Št. 6. V Gorici, v saboto 10. februvarja 1872. II. tečaj. ,,Soea" uhaja vsako saboto in velja s jh>hb> jTejein.uu a!i v Gom-i na. *Um }..>;ilj*i:a J" deužabuil? l-ollr. ,:::;:tva Za it(tfrn;tth:ike: »[•¦•trt tt-n „ 1-- :..:.i..\ v ik-ri.-: t ri iut-rneliiu« :n S harju; v 'i.-tj % t><-uLuntUM!« .A s-* «>• iitrit*:< rr» i *!> • iu „VU *i«.La iOi-vtiua tO. SOČA Pri oznanilih se platoje za navadno t.vkfcopno vrata: 8 kr.f to ae tiska 1 krat 7 „ „ „ „ 2 krat 6 ....., ,. 3 krat. Za veto črke po prostora in vsaki pot 30 kr. za kolek. Naročnina in dopisi naj ae blagovoljno pošiljaj» urednika: Viktorju Do-le.tnn p Gorici, Oontrada ilella croce 233,. p.i!i-/ pivture, kj.:r k« nehaja tudi uprav-ii^vo — itolcopisi sj no vračajo; dopisi n.ij m blagovoljno franknjojo. — Delal*' cviit hulru^im .u»pwiu>2nira.B© naročnina zniJia, ako so oglase pri uredništvu. Glasilo slovenskega političnega društva goriškega za brambo narodnih pravic. Kongres avstrijskih Slovano/. Od kar so se Slovani po Evropi na vso strani raztrosili, iu poseli preobširne deželo, planjave iu sort1 od 1'rala d<» Lab», Triglava !!1 BllkatlU VetllO So imeli Strašne hojo so svojimi »>M'di. Ti boji so bili grozovitni, z N»'iin'i ž> pred Karid"in Velikim, iu še silnojši ž njim in za njim. Potom so postali ljuto bitvr z Madjari, Turki in tudi mod seboj so te Mah |him*1iuo Rust in Poljaci, in nasledek je žalosten današnji stan skoro vseh Slovanov. 1j«» Ribi imajo svojo sam<>stalno državo, vsi drugi nijso gospodarji na lastnih tlob; v naj liulj točnim >tanu so Poljaei in »Slovani pod turškim jarmom. Vsemu temu so krivo raznovrstne nkvlu-stt; dal«-* s<» bili ločeni drugi od družba, i-snovali so posebne državo in drža-vb***, ki utj*> bile v indn/iii politični zvozi, saj no v stalni trd?»i /sv/a; tako so morali propasti, k»T bi le zMinjeue. vse muči bilo zaino-gle od pahniti toliko Ijutih sovražnikov. Potom *»<» se zmaganim vrinili drli drugih narodov in orli madjarski narod. Vendar pa no bi bili tako obnemogli, da so nijso zunanjim vzrokom j pridružili uotranji vzroki namre"1: kratkovidnost | v politiki* zavMnost, tudi izdajalsko in drugo j tte*re*ne strasti. Vso s.» je kakor zarotilo, da j nam jo napravilo prežalostno zgodovino, ktora ] nam kaže lo malo srečnih dni akopram dosti j svitlih dejanj, ktora so malo pomagala za rad velike nesloge in razcepljenosti. Kar so pretekla stoletja zakrivila, arotov^ »*> ne m«»re v kratkem ra^u hitro {»opravi4,, zlasti za to u»»t kor nijso nehah? starodav v strasti. Lt M»%> zavi-lu^ti >>• nij, in k«-r ta jiivvpr. oni pa pr^maht tirja. in sb»L^ nij. Vendar pa 14 so daI-» iii!ii.!.m storiti, ko hi vsaj »Slovani ist»« dr/avo >l(./.ni bili. To pa nijso niti Shrvuui na KiiHkom, ni v Avstriji, ni na Turškem. Kaj bi so dalo vse napraviti v fca^i Avstriji, v kt*'«ri nas je nad polnvic*, da hi U po enem in isbm p<»u'ra:nu dflali! Xa«i* d«>.>e-danje z^.-b»viusk-> /.ivcnjt? j«? bilo tako, da s*« jo vsiak slovanski nar-J in narodi*: y> svoje razvil tudi v Avstriji, in da hote in mora tudi zdaj \*) svmj.* živeti; zab-rej nij moffo-5en centralizem, ampak le federajizem. Toliko v«-\ ker so naši sodržavljani tudi Nemci. Madjari, nekaj Italijanov in Rumunoc Vendar pa je mogoče in neobhodno jiotrebno, da se v Avstriji živeči Slovani porazumemo sebi v veliko korist, pa tudi državi. Ko bi se zedinili, in nerazdeljivo stali, bi vsak, in vsi mi dosegli svoje namene, saj nočemo dragega kakor to, da moremo po svojem bistvu živeti in se razvijati brez škode državne. Mi zedinjeni v mislih in programu bi pomirili našo ubogo državo, ki se juga na vse strani, in je zares v nevarnem stanm Kotanja politika bi stopila na stališče pravičnosti, prave svobode in miru, torej bi naša država se zopet ojačila, vsestransko napredovala, in tisto veljavo pridobila, ki jo je imela iu jej tudi po pravice gre. V takosui mogočni državi bi pa zamogli mi Slovani saj nekaj vpljivati tudi na zunanjo politiko, in bi skušali mivpripomoči našim bratom na TurSkem, da bi si po diplomatiS-nem potu pridobili človeško in politične pravico. \asa diplomacija bi potom ložo pomirila hudi boj in grdo sovraštvo med Rusi in Poljaci, in bi duševno na pomoč skočiti mogla drugod razkropljenim Slovanom. Menimo, da bi vse to naši Avstriji pridobilo veliko časti in slave, pa nobenemu zares škodovalo. Naši bratje Čehi, Slovani bistrega uma in možje železne voljo so žo davno vso to pro-videli, in avstrijsko Slovano v kongres ali občni shod povabili, pa duhovi niso bili šo zreli, in ti shodi nijso bili splošno obiskovani, in so i nudi le ta uspeh, da so lo pripravljali duhove za prihodnjo občno porazumljonjo. Oeski list „ Politik" jo 28. januvarja to provažno uprašanje/fstavil na dnevni red s predlogom, naj slovajfeko časnikarstvo to misel razširi in vsestransko razlaga, da so avstrijski Slovani pripravijo za provažen ta korak. Zadnji dogodki, misli ta časopis, morali so vsacega prepričati, da jo skrauji čas za to. Cehi sami se, bojevaje, nijso dobili nič, Hrvatje tudi ne, Poljaci že davno beračijo, pa dozdaj nijso dobili nič, koliko pa Slovaki, Mali Rusjo, Srbi ali pa mi Slovenci? Nam nij znano nič. Mi Slovenci tukaj na skranji meji Slo-vanstva, prav srčno pozdravljamo ta predlog, kateri bode blagodejen posebno majhnim narodom zlasti pa nam Slovencem, ki imamo edini tri nasprotnike. Brez zaveznikov bomo zastonj čakali, in hrez uspeha se borili. IVI" velika mogočna Avstrija jo pa v naj novejših časih propadla, kadar nij zaveznikov imela, iti prav tako slavna Francija. Mi Slovani smo zdaj po železnioah iu telegrafih mnogo se bližali drugi drugemu, torej so prav lithko moralno podpiramo, toliko loži pa Slovani isto države. To jo politika vredua slovanskih naro-lov, važnih časov in usvišonega namena omike in svobode. Zgodovina, posebna lastna skušnja naj nam l*»de učiteljica. Oo je no bomo slušali, nas bode osoda po vsi pravici še huji tepla, dokler so zmodrimo, in prepričamo, da jo no samo vsak človek, ampak;tudi vsak narod svoje sre.jc kovač, iu da so večkrat morajo zarad velikega namena na strani pustiti zadeve ma-; njše važnosti, druge ali tretjo vrste, saj dosežemo tudi te, če dosežemo glavno stvar. Naj bi se duhovi hitro zbudili, da bi bilo Cehom mogočo sklicati ta občni shod, kakor mislijo v kakem slovanskem mestu na jugu v pravem trenutku t. j., kedar bodo uspeha gotovi. Nemci in Madjari, zopet zasmehujejo ta predlog, naj ga le; nas pa navdaja sladka nada, da bode ta prihodnji shod začetek nase krepkosti in veljave. Predelska železnica. (Konec.) „Mestua občina beljaška," tako nadaljuje peticija, Bin trgovska zbornica, katere postanete deležni kupčij«1, posredovane po predelski železnici, podpirate tedaj prav živo enake namere trgovske zbornice tržaško iu dotične tržaško-goriške družbe, da bo m.sel proJolsko železnico, s katero se mora rudolfova železnica neobhodno končati, cela in nemudoma uresniči.. Toda one ne podpirate lega morda samo iz nizkega stališča krajno ali deželne koristi, marveč iz višogu stališča medna« rodne ku|>č.j$ke zvezo. Da se ima cela in ne-skiajsaua izvršiti železnica predelska, to razumemo tako, da ima biti od svojega začetka v Beljaku, ozirama Trbižu, do morja popolnoma neodvisna od južne železnice. PredeUka črta nikakor no škoduje enako potrebni zvezi te črte z italijansko žalozničuo mrožu proti Vidmu, ktero smo že poprej z tgovarjali, naj se že pogodite obe-stranski vladi, da se ima ta zveza iz Trbiža po Pontnblji aH pa iz Koborida čez Staro Mesto (Cividat) dognati. Črti Loka-Jezeraki ^ vrh Kiihnsdorf iu Loka-Lubelj se pač ne raoreti resno primerjati predelski črti; če se izvršiti, utegnili bi imeti kot deželni železnici svojo vrednost, morda so celo izplačati: pomorskemu trgovstvu avstrijskemu in vesolni kupčijski zvezi, katerima je namenjena predelska železnica, nikakor ne zadostite. Da bi bila predelska železnica od Trsta do B djaka, oziroma Trbiža, bodisi kot del riidolfove železnice, bodisi sampstalna, od južne železnice neodvisna železnica, 'edino sredstvo, vsled katerega bi se mogla rudolfova železnica vzdržavati in bi se velikansko breme državnega poroštva za obresti z!ajš;ilo in s časom odpravilo, to preudarjati, pripuščamo lehko modrosti visoke vlade. Zaupljivo se obračamo do visocega minister* stva, n»j oao skrbi, da se reši to nujno vprašanje v vsem svojem obsegu, čo preden se ustavi tema kaka nova državnopravna poakušnja, katere se t Avstriji po dosedanjih skušnjah teko rade ponavljajo." Do tukaj beljaška peticija. Mi bi ne poudarjali toliko vprašanja zastran predelske železnice, ako bi ne zadevalo v prvi vrsti interesov goriške grefovme >n posebno Slovencev, kateri st »aujejo na bregovih Soče. Znano nam je dobro da bi se Kranjcem in morda tudi drugim Slovencem bolje ustreglo s kako drugo železnično črto in mi jih ne bomo nikakor zavidali, če se bode v tej zadevi prednost dala njihovim željam in prošnjam. Toda to je gotovo, da bi bila za nas na Goriškem naj koristniša iu naj potrebaiša predelska železnica in to je tudi gotovo, da je naša dežela, čeravno majhna, vendar glede na geogra-fično lego, na tukajšno podnebje, na bogate in žlahtne pridelke, važen in drug > ce ni biser v avstrijski kroni, na katerega se treba primerno ozirati, kedar se odločujejo in razdelujejo državni doneski za železnice, ceste, šole ali karsibodi koristnega in pospešljivega. Zadosti dolgo se je zanemarjala naša dežela v vsakem obziru. Našo državne in druge ceste so bile do novejših časov skoraj v primitivnem stanu in manjkalo nam je najpotrebaiših zvez med občinami, okraji in se* sosednimi deželami. Zadnja leta se je jelo še le po malem trositi sa posamezne državne ceste, za vse druge, moramo sami skrbeti, kakor si bomo morali zannprej sami prepotrebne šole zidati in vzdrževati. In vendar je naša dežela glede državnega zaloga aktivna, to je ona plačuje na carskih davkih in davščinah vsako leto več v državni zaklad, nego iz njega dobiva, kar se ue more trditi o vseh drugih dezelah nase drzave. Pa koliko aktivnejsa bi lehko postala po predelski zeleznici, katera bi zdatno pospesSiIa kap&io z naSimi vini, sadjem in drugimi pridelki, terobudila razaovrstne obrt-nijske naprave na jako pripravnih bregovih Sode? Edina droga Seleznicna crta, katera bi tudi, pa manj od predelske, hasnila nasi dezeli, bibila crta iz Boke skozi Idrijo, 2elin, Sv. Lucijo po-tem prefc So6e do Gorice in naprej 6ez Valoa do Trsta, ker bi vtmdar zvezak najvainiSc kraje. Toda o tej firti 8B je ze nebalo govoriti in zdi se, da so je zdaj boj omejil med samimi crti, Loka-Lauensdorf-Trst in ono katero zelimo Goricani cez Predel. Obe drti imate veliko privrzencev: mestni zastop trzaSki, cela Kranjska in del Koroske sepotezajo za Lo§ko; kupcMjska zboroica trzaska, cela 60-riska in juini del KoroSke zagovaijajo pa pre-delsko 5rto. Tudi „Siid8laT. Zeitung* glasilo oarodne hrvatske afcranke je priob&la jJe veS predelski zeleznici ugodnih clankov. Na katero stran pre-vaguje merodajno mnenje visih krogov, je tezko soditi, ker prihajajo iz Donaja zdaj za to, zdaj zaT-ttno Srto vgodna poroSila; §e teiej je pa pn takib razmerah vganiti, katera Lrta bo konecno zmagala. To je skoraj gotovo, da obeta vlada zastopnikom te in une stranke na Oooaji; a tern jih mami, da hodijo tja in da se solndijo v du-najski lesenjaci v blisku ustavoverne milostt, od katero prigakujejo eni predelsko, drugi loiko zelezni-co in na vse zadoje se vrnejo menda vsi skupaj - z dol-jjim noaom na dom razun tistih, katerim so zeleztiice lepa pretveza, da se z dobriin izgovorom nalezcjo lehko zasMenih deaetakov. t 0 0 P I S I. V Gorioi, 9, februvarja. {hv. dop.) V zadnjcm listu smo v kratkem omenili, kako ae je zacelo naSe meato v zadnjih letih siriti in razcvitati. Toda ta hvalevredni napredek inia tudi svojo slabo stran, in aicer zlo slabo stran — draginjo. Tudi v tern oziru se je Gorica v 10 letih in zla-sti po odatopu BeneSkega jako spremenila. Sta-novanja, zivez, drva in vsako vrsteseblago jejako podrazdo. To dutijo stars'!, kateri po&ljajo svojo otroke sera v Solo, to cutijo delalci, obrtniki, uradniki in tujci, katerih se tukaj toliko naselujo. Posebno zarad stanovanj smo pogostoma v hu-dih atiskab, ker se hiSe, kakor smo ze zadnjig opazili, sicer mnoze in Sirijo, toda nepriro rno pocasi. Pri zidauji novih hil se do zdaj premalo ozira na nizji in srednji stan in Le pojde tako naprej, bodo morali kmalo revezi na cesto, de-lalci v veze, mali obrtniki in nizji uradniki pa v pritlicaa in podstreina stanovauja. Zadnji cas je da se zafine skrbeti, kako tej veliki neprihc-nosti v okoin priti. ., _, Nedavoo je pocil glas, da namerava neko tnje drust?o zidati poslopja, v katerih bodo do-bivali uradniki in sploh srednji stanovi spodobna stanoVanja za posteno ceno. To bi ne bilo 'slabo; bati se je le, da ostaue tako jako koristno pocetje v bozjih mislib, ali pa, 6e se uresnici, da se' spremeni clovekoljub a misel v zidovsko spc-kulacijo. Kakor smo po^vedeli, nameravata tudi gg. Bitter in Rittmayer, posestnika tovaro v Stutci-cah in Podgori, napraviti delalsko kolonijo. Na prostoru 8780 oralov med potokora Korenjem in cesto, katera drzi na Gingrof, mislita sezidati vec posloprj, v katerih bo priskrbljena za stanovanja delalcev, Solo, bolnisde, kopelj i. t. d. T11 bodo delalci omenjenih tovaren z najpotrebni§im za zivenje . preskrbljeni io, kakor je pridakovuti, prav po ceni: Zdi se to skoro idealna misol, vondar je ze pro§nja za dovoljenje pri mestnem zastopu polo2ena in gospodje pocetniki, katerim gre v prvi Trail za to, da naveiejo zadostno Ste-yilo sposobnih delalcev na svoje torarne, so gotovo tudi se svojimi raduni na cistern. Veliki obrtniki ne zazidavajo tisocev iz gole 61oveko-ljubnosti. _________ \ V Clirioi, 9 februarja 1872. - Citalnice na Gori^keny kaj lepo napredujejo in Sirijo na-sfcdni &Welj- med prostim ljudatvom, pa tudi med gospodo, posebno med neznim Bpolom. Tako zivahnega predposta, kakor je letoSnt pa se nijsmo doziveli na GoriSkem; ker sem menda ro* doljub01 prvak^tretje vrste, poljub^janskem prva-kometrtt, (nov instrument, pokateremsemerijo ro-dol}obi), mi dojde skoro vsaki dan kako povabilo ditalnice tominske,. kanalske, solkan°ke, mirenske dornbrzke,.riheTabrzke, ajdovske i. td. cele vrste ditalnic tta Primorskem. Povsod se predstavljajo igro, katero prav dobro izvrsujejo domaci fantje in dekleta: Thalija ima na GoriSkem toliko dasttteljev in privr^encev, kakor ne kmalo kje drugod na Slovenskem. To je dobro znamenje; deske, ki po-menijo svet in posredujejo omiko, naj se lerabijo na vso moo in nase zale dekleta naj se le pogostoma poskusajo na odru; fantora se to jako do-pada. Pri tej prilikt bi jaz nasvetoval, da si nasi fantje iscejo svojib soprag samo med vrlimi Sio-venkami in jihne hodijo tskat na Fnrlansko, kakor nek rodoljub, ne vem Iciterega razreda in ud nceujaSkega shoda po uceiijuSkem imenu Tropmar. Kakor sem uze rekei, povabil dobivam vie polno in prav rad bi bil povsod a ipavski pre-govor: nSkoraj0 na biks, v varzeti nikswje skoro bi rekel moja loto- in biografija. Kako rad bi kako lepo pundko iz dezele srcctio storil in se drzal svojega nasveta, posebno ce bi bilo mo-goce tako blaganijico dobiti, kafera bi me re&la .skn'carstva" in tistih znanih sitneze-v, kt me posebno zdaj, pivdpustom. tako nevsmiljeno ntd* legiijejo. Sicer bi si tudi v Gorici iehko k*-ko prav fletno pundko zbral; a ne npam se Wm, ker me prevec poznajo, in predobro vcdw, da nijmam talentov, to je, dajso vsi m >ji talent; zakopani in da jth no bom nikoli uasol. Pi kam som zasell Ne zaraerite, dragi citat^lji, past je! Vse nori, vse p\em\ se ^eni, zakaj ne bi tudi nSo5aH pusta kvartirala? Da zopet pridt;m k reft, naj omcnim naSe goriake titalaice, katera je letos zaeela tako krepko napredotati, da jo ob novern leta potihnil, pa kakor se kaze temu cloveku i)jegC7a strast ttidi letoa ne b) dala moluati. Nejevolja ter jezi nas tare, ker ta kva-si-narolujak le vedno in vedno isco nedoge med natni Siovenci m Primtrsk^m; z.ilo^tna, da, pre-zalostno pa j<», da „Novice" temu dopisunu svoja prelali olpnajo in to deiajo prav zdaj, ko oa* pod mintstrotn Auerspergom na eoi stratii Italiani na dragi Nemci na zid pritiskajo iauanaSe prepiw kot macka na miS preze, da bi nas duobus cer-tanibiu ob nirodnost ia zemljo pripravili. Ker BNovice* na5im soiedom Kranjcem, bra-tom Korosceai in .^tajercem dohajajo, pa Vi, nasi bratje, dopibum ^nazocega Socanaa in gotovo tudi njsgovih naav»uov ne pozoat*1, naj bo Vam s t**mi vnticanii (saj jih nij 99,) zagotavljeno, da bi se m; hrfoovski Primorci in tudi Kralevci t-r Iparci in Sot*ani za prepire KNazocega So* 6w»* 5e tnanj zme»ili, kot za lanuki sneg, ako bi tie bili ti prepiri tako pogo^to in v tern c isu. Svetuj^mo pa tudi Vama »Sloveoski narod in Soca* tcr Vaji prosimo, da puittta ^Soraua4 brez odgovnra na cettiln, ssj vemo zakaj cvili. ••) Ti p,* * Nazoci Soran • pnhrani si svojo nedane dupsse za nam ugodju^: case, naie drustvf) .Soin", ter &Moik* So^^ katera Primorcvm na*» pravice izvrstno zagovarjata, p«-Ko sem program letoLnjih veselic prefita), ¦ sti nam notlut.tkljjva, ksjti njth politika je za na* Primorce botjg-i, kakor fvoja, ki le izza kotin glnda^ in p^iittcno modrost zanas Slovenco po Tagblar.t>f i itt u-tUvuverski navadi podajai |To so rvsne besvile in misel Tomincev, ki prepirov zdaj ne Ijubjo in noc^jo. sem skoro nehote z rameni pokimal in svojemu prijateljn rekel: „Dosti kokodakanja, malo jajec", kajti jaz som pesimist in dozdaj je pesirnistscna stranka gledo citaUuce §e zmerom zmagala. Ufa prva beseda na sv. Sttveitra vecer s«je tako izvrstno zvrsila, da je bilo vso zadovoljno in da je bil le en glas, kako dobro se jo igralo, polo in kaka lepa domaca zabava je biia potem pri vecerji. Da je moralo biti vse dobro, je dokax tudi to, da g. dopisnik ;x-y-z v Novicah molcj, kajti on jo na§ nfalometer,- ker nie 0 samih ine-trih govorim. Pa tudi odkritelj jo on; iz hvale/.no-fti bi ga ' skoro krstil slovenskega Kristofa Kolumba, kajti | on je znaSel nu6enjaSki shod" in k-io ne vc, da ! ima ravno ta ucanjayki shod toliko tajuega up- ¦ Ijiva na citalnico in da sploh korksti, kjer It? more. | To ti je krepak fant, ta ftu<-enjaAki s!»oil ;•* -dtudentjo ga imajo tako v cisltt, da so mu nok-teri iz med njih napravili zahvalno adreno in peanik je clo skoval odo, v kateri popeva lepo ¦ listnosti; cednosti, vrednosti, modrost itd. net- l nja^kega shoda. — Pa ne da bi mistih, da je | tudi to pustna burka, rusnica je; ce lux'e.4 ljuba moja MSocaB, ti posljem otuenjeno odof dase en-krat z njo okin^as. — Terpsihora kraljujo zdaj v naii Citalnici in > jo letos posebno protegira. Vsako saboto je mali, , srednji ali veliki pies; ob rrna. \ Vsi ti plesi; so obilo obiskani; lepih gospodi&n imamo letos dovolj; slcoro pri vsakem plesa za-pazimo nekoliko novih, lepih obrazov. Vzrok mnogema obisku od strani kr. snpga : spola je menda, ker fttalnica skrbi, da prido vsa-kikrat dosti dobrih plesalcev, ker gospudiuiite se rade v enomer vrto. Kraljica n.'isdi pU>sov j« go-spodiLna — (jo ne smom povedati, ker je nevar-no in ker se bojini kako zatote proti nj».'j, ki tudi meni dopada) kaj krasni prizor v nasem dniitvu; podkraljic je vi'O, in jako lepih. Moj pnjatelj -a-je ves srecoii^ ker je obdan od tohko lep h \ punck; plese, servira, kakor pravi «clieva!u>r.H Cudim so, da se §0 zdaj nij zamrezil; pravijo, da bi se rad in da jo u/,c bi! v mrezi, pa da je „skozi padel," kdf so nij hotela mreza zadrgititi. ; Morda pa tudi no zna ami>»tirjaH in se prevec * boji. : Plesa warrangour" je letos g. G. kateri ja jako doma v lepih v dolgih fiaalih. Kaitsl 5. febr. (Ur. dap) h naiega trga Vam imam ze spet nekaj porocati. V nodcljo 4. t. m. j • napravila na^a dttalaica v h'po oktne«ui Segal, lovi dvorani besedo. Frvonedutk g. Leopold zl. Furlani je po/dravil v kratkem govoru v prav obsheoi stevilu zbrani mirod ter gi spoIbujalt n«j tudi m naprej c'italmci n© odrtiio sroje po-zornnstr. Pcvci so peh pod vodstvorn g. uatvljs Ivana &m» „Slovan *a, .Mojupomtnek* in „Mi-hava zenitev* prav gla drerani, ko jo stopil naf oder kmet iz Morskega Janet Brlot, po riomata $C*ckljon, v narmim op.avi. lm*l je kr*t-k»» hlatV, btlu no^'oricf, nkrlatast oprsnik in bolj cilindm podoben klobuk, kakorinr iprdetni kme-tje v St.-.¦-!r«»fci bhxo t«»nc*5e d..a clangs nonijo. Defclamovaljo ,K»n* tf^k\ *tan* iz Aharelj*pve zbir-ko prav /.ivo in gladko. Slava mu! igro: „Hog vas sphmi!'' so nans ddetantje sploh dobro speljaii; igra sama n.» s^ln je pa prepltiva, m po raoj-^m mnettjj javr^ga od»a nevredaa. 1'ocastil nan je U vtc?r tudi g. Franw Mal-nu", kanaUkt xupaa, so svojo uatotnostjo. iUala mu! Nadjamo se, da mm tudi v pribadtijo te ta-sti ne bo odrekal. U dvorane poglrjmo v cerkev, Jfaia farna r<»rkev je bi'a ravuo ta dan pruxa nenavadne sve-cano$ti. Obhajalr\ »ta namrcc g. Jfo/.cf in g. Kalv rtoa Kuro{^* n© vpvia. Op mvu.m sumo to, da je radovednost od s!i»* iju>ktva v Ct»rkev |»r;vabtla. Z;ato-svttoniapiiiktnt'ati: Dag lanes vo^elo noTasti neg% Gorotana, kjer po^taja narod tio ^Mblj zivabno. Dokaz temu je na -.-„____......, kir godce . f . salamensko jezi. Ciosp. G. narekujo vse po slov,en;C% <5^j« obra^j.Se mnogo let! sko, kar se nam bolj dopade kakt>r pa f^JfafelB - :" • • ' * *_«_. arragangement g. D., kateri tu in tyyjmff^ ^..*+.^-k ' tvorko po fraticozko komandsra, kat/s^B^kaV> y ^IrjCelovoi jf*e Jgp) Naxntniti hoct-m ne poda, ker se mu koj vilif da ny roje^J'Yanrf'''fts'&iinioitkiUi omtom nekatere coz ni po graciji, ni po jeziku. \ d VllV-H' f 1^ * Skratka, leto§uji atalnient plesi'^kVas - l^hd ni in mofino obiskovaoi, za vse je prav dobro^.noW^^ana eitalnica celotSka, (vg.Kossbaher-preskrbljeno, in ee bo citaluica tako napredovala | jevi%iCs\* 93} kt sedaj na precej krepkih nogah bo zopet postala pryo drustvo v Gorici. Veselifni j stoji C'ltatmca nam je 20. januarja napravila prav odsek naj skrbi zdaj^za besede v postu in za ; domaco veselico s petjem, dekiamacijo in govo- | rom; ob enem je slavnt odbor vpi?ljal vsako sre-! do take imeaovane „tihe vecere.** 2e dva taka I ve^era smo imeli in se prav dobro radovali. Zbra-\ lo se je vsakipot precejsno itevilo udov, kateri i so se med seboj zabavalis petjem, saljivimbra-njem, govori i. t. d. Kakor se cuje imamo v pondeljek 12. t m. zopet veselico. V programu izlete na spomlad, dajo. J «»» W«0«140 » l»U3fcU III *» Co bo vse dobro, dobi me- Iz tommskth hribov. (fsp. dop.) Mtslili smo, da bo prepir, katerega napravlja dopisnik ^iVocicow* o Soii, ali kakor se sam slovi: „Nazoci So6antt *) *) V prvem dopisu ja bU „Kenaio«i Soton" v xad-njem je Se le postal „nazoc." Nam se i^i ta provrat tako nagel, kakor prevrafe onega rodoljuba „par excellenvV4 kateri je pri zadnjih volitah dezolnib poslaueev v Gorici na vse kriplje podpiral kandidata, kojega je malo dni popcej na javnem kraju in % resno povzdigajenim glasom imenoval „vdajaha Domovine" **) Vam radi ustreienio. Saj se nijmamo za kaj opxa-viievati j gg. titatclji naj ixvolijo primeriti nai dotifta do-pis t 3. iter. Soce z odgovorom nNenazodega" v Novicab in spoznali bodo koj, kdo nepriatransko', sodi, kdo ima prav ia kdo dostojaist piSe. Opswkl vreda* je nekda deklamacija, govor, mali dramaticni prizor iz koroske-zgodoviae in petje. Po besedi bode tombola. — Da outi tudi na§a mladina narodnost, da ljubi tudi ona materni jezik in cesti mozake, ka-teri so si za slovstvo nase zasluge pridobili, nam je djanjko dokazaco po krasni besedi v.Fr, Pre-Sirvnov spomin 4. t m. v Scbrolerjevi dvorani. Slovenski dijaki tuk«jsnih sol so so pn tej svo^ lano&ti posebao. odhkoruli in tjicer ne samo kot izvrstni pevci — pevski zbor Steje 29 udov — teniae tudi kotprecej izurjene govornike in de-kiaroalorje. Opazili smo samo neko naglost in sem in tu preplaSenosf, kar ocitno kaze, da so nasi mladenici prcmalo easa rabili v pripravo k besedi. Ditig-c prej na delo! Pozdravljali so ra-znovratni telegrami v obilnera .stevilu (250-300) zbraae poslu&alco, 4tako iz Gorke, iz Ukovske, iz Itojane, Trsta i, t, d. Ye&Ije je bilo obCno io vsak, ki jo sveca-nost pobodil, loeil se je s ts&kiat screen), zago-tOflJHJe, da bece* v apominn obraniti Presernovo svecutioat leta 1872, fcepo in evstivreduo {pa jt?f da te mladina zacenja spominjati mo/a, ki ga a pooosom iuienujeiuo naif pi, ki jo bit vebk kot clovtk, domoljub is pesnik. Bploh bt bilo zeleti, da bi tttdt nas« ciulnice po slovcmekdi pokrajinab b<4j slaviio na&ega preranu umerlega Preftirna! — \z fVage. 25, januvarja 1872. (/»e. dap.) — Vsi uatavu»ki listi se z*b!jt>jo v svetem veselji i kiim\ madjttrakt listi jtro to pritrjuj*"jo radostno da m vttiaj Cihi osamtjetti, brez pnjatetjev, ter HM»»ij» te diiHe, da m jo zdaj vsa frder. „satija« nja" popuitibt. Kvasijo dalje, da ima zdaj Auer- ____ ^ ......... ___ .........._ apcrgoto ummteritvo kraawjt poloiaj, nego ata I pnstavljali nil pa "da bi scs tacih bWed popolno. ga irn^U, Ojskra, Hrrhst To je mnogo, da so j ma ogibali. Morda bi so tudi labko knjizica ua tsche Zeitung", kakor jej je drago. Na nekak takov pamflet vomenjenem pruskera listujako za-nimivo odgovarjajo „Narod. Listy" od 20 t. m. Pravijo, da imajo Se jedino proSnjo do te „bandeu kar se tice Avstrije. Naj bi vendar uze enkrat ponebal konecno ta prepir. Posteno naj se raz-yije ter poral;gue proti nam prapor, pod ko-jim geslom ste se vselej i se so bojojete proti nam. Zoper nas vidimo to!iko nemstva, nemsku-tarije, prusjaustva, i m& druzega; bodite vendar tako posteni i priznajte seksvojemo rokodelstvu. Ne kvasite veduo ob ustavi, kojo urosm"6etij«j bi bila Vasa smrt; ne govoritc o prospehu a?str. drzave, kojo uze toliko 6as& pripravljate za Bero-lin. Ne govonte o prnvicah, kjer vlada va§a po-Htika, Dosti jo uzo teh gojo«n:h lafci. ItajSe pri tej prici recite ua kratko i na gla*, da bode to sliSal celi svet: ,Mi vas hocemo u vasih dezel iztrebiti!4 I mi vam odgovorimo ravno tako na glus i kratko: ..Gospodj*1, Prusi, zaCnitet" I videli bo-dete, kako velikausk korak se zgodi v avstrijski zgodovini. __^___ S«Io 5. ft*br, (ht. dap.) Spolnila se je 2elja, raenim da m ue bodem varif, So re^-em vseh bralcev vis»k«)ceujeuega lista „Soea* 8 torn, da jo postala U link, kar jo bila neobhodna potreba ua Prirooptkem. Kukor r»b;im vode, takoje bilo nam tri'ba lista, tednikn, da se bori neustraSljivo zo-per vso sovrazna napailo. In menira, da bode ..So^a1' tudi v prihodnje se hrabro potezala za nase prnvice in «inla narodno zavest. ^leloti bi bilo, da bi g. uredntk in gg. dopisniki nSo6t>tt tujim in slovenskim, prostomu obdmstva neumlji-vim bosodam U 'j domaLc % oklepom na stran Hi. I Hrrhit j«j po raxlMt^m poaku^nji Hohenwartuveui, zopct nap>i!nil diiavnt *bor, da Se Hloveuri m priSli. Mi Jim Idhkt* vtsti pnpusc'amo to mrionj**, kajti pri ftMi.-rAi. tdiodti * Pmgi jt* bdo vsim itaaoLim federal. ilMriMin cele opo^icije n.i voljo da tin, da bi m *\'ob uluu, prosMoljno voblo, kar %a tifo dria-ifn^gm k!m»m. Nji-Juema mj pri«ilo na mwi'l. da bi A>M«r, TiroU"**. (tortniji Avftirijanto in e»to jnl-ir. kr^in gle- j AiUMf, od «e»a m ziumre oWpsavatt i kratnti n^go ] iz p*n«*i, koji »a romali u opoiic-nih dciei na j I>u:mj. N« dajt« dca«§ Dauajcanotn vitia i me^a, j p manj*) rastio i evetlo^ i Ottuajfao Vas j bod« sam protii, da iHara^tl, da bi se w/e a j Cehi |iorafoat! Ptoj-ci od daU-Iu' ne norvuio j prcbvaUu i»«te l»juh!jattet krainib abtvftnkdi po- j krajm i n slov«n*ki pwlanci .sk u^ts mugli vs.- \ driati, ter korak th stena Duiihj' Na 8ioveii«iki?ni st« M d»m*r tarn st« vigospolj*; na Dunajt vam { pak za \ij*e pea^e •»« po alrutd n*d^v!j«ju imt- '' na t p*o%ki*, f?. Politicni pregled. «Stok so sli^i iz ustavoroniega tubora, kjer no vlada ravno vol ilea edinost. Nektori usta-vovf>r«M st» jnfi. ua iniiiisterstvo, drugi mu n*H>mcjf>no zaupajo; a Aucrspprg sam so no h\\i nis' kaj na trdnem, to dokazuje ujo-gc»v inlgovar iwki dopntacijt iz Gradcca, ka-U*fi j<» rekfil, da uaj bodo <*dini vsi ustavoverci i nafodue posUnte, koji | in da uaj tuini^rHtvn zaupajo Ut mn poma- n»j«i fh m m budo »U na llanaj. dokier se mj hyvemu L&r^da tu* \n.e s'aro pravo. Programu Aiifrfiperg-jvcuig. k-»jcga j*» i*» po-vrlno. prt potj!t-d:>J5h H't^h > dr/4V. /.boru, I>**lfi raivil, aodijo ta v Pragi j^kj hbtln-krvuo. Ka- ¦. kor so na HriaUkem zoptt na duevneta redo note Tclitve, «v nam na (\*k«*m kaj tatcga za-rorrf tudi |r p- tsti vaaki dan, i suir v r«Ukeu f,a4t*ir*. Kap, Auersp^rga blodi, kakor ae pri- i |H»veona»al general Benedek pri : Badowi, Volitvc t'eskega veSikcga poseitva b*do i nova ri*zpjswine. Napelo bode mui«tf*rstvo zo- i( pet vea ogronmi tajrn aparat, da bi r drzavnexn -zbcru tadi brez Poljjakuv pn«»li do vectne. Poro- : vali bodemoLop€t «aUnjt';io-, kakacmlha sredstva bode ministerslvo rab Io brez vscga uspeba pri vo-iiUab. To je tim bolje verjetno, ker se je miooli . tedeo general Koll-r rozilpo web c>skih pokraji- | nab, ter y tej zadevt okrajnim zastopnikora dajal \.............„------.......-„. ^ , A inltrakcije! Naj se trndijo, prepozno je. Od j bofe mini-dCKtvo pnstopati. Oeski zbor se mora prtega do^adnj^ga, od najbogatejega do naj- j ^ ^j^ razpoditi, potem so razpi§ejo na gajn, da'w vzdr//t vsaj o pozaa avstrijske razmero in zraven toga nm manjka zmozuosti presojevanja; radi bi to-deli* kako bo zafttl tudi po enoletnem ministro-vanji, kako bo on podvrgel mauj§ini veliko ve-ftno, kako bo on vsb to trde slovansko „bu&* spmvil pod nemski klobuk. Se z bodali ne pojde veL, kako pa po ustavni poti? To vam je uganjka in ostano ve^na uganjka. Nemski listi razodevajo plau, po katerem revuega, od najitai^ega do n»jmlaj§cga velo se bode vse dostojno tor zresto stalo na atraii za svoj mill dom? Ocividno j<», da c kr. ministerstvo amatra alovanska mesta v Avstriji m ptufa Ako se reci i dogcrilie politicne tu v Pragi brez konfiskacije lebko bero, ki se v Gorici koufisknjejo ali nij to potem dvojnt vatel! Nasprotuo sme pruska svojat i Bismarkova kolouija na Dunaji Cehe i slovansko opozicijo, grditi, eramotiti, i psovati v njenem organu BDsi> kern direktne (neposredne) rolitve v driavni zbor. S pomocjo velikih posestnikov so nadejajo ustavoverci spraviti veCino svojih privriencev v ceski de^. zbor in na tak nafiin zadobiti tudi v drzavnem zbom zadostno, od Poljakov neod-visno ve^ino, p»lem se bo vladalo meni nifi tebi nift. To so srefine zelje na§ih decembri-stov. Pa kakor zmerom, delajo tudi letos racuu brejs gostilniearja. Ker so bile te dni podeljena visoka1 odli-kovanja nekterim ceskim velikim posestnikom, niislijo nstavoTerci, da bode to sredstyo tako izdatno, da jim bo pomagalo do zmage pri'vo* litvab velikeg-a posestva. To je pa6 prevefi; tako malo jeniljejo decembristi kmoltvo in zna-6ajaost v poStev in take nesramnosti so;n6 sramnjojo po svetu trobiti. Sanio eno leto! krifie' 2idovski 6asniki na Dimaju in drugod iz gole bojazni. A Steti so dneyi vladarstva te Mike, katera mora pasti v svoje blato, iz katerega se ne skida, Ce Bog da, nikoli ve$. Po tern se-le je mogoce misliti ua boljgi ease in na adravitev mnogih. ran, katere je vsekala Avstriji nstavoverna klika. (svojat.) Uze nstavoverni Sasniki sami priznavajo, da nagodba s Poljaki nij mogofia, ker hoBejo FoUaki odgovorno de^elno vlado. Kak uSinek bt m\pravila taka nagodba na Ceskem in. kak v Petrburgu in Berolinn? Separatna pogodba a Poljaki jo tako novarna in spotakljiva na-zuuaj, da so je bodo varovoli posobno vladni krogi. Tedaj jo skoro gotovo, da Poljaki odid6 in da potegnejo za sabo tudi druge federalists In kaj potem? Po direktnili volitvah v dr& ssbor voljoni in doma ostali ceski poslanci in tudi nas* vrli dr. 2amik so dobjli od prodsednidtva drzavae-ga zbora opomin, naj pvidejo t 14. dn6h v Art. zbor, Lo no zgub(5 svojo mandate. Bassumi so po sobi, da se ne bodo ustrd&ili opomina, ter da ostanojo pri vsom torn za pefiijo. Na tioskom ho posiljajo zatozoni ceski vre-dniki prod novosko porotniko. No samo federal is ii<*ui, ampak skoro vsi listi obsojujejo to narodbo. Ako nnmfiki porottiiki cosko urodftiko nekrivo spoznavajo, nij iM dose^eno; ako jib pa obsodijo, bodo razkacnost mod obema narodnosti-ma pripeljala do ^alostnih naslodkov. Ogerski minister Lonyay je bil, kakor nze v zadnjem listu omenjeno, zaupne moze narodno stranke na Hrvatskem zopet poklical v PeSto na dogovore. Kakor se clta v »Waro-duM, uocejo miajsi Hrvatje nid vedeti in slisati o tern neuspegnem me§etanji, ampak bofcejo ne-odvisnost Hrvatsko in zvezo se Slovenci in Srbi; sedanji poslanci in narodni voditolji pa so za zvezo z Ogorsko krono; toda na novi pravWni podlagi, ki garantuje dezeli popolno avtonomyo in narodno neodvisnost. Kakor se sliSi, se je tudi to zadnje dogovarjanje razbilo, tako da nij vec misliti na poravnanje. Nam Slovencem je program omladiuo hrvatskc bolj ugoden iu za-rad tega nam je bolj vMno, co postanejo s casom Hrvatje onkraj Litve to, kar so Oehi takraj Litve. Zmerom bolj se bliza cas Slovanov in slovansko vzajemnosti. Madjarom in ustavover-cem uioramo biti livale?.ni mi Slovani, kajti brez njih pritiskanja no bi mi se dolgo, dotgo spoznali svojih iuteresov in svojih moS, katere moramo zediniti, da gotovo zmagamo in k edi-nosti nas sili pritiskanje na§ih slepih n;isprot-nikov. TJze je padla misel slovanskega kon-gresa na dobra tla in bode morda vendar enkrat zazeljeni sad obrodila. 0 zunanjih dezelah in sploh o politiki nij nifc kaj posebnega porocati. RAZNE VESTI. (V nekcm braji) alovenskega Primorjaje a k. nradmk. slov, jezika 6isto nezraoien, kateri atrogo zabteva, da mu dubovaiki h koncu vsa-kega meseca po§iijajo ^Zapisnike mrMev.* Ny dolgo tega, ko dobi ovi uradnik od nekega du-hovnik'i mesedoi zapisnik mrl^ev, in- ker mj bilo vmeaecu mrlica, zapiseduhoVnik: „Nih<5e.a C. k. uradnik, kateri desetkrat zakolne, kader zagleda slovenske crke ali besede in kateri c. k. uradnik celo tiste, ki mu slovenski dopisujejo — osle - Seme i. t. d. s pridjanimi snroviinl hudidi pita, prejemSi niesecm zapisoik ovega. g. dubovnika zakridi: „Was Teofel, icb mocbtttdQch geroe den Taufnamen von diesem ,Nihce vis-sen.« Se bi bil c. k. uradnik se togotd. m. pre.-klinal, akO bi mu ne bil go3pod, kateri je, bil ravno po opravila v'uradniji s ten* postrcgel, da mu je besedo: „NihCe<* iztolmacil. (€>bcnl zhnr slov. inatice), za leto 1S3I ki je moral biti ze avgusta ali septembra pret. leta, bode 15. februvarja v Ljubljani. (Kkradeiil redovi*) V Peter-Pavlovi tr.l-ujitvi v Petrogradu so shranjeni redovi, fcitere so nekdanji cari nositi in tam im»j«» tudi znainenja najv&ih ruskih redov shranjtMia. 22. jan. t. 1. pa so Dili tam vsi redovi Petia Velikt'ga, Alekiatidra 1, najlepSi eksemplari visokih ruskih in tujezem-skih redov ukradeni. Tudi mnogo lepih zlatih svetinj je tat odnesel. Do sedaj ga Se nijsa ciobili. (Len«he Sole) Za voce izfibrazfnje zensk na Rusovskem so osnovane vded cesauske narod-be leta 1855. 2enske gimnazjopo v.seh vecdi uu-atih. Prva fccnska girana/.ija je bda osnovaua v Petersburgu leta 1858, in uaibdnega letavMoskvi, Stevilo gimnazijalk se je tobko narastlo, da so v Moski leta 1S61, drugo in 1863. So tret jo ieruko gimnazijo odprli. Koliko se v Rusiji za izobra-ievanje zenskega spoia skrbi, a posebno v Moskvi, je tudirazvidno is atevila uconek, ki soobiskovale oroenjene gimnazijo. Lanskega leta je bilo na vseh treb gimnazijahv Moski 1020 ucSenek. Kedaj se bode pri naa toliko storilozazensko izobrazevaoje, kakor se godi to v Rusiji od neko-liko let sera? Pa pri vsein tern imamo ravno v Avstriji polno novin, ki na ves glas Irobijo, da v Rusiji vlada teraa, zabitost in knuta t (We»rej») Ko je Beust zaduj-.krat potoval h London* v Solnograd je medpotonu zgubd etui, v katerem so bili vsi njegovi wpogi redovi (me-dajco) v vredoosti od 4000 gold.- Spominjamo se, da ao mu bili ze enkrat na Dunaji ukrudeui vsi njegovi redi. Lehkoprisli, Udikosli. (Preanemba v n»bornlh okr«jilt.> Pok-njezena grofija Goriska in GradiSka jc do sedaj spadala k nabornemu okrajn 22. polk;i, ktori ob-flega po vefiini italijansko probivalstvo, ali pa jo dajala novince za mornarstvo. Od sedaj bode spa Halo mesto Ooricain okrajni glavarstvi Oorica in Tomin k nabornemu okraju 7. (Maroicicevega) polka pescev, okrajni glavarstvi Gradiska (razen okrajev Gervinjan in Trzic) in Sezana pa boste dajali novince 17. (Kuhnovemu) polku. Vidimo torej, da se vojaskt naborni okraji po nnrodnosti omejajejo, ker v omenjenib okrajih prebivajo po vec'em Slove/ici, katere so do sedaj v po veejem italijanski 22. polk vtikali, sedaj pa jib pridru-zujejo rojakom iz Koroskega (Maroieicev peg-polk at 7.) in iz Kranjskega (Kuhn, s>. 17.) Nase ltaljane je ta preinemba nekoliko ompnihi. Poslano. 20 pret. meseca smo imeli v nasi eitaluici velikt pies, svirala je izvrstno voja§ka godba in bilo je vse se precej zidane volje. Pane Fr. C. c. for. nraduik, je bil kralj plesu, dvoril in dvora-nil je na desno in levo; pri kotiljonu je njegovo velicanstvu blagovolilo podeliti knzce in redo za zasluge vsem plesalkam razun dveh, ki se mu nijste zdeli njegove milosti vredni, akoravno ste jih bolj zasluzili nego marsikatera druga. — Pa neglede na to naj ve na§ «Francoktt, da v citalnicn. dvo-rani in sploh pri drustveuem plesu so vso in vsi enaki, nijma torej nobedcn posebnih privilegij, misUmo tudi po pravilih tominske citalnice m: Ako je tedaj hotel omeojeui gospod s popolnim preziranjem obe plesalki osramotiti in si ji je izbral za svojo zrtev na posmeh vseb nazocib, naj bode preprican, da napravil si je necast le sam 8ebi, ker pokazal je, danij§ebral Kuigge's: „Um-gang mit dem Menschen*, ki mu ga za vpriho-daje gorko priporocamo, da se kaj tacega vee ne pripeti. Cudimo se, da i nijstepostali vsled veliko e-konomije kak vi§i uradnik, ki bi s krizui in redi wpour le merite* bolj varceu bil; tako bi se prihranilo Avstriji veliko stroskov, pa nekoliko mastnib penzij. V Tominu 30. januarja J872. Nekteri obiskovalci zadnjega citalnicnega plesa. Trgovske in kmetijske vest! Pred pragom imamo vinsko razstavo. 2e smo izrekli v enem dlankuzeljo, n»j bise veekrat razstave napravljale ker te pospesujejo kmetijatvo, povzdigu-jejo trgovstvo, spodbujajo pa tudi nose vinorejce do vede delalnosti, ker masiktevi se trudi do pred-nosti; razstave dajo naSim pridelkom veto vred- nost, med trgovci boljse ime. — Zdi senam torej potrebno, da se §e enkrat obrnemo do nasih vi-norejcev gorege zele, da bi se ud»»Jezili v obilem sievilu vinske razstave 15. in 16. februvarja; naj bi se ze zdaj na to piipravili in svetu javno po-kazalir ks«j mire nasa zemlji v tem ob/.iru. -I»riskog;t vina, ki j»» mcl ks-auj-k"mi i« k»roskiini kupcevalri tako veljuvo zidobdi*, «hts--» mi:vm;do lotih cene na dvoje porastle, n.ij bi nikakor iv. pomanjkovalo; pricaknjemo dalje v mnogem bro-ju Krasvvcev, Uibeabercanov, Dor»nberLannvf da s» tako povrrift' njih izvr.stnint vinoni dobri glafe, fcojoga y. liotela trzaSkt r.stavB nekd.k>» oinracit;, iti to iz igolj umazane narodrir»stne pK-BtRinosti, ker ?o ta vma Sloveari raz->po-»tavHir - • tako naj bi bila xsiatopina tudi kmal-k> - ro«"inj-$ka, in ipav^k.i dolina. Xase kmetijskrt dn.stvo pa opom:njam<«, naj za to *dcrl>i, da ae izvolt' v ra/.stavi>> k >m s«j > n«-piistratisk:, izvedcai inozjo, ki o:h-» v na d»bi-i> po/n:>jj in vedo ceniti njih vrednost, katc&im je pa tudi v rcsnici na srco blagor d» i d^in ki 1mhI'> obcma narodnostima popolooina enako pruvirn;y da se ne bode z iiajplemeniti^im uamenom: a povzdigo nasih dom.u'iu pridelkov le - politiko-valo, kakor je storilo naSe sosedno me*to. Ker ravno o vina g»>vorimo, bocemo tu na-vesti prakticno skuSnjo, kako bi se d tlo z amo-nonijakovo vodo na^e trte plodouosno gnojiti. Na§ rojak v Kloaterneuburgu pis*) o torn enemu tukajsnih vinorejcev tako le : „Amonij ik«v:i voda ali postran^ki izdelek sveLalnega ga/a m da prav lahko za izvrsten gnoj porabiti. vondar bi sveto-v trto ea masika jdfca, borovoc in -nu^sPn. Oldati s»» iniaj-i d« 30. apn'Ia 1872. Kdur Lidi kolct zalagati, naj viozi pisnvv no krdUvauo pouudbo m vs»? kolr»* ali njih le nt'koliko do 20. ffhruarja 1ST2 in w> do tp dolio sprf»jf»majo tudi uatrai'iii* imiudbf, V. k. bnsojaviiemu vtxlstvu fna Dunajo j«» pridrzana pmvica razpisanih kolcov Stevib zma-njAati. 50kol. 50 m 90 . 70 . 140 . 22 PSenica polonik po gl. 3.30 Kz „ „ 2.30 Tiusica „ » 2.50 Jeumen, petian m ' m 3.— eel B - 2.~ FeXol n » :J.20 Oves m n 1.40 Ajda „ n 2.- Hajz prve vrste cent n 11.50 , druge n * » 10.50 Seno „ n 1.90 Slama r n 1.20 Slanina (speh) » w 35.— Krompir « w 3 — Vino, belo brisko kvinu „ 13.— „ crnu furlan&ko » , 13.50 do gl 3.40 2.50 2.85 3.40 Mi 1.60 2,20 12.50 11.— 2.10 1.40 3S. - 3.50 13.50 14.50 | Xa kolodvora v J Ljubljani 50 kol. ; Xa Mm 70 n ' V M*u«3u 120 , ; V Trziiiu \m w » V Kranju 2G n ' 55adrairo 1«) „ ! Na Pristavi 20 n , V Trti«u t4 n V Svinui 10 „ Pri Sv. Ant 14 „ .Srop.(VIov,2n , j Na sjiudnjVm j JijuMju 20 n Zaiiotnk'o 5 , Pri Duutsrhw*!. 20 p j Pri Xovi(vrkvi 10 „ * Pri Kftbivrti 10 , Xa Ljubdju 14 » rM zadiiji* 5tiri kraje dobwni kulei m mort'jo »taji *«« l«zn« cr-ste mwl L*»sraini, Zuianim mo»U>m in Trstotn. V Trstet tine ft. fibruvarja 1872, t, It* bmnJavMo m*d**r9i*m. Kotalik m.p. f V Gorici j V Plavi ! V Kanalu I V Kocinji | V Vol^ih ! V Trbizu | V sredn. Protu 30 j V Pnstinji 10 , I V Klavzmi 20 . ! V Mm 11.3i) 9.00 ^.80 Moka, rzena n tuisicna . ajdova Otrobi drobni . debeli cent po gl. 7.— 6.50 9.50 3.- 2.80 do gl. 0.50 7-50 D nnnjaka boraa. Zlato . . . . . f. 8. febr. 112 lH) U. febr. 11^.35 Srebro.......„ 111.15 5.40 9 111.35 5.40 903 V ftifrutanru v Mikltvih & pr^laja ?.i-dana. s kt»rci knta bi.sa st. 57 na |«rr**H »L UG, ki nu*ri 15[] s*«2njikv. Hi«t ima pri tl**h 2 sol>i in kuhinjo, 2 ki»»ti, en«> za vin»>, drugo za oslal*' navadno prid»4kf*: dalj^ v prvem na4-stropji tudi 1 pr*.. in 2 ««d»i, nad kt^rittii j*» s»?njak. l*i'lt*g liisi? j»4 tudi s b*m krita stala 7. dvuriM^n pod {tare, st 112 in 1K», kar ol^ga 5t{) st^njev. Vjw p(»hi$tvo je ? najboljsom stanjn. lHh^e st» prodaja: 1.) Njtva z vin«>L:radom, imf»oom T^jca sub pan*, si. 1355, obs>lgajo( 220 [] synjet. 2.) Senozet z drevljem. imoni'itt Tejeapod pare. 1354, ob^gajoe 52[] s»v.njev. 3.) Yiuogntd na Hlaci, pare. 2646, ki meri 223[] fleinjer. 4.) PaSnik t Mlaei, pare, 2647, obsegajoi 353[] se&yev. 5.) Hosta in vinograd na Cukami, pare 1394, obsegajoC 1136[] seznjev. Kdor Mi to lepo posestvo kupiti, naj se oglasi v Gorici, v Rastolju b. st 291 (v Alvia-novi hi§i), v 2. nastropji, ali \ut pri urediu-stvu flSoCe.*1 Kdor kupi, dobro in po ceni kupi, da bode lahko zadovoljen. Izdavatelj in odgovomi nrednik: TIKfOB DOLEK0. — Tisto: PAfEMOLM t Qoriel