■ ^ 4 NA rl , H I *• - H f ... . j vi _m Obeležili 35-letnico Vrtca Nazai % tiUi L i 1 - — h L=J STRAN 27 STRAN 11 17703519 rit AL> Id J A. KVH L 11 L I A 1HAJNDLI »LAK iTLil-L* I.p. G&irtjf. 16 h 3317 fihiahOetFVVJ Teh 03 S!t9 M.* Ml 607 337 FiU.M8B1 LnUd. JIJilki «lik i*: ir**H »OCViti-GiiJt.ii NOVO PRI POLAKU! TRANSPORTNI BETONI AKCIJA DO 31.5.2012! PREVOZI Z MIKSERJI IN S ČRPALKO! AKCIJA strešnikov do 31.5.2012 OMEJENE ZALOGE! Strešniki Polak E - že od 5,20 EUR/m3 PRVE TRI STREHE - PREVOZ GRATIS! KER VAM PRIVOŠČIMO LE NAJBOLJŠE! Vse za streho na enem mestu. Savinjske novice št. 17, 26. april 2012 Tretja stran Sindikati proti vladi in delodajalcem V dneh pred prvomajskimi prazniki (verjetno bo 2. maj letos zadnjič dela prost dan) so v ospredju javnih razprav varčevalni ukrepi, znova pa se odpirajo tudi vprašanja o pravicah zaposlenih iz naslova delovnopravne zakonodaje. Delodajalci že leta opozarjajo, da smo na tem področju neusklajeni z neposredno tujo konkurenco, vendar sta tako prva Janševa kot Pahorjeva vlada zaradi socialnega miru ta problem vztrajno odrivali pod preprogo. Dejstvo je, da je delo v Sloveniji preveč obdavčeno, zato delovno intenzivne panoge niti na domačem niti na tujih trgih niso konkurenčne. Tipični tak primer je lesnopredelovalna industrija in točno v tem tiči pomemben del razlogov za njen propad v minulih dveh desetletjih. Velik korak naprej bi naredili že s tem, če bi namesto sedanjega 7,5-urne-ga uvedli 8-urni delovnik. To bi pomenilo, da bi zaposlenim še vedno pripadal polurni odmor za malico, malica bi bila še vedno plačana, le čas za malico ne bi bil plačan. Sindikalisti ob tovrstnih predlogih takoj povzdignejo glas in začnejo po dolgem in počez obtoževati delodajalce zaradi domnevnega kratenja delavskih pravic. Očitajo jim nesposobnost in krivičnost ter s prstom kažejo na »tajkune«. Ceno za premoženje, ki so si ga slednji neupravičeno pridobili, da morajo sedaj plačevati delavci. Res je, v obdobju tranzicije se je zgodilo veliko nepravilnosti, toda obtoževati sedaj kar vse povprek je vendarle preveč populistično, predvsem pa ni konstruktivno, če si resnično želimo izhod iz krize. Ko pa smo že ravno pri premoženju - časnik Finance je prejšnji teden pozval 15 sindikatov, naj razkrijejo svoje premoženje. Odgovorila sta le dva: Sindikat kovinske in elektro industrije Slovenije in sindikat redarjev. Preostali niso odgovorili. Ko so jih novinarji še enkrat pozvali k odgovorom, so bili deležni burnega odziva sindikalistov v stilu: »Zakaj vas to zanima zdaj in kje ste bili v času Pahor-jeve vlade? To je vse politično ...« Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič ostro kritizira vlado in delodajalce, da so krivični do socialno najšibkejših, hkrati pa ne razkrije niti svoje plače niti premoženja ZSSS. Sindikati odločno nasprotujejo vsakršnemu zmanjševanju delavskih pravic, plač, pokojnin, socialnih in zdravstvenih pravic . To je mogoče le z vzpostavitvijo vitkejše in učinkovitejše javne uprave, ki bo stala manj, zaradi česar bo lahko obdavčitev dela nižja, kot je sedaj. To pomeni, da vsi v javnem sektorju ne morejo obdržati delovnih mest ali pa se morajo njihove plače znižati. A so sindikati tudi proti temu . IZ VSEBINE: 17] ^_J Tema tedna: Zaradi varčevanja na udaru delavske pravice.................................4 Občina Mozirje: Prostorov TlC-a ne bodo prodali.......................4 Dan odprtih vrat: Precejšnje zanimanje za nova stanovanja v Nazarjah........................5 ZKZ Mozirje: Slovesno odprtje nove trgovine v Lučah........6 Vransko: Zgornjesavinjski župani obiskali center varne vožnje...............................6 Knjižnica Mozirje: Rekordno število podeljenih priznanj.............7 Matevž Lenarčič doma: »Svet je dejansko brez meja, meje so le v naših glavah!«.......... 8 ISSN 0351-8140, leto XLIV, št. 17, 26. april 2012. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pu-kart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Ka-dliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.58 EUR, za naročnike: 1.42 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Savinjske novice št. 17, 26. april 2012 ID Tema tedna, Iz občin OB BOK PRAZNIKU DELA Zaradi varčevanja na udaru delavske pravice Letošnje priprave na praznovanje prvega maja so zaznamovane z besedami varčevanje, zmanjševanje pravic in nadomestil ter s podobnimi temami. V predlogu zakona za uravnoteženje javnih financ naj bi vlada pretežni del prihrankov našla s posegom v plače in druge prejemke javnim uslužbencem ter z rezi v izdatke za izobraževanje, družinsko politiko in socialne prejemke. Spremembe naj bi čakale tako zaposlene delavce kot brezposelne, saj naj bi se znižala tudi nadomestila za čas brezposelnosti. Preko 112.000 brezposelnih državljanov Slovenije pretiranih razlogov za praznovanje nima, mnogim, ki zaposlitev še imajo, pa se obetajo spremembe na slabše. NIZANJE DELAVSKIH PRAVIC Zaradi recesije so bili prvi na udaru zaposleni v gospodarstvu. Delo, ki je osnovna pravica vsakega človeka, je izgubilo preko 50.000 ljudi. Tisti, ki so službe obdržali, so se morali marsikje odpovedati delu plač ali regresu, vse na račun obstanka podjetij. Sedaj OBČINA MOZIRJE je na vrsti javni sektor, kajti nova vlada ni dolgo čakala z zategovanjem pasov, da bi zmanjšala proračunsko luknjo. Varčevalni ukrepi naj bi krepko posegli v pravice zaposlenih. S predlogom vlade, da bi v državni upravi znižali plače za dobrih deset odstotkov, se sindikati niso strinjali, so se pa pripravljeni Prostorov TlC-a ne bodo prodali Uprava mozirske občine je podala predlog, da se odprodajo prostori TIC-a v upravnem centru na Šmihelski cesti, odločitev pa je prepustila svetnikom. Občinska uprava je ocenila, da je navedeni prostor trenutno poslovno nepotreben in bi bilo smiselno, da društvo Sožitje, ki je podalo predlog o nakupu prostora, živi in dela v Mozirju. V ta namen je bila izdelana cenitev prostora. V imenu svetniške skupine SDS je nasprotovanje prodaji izrazil Jožef Jelen. Dejal je, da je namen prodaje nekoliko vprašljiv in da je ta prostor pomemben za razvoj Mozirja. Prioriteta občine naj bi bila turizem, prodaja tega prostora pa se s tem ne ujema. »Ali potrebujemo prostor ali finance?« je vprašal Jelen. Mag. Peter Goltnik je bil mnenja, da se prodaja prostora zaradi pomislekov prestavi. O tem, kaj želijo ustvariti na področju turizma, je povprašal mag. Samo Kramer in menil, da se ne smejo prenagli- dogovoriti za manjši odstotek znižanja plač. Zmanjševanje pravic je bil razlog za stavko javnega sektorja preteklo sredo. Prav tako je eden od varčevalnih ukrepov vlade predlog ukinitve dveh prazničnih dni, drugega maja in drugega januarja, ki naj bi postala delavna dneva, ter znižanje standardov v šolstvu, posledica tega bi bila lahko preko 1.400 presežnih delavcev na tem področju. POSEG V SOCIALNE PRAVICE Ne bodo pa le zaposlenih doleteli varčevalni ukrepi, tudi bivšim zaposlenim, ki so v pokoju in so leta prispevali v državni proračun, želijo znižali dodatek za rekreacijo oziroma spremenili bodo višino letnega dodatka glede na višino pokojnine. Brezposelnim naj bi se znižalo nadome- stilo za čas brezposelnosti, prav tako nadomestilo za porodniške dopuste mladim mamicam. Poleg vsega varčevanja, ki ga bodo verjetno deležni zaposleni, sledijo še ukrepi, ki zadevajo socialne transferje. Predvsem družinam z otroki bi predlagani ukrepi pošteno zmanjšali prihodke. Ukinitev štipendij za mladoletne je stopila v veljavo z novim letom, sedaj pa naj bi se staršem obetalo še znižanje otroških dodatkov, za drugega otroka bi bilo plačilo vrtca v višini 30 odstotkov cene, subvencija malic naj bi bila pravica le za najrevnejše. Po vseh teh napovedanih ukrepih se državljani sprašujejo, ali bo Slovenija sploh še socialna država. Hkrati sindikati poudarjajo, da največji delež ukrepov leti na revnejši sloj. Štefka Sem ti z odločitvijo. Zanimalo ga je tudi, kam bi šla sredstva od prodaje, v kolikor bi se za to odločili. Jureta Repenška to, kam bo občina dala sredstva od prodaje, ni ravno skrbelo, možnosti je veliko, dodal pa je, da smo turizem ljudje in ne prostori. Mojca Finkšt je poudarila, da prostor za informacijski center v kraju mora biti, medtem ko je Marko Presečnik predlagal, da se postavi elektronski TIC nekje na trgu. Podžupan Roman Čretnik je dodal, da sam prostor ni dovolj, vprašanje je, ali imajo človeka za v TIC, kajti če ga ni, so s prostorom samo stroški. Na vsa vprašanja in pobude glede prostora je župan Ivan Suhover-šnik odgovoril, da prodaje ne forsi-rajo, ampak le izražajo željo društva Sožitje, katerim bi prostor zelo odgovarjal. Da društvo Sožitje ostane v kraju in dobi svoj prostor, je v interesu vseh, prodajo prostora pa bodo prespali in o tem odločali kasneje. Štefka Sem Vojko Korošec, sekretar Območne organizacije ZSSS, Savinjska: »V sindikatih se upravičeno bojimo, da bodo posledice nepremišljenih ukrepov, ki jih je vlada poskušala ljudem vsiliti, še zaostrile gospodarsko in socialno krizo, ki jo preživljamo. Na našem območju, ki se razprostira od Dravinjske doline do Rimskih Toplic, od Savinjske in Šaleške doline in vse do hrvaške meje, smo bili v zadnjem letu priče številnim gospodarskim težavam, kot so stečaji, prisilne poravnave in likvidacije. Zaradi tega se je število brezposelnih povečalo, vse več brezposelnih, pa tudi zaposlenih delavcev se je znašlo na pragu revščine. Namesto, da bi politiki in menedžerji reševali gospodarske in razvojne probleme ter odpirali perspektivo našemu gospodarstvu, poskušajo vse težave rešiti na delavskih hrbtih z zmanjševanjem delavskih pravic. Namesto, da bi bolj obremenili »tajkune« in vse druge, ki so s špekulacijami in goljufanjem delavcev, podizvajalcev, poslovnih partnerjev in države obogateli v času tranzicije, vse bolj in bolj obremenjujejo že tako in tako preveč obremenjeno in obubožano delavstvo. Krizo lahko razrešimo samo s skupnimi močmi in ne vsak zase oziroma eden proti drugemu. Zato odločno pravimo »ne« zmanjševanju delavskih pravic, krivični pokojninski reformi, zmanjševanju plač, zmanjševanju pokojnin in zmanjševanju socialnovarstvenih pravic. Hkrati pa pravimo »da« za višje davke na finančne špekulacije, za zmanjšanje previsokih menedžerskih plač in privilegijev, za delavsko solidarnost, za socialni dialog, za enakopravne odnose med socialnimi partnerji.« 4 Savinjske novice št. 17, 26. april 2012 Iz občin, Gospodarstvo OBČINA LJUBNO Predaja prikazovalnika hitrosti in kolesarski izpiti Občina Ljubno je bila uspešna pri prijavi na razpis podjetja Goodyear Dunlop Sava Tires za brezplačno pridobitev prikazovalnika hitrosti. V ponedeljek, 16. aprila, je v prostorih podjetja Vulkanizer-stvo Novak potekala uradna predaja prikazovalnika. Dogodek je bil organiziran v okviru priprav na kolesarske izpite učencev ljubenske osnovne šole. Številne zbrane je nagovorila marketing koordinator-ka donatorskega podjetja Romana Stare. Trenutno prikazovalnik meri hitrost na regionalni cesti skozi Oko-nino. Staretova pa je potem, ko je spregovorila o projektu Ambasadorji varnosti, izrazila prepričanje, da bodo ta prikazovalnik, ki ga je občina dobila v trajno last, čez čas Romana Stare v družbi župana Franja Naraločnika (levo) in Damjana Novaka. (Foto: Marija Lebar) namestili še na kakšno drugo lokacijo, kjer bo opozarjal voznike na ustrezno hitrost. Staretova je spomnila tudi na projekte, ki so jih v sodelovanju s poslovnim partnerjem Vulkanizerstvom Novak že uresničili v preteklosti. Župan občine Ljubno Franjo Na-raločnik se je zahvalil vsem, ki so pripomogli k pridobitvi, saj bo ta opozarjala prehitre voznike in zelo pripomogla k prometni varnosti, ki ji tudi sicer v občini namenjajo veliko pozornost. Ravnatelj osnovne šole Rajko Pintar je poudaril pomen, ki ga ima prometna varnost zlasti za najmlajše. Zahvalil se je Vulkanizerstvu Novaku, ki je odstopilo prostor in pomagalo pripraviti poligon, kjer so mladi kolesarji preverjali svoje znanje, preden se bodo vključili v promet na cesti. Vulkanizerstvo Novak je poskrbelo tudi za mlajše otroke. Zanje je bila pripravljena otroška igrica Pe-tjin kolesarski izlet, ki so jo mali gledalci spremljali z navdušenjem. Za vse, ki so bili željni dobre glasbe, je zaigral posebej za to priložnost sestavljen ansambel Radar. Marija Lebar PODJETJE GRADIATIM PRIPRAVILO DAN ODPRTIH VRAT Precejšnje zanimanje za nova stanovanja v Nazarjah Številni obiskovalci so izkoristili možnost ogleda novega poslovno stanovanjskega objekta, ki ga podjetje Gradiatim gradi v Nazarjah. Objekt bo kmalu dokončan, zato je investitor v soboto, 21. aprila, pripravil dan odprtih vrat in voden ogled po zgradbi. Kot je povedal direktor Gradiati-ma Peter Sevnik, so bili z zanimanjem za stanovanjske prostore zelo zadovoljni. Stanovanja si je ogledalo veliko število ljudi, med njimi Obiskovalce je navdušil tudi lep okolice. (Fot tudi resni kupci, kot so mlade družine, ki so si prišle ogledat stanovanja in pridobiti dodatne informacije glede možnosti nakupa. V objektu so na voljo štirje poslovni prostori, ki so večinoma že oddani, in 15 stanovanj. Tokratni dan odprtih vrat je bil namenjen predvsem stanovanjski ponudbi. Enosobna stanovanja so velika po 42, dvosobna pa 54 kvadratnih metrov. Gradnja je energetsko varčna, stanovanja so svetla, marsikaterega obi- I, ki se bo ponujal po ureditvi ja Lebar) skovalca je navdušil lep pogled skozi okno balkona oziroma lože. Vsako stanovanje ima tudi shrambo in dva brezplačna parkirna prostora. Sevnik je še povedal, da bodo stanovanja vseljiva od maja dalje. Tik preden bodo povsem izgoto- OBČINA GORNJI GRAD Na aprilski seji so gornjegraj-ski svetniki potrdili dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP) za modernizacijo treh odsekov lokalnih cest na območju Nove Štifte. Predračunska vrednost vseh treh investicij je dobrih 172.000 evrov, občina bo iz državnega proračuna prejela 83 odstotkov vrednosti investicije, preostalih 17 odstotkov, to je nekaj manj kot 29.000 evrov, pa bo pokrila iz občinskega proračuna. Svetniki so brez posebnih pripomb sprejeli zaključni račun občine, izvolili predstavnike v Razvojni svet Savinjske regije ter vljena, načrtujejo še en dan odprtih vrat, na katerega bodo povabili zainteresirane kupce. Tako bo zaključena prva faza projekta, imenovanega Center Nazarje, ki obsega gradnjo še enega objekta. Marija Lebar potrdili prejemnike občinskih priznanj. Predsednica nadzornega odbora občine Polonca Mavrič je podala poročilo o opravljenem nadzoru porabe sredstev občine v Planinskem društvu Gornji Grad in Prostovoljnem gasilskem društvu Nova Štifta. Nadzorni odbor je opravil tudi pregled porabe sredstev in javnih naročil občine. Pri pregledu niso odkrili nepravilnosti, tudi večjih pripomb niso imeli, so pa pohvalili izredno urejenost in preglednost poslovanja planinskega društva. Štefka Sem Modernizacija treh odsekov lokalnih cest Savinjske novice št. 17, 26. april 2012 5 Gospodarstvo, Organizacije ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE Slovesno odprtje nove trgovine v Lučah polepšali s človekoljubnim dejanjem V Lučah so v soboto odprli za kupce dolgo pričakovano novo zadružno trgovino. Ob tej priložnosti so se v ZKZ Mozirje odločili za humano dejanje in očetu obolele Slavice Funtek predali gotovinski ček za 1.000 evrov. O pomenu pridobitve sta spregovorila direktor zadruge Andrej Presečnik in župan občine Luče Ciril Rosc. Andrej Presečnik je povedal: »Zbrali smo se, da na simbolni način predamo namenu novo Železnino Luče. V objektu je okoli 250 kvadratnih metrov trgovskih in skladiščnih površin, zunanjih skladiščnih površin je okoli 850 m2, od tega 100 m2 pokritih. Na sosednjem zemljišču, ki je sicer v lasti občine, smo uredili parkirišče. Objekt je ustrezno izoliran, ogrevan z lesno bio-maso, poskrbeli smo za malo čistilno napravo, torej tudi za okolje. Vrednost celotne investicije se je približala polovici milijona evrov. Finančna sredstva smo zagotovili z lastnimi viri in s pridobitvijo dolgoročnega bančnega kredita.« Veselja ni skrival niti župan Ciril Rosc: »Že kar nekaj let je, odkar je občina odkupila zazidljiva zemljišča tu na Produ, na območju mini obrtne cone, in odkar smo že povsem resno razmišljali, da bi na to lokacijo lahko preselili tehnično trgovino iz centra, kjer zaradi utesnjenosti lokacija že nekaj časa ni bila več primerna. Premajhno skladi- šče za zadrugo in posledično skladiščenje gradbenega materiala po vseh prostih kotičkih po Lu-čah je velikokrat vodilo do slabe volje. Sklenili smo dogovor, s katerim je zadruga prišla do zemljišč, občina pa je odkupila prostore dosedanjega skladišča, kjer nameravamo v kratkem zgraditi prepo-trebna javna parkirišča v samem centru.« Namesto običajnega rezanja traku sta direktor Presečnik in župan Rosc z žago prežagala le- seno zaporo, pri čemer je bilo obilo smeha. Program, v katerem je nastopil domači oktet Žetev, sta vodila Nejc Slapnik in Petra Funtek, sestra Slavice Funtek, domačinke iz Podvolovljeka, ki je zbolela za cerebralno paralizo. Da bi njenim potrebam lažje prilagodili in preuredili dom, je Pre-sečnik njenemu očetu v imenu svojih sodelavcev predal simbolični ček. Marija Lebar Andrej Presečnik je ob prisotnosti poslovodje lučke trgovine Iva Kumra (levo) predal ček Petru Funtku. (Foto: LM) VRANSKO Zgornjesavinjski župani obiskali center varne vožnje Pred dnevi so na pobudo in v organizaciji podpredsednika Avto-moto zveze Slovenije (AMZS) Vinka Poličnika županja in štirje župani zgornjesavinjskih občin obiskali center varne vožnje na Vranskem in se tudi osebno prepričali o potrebah in koristnosti treninga vožnje. Predstavitev zdaj že uveljavljenega, največjega vadi-šča varne vožnje v državi sta opravila vodja centra Lucija Živec in trener praktične vožnje Danijel Granda, individualne inštrukcije pa je poleg Grande izvajal še izkušeni trener Janez Marolt iz Mozirja. Poučnega dne na poligonu AMZS so se udeležili županja Majda Podkrižnik in predsednik SPV Stane Flere iz občine Nazarje, župan Ciril Rosc in predsednik SPV Ivan Škrubej iz občine Luče ter župani Alojz Lipnik (Solčava), Franjo Naraločnik (Ljubno), Vinko Jeraj (Rečica ob Savinji). Udeleženci so se seznanili z namenom in dejavnostjo centra, slišali pa so tudi, da se izobraževanja in treningov udeležuje največ voznikov začetnikov, udeležencev programov za izbris kazenskih točk ter tisti, ki želijo opraviti tečaje varne vožnje. Kandidati pridobijo dragocene izkušnje, spremenijo pogled na lastne vozniške sposobnosti, občutek za hitrost se spremeni in naravna na nižje vrednosti, udeleženci pa se seznanijo s številnimi funkcijami elektronskih in varnostnih naprav na vozilih. Učitelja sta spomnila tudi na aktualne novosti v prometni zakonodaji. Kasneje so šli na poligon, kjer so pridobili nova znanja in izkušnje. Vinko Jeraj je po tem povedal: »Nova možnost dodatnega usposabljanja je tudi priložnost. Priporočam, še posebej motoristom!« Majda Podkrižnik: »Ob strokovnjaku se zaveš, da vozniki tudi po dolgoletnih izkušnjah delamo napake. Zelo pomembno je, sem slišala, kako in kdaj zavirati zaradi varnosti in varčevanja z gorivom.« Ciril Rosc: »Vsem šoferjem, mladim in starim, priporočam obisk treninga varne vožnje, kjer lahko tudi osebno preizkusimo situacije in se naučimo nanje odzivati.« »Človek kot voznik dozori šele precej po izpitu. Kilometrina je pomembna. Vendar pa je koristen trening, kot ga nudijo strokovnjaki na poligonu varne vožnje, je nadgradnja osnovam. Priporočam vsem,« pa je dejal Franjo Naraločnik. Jože Miklavc V centru varne vožnje AMZS na Vranskem so se usposabljali županja in župani zgornjesavinjskih občin. (Foto: Jože Miklavc) 6 Savinjske novice št. 17, 26. april 2012 7. BRALNA ZNAČKA ZA ODRASLE V KNJIŽNICI MOZIRJE Rekordno število podeljenih priznanj C Ob zaključku branja za 7. bralno značko za odrasle Zgornjesavinjčani s knjigo v roki so v Knjižnici Mozirje pripravili slavnostno podelitev bralnih značk. Podelitev, ki je bila v torek, 17. aprila, je bila začetna prireditev v čast praznovanja občine Mozirje in v počastitev praznovanja svetovnega dneva knjige, ki se praznuje 23. aprila. Tokratna izvedba bralne značke je bila že sedma, da je dobro sprejeta, pa pričajo zvesti spremljevalci projekta. Bralci so imeli ponovno na voljo 30 naslovov knjig, od katerih je bila polovica slovenskih. Za osvojitev bralne značke je bilo potrebno prebrati vsaj sedem knjig iz danega seznama in eno pesniško zbirko po lastni izbiri. Direktorica knjižnice Petra Širko Poljanšek je na prireditvi izpostavila, da je bralna značka že stara znanka ljubiteljev branja. Bralci so jo odlično sprejeli, priznanja zanjo pa je letos prejelo 90 Preteklo soboto je park cvetja v Mozirju odprl vrata pomladni razstavi cvetja. Na skrbno urejenih in negovanih gredicah čaka na občudovanje obiskovalcev preko pol milijona tulipanov, drugih cvetov, med 27. aprilom in 2. majem pa tudi velika razstava eksotičnih metuljev. Upravljavci parka, EHD Mozirski gaj, ki ga vodi Darko Bele, se trudijo, da obiskovalcem ne bi bilo dolgčas, da bi začutili lepote tega prostora ter objektov, ki so vanj umeščeni. Zavoljo tega vsako leto poskrbijo, da bi bilo na ogled kaj novega, zanimivega in privlačnega. S tem namenom je na prostoru starega letos zrasel nov čebelnjak, okoli njega pa vrt medovitih rastlin. Poleg razstave metuljev bodo v času do 2. bralk in bralcev Zgornje Savinjske doline, kar je največ doslej. Podala je tudi nekaj statističnih podatkov o bralnih navadah sodelujočih bralcev. Izmed vseh tridesetih kakovostnih, vendar ne prezahtevnih literarnih del s seznama so leti največkrat posegli po romanu Vinka Modern-dorferja Nihče več ne piše pisem. Prebrala je tudi nekaj misli o prebranem, ki so jih prispevali bralci. V počastitev praznovanja so v goste povabili diplomiranega gledališkega igralca Anato-la Šterna, ki je obudil lik Frana Levstika v mono-drami akademika Matjaža Kmecla Levstikovo zmerjanje narodnih prvakov. Lansko leto septembra je minilo 180 let od rojstva tega velikega Slovenca, ki je veljal za eno glavnih slovenskih avtoritet. Ob koncu je Petra Širko Poljanšek navzoče povabila k sodelovanju pri 8. bralni znački. Roman Mežnar maja na ogled znamenite ljubenske potice, tradicionalno okrasje cvetne nedelje, ki je posebnost v širšem slovenskem prostoru. Ker ljudje ob praznovanju cvetne nedelje običajno obiskujejo slovesnosti v svojih farah, ljubenskih potic ne poznajo dovolj. Sedaj bo priložnost, saj bo na ogled kar nekaj primerkov teh specifičnih izdelkov. Posebno noto pomladni razstavi daje tudi tulipan Mozirski gaj, ki je viden samo na tem prostoru, v teh dnevih pa cveti v vsej svoji lepoti in edinstvenosti. Po deževnem in hladnem vikendu vremeno-slovci za prvomajske praznike napovedujejo sonce in toploto, zato bo gotovo marsikdo izkoristil priložnost za obisk cvetličnega parka. Benjamin Kanjir Organizacije, Iz občin OBČINSKI SVET NAZARJE Do čistilne naprave možno z ugodno pomočjo Evropske unije Nazarski občinski svet naj bi v drugem branju sprejel predlog odloka o ustanovitvi Javnega podjetja Dom Nazarje, na dnevnem redu je bilo sprejetje zaključnega računa za lansko leto, revizijsko poročilo in volitve v Razvojni svet Savinjske regije. Na sami seji je županja Majda Podkrižnik predlagala še dodatno točko, in sicer predstavitev medobčinskega projekta obnove in nadgradnje čistilne naprave Mozirje. Potem ko so svetniki na prejšnji seji v prvem branju pretresli predlog odloka o ustanovitvi JP Dom, so nanj podali nekatere pripombe. Pripombe so bile upoštevane, tokrat je sledilo drugo branje, po katerem naj bi odlok potrdili, vendar temu ni bilo tako. Svetniki so v predlogu našli še nekatere nedoslednosti, zato je županja točko umaknila z dnevnega reda. Odlok bodo do naslednje seje še enkrat pregledali in uskladili. Svetniki so potrdili umestitev dodatne točke dnevnega reda, ki se je nanašala na prenovo čistilne naprave Mozirje, ki jo skupaj izvajajo občine Nazarje, Rečica ob Savinji in Mozirje. Pokazalo se je, da obstaja možnost prijave na razpis za evropska sredstva. O tem je svetnike seznanila Katarina Pogačnik iz podjetja Envirodual, ki je predstavila evropski razpis IPA. Ta je sicer namenjen kandidatkam za pristop, v konkretnem primeru bi šlo za sodelovanje občin na hrvaški in slovenski strani. Na razpis je mogoče kandidirati z mehkimi vsebinami, torej poleg rekonstrukcije čistilne naprave še s pilotnim projektom morebitnega pridobivanja bioplina iz usedlin v napravi. Razpis je zelo ugoden, saj je sofinanciranje v višini 85 odstotkov iz Evropske unije in deset odstotkov iz slovenskih sredstev. Tako bi bil vložek občine Nazarje 10.500 evrov brez DDV. Svetniki so brez pripomb sprejeli zaključni račun za leto 2011. Sledile so volitve v Razvojni svet Savinjske regije, pri čemer je županja povedala, da Zgornjo Savinjsko dolino v svetu predstavljajo trije kandidati. Volitve so bile tajne, kandidatno listo pa je potrdilo vseh enajst svetnikov. Marija Lebar Tudi po slabi žetvi je treba sejati. Seneka Savinjske novice št. 17, 26. april 2012 Bralci so prejeli priznanja za osvojeno bralno značko. (Foto: Roman Mežnar) MOZIRSKI GAJ ZAKORAKAL V 34. SEZONO Medse vabi preko pol milijona tulipanov Ljudje in dogodki, Organizacije PILOT MATEVŽ LENARIC SE JE VRNIL DOMOV »Svet je dejansko brez meja, meje so le v naših glavah!« Rečičan Matevž Lenarčič, ki je v ultra lahkem Pipistrelovem letalom virus SW 914 obletel svet, se je po dobrih treh mesecih vrnil domov. Na brniškem letališču so ga pričakali prijatelji, znanci in predstavniki sponzorjev ter ekipa, ki je skrbela za njegovo varno letenje . Med tistimi, ki so izrekli Matevžu dobrodošlico, je bil tudi župan občine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj in nekateri Zgornjesavinjčani. Po pristanku v četrtek je Lenarčič dejal, da je precej utrujen, a vesel, ker se je letalo dobro obneslo. Zaradi slabega vremena, ki ga je spremljalo na poti, je sicer zamudil nekaj priložnosti za še lepše zračne posnetke. O poletu je povedal: »Opazil sem, da je svet velik in na njem je še veliko prostora. Veliko je vode in drugega bogastva, a ljudje smo ljudje in ga ne znamo razdeliti.« Po pristanku je vidno utrujen in ganjen zaupal, da ni najlepšega, da tudi Slovenija ni najlepša, ampak je ena od najlepših držav na svetu. »Še lepše bi bilo, če ne bi bilo Matevžu Lenarčiču (levo) sta dobrodošlico na Brniku izrekla tudi rečiški župan Vinko Jeraj (desno) in njegova žena Jožica. (Foto: MŠ) nikakršnih meja. Iz zraka nisem videl nobene. Svet je dejansko brez meja, meje so le v naših glavah!« je bil povedal biolog, ekstremni pilot in fotograf z Rečice ob Savinji. Na novinarski konferenci, ki je sledila sprejemu, je izpostavil, da se je velikokrat počutil ogroženega, predvsem zaradi vremena. O neurjih mu je informacije sporočal prijatelj Domen Grauf in mu tako omo- gočal, da se je pravočasno izognil neprijetnostim in oviram. Žal so se vremenske razmere poslabšale in mu onemogočile polet preko Alp v Friedrichshafen na letalski sejem, zato je z Malte priletel naravnost na Brnik. Na trimesečnem poletu je Lenarčiču uspelo veliko zares izjemnih podvigov. Premagal je Atlantski in Tihi ocean, pristal na Antark- tiki in preletel Himalajo. Sicer pa je preletel vseh sedem kontinentov in tri oceane ter na poti kar šestkrat prečkal ekvator. Za njim je več kot 90 tisoč kilometrov, vse to z minimalno porabo goriva. Namen poleta pa ni bil postavljanje rekorda, ampak ozavešča-nje ljudi, da živimo na prelepem planetu, ki ga moramo obvarovati. »Samo ljudje, ki se zavedajo sveta, ga lahko ohranijo. Več kot 70 odstotkov Zemljine površine prekriva voda. Ker se nahaja v različnih oblikah, ker ni povsod enako kakovostna in enakomerno razporejena, ima skoraj tretjina prebivalstva omejen dostop do virov pitne vode ali pa ga sploh nima. Skupaj lahko to spremenimo. Fotografije, ki jih je na poti naredil, bodo predstavile kraje z veliko pitne vode in kraje brez ene same samcate kapljice. Svet bodo opozorile, da lahko pomanjkanje vode vodi v hujše napetosti kot trgovanje z nafto,« je na blogu zapisala Lenarčičeva ekipa. Marija Šukalo PVD SEVER ZA CELJSKO OBMOČJE - ODBOR MOZIRJE Uspešno obeležili 20-letnico samostojnosti Slovenije Predsednik mozirskega odbora društva Sever Slavko Šmigoc se je na občnem zboru zahvalil za sodelovanje vsem sedmim občinam. (Foto: SŠ) Člani Policijskega veteranskega društva Sever za celjsko območje - odbor Mozirje, ki delujejo na območju naše doline, so konec marca zbrali v Nazarjah na rednem letnem občnem zboru. Pregledali so delo v preteklem letu in začrtali delo za leto 2012. Policijski vojni veterani so skupaj z območnim združenjem veteranov vojne za Slovenijo v lanskem letu zaključili z obeleževanjem 20-letnic manevrske strukture narodne zaščite, osamosvojitve Republike Slovenije in odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije. Konec lanskega leta so izdali zbornik z naslovom Da ne pozabimo, v katerem 39 avtorjev opisuje dogajanja med osamosvojitveno vojno leta 1991 na celjskem območju. Zbornik je bil v sodelovanju z Osrednjo knjižnico Mozirje sredi marca letos predstavljen tu- di v mozirski galeriji. V odboru Mozirje so ponosni na organizacijo 2. veteranskega dne in regijske proslave ob 20. obletnici osamosvojitve Slovenije, ki so ju organizirali skupaj z območnim veteranskim združenjem. V spomin na osamosvojitvene dogodke so pred zgradbo policijske posta- je v Mozirju posadili lipo. 25. junija lani so skupaj z veterani pri bivši karavli JLA v Logarski dolini organizirali srečanje obeh veteranskih organizacij, posadili lipo in na objektu odkrili skupno spominsko ploščo. V letu 2012 bodo organizirali memoriale v spomin na pokojne člane, udeleževali se bodo športnih aktivnosti in družabnih srečanj. Skupaj z območnim veteranskim združenjem pripravljajo tradicionalno srečanje veteranov, ki bo 25. junija na Lazah pri Kokarjah. Udeležili se bodo proslav na Meni-ni in Čreti, ki jih organizira območna organizacija borcev za vrednote NOB. Predsednik odbora Slavko Šmi-goc se je na občnem zboru zahvalil vsem sedmim zgornjesavinj-skim občinam za podporo pri njihovem delovanju. Uspešno delo so odboru tudi v prihodnje zaželeli župan občine Ljubno Franjo Naraloč-nik, županja občine Nazarje Majda Podkrižnik, častni predsednik OZVVS Zgornjesavinjsko-Zadreč-ke doline Niko Purnat in podpredsednik OZ borcev za vrednote NOB Mozirje Bogdan Grohar. SŠ 8 Savinjske novice št. 17, 26. april 2012 Iz občin, Organizacije, Ljudje in dogodki DAN ZA SPREMEMBE V NAZARJAH Izmenjava oblačil in medgeneracijsko druženje V soboto je bil dan za spremembe. Tretjič zapovrstjo je bil organiziran na pobudo Slovenske filantro-pije. V Nazarjah je potekal v organizaciji občine, pridružili so se tukajšnja osnovna šola in društvo upokojencev ter Območno združenje Rdečega križa Zgornje Savinjske doline. Menjava rabljenih oblačil in druge opreme je potekala v domu kulture. Prostovoljke vseh generacij so z delom začele že v četrtek, ko so sprejemale in razvrščale očiščena in urejena oblačila. V soboto je bilo kar nekaj zanimanja tudi tistih, ki bi ta oblačila lahko rabili. Pri akciji so sodelovale nazar-ske učenke, ki se sicer na šoli družijo v skupini Sadeži družbe in se ukvarjajo s številnimi humanitar- Poleg koristnega dela je dan za spremembe prinesel tudi druženje prostovoljk različnih generacij. (Foto: Marija Lebar) nimi projekti. Z veseljem so pristopile sodelavke občinske uprave in članice tukajšnjega upokojenskega društva s svojo predsednico Vero Pečnik. Ta je povedala, da imajo tudi v njihovem društvu še nekaj idej, kako pomagati drugim in tako premagovati osamljenost, kar je bil moto letošnjega dneva za spremembe. Sekretarka RK Ilka Kramer Marolt je povedala, da bo oblačila, ki so ostala, prevzel Rdeči križ in jim našel lastnike kasneje. S potekom akcije je bila zadovoljna tudi pobudnica, županja Majda Podkrižnik. Izrazila je prepričanje, da so tovrstne akcije nujne, saj so nekateri ljudje v svoji osamljenosti potrebni le lepe besede, drugi pa tudi materialnih dobrin. Marija Lebar IZOBRAŽEVANJE ZA PONUDNIKE NA TURISTIČNIH KMETIJAH Gostu ponuditi nekaj posebnega in neobičajnega Mozirska izpostava Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje je pripravila delavnico za ponudnike turističnih storitev na kmetijah, na kateri so praktično prikazali, kako pripraviti domiselne in okusne tople in hladne predjedi. Delavnico, potekala je na ekološki turistični kmetiji Loger v Savini, je izpostava pripravila s pomočjo zgornjesavinjskih občin, izvedla pa jo je Mojca Polak. Mojca Polak, mentorica in predavateljica na Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem Maribor, se kot predavateljica večkrat pojavlja tudi na televiziji in ima svoje oddaje na radiu. Ob pomoči dveh študentov Mojca Polak (desno) kot predavateljica večkrat nastopa na televiziji in ima svoje oddaje na radiu. (Foto: Marija Lebar) iz svoje šole jedi, o katerih je govorila, je pripravila in nazorno prikazala postopek, dodala pa številne zanimive komentarje in nasvete. Sezonska, lokalno pridelana in ekološka hrana je tisto, kar pritegne gosta, še zlasti, če je dodan kanček individualnega, tako imenovana »hišna specialiteta«, po čemer se turistična kmetija ločih od ostalih ponudnikov. Vse pripravljeno, med njimi je bilo kar nekaj povsem izvirnih jedi, kot je empanada iz bučnih semen, so kasneje udeleženke tudi poskusile in bile z videnim, slišanim in oku-šenim zelo zadovoljne. Marija Lebar (Foto: Sezona spomladanskega čiščenja je očitno v polnem teku. Prvi znanilci pomladi kmalu ne bodo več zvončki, ampak kosovni odpadki, ki jih nepridipravi odlagajo kar kjerkoli jim ustreza. Tole zalogo odsluženih televizorjev, smuči, igrač in starega štedilnika je v preteklem tednu nekdo odložil kar ob ljubenskem pokopali- šču, poleg kontejnerjev za sveče. Trud ekologov brez meja in občin, ki vsako leto organizirajo brezplačni odvoz kosovnih odpadkov za vsa gospodinjstva, očitno vsem ni dovolj ali pa se bojijo, da bi jim odslužene stvari kvarile izgled na okolico doma do rednega odvoza kosovnih odpadkov. ŠS Savinjske novice št. 17, 26. april 2012 9 Kultura, Organizacije, Informacije FRAJTONARJI ZA POKAL ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE 2012 Na nazarskem odru tekmovalci iz 38 slovenskih občin Prva nedelja v aprilu je že šesto leto zapored rezervirana za tekmovanje frajtonarjev za pokal Zgornje Savinjske doline. Tega sta pripravila Andrej Rak in Primož Zvir, harmonikarji pa so svoj meh raztegnili v nazarskem domu kulture. Tomaž Guček, Zmago Štih in Boštjan Podle-snik so sestavljali komisijo, ki je prisluhnila 46 tekmovalcem iz kar 38 slovenskih občin. Ti so jim zaigrali po dve skladbi. Instrumentalisti so si finalni nastop priborili preko treh predizborov, ki so potekali na Ljubnem ob Savinji, v Razvanjah pri Mariboru in Avberju pri Sežani. Letos je komisija podelila 13 zlatih, 20 srebrnih in dvanajst bronastih priznanj. Prva mesta v svojih starostnih kategorijah so si priigrali Miha Grmek Seražin iz Sežane, Peter Prohart iz Maribora in Erik Šavron iz Gračišča. Slednji je tudi absolutni zmagovalec tekmovanja in je domov odšel s pokalom. Godec tekmovanja po mnenju občinstva je letos postal Rudi Breznik iz Mute. Nagrade je podelila županja občine Nazarje Majda Podkrižnik. Marija Šukalo Nagrajenci finalnega tekmovanja frajtonarjev za pokal Zgornje Savinjske doline so se nastavili objektivu v družbi županje Majde Podkrižnik (prva z leve v drugi vrsti) in organizatorja Primoža Zvira (prvi z desne v drugi vrsti). (Foto: Marija Šukalo) LJUDSKA UNIVERZA VELENJE (LUV) Veselo ob zaključku tečaja angleškega jezika V Gornjem Gradu se je v začetku aprila s podelitvijo priznanj zaključil nadaljevalni tečaj angleškega jezika, ki ga je obiskovalo 16 udeležencev. Tečaj je trajal 40 ur, polovico stroškov je tečajnikom sofinancirala Občina Gornji Grad. Priznanja sta udeležencem podelila direktorica LUV Brigita Kropušek Ranzinger in gornjegrajski župan Stanko Ogradi. Kropušek Ranzingerjeva je spregovorila o možnostih dodatnega izobraževanja, ki jih nudi LUV. Znanja namreč nikoli ni preveč, je dejala in poudarila, da so tečaji v Zgornji Savinjski dolini vedno dobro obiskani, posluh za občane ima- jo tudi župani, saj občine velikokrat sofinancirajo tečaje. Župan Ogradi je čestital prejemnikom priznanj in obljubil, da bo imela občina tudi v bodoče posluh za izobraževalne želje svojih občanov. Večina tečajnikov je v lanskem letu obiskovala začetni tečaj angleškega jezika, pokazali pa so velik interes, da se izobraževanje nadaljuje v prihodnjem letu. Predavateljica je bila Amalija Potočnik, z njenim načinom poučevanja so bili udeleženci zelo zadovoljni, saj so v delo vključili tudi razne igre in uporabo interneta. Štefka Sem Udeleženci so še posebej pohvalili delo predavateljice. (Fotodokumentacija LUV) m Savinjske novice št. 468, 20. april 2012 Varlam Šalamov: Kolimske zgodbe Kolimske zgodbe so sestavljene iz več kot 900 strani črtic, literarnih portretov, filozofskih novel, traktatov, pričevanj, ki jih je avtor po svojih spominih napisal v letih 1954-1965. Pripovedovalec portretira usode kaznjencev in rabljev iz kolimskega pekla, krutega življenja v gu-lagu na severovzhodnem robu Azije. Zgodbe pripovedujejo o razčlovečenem človeku na robu življenja in smrti, ko se ta ohranja le kot telo, ker le tako lahko preživi, le tako, da pozabi na vse zakone etike in morale. Bralec prebira o prisilnem delu, pretepanju, neznosnih razmerah v taborišču in pomanjkanju hrane ter o človeku, ki se kljub vsemu na pragu smrti posveča običajnim opravilom vsakdanje higiene in prehranjevanja, človeku, ki kljub vsemu opazi sočloveka ali le »nepomemben« dogodek v naravi, in si tako razsvetli svoje življenje. Organizacije, Čestitke, Oglasi V MOZIRSKEM GAJU SLOVESNO OB DNEVU ZEMLJE Nov čebelarski sklop namenu predal minister Franc Bogovič Minister za kmetijstvo in okolje ranc Bogovič je skupaj s predsednikom Čebelarske zveze Slovenije Boštjanom Nočem in Ivanom Čo-parjem, predsednikom Čebelarske družine Janeza Goličnika Mozirje, s slovesnim rezanjem traku predal amenu novo pridobitev v Mozir-skem gaju - čebelarski kotiček. Slovesnost, ki je bila v nedeljo, na mednarodni dan Zemlje, je sodila tudi v sklop praznovanj ob prazniku občine Mozirje. Poleg številnih gostov in obiskovalcev se je odprtja udeležilo vseh sedem županov in oba poslanca iz Zgornje Savinjske doline. Slavnostni govornik Franc Bogo-vič je spregovoril o pomenu dneva Zemlje. »Ta dan je pomemben, vendar se moramo zavedati svoje dolžnosti do našega planeta prav vsak dan v letu. V Mozirju ste se pomena varovanja narave zavedali že pred desetletji, ko ste ob bregovih Savinje začeli urejati park cvetja. Razveseljivo je, da boste z vrtom medo- Ob asistenci male čebelarke Anje Purnat so trak slovesno prerezali (od leve) predsednik ČZS Boštjan Noč, minister Franc Bogovič in predsednik ČD Mozirje Ivan Čopar. (Foto: Marija Lebar) nosnih rastlin poskrbeli za še bolj- nad novo čebelarsko pridobitvijo, še ohranjanje biodiverzitete. K temu bodo pripomogle tudi čebele, ki so našle domovanje v lepem novem čebelnjaku, kajti čebela je dober pokazatelj, kako ohranjeno je še naše okolje,« je med drugim dejal minister. Predsednik slovenskih čebelarjev Boštjan Noč je izrazil veselje ki se bo še nadgrajevala tako z dodatnimi rastlinami v medovitem vrtu kot z opremo čebelnjaka in krajšo čebelarsko učno potjo, ki bo dobrodošla zlasti šolski mladini. Dodal je še, da je letošnja zima med čebelami ponovno terjala velik davek, saj je ponekod pomrla tudi tretjina čebel. »Zato je pomembno, da vsak od nas, ne samo čebelarji, skrbi za ohranjanje čebel tudi tako, da v svoji okolici zasadi medonosne rastline.« V imenu Ekološko hortikulturnega društva Mozirski gaj je navzoče pozdravil predsednik Darko Bele, spregovoril je tudi mozirski župan Ivan Suhoveršnik in pohvalil tako sodelavce Gaja kot čebelarje, ki so se zelo potrudili in v kratkem času, ki je bil na voljo, uredili vrt in postavili čebelnjak. Kako je projekt potekal, je v nagovoru pojasnil predsednik mozir-ske čebelarske družine Ivan Čopar, ki se je zahvalil tako darovalcem kot članom družine, ki so vložili številne ure prostovoljnega dela. Čebelarski kotiček je blagoslovil župnik Sandi Koren. Prireditev so popestrili s kulturnim programom, ki so ga izvedli Moški pevski zbor Mozirje in učenci osnovne šole. Za otroke je z zanimivim programom poskrbel Ribič Pepe s svojim Kakadudujem. Marija Lebar Minister Bogovič se je srečal tudi s predstavniki Združenja izdelovalcev zgornjesavinjskega želodca. Ti so mu razkazali stalno razstavo o tej specialiteti. Bogovič je ob tem povedal, da se je s to kulinarično posebnostjo naše doline srečal že v preteklosti, kakšen je letošnji izdelek, pa je lahko ocenil na priložnostni degustaciji. Savinjske novice št. 16, 20. april 2012 11 Ljudje in dogodki, Čestitke, Oglasi Trškemu viničarju na pomoč priskočil kmetijski minister V Mozirskem gaju je 22. aprila, na hladen in deževen popoldan, trški viničar Miha Fajfar opravil spomladansko rez potomke najstarejše vinske trte na svetu. Na pomoč sta mu priskočila minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič ter župan občine Mozirje Ivan Suhoveršnik. Cepič trte sorte modra kavčina je bil Mozirju s strani Mestne občine Maribor podarjen leta 2005. Rastišče ji je bilo določeno na najlepši sončni trati Mozirskega gaja, kjer ima dobre pogoje za rast in razvoj. V lanskem letu je obrodila 43 grozdov, kar je pomenilo okoli osem kilogramov žlahtnih plodov. Slednje so stisnili in z njimi napolnili 12 pol-litrskih steklenic. Trški viničar Miha Fajfar je pred slavnostno rez-jo predstavil lanski pridelek, prvo steklenico pa podaril županu Ivanu Suhoveršniku, skrbniku trte. Župan je prejeto kapljico podaril ministru Francu Bogoviču, da ga bo spominjala na obisk bisera ob Trškemu viničarju Mihi Fajfarju sta pri rezi trte pomagala minister Franc Bogovič (desno) in župan Ivan Suhoveršnik. (Foto: Benjamin Kanjir) ca iz Apač je prisotnim povedal, da vino noče biti samo, tako tudi trta ne. Zato sta bili iz njihovega vinograda prinešena cepiča teh dveh sort in posajena poleg trte z mariborskega Lenta. Spomladansko rez ranine je nato opravil Danilov oče Jožef, ki doma obreže 16 hektarov vinogradov, obrezovanja tra-minca pa se je lotil Fajfar. Družaben dogodek, ki ga je povezoval Anton Venek, je s svojo prisotnostjo obogatila deseta princesa cvička Vesna Komatar, s pevskimi vložki pa Koledniki KD Jurij, ki jih vodi Jelka Repenšek. Med rezjo je na harmoniko zaigral Jože Šumečnik. Benjamin Kanjir desnem bregu reke Savinje. Pri rezi sta Bogovič in Suhoveršnik pomagala viničarju. Družno so se nato lotili še obrezovanja dveh Steyerjevih trt, dišečega tra-minca in radgonske ranine, ki so bile v Gaju posajene leta 2007. Danilo Steyer iz Hiše dišečega tramin- IZDELOVANJE OKROGLIH GNOJNIH JAM PROSTORNINE 80 - 150 m3 ZAL! BRE2GN0JSŠČA ivan Pesjak 5.p. Brezen 3205 Vitanje GSM: 041/762-7S9 www. zemeljska-dela.si : i-rtQjiSiFJTi 12 Savinjske novice št. 17, 26. april 2012 Zgodovina in narodopisje Prva slovenska založba (7) Mohorjeva je učila Slovence brati, pisati in peti - F. S. Finžgar Piše: Aleksander Videčnik VELIK KULTURNI DOGODEK Celjski razumniki so leta 1938 pripravili Kulturni teden v Celju. To je bil del kljubovanja tedaj že mogočnemu nemškemu delovanju. Kulturni dogodki takega obsega so gotovo prinašali uteho slovenskim upornim silam ob čedalje večjemu pojavljanju nacistične propagande. Dobro se spominjam, da je bil tajnik odbora za pripravo tedna naš učitelj Bogomir Gerlanc, ki je bil znan tudi kot pevovodja. Nekega dne se je oglasil pri nas v stavnici Mohorjeve tiskarne. Kar precej dolgo je govoril s strojnim stavcem Jo-žetom Krofličem. Po tem obisku je Kroflič nama z Barletom povedal, da rabijo sodelavce pri zbiranju gradiva za razstavo Slovenski tiski v Celju, ki je bila predvidena v sejni sobi Celjske mestne hranilnice. To je bila gotovo najlepša dvorana v mestu. Seveda sva bila z Barletom takoj za to, da prevzameva naloge zbiranja. Moja naloga je bila, da pogledam v arhiv Zvezne tiskarne, kjer je bil vodja Četina. Tiskarna je imela veliko gradiva, saj je bila najstarejša na Štajerskem. Začetki slovenskega tiska v Celju so bili posledica novega tiskovnega zakona cesarja Jožefa II. Kakšno naključje - prav tisti čas je v Celju služboval kranjski preporoditelj šest let kot okrožni šolski komisar. Prav njemu pripisujejo velike zasluge za prve slovenske tiske v Celju. NEKAJ ZNAMENITIH CELJSKIH TISKOV Leta 1787 izide do sedaj znani slovenski tisk Dobro opominejne na bounike (Prestavljeno na slovenski govor od eniga Fajmeshtra). Kaj več o tej knjigi ni znanega. Sicer pa sta dve slovenski knjigi beli dan zagledali že leta 1770 in imata svoj izvor v Celju. Avangelske navuke je napisal Fr. Ks. Gorjup (Faj-mester inu Comissar per Novi Zirkvi nad Zellam - tako koker se v tem kraju Zella govory). Jožef Hasl, en Slovenc iz zalansshiga mejsta, je izdal Sveti post na kraynski jezik preloshen. PRVI CELJSKI TISKARJI Zapisano je, da je bil prvi Fr. Schuetz, čigar slovenski tiski so dokaj neznani. Njemu je sledil Jožef Franc Jenko, ki je bil tudi celjski župan leta 1788. Jenko je izdal kar lepo število slovenskih knjig: Opomineine, A. Breznikovo Večno pratiko od gospodarstva (... v teri jeti koku vsaki hishni gospodar svoje hishne reči rezhi s' nutzam ober-niti, te slabe leta previditi, tem naprej stojezhim nadlugam nasproti priti, inu ta perhodni zhas po tih sedem planetov bode soditi mogel ...). Jenko je izdal še Goličnikov prevod Antona Janshaja Zesarskiga Zhebellarja Popolno podvuzhenje sa vsse zhebelarje (Od Johannesa Golitchnika Fai-mostra na Štajerskim. Utisnjenu v Zellu 1792). Zanimiva je ugotovitev Bogomirja Gerlanca, da je imel Ferdo Kočevar prav, ko je zapisal v Celjskih slovenskih novinah 3/1848: »Zvunaj Lu-bljane in Celovca menim je bilo tukaj v Zelli največ slovenskih knjig natisnjenih.« Razstavo sta uredila mestna knjižničarka Vera Levstik in Bogomir Gerlanc. Seveda tedaj ni bilo na razpolago vitrin, tiskovine so bile naložene po mizah, deloma pokrite s steklom. In kot je Levstikova ugotavljala po končani razstavi, ni nič izginilo . DAN SV. MOHORJA IN FORTUNATA Vsako leto 12. junija je Mohorjeva slavila praznik. Tedaj je uprava pripravila vse potrebno za skupen izlet. Na pot so krenili vsi zaposleni v tiskarni in upravi, dr. Kotnik pa je vsako leto povabil tudi nekatere avtorje in seveda bivšega ure- ve tiskarne na praznik sv. Mohorja in Fortunata. POSKRBLJENO JE BILO TUDI ZA VESELI DEL Vedeli smo, da bo prav zanimivo na kosilu, kateremu je sledil dolg pogovor z našimi gosti. Tu je treba omeniti, da smo imeli v naši grafični organizaciji poseben odsek za planinarjenje. Zato je bila že kar tradicija, da smo se sestajali na vseh mogočih planinskih postojankah. Pogosto smo obiskali Lisco, Mrzlico, Šmohor, pa tudi nekatere koroške predele smo spoznali na ta način. Za pohodništvo je bilo vedno zanimanje, šli smo, če drugam ne, pa na Celjsko kočo ali Svetino. Tudi pozimi smo obiskovali te točke, ki so tiste čase pomenile glavna smučišča na Celjskem. Mislim, da nas je to tudi povezovalo v družbo prijetnih in duhovitih ljudi. Seveda so se naših pohodov udeleževali tudi grafičarji iz Zvezne tiskarne in Tiskarne bratov Martinčič. To je pomenilo, da smo bili vsi nekako povezani v znamenju pohodništva po naših hribih in planinah, nenazadnje tudi po Savinjskih planinah, posebno Mozirska koča in Smrekovec sta bili priljubljeni točki naših izletov. Mohorjani na Ptujski gori leta 1939. Na sliki sta poleg delavcev in uslužbencev zgoraj poleg dr. Kotnika bivši urednik Franc S. Finžgar in urednik dr. Jože Pogačnik; hrani A. Videčnik. dnika (F. S. Finžgar) in njegovega naslednika dr. Jožeta Pogačnika. Namen izleta ni bil veseljače-nje, pač pa je bila to strokovna ekskurzija. To, da so bili navzoči tudi številni avtorji, je dalo prireditvi še poseben čar. Spomnim se, da je bil leta 1939 na Ptujski gori tudi Alojz Mihelčič, skladatelj in nekajletni celjski župan. Dr. Kotnik je povabil k udeležbi nekatere, njemu znane osebnosti iz okolja, kjer smo bili. To pa je pomenilo, da smo bili odlično seznanjeni z značilnostmi in znamenitostmi krajev, ki smo jih obiskali. Ptujska gora je že sama na sebi znamenitost posebnega kulturnega pomena. In ko nam je na kraju samem tolmačil ptujski profesor, znanec dr. Kotnika, je obisk postal še posebej zanimiv. Sicer pa je bilo tako tudi ob drugih prazničnih izletih Mohorje- PA SE NAZAJ NA PTUJSKO GORO Kosilo za toliko ljudi je bilo težko kje pripraviti. Ko smo se vračali proti Ptuju, je bila tam večja gostilna, kjer so nas pogostili. Slednje ni toliko pomembno, kot neko drobno doživetje s tega kosila. Na sprednjem delu ogromne mize so sedeli naši predstojniki, sredi njih pa dr. Fran Kotnik. Vedeli smo, da dr. Kotnik ni dobro prenašal raznih nagovorov. Pa je vstal Alojz Mihelčič in vse je kazalo, da bomo slišali slavnostni govor. Naš ravnatelj je nesrečen gledal v tla, pa je kmalu dvignil svoj pogled - Alojz Mihelčič ni govoril, ampak je zapel z mogočnim glasom pesem Oče nebeški glej ... Dr. Kotniku je kar odleglo, nam vsem pa se je pesem zelo prilegla. Konec. Savinjske novice št. 17, 26. april 2012 I«) Kotiček za voznike, Ljudje in dogodki VOZILI SMO CITROEN C4 PICASSO Vredno ogleda in poskusne vožnje Zanimiva oblika citroena picas-sa je bila že pri prejšnji generaciji nekaj posebnega. Novo modelno leto je prineslo posodobitve in optične popravke, ki navdušujejo mlado in staro. Picasso je družinski avto. To se nekako vidi na prvi pogled, vendar se s svojo obliko loči od konkurence, saj se nanj verjetno hitreje in za daljši čas prilepi nežno žensko oko. C4 picasso ni niti velik niti mali avto. Na 4.470 mm dolžine so pri Citroenu uspeli razporediti prostore, ki s pomičnimi zadnjimi trojnimi sedeži zadovoljuje potrebe še tako zahtevne družine. Komur to ne bo dovolj, se bo odločil za grand pi-cassa, ki je še bolj radodaren s prtljažnim prostorom, a ga je že pri osnovnem C4 picassu na voljo najmanj za 500 litrov, ob podrtih zadnjih sedežih pa kar 1.734 litrov. Motorna paleta omogoča izbiro med 1,6-litrskim bencinskim agregatom s 120 KM ali 155 KM in tremi dizli: 1,6 litra in 112 KM ter 2,0 litra in 155 KM ali 160 KM. Pri vsem tem vam ponujajo tudi paleto opreme, ki se začne pri osnovni attraction, se nadaljuje preko furie, tendance, collection in konča pri exclusive, kjer je v malem velikanu vključeno vse, kar ponuja sodobna tehnika in debela denarnica, saj se cene začnejo pri 18.250 in končajo pri 28.550 evrih, brez radodarnih Citroenovih popustov. Na vožnjo smo zapeljali 1,6 HDI s 112 KM in mešanimi paketi opreme. Že sam vstop v C4 picassa deluje razkošno. Nič počepanja, nič krčenja. Udobno v višini bokov in že smo na delovnem prostoru. Še vedno presenetita veliko vetrobran-sko steklo in v sredini fiksen volan-ski obroč. Velik digitalni zaslon v sredini armaturne plošče ponuja vse informacije o vozilu. Levo in desno od njega sta dva pokrita pre- dala. Spredaj je prostora več kot dovolj, zgodba se ponovi na zadnjih treh sedežih, ki se pomikajo naprej in nazaj in se lahko popolnoma zložijo. Mogoče manjka prostor odlagalnih površin, je pa lepo in urejeno, če je vse pospravljeno po predalih ali celo v predalih pod zadnjimi sedeži. Dizelski agregat deluje uglajeno. Z zadnjo generacijo je pridobil šesto prestavo, ki ga utiša in naredi manj požrešnega. Pospešuje lepo in zvezno, brez sunkovitih skokov navora. Volanski mehanizem je mehak in lahkoten, a ponuja kar premalo povratnih informacij, kaj se dogaja pod kolesi. Zavore so odlične in delujejo z obilo občutka. Med samo vožnjo deluje C4 picasso udobno in sproščujoče. Nič ne sili v divjanje po prenatrpanih in »zdelanih« cestah, temveč kliče k umirjenim družinskim izletom s piknik torbico v razkošnem prtljažnem prostoru. Igor Pečnik Delovanje vrtca v občini Gornji Grad Dejavnost predšolske vzgoje in varstva v organizirani obliki je pomembna družbena pridobitev zadnjih desetletij, ki je v marsičem spremenila najzgodnejša otroška leta naših mladih generacij. Vrtec pri Osnovni šoli Gornji Grad, ki se nahaja v Gornjem Gradu in v Bočni, je star več kot 30 let. Trenutno je njegovo delovanje zelo razvejano, saj se nahaja na štirih lokacijah, v dveh krajih in v petih oddelkih in pol. Pa kljub temu je še premalo vsega: lokacij, prostorov in oddelkov. Ali pa je morda preveč otrok? Iz dveh namenskih igralnic v šoli Gornji Grad in ene igralnice v šoli Bočna so se potrebe »razlezle« še v sosednje zgradbe: v šolsko jedilnico in v klet gornjegrajskega zdravstvenega doma ter v »mežnijo« in nazaj v šolo Bočna. Pa še bi se kam, če bi bili ustrezni prostori na razpolago. Vrtec sicer deluje pod okriljem Osnovne šole Gornji Grad, a je organizacijsko in vsebinsko samostojna skupnost. Zaposlenih je dvanajst delavk, vzgojiteljic in pomočnic, ki jih povezuje vodja vrtca. Trenutno skrbijo za 93 malčkov v starosti od dveh do šest let, kar 26 malčkov pa čaka zunaj, saj jih nimamo kam namestiti. Kljub evidentnim in resnim težavam s prostori, opremo in lokacijami se program predšolske vzgoje izvaja odgovorno, strokovno in nemoteno, skladno s smernicami in zakonitostmi razvoja predšolskih otrok. Poleg rednega progra- ma varstva in vzgoje se izvajajo mnoge oboga-titvene dejavnosti, ki dopolnjujejo redni osnovni program. Ostaja pa grenak priokus pomanjkanja prostih mest in številčnosti skupin v premajhnih prostorih. Vsekakor so starši v naši občini precej potrpežljivi in strpni, saj se osnovni namestitveni pogoji za delovanje vrtca čedalje bolj odmikajo od predpisanih standardov. Prizadevanja Občine in Osnovne šole Gornji Grad so že od leta 2007 dalje usmerjena v to, da se za vrtec (in šolo) za- gotovi dovolj ustreznih prostorov. Zato je nastal projekt dozidave k šoli, kjer bi se zagotovilo vse potrebno, in zato se je za ta projekt občina leta 2011 prijavila na razpis državnih sredstev za gradnjo. Sredstva je tudi dobila, a jih je država (ministrstvo za finance) zadržala do leta 2014. Torej - gornjegrajski vrtec je premajhen in neustrezen, otrok je trenutno preveč, denar za gradnjo je dala in vzela država, v občini pa ni praznega prostora za nas. Kaj pa zdaj? Lilijana Bele (Pre)napolnjeni gornjegrajski vrtec gostuje v polovici šolske jedilnice. (Fotodokumentacija OŠ Gornji Grad) 16 Savinjske novice št. 14, 20. april 2012 Organizacije, Kultura DRUŠTVO KMETIC ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Humanitarnost in izobraževanje tudi v prihodnje Že skoraj štiri desetletja se kmečke žene naše doline združujejo v društvo, v katerem se izobražujejo, zabavajo in družijo. Na srečanju v Mozirju jih je nagovoril podžupan Roman Čretnik, tokrat prvič pa tudi vodja celjskega kmetijsko-goz-darskega zavoda Vesna Čuček. Za uvod v občni zbor so jim v kulturnem domu zapeli Rečiški pobi. Sledilo je delovno in finančno poročilo. Prihodke ima društvo od članarine več kot petsto članic, prispevka občin in donator-jev. Ogromno dela članice opravijo prostovoljno, brez njih skoraj ni večje prireditve v dolini. Tako so lani sodelovale na Flosarskem balu, Lučkem dnevu in ostalih turistično etnografskih prireditvah, kmetice združene v solčavskem odboru društva pa sodelujejo tudi čez mejo na prireditvah v Avstriji, za kar jih je predsednica društva kmetic Jožica Strojanšek še posebej pohvalila. Članice redno sodelujejo na vseslovenskem ocenjevanju in razstavi kmečkih dobrot na Ptuju, kjer je bila lani bera priznanj še posebej bogata. Pohvalijo se lahko z dvanajstimi zlatimi, devetimi srebrnimi Predsednica Jožica Strojanšek je bila z delom društva zadovoljna. (Foto: ML) in šestimi bronastimi priznanji, ena razstavljavka pa je osvojila tudi kipec kakovosti. Redno obiskujejo in obdarijo mlade mame ter ostarele članice. Na dogodkih s humanitarno noto, kot sta koncert društva Sožitje in prireditev Ljudje odprtih src, sodelujejo s svojimi izdelki, z delom, prispevajo pa tudi denar. Za zaključek in za obilico smeha so poskrbeli člani Kulturnega društva Ljubno ob Savinji s komedijo Pacienti v čakalnici. Sledilo je družabno srečanje v družbi ansambla Golte. Marija Lebar TURISTIČNO DRUŠTVO MOZIRJE Skrb za prijeten, čist in urejen kraj Predsednik Turističnega društva Mozirje Andrej Klemenak je člane na rednem letnem občnem zboru seznanil z delovanjem v preteklem letu in se dotaknil izvedenih akcij in uspehov, na katerih bodo gradili letošnje projekte. Konec prvega lanskega meseca je društvo predstavilo kraj na sejmu Alpe Adria v Ljubljani, kjer so sodelovali s sekcijo zeliščark pri Društvu upokojencev Mozirje. Pričeli so s pripravami na organizacijo pustnega karnevala v Mozirju, ki ga je Društvo za ohranjanje kulturne dediščine Pust Mozirski s pomočjo njihovega društva tudi dobro organiziralo. V spomladanskem času so se tradicionalno pridružili pobudi Turistične zveze Slovenije o organizaciji očiščevalne akcije. V tem času so snovali nov projekt, Najlepše urejene individualne hiše v zaselkih občine Mozirje. Izkazal se je kot dober, saj so z izvedbo krajane še dodatno vzpodbudili k skrbi za lepo in čisto bivalno okolje. Priznanja najbolje ocenjenim s strani društvene komisije so podelili na zaključni prireditvi ob svetovnem dnevu turizma konec septembra. Nadaljevali so s programov Mozirjani potujemo, aprila obiskali Mostar in Sarajevo, jeseni spoznavali avstrijsko Koroško, pred božičem pa hrvaško Zagorje. Oktobra je Mozirje v okviru akcije Moja dežela, lepa in gostoljub- tev, imenovana Jesenska zgodba, bo organizirana pred koncem septembra z namenom, da združi Mo- KOLUMBIJA zirjane in poveže vse zgornjesa-vinjske občine. Benjamin Kanjir Manu Chao posluša Suško bando Andrej Klemenak je predstavil lanske uspehe, na katerih bodo gradili letošnje projekte. (Foto: BK) na obiskala komisija TZ Slovenije. Mozirje je uvrstila na drugo mesto med izletniškimi kraji, trško jedro pa je drugo leto zapored prejelo naziv najlepšega v Sloveniji. Decembra so organizirali še božičkov prihod in poskrbeli za spremljevalne aktivnosti. V letošnjem letu bodo izpustili le društveno ocenjevanje urejenosti domov, saj je pred njimi praznovanje 120-letnice delovanja društva. To bo zahtevalo veliko naporov in dodatnega dela. Osrednja priredi- Svetovno znani glasbenik Manu Chao, ki je lani navdušil polno ljubljansko Halo Tivoli, odslej posluša tudi Suško bando z Rečice ob Savinji. Marko Jenšterle, ki je po rodu z Rečice in je nedavno na gostovanju v Bogoti spremljal Dramo SNG iz Ljubljane, se je namreč v kolumbijski prestolnici srečal tudi s Ma-nujem Chaom. Na predvečer njegovega koncerta na osrednjem trgu v Bogoti sta se dobila v hotelu, Marko pa mu je ob slovenskem promocijskem gradivu izročil tudi zgoščenko Suške bande ter povedal, da gre za skupino iz manjše slovenske občine. Manu mu je odgovoril, da bo ploščo z veseljem poslušal, saj ga še posebej zanima glasba, ki je ni mogoče slišati po velikih svetovnih medijih. Koncert v Bogoti je odigral brezplačno za 30 tisoč gledalcev, ki so prizorišče napolnili že pet ur pred začetkom. Ostali so si ga lahko ogledali v neposrednem televizijskem prenosu. KF Marko Jenšterle (levo) in Manu Chao (foto: MJ) Savinjske novice št. 17, 26. april 2012 Kultura, Organizacije, Ljudje in dogodki DRŽAVNO TEKMOVANJE V IGRANJU NA ORGLE Uspešen nastop zgornjesavinjskih orglavk Na 41. tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije so se med 17 glasbeniki v različnih starostnih kategorijah z dobrimi nastopi izkazale tudi zgornjesavinjske orglavke Ana Glušič iz Mozirja in Ema Kor-pnik z Ljubnega, ki obiskujeta orgelski oddelek Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega v Velenju, in Bernarda Štiglic iz Radmirja, ki je učenka glasbene šole v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani. Emi Korpnik je nastop omogočilo zlato priznanje, ki ga je prejela na regijskem tekmovanju. Tokrat je tekmovala v starostni kategoriji do 15 let in za nastop prejela srebrno pri- Obetavne orglavke (z leve) Ana Glušič, Ema Korpnik in Bernarda Stiglic (Foto: Franjo Atelšek) znanje. Ana Glušič in Bernarda Štiglic sta tekmovali v kategoriji II. a (16 in 17 let), ki je potekalo v dveh etapah. Obe sta se dobro odrezali v prvi in si s tem zagotovili uvrstitev v drugo, kjer je Glušičeva osvojila 2. nagrado in zlato plaketo, Bernarda Štiglic pa srebrno. Omenjena priznanja na državnem nivoju vsekakor pomenijo dodatno motivacijo za mlade glasbenice, ki z udeležbo na državnem tekmovanju in doseženimi rezultati že dokazujejo visoko stopnjo obvladanja igranja na kraljico glasbil - orgle, tako v tehničnem kot muzikalnem smislu. Franjo Atelšek KINOLOŠKO DRUŠTVO ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Kriza pri vzreji rodovniških psov Kinološko društvo Zgornje Savinjske doline se že vrsto let s svojimi člani in predsednikom Fer-dom Hrovatom trudi dvigniti kinološko kulturo v naši dolini. Na njih se obrača vse večje število lastnikov psov po nasvet, ko kupujejo šti-rinožne prijatelje ali pa imajo z njimi kakšne probleme. Kaj vse so uspeli narediti v preteklem letu, so predstavili na občnem zboru. Slednjega so pripravili drugi petek v aprilu v društvenih prostorih v Varpoljah. Iz poročila, ki ga je podal predsednik, je bilo razvidno, da skrbijo za preventivno zaščito psov proti klopom in različnim nevšečnostim. Sicer pa so se zgornjesavinjski kinologi izkazali tudi kot odlični organizatorji. Pripravili so državno prvenstvo z reševalnimi psi in Talanov memorial ter se udeležili različnih srečanj in tekmovanj širom po Sloveniji. V poročilo o osnovnem šolanju psov so zapisali, da se je tovrstnega usposabljanja udeležilo skoraj trideset psov in njihovih lastnikov. Tudi v letošnjem letu bodo po- Ferdo Hrovat se s člani društva trudi dvigniti kinološko kulturo v naši dolini. (Foto: Marija Šukalo) skrbeli za organizacijo dogodkov s svojega področja in šolanje psov, so začrtali v planu dela. V razpravi ob zaključku zbora so si bili udeleženci enotni, da se gospodarska kriza odraža tudi pri vzreji rodovniških psov, saj je kupcev vse manj. Izpostavili so problem legalizacije objekta na vadišču. Pri tem jim je župan občine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj pojasnil, da je ta odvisna od sprejema občinskega prostorskega načrta. Marija Šukalo MOZIRSKI VRTEC SE PREDSTAVI Malčki navdušili obiskovalce prireditve Na parketu mozirske športne dvorane so v petek običajne rekreativce zamenjali malčki Vrtca Mozirje. Na tradicionalni prireditvi Od srca k srcu so pokazali, kaj so se naučili tekom šolskega leta, s tem pa razveselili svoje starše, stare starše, pa tudi kakšna teta in stric sta bila med njimi. Otroci od najmlajših skupin in vse do tistih, ki jih jeseni čaka korak skozi šolska vrata, so plesali, peli in igrali. Tisti najmlajši so se skozi igro odpravili spat, malce starejši so uprizarjali prave pravcate prizore iz priljubljenih pravljic, pevski zborček je pel. Veselemu in razigranemu vzdušju se je pred kon- Otroci so plesali, peli in igrali. (Foto: Benjamin Kanjir) cem z zahvalnimi besedami pridružila ravnateljica Ana Rebernik, ki je pohvalila delo vzgojnega osebja, napredek otrok, ki je vsako leto večji, in tudi številčno podporo obiskovalcev prireditve, saj so sedeže napolnili do zadnjega kotička. Največja sreča staršem je, ko gledajo svoje nadebudneže, kako nastopajo in jih z drobnimi spretnostmi in nespretnostmi zabavajo in nasmejijo do ušes. Tako se za dober obisk te tradicionalne prireditve, v katero vzgojne vrtčevske delavke vložijo ogromno truda, tudi v prihodnje ni bati. Benjamin Kanjir 16 Savinjske novice št. 17, 26. april 2012 Ljudje in dogodki, Oglasi 35 LET VRTCA NAZARJE Za kvalitetnejše bivanje v vrtcu vzgojiteljem v pomoč tudi starši Vrtec Nazarje je letos zaokrožil 35-letnico svojega obstoja. Jubilej so strokovne delavke in varovanci ter njihovi starši obeležili s priložnostno prireditvijo. Na njej so tretji ponedeljek v aprilu v domu kulture pripravili sproščen program vseh, ki dan preživijo ob svojih »drugih mamah«. Prisrčnost in razigranost je vela iz vseh točk, ki so jih pripravili sončki, zvezdice, lunice, mavrice, oblački in Šmarča- gov zunanji izgled, kajti lepote in čara ne daje zunanjost. Naš vrtec je lep zaradi njegove duše. Lep in topel je zaradi pozitivne energije, ki vlada v njem, in bogat zaradi ljudi, ki v njem delajo,« je med drugim izpostavila Majda Banko v imenu zaposlenih nazarskega vrtca in poudarila, da prav zaposleni izpolnjujejo svoje poslanstvo ter se v delovnem času predajajo kar 86 otrokom kot »krušni starši«. ni. Svoj delež so prispevali tudi pevci Otroškega pevskega zbora Osnovne šole Nazarje pod taktirko Katje Gruber in skupina staršev s svojim skečem. V celoto je vse niti povezala moderatorka Nataša Terbovšek Coklin, ki je spregovorila tudi o prizadevanju vzgojiteljic in vzgojitelja za nemoteno delo ustanove. Delavci vrtca ne skrbijo le za vzgojni program in varslvo malčkov, so namreč tudi mojstri za vse. Postavili so igrala na igrišču, prebarvali staro pohištvo v igralnicah. Pri tem so pomagali vzgojiteljem tudi starši malčkov, ki obiskujejo na-zarski vrtec. Skupaj so gradili »gradove v oblakih« (beri nameščali nadstreške nad peskovniki), vadili in igrali gledališke predstave, se borili proti bacilom in virusom. Pri opremi igralnic so upoštevali tudi želje otrok. »Ni pomembno, koliko let ima naš vrtec, kakšen je nje- »Dober vzgojitelj se zaveda, da se uspeh v življenju in poklicu ne meri v denarju ali v nazivu, ki ga pridobi, ampak po številu otrok in staršev, katerih življenje je zaradi njega lepše,« je še dodala Bankova. Čestitke ob 35-letnem jubileju so slavljencu, nazarske-mu vrtcu, izrekli županja občine Nazarje Majda Podkrižnik, v. d. ravnateljice nazarske osnovne šole Vesna Lešnik, poslanec v državnem zboru Jože Kavtičnik ter predstavnici vrtcev Mozirje in Gornji Grad. Vsi so si bili enotni, da so otroci naše bogastvo, ki jim je treba dati le najboljše ob prvih korakih po življenjski poti, ob tem pa vrtec in njegovi zaposleni igrajo ključno vlogo. Več fotografij s prireditve si lahko ogledate na www.sa-vinjske.com (geslo: vr35na). Marija Šukalo O C : tj :=, o > "5 * S : (O _ cd .<9 "C N cd > > "co £ 2 E en __O (D C % 2 C (O o -= £5 >n > p > (O o .b S c -O C cd o o (d > r > O CO C 0£L ££ OZ £0 co i Q) .CO^ (D t CO -- O — CD O £ -- E -o — a) .2 -o > ~ co ca £= £ s- CO CO O) > -Q C/) Savinjske novice št. 17,26. april 2012 Voščila, Oglasi MASIVNA VHODNA IN NOTRANJA VRATA ZA VSAK DOM! Novo!!! TROSLOJNI DESKA PARKET POKLIČITE NAS! (0)3 839 08 70 V^OfcfflAk» (i.o.o. Robni k, d.o.o, * Krnica 33, 3334 Luče ob Savinji tel.: +386 (0)3/ 339 03 70 | fax: +336 (0)3/ E39 03 71 www.robnik.si | e-maiL ¡nfo@robnik.si 16 Savinjske novice št. 18, 20. april 2012 C Ljudje in dogodki REVIJA PEVSKIH ZBOROV CICIDO V Zgornji Savinjski dolini je doma zborovsko petje Letošnjo pregledno pevsko revijo otroških in mladinskih pevskih zborov osnovnih šol Zgornje Savinjske doline je gostila Osnovna šola Ljubno ob Savinji, organizator je bil Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Mozirje. V petek, 13. aprila, je petnajst zborov pripravilo pravo glasbeno razkošje za številne poslušalce revije. Reviji je prisostvovala tudi strokovna spremljevalka Sonja Kasesnik. Zbore in njihovo delovanje ter uspehe je predstavila Tina Ma-rovt, ki je poleg tega povedala veliko lepih misli o glasbi. Omenila je velik uspeh nazarskih zborov na pevski reviji v Zagorju. Prisotne sta pozdravila ljubenski župan Franjo Naraločnik in vodja območne izpostave Ivana Žvipelj. V prvem delu programa so oder zasedli otroški, v drugem delu mladinski zbori. Vsak zbor se je predstavil z dvema skladbama, njihov repertoar je obsegal otroške skladbe, slovenske ljudske pesmi in priredbe znanih popevk. Zbore so na klavirju spremljali Toni Acman, Alenka Klem-še Begič, Petra Krajnc, Pia Oblak in Kristina Golob, na kitaro je rečiški zbor spremljal Marko Ate-lšek, med zborovskimi pevci pa sta bili solistki Mina Špeh in Nika Zgojznik na flavti. Zbore je spremljalo šest zborovodkinj in en zborovodja. Mitja Venišnik je vodil otroška zbora iz Luč in Ljubnega ter združena mladinska zbora teh dveh šol. Zborovodkinja nazarskih pevcev Katja Gruber je za nastop pripravila štiri zbore. Pod njeno taktirko so nastopili mlajši in starejši otroški zbor ter mladinski zbor osnovne šole, vodila je tudi otroški zbor podružnične šole Šmartno ob Dreti. Med nastopajočimi so bili tudi trije zbori - mlajši otroški, otroški in mladinski zbor z rečiške šole. Zborovodkinja mlajših je bila Karmen Kočevar, preostalih dveh Dar- ja Goltnik. Na šolah v Mozirju in Gornjem Gradu delujeta dva zbora, otroški in mladinski, prve vodi Liljana Blagovič, druge Martina Štiftar. Kot najmanjši zborček se je pod taktirko Marije Pustoslemšek predstavil otroški zbor podružnične šole Nova Štifta. Fotogalerijo zborov si lahko ogledate na www.savinjske.com (geslo: ci12do). Štefka Sem Otroški pevski zbor iz Mozirja pod vodstvom Liljane Blagovič se je na odru prav zabaval. (Foto: Štefka Sem) IZ MALEGA RASTE VELIKO NA REČICI OB SAVINJI Otroci se z raziskovanjem učijo in napredujejo Že vrsto let otroci in strokovne delavke reči-škega vrtca povabijo starše, dedke in babice ter vse prijatelje na prireditev Iz malega raste veliko. Tudi letos so se na odru domačega kulturnega doma predstavili s svojimi »vragolijami« in prijetnim programom. Najmlajši polžki in žabice so se predstavili s kratko videoprojekcijo. V njej so prikazali, kako uživajo ob učenju različnih spretnosti. Čebelice so s svojim nastopom prepričale, da obvladajo tako rime kot plesne korake. Medvedki so se v svoji pesmici spomnili tudi svojih očetov. Da so že pravi igralci, so dokazale muce v skeču o ko-zliču, ki je štel do deset, in s plesno koreografijo o žabi v kopalkah in o dežju. Piko na i so dodali mali pevci vrtčevskega pevskega zbora. Ob zaključku prireditve je pozdravne besede obiskovalcem namenila ravnateljica vrtca Ana Ravnateljica vrtca Ana Rebernik ni skrivala navdušenja nad pripravljenimi točkami. (Foto: MŠ) Rebernik, ki ni skrivala navdušenja nad pripravljenimi točkami in prisrčno izvedbo. »Upam, da dovolj dobro spremljate svoje otroke, da jih znate dobro navduševati. Ti majhni otroci so sposobni mnogo zahtevnih stvari. S svojim raziskovanjem se učijo in napredujejo. Bodite ponosni na njih,« je med drugim izpostavila Rebernikova. Marija Šukalo Otroci rečiškega vrtca so v svoj nastop vpletli tudi nazorni prikaz o vsebini, ki so jo sporočali staršem. (Foto: MŠ) Savinjske novice št. 16, 20. april 2012 19 Šport KARVERKA ANA TEVC IZ MOZIRJA V letošnji sezoni v prvi deseterici Za Ano Tevč iz Mozirja, sicer članico smučarskega društva Beli zajec in A ekipe Carving team Slovenija, je še ena sezona v smučanju v zarezni tehniki. Študentka športnega treniranja na mariborski pedagoški fakulteti še vedno ni nadoknadila skoraj dve izgubljeni sezoni zaradi hude poškodbe noge na treningu na Golteh. Manj je tudi trenirala zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in študijskih obveznosti. Vse to se je odražalo v rezultatih, kljub temu pa se je v minuli sezoni uvrščala v prvo deseterico. Februarja je v Cerknem v carvin-gu zasedla četrto, v speed carvin-gu pa peto mesto. Peta v carvingu je bila tudi v italijanski Passo Men- Ana Tevč: »Konkurenca je močna, a to mi daje motivacijo in zagon za nove dobre treninge.« (Foto: Marija Šukalo) doli, v speed carvingu pa je pristala na deveto mesto. Tekma v italijanskih Višarjih marca ji je prinesla dva sedma mesta, in sicer v speed carvingu in carvingu. »Z rezultati letošnje sezone nisem ravno zadovoljna, ker vem, da lahko smučam hitreje. Vsako leto prihajajo nova dekleta, ki tekmujejo tudi na evropskih fis pokalih, kjer dosegajo vidne rezultate. Konkurenca je močna, a to mi daje motivacijo in zagon za nove dobre treninge,« je ob zaključku sezone povedala 25-letna smučarka v zarezni tehniki. Za naslednjo sezono že testira nove smuči, dobrodošel pa bi ji bil tudi kakšen sponzor. Marija Šukalo STRELSKO DRUŠTVO MOZIRJE Maraton ob občinskem prazniku STRELSKI KLUB MENINA Tekmovalci so se pomerili v strelskem maratonu. (Foto: Roman Mežnar) Od začetka meseca se v Mozirju vrstijo prireditve v počastitev občinskega praznika. Praznovanju se je priključilo tudi mozirsko strelsko društvo in organiziralo četrto tekmo s standardno zračno puško maraton »match 60«. K sodelovanju so bili povabljeni strelci iz Zgornje Savinjske doline Za rezultat je štelo 60 strelov v dvanajst tarč, časovna omejitev za tekmovalce je bila ena ura strelja- Hanžekovič absolutni zmagovalec tekmovanja V soboto so člani Strelskega kluba Menina iz Gornjega Grada organizirali strelsko tekmovanje IASC. Tekma se je odvijala na strelišču v Zagradišču. V konkurenci skoraj 50 tekmovalcev je tri skupne zmage osvojil član domačega kluba Marjan Hanžekovič. Zmagal je v skupni konkurenci pištola, puška in trojni konkurenci pištola-puška-šibrovka. Dobre rezultate so zabeležili tudi drugi udeleženci. V tekmovanju s pištolo je bilo šest različnih kon-kurenc, med zmagovalce posame- znih so se zapisali Marjan Hanže-kovič, David Kosmač in Marjan Lešnik, Primož Kopušar je bil drugi. Kosmač je v skupnem seštevku streljanja s pištolo osvojil tretje mesto. V streljanju s puško so se tekmovalci pomerili v treh konkuren-cah, med zmagovalce ene le-teh se je zapisal Hanžekovič, Primož Kopušar je osvojil drugo mesto, isti rezultat sta omenjena tekmovalca dosegla v skupnem seštevku med strelci s puško. Štefka Sem nja. Šlo je za pravi strelski maraton, ki je od strelcev zahteval veliko koncentracije in natančnosti. Zmagal je Dušan Žehelj iz Strelskega društva Gornji Grad, drugi je bil Peter Brložnik iz SD Mozirje, tretji Peter Bezovšek pa je dopolnil uspeh gornjegrajskih strelcev. Strelska sezona se s to tekmo počasi izteka. Strelci bodo ponovno bolj aktivni jeseni. Roman Mežnar Domači tekmovalci so bili na tekmovanju zelo uspešni. (Foto: Štefka Sem) 20 Savinjske novice št. 17, 26. april 2012 Šport, Pisma bralcev DRUGA TEKMA POLFINALA KONCNICE ZA OBSTANEK V 1. SLOVENSKI FUTSAL LIGI » Potem ko so na gostovanju v Benediktu še drugič tesno premagali Slovenske Gorice, so si Nazarčani že zagotovili nastop v eliti državnega prvenstva v dvoranskem nogometu tudi za prihodnjo sezono. O zmagovalcu druge polfinalne tekme so odločali »penali«, loterija izvajanja prostih strelov in športna sreča pa je bila tokrat na strani varovancev trenerja Peziča, ki je nedvomno eden najzaslužnejših mož za še en velik uspeh nazarskega nogometa. Edini zgornjesavinjski prvoligaš je s potrditvijo statusa med najboljšimi osmimi slovenskimi fut-sal ekipami vsekakor uresničil pričakovanja kluba in bržkone svojih zvestih navijačev. Obstanek Graščaki« ostajajo med elito je bil seveda osnovni cilj, po prikazani igri sodeč in ob nekoliko ugodnejši sodniški klimi pa bi mogoče lahko iztržili še kaj več. Realno je bilo v igri peto mesto, medtem ko so bile ekipe, ki se sedaj borijo za prvaka, le nekoliko premočne. Je pa zelo pomembno dejstvo, da so bili »graščaki« dostojen tekmec vsem in predvsem doma so nasprotniki še kako trepetali za pričakovanimi točkami. Največ preglavic jim je zagotovo povzročal večkratni najboljši strelec prej druge in sedaj prve lige, neumorni nazarski kapetan Blaž Metulj - Yohhi, ki je svoj strelski pohod nadaljeval tudi v končnici. V prvi slovenski futsal ligi tako ostane oziro- Končno šesto mesto ekipi KMN Nazarje Glin omogoča nastop v eliti tudi v prihodnji sezoni. (Foto: Franjo Pukart) ma se uvrsti KMN Nazarje Glin in Vuko Ljubljana. Finale končnice za še eno prosto mesto pa bosta igrali ekipi Kix Ajdovščina in Slovenske Gorice. Kako naprej v KMN Nazarje Glin, pa bo jasno po opravljeni analizi in razgovorih, ki jih bo stroka z igralci in upravo kluba opravila do začetka novega tekmovalnega ciklusa. Franjo Pukart KMN Slovenske Gorice : KMN Nazarje Glin 9:10 (3:3, 1:1) KMN Nazarje Glin: Seničar, Firšt, Hrastnik, Le-tojne, Oblak, D. Kugler, V. Kugler, Banovšek, Metulj, Cigljar. Strelci: 0:1 Metulj (8), 1:1 Klemenčič (19), 2:1 Čuček (27), 2:2 Banovšek (30), 2:3 Metulj (31), 3:3 Dobaja (33). Šestmetrovke: 3:4 D. Kugler, 4:4 Čuček, 4:5 Oblak, 5:5 Jurančič, 5:6 Banovšek, 6:6 Živko, 6:7 Metulj, 7:7 Lasič-Zavadlav, 7:8 Hrastnik, 8:8 Klemenčič, 8:9 Letojne, 9:9 Dobaja, 9:10 V. Ku-gler. Rezultati polfinalnih tekem: KMN Slovenske Gorice : KMN Nazarje Glin 9:10 (3:3, 1:1) 0:2 KMN Vuko Ljubljana : KMN Kix Ajdovščina 9:5 (3:2) 2:0 V 16. številki Savinjskih novic (20. 4. 2012) sem zasledil pismo g. Janeza Mavriča, ki omenja svojo čistilno akcijo pred katedralo v Gornjem Gradu. Po poroki je pometel riž, ki so ga svatje »odvrgli« na novoporočenca. Svoje razmišljanje o razmetavanju hrane pa zaključi z ugotovitvijo, da so za vse to krivi duhovniki oz. duhovščina in Cerkev. Oni so krivi, da se je ta razvada razpasla v Slovenski Cerkvi, seveda pa so za piko na i za to krivi tudi slovenski škofje. Najprej naj se g. Mavriču zahvalim, da je pomedel riž in pomagal domači župniji. Čudim pa se neskončni lahkosti obtoževanja duhovnikov. Dandanes smo mi pač krivi za vse: za medvojno kolaboracijo, za križarske vojne in zažiganje čarovnic (me zanima koliko današnjih duhovnikov je zažgalo kakšno čarovnico?); krivi smo za gospodarsko krizo, ker smo menda vsi duhovniki tajkuni; krivi smo za upadanje vere in da ljudi ni v cerkev, ker smo menda pretogi in premalo prilagodljivi ter prav nič sveti; sedaj pa smo krivi tudi za metanje riža pred cerkvijo in za to, da se je ta razvada tako razpasla, ker nismo prestrogi. Da sploh ne omenjam, da smo menda vsi tudi pedofili, bogati, pokvarjeni, ... Cerkev ni cirkus - odgovor Spoštovani g. Mavrič, z veseljem uklonim svoj vrat pod vašo giljotino, ki jo tako z lahkoto spuščate nad nas, vendar mi prej odgovorite na to vprašanje: ali ste prepričani, da je res tako, kot govorite? Ali res imate dokaze, da smo to razvado z metanjem riža uvedli duhovniki? Ali res veste zagotovo, da je vsepovsod tako? V Mozirju smo s tem namreč že davno pome-dli. Župnijski svet je na predlog župnika uvedel prepoved metanja riža po cerkveni poroki, tako v kot pred cerkvijo. Argumenti so sledeči: riž je hrana; težko ga je očistiti; privablja golobe, ki še dodatno onečedijo cerkev in okolico. Na pripravi za poroko to ženinu in nevesti povem in tako potem tudi je. Zato me je mahanje g. Mavriča vsepovprek prizadelo kot župnika in kot duhovnika. Predvsem zato, ker vem, da takšna pravila veljajo marsikje in da so tudi škofje že o tem govorili. Zato je pismo g. Mavriča zame zgolj prazno obrekovanje čez Cerkev v maniri mnogih, ki Cerkve ne marajo in iščejo vsak še tako prazen argument, da bi ji škodili. Vse to, kar je napisano, lahko drži kvečjemu za župnijo Gornji Grad, in v tem primeru bi bilo potrebno osebno se pogovoriti z župnikom, mu tudi ponuditi pomoč, če je to potrebno in potem skupaj ukrepati. Če se seveda želi problem rešiti, ne pa napadati duhovnike in Cerkev. Z veliko tolažbo v srcu pa vem, da mnogo ljudi ve, kaj duhovniki zares delamo in kako se trudimo za ljudi in krajevno občestvo, kjer živimo. Zaradi našega truda in truda iskrenih župnijskih sodelavcev ter darovalcev naše cerkve in žu-pnišča, ki so kulturni spomeniki, sploh še stojijo (poglejte si razvaline gradov, za katere je »poskrbela« socialistična oblast). Največkrat tudi duhovnik ali kakšna ženica vzame v roke metlo in cerkev očisti, ne pa razni jezični mojstri. Kosilnice vihtimo župniki in ključarji kar sami, zato, da je marsikateri center slovenskih krajev lepši. Duhovniki in sodelavci v župniji sami urejujemo, sadimo, obrzujemo, pa tudi zidamo, barvamo, privijamo, režemo, ... Še in še bi lahko našteval. Pa še sploh nisem prišel do našega osrednjega prizadevanja v pastorali in duhovnem življenju občestva. Vem, da ljudje dobre volje in iskrenih misli to tudi vidijo, vsem pa, ki mislijo, da bodo z napadanjem duhovščine rešili probleme v naši družbi, pa moram žal povedati, da so se zmotili. Sandi Koren župnik v Mozirju Savinjske novice št. 17, 26. april 2012 I2D Zahvale, Črna kronika Jaz sem že osvojil vrh, na katerega vi še plezate, zato ne žalujte, moji dragi, jaz sem svoje delo dokončal. ZAHVALA Prekmalu nas je zapustil dragi mož, oče in dedi Janez PETROVIČ direktor MIŠMAŠ d.o.o. 4.8.1940 - 10.4.2012 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, zaposlenim, gasilcem, praporščakom, govornikoma, obrtni zbornici in znancem za izrečena sožalja, telegrame, darovano cvetje, sveče, maše in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Furstovi in ekipi prve pomoči ter gasilcem za hitro intervencijo, gospodu župniku Lampretu za opravljen obred, pogrebni službi Morana. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu. Č R N A K R O N I K A • POŠKODOVANJE VOZILA Nazarje: 16. aprila je neznani storilec na parkirišču na območju bivšega podjetja Glin oškodovancu poškodoval tam parkirano osebno vozilo. Z neznanim predmetom mu je razbil steklo na vratih vozila. • TATOVI BAKRA NA DELU Ter, Planina: 17. aprila je oškodovanka obvestila dežurnega na Policijski postaji Mozirje, da je neznani storilec z njenega vikenda v Te-ru ukradel bakrene žlebove. Dva dni kasneje so bili policisti obveščeni še o eni podobni tatvini. Tokrat so bakreni žlebovi in odtočne cevi izginili z vikenda v Planini. • VLOMA V OBJEKTA Sp. Rečica, Gornji Grad: V noči na 18. april so neznani storilci izvršili dva vloma. Prvi je bil izvršen v gostinski lokal v Spodnji Rečici, drugi pa v trgovino v Gornjem Gradu. Iz notranjosti objektov so neznanci odnesli menjalni denar in različne predmete. • PRIŠEL PO ŽAGI IN ŽELODCE Prihova: 18. aprila so na Prihovi policisti obravnavali tatvino dveh motornih žag in okoli petdeset suhih savinjskih želodcev. Lastnica ocenjuje, da je s tatvino oškodovana za okoli 2.000 evrov. • SEZONE DIMNIŠKIH POŽAROV ŠE NI KONEC Volog: 20. aprila zvečer so v dimniku stanovanjske hiše v Vologu zagorele saje. Gasilci PGD Šmartno ob Dreti so varovali dimnik in okolico do izgoretja saj. Ne jokajte! Še sem tu, v sončnem žarku in v snu. Ne bojte se, bolečina bo minila, s spomini srce bo ovila. ZAHVALA ob izgubi dragega moža, očeta ter dedka Božidarja JURIČA 14.7.1950 - 21.4.2012 Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste mu stali ob strani in ga spremljali ob slovesu. Vsi njegovi 16 Savinjske novice št. 22, 20. april 2012 C Zahvale, Oglasi Kako je hiša strašno prazna, odkar tebe v njej več ni, prej bila je tako prijazna, zdaj otožna, tuja se mi zdi. Ni več tvojega smehljaja in ne stiska zlatih rok, ostala je samo za tabo sled tvojih pridnih rok. V naših srcih še živiš in spremljaš nas povsod, kod vodi nas življenjska pot. Planina bila je tvoje veselje, hlev prostor, kjer prebil si dan. Veselje si nam prinašal, srečo vsem nam želel. Če bi te kdo vprašal, le za nas si živel. Radi te imamo! ZAHVALA V 82. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, ata, stari ata in pradedek Jožef ERMENC Zavoloski ata Solze se dajo skriti, bolečina zatajiti, a prazen tvoj prostor v hiši ni mogoče nadomestiti. Vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom se zahvaljujemo, ker ste ga v tako množičnem številu še zadnjič obiskali na njegovem domu in ga pospremili na njegovo zadnjo pot k večnemu počitku. Hvala vsem zdravnikom, ki ste pri njegovi bolezni imeli toliko razumevanja, zahvaljujemo se gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala Anamariji in njenim pevcem. Hvala Jožetu Remšaku za poslovilne besede ob odprtem grobu. Še posebna hvala vsem, ki ste darovali za svete maše, cvetje in sveče. Hvala tistim, ki ste več večerov in dni prebedeli na njegovem domu. Žalujoči: žena Antonija, sinovi Franc, Anton, Jože z družinami, vnuki in pravnuki, hčerke Jožica, Milka, Majda z družinami, vnuki in pravnuki MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-115 www_pocjrob inorcina.si ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta in starega očeta Jožeta PUSTOSLEMŠKA 1.3.1944 - 8.4.2012 iz Tera 68 se iz srca zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, sorodnikom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali sveče in za svete maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja zdravstvenemu osebju zdravstvenega doma Ljubno, doktorju Kočevarju, sestri Maji in patronažni sestri Angelci, za zdravljenje na domu in moralno podporo vsej družini. Hvala gospodu Vratanarju za opravljen obred, govorniku Janiju Štiglicu in pogrebni službi Anubis. Vsakemu posebej še enkrat hvala. Žena Antonija in hči Olga z družino Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. Zdaj se spočij izmučeno srce, zdaj se spočijte zdelane roke, zaprte so utrujene oči, le moja drobna lučka še brli. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage Marije OREL 31.1.1944 - 15.4.2012 se zahvaljujemo vsem, ki ste počastili njen spomin! Za vse prinešene dobrote, za vse stiske rok, izrečena sožalja, molitve, darovano cvetje, sveče in za svete maše iskrena hvala. Hvala tudi govornici, pevcem, pogrebcem in g. župnikoma za opravljen obred. Vsi njeni Savinjske novice št. 16, 20. april 2012 23 Za razvedrilo Če prav zaznavamo, sedaj ne varčujemo, da bi na koncu imeli kaj več, ampak da ne bi bili ob tisto, kar so nam že zapravili. Preko stranskih vrat Ker je bil vladin predlog po 10-odstotnem znižanju plač v javnem sektorju s stavko zavrnjen, bo sedaj poskusila z novim, milejšim poskusom, imenovanim dvakrat po pet. Bolje brati kot poslušati Bralna kultura Zgornjesa-vinjčanov po udeležbi na bralni znački sodeč narašča. Glede na aktualne dogodke se je res dobro zamotlti s čim navišjemnivoju. Oddaljevanje pomladi Ko so na Golteh dobili priznanje čez priznanje za naj smučišče In še za naj upravitelja, so takoj naročili sneg. Naročite še počitnice in pridemo. Igra na nivoju Zgornjesavlnjski igralci malega nogometa so ostali v prvi ligi tega športa, kamor tudi sodijo. Ali tja sodijo tudi finance, bodo na višjih instancah presojali preko počitnic. Če se bodo v prvo ligo kdaj prebili tudi naši košarkarji, bo treba višje inštance dvigniti vsaj s pomočjo pručk, da bodo ustrezale svojemu imenu. Slovenska zgodba o uspehu je polna zastojev, popravil in remontov. Kar je v teh časih kar v redu. Kdo bi silil na vrh, kjer si potem osamljen. kje ste ga dobili? Ti si v redu. Kako sem pa jaz? Let za linijo Zajeten gospod sreča Matevža Lenarčiča in ga vpraša, kako mu uspeva biti tako vitek. Lenarčič odgovori jedrnato kakor običaj no: „Virus." Gospod prestrašeno vpraša: „Rotavirus?!" „Ne, Pipistrel virus." Kar je preveč, je dovolj Deseti sinček: „Oči, zakaj v Gaju obrezujejo vinsko trto?" „Da potem konec koncev bolje rodi." „Oči, potem pa se naša mama preveč striže. Mislim, da nas je dovolj." Stari kraji, novi običaji Bomo letos ob občinskih praznikih namesto novih cest v namen predajali nove šparovčke? Leteči avtomobili ip. Industrijska revolucija je očitno dosegla svoj vrhunec. Sedaj nas pošiljajo nazaj na kolo za zdravo telo. Zaradi vse dražjega bencina pa tudi vse na kolo za debelejšo denarnico. Več praznikov za boljše turistično gospodarstvo 27. april, 1. in 2. maj, to so za nekatere sveti trije prazniki. Praznujte jih, dokler jih še imate. V kratkem se lahko kak od njih znajde v vladinem varčevalnem paketu in potem boste na delovni dan dobili poslovni klic iz Nemčije, ker tam takrat delajo v tovarnah, kjer svizec zavija čokolade. Lepote čakajo Slovenci ne bomo nikoli uspeli, ker ne znamo izkoristiti naravnih danosti v seksualnem turizmu. OTVORITVENI PLES S ČEBELO Ob otvoritvi čebelnjaka in vrta medovitih rastlin v mozirskem parku cvetja je bilo vreme obiskovalcem, še posebej pa čebelam, zares nenaklonjeno. Ker je znano, da čebele rade plešejo, je znani čebelar Tonček Krefl iz Otoka pri Bočni povabil na otvoritveni ples največjo čebelo, ki je priletela na slovesnost in se ujela pod marelo. DOGOVOR POD MARELAMA Franjo Naraločnik, ljubenski župan: »Izvolite mojo posetnico. Pokličite me in se bomo dogovorili za vaš obisk na Flosarskem balu. Pri nas vam bomo lahko dali še čin kraljice koturovca, cesarice hmelj-skih sokov in baronice barvite kiselce ...« Vesna Komatar, princesa cvička deseta: »Ali bi ne mogla postati kontesa malinovca?« Naraločnik: »Za to bom moral zastaviti svoje dobro ime, a naj bo.« ŽUPAN IN PREDSEDNIK SPV NA GLAVO Ondan sta lučki župan Ciril Rosc (za volanom) in njegov šef prometne preventive Ivan Škrubej »drvela« čez vse meje in končala z glavo navzdol. Ker sta bila pripeta z varnostnima pasoma, sta se izognila najhujšim posledicam. Iz simulacijske kabine ju je še malo zelena »izvlekel« trener varne vožnje. Škrubej je molčal, kot bi prišel iz groba, Rosc pa je že tuhtal, da bi bilo dobro namestiti podobne kabine v vse gostilne v občini Luče. 16 Savinjske novice št. 24, 20. april 2012 Križanka, Informacije Dežurne službe ZDRAVST VENO DEŽU STVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. Slovarček: ADAD - sumerski bog groma; CERER - si. plavalec (Tone); DIANE - rern. igralka (Kruger); RUNE - germ. plsmenke ■s Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): TAKTOMER. EPRUVETA, REAL, GAD, PARK. DALI, CINK, POTOK, KOMPAVA, ANEMONA, RDEČKE, STALIN, OUT, OTKA, DINARA, TRAP, JAMAJKA, OL, INDOSATAR, ANAND, LEONE, ARGENTINA, OŽNIK, RAOS, ADEN v_/■ KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 18. številki SN Ime in priimek: Naslov:_ Vsebina oglasa (do 10 besed): Savinjske novice št. 16, 20. april 2012 25 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Petek, 27. april ob 10.00. Mozirski gaj Nastop Pihalnega orkestra Svea Zagorje Sobota, 28. april ob 17.00. Sejmišče v Mozirju Tradicionalno plezanje na mlaj Nedelja, 29. april ob 8.00. Mozirski trg Festival Šajspah - 3. salamijada ob 14.00. Športni park Varpolje KZSŠ Študentska olimpijada Ponedeljek, 30. april ob 21.00. Športni park Mozirje Tradicionalno kresovanje ob 21.00. Športno igrišče Rečica ob Savinji Kresovanje Torek, ob 9.00. Pred hotelom na Golteh Slavnostna prireditev v počastitev praznika dela 1. maj ob 11.00. Graška Gora Tradicionalno prvomajsko srečanje živali - KUPIM Kupim bikca do 150 kg, mesni tip; gsm 041/783-987. Kupim kravo in telico za zakol ali dopita-nje in bikce ter teličke nad 100 kg, m. t.; gsm 031/533-745. Prodam koze breje; gsm 070/744-487. Prodam burske koze za zakol ali nadaljnjo rejo; gsm 031/327-550. Prodam leto dni starega ovna za nadaljnjo rejo; tel. 03/584-41-18. ŽIVALI - PRODAM DRUGO - PRODAM Prodam bika sivca, težkega 130 kg; gsm 031/228-217. Prodam bikca in teličko, križana med čb in limuzin, stara 1 teden; gsm 041/519507. Prodam visoko brejo telico, pašno, sivko (brejo od bika); gsm 030/643-112. Prodam 2 telički simentalki, težki cca 70 kg, dobrega porekla; gsm 040/256-652. Prodam prašiče odlične mesnate pasme za nadaljnjo rejo; gsm 041/619-372. Prodam jedilni krompir; gsm 041/783489. Prodam otr. voziček marela, oranžne barve, malo rabljen, cena 20 eur; gsm 040/427-701. Nov kopalniški blok gorenje, š. 70 cm, prodam, cena 295 eur (znižan 40 %); gsm 041/265-511. Prodam cca 1 m3 javorjevih desk debeline 30 in 50 mm; gsm 031/566-232. Prodam les - deske hruška, d. 3 cm, zračno suhe, cca 3 m3; gsm 041/793-523. + OBMOČNO ZDRUZENJE RDEČEGA KRIŽA Zgornje Savinjske doline Na trgu 20, Mozirje, Tel: 03 839 25 90, gsm: 051 640 590 VABIMO VAS NA KRVODAJALSKO AKCIJO 3. maja 2012 od 7. do 11, ure v Osnovno šolo Luče. S seboj prinesite osebni dokument s sliko. VABLJENI! MORDA STE ISKALI PRAV TO STEKLARSKA DELAVNICA TAMSE, MOZIRJE Vsa obdelava stekla, več na www.steklarstvo-tamse.com ali na 031/305-532. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12, 3330 Mozirje. PRODAJAMO PIŠČANCE BROJLERJE za nadaljnjo rejo; gsm 041/619-372. Perutninarstvo Fišar, Marjan Žilnik s.p., Tabor 45, 3304 Tabor. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. KOLESARSKI CENTER BELI ZAJEC MOZIRJE edina športna trgovina v Zgornji Savinjski dolini. Tel. št. 05 925 11 46, e naslov: belizajec.center@gmail.com. Janik, Bojan Napotnik s.p., Radegunda 21 a, Mozirje. ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje. IŠČETE ZANESLJIVEGA KERAMIČARJA? Obiščite www. keramicarstvo-artus.si ali pokličite 041/483692. A. Artus, Alojz Fužir, s.p., Varpolje 14, 3332 Rečica ob Savinji. Prodam 2.000 kom strešne opeke ki-kinda 272 in gumi voz - traktorski; gsm 031/295-331. Po simbolični ceni prodam 4 zimske gume; 195/65/15; gsm 041/324-409. Prodam osebni avto peugeot partner, 2,0, l. 2004, 137.000 km, 1. lastnik; gsm 041/783-630. NEPREMIČNINE DRUGO - KUPIM Kupim greben za kosilnico bucher; gsm 031/548-898. VOZILA - PRODAM Prodam citroen C3, 2005, 58.000, odlično ohranjen, cena po dogovoru; gsm 030/383-802. Prodam nissan micra, l. 2000, 95.000 km, dobro ohranjen, 700 eur; gsm 031/712-624. Bralcem in bralka želimo prijetneiMaz P ela Prodam trisobno stanovanje v Gornjem Gradu, Novo naselje 2; gsm 041/444769. Oddam prostore stare pošte v Gornjem Gradu, posamezno ali skupaj 17 - 60 m2; gsm 041/535-569. Oddam hiško - brunarico v Termah Čatež, ugoden najem več dni skupaj; gsm 070/813-812. Na Ljubnem prodam hišo ali jo dam v najem; gsm 051/731-265. C-\ OBVESTILO BRALCEM Bralce obveščamo, da je zaradi prvomajskih praznikov rok za oddajo čestitk, zahval in malih oglasov za tekočo številko v ponedeljek, 30. aprila, do 15. ure. Kasnejše objave sprejemamo samo po vnaprejšnjem dogovoru. Malih oglasov po telefonu ne sprejemamo. V_/ mm špomA imm v zcjomesMNm UOUMI tel.: 05 925 11 46 mail: belizajec.center@gmail.com 26 Savinjske novice št. 17, 26. april 2012 C Voščila B/S/H/ Savinjske novice št. 17, 26. april 2012 Med številnimi prijavljenimi za stilski izziv je imela tokrat srečo gospa Angela Polak iz Ko-karij. Energična 47-letnica se je na preobrazbo prijavila sama, ker si je preprosto zaželela spremembe. Kot vedno se je tudi tokrat sprememba dogajala v Frizerskem salonu HG. Frizerka Urška Zorin se je pri gospe Angeli odločila za frizuro, ki se najbolj poda k obliki njenega obraza. Kratke lase ji je še dodatno skrajša la, pobarvala v temnejše odtenke rde če, ji oblikovala modno frizuro ter po skrbela tudi za obliko in barvo njenih obrvi. Z delom je nadaljevala vizažistka Natalija Plankl, ki je gospo naličila v naravnih tonih, ter tako pripomogla do svežega, mladostnega in urejenega vi deza. Nina Felicijan iz trgovine BazarR je imela tokrat lahko delo, saj se gospa Angela ponaša z zavidanjem vredno postavo. Izbrala je kombinacijo elegantnih črnih hlač z modro majico in vse skupaj popestrila z belim pasom. Druga kombinacija je vsebovala črno obleko z bež bolerom oziroma črnim plaščem, vse skupaj pa je bilo kombinirano z modnimi čevlji iz trgovine Jurček. Da bralci Savinjskih novic ne bi bili prikrajšani za dogajanje, je za vas fotografiral Jan Zaje. Veselimo se že novih stilskih izzivov, zato vabimo vse, ki si želite sprememb in biti v trendu, da se prijavite. mozirjet Savinjska c. 29 www.avtosola-relax.si 28 Savinjske novice št. 17, 26. april 2012