanju. Ker je celj- sko območje že doslej zelo tvorno sodelovalo v razmiš- ljanjih o tem, kakšen naj bo informacijski sistem in kako naj bodo organizirana sred- stva obveščanja, je prav, da bi tudi to gradivo vzbudilo večjo pozornost kot nekateri zakonski osnutki v zadnjem letu. Aktivni borci iz Vojnika Organizacija Zveze združenj borcev NOV Vojnik je v preteklem ob- dobju marljivo delala. Ta- ko je bilo ocenjeno delo na redni letni konferenci, ki je bila v nedeljo. Med 162 člani je največ upoko- jencev (104), nekaj je kmetov, 40 članov pa je še zaposlenih. Predsednik Jure Bojanovič je po- udaril, da je treba prena- šati tradicije iz NOB na mladi rod. Izredno zavze- to urejujejo člani vojni- ške borčevske organizaci- je spominska obeležja. Ena njihovih velikih akcij je bila vodena za poime- novanje ulice po Karlu Prušniku-Gašperju v Voj- niku. Z zadovoljstvom so tudi ugotovili, da so ohra- nili dobre stike s koroški- mi borci onkraj naše me- je, kjer so se tudi udeležili odprtja preurejene Perš- manove domačije, obi- skali so tudi Železno Ka- plo, v sklopu krajevnega praznika so organizirali pohode na Dobrotinško- vo domačijo, obiskovali so spominska obeležja in tudi svoje bolne člane. PB Borci dejavni na vseh področjih Na področju občine Sloven- ske Konjice živi 526 borcev in aktivistov Narodno osvobo- dilne borbe. V tem mesecu so v krajevnih organizacijah Združenj borcev ocenjevali svoje delo in se odločali za de- javnost v tem letu. Tako je bilo tudi v Vitanju. Povprečna starost borcev v občini je 65 let, zaradi tega jih je v delovnem razmerju le še 10 odstotkov. Tudi zato je še po- sebej razveseljivo, da so prišli na skupščine res v velikem šte- vilu. Spregovorili so o marsi- čem. Tako imajo na primer vsi urejene stanovanjske razmere in tudi njihov gmotni položaj je zadovoljiv. Priznavalnino prejema 205 borcev, najvišji mesečni znesek pa je 5360 di- narjev. Tudi zdravstveno var- stvo borcev je urejeno. Borci se vključujejo v življenje in de- lo v občini tvorno in so dobro ocenili tudi politične in gospo- darske razmere v občini. Poleg stalnih nalog, med ka- terimi uspešno uresničujejo varovanje in nadaljnje razvija- nje revolucionarnih izročil, pa tudi skrb za grobišča, spome- nike in spominska obeležja, je v tem času njihova največja naloga izgradnja spominskega doma na Tolstem vrhu, kjer je umrl komandant XIII. udarne brigade Milenko Kneževič. Obnova koče bo mogoča le s podporo vseh v občini - sred- stva bodo prispevale delovne organizacije po številu zapo- slenih, kmetje bodo darovali les, odred tabornikov Mirka Bračiča pa je uspešno izvedel nabiralno akcijo. Novo ostreš- je so domu že naredili in upajo, da bodo dela končana do 4. ju- llja' FRANJO MAROŠEK V Laškem so dobro ocenili pohod, v Mozirju pa ne Mladinci v Laškem so dobro ocenili organizacijo in izpe- ljavo prve etape pohoda po poteh XIV. divizije. Ob tem so podprli zamisel, da bi naslednje leto, ob jubileju te legen- darne divizije, izvedli pohod po celotni trasi, torej od Suhorja na Hrvaškem do Rastk na Slovenskem. Organizacijo pohoda bo prihodnje leto prevzela republi- ška mladinska organizacija, ki naj bi se, na pobudo Lašča- nov, že sedaj začela dogovarjati o pohodu tudi s hrvaškimi mladinci. Kljub republiški organizaciji pa se mladi v La- škem zavedajo, da bo težji del bremena za izvedbo pohoda prihodnje leto na mladih s celjskega območja. Zato so na zadnji seji sekretariata medobčinske ZSMS imenovali po- sebno komisijo, ki bo izdelala predlog za potek pohoda prihodnje leto. Medtem, ko so Laščani zadovoljni z opravljenim delom, pa v Mozirju tako mladinci kot izvršni svet občine ter ostali, ki so prisostvovali zaključni prireditvi, niso preveč zado- voljni. Predvsem ne s časom pohoda, ki se je, kot vemo, končal prav na Pustni torek. Zato v Mozirju predlagajo naj se prihodnje leto pohod zaključi v soboto ali nedeljo. WE Mesto mladih je izven forumov Aktivno delo mladine v Mozirju je še vedno vezano le na delo foruma in je od mladih, ki so ta organ izvolili, precej odmaknjeno. Prav zaradi slabega dela in vključevanja osnovnih organizacij, dela celotne mladinske organizacije v občini na seji OK ZSMS niso ugodno ocenili. V skladu s takšno oceno je tudi njihova temeljna usmeri- tev nadaljnjega dela, poživitev in izboljšanje kvalitete dela v temeljnih sredinah. V konkretno delo bo treba vključiti več mladih, tudi za ceno slabšega dela v forumih. Da se premika na bolje, so potrdili z opravljenimi akcijami v letošnjih prvih dveh mesecih. Poleg organizacije IV. etape pohoda po poteh XIV. divizije so mladinci v okviru Občin- ske konference v januarju organizirali politično šolo, obi- skali so graničarje na Strelčevem vrhu, organizirali pa so tudi izlet k mladim iz pobratene občine Cajetina. V tem mesecu bodo organizirali kviz na temo Mladi in kmetijstvo, 12. marca pa se bodo v Nazarjih srečali z mladimi iz Železne Kaple. PP Mladi želijo pomagati Glinu iz zadreg S skupnim srečanjem sekretariata pri predsedstvu Občin- ske konference ZSMS Mozirje in mladih iz delovne organi- zacije GLIN se je tudi politično vodstvo mozirske mladine vključilo v razreševanje problemov tega 2000 članskega ko- lektiva. Skupno so skušali opredeliti predvsem naloge mla- dincev na področju aktivnosti za izboljšanje gospodarjenja in samouprave. V skoraj vseh tozdih so predlagali imenovanje novih vod- stev, po formiranju novih predsedstev pa naj bi mladi v tej delovni organizaciji na podlagi realne ocene razmer v DO in njenih temeljnih organizacijah izdelali program aktivnosti za izboljšanje gospodarjenja. PP Luknjasti proračun bo ovira za delo Zmanjkalo bo sredstev za delo družbenopolitičnih organizacij, so ugotovili na seji skupščine občine Laško Na sobotnem zasedanju zborov občinske skupščine v Laškem so delegati sogla- sno sprejeli plan dela dele- gatske skupščine. Večina nalog je usklajena tudi s Programom dela sociali- stične zveze in ostalih druž- benopolitičnih organizacij v občini. Program je tudi dovolj odprt za vključitev aktualnih vprašanj, ki se bodo pojavljala med letom. V nadaljevanju seje so se delegati seznanili z delom sodnika za prekrške v prete- čem letu. Glede na lansko teto so se prijave povečale za odstotkov. Predvsem s Področja kršenja javnega re- ^a in miru ter s področja pro- metnih prekrškov. Na vseh °stalih področjih dela, ki so v Pristojnosti tega upravne- ga organa, je opazen padec Prijav. Pozornost na seji je vzbu- ja tudi obravnava osnutka oloka o proračunu občine ^ško za letošnje leto. Pora- ba iz občinskega proračuna naj bi se letos za vse porabni- ke proračuna enotno poviša- la za 10,7 odstotna. Ta odsto- tek je usklajen s stopnjo rasti skupne in splošne porabe opredeljene v republiški re- soluciji. Ob tem so družbe- nopolitične organizacije izra- zile dvom, da njim namenje- na sredstva ne bodo zadosto- vala za izpeljavo vseh dejav- nosti iz programa dela za le- tošnje leto. Zato so delagati v sklepu podprli pobudo, da se preko organov občinske- ga izvršnega sveta in družbe- nopolitičnih organizacij na- daljujejo aktivnosti pri repu- bliških organih, ki naj bi odobrili večja sredstva za de- lovanje družbenopolitičnih organizacij. WE RADAR Obeti najvišjega vrha New Delhi, sreda - ko to pišem, indijsko glavno mesto živi normal- no živahno življenje običajnega de- lavnika. Ulice so polne tovornja- kov, avtomobilov, motornih koles, vozniki drug drugemu preglušljivo hupajo. Videti je, kakor da bo zdaj zdaj prišlo do hudih trčenj, toda navidezno nespoštovanje pravil se praviloma zmerom konča brez ne- sreč - in brez zmerjanja med vozni- ki. Ti, se zdi, imajo jeklene živce in nič jih ne more spraviti iz tira. To je eno lice Delhija v teh dneh, drugo je veliko bolj slovesno. V po- nedeljek se bodo v kongresni pala- či Vigyan Bhavan, kar pomeni po naše hiša modrosti, zbrali najvišji predstavniki gibanja neuvrščenih, ki šteje zdaj 97 rednih članic, na sedmem vrhu pa bo s sprejemom treh novih članic število doseglo sto. Če pomislimo, da je vseh članic Združenih narodov 157, vidimo, da že malone dve tretjini vseh držav na svetu, pripada svetu neuvršče- nosti. Drevo neuvrščenosti, ki so ga za- sadili pred dvema dobrima deset- letjema Tito, Nehru in Naser, je to- rej zrastlo visoko, pognalo trdne, globoke korenine. Ne samo, da je bila zemlja godna za tako rast, tudi življenjska moč drevesa miru, so- delovanja, zavračanja blokovske politike je bila tolikšna, da je klju- bovalo vsem slanam, vsem vihar- jem, vsem tistim, ki so mu hoteli spodrezati korenine. In tako se bo neuvrščeni svet zbral na svojem sedmem vrhun- skem srečanju ob navzočnosti naj- večjega članstva v zgodovini giba- nja - in z najmočnejšim zastop- stvom. Kronisti že ugibajo, ali se je že kdaj v zgodovini na enem kraju zbralo toliko voditeljev držav in vlad kot jih bo od ponedeljka dalje v Ne w Delhi ju - okoli 70. Tolikšna udeležba na najvišji dr- žavniški ravni priča ne samo o ne- spornem ugledu gibanja, marveč kaže tudi na prevladujoče spozna- nje, da je sedanji svetovni položaj - tako v političnem kot v gospodar- skem pogledu - težko obtežen s te- mnimi oblaki, da je skrajni čas se- sti za mizo in se temeljito pogovori- ti - upoštevaje načela neuvrščeno- sti - o tem, kaj storiti, da bi odvrni- li nevarnost vojne, zagotovili člo- veštvu mir in kruh. Na dlani je na- mreč, da gospodarska kriza širom po svetu ni in ne more biti samo gospodarska, marveč je globoko politična, se pravi, da bi njene po- sledice lahko prinesle še veliko hujše motnje v mednarodne odnose kot že so. Bolj ko kdaj so ravno zadnja leta pokazala, da blokovski način obravnavanja teh vprašanj ne pe- lje nikamor, bolje rečeno, samo še poglablja brezno splošne krize. Kaj pa je lahko nasledek brezumne je- drsko-raketne oboroževalne tek- me? Vojna, ta pa ne bi mogla biti omejena, marveč bi ogrozila ves svet. Enako velja za blokovsko vztrajanje na ohranjanju stare, preživele, krivične mednarodne go- spodarske ureditve, ki so jo posta- vili na noge bogati v svojo korist. Neuvrščeni so zoper oboje: proti blokovski politiki in metodam, a za novo mednarodno gospodarsko ureditev, v kateri bo mogoče sve- tovno pogačo pravičneje deliti. O tem bo torej tekla beseda, o tem se bodo dogovarjali v indij- skem glavnem mestu, kot vse kaže, je vzdušje pravo: velika večina neuvrščenih je za to, da se domeni- jo o teh, glavnih stvareh in da ne dopuste, da bi posamezna sporna vprašanja zasenčila glavno. Obeti doslej najvišjega vrha v zgodovini neuvrščenosti so torej dobri. 4. STRAN - NOVI TEDNIK mm m«? 3. MAREC 1983 Glin bi moral ostati mozirski vlečni konj Gozdarstvo In predelava lesa dajeta kruh polovici prebivalcev občine Mozirje V Mozirju so ocenili raz- mere v gospodarstvu njiho- ve občine in ugotovili, da dosegajo najboljše rezulta- te v panogah, kjer gre za no- ve dejavnosti, torej v elek- trokovinski in tekstilni in- dustriji. Še več, rezultati na tem področju so nadpov- prečni, medtem ko na po- dročju, kjer imajo največje naravne danosti in tradici- jo, razvoj zaostaja. Zato ni naključje, da so na zadnjih sejah vseh treh zborov Skupščine občine spregovo- rili prav o teh vprašanjih. Med panogami, katerih na- daljnji razvoj je zavit v meglo in še vedno počiva na lovori- kah iz preteklosti, sta na prvem mestu gozdarstvo in lesna industrija. Na teh de- javnostih, ter na kmetijstvu in turizmu, naj bi namreč slonel nadaljni razvoj doline. Temu v prid govore velike količine zalog lesa v gornje- savinjskih gozdovih, razvita dejavnost predelave lesa, ter podatek, da se s predelavo lesa ukvarja polovica zapo- slenih v občini. Če k temu prištejemo še gozdarsko de- javnost ter kmete kooperan- te, ugotovimo, do ta dejav- nost vključuje več kot polo- vico prebivalcev občine. Vlogo vlečnega konja cele panoge naj bi v dolini pre- vzel Gorenje-Glin Nazarje, največja in najpomembnejša delovna organizacija, ki naj bi dajala ton celotni panogi. Glin je danes v nezavidlji- vem položaju, v katerem se je ta kolektiv znašel zaradi tega, ker se je veriga primar- ne predelave pretrgala, saj je v dolini vrsta manjših prede- lovalcev, ki so med seboj sla- bo povezani. Pravtako so se pogoji gospodarjenja v le- sno-predelovalni industriji poslabšali bolj kot v drugih panogah industrije, v Glinu pa pravijo, da je tudi oskrba s kvalitetnim lesom vse slabša. Glin je bil pred desetimi leti prav na vrhu jugoslovan- skih predelovalcev lesa, ta- krat so postavili tudi eno naj- modernejših žag v državi. Na tem pa je tudi ostalo. V času vsesplošnega razvoja te pa- noge, ko smo nekontrolirano investirali in preko mej na- ših zmožnosti razvili tudi le- sno predelovalno industrijo, so tudi zmogljivosti Glina Jože Poznič; gozdarski inšpektor: »Tudi v gozdar- stvu so pri proizvodnji še velike rezerve, ki bi jih ka- zalo izkoristiti predvsem z uskladitvijo proizvodnega procesa. Uskladiti bi pred- vsem morali gradnjo goz- dnih cest in vlak na eni ter sečnjo in spravilo lesa na drugi strani. Sicer pa je po- glavitni faktor, ki vpliva na domačo predelavo lesa ne- sorazmerje med ceno okro- glega in žaganega lesa. Po- membna je tudi količina in kvaliteta lesa. Več kot gozd zmore dajati, ne smemo se- kati, ta problem pa je še bolj zaskrbljujoč ob dej- stvu, da večji posestniki že odklanjajo celotne količine predvidenega etata. V tem je skrita logika dobrega kmečkega gospodarjenja, saj si je večina teh posestni- kov kmetije že uredila in jim gozd pomeni le še rezer- vo. TOK imajo zaradi tega probleme pri realizaciji planov. prešle realne okvire in doga- jalo se je, da je bilo potrebno repromaterial uvažati, izdel- ke pa so potem prodajali na domačem tržišču. Glinova istrošena tehnologija pa vpi- je po devizah. Nedvomno je dosti resnice tudi v besedah delegata zbo- ra združenega dela Milana Cajnerja, ki je v razpravi utemeljeval slabši položaj Glina s tem, da nima pripa- dajoče vloge nosilca lesno predelovalne industrije. V dolini je namreč vse več pri- marnih predelovalcev lesa (manjših podjetij in zasebni- kov), ki so sicer bolj fleksi- bilni in se laže prilagajajo trenutni situaciji. Ti dobiva- jo tudi kvalitetnejši les, ki ga uporabljajo za predelavo v takšne izdelke, kjer bi zado- stovale tudi slabše kvalitete lesa. Primarna predelava bi morala biti osredotočena na enem mestu, namesto tega pa je v dolini vse več žag, kjer se pretežno ukvarjajo s predelavo lesa v opaže. Ob tem pa nekaj lesa prepeljejo iz doline tudi na črno: Kljub Črna sečnja in prekupče- vanje z lesom ima v GSD zgodovinsko ozadje. V času intenzivnega pospeševanja kmetijstva je bilo kaj lahko zasebnikom po ugodnih kreditnih pogojih kupiti ža- go. Takšna investicija se je hitro obrestovala, tako da so danes mnoge teh žag že modernizirane, obdelava le- sa je vse bolj kvalitetna. Po oceni je na področju mozir- ske in velenjske občine pre- ko 700 takšnih žag. V letu 1981 je gozdarski inš- pektor občine Mozirje po- dal 17 predlogov za uvedbo prekrška, v preteklem letu pa se je ta številka povzpela na 52. Značilno je, da pri tem ne gre za splošno pove- čanje kršitev, temveč za ostrejšo kontrolo in kazno- valno politiko. V preteklem letu sta to delo opravljala dva inšpektorja, prej pa le eden. Prekrški se v glavnem nanašajo na nedovoljeno razžagovanje neoznačenega lesa ter nedovoljen nakup ali prodajo lesa. možnosti kooperacij tudi ni nobene povezave Glina z za- sebniki. Edina sprejemljiva varian- ta povezovanja v panogi med predelovalci lesa je, kot so ugotovili na sejah vseh treh zborov, povezava okrog Gli- na. Od uspešnosti te delovne organizacije je odvisna tudi uspešnost Gozdnega gospo- darstva ter v njem povezanih kmetov. V vsakem drugem primeru se bo kvalitetni les še bolj pretakal mimo Glina po drugih kanalih, h kup- cem, ki bodo plačali bolje in pravočasno. Poleg tega pa so razmere v Glinu pomembne tudi za stanje v celotni obči- ni, kajti vpliv te panoge na razmere v občinski skupni porabi in na razmere pri osebnem standardu velikega dela občanov je odločilen. Ni potrebno poudarjati, da se ta vpliv širi tudi na razvoj druž- benoekonomskih in samo- upravnih razmer v občini. Prav zaradi tega so delega- ti podprli vsa prizadevanja delavcev v Glinu, ki so skup- no z najodgovornejšimi ob- činskimi in družbenopolitič- nimi strukturami pripravili program odpravljanja seda- njih razmer. Ob oceni razmer v tej delovni organizaciji, so si poleg drugih nalog zadali tudi to, da bodo okrepili vod- stveni vrh Glina. Formirati nameravajo kolegijski poslo- vodni organ, o čemer se bo- do delavci Glina referen- dumsko odločali 9. marca. To sicer še ne zagotavlja boljših časov, je le prvi ko- rak k temu, da bi lesno pre- delovalna industrija v Gor- nje Savinjski dolini bila po dohodkovni uspešnosti spet med prvimi v občini. RADO PANTELIČ Statistika lovi največje Med 140 sozdl so trije s celjskega območja, najvišje, na 91. mestu, Je Hmezad Zdaj, ko se v delovnih organizacijah pripravljajo na razpravo in sprejem za- ključnih računov, si bodo lahko kolek- tivi pomagali še z eno analizo uspešne- ga ali neuspešnega poslovanja. Znani so namreč podatki o tem, katere se- stavljene organizacije združenega dela in delovne organizacije so v letu 1981 v Jugoslaviji dosegle največje finančne učinke. Revija Ekonomska politika je namreč objavila zanimive sezname najuspešnejših kolektivov. Med 140 največjimi proizvodnimi or- ganizacijami združenega dela v Jugo- slaviji imajo na celjskem območju sa- mo trije sozdi svoj sedež. Hmezad v Žalcu je na 91. mestu in se je povzpel za štiri mesta na rang lestvici največjih proizvodnih organizacij v Jugoslaviji. V letu 1981 je imel nekaj manj kot tisoč starih milijard celotnega prihod- ka, štel pa je preko 3000 zaposlenih. Na 95. mestu je REK v Titovem Velenju, na 108. mestu pa Agros v Šempetru v Savinjski dolini. Oba omenjena sozda sta močno nazadovala. Nekatere po- membne proizvodne organizacije s celjskega območja so sicer vključene v sozde, ki imajo sedež drugje v Sloveni- ji, na primer štorska železarna v Slo- venskih železarnah ali pa Lik Savinja v Slovenijalesu. Slovenske železarne so namreč na dobrem petnajstem me- stu, Slovenijales pa na osemnajstem. Toda oba sozda sta nazadovala. Nekoliko boljše je s seznamom naj- večjih organizacij združenega dela na področju trgovine in gostinstva. Na le- stvici jih je šestdeset. Dve sta s celjske- ga območja. Merx je na 28. mestu in je napredoval za dve mesti, Kovinotehna pa je na 37. mestu in je v letu 1981 nazadovala za enajst mest. Za analitike gospodarskih gibanj na celjskem območju je najbrž posebej privlačen seznam največjih organiza- cij združenega dela, ki so dosegle prek 3,5 milijarde dinarjev skupnega pri- hodka. Ina, industrija nafte, je na prvem mestu, med slovenskimi orga- nizacijami združenega dela pa je naj- višje Petrol, na dvanajstem mestu. Iskra je šele na šestnajstem, Slovenske železarne pa na dvajsetem. Gorenje je na 25. mestu. To pa je tudi edina orga- nizacija združenega dela s celjskega območja, ki zaseda tako visoko mesto. Ostale so precej nižje. Vendar pa ni zanemarljivo, da je na primer Merx po skupnem prihodku na 93. mestu v Ju- goslaviji, Kovinotehna na 121 in Hme zad na 141. Med 337 organizacij zdru- ženega dela so se s celjskega območja uvrstili še REK iz Titovega Velenja, Agros iz Šempetra v Savinjski dolini, Aero, Cinkarna, Ingrad in Zlatarne Ce- lje- J Čeprav so take razvrstitve včasih sporne, ker je pač odvisno, kakšen kri- terij so sestavljalci upoštevali za osno- vo poslovne uspešnosti, vendar marsi- kaj pove tudi podatek o skupnem pri- hodku. Primerjave so dragocene zato, ker se pri sprejemanju zaključnih ra- čunov še vedno marsikje niso navadili na oceno dosežkov v panogi oziroma pri najrazvitejših. V sedanjih gospo- darskih razmerah bi morali biti za zgled najboljšim. Usmeritev k domačim surovinam in koristnim odpadkom Če hočemo uresničiti izredno zahtevne gospodarske, predvsem izvozne naloge v letošnjem letu, potem je bistveno, da organizacije združenega dela nemoteno proizvajajo. Kljub tej nadvse logični ugotovitvi, pa nas lahko skrbi preskrbljenost gospodarstva s surovinami in reprodukcijskimi sredstvi. To ugotavljajo v celjski občini, saj je lansko sistematično spremljanje vsega, kar proizvodnemu združenemu delu manjka, povzro- čilo neznansko dčlg spisek. Ta je v celoti dobro zavrl predvideni obseg proizvodnje. Črni metalurgiji pri- manjkuje starega železa, gredic, ferolegur, koksa in mazuta. Kovinski predelovalci že dlje časa obupujejo zaradi slabe oskrbe s pločevino in jeklom. Ni dovolj elektro materiala in pnevmatske opreme, z žico je sploh križ, v proizvodnji cinka pa šo se kar naprej srečevali s pomanjkanjem. Skratka: seznam manjkajočih surovin in reproduk- cijskega materiala bi bil lahko dolg za vso časopisno stran, in kar je še manj razveseljivo, težave z oskrbo se nadaljujejo tudi v tem letu. Tudi napovedi za naprej niso preveč optimistične, kajti še vedno niso razči- ščena vsa sistemska vprašanja glede razpolagalne pra- vice za dosežen priliv deviz iz konvertibilnega izvoza. To pa sploh ne pomeni, da bi morale organizacije združenega dela zgolj čakati na kakršnekoli sistemske rešitve tekoče ekonomske politike, kajti vsak zamujen dan prinaša še slabše posledice. Rešitev je treba iskati v takojšnji preusmeritvi na domače surovine - do njih pa priti z boljšimi in dohodkovnimi povezavami - hkrati pa temeljito pretehtati vse možnosti za uporabo sekundarnih surovin. Tako je treba razumeti tudi zadnje sklepe celjskega izvršnega sveta, da o možnostih izkoriščanja sekundar- nih surovin, občinska skupščina Celje razpravlja šele po temeljiti analizi, oceni stanja, možnosti in ukrepov. Mednje pa sodi tudi podpisovanje samoupravnega sporazuma o ravnanju z odpadki na širšem celjskem območju. Vsekakor kaže poudariti, da časa za predolge analize ni, potrebno se je čim prej lotiti učinkovitih ukrepov. MITJA UMNIK Največ naložb banke je bilo v kmetijstvo Uresničevanje načrta Ljubljanske banke Splošne banke Celje lani ni bilo v središču pozornosti samo na petkovi redni seji članov izvršilnega odbora, marveč bo, tako so tudi sklenili, na tretjem zboru banke, ki bo 30. marca. Seveda pa bo zbor odločal še o zaklju- čnem računu za lani in o drugih vprašanjih. Celjska temeljna banka Ljubljanske banke je lani, kljub zaostrenim gospodar- skim razmeram, dobro po- slovala. O tem govori tudi bi- lančna vsota, ki se je lani po- večala za četrtino ali na 23 milijard dinarjev. Pomemb- no mesto v združenih in pri- dobljenih sredstvih so imela sredstva občanov, ki so pora- sla za 36%. Propagandni ukrepi za denarno varčeva- nje in seveda višje obresti za vezane dinarske devizne hra- nilne vloge so bistveno pri- pomogle k temu rezultatu. Zanimiva pa je še ugotovi- tev, da so vseskozi naraščala tudi sredstva negospodar- stva, torej ne glede na gospo- darske rezultate in težave. Banka je v tem obdobju usmerjala zbrana sredstva predvsem za uresničevanje razvojnih načrtov članic, ki so ustrezali temeljnim usme- ritvam prestrukturiranja go- spodarstva. Lani je Splošna banka Ce- lje odobrila 58 naložb v skupni predračunski vre- dnosti 1315 milijonov dinar- jev, pri čemer je banka zago- tavljala dopolnilna sredstva v višini 550,6 milijona dinar- jev. Pretežni del teh sredstev je šel v primarno kmetijstvo, poleg tega pa še v izvozno naravnane naložbe, za iz- gradnjo silosov za žito, za po- speševanje inovacijske de- javnosti itd. Zanimanje za potrošniška posojila upada. Največji po- rast so dosegla posojila na podlagi prodaje, oziroma od- kupa deviz. Sicer pa je bilo od vseh zbranih sredstev ob- čanov namenjenih za posoji- la 39%, leta 1981 pa 45%. Izvršilni odbor je nadalje sprejel predlog samouprav- nega sporazuma o zagotav- ljanju bančnih sredstev z3 kreditiranje zalog domačeg3 premoga v tem letu. Gre z3 združevanje v okviru združb' ne banke LB in za delež 1® milijonov dinarjev, ki v te) skupni obveznosti odpad6 na celjsko banko. M. BOŽtf , mABEC 1983 NOVI TEDNIK - STRAN 5 Humanizacija odnosov med ljudmi in odnosov med spoloma Na pobudo Zavoda za šolstvo SRS - organizacijske enote Celje, je Občinski odbor Rdečega križa Celje predstavil svoj program »Humanizacija odnosov med ljudmi in odnosov med spoloma«, ki ga izvaja kot dopolnilni program v usmerjenem izobraževanju na srednjih šolah. Humanizacija odnosov postaja potreba in celo nuj- nost našega časa. Sedanji družbeni trenutek terja, po- leg stabilizacije gospodarstva, tudi spremembo - hu- manizacijo medčloveških odnosov. V četrtek, 24. februarja, so se zbrali predavatelji zdravstvene vzgoje srednjih šol celjske regije. Rdeči križ je k sodelovanju pritegnil tudi prof. dr. Ante Vuka- soviča s Filozofske fakultete iz Zagreba - direktorja projekta Združenih narodov (UNFPA) za »Humaniza- cijo odnosov med spoloma«. Na zelo zanimiv način je prof. Vukasovič podal pedagoški pristop k humaniza- ciji odnosov. Poudaril je predvsem pomen vzgoje komponente tega pristopa. Po predavanju se je razvil sproščen pogovor, v kate- rem se je izražala resnost in zavzetost predavateljev zdravstvene vzgoje, pri uresničevanju ciljev usmerje- nega izobraževanja na področju vzgoje za humane odnose. ANTONIJA MARINČEK Nove cene tudi v vrtcih laške občine Delegati občinske skup- nosti otroškega varstva v Laškem so na zadnji seji po- trdili nove ekonomske cene in lestvico za subvencioni- rano plačevanje vzgojnine v vrtcih za letošnje leto. Najnižje bo število staršev, kjer dohodek na družinske- ga člana ne presega 2160 di- narjev. Ti bodo plačevali 842 dinarjev oskrbnine. Najvišji delež (70 odstotkov) bodo k ekonomski ceni prispevali starši, katerih dohodek na družinskega člana presega 11.000 dinarjev. Oskrbnina za te znaša 2948 dinarjev. Hrano pa bodo vsi enotno plačevali po 760 dinarjev na mesec. Delegati so sprejeli tudi predlog o višini denarnih po- moči in dohodkovnih pogo- jih v tem letu. Vsak otrok, kjer dohodek na družinske- ga člana na mesec ne prese- ga vsote 3900 dinarjev bo upravičen do denarne pomo- či v znesku 1350 dinarjev. Tam kjer je dohodek na dru- žinskega člana do 4200 di- narjev, bo denarna pomoč znašala 950 dinarjev. V zne- sku 450 dinarjev denarne po- moči bo dodeljena pomoč otrokom, kjer dohodek na družinskega člana ne prese- ga 4700 dinarjev na mesec. Telesno ali duševno prizade- ti otroci so upravičeni do de- narne pomoči v znesku 500 dinarjev, otroci edinih hra- nilcev, so upravičeni do po- moči v znesku 300 dinarjev, seveda če izpolnjujejo pogo- je za ta dodatek. Otroci iz kmečkih družin, ki jim je pomoč nujno po- trebna, bodo dobili denarno pomoč v višini 500 dinarjev. WE Najstarejši šofer se vozi s kolesom Franjo Avdič je starešina pri ZŠAM. To pomeni, da je najstarejši član Združenja šoferjev in avtomehanikov, je pa tudi eden najstarejših šoferjev v Savinjski dolini. Aprila jih bo dopolnil ena- inosemdeset, živahen kakr- šen je in poln dobre volje, pa svojih let sploh ne kaže. Kakšnih petnajst let manj bi mu človek prisodil. - Ste eden prvih šofer- jev v Savinjski dolini. Še sedete kdaj za volan? F. Avdič: »Ni govora. Kar srh me preleti, če se spo- mnim, da bi moral znova za volan. Dobesedno nažrl sem se ga. Tudi avta nimam, ker bi mi prav gotovo vzel nekaj let.« - Kako to mislite? F. Avdič: »Če bi imel avto, bi v njem čepel verjetno več časa kot bi bilo treba. Avto sem zamenjal s kolesom. Ce je le lepo vreme, prevozim s kolegom tudi po dvajset in več kilometrov na dan. Uži- tek se je voziti s kolesom.« - Rekreaciji namenja- te torej precej pozorno- sti. Se ukvarjate samo s kolesarstvom? F. Avdič: »To pa ne. Vsako nedeljo dopoldne hodim kegljat v hotel Prebold. Čla- ni ZSAM imamo rezervirano kegljišče. Sem v prvi keglja- ški ekipi ZŠAM Žalec, sode- lujem na vseh tekmovanjih in nič skromno moram pri- pomniti, da sem zaenkrat med najboljšimi kegljači. Zmagal sem tudi na regij- skem prvenstvu.« - Vrniva se k šofer- stvu. Kdaj ste opravili vozniški izpit? F. Avdič: »To je bilo 20. septembra 1928. leta. Izpit sem delal z avtomobilom Chevrolet, ki je bil šestcilin- drski. Prvič sem vozil avto že leta 1923 pri vojakih. No, pred vojno sem v Žalcu pri Lorberju vozil Pucha, ki je imel še luči na karbid, vžigali pa smo ga z zagonsko ročico, ali kot smo takrat pravili »s kurblom«. Od leta 1931 do 1937 sem vozil avtobus v Ljubljani na progi Ljublja- na- Zal og-Zgornji Kašelj. Takrat smo bili šoferji go- spodje. Skoraj toliko smo pomenili, kot danes piloti. Marsikje smo imeli privilegi- je. Celo pri dekletih. Pa me tudi to ni zadržalo v Ljublja- ni. Vrnil sem se v Žalec, kjer sem od leta 1937 pa do vojne vozil pri hmeljarski zadrugi. V spominu mi je ostal tudi avtomobil Daimler Benz, ki sem ga vozil pri Krašovicu v Žalcu. Osemsedežni je bil. Prednji del je bil zagrajen in ločen od zadnjega, kjer so bi- la mesta za potnike, stik pa so imeli potniki z mano s te- lefonom. - Vozili ste tudi gasil- ski avtomobil. Ste ga uporabljali izključno za namene gasilstva? F. Avdič: »Kje pa?! Če je bilo treba koga peljati v bol- nišnico, ni bilo problema. Ljudje so mnogokrat prišli k meni in me prosili za uslugo. S tem v zvezi moram reči, da sem tudi eden najstarejših porodničarjev v Savinjski dolini. Neko nosečnico sem moral nujno peljati v bolniš- nico. Ceste niso bile asfalti- rane in v avtomobilu je tre- slo kot hudič. Z žensko nisva prispela do Celja. V Medlogu se je začelo. Kaj sem hotel drugega, kot da sem prisko- čil na pomoč in pomagal spraviti na svet krepkega fantka.« - Kako pa je bilo po vojni? F. Avdič: »Krpali smo sta- re avtomobile, da je bilo kar joj. Vozniki smo morali biti tudi avtomehaniki. Na vse smo se morali spoznati. Naj- huje je bilo, ker so se gume kar naprej luknjale. Na ce- stah je namreč bilo vse polno konjskih podkev. Gum seve- da ni bilo, pa smo rezali in sekali stare ter jih podlagali na preluknjana mesta. Ne- koč sem službeno peljal iz Crikvenice do Kotorja. Vsa- ka dva kilometra sem moral ustaviti. Šef, ki sem ga peljal v Kotor je bil že tako jezen, da se je domov vrnil z vla- kom.« - V Žalcu veljate kot izredno duhovit človek. Precej ste tudi igrali. F. Avdič: »Res je! Pred vojno smo pripravili naj- manj štiri igre na leto. Igral sem v kakšnih 80 igrah, bil pa sem član dramatičnega društva, ustanovljenega leta 1922, ki je deloval pod okri- ljem Sokola. Tudi pri pev- skem zboru sem bil in verje- mite mi, da me skoraj noben večer ni bilo doma. No, žen- ka je razumela te stvari in nikdar ni bila preveč jezna. Pripravili smo tudi nekaj spevoiger. Besedila smo si izmišljali na aktualne žalske dogodke. Ne veste, kako so se ljudje smejali. V Žalcu so bih tudi Orli, ki pa so bih bolj nazadnjaški in z njimi smo si bih kar naprej v laseh. Najbolj me je jezilo, ko sem v Srečanjih Mita Trefalta videl prvo predstavo s sokoli. Na kapah so imeli čez sredino rdeče črte, peresa pa so stala postrani. Takšni so bih Orh in ne mi Sokoli. Mi rdečih črt nismo nosili, peresa pa so stala pokonci. Napisal sem Trefaltu pismo in v naslednji oddaji je stvar popravil.« - Kako danes gledate na kulturno dejavnost v Žalcu? F. Avdič: »800-letnico smo res dostojno proslavili. Pre- pričan pa sem, da se ljudje vse preveč opirajo le na de- nar. Premalo je prave zagna- nosti za delo. Premalo je tudi družabnosti. Televizija in av- to sta nas pokvarila.« - Morda bo bolje se- daj, ko so boni, pa se lju- dje ne morejo več toliko voziti z avtomobili... F. Avdič: »Dajte no mir. Mesec dni so bile ceste bolj prazne, sedaj pa so se ljudje znašli in prepričan sem, da ima večina tohko bencina kot ga potrebuje. Če pa bi se vsi skupaj obnašali bolj go- spodarno, bi ne bilo treba ni- kakršnih bencinskih bonov. V času kot je sedanji, bi to- vrstnih omejitev ne bilo tre- ba. To je po svoje tudi zavira- nje napredka.« JANEZ VEDENIK Mladi v Laškem o problemih zaposlovanja Svojo aktivnost je laška mladinska organizacija v tem letu usmerila pred- vsem na večje povezovanje z osnovni- mi organizacijami v šolah, zadrugah, krajevnih skupnostih in v delovnih or- ganizacijah. S sekretarji in predsed- niki osnovnih organizacij ZSMS v de- lovnih organizacijah in krajevnih skupnostih so že opravili razgovore, katerih težišče je bilo na obravnavanju problematike zaposlovanja v občini. Trenutno je v Laškem okoh 50 mladih nezaposlenih delavcev, med njimi so v glavnem ženske (le dva fanta) in sicer medicinske sestre, vzgojiteljice ter tr- govke. Sestanki s predstavniki osnov- nih organizacij so predpriprava na problematiko konference o zaposlova- nju, kjer bi na osnovi zbranih podat- V občini je trenutno nezaposleifih okoli 100 občanov, med njimi skoraj polovica mladih, ki iščejo prvo zapo- slitev, okoli 30 pa težje zaposljivih oseb (invalidov, nosečnic pa tudi ta- kih, ki večkrat zamenjujejo zaposli- tve). Analiza iz leta 1981 je pokazala, da je bilo v občini takrat opravljenih 185.000 ur nadurnega dela; delalo je 20 oseb, ki so izpolnjevale pogoje za upokojitev, sklenjenih je bilo 50 po- godb o delu, od tega več kot polovica z upokojenci. kov, mnenj in stališč izoblikovali dol- goročno usmerjenost mladih pri razre- ševanju tega problema v njihovih ne- posrednih življenjskih in delovnih okoljih. Mladinska organizacija v Laškem je tudi posredovala razpis za najboljšo osnovno organizacijo in za najboljšega mladega delavca samoupravljalca. Pri- pravljajo se tudi na tekmovanje mladi in kmetijstvo. Občinsko tekmovanje bo konec marca v Svibnem. V teku je tudi akcija za evidentiranje brigadirjev. Laščani se bodo letos vključili v zvezno mladinsko akcijo Slovenske gorice ter organizirali pet lokalnih delovnih akcij. WE Na Ljubečni iz akcije v akcijo V krajevni skupnosti Ljubečna so iz leta v leto aktivnejši v delo se vključu- je vedno več krajanov. Zato ni čudno, da ta krajevna skupnost kljub zaosta- losti iz leta v leto beleži hitrejši razvoj. V zadnjem času posvečajo največ po- zornosti gradnjam /odovodov. Doslej so krajani že dobili oitno vodo iz vodo- voda v naseljih Šmiklavž, Začret, Le- skovec in v delu Ljubečne. Letos pa bodo že v začetku marca pričeli z grad- njo vodovoda v Ljubečni. V jeseni pa bodo začeli z napeljavo vodovoda še v Zepini in Lipovcu. Samo vodovod v Ljubečni bo veljal preko 5 milijonov. Del sredstev zanj bodo zbrali s sred- stvi referenduma, nekaj bo prispeval zavod za planiranje in izgradnjo Celja ostalo pa bodo primaknili še krajani. Ti bodo velik del opravili še s prosto- voljnim delom. Z vodovodom v Lju- bečni bodo rešili problem vodne oskr- be tudi v novem naselju in v samopo- strežni trgovini. Pri delovni organiza- ciji Potrošnik pa obljubljajo, da bodo takoj, ko bo pritekla voda, uredili tudi manjši gostinski prostor ob trgovini. Z napeljavo vodovoda si bodo v krajevni skupnosti Ljubečna vsaj malo odda- hnili. Vendar ne za dolgo. Čakajo jih že naslednja prav tako pomembna in fi- nančno zahtevna komunalna dela. MILAN BRECL Perorisbe v hotelu Toplica V hotelu Toplica v Topolšici razstavlja svoja likovna dela Marjan Vodišek iz Ti- tovega Velenja. Grafik Marjan Vodišek, ki je zaposlen kot oblikovalec v velenjski tiskarni, je za to priložnost pripravil 21 risb manjšega formata, likovno avtentičnih del iz svoje- ga bivalnega okolja. Najbolj je Vodišek prepričljiv v upodabljanju stare slikovite grajske in kmečke arhitekture ter moti- vov iz Titovega Velenja, Pesja, Šoštanja in Topolšice. Njegove občutene, s tankim peresom in tušem narisane podobe so danes že bolj redka slikarska zvrst. Svoja dela je slikar razstavljal po številnih kra- jih Jugoslavije. Prefinjene perorisbe, ne- katere oplemenitene z rahlo prosojnimi barvami, učinkujejo na gledalca kot ne- kakšno domotožje do predmetov in arhi- tekture, ki vse bolj izginja. VK Ko je minuli teden velika množi- ca na pokopališču sklonjenih glav prisluhnila besedam vseh, ki so se poslavljali od tako rano in tako izne- nada umrlega Srečka Sentjurca, najodgovornejšega delavca v la- škem TIM, ni bilo med njimi niko- gar, ki bi se ne zavedal resničnosti zlasti nekaterih stavkov, ki so bili ^rečeni. Da je izgorel vpet v napore pri reševanju zapletenih razmer, v kate- re je bila od svojega začetka pred desetimi leti vpeta delovna organi- zacija, pri katere nastanku in strmem razvoju je imel glavni delež. Da je omahnil spodsekan sredi največje ustvarjalne vneme in spo- sobnosti, čeravno je njegove moči nagrizala bolezen, za katero se je Premalo zmenil. Da je težkim nalogam dodajal no- ve in nove, kot bi bil slutil, da mu stegne zmanjkati časa. V njegovi misli, snujočem razumu in hotenju Pa je bilo še toliko idej, do podrob- nosti izdelanih načrtov. Da je bil izredno širok, vprežen v mnoge vprege družbene aktivnosti, Pošten, odkrit, dostopen in odprt. In vpraševali so se, kje je jemal vso to moč, to energijo, ki je pre- mnoge zmage pomagala dokončati ravno z upornostjo. To je bil njegov Srečko Sentjurc značaj, njegov delavski izvor, ko je od vsega, kar je najprej zaznal, spoz- nal da je delo človekova moč, ure- sničitev ciljev in zmaga. 6. marca bi bil star 46 let. Šel je po očetovih stopinjah, tudi sam postal kovinar, vendar je njegovo strokov- no spretnost bogatila novatorska sposobnost, njegovo politično delo pa tudi širši ugled, kljub mladim letom. Pri petindvajsetih je bil v ru- dniku konstruktor, pri tridesetih pa je prevzel že najodgovornejšo partijsko dolžnost v občini - vrsto let je bil sekretar občinskega komi- teja ZKS. Se ni mogel povsem odložiti te dolžnosti, da bi se vrnil v svoj ko- lektiv, zato je precej časa delal obo- je. Vodil občinsko organizacijo ZK, hkrati pa vodil bitko za novo tovar- no, ki naj bi nadomestila, takrat že odpisano rudarjenje v rečiški doli- ni. Hkrati je Srečko Sentjurc študi- ral na Visoki šoli za politične vede in novinarstvo, kjer je leta 1967 pre- jel diplomo politologa. Težko bi v kratkih besedah napi- sali vse številne zadolžitve, trajne, voljene in občasne, ki so ga pehale od nalog v delovni organizaciji, v občini, pa vse do republiških ravni, saj je bil zelo upoštevan ter nepo- grešljiv član slovenske gospodarske zbornice. Svojo družinico je imel neizmer- no rad in če si je kdaj kaj očital, je bilo, da ji ni posvečal dovolj časa. Hudo ga bo pogrešala, zdaj ko tudi teh prekratkih trenutkov ne bo. Pogrešali ga bomo vsi, v stotinah. v tisočih, za dolgo. Naj mu bo slava, zahvala in trajen spomin! JURE KRASOVEC 6. STRAN - NOVI TEDNIK mm m«? 3. MAREC 1983 Organizirano proti alkoholizmu Boj proti alkoholizmu in narkomaniji je trajna nalo- ga, pri kateri lahko uspemo le s celovitim pristopom. Tega se zavedajo tudi v ob- čini Slovenske Konjice, kjer so pretekli mesec pri Občinski konferenci socia- listične zveze ustanovili Koordinacijski odbor za boj proti alkoholizmu in narkomaniji. Na ustanov- nem sestanku so za pred- sednico odbora izvolili Li- dijo Pratnemer, sicer pa so v odboru predstavniki vseh družbenopolitičnih organi- zacij, zdravstva, socialnega skrbstva ter delovnih orga- nizacij Konus, Unior in Lip. MBP Kdo bo skrbel za tri parke v Žalcu? Lani so v Žalcu dobili dva nova parka in sicer v centru mesta ter med sta- dionom in obvozno cesto, v letošnjem letu pa se obeta še manjši park pri veteri- narski postaji s prehodom na pokopališče. Zdaj pa se pojavlja vprašanje, kdo bo za te olepševalne površine, ki so v ponos kraju, skrbel? Odločili so se, da naj bi za Titov spominski park med stadionom in obvozno ce- sto skrbeli pionirji dveh osnovnih šol skupaj z men- torji in učitelji, katerim bi s strokovnimi nasveti poma- gali člani Turističnega in Hortikulturnega društva. Šolarji naj bi torej skrbeli za čim lepšo podobo parka ter njegovo vsebino dopol- njevali z okrasnim cvetjem, zelenjem, grmičevjem in morebitnimi' manjšimi ob- jekti, kot so čebelnjak, ptič- nice in podobno. Vprašanje pa je, kako bodo vzdrževa- nje parka rešili, ko bodo počitnice. Za »mestni park« med Savinjskim magazinom in tržnico, bo skrbelo Komu- nalno podjetje, za tistega ob Veterinarski postaji pa po vsej verjetnosti krajevna skupnost. V tem parku (najprej ga je treba dodobra očistiti) bodo uredili poti, postavili klopi ter speljali pot do pokopališča oz. bo- doče nove mrliške vežice. TV V žalski občini bodo še gradili višinske ceste Branko Povše: »Neizpolnjene naloge bomo opravili letos« V žalski občini že nekaj iet dokaj uspešno poteka akcija povezave višinskih domačij s cestami. Pri grad- nji višinskih cest so dosegli dobre rezultate, vendar na- meravajo akcijo še nadalje- vati. O tem smo se pogovar- jali s predsednikom OS ZSS Žalec Brankom Povšetom. - Koliko časa že poteka ta akcija in koliko cest ste doslej zgradili? B. Povše: »Akcija poteka od leta 1976. Doslej smo zgradili 84 odsekov v skupni dolžini 87 kilometrov. S ce- stami smo povezali 206 do- mačij. Večji del sredstev so prispevali delavci v OZD v obliki enodnevnega zasluž- ka, oziroma z delom na pro- sto soboto. Preostala sred- stva so prispevale krajevne skupnosti, pa tudi domačije same. Pri tej solidarnostni akciji gre tudi za oddolžitev kmetijam, ki so dale velik prispevek med NOB.« - Lani kljub vsemu jiiste v celoti uresničili zastavlje- nega programa. B. Povše: »Na Dobrovljah nismo s cestami povezali šti- rih domačij v skupni dolžini tri kilometre, cesto bi morali zgraditi do Viktorja Pozniča v Grajski vasi in prav tako dolgi cestni odcep v Slape pri Vranskem. V Lokah pri Taboru bi morali zgraditi skupaj skoraj 2,5 kilometra cest in z njimi povezati se- dem domačij ter opraviti še nekaj drugih del. Skupaj ni- smo zgradili dobrih 26 kilo- metrov cest, ki bi povezale 74 domačij. Vrednost predvi- denih del bi znašala skoraj šestnajst milijonov dinar- jev.« - Boste z akcijo nadalje- vali? B. Povše: »Glede na to, da akcija še ni končana, oziro- ma so še kmetije, ki jih je nujno treba vključiti v pro- gram nadaljnje povezave s cesto, so predsedstvo OK SZDL, predsedstvo OS ZSS ter vsi trije zbori občinske skupščine komunalne skup- nosti predlagali, da se akcija podaljša za dve leti, torej do vključno leta 1984. Prepri- čan sem, da bodo delovni ljudje in občani akcijo še na- prej podpirali. Povem naj le še to, da bomo dela, ki bi jih morali opraviti v lanskem le- tu, opravili letos.« JANEZ VEDENIK Obnovljen dom PD Polzela Več kot 250 članov planin- skega društva na Polzeli se je konec prejšnjega tedna zbralo na rednem letnem občnem zboru. O delu društva je poročal predsednik Vili Vybihal in med drugim poudaril: »Pred dvema letoma smo se dogo- vorili, da moramo poleg ostalega članstva pridobiti čimveč mladine. .Ustanovili smo sekcijo v Andražu, ki jo vodi Martin Pižorn, sekcija v SIP-u je sodelovala skoraj na vseh pohodih, njen vodja pa je Oto Zagoričnik. Dobro smo začeli sodelovati v vrtcu, saj je njihovih 124 cici- banov-planincev uspešno izvajalo program. Z OŠ na Polzeli odlično sodelujemo, prav tako pa se sedaj dogo- varjamo tudi z OŠ v Braslov- čah. Lani smo obnovili dom na Gori Oljki, kjer smo člani društva prostovoljno vložili kar 7300 udarniških ur. Mla- dinski odsek planinskega, društva pa je izdal glasilo Stezice...« V program za letošnje leto so zapisali da bodo še naprej urejali dom na Gori Oljki, pripravili vrsto izletov in po- hodov, nadaljevali z marki- ranjem poti, pripravili več strokovnih predavanj in de- lovnih akcij. Prihodnje leto bodo praznovali 25-letnico obstoja, ob tem želijo razviti društveni prapor. T. TAVČAR Sempetrski gasilci praznujejo 105 let V soboto so se člani Gasil- skega društva Šempeter se- stali na 105. občnem zboru. To je eno izmed najbolj de- javnih društev v občini, je tudi najstarejše v Savinjski dolini, dosega pa vidne uspehe. Že vrsto let ga vodi požrtvovalni predsednik Franc Golavšek. Trudijo se predvsem s pre- ventivnimi ukrepi, da bi bilo čimmanj požarov in nesreč. Zavedajo se, da je prav po- dročje njihovega dela po ob- segu in požarni ogroženosti med največjimi. Tehnično opremljenost imajo zadovo- ljivo, vendar želijo, da bi se strokovni kader povečal. Nov program dela za letos so zastavili dokaj pestro. Ker je letos predkongresno leto slo- venskih gasilcev, bo morala biti angažiranost še večja. Udeležili se bodo vseh razpi- sanih tekmovanj pri članih, mladincih in pionirjih, do- stojno bodo proslavili 105. obletnico, ki bo povezana s krajevnim praznikom KS Šempeter. Razvili bodo tudi pionirski gasilski prapor in obnovili gasilski dom. Na zboru so podelili 15 čla- nom diplome za dolgoletno službovanje v gasilstvu. Za 60-letno delo pa je prejel naj- višje priznanje Ferdinand Pogačar. T. TAVC AR Nova telefonska centrala v Žalcu V žalski občini je že dalj časa problem telefonskih priključ- kov. Ljudi, ki bi radi telefon, je vedno več, številk pa takore- koč ni. Po zadnjih informaci- jah so stvari tako daleč, da naj bi bila do konca prihodnjega leta zgrajena nova telefonska centrala z zmogljivostjo 3000 telefonskih priključkov. V prvi fazi naj bi jih montirali samo okoli 1400. Za izgradnjo prepo- trebne centrale je potrebnih tri milijarde dinarjev. TV Sonja Krašek je že vrsto let zvesta delovne- mu kolektivu Modnega salona v Titovem Vele- nju. Bolj na željo staršev se je izučila za šiviljo in počasi je ta poklic, za ka- terega se danes odloča vse manj deklet, vzljubi- la. Prva leta je šivala do- ma, za svojo družino, pri- ložnostno tudi za druge, a ker je bilo štiričlansko družino težko preživljati z eno samo plačo, se je za- poslila. Bilo je to pred 18. leti, ko je danes velik in poznan kolektiv štel le peščico delavk Bili so to še čisto pionirski časi, ki pa se jih Sonja rada spo- minja, kljub temu, da je bilo sprva težko ujeti tempo tekočega traku in se navaditi na drugačne stroje. Toda Sonja ni obu- pala in sama pri sebi si je večkrat ponavljala: kar človek hoče, tudi zmore. Tako je preganjala krize, ki so se pojavljale, saj jo je doma, kakor vsako žen- sko, čakala še kopica dru- gega dela. Prva leta se je velikokrat zgodilo, da so delavke delale po 16 in več ur na dan in ni je bilo med njimi, ki ne bi dou- mela, da je to potrebno, da trgovci čakajo na nji- hove vse bolj iskane iz- delke. In kljub temu seje še našel čas za aktivnost v različnih družbenopoli- tičnih organih v kolek- tivu. Toda, enolično delo ob tekočem traku postaja z leti utrudljivo. Pešajo oči, roke in noge in tako zlasti starejše delavke niso več kos vsakodnevnim nor- mam. Tako je bilo tudi s Sonjo Krašek, ki danes spoštljivo pripoveduje o pobudi kolektiva, da pri- skoči na pomoč s preraz- poreditvijo starejših de- lavk ob šivalni stroj, kjer ni potrebno ves dan biti pod pritiskom enoličnega dela, ampak je bolj po- trebna natančnost pri iz- delovanju celih koma- dov. Tako se je pred krat- kim v tej tako imenovani starostni skupini znašla tudi Sonja s še nekateri- mi svojimi starejšimi so- delavkami. O tem rada pripoveduje dolgoletna šivilja iz Modnega salona, za katerega pravi, da je re- snično njen drugi dom. In če človek rad prihaja na delo, je tudi ustvarjalen. MATEJA POD JED Sonja Krašek Razstava ročnih del v Slovenskih Konjicah Ljubiteljev in ustvarjalcev ročnih del v konjiški občini ^ manjka. Letos bodo svoje izdelke že četrtič predstavili ^ razstavi, ki jo pripravlja ob Dnevu žena Občinska konferenc socialistične zveze. Razstava bo v avli osnovne šole Dušai^ Jereba v Slovenskih Konjicah, ogledati pa si jo bo mogoče 4 marca od 17.-19. ure, 5. in 6. marca od 9.-16. ure ter 7. marca oc 9.-12. ure. MBf Šoštanj: Obdaritev za Dan žena Krajevna organizacija Rdečega križa Šoštanj bo, kakor vsa] bratje. Ob prazniku republike smo ob plesih in petju folklor^ skupine iz Bariča začutili vso temperamentnost, prisrčno* in naklonjenost ljudi naše bratske republike. Na našem odru se je predstavilo tudi kulturno umetnih društvo KUD Zarja Trnovlje z izvedbo dramske predstav' Ustinova »Ljubezen štirih polkovnikov«. Ob odlični igralcev amaterjev smo spoznali skrite želje človeka. ^ dobri režiji Štefana Žvižeja smo doživeli popoln umetnih užitek. ^ j Uro in pol smeha nam je nudila komedija v pristni pr!j ščini »Lubezen po biikvicah«, do zadnjega sedeža je dvorana polna pri Merxovi prireditvi Ples, moda, pesem- okviru tedna domačega filma smo si pod pokrovitelj stvor delovne organizacije Konus ogledali pet domačih film°s Tudi te filmske predstave so bile dobro obiskane, tako W so tudi sicer in tako kot so tudi različne proslave. Kulturno življenje v Slovenskih Konjicah se je torej P nekaj letnem spanju v resnici pričelo prebujati. OLGA KANGI> 3 MAREC 1983 m teci m mm NOVI TEDNIK - STRAN 7 Po enajstih ietih prvič javni žreb Za enajsti izlet 100 kmečkih žensk na morje smo letos dobili rekordno štovilo prijav - 1703, kar je za 573 več, kot lani. Če bi hoteli popeljati vse prijavljene bi potrebovali kar 34 petdeset sedežnih Izletnikovih avtobusov, kar bi pomenilo kolono dolgo okoli 500 metrov. Tako pa imamo na voljo samo dva Izletnikova avtobusa za 100 kmečkih žensk. Samo pri pošti za pisma je bilo porabljenih več kot sedem tisoč dinarjev! Največ prijav smo dobili iz celjske, šentjurske in žalske občine, najmanj pa iz konjiške, mozirske in velenjske. Nekaj pisem je prispelo tudi iz občin izven celjskega območja, eno pa celo iz Regensburga v ZR Nemčiji. Zaradi raznih podtikanj, da smo pri izboru nepošteni, smo se odločili za javni žreb, ki smo ga opravili v uredništvu v torek, 1. marca ob 12. uri ob prisotnosti šestih kmečkih žensk, predstav- nika sopokrovitelja SIP Šempeter (Hmezadovega žal ni bilo) in NT - RC ter pod vodstvom predsednika komisije Rudija Pe- perka, družbenega pravobranilca samoupravljanja. Pisma je za vsako občino posebej izvlekel Pepelov Mihec, ki še zaradi svojih rosnih let ne zna ne brati in ne računati, tako da je bila poštenost zagotovljena. Vse potnice za naš izlet bodo o tem v naslednjih dneh obveščene, svoj pristanek s plačilom 500 din pa morajo nakazati najkasneje do 15. marca. Sto je veselih, ostalim pa ostane upanje na prihodnje leto! TV Letos ponovno tudi v Lipico 25. in 26. marca bomo po- tovali že na 11. izlet 100 kmečkih žensk na morje! To- rej gre za izlet, ki ima resnič- no že lepo tradicijo ter se je uveljavil ne samo med kmečkimi ženskami, kate- rim je izključno namenjen, temveč tudi med drugimi, ki bi želele potovati z nami. In mi smo v desetih letih pope- ljali na morje že tisoč kmeč- kih žensk, ki so po povratku povsod na veliko govorile, kako lepo so se imele dva dni, ko so vsaj za nekaj tre- nutkov zapustile vsakodnev- no težavno in naporno delo za štedilniki, v hlevu, vino- gradu, sadovnjaku, vrtu, na polju... Kako je prišlo do izleta 100 kmečkih žensk na morje9 Enostavno smo hoteli kmeč- ki ženski, ki nima takšnih ugodnosti kot »druge« žen- ske, podariti za 8. marec mal- ce prijetnega razvedrila. Ker pa je 8. marca še hladno smo se odločili za konec meseca, kar pa stvari bistveno ne spremeni. In kaj kmečki žen- ski podariti? Morje seveda, saj za tega videti sredi sezo- ne, ko jo dela največ, ni časa. Njihovo morje je znoj pod soncem ah mokra koža od nenadnega dežja! In še en pogoj je bil: z nami naj bi potovale samo tiste kmečke ženske, ki morja še niso vi- dele. V začetku je akcija pov- sem uspevala, kasneje pa je takšnih, ki na morju še niso bile, bilo vedno manj, kar pa je tudi razumljivo. Ostala pa je ideja o izletu za kmečke ženske pa čeprav se poskuša vtihotapiti tudi kakšna takš- na, ki ji je edina zemlja tista v cvetličnih lončkih. Prvi dve leti (prvi izlet v Postojnsko jamo in Porto- rož, drugi v Lipico in Koper) sta bila izleta enodnevna, od tretjega dalje pa dvodnevna in sicer vedno z istim konč- nim ciljem - Rovinjem in ho- telom Eden (raj!)! K temu smo dodajali še oglede Por- toroža, Motovuna, Pulja, Hrastovelj in še česa. Letos bomo Portorožu in Rovinju ter Pulju znova dodah ogled Lipice. TONE VRABL Hmezad in Sip za kmečke ženske Pokrovitelja letošnjega izleta 100 kmečkih žensk na morje sta SOZD Hmezad Žalec in Sip Šempeter, ki ju bralcem prav gotovo ni treba posebej predstavljati. ZA SOZD Hmezad je zadnje čase zna- čilno to, da se vse bolj širi tudi na druga področja v Sloveniji, Jugoslaviji in sve- tu. Pri tem je prav gotovo treba omeniti izgradnjo piščančjih farm v Nigeriji. V Hmezadu imajo tudi za letošnje leto ve- like načrte. Razširiti nameravajo površi- ne s hmeljem, povečali pa bodo tudi proizvodnjo pšenice, krompirja, zelja itd. V Ilirski Bistrici nameravajo zgradi- ti novo zeljarno, tako da bodo zaključili reproverigo v zeljarski proizvodnji. Hmezad je vehk proizvajalec sadja, po- sebno pozornost pa bodo namenjali tudi proizvodnji gob. Veliki so načrti pri pri- zvodnji mleka in mesa. Pravzaprav je nemogoče v kratkem predstaviti sozd, kakršen je Hmezad. Zapišimo le še to, da vso pozornost namenjajo tudi izvozu, ki je v glavnem ves usmerjen na konver- tibilno področje. Sip iz Šempetra je prav gotovo eden* izmed najpomembnejših proizvajalcev kmetijske mehanizacije pri nas. Pohval- no je to, da se je Sip proslavil z izdelki, ki so plod lastnega znanja. Kmetijski stroji so izredno kakovostni, tako ni naključje, če je po njih veliko povpraše- vanje tudi v drugih evropskih državah. Pri tem gre za stroje, ki so tehnološko izredno zahtevni in brez katerih si so- dobnega kmetijstva ne moremo pred- stavljati. Prav gotovo zavzema Sip, ki je tudi član sozda Agros, pomembno nalo- go, ki smo si jo zastavili v naši državi: čim večja proizvodnja hrane. filter za čiščenje zraka uporablja se za odpraševanje v vseh vrstah industrije ram* Konus Slovenske Konjice Da bi bili lahko svojim nalogam kar najbolj kos, t. j. da bi bila njihova tele- sna zmogljivost kar največja, je bila njihova nrana zelo izdatna in tudi precej raznovrst- na (takšna je nedvoumna razlaga v ohranje- nem ustnem izročilu) in je še bolj presegala tedanje podeželsko in mestno povprečje kakor hrana, kakršno so imeli tisti, ki so vozili od Celja do Rugvice. (Tudi zato je bil °isti dnevni zaslužek »Mitrovčanov« manj- Sl kakor čisti dnevni zaslužek »Celjanov« in "Hogličanov«.) Tudi pijače so dobivali »Mitrovčani« več, kakor je je bilo v navadi pred Rugvico. Ta spomladi in jeseni, kot rečeno, spričo ^rzle vode pomagala ohranjevati »Mitrov- cane« zdrave ali zmožne dela, medtem ko je Poleti v pripeki blažila hudo žejo, zakaj ■■niitrovški« splavi so bili na Savi in Donavi docela izpostavljeni soncu, ne da bi se bilo mogoče pri veslanju kakorkoli zavarovati pred njim. (Da ni šlo uživanje vina preda- eč, so morali skrbeti krmaniži.) Hrana (in pijača) je bila potemtakem glavarjem odmerjena glede na to, da so anko, kolikor je bilo v njihovih močeh, Zmagovali težave, ki jih je prinašala vožnja. e je bila raven hrane na splavih razmero- ma zelo visoka, je treba ob tem povedati, da ta raven ni oblikovala zavoljo zadevnih aločnejših zahtev posameznikov ali ipoz- eie) splavarske zadruge. Resda so. kot po- vedano, za obdobje stare Jugoslavije sporo- čene nekatere izboljšave v hrani na splavih, toda te izboljšave so po vsem videzu dose- gli predvsem zavoljo povečane splavarske lesne trgovine v tisti dobi in v zvezi s tem z večjimi dobički splavarskih gospodarjev, ki so morah zavoljo številnejših voženj ime- ti v razvidu prav tako telesno zmogljivost splavarjev kakor tudi to, da jim je bilo zago- tovljeno dovolj kakovostne delovne sile za vožnje. Pričevanj o odločnejših zahtevah splavarjev po izboljšanju hrane na splavih ne poznamo. Kot je podoba, je šlo torej v tem primeru za posledico splavarskih želj in nakazane presoje splavarskih gospodar- jev. Če sodimo, da je bila (v denarju) neplača- na hrana na splavih zavoljo svoje izdatnosti in raznovrstnosti tudi sredstvo, s katerim je bila splavarskim gospodarjem zagotovljena zadostna ponudba za to delo, naj bo to še drugače povedano. Kdor je jedel v svojem domačem kraju, kakor je bilo zgoraj opisa- no, temu je pomenila hrana na »rogliških« in »mitrovških« vožnjah nekaj takšnega, za kar se je bilo deloma že samo po sebi vre- dno potegovati (ne glede na plačilo o denar- ju ali, natančneje, možnosti, ki jih je to plačilo odpiralo). To velja posebej še za čla- ne revnejših družin. Najbolje pa, čeprav posredno, ponazarja vrednost hrane na sa- vinjskih splavih to, da so dravski splavarji tudi še po večji stavki, ki jim je sredi tride- setih let povečala dnine in pocenila železni- ško vožnjo, jedli praviloma slabše kakor savinjski splavarji pred dravsko stavko in po njej. A za kaj takega savinjskim splavar- jem ni bila potrebna stavka ali mezdno gi- banje. (Pri tem je treba hkrati imeti pred očmi tudi čisti zaslužek z voženj, ki je bil, kot smo videli, pri savinjskih splavarjih večji kakor pri dravskih.) Sicer pa si oglejmo hrano dravskih spla- varjev še nadrobneje. Omenjeno je že bilo, da so jedli, ko so si na vožnji sami kuhali, zlasti le slanino, polento in kavo (ne prave), sem in tja kakšno jajce in pa kruh. Pili so »kalno in mlačno Dravo« in pa vino, ki so si z njim napolnili steklenice, kadar so se ustavljali. Ponekod so si privoščili tudi riž in kdaj pa kdaj so kupovali belo moko, da so si za priboljšek pripravili praženec, ven- dar sta bili to le redkejši jedi na dravskih splavih. Za navedeni jedilnik so potrebova- li še mast, sol in sladkor, s katerimi so se oskrbovali predvsem v Mariboru. Ognjišča so bila preprostejša kakor na savinjskih splavih. Poleg teh navedb, ki izvirajo razen ene vse iz pisanih (tiskanih) virov, ne poz- namo drugih pričevanj o hrani dravskih splavarjev, tako da ne vemo dovolj za de- javnike, ki so določili nakazano raven hra- ne. Nedvomno pa je nanjo bistveno vpliva- lo to, da je šel nakup živeža na račun spla- varjev in ne na račun splavarskih gospodar- jev, kakor je bilo nekoč, ko je sporočeno, da je »hrano... dajal gospodar« in so imeli splavarji »mnogo boljšo hrano«. Nadalje je na nakazano raven hrane pri dravskih spla- varjih vplivalo to, da so vozili le podnevi, ne pa tudi ponoči kakor savinjski splavarji. Še bolj kakor dravske so prekašali savinj- ski splavarji glede hrane bosenske splavar- je. Ker so bili bosenski splavarji večidel brez kolibe, so bila njihova ognjišča po- vsem na prostem; narejena so bila kar naj- bolj preprosto. Na njih so kuhali po veliki večini samo fižol in kavo. Poleg tega so jedli zlasti le slanino in ovčje meso in pa kruh. Od pijače so imeli s seboj žganje. Na mitrovškem splavu (pred kolibo in sušo) v Slavonskem Brodu (1932) 8. STRAN - NOVI TEDNIK mm m«? 3. MAREC 1983 Salon - Expon na odru v Trnovljah Otroškemu gledališču je treba zaploskati. Učenci - igralci, so bili pravi mojstri Pri kulturnem društvu Zarja Trnov I Je so \ soboto pripravili prvo otroško pre- mier« in zato si ta dan velja še posebej zapomniti, saj se društvu tako obetajo osve- žitve in razigrana mladež bo zapolnila vrzel tudi na področju otroškega gledali- šča. Igrica Jane Kolarič. Salon- Expon. je bila torej poskus in na drugi strani že tudi re- zultata sodelovanja z osnov- no šolo Franca Vrunča. od koder so mladi igralci. In mnogi med njimi že znajo bi- ti pravi mali mojstri besede in kretnje, spet drugim bo potrebna še krepka pomoč strokovnjakov. Toda Salon Expon v manj znanstvenem jeziku pomeni: ekspres po- pravi jalnica osebnih napak' Nekoč je živel mojster Skazomaz, ki je s svojo tr- govsko domiselnostjo in spretnostjo postavil na glavo marsikatero pravljico, kjer potem ni vse teklo, tako kot bi moralo. Skazomaz je želel, da bi bih vsi lepi, zato je »shujšal« Pujske, čarovnico spremenil v Sneguljčico, Pe- pelko v lepo Biserko, Ostrž- ka je olajšal za znameniti nos, sedmim Palčkom je od copral sto let stare brade... Njegove žrtve pa so se kmalu ovedle. da jim je Skazomaz vzel njihov lastni jaz. Sklica- le so naglo sodišče, sedem malih porotnikov pa je so- glasno potrdilo: kriv! Da bi se pravljica bolj srečno kon- čala, je sodišče sklenilo, da mora Skazomaz popraviti storjene napake, da bo vse spet lepo in prav. Gledalci, starejši in mlajši, so z aplavzom potrdili, da jim je bila igrica všeč, mladi igralci pa so se z režiserjem predstave Štefanom Zviže- jem ob čaju dogovorili, da bodo skušali z nekaj vajami predstavo še dograditi, da bo tekla še bolj gladko, igrivo in razposajeno, popazili bodo na mesta, kjer glasba pregla- si glasove na odru in jo zavr- teli tam, kjer bi bila morda bolj potrebna... Skratka - možnosti za nadaljno gradi- tev otroškega gledališča so tu. Najbrž idej, ki jih znajo biti polni tudi mladi sami, ne bo tako zlepa zmanjkalo in morda se nam prav iz teh svežih vrst obetajo nova ime- na igralcev in režiserjev. MATEJA PODJED Gledalci o igrici: Tatjana Šolar: »Na igrico sem pripeljala mlajšega brat- ca, pa je tudi mene pritegnilo dogajanje na odru. Trije puj- ski so se mi zdeli dobri.« Silva Kramar:« Verjetno sem igrico gledala z drugač- nimi očmi kot kdo drug. Še- sti Palček je bila namreč mo- ja hči. Ni kaj! Dobro so jih pripravili.« Marko Štor 10 let: »Naj- bolj so mi bili všeč Palčki. Jaz bi tudi rad igral. Morda pa bom kdaj poskusil.« Igor Šerovnik, 8 let: »Jaz bi tudi rad igral. Moj sosed je bil Pujsek. Če bi jaz lahko igral, bi bil Palček. Igrica mi je bila všeč.« NavduSili pevci iz RogaSke Slatine Moški pevski zbor zdravi- lišča iz Rogaške Slatine se je minuli petek s celovečernim koncertom predstavil Šent- jurčanom. Zdaj 36-članski zbor že vrsto let uspešno vo- di zborovodja Franjo Plohi. Ob kvalitetnem programu gre pohvaliti predvsem ubrano fantovsko petje na vasi brez dirigenta. Sicer pa je program zajemal širok izbor narodnih in umetnih pesmi. Sodelovanje šentjurskih in slatinskih zborov se torej krepi in nadaljuje, zato je v prihodnje pričakovati še več izmenjav koncertov. ER Kakovosten koncert pihalcev Koncert pihalnega orke- stra ŽPD »FRANCE PRE- ŠEREN-, ki je bil pretekli četrtek v dvorani Naro- dnega doma, je izzv enel ta- ko, kot je bila naslovljena tudi ena izmed izvajalnih skladb - »Praznik troben- tarjev -. Resnično je bil to praznik orkestra, ne samo zaradi proslavljanja 75-let- nice dela, ampak predvsem zaradi izvrstnega nastopa celjskih godbenikov. Ze uvodna koračnica je da- la slutiti, da bomo poslušali discipliniran, zvočno poln in uglašen ansambel. Učakarje- va Slavnostna uvertura je za- zvenela kar nekako simfo- nično, Bučarjevo skladbo Delavec pa je ob spremljavi orkestra odpel gost Ladko Korošec. Žal v tej skladbi ni bilo pravega zvočnega raz- merja, saj je orkester pevca preglasil. Partizanska uver- tura Antona Lavrina je bila ena najzahtevnejših skladb večera. Zato je skorajda razumljivo, da so jo godbeni- ki odigrali nekoliko nespro- ščeno v nekaterih pol lfono pisanih delih tudi ritmično neskladno. Ritmično in in to nančno nedosledni so bih tu- di trobilci pri suiti »In den Barock«. Po odmoru se je najprej izkazal mladi solist Uroš Sanda s čistim troben- tarskim solom v »Uspavan- ki«, pri spremljavi Ladka Korošca v arijah iz Seviljske- ga brivca. Prodane neveste in Don Kihota pa je orkester disciplinirano in dostojno spremljal solista. Zaključna skladba N. Kalodere »Splet bratstva in enotnosti« je bila odigrana efektno z velikim občutkom za ritem. Dirigent je vodil orkester suvereno, njegovo delo pa zlasti pri ritmičnih spre- membah ni bilo lahko. Piha- la so delovala enotno v into- naciji in pri vstopih, trobila nekoliko manj, več pozorno- sti pa bodo morah posvetiti ritmični skupini. Razveseljivo je, da je v or- kester vključenih precej mladih godbenikov, to pa pomeni, da je perspektiva Prešernovi godbi zagotovlje- na. Ze s tem nastopom pa so •celjski godbeniki dokazali, da jih upravičeno lahko šte- jemo med boljše tovrstne an- samble pri nas, česar pa še zdaleč ni potrdil obisk celj- skih občanov. Kaj slabo so se odzvali vabilu na koncert, ki je zaradi tega izzvenel v napol prazni dvorani. Najbrž še mnogi podcenjujejo to zvrst glasbe in se zadovoljijo s poslušanjem celjskih god- benikov na raznih proslavah in svečanostih, kjer orkester pač hote ah nehote mora na- stopati. Tako smo morah tu- di pri nastopu domačega an- sambla ugotoviti, da Celjani za glasbo v veliki meri nima- jo več posluha. E. G. Večer baročne glasbe V zadnjih letih opažamo poživljanje baročne glasbe, brž- kone kot protiutež avantgardnim eksperimentom z vse mogočimi zvočnimi pritiklinami. Baročna glasba je mirna, motorična, brez velikih dinamičnih razponov, posebej v komornih zasedbah. Tako poznamo že večletna prizadeva- nja Mariborčanov v tej smeri, v zadnjem času so osnovali v Ljubljani po iniciativi Klemna Ramovša in s sodelovanjem Alojzija Mordeja ter Maksa Strmčnika Baročni trio. V Celju so se predstavil: v sredo. 23. februarja na V. abon- majskem koncertu. Na sporedu so bila izključno dela bolj ali manj znanih mojstrov iz dobe razcveta baroka 17. sto- letja: Vrvaldija. Telemanna, Handla, Rameauja in drugih. V zasedbi starih instrumentov: violine, viole da gamba (predhodnica sodobnega violončela), kljunaste flavte in čembala so izvajali vrsto sonat in suit iz tiste dobe. Dovolj posrečeno so se lotili avtentične interpretacije. Klemen Ramovš dobro obvlada tehniko svojega instru- menta. gostja večera Gertnida Gamerith je izvrstna pozna- valka izvajalske tehnike ter pristopa k baročni umetnosti doživljeno- Mordej z violo da gamba in čembalist Strmčnik sta imela pretežno podrejeno vlogo spremljeval- cev razen v Rameaujevem Koncertu, kjer je bila vloga čembala solistično poudarjena. Večer je bil zanimiv, kljub trudu izvajalcev pa se nismo mogli ubraniti določene monotonije. Skladbe so si sledile po enakih načelih, kontrasti so bih podani zgolj v različnih tempih in deloma v ritmični strukturi. Dinamičnih razlik skoraj da ni, saj so pred 300 leti komaj ločili piano od forta. pa tudi instrumenti so bili tedaj manj razviti, tonsko slabši od današnjih. Najbrže je v tistih časih gospodi bolj prijala taka glasba, kot današnjemu poslušalcu bučne eksplozije sodobnih tonskih smeri. EGON KUNEJ Knjigo »Veter z juga« napisal Celjan Te dni je v Mladinski knjigi v Celju pritegnila pozornost knjiga VETER Z JUGA, avtorja Marka Sterleta. Izšla je v založbi Mladinske knjige v zbirki Potopisi. To samo po sebi pove, da gre za potopisno pripoved, avtor pa je v njej strnil vtise in spoznanja svojega bivanja na Kitajskem, kamor je odšel z željo po spoznavanju tradicionalnega kitajskega zdravil- stva, ob tem pa še na svojstven način opisal svoje doživljanje sodobne Kitajske. Ne zgodi se pogosto, da na policah knjigarne zagledamo knjigo celjskega avtorja kot je v tem primeru Marko Sterle, zdravnik po poklicu, ki se v prostem času ljubiteljsko ukvarja še s slikarstvom, kiparstvom in. kot kaže pričujoča knjiga VETER Z JUGA, še s pisanjem. A.KUMER Grižani v Augsburgu Člani dramske skupine DPD Svoboda iz Griž so v soboto obiskali slovensko kulturno športno društvo Drava v Augs- burgu. V soboto so se jim predstavili z igro Zupanova Micka. S Slovenci v Augsburgu imajo Grižani stike že dve leti in doslej je tovrstno sodelovanje obrodilo že več sadov. Slovenci iz Augs- burga bodo Grižanom vrnili obisk poleti, ko bodo v Grižah pripravili poletne kulturne prireditve. Predstavili jim bodo igro Kje je meja. Slovenci v Augsburgu so Grižane prisrčno sprejeli, nepozaben pa je ostal sprejem pri konzulu Jožetu Hlebu v Miinchnu in pri podžupanu Munchna. V Munchnu je bilo prisrčno tudi srečanje z zdomci, ki delujejo v okviru društva Triglav. SLAVA ŠALAMON Odslej kulturno umetniško društvo F. Prešeren Vojnik Prosvetno društvo Fran- ce Prešeren Vojnik se je pred dnevi zbralo na obč- nem zboru, kjer so člani ocenili svojo aktivnost in opozorili na številne pro- bleme, zlasti prostorske. V zadnjih dveh letih je društvo s svojimi sekcijami opravilo 180 nastopov in predvajalo 250 kinopred- stav. V tem obdobju so pri- pravili 10 proslav in organi- zirali 10 prireditev z gosti iz raznih krajev Slovenije. Pa tudi društvo samo je gosto- valo doma in v zamejstvu. Ko so ocenjevali delo sekcij, so izpostavili, da je potrebno izboljšati kako- vost, ki je ponekod slabša zaradi pomanjkanja stro- kovnih sodelavcev. BP Pasji sinovi ZDA 1981. Scenarij: Blake Edvvards. Kamera: Harry Stradling. Glasba: Henry Mam ini. REŽIJA: BLAKE ED- VVARDS. Igrajo: Julie Andrews, William Holden, Shelly VVin- ters, Marisa Berenson, Larry Hagman idr. Hollywood, ta magična tovarna sanj, domovina in zatoči- šče filma, »raj« s pasjimi zakoni, v katerem je tako težko uspeti in še težje uspeh zadržati, v katerem udarec mimo pomeni najpogosteje neusmiljeno slovo, ta in takšen Hol- lywood je od nekdaj buril duhove. Tudi med filmarji sa- mimi, ki mu hlapčujejo, mu skušajo postavljati spome- nike, ah pa ga docela razvrednotiti. Redki med njimi pa so pripravljeni izpovedati resnico o Hollywoodu, neusmilje- nem mestu showbussinesa in kapitala filmske industrije. Blake Edvvards (poznamo ga po filmih Zajtrk pri Tiffa- nyju, Dnevi vina in vrtnic, Pink panter in Desetka) se je odločil za slednje. Želel je torej na humoren, že kar grote- sken način zabiti klin v sanjsko podobo Hollywooda, ki se mu je na smrt zameril. Tako je napisal scenarij in tudi posnel film S. O. S (Pasji sinovi). V tem filmu je želel Edvvards torej prikazati pravo, če- tudi groteskno izkrivljeno podobo Hollywooda, v katerem so si vsi med seboj kot psi in mačke, navidezno sicer prijateljsko združeni ob uspehih, a privoščljivi in čakajoči na vsak, četudi majčken spodrsljaj. Prikazal je Hollywood kot zverinjak, v katerem vladajo pravi zakoni džungle. Za primer je vzel er°ea najbolj značilnih hollywoodskih film- skih izdelkov - musn.;!1 Posname ga uspešen in uveljav- ljen producent in režiser. A z njim pri občinstvu in kritiki docela pogori. Toda, vanj je vložen kapital, ki ne sme propasti za nobeno ceno. Zato išče rešitev v dosnemavanju spotakljivih scen, ki naj bi sentimentalno melodramo mu- sicala spremenile v mehek pornič. Toda za to mora žrtvo- vati tudi image glavne igralke (sicer svoje žene), ki velja v očeh javnosti za simbol čistosti in kreposti. Prepriča jo seveda le zato, ker ima tudi igralka v film vložen svoj kapital. Sledijo se zapleti in slednjič (seveda tudi po holly- woodski šegi) uspeh filma, ki pa avtorja stane življenja. Na pogrebu, ki je vrh in hkrati konec filma, se Hollywood dokončno razkrije, kajti navidezna žalost ob spektakular- nem pogrebu se sprevrže v pravo veselico, na kateri vsakdo speljuje bližnjemu ženo, ljubico, moža in kjer se sklepajo velikanski posli. Prava podoba Hollywooda v groteskno izkrivljeni po- dobi, polna satire, imenitnih glasbeno-plesalskih točk, grobega, že kar črnega humorja, gotovo ni bila po godu filmarjem samim. Tembolj pa je prijetna podoba za gle- dalca, ki sicer odhaja iz kina razvedren, a z novimi spozna- nji o tovarnah sanj. BRANKO STAMEJČIC Kulturni maraton na SPŠ je praznik Ze vrsto let pripravljajo na Srednji pedagoški šoli v Ce- lju kulturni maraton, kakor so poimenovali to obliko de- la, namenjenega počastitvi slovenskega kulturnega praznika. Kot vselej je bilo na šoli živahno in pestro tudi v po- nedeljek. Ure kulture so se po oddelčnih skupnostih pričele že ob sedmi uri zju- traj in so tekle vse tja do 14. To že zdavnaj niso več kla- sične proslave z obveznimi recitali Prešernovih verzov, kajti stkane so po lastni za- misli učencev samih in ob veliki podpori mentorjev. Mladi pripravijo igre, recita- le, predstave, plese, tokrat so organizirali tudi okroglo mi- zo o kulturi, vrstijo se kvizi in razgovori o kulturi in poli tiki. Medse povabijo tudi goste Tokrat so se razveselili igral ke Nade Božičeve in pevke Nece Falk. Vsak razred pri pravi kaj zanimivega, v če- mer se zrcali ustvarjalni duli posameznikov in skupin Med seboj se hodijo tudi obi skovat in to obliko bodo v prihodnjih letih skušal izboljšati, tako da bodo ra zredi še bolj odprti vsem, k jih bo tamkajšnje dogajanji zanimalo. Vsako leto, vsak praznik prinese nove izkušnje spoznanja in vsaka generacj ja tudi svoje ideje. Zato j1 kulturni maraton toliko bol dragocen. MATEJA PODJEl Razstava ilustracij Jelke Reichman i Prejšnji petek so oživela stopnišč Weichselbergerjevega dvorca v Laškefl1 ko je preko petdeset otrok in drugih 1° stov prisostvovalo otvoritvi razstave zrtf ne ilustratorke Jelke Reichman. Prek 300 razstavljenih del v bistvu predstavil1 retrospektivno razstavo te izredno p'° dne slovenske likovne umetnice, ki sel' v Laškem predstavila prvič. Razstava & jutri predstavljena tudi krajanom Rade*- Otvoritvi je prisostvovala tudi avtoric kateri so učenci laške osnovne šole " gojenci glasbene šole pripravili kratek zanimiv kulturni program. Učenci so ^ citirali pesmi in igrali otroške pesmi. ^ jih je likovno v različnih knjižicah, učbe nikih, glasbenih priročnikih in še k)1 opremila Jelka Reichman. Otvoritev razstave bo v Radečah jutl ob 11. uri v knjižnici centralne osnov11 šole. Razstava bo odprta do 11. marca^ r MAREC 1983 iil GDBMD^D NOVI TEDNIK - STRAN 9 Modni cvet je nastal v veliki družini tfartina Frlškovec, predsednica delavskega sveta v Modnem salonu: »Uspevamo zato, ker Imamo malo administracije (razmerje 1: 12) In ker kot velika enotna družina razumemo vse, kar od nas zahteva ne trenutni In bodoči čas!« Bližnji praznik žena je bil resnično le naš zunanji razlt>£» da smo prvič v neki delovni organizaciji pripra- vili leteče uredništvo. Odlo- čili smo se za pretežno žen- ski kolektiv - Modni salon Xitovo Velenjo, katerega skoraj 300 delavk (pa le 15 moških), je poslovno slavo preneslo tudi izven meja naše domovine. Začetki Modnega salona segajo dvajset let nazaj, v malo obrtno delavnico Ru- dnika lignita Velenje. Ta se je preko krajevno obrtne de- lavnice za krojaštvo in ši- viljstvo pred desetimi leti razvila v samostojno delov- no organizacijo Modni Salon Velenje. Krojaške usluge ni- so omogočale potrebnega kruha za zaposlene, zato so se morali odločiti za konfek- cijo. Najprej v povezavi s preizkušenimi konfekcio- narji, ko so morali najprej osvojiti konfekcionarsko znanje in veščine. Šele nato so se začeli postopno spogle- dovati z zunanjimi tržišči, še prej temeljiteje organizirali proizvodnjo konfekcije, za- poslili več delavk in se pro- storsko razširili. Tudi samoupravne samo- stojnosti so se kot samosto- jen tozd v sklopu Komunale učili deset let. 2e prvi izvoz- ni rezultati so bili spodbu- dni, saj so mu namenjali sko- raj vse svoje razpoložljive proizvodne zmogljivosti. Ob tem je logično naraščala sa- mozavest, večale so se po- slovne ambicije, dokler se pred desetimi leti ni začel močnejši razvoj, sedaj že sa- mostojne delovne organiza- cije Modni salon T. Velenje. Delavke in delavci Mo- dnega salona so za priza- devno delo dobili lani tudi občinsko nagrado »8. okto- ber.« Zahvalila se je pred- sednica Delavskega sveta Martina Friškovec, ena naj- boljših delavk pa tudi dele- gatka Slovenije na zboru samoupravljalcev »Rdeči prapor« v Kragujevcu ter v imenu kolektiva nagrado izročila Vzgojno izobraže- valnemu zavodu. Najmlajši so bili nad tem tako navdu- šeni, da so prišli v Modni salon in vsem zaposlenim pripravili kulturni pro- gram. Poslovni ah gospodarski »čudež« Modnega salona se je začel pred petimi leti, ko so začeli dokaj hitro in orga- nizirano osvajati tržišče, ta- ko doma kot na tujem. Da- nes sta njihova organizira- nost, storilnost in poslovnost na evropski ravni in tega »kapitala« podjetni Modni salon ne namerava zapraviti. Podobo, kot si jo lahko v dobrih treh urah ustvari lete- V oddelku uslug ali po meri je zaposlenih 22 delav- cev, oddelek pa vodi Janez Špegel: »Vsako leto naredi- mo okoli 1000 moških oblek, k temu pa je treba dodati še ženske kostime, plašče, blu- ze, hlače in krila. Samo hlač sešijemo vsak mesec po 150! Izredno veliko delamo za mlade. če uredništvo, prav gotovo ne more biti popolna. Ven- dar se tudi približna podoba gradi na nekaj močnejših vti- sih: Teh nekaj vtistov pa je več kot očitnih: najprej mla- dost kolektiva, ki komaj do- sega povprečno starost 24 let. Drugi, močnejši vtis, se že dopolnjuje s podatkom, da je razmerje med režijskimi in proizvodnimi delavci 1 proti 12. Morda obrobno: po pisar- nah se razen za izjeme - go- ste in poslovne ljudi - ne pije kavica, kajti čas za kavico je določen za vse enako. V času našega obiska smo imeli ves čas občutek, da se niti najmanj ne odpoveduje- jo svojim tekočim nalogam, hkrati pa so nam dali obču- tek, da so ves čas z nami in, da smo jim dragi gostje. Zaradi vsega tega smo se- daj še bolj prepričani, kako prav smo se odločili, da smo s čestitkami za 8. marec po- hiteli prav med delavke Mo- dnega salona iz Titovega Ve- lenja. Na letečem uredništvu v Modnem salonu v Tito- vem Velenju so bili: Ma- teja Podjed, Marjela Agrež, Mitja Umnik, Bo- jan Pišek, Janko Drev (pri nas na praksi iz RTV Titovo Velenje za njiho- vo radijsko interno po- stajo), Boris Rosina, kot fotograf zunanji stalni sodelavec Lojze Ojster- šek in Tone Vrabl. Kulturni program so tokrat izpopolnili člani ansambla Toneta Videča in ogreli ženska srca. Marsikatera bi za te prijetne fante rada sešila kaj lepega... V Modnem salonu imajo vsak dan dva odmora med delovnim časom in sicer prvega za rekreacijo (igrajo odbojko) ter hrano in drugega ob 11. uri (traja 10 minut) za kavico, cigareto, pogovor in tudi počitek s sprostitvijo. Tokrat so delavke prve in druge izmene prisluhnile ustnemu časopisu ekipe Novega tednika in Radia Celje, veselo ^ploskale ter ene zadovoljne odšle domov, druge pa sproščene na delo. Koncert sredi delovne hale je bil zaradi časovne stiske resnično delaven, saj si v Modnem salonu veliko postopanja, govorjenja in sploh »nedela« ne privoščijo, ker vedo, da to vodi drugam, kot k uspehom. Silva Skornšek je že deset let zvesta delovni organizaci- ji, v tem času pa je opravljala najrazličnejša dela. Zado- voljna je s pogoji dela in s pozornostjo, ki ji je kot de- lavki posvečena na vsakem koraku. V Šoštanju si je ustvarila družino, s pomočjo delovne organizacije pa si z možem gradita novi dom. Olga Gričar je med najsta- rejšimi zvestimi delavci da- našnjega Modnega salona (prej je bila že v njegovih predhodnikih!), ki skrbi za to, da so delavci vedno zado- voljni, ko pridejo na malico. Dela namreč v njihovi resta- vraciji: »Kuhamo ne sami in hrano dobivamo od drugod. Žal so ljudje vedno bolj .izbirčni'. Veste, včasih pa smo morali biti z vsem zado- voljni in smo vseeno zrasli. Zdaj se poslavljam, saj grem v ,penzion', vendar bom kljub vsem težavam še ve- dno rada razmišljala o tem sicer prijetnem kolektivu. •< Klepet z delavci Na obisku v tej delovni organizaciji ni bilo potrebno dolgo tavati, da bi spoznali mnogotere zanimivosti. S tamkajš- njimi delavci je prijetno kramljati tudi o čisto vsakdanjih stvareh in ta njihova odprtost naredi na človeka izreden vtis in da vedeti, da se v enotnem in sproščenem okolju da narediti več kot sicer. Tako so zatrdili tudi naši sogovorniki. Tokrat vam predstavljamo Danija Aristovnika, enega red- kih moških v tem kolektivu in njegovo mlajšo sodelavko Ivico Podvratnik. Dani še ni dolgo v tem kolektivu, a se je v letu dni navezal nanj. Na delo se vozi iz Arje vasi, pa mu to ni pretežko. Po poklicu je krojač in zdaj dela v oddelku krojilnice. Potožil je le, da je velika škoda, ker poklic krojača skoraj že izumira. Pa zna biti tudi lep, je še pristavil! Tudi Ivica je šele dobro leto dni zaposlena v Modnem salonu. Mlada je še, to je njena prva zaposlitev in zadovoljna je predvsem zato, ker kolektiv mladim zna pomagati, da se dekleta navadijo na delovni utrip, kajti ni tako preprosto sesti izza šolske klopi za stroj. Pa še to je povedala 19-letna Ivica, da je bila lani iz združenega dela delegirana v brigado in da je na Krasu prvič tudi ona oblekla brigadirsko uni- formo. ki iih sicer šivain nrav v MnHnpm salnrm 10. STRAN - NOVI TEDNIK mm m«? 3. MAREC 1983 Mesnice odvisne od hlevov Potrošnja raste hitreje od prireje In tudi to prazni mesnice. Povrh se zatika še pri delitvi dela klavnic. Zaradi slabe oskrbe z me- som, Je zadnji čas vse pogo- steje mogoče slišati razprave in vprašanje o tem, kaj se v resnici dogaja. Tudi po zadnjih izdatnih podražitvah se - kot znano - kavlji v prodajalnah mesa niso napolnili. Najbrž tudi s tem sestavkom ne bomo uspeli v celoti osvetliti pro- blematike, posredovali pa bomo informacije, ki smo jih uspeli dobiti pri Celjski mesni industriji, od pred- stavnika Merxa (za laško in šentjursko klavnico), delo- ma pa tudi iz drugih virov. Število goved raste, vendar... Po podatkih območne zbornice pa tudi po oceni predstavnikov klavnic v celj- ski regiji število govedi nara- šča za dva do tri odstotke na leto. Deloma je k temu pri- speval družbeni sektor (naj- več šentjurski kombinat), največ pa organizirana reja pri kooperantih (kmetih). Ce mnogi polkmetje reje goved ne bi zmanjševali ali opušča- li, bi bila rast prireje nedvo- mno večja. Skromna rast prireje ni po- jav samo na Celjskem. V mnogih drugih območjih dr- žave je položaj še slabši, tako da jim poleg mesa vse bolj primanjkuje tudi mleka. Eden od razlogov za takšno stanje je nedvomno vrsto let trajajoče zadrževanja odkup- nih in prodajnih cen mesa na »svetovni ravni« ali celo pod njo, medtem ko je hkrati ce- na koruze na domačem trgu dvakrat dražja, kot v tujini. To cenovno nesorazmerje je povzročilo, da so s prodajo koruze več zaslužili, kakor če bi z njo še pitali govedo in prašiče. Med pomembne razloge za zastoj v prireji me- sa sodi tudi zelo skromno vlaganje v razvoj živinoreje in kmetijstvo nasploh. Hitrejša rast potrošnje Medtem ko smo še pred desetimi leti imeli v Jugosla- viji toliko mesa, da nismo ve- deli kam z njim (tudi zaradi omejitev izvoza), so se v na- slednjih letih stvari bistveno spremenile. Mesni krizi je sledil zastoj v prireji, med- tem pa je poraba mesa vztrajno naraščala. V naši re- giji ocenjujejo, da se je pov- praševanje po mesu večalo za okrog sedem odstotkov na leto. Deloma gre to na račun na- daljnjega večanja števila kupcev, razen tega pa tudi za večji delež mesa v prehrani, ki že dosega evropsko raven. Ko prideta zakonca iz služ- be, si lahko najhitreje pripra- vita zrezke ali kakšno drugo mesno jed. Ker v mesnicah pogostoma ni mogoče dobiti tistega, kar bi kdo želel, se je pri nas močno razvila tudi »samooskrba« z zasebnim nakupovanjem prašičev pa s črnimi zakoli telet in goveje živine. Celjska mesna industrija je v sedmih občinah regije (brez Mozirja) lani prodala 1,689.000 kg govedine, 124.500 kg teletine in I,122.500 kg svinine. V pri- merjavi s prejšnjim letom (1981) so številke povsod manjše, zlasti še pri govedi- ni, kjer gre za zmanjšanje za 360.000 kg. Za šentjursko in laško klavnico, žal, nimamo podatkov. Letos odkupiti 23.000 govedi Celjska mesna industrija načrtuje, da bo letos od čla- nic sozd Hmezad in drugih stalnih dobaviteljev v Slove- niji odkupila skupno okrog II.000 glav mladopitanega goveda in 1.673 starejših go- ved. To pomeni okrog 6.300 ton žive teže in 3.100 ton go- vejega mesa. Šentjurska in laška klavni- ca razen v svojih občinah de- loma odkupujeta še v celjski in konjiški. Letošnji odkup- ni načrt zajema 10.500 goved, od tega 2.300 goved iz lastne (družbene) prireje. Odkupne številke so višje od lanske realizacije. Ah bo odkup v celoti uresničen, je ta čas tež- ko napovedovati. Odvisno bo tudi od tega, kolikšen del goveda bodo nakupovalci s Hrvaškega (z nudenjem višje odkupne cene) odpeljali čez Sotlo. Pravijo, da iz šmarske občine odpeljejo že okrog 60 odstotkov tržnih viškov go- veda, manjši del pa tudi iz drugih občin. Ta odliv kmeč- kega goveda se tudi občutno pozna pri zadovoljevanju do- mačih potreb. Izvoz mora biti Ce izvzamemo hmeljarje, je govedoreja že od starih ča- sov pomenila glavni vir do- hodka našega kmetijstva. Ze od nekdaj so meso tudi izva- žali. Bolj kot kdaj prej je izvoz potreben v zdajšnjem času. To pa ne samo zaradi stabilizacijskih prizadevanj in odplačevanja dolgov tuji- ni, temveč še zlasti zaradi po- treb samega kmetijstva po uvozu, ki ga stari način kme- tovanja ni potreboval. Celjska mesna industrija za to leto načrtuje izvoz 628 ton mesa mlado pitanega go- veda, šentjurska in laška klavnica pa naj bi namenili izvozu tretjino odkupljenih goved (3.560 govedi). Da bi si zagotovila stalni status izvozne klavnice po normati- vih evropske gospodarske skupnosti, bo Celjska mesna industrija še letos montirala novo sodobnejšo klavno opremo z zmogljivostjo 27 do 28 tisoč goved na leto. Kje je izhod za ponovno napolnitev mesnic Odgovor se ponuja sam po sebi. Pohiteti bomo morali z večanjem prireje mesa, da bi ga bilo dovolj za domače po- trebe in izvoz. To pa ne po- meni samo gradnje več so- dobnih hlevov pri kooperan- tih in v družbenem sektorju, temveč tudi boljšo izrabo kmetijskih zemljišč za pndo bivanje več domače živinski krme. Na Celjskem tudi vs< predolgo odlagamo gradnji že davno načrtovane farm, za rejo prašičev, ki je nuj m potrebna, da ne bi bili skora v celoti odvisni od nakupo< drugje. • Kakšna bo torej preskrb; z mesom letos? Kaže, da n* boljša kot lani. Marsikaj b< odvisno tudi od tega, kake bodo občine uspele zbrati denar za še potrebno kritja razlike do dejanskih odkup nih cen mesa (klavnice no čejo prodajati z izgubo) Enakomernost oskrbe z me som v regiji pa bo odvisn; tudi od tega, ali bodo tri klavnice v regiji slednjič (po lani podpisanem samo upravnem sporazumu; uspele uresničiti določile sporazuma o skupni prodaj ni službi. Zatika se namreč že pri prvi točki za uresniči' tev postopne integracije in delitve dela naših klavnic. V. J Usmerjenost v živinorejo se oh dobrem delu obrestuje Dokaz, da Je za mlade tudi v kmetijstvu bodočnost. Je uspeh Zagožnovlh Iz Matk Kmetija Zagožnovih v Matkah je ena izmed najso- dobnejših v vsej Savinjski dolini. V lepo urejenem hle- vu imajo trenutno 27 glav živine, od tega petnajst molznic, sedem telic ter pet telet. Hlev je opremljen mo- derno in to s sistemom na odplakovanje in Grabnerje- vo navezo. Sicer pa se lahko pohvalijo tudi z drugo so- dobno opremo: linijo za spravilo sena, silažo, trak- torji in še bi lahko našte- vali. Jože Zagožen se je za kme- tovanje odločil že kot fant. Za to je imel tudi dobre razloge, saj je za moderniza- cijo te domačije poskrbel že njegov oče s pomočjo mate- re. Tako tudi nikdar ni bilo dvoma, ali bo na kmetiji ostal ah ne. Povedati pa je treba tudi to, da so imeli star- ši zaupanje v Jožeta in ga imajo še sedaj, ko mu poma- gajo, kjer se le da. Tudi z na- sveti. Jože je poročen in ima dva otroka: Boruta in Klav- dijo. Pri delu na kmetiji pa tudi Zagožnovi opažajo kup pro- blemov. Kaj je trenutno naj- bolj pereče? Jože ni zadovo- ljen s cenovnimi odnosi. Ce- ne repromaterialov in krmil stalno naraščajo, med tem ko se cene mleka skorajda ne spreminjajo. »Problem je tudi s pomanjkanjem neka- terih rudnin in vitaminov. Zaradi tega se pojavlja za- muda z brej ostjo,« pripove- duje Jože. Sicer pa pravi, da precej krme pridela doma. Omenja travno in koruzno silažo ter seno, koruzo v glavnem kupuje, v pivovarni v Laškem pa pivske tropine. »Pomembno je, da pri tem skrbim tako za beljakovin- sko kot škrobno prehrano.« Jožeta jezi, ker so v Matkah ukinili mlekarno. To so ta- krat utemeljili s tem, da v Matkah zbero premalo mle- ka, čeprav so podobne po- tem odpirali v drugih krajih, kjer zbero še manj mleka. Jože si zato prizadeva, da bi si doma uredil hladilni ba- zen, bojler THV ter prostor opremil s keramičnimi plo- ščicami. Potem ne bo treba več dvakrat na dan mleko voziti v Sešče. Hladilno na- pravo zares potrebuje, saj pri Zagožnovih že sedaj pridela- jo 250 litrov mleka na dan. Jože pa ima še druge načrte: rad bi dogradil gospodarsko poslopje, pa deset novih sto- jišč ter boks za mlado živino- Pravi tudi to, da je danes preveč zapleteno, kadar ho- če človek adaptirati gospo- darska in druga poslopja. Ce želi človek pridobiti načrte za adaptacijo, mora za to po- rabiti ogromno časa in na- praviti na stotine kilome- trov. Na Gozdno gospodar- stvo je že pred dobrim letofl1 naslovil vlogo za lastno upo- rabo lesa, ki ga potrebuje z3 ostrešje treh stolpnih silo- sov, vendar odgovora še d o danes ni prejel. Ne glede na vse te proble- me pa Jožetu nikdar ni bil° žal, da se je odločil za nad3' ljevanje dela staršev. Zrase' je na tej domačiji in del te& sveta je. Ostal mu bo zve?' do konca. . JANEZ VEDENJ 3. MAREC 1983 NOVI THMK - STRAN TI Več tujih gostov moramo privabiti v zdravilišča Bojan Volk: Rezerve so še, pogoj pa Je boljša propaganda, Izvenpenzlonske storitve In še kaj Naša neprilagodljiva tu- ristična ponudba še vedno sloni na prenočitvenih zmogljivostih visoke kate- gorije, s tem, da pri kvalite- ti storitev in relativno ne- spremenjeni strukturi osta- le ponudbe, ni bistvenih premikov. Nekakšna svetla točka in izjema je v zadnjih letih zdraviliški turizem, kjer za razliko od ostalih panog turizma tujski pro- met še vedno narašča. Po posameznih turističnih krajih je delež tujih turistov v prenočitvah zelo različen in dosega ob morju 59%, v gorskem svetu 43% in v zdraviliščih 18%. Povsod je še veliko možnosti za spre- membo strukture gostov, kar kljub uspehom seveda velja tudi za zdravilišča. Kakšni so torej načrti v zdra- viliškem turizmu, kje so še možnosti za večji devizni pri- liv? Bojan Volk, direktor Po- slovne skupnosti sloven- skih naravnih zdravilišč: »Letos se v republiki dogo- varjamo za bolj organiziran in z nekaterimi novostmi okrepljen nastop na tujem trgu. S filmi o kmečkem, zdraviliškem, tranzitnem in ostalih panogah turizma, z več propagandnega materia- la, s sodelovanjem na turi- stičnih borzah, naj bi k nam privabili več tujih gostov. V okviru zdraviliške ponudbe I pa se s Kompasom dogovar- jamo, da bomo do konca me- seca izdelali projekt naših nastopov v tujini. Pri tem so- deluje tudi splošno združe- nje turizma in gostinstva, or- ganizacijsko in strokovno pomoč pa nudi tudi Turistič- na zveza Slovenije. Letos se bo izpolnila tudi triletna že- lja zdraviliških gostinsko tu- rističnih delavcev, saj so pri Turistična propaganda se začne z A Propaganda jugoslo- vanskega turizma se naj- pogosteje koncentrira na to, da posamezni hoteli ali hotelska podjetja sami reklamirajo svojo ponud- bo, zelo poredko pa pro- paganda zajema posa- mezno mesto ah celo regi- jo. Nasprotno temu, pa najrazvitejše turistične dežele reklamirajo v glav- nem regije v povezavi s kakšno atraktivno lokal- no znamenitostjo. Veliko časa je preteklo, da smo se tudi pri nas naučili takšnih prijemov, ki se v abecedi turizma pričnejo nekje pri črki A. Pionir regionalnega re- klamiranja turistične po- nudbe pri nas je Dubrov- nik, kjer so konec prejš- njega leta podpisali tudi samoupravni sporazum med Turistično zvezo Ju- goslavije in občino Du- brovnik o dodatni rekla- mi dubrovniške turistič- ne ponudbe na tujih trži- ščih. Po tem sporazumu bo Turistična zveza Jugo- slavije na vsak dinar, ki izvira iz dubrovniške ko- mune, primaknila še ene- ga, s tem da bodo Du- brovčani tako zbrana sredstva spremenili v konvertibilne dinarje. PP Kompasu ustanovili referat za zdraviliški turizem, ki bo zdraviliško ponudbo usmer- jal na vseh osem tržišč, ki jih Kompas pokriva s svojimi agencijami.« Za naša zdravilišča je vse več zanimanja v skandinav- skih deželah... »Zdraviliška ponudba je specifična, še posebno zani- miva pa je za Skandinavce, ki nimajo nobenega vrelca in večkrat tudi sprašujejo, kaj zdravilišče sploh je, kakšen je način zdravljenja. Dejstvo, da je terapijski način zdrav- ljenja v današnjem času ta- bletomanije vse bolj popula- ren, govori v prid našemu zdraviliškemu turizmu. Res je vse več zanimanja pri Skandinavcih in Kompas že ima sklenjenih 176 letalskih prevozov gostov iz severnih dežel, ki bodo obiskali Dobr- no, Rogaško Slatino in Ra- dence. S ceno in kvaliteto pa smo zelo konkurenčni tudi v drugih zahodnih državah. Naša ponudba je znana in privlačna v Avstriji, Zahodni Nemčiji, Italiji in drugod. Med temi zdraviliškimi gosti je vse več takšnih, ki se vra- čajo, opaža pa se tudi podalj- šana doba bivanja teh go- stov. Vzrok temu ni le v do- bri nastanitvi in medicinski oskrbi. Danes so vse po- membnejši tudi prevozni stroški, zlasti pri tujcih, ki na račun dolge poti in s tem tu- di dragih prevoznih stroškov pri nas raje ostanejo še kak dan dlje. Mnogim starejšim turistom iz sosednjih držav pa je varčneje pri nas prebiti tudi dva meseca, saj so ob naših cenah in oskrbi na istem, kot če bi doma plače- vali drago ogrevanje in vse ostale stroške, ki v družin- skih proračunih povprečnih družin, npr. v sodednji Av- striji, niso majhni.« Ali so možnosti za višji devizni priliv tudi v izven- penzionski Ponudbi? »Izvenpenzionska ponud- ba je v zdraviliškem turizmu bolj omejena, kakor v drugih panogah turizma. Prvi razlog je v zdraviliški terapiji, ki traja skoraj pol dneva, tako da za ostale aktivnosti ostaja malo časa. Drugi razlog pa je v tem, da so nekateri gostje vezani na dietno prehrano in kakšnih izven penzionskih gostinskih uslug niti ne išče- jo. Seveda pa se pri ostali izvenpenzionski potrošnji da še dosti narediti na področ- jih prodaje spominkov in predmetov široke porabe. Tudi z ogledi naših etnograf- skih in kulturno zgodovin- skih znamenitosti, z organi- ziranimi izleti in tudi na po- dročju športa in rekreacije, so rezerve. V Dobrni so rav- no letos pričeli z izgradnjo športnih objektov, saj imajo tam, kjer je klientela drugač- na, kakor npr. v Rogaški Sla- tini, gostje več možnosti in tudi potreb po rekreaciji. Večja organiziranost dopol- nilnih dejavnosti pa po drugi strani poraja probleme, saj vsega tega ni možno kriti iz penzionskega okvira. Kljub tem težavam je da- nes najvažnejše to, da bomo tujcem pravočasno povedali, kaj lahko pri nas pričakujejo v letošnjem letu. Zaenkrat jim zagotovila o preskrbi in vsem ostalim dajejo le turi- stični delavci. ZIS sicer ima v načrtu nove vzpodbude (ukinitev bonov, boljša pre- skrba, ponovna uvedba tuje- ga tiska) vendar z obljubami gostov ne moremo privablja- ti. Trend naraščanja števila gostov iz tujine se v zdravili- šču pojavlja že nekaj let in tudi letos tega razvoja ne smemo porušiti.« Težave se pojavljajo le pri pridobivanju domačih go- stov, saj število oskrbnih dni bivanja zaradi krčenja pro- gramov interesnih skupnosti upada. Kljub naraščanju šte- vila samoplačnikov pa seve- da ni mogoče oceniti ah bo teh tudi letos več. RADO PANTELlC Obisk turistov v Šempetru le iz leta v leto vse večli Turistično društvo Šempeter Je na občnem zboru ugodno ocenilo svojo dejavnost Konec prejšnjega tedna so se na rednem občnem zboru zbrali člani Turističnega društva Šempeter in pregle- dali delo, opravljeno v minu- lem letu, ter si zadali naloge za tekoče leto. Poslovno po- ročilo je podal predsednik društva Slavko Strucl, ki je uvodoma poudaril, da skrbi turistično društvo za razvoj turizma v Šempetru že od le- ta 1961 in šteje 318 članov. Društvo upravlja petnajst članski upravni odbor in tri članski nadzorni odbor. Delo društva je bilo v preteklem letu zelo aktivno in vsestran- sko. Povečali so propagan- do, stopili v stik s hoteli in agencijami, obnovili napisne table ter pripravili že tradi- cionalni prireditvi Pomlad in Jesen v Peklu. Delo je ro- dilo tudi sadove, tako je An- tični park obiskalo lani 17.956, jamo Pekel pa 28.238 obiskovalcev. Od tega je bilo okrog tri tisoč tujih gostov. Obisk je bil z ozirom na prejšnje leto večji za okrog 5500 obiskovalcev. Člani društva so skrbeh tudi za urejen videz kraja in sami vzdrževali turistične objek- te, s čimer so prihranili druš- tvu 90 tisoč dinarjev. Rešili so tudi problem lepljenja plakatov z ličnimi kozolci, prizadevajo pa si, da bi dose- gli prepoved parkiranja to vornjakov na parkirnem pro- storu pred restavracijo Rim- ska nekropola. V teku so pri- prave za izgradnjo telefon- skega omrežja Podlog-jama Pekel-Kale in Loke, stekle so raziskave toplega vrelca v P odlogu in pogovori o iz- gradnji trafo postaje pri jami Pekel. V programu dela imajo po- leg stalnih akcij še ustanovi- tev turističnega podmladka na osnovni šoh Šempeter, s pomočjo GG Celje, gozdni obrat Žalec - Vransko bodo uredili poučno gozdarsko stezo z opisom posameznih vrst dreves v bližini jame Pe- kel, proučili bodo možnosti izkoriščanja termalnega vrelca v Pod logu za turistič- ne namene, pripravili bodo načrte za nadaljnje razisko- vanje jame Pekel, uredili bo do peš pot od vzhodnega do zahodnega dela Antičnega parka, obnovili kiosk za pro- dajo vstopnic in spominkov, dosadili posušene ciprese ob Antičnem parku in pripravili še tradicionalne prireditve. Na občnem zboru so izvo- lili tudi nov petnajst članski upravni odbor, nadzorni od- bor, za predsednika so po- novno izvolili Slavka Strucla in za blagajnika Amalijo Ja- voršek. TONE TAVČAR SLAVKO ŠTUCELJ: »Da smo dobro gospodarili kaže tudi naš celotni dohodek 2,4 mili- jona din, kar je za 43 odstot- kov več kot leta 1981, med tem ko so se izdatki povečali le za 15 odstotkov, tudi zaradi prostovoljnega dela članov. DMItmUMM * rBKrajiRSJu muzej V Pokrajinskem muzeju pa je odprta razstava Lov in divjad na podobah celjskega muzeja. Razstava je odprta v času. ko si lahko ogledate stalne muzejske zbirke do 1 maja. Knjižnica Edvarda Kardelja Medobčinski svet ZKS Celje - študijsko središče in knjiž- nica Edvarda Kardelja v Celju prirejata razstavo Marksistična literatura za idejno usposabljanje in marksistično izobraževa- nje v ZKS. Otvoritev razstave bo jutri ob 11. dopoldan v avii knjižnice Edvarda Kardelja na Muzejskem trgu. Razstava je posvečena 100. obletnici smrti Karla Marsa. IGno Vojni k V kinodvorani v Vojniku bodo predvajali v nedeljo. 6.. marca ameriško komedijo Bud jezdi na zahod. Film bodo predvajali ob 10. dopoldan za matinejsko predstavo ter ob 17. in 19 JO uri Avta osnovne šole Vojni k V avli osnovne šole v Vojniku bo na predvečer dneva žena proslava, ki jo pripravljajo za svoje žene in mamice otroci osnovne šole iz Vojmka in Člani kulturo umetniškega društva iz Vojmka. Proslava bo ob 17. uri. Likovni salon Celje V Likovnem salonu v Celju je odprta razstava umetniške fotografije Viktorja Macarola. Razstavo v Celju je omogočil in posredov al Razstavni salon Rotovž iz Maribora, ogledate pa si jo lahko do 12. marca. Narodni dom Cel je V veliki dvorani Narodnega doma bo v ponedeljek, 7. marca ob 19. uri proslava ob dnevu žena, ki jo organizirata občinska konferenca S ZDI. in občinska konferenca ZSMS - Center za klubsko dejavnost v Celju. V programu bodo nastopili člani sekcij Centra za klubsko dejavnost in folklorna skupina France Prešeren iz Celja. Kino Šmarje V kinodvorani v Šmarju bodo predvajali: Četrtek, 3. 3. ob 19: jugoslovanski vojni film - 13. julij. Petek, 4. 3. ob 16.: francosko-španski pustolovski film — Poslednji Mohikanec. ob 19. uri pa hongkonški pustolovski film - Smrtonosni angeli. Sobota. 5. 3. ob 19. uri in nedelja, 6. 3. ob 18.: ameriška komedija - Bronco Billv. Sreda. 9. 3. ob 19.: mehiška kriminalka - Podgane z asfalta. Hote! Donat V sejni sobi hotela Donat v Rogaški Slatini bo v soboto, 6. marca ob 16. uri otvoritev razstave ročnih del žena iz Rogaške Slatine in pobratene krajevne skupnosti Milja Kovački - Izvori iz Beograda. V programu ob otvoritvi pa bo nastopil ženski pevski zbor Zdraviliška Rogaška Slatina. Osnovna šola Balanska vas Proslava ob dnevu žena bo tudi v avli osnovne šole Ratanska vas, ki se bo pričela ob 17. uri, po proslavi pa bo prijateljski večer udeleženk proslave. Kulturni dom Šmarje V kulturnem domu v Šmarju bodo razstavo ročnih del žena iz Občine Šmarje in občine Pregrada odprli v torek. 8. marca ob 15.30 uri. V programu ob otvoritvi bodo sodelovali učenci osnovne šole Šmarje, razstava pa bo odprta do konca tedna. Klub kulturnih delavcev Ivan Cankar V klubu kulturnih delavcev Ivan Cankar v Celju bo danes. 3. marca ob 17. uri predavanje o slovenski slikarki Ivani Kobilci O času, delu in uspehu Ivane Kobilce bo govoril umetnostni zgodovinar Ferdo Serbelj, predavanje pa bo ilustrirano z barv- nimi diapozitivi. Slovensko ljudsko gledališče Celje Ponedeljek. 7. marec ob 13.30: Alenka Gojavšček: SREČA- NJE NA OSO J AH. TI. mladinski abonma. Sreda, 9. marec ob 19.: Alenka Goljavšček: SREČANJE NA O SO J AH. Abonma Tehniška šola in izven Dom kulture Šoštanj Krajevna konferenca SZDL mesta Šoštanj prireja v soboto. 5. marca ob 18. uri v domu kulture v Šoštanju praznovanje dneva žena. Kulturni program bodo izvedli člani dramske sekcije delavsko prosvetnega društva Svoboda Šoštanj in naj- mlajši iz šoštanjsko vzgojno varstvene ustanove. Po programu bo še tovariško srečanje. Hotel Dobrava Zreče V hotelu Dobrava v Zrečah bo v pnhodnjih dneh vrsta zanimivih prireditev. V soboto. 5. marca bo ob 19.30 uri velika plesna revija od valčka do ročk and rolla. V nedeljo, 6. marca bo ob 16. uri uprizoritev kmečke ljube ženske igre Ljubezen po bukvicah. v ponedeljek. 7. marca ob 19.30 uri pa bo koncert narodnih pesmi in opernih ari], na katerem bodo nastopili solisti ljubljanske opere Ladko Koro- šec, Rajko Koritnik, Milan Stan te in Sonja Hočevarjeva. V torek, 8. marca pa bo ob 19.30 uri glasbeno zabavna prireditev Dravinjska dolina poje in pleše. Kinematografi v Celju Union: do 6. 3.: francoska komedija - Gadje na dopustu in švedska ljubezenska drama - Ljubezenski trikotnik, od 7. do 9 3. pa ameriški biografski film - Coco Chanel. Mali Union: do 5. 3.: ameriška drama - Rocky. od 7. do 12. 3. francosko-angleška drama - Tessa-čista ženska. Metropol: do 9. 3.: ameriški pustolovski film - Lov do smrti. Metropol - matineja: 5. 3.: italijanska komedija - Bud jezdi na zahod. Dom: do 6. 3. slovenski mladinski film - Učna leta izumitelja Polža, od 7. 3. dalje italijanska komedija - Bud jezdi na zahod 12. STRAN - NOVI TEDNIK 3, Do Rešetarjevega Joža gaz v Jazbine Daleč stran od ponorelega vsakdana živi v Jazbinah nad Dramljami človek, ki ga v okolici poznajo kot Re- šetarjevega Jožo, v 58 let starem krstnem listu pa je zapisano, da je Presnikov. Samotar je. Posebnež, da bi mu človek na trenutke sko- raj zavidal. Ali pa se zjokal nad njegovo usodo, kajti ubog in bogat je hkrati. Ubog, ker se je tak že rodil. Starša sta bila kočarja. Družino sta preživljala z dninarstvom. V bornem hle- vu se je redko znašla krava, ki bi dajala dovolj mleka za lačna otroška usta. 2e dolga leta živi Jože sam z osmimi johi plazovite zem- lje in gozdom, s katerim ne ve kaj početi. V bližini živi sestra, ki ga včasih obišče, pravi Joža, a kaj prida mu tudi ona ne more postoriti. Redkokdaj ga kdo obišče. Po štiri tisočake socialne podpore se odpravi vsak me- sec sam v dolino. Tudi sicer je veliko zdoma, pravijo tisti, ki sploh vedo, da tudi na ro- bu Jazbin, na meji med ko- njiško in šentjursko občino, živi človek. Mnogo laže je najti pot do njegovega srca, kot gaz do njegove bajte. Oboje nam je uspelo pred tednom dni. V dolini so nam povedali za Rešetarjevega Jožo. Potrebno ga je obiskati zarana, saj se sicer odpravi iz svoje jazbine (drugače se ti- sto čumnato skoraj ne da bo- lje opisati) po bližnjih klan- cih v Spitalič, Dramlje ali h kakšnemu kmetu. Mraz nas je pošteno ščipal v lica, kajti avto smo morali pustiti na osojni zaplati pod vasjo. Kot steklo gladkim ledenim klancem ne bi bil kos. Zato je do vasi Jazbine s 560 metri nadmorske višine pozimi do- bro uro hoda. Od tod pelje do Jožeta le še ozka gaz. Sam jo utira, ko se čez dan spušča v bližino človeka. Nehote smo ubrali njegov korak, ki ga tu in tam prečkajo sledi divjih živali: zajcev, srn, kun, lisic... Zlasti ponoči so te ži- vali njegova tiha, neslišna in nevidna družba. Toda oni dan je kljub rane- mu jutru le malo manjkalo, da bi zaman potrkali na pre- perela lesena vrata nad kate- rimi je pribita hišna številka: Jazbine 8 a. Joža je namreč ubral svojo skoraj vsako- dnevno pot proti Spitaliču. Morda po zavojček »Drave« ali po kaj drugega. Iznena- den nad nenadejanim obi- skom je dejal, da je prejšnji dan nekje med potjo izgubil svoj edini pas za hlače in da se ga je zdaj napotil iskat. Ampak jutri je še en dan, se je potem le nekoliko odtajal in se sprijaznil s tem, da spet zastavi korake navkreber proti svojemu domu. Tam se gaz konča. Nikamor več ne vodi. Vzporedno z njo je si- cer še ena, malo ožja. Po njej se Joža napoti po vodo v od- daljeno zajetje. Toda ne po- gosto. Na robu Joževega hriba je bil strupen mraz, zato se je čez čas z zadrego le opogu- mil in odpahnil za silo zakle- njena vrata. In kot v opravi- čilo tistemu kar stoji in leži za njimi, je najprej prižgal baterijski tranzistorski spre- jemnik, ki je hipoma pregla- sil ptičje petje okrog bajte. Skozi edino okno, ki ždi v iz blata in kamna zbitih ste- nah so se prebijali sončni žarki in le za silo osvetlili prostor Joževega doma. Nekdaj so bila v njem tudi lesena tla. Danes je zemlja in ravno toliko je toplo, da pod oknom rase nežno zelena tra- va. V kotu stoji majhna miza. na njej nekaj praznih stekle- nic, leščerba, steklenica s pe- trolejem, nekaj praznih lon- cev in krožnik. V drugem ko- tu stoji emajliran štedilnik za kuho in gretje. Tik za vrati ždi nekakšna kredenca ali omara, na sredino majhne čumnate pa je Jože postavil, kdo ve pred kolikimi leti nov divan, ki kaže rebra, prav ta- ko kot stara prešita odeja iz- pod katere se mu zjutraj rodi nov dan. Natanko tak kot prejšnji. Na bajto je prislonjen majhen skedenj, pod njim je nekaj drv, ki si jih je bil Jože nabral za zimo. Toda včasih je imela družina le nekoliko večjo hiško in celo gospodar- sko poslopje ob njej. Pa je oba doletela enaka usoda. Požrli so jo ognjeni zublji. Od tedaj je šlo vse skupaj po zlu. Do glinaste bajte, v kate- ri danes živi Rešetarjev Jože. A drobne, sive oči se mu vseeno zaiskrijo, ko pove, da je to njegov dom, da se v do- lini ne bi znašel in da ne bi šel rad v kak dom, čeprav so noči tu včasih hudičevo dol- ge in puste. Ni ga strah, pra- vi, tudi kadar kočo skoraj do vrha zamede sneg in okrog nje zavija ledeni piš. Boji se le grmenja, bliska in strel, ognja, ki mu je požrl pravi dom in skedenj, v katerem se je med bitko vžgala parti- zanska municija. Spomin na to je še zmeraj preveč živ. In morda bi se Joževo življenje zasukalo drugače, ne bilo bi v njem toliko trpkih spomi- nov iz mladosti. Ali pa, če bi mu kdo mnogo prej pomagal najti pot ali vsaj gaz v dru- gačno življenje. Denarna podpora in oblačila Rdečega križa ali sosedov so le ena oblika pomoči človeku, ka- kršen je Jože. V teh hribih pa je še veliko takih Rešetarjev, ki so morda iz malodušja opustili misel na drugačno življenje. Prav tako kot Jože iz Jazbin. Do njih moramo v naglici vsakdana in brezgla- vega potrošništva uhoditi bolj tople gazi. Preden zale- denijo. MATEJA PODJED Pobi tolik Če misel iz naslova velj potem ^v celjski krajevi skupnosti Pod gradom prž gotovo. Le malokje je sodi lovanje mladih s starejšij občani in vodstvom kraje ne skupnosti in njenih org nizacij tako pristno k prav v tej krajevni skupn sti. Tudi je malo krajevn skupnosti, ki bi jim daja pečat in narekovala utr življenja prav mladina. V krajevni skupnosti P( gradom je vseh mladinci okrog šeststo. Res je, da ni vsi aktivni, ampak približ petina, kar pa je, glede splošne razmere in prak veliko. Privabiti še več i vrstnikov in jih vključit delo mladinske organizaci je ena glavnih nalog osnov organizacije ZSMS v kraje ni skupnosti Pod grad« oziroma njenega predse stva. Najprej je delo mladih z živelo v okviru dejavno; kulturnega društva »Svob da« Zagrad. Se danes je ni več aktivnih članov mladi ske organizacije prav iz čla skih vrst tega društva. Zal se delo društva in osnovij organizacije mladih ves a prepleta, aktivnosti so povt zane, večkrat združen razen tistih, ki so izključil domena osnovne organizac je ZSMS Pod gradom. Delo mladih se preptoi tudi z delom in aktivnostaj krajevne skupnosti Pod grl dom in njenih družbenopol tičnih organizacij, saj je i akcije, kjer bi ne bila zrave tudi mladina. Značilna je pestrost Za aktivnost mladih v kr jevni skupnosti Pod gradoi je značilna predvsem p strost. Seveda je na prva mestu delo in ustvarjalna mladih na kulturnem p dročju, kar je pripisati ki jevni tradiciji. Tu se skd vse leto nekaj dogaja. V a delovanju z organi in organ zacijami krajevne skupnos društvom Svoboda in Par Ferdinand Vasle iz Matk se loti vsakega popravila Ferdinanda Vasleta do- bro poznajo v Matkah in tu- di v sosednjih vaseh. Je eden tistih redkih mojstrov, ki se ne ustrašijo nobenega dela. Izdeluje in popravlja razno kmečko orodje, loti se stavbnega pohištva, okvir- jev za slike, izdeluje razne spominke, vaze iz marmor- ja, spomenike... Našel sem ga v delavnici, kjer Ferdo preživi večino prostega časa. »Ta stroj sem si sam nare- dil,« se je takoj pohvalil in pokazal na brusilni stroj, okrog katerega se je takrat sukal. Tudi skobelnik je nje- govo delo. »Hotel sem se učiti za mi- zarja, a me oče ni pustil, ker me je potreboval za delo na kmetiji,« je povedal. Vendar pa se je pri očetu naučil precej mizarskih spretnosti in tudi kruh si slu- ži s tem poklicem: zaposlil se je v obratu LIK Savinja v Šempetru. Sosedje in tudi kmetje iz drugih vasi so naročali razno kmečko orodje že pri njego- vem očetu, ki je imel manjšo mizarsko delavnico. Zdelo se jim je samoumevno, da bo tudi Ferdo kot naslednik po- pravljal in izdeloval kmečko orodje. No Ferdo je šel še nekoliko dlje. Zanimala so ga tudi druga opravila in tako se je sčasoma lotil tudi ključavni- čarskih del. Naročil mu ne manjka, če pa jih je le pre- več, poprime za delo v delav- nici tudi njegova žena Štefka. »Razmišljal sem že, da bi pustil službo in se lotil obrti. Pa ni bilo dovolj poguma,« je razlagal Ferdo, »In tudi bole- zen mi nagaja.« Delo v delavnici mu tako predstavlja le konjička. Kljub temu je zadovoljen, saj bo kmalu poprijel za delo njegov sin. Trenutno je v JLA, vendar pa je že doslej pokazal veliko veselje do de- la za stroji v delavnici. »Končal je strojno šolo, zgradil pa je že manjšo smu- čarsko vlečnico v Matkah,« ga je pohvalil Ferdo. S. SROT Foto: R. RANTELIC NOVI TEDNIK - STRAN 13 g mladih so vredne kot izkušnje starih z osnovno šolo Fran- jnjca Polule mladi pri- krajevne priredi- LoSiave in manifestaci- praznikih in pomemb- dogodkih. Tu so kul- jabavne prireditve ob ni letu, proslava ob slo- eIn kulturnem prazni- •tnografsko obarvane > šegavosti, proslava 'evoi žena, ob prazniku republike, ob dnevu ii in krajevni mik, 16. jbolj so mladi zaposleni rajevnem prazniku, ki jfani krajevne skupno- Dd gradom praznujejo eden. Takrat se zvrste številne aktivnosti, poveza- ne s praznovanjem in osred- njo proslavo: kulturne prire- ditve, športna tekmovanja, prikaz ustvarjalnosti kraja- nov-amaterjev na razstavah, srečanja z ostarelimi občani, delovne akcije za lepši izgled kraja in zabavne prireditve. Mladi v času priprav na kra- jevni praznik posvečajo vso pozornost vsem naštetim oblikam dela, živijo s kra- jem, na katerega so nave- zani. Kultura iz srca Se posebej je treba pohva- liti delo mladih in mladinske organizacije v krajevni skup- nosti Pod gradom na social- nem oziroma humanitarnem področju. To delo občutijo zlasti občani, ki so, bodisi za- radi visoke starosti, ah zara- di invalidnosti in bolezni, odmaknjeni od vsakdanjega življenja in dela v krajevni skupnosti. Mladinska orga- nizacija jih redno razveselju- je z obiski na domu in z drobnimi pozornostmi, zlasti še ob tednu starejših obča- nov, ob krajevnem prazniku in 8. marcu. Sodelovanje z društvom invalidov v krajev- ni skupnosti je zgledno! Mladi so povsod S tem pa aktivnost mladi- ne v krajevni skupnosti Pod gradom še zdaleč ni zaklju- čena. Mlade srečamo v gasil- skem društvu Zagrad, med brigadirji na mladinskih de- lovnih akcijah, med poho- dniki, med znanimi športni- ki, v novoustanovljenem krajevnem športnem druš- tvu Partizan. Večina članov tamburaškega orkestra pri ZPD France Prešeren v Ce- lju so prav mladi iz krajevne skupnosti Pod gradom... Na vsakem koraku so ti mladi ljudje povezani s kra- jevno skupnostjo, občane razveseljujejo z neštetimi oblikami dela, vodstvu kra- jevne skupnosti pa vlivajo zaupanje vanje in vero v do- bro in izkušeno nasledstvo. Po vsem tem, in še po mar- sičem drugem, kar se na tem mestu ni dalo več zapisati, je trdno verjeti besedam pred- stavnika krajevne skupnosti, ki je ponosno dejal: »V naši krajevni skupnosti skorajda ni mladoletnega prestopniš- tva.« Seveda ne, ko pa časa za to ti mladi ljudje nimajo. MARJELA AGREZ Ferdo Koštomaj, predsed- nik sveta KS: »Naša mladi- na je aktivna, vzgled ostalim. Pohvaliti moram zlasti pred- sedstvo oziroma sedanje vodstvo, ki je nasledilo prejšnje, ki pa je bilo prav tako dobro, tako da je seda- nje delo le nadaljevanje dela iz preteklega mandatnega obdobja. Všeč mi je način dela, ki je vedno skupno. Na- ši mladi občani so odkrito- srčni, radi pomagajo. Se več pa bi jih moralo biti vključe- nih v društvo Partizan, da bi tam nastalo zopet močno in zdravo jedro.« Mirko Paj, tajnik KS Pod gradom: »Naša mladina seje doslej izkazala tudi na samo- upravnem področju, ob voli- tvah, kadrovanju. Ker pa so še premalo izkušeni in bolj fizično prisotni kot pa ustvarjalni na posameznih interesnih področjih oziro- ma v delegacijah. Dobro so se mladi vključili tudi na po- dročju SLO in ker imamo v naši krajevni skupnosti še veliko komunalnih proble- mov, se bo treba tudi v bodo- če opreti na mlade.« na Sonda, predsednica SMS KS Pod gradom: eč mladih bi moralo ak- sodelovati v naši orga- iji. Velik problem je išnja oddaljenost posa- ih področij v naši KS. o sodelujemo tudi z ob- o konferenco ZSMS w v njenih akcijah. Po- 3 dela smo si razdelili, "o pa po letnem in me- h planih. Naše predsed- fitt-člansko. Veliko na- pred nami.« Cvetka Bobnič: »Trenut- no pripravljamo program za 8. marec, skupaj z učenci OŠ F. Kranjca Polule, pravkar pa smo v sodelovanju z na- šim DPD Svoboda Zagrad lepo izvedli prireditev ob kulturnem prazniku. Po- mlad je pred durmi in že razmišljamo, kako bi etno- grafsko obarvali prihod Ze- lenega Jurija. Mladi smo ve- liko skupaj, ne le takrat, ko so sestanki.« Mojmir Čer enak: »Prosto- voljno delo je za nas čisto nekaj vsakdanjega. Mladi smo veliko pomagali pri ob- novi našega kulturnega do- ma, kar se nam danes obre- stuje. Vsako leto organizira- mo tudi prvomajsko kreso- vanje in kresovanje ob Dne- vu mladosti. Popestrimo ga s kulturnim programom. Pri nas se vedno nekaj dogaja in če živiš v takšni sredini, ne gre drugače, da si aktiven.« Stane Stopar: »Tudi idej- nopolitično delo sodi v naš delovni okvir. Organiziramo predavanje v sodelovanju z občinsko konferenco in se trudimo vključiti čim več dobrih mladincev v vrste ZK. Po zdanjih delegatskih volitvah nas je veliko več mladih vključenih v družbe- nopolitično delo. Mladega človeka poskušamo zainte- resirati takoj ko vstopi v mladinsko organizacijo, gra- dimo torej zlasti na najmlaj- ših članih.« Darja Ključar: Sodelujem v dramski skupini našega društva. Stalno me nekaj že- ne tja, čutim nekakšno po- trebo da pridem ,gor'. V me- stu gre mladina v disco, mi pa se dobivamo doma. Rada hodim tudi na sestanke, ker se takrat marsikaj dogovori- mo. Organiziramo tudi skup- ne izlete, daljša skupna po- čitnikovanja, zabavne prire- ditve, plese, plesne tečaje, skratka, nikoli nam ni dolg- čas.« Vinko Bobnič, predsednik DPD Svoboda Zagrad: »Res smo lahko ponosni na našo mladino, ki je vselej priprav- ljena sodelovati. Všeč mi je, ker so mladi samostojni in samoiniciativni. Največji de- lež pri obnovi doma je poleg gasilcev nosila mladina. Tu- di prireditev si brez sodelo- vanja mladih ne moremo za- mišljati. Da je v našem kul- turnem društvu veliko mla- dih ljudi, pa je pripisati dol- goletni tradiciji.« hovanjska stiska mlade družine, rešitve za malega Dušana res ni? ^ajst kvadratnih metrov. Javč, pomivalno korito, ?in otroška posteljica, v stirimesečni Dušan, ki še ^eti, da v tako vlažni in z Plesnobi prepojeni sobici smel bivati. To je stano- pikovih. Branko, monter ,?sna pomočnica v kuhinji Majolka in mali Dušan, tem, da bo tudi tretjič v U J® ugledal luč sveta, odšel tr.Sern pozabil. V sobici je J^vno toliko prostora, da sta ^nca namestila električno jA^i mora biti ob hudem ^Ijena dan in noč, sicer se er^eni v ledenico. Kopalni- i^6 je zunaj in je brez teko- H^adi prostorske stiske in i °vanje popolnoma nepri- fl ihofizični razvoj štirime- O^nčka, so ocenili pri ^'m centru Celje, v delovni ^ža. Družina je namreč pod nadzorstvom patronažne službe, ki je podala tudi priporočilo za novo stanovanje. Vlaga in plesnoba sta takš- ni, da je potrebno vsakih štirinajst dni vse perilo preprati in prelikati. Sobo sta Breznikova dobila aprila 1981. leta, ko so porušili zgradbo na Ljubljanski 9. Prostor, ki ga je dodelila OKS-enota za upravljanje stavbnih zemljišč Celje, naj bi predstavljal zača- sno, enomesečno rešitev. Ker drugega izhoda ni bilo, so pogodbo podaljšali, zakonca pa sta s strani te ustanove dobila pomoč, da sta prostor vsaj zasil- no usposobila za bivanje. Vlaga in utesnjenost pa sta ostali, vendar tudi to Breznikovih v vrsti čakajočih na stanovanje ne bi motilo. Skrb za zdrav- je in normalen razvoj njunega sina je tisto, kar je Vesno in Branka napotilo v iskanje rešitve, v to, da sta v zadnjih mesecih trkala na vrata vrste ustanov, vendar brez uspeha. Na Zavodu za socialno delo, kaj dru- gega kot priporočilo delovni organiza- ciji Emo, niso mogli storiti. Takšnih in drugačnih, pa tudi težjih socialnih pro- blemov, je namreč veliko, med njimi največ nerešenih. Tudi v delovni orga- nizaciji Emo, kjer je Branko zaposlen šele štiri mesece, ni upanja, da bi v kratkem času prišel do stanovanja. Za- mudil je s prijavo na lanskoletno prio- ritetno hsto, poleg tega pa delovna or- ganizacija trenutno nima niti enega stanovanja. Tako niti ne vedo, kako bodo rešili stanovanjsko stisko sedem- članske družine in matere samohranil- ke z dvema otrokoma, ki jim grozi pri- silna izselitev. Rešitve za malega Dušana trenutno ni, nekje v prihodnosti se kaže v tem, da se družina uvrsti na hsto prosilcev solidarnostnih stanovanj. Ah do takrat za Duška ne bo prepozno? Ah ga bo vlaga po kotih majhne sobice za vse življenje zapisala v vrste pacientov s kronično astmo in bronhitisom? Mo- goče pa je v Celju le kdo, ki bi mladi družini ponudil sobico, v kateri bi Breznikov otrok normalno odraščal v normalnih pogojih? RADO PANTELlC 14. STRAN - NOVI TEDNIK mm m«? 3. MAREC 1983 Vozimo in hodimo radi po lepi cesti Cesta, ki povezuje kraj s krajem, vas z vasjo, je člove- ku neobhodno potrebna, po njej se stekajo razni prevozi s prevoznimi sredstvi, služi nam pa tudi da po njej peša- čimo na delo, iz dela, v trgo- vino itd. Res je, da radi hodi- mo in se vozimo po lepi ce- sti, nemara pa tudi po blatni in luknjavi kot je cesta Sto- pče-Tratna-Nova Vas. Ta obvoznica je zelo slabo vzdr- ževana, čeprav je po njej kar gost promet z raznimi vozili, med ostalimi tudi s kmetij- skimi stroji. Že leta 1982 je stekel pogovor o predlogu asfaltiranja delnega odseka tega cestišča, vendar je med krajani moč slišati dokaj mo- čan odpor. Zakaj? Ceste vzdržuje KOP SO Šentjur, le-ta ni zainteresiran za asfal- tiranje, saj je od tega vzdrže- valca težko dobiti material za nujen posip ceste. Krajani imajo razne pripombe k vzdrževanju in modernizaci- ji tega cestišča. Vendar ni obetov, da bi se v bodoče kaj premaknilo z mrtve točke. Dopis je namenjen vsem koristnikom ceste. Z njim želim vzpodbuditi voljo in željo, da bi mogoče uresniči- ti ciljev in zastavljenih nalog le z ožjim krogom izvajalcev. Ce govorimo, da je cesta po- trebna vsem krajanom tega območja, je jasno, da mora- mo pristopiti vsi z delom in sofinanciranjem. Kjer je ko- ristnikov veliko, menim, da ne bi smel biti problem iz- gradnja nekaj sto metrov as- faltiranega cestišča. Slabo vzdušje med krajani je krivo za to, da vsak po svojem tol- mači stroškovnik oziroma količine prispevnega finanč- nega deleža, kar ni prav. Po- treben nam je le okvirni predračun, ki nam bi služil za na dal j no delo in organizi- ranje, ter za pravilno razpo- reditev lastne udeležbe. Članek bo morda vzpod- budil krajevno skupnost Šentjur okolica, da skliče zbor občanov, ki naj razprav- lja o tej pereči zadevi. Ni res, da bi občani odklanjali na- predek današnjega časa, na- sprotno. A manjka sporazu- mevanja med krajevno skupnostjo in Kop, ki do da- nes nista storila ničesar za odpravo žarišča nesporazu- mov med krajani. Tohko smo zgradili in na- redili z združenimi močmi povsod po naši državi, repu- bliki in občinah. Menim, da tudi ta malenkostni problem ne sme ostati nerešen. Kot že rečeno, v združenih močeh je moč. ALBERT TANSEKŽ Grobelno Uredništvo Se strinjamo. Toda obja- va vašega pisma bi kaj ma- lo zalegla, če za slogo v kra- ju ne boste naredili več kra- jani sami. Zato bi bilo bolj smoterno, če bi problem s svojimi delegati načeli na krajevni skupnosti. Ce bi ustanovili režijski odbor in z akcijo pričeli. Le složnost krajanov bo našla pot razre- ševanja temeljnih vprašanj kraja. Sloge pa s pozivom v pismih bralcev najbrž ne boste dosegli. Lažje bo šlo v krajevni skupnosti sami. Srečno in pišite nam, ko bo cesta pričela dobivati novo podobo. Zahvala neznanki Pred kratkim sem doživela nekaj lepega, zato sem odlo- čila. da vam pišem, saj ljudje neradi pomagajo drug dru- gemu v stiski, temveč uteg- nemo v takšnih momentih biti zelo kruti. 10. januarja letos sem iska- la prevoz do bolnišnice za svojo enoletno punčko. Za- prosila sem prijateljico za prevoz do bolnišnice. Od nje sem dobila negativen odgo- vor ter nasvet, naj pokličem taxi službo. Omenim naj, da ta moja prijateljica razpolaga z dvema avtomobiloma. Njen odgovor me je razoča- ral, saj me nehumanost ve- dno vrže iz ravnotežja. Odšla sem na pošto ob Ljubljanski cesti, da pokličem taxi služ- bo. Na pošto je prišla v tem času meni nepoznana starej- ša ženska. Ponudila mi je po- moč, da me z otrokom pope- lje do bolnišnice. Z veseljem sem sprejela njeno ponudbo. Med potjo sem jo opazovala. Iz nje je žarela prisrčnost in toplina. Pripovedovala je o vnukih, ter ustvarila prijetno ozračje. Prispeli smo do bol- nišnice, vendar ni želela ne plačila, ne pohvale. Zato zdaj - hvala, neznana žena! Želim ti vedno in pov- sod srečno pot! Domov sem prišla za spoz- nanje bogatejša z ugotovitvi- jo, da so še uslužni ljudje, ki radi pomagajo in so toplega srca. Kakšna škoda, da je ta- ko plemenitih in širokosrč- nih ljudi samo peščica. Po- stali smo roboti, zainteresira- ni samo za lastno blaginjo. Ljubezen do sočloveka vam je tuja, poznamo le nestrp- nost, brezobzirnost. Obre- menjeni smo z današnjim hi- trim tokom življenja. Vendar to ni opravičilo, da se zakle- pamo v stanovanja pred so- sedom, ter da smisla za hu- manost ne poznamo več. Včasih sem ljubosumna na naše ljudi iz juga, ki so ve- dno in povsod pripravljeni na pomoč. Moža imam iz Vojvodine. Vsakič se vese- lim potovanja na jug, človek je deležen gostoljubja na vsakem koraku. Ljudje tam radi sprejemajo goste ter znajo ustvariti toplo atmos- fero. V njihovi družbi si ve- dno dobro razpoložen. Ža- lostna sem, ko vidim, kako pri nas ne znamo ah ne želi- mo nikogar sprejeti odprtih rok. IVANKA KRESNIK-DE- VIC, Celje Pisma Pred leti so rekli, da so Go- tovlje izrazito kmetijsko na- selje. Že lep čas ni več tako. Kmetov je mogoče deset, petnajst. Industrije v Gotov- ljah ni. zato hodijo ljudje na delo v Žalec, PetroVče, Šem- peter, Polzelo, Prebold. V Gotovljah je bilo veliko nare- jenega, posebno pred občin- skim praznikom in tudi po njem. Na zborih krajanov je bilo že nekajkrat poudar- jeno, zakaj v Gotovljah ni av- tobusne postaje. V mnogih odročnejših krajih na obrob- ju Spodnje Savinjske doline imajo postaje; Gotovlje, ki so tik glavne ceste, pa je nima- jo, čeprav mnogi delavci pro- sijo zanjo že vrsto let. Stvar ne bi bila niti tako draga, pa tudi s prostovoljnim delom bi si lahko pomagali. Ce bi skupščina krajevne skupno- sti še to uredila, bi ugodila mnogim krajanom, ki hodijo drugam na delo. Stanovalci v graščini Plev- nasoz obnovo stanovanj ze- lo zadovoljni in srečni. Na obnovo so čakali skoraj dve desetletji. Zdaj imajo lepo urejene prostore, imajo vo- do, graščina je tako rekoč skočila v novo obleko. Pro- blem pa je gospodarsko po- slopje tik graščine. Vsak čas se bo zrušilo. In tam so otro- ci. Veliko otrok, Naj jim še tako govorijo o veliki nevar- nosti, otroci so na marofu ali vsaj v bližini. Kličejo nesre- čo. Enkrat je že reklo resk. Udrla se je sredina. Kaj bo, če se naenkrat zruši celo po- slopje? Ena smrt, dve, tri. Nihče ne ve. Nekdo bo moral za varnost poskrbeti. Toda kdo?! In še ena razveseljiva novi- ca. Podružnično šolo sta obi- skala predstavnika občin- skega društva upokojencev tovarišica Golobova in tova- riš Ribič. Dramskemu krož- ku, ki je srečanju invalidov iz cele Slovenije pripravil pe- ster kulturni program, sta prinesla tri tisoč dinarjev. S programom smo bih vsi izre- dno zadovoljni, sta dejala, zato sva prinesla tole majhno darilo, pionirji so bili darila veseli in se zanj najlepše zah- valjujejo. Ko bi se še drugi, za katere že leta pripravljajo programe, tudi tako »izkaza- li« - to bi bilo veselje. V stro- gi stabilizaciji vsak dinar še kako prav pride, tudi pionir- jem gotoveljske šole, ki vsak dinar, ki ga porabijo, prej tri- krat obrnejo. DRAGO KUMER Gotovlje Novi tednik je dober V 2. številki Novega tedni- ka je nekaj bralcev povedalo svoje mnenje o obliki in vse- bini Novega tednika. Naj se njihovi pohvalni oceni pri- družim tudi jaz z naslednjimi argumenti: Za pomoč pri prometni nezgodi sem se hotel javno zahvaliti možu, ki mi je tako požrtvovalno pomagal. Da bi zahvalo zagotovo prečital oz. videl on, njegovi sosedje in znanci, sem kopije članka poslal uredništvom treh ča- sopisov, od katerih je samo Novi tednik objavil članek v celoti, nespremenjeno in pravilno. Drugi časopis je članek ob- javil sicer v celoti, vendar je priimek moža napisal napač- no; zato članek ni dosegel svojega namena. Tretji časopis je prav tako popačil priimek moža, povrh tega pa je članek še oklestil in po svoje nesmiselno sesta- vil. Sprva sem mislil, da je to kakšno novo leporečje. O zmoti so me prepričali znan- ci, ki so se mi posmehovali; kolegi, ki me bolje poznajo, pa so celo rekli, da tega član- ka zagotovo nisem spisal sam. In, ker ga, takšnega kot je bil objavljen, res nisem spisal jaz, uredništvo ne bi smelo pod članek staviti mo- je ime. Menim, da tako dolo- ča tudi zadevni predpis. Am- pak to še ni vse! Zaprosil sem uredništvo tega časopisa naj objavi po- pravek članka in vendar na- piše pravilen priimek moža, ker le tako bo članek dosegel svoj namen. Popravek v 20 dneh ni bil objavljen, zato sem prepričan, da tudi nikoli ne bo. Takšen odnos uredništva do svojih naročnikov oz. bral- cev bo prav zagotovo nega- tivno vplival na pridobivanje naročnikov s še tako blešče- čo reklamo na TV. Z opisanim sem hotel opo- zoriti, kakšen naj ne bo Novi tednik. KAROL CULK, Celje Uredništvo: Hvala za pohvale, čeprav smo tudi mi pogostoma pri- siljeni popravljati pisma, ki jih dobimo v uredništvo. Trudili se bomo, da bo ru- brika PISMA kar najbolj odražala mnenja, še zlasti pa (upravičene) kritike ob- čanov, bralcev Novega te- dnika. Zebe nas Ker nismo uspeli v naši in- tervenci zaradi izredno sla- bega ogrevanja v stanovanj- skem bloku v Milčinskega ul. št. 1, 2, 3, 4, 9, 10 (Hudi- nja), se obračamo na vas. Morda bo javno posredova- nje naših težav le premakni- lo toplo preskrbljene odgo- vorne delavce na Samo- upravni stanovanjski skup- nosti v Celju. Že nekaj dni je ogrevanje našega bloka kritično, tem- peratura ne presega 16 sto- pinj, občasno dosega tudi le 14 stopinj. Radiatorji so pov- I sem hladni. V našem bloku je precej malih otrok in do- jenčkov. Kaj naj, storimo? Klicali smo večkrat toplar- no, pa se nihče ne javi. Pla- čujemo visoko ceno, pa nas zebe. Obrnili smo se na izva- jalce del, ti so obvestili Sa- moupravno stanovanjsko skupnost, da naj vendar kaj ukrene, žal brez odziva. Zavedamo se stabilizacij- skih ukrepov in jih podpira- mo. Vendar zaradi tega ne moremo zmrzovati v prosto- rih, za katerih ogrevanje smo za mesec februar vsi plačali. FRANJO PODKRIŽNIK za HS Milčinskega 2, Celje Uredništvo: Pismo je bilo poslano za objavo v spore- du Radia Celje, mi pa smo se odločili tudi za objavo v Novem tedniku. Že nekaj let se namreč kar vrstijo pritožbe s Hudinje, kjer z ogrevanjem res ni vse v re- du. Zato pozivamo Samo- upravno stanovanjsko skupnost Celje, četudi je ok- vara, o kateri je govora v pismu že odpravljena, da slednjič z vso odgovornost- jo, kvalificirano in javno odgovori, kaj je na Hudinji narobe z ogrevanjem, zakaj so v nekaterih blokih radia- torji premajhni, zakaj je v nekaterih blokih prevroče, drugod pa prava ledenica in predvsem, kaj bodo storili, da po večletnih zapletljajih z ogrevanjem na Hudinji, vsaj prihodnjo zimo težav ne bo več. Pozneje je grad prišel v roke Celjanov, vendar ni znano, kdaj in kako. 1427, ko se omenja kot purk Lembach, ga je posedoval hrvaški grof Ivan Mar- tin Frankopan Grbavski kot celj- ski fevd. Grad se 1436 in 1448 omenja kot utrdba - vest. Ko so Celjani 1456 izumrli, je postal deželnoknežji in se nato v letih 1485, 1496 in 1499 omenja v listinah kot dvorec - gsloss oz. sloss. 1477 je bil njegov oskrbnik Mathes Twannger, nato Bernard Griebinger, ki se je že 1463 po gradu imenoval Limbuški in ki je, kot pravi urbar iz 1498, na gradu pozidal kapelo - die cappei- len im gesloss so herr Pernhart Gribinger gestifft. Ko je umrl, je zagospodarila na gradu njegova žena Veronika, ki je gospoščino vrnila cesarju, ta pa ji je nato dal Limbuš v zastavo. Sledila sta ji brata Bernard in Friderik, 1513 pa je terjal gospoščino kot Veroniki- no dediščino David Gall iz Rožeka pri Moravčah, ki je umrl 1534. Nje- gova vdova Valpurga je 1542 prija- vila gospoščino kot pawfelig vnnd ein gemainer edlmanssicz - navadno plemiško prebivališče v slabem stanju, zato so jo ocenili le na 400 funtov. 1549 jo je dobil v zajem mladoletni Adam Gall, pot- lej pa si jo je pridobil njegov soro- dnik Hans Bernard Herzenkraft, štajerski vicedom. Malo pred 1642 je dobila Limbuš Katarina Ivni- ška, od njene nečakinje Zofije E. Schatzl pa ga je 1666 odkupil šentpavelski samostan. Ko so sa- mostan 1782 ukinili, je Limbuš po- stal državna last. Medtem je očit- no že tako razpadel, da so ga 1797 skupaj s kapelo in pristavo poruši- li, material pa odprodali. 1820 so na gradišču posadili trto. Nekdanjo podobo gradu si del- no lahko rekonstruiramo po starih upodobitvah. Pravokotna, dvo- nadstropna stavba z dvema okro- glima vogalnima stolpoma je okle- pala notranje dvorišče. Veliki stolp z baročno kapo v ozadju, ki ga vidimo na Vischerjevem bakro- rezu, je verjetno le urni stolpič, saj pri Clobucciarichu ni narisan. V gradu naj bi bilo po Janischu nek- daj 12. bivalnih prostorov. Danes priča o njegovem obstoju le še glo- bok obrambni jarek, ki loči grajski hrib od pobočja v ozadju. Majšperk (Monsberg), grad Vrh kopastega griča nad isto- imenskim naseljem, na strateško pomembni točki, ob stari rimski cesti, kjer se pot iz Poljčan ah Ro- gatca ob ozkem sedlu prevesi v Ptujsko polje. Občina Ptuj. Starejša literatura o gradu je večkrat nezanesljiva, ker avtorji zamenjujejo Majšperk z v nemšči- ni istoimenskima gradovoma na Kranjskem in Koroškem, pa tudi z gradom Maidburg. Tako se po Za- hnu Majšperk prvič omenja 1256 kot castrum Mannesperch, po Pircheggerju pa šele 1261 kot Mannesperch. 1340 se omenja vest vnd tum Mannesperch. Po- sestniki gradu so bih neznatni vi- tezi. Poslednji med njimi, Peter, se omenja 1410. Posest je dedoval Leuthold Stickelberger, ki je pre- pustil gospoščino svojemu neča- ku Hartlu Holleneggerju. Gospo- ščina je bila svobodna posest. 1478, ko se omenja kot geslos Mansperg, jo je dobil v fevd Hert- mann Hollenegger. Ta jo je imel v posesti tudi 1487, ko se je na gradu pomudil Paolo Santonino, sprem- ljevalec in tajnik caorlijskega ško- fa, odposlanca oglejskega patriar- ha. Ta je v svoj popotni dnevnik zapisal: »Grad Majšperk... ima dvojno, dobro utrjeno obzidje, ob- dajajo pa ga prednje utrdbe, jarek in nasip.« Ko je Hartmann umrl, je Majšperk podedovala njegova vdova Amelija in ga zapustila svo- jim sorodnikom Lambergom. Posest je bila precejšnja, vendar se je pričela v 16. stol. drobiti. Ko je 1570 umrl Jošt-Jobst Lamber- ški, so dediščino prevzeli njegovi trije sinovi. Iz objavljenih virov ni razvidno, kateri izmed njih je po- dedoval grad in ga dal 1589 prezi- dati, kot je pričala še 1885 ohranje- na letnica na njegovem portalu. Tako je nastalo tudi samostojno imenje Spodnji Majšperk, ki so ga upravljali iz Apač. 1618 je prevzel Majšperk Adam Graj iz Sešč. V rokah rodovine Graf je bil tudi malo pred 1662, ko ga je dežela zaradi davčnih zao- stankov zasegla, in 1695(?), ko je pogorel. S poroko Ane Julijane Graf so ga 1710 dobili Mosconi, ki so ostali gospodarji gospoščine do 1801. Takrat ga je kupil najemnik gospoščine Ravno polje Franc Blagotinšek, pozneje poplemeni- teni von Kaiserfeld, temu pa kot lastniku gradu sledijo 1819 Kari pl. Klar, 1820 Franc pl. Mandel- stein, 1837 Franc Blauensteiner, 1859 Alojz Sparovitz. 1885 je bil grad že hudo zapuščen, konec 19. stol. pa je propadel. Grajsko stavbo so očitno pozi- dali v 13. stoletju in je imela prvot- no značaj preprostega kastela, saj na nobeni izmed ohranjenih slik ni videti osrednjega stolpa. Edine znane večje prezidave je doživela 1589, ko so takratno, po vsej prili- ki že večkrat prezidano zasnovo obdali z zunanjim vencem obzi- dja. Iz tega časa je bila tudi rene- sančna rondela, pozidana iz kame- nja, pomešanega z opeko, katere skromni ostanki edini še izpriču- jejo nekdanji obstoj gradu. Tega je nekdaj obdajal tudi park, v kate- rem sta bili postavljeni dve skupi- ni pastirčkov - muzikantov, obda- nih s počivajočimi živalmi, delo neznanega kiparja iz tridesetih let 18. stoletja. 1 MAREC 1983 mm NOVI TEDNIK - STRAN 15 VESNA FILIPIČ, CELJE palove prigode Ko se je palček Pal zjutraj prebudil, je videl, da je zunaj gosta megla. Tako gosta, da skozi okno sploh ni mogel videti hiške tetke Agate, ki je stala le nekaj korakov stran. »Uf!« se je namrdnil Pal. »Kako zoprno vreme.« Umil se je in pojedel zajtrk, potem pa spet pogledal skozi okno. Toda megla se ni dvig- nila niti še za ped. »Le kaj bom počel, če bo ves dan tako megleno?« je bil Pal siten. »Spravi se mi vendar spod nog,« se je ujezila mama, ki je imela polne roke dela, Pal pa ji je bil venomer napoti. »Ne, Pal, zdajle nimam časa,« mu je rekla babica, ko jo je prosil, naj mu pove kakšno pravljico. »Mogoče zvečer.« »No, lepa reč,« si je mislil Pal. »Pa mama in babica sta nekam nataknjeni« Potem pa se je domislil: »2e vem, k tetki Agati stopim. Ona bo gotovo vedela, kako bi izbezal sonce izza te megle.« »Ej, dragi Pal,« mu je rekla tetka Agata. »Nad soncem in meglo niti mi palčki nima- mo moči. Toda, če je zunaj neprijazno vre- me, še ni nujno, da je tudi dan dolgočasen.« »Oh, tetka Agata, kaj pa naj počnem. V gozd ne morem. Se izgubil bi se. Pa tudi. ... nič kaj prijetno ni zunaj. »Glej ga no. Tudi v hiši lahko marsikaj počneš. Jaz bom recimo danes spekla piško- te. Ti.. no ti bi si lahko končno spravil v red svojo sobo.« »Ampak...« »Nič ampak. Sploh ni tako narobe, če člo- vek kdaj pa kdaj pospravi.« »No, ja... če ti tako praviš,« je bil Pal že pri vratih. »Potem pa te povabim na piškote,« mu je tetka prijazno pomahala. Pal je bil od sile nejevoljen, ko se je lotil pospravljanja. Ce ne bi imel tetke Agate tako rad, bi je gotovo ne ubogal. Toda glej! Nenadoma je našel pod posteljo svojo že zdavnaj izgubljeno sestavljanko. Potem je nekje v predalu našel risbice, na katere je tudi že pozabil. Pa fotografije, ki jih je toli- kokrat zaman iskal. »Glej no!« je rekel sam sebi. »Pa res ni tako narobe, če človek kdaj pospravi.« Ko je vstopila mama, sploh ni mogla do besede, tako je bila začudena nad Palovo pospravljeno sobo. Toda Pal je že smuknil skozi vrata. Ni še pozabil na piškote tetke Agate. In ko sta ravno sedela za mizo in grizljala pecivo, je skozi okno pokukal droben sonč- ni žarek. »Glej, tetka, sonce!« je vzkliknil Pal ves vesel. Tetka Agata pa ni bila prav nič začudena. »Seveda,« je rekla. »Prej ali slej pokuka izza megle sonce. Tačas ko ga ni, moramo pač kaj pametnega početi. Tako človek še opazi ne, kako pusto je zunaj.« Pal je vedel, da ima dobra tetka čisto prav. Le tega ni mogel razumeti, od kod tetka Agata ve za vse to. Risarji, kje ste? Že pred časom smo objavili prvo zgodbico o palčku Palu in vas hkrati povabili k sodelovanju. Zaenkrat nam je svojo risbico poslala samo Ve- sna. Naj torej še enkrat napišem, da bo- ste odslej za Palove prigode skrbeli vi. Ali bolje rečeno - več risbic palč- ka Pala boste poslali, več bo tudi zgodbic o njem. Palove prigode na- stajajo namreč malo drugače kot dru- ge zgodbe. Vi nam pošljite risbico, na kateri Pal nekaj počne. Mi pa bomo potem okrog te vaše risbice spletli zgodbo. Zdaj pa brž na delo. Kajti palček Pal je že ves nestrpen. Rad bi bil čimprej spet na našem vrtiljaku. MOJI MUCI Imam dve muoi. Eh& Primož "Uar Laško Pozabljivost pa taka! Učenci že od nekdaj po- zabljajo stvari v šoli. Tudi pri ^s se je pozabljivost že kar Pošteno razrasla med učenci. Prideš v šolo z dežnikom, saj grozno lije. Ko pa greš iz šole, sije sonce in niti slučaj- no ne pomisliš na dežnik. In Potem sameva v šoli do ta- Krat, ko zopet dežuje. Groza! Kot bi imeli sto stvari. To paradi dežnika bi še razume- la, nikakor pa ne razumem, ^a učenci pozabljajo bluze in ^vlje. Nekateri učenci pa to k kar izrabljajo. Nalašč skri- njo sošolcem stvari. Vse do neke mere, prosim! Sedaj pa se je nabralo že ^Uko pozabljenih stvari in Vse so razstavili v šolski avli. Toliko stvari je tam, da te {^hko kap zadene. Dežniki, lUze, peresnice, copati... ^akšna pozabljivost! Danes sem, si razstavo na- tančneje ogledala. Skoraj bi omedlela! Med pozabljenimi stvarmi se je šopiril moj dež- nik. Že lani sem ga pozabila. Sedaj pa ga zagledam v avli! Doma sem jih že ničkoliko- krat slišala zaradi tega ubo- gega dežnika. Povem vam, da je prima ta ideja - razstava pozabljenih stvari. DARJA TURNŠEK, 8.d OŠ Primoža Trubarja LAŠKO Knjižnica Hodim v Pionirsko knjižnico Edvarda Kardelja. Tam prebiram knige in si jih izposojam. V knjiž- nico sem začela hoditi, ko sem bila stara pet let. Doma imam omarico, kjer imam knjige. Tudi v šoli imamo knjižnico. V našem razredu skrbijo za knjige: Damja- na, Mateja, Vanja in Gregor. Ka- dar imam čas, rada berem knjige. SABINA ZDOLSEK, 3. d Prva osnovna šola CELJE Nagajivi sneg Že dolgo ni bilo snega. Ve- dno je samo malo zapadel in se že stopil. Zdaj, ko mora- mo v šolo, pa pada. Danes je padal še zjutraj. Ko grem v šolo, hodim po temi. Veliko- krat sem padla v sneg in sem imela polne škornje snega in bila sem čisto bela. Nekaj dni sem bila bolna. Imela sem vročino. Z mamo sem šla k zdravniku. Zdrav- nik pa mi je dal sirup in mi rekel, da sem prehlajena. Doma sem morala ležati, piti sirup zjutraj, popoldan in zvečer. Zato me jezi ta sneg. Ko smo imeli počitnice, pa ga ni bilo, da bi se sankah. VLASTA VRAČUN, 4.r COŠ Marija Broz BISTRICA OB SOTLI Moj sosed Spominjam se starčka, ki je živel pri sosedih. Bil je brez noge. Kot invalid se je z majhno pokojnino preživljal. Imel je leseno nogo, ki mu je nadomeščala pravo in mu pomagala pri hoji. Domačini so zelo skrbeli zanj. Kadar sem ga obiskala je bil vesel že mojega pozdrava. Še bolj pa, če sem z njim ma- lo poklepetala. Pripovedoval je o težkih časih med vojno, o svojih boleznih, večkrat pa je omenil tudi dogodek, ka- ko je izgubil nogo. Ko je umrl je bil star 94 let. Na njegovi zadnji poti se je zbralo veliko ljudi. S tem so mu izrazih svoje spoštovanje in ljubezen. Zelo ga pogrešam, ker je znal tako lepo pripovedovati o vseh stvareh. NADA OBROVNIK, 4.r OŠ GORENJE Tovariši proti učencem V sredo smo se učenci na- še šole zbrali v veliki telova- dnici. Napovedana je bila prijateljska tekma učenci proti tovarišem. Ko sem vstopila v telovadnico, so se tovariši že ogrevali. Učenci so napolnili telovadnico do zadnjega kotička. Končno so prišli tudi učenci. Navijači so se zadrli. Zdaj smo čakali le še na pisk sodnika. Učenci so se postavili v vrsto in poz- dravih nasprotnika. Tekma se je pričela. Kadar je kdo zadel kakšen koš je po telo- vadnici odmevalo: »Fuj! Bravo!« Tudi navdušenega ploskanja ni manjkalo. »To- variši vodijo!« se je zaslišalo od zapisniške mize. V telova- dnici se je vse bolj širila na- petost. Vsi smo vzpodbujali učence. Vodstvo se je z vsa- kim napadom povečalo, čas pa je hitel h koncu. Sodnik je zapiskal. Tekma je bila kon- čana. Zmaga je pripadla to- varišem in sicer 54:27. Doka- zali so, da so tudi na tem po- dročju močnejši od nas, učencev. DAMJANA TERZAN, 8.b COŠ Fran Roš CELJE Koline V soboto smo imeli pri sta- ri mami koline. Zaklali smo dva prašiča. Eden je bil tako močan, da je skoraj ušel. Me- ni je bilo najbolj smešno, ko je stari ata držal prašiča za rep. Očku sem pomagal nosi- ti vodo. K nam je prišla neka ženska, ki je pobirala ščeti- ne. Ko je dobila ščetine, je zadovoljna odšla k drugim hišam. V nedeljo pa smo de- lali klobase in spuščali ocvirke. BOGOMIR MARCINKOVIČ, 3.d Prva osnovna šola CELJE Moj stol PRIŠLA SEM DOMOV. MI- SLILA SEM SE IGRATI. TE- DAJ SEM ZAGLEDALA STOL. NAREDIL MI GA JE ATI. JE RUMEN IN MODER. SEDLA SEM NANJ IN SE MI JE ZDE- LO, DA JE MOJ STOL NAJ- BOLJŠI. MAJA CERNEC, l.a OS Edvard Kardelj SLOVENSKE KONJICE Moj športni dan V četrtek nisem odšla na šport- ni dan. Ostala sem doma, ker ni- sem bila še čisto zdrava. Bilo mi je zelo žal, da nisem mogla poka- zati sošolkam, kako se znam jaz smučati. Ves dan sem bila žalost- na. Obe s sestro sva se igrali, učili in gledali televizijo. Tako je minil moj športni dan. Zelo bi želela, da bi se še kdaj smučali, da bi tudi jaz bila z njimi. SIMONA ZALOŽNIK, 2.a OS VITANJE Ocena JAZ SEM SE UČILA. DO- BILA SEM OCENO PET. BILA SEM RAZVESELJE- NA. MAMICA JE REKLA: PRIDNA SI, TATJANA. ATEK JE REKEL: KAJ SI RES DOBILA PET? TATJANA ŽNIDAR, l.r STRANICE Primerjava Pri slovenščini smo se uči- li o Francetu Prešernu. To- varišica je brala pesmi iz Poezij. Ko je prišla do Primi- čeve Julije je rekla, da je imel France zelo rad njo, ona pa njega ne. Potem se je oglasil Franci in rekel, da je Karmenca Primičeva Julija. Vsi v razredu smo se smejali Franciju. ANITA SEMPRIMOŽNIK, 4.a OŠ Edvard Kardelj SLOVENSKE KONJICE Kdo je napisal pesmice? Kupila sem Novi tednik. Hitro sem prebrala Otroški vrtiljak. Najprej sem pogle- dala, če so naši spisi tudi ob- javljeni. Potem sem brala pe- smice o mesecih. Nato pa sem šla čitat Cicibana in tam našla iste pesmice. Deček iz Slovenskih Konjic jih je pre- pisal. To ni lepo! MAJA OLUP, 2.r OS STRANICE Bolna sošolka Ko smo imeh prosti čas, smo šli obiskat našo sošolko Valentino. Ležala je v poste- lji in imela je gripo, prav ta- ko kot njena sestra in brat Sandi. Vsi so bili veseli obi- ska, me deklice smo bile naj- bolj vesele, ker imamo Va- lentino zelo rade. Valentina pa je bila zelo presenečena. Njena babica nam je dala čo- kolado. RENATA KONEC, 4.r CTD A VITlT PRVI LITERARNI KORAKI Večer Sonce se počasi, počasi pomika proti zahodu. Rahlo zapiha veter, ki ga prej ni bilo. Na drevesih tiho zašelesti listje, beli cvetovi se usipajo na mehka travnata tla. Rože na gredah, vrtovih in travnikih počasi zapirajo cvetove, trava je rosna. Vse nebo na zahodni strani je rdečkasto. V tej krasni luči žarijo tudi vrhovi gora. Ptički še zadnjič zapojo pesem zahajajočemu soncu, od severa zaveje hladna sapa. Konice dreves se počasi izgubljajo v mraku, ki tiho pada na naravo. Na nebu zažari jo prve zvezde, narava se zavije v temo. Skozi nočno tišino se sliši le petje čričkov. V hišah ugašajo luči druga za drugo - ljudje in pokrajina se odpravljajo spat... MELITA BERZELAK, 8. b OS bratov Letonje ŠMARTNO OB PAKI To je Atka s svojimi prijatelji: Cacijem, Robijem, Mikijem in Eli. Kakšno naključje! Ce vseh pet imen postaviš na pravo mesto, ti bodo njihove začetnice dale ime enega od mesecev v letu. Ime meseca napišite na dopisnico, zraven pripišite svoj naslov, razred in šolo. Pošljite jo do torka, 8. marca na Novi tednik, Trg V. kongresa 3a, 63000 Celje. Zadnjič ste morali najti osem razlik. To so bile: število sončnih žarkov in število kamenčkov v snežakovih ustih. Ra- zlikovala sta se tudi oba Atkina šala in snežakova lonca. Manjša oblaka sta bila različne oblike, snežakovi metli pa sta imeli različno število šib. Ce ste dobro pogledali, sta bila različna tudi korenčka namesto snežakovega nosu, na tleh pa je manjkala črtica. Med pravilnimi rešitvami smo za nagrado AERA izžrebali: Sandija Ivanuša iz Zadobrove 87 b, 63211 Skofja vas. 16. STRAN - NOVI TEDNIK WM DG3 MM 3. MAREC 1983 Uspešni celjski atleti Celjski atleti so dobro pričeli letošnjo sezono in to tako na krosih kot na različnih tekmovanjih v dvoranah. Na državnem prvenstvu v krosu, ki je bilo v Sremski Kame- nici pri Novem Sadu, so zaradi velike izenačenosti ekipe osvojili prvo mesto ter tako postali vseekipni prvaki SFRJ. K temu uspehu so svoj delež dodali prav vsi, še posebej pa odlična Zičkar, ki je bil 3. med ml. člani in Rozman, ki je bil 2. med člani. V Ljubljani je bilo republiško prvenstvo v skoku v vi- šino, daljavo in ob palici. Med Celjani so zmagali: Podgor- škova med ml. mladinkami v skoku v višino 160 cm, Kere- steševa med ml. mladinkami v skoku v daljavo 524 cm in Rener med člani ob palici 440 cm. Opazni so še bili Cop (drugi), Cizej (druga), Simunič (tretji), Planinšek (tretji) itd. Podobno prvenstvo je bilo tudi v Celju v tekih na 60 m in 60 m ovire ter troskoku. Celjani so osvojili 13, Velenjčani pa 5 kolajn. »Zlati« Celjani: Šimunič (60 m in troskok), Kopitar (60 m ovire) in Satler (troskok ml. mladinci), dva- krat zlata pa je postala še Velenjčanka Krenkerjeva (60 m in 60 m ovire). TV Pod koši je vedno vroče Šest ekip s Celjskega je do- seglo štiri zmage! Je to uspeh ali neuspeh? Prej bi rekli, da neuspeh, saj konku- renca, kjer te ekipe nastopa- jo, niti ni tako huda. Poglej- mo samo primer II. zvezne lige med moškimi. Celjska Libela (tokrat je doma pre- magala Zaprudje 104 : 93) še vedno vodi z osmimi točka- mi prednosti, ostale ekipe pa so strnjene v razmerju osmih točk, kolikor jih ima drugo- uvrščeni Dalvin (20) in zad- njeuvrščeni Kraški zidar (12). Torej delno izstopa Li- bela, ki pa to »izkorišča« z nekaterimi nepotrebnimi spodrsljaji v prejšnjih kolih. Ali povedano po domače: Li- bela je toliko močnejša v tej poprečni enakovredni sivini, da si lahko privošči tudi kak- šen poraz, pa čeprav do nje- ga ni prišlo v tem kolu. V prihodnjem, 18. kolu, Libela gostuje v Zagrebu, kjer se bo srečala z Novim Zagrebom, ki je na petem mestu. V ženski republiški ligi je Rogaška zabeležila petnajsto zaporedno zmago, ko je v Ljubljani premagala Slova- na 87 : 53, Comet je doma iz- gubil po podaljšku z Novim mestom 66 : 64. Metka pa s Kladivarjem 90 : 68. Še ve- dno vodi Rogaška, ki ima 4 točke prednosti pred Po- murjem in Kladivarjem, če- trti je Comet in peta Metka. Pari prihodnjega, 16. kola: Rogaška - Salonit (7), Mari- bor (10) - Metka in Pomurje (2) - Comet. Republiška moška liga: Kovinar je doma premagal Cerknico 88 : 71, Comet pa Zagorje 97 : 86. V kvalitetno poprečni ligi je Comet četrti in Kovinar sedmi. 13. kolo: Kovinar - Jeklotehna (5) in Triglav (6) - Comet. TV Dve medalji za Stanka Anderleta V Ljubljani je bilo državnt prvenstvo v judu na kateren so lep uspeh dosegli celjslt tekmovalci JK Ivo Reya. Ns slov državnega prvaka je osvo jil Stanko Anderle v absolutn kategoriji in drugo mesto v tež ki kategoriji nad 95 kg. Marjan Fabjan v kategorij do 78 kg in Jaka Oštir v kate Šoriji do 60 kg sta bila tretja tefan Cuk, ki je trenutno \ JLA, pa je bil drugi v kategoii ji do 65 kg. Na posnetku j( Stanko Anderle, novi državr. prvak! J. K.-T. T| Zimsko srečanje članov Društev Partizan Blizu 200 pripadnikov tret osrednjih partizanskih društe v Celju - Partizana Štore, Ga berje in Pod Gradom, se je re pobudo Partizana Štore odlo čilo prispevati svoj delež k na daljnjemu razvoju rekreativni dejavnosti tudi na snegu in i boljšemu povezovanju član stva vseh partizanskih društe v Celju. V prijetnem in sonc nem dopoldnevu so se pomer: li na veleslalomski progi z »partizanski pokal« v šesti! moških in ženskih kategoriji Rezultati: pionirke do 12 let - Mojca Planinšek, Štore, Špel: Šešlar, Gaberje, Bernarda Sto jan, Štore itd. Pionirji do 12 le - Sebastjan Knez, Primož Kri stan (oba Pod gradom), Toma Blagotinšek, Gaberje itd. Pio nirji 13-17 let - Dani Grajžl ii Franc Majoranc (oba Štore Matjaž Cater, Pod gradom ite Pionirke od 13-17 let - Anj Turnšek in Bojana Cesar (ob Pod gradom), Alja Kroflič, Štc re itd. Mladinke 18-25 let Marjana Roškarič, Gaberjf Nada Obrez, Štore, Irena Na raks, Gaberje itd. Mladine 18-25 let - Janko Cesar in Rt bi Teržan, Pod Gradom, Lad Majoranc, Štore itd. Članic 26-35 let - Irma Koštomaj i Mija Zekar (obe Pod gradom Marjana Kaluža, Štore itd. Čl* ni 26-35 let - Aleš Kavka, Vir ko Krajnc in Miran Renčej, vs Štore. Članice 36 do 45 let Alenka Kristan, Štore, Ver Zgoznik, Pod gradom in Udi Kavka, Store. Člani 36-45 let Stane Cater in Tine Krofi« (oba Štore), Toni Zimšek, G* berje. Člani nad 45 let - Tin Veber in Božo Perpar (oba Štc re), Marjan Nunčič, Pod grs dom itd. V ekipni razvrstitvi) prvo mesto osvojila ekipa Pa1 tizana Štore pred Partizanor Pod gradom in Partizanor Gaberje. METOD TREBIČNl) 400 smučarjev na Celjski koči ZTKO Celje je skupaj s TVD Partizan Store pripravil na Celj- ski koči občinsko prvenstvo v veleslalomu, kjer je od prijavlje- nih 520 smučarjev sodelovalo kar 400. V odlični organizaciji in le- pem vremenu je celotno tekmo- vanje minilo brez najmanjših po- škodb, kar je za organizatorja in številne udeležence največje priznanje, da delajo prav. Rezul- tati: ženske nad 29 let Jovan, Ljubljanska banka, Prelog, Cin- karna, Jereb, Carina (nastopilo je 47 tekmovalk). Ženske nad 30 let: Samec in Voh, obe občina, Marin, Cinkarna (42). Ekipno: Cinkarna, Ljubljanska banka, Železarna in Aero. Moški do 25 let: Frotin, Izlet- nik, Krajnc in Kavka, oba Žele- zarna Štore (72). Od 26 do 33 let: Cene Jovan, ZTKO pred Ljubom Jovanom, Blagovni center in Bo- gdanom Kolškom, Toper (82). Od 34 do 39 let: zmagovalec Rosina, Fotolik, Brečko, Razvojni center, Zimšek, Libela itd. (60). Ekipno: 1. Izletnik, 2. Razvojni center in 3. Toper. Starejši člani: 1. Cesar, Izletnik, Matnak, Železarna in Cater, Ingrad (50) ter med člani, starejšimi od 45 let Nunčič, Aero, Rožič, Nivo in Koštomaj, Aero (47) Ekipno: Aero, Ingrad, Libela itd... BODAN POVALEJ Odlična udeležba Na Piligovem hribu nad Pod- platom je bilo letošnje sindikal- no prvenstvo v veleslalomu za občino Šmarje na katerem je so- delovalo preko 100 tekmovalcev in tekmovalk. Vrstni red: moški Fueringer 35,9, Škorjanc (oba Rog. Slatina) in Kune (Kozje) 36,0; ženske: Jo- vičič (Šmarje) 43,4, Pajk (Pod- plat) 44,3, Korbar in Kamenšek (obe Rog. Slatina) 44,8. Ekipe moški: Metka (Kozje) Ingrad (Rog. Slatina) in Partizan (Šent- vid pri Grobelnem), Ženske: Obrtno združenje Rog. Slatina, Stanovanjska skupnost Šmarje itd. J. K. šušteriada uspešno na Rogli Šušteriada je bila letos prvič na Rogli. V soboto so se delavci čevljarske in usnjarsko predelo- valne industrije Slovenije že enaintridesetič pomerili v vele- slalomu in smučarski tehniki. Pokrovi tej Šušteriade 1983 je bila delovna organizacija Konus, Slovenske Konjice, sodelovali pa sta tudi Uniorjeva temeljna orga- nizacija Turizem in gostinstvo ter društvo Partizan Zreče. Nji- hova je tudi zasluga za dobro or- ganizacijo, ki je skupaj z lepim vremenom zagotovila vsem pri- jetno počutje na smučiščih Ro- gle. Za sodelovanje na Šušteriadi se je prijavil 401 tekmovalec, uvr- ščenih pa je bilo v veleslalomu 289 in v smučarskih tekih 60. Tekmovanje je potekalo v večih starostnih kategorijah, najboljše čase pa so v veleslalomu dosegli - med moškimi na progi A Milan Klemec, Peko, na progi B Niko Hladnik, Peko ter med ženskami Blanka Ruparčič, prav tako Pe- ko, Tržič. Pri smučarskih tekih je med moškimi na 4-kilometrski progi dosegel najboljši čas Stane Stanovnik, Alpina Ziri in med ženskimi na 2-kilometerski pro- gi Tatjana Lanišek, Utok Ka- mnik. Sodelovalo je 17 ekip, najbolje pa so se uvrstile: 1. Peko Tržič 96 točk, 2. Industrija usnja Vrhnika 67 točk, 3. Alpina Ziri 65 točk. 4. Tovarna usnja Slovenj Gradec 64 točk ter 5. Konus Slovenske Ko- njice 59 točk. MBP Ferrali! in smučanje Planinska sekcija Ferralita je pripravila pii svoji brunarici na Vrheh planinski veleslalom, ki se ga je udeležilo petdeset članov. V posameznih kategorijah je pri mladincih zmagal Matjaž Diklič, pri mlajših članih Bogomil Po- lavder, starejših članih Laszlo Kujan in pri ženskah Zdenka Krajnc. S to prireditvijo so se tu- di planinci Ferralita vključili v proslavljanje 90 letnice SPD. IVAN JURHAR Na Brezah zaključek smučarske sezone Zadnja februarska nedelja je še zadnjič v sezoni minila v zname- nju smučanja na Brezah. Močna odjuga in veter sta sko- raj onemogočila zadnje tekmova- nje, vendar so se organizatorji - Mladinci iz Brez, le odločili, da tekmovanje bo. Nedeljskega finalnega tekmo- vanje v treh smučarskih discipli- nah slalomu, smuku in skokih se je udeležilo doslej največje števi- lo tekmovalcev (31), kar pomeni, da tovrstna športna aktivnost na Brezah postaja vse množičnejša in iz tekme v tekmo privablja vse več tekmovalcev pa tudi gledal- cev. Na finalni tekmi, ki ni bila vključena v akcijo »Izbiramo naj- boljšega smučarja v KS Breze«, je bil najboljši Jože Plahuta, dru- gi Janez Pertinač in tretji Danijel Jecl. Po tekmovanju pa so v Mladin- skem klubu na Brezah pripravili še zaključek s podelitvijo nagrad najboljšim, proglasili pa so tudi najboljšega smučarja v KS Breze. Najboljši smučar v Krajevni skupnosti Breze je Danijel Jecl, ki je v štirih tekmah dosegel naj- večje število točk, 173. Z nekaj manj točkami pa za najboljšim zaostajata drugouvrščeni Janez Pertinač in tretji Cveto Privšek. VLADO MAROT Skakalnica na Gričku bo zaživela Ce bo sneg zdržal, bo v nedeljo, 6. marca ob 13,30. uri na skakal- nici Griček v Celju tekmovanje v smučarskih skokih na dveh ska- kalnicah - 50 in 30 m! Marljivi športni delavci so pred dvemi le- ti s prostovoljnim delom ter pri- spevki DO, TKS in ZTKO obno- vili obe skakalnici, ki pa jih žal zaradi pomanjkanja snega niso kaj dosti uporabljali. Na 30 m skakalnici bodo tek- movali st. pionirji za prvenstvo Koroško - Štajerske regije, na večji, 50 m, pa bodo nastopili skakalci za prvenstvo Koroško - Štajerske regije v kategoriji ml. mladincev. Na večji skakalnici pa bo istočasno še odprto prven- stvo Celja v smučarskih skokih, kjer bodo poleg mladincev na- stopili še člani iz vseh slovenskih klubov. Nastopili bodo tudi ne- kateri znani smučarji skakalci, ki so že oblekli dres z državnim grbom. Organizacijo in izvedbo tekmovanja je prevzela sekcija za skoke pri SD Toper. Tudi Zinka in Hermina čez skakalnico Mladinski aktiv v Rečici pri Laškem je že tretjič zapored pri- pravil tekmovanje mladih v smu- ku in smučarskih skokih. Vsi pri- javljeni (letos jih je bilo 40), so morali nastopiti v obeh discipli- nah. Smuk: 1. Franc Jakopič, Se- draž, 2. Stanko Klepej, Rečica, 3. Stanko Jakopič, Sedraž itd. Sko- ki: 1. Zvone Jakopič, Sedraž, 2. Jurij Maček, Rečica, 3. Mirko Funkl, Sedraž itd. Nastopili sta tudi dve dekleti ter uspešno opravili smuk in smučarske skoke - to sta bili Zinka Lah in Hermina Peklar, obe Rečica pri Laškem. VINKO LAVRINC Emo še vedno brez točk V 4. kolu občinske sindikalne hokejske lige je Kovinotehna vi- soko 15:1 premagala EMO, za ka- terega je edini zadetek dosegel Smrkolj, za Kovinotehno pa Ker- koš, Dobovičnik in Zupanec po 3, Škrubej 5 in Tuš 2. Zlatarna je po slabih igrah v zadnjem času presenetljivo visoko premagala Opekarno 10:0, strelci so bili Šmerc 4, Ograjenšek 2, Bernjak 2, Oblak 1 in Kresnik 1. Lestvica: Kovinotehna 9 točk (43:18), Zla- tarne 6 (37:14), Opekarne 5 (21:23) in EMO 0 točk (12:53). Strelci Ograjenšek (Zlatarna) 15, Dobo- vičnik (Kovinotehna) 12, Smrkolj (EMO) 10 golov itd. Para prihodnjega kola: nedelja, 6. marca ob 16,30 EMO: Opekarna in ob 17,30 Kovinotehna: Zla- tarna. Ribiči za 8. marec Tudi letos so člani Ribiške dru- žine Celje pripravili družinsko prvenstvo ob 8. marcu. V borbe- nih partijah na igrišču Ingrada je zmagala ekipa s priložnostnim imenom »Ostale komisije« 392 kegljev, sledijo pa »Gospodarska komisija« 368, ekipa žensk 333 in mladinci 331 podrtih kegljev. Mateja Grenko tretja V Ljubljani je bilo letošnje dr- žavno prvenstvo v umetnostnem drsanju za člane in mladince. La- ni smo Celjani imeli v Mateji Au- breht mladinsko državno prvaki- njo, letos pa je v mladinski kon- kurenci dosegla izreden uspeh Mateja Grenko, ki je bila tretja. Osvojila je bronasto medaljo in dosegla med celjskimi tekmoval- kami najboljši uspeh. Mateja Aubreht je bila med čla- nicami četrta, Metka Hladin pa peta. Četrto mesto je osvojil tudi član Matej Pangerl, medtem ko sta bili mladinki Lea Vodušek deveta in Nataša Mežnarič štiri- najsta. V soboto in nedeljo bo v Beo- gradu še pionirsko državno pr- venstvo, potem pa bo letošnje se- zone konec. Na državnem prvenstvu pio- nirjev lahko pričakujemo od celj- skih predstavnikov nove uspehe, zlasti od Jerneje in Špele Pere, Klavdije Perlič in Petre Prodan. J. KUZMA Drugi turnir Novakovi Celjski šahovski klub je prire- dil pod pokroviteljstvom DO EMO in Toper drugi tradicional- ni turnir ob Dnevu žena, kjer so sodelovale šahistke Maribora, Žalca in Celja. Simona Novak 6, Vera Jazbin- šek (obe Celje) 5, Suzana Urisek in Bojana Gerič (obe Žalec) 3, Lojzka Pongrac (Celje) 2, Mihevc 1,5 in Latinovič (obe Maribor) 0,5 točke. Ingrad - Emo 4:0 V nadaljevanju letošnjega sin- dikalnega šahovskega prvenstva so v prvi skupini šahisti Ingrada premagali Emo 4:0 in tako pre- vzeli vodstvo. Stanje v I. ligi: Ingrad 10,5, Kovinotehna 10, Emo 9. V drugi ligi je v vodstvu Libela 13 in pol točke pred Sodi- ščem 10 in pred ŠKIMCEM 8,5. Šahisti Železarne Štore pa so naj- boljši v tretji ligi in že tudi novi člani II. lige. Vrstni red: Železar- na 6, Savinja 4 in Toper 3. »Zmagala kar trojica Na drugem letošnjem hitropo- teznem turnirju celjskega šahov- skega kluba so si prvo mesto razdelili kar trije šahisti. To je uspelo z osem in pol točkami Štuclu, Črepanu in Mikcu. Ber- var je bil četrti, Brinovec peti itd. Po dveh turnirjih je vrstni red za pokal Celja naslednji: Mikac 12 točk, Bervar 10, Cre- pan in Štucl 9, Brinovec ml. 6, Franc Pešec in Janez Pešec po 4, Pertinač 3, Skok 2, Matko in Dur- devič po 1 točko. Naslednji turnir bo v četrtek, 31. marca. Šah med šoferji Združenje šoferjev in avtome- hanikov Celja je v zimskih mese- cih zelo aktivno. Priredili so tudi tekmovanje med svojimi člani v šahu ter med ekipami svojih po- verjeništev. Med posamezniki je nastopilo 27 igralcev. Zmagal je Janez Pešec, sledijo pa G. Maj- cen, Alojz Cobec, J. Majcen, Edi Vengust in Alojz Črnoša. Med ekipami pa so prvo mesto osvojili igralci poverjeništva ŽTP pred delovno skupnostjo ZŠAM, Izletnikom in Prevozniš- tvom. J. KUZMA Sporočili so nam Branko Hriberšek, pred- sednik TVD Partizan Gri- že: »Na smučiščih bodoče- ga smučarskega centra Gozdnik je vedno več smu- čarjev. Tako je bilo v nede- ljo v naši organizaciji pr- venstvo krajevne skupno- sti Griže, kjer je sodelovalo 83 smučarjev in 20 predšol- skih otrok - smučarjev. Najboljši čas v veleslalomu je dosegel veteran Henrik Krušnik s časom 33,04. Pred tem tekmovanjem je SK Gozdnik Žalec pripra- vil na istem smučišču klub- sko prvenstvo, kjer je na- stopilo 80 smučarjev. Na Gozdniku je bilo tudi šol- sko prvenstvo OŠ Griže, z nastopom 102 smučarjev. Na Gozdniku je tudi šola v naravi, saj smo obnovili Lovsko kočo, kjer je zdaj centralna kurjava in ureje- na ležišča. Cesta do Goz- dnika je dobro urejena, parkirišča tudi, snega pa je od 20 do 30 in tudi več cen- timetrov.« Dani Terglav, trener KK Garant Polzela: »Po treh zaporednih porazih v Re- publiški košarkarski ligi - vzhod so naši košarkarji končno zmagali in sicer v Šentjurju, kjer so premaga- li domačine 89 : 76 ter tako obdržali stik z vrhom. Naj- boljša strelca sta bila Štefa- nec 27 in M. Turnšek 20. V 13. kolu bomo igrali doma proti Straži iz Novega me- sta. Tekma bo v soboto, 5. marca ob 18. uri v telova- dnici OŠ Polzela.« Jože Grobelnik nam je poslal dve šahovski novici: »V Titovem Velenju je tam- kajšnji ŠK Titovo Velenje pripravil drugi šahovski turnir v letošnjem letu (prvi je bil v Žalcu), kjer je nastopilo 14 šahistov. Zma- gal je Črepan (Žalec) 11,5 pred F. Brinovcem ml. (tu- di Žalec), Matkom in Bre- šarjem (oba Titovo Velenje) vsi po 10 točk itd. III. turnir bo v Preboldu 28. marca 1983. Šahovski klub Žalec pa je v Žalcu pripravil hi- tropotezni turnir, kjer je nastopilo šest šahistov, zmagal pa je Marjan Čre- pan pred Brankom Pipa- lom, Francem Brinovcem st. itd.« Zbral: TV ŠAHOVSKA NAGRADNA IGRA 38 Za razvoj šahovske igre v Rogaški Slatini so spodaj imenovani šahisti veliko storili. Eden izmed njih pa je ogromno prispeval tudi za razvoj šaha v Celju. Kdo izmed trojke? Mile Jovičič prof. Jože Grašer Maks Djurkovič Pravilni odgovor obkrožite, kupon izrežite in na- lepljen na dopisnico pošljite v naše uredništvo najkasneje do 10. marca. Tokrat bo nagrade pri' speva/ delovni kolektiv STEKLARNE »BORIS KI- DRIČ« v Rogaški Slatini. 3. MAREC 1983 NOVI TEDMK - STRAN 17 0 »Vrč hodi po vodo ta- jto dolgo, da se razbije,« pravi star slovenski prego- vor. Zvonko O., ki je v Ce- lju samo začasno, je imel za sabo nekaj uspešnih vlo- mov v gostilne in kioske. Ker mu je uspevalo, se je v ponedeljek zvečer odločil še za restavracijo »Brani- bor«. Vendar pa so ga to- krat zalotili na delu milični- ki in Zvonko, ki je bil že pred tem obsojen, je priz- nal še druge podvige v Ce- lju. • V preteklem tednu so miličniki zabeležili več ta- tvin denarnic iz ženskih torbic, večinoma na avto- busni postaji. Tatvine so prijavile Magda M., Slavica B. s Planine, Tadeja G. iz Radeč in Dragica B. iz Kri- vice. Miličniki so žeparju že na sledi in računajo, da se bo kmalu ujel v nastavljene pasti. • V nedeljo zvečer se je v restavraciji »Branibor« napil Stjepan T. Najprej je razgrajal, potem pa še nad- legoval goste. Bil pa je ne- koliko pregrob, saj je dva lažje ranil. Umirili so ga še- le miličniki, ki so ga odpe- ljali na postajo milice. • Stjepan K. se je prejš- nji torek najprej napil v bi- feju »Park«, kjer je začel razgrajati, iz objestnosti pa je razbil še šipo. Nekaj po polnoči pa je skupaj z Mi- rom K. in Rudolfom H. ko- lovratu po Zidanškovi uli- ci. Našli so tudi odklenjen osebni avto, last Marjana T: Spravili so ga v pogon, ven- dar pa so v vožnji uživali le nekaj metrov, zakaj ustavi- la jih je patrulja prometnih miličnikov. • Jovan M. iz Hribarjeve ulice je prejšnji torek razgrajal v bifeju samopo- strežne trgovine na Dolgem polju. Bil je vinjen in kaza- lo je, da se zlepa ne bo umi- ril, zato so ga miličniki pri- držali. S. S. Nižja kazen za Brenceta To naj bo vzpodbuda, da bo po kazni Brence lažje našel pravo pot Višje sodišče v Celju je znižalo ka- zen 29-letnemu Francu Brencetu, ki ga je prvostopenjsko sodišče v Tito- vem Velenju obsodilo za umor 73-let- ne Karoline Prislan z Velikega vrha pri Šmartnem ob Paki na 12 let in mesec dni zapora. Sodniki višjega so- dišča so menili, da je izrečena kazen premalo individualizirana oziroma prilagojena obtoženčevi osebnosti, zato so jo znižali na deset let zapora. Prvostopenjsko sodišče je sicer pra- vilno upoštevalo mnenje izvedencev, da je Brence psihopat z antisocialnim vedenjem, ki se je vdajal brezdelju, pijančevanju, bil je skregan s pravih družbe in zakoni, brezbrižen do svoje- ga otroka. To pa so lastnosti, na katere je mogoče vplivati le z ostrejšo kaz- nijo. Vendar pa, ugotavljajo sodniki višje- ga sodišča, gre za človeka, ki nima le slabih lastnosti in pri razsodbi bi mo- rali bolj upoštevati obtoženčevo težko mladost. Brence je sicer psihopat, ki je zaradi svojih lastnosti prihajal v kon- flikt z družbo in zakoni, ni pa rečeno, da takšen človek nima moči, da bi se izkopal iz težav in zadušil te lastnosti. Obtoženec je sicer že prej večkrat zašel na kriva pota, vendar pa si je nekako le poskušal urediti življenje, saj si je skušal ustvariti družino, najti zaposlitev... Ob vseh osebnostnih te- žavah mu to ni uspelo, večkrat pa so mu tudi zaprh vrata, ko so zvedeli, da je že bil obsojen. Te okohščine je prvostopenjsko so- dišče prezrlo, morale pa bi se odražati v nekohko nižji kazni, če naj bo le-ta prilagojena obtoženčevi osebnosti. Nekohko nižja kazen pa naj bi bila vzpodbuda Brencetu, da bi ponovno skušal priti na pravo pot. Ob tej priložnosti pa je višje sodišče ponovno opozorilo na delo komisij za pomoč obsojencem po prestani kazni, ki nikakor ne morejo zaživeti. Vseka- kor bi morali že prej pritegniti social- no službo in pomagati Brencetu, da se otrese pečata obsojenca. »Kdo lahko zanika, da bi pomoč takšne komisije obsojenemu Francu Brencetu preprečila tragično smrt Ka- roline Prislan?« postavlja na koncu vprašanje višje sodišče v Celju. S.ŠROT Za 2 milijona 200 tisoč din škode Tako visoka je škoda, ki je nastala pri prometni nesreči v Senovici, ko se je prevrnila in razlila cisterna mazuta. Voznik cisterne FRANC CEH, 29, iz Lendave je na- mreč prehitro pripeljal v ovi- nek, zato ga je zaneslo v levo in cisterna se je prevnila. Iz- teklo je 24 ton mazuta, kar ocenjujejo na milijon dinar- jev, uničena pa je tudi cister- na, kar je vredno milijon 200 tisoč dinarjev. Prehitevanje v škarje Iz Rogatca proti Rog. Slati- ni je vozil z osebnim avtomo- bilom BRANKO PEZDEV- ŠEK, 26, iz Fobovca in pričel prehitevati avtomobil pred seboj. Takrat pa je nasproti pripeljal VALENTIN ZE- RAK, 36, iz Rogatca in avto- mobila sta se oplazila. Škode na Zerakovem in Pezdev- škovem vozilu je za 160.000 dinarjev, težje pa se je po- škodoval voznik Valentin Zerak. Nesreča na »Slovenlkl« Voznik kombija ANTON GERKEŠ, 37 iz Ptuja je vozil iz Maribora proti Ljubljani. Blizu izstopne postaje Tepa- nje pa je pričel prehitevati tovornjak. Takrat pa je kom- bi zaneslo s ceste, kjer se je prevrnil preko strehe in ob- stal na kolesih. Voznik Ger- keš se je lažje ranil, hujše po- škodbe pa ima sopotnica CECILIJA SAMO, 35, iz Lendave. Več dela za sodnike V preteklem letu se je, ka- kor so ugotovili člani orga- na za vodenje postopkov o prekrških v občini Mozirje, povečalo predvsem število kaznovalnih predlogov Po- staje milice, oddelka za Ljudsko obrambo in inšpek- cijskih organov. Večje šte- vilo tovrstnih prekrškov pa ni posledica povečanja družbeno negativnih poja- vov in negativnega obnaša- nja občanov, temveč pred- vsem posledica povečane aktivnosti pri odkrivanju prekrškov. Tako je bilo v letu 1982 na novo sprejetih 1056 predlo- gov za uvedbo postopka o prekršku, 136 več kot leta 1981. Zaskrbljujoč je poda- tek o večjem številu mlado- letnih delikventov. Pravno- močno je bilo namreč kazno- vanih kar 87 mladoletnikov, skoraj enkrat več kot leto po- prej. Največ kršitev so mla- doletniki napravili na po- dročju varnosti cestnega prometa. Nasploh je največ kršitev na področju cestno prometnih predpisov (557), kazni, ki so bile izrečene fi- zičnim in pravnim osebam pa se nanašajo še na področ- ja kaljenja javnega reda in miru (158), gospodarstva (87) in javne varnosti (20). Ne gle- de na ostro kaznovalno poli- tiko je na področju varnosti v cestnem prometu največji, skoraj 100-odstoten porast prekrškov zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Velik je porast prekrškov zaradi nedostojnega vedenja do uradnih oseb, na področ- ju gospodarstva, ki je po pre- krških na tretjem mestu, pa so zabeležili velik skok v kr- šitvi predpisov o urbanizmu. RADO PANTELlC Zaporna kazen za vinjenega voznika Senat velenjske enote celjskega temeljnega sodišča je obsodil 29-letnega Petra Bastla iz Voloka pri Šmartnem ob Dreti na leto dni in šest mesecev zapora, ker je decembra leta 1979 povzročil prometno nesrečo na cesti Ljubno-Mo- zirje v kraju Grušovlje. Bastl prav tako dve leti ne bo smel voziti vozil, ki sodijo v »B« kategorijo. Nesreča se je pripetila zvečer, ob 17.30 uri, potem ko sta Bastl in sopotnik popivala v okoliških krajih že ves dan. V Grušovlju je Bastl zapeljal preveč v desno in zadel tri ženske, ki so hodile ob desnem robu ceste. V nesreči je Vida Banko umrla, drugi dve pešakinji pa sta bili huje ranjeni. Preiskava je pokazala, da je imel Bastl 1,37 promila alkohola v krvi. Sodišče je menilo, da je nesrečo povzročil z zavestno malomarnostjo. Tudi poznavanje ceste ga ne opravičuje, na kazen pa je vplival tudi njegov nekritični odnos do alkohola. Prav tako je sodišče pri razsojanju upoštevalo, da je alkohol še vedno na zelo visokem mestu med povzro- čitelji prometnih nesreč na vaših cestah. Sodbo velenjskega sodišča je potrdilo tudi celjsko višje sodišče. S.S. Preverimo znanje Pri ZSAM v Celju bodo v prvih treh sobotah in nedeljah v marcu izvedli zanimivo akcijo: brezplačno bodo namreč testirali voznike motornih vozil o znanju cestno prometnih predpisov. Tako bo lahko vsakdo preveril, koliko še obvlada predpise. Testiranje bo anonimno. Vsakdo lahko pride pre- verit svoje znanje ob sobotah od osme do 12. in ob nedeljah od 8. do 11. ure. J. V. Res prosta izbira zdravnika in zdravstvene organizacije? V zvezi z izvajanjem Sa- moupravnega sporazuma o postopku in načinu ure- sničevanja pravic do zdravstvenega varstva, je v praksi in v izvedbi toli- ko problemov in nejasno- sti, a nihče noče kaj kon- kretnega povedati ali predlagati, da bi se ven- darle nekatere stvari ozi- roma postopki izboljšali, predrugačili ali vsaj bolj smotrno in življenjsko uredili. Tudi sporov v zve- zi z izvajanjem tega spora- zuma je vedno več in zato bi bilo pričakovati, da bo kdo, izmed zato poklica- nih, delovnim ljudem kaj več in po domače pove- dal, kaj in v čem so njiho- ve pravice, zlasti pa dolž- nosti pri uresničevanju pravic do zdravstvenega varstva. Nisem sicer za to poklican in morda niti ne najbolje »usposobljen«, a menim, da je vendar mo- goče nekatere stvari tudi takole pojasniti, povedati oziroma napisati, da bi ta- ko delavci čim enostavne- je bili seznanjeni s tem, kaj jim gre in kaj jim ne gre. Ko smo v letu 1980 v na- ši republiki sprejeli novi Zakon o zdravstvenem varstvu, je bilo povedano, da vnašajo nove določbe vrsto boljših rešitev, ki ja- sneje opredeljujejo vsebi- no zdravstvenega varstva ter uveljavljajo in konkre- tizirajo družbenoekonom- ske odnose med delavci, ki izvajajo zdravstveno varstvo ter drugimi delav- ci v združenem delu, de- lovnimi ljudmi in občani, katerih potrebe in interesi se zadovoljujejo na po- dročju te pomembne družbene dejavnosti. Re- kli smo tudi, da novi za- kon določa enotna načela za sistem zdravstvenega varstva in vsebino zdrav- Piše Edvard Centrih stvenega varstva, še zlasti pa ureja tudi družbeno- ekonomske odnose med udeleženci svobodne me- njave dela, določa ureja- nje oziroma zagotavljanje pravic do zdravstvenega varstva itd. Ko smo v zve- zi s temi ugotovitvami, med drugimi, v zakonu zapisali tudi posebne po- goje dela ter pravice in ob- veznosti pri izvajanju zdravstvenega varstva smo zapisali zlasti, da ima vsakdo pravico do proste izbire zdravnika in zdrav- stvene organizacije. Ven- dar menim, da moramo zlasti delavcem pojasniti, da ta pravica ni absolutna pravica. Omejena je že s tem, da je zakon zavezal uporabnike (npr. delavce) in druge izvajalce (npr. zdravnike in druge zdrav- stvene delavce), da mora- jo s samoupravnim spora- zumom urediti način uve- ljavljanja pravice do pro- ste izbire zdravnika in zdravstvene organizacije. Zato moramo delavcem povedati, da smo tak spo- razum sprejeli. Sprejeli pa so ga, seveda po svojih izvoljenih delegatih, tudi vsi delavci, torej vsi zapo- sleni. Ta samoupravni sporazum o postopku in načinu o uresničevanju pravic do zdravstvenega varstva pa se v vsej Slove- niji uporablja že od 1. 7. 1981. Resnici na ljubo je treba reči, da večina de- lavcev tega sporazuma ne pozna. Sindikati pa tudi niso dosti storili za to, da bi bih njihovi člani nepo- sredno seznanjeni z dolo- čili tega sporazuma oziro- ma z načeli uporabe tega sporazuma v praksi. Nekaj je bilo storjenega • le na področju obveščanja preko organizacij združe- nega dela o takozvanem lečečem zdravniku oziro- ma o zdravniku, ki odo- brava stalež. Sam spora- zum pa posebej obravna- va uresničevanje pravic do zdravstvenih storitev (v zvezi s tem pa tudi izva- janje zakonske pravice do proste izbire zdravnika ozr. zdravstvene organiza- cije), na eni strani ter o načinu uveljavljanja de- narnih nadomestil in po- vračil, na drugi strani. Tu pa se še bolj pokaže kako omejena je pravica do proste izbire zdravnika. Uporabniki - delavci ima- jo zase in za svoje družin- ske člane pravico do de- narnih nadomestil in po- vračil, kadar koristijo ne- katere zdravstvene stori- tve, vendar le za primer in v primeru, če je (npr. za delavca) začasno zadrža- nost z dela zaradi bolezni ugotovil zdravnik v zdrav- stveni enoti, ki deluje v organizaciji združenega dela, kjer delavec dela, zdravnik v zdrastveni or- ganizaciji, ki je sklenila samoupravni sporazum o neposredni svobodni me- njavi dela z organizacijo združenega dela, kjer de- lavec dela, ah pa izbrani zdravnik (pri tem ni zapi- sano, če gre za izbranega zdravnika po delavcu). Torej delavec, ki hoče do- biti bolniško oziroma na- domestilo za čas zadrža- nosti z dela zaradi bolezni, mora obvezno k takemu zdravniku, ki je edini pri- stojen za odobritev bolni- škega staleža. Le v prime- ru, če delavec zboli zunaj kraja svojega prebivališča oziroma zaposlitve (najbrž pa tudi izven sedeža zdravnika, ki mu edini lahko odobri stalež!) in ne more do takega zdravni- ka, lahko išče zdravniško pomoč pri zdravniku v najbližji zdravstveni orga- nizaciji (najbrž je mišljeno - čeprav ni zapisano - v tistem, najbližjem zdrav- stvenem domu kraja, kjer je zbolel). Nadaljevanje prihodnjič Sodnik z Jederta V prijetnem domu v Jeder- tu nad Žalcem živita sodnik 91-letni Jože Hribernik in njegova žena. Jože je bolj ti- he narave, njegova žena pa zgovorna in prijazna. Jože je najbrž moral že preveč govo- riti kot sodnik, za nobeno ce- no pa noče dati svoje foto- grafije. Da bi ga dali v časo- pis? Ne, to pa že ne. Jože je, letom navkljub, še vedno živahen in pred našim prihodom je s samokolnico prevažal diva, ki jih je ob gozdu pripravila žena. Rodil se je v bližini Bra- slovč, kot sodnik pa je precej časa služboval v Srbiji. Dol- go je bil najstarejši bicikhst v našem kraju in mogoče bi še danes sedel na kolo, če ne bi imel prometne nesreče. Da, kot pravi mladenič je bil na dvokolesu. Mladenič s temnimi očali in polno torbo na prtljažniku. Žena pove, da se v Jedrtu dobro počuti- ta, saj so tu doma prijazni ljudje. »Ce le morejo, nama naredijo kakšno uslugo«, pravi. Celo vprašati pridejo, če kaj potrebujeva iz doline. Res nama ničesar ne manj- ka. Samo, da bi ostala zdra- va. Tako misli tudi 91-letni sodnik Jože. Zdravje, samo zdravje. DRAGO KUMER Zaradi neprevidnosti eksplozija plina v stanovanju Zaradi neprevidnosti je prišlo do eksplozije v stanovanju 71-letnega Omerja Hasanagiča s Poti na Brod v Radečah. Omer je zamenjal jeklenko s phnom v stanovanju, vendar pa ni dovolj privil tesnila. Tako je plin nekaj časa uhajal iz polne jeklenke. Omer je v svojem stanovanju kuril tudi peč na trdo gorivo in ko je bila dovolj vehka koncentracija plina v sobi, je prišlo do eksplozije. Pri tem je dobil Omer Hasanagič opekline, škode pa je za približno 20.000 dinarjev. ' S.Š. Niso spoštovali predpisov o varstvu pri delu Višje sodišče v Celju je potrdilo sodbo prvostopenjska sodi- šča,- ki je obsodilo izmenovodjo iz delovne organizacije Kovinar Vitanje za štiri mesece zapora, pogojno za eno leto, ker v Kovi- narju niso upoštevali predpisov o razporejanju delavcev na de- lovna mesta. Zaradi tega se je 14. oktobra 1980 pripetila delovna nesreča. Srečku Ravnjaku, ki je delal pri stiskalnici kot pomočnik uprav- ljalca stroja, je odrezalo prste na roki. Sodišče je menilo, da Ravnjaka ne bi smeh razporediti na to delovno mesto, ker prej ni opravil izpita iz varstva pri delu. Poleg tega je bil praktično brez izkušenj, saj je na dan, ko se je pripetila nesreča, delal šele drugič za tem strojem. Tudi uprav- ljalec, ki je delal za tem strojem, je imel le en mesec izkušenj. Ko je Ravnjak delal prvič za tem strojem, je že napravil napako, ki pa k sreči ni bila usodna. Izmenovodja Anton Pušnik ga je takrat le opozoril. Sodišče je zato menilo, da je Pušnik kriv, ker je Ravnjaka razporedil na neustrezno delovno mesto, in ga je obsodilo na štiri mesece zapora, pogojno za dobo enega leta. Sodišče pa bo s problemi varstva pri delu v vitanjskem Kovi- narju seznanilo tudi konjiško občinsko skupščino. s. S. 18. STRAN - NOVI TEDNIK WM DG3 MM 3. MAREC 1983 r MAREC 1983 NOVI TEDNIK - STRAN 19 DIVJE SVINJE Pri nas je vse več praznih mesnic in tudi hlevov. Resno je pomanjkanje svinjine. Zaradi pomanj- kanja svinj - seveda. Mar je ob vsem tem čudno, če je pri nas vse večje zanimanje za gle- dališko skupino »Pod kozolcem« iz Šmartnega ob Paki. Ti vam lahko vsak dan pripravijo vsaj predstavo o svinjah. Pa čeprav o divjih. SPOMINKI Nekateri očitajo tu- ristom, ki prihajajo k nam iz drugih krajev, da kupujejo olje, pra- šek in druge stvari. Nekatere spominke si pa vendar morajo kupiti pri nas! * * ★ Bojim se, da bodo pri nas stvari zaškripale. Motornega olja vse bolj primanjkuje. NOVINARJI V »OK- VIRJIH« Ta teden poteka na Rogli državno prvenstvo novinarjev v smučanju; po domače temu reče- mo, da so se race spet znašle na smučeh. Prav danes vozijo ve- leslalom. Kot je znano, morajo pri veleslalomu smučarji voziti po določeni progi ter v smeri in skozi vrata, ki so določena. Pri tem bodo imeli no- vinarji nemalo težav. Ve- čina jih namreč ni nava- jena »voziti« tako, kot bi jim nekateri radi predpi- sovali. ISKANJE Zadnji čas na širšem celjskem območju vneto iščejo nekega obrtnika. Vendar ne zato, da bi prijavil davek! V Zahodni Nemčiji je treba za liter ben- cina delati 5,5 mi- nute. Jugoslovanski de- lavec mora v popreč- ju delati za liter ben- cina kar 34 minut. Zdaj ne vem: ali je pri nas tako drag bencin, ali tako slabo delamo? Ringa, ringa, raja, cena pa nagaja; ko od mraza škripa, cena se le dviga! GOLOBOMANIJA Komaj se je malo vneslo zanimanje za gledališko igro Golobnjak, že vlada med ljudmi veliko zanima- nje za golobe. Za tiste mestne golobe, zaradi katerih so se vča- sih tako pritoževali, da onesnažujejo mesta. Mesa v trgovinah je namreč vse manj. UČILA Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so pred dnevi zaprli razstavo učil. Pravijo, da je bilo razstavljenih zelo veliko razno- vrstnih učnih pripomočkov. Vendar je eden manjkal: ni bilo učila z naslovom NAPAKE. Pa je vendar znano, da se največ učimo na napa- kah! SOVLAGANJE Marec prinaša spet nekaj novega. Podražili so se dnevniki in podražila se je tudi televizij- ska naročnina. To, da je vse to dražje, še ne pomeni, da je tudi več vredno. Predvsem pri podražitvi televizijske naro- čnine nekateri kar precej negodujejo. Sprašujejo namreč, če je prav, da bodo zdaj še dražje plačevali slab televizijski program. Pa ni tako, tovariši. Podražitev pomeni le sovlaganje gledalcev v boljši program! STE ENOTNI? - Se kaže v vašem kolektivu potrebna enot- nost? - V našem kolektivu se kaže enotnost le v neenotnosti! Koleraba - velikanka Natanko 2 kg je od časa jesenskega spravila izgubila tale Koleraba velikanka, ki sedaj tehta »le še 8 kilogramov. Poleg kronike Jelovšek, lastnice kolerabe in njive kjer je ta ^asla, na sliki »požira« še povsem normalna jesenska kole- raba, težka dober kilogram. Sploh je bila rast te velikanke, Ki jo je po vseh pravilih izkopal gospodar Edvard, nekako skregana z vsemi zakoni, ki kmetijcem obljubljajo nadpov- prečen pridelek. Zrasla je namreč v težki, za rast neprimerni JJovnati zemlji, na mestu, kjer se je prej bohotilo trnje. Če bi j°rej hoteli dati napotek, kako vzgojiti takšno zelenjavo, Jahko le svetujemo, da na ilovnati zemlji najprej vzgojite J^je, potem pa na tem mestu posejete kolerabo. Naj pa k temu le dodamo še strokovno mnenje Veronike Jelovšek, ki f>ravi, da je temu »uspehu« botroval predvsem dober hlev- Ski gnoj. . pp Folklora in sprejem Sprejemi. Drugi je bil v pa- viljonu ZDA v EPCOT cen- tru. Teater in pol. Tu je vod- stvo kompanije, z vdovo Di- sney rahlo v ozadju, spreje- malo delegate vseh skupin in vljudnostna darila od njih. Bi človek rekel: pridi, stisni roko, izroči, pa zdravo. Jok! Počakaj spodaj, bodi nervo- zen, vleči na uho, kdaj boš oklican. Prestavi se tedaj do dvigala, počakaj in bodi ner- vozen. Ko vstopaš v dvigalo, zapomni si, da moraš zgoraj, ko boš izstopil, vsekakor na desno. Tam te hitro spravijo v čakalni prostor, pri tem pa z vzgledom dopovedujejo, da je treba govoriti zgolj pri- dušeno, še rajši pa nič. V ča- kalnici, kajpak, čakaj in bodi nervozen. Popravi si nošo ali frak, poglej, ali je z darilcem vse v redu, ošini s pogledom darila drugih, sekiraj se, kaj če tvoje ni dovolj dobro, bo- di še bolj nervozen in pripra- vi se, da se boš takoj za Veli- ko Britanijo dokončno pri- pravil (joj, kje je zdaj ta Ja- ponska, nikjer jih ni, vse bo- do pokvarili!) in tako vse da- lje in dalje, dokler te imajo v igri tisti, ki jim je to edino početje in z njegovo po- membnostjo stoji in pade tu- di vsa njihova glorija. Pov- sod po svetu tako, pri nas doma nič drugače. No skrat- ka in brez šale, bilo je zares zabavno. Sprejemi. V tretje smo bili povabljeni vsi. Vsi vsi. Reklo se je večerni parti ob jezeru. Popeljali so nas v nekakšno zabaviščno pokrajino, kjer si si lahko izbiral med prijetni- mi ambienti, različnimi živi- mi glasbami, toplimi in mr- zlimi jedrni pa mrzlimi in mrzlimi pijačami, brezalko- holnimi in brezalkoholnimi. Najbrž bi se našim vrlim Sa- vinjčanom kmalu inako sto- rilo po pivu Zlatorog, a niso utegnili. Bilo je namreč še jezero in v jezeru se je dalo to novembrsko noč še prelest- no kopati, zraven pa početi tisoč vragolij, predvidenih in nepredvidenih. Med slednje sodi osmerec na kamionskih zračnicah, ki drvi po ogro- mnem vijugastem žlebu to- bogana in postavi svetovni rekord, službujoče osebje pa skoraj zadene kap. To je eden od redkih dramatičnih trenutkov turneje, ki niso fo- tografsko dokumentirani; Joco, naš dvorni fotograf, je bil iznajditelj, ustanovitelj in vodja tega osmerca. Osme- rec je moška stvar, (se) je to- lažil Joco, ko je nekam but- nil s svojo vodilno glavo. Za nekim grmom je stal voz. Na vozu so trije krepki fantje brenkali in prepevali »domovinsko glasbo«. Z mirnimi nogami jih skoraj ni bilo mogoče poslušati. Lah- ko si mimoidoče kar pod no- ge gledal: bilo je, kot bi jim nenadejano bose noge stopi- le na žerjavico, ko so zašli v pramen glasbe in ritma. S čisto navadnim bobna- njem je maroški bobnar razdražil plesalko, da je na obrežnem pesku zagorela v ples. Zagorela, se razgorela, izgorela. In nas vse ožgala. Kaj je v primerjavi s tem vsa bleščava nočnega svetlobne- ga spektakla, kar ga je bilo, v vodi in na zraku, z ogro- mnim svetlečim cepelinom vred! In kaj je sploh veličast- nejšega na svetu od vesoljne pramoči, kadar se naseli v človeku in se skozenj prelije v praizpoved! Folklora od tod in tam. Ne- kaj sem si jih utegnil vsaj bežno ogledati. Dovolj za vti- ,se, ki ne veljajo, so pa le. Me- hikanci (njihov ples je v hrb- tenici precej španski) so si stvar omisili tako, da je zelo dišala po reviji, mene, stare- ga spoštovalca Ester Wil- liams, je celo prijetno spomi- njala Plesa na vodi. Španska folklora se mi je tudi tokrat zdela kot čaroben ptič, ki vznemirljivo razprostira kri- la in bo zdaj zdaj poletel, - pa vendar ne poleti. Arabska skupina je pomešala eksoti- ko z dramatičnostjo, in se z njo preveč prizadevno ponu- jala, da bi jo človek brez po- mislekov vzel. Finci so v so- razmerno skromnih plesih goreli od znotraj, ne »na zo- be«, in jih zvrhoma napolnili s tem pravim, sprotnim ža- rom, ki je zmeraj najbolj na- lezljiv (saj vemo, te pokrite severnjaške rihte so v resnici polne ognja!). Filipinci, tudi če so si vse gladko na novo izmislili, so to storili tako ljubko in čarobno, da jih člo- vek spremlja z odprtimi usti, postrani glavo in pridržanim dihom. Za Lučnico tako in tako vemo, to je eden izmed vrhov vzhodnoevropske smeri sodobne folklore. Ta- ko do vrha razvit in do kraja pripeljan primer, da kar vabi k razmišljanju, ali je to res to. Ali je to najboljša pot? Pa rajši kar iskreno: kako to, da me to bolj ne navduši, kako to, da ti neutrudni plesalci človeka nekako utrudijo? Zmagovalni osmerec Floride 20. STRAN - NOVI TEDNIK mm m«? 3. MAREC 1983 Model št. 5 Letošnjo pomlad zavzema pomembno mesto v modi ta- ko imenovani trench coat - to je pomladanski plašč v Burberry slogu, vojaško beige barve. Narejen je iz tankega volnenega blaga ali Pripravlja Duška Som_ balonske svile. Plašč je lah- ko tudi v živih tonih in pod- ložen s karirastim blagom. Zapenja se dvoredno, ima ra- glan rokave z epoletami in je v pasu stisnjen s pasom. Pod plaščem nosimo sate- naste bluze živih barv. Model št. 6 Ta model je namenjen za v službo in za popoldanske sprehode. Širok, ravno kro- jen plašč iz velurja ali nape, je podložen s krznom, triče- trtinske dolžine in je krajši od krila. Pod njim nosimo krajšo ozko obleko, ki pa je lahko, letom primerno, daljša. Obleka je v pasu stisnjena s pletenim širokim pasom, preko katerega je zavezan ozek usnjen pas. Tudi širok puli ovratnik je spleten. Obleka je ob strani prereza- na in se zapenja z gumbi. Barva obleke je oker, enako kot plašč preko nje, le da je ta v svetlejšem tonu in je kombiniran s temnejšim krznom. Poleg nosimo te- mne nogavice, iste barve kot pleteni dodatek. Zrak v Celju VREMENSKE RAZMERE: Ves prejšnji teden je prevladovalo suho vreme, z višinsko oblačnostjo. Zračni pritisk je bil ves čas enakomeren in srednje visok - med 1010 in 1020 kPa. Od 21. do 25. 2. je toplejši zrak v višinah vzdrževal stalno visoko inverzijo ki se je razkrojila 26. 2. ONESNAŽENOST ZRAKA: Dnevne povprečne koncentracije so bile od 21. do 25. 2. višje od dovoljenih 0,30 mg - predvsem zaradi višinske inverzije. Po razkroju inverzije, ki se je zgodil 26. 2. v dopoldanskem času, so koncentracije zelo hitro padle, tako da je bilo v soboto le v povprečju 0,11 mg S02/m3. Ker pa se je inverzija ponovno zgradila, so v ponedeljek kon- centracije ponovno narasle in lahko pričakujemo da se bo vsaj v prvi polovici tega tedna koncentracija žveplovega dvokisa dvig- nila nad 0,30 mg S02/m3. Vodja enote za varstvo okolja prof. ANTON STERGAR Ribe po japonsko Japonska je, kot otoška država močno povezana z morjem. Je zelo gorata dežela, saj gorovja zavze- majo okrog 80% celotne površine, živinoreja torej nima vehkega pomena, tem pomembnejše pa je ribištvo. Od leta 1973 na- prej ulovijo Japonci naj- več rib na svetu, skoraj sedmino celotnega sve- tovnega ulova. Najboljša lovišča so tam, kjer se mešata topli (kuro-šio) in mrzli tok (oja-šio). Zraven tega, pa love velike japon- ske ribiške ladje po vseh oceanih sveta in sproti predelujejo ulov, saj so la- dje obenem opremljene tudi za predelavo rib. Glavna japonska ribiška trga sta Simonoseki in Hokodate. Morje pa za Japonce ni samo vir zaslužka, tem- več gojijo do njega in do uživanja njegovih sadov, globji, lahko rečemo kar mistični nazor. Jedo sko- raj vsako morsko rastlino ah žival. Ob južnih obalah imajo v morju »zelenja- dne vrtove«, kjer goje po- sebne vrste užitnih alg. Precej dohodkov pa jim prinaša tudi pridobivanje biserov (50% svetovne pridelave). Priprava morskih sade- žev se močno razlikuje od evropske zato Evropejci, nenavajeni na orientalski okus, često užalijo japon- skega gostitelja, ko od- klonijo kakšno morsko jed. Značilni so japonski sprejemi, kjer so hladne jedi okrašene z velikimi šopki cvetja, skupaj z umetniško izrezljanimi fi- guricami iz ledja. Na lede- nih ploščah so razvrščene različne, jedi: ostrige, pre- kajeni losos, surova riba »sašimi« in oluščene no- ge kraljevske rakovice. Zraven lahko občuduje- mo originalno posodo, sklede iz lakiranega lesa, porcelanaste skodehce in žlice, umetniško obliko- vano in okrašeno keramik ko. Japoncem je priroje- no da »jedo z očmi«. Na japonskem trgu lah- ko kupite vrsto posuše- nih dodatkov k jedem, vsi pa izhajajo iz morja. Iz ne- Piše Ignac Jevnišek ke vrste alg pripravljajo »kombus«, ki služi kot za- čimba, posušeno tuno, vrste boni to, prodajajo nastrgano, kar imenujejo »kezuri-buši«, »nori« pa je vrsta posušene alge »vareč«. Po celem Pacifi- ku je znan, kot poslastica, užitni mehkužec iz druži- ne hahodov - »ormo-aba- lone«. Imajo tudi zeleno morsko redkev v prahu, ki ji pravijo »vasabi«. In iz česa pripravljajo surovo ribo v tankih rezi- nah - »sašimi«? Imeti morate sledeče sestavine: surovo tunino, belo ja- ponsko redkev, kumare za solato, nekaj majhnih korenčkov, japonski »jams« (gomolj tropske rastline »jams«), kis, »šungiku« (posušeni listi krizantem), dve majhni sipi, posušen hst norija, hren in sojino omako. Vse te sestavine v glav- nem razrežejo, namočijo v vodi ah kisu, postavijo na razne pladnje in... do- ber tek! Pljučna pečenka na ražnju Potrebujemo lep kos pljučne pečenke, 300 g prekajene sla- nine, 300 g srednje velikih, čvrstih glavic čebule, sol, poper, gorčico, olje in alufolijo. Meso damo že nekaj dni pred uporabo v suho kvašo. To naredimo tako, da pljučni pečenki skrbno porežemo kožice, jo namažemo z gorčico in oljem in pustimo v primerni posodi, da počiva v hladilniku. Potem zrežemo meso na približno 3 cm debele kose, slanino zrežemo na kocke in čebulo na debele rezine, da ne razpadejo. Meso posolimo, po želji tudi popopramo in nabadamo kose pljučne pečenke menjaje z rezinami čebule in kockami slanine na raženj, ne preveč na tesno. Na manjših ražnjih pečemo posamezne porcije tudi na balkonu ah na vrtu, če pa imamo večjo pripravo, lahko pečemo vse skupaj na enem ražnju. Če hočemo, da meso ostane sočno, zavijemo ražnje v alufolijo, ki smo jo znotraj namastili. Preden je meso čisto mehko, folijo odstranimo in raženj kratek čas obračamo nad močno zarečo žerjavico, da meso lepo porjavi. Zraven ponudimo zeleno solato in pa čudovito črno vino Vranac, ki ga imajo včasih tudi v celjski vinoteki. Gnojak polnimo zgodaj Zaprto gredo, ki jo ogrevamo s hlevskim gnojem, imenu- jemo »gnojak«. Uporabljamo jo za vzgojo sadik. Jeseni jo izpraznimo, vsebino - izpraznjen gnoj in prst - komposti- ramo, da pridobimo potrebno prst za naslednje leto. Gno- jak polnimo konec februarja ali v začetku marca. Za pol- njenje jemljemo le mlad in svež hlevski gnoj. Največ to- plote daje konjski gnoj. Polnenja se lotimo ob sončnem, toplem dnevu. Polnimo plast za plastjo in vsako plast sproti potlačimo. Paziti moramo, da z gnojem ne vržemo v gredo led ah sneg. Če bi storili tako, bi zavrli gretje gnoja. Polnjenje opravimo čim hitreje. V nekaj dneh začne gnoj vreti in ogrevati gnojak. Da ne bi odhajala toplota, ga zapremo z okni in slamo. Ko je gnoj postal topel, odpremo okna in na gnoj nasujemo setveno prst (mešanico kompo- sta, šol e, gnojevke). Ko smo jo zravnali z grabljami, sicer lahko sojemo, vendar je uspeh večji, če počakamo nekaj dni, da se ogreje tudi prst. Prst naj sega približno 5 do 10 cm pod okenski okvir. Prst mora biti debela 15 do 20 cm. Toploto gnojaka preverjamo s termometrom. Ko ima prst najmanj 15 stopinj, lahko začnemo sejati. Prvi Izlet: tudi turistični tramvaj v Zagrebu Po programu, ki so ga dobili vsi naši člani že na začetku leta, prihajamo v obdobje prvih izletov. Prvi bo na vrsti 19. marca. Tokrat bo pot pod okriljem turistične agencije Izletnika peljala v Zagreb in drugam nekoliko drugače kot smo jo vajeni. Iz Celja bo peljala skozi Laško in Sevnico do Brestanice, kjer bo ogled gradu in muzeja slovenskih iz- gnancev. Naslednji postanek bo v Senovem in potem po Brežicah v Zagreb, kjer bodo udeleženci med drugim vsto- pih na turistični tramvaj in si na vožnji, ki bo trajala 90 minut ter pod strokovnim vodstvom, ogledali marsikatere značilnosti mesta. In potem še Gornja Stubica, Stubičke Toplice in že bo na vrsti povratek proti domu. HORTIKULTURNO DRUŠTVO CELJE Nevarni lončeni izdelki Republiški sanitarni in tržni inšpektorat sta ugotovila, da so na nekaterih sejmih v severovzhodni Sloveniji nekateri zasebni proizvajalci prodajali pološčene lončene izdelke, pri izdelavi katerih niso bila upoštevana določila pravilnika o minimalnih pogojih higienske neoporečnosti predmetov splošne rabe, ki se smejo dajati v promet. Uporaba takšnih lončarskih predmetov je zdravju škodljiva. Ugotovljenih je bilo tudi nekaj primerov obolelosti. Za preprečitev zdravju škodljivih učinkov uporabe pološče- nih lončarskih izdelkov opravljata Inšpektorata strokovno ana- lizo lončarske proizvodnje v smislu spoštovanja zahtev omenje- nega pravilnika. Poostrila sta tudi kontrolo nad proizvodnjo in prometom pološčenih lončenih proizvodov. Inšpekcijske službe pa hkrati opozarjajo občane, naj nepreverjene pološčene lončar- ske izdelke uporabljajo predvsem kot okrasne predmete in ne kot posodo za pijačo in hrano, zasebne proizvajalce lončene posode pa pozivajo, da si pridobijo potrebne ateste, brez katerih proizvodnja in prodaja take posode v bodoče ne bo več mogoča. RIBIŠKI DOM TRATNA Obiščite ribiški dom Tratna na Slivniškem jezeru. Odprt je vsako soboto in nedeljo med 8. in 20. uro. DNEVNE TURISTIČNE RIBOLOVNICE ZA VOGLAJNO IN SLIVNIŠKO JEZERO Dnevne turistične ribolovnice za Voglajno in Slivni- ško jezero lahko kupite: - pri glavni vratarnici Železarne Štore - Štore; - v gostišču Marice Mulej (Gologranc) - Prožinska vas pri Štorah; - v gostišču Hvaleč - Nova vas pri Šentjurju; - pri tov. Milanu Kokošarju - Gorica 60 pri Slivnici; - pri tov. Ignacu Holcingerju - Rakitovec 8, Gorica pri Slivnici; - pri tov. Francu Kolarju - Tratna 1 pri Grobelnem; - pri tov. Martinu Gajšku - Hotunje 2 pri Ponikvi; - v ribiškem domu Tratna (ob sobotah in nedeljah). Komisija za delovna razmerja DO Celjske mlekarne objavlja prosta dela in naloge: administratorja v splošnem sektorju Poleg splošnih pogojev mora kandidat imeti: - 4-letno upravno-administrativno šolo - zaželene delovne izkušnje Delo se združuje za nedoločen čas. Poskusila doba 2 meseca. Prošnje z dokazili o izobrazbi sprejema kadrovska služba DO Celjske mlekarne 15 dni po objavi. Aloja Rod aloj šteje več kot 200 vrst, ki so vse doma v Afriki. Debeli in omeseneli listi teh rastlin so pravi vodni rezer- voarji. Zato rastline lahko prebijejo dolgo obdobje suše in so zelo značilne za sušna območja Južne Afrike. Ker se lahko prilagajajo okolju, najdemo aloje tudi izven Afrike. Aloje so različne oblike, od drobne, neznatne rastline, ki zraste le do 15 cm visoko, pa do mogočnih dreves s široko krošnjo. Nas zanima tako imenovana navadna aloja (Aloa vulgaris), ki uspeva v sredozemskih deželah a pri nas v rastlinjakih. To je enoletna rastlina in ima zeljasto, okoli 60 cm visoko in do 7 cm široko steblo. Listi so mesnati, bledo zeleni, kopjasti, po robeh napiljeni in z dolgimi konicami na koncu listov. Rdeči cvetovi tvorijo dolge cvetne grozde. V južni Evropi cveti aloja v juniju. Aloja vsebuje precej grenkih snovi, emodin, in biogene stimulatorje, ki ojačujejo obrambno moč organizma. Nabi- rajo se Usti in iz njih se izcedi sok, ki se redči z alkoholom. Ta sok se uporablja predvsem v ljudskem zdravilstvu. Deluje baktericidno in naj bi se uspešno uporabljal pri očesnih boleznih, kroničnih prebavnih težavah pri razjedi v želodcu in na dvanajstniku. Zelo uspešno pa zdravi razne gnojne rane, ki se nočejo zaceliti, potem pri raznih trdo- vratnih kožnih vnetjih in celo za zdravljenje težkih ope- klin, kar so dosegli Kitajci. Če alojine liste stisnemo v sok in dodamo ricinusovo in olivno olje, dobimo emulzijo, ki se uporablja kot domače zdravilo zoper razne kožne nev- šečnosti, kot so ekcemi, razni izpuščaji ter tudi opekline. Če alojin sok kuhamo, dobimo steklato, trdo smolasto zmes, ki jo lahko uporabljamo tako zunanje kot notranje. Pri notranji uporabi so poznani razni recepti, ko se aloja kuha in namaka v domačem vinu in se uživa pri kronič- nem zaprtju, ranah v želodcu in dvanajstniku ipd. Tu je pomembno doziranje in sicer se lahko največ vzame le 0,2 g aloje in v večjih količinah je strup, ker sproži hude zastrupitve, krvavitve iz črevesja, anemije ipd. Otrokom ne smemo nikoli dati nobenih pripravkov iz aloje. Bolje je da uporabljamo alojo kar zunanje in to pomešano z me- dom. Aloja kuhana na medu je odlično zdravilo zoper zahripanost, če z njo grgramo. Če smo na morju in nas opeče sonce, si lahko omilimo pekoče bolečine s svežim alojinim sokom oziroma s kašo iz olupljenih listov. Ljud- sko zdravilstvo pa priporoča uporabo aloje pri hudih vnet- jih oči in če so oči motne. V ta namen so vzeli 0,5 g alojevega prahu in ga skuhali v 2 del vode, pustili, da se je vse ohladilo in nato so precedili. S takšno vodo so si umivali vnete in motne oči. Včasih tak »napoj« dobro pomaga in znak za to je, da takrat oči srbijo in skelijo. Mehanizem delovanja je neznan. Najbrž pa bodo tu delo- vali biogeni stimulatorji. BORIS JAGODIC r MAREC 1983 NOVI TEDNIK - STRAN 21 22. STRAN - NOVI TEDNIK WM DG3 MM 3. MAREC 1983 „ MAREC 1983 OMMM NOVI TEDNIK - STRAN 23 24. STRAN - NOVI TEDNIK mm m«? 3. MAREC 1983 Svetova - zlatoporočenca Filip in Ana Svet iz Loči- ce pri Polzeli sta 19. fe- bruarja praznovala 50-let- nico skupnega življenja. Skupaj z njima so prazno- vali tudi njuni hčerki, trije vnuki in pravnukinja ter številni sorodniki. Obred zlate poroke je bil v žalski poročni dvorani, opravila pa ga je Vera Orešnik. Ob takih priložnostih oži- vijo številni spomini, ki so sicer ob vsakdanjem delu in skrbeh že nekako utonili v pozabo. Tudi Ana in Filip sta svojim povedala marsikaj iz ne posebno lahkega življe- nja. Oče Filip, ki se je rodil 13. marca 1908 v Ločici pri Polzeli, je povedal, da je, po očetovi smrti na ruski fronti, že kot 7-letni deček moral na delo h kmetu v sosednjo vas. Tu se mu ni ravno dobro go- dilo, delal je za hrano in oble- ko, kar mu pozneje, ko je bil že odrasel fant, ni bilo po go- du. Zato se je najprej zaposlil v šempetrski tekstilni tovar- ni, ko pa je ta razpadla, v tovarni nogavic na Polzeli. Tu je spoznal tudi svojo Ano iz Zgornjih Grušovelj. Rodi- la se je 22. julija 1914. kot četrta hči v kmečko delavski družini. Ko ji je bilo 8 let, je ostala brez obeh staršev. V tovarni se je zaposlila kakor hitro je bila za to dovolj stara. Mladoporočenca sta začela takoj misliti na lastno gnez- do. S trdim delom in pri- dnim varčevanjem sta si po- stavila hišico. Ena od hčera živi v neposredni bližini, druga pa je s svojo družino ostala doma. Tako so še ve- dno trdno povezani kot ena družina. Filipu in Ani je to največje zadovoljstvo. TONE TAVČAR Zlata poroka ju je pomladila V prijetnem, veselem in sproščenem vzdušju ter v krogu najbližjih in najdraž- jih sta 19. februarja prazno- vala zlato poroko Marjana in Leopold Smeh iz Teharij. Sedeminsedemdesetletna Marjana in sedem let starej- ši Leopold sta si po petih desetletjih zvestobe ponov- no nataknila prstana in si obljubila zvestobo in med- sebojno pomoč. Njuna lepa skupna leta, ki pa vedno niso bila tudi naj- lažja, so bila povezana z Leo- poldovim pedagoškim po- slanstvom, ki ga je opravljal kot stalni šolski upravitelj v Šmarju pri Jelšah. Marjana je gospodinjila, v urejenem in ljubezni polnem družin- skem okolju pa sta odraščali in prišli do poklica tudi nju- ni hčeri. Starejša, Alenka, kot pedagoginja sledi očeto- vim stopinjam, Metka pa se je zapisala novinarstvu. Skupno srečo zakoncev in otrok je v letu 1969 skalila prerana smrt sina in brata Vladimirja, ki ni imel te sre- če, da bi se tudi danes veselil zlatega jubileja svojih star šev. Takšno je pač življenje in nekako takšna, s srečo in težkimi trenutki, je bila in je povezana skupna pot Marja- ne in Leopolda Smeha. Kljub častitljivi starosti sta oba čila in zdrava. Na prosla- vi s svojimi dragimi, med ka- terimi je tudi pet vnukov in ena pravnukinja, sta tudi ve- selo zaplesala. Še sama ne vesta kolikokrat, kar potrju- je, da sta res še vedno polna energije. PP AMADEUS POROČA Ob dnevu žena... Možje, prišel je čas, prišel je našega garanja konec, odslej bomo le še za okras, ker ni več česa dati v lonec... Takšna sta bila Pavel in Urša Reportaža o zanimivem ciganskem paru iz Zgornje savinj- ske doline, ki smo jo pred dobrim mesecem objavili v No- vem tedniku, je naletela na odobravanje in zanimanje bral- cev. Zdaj nam je s pomočjo avtorice reportaže Eme Plavec- Zabovnik uspelo dobiti tudi bržkone edino fotografijo tega para, ki obstoja. Takšna sta bila torej savinjska Urša in Pavel. Obadji piki - Po uvedbi depozita je televizija za mnoge zares pravo in edino okno v svet. - Stabilizacijo drago plačujejo tisti, ki jim je ta že vsakdanja. - Stabilizacija je kot zapeljivka. Vsi si jo želijo. Ob stiku z njo pa imajo pomi- sleke. - Krivično je, če je storilnost pastorka solidarnosti in standarda. - Težko se je stabilizirati, če v tebe piha iz vseh vetrov. - Perspektiva je, če stabilizacijo pre- hiti storilnost. Bognedaj, da jo prehiti so- lidarnost in standard. - V mesni krizi tudi kosti zmanjkuje. - Govedo še vedno molze pri gobcu in ne za govorniškim pultom. - V usmerjenem izobraževanju se mo- rajo najprej preusmeriti učitelji. OBAD Pomočnik izbiranja telefonskih številk Ko je leta 1877 v Ameriki živeči fizik škotskega rodu - Aleksander Graham Bel izdelal prvi uporabni telefon, si niti misliti ni mogel, kako bo ta njegov izum postal v prihodnosti nepogreš- ljiv. Sedaj uporabljamo telefon v vsa- kodnevnem življenju in je postal tako- rekoč nuja sodobnega človeka. Upo- rabljamo ga doma, v službi... Seveda pa se je v teh 100 in nekaj letih, odkar je telefon v uporabi, število aparatov po vsem svetu zelo povečalo. V tem skokovitem razvoju telefonije pa tudi Jugoslavija in z njo Slovenija nista iz- vzeti. Tako je konec 1982 leta bilo v omrežni skupini 061 ca. 510.000 in v omrežni skupini 063 ca. 20.500 telefon- skih naročnikov. S problemom, kako bi skrajšali čas iskanja številk, ki jih največkrat upo- rabljamo, so se začeli ukvarjati že raz- meroma zgodaj toda rešitev tega pro- blema je prišla šele s sodobno elektro- niko. Pred kratkim je tako neka ameriška firma izdelala priročni aparat za avto- matsko izbiranje številk »AUTOPUL- SE«, kot se stvar imenuje in je primer- na tako za dom kot pisarne, ker omo- goča hitre pozive številk, ki jih največ- krat uporabljamo in to samo z priti- skom na gumb. Aparat je primeren za skoraj vse telefone s krožnimi in tasta- turnimi številčnicami. V njegov »spo- min« je mogoče zapisati 30 šestnajst- mestnih telefonskih številk. Cena aparata je 50 ameriških dolar- jev (ca. 3200 din), kar je razmeroma drago, toda, če upoštevamo star prego- vor, da je čas zlato, se nakup izplača, saj se z uporabo »Autopulse-a« izogne- mo zamudnemu listanju po imeniku, ter vrtenju številčnice. M. GALJOT