'r &im«AiR«

Nalifnil Joshef Blasnik.

PREIISHLJEVAm

1841 .

Na prodaj per A. H. Horni.

V’ natif teli ftiiliev fo miloftlivi Firfht,

<S<2> l S2F<D5S l

lil'©! AAO&8 9

Ljubljanfki .Shkof, dovolili 13 . dan Velkiga ferpana 1840.

! ,l\jr OD & f£2.

Predgovor.

Pred vfimi drugimi nar bolj bolni hi
nafhiga ufmiljenja in nafhe pomozhi
potrebujejo, in ne more fe rezhi, de
ima kerfhanfko ferze, kdor bolniku po
mozhr ne pomaga, in njegovih teshav
ne slajfha. Bolnik pa slafti v’ dufhnih
teshavah potrebuje tolashbe, pokoja in
mozhi. Kteri mu ftreshejo, fo velikrat
premalo poduzheni in rasumni, in mar*
fikdej je bolnik zlo sapufhen. De bo¬
do tedaj tifti, ki fo per bolniku, njega
tolashiti, f’ prav kerfhanfkimi mifla-
mi in sheljami navdajati samogli, in
de bo morde fam bral in fvoje ferze
fpodbudoval, fo te bukve na fvetlo da-
ne, ki naj fe is njih bolniki voljno ter-
peti in frezhno umreti, sdravi pa she
pred bolesnijo kerfhanfko shiveti uzhe.

V’ Ljubljani 3 i. Maliga ferpana 1840.

■J. Ji'

S

41

v

.

,


' • »V !*'■. i” i

• t'


K n ;; U J;

i raft? hn‘i

■•■•>' ' =l_ : ' . .< .il- /i i. 2 I J •- S j

■h  . i v? .,} :*h  ni .pi

i ;nh}| OililKHi'!'!'

dirop-.in ni , j ■*

■ - f ■.  rv  * : -

■ P 5  I i !•;  J

t v ' , (  ‘

» > . *<:.!:  • : ! < r. J p t

v.' <,) . .-uiib-i:

-■»? ''i ,!?!■ '-»»M-’" *,n

' - K - .■ • , ' ‘i I- ,< » *4  , . - ... s

■  : >- -f ' •: ■ ? ;  ' . ‘ Ij  ' I • d" < !

,? ..v ;  »i . -i ..j;* !, d ’{'-tq <A

... : r. i i; ‘mi l‘tnii ■ ;
y i. ■ i'?<j 1 Mi! . ,. V?M■ 1 r J , ■!

. .< i r , i : t

1} • :  : iv i *j} •> < 'ioH ; - ! I i 1-hrv  •.* **■ •

■":!••} -r '  >•.: .i • jr.!« i;t . :. t ,

t..

i.--  -' r a-  j,,;;

" - !  -v ••; ;; • r j«!

.. /Si

«<n ‘

(J :{ )  IJ ff  *'? ' ‘ - i • J • ’ • S*

• *s l  t*. r ‘ '**'  ■ *«




I. Poglavje.

Mnogotere premif hi je van ja sa bolnike.

Opominovanje, bolnike ohifkovati in. jim po¬
ji rezki.

Bolnik je zhlovek, kakor ti. Stori mu tedaj,
kar ti shelifh, de bi on tebi ftoril, ko bi ti na
njegovim meftu bolan leshal. Bolnik je terpezh
zhlovek, terpezh kriftjan. Ljubi ga, terpi f ter-
pezhim; tolashi ga, poterdi ga, pomagaj mu. Ako
letega ne morefh, profi Sa-nj. Ker pa vfak do¬
ber dar od Boga pride, moli k’ Bogu vfe tolashbe,
vfe mozhi in vfe modrofli,« de bi te s’ fvetloho,
tolashbo in mozhjo navdal in premoshniga ftoril
od fvoje obilnofti drugim podeliti. Vadi fe Tvoje
laftne nadloge po kriftjanfko terpeti; uzhe te ufmi-
Ijenje imeti f terpezhimi. Sosnani fe fkerbno s’
befedo boshjoj ona te zhe dalje bolj rasfvetluje.

Zhe fi k’ bolniku poklizan, pojdi, kakor bi
te Bog Tam klizal; ne mudile. Kako prijetni To
fporozhniki vefelih rezili! Ne sdravim, ampak
bolnikam je treba sdravnika. Pridi tako de fe bo
vidilo, de rad pridefh; bodi mu angel bosbji.
Kdor te vidi, naj meni, de vidi Kriftufa pred
fabo; pokashi, de Boga posnafh in ljubifh. —

1

2

Ko bi bil mersel in bojezh pcr bolniku; ali ko
bi on vidil, de ga le is radovednoki ali is flabih
namenov obifhefh; kaj bi mu pomagal? — Per-
pravi pred obifkanjem fvoje ferze, in povsdigni
ga k’ Bogu. — Govori s’ bolnikam od bolesni ;
najielji ga na namene, ki jih Bog sravin ima;
de on, kakor moder in ljubesnjiv ozhe, fvoje otro¬
ke savolj njih grehov s’ bolesnijo pokorili, ali
njih zhednok zhiftiti hozhe. Rezi mu, de mir
ferza zlo sdravje telefa dofezhi perpomore; de
pa zhlovek tega miru ne more vshivati, zhe ni
Bog njegov prijatelj de fe ne ve, kako fe bo
bolesin is-fhla; de nifmo nikoli doki fkerbni,
kar svelizhanje dufhe sadene ; v’ tako grosno ime¬
nitni rezili je treba koriti, kar je varnifhi; bo¬
lesin farna perpuki k’ temu vezh zhafa. — Go¬
vori s’ njim tudi od potrebe vere; od refnize
defiravno nesapopadlivih fkrivnok nafhe vere. Ven-
der fe, kar to tizhe, ne prepiraj, de ga ne ras-
jesifh. Vera je dar boshji. To proli sa-nj od Boga,
fofebno pcr fveli mafhi, zhe je v’ kaki smoli, de
fe je snebi. — Skerbi, de f. sakramente pokore,
altarja in poflednjiga olja prejme, in tudi zhaf-
ne rezhi obravna. Ako okolifhine perpuke, mu
kej beri ali moli ferzhno, po zhafu in tiho; tode
mu ni treba tega sa teboj isgovarjati, zhe je flab.
Perporozhi ga, ako fe ti korikno sdi, prizhejo-
zhim; ponudi mu fvojo pomozli. — In to vfe ko¬
ri s’ obzhutljivokjo, s’ ljubesnijo in rasumnokjo.
Kako korikno bo po tem takim tvoje obifkova-
nje sa bolnika in sa tebe famiga! Kako zhakilo
bofh v’ tem f. Janesa (od Boga), f. Elisabeto Ti-
rinfhko grafinjo in druge fvetnike pofnemal! Kako
rad fe bo Jesuf dvema, ki fta v’ njegovim ime-

5

nu sbrana, perdrushil! kakim vefeljem bofh
sadnjizh is njegovih ub befede saflifhal, ktere
bo prijatlam bolnikov rekel: „Bolan fim bil, in
fle me obifkali ; refnizhno vam povem, kar be
borili kterimu teh mojih nar manjfhih bratov,
be meni borili.“

Kader kdo bolnike obifhe, ali od njih gre, bi fe utegnile
rezili Jesufove befede: „Mir vam bodiali  une f. Pavla:
„Miloft Gofpoda nafhiga Jesufa Kriftufa, ia boshja ljube-
siu iu deleshnoft f. Duha bodi s’ vami vfimi;“ ali lepo
posdravljenje: „Hvaljen bodi Jesuf Iiriftuf; u  kakor she
okolifhine nenefo.

Perpravl/anje k ’ vezhnimu shivljenju.

Ne bomo vezhno na fvetu shiveli; nimamo
tukej banovitniga prebivalifha. Smert je gotova;
zhlovek le enkrat umerje, in poprej, kakor mifli.
Smeri pride velikrat kakor tat; ona fe ne napo¬
ve. Po fmerti fe ne da nizh vezh perdobiti; po
tem ni vezh zhafa, pokoro delati in odpufhenje
dofezhi. Kolikor delj fi shivel, toliko blishe li
fmerti. Stan, v’ kterim bofh ob fmertni uri, li
odlozhi svelizhanje ali pogubljenje na vezhne zha-
fe. —Vezhkral te imenitne refnize premifli; fkerb-
no fe vari, zhuj, moli in perpravljaj fe k’ fmerti.
Kdor hozhe pravdo dobiti; kdor na vojfko gre;
fe li on v’ to ne perpravlja? In bi fe tedaj ne
bilo treba k’ fmerti perpravljati, ker fe je treba
vojfkovati sa nar imenitnifhi rezh, sa tolikofbi-
no smago, sa milobvo in nefpremenlivo fodbo
boshjo? Perpravljaj fe h’temu, ko fi fhe sdrav,
ko fi bolan, in ko fe fmert blisha.

_ S bi vi po naukih evangelija. Kakorfhno shiv-
ljenje, taka fmert. Ljubi Boga, fpolnuj fvoje

1  *

4

dolshnodi do njega, (lo famiga febe, ino do fvo-
jiga blishnjiga; bodi mu dobrotliv; delaj fi pri-
jatle s’ merili vin mamonam, de bofh po njih
profhnjah v’ vezhne prebivalifha v’ nebefa vset.
Blagor dobrotniku; Gofpod ga bo refhil ob dnevu
nefrezhe. — Beshi pred greham, kakor pred ka-
zho. Dershi fe dobrih ljudi; hudobnih pa fc ogi¬
baj , kar je mogozhe. — Poravnaj sgodej vfe fvo-
je rezili, de bofh ob fvoji sadnji uri toliko lo-
slie na Boga in na fvojo dufho miflil. Naredi
tedaj fvoj tedament po pravizi, mi In odi in lju-
besni in po deshelinih pollavah. Naredi ga ras-
lozhno, in bres Uradi; mifli, de ga pred ozhmi
fvetiga in pravizhniga Boga delafh. Ako fi sa-
dran perdobljenja ali pofluslika fvojiga premo-
shenja kej ozhitafh, popravi v’ isrPzhilu fvoje
sadnje volje. Ne glej le na fvoje otroke, prijatle
in dobrotnike; ampak tudi na fvoje flushabnike,
dreshnike, pofodnike in uboge. — Zlie imafh dol¬
ge, jihplazhaj, zhe samorefh; ali jih vfaj natan¬
ko sapifhi, zhe jih ne morefh plazhati. — Opom¬
ni tide, kterim fvoje premoshenje sapudifh, de
naj fe teh s’ dopernafhanjem dobrih del fpom-
niti. Preberi zhafih fvoj tedament, in perdavi,
ali isbrifhi, kakor fe ti po sgorej povedanih rav¬
nilih prav sdi. Morbili utegnefh kteri del teda-
menta fhe v’ sbivljenji fpolniti. Odtergaj fe fzha-
fama od vfiga, kar morafh ob fmerti tako sapu-
dili. — Kolikor dareji perhajafh, toliko bolj fe
vojfkuj soper preveliko ljubesin do sliivljenja in
do fvojiga premoshenja; saupaj v’ Boga, in ifhi
vezhnih sakladov.—Bodi v’vfim smerin, in vadi
fe vedno v’ satejevanji famiga febe. — Isprafhuj
vfak dan fvojo ved; prejmi vezhkrat fvete sakra-

5

mente pokore in ref knjiga telefa, cle Lofh f’ zhi-
ftim ferzam pred Boga Rojili, miloft dofegel, in de
ne kofh vezhno od njega lozhen. Prejmi zhafih f.
obhajilo, kakor popotnizo; perporozhi fe profh-
njam prefvete Devize, f. Joshefa, ff. angelov in
drugih fvetnikov. Profi tudi shive, poboshne pri-
jatle, de naj sa-te pofehno per f. mafhi, frezhno
sadnjo uro od Boga profijo. Bodi tudi ti, koli-
korkrat samorefh, per ti f. daritvi is tega name¬
na, de hi po Jesufovi fmerti gnado frezhne fmerti
dofegel. — Stori fvoje opravila tako, kakor de
bi ltoj potlej Bogu odgovor dati mogel. — Obifhi
fvoje prijatle in domazhe kader fo bolni, perftopi
jim, ko umirajo; fpremljuj jih s’poboshnim pre-
mifhljevanjem v’ grob. Kako refnobno, kako ter-
do, kako obzhutlivo naf uzhi pogled mertviga?
— Moli sa mertve,in ako ti okolifhine perpufte,
pojdi zhafih k’ njih grobu. — Odlozhi fi vfako
leto nektere dni ali vfak mefiz en dan ali vfaj
eno uro, de fe v’ tihi famoti, f’ permerjenim,
poboshnim premifhljevanjem k’ fmerti bolj per-
pravljafh. Zhe pogoko in refnobno na frnert mi-
flifh, loshe fvojo nedolshnofi ohranifh, in ako fi
jo sgubil, fe hitreji f’ pokoro h’Bogu vernefh. —
Ako imafh perloshnoft, beri kej is shivljenja fvet¬
nikov in merkaj na njih sadnje befede in dela.
Sadnje tcrpljenje in sadnje befede nafhiga boshjiga
Svelizharja, Jesufa Kriftufa fo nar imenitnifhi. —
Ako fe po tem takim k’ fmerti perpravljafh, ako
fvojo ljubesin do Boga in blishnjiga tako fkasii-
jefb, fe ti, kader fe bo tvoja dufha od trupla
lozhila ne bo treba kefati in rezki: „Kakd

grenka je tvojo lozhitev, o frnert! „Ti fe bofh po

6

otrozhje Boga bal, in ob fmertni uri bofh lohko
ferze imel.

Kader sbolifh, boj pomozhi ifhi. Spofhtuj
sdravnika; saka j Narvifhi ga je flvaril in da is
semlje sdravila rafti. Moli k’ Gofpodu; on je nar
vikfhi sdravnik dufhe in telefa. Va-nj popolnima
saupaj; on samore sdravnika rasfvetliti. OzliiHi
fvoje ferze od vfakiga greha; vari fe jese in ne-
volje; ne nadlegvaj sdravnika in njih, kteri ti
_ ftreshejo. Kako revin bi ti bil bres njih pomo¬
zhi! Bodi hvaleshin sa pomozh in polajfhanje,
ktero ti ofkerbeli shele. Bolesin naj te napeljuje
k’ fposnanju famiga febe, k’holjfhanju tvojih pre¬
kopov, k’ poduzhenju in holjfhanju viih, ki fo
okoli tebe, pokashi s’ fvojo poterpeshlivoftjo in
s’ vfo fvojo ohnafho, de vera tudi v’ terpljenji
zlilo veka mirniga in dovoljniga flori. Kader uro
biti flifhifh, mifli na minlivoft zhafa; na uro,
v  kteri ne premore nihzhe vezli kej dohriga fto-
rili; na fvojo sadnjo uro, na fmert. — Vef fe
isi ozhi boshji volji; bres de hi on ne vedil in ne
perpuflil, fe nizh ne sgodi; on po fvoji vfigamo-
gozhnofti, modrofti in dobroti vfe nam v’ prid
oberne. — Tudi fmert, ako ti jo tvoja bolesin
napoveduje fprejmi, zhe ne s’ vefeljem, vfaj s’
mirnim ferzam. S’ tem fposnafh nar vezhi ob-
laft boshjo nad fabo; fposnafh njegovo pravizo ;
sakaj fmert je fhlrafinga greha; ti pernefefh Bo¬
gu fvoje shivljenje v’ dar, kakor fe je Jesuf fvo¬
ji mu nebefhkimu Ozhetu daroval, in mu fvojo
ljubesin fkashefh. — Predin bolesin Iiujfhi poda¬
ne, ozhifti fvojo veft, de fhe loshe fvoje grehe,
njih fhtevilo, raspol in okolifhine premiflifh, jih
refnobno obshalujefh, in lerdin fklep naredifh po-

7

boljfhati fe. Spovej fe odkritoferzhno in sgreva-
tio, in prejmi fveto popotnizoT poboshnoftjo. Sc
bali ne prefkerbimo ludi, predin fe na dolgo in
imenitno pot podamo, s’ vfim potrebnim? Kaka
nefrezha bi bila sa te, ko bi fe is ftrahu ljudi
ali is drugiga prasniga sgovora to saftavo vezh-
niga shivljenja pertergal! — Prejmi tudi fveto po-
flednje olje. Ali bi fe neki ne mogel vefeliti,
sakrament prejeti, ki tvoje bolezhine polajfha,
ti nepokojnofi: odvsame, in te od tvojih grehov
ozhifti ? — Po tem fe mirno Bogu isrozhi; pre-
mifhljuj v’ duhu Njega, prihodno shivljenje, in
terpljenje nafhiga Gofpoda Jesufa Kritlufa, in Ikle-
ni fvoje terpljenje s’ njegovim, de Bogu dopad-
livo in febi v’ prid terpifh. Spravi fe s’ njimi,
ki fo ta shalili; p roli jih, ktere li morbiti rassha-
lil, sa odpufhenje; bodi krotak in perljiidin do
tiftih, ki k’ tebi pridejo; opufti prašno govorjenje';
ne sheli prepogoftiga obifkovanja; nar raji imej
poboshne ljudi okoli febe. — Zhe tvoja bolesin
delj zhafa terpi, proli fvojiga fpovednika, de ti
zhafi ter zhali prefveto refhnje telo podeli in te
obifhe, de te v’ dobrih miflih poterdi. •—• Opravi
vfaj sjutrej in svezher fvojo molitev; tudi fzer
vsdiguj po dnevi fvoje ferze k’ Bogu. — Zhe imafh
lohko glavo, in zhe le nizh ne sadershuje, pre-
mifhljuj molitve per f. mafhi; ni treba befed is-
govarjati zhe fi flab; prejmi f. obhajilo po du¬
hovno ; beri kej fvetiga, ali rezi li kej poduzh-
niga brati. Oberni fvoje ozhi na podobo krisha-
niga; lete gotovo ne bofh imel bres tolashbe
sravin febe. Mifli zhalih, koliko terpljenja fi od
ene tirani s’ fvojimi grehi saflusliil, od druge

8

Hrani pa, kako neisrezheno vefelje te v’ nebefih
zhaka, zhe po kerfhanfko terpifh in umerjefh.

Zhe nikakor ni sdravja upati, fe is vfe mo-
zhi fpodbuduj k’ saupanju v’ Boga; rezi fi na¬
prej brati ali moliti sverllama in ne preveliko
na enkrat od sadnjili befedi, od terpljenja in
fmerti Jesufove; ali ktere pfalme, poftavim,
pfalme od pokore, ali druge ki te f’ sauparjem
v’ Boga navdajajo ; ali litanije od prefveliga ime¬
na, od terpljenja Jesufoviga, od matere bosbje ,
pofebno pa Ozhe nafh in druge molitve, ter sedini
fe v’ duhu s’ duhovnam ali s’ drugimi, ki vpri-
zho tebe molijo, profi sa papeshev shegin; obudi
vero, upanje, ljubesin, grevingo, isrozhi fe vno-
vizh v’ voljo bosbjo; ponishaj fe pred njim; sa-
hvali ga sa vfe gnade, in daruj fe mu popolni¬
ma. Kolikor blishe sadnja ura tvojiga shivljenja
perbaja, tolikanj vezhi saupanje obudi v’ febi v’
krishaniga Jesufa, de bofh sadnje sdihljeje k’nje¬
mu poflati, in mu rezhi samogel: Gofpod Jesuf,
fprejmi mojo dufho!

llolrajhha pojiel/a je uzluuniza sa zhloveka.

Zhe fi bolan, te vfak dan, zlo vfaka ura v’
novo uzhivnizo pelje. Ondi fe uzhifh, famiga
febe in Boga, slavljenje in fmert, fedajni zhaf
in vezhnoft fposnavati. Bog fkorej vfelej bolj ob-
zhutno po neprijetnih, kakor po prijetnih per-
godbah govori. Blagor tebi, zhe njegove befede
svetlo saflifhifh, fkerbno obvarujefh, in v’ ti¬
hi poterpeshlivolli fad pernefefh.

Ako ne vefh, zhe bofh od bolesni fvojiga
telefa osdravil, ali ne, isrozhi to Bogu; proii ga

9

pa pofebno sa osdravljenje fvoje dufhe; proii ga,
de te viiga greha ozhifti, in s’ mozhjo navda sa vfe
dobro. Ako hi fe boshjiga sdravnika branil, bife
fvoje laftne frezhe branil. — Ako tudi nad Tvo¬
jimi dobrimi deli nezhimernoft, famoprid, na¬
puh ali kej drugiga hudiga ugledafh, proii Bo¬
ga sa odpufhenje. — Ako fe ti ravno vii tvoji
grehi, vfe tvoje flabofti pred ozhi poflavijo, in
ako fe ne upafh k’ Bogu pogledati: mifli, de mu
je laftno ufmiliti fe in persanefti; de je Jesuf sa
grehe fveta umeri; in mifli li, kakor de bi ti
on govoril: „Sadofti ti je moja gnada. u  Po tim
takim fe ti bo flaboft v’ mozh, sguha v’ dobizhik,
fmert v’ sbivljenje fpremenila. — Zhe dalje bolj
umiraj grehu, de bofh farno sa Boga shivel. Po
vfaki smagi soper famogoitnoft bofh mozhneji sa
boj. Stori, kar bofh sadnji zhaf fvojiga shivlje-
nja shelel, de bi bil flori!. Ne odlafhaj tiftiga,
kar fe ne da sadofti hitro sravnati. Rezi vezhkrat,
in prav is ferza: Glej, moje shivljenje, o Gofpod!
odvsemi mi ga, ali ga mi pufti. Ako gamiodvsa-
mefh, vsamefh le fvoje darilo ; ako ga mi pa puftifh,
ga hozhem v’ tvojo zhaft obernili. Kar vsamefh,
je pofvelno, je zhafno; kar dafh, je nehefhko,
je vezhno. Kjer jeft ne vidim, vidifh ti; kjer jefl
nobene terdne podpora je vezh nimam, fi ti moja
pomozh. Tvoja roka, Ozhe! me je v’ to shivlje¬
nje vpeljala, ona me ho tudi is njega peljala. —
Kader sdravnik pride, proii Boga, de ga rasfvetli,
de on tebi, ako je k’ hoshji zhafti in k’ tvojimu
svelizhanju, takofhne sdravila veleva, ktere bi
tvoje bolezhine popolnima odpraviti, ali vfaj po-
lajfhati utegnile. — A [to sdravilo vsamefh, proii
Boga, de mozh, ki jo je va-nj, djal, tudi tebi

10

pomagati da. Al;o je tvojimu fladu neprijetno, fe
/pomni grenkih rezili, ki fo jih Kriftufu v’ njegovim
terpljenji ponudili. — Ako te pa sdravilo, ali ktera
druga jed ali pijazha poshivi, sahvali sato Boga,
od kteriga vfak dobri dar pride. — Ako teshave
odleshejo, pomifli: Kakor te teshave nifo mogle
mojiga duha konzhati, ga tudi fmert ne bo mogla
konzhati. Jeli bom vekomej shivel. — Ako imafh
dobro velelo uro, fe vefeli fvojiga Boga.—Kader
ti je hudo, fe tolashi, de fe bota mir duha in po¬
koj ferza kmalo vernila. — Ako te je poboshin pri-
jatel obifkal, fe krepzhaj s’ refnizo, de je svesa fvet-
nikov. Vli, kteri Gofpoda ifhejo, ga najdejo; in
kteri ga najdejo fo fklenjeni v’ veri, upanji in lju-
besni; oni molijo edin sadrugiga, in pomagajo
edin drugimu. — Bodi Hano vi lin v’ poterpeshli-
vofti. Oginj fkufha in poterdi slato'; terpljenje
fkufha in poterdi vero, upanje, ljubesin v’ zhlo-
veku. Ker je pa tihi, kteri topi, bliso kader fe
slato v’ ognjenzi topi: bo kali Bog delezh od te¬
be, kader te f’ terpljenjem zhifti? — Terpi ka¬
kor krilljan, poln ponishnofti in saupanja. Ali te
bo Ozhe, kteri te je 11 varil, poklizal in opravi-
zhil, kteri ti je fvojiga Simi, in s’ njim vfe dal,
pogubil? Ali te bo Jesuf, kteri je sa-le umeri,
in od mertvih vftal, kteri shivi na defnizi Ozhe-
ta, in tebi fvojiga Duha pofhilja, pogubil? Lju-
bosin ne pogublja. Jesuf je fmert in pekel pre¬
magal; s’ njegovo gnade bofh tudi ti premagal.

Vrednojt daf/ie.

Dufha je po boshji podobi ftvarjena. Bog jo
je 1<’ frezhni neumerlivoIU llvaril. — Opravilo sve-

11

lizhanja dufhe je nar bolj imenitno. — Jesuf je
rekel Marti: ,,Skerbna li in fi veliko persadevafh.
Pa le eno je potrebno“. — „Kaj pomaga zhloveku,
zhe vef fvel perdobi, fvojo dufho pa pogubi? Ali
kakofhno menjfhino bo zhlovek dal sa fvojo du-
fho?“ — Kakofhno vefelje je imel Ozhe, ko je
njegov sgubljeni fin nasaj prifhel! — Kako vefe¬
lje je v’ nebelih nad zhlovekam, kteri fe fpreo-
berne! Vezhi vefelje je nad takim, kakor nad
devet in devedefetimi, ki pokore ne potrebuje¬
jo. — In ako dobri paflir vfo zhedo popufli, in
sgubljeno ovzo ifhe, in fe perferzhno vefeli, ko
jo najde : ako zlo fvoje shivljenje sa fvoje ovze
da, in jih s’ fvojo drago kervjo odkupi: ne bo
kali moja dufha v’ boshjih ozheh veliko vezhi
ženo imela! — Torej me uzhi, o Kog! vrednoft
fvoje dufhe zhe dalje bolj fposnavati, de vfe fto-
rim, jo perdobiti.

Dobri pojlashik zhafa , ki je fhe dovoljen.

Gofpod je ti’i leta saporedama hodil fadu
ifkat na figovim drevefu; in ga ni nafhel. Po
tem je rekel gorniku: Pofekajga; zhimu fhe pro-
ftor jemlje ?"  Kako obzhutno me Jesuf v’ ti pri¬
liki uzhi, de naj refnobno na fvoje poboljfhanje
miflim! — ,,Sekira je she drevefam v’ korenino
naftavljena. Vfako drevo, ktero ne flori dobriga
fadu, bo pofekano in -v’ oginj vershenoA 4  — „Go-
fpod bo s’ vevnizo ozhiftil fvojo gumno, in bo fpra-
vil pfhenizo v’ fvojo shitnizo, pleve pa bo foshgal
s neugaflivim ognjem“, govori f. Janes kerflnik.

Oh! fmert grefhnikov je huda. Torej hozhem
ziniti, in perpravljen bili. Ako bi jeft kakor bres-

12

fkerbni hlapiz rekel: „Gofpoda fhe dolgo ne
bo“; bi on kali ne utegnil priti ob dnevu, in
ob uri, ko bi le ga ne nadjal? Ali bi fe mi ne
utegnilo goditi, kakor fe je tolikim ob Noetovim
zhafu godilo, kteri nifo porajtali na potop, ki ga
jim je ta mosh nasnanoval, temuzh fo v’ Tvoji
lahkomifhljenofti naprej shiVeli? Bi fe mi kali ne
utegnilo goditi, kakor nefpametnim devizam, ktere
fo preposno prifhle, ter fo bile od frezhe zhuje-
jozhih vekomej odlozhene. Ako bi li sdaj ne per-
sadjal fkos oske vrata iti, bi na sadnje Ital pred
vratmi gofpodarja, terkal in rekel: „Gpfpod! Go-
fpod! odpri mi.“ In, ali bi fe mi ne bilo bati
odgovor flifhati: „Ne vem, od kod fi?“ — O,
de bi pazh ob tem fvojim dnevu fposnal, kaj k’
moji pravi frezhi perpomore! O, de bi bil pazh
vredin fposnan, pred tabo, o Bog! ob fodbi ob-
ftati, ki fe blisha! Sdaj fhe hodim v’ luzhi. De
bi me le fmertna tema ne opadla! Sdaj je fhe
dan, morbiti sadnji dan k’ mojimu svelizhanju.
Ura pride, ob kteri nihzhe ne bo mogel delati.
Kar lijem, bom shel. Smert pride kakor tat po
nozhi. Ne vem, kaj bo jutri. Morde she kakor
fodnik ftojifh pred vratmi. Ti  me fhe pufiifh shive-
ti, ker nozhefh, de bi fe kteri sgubil. Gofpod!
flifhim tvoj glaf; nozhem vterdili fvoje ferze; k’tebi
pridem. Sdaj fi fhe bliso mene. Dodeli mi, de fe
zhafa in perloshnolti dobro flori ti po tvojih name¬
nih modro poflushim. Bodi miloftiv meni grefhniku.

De je vera v ’ boshjiga t Sinu potrebna.

Jesuf je dal tihim pravizo, otrozi boshji ime¬
novali fe, kteri fo njegov nauk na-fe vseli, in

13

njegove obljube verjeli. Le po tem po otrozhe-
nji pa sadobimo pravizo v’ hifhi fvojiga Ozheta
okati. — Jesuf je vrata v’ nebela; kdor fkos te
vrata va-nje gre, bo dobro brano sa Tvojo neu-
merjozho dufho najdel. —Jesuf je pot k’ sveli-
zhanju. Nihzbe ne pride k’ Ozhetu, zhe ne v
njem; le v’ njegovim imenu je svelizhanje; le
po njem sadobimo odpufhenje in de fmemo pred
Ozheta kopiti; le po njem pride boshje opravi-
zhenje v’ vfe in nad vfe, kteri va-nj verujejo;
po njem Te vdeleshimo boshje gnade; on nam
je s’ Tvojo fmertjo na krishi svelizhanje perdo-
bil. — Kdor veruje in fposna, de je Jesuf Sin
boshji, v’ tiftim okane Bog, in on okane v’Bo¬
gu. On naf je ljubil, in s’ Tvojo kervjo omil;
s' njim bodo verni vezhno shiveli. Torej blagor
njim, ki ga ne vidijo, in vender va-nj verujejo,
ako le po veri shive. — Gorje pa nevernim.! Kdor
ni s’ Jesufam, je njegov nafprdtnik. On je vo¬
galni kamin pohifhtva nafhiga svelizhanja; on ho
tikiga, na kteriga ho padel, kerl. Kdor ne ve¬
ruje, je she fojen, on Te Tam Tebe pogubi. Bres
vere ni mogozbe, Bogu dopafti. Kdor Te hozbe
Bogii perblishati, in vezhno per njem kanovati,
mora verovati, de je, in de plazhuje tikim, ki
ga ifhejo. — O Gofpod! verujem. Pomnoshi mo¬
jo vero.

Opominovanje k’’ pokori.

„Delajte pokoro“ je osnanoval napovedova-
viz Jesufa Krikufa. „Spreobernite Te, de bodo va-
fhi grehi isbrifani“ je rekel f. Peter ljudkvu. —
In po opominovanji f. Pavla moramo kari kvaf

14

ispraviti, de iiomo nov kvaf, novi dobri ljudje
podali; vfiga omadeshevanja telcfa in dufhe fe
moramo varovati, in fvoje pofvezhenje v’ bosh-
jim krahu f’ pokoro dokonzhati; kari ga pregrefh-
niga zhloveka flezhi in noviga oblezhi, kteri naj
po boshji podobi, pravizhno in v’ refnizi fveto
shivi. Ako fe Bogu v’ pokori blisbamo, fe nam on
s’ Tvojim ufmiljenjem blisha. Ponisliajmo Te, ka¬
kor fpokorniki pred njim, in naf bo uflifhal. Ako
pa grefhimo, nam ne bo sanefil, kakor tudi ni
angelam sanelil.— Torej mi daj, o Bog! pravo
ftudenje nad greham, ki lim ga dolibmal ljubil;
daj mi, poflushiti fe gnade fpokorjenja; daj mi
v’ prihodno f’ telefam in s’ dufho tebi flushiti.

Saupanje v ’ Ozhetovo Ijubesin.

Saupaj v’ Boga. Ali ga ne fmemo po Jesufo-
vim nauku fvojiga Ozheta imenovati? Ali naf ne
ljubi po Ozhetovfko ? Ali ni dal fvojiga Sinu sa
naf ob zhafu , ko fmo bili grefhniki? ali naf kdej
puki zhes nafho mozh fkufhati? Ali ni bogat s’
ufmiljenjem? Ali naf ni poklizal k’ luzhi vere, v’
fvoje kraljekvo, v’ fvoje velizhakvo? Ali ni on lju-
besin? Bi neki ne saupali va-nj, kteri naf je ta¬
ko ljubil? — Vem, v’ kteriga fvoje saupanje ka-
vim. Ti, o Bog! fi mi odpufhenje in vezhno
shivljenje obljubil. Profim sa to tvoje ufmiljenje
po saflushenji Jesufa Kriftufa.

Pomirenje fpokorniga greffinika.

Grosno nepokojin fim savolj fvojih grehov;
grosno me ftrafhi, de jih je toliko in tolikofhnih.

15

Ta nepokoj, ta shaloft naj k’ moji pokori in k’ mo-
jimu poboljfhanju perpomore. Kdor per Bogu gna-
de iThe, jo najde. V’ Tvojim sliivljenji Tzer ugledam
veliko nehvaleshnoft do njega, pogdfto prelomlje-
nje njegovih Tvetih sapoved, bresThtevilno v’ ne-
mar pufhanje njemu flor j enih obljub. To me
tedaj grosno tare, to me Tilno ftrafhi; v’ obupnofl:
me pa vender ne bo fpravilo. Nozhem Judeshu
enak biti, kteri Te je hujfhi s’ Tvojim obupanjem,
kakor s’ Tvojim isdajanjem pregreThil. Sej Bog
govori: Verni Te k’ meni, ter Te bom k’ tebi
vernih Ako ravno bi bili tvoji grehi rudezhi
kakor Thkerlat, bi vender poftali beli, kakor Tneg.
Nozhem Tmerti greThnika, temuzh de Te Tpre-
oberne in shivi . 44  — Kdo je kdej v’ Boga saupal
in je bil oTramoten ? — Kdo je va - nj klizal, in
ni bil od njega uTliThan? Ali ni JesuT na Tvet
priThel, Tvoje ljudftvo od grehov reThit in sve-
lizhat, kar je bilo sgubljeniga? Ali ni sgrevano
greThnizo, ki To jo k’ njemu perpeljali, vpraThal:
j,Ali te ni nobedin obTodil ? Tudi jeft te ne bom
obTodil; pojdi in nikar vezh ne greThiA 4  — Ali
ni zolnarju in toliko drugim greThnikam odpu-
flil? Ali ni Trednik med Bogam in med ljudmi?
Ali ni on s’ Tvojo laftno kervjo pokropljen v Pre-
Tveto, v’ nebeTa Thel, potem ko je bil Tpravni
dar, ki vekomej obvelja, opravil? Ali ni Tvoji zerkvi
oblaft isrozhil grehe odpdfhali ? — O JesuT ! tvo¬
je rane želijo; daj mi grehu odmreti in popolni¬
ma pravizi shiveti. Bodi mi, o JesuT! kar tvoje
ime pomeni, Svelizhar moje duThe.

16

Boshje ufmiljenje do gref'/mika, hi fe J'preo-
berne.

Defet tavshent talentov, grosovitno veliko je
bil hlapez fvojimu kralju dolshan. Ko fe je pa
pred-inj vergel in rekel: ,,Gofpod! poterpi s’ me¬
noj, in vfe ti bom povernil kako miloftivo fe
mu je gofpod fkasal! Vef dolg mu je odpuftil.—
Peter je eniga dne Jesufa vprafbal: ,,Gofpod! ko-
likrat bo grefbil soper mene moj brat, in naj
mu odpuftim ? do fedemkrat ? Jesuf mu rezhe :
Ne rezhem ti do fedemkrat, ampak do fedem-
defetkrat fedemkratkolikorkrat namrezli grefh-
nik fvoje grebe fposna. Ne bo tedaj Bog fam
tako s’ nami ravnal, kakor nam s’ drugimi rav¬
nati veleva? Ali ni on miloftiv in poln ufmilje-
nja? Ali ni to pokasal nad Davidam in nad toli¬
kanj drugimi fpokornimi grefhniki? Ali ne zha-
ftimo fvetih fpokorniz, Marije Egiptovfke, Mar¬
jete Kortonfke, in veliko drugih na fvojih altar-
jih? — Vezhni Ozhe, v’ Jesufovim imenu pro-
fim ufmiljenja.

Kader fe grefhnik nozhe fpreoberniti.

„Preklinjevanje Duha ne bo odpufheno.“ In
ta greh flori tifti, kteri fe nozhe fpokoriti, kteri
fe nozhe fpreoberniti. — Ninivljani bodo fddni
dan soper nefpokorne vflali, in fprizhevali, de fo
leti fhtrafinge vredni: sakaj uni fo fe poboljfha-
li, ko jem je bil Jona pokoro osnanil. Ali pa
Jesuf, kteri je pokoro osnanoval ni vezhi, kakor
Jona? Ko naf tedaj nafhboshji uzhenik k’ pokori
opominja, bomo kali gluhi?—„Tudi prah, kteri

17

fe je naf od Vafhiga mefta prijel, otrefemo na
Vaf; vcnder pa to vedi'e , de fe je bo sli j c kra¬
lje llvo perblishalo « 44  — Tako naj po Jesufovim
povelji f  od njega poflani uzhenzi reko > ko v’
melto pridejo, v’ kterim jih ne bodo fprejeli. Akp
fe pogubimo f  fmo le farni krivk —- Bogati mosh
ni verjdl, in fe ni poboljfhalj dokler je shivel;
v’ peklu pa je bila njegova grevinga saftonj. —
Teshko ti bo* je rekel Jesuf Savlu de bi ga bil
fpreobernil, proti ollnu berzatk Kolikanj bolj
fe namrezh zhlovek Bogu soperftavlja, tolikanj
bolj febi fhkoduje, tolikanj bolj febe rani. Ali
fe bodo befede, ki jih je f. Shtefan Judam go¬
voril i  tudi od naf rezili mogle: „Vi terdovratni,
in neobresani na ferzih, iri na ufhelih, vi fe
vedno fvetimu Duhu soperftavljate . 44 — 1  Ali bo f.
apoftel Pavl tudi kterimu smed naf rezhi uteg¬
nil: „Ali sanizhujefh bogaftvo njegove dobrote in
poterpeshlivoki in persanafhanja ? Ali ne vefh,
de le boshja dobrota k’ pokori napeljuje? Po fvoji
terdovratnofti pa in po fvojim nefpokdrnim ferzu
febi jeso nabirafh v’ dan jese in rasodenja pra-
vizline fodbe boshjc. Kteri bo vfakterimu po nje¬
govih delih povernil. 44 —„Danf klizhem na pri-
zlio nebo in semljo, de fim shivljenje in fmert,
blagor in gorje pred vaf pohavil. Isvolite fi shiv¬
ljenje . 44  Tako je govoril Mojsef Israelzam, ko fe
je flovil. — Oh, Bog! ti fe ne pukifh saframo-
vdti. Daj, de fvojiga ferza tvojimu glafu vezh
ne perprem. Prefuni ga vfaj s’ fvojim ftraham;
tvoj lirah je sažhelik modrofti in pokore«

2

18

Ojjira fodba boshja.

Vil bomo prod fodni Ilol Krillufov kopili!
Vfak bo tedaj fvoje breme nefel. Nizh ni tabo
fkritiga, de bi na dan ne prifhlo. Vfe rezin fo
ozhem nafhiga fodnika raskrite in rasodete. Vfak
bo, tudi po fvojirn telefu, fvoje plazhilo prejel,
kakor je she dobro ali hudo korih Bog samore
dufho in telo v’ pekel vrezhi. Ako fe bo pra-
vizhni komej otel, kako bo li hudobnimu grefh-
niku. Kako hudo fe bo li tikim godilo, kteri fe
kakor prebivavzi Korafajnfki in Betfajdfki, luzbi
refnize v’ bran kavijo? — O Gofpod! ti bofh
kakor kralj od mene, fvojiga hlapza odgovor ter¬
jal; ti bofh ljudi ldzhil, kakor paftir ovze od
koslovldzhi. Oh! poftavi me takrat na fvojo defno
med fvoje dobre ovze, in daj mi vezhno shivljenje!

Nejrezha vezimo pogubljenih.

„Strafhno je, v’  roke shiviga Boga pafti. ££  —
Pogubljeni bodo v’ ognjenzo versheni, ondi bo
jok in fhkripanje s’ sobmi. Oni bodo prifhli v’
sunanjo tmo; oni bodo fodni dan na levi kali in
krafhno obfojenje njih vezhniga pogubljenja fli-
fbali. Takrat bodo goram rekli: Padite nad naf,
in grizliem: Pokrite naf.— Oni bodo fmert ifka-
li, pa ne nafhli; oni bodo sheleli umreti; todc
fmert bo, pred njimi beshala. Vekomej jih bo
boshja jesa terla; Gofpod jih bo vekomej pogu¬
bil in savergel; nikoli ne bodo fhli v’ Gofpodov
pokoj. Kako krafhno kanovanje je v’ kraji mar-
ter! Kako grosovitna, neisrezhena nefrezha je,
vekomej od Boga lozhenim, vekomej od boshjiga

19

ljuddva, od drushine boshjih otrok isklertjenim
hiti, vekomej v’ drushbi hudobnih duhov shive*
ti! — O Gofpod! obvari me zherva, ki vekomej
ne umerje; ognja, ki vekomej na ogafne.

Zhe je bolnik lakomin ivohern), in nozhe ptu-
jiga blaga poverniti.

„Na ta fvet nifmo nizh pernefli, je torej
ozhitno, de ne moremo tudi nizh odnedi. — Na*
hirajte fi dober saklad sa prihodnje , 44  pifhe f.
Pavl. In f. Peter opominja: „Vfo fv r ojo fkerh nje¬
mu pudite, sakaj on sa vaf (m sa vafhe sapn-
fhene)  fkerbi . 44  — Zhlovek leta sa dinzo; on fi
veliko persadeva sa nizhemernod; on nabira, in
ne ve, sa koga,“ fe bere v’ pfalmih. — In sve-
ftiga fpomina vredne fo Jesufove befede: „Refnizh-
no vam povem . . . Loshej je kameli iti fkos
fhivankino uho, kakor hogatimu priti v’ boshje
kraljeftvo . 44  — Po uku f. Pavla ne bo noben M-
komni, ki je pred Bogam malikovaviz, delesha
imel v’ boshjim in Kriftufovim kraljellvu. — „Vi
bogatini! jokajte in tulite v’ fvojih nadlogah, ki
bodo nad vaf prifhle, Vafhe bogaltvo je fogni-
lo, in vafhe oblazhila fo od molov fnedene. Va¬
fhe slato in frebro je srijavelo, in rija bo soper
vaf prizhevala, in bo vafhe inefo kakor oginj
pojedla . 44  — ,,Ako kdo polrebniga in ubogiga shali
. . . sadare nasaj ne da, . . . na obred pofoju-
je . . bo mar sbivel? Ne bo sbivel; ker je
vfe te gnufobe doril, bo gotovo umeri, in nje¬
ga kri bo nad njim ; 44  govori Gofpod po udih
preroka Ezebiela. — Blagor njemu, kteri Jesu¬
fove befede premifli in fpolmije; Delajte li pri-

2  *

20

jatle f’ krivizhnim mamonam, do vaf, kader ob-
nemagate, vsa mejo v’ vezhne prebivalifha. — Zlilo-
vek le po tem dofeshe upanje, odpufhenje gre¬
hov sadobiti, zhe nasaj da, kar nima v’ lafti po
pravizi, in zhe je po premoshenji dohrotliv. -—
Milofhina ( almoshna ) refhi od vfe fmerti. -—
Ufmiljenje prefeshe fodbo; ono tako rekozh oroshje
vsame fodniku.“— Kakor fe v’ pfalmih bere, je
dobrotlivi fijal, ubogim dal, in njegova dobro-
delnoft oftane vekomej. — O Jesuf! vem, de greh
ni odpufhen, ako fe tifto, zbefar fe kdo po kri-
vizi polafti, ne poverne. Ne pulti, de bi kdej te
refnize in tvojiga sagotovljenja posabil, de bofh
vfe poplazhal, kar fmo tudi nar manjfbimu zhlo-
veku is ljubesni do tebe dobriga Jtorili; de zlo
poshirk mersle vode, ki ga is tega namena po¬
delimo, pred teboj ne bo bres plazhila; de jeli,
kakor Zahej povernem, ako fim kteriga goljfal,
in de od fvojiga premoshenja ubogim s’ vefelim
ferzam podelim.

Po fpreobernjenji.

Satan je fzer naklepe foper tebe narejal,
hvala pa bodi Jesufu, de tvoja vera ni odjenja-
la! Bog je tillo, kar ti je v  ferze vfadil, rafti
dal. Ti fi bil fzer skaljen; tode tvoja shaloft je
pnfhla od Boga, in je pokoro napravila. Ti li
bil savolj greha kakor mertev; Bog pa ti je shiv-
Ijenje dal. Ti li hodil v’ temoti; Gofpod pa te
je rasfvetlil. — Sahvali torej Boga sa to veliko
gnado; bodi ftanovitin v’ dolmim, de zil in ko-
nez fvoje vere, svelizhanje dufhe dofeshefh. Od¬
pravi popolnima vfe hudo, in ravnaj kakor pre-

21

rojen, v’ nar zhifteji luzhi refnize. „Glej! govori
Gofpod! kmali pridem; ohrani, kar imafh, de
ti mhzho venza shivdjenja ne vsamed 4  — O Go¬
fpod! vtifnc te refnize neisbriflivo v’ moje ferze!

Kader fpreobernjeni omaguje.

Ako fi fe f’ pokoro k’ Bogu vernil, oftani
ftanovitin. „Nihzhe, kteri s’ fvojo roko drevo pri¬
me, in fe nasaj osira, ni perpravin sa koshjc
kraljeftvo.“ — „Petcr je rekel Jesufu; ,,Gofpod!
h’ komu pojdemo ? Befede vezhniga shivljenja
imafh.“ —- Vari fe , de tvoje ferze ne ho odver-
njeno od sveftobe do Boga. Vari fe lashnji vili apo-
ftelnov, sapeljizov, kteri hi te radi s’ napzhnimi
nauki navdali; sakaj tudi Satan fe fpremeni v’
angela luzhi. — Ali hozhefh sopel sguhiti, kar
fi perdobil, in ne veliko bolj popolno plazhilo
dofezhi? — „Imam soper tebe, de fi pervo Iju-
hesin popuftil. Spomni fe tedaj od koga de fi fe
vernil; in delaj pokoro, in flori perve dela. Ako
pa ne, bom hitro prifhel, in bom tvoj fvezhnik
is njegoviga melta premaknil, ako ne bofh pokore
ftoril (ti bofh sgubil luzh mojiga natikaj  Bodi
ftanovitin do fmcrti, in jeft ti bom dal krono
shivljenja.“ O Gofpod! krepzhaj me v’ moji fla-
bofti, de ne omagam, in de fe v’ fvoj poprejfh-
ni ftan ne povernem.

Tolashenje v’ leshdvah.

Ne vem, dokle fhe bo shila bila. Ne vidim
v ti vezlii; lode eno oko vidi, kamor jeft je vi¬
dim ; ena pamet rasume vfe; ena ljubesin vlada

22

vfe. In ti ljubesni, ki je vfe dni mojiga shiv-
Ijenja rasfhtela, podvershem vfe kar vem, in
zhefar ne vem. Ozhelova roka je mejo mojimu
shivljenju podarila; Ozhetovo oko posna to mejo.
Do lef, in ne dalje. In ta meja mi je fveta.

Ne vem, kako de bom is tega vidniga fveta
fhel. — Eno oko pa vender posna ta is-bod, ena
roka ga vlada, in ena ljubesin vsdigne in nefe
trudniga duha is vidniga v’ nevidno, vezhno shiv-
ljenje. Ti vfigavidozhi, vfigamogozhni ljubesni
fe podvershem, deliravno ne fprevidim.

Velikrat in hudo lim grefhil, globozhina vli-
ga mojiga pogubljenja mi doji pred ozbmi. Tode
Bog ufmiljenja, ki mi je dal moje grehe fpos-
nati, jih obshalovati, in terdno fkleniti, nov zhlo-
vek podati; ki fvojimu edinimu Sinu ni sanefel,
temuzb ga je sa naf vfe dal, odpudi greh; on
odpravi naflčdke greha; on obvaruje pred novim
padzam v’ greh, in da vezhno shivljenje.

Na telefu in na dufhi terpim. —- Tode tudi
to ne bo moje saupanje v’ Boga oflabelo. Sa-
kaj, kakor sa nozhjo, jutro s’ fvojo milo fvetlobo
sopet pride, pride tudi sa kratko shalolljo, fpet
boshji mir v’ mojo dufho, Bog mi f’ terpljenjem ,
ki me sadene tudi mozh pofhlje, ga prenafhati;
on bo vfe moje bolezhine konzhal, in meni, ka¬
der bo ta lopa raspadla; vezhno hifho dal v’ ne¬
belih , ki je nobepa fmerl ne bo konzbala.

Ne vem, kaj me v’ unim shivljenji zhaka.
Tode Bog je pravizhin; on poverne zlo poshirk
vode, ki fe is ljubesni podeli. On je ufmiljen;
ponishniga in potertiga ferza ne savershe. On je
moder; on naf zhifti s’ bolezhinami. In ko bi
fe jeli v’ tem shivljenji s’ vero, s’ ljubesnijo in po-

25

terpcshljivohjo popolnima ne ozhikil, je vfaj po
lem shivljenji ufmiljenje, ki me bo popolnima
ozhikilo in moje svelizhanje fpolnilo.

Nebefhko kraljejivo filo terpi.

»Nehefhko kraljeftvo’ govori Jesuf lilo terpi,
in lilni ga na - fe potegnejo.“—Vrata r’ to hifho,
v’ nebela fo oske? pot v’ to domovino je osek;
boshje melto, ki je dobro v’ njem prebivati, je
na vifdki gori; noben vojfkovaviz ne bo venzhan,
ako le po poftavi ne bo bojeval; fbe le po delu vsili¬
va kmet fad Tvoje pridnoki, bres truda in persade-
vanja fe v’ tekalifhi zil ne dofeshe; bres truda fe
draga kava ne dobi; kdor fkritiga saklada fkerbno
ne ifhe, ga ne prejme; sa tako drag bifer, ka¬
kor je nebefhka frezba, fe je treba vfiga vanati;
kdor ne dela, ne saflushi pokoja. Torej hozhem,
o Bog! s’ kraham in f’ trepetam sa fvoje sveli¬
zhanje fkerbeti. De bi ondi ne bilprasin, bi rad
f’ pomozhjo tvoje gnade veliko dobrih del naprej
poflal; sakaj nar bolji perpravljanje fo sa nebefa.
Kakor dober otrok fe hozhem perpravljati, de
bom tebi, moj Ozhe! dopadel. Sej tudi mravlja
sa prihodnji dan nabira, bi kali jek tega sa vezh-
nok ne koril ? Modre devize fo fvoje fvetila smi-
rej perpravljene imele, de bi sheninu naproti
fhle; kako bi jek, o Gofpod! upati fmel, bres
fvatovfkiga oblazhila, bres zhednoki, bres Ijubes-
ni, v’ tvojo fvatovfko obednizo pufhen biti?

V hudih holezhindh.

O Bog! veliko terpirn. Ali pa nifim safhi-
shil, fhc vezh terpeti? Tvoja roka teshko leski

n

na meni; fmertne bolezhine obzhulim. Ti pa ven-
der tudi sdaj ravnafh, kakor moder, dober in
pravizhin ozhe , ki fvoje otroke vedno ljubi. —
Kaj je moje terpljenje, ako ga Jesufovimu terplje^
nju permerim? Torej hozhem, kakor on, in s’
njegovim terpljenjcm fklenjen, ta kelih, akoravno
je grosno grenak, piti; fej pride is tvoje Ozbetr
nje roke. -— Tukej me reshi, tukej me shgi, o
Gofpod! le vekomej mi persaneli.—Bolezhine ,
ki jih pofhljefh, fo Snamnja tvoje ljubesni; te*
daj jih hozhem terpeti, de vfaj nekoliko fvojo
ljubesin fkashem. — Daj mi tukej vize prekati,
tl e koj po moji fmerti k’ tebi pridem. Ne bofh
mi vezh naloshil, kakor nohti sajnorem. Podpiraj
me le s’ fvojo gnado; daj mi poterpeshlivok. —t-
Ako bi pa utegnil nevdijin biti, mi odpuhi, Ozhe!
fej posnafh flabok fvojiga otroka. Daj, de bo
vfe moje shivljenje tebi v’ zhak, in moji dufhi
v’ svelizhanje.

js Ir ah fmerii Je mora smanjfhevati.

Nikar fe fmerti prevezh ne boj, Zhloveku
je odldzheno enkrat umreti. Torej kori, de bo
tvoja fmert, ki jo morafh prekati, zhednok; in
tvoj dolg prokovoljno darilo. Sakaj bi fe neki
fkos vfe fvoje shivljenje bal, kar bo fhe le ob
sadnjim zhafu nakopilo? Jesuf je umeri; Marija
je umerla; vli ljudje umerjo; in mi bi ne umerli!
Ali ni bolje, kdej umreti, kakor v’ vednim kra»
liu pred fmertjo shiveti? Koliko marternikov, in
med njimi tudi mlade, flabe deklize, kakor f.
Nesha, je fhlo fmerti bres krahii naproti! Kako
zhakitlivo fo fedmeri Makabejfki bratje vprizho

25

fvoje matere fmert premagali! Ali ne perbeshimo
s’ fmertjo v’ savetje, ktero naf ftrafhnim vihar¬
jem hrani! Ali nifo dufhe pravizhnih v’ hoshji
roki? — Le greh bori fmert grenko , le grefh-
nikova fmert je ftrafhna. — Tudi po fmerti naf
fzer fhtrafinge zhakati utegnejo. Ali je pa fmert
tega kriva? Ali ne grehi? Ako nizh ne borimo,
savolj zliefar hi fe hati mogli, sakaj bi fe tedaj
fmerti tolikanj hali? Boshja fodba je fzer grosno
ojflra ; ako pa pokoro delamo, in fvoje grehe tu
fhtrafujemo, ne bomo kali gnade sadohili pred
fodnikam? Bog ne fhtrafuje dvakrat. Sej nam
on fam obljubi, de nozhe pomniti nafhih nek¬
danjih grehov, zhe fe jih fpokorimo in njegove
sapovedi dershimo. Smerti in nje nafledkov fe
fzer fmemo bali; vender pa moramo ta ftrah
smanjfhevati. Sej fmo kribjani ; verujemo v’ Bo¬
ga, in upamo nebefa. Gotovo bi ne dajali na
snanje velike ljubesni do Boga, ko bi fe prevezh
nad fmertjo savseli. Ref je , zlo Kriftuf je oto-
shin pollal, ko fe je fmert blishala; f’tem nam
je pa le hotel na snanje dati, de je zhlovek,ka¬
kor fmo mi; de vfe naflie flabofli obzhuli, kakor
mi. On fe je hotel trebi, de bi nam mozh in
ferzhnoft dodelil. Kako ljubesniv nam Jesuf f’
tem poftane ! — Tudi smed fvetniltov fo fe nek-
teri fmerti nekoliko bali; ali pa jo jih ni veliko
shelelo? Ali Bog nekterim fvojih svellih flushab-
nikov ftrahu pred fmertjo sato ni odvsel, de bi
fe morbili na fvoje saflushenje prevezh ne sana-
fhali, in de bi hudobni vidili, kolikanj bolj de
fe morajo oni fmerti bati? In poboshni fo kmali
premagali fti-ah pred fmertjo s’ fvojim terdnim sa-
upanjem v’ Boga, is f' popolnim vdan jem v’nje-

26

govo modro ozhetovfko previdno!!! — Lc po-'
1)6 sli n o tedaj slu vi, in fe ti fmerti ni treba pre-
vezh bati. Shelo fmerti je greh. Ako zhebeli shelo
odvsamefh, ima le fterd; odvsemi fmerti greh,
ni fhkodliva, ampak prijetna in fladka. — Ko
bi ti dalje shivel, bi morbiti novih grehov do-
pernefel in po tem takim nove dolge pred Bo-
gam boril ? Ne odlafhaj pokore; she sdaj jo sazh-
ni; fpravi fe s’ Bogam v’ f. sakramentu pokore.
— Deliravno je tvoja praviza grosno ojrtra, je
vender tvoje ufmiljenje nefkonzhno. Prava po¬
kora ni nikoli preposna. Bog obljubi, de hozhe
fpokornimu miloftiv biti. Bi bil kali Jesuf na
krishi umeri, ko bi naf ne bil tako ljubil, in
nafhiga svelizhanja ifkal. „Kteri fe, Gofpoda ho¬
ji , fe mu bo na konzu (oZ> dnevu njegove fmerlij
dobro godilo ,“ fe bere v’ fvetim pifmu. In od
mozhne shene nam pravi, de fe bo poflednji
dan vefelila* 4  — S. Bernard perpoveduje, de je
njegov brat umirajozh pfalm: „HvaIxte Gofpoda
v’ nebelih, hvalite ga na vifhavi i. t. d.“ peli sa-
zhel. S. Malahija je tako mirno umeri, de oko-
liftojezhi nifo samerkali. S. Katarina Sienfka je
imela grosne shelje po fmerti; sdaj jo je vabila,
de naj kmali pride; sdaj je nevoljna portala, ker
je tolikanj zhafa ni bilo. S. Ignaziju is Lojole
fo mogli sdravniki zlo prepovedati, na fmert mi-
flili. Tako mozhno jo je shelel! In mi bi lirahu
pred fmertjo ne smanjfhevali ? Ali naf Bog ne
ljubi ? in ali kdej prijatel prijatlu bolj ljubesni-
vo, gorezhe in ozhitno na pomozh pride, kakor
zhe je v’ nar hujfhi nefrezhi ? — Pa pravimo
zhaii: „Ko bi vedil, de fim v’ boshji gnadi 1“  Pa
ko bi to vodili, kako bi fe mogli v’ upanji vadi-

27

li? In ali ni na nafhim sadershanji leshezhe, de
fmo per Bogu v  gnadi? — In kaj nam sadnjizh
prevelik n ep oko j savolj fmerti pomaga ? Upajmo
v’ Boga; molimo, ljubimo ga, bodimo mu sve-
fti, druge rezki pa mirno njegovi previdnofti pre-
puftimo. Zhudno bi bilo, ko bi hotli v’ nebefih
kraljevati, in vender semlje ne sapuftili: ko bi
savetja ifkali, in vender v’ fredi viharjev It a no¬
va ii hotli. Profimo raji Boga, de naj naf v’ Tvo¬
ji gnadi k’ Tebi poklizhe. Sej pridemo po fmerti
v’ Gofpodovo hifho: s’ semlje gremo v’ nebefa,
s’ fenze k’ refnizi, s’ fpremenlivofti v’ nefpremen-
livoft, s’ nadloge k’ frezhi; tje pridemo, kjer Te
vfe nadloge, fkerbi, kolesni, prepiri, fkufhnja-
ve, grehi, ncvarnofti in dela konzhajo; pridemo
v’ kraj miru, v’ deshelo shivih, v’ kraljeftvo ve-
lizhaftva; pridemo k’ Bogu Ozhetu, ki naf je Ilva-
ril; k’ Bogu Sinu, ki naf je odrefhil; k’ Bogu,
fvelimu Duhu, ki naf je pofvetil; s’ Marijo in s’
viimi fvetniki bomo Boga vekomej hvalili in flavili.

Mnogotere podobe fmerti.

Dan fmerti je dan shetve ; takrat je le na
tem leshezhe, zhe fmo pfheniza ali plevel. Ka-
korfhina je fetev,takofhna je shetev. —Dan fmerti
je dan obrajta. Smert nam pernefe osnanilo: Daj
obrajt od fvojiga gofpodovanja, od dobre obernit-
ve fvojih talentov. Ako fmo fvoje delo dobro kon-
zhali, nam pernefe fmert vefelo osnanilo: Pojdi
v vefelje fvojiga gofpoda! — Smert je nozh te¬
ga shivljenja; takrat nizh vezh dobriga ne more¬
mo floriti. -— Gofpodu fe moramo v’ dar perne-
fti; v fmerti fe mu darujemo. — Mefo in kri ne

28

moreta priti v’ boshje kraljeftvo; ob fmerli fle-
zhemo ogrinjalo duha. — Smert je prefeljenje is
kozhe, ki je flaba in duha teshi, v’ terdno vezh-
no hifho v’ nebelih. — Smeri rasveshe kriftjana
is sadnjih vesi, ki kriftjana perdershujejo, de ne
more ven in ven per Kriftufu biti; fmert je pre-
ftop v’ vezhno * profto ftanovalifhe per Jesufu. —
Smei't je prefeljenje v’ pravo shivljenje. — Smert
je fpanje sveftiga flushabnika, ki fe je utrudil
v’ boshji flushhi; on fe bo k’ vezhnimu shivlje-
nju sbudil. — To shivljenje je en dan ; mladoft
je jutro; odrafhene leta fo poldan; ftaroft je ve-
zher; fmert je folnzhni sahbd in nozh. Kakor
folnze sahaja, tako bo vs-hajalo; kakor zhlovek
umerje, tako bo v’ desheli vezhnofti vftal. Smert
je hoshja pot k’ Gofpodu; preftop is popotvanja
v' domovino; prihod k’ Ozhetu v’ nebelih; konez
dobriga boja; prihod k’ zilu v’ tckalifhi tega shiv-
ljenja; konez vojfkovanja sa krono pravize.

Po nauku zerkvenih ozhakov naj hriftjan
fmert skeli.

„Ljubi Boga, in bofh fodni dan veliko u-
panje imel. Ne bofh fe bal prihoda Gofpodovi-
ga. Podversi fe vfaj boshji volji, in terpi fmert
pokojno in poterpeshlivo. Ali ni ona konez vlih
nadlog in sazhetik vezhniga svelizhanja? Kako
mikavno je prebivalifhe, ki nam je v’ nebelih per-
pravljeno! In mi bi ga ne sheleli? Ali bi fmeli
miflili, de Boga ljubimo, ako hi po tiftim shiv-
ljenji ne hrepeneli, ktero je tiftim obljubil, ki
ga ljubijo? — Kolikanj truda, bolezhin, ftrahu ,
teshav in fkufhnjav je na tem fvetu! Blagor njim,

29

po Jesufovim nauku, ki jokajo, ki shivljcnja do¬
ki ne obrajtajo, (ki fmert shele!) — Ali ne goljfa
frezha tega fveta? Ali ne naftopi fiudenje po vshit-
ku! Kolikrat nampofvetno vefelje slavljenje greni!
kako zhmerne naf vezhkrat flori! Vera in ljube-
sin fe vsdigneta nad zhafno. — Krifljan fe mifli
popotnika; fhe le konez fvojiga pota fe nadja po¬
koja. S’ sheljami, ki jih ima po fmerti, in s’ upa¬
njem boljfhiga shivljenja fe soper nar hujfhi vihar¬
je varuje. — Bojimo fe raji dufhne fmerti, kakor
telefne. Telefna fmert je le flaba podoba dufhne
fmerti. — Kolikofhne holezhine mora terpeti ti-
fti, ki fe da sdravnikam resati in s b ga ti! Ud te-
lefa fi damo odresati de drujiga sdraviga ohra¬
nimo. Kako na tanko fe podvershemo tiflimu,
kar nam sdravniki vele , ker vender ne vemo ,
kakfhina de bo! Bog doftikrat britkoft med ta-
kofhne rezili mefha, ki jih sa zlo nedolshne ima¬
mo. On to flori, de fe uzhimo nehefhke salda-
de sheleti. Nifmo sa ta fvet ftvarjeni in prero¬
jeni, ampak sa nehefa. Nebefhko kraljeflvo mo¬
ramo ifkati. V’ Egiptu fo Israelzi sdihovali; fhe
le v’ obljubljeni desheli fo fe vefelili. — Jokčdi fo
poleg Babilonfkih rek, ko fo fe Siona fpomnili. De
bi pazh umeri, de bi tebe vidil!“ (,S. Aogafhtin .)

„Krifljani fo ljudje, ki fo vedno k’ fmerti per-
pravljeni. Oni fe lozhijo od drugih ljudi, ker
fmert shele. Kolikor blishe fo konzu fvojiga shiv¬
ljenja, tolikanj bolj fe vefele; kar druge shali,
njih tolashi. Blagor nam, pravijo, de mi, uzheri-
zi Jesufa Kriftufa, kakor on umreti samoremo! —
S’ vfo gorezhnoftjo shele, de bi vesi, ki jih na
ta fvet veshejo, rastergali.—Kaj ftrafhniga ima
neki fmert nad fabo, kar je Jesuf Kriftuf umeri,

50

in nam sgled sapuflil fveto umreti! Smert nima
vezh shela; fmertni poglavar je premagan. Daj¬
mo s’ Jesufam umreti, zhe hozhemo s’njim vred
kraljevati. “ {Ter tul jan.')

„Nima nobene ljubesni do Jesufa, kdor fe
prihoda njegoviga kraljellva boji. Ali hozhemo
ravnati kakor hudobni hlapzi in fvojoglavni fush-
nji, ki jih morajo soper njih voljo pred njih go-
fpodarja vlezhi. Zhe nam dopade, na tem fve-
tu vjetim biti, sakaj tolikrat molimo: Pridi k’ nam
tvoje kraljeflvo? Ali bi raji na semlji flushili, ka¬
kor v’ nebefih kraljevali? Neverni in hudobni
naj fe fmerti boje savolj terpljenja, ki jih po
tem slavljenji zhaka. Prav kriftjan pa, ki Boga
ljubi, fe ne boji fmerti, temuzh vfe upa. Sa-nj
je fmert shivljenje, mirno fpanje, preflop v’ ne-
befhko domovino; dar, ki ga zhifti, in vredniga
flori vezhniffa velizhaltva. — Svet fovrashi naf krili-
jane, in mi bi ga ljubili? Sakaj bi ne ljubili, to¬
likanj bolj Jesufa, ki naf ljubi, ki naf klizhe, de
bi naf oblagodaroval? — Ali ni to shivljenje ve-
zhin boj ? Kdo bi fi ne shelel miru? Ali nifo zlo
prijetne rezhi s’ britkoftmi namefhane. Popolni¬
ma frezhni fmo le, zhe is ljubesni do Jesufa u-
merjemo, in s’ njim vred v’ nebefih kraljujemo.* 4
— (S. Ziprijdn .)

„V’ fvojim shivljenji fmo vedno v’ nevarnofli,
Boga rasshaliti in njegovo gnado sgubiti. In mi
bi takofhno shivljenje ljubili? Kar nam odlafha
fmert, nam tudi odlafha frezho, ki je, kar tizhe
vshivanje, vezhna; kar tizhe velikolt, nesmerna;
kar tizhe zhaf, vezhna; ta frezha nam da Boga
gledati in vshivati, in prefeshe vef um, zlo vfe
shelje zhlovekove ? Torej saupajmo v’ boshjo mi-

51

loft, in ne bojimo fe, tle bi nafhe truplo ne ras-
padlo, Id je po fvoji natori umerlivo. Lepota,
perpravnoft, bogaftvo, zbali . . . fo le nezhimer-
noll ? Ali ni nar vezivi frezha, kakor dim, ki sgi-
ne, ko bi trenil? Ali ne pofede vliga tilti, kteri
ima Boga. Lakota, sheja, delo, vojfke, satiranje,
prepiri, revfhina, bolesni, bolezhine, flabolli ita-
rolli, vfa jadinfhina, vfe terpljenje je vekomej s’
nebef fklenjeno. Ko bi fe jetnik ne puftil is tem¬
ne jezhe peljati, ko bi ne kotel fvoje proftofti
vshivati, lepote fveta ne gledati, ko bi raji imel
verige kot velizhaflno krono, kaj bi mogli od nje¬
ga mifliti? In mi bi ne hrepeneli, ftvarnika fveta
gledati? ali bi po tem takim prav fposnali, kar
nam je dobro ?” (,A. Gregor Nazianfki.')

„Shivljenje je teshko breme, ki naf tare; fmert
ga nam odvsame. S’ fmertjo pofnemamo Jesufovo
ljubesin; mi pollanemo s’ njo dar njegove zbabi,
kakor je bil on dar nafhe dufbne frezhe; mi mu
fvojo hvaleshnoll fkasbemo , zhe mu ta dar ra-
dovoljno pernefemo. Mi umerjemo, de bi sbi-
veli. Telo umerje sa nekej zhafa, dufha shivi
vekomej.“ ( t A. uimbrosh.')

S’ kolikofhnim vefeljem fe ferzhni vojfhak
fpomni fvojiga truda in fvojih ran! — Kolikofhi-
na zkall! kolikofbina frezha! Boga vekomej sa
Ozheta in Jesufa sa brata imeti! — Ktero kralje-
bvo fveta, akoravno fhe tako fhirdko, fe da per-
meriti boshjimu kraljellvu? Smertnaf poprej va-nj
fpravi. — Boshji otrok fe ne natvesuje na min-
livo, de tolikanj poprej k’ fvojimu Ozhelu, ki
mu roko podaja, pride. — Kaj bi bilo shivljenje
bres fmerti, ali ne verlla nadlog? — Ktera mar-
tra je bujfhi perjatlam, kakor vekomej lozbenim

52

biti? — Alt o v’ Boga verujemo, sakaj ga tudi vi-
diti nozhemo? In ako ga ljubimo, sakaj beshimo
pred tifbim, kar naf s’ njim edini? Le ti Iti m fe
utegne sanelti mozhno posheljenje na semlji oftati,
ki ne posnajo boijiga shivljenja. — Kako bi fe
neki mogli bres fmerti KriJlufoviga vltajenja vde-
leshiti.—Hvalimo Boga sa to minlivo shivljenje,
kolikanj bolj ga moramo sa vezhno profiti! Ali
ne bomo Boga hvalili, ako nam namefti ftrohli-
viga telefa neftrohliviga da? — Kako draga je
fmert pravizhniga! Kako milo je oblizhje pobosh-
niga, ki umira! S’ kako perferzhno Ijubesnijo
objame krish fvojiga Odrefhenika. Kakor luzh,
ki vezh nima kej povshiti, ogafne, in njegova
lepa dufha fe k’ nebefam vsdigne. —- Kolikanj
sheli konez fvojiga pola, kdor na nskim potu
evangelija hodi! Sakaj per pogrebih luzh pershi-
gamo? Ali hi ne mogli na tolashbe polno vftaje-
nje, in na vezhno luzh, na vezhno vefelje mif-
liti ? i(  (,S. Janes Krisojtom .)

Kaj nam pomaga, na shivljenje natvesovati
fe, ki pred nami beshi; in pred fmertjo beshati, ki
naf preganja? — Tode zlo sanizhevanje tega shiv¬
ljenja ni vfelej gotovo snamnje nafhe vere in na-
fhe poboshnolli; ona je zhaft trudnoft na potu
terpljenja. Take sheije pridejo le od natore, ne
pa od gnade. Gorje njim, ki Gofpodov dan ne-
premiflama shele! — Smert je naredba boshje
previdnofti. Bog jo pofhlje njim, ktere ljubi, le
sato, de bi ga vekomej ljubili, de hi bili fveti
in vezhno svelizhani. In mi fkashemo Bogu fvo-
jo ljubesin in pokorfhino, zhe fe s’ saupanjem
in Ijubesnijo njegovi volji podvershemo. — Koliko
zhafa shivimo? Malokteri dalje, kot fedemdefet

ali ofemdcfet let. Kar je vezh, je f teshavami
fldenjeno. In ako bi ravno fhe dalje shiveli,
pred Bogam je tarshent lef, kakor vzherejfhni
dan. Ni na tem leshezhe, dokle, ampak kako
dobro de shivimo. —■ Zlo ajdovfki modrijani, ki
fo miflili, de s’ shivljenjem vfe sgube, fe nifo bali
fmerti; in mi bi tega ftrahu s’ fvojo vero ne pre¬
magali , ki fo ga uni s’  Tvojim modrovanjem pre¬
magali ? . . . Toliko marternikov, toliko deviz je
fmerti ferzhno naproti fhlo. Bi jih li mi ne po-
fnemali? Ali ne gre uzheniz rad k’ fvojimu u-
zheniku?“ (S. Hieronin .)•

Kdor refnobno prevdari, kaj de ima ob fmert-
ni uri upati in zhefa Te bati, gotovo previdno
ravna; slo Te boji greha in beshi pred njim. —
Kako sdihiije bolnik v’ Tvojih bolezhinah po po-
lajfhanji! Kako fe veleli delaviz, ko bije ura do-
konzhaniga dela! Kako vefelo perzhakuje kmet
shelev!“ (,A. Gregor papesh.')

j,Ni vfak Urah fmerti pregrefhin; tode tudi
ne vfaka shelja po fmerti dobra. Zhlovek fe po
tiatori fmerti boji. Jesuf Kriftuf fam fe je fmerti
bal, de bi zhlovekam ozhitno na snanje dal, de
je vfe natorne flabolli na-fe vsel, in obe natu¬
re, boshjo in zhlovefhko v’ febi fklenil. Ne is
obupnotli, temuzh s’ upanjem boljfhiga shivlje-
nja moramo fmert sheleti.“ (,A. Janes Klimah .)

„Delesh boshjih otrok je bolji, kakor boga-
ftvo Esavovih otrok. Sakaj, ako bi tudi vef fvet
pofedli; ko bi bilo blago , ktero jim fvet obeta, fhe
tolikofhno; je vender njega pofeflvo nepokojno,
kmali mine; njega konez ni varin; in njega sgubo
nafleduje nefkonzhna nefrezha. Svoje upanje v’
takofhne rezili daviti, je ravno tako neumno, ka-

3

34

kor hifho na pelik daviti. Reka vfe podere in
odnefe. — Kdor pokoro dela, upa ufmiljenje ,
ter fe ne boji fmerli; on jo ima sa satekalifhe,
sa varno savetje. On gre zhef ta kratik pot,
kakor zhes mod, kije  narejen, de fe samoremo
zhes reko britkodi tega shivljenjapredavili.“ (,S.
Bernard.')  ,

Velika vredno Ji Jesufove fmerti.

Jesuf je umeri, ker je to njegov nebefhki
Ozhe bolel. Tudi volja mojiga nebefhkiga Ozlie-
ta je, de umerjeni; ali bi tedaj ne bil pokorin?
— Jesuf je umeri, de bi nam pokasal, de ima
fvojiga Ozheta sa tidiga, kteriga morajo vli moliti.
Ozhe nebefhki! tudi mojo fmert fprejmi kakor
molitev, ki lim jo tebi, Gofpodu shivljenja in fmer-
ti, dolshan. — Jesuf je umeri, in njegova fmert
je bila delo nar vezbi ponishnolti. Ker fe je Je¬
suf do nezhaftite fmerti na krishi ponishal; bi fe
jed, ki lim prah, ne mogel pred Bogam sa popolni¬
ma nesmoshniga fposnati? —Jesuf je umeri; ker
je pa fmert po volji fvojiga nebefhkiga Ozheta ter-
pel, je bil od Ozheta v’ nebelih povelizhan. Ka¬
ko bi jeli samogel, bres de bi terpel in umeri,
v’ nebefhko velizhaftvo iti ? — Jesuf je umeri,
de bi naf od vezhne fmerti refhil. Njegova fmert
tudi meni da vezhno shivljenje. Torej fe vefelim
de bom umeri! —• Jesuf je umeri j de bi nam
vrata v’ nebefa odperl. Kolikofhna tolashba sa-me,
ki fe fmerli in nebefam bliskam? — Jesuf je u-
merl, de bi nafhe grebe pred oblizhjem fvojiga
pravizhniga Ozlieta sbrifal. Ali mi tedaj Ozhe
ne bo mojih grehov odpiiftil, ker je fvojiga edi-

55

norojeniga Sinu v’ fmert dal, de bi me refhil ?

— Jesuf je umeri, de bi fmert vekomej prema*
gal; on ni v’ grobu oftal; on je k’ vezhnimu shiv-
ljenju vftal. Blagor meni, de v’ Gofpoda verujem,
ki je s’ fvojo fmertjo grob, pekel in fmert na
vekomej premagal! — Jesuf je umeri. Kako naf
tedaj Ozhe in Sin ljubita, ker Ozhe fvojimu edi-
norojenimu Sinu 'ni persanefel, in ker je Sin
fvoje shivljenje proltovoljno sa naf daroval! Ka*
ko bi fe mogel doki te ljubesni vefelili? S’ ko-
likofhnim saupanjem fmem odpufbenje grehov,
vltajenje is groba, in vezhno svelizhanje dozha*
kovati! —* Jesuf je umeri, de bi nam ljubesin
fvojiga in nafhiga Ozheta perdobil; on je fhe nafh
befednik per njem. Kaj mi ho nebefhki Ozhe
odrekel, zhe ga v’ imenu njegoviga Sinu profim?

— Jesuf je umeri; in savolj njegove fmerti naf
je nebefhki Ozhe sa fvoje otroke in deleshe fpre*
jel. Ali fe more vezhi frezha mifliti ? Ali ne bo
Ozhe vliga fpolnil, kar nam je po fvojinl Sinu
obljubil? — Jesuf je umeri, de bi refnizo fvo¬
jiga nauka popolnima fprizhal. V’ shivljenji in
fmerti je terdil, de je Sin shiviga Boga in Odre-
fhenik zhlovekov. — Sakaj vem, komu in sakaj
de verujem. — Jesufova fmert je Halo (funda*
ment) moje terdne vere; ona je Halo mojiga
upanja , de bom v’ nebelih vekomej shivel; ona
je Halo moje ljubesni do Ozheta in do Sirta. Te*
daj fino vfi otrozi eniga Ozheta, bratje eniga

Odrefhenika, deleshi eniga kraljellva_-Jesuf je

zlo na krishi sa fvoje fovrashnike molil; po nje*
govim sgledu odpuftim vfi m fvojim rasshalnikam,
de bo tudi Bog meni sanefel, ■*— Kolikofhno tolash*

5  *

56

L o mi da, ako to premifhlujem , pogled na kriški
umirajozhiga Svelizharja! Tvoja fmert mi je vfe.

t Srezka,  A’ nebefhkimu Ozhctu 0riti, in veho-
mej per njem Jtanovati.

Kako frezhni bomo, zhe imamo zhido ferze!
Boga bomo gledali. Njegovo ljuddvo bomo, in
Bog bo s’ nami. Per Jesufu bomo in veli zb olivo
gledali, ktero mu je njegov Ozhe dal. —• Per
fvojim Ozhetu bomo. Kako ljub, zhaden, in fre-
zhin je otrok v’ hifhi fvojiga ozheta! — Nebefh-
ki Jerusalem je fveto medo shiviga Boga; sbira-
lifbe popolnih otrokboshjih; prava domovina sa
trddniga popotnika. Ondi fo vezhne ute svelizhan-
fkiga pokoja, ki ga bomo po fvojim delu vshi-
vali. Ondi bo pfheniza od plevela vekomej 16-
zhena. Ondi fe bo vera fpremenila v’ gledanje,
upanje v’ pofefivo , nejoopolna snanoll v’ popolno.
— Svelizhani ne bodo vezh terpeli ne lakote ne
sheje; njih vezh ne bo perpekalo shgezhe foln-
ze, in nobena druga vrozhina. — Oni bodo ka¬
kor angeli v’ nebelih, prodi od vfake Uradi. —
Kolikanj po zilu hrepeni tidi, ki v’ tekalifhi te¬
ka! Kako prijetin je po hudim boji sa premago-
vavza pokoj! Kako fe kmet vefeli shetve! Kako
fe deloviz v’ nogradu trudi, ker mifli na pla-
zhilo fvojiga dela! Kolikofhno je vefelje tidiga,
ki fe je dolgo zhafa po morji vosil, zhe pride
frezhno do sasheljeniga kraja! Kako vefeli in do-
brovoljni fo prijati!, ki fe potem ko fo bili 16-
zheni, ko fo veliko terpljenja predali , fpet vidi¬
jo edin drugiga, in prašnik fvoje prijasnodi pras-
niijcjo; ki nikoli vezh ne bodo lozheni! — Ko-

likofhno vefelje je , blifketati fe, kakor folnze; na
defnizi Gofpoda nebef in semlje ftati 5  oblizhje
nebefhkiga Ozheta vekomej gledati; fodelesh biti
zhafti, kralj eltva in frezbe pervorojeniga, edino-
rojeniga Sinu boshjiga; k’ ftvarniku, k’ Odrefhe-
niku, k’ Svelizharju, k’ prefveti devizi, k’ vlim
angelam in fvetnikam priti.! — In to s ve Hz banje ter-
pi vekomej ; krone nafhih smag ne bodo nikoli
svenele; is roke Boga, ki naf sa Tvoje ljube ima,
naf ne more nihzhe istergati; nafha krona bo
neminliva. — 0 Gofpod! zhifti me zhe dalje bolj
s’ mojim terpljenjem j in daj mi kdej vdeleshiti
fe tvojiga neisrezheniga svelizhanja,

Krifiaf bolnikam.

/

Kriftuf js tudi v’ teshkih urali tvoj prijatelj on liozhe, de
tudi v’ tvojim terpljeoji lu/.li, tolashbo, mozdi in svelizha-
nje sadobifh. Pofiufhaj , kar pravi; on govori le befede
vezliniga sbivljecja, polne duha in refnize. Ohrani, kar
flifhifh; ter both teshavo slavljenja menj zhutil in ferzh-
neji prenafhal.

„Delajte pokoro , sakaj nebefhko kralje-
flvo fe je perblishalo . 44  — Perva befede Jesu-
fova do njegoviga ljudftva bodi tudi perva sa
bolnike. Bolesin farna je pridiga, ki dufho prav
mozhno opomni letih Kriftufovih befedi: „Delajle
pokoro . 44  Zhe bolnik te befede flifhi, rusume in
li jih v’ ferze vtifne, je osdravljen od nar nevar-
nifhi bolesni duha, od Tiepole in neobzbutlivofti
vezhnih rezhi. — Uzhenik boshji! nozhem, de
bi ta befeda ne obrodila fadu v’ mojim ferzu.

»Pridite k’ meni vfi, kteri fe trudite, in
flo oblesheni, in jeli vaf bom poshivil ! 44  —

3ii

Befnizhno, ljubesni in tolashbo polna befeda
od Boga vfe tolashbe ! Kako prijetno je to vab¬
ljenje v’ ufhefah terpezhih! Ono obljubi polaj-
fhanje obteshenim, in poshivljenje potertim. i —
Tudi jeft fe trudim in lim obteshen. Tudi jeli:
pridem k’ tebi, o Jesuf! ti me ne bofh od febe
pahnil. O, daj mi od obilnofti tvojiga shivljenja
phiveti, in od obilnofti tvojiga miru mir dobiva¬
ti in vshivati!

„Vafhi lafje na glavi pa fo vli rasfhteti.“ —•
Nizh ni tako majhniga, nizh tako malo vredni-
ga, kar bi Viigavedozhi ne vidil, na kar bi ne-
fkonzhno Dobrotlivi ne porajtal, kar bi Gofpodar
vliga ne vladal. Nar manji rezh, kakor nar ve¬
dli je rasfhteta, smer jena, ftehtana, sravnana in
vladana od Boga. Tedaj fo vfe moje terpljenja,
vfe moje bolezhine , ki fim jih od dne fvojiga
rojftva dolihmal preftal, in jih bom fhe do fvoje
fmerti preftati mogel, rasfhtete, smerjene in fleh-
tane, o Bog! od tvoje modrofti, ki tesho mojih
nadlog in flaboft mojiga telefa posnafh; od tvoje
ljubesni, ki f’terpljenjem le moje ferze ozhiftiti
hozhe ; od tvoje vligamogozhnofti, kteri fe no¬
bena mozh v’ bran ftaviti ne more.

„V’ fvoji poterpeshlivofti hote ohranili fvoje
dufhe/ 4  — Ne morem fzer natori obzhutlivofti
odvseti. Ona obzhuti bolezhino, kjer je bolezhina.
Akoravno pa telo terpi; akoravno terpljenje te¬
lefa dufho sadeva: fe vender samore duh pre¬
magovati in poterpeshliv biti. Zhe v’ fvojim ter-
pljenji fvoje ozhi k’ Bogu povsdignem, poftane
moja ftaniza tempel, moja poftelja altar, in moja
poterpeshlivoft boshja flushba.

„Vafh Ozhe nebefhki ve, de vliga tega po-

39

trebujete/ 4  — Kako frezhin iim jeft v’ Tvoji ko¬
lesni savolj tega, de vem, de ti, o Bog! moje
ferze ‘ in moje potrebe posnafh, predin ti jih
povem; de moje ferze moliti samore, defirav-
no jesik nobene befede isrezhi ne premore; de
tiho sdihovanje dufhe flifhifh, in vefh, zhefa po¬
trebujem , defiravno Te she vezh ne savem, de¬
firavno duh savolj bolezhin omaguje! Moj Bog!
moj Ozhe! pomagaj meni, fvojimu ubogimu otro¬
ku, ki te s’ saupanjem profi, in daj mi, zhefar
potrebujem , daj mi vezimo shivljenje.

„Blagor shaloftnim 5 ker oni bodo ovefelje-
ni/ 4  — Terpljenje me k’ moji frezhi nekej u-
zhi, kar bi me vefelje ne bilo uzhilo. Kako
fposnam refnizo tiftiga, kar Ješaija pravi: „Nad-
loga da pamet, nadloga uzhi na befedo merka*
ti! 44  Kolikanj menj fim sdaj rasmifhljen, kakor
fim bil v’ sdravji! Kolikanj loshe Te sdaj sberem,
in flifhim glaf refnize v’ Tvojim ferzu! Kolikanj
bolj na tanko fposnam Tvoje grehe! Kolikanj bolj
shivo obzhutim fvojo flaboft do dobriga! Koliko-
fhna frezha je sa-me, de nekej boljiga upam,
kakor mi fvet dati samore; in de Te bolj fkerbno
po lihim hrepeneli uzhim, kakor v’ sdravih dneh!
To vfe flori, de fim perpravin boshjo tol as hb o
dovseti, in ji odpre vrata v’ moje ferze, ktero
sdaj te tolashbe tolikanj potrebuje. "■

„Blagor jim, kteri To zhiftiga ferza; ker
oni bodo Boga gledali/ 4  — Ni ga vefelja bolj
zhiftiga na fvetu, kot je tifto, ki ga zhifto fer¬
ze vsiliva, in ki ga zhifto ^ ferze le is refnizh-
mga vshivanja posna. Ni ga svelizhanja, kakor-
fhino je tifto, ktero je zhiftimu ferzu obljublje¬
no in f-hranjeno; sakaj, kleri fo zhiftiga ferza,

40

bodo Boga gledali. — Serzhnoft v’ lerpljenji na¬
redi zhifte ozhi, in zhifte ozhi bodo Boga gleda¬
le. Enkrat bom gledal, kar sdaj verujem; en¬
krat bom prejel, kar sdaj ljubim. Te refnize fe
dershim; na-njo fe hozhem opirati v’ terpljenji.

„Jeft dam fvojim ovzam vezhno shivljenje,
in ne bodo pogubljene vekomej, in nihzhe jih
ne bo istergal is moje roke.“ — Tako je le Je-
suf govoriti samogel. Od njegoviga bogaftva do¬
bivamo vli. On in Ozhe fta eno. Le on, ne-
fkonzhno bogati ftudeniz daje. On daje vezh¬
no shivljenje. On je dobri paftir fvojih ovez;
in mi bomo njegovi vekomej, ako va-nj saiipa-
mo, njega ljubimo, njegov glaf poflufhamo in
njegovo voljo fpolnujemo. To je v4zhno shiv¬
ljenje, de fposnamo famiga praviga Boga, in Je*
sufa Kriftufa, kteriga je poflal- — Nikoli te ne
bom sapuftil, vezhno shivljenje! Smerti, flroh-
njenja in groba fe ne bojim; in vezhnoft je sgol
vezhno shivljenje.

„V’ hifhi mojiga Ozheta je veliko prebiva¬
lifh.' 4 —So mnogoteri darovi, fkufhnjave in sma-
ge; tedaj mora biti tudi veliko prebivalifh v’ ne¬
belih. Tolikanj popotnikov gre po tolikanj po¬
tih v’ domovino; torej mora biti tudi sa tolikanj
popotnikov veliko vrat v’ njih domovino, in v’
eni domovini mora biti veliko prebivalifh sa to¬
likanj prebivavzov. Tudi ta bolesin mi pomaga
prebivalifhe v’ hifhi mojiga Ozheta dofezhi; sa-
kaj ona obud.uje in oshivlja hrepenjenje po do¬
movini ; ona me zhifti v’ mojim popotvanji; ona
me uzhi, she sdaj v’ nebelih ftanovati, Kako bi
ondi vefelja manjkati moglo, kjer je Bog, nafh
Ozhe; kjer je Krilluf, nafh brat; kjer fo vli do-

41

bri, nafhi prijatli; kjer fo vfe prebivalifha ena
hifha boshja?

„Jeft hm luzh fr e ta, kdor hodi sa mano,
ne hodi po tmi, ampak bo imel luzh shivlje-
nja.“— Kakfhino fpodbudovanje je to, sa Jesufam
hoditi! Kakfhina tolashba sa tifte, kteri sa njim
hodijo. On, kteri pred mano hodi, in nafled-
vajozhimu vezhno luzh obljubi, krish noti pred
mano, in me tedaj tudi vabi, krish noliti sa
njim. Krish v’ sdravih dneh sa Kriftufam noh¬
ti, fe pravi: grehu odmreti; krish ob dnevih bo-
lesni sa Kriftufam nohti, fe pravi: njega v’ vda-
nofti in poterpeshlivofti pofnemati. — Ako ta krish
sa njim nefem, ho tudi meni na potu krisha no¬
va luzh gori fhla, ktera ho temoto, ki bolnika,
kar tizhe prihodno tako lahko opade, raskropila,
pregnala, in frezhno jutro vefeliga upanja v’ mo¬
je ferze pernefla. — Torej hozhem fvoj krish
ferzhno nohti, in rajfhi shivljenje dati, kakor
Jesufa sapuftili. She vidim krish v ?  fvetlobi bli-
fhekati fe; she vidim krish v’ krono fpreminjati
fe. Konez pota bom breme odloshil; in kar me
je poprej kakor krish na ramah teshilo, fe ho
potlej kakor krona velizhaftva na glavi fvetilo.

fSvelopifmifki reki sa kolnike is preroka Isai/a.

Duh boshji govori is uft preroka Isaija. Veliko njegovih
isrekov od Boga je kakor drago sdravilo ob dnevih bolesni.

„Gofpod'Bog je vekomej nefpremenliv; on
fe ne vtrudi in ne omaga. On da trudnimu mozh,
in terdnoft nemogozhnimu. — Gofpod Bog je nafh
varh. — Nebo ho kakdr dim sginilo, in semlja
fe bo kakor dan poftarala. Moje svelizhanje pa

i

42

bo vedno terpelo. — Roka Gofpodova ni oflah-
ljena, de bi ne mogel pomagali; in njegovo uho
ni oglufhelo, de bi ne mogel flifhati. Le vafhe
hudobije vaf lozhijo od Boga, in vafhi grehi
vam njegovo oblizhje perkrivajo, de ne flifhi.—
Kakor fe shenin fvoje nevede vefeli, fe bo tebe
tvoj Bog vefelil. Kakor mati tolashi, vaf hozhem
jed tolasbiti.—V’ kratki nevolji lim te sapuftil;
s’ velikim ufmiljenjem pa te hozhem sopel /pre¬
jeti. V’ kratkim ferdu lim ti fvoje oblizhje per-
krii; s’ vezhno ljubesnijo pa fe te hozhem ufmi-
liti. — Akoravno fe gore prebavijo in grizhi tre-
fejo: moja gnada te ne bo sapubila, in moja
mirna savesa ne bo oflabljena. Kakor oblak bom
tvoje pregrehe odpravil, in tvoje grehe kakor
meglo. — Verni fe nasaj k’ meni; sakaj jed lim
te refhil.—'Ne boj fe! Jed te otevam ; jed te po
imenu klizhem; Ti fi moj. Jed tvoj Gofpod,
lim tvoj Bog! Ti fi drag v’ mojih ozlieh; jeli
te ljubim, jed lim per tebi.“

In kako velizhadno govori ravno ta prerok
od Mefija in njegoviga kraljeftva! .,Njegovo ime
fe bo imenovalo: Prezhudni, Svetovaviz, Bog,
Mogozhni, Ozhe vezhnodi, Kralj miru. — On
bo imenovan luzh ljuddev. On bo poflan, re-
fhenje osnanovat ubogim; osdravit te, kteri fo po-
tertiga ferza ; pridgovat jetnikam fpufhenje ; sa-
tirane prode fpudil; osnanit 'prijetno leto Go-
fpodovo in dan vrazhila. — Pokrepzhajte trud¬
ne roke, poterdite omaglive kolena. Bodi poto-
lashen, ti bojezhi! — Glejte! vafh Bog! on fam
pride, in vam hozhe pomagati. Tedaj fe bodo
odperle ozhi flepih, in ufhefa gluhih. Kakor
padir bo fvojo zhedo pafel, jagneta k’ Tebi fkli-

43

zoval, v’ fvojim narozhji nolil in mlade ovze
mehko vodil. On ho vidil fad britkofii fvoje
dufhe. Veliko jih ho dobil v’ delesh, ker je
fvoje shivljenje dal v’ fmert, in ker je bil hu¬
do del nikam perfhtet, in je grehe mnogih nolil
in sa hudodelnike molil. On bo fmert na veko-
mej pokonzhal, in on Gofpod ho folse od ob-
lizhja vlih ohrifal. — Poprejfhno rasshaljenje ho¬
di posabljeno in odpravljeno od mojih ozhi. Sa-
kaj, glejte! jeli kvarim novo nebo in semljo."

JSvelopifmifkireki sa bolnike, islijtov f. Pavla
apojielna.

t S. Pavl je zliaf fvojiga apoftelftvn fkorej vedno v’ fmertni
nevarnofti, v’ terpljenji, fkerbeh, jezliah in v’ preganja¬
nji sliivel, Le v’ molitvi in v’ gnadi bosliji je tnozli k’
boju sa vezhnoft dobival. Njegovi domifliki od sliivljenja
in fmerti, in od vezhnofti fo kakor biferi v’ njegovih
pifmih rasfijani. Zlo bolno fer/.e povsdiguejo in rasvefele.

„Is njega, in po njem, in v’ njem je vfe."
— Torej hozhem saupati v’ Boga Ozheta, Sinu
in fvetiga Duha.

„Jeft vaf profim, ljubi bratje! po ufmilje-
nii hoshjim, de fvoje telefa dafte v’ shiv, fvct,
in Bogu dopadliv dar, de bo vafha ( boshja )
flushha pametna." — Ako terpljenje fvoje bolesni
s’ Bogu udanim ferzam prenafham, je to dar ,
ki je Bogu dopadliv; je to boshja flushba, ki
je pametna.

„Pomagajte mi s’ molitvami, kijih sa-mc
®°8Y opravljate." — En Bog je, h’ kterimu kri-
ftjani molijo sa terpezhiga brata. Blagor meni!
Veliko fe jih sa-me bojuje.

44

„Befeda od krisha je tem, kteri bodo sve-
lizhani, to je nam. mozh boshja. 44 — Sdaj ko fim
tako rekozh na krish perbit, imam zhaf in per-
loshnoll befede od krisha premifhljevati.

„Telefni zhlovek ne rasume, kar je bosh-
jiga Duha.. .; duhovni zhlovek pa vfe rasfodi. 44
— Torej fe hozhem uzhiti, tudi fvojo bolesin,
kakor vfe rezhi, s’ ozhmi duha gledati.

,,In ti, kteri fe jokajo, naj bodo, kakor de
bi fe ne jokali. 44 -—S’ folsami svelizhanfko k’ Bo¬
gu pogledamo.

„Tak6 težite, de Ilavo dofeshete. 44  — Shiv-
ljenje je tekalifhe; f’ poterpeshlivoltjo dobimo
Ilavo vezhniga shivljenja.

„Ljubesin vfe preterpi, vfe prenefe; 44 — to¬
rej tudi teshave in bolezhine bolesni.

„Mi fmo kakor umirajozhi, in shivimo; ka¬
kor shaloltni, in fmo vender smirej vefeli. 44  —-
Krillufovi uzhenzi nimajo nobeniga pofvetniga ve-
felja; po telefu morjeni, fo vefeli v’ duhu.

,,Szer mi nihzhe ne bodi nadleshen; sakaj
jefl nolim snamnja ran Gofpoda Jesufa na fvojini
telefu.“ — Terpljenje me Jesufu podobniga dela.

,,Vfe is ljubesni. 44  — Nar bolj imenitna rezh
fe ne more doftikrat v r ’ mifel vseti.

„Dajajte vfelej hvalo sa vfe Bogu Ozhetu v’
imenu Gofpoda nafhiga Jesufa Kriftufa. 44  — To¬
rej tudi sa terpljenje.

„Umerli Jrte (grelni),  in vafhe shivljenje je
fkrilo f’ Kriftufam v’ Bogu. Kader fe bo pa per-
kasal Kriftuf, vafhe shivljenje, takrat fe bole
tudi vi perkasali s’ njim v’ zhafti. 44

„Bog je sveft, kteri vafbo poterdil, in od hu-
diga obvaroval. 44

45

„Poboshnoft je sa vfe rczhi dobra, ker ima
obljubo fedajniga in prihodnjiga shivljenja. 1 ^

S’ koliko tolashbo navdajo ti isreki is liftov
f. Pavla bolnika, ako jih pasno premifhljuje.

jSvelopifmiJki reki is fkrivniga rasodenja
J. Janesa.

„Jeft lim pervi in poflednji; in fim shiv,
in fim bil mertev, in glej! jeft shivim od veko-
mej do vekomej; in imam kljuzhe fmerli in
pekla.“ — Tudi jeli bom fzec umeri; P tvojo gna-
do pa, o Jesuf! bom fpet shivel, in vezh ne
bom umeri.

„Jeft vem sa tvojo britkoft, in sa tvoje u-
bofhtvo, tode bogat fi . . . Nizh fe ne boj tega,
kar bofh terpel, . . . Bodi sveft do fmerli, in ti
bom dal krono shivljenja.“ — Kako me tolashi
to, de ti, o Jesuf! mene in moje terpljenje
posnafh, in de mi kratki zhaf mojiga terpljenja
osnanifh , de ferzhan ollanem !

„Vem sa tvoje dela. Glej jeli fim pred tabo
odperte duri poftavil, ki jih nihzhe nemore sa-
preti; ker imafh majhno mozh, in fi mojo be-
fedo dershal, in nifi mojiga imena satajil ... In
jeft te bom ure fkufhnjave obvarval.“ — Kriftuf
tedaj tudi mojo majhno mozh posna, in me kerp-
ko opominja k’ poterpeshlivofti. Kriftuf mi zhe
dalje ljubesnivfhi perhaja.

„Giej! jeft ftojim pred vralmi, in terkam;
ako bo kdo moj glaf flifhal, in meni duri od-
pcrl, k’ temu pojdem noter, in bom s’ njim ve-
zherjal, in on s’ mano.“ — Kako boshjo milo-

46

ferzhnob v’ tim na snanje daje Jesuf. On le ho-
zhe priti v’ fredo mojiga ferza.

„Kdor ho premagal, bo v’ belo oblezhen,
in ne boni njegoviga imena is bukev shivljenja
sbrifal, in njegovo ime bom fposnal pred fvojim
Ozhelam in njegovimi angeli. — Kdor bo pre¬
magal, ga bom boril sa beber v’ tempelnu fvo-
jiga Boga, in on ne pojde vezh venkej. — Kdor
bo premagal, mu bom dal s’ menoj na fvojim
fedeshi fedeti.“ —- Kolikofhno bo to svelizhanje!
Tode le premagovaviz le ga bo vdeleshil.

Reki sa bolnike is pifem nekterih fvetnikov.

„Bolesni, pravi f. Avgufhtin, fpremene ne-
ktere ljudi v’ Cvetnike , kteri bi bili prav hudob¬
ni , ako bi bili sdravi; ker je zlilovek v’ sdravji
tolikanj fkufhnjavam podvershen, in fe jim loh-
ka premagati da.“ — Zlo de fe je on fpreober-
nil, je kakor fam fposna, memo ban o vit ne mo¬
litve in sdihovanja njegove matere Monike, ena
nevarna bolesin shelodza perpomogla. — S. Bo¬
naventura perpovediije, de je f. Franzifhk Af. fhe
le po tem, kader je bil prav nevarno bolesin
frezhno preftal, pofvelne rezhi sapuftil.

De fe slato ozhifti, govori ravno ti bi veliki
zerkveni uzlienik, mora priti v’ ognjenzo. Kako
zhifta je pobala f. Klara po bolesni, ki je ofem-
dvajfet let terpela!

Le po fhtirih potih fe more, pifhe f. Ber¬
nard , v’ nebefa priti. Nekteri jih s’ lilo na-fe po¬
tegujejo oni nafledvajo s’ mnogoterim salajeva-
njem in terpljenjem marternike. Nekteri jih s’
mnogimi, is ljubesni do Boga borjenimi deli ufmi-

47

Ijenja, kupijo. Drugi ii jih perdobe f’ p obl ev¬
ri o fl jo, revfhino in sanizhevanjem zhafnih rezhi.
In zheterti, bolniki namrezh, fo tako rekozh
soper njih voljo v’ nebefa pofiljcni. — Takofhno
mozh imajo bolesni! Kako frezhin je tedaj bol¬
nik, kteri voljno in v’ boshjo voljo vdan terpi!

Kolikanj lepili, poduzhnih in sa bolnika to-
lashivnih rekov fe najde tudi v’ pifmih f. Fran-
zifhka Salesija! „Ni sadolli, uzhi ta fveti fhkof,
de je kdo bolan, ker Bog to hozhe, temuzh on
naj tudi vfe terpi, kakor Bog hozhe. — Greh bi
bilo, ko bi kdo hotel bolesin perkriti, in bi fe f’
tim v’ fmertno nevarnofl: perpravil. — Kader telo
bolno leshi , moramo per miru biti, in Tvojo voljo
boshji volji podvrezhi. — Ena ura terpljenja, is
ljubesni in pokorfhine do boshje volje, veliko vezh
obvelja, kakor veliko dni, v’ kterih delamo. —
Bolesni in terpljenje fo pravi, varni in kraljevi
pot, po kterim moramo v’ nebefa hoditi.—Bol¬
niki naj fvoje ozhi vezhkrat k’ fvojimu boshjimu
sheninu obernejo ; oni naj pomiflijo, kako neu-
fmiljeno ranjen in f’ ternjem kronan on pred
njimi na f. krishi vifi. Oni naj memo tega po¬
miflijo, de fe ne fpodobi, de bi bila krona she-
nina is grosno bodezhiga ternja, krona nevefte
pa is vertniz. — Kako prijetin in lohak bo bolniku
njegov krish, ako ga Krillufovimu krishu per-
meri!— Nafh boshji Svelizhar je fvojimu nebefh-
kimu Ozhetu nar prijetnifhi flushbo takrat opra¬
vil, ko je na bolezho pofteljo fvetiga krisha per-
hit, tako poterpeshliv bil. Ta poterpeshlivoft
je bila sa nebefhkiga Ozheta nar drashji, nar
prijetnifhi difhava. —• Vli tihi, kteri fe hozhejo
Jesufoviga velizhaftva vdeleshiti, morajo poprej

48

bolezhine krishaniga Jesufa pokufiti. —Objamimo
bolesin, kakor mladiko od drevefa shivljenja s’
obema rokama; objemimo jo s’ fpofhtovanjem
in ljubesnijo, tiftimu v’ zhaft, kteri nam to mla¬
diko le is ljubesni deli. — Bolniki naj vezhkrat
fveto obhajilo prejmo ; sakaj boshji Svelizhar obi-
fhe rad tifte bolnike, kteri is ljubesni do njega
fvoje bolezhine voljno terpe. —• Kar sdravljenje
in sdravila tizhe, naj fe bolniki v’ to vdajo, in
naj lete majhne pokorila s’ mirnim lerzam in s’
satajevanjem fvoje volje fprejmejo. Ako fo sdra¬
vila po modrim fvetu in po pokorfhini, in ne
po laftni volji in posheljivofti velevane, mora¬
mo mifliti, de bo to Bogu dopadlo. — O vi maj¬
hni krishi, kako ljubesnivi fte mi ravno savolj tega,
ker fte posheljivofti nafproti! —- Bolniki prav flo¬
re , ako fe sdravil poflushijo, de bi nadloge od¬
pravili; sakaj Bog ne pofhilja farno bolezhin, a m’
pak tudi sdravila. Tode fe mora to F popolno
vdanoftjo v’ njegovo fveto voljo sgoditi, de njega
hvalimo in zhaftimo, naj she bolesin hujfhi perhaja
ali ne. — Bolniki ne fmejo fvoje glave P tuhtanjem
in premifhljevanjem fhe bolj truditi. Oni mo¬
rajo vfe fprejeti in perpuftiti, kar in kakor ftan
telefa terja. — Ako bolnik po fvetovanji sdravnika
poft prelomi, fe ne fme is tega vefti delati; sa¬
kaj pokorfhina in satajevanje laftne volje je bolje,
kakor poft. — Molitev v’ bolezhinah in kolesnih,
ako je ravno kratka, de le is ferza gre, bo pred
boshjim fedeshem prav prijetna in dopadliva. —-
Tudi ni pregrefhno, med molitvijo fedeti ali ftati,
ker bolan zhlovek bres tega dofti poterpeti mo¬
ra. — Piavno tako ne fmemo shaloftni biti, ako
med bolesnijo ne moremo tako pridno kakor fzer

49

premifhljevati. Is ljubesni terpeti in pokorilu po-
nishno podvrezhi fe, ravno toliko ali fhe vezh
obvelja, kakor premifhljevati. — V’ bolesni fe
mora zhlovek sadershati kakor poterpeshlivo, pri-
profto, pohlevno jagnje, in fe ne fme zlo mzh v’
bran ftaviti; on mora na Jagnje boshje mifliti. —
V’ bolesni moramo duha fpodbudovati; ferzhno in
saupno poboshni biti. — Moramo po sgledu fvo-
jiga Svelizharja ne le v’ vfi ponishnofti na krishi
oftati, temuzb fe tudi zlo nevredne fposnati, kej
is ljubesni do tiftiga terpeti, kteri je sa naf to¬
likanj terpel — K’ polajfhanju bolezhin isgovo-
rimo prefladko ime Jesufa; ono je kakor prijet¬
no mašilo in olje. — Bolniki morajo fvoje ter-
pljenje ne le s’ vfo poterpeshlivoftjo is boshje
roke fprejeti; temuzh oni morajo zlo perpravlje-
ni biti, is ljubesni do njega fhe vezh terpeti. — Oni
morajo nafhiga boshjiga Svelizharja profiti, de
naj njih majhne teshave s’ fvojimi grosnimi bo-
lezhinami fklenjene, fprejme. Oni morajo terplje-
nje tudi ljubiti in slo obrajtati, kakor rezb, ki
jim je bila od tako ljubesnive roke poflana. —
Oni morajo v’ pomozh vfih fvetnikov boshjih,
fofebno pa fvetih marternikov, kteri fo tolikanj
terpeli, klizati. — Kolikrat ima bolnik v’ boles¬
ni zhaf in perloshnoft, rezhi: Naj shivi moj pre¬
ljubi Jesuf! On naj vodi tudi v’ mojim terplje-
nji moje ferze! Bres njegove fmerti ne moremo
shiveti; bres njegovih bolezhin in njegoviga kri-
sha ne moremo svelizbani biti. — Bolje je, s’
Jesufam tudi na krishi vifeti, kakor tiftiga le ogle¬
dovati in premifhljevati. Na krishi fvoje ferze tako
lahko Bogu s’ ljubesnivim sdihovanjem isrozhimo.

50

II. Poglavje.

Sglcdi sa bolnike in umirajozhc.

Abel.

3,1’ravizhni ftnre savese fo bili v’ refnizi kriltjani, in fo
bili Jesufovi. On, ki je boshji poglavar zerlcve, je imel
ude, ki fo, kar njegovo vzlilovczlienje tizke, pred njim
fhli.‘‘ — t S. Avguflitia.

„J^Lkel je daroval v veri, in njegov dar je Go-
fpddu dopadel.“ — Lepo je Lilo ferze darivza;
on je fvojimu Gofpodu nar Loljiga daroval, —r-
Bog mojiga ferzd! vsemi moje shivljenje in mo¬
je ferze v’ dar, in flori s’ njima, kakor hozhcfh.

Henoh.

„Henoh je shivel po Bogu, in ni ga Lilo
vezli, sakaj Bog ga je vsel.“ -— Ako LogaLoje-
zke sLivim, me Lo Bog k’ feLi vseh In LogaLo-
jezhe shiveti utegnem tudi v’ dneh, ki na pofle-
Iji Lolan leshim; Bog mi da k’ temu mozL. On
ima mozh, mene k’ feLi vseti. Henohov Bog je
moj Bog v’ shivljenji in v’ fmerti.

Noe.

Noetova vera pokashe, de pravizhni v’ fre-
di krivlzhnih, akoravno fam floji, vender fvoji¬
mu Bogu sveft oftane. In njegova refhitev po-

51

kashe, de Bog pravizhniga smed kardela krivizh-
nih is brali, in akoravno vef fvet konez vsame,
refhiti samore. In v’ takiga Boga bi ne saupal?

Abraham.

Abraham je fhel po boshjim povelji is fvoje
deshele v’ pilijo: on je potem Bogu daroval fi-
nii, ki ga je v’ fvoji ftarofti dobil. On je upal
v’ boshje obljube, in je bil pokorin. In ker je
bil pokorin, je bil zhes vfe upanje oblagodarjen.
Njegov fin je v’ shivljenji o Ital, in po njem fo
bili vli narodi semlje blagoflovljeni. -— In Abra¬
hamov Bog je moj Bog; torej nozhem nizh po-
flufhati, kar bi fposnani volji boshji nafproti biti
utegnilo. Abrahamova vera, obljuba, saupanje,,
pokorfhina, shegin in plazhilo naj mi bodo tu¬
di v’ mojim fedajnim terpljenji pred ozhmi. —
Abraham je umeri v’ frezhni ftarofti, in vender
rad; sakaj on je od Boga vezhi svelizhanje do-
zhakoval. — Bog naj bo tudi vfe moje saupanje,
in on bo po fmerti moje veliko plazhilo.

Isak.

Isak je v’ fvoji ftarofti fvoj pogled fkorej po¬
polnima sgubil. Akoravno je po lem fhe fhtirde-
let let shivel, je vender savolj tega miflil, de ga
ntegne fmert sadeti. Torej je hotel Esava, fvo-
jiga pervorojeniga, blagofloviti. On je namrezh
hotel Boga profiti, de naj mu, ne le fploh na
semlji frezhnimu biti da, ampak de naj Abraha¬
mu in njegovim naflednikam ftorjene obljube,
nad njim fpolni. Tedaj je rekel Esavu sver vftre-

4  *

52

lili, mu jo, kakor ima rad, napraviti, in per-
nefli.— Velevana jed je Lila pernefena. „Sinmoj!
je vprafhal Jakoba, kako fi mogel tako hitro naj-
ti?“ . . . On je jedel in je blagoflovil fvojiga limi.
Komej je bil pa blagoflovljeni odfhel, fe je fka-
salo, de ni fvojiga ljubiga finu Esava blagoflo-
vil, temuzh de fe je Jakob', njegov mlaji fin, po
velevanji fvoje matere, Esava hlinil. Ko je Isak
fposnal, de fo ga v’njegovim revnim ftanu golj-
fali, fe je fzer uflrafhil in savsel; tode ne hude
befedize ni bilo flifhati is njegovih uft. Defirav-
no mu je bila svijazha slo soperna, je vender
tudi v’ ti rezhi boshjo previdnoll fposnal, in fe
je nje volji podvergel. On je fzer tudi fhe fvo¬
jiga Esava blagoflovil; pofebniga shegna pa, ki
ga je bil nad fvojim mlajim linam isrekel, ni
hotel preklizati. On je Jakobu ukasal vdrugizh
pred-inj priti, mu je dal refnobne in koriftne
nauke, de naj vfaj nizh ne flori, kar bi ga od
flushbe praviga Boga odverniti utegnilo, ter ga
sopet blagoflovil in odpravil. — Kako dobro je,
zhe zhlovek, ko flaboft vezhi perhaja, na fmert
mifli, ki fe blisha, in nizh ne odlafha na sad-
nje ure fvojiga shivljenja! Kako lepo je, zhe je
bolnik hvaleshin, ako mu kdo poflreshe! Kako
poduzhno je, zhe kdo, akoravno rasshaljen, ven¬
der mirin oflane! Koliko hvale in pofnemanja
vredno je, zhe kdo fvoje ljudi s’ gorezhim ferzam
Bogu perporozhi, ki ima v’rokah frezho ali nc-
frezho vfih! Ali ni Isak v’ vlih rezheh pofnema¬
nja vredin sgled ?

53

Jakob.

Bog je Jakobovo svelibbo s’ nadlogami fku-
fhal. Nevofhlivoli njegovih otrok mu je nar ljub-
fhiga finu Joshefa vsela, kteriga fo prodali. Dol¬
go zhafa ga je objokoval, ker je miflil, de je
mertev. — Lakoto je mogel terpeti, pa njegov
lin ga je refhil is nje. — S’ kolikim vefeljem de
je nedozhakovano osnanilo fprejel: „Tvoj fin shi-
vi, in je v’ veliki zhafti“; fe da lahko mifliti. —
On je fhe dolgo zhafa shivel, in dovoljin. On je
vfe perpravil k’ fvojimu pogrebu, je pred fvojo
fmertjo vfe sravnal, in fvoje otroke pred-fe po-
klizal, ter jim je dal svelizhanfko poduzhenje.
Nektere smed njih je pofvaril. Potem je vfakte-
rimu prihodne rezhi pred povedal, in je umeri,
kakor pravizhin.— Tudi jeli hozhem vfe tesha-
ve, ki mi jih Bog pofhlje voljno fprejeti; on bo
tudi mene, kakor Jakoba fpet is njih refhil. O-
pravilo fvojiga svelizhanja in fvoje zhafne rezhi
hozhem poravnati, predin fe moj konez perbli-
sha; tifle, ki imam dolshnoll sa-nje fkerbeti,
hozhem blagofloviti, opominjati, in jih savolj njih
napak pofvariti, in potem kader bom vfe fvoje
dolshnolti fpolnil, upam po boshji gnadi mirno
umreti.

Egiptovfki Joshef.

Joshef fe ni dal ne s’ obljubami, ne s’ shu- *
ganjem v’ greh sapeljati; on je fvoje ozhi k’ Bo¬
gu povsdignil: „Kako bi mogel to hudobijo ko¬
riti vprizho fvojiga Boga?“ Tako je rekel, in je
fkufhnjavo premagal. — Tudi jek hozhem v’ Vii-

54

gaprizhejozhiga verovati, in k’ Narfvetcjfhimu Tvo¬
je ozhi vsdignili, kakor Joshef; in bom greha
zhik oftal, kakor on. — On je prifhel f terplje¬
tijem v’ vefelje, s’ vesmi k’gofpodarkvu, fkos
jezho na kraljevi fedesh. Njegov Bog ga ni sa-
pukil v’ vodnizi, in ga ni posabil v’ jezhi. — In
njegov Bog je moj Bog. Bog bo tudi mene fkos
temo k’ luzhi, po terpljenji k’ vefelju, po bo-
iesni k’ sdravju, ali po fmerti k’ shivljenju peljal;
on bo vfe nadloge meni v’ prid fpremenil. Torej
hozhem va-nj saiipati in njegovi volji svek okati,
kakor Joshef. On me v’ bolesni ne bo posabil;
on me ob fmertni uri ne bo sapukil; on bo ve-
komej moj Bog.

Moj sef.

Mojsef Te je dershal tikiga, kteriga ni vidil,
kakor de bi ga bil vidil, pifhe od njega f. Pavl.
-— Nevidniga tako s ve h 6 dershati fe, kakor de
bigavidili, to je vera, saupanje in ljubesin; to
je krepoft in imenitnoft kriftjanova. Torej Te ho¬
zhem ob  teh dnevih terpljenja vaditi , Boga tako
svello dershati fe , kakor de bi ga vidil.

Konez fvojiga shivljenja je Mojsef ljudftvu
rekel: Otrozi Israelovi! ko in dvajfet let Tim v’
fredi vaf shivel. Bog nozhe, de bi fhe dalje obal.
Jek bom pa Tvoje dni velelo konzhal, ako mi
obljubite, tako ravnati, kakor vam bom fvetoval.
Globoko li to v’ ferze vtifnile. Prava frezha
zbloveka obkoji v’ tem , de Bogu dopade. Bodite
pokorni Tvojim fprednikam bres vkavljanja. Ako
fe sapoved dersbite, hote nar frezhneji smed vlih
Ijudftev; ako jih pa ne fpolnite, vaf bo vfaktera

55

nefrezha sadela. On je Levi lam tabli po II a ve isrd-
zhil, jim jih je ukasal sravin fkrinje savese”'po¬
ka viti ter je ljudftvu v’ neki pefmi vfe pred po¬
vedal , kar jih bo sadelo; on je vlim rodovam
prerokoval, kar fe jim bo permerilo, in jim je
shelel vfak blagoflov. Po tem je fhel po bosh-
jim povelji na goro , kjer mu je bilo odmenje-
no, umreti. Ko je bil prifhel na ■verh hriba,
od koder je samogel obljubljeno deshelo viditi,
je paz,h sdihoval semljo Ogledovaje, ktero je toli¬
kanj shelel, ki mu je pa Bog va-njo iti branil;
in je umeri. — Ali naf Mojscf f tem ne uzhi,
de naj fe, ko naf Bog klizhe, njegovi fveti volji
podvcrsimo, de naj voljno vfe tudi nar prijetni-
fhi rezih sapuftimo?

Job.

Job je lep sgled poterpeshlivofli. On je bil
bogat, in imenilin, mem tega pa poboshin in
pofhten. On je bil gorezh flushabnik boshji,
in je grosno merkal na sadershanje fvojih otrok.
On je veliko dobriga ftoril, in je vfako hudobi¬
jo fovrashil. Tode po boshji previdnolti fe je
njegova frezha fpremenila; Veliko nadlog ga
je ob enim obfiilo; on je sgubil vfe fvoje pre-
moshenje in fvoje otroke; in je vender v’ po-
nishnofti rekel: „Gofpod je dal; Gofpod je vsel.
Gofpddovo ime hodi hvaljeno. Verh tega fe ga
je tudi ogniifna , dolga in grosno bolezha bolesin
lotila; vli njegovi udje fo otekli, in na sadnje
fo fe po vlim njegovim shivotu turovi fpttflili.
•£lo njegova shena in njegovi prijalli fo mu, na-
mefti de hi ga bili tolashili, grosno britko ozhi-

56

tali — Kolikofhne ferzhnofli, kolikofhne mozlii
je treba, de fe zhlovek v’ fredi tako shaloftnih
pergodeb v’ bosbjo voljo isrozhi in va-njo saupa.

On fzer v’ tolikofhnih bolezbinab tosbi, de
Bog ojftro s’ njim ravna. „Ali ni zblovek, pravi
on, vojfhak na semlji (to je:  n’ veliko nevar¬
nostih in teshdvah)  ? — Ali ni njegovo shivlje-
nje , kakor shivljenje delavza, (ki  o’ potu Jvo-
jiga okrasa fvoj kruh f' trudam vshiva ) ? —
Ali ni fushnjimu enak, ki po fenzi sdihuje; na¬
jemniku, ki plazhila perzhakuje. Tako fo mi
mefzi nefrezhe odkasani; in nozhi britkofti od-
menjene. Ako fe vleshem, miflim: Kdaj bom
sopet vltal? — Nozh fe vlezhe, in do jutrenjiga
mraka fe metanja navelizham. Ako fe moja ko-
sha sazeli, kmali vnovizh pozhi. Nit mojih dni
fe hitro fnuje s’ vretena. H’ konzu gredo, bres
upanja. — Pomifli, o Bog! moje shivljenje je
fapa . . . Kakor oblak sgine, in fe sgubi, tako
zblovek doli gre v’ fmertno kraljeftvo, in ni ga
vezh nasaj. On> fe ne verne nasaj v’ fvojo hifho
in njegovo llanovalifhe ga vezh ne posna.—Ako
miflim moja poftelja me bo oshivila, moje le-
sbifhe mi bo nekoliko fkerbi odvselo, me s’ fa-
njami motifb.— Sanefi mi, Gofpod! sakaj moji
dnevi fo nizh. Kaj je zhlovek, de ga povifhu-
jefh? ali pokaj ga zhiflafh. Sjutrej sgodej ga ob-
ifhefh, in ga hitro fkufifh. Dokle mi ne sane-
fefh, in mi fvoje fline ne puftifh poshreti? Gre-
fhil fim; kaj ti zbem ftoriti, o zhlovekov varh!
Pokaj li me puftil tebi nafproti delati, de lim
torej fam febi teshak? Sakaj mi ne odvsamefh
grehov, in sakaj ne sbrifhefh moje hudobije ?

57

Glej sdaj grem v’ prah pozhivat: in ako me
jutri ifhefh, me ne bo.“

„Tvoje roke fo me ftorile, in mene vfiga
sobrasile ; in me tako nanaglima poderefh? Spom¬
ni Te, piofim, de fi me is prahu sdelal, in me
bofh sopet v’ prah fpremenil ... S’ kosho in
inefam fi me oblekel; P kokmi in kitami fi me
fklenil. Shivljenje fi mi dodelil in ufmiljenje,
in mojiga duha previdnoft tvoja varuje . . . Od-
jenjaj mi tedaj, de nekoliko fvojo bolezhino ob¬
jokujem ; predin grem , in nasaj ne pridem, v’
temno in s’ fmertno fenzo pokrito deshelo; v
deshelo revfhine in temote, v’ kteri ni nobeniga
reda, ampak vezhna groša ftanuje. 44

,,Odgovori mi: Koliko kriviz in grehov
imam nad Teboj; daj mi fposnati moje hudobije
in pregrehe. Sakaj mi Tvoje oblizhje perkrivaTh,
in mene sa Tvojiga Tovrashnika imaTh? Nad li-
ftam, ki ga veter odneTe, TkasujeTh Tvojo mo-
gozhnoft, in Tuho bilko preganjaTh. Sakaj gren¬
ko Todbo piTheTh soper mene, in me hozheTh
savolj grehov moje mladofti pokonzhati. Moje
noge fi v’ klado djal, vTe moje ftese ogledal, in
Ttopinje mojih nog premiTlil; in jek bom ko
gnjiloba minul in kakor oblazhilo, kteriga mol
rasjeda. 44

„Zhlovek od shene rojen, shivi malo zhafa
in je s’ mnogimi nadlogami obdan. Kakor zvet
Te perkashe, in uTahne, in sgine kakor Tenza,
m Te nikoli ne vftanovi. In ti vender nad tako-
fhnim Tvoje ozhi odpreTh , in ga Teboj v’ Todbo
vsamelh? Kdo samore ozhiftiti Tpozhetiga is ne-
zbiftiga rodu? Kaj ne, ti Tam fi tiki. Malo je
dni zhlovekovih, Thtevilo njegovih rnelzov je per

58

tebi odmen jen o ; li li mu mejo poAavil, Iti je
ne more prcftopili. Odjenjaj nekoliko, de fe
oddahne, dokler ne naftopi njemu sasheljeni dan,
kakor najemnika. — Moj duh omaguje, moji
dnevi fe krajfhajo, in le groba lini li fveft. 0-
tmi me, o Gofpod! in poAavi me k’ febi, in po
tem naj fe bojuje s’ menoj, kdorkoli hozhe.“

Deliravno je Job milo sdihoval, vender pra¬
vi f. pifmo, de ni mermral in de ni ni/,h nefpa-
io eUiiga soper Boga govoril. — Ali fe samore lo
tudi od mene rezili?

David.

Ko je bil David v’ hudim terpljenji, v’ frnert-
nih nevarnoAih, je klizal v’ Gofpoda; in Gofpod
mu je is lile in fmerti pomagal. Ko fo ga nje¬
govi grehi Arafhili, je klizal v’ Gofpoda sa gna-
do, in Gofpod fe ga je ufmilil. Ko je Avarjene
rezhi in njih Avarnika premifhljeval, je sahvahie
pefmi prepeval, in vfe Avari fo mu mogle po¬
magali, vefoljniga Gofpoda hvaliti. Ko je pre-
zhudno vladanje fvojiga ljudAva premifhljeval,
je is vfe fvoje dufhe hvalne pefmi pel. Sadnjizh,
ko je v’ fvojim shivljenji pola boshje dobrote
preifkoval, fe je njegovo ferze vnelo, in on je
vefelo Gofpodu v’ zhaA prepeval. — ln Davidov
Bog je moj Bog, k’ njpmu hozhem moliti, in
on me bo is mojiga lerpljenja refhil, in od vfih
mojih grehov ozhiAil. Hvaliti ga hozhem sa vfe
dobrote, ki mi jih je vef zhaf mojiga shivljenja
dodelil; hvaliti ga tudi hozhem sa to, de me
njegova roka vodi 5 kar fe v’ ti moji kolesni

59

rasodeva, in kar fe ko ta zhaf mojiga shivlje-
nja in v’ vezhnofti nad menoj rasodevalo.

Ko je David zhutil, de njegova mozh flabi,
in de dolgo vezh ne ko shivel, je fvojimu finu
Salomonu memo drugiga naflednje befede govo¬
ril: „Jeft naftdpim pot vlih umerlivih; kodi fer-
zhan, ino mosh. Spolnuj sapovedi Gofpoda fvo-
jiga Boga, in kodi njegove pota, in dershi nje¬
gove fhege, ukasila, povelja in sapovedi; de ras-
umefh vfe, kar delafh, in kamor fe obernefh . . . t£
Po tem je isdihnil Tvojo dufho. Lep sgled vlim,
slalli pa ftarfhem.

AJa.

Temu kralju fe je neke j na nogah naredi¬
lo , in deliravno je mnogotere sdravila pofkufhal,
je kolesin zhe dalje huji perhajala. V’ Tvoji ko¬
lesni pa ni ifkal Gofpoda, ampak sdravnike.
Njegovo saupanje v’ njih umetalnoft (kanfhi)
je kilo tolikofhno, de ni miflil, de ho mogel
umreti. Tode njegov Han je zhe dalje hujfhi per-
hajal, in je umeri, po tem, ko je fkorej dve
leti upal in fkerbel, Tvoje noge osdraviti.

Umetalnoh sdravnikov fe mora fpofhlovati •
tode ne fmemo mifliti, de naf ko gotovo osdra-
vila. Od njih nasnanjenih sdravil fe moramo po-
flushiti: pa ne posabiti, de le Bog ftori, de po¬
magajo. Sdravje fe ne da po lili perdokiti, —
Kako lep nauk sa kolnike 1

Naaman.

Naaman, veliki vojvoda in imenitin mosh
na dvoru fvojiga kralja, je kil gobov'. Sdravniki

60

ne morejo vfelej te bolesni odpraviti. To bo-
lesin odpraviti, bi fe bil rad vfiga vanal;tode zlo
mifliti fi ni bilo kej takiga. Permerilo fe je pa,
de je od neke Israelfke deklize, ki je njegovi
sheni kregla, svedil, de v’ Šamani neki prerok
Elisej po imenu kanuje, kteri bi gotovo poma¬
gati samogel. Naaman gre, in mu fvojo profh-
njo nasnani. Elisej mu je fporozhil, fedemkrat
v’ Jordanfki reki umiti fe, ter bo od fvoje nad¬
loge refhen. To ni bilo po Naamanovih miflih.
On je menil, de bo prerok k’ njemu ven pri-
fhel; od omivanja v’ Jordanu li ni nizh dobriga
nadjal. Vef nevoljin fe je prezh podal. Pot je
pa vender k’ Jordanu dershal. Njegovi kresil¬
ni ki fo ga filili, de naj vfaj pofkuli; fej je lahko
po prerokovim fvetu koriti. Naaman fe je pukil
pregovoriti; ter je kopil is vosa, fe je fedemkrat
umil, in je bil od gob popolnima ozhifhen.

Ali ni Naaman napzhino ravnal, ker salo
ni po Elisejevim fvetu koriti hotel, ker je bilo
prelahko in premalo imenitno, kar mu je bil ve¬
leval; deliravno je fzer verjel, de ima prerok mozh
ga osdraviti? Ali torej bolnik ne ravna pregrefh-
no, kteri po povelji pofhteniga sdravnika le salo
ravnati nozhe, ker ne previdi, kaj de bi sdra-
vilo k’ njegovimu sdravju pomagati utegnilo? Ko¬
liko bolnikov fe je posneji, koliko fe jih ni ni¬
koli osdravilo, ker fo smirej kej pofebniga imeti
hotli! Ali ne sanizhuje dokikrat bolnik le savolj
tega sdravila, ker on ni sdravnik in torej mozhi
sdravila ne posria? Ali ne vkane dokikrat velika
bolesin, ker zhlovek na majhne flahoki ne po¬
ra j la ? Saka j bi tedaj modrim,u, pofhtenimu sdrav-
niku ne bil pokorin ?

61

Ohozija.

Israelfki kralj Ohozija je hudo padel, in
je torej grosno bolan leshal. On je poflal fpo-
rozhnikov v’ Akaron, goljtive malike vprafhat,
zhe bo od fvoje bolesni osdravil. S’ tem je Bo¬
ga rasshalil, ki takofhne rezhi prepove. Bog je
tedaj hotel, de fo tje poflani fporozhniki Elija
frezhali, ki je rekel: *  Ali ni nobeniga Boga v’
Israelu , de grelle tje, malika sa fvet vprafhat?
Tedaj bo kralj umeri. Ohozija to flifhati, je
ukasal preroka vjeti. Elija je pa prollovoljno pri-
fhel do kralja, in mu je ravno tiho povedal,
kar fporozhnikam.

Ali ne ravnajo, kakor Ohozija, tudi iifti
bolniki, ki raji nevednimu zhloveku verjamejo,
ali fe prasnovernih pomozhkov poflushijo, kakor
de bi fe k’ Bogu vernili, in po njegovi volji
sdravil, in fvetovanja pametniga sdravnika po-
flushili? Ali ne bo Gofpod, ki nam natornih po-
mozlikov poflushiti fe ukashe, bolnika poshegnal,
ki po njegovi volji ravna ? Bodo kali prasni po-
mozhki bolj teknili? Koliko jih je bilo savolj
fvoje prasne vere fhtrafanih in fo umerli, ali
fo vfaj sa fvoje dnarje bolehno telo dobili, ker
bi bili fzer, ako bi fe bili pravih sdravil po-
flushili, ki jih je Bog v’ natoro dal, morde kma-
li fpet sdravje sadobili!

Ezehija.

Ezehija je sbolel, in prerok Isaija mu je
rekel: „Gofpod govori: Ofkerbi fvojo hifbo ; sn-
kaj umeri bofh.“ — Kralj fe je s’ obrasam k’ fte-

62

ni obernil in molil: ;,Gofpod! fpomni fe, tle iim
odkritoferzhno pred tvojim oblizhjem ravnal, in
tvojo voljo fpolnoval.“ Tako je bolnik molil,
in jokal. In predin je prerok is dvora ftopil,
mu je Gofpod rekel: ,,Pojdi nasaj, in povej Eze*
biju, vladniku mojiga ljudftva : To govori Gofpod
Bog tvojiga ozheta Davida: Sim flifhal tvoje sdi-
hovanje, in vidil tvoje folse, in glej! osdravi.1 fim
te; v treh dneh bofh molil v’ Gofpodovim tem-
pelnu.“—— Ezehija fe je osdravil, ter fhel v' tcm-
pel, Boga sa sdravje Sahvalit.

Tudi poboshniga tedaj llrefe, ko mu fmert
-osnanijo ; sakaj tudi poboshni je zhlovek, in fmert
je llrafhna sa vfako shivo Hvar. Ker je pa po-
bosbin, fe oberne k’Bogu. On ga fme profiti sa
podaljfharije fvojiga shivljenja; in ako to dofe-
slie, ga sahvali. — Vfaka molitev sa podaljfha-
nje shivljenja fzer ni uflifhana; vender pa nih-
zhe, ki is globozhine fvojiga ferza moli, ne moli
sallonj. Ako od dobriga in m 6 dri ga Boga ne sa-
dobi kej majhniga, kar proli, sadobi od njega
vender kej boljfhiga in vezhiga, kar ni profil.
To on ve; torej mirin oftane. De je pa vender
smirej perpravljen, vfe fvoje dufhne in zhafne
rezhi bersh ko bersh poravna. — Blagor meni,
zhe bom kdej na fvoji fmertni poftelji s’ saupa-
njem tebi rezhi fmel: Gofpod! ti vefh, de fim
pravizhno pred tabo shivel.

Tobija.

Tobija fe je is mladiga Boga bal in njemu
flushil. Bog pa je hotel fvojiga svelliga flushab-
nika s’ flepoto fkufiti. Ko fo ga njegovi forod-

65

niki v’;takim kanu vidili, To hudo s’ njim ravnali,
rekozh : „Ali jc to plazhilo, ktero sa tolikoThno mi-
lofhino in sa pokopanje toliko inerlizhev od Bo¬
ga dozliakujefh.“ — Tobija jih je mirno poflu-
Thal, in jim rekel: Ali miflite, de ni nobeniga
drujiga plazhila, kakor kteriga sa to shivljenje
shelimo? Ko mi bil Bog moje ozhi perhranil,
bi mu bil kali bolj perjelin? In kaj drugiga hb-
zbemo na Ive tu sheleti, kakor de Bogu dopade-
mo. — Tudi njegova shena mu je milofhino
ozbitala. Tobija je to slo bolelo, ter je rekel:
Gofpod! nafhi grehi, ne pa, kar Tim ubogim do-
briga ftoril, fo nam to nadlogo na glavo nako¬
pali. Ako nam nadloge pofhljefh nam daj tudi
ferzhnoft jih prenafhati. Vsemi me s’ Tveta; sa-
kaj shivljenje mi je nadleshno. Ako fo pa moje
shelje tvoji volji nalprotne, jih ne uflifhi. — Pre¬
din je umeri, je dal fvojimu fmu prav lepe na¬
uke , de naj ima Boga pred Teboj, de naj Te gre¬
ha varuje, Tvojo mater zhahi, de naj bo ljubes-
niv do Tvojiga blishnjiga i. t. d. TakoThne nauke
naj vTak ozhe pred Tvojo Tmertjo Tvojim otrokam
perporozhi.!

Matatija.

Po tem, kader je bil Matatija Antiohoviga
oblaftnika , kteri jc JerusalemTki tempel s’ mali-
kovavTko, daritvijo oTkruniti hotel, oTmertil, je
s Tvojo drushino in s’ nekej ljudi v’ puThavo
sbeshal. Ko je pa vidil, de Te njegov konez
blisha, je Tvojiga finu Judala Makabeja in vTo
Tvojo drushino k Tebi Tklizal, in jim rekel: „Sdaj
je mozlnia pokala prevsetnoft, in pokorjenje;

64

zhaf rasdjanja, in ferdita jesa. Torej bodite go-
rezhi sa poftavo, finovi! in dajte fvoje shivlje-
nje sa saveso fvojih ozhetov. Ter fe fpomnite
del ozhetov, bi fo jih oh fvojih zhalih ftorili; in
hote veliko zhaft in vezhno ime sadobili . . .
Nihzhe ki je va-nj (V Boga)  upal, ni omagal.
Ne bojte fe hefedi grefhniga zhloveka ; danf je
velik, in jutri ga ne ho; sakaj v’ fvoj prah fe
je povernil, in njegov fpomin je sginih Torej
bodite terdni, finovi! ferzhno fe dershite pofta-
ve; ker v’ nji hote zhaft sadobili . . .“ Potem jih
je hlagoflovil, in mirno umeri. — S’ nebefhkini
miram v’ fvojim ferzu umerjo pohoshni ftarfhi.

Marija, Jesiifova mati.

Marija je rekla: „Moja dufha povelizhuje
Gofpoda, in moj duh fe vefeli v’ Bogu, mojim
Svelizharji.“ — Tudi v’ bolesni kako vefelje pride,
in v’ bolesni samorem Boga s’ Marijo vred hva¬
lili. Ker vidim, de je boshja roka mogozhna,
de ponishne vsdiguje, de sa uboge fkerbi, de
je njegovo ufmiljenje od rodu do rodu. — 0
Gofpod! poglej miloftivo na-me; ker vefh, kako
revin de fim.

Sa vefeljem fo Marijo bolezhine sadele. Ko
je sravin krisha ftala, je po Simeonovim prero¬
kovanji, njeno dufho mezh prefunil! Tode ona
je v’ terpijenji tolikanj vezhi poftala in vredni-
fhi prihodniga vefelja. Deliravno je sa moje,
in sa ferze vfakiga zhloveka mezh terpljenja od-
lozhen, nam vender ne manjka vefelja, ki fe ga
sa to vdeleshimo. — S’ kolikofhnim perferzhnim
vefeljem je pazh Marija pa vftajenji Jesufa Kriftufa,

65

sladi pa po prihodu f. Duha, na fvoje nekdajne
terpljenje gledala! Kako fladak ho pa tudi sa-me
fpomin pretekliga terpljenja, ako Boga ljubim,
in ako fe fvojiga terpljenja kakor pomozhka po-
flushim k’ njemu priti! — Neisrezheno veliko je
'Marija s’ fvojim terpljenjem dobila! Kolikofhno
svelizhanje zhaka na-me, zhe kakor Jesufov u-
zheniz, po sgledu njegove prefvete matere, v’
poterpeshlivodi do fvojiga konza danovitin odanem,

s . Simeon,

Zhaditlivi fivzhik Simeon je fhel v miru k’
fvojim ozhakam, ker fo njegove ozhi vidile sre-
lizlianje fveta. —• Jeli fzer nifim vidil svelizhanja
fveta, kakor Simeon: to de verovati v’ svelizha-
nje fveta, kakor de bi ga bil, ko Simeon, vidil;
tipati v’ svelizhanje fveta, kakor de bi ga bil na
fvojim narozhji nofil, to samorem in hozhem, —
V’  miru je on k’ fvojim ozhakam fhel, ker je
pravizhno pred Bogam shivel, in nagibu f. Duha
pokoriti bil. Tudi jed in vli ljudje fmo v’ to
poklizani. — Zhe Boga ifhem, zhe pred njim
pravizhno ravnam, in fe dam njegovim nagibam
voditi: bom tudi kakor Simeon v’ miru safpal.

Natanael*

Jesuf imenuje Natanaela praviga Israelza, v’
k te rim ni goljfije. Gotovo je bil tedaj Natanael
odkritoferzhin, pravizhin in hres vfe goljfije fer-
za! — Zhift, kakor Natanael, hozhem tudi jed
biti. Takofhne dufhe ljubi Jesuf. Bolezhine, ki
ph obzhutim, naj me zhidijo ; kakor zhido slatd
naj pridem is ognjenze terpljenja*

5

66

c Samarjanka.

Ta shena je v’ Jesufa kakor v’ Mefija vero¬
vala, in hotla te frezhe tudi Tvoje fomeftnjane
vdeleshiti, de bi bili v’ fvojiga Odrefhenika ve¬
rovali.— Tudi meni je vera v’ Jesufa v’ vlim mo¬
jim shivljenji, in slafti v’ ti bolesni tolasheb in
mozh bres fbtevila perpravila. Kako rad bi tudi
jeli, kakor ta shena, vfim ljudem v’ ferze klizal:
Pridite in poglejte, kar je Jesuf nad menoj bo¬
ril; ali ni on, ki tako tolaslii, ki tako krepzha,
boshji Sin in Bog!

Petrova tafha.

Ta dobra shena je leshala merslizhna; to je
nje domazhe ljudi slo fkerbelo; sakaj savolj nje
tihiga, mirniga, perijudniga sadershanja To jo slo
zbiflali in ljubili. Jesuf je ravno tiltikrat v’ hi-
fho prifhel, in sdajzi fo mu povedali od nje.
On je perltopil, jo prijel sa roko, in prezej jo
je popullila. mersliza. Bersh ko je mozh sado-
bila, je vftala, ter jim po mozhi pollregla, in
fvojo hvaleshnob fkasovala Svelizharju in fvojim
domazhim, ki fo ji bili v’ ti bolesni tolikofhno
ljubesin fkasali.

Sa bolnika je ref veliko vefelje, ako vidi,
de ga njegovi domazhi ljubijo, in njegovo shiv-
ljenje perferzhno podaljfhati shele in fkerbe. De
fe bo pa kdo tega vefelja nadjal, de bo takofh-
nih ljubesnjivih prijatlov najdel; veliko perpo-
more, zhe je v’ sdravji dober in ljubesnjiv, in
zhe je po sadobljenim sdravji do Boga in ljudi
hvaleshin , in poftreshliv.

67

c Sl6lnikov hlapiz  o’ Kafarnavmu.

Kader je Jesuf v’ Kafarnaum fhel, je ftopil
k’ njemu ftotnik, kteri ga je profil, in rekel:
Gofpod! moj hlapiz leshi doma mertvoudin, in
ga hudo vije. In Jesuf mu je rekel: Jeft bom
prifhel, in ga osdravil. In ftotnik odgovori in
rezhe : Gofpod ! nifim vredin , de grefh pod mo¬
jo ftreho; temuzh rezi le befedo, in moj hlapiz
bo osdravljen . . . Ko je pa Jesuf to flifhal, fe
je sazhudil, in jim rekel, kteri fo sa njim fhli:
Refnizhno vam povem, toliko vero nifim v’ Isra-
elu nafhel . . . Ter jedjal ftotniku: Pojdi in ka¬
kor fi veroval, tako fe ti sgodi! in hlapiz je bil
osdravljen tifto uro.

To je bil pazh pofhten gofpod! fi mifli marf-
kleri ftreshnik. De bi bili pazh vfi gofpodarji
takofhni! — Gotovo pa je bil tudi ftotnikov hla¬
piz dober?-— Torej ne vprafhaj farno: Kaj mi
mora moja gofpodo. v’ bolesni po tem sgledu fto-
riti? temuzh vprafhaj tudi fam febe: Kajbi mo¬
gel jeft poprej ftoriti, de bi fi nje ljubesnivo
fkerbljivoft v’ bolesni saflushil ?

Merivoudni.

Jesuf je prifhel enkrat v’ Kafarnaum. Kakor
hitro fo njegov prihod svedili, fe je velika mno-
shiza ljudi fofhla, de ni bilo pred vratmi pro-
ftora. Med tem fo fhtirje moshje mertvoudniga
pernefli. In ker nifo mogli do njega savolj
mnoshize, fo ftreho odkrili, kjer je bil, in fo
pofteljo doli fpuftili, ki je mertvoudni leshal na
n ji. Ker je pa Jesuf njih vero vidil, in ker je

G3

Lila bolesin mertvoudniga fhtrafinga savolj gre¬
ha, mu je rekel tolashbe polne befede : „Sin!
tvoji grehi fo ti odpufheni. Vftani, vsemi fvojo
policijo, in pojdi na fvoj dom.“ In on je pre-
zej v Ital, vsel fvojo polteljo ; in je prezh fhel
vprizho vfih, tako de fo fe vfi zbudili in Boga
zhaftili, rekozh: Nikoli nifmo kej takiga vidili.

To je pazh lepo delo ljubesni do blishnji-
ga! Kolikofhno saupanje teh mosh in mertvoud¬
niga v’ zhudodelno mozh boshjiga Uzbenika in
v’ njegovo dobrotlivoft do beteshnih! Kolikofhne
bolizbine je mogel terpeti bolnik, ki fo ga na
hifhno ftreho vlekli. Slo fe je framoval in zlo
malo nadjati samogel uflifhan biti. Kako velizbaft-
no pa je njegovo saupanje poftalo , ker je popolno
sdravje dofegel! Gotovo je boshjo dobroto pove-
lizheval. Blagor bolniku, ki ni fam kriv fvoje
bolesni! Tode blagor tudi tiftimu, ki je fam
fvoje bolesni kriv, zhe fe kakor mertvoudni ofra-
molen in sgrevan k’ Jesufu oberne, ki tako rad
odpulli in pomaga!

Mosh, hi je bil  38 let bolan.

Ta bolnik ni 38 let nobene pomozhi nafhel.
In kar ni bilo mifliti, je po Jesufovi befedi: „Vfia-
ni“ sdajzi osdravil, fvojo polleljo vsel, in fhel. —-
Je li sdaj Gofpodova roka perkrajfhana ? njegova
mozh obnemagala? Ali ne more Jesuf, ki je kdej
telefne bolesni s’ fvojo mogozbno befedo osdraV-
ljal, tudi sdaj dufline in telefne bolesni osdravi-
ti, in me od vfake telefne nadloge refhili?

09

Eojezhi uzhenzi.

Trepetajozhe uzhenze je Jesuf, ko Je po
nepokojnim morji hodil, f’ lemi befedami poto-
lashil: „Jeftfim, ne bojte fe 1“  Tedaj fo ga botli
v’ zholn vseli; in sdajzi je bil zboln v’ kraji, ka¬
mer fo fhli. Tako Jesuf tudi naf v’ filnim lirahu
sopet potolashi; on naf varuje v’ nevarnoltih; on
naf fkos vfe viharje v’ savetje vezhniga svelizha-
nja fpravi. — O Jesuf, vligamogozhna Befeda
Ozhetova! Kader me bo Urah fmerti opadel, tu¬
di meni rezi : „Jeft lim, ne boj fe.“ In jeft bom
fmert in Urah premagal, in od tebe peljan fre-
zhno prifhel v’ kraj vezhniga svelizhanja.

Ozhitna grefhniza.

To sheno, ki fo jo pifmarji in fariseji to-
shili, je Jesuf f’temi befedami sagovarjal: „Kteri
vaf je bres greha, naj pervi vershe kamin v’ njo.‘ £
— Sgrevaniga ferza, ki k’ njemu po ufmiljenji
in poboljfhanji sdihiije on ne savershe. Ali bi
ne fmela poboljfhana dufha tolashivno befedo na-
fe oberniti, ki jo je grefhniza is njegovih uft
flifhala: Ali te ni nobedin obfodil? Tudi jeft te
ne bom obfodil; pojdi in nikar vezh ne grefhi!
—- Takofhnimu gofpodu flushimo! Miloft in ufmi-
ljenje je njegovo shivljenje.

Ubogi Lazar .

Njegov shivot je bil poln turov, in v’ tim
revnim ftanu doftikrat ni imel grisbljeja kruha,
de bi fe bil nasbivil, in ne zbloveka, de bi ga

70

bil tolashil. Perfiljen je lesel do hifhe nekiga bo-
gatiga goTpoda, in fe je shelel nafititi s’ drobti¬
nami , ktere fo piidale od mise bogatiga , in mu
jih nihzhe ni dal; pli fo pa hodili, in lisali nje¬
gove rane; Tzer ga pa ni nihzhe flifhal. Od lako¬
te in bolezhin vef ofl^bljen je isdihnil fvojo dufho.

Shivljenje tega zhloveka je bilo gotovo rev¬
no ; in vender naf Jesuf sagotovi, de je bil
veliko bolj frezhin, kakor bogati, pred kteriga
hifho je umeri. On je bil namrezh v’ Tvoji rev-
fhini pofhten in poboshin, in je v’ Tvoji nad¬
logi The bolj poboshin polial. On Te je vadil v’
poterpeshlivoM in v’ saupanji v’ Boga, in je vezh-
no shivljenje upal. Bog, ki je vTe njegove Tolse
Ihtel, in njegovo lepo sadershanje v’ terpljenji
vidil, ga je po Tmerti v’ nebela vsel, kjer To mu
bile vTe nadloge shivljenja s’ tavshenterim veTe-
Ijem in zhaltjo povernjene. -— Koliko tolashbe
najde v’ ti pergodbi, slalii ubog bolan kriftjan,

Marija , Lazarjeva fejira.

Marija, Lazarjeva Teftra, je Tedela per no¬
gah GoTpodovih, in poTluThala njegovo beTedo.
Ona je sgled tihiga pokoja, kakor nje Teftra Marta
sgled Tkerbne delovnofti. — Zhe me sdravje bolj
Martine delovnolti opomni, me mora bolesin
bolj Mariiniga pokoja opomniti. Kako Trezhno To
tifte ure, v’ kterih zhlovek Tvoje Terze sunajnim
rezhem prepre, in nebeThkim odpre. Sakaj po
JesuTovim nauku je le eno potrebno, namrezh
Boga ljubiti. „Marija je nar boljThi del is volil a,
kteri ji ne bo odvset.“ — Sej je duh imenitni-
fhi, kakor telo; in Tvoje svelizhanjc pridno ofker-

71

kovali, Boga is vfe dufhe ifkati, je bolje, kakor
s’ minlivimi, zhafnimi rezhnu motiti -fe. — 1 o-
rej fi hozhem nar boljfhi del isvoliti. Govori,

0 Gofpod! poflufhati hozhem, kakor Marija, in
molzhali in moliti, kakor ona; in fvoje svelizha-
nje v’ tebi ifkati, kakor ona,

Lazar oshivljen.

Grosno lepi fo nekteri reki v’ sgodbi oshiv-

1 jeni ga Lazarja! „Gofpod! glej, kteriga ljubil h,
je bolan/ 4 —Te befede mirniga saupanja fo dve
feftre Lazarjeve Jesufu fporozhile. Gotovo fte le¬
te dobre feftre fvojiga brata prav slo ljubile, ker
fte sa-nj per Jesufu pomozh ifkale; in h ju sau-
panje v’ Jesufa je bilo veliko, ker fte per njem
pomozh sadobiti miflile. — Tako je gotovo tu¬
di v’ moji kolesni mojim ljubim per ferzu. Tudi
oni sa-me molijo: Gofpod! kteriga ljubifh, je
bolan. In kakor fi ti, o Jesuf! to befedo saupa¬
nja uflifhal, akoravno fe je kasalo de je nebofh
uflifhal: bofh tudi mojo in mojih prijatlov mo¬
litev uflifhal, akoravno bi fe utegnilo kasati, de
je ne bofh uflifhal. Ti mi bofh dal ali sdravje,
ali mozh sa poterpeshlivoft in vezhno shivljenje.

,,Lazar, uafh prijatel, fpi.“ To je Jesuf re¬
kel, kader je bil Lazar she umeri. Spanje je
lepa podoba fmerti. Kakor noben sdrav zhlovek
sa fvoje fpanje p o feb n o ne fkerbi, tako fe tudi
Jesufov prijatel ne dela dofti fkerbi savolj fvoje
fmerti; sakaj njegova fmert je le fpanje ; tako
mirna in tako hitra, kakor fpanje, ali pa oboje
fkupej. — Tebi, o Bog! isrozbim, kdaj in ka-

72

ko de bom safpal. Ako k’ tvoji zhafti zhujem,
bom tudi k’ tvoji zhafti safpal.

„Jeft firn vftajenje in shivljenje.“ — To be-
fedo Jesufovo verjem, in ta vera je moja tolash-
ba. Jesuf je vftajenje. Kakor je Lazarja, fhtiri
dni po njegovi fmerti obudil, bom tudi jeft, ka>
der bo ta uta is praliu v’ prah raspadla, v’ lepi
hifhi prebival. Jesuf je shivljenje njegovih lju¬
bih. Defiravno tedaj moj duh vezh ne sbivi v’
uti, vender fhe shivi.

„Kdor v’ me veruje , ho shivel, ako ravno
umerje. Tn kdor koli shivi, in v’ me veruje, ne
bo umeri vekomej.“ — Kdor v’ Jesufa veruje,
posna Koga, ljubi Boga, on pozhiva v’ Bogu;
njegov duh shivi, in to shivljenje terpi vekomej.
Ali ima moja vera v’ Jesufa tolikofhno mozh, de
mi fmert in ftrohnjenje nizh na moreta?

„Glejte, kako ga je ljubil.“ — Jesuf je jo¬
kal, ko je Lazarjeve feftre jokati vidik So fol-
se, ki fe jih zlo Kriftuf ni framoval. Te fo folse
ljubesni. Tode ne de hi bil farno ufmiljenje ob-
zliutil; on je v’ refnizi pomagal; on je jokajo-
zhiina feftrama nju brata shiviga nasaj dal. On
ima gotovo tudi sa-me ufmiljenje, mozh in tolashbo.

„Ali ti nilim rekel, cle, ako verujefh, bofh
vidila zhaft boshjo?“ — Tako je Jesuf oshivil orna-
gajozho vero Martino, ko je fmrad ftrohnjenja
obzbutila in omagovati sazhela. Ako boshje ve-
lizhaftvo, ko fe v’ temnim rasodeva, verjamem,
ga bom tudi gledal, kader fe hov’ fvetlobi per-
kasalo. Vera je ftesa k’ gledanju.

„Jesuf je s’ velikim glafam savpil: Lazar,
pridi ven.“ -— Kakor mi fpijozhe is fpanja situ-
dimo, tako Jesuf mertve od mertvih obudi. Oit

75

rezhe, in Lazar shivf. Njegova befeda je shiv-
ljenje. Vem, v’ koga de fim saupal. In on, v’
kteriga savipam, me ne ko puftil oframotiti, ka¬
kor tudi ni puftil fvojiga prijatla Lazarja v gro¬
bu.  On shivi; torej kom tudi jeft po njem in s’ njim
shivel; jek kom vekomej frezhno shivel, kakor on.

Apojielni Jesufa Krijtuja.

Apoftelni Jesufa Kriftufa fo is ljukesni do ref-
nize prav veliko , in s’ velikim vefeljem terpeli,
ker jih je Bog vredne fposnal, Jesufu v’ zhaft
tej’peli. Kar fo pa oni terpeli, sdaj vezk ne ter-
pe; oni fo per fvojim Gofpodu, in vshivajo fad
fvoje poterpeshlivoki.—Tudi meni je tedaj ter-
pljenje odlozkeno 5 tudi jeft hozhem poterpesh-
livo v’ zkafl f. evangelija terpeti. Tudi jeft fe bom
na Hrani fvojiga Gofpoda s’ njegovimi uzkenzi vred
vefelil, ako s’ njimi vred njemu v’ zhaft terpim.

t S. apojiel Peter.

S. Peter, ko je njega, ki je kil od rojkva
hrom, osdravil, je pred vlim ljuditvam prizhe-
val, de fe v’ Jesufu, in v’ nobenim drugim ne
sadobi svelizhanje. — Per kterim je on, ki je
kil od rojftva hrom, sdravje sadokil, per njem
bom tudi jek dofegel, zhe ne telefniga sdravja
vfaj mozh k’ poterpesklivolii, in sdravje dufhe.
•— V’ Jesufu in v’ nobenim drugim ni sadobiti
svelizhanja. Ta refniza kodi moja tolashka v’ sliiv-
Jjenji in v’ fmerti!

74

( S. apojiel Pavl.

S. Pari je tlolli hudiga terpel. On je Lil pet¬
krat gajshlan, in enkrat kamnjan ; trikrat je fko-
rej shivljenje sgubil, ko fe je Lila barka slomi-
la. Na potu je Lil v’ nevarnofti, od morja po-
shert, od rasbojnikov uLit, od Judov ofmerten in
od nevernikov pekljen Liti. V’  meftih in v’ pu-
fhavah, na morji in na fuhim, fo ven in ven
nefrezhe na-nj letele; veliko nozhi ni mogel ozhi
satifniti. On je terpel lakoto in shejo, mras in
pomankanje oLlazhila. Verh tega fo mu tolikanj
persadjali fovrashniki, in veliko fkerbi je tudi imel
savolj vnovizh poftavljenih drtisIieL. In vender ni
sguLil ferzhnofti, temuzh je Lil smirej vefelniga
in dovoljniga ferza. On je kej Loljfhiga upal, ka¬
kor je to shivljenje. Torej je rekel: Shelim ras-
vesan in f Kriftufam Liti.^—O de Li fe tudi jed
tega Loljfhiga vdeleshil! O de bi Lil tudi jeft ras-
vesan, in per Kriftufu! Tode Ozhe! ne moja,
ampak tvoja volja fe sgodi!

I

t S. apojiel Andrej.

Ker f. Andrej ni hotel malikov moliti, je bil
k’ fmerti ohfojen; na krish je imel pervesan Liti. -
Ko fo ga k’ fmerti peljali, ga je hotlo ljudltvo
refhiti; on pa je profd, de naj fe nikar v’ hran
ne ftavijo. „Puftite me, je djal, de krish obja¬
mem , ki ga je boshji Odrefhenik s’ fvojimi fve-
timi rokami objel in na goro Kalvarijo nefel. Le
sa hudobne je fmert na krishi nezhaklira; sakrift-
jane je nar vezhi zhaft. Nikar me ne objokujte;
jeft fe blisham kraju, kjer Lom plazhilo sa fvo-

75

je dela prejel.“ Ko je prifhel na fodifhe, in krish
ugledal, je rekel na glaf: „Bodi posdravljen krish,
mojiga Odrefhenika ! edino upanje kriftjana! dra¬
gi lef, na kterim je Jesuf Kriftuf fmert prema¬
gal. Hrepenim po tem krishi. Nikoli ne kodo
moje bolezhine tihim enake, kijih je Jesuf sa-me
terpel. V’ nebefa hozhemo priti, torej pojdimo
po potu, ki va-nje pelje. Jesuf Kriftuf je le po
krishi nafh Svelizhar poftal; le po krishi samo-
remo svelizhani biti. £<  •— Med tem ii je f. An¬
drej fam fehi oblazhila flekel, ter je dal fvoje
roke rabeljnam, de bi jih na krish pervesali. Dva
dni je vifel na njem. Gledavzi fo bili od fvet-
nikove ftanovitnofti tako ginjeni, in od kervoshSlj-
niga trinoga tako rasdrasheni, de bi fe bili
soper njega fpunlali, ko bi jih ne bil fvetnik s’
Tvojimi befedami od ljubesni do terpljenja, in od
odpufhanja rasshaljenja potolasliil. — Vender je
pa Egej ukasal f. Andreja rasvesati, ker ga je
fkerbelo , de bi punt ne vftal, ali de biKriftufo-
ve vere na-fe ne vseli. Apoftel je pa fvoje ozhi
k’ nebefam povsdignil in klizal: ,,Ah, Gofpod !
mi kali ne bo pervoljeno, tako umreti, kakorfi
ti umeri? Sprejmi mojo dufho v’ fvoje roke.. .,
ne odreži mi, kar li fpokornimu rasbojniku do¬
volil ; dodeli mi danf fvoj paradish.“ Kmali po
tem je, kakor je shelel, na krishi fvojo dufho
isdihnil. — Tolikofhno ženo ima krish, ako ga
kakor kriftjani premifhlujemo,in do fmerti nofimo.

t S. Janes evangeliji.

S. Janes evangelift je bil na gori, in je vidil
fpremenjenje Jesufovo; drugikrat je flonel na per-

76

lih fvojiga Gofpoda. Kmali po tem ga vidimo na
oljfki gori, in na gori Kalvarii pod krishem nje-
goviga uzhenika. Posnej je na bregu pervi fpos-
nal njega, ki je od mertvih vftal in je savpil:
Gofpod je!

Kakor Tertuljan perpoveduje je bil v’ Rimu
v’ kotel vreliga olja vershen, in je nepofhkodo-
van is njega ftopih Potem ga je zefar Domizjan
na otok Patmof poflal, kjer mu je Gofpod pri-
hodne rezhi nasnanil. Od ondod je prifhel na-
saj v’ Efes. Ker savolj fvoje velike ftarofti vezh
ni mogel hoditi, in ne vernim dolgo pridgovati, fo
ga njegovi uzhenzi v’ zei’kev nofili, in on jim je
ven in ven perporozheval: ,,Moji ljubi otrozi!
ljubite fe med feboj. a  In fo ga vprafhali, sa-
kaj de te befede tolikrat ponavlja; ter je odgovo¬
ril: „Ta sapoved nafhiga uzhenika sapopade vfe
druge; ako jo prav fpolnujete, vam bodo vfe
druge lahke; vi hote vefeio shiveli in frezhno
umerli. — Tako ravna Bog s’ fvojimi ljubimi!
On jim pofhlje kmali vefelje, kmali terpljenje.

t S. ( Shtefan , pervi marternik.

S. Shtefan je umirajozh molil sa tille > kte-
ri fo ga kamnjali, kakor Kriftuf sa tihe, ki fo
ga krishali. „Gofpod, je on rekel, ne perfhtevaj
jim tega greha.Ko  fo ga kamnjali je klizal,
rekozh: „Gofpod Jesuf, fprejmi mojo dufho. u
Ob fmerti je vidil Kriftufa na defnizi Ozhetovi;
in Kriftuf ni sapuftil umirajdzhiga; daj mi, ka¬
der fe bo ura moje fmerti blishala, de bo tudi
moje snotrejno oko nekoliko tvojiga veli zbali va
vidilo; poterdi mojiga duha, de bom ferzhno

77

terpel, kakor f. Shtefan, in velelo molil, kakor
on. Potem fprejmi mene, kakor njega, v’ fvo-
je velizhaftvo.

t S. Komeli.

Piimfkimu fiotniku Kornelju je angel rekel:
„Bog fe je fpomnil tvojih molitev in tvoje mi-
lofhine.“ — Bog tedaj ve tudi vfe nafhe dobre
mifli in dela, on vidi vfe folse, ki jih tozhimo,
in plazhuje vfe'dobro, kar borimo, defiravno
v’ nafhi krepolli fvoje darila plazhuje. — Iioliko-
fhna tolashba je sa-me, de me ti, o Bog! ne
posabifh! Nobeniga drugiga plazhila ne shelim,
kakor tebe gledati, tebe ljubiti, in f teboj ve-
komej fklenjen biti.

k S. Ignazi , marternik.

S. Ignazi, marternik, fi je v’ nar vezhi
gnado boshjo fhtel, savolj Jesufa, fvojiga Gofpo-
da umreti, ter je fhel ferzhno v’ Rim. Na po¬
tu je kriftjanam tega mefta memo drugiga, le
befede pifal: „Kar fim na potu, samorem rezhi,
de fim na fuhim in na morji v’ ncvajrnofii pred
kervosheljnimi sverinami. Nozb in dan fim od
defet Leopardov obdan. Hozhem rezhi, od voj-
fhakov, ki me varjejo, in kterih terdoferzhnofl:
tolikanj vezbi perhaja, kolikor bolj fim poter-
peshliv in krotak . . . Tode ne oginj, ne vifel-
ze, ne divje sveri, me ne oftrafhijo. Moje ko-»
fti naj bodo llerte, moji udje rastergani, in moj
sbivot na kofze rasfekan. S’ vefeljem hozhem
vfe terpeti, de le f’ tem k’ fvojimu Bogu pri-

78

dem." — Ko je divje sveri nad-fe priti ugledal,
je v’ vefelje samaknjen savpil: „Jeh lim sililo
boshje; sobje divjih sveri naj me melejo, de
bom zhifti kruh Krihufov." — Mirno je umeri,
ker je is ljuhesni do Jesufa umeri.

Tako gredo Jesufovi prijatli v’ fmert! Vezhi
kakor fmert, je njih ferzhnoh; in ta velika ferzh-
noft isvira is ljuhesni; in ta ljubesin pride od f.
Duha; in tega Duha da Ozhe tihim , kteri ga
profijo.-Ozhe! daj mi tega dobriga Duha.

Polikarp.

S. Polikarp je fhel f’ temi befedami v’ o-
ginj: „Sheh in ofemdefet let flushim Krihufu,
in nikoli mi ni nizh shaliga horil; kako bi te¬
daj mogelfvojiga Gofpoda in Boga kleti? Go-
fpod, vligamogozhni Bog, Ozhe vifoko hvalje-
niga Sinu Jesufa Kriftufa, sahvalim te, de fi mi
ta dan in to liro dodelil, de fe v’ fhtevilu tvo¬
jih marternikov vdeleshiti samorem keliha ter-
pljenja tvojiga Melija, k’ vhajenju vezhniga shiv-
ljenja, s’ vfe oshivljajozho mozhjo fvetiga Duha.
O kolikanj shelim, kakor dober in prijetin dar
od tebe med fhtevilo tvojih fvetnikov fprejet bi¬
ti. Torej te v  vlim hvalim in zhahim s’ Jesu-
fam Krihufam, tvojim ljubim Sinam; f’ kterim
vred naj bo tebi in f. Duhu zhaft sdaj in veko-
mej.“ — Tako je terpel in umeri ta velik m osi)!
O de bi fe pazh od njega terpeti in umreti uzhil!

•

t S. J.iprijan.

S. Ziprijan, Kartashenfki fhkof, je bil v’ ne¬
ki mchizc pregnan, kjer fe je s’ deli pokore in

79

ufmiljenja k’ fmerti perpravljal. Shkofam in mafh-
nikam, ki fo bili, kakor on preganjani, je fvo-
jiga premoslienja in prav lepe pifma pofhiljal,
v’ kterih jih je tolashil in opominjal. Ko je fli-
fhal, de ga ifhejo, de bi ga, kakor je dobro
vedil, umorili, je bil poln vefelja. So ga do¬
bili , na vos vergli, in pred Makfimina peljali.
Ko fe je bilo leto rasglafilo, fo vlx duhovni,
shene in otrozi vkup derli, od fvojiga paitirja
shegin prejeti in njegove sadnje befede flifhati,
in jih ohraniti. Ko je flifhal, de bo ob glavo
djan, je s’ vefelim oblizhjem rekel: „Bog bodi
hvaljen! Vli verni naj ga sahvalijo, de me po
tako velizhaftni fmerti k’ febi vsame.“ — On je
fam fvoje oblazhila flekel, do bele fuknje, ki
je bila navadno oblazliilo duhovnov. Potem je
ftopil pred njega, kteri ga je imel ob glavo
djati. Ker fe je pa ta nad fvetnikovo ferzhnoftjo
savsel, in tedaj ni vedil, kako obfojenje fpolni-
ti; mu je rekel marternik pet in dvajfet zekinov
odfhteti, de bi mu ferzhnofl: dal, glavo odfekati.
— De bi vfaj tudi mi sadnji zhaf fvojiga shiv-
ljenja prav obernili! De bi pazh tudi mi, kakor
ta velik fhkof, miflili, govorili, terpeli in umerli!

t S Martin , fhkof.

Ko je f. Martin hudo sbolil, je fvoje uzhen-
ze fklizal, ter jim fvojo fmert napovedal. Gros-
na shaloft jih je opadla, ter fo mu djali: „Po
tem takim hozhefh fvoje otroke sapulliti ? Ali fe
ne bojifh, de bi rjovezhi volkovi ne prifhli in
fe na tvojo zhedo ne vergli, ko bi liho bres pa¬
pirja vidili ? Imej ufmiljenje s’ nami, in ne sa-

80

pulti naf v’ tem ftanu, v’ kterim fmo.“ — Sveti
fhkof je fzer gorezhe shelel, f’ KriJtufam biti;
ker je pa fvoje uzhenze perferzbno ljubil, jib
je tolashil, in njih shaloft smanjfheval; on je s’
njimi vred jokal, je fvoje roke in ozhi proti
nebefam povsdignil, in rekel: „Gofpod! ako Jim
tvojimu ljudttvu fhe potrebin, fe ne branim tru¬
da; tvoja volja fe sgodi!“—Nekej dni ga je hu¬
da vrozhina nadlegovala; vender je pa zhul in
molil. V’ fvoji bolesni ni hotel ne fvojiga ojltriga
oblazhila flezhi, ne druge kakor na semlji le-
shati. „Moji ljubi otrozi, je djal fvojim uzhen-
zam, ki fo mu hotli bolj pollrezhi, mehkushnoft
fe ne fpodobi kriltjanu.“—On je na herblu le-
shal, in zlo k’ temu ga nifo mogli duhovni,
ki fo ga obifkali , pregovoriti, de hi bil po
Hrani legel, de bi fi vfaj nekoliko slajfhal. „Pu-
Jtite me, jim je djal, v’ nebo gledati, potem
ko nimam nizh vezh na semlji opraviti.“ — Ta¬
ko je ta f. mosh ravnal, ki ga je vezh zerkvenih
pifavzov prerokam, apoltelnam in marternikam
permirjalo! Kako poduzhne fo njegove befede
in njegov sgled!

t S Hieronim , Czerkveni uzhenik').

S. Hieronim je v’ Sirfki pufhavi prav veli¬
ko lepih bukev pifal, in je bil vender ven in
ven bolehin. „Gofpod!“ je rekel, „dokle bofh
fhe puftil fvojiga flushahnika na semlji terpeti?
Ali ne bofh imel ufmiljenja s’ mojo dufho, ki
she tolikanj zhafa v’ medlim shivotu koperni?
Tode tvoje ime bodi hvaljeno! Tvoja volja fe
sgodi! . • • Klero pravizo imam, saltran fvoje

81

nadloge pertoshiti fe ? Ali nifta sdravje in bolesin
GoTpodovo delo? Sej on rani in osdravi . . .
Terpimo, kolikor bo GoTpodu dopadlo, neTkonzh-
no frezhin lim, zhe on ftori, de bo moje terplje-
nje k’ sadoftenju sa moje grehe perpomoglo.“ —
Verh flabiga sdravja, kakorfhniga je is mladiga
imel, je mogel soper mnoge nadloge ftarolli voj-
Tkovati fe. Vezh ko fhtirnajlt let pred Tvojo fmert-
jo ni mogel vezh s’ Tvojo roko piTali; zlo bral
je teshko greThko ali hebrejTko; tovarThi To mu
brali in piTali; in vender je vedno ojftro shivel.
Svojo Tamoto je imenoval Tvoj paradish, in Tmert
je imenoval Tvojiga nar ljubThiga brata , Tvojiga
nar ljubThiga tovarTha, Tvojo nar Tlaji tolashbo.
5,Na semlji, je djal, je vTe minlivo; in vender
Te zhlovek na to blago nah esuje , akoravno je
minlivo in nizhemerno. Tvoja lepota pa, o Bog!
tvoja lepota je vezhna, in vender ne gane zhlo-
veka. Bog! ne pulti me v’ to Tiepolo priti. Moji
duThi Te Hudi nad Tvelam ; ona koperni tebe vi¬
di li, o preljubi Jerusalem, preljuba domovina,
blashno prebivaliTlie isvoljeniga ljudliva mojiga
Boga! Ona hiti in leti k’ tebi, ti pravi ftudeniz
shivljenja, ti zil in konez vlili mojih shelja!"

S’ enakimi premiThljevanji in molitvami Ti
je dajal opraviti T. Hieronim, ko Te ga je huda
vrozhinTka bolesin lotila, po kteri je Tvojo lozhi-
tev od tega Tvela upal. Njegovi prijatli in uzhen-
z i To priThli, mu poTlednjo ljubesin Tkasat. S’
veTelim oblizhjem jih je Tprejel, in jim rekel:
»Prijatli moji! ali mi osnanilo perneTete, de Te
boni preTelil od tod? Bog vam verni in plazhaj
tako veTelo osnanilo! Vdeleshite Te mojiga veTe-
^ja, bodite prizhe moje Trezhe- Glejte dragi oko-

6

82

mi gl jej, ki me ko na vekomej rasvesal. O dra¬
ga ura! . . . Sladko in mirno fpanje pravizhnih!
pridi, sapri mi ozhi! O fmert, kako draga, ka-
ko prijetna li mi! Kaj fe rnudifh, moj ljubi to-
varfh! Kako krivizhno ljudje ravnajo, de te ta¬
ko obudno malajo! Le hudobnim li grosna.
Kar te je bil Jesuf, moj Odrefhenik, ljubil, mi
dopadefh, tudi v’ fredi nar brafhnejiga terplje-
nja in nar hujih rnarter; ker imafh vedno Teboj
upanje frezhne vezhnolti . . . Samo Jesufa Kn-
Itufa ljubite, zhujte, molite; in bote fkufili, ka¬
ko fladka de je fmert njemu, kteri je vedil prav
in jfveto shiveti.“ Na te befede je f. Hieronim
Bogu Tvojo dufho isrozhil.

Avgufhtin.

Ko je f. Avgufhtin vidil, de je bar in bo¬
lan, je rad ponavljal befede, ki jih je umirajozh
fhkof, kterimu je podaljfhanje shivljenja shelel,
rekel: „Ko bi nikoli ne bilo treba umreti, bi Te
mordc utegnilo bolniku fpregledati, ako to she-
li, ker je tako natorno; ker nam je pa viim u-
mreti, kaj perdobimo, zhe fe fmert sa jutrejfbnji
dan odloshi. Kolikanj poprej, tolikanj bolje,
slabi zhe fe je zhlovek k’ temu perpravil.“ S.
Avgufhtin je te befede ven in ven ponavljal, in
fe zbudil nad njimi. — V’ fvojih nar hujfhih bo-
lezhinah je molil sa varftvo in obranjenje fvoje
zerkve. — Ker je tolikrat uzhil, de naj nihzhe
bres pokore ne umerje, je rekel v’ fvoji sadnji
bolesni, de bi fvoje mifli na snanje dal, pfalme
od pokore prepifati in na fteno fvoje ftanize o-
belki; de bi fe vezhkrat fpokornih sdihljejev, ki

8 "»

fo v’njih, fpomnil, in tedaj sgrevane obzhutljeje
v’ Tebi obudil. — De bi v’ fvoji poboshnoTti ne
bil moten, je Tvoje uzhenze defet dni pred Tro¬
jo fmertjo profil, de naj ne hodijo v’ njegovo
ftanizo, kakor takrat, ko ga sdravniki obifhejo,
ali ko mu jefti pernefo. — Tako je ta fvetla luzh
zerkve umeri fmert pravizhnih! On ni naredil
lellamenta; sakaj is ljubesni do Jesufa KrifluTa
je bil ubog, in ni nizh premoshenja imel.

( 3. Arseni.

S. Arseni, poglavar in Tvetovaviz zefarja Ar-
kadja, potem pufhavnik in opat, je vezhkrat
Tvojo revThino in Tvoje grehe objokoval; ker je
vedil, de bodo tifti, kteri na tem Tvelu jokajo
in shalujejo, na drugim Tvetu potolasheni, in
de Te bo njih shaloft v veTelje Tpremenila. On
je prepovedal, njemu po Tnlerti kako zhaft Tka-
sovati. Vezhkrat je Tmert premiThljeval, in Te ved¬
no k’ Tmerti perpravljal; in vender Te je grosno
vftraThil, ko Te je blishala. Njegovi uzhenzi To
Te tolikanj bolj zhudili, ker jo je poprej tako
gorezhe shelel. Arseni Te je pa kmali poshivil,
in jih s’ beTedami tolashil: „Smert je tillim po¬
dobam enaka, ki To od delezh lepe, gerde pa,
z be Te od bliso ogledujejo ... DuTha Te ne mo¬
re od teleTa lozhiti bres teshke britkoTti. Vender
l e  pa prav koriti n o, sgodej s’ Tmertjo Tosnanili
bn Zhlovek Te pa ne Trne na Tvoje akoravno
tcrclne Tklepe prevezh sanelti, in miTliti, de je
°b sadnji uri popolnima pokojin in bres vfiga
brahu Tmerti. 44  — Ko je to govoril, Te je njego-

fi *

81

vo oblizhje prezhudno rasjasnilo, in on je Tvo-
jiga duha isdihnil, v’ svelizhanTkim miru.

,S. Gregor, papesh.

S. Gregor papesh, ki fe tudi Veliki imenu¬
je , je vezhkrat bolehal , in je bil zhali slo
bolan. Skorej dve leti ke she, je pifal Evlogju,
Alekfandrifhkimu patriarhu , kar nifim is Tvoje
llanize ftopil; sakaj moja bolesin mi dokikrat ta¬
ko fklezhe bolezhine napravi, de zhali nimam
mozhi, jih prenefti. Nobene druge pomozhi ne
morem dofezhi, kakor od Boga. Moja nar ve-
zhi shalok je, de me moja bolesin od vfih du¬
hovnih opravil sadershuje.. Pomifli moj prijatel!
ali ni to martra sa zldoveka, kteri le sato sdrav-
je sheli, de bi Tvoje dolshnoki Tpolnil: zbe ne
more is poftelje , ne k’ altarju kopiti, ne Tvetib
Tkrivnok obhajati . . . Jek Tim pa vender prav
pomozhik snajdel, de poterpeshliv okati samorem.
Vedno namrezh imam OdreThenikov krish in Tvoje
napake pred ozhmi. Kar Te tega pomozhka po-
Tlushim , Te mi, kar terpim, malo sdi, proti
tikimu , kar je on terpel in lim jek saTlushiI.“ —
Upanje umreti, je bila njegova nar vezivi tolash-
ba. „Grosno Te bojim, je vezhkrat djal, de h
mi moja nejevolja novih in vezhih marter ne
napravila, nameki de bi jek s’ Tvojimi bolezhi-
nami Tvoje grehe pokoril. —- Na sadnje pa mu
je Bog pervolil, kar je shelel; on je umeri de-
Tetiga TuThza v’ letu 6o4- — Ali imam jek enakih
shelja? Ali Te pa tudi poTlusbim perpomozhkaj
kteri ga Te je T. Gregor poTlushil, de Te vadim
v’ poterpeshlivoki.

85

.$. lsidor  , fhkoj c .

S. lsidor, Veliki fhkof v’ Sevili na Shpan-
fkim, je po tem, kader je bil Sevilfhko zerkcv
triclefel let vladeval, prav hudo sbolel. S’ vefeljem
je bolesin fprejel jn jo poterpeshlivo prenafhal;
sakaj miflil je, de je pomozhik, pokoro delali.
On je profil sdravnike, ki fe mu na pomozh pri-
fhli, de naj ga ne filijo, vezh sdravil in shive-
sha vseli, kakor je treba, de ne bodo krivi nje¬
gove prehitre fmerli, On je Tvojim dolshnikam
vfe odjenjal, kar fo mu bili dolshni; Tvojo hifh-
no orodje in malo dnarjev, ki mu je The ollalo,
je rekel med uboge rasdelili. Ko je bil she slo
oflabel in she bliso fmerti, fe je dal v’ zerkev
f. Vin zen za peljati. Od vfih ftrani fo vkup der-
li, od njega shegin prejeti. Vfo fvojo mozh je
povsel, profil ljudftvo in opominjal k’ edinolli
f’ katolfhko zerkvijo, k’ pokorfhini do desheliniga
gofpoda in k’ pokori. — Po dokonžhanim opomi-
njevanjem je profil dva fhkofa, ki fta per njem
bila, in fzer eniga, de naj ga v’ ojflro oblazhi-
lo oblezbe; in drugiga, de naj ga f pepelam
potrefe. Potem fe je ozbitno fvojih. grehov fpo-
vedal, je vfe prizhejozhe sa odpufhanje profil,
ter je prejel od fvo jih bratov odveso f’ takofhno
ponishnoftjo, de fo fe vfi v’ folsah topili. Kader
je bil potem na tiftim kraji fveto popotnizo pre¬
jel , je mirno ogafnil. — Ali ne moram jeft ena¬
kih fpokornili shelja imeti, kakor ta fvetnik ?

t S Ludvik , Franzofki kralj.

S. Ludvik je v’ Afriki, ko fe je sa vero bo-
jeval, hudo sbolel, ter je poglavarje trum in

86

fvoje imenitnike fklizai v’ fhotor, in jih je prav
lepo ogovoril. Potem je fvojiga iinu sa roke
prijel, in mu dal naukov, kakorfhnih utegne
dati velik kralj, dober ozhe , fvet deshelin go-
fpod. On ga je shegnal, in Boga profil, de
naj ga vfiga hudiga varuje, slafti pa nar vezhi
nefrezhe, de namrezh v’ nobenim fmertnim gre¬
hu ne umerje, de bi po tem minlivim shivlje-
nji fkupej Boga hvaliti, in vekomej njemu v’
zhaft peti samogla. — Po teh befedah fo mu fve-
te sakramente pernefli, in jih je f’ pofebno go-
rezbnoftjo prejel. Ko fo ga v’ f. olje devali,
je na vfe molitve odgovoril, in je P prizhejo-
zhimi pfalme od pokore in litanije molil. Po tem
je s’ vefelim oblizhjem rekel: „Gofpod! v’ tvojo
hifho bom flopil, in te ponishno v’ tvojim f ve tim
tempelnu molil.“ Na to fi je rekel pofteljo na¬
praviti, in jo f’ pepelam potrefti. Ondi je fvo¬
je roke in noge v’ podobi krisha raspel, v’ pre-
fveto Jesufovo ime klizal, in fvojiga duha isdih-
nil. — Kaj morem, kaj hozhem koriti, de fe pofled-
njih dni in ur fvojiga shivljenja fveto poflushim?

'.S. Monika.

S. Monika je fvojiga flnii Avgufhtina per-
ferzhno ljubila; in on je fvojo mater jjrav slo
fpofhtoval. Pred fv r ojo fmertjo je s’ njim prav
lep pogovor imela, v’ kterim mu je rnemo dru-
giga rekla : „Vefh, firs moj! kako ljub de fi mi
ti, in koliko fols de fim savolj tebe prelila.
Bog je moje shelje uflifhal, in ne le de bi te
bila v’ narozlije zerkve nasaj fpravila, ampak
jeli fim. te tudi nagnila, jo fovrashnikam braniti.

87

Vezhkrat fim te flifhala rezhi, de fi ti., kakor
hitro fi fladkok fvetiga pifma okufil, takofhne
shelje po ti IV e ti hrani obzhutil, de vezli ne mo-
refh jen jati od branja. Takofhno je s’ vfakim
vefeljem, ktero od Boga pride. Ono navda fer-
ze. Sladko je, Boga is vfe dufhe ljubiti, njega
famiga ljubili, fe mu popolnima isrozhiti, de ne
rasumem, kako de ti iti, ki fo ga kdej ljubili,
nehati samorejo ga ljubiti. Poterdi mi, lin moj,
ki prijasnok in vefelje fveta is fkufhnje posnafh,
poterdi mi, de je snotrajna tolashba, ki jo zhlo-
vek obzhuti, ko ve, do je od Boga ljubljen, ve¬
liko vezhi, kakor je vefelje od kake kvari ljub¬
ljen bili . . . Sakaj fe zblovek ne dershi Boga,
ki fe nikoli nefpremeni, ki nikoli ne mine, ki
naf v’ vlih nafhih potrebah prefkerbi, ki vfe nafhe
shelje fpolni, ki naf s’ Tvojimi darili obfiije ? ,..
Vezh let fim vidila, de fi v’ boshji gnadi po-
' terjen. Ali nifim tedaj doki dolgo sbivela ker
me vezli ne potrebujefh? Torej bozhem Boga
profili, de me is tega fveta vsame, in fkleni
fvojo molitev s’ mojo molitvijo , de odpufhenje
fvojih grehov dofeshem.“ — S. Avgufbtin fe je
v’ folseh topil, poln ljubesni in fpofhlovanja do
fvoje matere je vfe te befede poflufbal, kakor
de bi bil fhe otrok. Edin drugimu ka fi pra-
vila, kar obzbutljej per taki perloshnoki ljubes-
niviga veleva. — Na pokopalifhe pa f. Monika
} fi zlo nizh porajtala . . . „Ker fe bodo moji
dnevi, je djala fvojimu linu, v’ tem meku ke-
Idi, naj tudi moje truplo tukej okane. Tode
,rir jje dufhe fe fpomni, kader bofh pred Gofpo-
dovim altarjem kal. Skasbi mi to hvaleshnok,
kjerkoli bofb.“ — Kader je bila to isgovorila, je

88

v’ Bogu safpala. — Kako lepe fo te befedc! Go*
tovo fo vredne, vezhkrat premifhijene hiti!

t S. Pavla, vdova .

Ta shena, ki je savolj imenitniga rodu in
savolj velikiga premoshenja flovela, je sapuftila
Rimfko m e Ro, de bi poflednje dni fvojiga shiv-
Jjenja v’ neki votlini sravin Betlehema shivela.
Ko fi je ko niz shivljenja blishati vidila, je bila
tako mirna, kakor de bi bilo prefeljenje is shiv¬
ljenja v’ fmert le kratik, prijetin pot, v’ fvojo
domovino verniti, in s’ Tvojimi prijatli fklenili
fe. V teh miflih je s’ nefkonzhnim vefcljem
vezh rekov brala is 25. in 83. pfalma. Zbali
je fvoje shnable s’ snamnjem f. krisha sasnamo-
vala. V’ sadnjih sdihljejih je klizala Jesufovo ime
in je, kakor f. Hieronim pravi, s’ Tvojimi s dih-
Ijeji Bogu hvalne pefmi slagala.

,S. Klolilda.

\ *

S. Klolilda, Franzofka kraljiza, je po fmerti
fvojiga mosha Klodoveja, poflopje Tvojih otrok
sapuftila, ter fe v’ medu Tur vllanovila. Tukej
je, kakor kerfhanfka vdova fhtirdefet let v’ pre-
mifhljevanji, v’ poboshnih in fpokornili delih shi¬
vela. Ko je jela belehati in fe je njen zhaf 1)1 i-
shal, je fvoje dva lina Gildeberta in Klotarja k’
febi poklizala in jih s’ materno ljubesnijo in
veljavo opominjala, Bogu flushiti, njegove sapo-
vedi dershati, zerkev branili, uboge tolashiti in
podpirati, fe med feboj bratovfko ljubiti in mir
ftanovitno ohraniti. Po tem jim je dala fvoj she-

89

gin, ter jim je, kakor Patriarh Jakob veliko
naprej povedala, kar le jim bo sgodilo. — Deli-
ravno je njeno telo zhe dalje Tlabeji perhajalo,
je bil vender njen duh vedno mirin. Ona je
rada molila nektere reke is pfalmov, sladi pa is
24 . pfalma. Kar je fhe premoshenja imela, je
rekla po Tvojih ljudeh ubogajme rasdeliti; ter je
prejela fvete sakramenle, je ozhitno Tvojo vero
nasnanila, ter je Tvojo duTho Bogu isrozhila. —
De bi pazh tudi mi sadnje dni tako obernili!

t S. Teresija.

„0 preljubi JesuT.!“ je rekla T. Teresija, ko
je hotla Tvoje shelje po Tmerti na snanje dati
„kteriga Tamiga ljubim! bom kali vedno koper-
nela, te viditi? . . . Oh ! kako oltudno je to shiv-
ljenje sa tidiga, ki gori od shelja per tebi biti!
Jeft umerjem, ker ne umerjem. Ti veTh, o moj
Bog! ki fi is ljubesni do mene umeri; ti veTh,
zhe je shivljenje prijetno, kader mora kdo Tvo-
jiga Ijiibiga dolgo perzhakovati. Moje shivljenje
ni pravo shivljenje ; ono je vedno terpljenje, ono
je Tklezh oginj, martra, ki je tako grosna, ka¬
kor peklenTka martra, ko zhlovek vTe upanje sgu-
bi, njegov konez viditi. O shivljenje! tavsbenl-
krat hujThi fi, kakor Tmert! O tolashbe polna Tmert!
D she dolgo sheljeni zhaT! varno savetje soper
Me viharje shivljenja! Pokonzhanje greha! Sazhe-
fik nafhiga praviga shivljenja! pridi, hiti, de me
1'eThiTb od Tmerti Tvela. Le Tmerti greha Te bojim;
Je shivljenje gnade shelim. VTe Tvoje upanje davim
v  JesuTa, ld mi je bolji shivljenje obljubil . . •“

90

III. Poglavje.

Mnogotere molitve sa. bolnike.

Sjatrenja molitev po prezej lohki tiozhi.

S ah vali m te, Bog Ozhe, Sin in fveti Duh! de
ii mi dal ta dan doshiveti. Nifim fe fzer hres vlih
bolezhin shudil,.kakor oh sdravih dneh; bolezhine
fo fe s’ menoj vred sbudile. Tode tudi vera, de ii ti,
o Bog! Ozhe bolnikov, kakor sdravih, fe je fpet
s  menoj vred shudila. Od tebe, po tebi in v’
tebi, je vfe. Ne le, de niii delezh od mene; ne
le , de niii farno bliso mene, temuzh v’ tebi shi-
vimo in fmo vii. Molim te, o Bog! in hvalim.
V’ tihi poterpeshlivofti, in v’ svelizhanfkim per-
zhakovanji tvojiga vladanja hozhem terpeti, kar
mi vfaka ura pernefe. Terpeti hozhem, kakor
je Kriftuf terpel. Ozhe! vsemi ta kelih terplje-
nja od mene ; vender ne moja, ampak tvoja volja
fe sgodi! Bolezhine telefa fe manjfhajo in i'afe-
jo; tode mozh terpeti, kakor je Kriftuf terpel,
pride od tvoje ljubesni; in ta je nefpreminliva in
povfod prizhejozha. To ljubesin ne more nobe¬
na bolezhina flabiti; nobeno terpljenje jo ne bo
mojim ozhem perkrilo. Kakor fe sa temnimi ob¬
laki folnze fveti, fe tudi tvoja ljubesin, o Bog!
v’ terpljenji fveti. — Blagor meni, de fim pod
tvojim varftvarn, in de upanje imam, de bom*
ako f’ Kriftufam terpim, ob zhafu rasodenja nje-
goviga velizhaftva, tudi vefelje s’ njim imel! —•

91

Da), o Bog! mehi poterpeshlivoft; sdravniku ras-
fvelljenje, sdravilam mozh; vfim, ki mi ftreshe-
)o, ljubesin; in vfim, kteri mi na dufhi ali na
telefu dobro llore vezimo sbivljenje sa plazhilo.
Pomnoshi mojo vero, moje upanje in mojo lju¬
besin. — Kako mozhno skelim, de bi tebi s’ vla¬
ko fapizo, s’ vfakim sdihljejem fvojiga ferza fvojo
ljubesin fkasal! — Tebi perporozbim fvojo du-
fho in Tvoje telo; tvojim sveftim ozhetovfkim ro¬
kam isrozhim febc s’ vfim vred, kar fim in imam.
Vari me pomot in grehov, v’ ktere tako lahko
padem. Daj mi danafhnji dan frezhno dokonzha-
ti, de bom na vezher tebe s’ hvaleshnim ferzam
povelizheval, in s’ vefeljem rekel: Gofpod je tu¬
di dani fpet vfe prav Udrih Ne sapulii me ne sdaj,
ne ob fmertni uri. — Sveta Marija, shaloftna mati
Jesufova! profi sa-me, de bom jeli, kakor ti, vfe
Snotranje in sunanje bolezhine s’ Itanovitno po-
terpesblivolljo prenafhal. — Sveti angel varh, ki
te me je Bog sa vodnika in tovarfha na potu
tega sbi vi jen ja dal, profi sa-me, de bom tudi v’
fvoji bolesni boshjo voljo s’ vefeljem fpolnoval,
de bom po popotvanji tega shivljenja v’ fvojo
pravo domovino prifhel , in v’ drusfibi f’ teboj
Boga vekomej hvalil. Amen.

Zhe je bila nozh prav lohka.

Nekej ur fim mirno fpati samogel. Kolikanj
tebe sahvalim sa to, o Bog! Ti terpljenje in ve¬
selje prezhiidno fklepafh. Tako bo kdej na vfe
terpljenje mojiga shivljenja sa moje telo mirno
fpanje, mir v’ grobu; in mir sa mojo dufho, ki ga
hebeno fpanje vezh ne bo pretergalo, naftopil.

92

Sjuirenja molitev po prav teshki nozhi.

To  je bila sa-me prav teshka nozh, o moj
Bog! Velike bolezhine in grosne teshave fim ter-
pel. Po fpanji in pokoji fim hrepenel, tode ni-
fim jih nafhil. Tako perferzhno fim shelel pri¬
hod dneva, de bi nekoliko polajfhanja in po-
sbivljenja dofegel. To fim sdaj dofegei in sa to
sahvalim tvojo veliko dobroto. Ozhe! Ti vidifh
moj shaloftni lian, in posnafh vfe moje shelje;
bres tvoje volje nizh nad-me ne pride. Daj
mi poterpeshlivoft; tolashi me in daj mi mir;
daj de bo moje terpljenje po tvojim vladanji me¬
ni k’ dobrimu teknilo. Ti Tvojim otrokam ni¬
koli vezh ne naloshifh, kakor terpeti premorejo;
ti vefh, kako flab in bres pomozhi de fim. Ta
mifel, de fi vfigavedozh, mogozhin in moder:
me varuje maloferzhnolti. Pod tvojim var fi vam
ni nobeno terpljenje preveliko; tudi fmert je do-
bizhik. Ti fi Gofpod; Itori, kar ti dopade. Mor-
de je tvoja pomozh blishe, kakor miflim. —- Tvo¬
je Delovanje je prezhudno; ti pa vender vfe
prav modro do ltonza perpravifh. — Daj mi,
de bom sgled tvojiga Simi, kteri je savolj me¬
ne tolikanj terpel, prav shivo pred ozhmi imel
in Te od njega poterpeshlivofti uzhil. — Sveta
Marija, ki fi tako tiho in llanovitno terpela,
fprofi mi od Tvojiga boshjiga Sinu gnado, de
bom po tvojim sgledu Tvoje terpljenje prav ferzh-
no nofil. — Sveti angel varh! prdfi sa-me, de
mi nizh ne bo tolashbe dobre vefti odvselo, de
bom po gofto kratkoft terpljenja in vezhnolt ve-
felja premifhljeval. Amen.

95

Vezherna molitev po pr rev lohhim dnevu.

Spet je, o Bog! en dan moje bolesni mi¬
nul. Sahvalim te, de fi me ta dan ohranil. Ti
fi mi fpel ljudi pofial, kteri fo mi dobro bori¬
li; tudi sa to te sahvalim. Tudi sa fvoje bole-
7,hine, ki fo sdaj odlegle, in fo sa mojo dufho
tako koribne, te sahvalim. — Kako fim pa ta
dan ravnal? Ali fim vezhkrat fvoje ferze k’ tebi
vsdignil, de bi bil tebe sahvalil in tebe profil?
ali fim Jesufovo terpljenje premifhljeval ? ali fim
bil v’ tvojo fveto voljo vdan ? Ali fim tebi fvoje
terpljenje, sdrusheno f’ terpljenjem tvojiga Sinu,
daroval ? Ali fim tiftim , ki fo bili okoli mene,
s’ fvojo poterpeshlivobjo lep sgled dajal ? Ali fim
rad od tebe in od koribnih rezhi govorili poflu-
fhal? Ali fim fe, meni ukasanih sdravil poflu-
shil? ■— Oh, Bog! oframoten in sgrevan gledam
danf na pomote, ki fim jih dopernefel, in na
dobro, ktero fim opuftil. Odpiibi mi, Ozhe! in
bodi mi milobiv. Obvari me to nozh, kakor
serklo fvojiga ozhefa. — Ako bi ure prihodne
nozhi sa-me ure terpljenja biti utegnili, mi daj
mozh, to teshavo prenefti. Daj mi, ako ne bom
mogel fpati, na to mifliti, de fi ti po dnevu in
po nozhi moj varh, de ti ne fpifh, in ne drem-
Ijefh, in de nad menoj zhujefh, kader fpanje
ozhi vfih ljudi premaga. Daj mi fpomnili fe
tiftih nozhi, klere je Jesuf famotno v’ molitvi
prezhul, slabi pa tibiga terpljenja, ki ga je sad¬
ijo nozh fvojiga shivljenja is ljubesni do mene
prebal. — Daj mi, de ure, ko ne bom mogel
fpati, v’ premifhljevanje famiga febe, v’ fvoje
fooljfhanje, in v’ tvoje zhaftenje obernem. Zlmj

94

nad menoj, naj fe she jutri v’ tem slialoltnim
zhafu, ali v’vezhnolli sbudim; naj she pred ta¬
bo na semlji shivim ali te s’ svelizhanimi v nebe-
fih zhaftim. Tebi fe perporozliim sa prihodno
nozh in sa fmertno uro. — Sveta Marija, mati
boshja! ki li tiho pofnemala poterpeshlivofl: tvo¬
ji ga Sinu! tvoj sgled mi bodi tudi to nozh pred
ozhmi. — Sveti angel! vari me, de fe mi nizh
hiidiga ne perblisha, temuzh de vfelej, kakor
ti, lioshjo voljo /polnim. Shegnaj me, vfiga-
mogdzhni in ufmiljeni Bog, Ozhe, Sin, in /Veti
Duh. Amen.

Vezherna molitev po prav teshkim dnevu.

Veliko, o Bog! prav veliko /im ta dan ter-
pel. Terpljenje sa terpljenjem perhaja. Pomo-
zhi /im klizal, tode nihzhe mi ni mogel po¬
magati ; tako mi je bilo, kakor de bi me bili
ti in ljudje sapuftili. Le fpomin tvoje ljubesni,
dobro tlivolti, mogdzhnoAi, modrofti in ufmilje-
nja me je krepzhal, de nilim omagal. Ti h mi po¬
magal, fvoj k.risli nofiti. Bodi torej hvaljen. Sprej¬
mi me tudi v’ prihodno v’ tvoje viigamogozlmo
varitvo. Ti ti obljubil, de bofh slielje ubogih
uflifhal, in jim dal, kar te bodo s’ saupanjem
profili. Daj mi tedaj, moj Bog! tvojo gnado
obzhutiti; pokrepzhaj moje trudne ude f’ pokoj¬
nim fpanjem. Upam in fe sanefem na-te ; daj
mi f’ tvojo gnado dovdljnimu biti; raskashi tvojo
mozh nad menoj, ki fim flab, ako me fhe ve-
zhi bolezhine po nozhi sadeti utegnejo. Nizh
naj me od tvoje ljubesni ne lozhi. Odpiliti mi
moje grehe; fprejmi me miloftlivo oh moji fmer-

95

ti. — Sveta Marija! f. angel varh! profita sa-me
de v’ veri v’ Boga, v’ upanji v’ Boga, in v’ lju-
besni do Boga shivim in umerjeni. Amen.

Vera, upanje in Ijubesin.

Verujem v’ tebe, pravi trojni Bog, Ozhe,
Sin in f. Duh. Verujem, de ii ti vezhna refniza
in nefkonzhna modroft. Verujem, de ii ti moj
Gofpod, in de iim jeft tvoj flushabnik. Verujem,
de iim od tebe prifhel in k’ tebi nasaj grem.
Ti ii nefkonzhno velik, mogozhin in dobrotliv.
Ti ljubifh vfe ljudi; ti grosno shelifb, de bi naf
svelizhal. — Narfvetejfhi Ozhe! ti ii zeli fvet ilva¬
ril ; ti vfe ohranifh in vladafh; nizb fe ne sgodi
kres tvoje previdnofti. Ti ii me v’ ta ftan poila-
vil; bolji je sa-me, de mi je tako, kakor de
bi mi drugazhi bilo. Ti dobro plazhiijefh in
hudo fhtrafujefh. — Verujem, o moj Odrefhe-
nik! de ii Sin shiviga Boga. Verujem, de ii
zhlovek pokal, de bi naf odrefhil. Verujem, de
h sa-me umeri, in v’ nebefa fhel, de bi me
f^ojiga velizhaftva vdeleshil. — Sakaj bi fe torej
fmerti bal ? Sej upam f’ tvojo gnado tudi tje
priti, kjer ti fedifh na defnizi fvojiga Ozheta!
'— Verujem v’ tebe, f. Duh! Verujem, de me
h ? preljubi tolashnik nafhih dufh s’ fvojo gnado
pofvezhujefh. — Verujem in fposnam vfe, kar
h ti, o I5og ! rasodel, kar je Jesuf Krilluf uzhil,
har fo apoftelni osnanovali, in kar nam fveta
Rimfka katolfhka zerkev, ki v’ svesi s’ njo umre-
h shelim, verovati veleva. Studim in savershem
'de smote, ktere fo refnizam, ki jih ona u.zhi,
fiafprotne. 0 Bog! poterdi mojo vero!

96

Upam in fc sanefem *na tvojo nefkonzhno
dobroto in miloft, o Bog! Upam, de mi bofh
po nefkonzhnim saflushenji fvojiga edinorojeni-
ga Simi Jesufa Kriftufa dal v’ tem sbivljenji pra¬
vo fposnanje, obshalo vanje in odpufhenje mojih
grehov, po fmerti pa vezhno svelizhanje, in do¬
delil, tebe od oblizhja do oblizhja gledati, lju¬
biti in bres konza vshivati. Tudi upam od tebe
potrebnih pomozh, vfe to dofezhi. Upam to otl
tebe, ker fi ti to obljubil, kterifi vfigamogozhin,
sveft, nefkonzhno dobrotliv in ufmiljen. Morbiti
je le fhe en malo zhafa, in bofh vfe moje u-
panje fpolniJ. Ti fi bil smirej moj Ozhe, ti bofh
tudi do moje fmerti moj Ozhe o Hal. Ker fi me,
ko fim bil savolj greha tvoj fovrashnik, po fvo-
jim Sinu feboj fpravil: kaj finem torej sdaj upa¬
ti , ker fim f’ tabo fpravljen ? Ker fi mi fvojiga
edinorojeniga Simi dal, kaj vfe mi bofh s’ njim
vred dal? O Bog! poterdi moje upanje.

O moj Bog! ljubim te is vfiga fvojiga ferza,
zhes vfe, ker fi nar vezhi dobrota, nefkonzhno
popolnima in vfe ljubesni vredin. Tudi sato le
ljubim, ker fi do mene in do vfih ftvari nefkonzli-
no dobrotliv. Is ferza shelim, te tako ljubiti,
kakor fo te tvoji nar fvetejfhi flushabniki ljubili,
in te ljubijo. S’ njih ljubesnijo fklenem fvojo ne¬
popolnima ljubesin. — Sa ref, o moj Bog! lju¬
bim te; fej fi me ti od vekomej ljubil, in mi
vezhno svelizhanje obljubifh. Ti fi me ftvaril,
ko nifim bil; ti fi me refhil, ko fim bil grefhnik;
ti fi me ifkal, ko fim fe bil sgubil; ti fi mi od-
puftil, ko fim bil savolj greha tvoj fovrashnik :
in jeft bi le ne ljubil? O Gofpod! vefh, de te
ljubim. Mnoshi to ljubesin v’ meni zhe dalje bolj j

97

daj mi, de bom v’ ti ljubesni shivel, umeri in
vekomej per tebi prebival.

Ker te tedaj refnizhno in is ferza ljubiti she-
bm, in li to terdno persadenem, mi je is ferza
shal, de fim tebe, fvojo nefkonzhno dobroto, ki
te zhes vfe ljubim, tebe, fvojiga ftvarnika, odre-
fhenika in pofvezhevavza rasferdil. Oh, Ozhe!
pred tabo lim grefhil; vezh nifim vredin tvoj fin
imenovan biti. Defiravno fim pa nehal, tvoj otrok
biti, vender li nifi nehal, moj Ozhe biti. O ka¬
ko mi je shal, de fim tebe fvojiga tako dobrot-
liviga Ozheta, fvojiga tako miloferzhniga Kralja,
fvojiga vfigamogozhniga Gofpoda, fvojiga nar sve-
Jlejfhiga prijatla, fvojiga preljubiga paftirja ras-
shalil! O Jesuf, kako mi je shal, de fim tebe s’
fvojimi grehi tolikrat isdal, satajil, saframoval,
menj obrajtal kot druge ftvari, krishal, in tvoje
prefveto ferze ranil! Tode terdno fklenem, gre¬
ha fe varovati, in po tvoji volji ravnati. Vfe bo-
lezhine, tudi fmert hozhem v’ sadoftenje sa fvoje
grehe fprejeti. Le odpufti mi, te profim, savolj
Koje f. kervi, savolj fvoje fmerti na krishi in
savolj vfiga, kar ti je tvoja f. mati ftorila, in kar
je is ljubesni do tebe terpela.

Majhne molitve sa bolnike .

I. Od sazhetka do evangelija.

Vfigamogozhni, vezhni, vfigaprizhejozhi Bog!
jek ti darujem’fve ti j nekervavi dar, ki ti, ga sdaj
oiafhnik v’ imenu tvojiga edinorojeniga Sinu, .ali
veliko bolj tvoj preljubi Sin fam po mafhniku
altarji daruje; ter fe fklenem f’ lillim name-
Oam, f’ kterim fe je Svelizhar po kervavo na

7

98

krishi sa grehe v liga Tveta darova]. In ker ne
morem vprizho biti per ti preTveti daritvi, kakor
shelim, fe perdrushim I’ poboshnim Terzam ti
prezhabiti daritvi, in fklenem Tvojo molitev s’
mafhnikovo molitvijo, ki jo sa vTe verne kriftjfi¬
ne v’ imenu Tvete zerkve opravlja, in te ponish-
no prolim, poglej milobivo na ta dar in na mo¬
jo molitev, kakor ii kdej prejel dari fvojiga hlap-
za pravizhniga Abelna, nafhiga ozhaka Abraha¬
ma, in daritev velikiga duhovna Melkisedeka.

Vsemi, Tveli Ozhe, vligamogozhni Bog! ta
prezhifti dar, kteriga jeb, tvoj nevredni Tlushab-
nik, darujem tebi, fvojimu shivimu in pravimi!
Bogu v’ duhu po mafhnikovih rokah v’ tvojim
tempelnu sa Tvoje bresThtevilne grehe, samere
in sanikernofti; vsemi ga sa-me, in sa moje do*
mazhe, pa tudi sa vTe verne kribjane shive in
mertve. Daj de bo meni in njim v’ svelizhanje
in vezhno shivljenje.

Vsemi, neTkonzhno dobrotlivi Ozhe! to Tveto
daritev v’ sahvalo sa vTe prijete gnade in dobro¬
te, ki Ti jih meni in vlim ljudem milobivo dode¬
lil, in de doTeshemo vTe gnade, ki To meni in
mojim domazhim, prijatlam in Tovrashnikam k
vezhnimu svelizhanju potrebne. Slabi pa mi gna-
do dodeli v’ ti moji kolesni, de jo is Ijubesni do
tebe in v’ sadobenje sa Tvoje grehe poterpeshlivo
prenaTham, do konza Tpokorin v’ tvoji Ijubesni
oftdnem.y jn Trezhno sadnjo uro doTeshem.

Bodi tudi milobivi, o GoTpod! vlim, ki danf
umirajo , vfim bolnikam, shalobnim in kteri To
v’ TkuThnjavah, slabi pa mojim Tovrashnikam: te¬
daj te prolim, de njim in meni odpubiTh, jn Tvo¬
jo gnado daTh. Amen.

99

O Jesuf! kolikofhina je tvoja dobrota in tvo*
jo ufmiljenje do mene; ker ne de bi bil sa-me
farno zhlovek pokal, terpel in umeri, temuzh ti
li predin li fe is tega fvetd lozhil daritev fvete
mafhe pokavil, v’ kteri fe fam sa-me fvojimu
nebefhkimu Ozhe tu darujefh. Kako ti samorem,
nefkonzbno dobrotlivi Jesuf! to ljubesin poverni-
li; oh nameki hvaleshnoki ne neham grefhiti,
in te vfak dan rasshaliti. Gofpod! bodi mi, ubo-
gimu grefhniku miloftiv, in gela j mi gnado, de
fklep poboljfhati fe , fpolnimJ Amen.

Gofpod, ufmili fe naf! Krike, ufmili fe naf!
Gofpod, ufmili fe naf! ter imej ufmiljenje s’ hvar-
jo fvojih rok.

Svelizhar! vdelesbi naf saflushenja fvojiga
britkiga terpljenja in fmerti, odpuki nam grehe,
in pofhlji nam fvoj nebefhki mir. Amen.

Hvalimo te, zhaftimo te, molimo te, povik-
fhujemo te, sahvalimo fe ti, Bog na vifokoki!
Gofpod, nebefhki kralj, vligamogozhni Ozhe; Go¬
fpod Jesuf Krikuf, ti edinorojeni Sin, Jagnje bosh-
je, Sin Ozheta ki odjemljefh grehe fveta, ufmili
fe naf! fprejmi nafhe profhnje! Kteri fedifh na
defnizi Ozheta ufmili fe naf! Ker ti fam li fvet,
ti fam Gofpod, ti fam Narvifhi Jesuf Krikuf, s'
fvetim Duham v’ zhaki Boga Ozheta. Amen.

Uflifhi, nebefhki Ozhe! molitev fvoje zerkve,
f’ ktero tvoje boshje velizhakvo v’ imenu nafhiga
Gofpoda Jesufa Krikufa ponishno proli, in v’ tvo¬
jo pomozh v’ vlih potrebah klizhe. Ne odverni
fvoji»- a  boshjiga oblizhja, poglej na naf s’ fvoji-
milokivimi ozhmi, de bomo, od vfiga hudi-
ga refheni, tebi dopadlivo shiveli, frezhno umerli
lri  v’ svelizhanje tvojiga kraljekva prifhli. Amen.

7  #

100

Moje ferze je odperlo tvojimu fvetimu evan¬
geliju, o Jesuf Kriftuf! O fveti Duh, pofhlji fvo-
jo luzh is nebef, de vefelo osnanilo nebefhkiga
Ozheta, in njegovo fveto befedo , ki li jo ti , o
Jesuf , fam osnanoval, prav rasumem, in nje vred¬
noti fposnam ! Vnami mojo voljo , de poftavo fve-
te ljubesni s’ gorezhnoftjo fprejmem; daj mojimu
fpominu mozh, de tvoje svelizhanfke nauke urnem
in jih nikoli ne posabim; in dodeli mojimu ferzu,
de na-fe vsame evangelfke fvele; de po tem ta¬
kim f’ zhedo dobriga paltirja Jesufa Kriftufa sdrii-
sben, med fhtevilo isvoljenih pridem, in fe v’
tebi, o Jesuf Kriftuf! vefelim. Amen.

Verujem v’ Boga, Ozheta vfigamogozbniga,
ftvarnika nebef in semlje, in vfih vidnih in
nevidnih rezili. In v’ eniga Gofpoda Jesufa Kri¬
ftufa, Sina boshjiga edinorojeniga; kteri je Bog
od Boga, luzh od luzhi, kteri je s’ Ozhetam vred
eniga bitja, po kterim fo ftvarjene vfe rezhi.
Kteri je savolj naf zhlovekov in savolj nafhiga
svelizhanja prifhel is nebef. In je po fvetim Du¬
hu is Marije Devize mefo na-fe vsel, ter je
zhlovek poftal. Kteri je bil tudi krishan sa naf
pod Ponzijem Pilatam , je terpel, in je bil v’grob
poloshen. In je tretji dan vttal in gori fhel v’
nebefa, ter fedi na defnizi Ozheta. In bo fpet
prifhel f’ zhaftjo fodit shive in mertve; in nje-
goviga kraljeftva ne bo konez. Verujem v’ fvetiga
Duha, Gofpoda in oshivljavza, kteri is Ozheta in
Sina is-haja; kteriga molimo in zhaftimo ; kteri
je po prerokih govoril. In eno, fveto, kalolfhko
in apotlolfko zerkev. Sposnam eni kertt k’ odpu-
fhenju grehov ; in zhakam vftajenja mertvih in
prihodnjiga shivljenja. Amen.

101

II. Od darovanja do povsdigovanja.

O Bog, nebefhki Ozhe! ki li to prefveto da¬
ritev nove savese po Jesufu Kriftufu, fvojim edi-
norojenim Sinu poftavil, kteri fe v’ nji fam po
mafhnikovih rokah tebi sa naf grefhnike daruje.
Tvojimu boshjimu velizhaftvu fe darujem s’ du-
fho in telefam; ter fklenem to daritev P tifto da¬
ritvijo, ktero je Jesuf Kriftuf na krishi sa zhlo-
vefhki rod opravil. S’ Jesufam in s’ njega ne-
fkonzhnim saflushenjem fklenem vfe fvoje djanje
in nehanje; va-nj, v’ njegovo britko terpljenje in
fmert ftavim, vfe fvoje saupanje ; va-nj je moja
vera vterjena; on je ftudeniz moje ljubesni in
moje svelizhanje vekomej.

Tudi ti darujem, nebefhki Ozhe! 'vfe fvoje kri-
she in terpljenja, fvojo frezho, sa fvoje domazhe, fvo¬
je prijatle in fovrashnike; in slafti dodeli, de bomo
jeft in vli tebi prijetin dar; ter naf kdej fprejmi
v’ fvoje kraljeftvo, de bomo tebe in tvojiga Sinu,
Gofpoda nafhiga, in fvetiga Duha, ondi veko-
niej zhakili in flavili. Amen.

K’ tebi, o Bog! povsdignemo fvoje ferze, in
nahvalimo tvoje boshje velizhaftvo. Refnizhno fe
to fpodobi in je dolshnoft, je prav in dobro, de
ti vfelej in povfod hvalo dajemo, o fveti Gofpod,
Oigamogozhni Ozhe, vezhni Bog, po Jesufu Kri-
kufu nafhim Gofpodu ; po kterim tvoje veli-
zhrillvo hvalijo angeli, molijo gofpollrva, s’ fira-
ham zhafte oblafti, in isvoljeni Serafini te fkupej
s  velikim vefeljem povikfhujejo. Vsemi s’ njih
hvalo tudi nafhe zhefhenje pred fvoje oblizh-
j e  o Bog! kteri s’ veliko ponishnoftjo fposnamo
in pravimo: Svet, fvet, fvet liti, o Gofpod Bog

102

Saba o t! Nebefa in sernlja fo polne tvoje zhafti.
Hosana po vifhavah. Zefhen bodi, ki pride v’ ime¬
nu Gofpoda. Hosana po vifhavah.

Ufmiljeni Bog in Gofpod! vsemi nafho po¬
rušimo molitev in daj ji mozh po profhnjah pre-
fvete Devize Marije, fvetih apoftelnov, marterni-
kov, fposnovavzov in deviz. Dodeli, nebefhki 0-
zhe! de bo ta daritev, v’ kteri fe tvoj edinoro-
jeni Sin po nekervavo daruje, moji dufhi v’ vezh-
no shivljenje.

Tudi prolim, o Gofpod! de nameftnika fvo-
jiga Sinu na semlji, nafhiga papesha, vfe fhko-
fe, in duhovne paftirje ohranifh, vladafh in ras-
fvetlifh; de njim isrozhene dufhe med fhtevilo
tvojih isvoljenih pridejo.

Poterdi, o Gofpod! in ohrani nafhiga zefarja,
vfe nafhe gofpofke, ki tvojo zerkev varujejo; daj
jim gnado, de mir in edinoft ohranijo in k’ pri¬
du ljudftev vladajo.

Dodeli zhafno in vezhno frezho mojim ftar-
fhem, prijatlam in dobrotnikam, in tudi tihim,
sa ktere lini moliti fklenil, slalli pa te prolim ...
Daj jim, o Gofpod! po fvoji milofti, kar shele,
zhe je k’ tvoji zhafti in k’ njih dufhni frezhi.

Perpelji vfe grefhnike k’ pravi pokori in po-
boljfhanju shivljenja ; rasfvetli tudi krivoverze, de
pravo vero fposnajo. Spomni fe , nebefhki Ozhe!
de je tvoj edinorojeni Sin Jesuf Kriftuf sa vfe
britko fmert terpel; pelji vfe v’ drushbo fvojih ver¬
nikov,’ de fe tvoje gnade vdeleshe, in tvoje ime
vekomej hvalijo in flave. Amen,

105

lit. Od povzdigovanja do obhajila.

Bodi zhefhen, moj Svelizhar in Odrefhenik
Jesuf Kriftuf, moje upanje in perbeshalifhe! Ti
fi vezhna Befeda Ozheta, ti li pravi Bog! O Je¬
suf ! ki li fe na krishi fvojimu nebefhkimu Ozhe-
tu daroval; vdeleshi me Ivojiga f. terpljenja, fvo-
jiga praviga telefa in kervi v’ tem f. sakramentu,
sdaj in ob moji fmertni uri. Amen.

Bodi zbefbena, prava in s biva kri, ki fi is
fvelih ran mojiga Gofpoda Jesufa Kriftufa tekla,
in li s’ njegovim telefam v’ tem fvetim sakrameri-
tu fklenjena. Operi in ozhifti me od vlih mojih
grehov, osdravi in poterdi mojo dufbo k’ vezh-
nimu sbivljenju. Amen.

Ljubesnivi Jesuf! f’ terdno vero te fposnam,
zbaftim in molim kakor fvojiga Gofpoda in Boga
pod vprizhnih podobah kruha in vina; prolim te
ponishno, daj mi, te kdej s’  vefelimi ozhmi gle¬
dati in med tvoje isvoljene fhtetimu biti. Daj mi
flifhati: „Pridite shegnani mojiga Ozheta!“ Ufmi-
li fe me, o Jesuf! ter flori, de bo tvoje britko
terpljenie in fmert, in tvoja draga kri, meni in
viint k’ vezhnimu vefelju in svelizhanju. Amen.

Spomni fe, miloftivi Jesuf! vfih dufh, ki
fo fe v’ pravi veri is tega shivljenja lozhile, sla-
fli pa . . .• daj jim, o Gofpod! obzhutiti mozh
le prefvete daritve in profhinj tvoje fvete zerkve;
vdeleshi jih ivojiga nefkonzhniga saflushenja, o-
fchifti jih s’ Ivojo prefveto kervjo. Refhi jih is
viz v’ vezhno refelje, de one in jeft po fvoji lo-
z hitvi, tebe v! tvojim kraljeftvu vekomej hvalimo
ln  zhaftimo, ki s’ Ozhetam in fve tim Duham shi-
Vi fh in kraljujefh od vekomej do vekomej. Amen.

10 *

Gzhe nafh, kteri Ji . . . Refhi naf, o Go-
fpod! od vfiga hudiga, pretezheniga, prizhejozhi-
ga in prihodnjiga, in po profhnji fvete in zha-
ftatlive vfelej devize in boshje matere Marije, Tvo¬
jih fvetih apoftelnov in vfih fvetnikov dodeli nam
ufmiljeno mir v’ nafhih dneh, de bomo f’ po-
mozhjo tvojo mil o Iti vfelej od greha profti, in
vfe smole in britkofii obvarovani. Po ravno ti¬
him Gofpodu nafhim, Jesufu Kriftufu . . .

IV. Od obhajila do konza. »

Jagnje boshje, ki odjemljefh grehe fveta,
ufmili Te naf! — Jagnje boshje, ki odjemljefh
grehe fveta, ufmili fe naf! — Jagnje boshje, hi
odjemljefh grehe fveta, daj nam mir!

Ljubesnivi Jesuf! ker naf klizhefh s’ befe-
dami: „Pridite k’ meni vfi, kteri fe trudite , in
fte obtesheni, in jeft vaf bom poshivilftopim
f ponishnim in saupnim ferzam pred-te in she-
lim tvojiga f. telefa in tvoje f. kervi vdeleshiti
fe v’ ti fveti daritvi, in to angelfko hrano po
duhovno prejeti. Pridi, o Jesuf! v’ moje ferzo
in navdaj ga s’ fvojim Duham in s’ fvolo gnado.
Ranjen fim, o Jesuf! osdravi me; flan lim, o
Jesuf! pokrepzhaj me; lazhin fim, nashivi me;
shejin fim, napoji me; ognufhen fim. ozhiftime;
fposnam fvoje grehe, o Jesuf! fpreoberni me,
vodi in vladaj me; perpravi fi vreano in prijet¬
no prebivalifhe v’ meni, de vedno oltanefh v’
meni in jeli v’ tebi, ki shivifh in kraljiijefh s
Ozhetam in fvetim Duham od vekomej do ve-
komej. Amen.

Gofpod! nifim vredin, de grefh pod mojo

105

kreho , ampak rezi le befedo, in moja dufha bo
osdravljena. Telo Gofpoda nafhiga Jesufa Kriku-
fa ohrani mojo dufho sa vezhno shivljenje. S’
Tvojo prefveto kervjo me operi in ozhiki od vlih
mojih grehov, in dodeli mi gnado, de bo moja
dufha, kader Te bo od telefa lozhila pred tvoj
fodni kol zhifta in neomadeshana prifhla. Amen.

O Jesuf! ti lepota mojih ozhi, ti ljubesin
mojiga ferza, ti vefelje moje dufhe, sahvalim te
vekomej ; hvalim in flavim te is vfih Tvojih mo-
zhi, ker Ti mene nevredniga s’ Tvojim f. telefam in
s’  Tvojo f. kervjo po duhovno nashivil. Moj Sve-
lizhar in moj Bog! po ti ljubesni vsemi od me¬
ne vfc , kar je nefvetiga in nedopadliviga nad ma¬
no , ponovi mojiga duha, navdaj mojo dufho s’
tvojo gnado, vnami mojo voljo s’ ognjem tvoje
ljubesni, in prenaredi me popolnima, de bom
samogel v’ prihodno rezhi: Shivim, pa ne jek,
temuzh Krikuf shivi v’ meni. Amen.

Kako ti samorem, preljubi Jesuf! to veliko
dobroto verniti, ktero Ti mi fkasal, de Tim Te te
fvete daritve vdeleshil in fpomin tvojiga britkiga
terpljenja in fmerti ponovil; sa to hozhem tvo¬
je prefveto ime is vfe mozhi vekomej hvaliti in
zhakiti. Odpravi moje nerodne shelje, obvari
me vlih fkufhnjav in pomnoshi v’ meni Tvojo gna¬
do, de bom konez Tvojiga shivljenja s’ f. sakra-
menti pokrepzhan v’ pravi veri, v’ svelizhanfkim
Spanji in v’ popolni ljubesni fhel is tega fveta in
Tebe Tvojiga Gofpoda s’ Ozhetam in fvetim Du¬
ham vekomej hvalil in zhakil. Amen.

Poshegnaj naf vkgamogozhni Bog, Ozhe, Sin
in fveti Duh. Amen.

Evangeli f. Janesa ( 1 , i-i4D  »V’ sazheiku

106

je bila befeda, in Befeda je bila per Bogu, in
Bog je bila Befeda. Ta je bila v’ sazhetku per
Bogu. Vfe je po nji ftorjeno, in bres nje ni nizh
ilorjeniga, kar je ftorjeniga. V’ nji je bilo shiv-
Ijenje, in slavljenje je bilo luzh ljudi. In luzh
v’ temi fveti, in tema je ni sapopadla. Bil je
zhlovek poflan od Boga, kterimu je bilo Janes
ime. Ta je prifhel v’ prizhevanje, deje prizhe-
val od luzhi, de bi vii verovali po njem. On ni
bil luzh, ampak de bi prizheval od luzhi. Bila
je prava luzh, ktera rasfvetli vfakiga zhloveka,
kteri pride na ta fvet. Na fvetu je bil, in fvet
je po njem ftorjen , in fvet ga ni fposnal. V’
fvojo laftino je prifhel, in njegovi ga nifo fpre-
jeli. Kolikor pa jih ga je fprejelo, jim je dal ob¬
lah boshjim otrokam biti, njim, kteri verujejo v’
njegovo ime ; kteri nifo is kervi, ne is volje me-
fa, ne is volje mostni, ampak is Boga rojeni. In
Befeda je mefo pokala, in je med nami prebi¬
vala , (in fmo vidili njeno zbali, kakor zhak edi-
norojeniga od Ozhela), polna milobi in refnize . 44

Molitev po f. mafhi.

Nebefhki Ozbe! fprejmi to dolshno opravilo,
ktero lim ti v’ duhu s’ daritvijo f. mafhe opra¬
vil; ker savolj fvoje flaboki in kolesni nilim mo¬
gel vprizhin biti; odpufti mi vfe rasmifhljenje
in nesamerklivok, ki lim je morobiti kriv po¬
kal. Tebi fe darujem sdaj in vfelej, ter fe po¬
polnima isrozbim tvojimu bošhjimu in nefkonzh-
nimu ufmiljenju. Amen.

107

Ozhe nafh, isloshen .

„Ozhe nafh, kleri fi v’ nebelih!"' — Koliko-
fhna tolashba je sa-me , de jeft, ki fim le prah,
tebi, o Bog! ki fi me po fvoji podobi fi varil,
rez-hi finem : Moj Ozhe fi ti! — Jeft finem tedaj
f’ teboj govoriti, kakor otrok s’ fvojim ozhe tam
govori; s’ saupanjem te fmem pomozhi profiti.
Sej ozhe rad fvojimu otroku pomaga; tvoje uho
je mojimu sdihovanju odperto. Ne fmem fvoje
nadloge vezhi delati %  kakor je, de bi te k’ u-
fmiljenju nagnil. Tvoje Ozhetovo ferze dozha-
hujc s  fvojim ufmiljenjem ftifk fvojih otrok. Zlo
moji grehi me ne morejo maloferzhniga ftoriti.
Ozhe rad odpufti otroku, ki po milofti sdihuje ,
in fe poboljfhati sheli. — Nafh Ozhe! Bolnih
in sdravih, umirajozhih in shivih Ozhe fi ti. —
Ti fi moj Ozhe v’ Jesufu Kriftufu. Ti fi naf, ko
fmo bili savolj greha pogubljeni, s 1  fmertjo fvo-
jiga Sinu od vezhne fmerti refhil, ti fi naf f’
fvetim kerftam v’ novo shivljenje preroditi dal;
ti fi naf po Kriftufu sa fvoje otroke /prejel. Ozhe !
kaj mi hofh odrekel, po tem, ker fi meni in
vfim fvojiga Edinorojeniga in po njem vfe dal?
— Ti fi Ozhe vfih ljudi v’ Kriftufu. Kader molim :
Ozhe nafh ! molim sa vfe , ker imamo vfi le eni-
ga Ozhe ta v’ nebelih. — Sdaj pazh malo drugim
poma'gati samorem ; moliti pa vender utegnem
Sa  vfe. Kako me ta mifel oshivlja! Ozhe! ako
te savolj fvojih grehov fhe tako imenovati fmem,
odpufti meni, fvojimu sgrevanimu otroku. Ska-
s fii nad menoj fvoje veliko ufiniljenje, de te
kom tukej in kdej vezhno povelizheval. — Ti fi
v  nebelih. Tam je tvoj fedesh; tam fpolnujefh

108

nafhe shelje; tam je dragi delesh, ki fi ga nam
obljubil. V” nebelih fi ti luzh fvetnikov; na sem-
lji fi ti saupanje njih, ki fe bojujejo. — Ozhe!
v’ tvoji roki fle frezha in nefrezha ljudi; vefe-
Ije in terpljenje isvirajo is eniga Itudenza. Jeli: sdaj
terpim; tode per tebi, Ozhe! je tolashba in po¬
koj sa terpezhe. Ti imafh hrano in mozhno hla¬
dilo sa ranjene ferza. Ti fi v’ nebelih. Tudi per
naf bolnikih fi ti! ti fi bliso vfih terpezhih. In
tudi upam po tvojim ufmiljenji, in po kervi Je-
sufovi, kdej k’ tebi v’ nebeja priti. Oh ! daj mi,
de fe she sdaj moj duh in moje ferze vezhkrat
k’ tebi povsdigne!

,,Pofvezheno bodi tvoje ime“ — Tvoje ime je
fveto. — Svet, fvet, fvet je Gofpod Sabaol! kli-
zhejo v’ te angeli. —— Ozhe! vfi naj te fposnajo in
hvalijo. S’ tvojim imenam vred naj fe vfi nar
vezhi modrofti, nefkonzhne mogozhnofti, nar ve-
zhi ljubesni fpomnijo. Vfi naj vedo , de imamo
od tebe shivljenje in vfe ; de fi ti fveti, dobro¬
delnik , edini Bog. Vfe kolena naj fe pred ta¬
bo uklanjajo. — Tvoje ime naj fe tudi v’ moji
bolesni povelizhuje; naj fe she s’ fmertjo ali sdrav-
jem konzha, Bolj imenitna je v’ terpljenji fla-
va; in zhifieji je hvala, ki ti jo nadleshvano fer¬
ze pernafha. Teshave bolesni peterpeshlivo pre-
nafhati, je povelizhanje tvojiga imena. Ne pu¬
lti , de bi s’ nepolerpeshlivoltjo fvoje terpljenje
svekfhoval. Kratko in malo ne, de bi soper
tvoje naredbe mermral. Kdor me terpeti vidi,
naj hvali tvojo milolt; sakaj ona me poterduje.
— In akoravno umerjeni, bodi tvoje ime hvalje¬
no; sakaj, dufho vsamefh I< febi, in dafh prah
semlji nasaj. — Pofvezheno bodi tvoje ime! Sveti

109

moramo biti, kakor ii ti fvet. O daj mi, de te
bom tudi v’ fvoji kolesni is vliga ferza ljubil. Po
popolnoki naj hrepenim, kakor li ti popolnima.
Daj , de bo tudi moj Tedanji kan perpomogel,
de bom tebi zhe dalje bolj enak pokal. Kakor
je Jesuf, kteriga 11 ti poflal, vfe k’ tvoji zhaki
ftoril in terpel, daj tudi meni vfe k’ tvoji zhaki
koriti in terpeti. Daj mi, v’ njegovim prefvetim
imenu, od tebe meni nalosheno delo frezhno
konzhati, in svclizhanje sadobiti.

„Pridi k’ nam tvoje kraljekvo.“ — Ozbe! tvo¬
je kraljekvo naj pride k’ nam, in naj okane per
naf. Prava zerkev, ki jo je Jesuf, tvoj Sin po-
ftavil, naj Te med vlimi ljudmi rasfhirja. Ras-
fvitli naf, poterdi naf, navdaj naf s’ ljubesnijo
do tebe in do ljudi.'—Tvoje kraljekvo naj pri¬
de. Samo ti konzhafh boj, ki je med duham
in mefam, kader dufho od telefa lozhifh. Go-
fpoduj popolnima v’ meni; daj mi frezhno boje^
vati fe s’ oroshjem vere soper fvet, mefo in fa-
tana. Tvoje kraljekvo je kraljekvo miloki. Ta
milob, ki vfako terpljenje oflajfba, naj pride
v’ nafhe ferze. Kdej pa naf vsemi k’ febi v’
kraljekvo velizhakva v’ nebefa. Kako hrepeni mo¬
ja dufha po tem kraljekvu svelizhanja , v kterim
bomo vfi kraljevali; kjer bo tvoje kraljekvo na¬
fte kraljekvo, kjer ne bo vezh nobene nevar-
n °ki, tebe sgubiti! — Tode, Ozhe ! v’ to kralje¬
kvo je zlo tvoj Sin le po terpljenji prifhel; in
bi jek kali samogel po drugim potu va-nj priti?
k*! daj mi mnogotero terpljenje ferzhno prekati,
'ft v’ tiko kraljekvo pridem, kjer fe bo vfe ter-
pijenje v’ vefelje, vfa temota v’ luzh, vfak boj

110

v’ smago fpremenil. Ozhe! v’ to tvoje kraljellvo
nam daj vlim priti.

„Sgbdi fe tvoja volja, kakor v’ nebelih , tako
na semlji.“ — Tvoja volja, o Bog! je volja nar
modrejfhiga Ozheta. Tvoje oko, ki vfe vidi,
naj me vodi. Naj ne vodi flepi vligavidozhiga,
temuzh vligavidozhi naj vodi flepiga. Gorje o-
troku, ki ozhetoviga glafii ne flifhi! On lega po ti-
ftim, kar oko flepi, ter li fhkoduje. — S’ nad¬
logo naf peljefh tje v’ svelizhanje. Tvoja volja
naj fe sgodi! sakaj volja je nefkonzhno dobrot-
liviga in nar boljiga Ozheta. Ti naf le skali fh,
de naf ovefelifh; ti naf udarifh, de naf bolj-
fhafh. Ti li ljubesin. Ljubesin samore le lju¬
biti , torej samore tvoja volja le ljubesin biti. —•
Tvoja volja naj fe sgodi; sakaj volja je Vliga-
mogozhniga. Kdor nozhe klizhejozhi dobroti zballi
fkasovati, fe mora ojftri pravizi podvrezhi. —*
Sgodi fe tvoja volja! — Ne le de bi fe fposnala,
tudi fpolnuje naj fe. Kar miflim , govorim, nool-
zhim, delam in terpim: bodi po tvoji volji srav-
nano. — Sgodi fe tvoja volja, kakor v’ nebelih
tako na semlji. Kakor tvoji angeli v’ nebelih
tvojo voljo voljno, hitro, vefelo, natanko, nepre-
nehama fpolnujejo, hozhem tudi jeli na semlj 1
tvojo voljo lloriti, akoravno moja bolesin ne od-
jenja ali zlo hujfhi perhaja. Le nefpametni be-
shi pred fhibo , ki ga boljfha. Darujem ti vfo
fvojo laltno voljo. Kakor je bil Abraham per-
pravljer«, tebi Ifaka, fvojiga edinorojeniga daro¬
vati , kakor ti je Jesuf Kriltuf na krishi fvoje
sbivljenje daroval: ti jeli tudi fvoje shivljenje da¬
rujem. Tvoje je. Ti li mi ga dal; vsemi ali
pulli mi ga, kakor je tebi vfhezh. Ako tak

111

o zli c sa-me fkerbi in me vodi, ako mi tak
sdravnik veleva, ako me taka I j (mesiti vlada, fe
nizh ne bojim. Sgodi fe tvoja volja.

„Daj nam dani' nafh vfakclanji kruh.“—Ozke!
ti li mi dal shivljenje; ti mi bofh tudi dal, kar
je k’ njega ohranjenju potrebno. Ti vefh vfe
moje potrebe; ti fkerbifh sa ptizha in sa polj-
fko zvetiizo. Ti bofh tudi sa-me fkerbel; fej
te prolim sa vfakdanji shivesb. — Daj tudi mozh
sdravilam, in dodeli, de pomagajo, ako je tebi
k’ zhafti in moji dufhi k’ svelizbanju. — Daj po
fvoji befedi mojimu duhu shivesb v’ desheli rev-
fhine in fuhote. — Slafti pa te prolim sa tifti kruh,
kteri vezhno slavljenje da tiftimu, ki ga vshiva;
sa gnado, tvoje prefveto mefo in tvojo kri vred¬
no prejeti, de na potu k’ mojimu zilju ne omagam.

„Odpufti nam nafhe dolge, kakor tudi mi
odpufhamo fvojim dolshnikam.“—Ti li pravizhin,
o Gofpod! in tvoje fodbe fo pravizhne. Koliko
nadlog fi v’ fhtrafinge sa fvoje grehe na glavo
navlezhemo! kolikrat farni fvoje sdravje pokashe-
nio! kolikrat moramo fposnati, de le to terpi-
mb, kar saflushimo! Ozhe, odpufti! greflail lim.
Tifti hlapez lim, ki ti je defet tavshent talentov
dolshan. Vfak dan delam nove dolge. Tode ti
fi Ozhe; nozhifh fmerti grefhnikove. Sa grefh-
ni ke je tvoj fin umeri, in ti li nam po njem ob¬
ljubil: Odpuftite in vam bo odpufheno. Ako
fiam tedaj ti loiikofhne dolge odpuftifh, hozhem
tudi jeft blishnjimu odpuftili. Zhefa bi fe mo¬
gel bati, ako bi fe fvojiga fohlapza ne nfmilil,
ker ii vender ti meni tolikofhno ufmiljenje fka-
S ®1! Ako bi fe s’ fvojim rasshalnikam ne fpravil,
ko lim fhe na polu k’ tebi, fvojimu fodniku :

112

hi mar ne saflushil v’ jezho vershen biti jt dokler
fvojiga dolga ne plazham? Is vfiga fvojiga fer-
za odpuftim vfim fvo jim rasshalnikam. Torej
odpiifti tudi meni, Ozhe! grehe nepoterpeshli-
volti in vfe dela famogoTtnofti; odpiliti mi vfe
moje dolge, in nagibaj moje ferze zhe dalje
bolj k’ fpravnolti. Odpufti mi po Jesufu, kte-
ri je Tvojim fovrashnikam odpuftil, in sa-nje
odpufhenja profil; kteri naf je uzhil odpufhe-
nja profiti, in nam je odpufhenje s’ Tvojo kerv-
jo perdobil.

„In ne vpelji naf v’ fkufhnjavo.“— Ozhe! ka¬
ko teshko je nevarnoltim greha uiti, pozhutkam
sapovedovati, in zhes flabo nagnjenje gofpodo-
vati! Zlo moja bolesin mi utegne biti perloshnoft
k’ grehu. — Ozhe! ti vefh vfe saderge greha; ti
posnafh mojo nesmoshnoft. -;Vodi me, de Te v’ te
saderge ne sapletem; poterdi me, de me noben
fovrashnik ne premaga ; oltani v’ moji nadlogi p6r
meni; ne perpulti, de hi bilo kdej moje terpljenje
tolikofhno, de bi moje mozhi prefeglo. Daj meni,
daj vfim terpezhim, daj vfim ljudem gnado, de fe
nobeni nadlogi ne damo v’ obupnoft perpraviti;
daj mojimu ferzu v’ tvojim pozhivati: potlej ne bo
nobena fkufhnjava nad-me prifhla, in zhe pride,
jo bom s’ mozhno roko odvernil.

„Temuzh refhi naf od hiidiga.“ — Samoti
vefh, kdaj de je sa naf dobro, od nadloge re-
fhenim biti ; farno ti vefh breme, ktero nafhe
rame nofijo, in pod kterim bi mogli bres tvoje
gnade opefhati. Ti vefh, koliko bolnik terpi,
ti vidifh folse, ki jih tozhi; ti flifhifh vfak nje¬
gov sdihljej ; ti flifhifh sadnje pojemanje umira-
jozhiga. Ne vipam fi, te na ravno profiti. Ako

m

bi bilo to sa-me dobro, bi me bil od tega re-
fhil. Toliko te pa vender Jfmem profiti: Ozhe,
ako je sa-me dobro , slajfhaj moje bolezhinc;
sazeli moje rane ; tolaslii me, kader bolezhine
lilne perhajajo; poterdi me v’ moji flabofti. Be¬
lili me .vfiga, kar me overati utegne na potu
zhednofti. — Pred vfim drugim pa te profiin,
refhi me od nar vezhi nefrezhe, od greha, in
obvari me shaloftnih nafledkov, ki jih v’ drugim
shivljenji sa feboj ima. Obvari me hudobniga
iovrashnika, ki kakor rjovezh lev okoli hodi in
naf poshreti sheli. Ne pahni me v’ pekel, is
kteriga ni nikoli nobeniga refhenja. Sa to gnado,
ufmiljeni Ozhe! te profim po fvetim terpljenji in
Ive ti fmerti Jesufa. Amen.

Zheffiena fi Marija, isloshena.

„Zhefhena fi Marija , gnade polna.“ — Tako
te je, o Marija! veliki angel Gabriel v’ imenu
boshjirn posdravil, in jeft te s’ njim vred posdra-
vim. Ti fi gnado nafhla per Bogu. Tebe je
sa mater fvojiga Sinu isvolil; ti fi med vfimi
ftvarmi nar popolnifhi sgled zhednofti. Srezho
ti vofhim savolj tolikanj gnad, ki fi jih od Bo¬
ga prijela. Ti fi tolashniza shaloftuih, pomozh
Kriftjanov, sdravje bolnikov. Oh! perdobi tudi
ttieni revnimu sdravje dufhe in telefa!

„Gofpod je f’ teboj.“ — Ozlie te je sa kralji-
z ° nebef in semlje, angelov in ljudi poftavil;
§in te je po fvoji modrofti, s’ vfim iposna-
n jem, ki je kteri ftvari mogozhe, od Boga obla-
godaril 5 f. Duh je tvoje ferze popolnima s’ og-
n jem fvoje ljubesni navdal. Po tebi je pa Go-

8

114

fpo<l Bog tudi s’ nami, ki fmo bili s’ greham
od njega lozheni. Oh, profi ga, de nam Troje
gnade nikoli ne odtegne!

„Shegnana fi med shenami, in shegnan je
fa d tvojiga teleTa, Jesuf.“ — Ti Ti kakor de viza,
Jesufa, fvelizharja, nar vezhi shegin Treta rodi¬
la. Blagor tebi, ki fi verovala, tode The volil<o
bolj fi fi-ezhna, ker fi beTede GoTpoda TliThala,
ohranila in njega ven in ven ljubila. Ti vshivafh
Tad njegoviga vzhlovezhenja, in ga boTh vshivala
vekomej. O de bi bil tudi jeli Trezhin, sheg-
nani Tad tvojiga teleTa T’ tabo in s’ vfimi Tvetniki
vred hvaliti vekomej.

„Sveta Marija, mati boshja! prdfi sa naf
greTbnike sdaj in ob naThi Tmertni uri. Amen.“
— Sveta bosbja porodniza, mati KriftuTova, ma¬
ti uTmiljenja in moja mati! poglej na-me, Tvo¬
jiga ubogiga nesmoshniga otroka, ki is doline
Tols v’ te klizbe. Profi Boga sa-me sdaj na tem
kraji ptujevanja in vojTkovanja, kjer me toliko
Tovrashnikov overa, nebeTbki delesh perdobiti ,
de jih premagam; isprofi mi shivo vero, terd-
no saupanje, veliko ljubesin, nesmaglivo poter-
peshlivoft, popolno isrozbenje v’ njegove Tveto vo¬
ljo, in gnado ftanovitnolli. Slalli pa profi sa-me
ob Tinertni uri; perporozhi me JesuTu, Tvoji mo
Sinu; isrozhi me njemu, de Trezhno umerjeni)
in njega vekomej gledam, ljubim in Tlavim. Amen.

Apojtolfka vera isloshena.

„Verujem v’ Boga Ozheta vfigamogozhniga)
ftvarnika nebeT in semlje.“ — Verujem v’ Boga-
Kako neTrezhin bi bil bres Boga! — Verujem v

115

Boga. On je vfaj nefkonzlina refniza in mo-
droft; on ne more legati; on ne more goljfati
in ne goljfan biti. On je fam govoril, in nam
je fvojo voljo po fvojim Sinu osnanil. — Veru¬
jem v’ Boga. Sakaj s’ ozhmi fvojiga telefa ga
ne morem viditi. Tudi moj um ga ne more
sap op alti. Tukej moram verovati; fhe le tamkej

ga bom gledal-Bog, ki va-nj verujem je moj

Ozhe; jeli lim njegov otrok.' Torej tudi moje
nar fkrivnifhi terpljenje ve ; on me ljubi in mi
hozhe pomagati.— Bog, ki va-nj verujem je vli-
gamogozhni ft varnih nebef in semlje. Vidne in
nevidne ftvari je is nizh naredil; vfako Hvar ta¬
ko vlada, de fvoj namen dofeshe. Torej mu ne
manjka mozhi, mi pomagati. Ni fe mi treba
bati, od njega flifhati: Otrok! ne morem ti po¬
magati. — Torej hozhem prav otrozhje saupanje
v’ te, moj Bog in Ozhe! flaviti. Ti li dolihmal
sa-me fkerbel, ti li me ohranil; ti mi samorefh
sopet sdravje podeliti; ti me fhe dolgo ohraniti
samorefh. Ti fzer na fvetu marfktero nefrezho
perpuftifh; tode ti tudi zlo is nefrezhe dobro is-
hajati dafh.

„ln v’ Jesufa Kriltufa, Simi njegoviga ediniga
Gofpoda nafhiga.“—Jesuf! ti li moj Svelizhar ;
lili masiljeni od Gofpoda, Melija, Sin shiviga
Boga, edinorojeni Ozhela, moj Gofpod in moj
Bog li ti. O! osdravi mojo dufho; fkashi fe nad
ttienoj kakor odrefhenika od fleherniga greha !
^ je po tebi narejeno ; tvoja kri je fpravina
nafhe grehe; jeli lim popolnima tvoja laftni-
Torej me refhi, o Jesuf! savolj fvojiga pre-
Ivetiga imena, v’ ktero s’ saupanjem klizhem ;
^ a j mi, de sdaj tebi, kakor fvojimu Gofpodu

1 IG

fveto flushim ; k de j pa mi daj befede flifhati:
..Dojili in svetli hlapiz; ker fi bil v !  malim sveft,
te liom zhes veliko poftavil; pojdi v’ vefelje fvo-
jiga gofpoda.“

„Kteri je fpozhet od f. Duha, rojen is Ma¬
rije Devize.“ — Od f. Duhd li bil fpozhet, in is
Marije Devize rojen. Zlo do tega te je tvoja 1 ju-
besin do naf perpravila, o Jesuf! VTe fvoje shiv-
Ijenje ii shivel, de bi ljudi uzbil, tolashil in sve-
lizhal. Shaloftne imenujefh frezline. Tvoje vefe¬
lje je bilo, s’ revnimi, ubogimi biti, de bi jih
osdravil. Vfe f’ teshavami oblosbene fi k’ febi
vabil. Gofpod! le ti vefh, kaj terpim ; pomagaj
mi, kakor fi toliko revnim pamagal. Daj mi
prav shivo fposnati, de pot krisha k’ nebefam
pelje , de te tudi v’ fvoji bolesni hvalim in zhaftim.

„Terpel pod Ponzjem Pilatam , krishan bil
umeri in v’ grob poloshen.“ — Ktero terpljenje
fe da tvojimu permerili, o Jesuf! Ti fi terpel na
telefu in na dufbi. Ti, kralj vfih kraljev, fi ter¬
pel pod nevernim poglavarjem. Lela je fposnal
tvojo nedolshnoft, in te je k’ fmerti obfodil. Ti
fi bil na krish perbit, in fi na njem umeri, de
bi od tvojiga Ozheta gnado dofegli in vezhno shi-
veli. Potoki shegna fo is tvojih fvetih ran tekli
na naf;  tvoja kri naf zhifti nafhih grehov — 0!
daj mi tako terpeti, kakor fi ti terpel. Daj mi fa-
dii tvojiga odrefhenja vdeleshiti fe : daj mi gre¬
hu popolnima umreti. — Ti fi bil pokopan v
grob, kteri je bil v’ fkalo isfekan. Ondi fi po*
zhival od fvojiga terpljenja. O daj tudi meni kdej
• po terpljenji vekomej svelizhanimu pozhivati.

„D61i je fhel pred pekel, tretji dan od mert-
vih vftal.“ — Boshji odrefhenik! ti fi doli fhel pred

1X7

pekel k’ pravizhnim dufham dar c savese, de bi
bile prifhle pred boshje oblizhje. Oh, pridi in
tolashi ludi mene! tudi meni fe fkashi kakor
premagovaviz fmerti in pekla. — Ti li tretji dan
is Tvoje mozhi od mertvih vdal j kakor Ti bil pred
povedal. V’ Adamu vii umerjenio ; v’ tebi bomo
sopet vfi oshiveli. Ti shivifh, moj Odrefhenik!
in po tvoji milodi bom tudi jed shivel. Kako to-
lashliva je ta refniza sa-me!— Mozhno fe ti sa-
livalim, o Bog! deli me k’ takimu upanju s’ vda¬
janjem fvojiga Sinu perpravil! Po tem takim fe
nizh ne bojim ; po tem takim grem sauplivo po
temni dolini fmerti; sakaj ti, o Bog! Ti moje
branilo, moja mozh in moje upanje.

„Gori je fhel v’ nebefa, fedi na defnizi Boga,
Ozliela vTigamogdzhniga. u  — Ti, o Jesuf! Ti fhtir-
defeti dan po fvojim vdajenji, vprizho fvojih u-
zhenzov, gori fhel v’ nebefa, ter Ti v’ lad prejel
fvoje velizhadvo; ti me fhe vedno ljubifh; li Ti
per fvojim Ozhetu befednik sa moje grehe. Po
tvoji obljubi bom tudi jed kdej tamkej, kjer Ti
ti; tvojiga velizhadva fe bom vdeleshil, ako ka¬
kor tvoj uzheniz shivim', terpim in umerjeni. Oh !
kdaj mi bo ta neisrekliva frezha dofhla. Yfaj sdaj
she moje ferze zhe dalje bolj k’ febi vabi! Daj,
de ga bom prav pogodo k’ tebi vsdigoval, in le
Jczlii ifkal, ki fo sgorej.

,,0d ondod bo prif hel fodit shive in m er Ive. “
— Jesuf bo sopet prifhel, kakor je gori fhel v’
reliefa; s’ mozhjo in velizhaftvam bo prifhel fo-
dit shive in mertve, dobre in hudobne. Tedaj
Ijodo tidi zhaf vfe mifli, shelje, befede in dela
J>a dan prifhle. Pravizhni bo ozliitno fvoje pJa-
«hiIo prejel in grefhnik bo ozhitno fhtrafan. O

m

Jesuf! hodi ob fodbi, meni grefhniku miloftiv!
Kolikrat in koliko zhafa fi me ifkal! Koliko Ti sa¬
me na krishi terpel! Ohrani me v’ Tvojim ftra-
hu, de pred tvojimi ozhmi nizh hudiga ne flo¬
ri m , in dopernefhene gfehe perferzhno obsha-
lujem. Sanefi mi; rezi mi: Tebi je svelizhanje
dofhlo. Pridi, shegnani mojiga Ozheta! pofedi kra-
Ijeflvo, ktero ti je perpravljeno od sazhetka fveta.

,,Verujem v’ fvetiga Dulia.“ — Sveti Duh, tret¬
ja perfhona boshja! ti is Ozheta in Sina is-hajafh;
ti fi apoftelne s’ ferzhnofljo navdajal v’ njih ter-
pljenji, in njih fmerti; ti fi is pofvetnih, nebef-
sheljne ftoril; ti fi jim ljubesin v’ ferze dal; ti fi
Duh krotkofti in poterpeshlivoM. Ti fi ozhe u-
bogih, deli viz darov, nar bolji tolashnik, nar
prijetnifhi tovarfh dufhe. O! dodeli tudi meni
ftanovitnoft v’ vfim dobrim; obrazhaj vTe moje
mifli in shelje k’ nebefam; odvrazhiij me zhe da¬
lje bolj od fveta; daj mi zhiflo, krotko ferze;
tolasbi in krepzhaj me v’ mojim terpljenji; po-
fvezhuj me, de tvoj vredni tempel pofianem. Daj
mi v’ upanji, in v’ ljubesni do sadnjiga sdihlje-
ja fvojiga shivdjenja rafti.

„Sveto katolfhko zerkev.“ — Jesuf Krifluf je
z eri: e v poflavil, in ta zerkev je edina. Ona ima
ene verine in djanfke nauke; ene sakramente;
eno nevidno glavo, Kriftufa; in eno vidno glavo,
papesha. —■ Ona je fveta. Nje vterdnik je fvet,
nje sapovedi fo fvete, nje dar je fvet; nje sakra-
menti fo fveti; in ona veliko fvetnikov med Tvo¬
jimi udi fhleje. — Ona je vefoljna ali katolfhka.
Ona je ftanovitna od sazhetka; ona bo ven in
ven; ona je med vfe narode rasshirjena. -— Jeft
fim ud te zerkve. Kolikofhna frezha, kolikofhna

119

gnada je to sa-me! Aliji pa s’fvojim shivljcnjem
z ha H delam? Ali ji vefelje delam s’ fvojo pokor-
fhino, in ali fe njenih perpomozhkov k' sveli-
zhanju poflushim ? Ali fe fvoje kolesni k’ fvoji-
mu boljfhanju poflushim? O Gofpod, de bi pazh
v’ ti zerkvi fveto shivel in umeri!

„Gmajno fvetnikov.“— KriHufova zerkev v’ fehi
sapopade eno hifho, eno drushino, eno telo. Vfi
nje udje fo k’ fvetolli poklizani. Nekteri fo she
v’ nebelih per Jesufu, fvoji glavi; drugi fo v
vizah, kjer fe od madeshev, ki fo fhe nad nji¬
mi , ozhifhujejo 5 fhe drugi, kterim fe tudi mi
perfhtevamo, fo fhe na semlji. Mi klizhemo v’
fvetnike , de per Bogu sa naf profijo; mi hodi¬
mo fvojim terpezhim bratam v’ vizah s’ daritvi¬
jo fvete mafhe, s’ molitvijo in s’ dobrimi deli na
pomozh; in kteri shivimo, lx edin drugimu po¬
magamo s’ deli ufmiljenja, s’ molitvami in sa-
flushenjem. Kolikofhno tolashho ima sa-me ta
zhlen vere na moji fmertni poflelji! Jeli fkorej
ne morem moliti; pa toliko mojih bratov moli
sa-me; in jeli fe njih molitev in vliga dohriga,
kar Itore, vdeleshiijem; to mi k’ dohrimu per-
pomore, ako lim ravno fhe med terpezhimi udi
zerkve od Boga lozhen; jeli po tem tolikanj po¬
prej pridem pred njegovo fveto oblizhje, pred
Idero fe ne fme nizh nezhilliga pokasati. — O
y i fvelniki! vi lle tako bliso Boga ; miflite vfaj
na-me, in profite sa-me. Sej lle bili tudi vi
v ’ zhlovefhkim telefu, kakor jeli; vefle, kako
[lab de je zhlovek. Vafhe vezhno svelizhanje
J e  sdaj gotovo; fkerbite torej sdaj tudi sa moje
svelizhanje. Profite sa-me, de po frezlini fmerli

120

v’ vafho drushbo pridem, de bom kdej s’ vami
vred v’ vezhnim svelizhanji Boga hvalil in zhaftil.

„Odpufhenje grehov.* 4  — Jesuf! ti fi nam s’
fvojim terpljenjem infvojo fmertjo odpufhenje gre¬
hov, sadolshenja in fhtralinge perdobil; li fi tvo¬
ji zerkvi oblah dal, po kerfiu ftorjene grehe r’
sakramentu fvete pokore odpufhati. Defiravm
lim tedaj mozhno grefhil, vender ne sgubim fvo'
jiga upanja, odpufhenje sadobiti. Sej je per teh
pogoltno odreflienje. Vezhni Ozhe, v’ imenuje-
sufovim hodi m Modi v !

„Vftajenje mefa.“— Vli mertvi bodo kdej v
fvojim rnefu vftali. Tedaj bom tudi jelk fodni dan
is semlje v Itak Moja kosha me bo sopet obdala.
Jeft bom Boga, fvo jiga Svelizharja, vidik To ti¬
panje je v’ mojim ferzu dobro f-hranjeno. Kako
vefelo fe bom teshav fvojiga popotvanja fpomnil,
teh dni fvojiga terpljenja, kader fe bom k’ vefelju
svelizhanih sbudil! O Jesuf! daj mi, fvoje telo v’
fvetdlti ohraniti, de bo kdej velizhaftno vftalo. Daj
mi, de fe bom f’ pokoro in dobrimi deli k’ frezh-
nimu vllajenju perpravljal, in fkorej tebe gledal
in hvalil.

„In vezhno shivljenje.** — Kako vefel je sa-me
ta nauk v’ mojim banu! Tedaj nozhem v’ fvojim
terpljenji obupati. S’ saupanjem hozhem v’ pri¬
hodu o gledati. Sej je vezhno shivljenje, ktero mi
pokoj sa teshavami, in vefelje sa nadlogami, ki me
tukej nadlegvajo, dedeli. Grosno majhno je jia
terpljenje tega fveta, ako ga vezhnimu vefelju,
ki naf zhaka, permerimo. Jeft bom vekomej per
Bogu v’ nebelih. Ako nedolshno, ali vfaj fpokor-
no pred, Bogam shivim ; ako pred greham be-
shim, po vezhnih dobrotah hrepenim, in poter-

121

peshlivo terpim, fim vekomej delesh boshji in fo-
delesh Kriltufov. Torej fim perpravljen, nar huj-
fhi fkufhnjo preterpeti. Le sa gnado te profim,
Ozhe! po Jesufu Kriftufu, de krono vezhniga sve-
lizhanja sadobim. Amen.

Litanije sa bolnike .

Gofpod ufmili fe me, ker fim flab.

Kriftuf, ti Sin shiviga Boga, ufmili fe me.

Gofpod vfih ftvari, ufmili fe me.

Krille, flifhi naf. Grefhili fmo fzer; tode ti fi
ufmiijeni Bog.

Krifte, Sin Davidov in nafb Svelizhar, uflifhi
naf.

Bog Ozhe nebefhki, Ozhe nafhiga Gofpoda\
Jesufa Kriftufa, Ozhe ufmiljenja in Bog vfe
tolashbe , ki naf v’ vfih nadlogah tolashifli,
Edinorojeni Sin vezhniga Ozhela, Ozhe na-
flednjih zhafov, sazhetik in konez vfih re-
zhi, pervi in poflednji vfiga, fodnik slii-
vih in mertvih,

Sveti Duh, kteri nafhe terpljenje oflajfhafh,
in nafho flaboft podpirafh,

Kar fvetejfhi, vfigamogozhni, nefkonzhno m d -)
dri in nefkonzhno dobrotlivi Bog! od te¬
be imamo, de fmo, de shivimo in fe gib-i
Ijemo; od tebe pride vfe, po tebi obftane
v fe, t  teboj je vfe fklenjeno; ti fi, ti fi
Bil, in ti bofh vfelej,

Bteri fi zhloveka po fvoji podobi ftvaril, in
ga nozhefh konzhati,

Kteri fi sbe pervim ftarfhem po llorjenim gre¬
hu upanje Svelizhanja dal! \

ufmili fe naf!

122

Kteri li f pogledam na bronafto kazho, ktero\
je Mojsef po trojim povelji v’ pufhavi po-
Itavil, Israelze, M fo bili od kazh pizheni,
osdravil,

Kteri dafh sdravil sa nafhe bolesni rafti,

Kteri li dni kralja Afata perkrajfhal, ker je
bolj v’ sdravila, kakor v’ tebe saupal,

Kteri li fe dal s’ folsami kralja Ezehija ome-
zbiti, in li mu sbivljenje podaljfhal,

Kteri li po mnogotero fkufhaniga Joba na
sadnje grosno oblagodaril,

Kteri li bogabojezhiga Tobija s’ flepoto teshko
fkufh&b, in mu potem sopet fpregledati dal,
Kteri nimafh nobeniga vefelja nad pogublje¬
njem shivih,

Kteri naf po fvoji obljubi nikoli zbes nafho
mozb fkufhati ne puftifh, in bofb nafho y
flanovitnofl: kronal, /

Kteri tudi, kader naf savolj nafhih grehov
fhtrafujefh, kakor moder in ljubesniv Ozhe,
le nam dobro boriti hozhefh,

Kteri naf v’ hafhim terpljenji, kakor slato v’
ognji zbiftiti hozhefh,

Jesuf! kteri li prifhel, bolnike osdravljat,
shalollne tolashit in nafhe folse obrifat,
lileri li dal fvojimu flushabniku Simeonu v’
miru is tega fveta iti, po tem, ko mu je
frezba dofbla, tebe viditi,

Kteri li bolnika, ki je bil ofem in tridefet let
bolan, s’ fvojo mogozhno befedo osdravil,
Kteri li Lazarja fhtiri dni po njegovi fmerti
v’shivljenje obudil in mu is groba iti ukaSal,
Kteri li gobove ozhifheval, flepim pogled, glu¬
him fluh, mutaftim govor dajal; in tilte,/

mlmili fe nafl

123

sa-

kleri fo fe le robu Ivo ji ga oblazhila verno'
do taknili, osdravljal,

Kteri li nafhe flabolli in bolezbine na-fe vsel, j
de bi naf podpiral in poterdil,

Kteri fi zlo na krishi f’ teboj vred krishani-l
nni rasbojniku obljubil, ga v’ fvojo kra-[
Ijeltvo fprejeti,

Ti mosh bolezhin, kteri nafhe flabofli is fkufh-
nje posnafh,

Kteri li v’ fmert fhel, kakor fe jagnje v’ sa-j
klanje peljati pulti,

Kteri fi bil fvojimu Ozhetu do krisha pokorin,
Kteri li na hribu Kalvarii umeri, in s’ fvojo
fmerljo fmert premagal,

Bodi nam miloftiv, in savolj fvojiga imena,
neli nam o Gofpod !

Bodi nam, grefknikam , milolliv ; sakaj rasun
tebe nam ne more nihzhe pomagati, uflifhi
naf, o Gofpod!

Od greha, ki v’ fmert pelje,

Od fmerti, ki naf v’ pekel sverne,

Od prekanjenih fkufhnjav hudizhevih,

Od vlih nevarnolt,

Od obupanja in britkolti ferza,

Od fmerti nevernih in hudobnih,

Od peklenfkih fhtrafing,

Mi ubogi grefhniki,

De bi fe sa ptujze in popotnike na tem Cve¬
tu fposnali,

De s’ nami hodifh, naf vodifh, in nam mozh
dodelifh, kader fe sgubimoin omagujemo,

De bi mi, ker nimamo tukej nobeniga fta-
novitniga prebivalifha, po nebefhkih fta-
novalifhih hrepeneli,

tj

CD^

S

I-

O

o

CD

•-s

O-

»I

1

124

tj

J3)

3

O

De naf konez nafhiga teka vezhni pokoj fprej-
mefh,

De naf, kader bo telo, ta semljifka lopa, ras-
padlo, k’ febi v’ fvojo hifho fprejmefh,

Do bi fe do konza frojiga shivljenja vojfko-
vali in krono shivljenja dofegli,

De fe tvoja tolashba v’ naf tolikanj mnoshi,
kolikor fe nafhe nadloge rnnoshijo,

De fvojo bolesin bres mermranja in nepoter-
peshlivofti prenafhamo,

De dobro in hudo v' tilii mirnofli fprejmemo,

De nam pravo grevingo zhes vfe nafhe gre¬
be dodelifh, ^

De nam perferzbne shelje, rasvesanim in f’
teboj fklenjenim biti, dodelifh,

De ob fvoji fmertni uri vfe salesovanje fovrash-
nikov s’ oroshjem vere ferzhno odvernemo,

De nam bo fmert dobizhik,

De nam tvoja miloft: shivljenje pernefe, ka¬
kor nam je greh fmert pernefel,

De vedno zhujemo, in fe pei'pravljamo, te
fprejeti,

De tebi shivimo in umerjemo,

De bi bili do konza ftanovitni, in potem sve-
lizhani,

Jagnje boshje, hi grehe fvela odjemijcfh: sanefi
nam, o Gofpod!

Jagnje boshje, ki grehe, fveta odjemljefh; ufliflu
naf, o Gofpod!

Jagnje boshje, ki grehe fvela odjemljefh; ufmil 1
fe naf, o Gofpod!

Krifte, flifhi naf! Krike uflifhi naf!

V.  Ah, Gofpod in Bog! O.  Raji hozherno
umreti, kakor tvoje sapovedi prelomiti.

125

V.  Gofpod! fpomni fe naf; O.  Sakaj nafhe
shivljenje sgine, kakor dim.

K.  Molimo sa shaloftne ; O.  De po terplje-
nji tega shivljenja, v’ kraj tolashbe, vefelja in
frezhe pridejo.

V.  Molimo sa grefhnike; O.  Gofpod! fpre-
oberni jih, de jih fmert nanaglima ne sgrabi,
in kakor v’ mresho ne vjame,

V.  Molimo sa poboshne. O.  Gofpod! daj
jim f’ zhuvanjem in molitvami na sadnjo uro
perpravljali fe, de plazhila ne sgube.

Z 7 '. Molimo sa fvoje sblahtnike in dobrotni¬
ke. O.  Gofpod! daj jim, de fvoje shivljenje po
tvoji sapovedi obravnajo in pomiflijo, kaj de jih
na poflednje zhaka ; shegnaj jih vekomej s’ ne-
befhkimi dobrotami.

V.  Molimo sa fvoje neprijatle in fovrashnike.
0.  Ozhe odpiifti jim; fej ne vedo, kaj delajo.

V.  Molimo sa bolnike in umirajozhe. O.  Go¬
fpod! daj, de fe s’ fvojim terpljenjem ozhifhiijejo;
de dufho in telo do dne tvojiga prihoda neoma-
deshvano ohranijo. Daj jim po tvoji milobi,
fvoj tek frezhno konzhati.

V.  Gofpod, uflifhi mojo molitev. O.  In mo¬
je klizanje naj do tebe pride.

Gofpod! fprejmi miloltivo nafhe ponishne
profhnje; osdravi flabolti nafhih dufh, de odpu-
fhenje fvojih grehov sadobimo, in fe v’ tvoji
fveti gnadi is tega fveta lozhimo.

Vligamogozhni, vezhni Bog! ti pokorifh ti¬
ke, ktere ljuhifh, in odpufhafh tihim, ktere
fhtrafiijefh; dodeli, prolimo, de flaboft nafhiga
lelefa k’ sdravju in k’ frezhi nafhe dufhe pomaga.

Vfigamogozhni in ufmiljeni Bog! ti fi hotel,

126

de je naf h Svelizhar naflie mefo na-fo vsel, In
fmert na krishi terpel: daj, de £’ lolikofhno po-
terpeshlivoftjo, kakor on, vfe prenefemo, in fe
njegovi ga velizhaftniga vftajenja vdeleshimo.

O Bog! ti posnafh nafho flaboft; brani naf
nafhim snotrajnim in sunajnim fovrasbnikam, in
obvari naf miloftivo nagle in neprevidene fmerti.

O Bog! dodeli nam, de tvojiga edinoroje-
niga Sinu, kader bo naf fodit prifhel, f’ tako
fvetim saupanjem prejmemo, f’ kakorfhnim ve-
feljem fmo ga prejeli, ko je na fvet, naf refhit
prifhel.

Ufmiljeni Bog! uflifhi miloftivo nafhe profh-
nje, de bomo, kader fe terpljenja in temote
tega fveta snebimo, s’ tvojimi fvetniki vefelje in
nebefhko luzh vsbivali. Sa to te prolimo po Je-
sufu Kriftufu Gofpodu nafhim. Amen.

Litanije od Kri/tiifoviga terpljenja.

Gofpod, ufmili fe naf! Krifte, ufmili fe naf!

fpod, ufmili fe naf!

Bog Ozhe riebefhki,

Bog Sin odrefhenik fveta,

Bog fveti Duh,

S. Trojiza, en Jami Bog,

Jesuf, sa tridefet frebernikov prodan,

Jesuf, v’ fvojih nar vezbih britkoftih na oljfki
gori popolnima v’ boshjo voljo vdan,
Jesuf, na oljfki gori v’ britkbfti kervaviga po¬
tu od angela poterjen,

Jesuf, od Judesha f’ kufhevanjem isdan,
Jesuf, od Judov kakor rasbojnik vjet in svesan,
Jesuf, od fvojih uzhenzov sapufhen ,

Go-

127

Jesuf, pred Anasa in Kajfesha peljan, in tam-\
kej saframovan,

Jesuf, od hlapza sa uho udarjen,

Jesuf, od sgol krivih prizh toshen,

Jesuf, po krivizi k’ fmerti obfojen,

Jesuf, v’ obras sapljuvan in f’ peftmi bit,
Jesuf, od fvojiga uzhenza trikrat satajen,
Jesuf, od Herodesha saframovan, in s’ fhpot-
livim belim oblazhilam oblezhen,

Jesuf, hudobnimu rasbojniku in ubijavzu na-
saj poftavljen,

Jesuf, neufmiljeno gajshlan ,

Jesuf, s’ fhpotlivim rudezhim plajfhem oger-
njen,

Jesuf, f’ ternjemkronan, in po glavi tolzhen,
Jesuf, od Judov s’ velikim vpitjem k’ fmerti^
krisha terjan, )

Jesuf, od Pilatusha Judam isdan, in k’ ftrafh-j
ni fmerti obfojen,

Jesuf, f’ teshkim krishem obloshen, in neu¬
fmiljeno k’ fmerti vlezhen,

Jesuf, vliga oblazhila obropan, in s’ sbeblji
na krish perbit,

Jesuf, kteri fi v’ fredi dveh rasbojnikov na
krishi raspet vifel,

Jesuf, kteri li na krishi sa fvoje fovrasbnike
molil,

Jesuf, kteri li fpokornimu rasbojniku fveti raj
obljubil,

Jesuf, kteri li fvojo shaloftno mater Marijo f.

Janesu, in njega fvoji materi perporozhil,
Jesuf, kteri fi bil na krishi od fvojiga nebefh-
kiga Ozheta sapufhen, J

ufmili fe naf!

128

Jesuf, kteri fi bil v’ fvoji sheji na krishi s’
sholzam in jefiham napajan,

Jesuf, kteri fi na f. krishi vfe , kar je bilo k’ |
nafhimu oclrefhenju potrebniga, dopernefel,
Jesuf, kteri fi na f. krishi fvojo dufho v’ ro¬
ke fvojiga nebefhkiga Ozheta isrozhil,
Jesuf, kteri fi bil na defni Hrani s’ fulizo pre-/
hoden,

Jesuf, kteri fi le savolj nafhih grehov vfe tol
tcrpel,

Jesuf, kteri vfe rane nafhih dufh f’ kervavimi |
ranami sazelifh,

Bodi nam miloftiv; odpufti nam, o Jesuf!
Bodi nam miloftiv; uflifhi naf, o Jesuf !

Od vfiga hudiga na dufhi in na telefu,

Od vfiga greha, savolj kteriga fi toliko terpel,
Od obiipanja in nevolje v’ krishih in terpljenji
Od jese in fovrafhtva do tiftih, kteri nam hu¬
do ftore,

Od prevelikiga ftrahu pred terpljenjem in
pred fmertjo,

Od vezhne fmerti,

Po fvojim neufmiljenim gajshlanji in kronanji,
Po fvoji shalofti in fvojim sapufhenji na krishi,
Po fvoji grosovitni martri in fmerti,

Ob dnevu'fodbe,

Mi ubogi grefhniki,

De nam sanefefh po fvoji nesmerni nhlofti,

De nam vfe nafhe grehe odpuftifh savolj ne-
fkonzhniga saflushenja, P

De naf po premifhljevanji tvojiga terpljenja
k’ pravi pokori perpeljefh ,

De naf v’ tcshavah in v’ terpljenji s’ sgle-

C-f

a

a

*

o»

ca

129

M.

g 3
2L. o

dam fvojiga terpljenja v’ poterpeshlivofti j
poterdifh, . I

De bi tudi mi fvoje mefo s’ sheljami in gre-(
hi vred krishali,

De bi po tvoji britki fmerti vezhno shiv-
ljenje dofegli,

Jagnje boshje, ki grehe fveta odjemljefh, saneh
nam, o Jesuf!

Jagnje boshje, ki grehe fveta odjemljefh, uflifhi
naf, o Jesuf!

Jagnje boshje, ki grehe fveta odjemljefh, ufmili
fe naf, o Jesuf!

Krifte , flifhi naf ! Krifte, uflifhe naf! Go-
fpod, ufmili fe naf! Krifte, ufmili fe naf! Go-
fpod, ufmili fe naf!

Ozhe nafh . . . Zhefhena fi Marija . . ,

V.  Gofpod, uflifhi mojo molitev. O.  In moje
klizanje naj do tebe pride.

O Jesuf! kleri fi s’ fvojim terpljenjem in s’
fvojo fmertjo fvet odrefhil, in nam nar lepfhi
s g!ed sapuftil, kako de naj fe v' fvojim terplje-
nji, in ob fmertni uri saderfhimo; dodeli nam
gnado, de tvoj nauk in tvoj sgled vedno pred
°zhmi imamo, tifto vfelej svefto pofnemamo, in
le po tem takim velizhaftniga fadu tvojiga odre¬
šenja popolnima vdeleshimo; kteri s’ Ozhetam
in fvetim Duham enaki Bog shivifh in kralju-
jefh vekomej. Amen.

P eJim od skalofine Matere boshje .

Shaloftna je mati ftala, fe pod krishem mil’
j°kala, kjer je vifel njeni Sin. V’ shaloft je ferze

9

130

vtopljeno, v/e pobilo, prebodeno s’ mezhem ferzh-
nih bolezhin.

O, kaj shalofti preftati mogla je prefveta
mati, ktere Sin je refhil /vet! Shaloftna ftoji jo¬
kaje, sdiha, gleda trepetaje, kaj nje Sin terpi
raspet.

Kdo b’ ne jel folsa to zbiti, zhe Marijo vgle-
da biti v’ britkofti, kot je ta? Kdo v’ ferzu ne
sbaluje, zlie to mater premifhluje, ker terpeti
toljk’ ima?

Grehe ljudftva na-fe vseti, vidi Jesufa ter¬
peti, vdati /hibam fe voljno. Gleda fvoj’ga Sina
milo, kteriga vfe je sapuftilo, kader je nagnil glavo.

Mati, vir ljubesni prave, daj mi zhutit’ te
teshave, daj folsa mi grenkih dar. Stori mi ferze
fe vneti, in sa Kriftufa goreti; de mu bom pri¬
jetna ftvar.

Sveta mati, to te profim, rane Kriftufa naj
noiim; vtifni mi jih v’ ferze. Naj te rane tvoj’-
ga Sina, nafhih grehov bolezhina, tudi mene v’
shivo fkle.

Daj de f’ tabo , rad shalujem, fvoje grehe
objokujem, dokler tukej fhe shivim; poleg kri-
sha de prebivam, in f’ teboj folse prelivam, 1
zeliga ferza shelim.

O deviz vlih deviza, v’ shalofti nam tovar-
fhiza, daj, de jokam fe f’ teboj. Smert de Kri¬
ftufa oftane meni v’ ferzu, naj tud rane bojo
vedno pred menoj.

Naj fe ran letih navsamem, in od krisha
vef unamem, Kriftufu de bom udan. Dufho vne¬
to in gorezho vari mati, v’ nefrezho, kader pri¬
de fodnji dan.

Tvoj ga Sina krish me hrani, ino fmert nje-

151

gora  brani, mi pomozh in miloft daj. Ko bo
irnert telo sadela, daj, de bo takrat prejela du-
fha moja fveti raj. Amen.

Molitev.

Bog! ki je v’ trojim terpljenji po Simeono¬
vim prerokovanji ljubesnivo ferze prezhaltite de¬
vize in matere Marije mezh britkofti prefunil 5
dodeli miloftivo, de, ki njeno britkoft in terplje-
nje f’ zhadjo obhajamo, po zhaftitlivim saflushe-
nji in profhnjah viib, poleg krisha verno ftoje-
zhih fvetnikov tvojiga terpljenja frezhni fad do-
leshemo. Kteri shivifh in kraljujefh . . .

t Splofhna molitev sa bolnike.

Moj Bog! moj Bog! ti li moje perbeshali«
fhe; po tebi hrepene moje shelje. K’ tebi bi¬
tim ; o, ne saversi me! V’ grosni nevarnoili fe
snajdem; Itoj mi v’ teh mojih velikih Hifkah
miloftivo na Hrani. Sam fi ne morem pomaga¬
li ; refhi me, o Gofpod! in bodi mi miloftiv.
Ne sanafham fe na fvoje saflushenje, ampak na
tvojo veliko miloft in ufmiljenje. — Torej nozhem
obupati savolj fvojih grehov. Ti, o Bog! li mo¬
je upanje; tebi famimu fim grefhil. Jeli fim
briv ■  to fposnam pred tvojimi ozhmi. Ker fim
k bil pa vender tako drag, de ii me hotel s’
bojo fmerljo od fmerti refhiti; ne perpufti, de
bi konez vseh Jeft pridem k’ tebi, kteri ni¬
kogar ne sapuftifh. O Gofpod ! shelim rasvesan
111  per tebi bili. V’ tvoje roke srozliim fvojo
l bifho. Poglej me, o Bog modrofti! Dodeli mi,

132

de v’ miru safpim in pozhivam Sa to le pro-
fim, o Bog! kteri, troji n v’ perThonah, in edin
v’ biftvu, shivifh tn kraljujefh vekomej. Amen.

Pofamesne molitve sa bolnike .

Molitev zliloveka, ki po dolgim sdravji sbolf.

Tolikanj zhaTa, o moj Bog! li mi dal sdra-
vimu biti! Sdaj fim fzer bolan ; tode ti li ved¬
no dobrotlivi Bog. Ti me fkufhafh. Jeft mo¬
ram zhutiti, de je moje telo flabo. Moder o-
zhe odvsame fvojimu otroku dobro, kteriga ne ob-
rajta ali napek obrazha. Ali ni takofhna tudi
s’ menoj? Ali fim Tvoje sdravje obrajlal? Ali
fim Tvoje dolshnolii is Ijubesni do tebe Tpolnoval?
Ali fim shivel kakor kriftjan ? Ali nifim Tam Tvo¬
je sdravje Tlabil! Ali ga nifim k’ tvojimu rassha-
Ijenju napek obrazhal ? Zhe je tako — in kdo
Te more pred teboj sa nedolshniga Tposnati? —■
li mi moje sdravje odvsel, ker ti moje sader-
shanje ni bilo vThezh. —- Defiravno li pa nimam
pregreThniga shivljenja ozbitali, Te vender nad
Tvojo bolesnijo ne finem savseti. Ali ne Tkasu-
jeTh, o Bog! tudi s’ bolesnijo Tvoje dobrote? Ali
ne bom s’ njo od zhafniga odvernjen? Ali ne
bom Tvoje duThe, Tvoje minlivofti, Tvoje Trn c rtu
in tvoje Todbe opomnjen? Ali ne bo T’ tim moj
duh loshe vezhnofti in na-te opomnjen? Ali ne mo¬
rem Tvojih napak loshe Tposnati, obshalovati m
v’ dobrim poterditi Te? Hvala bodi torej tebii
neTkonzhno modri in dobrotlivi Ozhe ! sa tvojo
previdnoft , ki vTe meni v’ prid obrazha!

133

Molitev bolnika , ki ni fam fvoje bolesni kriv.

Bog! kako me to v’ moji bolesni pomiri,
de li je nifim fam nakopal! Od tebe je poflana.
Ti hozhefh naf ljudi frezhne boriti, in ta do¬
bri namen zhafih s’ bolesnimi dofezhi hozbefh.
S’ tem fe uzhimo farni febe, fvoje shelje in dja-
nja bolj fposnati, kakor v’ sdravji; ker savolj
tolikofhniga rastrefenja tako lahko posabimo , de
nifmo sa ta fvet, ampak sa vezhnob ftvarjeni.
Ti fzer, kakor dober pabir, v’ nafhih smotah
sa nami hodefh. Kolikrat pa koj fpet tvojih do¬
brot posabimo! Torej sverbujefh vefele in sha-
lollne dni, de fe uzhimo, de imamo vfe od te¬
be, fvojiga dobrotnika. Hvala tebi, o Bog! de
sdaj samorem loshe premifhljevati tebe in me¬
ne ! Tvoj glaf sdaj veliko bolj flifhim, kakor
fzer. Daj, de fe bodo dnevi moje bolesni, v’
dni miru in shegna fpremenili. Daj mi obzhut-
no ferze, ktero je v’ banu svelizhanfke vtifljeje
refnize fprejeti in ohraniti, de bi bil popolnima
k’ tebi peljan, ter tukej in tamkej f’ teboj fklenjen.

Molitev bolnika, ki je fam fvoje bolesni kriv.

Koliko bolezhin terpim! Kako fim fam febi
m drugim nadleshen! Kako nesmoshin fim sa
delo in sa vsliivanje vefelja tega shivljenja! —
Tode, ali nifim fam fvoje bolesni kriv ? Ali ni¬
fim fvojimu telefu s’ nesmernobjo v’ jedi in pi-
jazhi, f’ prevelikimi fkerbmi, s’ rasujsdanim slav¬
ljenjem , s’ jeso ali f’ ktero drugo brabjo fhko-
doval? Sdaj fkufbam, kako ref de je, kar f.
pifmo pravi: Greh je pogubljenje zhloveka. —

134

Moja veli mi ozhila, de iim li Tvojo nadlogo fam
nakopal. Oh! de bi le nikoli ne bil dobrote
sdravja napek obrazhal, ki lim ga po tvoji mi-
lofti, o Bog! tolikanj zhafa vshival ? De bi bil
le vezhkrat premiflil, kako hitro de fe sdravje
sgnbiti utegne! De bi pazh Tvojim udam ne bil
nikoli grehu, ampak le krepofti krezhi perpu-
ftil! Pomagaj mi, o Gofpod! vfe, kar lim dolih-
mal samudil, poravnati. Ako mi sdravje sopct
dodelifh bozhem T’ tvojo pomozhjo vliga varvati
fe, kar bi mu fhkodovati utegnilo; bolj ga bo¬
zhem obrajtati, kakor lim ga dolihmal obrajtal;
popolnima po tvoji fveti volji ga hozhem obra-
zhati, in le takrat, kader ga bofh ti hotel, da¬
rovati. Poterdi me k’ fpolnjenju mojiga fklepa
po Jesufu Kriftufu. Amen.

Molitev bolniga ozlieta ali bolne matere.

Ozhe v’ nebelih! moja bolesin mi ne per-
pufti sa tifte, ktere li mi isrozhil, fkerbeti; to
je sa-me veliko terpljenje. Loshe bi mi bilpj
bolnimu biti, in zlo umreti, ako bi nobeniga
otroka ne imel. Tode ti, Ozhe vlih ljudi! fi
Ozhe tudi mojih otrok, in sa-nje s’ ljubesnijo
Tkerbifh. — Kako lim pa dolshnolti fpolnil, K
jih gre ftarfhem fpolnovati? Ali lim sa zhafno,
veliko bolj pa sa vezhno frezho Tvojih otrok, sa
njih neumerjozho dufho Tkerbel? Ali lim li per-
sadeval , jih P poduzhenjem, s’ sgledam in mo¬
litvijo k’ dobrim kriftjanam isrediti? -— Odpuk 1
mi, o Bog! po Tvojim velikim ufmiljenji, in kori
ti, kar lim v’ fpolnovanji Tvojih imenitnih dolsb-
noft samudil. Rasfvetli njih um, in nakloni njih

135

ferze k’ dobrim«. Po vfi mozhi li hozhem per-
sadeti, samujeno Aoriti; velikrat jih hozliem opo¬
minjati, de naj bodo svefti tebi', o Bog! in Tvoji
veti; navajeniga dobriga jih hozliem opomniti.
Ne pufti, de bi Te nad mojim sadershanjem , ka¬
kor li bodi, pohujfhali. — Ako me T’ to boles-
niji od mojih lozhilh, mi jih daj sopel najti v’
neielih; zhuj nad njimi, vodi jih s’ Tvojo roko.
Tebi isrozhim njih in Tebe, shivljenje, sdravje,
teli in duTho. UTliThi mojo proThnjo po JesuTu
KnftuTu. Amen.

Molitev bolnika, kteei je bogat.

Bog! ti Ti GoTpod bogatih in ubogih. Ti li
me pred tolikanj drugimi kriltjani T’ zhaTnim bla-
gam obdaroval. Jeft imam perpomozhke, tolash-
bo, velelje in shegin med njimi rasThiriti. Per-
Terzhno le sahvalim sato, o Bog! Ali lim pa tu¬
di Tvoje oremoshenje vTelej prav obrazhal? Ali
nitim na nj Tvojiga Terza natvesoval? Ali lim dal
vlaki mu ob pravim zhaTu odlozheni saTlushik?
Ali nimam v’ lalti nizh krivizhniga? Ali lim li T’ tem
minlivim biagam, s’ dobrimi deli saklade sa ne¬
bela nabiral? O GoTpod! daj mi Tposnati, ako
fim morebiti Tvoje premoshenje napzhno obra-
zlial; daj mi popraviti, kar Te The popravili sa-
niore. Sdaj ga hozhem k’ Tvojimu osdravljenju in
k’ Tpclnovanjn del kerThanTke ljubesni oherniti;
popolnima po tvoji Tveti volji Te ga hozhem po-
flushiti. Daj mi, lakom n odi in sapravljanja var-
vali Te, in le po oskim polu zhednolli in pravizhno-
bi hoditi; po JesuTu Kriftutlu, GoTpodu naThim.
Amen.

13 (>

Molitev bolnika, kteri je ubog.

Kolikanj britkih dni lam preterpel! Tode tudi
marliktero rasvefeljenje, marliktero vefelje li mi
vshiti dal, o Bog! Upam, de bo ob tvojim mid-
rim vladanjem fveta ta bolesin sazhetik nov ga
ftami, perpomozhik k’ mojimu svelizhanju. L<e
ti, ki ferze in ledja preigledafh, vefh, zhe je boje,
de lim verh bolesni tudi ubog, kakor de bi )il
bogat. Ti dafh vfakimu, kar je sa-nj dobro. Pral
kolikanj nevarnoltmi in fkufhnjavami, ki mafi-
kteriga bogatinza v’ pogubljenje pahnejo, me io-
zhefh f’ tem obvarvati! In kako mi bo fmert, M
je sa bogatiga tako grenka, slajfhana! Upanje,
tebe oblizhje v’oblizhje v’ nebelih gledati, imam
ravno tako, kakor bogati. Zhifto ferze, keri han-
fke zhednofti fo pravo hogallvo ; in to bogaftvo
samore tudi ubogi v’ lafti imeti. Nafproti je pa
pomankanje dobrih del refnizhna revfhina, tudi
sravin nar vezhih sakladov. Ali me pa moja rev¬
fhina ni maloverniga naredila? Ali ni£m savolj
nje fvojiga saupanja v’ tebe sgubil? Ali me ni v’ ne-
potei^peshlivoli sapeljala? — VTaj sdej hozhem
v’ te saupati, in poterpeti. Vfe pomankanje, in
kar fzer tei’pim, fprejmi, o Bog ! v’ sadoftenje
sa moje grehe. Daj mi pokoimimu biti tvoji pre-
fveti volji, kakor je bil Jesuf, kteri je hotel is
ljubesni do naf ubog poftati, do fmerti na krishi.
Daj mi kdej fpozhiti od vlih fvojiji teshav, iri s
vlimi fvetniki vred pred tvojim prefvetim oblizb*
jem vezhni pozhitik najti: po ravno tihim Jesu-
fu Kriftufu, Gofpodu nafhim. Amen.

157

Molitev bolnika, kteri je mlad.

Kako dobro je, o Bog! de s dr a ve in velele
dni mladodi zhaiih s’ bolezhinami in terpljenjem
pretergafh! Dokler je zhlovek sdrav in mozhan,
pazh malokdej mifli na-te, na fmert, in na
tvojo fodbo, o Bog! Kako neftanovitne fo shelje,
kako mozhno je posheljenje, kako fvojoglavno je
doltikrat djanje in nehanje mladiga zhloveka!
kolikanj napak in grehov on dopernefe ? Kako
malo porajta na dobro opominjevanje, kako len
je? Kako malo fpofhtuje tilti, ki jih je fpofhto-
vati dolshan! Torej pofhljefh mladimu zhloveku
terpljenje in bolesni, de jih na potu pregrehe
vftavifh. V’ tem Tposnam tvojo nefkonzhno mo¬
ti roli , o Bog! Ti me hozhefh od hudiga odver-
niti, in k’ dobrimu nagniti. Torej hozhem pre¬
miniti Tvoje grehe in napake, in jih ferzhno ob-
shalovati. Jeli ti obljubim, tvojim Tvetim sapove-
dim bolj ftanovitno pokorfhino Tkasovati. Zhe mi
dafh sopet sdravimu biti, fi hozhem persadjati,
samuj en o dobro ftoriti ; neprenehama Te hozhem
truditi, zhe dalje bolj popolnima podati. Daj mi
le mozh, de Tvojo bolesin poterpeshlivo prena¬
šam, Tvoje Tklepe Tpolnim, in ako fim druge
pohujThal, de jih s’ lepim sadershanjem boljTham,
de te hvalijo, in de bodo k’ tebi perpeljani. Sa
to te prolim po JesuTu KriTtuTu. Amen.

Molitev bolnika, kteri je ftur.

O Bog! moje saupanje in moja mozh! na¬
te fim Te is mladiga sanefel. VTelej lim Tposnal,
de je dobro, v’ te saupali. Kje hozhem perzheli

J38

toliko trojih dobrot fhteti? in kje je njih konez?
Kako nefkonzhno dobrotliv Ti bil do mene r’
sdravji ? in kako sveko fi mi v’ nadlogah poma¬
gal? Kako te samorem sadoki sahvaliti sa ufmi-
Ijenje, ki li ga meni fkasal? Moj Ozhe ! moja
tolashba v’ karoki in v’ bolesni! k’ tebi klizhem
v’ JesuTorim imenu, ne sarersi me, ker fim flab;
bodi luzh in mozh moje dufhe do konza moji-
ga shivljenja. Vari me pregrefhne nepoterpesli-
liroki, ktera is Tlaboki moje ilaroftš tako rada
is-haja ; ohrani me na potu zhednofti, ki k’ tilti-
mu velizhaftvu pelje, ki ga mi je troj Sin s’ Tro¬
jim terpljenjem in s’ Trojo Tmertjo perdobil. Sto¬
ri me zhe dalje bolj zidki ga in Tretiga, de bom
vredin v’ troj raj priti; po JesuTu KrikuTu, Go-
Tpodu naThim. Amen.

Molitev bolnika, ki je a’ vfim prefkerbljen.

Ako terpezhi vidi, de drugi njegoro ter-
pljenje s’ njim vred obzhutijo, ima veliko to-
lashbo ; kdor je s’ veTelim veTel, srekTha nai'
vezhi veTelje ; kdor s’ shaloknimi shaluje, T1 aj-
Tha nar britkeji bolezhine. To Trezho jek vsbi-
vam, o Bog vTe tolashbe! Ko bi te pazh s®
ljubesniro pomozh in Tkerb Tvojih prijatlor m
shlahtnikov, kakor Tim dolshan sahvaliti samogel-
O vaT vTe, ki mi pomagate, naj shegna Jesub
kteri je na krishi v’ Trojih grosovitnih beležim
nah na Trojo slialokno mater pogledal!. Bog na)
vam porerne vaTh trud in vTe dobro, ktero
korite! On naj vam poThlje angela tolashbe, ko
terpljenje nad vaT pride ! Jek bi bil nehraleshin>
in bi pomozhi teh dobrih ljudi ne saTlushil, ko

139

bi s' nepoterpeshlivodjo in mermranjcm njih
neutrudno fkerblivod teshil. Koliko bolnikov' je
ravno tako ubogih, in The bolj, kakor fim jed,
in verh tega pomankanje terpe; oni fo sapufhe-
ni, in sdihujejo bres pomozhi na fvojim terdim
leshifhi. Ali bi jim jeft ne samogel od tidiga,
kar lahko uterpim, kej podeliti? Ali bi ne bilo
meni prijetno, ko bi bil jeli na njih medu? O
Bog! daj mi tvojo nefkonzhno Ozhetovfko lju-
besin do mene zhe dalje bolj fp osna ti, in tebi
frojo hvaleshnod f’ pokorfhino in vezhi poter-
peshlivolljo fkasovati, ker mi toliko ljubesnivih
ljudi moje terpljenje tako rekozh nolili pomaga.
Jeli hozhem po popolnodi hrepeneti, de bom
Imel kakor tvoj otrok pred tvoje ozhetovfko ob-
lizhje kopiti.

Molitev bolnika, ki ni s’ vlim prefkerbljen.

Moj Bog! jeli pazh moram f’ tvojim flu-
skabnikam Jobam rezhi: Moji snanzi fo od mene
odftopili, moji shlahtniki fo me sapullili, moji
prijatli fo me posabili. — Tode, ali nilim mor-
kiti fam sadolshil, de mi tako malo podreshe-
j°? Ako je to, Imeni kali nedovoljin biti; jeli
m o ram fvoje napake odpraviti in fkerbeti, li
Ijubesin fvojiga blishnjiga perdobiti. Ako fo me
pa posabili, bres de bi fe bil jed sadolshil, fe
hozhem f’ tem tolashiti, de fo morde drugi fhe
kolj uboshni, sa ktere morajo fkerbeti. Mor-
kiti jih veliko sa mojo potrebo ne ve. A T o-
z kem mermrati. Ti mi bofh fhe dal vefelimu
kjti, o Bog! Ti fi per meni; ti bofh folse oterl,
ki jih na fkrivnim tozhim ; ti bofh moje bole-

140

zhine polajfhal; fej ti s’ ozhetovfko Ijubesnijo
fkerbifh sa fvoje otroke. — In ali nifo tudi Je-
sufa, ko je bil vjet, njegovi prija tli sapuftili?
On naj bo moj sgled ! On je moj Uzhenik; jed
lim njegov uzheniz ; jeft hozhem, kakor on, mir¬
no poterpeti, ker me sapufte. Moje ozhi gleda¬
jo v’ tebe, o Gofpod! Oberni fe k’ meni, in
bodi mi milobiv.

Molitev bolnika, ki je savolj fvojih v’ fkerbeh.

Sdaj pozbivajo moje opravila, ki lim jih v’
sdravji s’ vefeljem in f’ pridam opravljal; in ker
ne morem v’ fvoji hifhi pomerkati, marlikteri
prihodik odpade. Tudi dobi rastrofkov imam
savolj fvoje bolesni. To mi dela fkerbi. Te fker-
bi bi me utegnile nepokojniga boriti, in moje
osdravljenje overati. Torej fe hozhem tvoji mo¬
dri previdnobi isrozhiti, o Bog! ti fi ukasal, de
terpim, in de vezh mojih domazhih s’ menoj
terpi. — Ali pa nifim morde prevezh sa zhafne
rezhi fkerhel, in sravin tega, tebe, moj Ozhe!
in svelizhanje fvoje dufhe posabil? Sdaj me pa
odtegnefh mojimu rasmifhljenju; fpofnam, de je
le eno potrebno, de je fkerb sa mojo dufho
nar bolj imenitna rezh.

Ko bi pa le moji domazhi ljudje sravin ne
terpeli. — Ali pa nilim morbiti jeb kriv, de ter-
pe ? Ali bi ne bil bolj pridno delati, saflushik
bolje oberniti, in sa potrebo kej na bran polo-
shiti samogel? Ali lim fvoje domazhe ljudi k
smernimu, kerfhanfkimu shivljenju perganjal?
Ali me ne sadene , kar apobel pravi: „Ako pa kdo
sa fvoje in slabi sa domazhe nima fkerbi, j e

141

vero satajil, in je hujfhi od nevernika/ 4  O Bog!
daj mi fposnati, zhe lim fe v’ ti rezili pregre-
fhil. Jek hozhem fvoje opominjati, de tebe, o
Bog! sa to, kar li mi dolihmal boril, tolikanj
bolj sahvalijo, de fo delovni, pofhteni in pra-
vizhni; in de fvoje saupanje v’ tebe, Ozheta vlib,
kavijo. Ako mi fpet po konzu pomagafh , li ho-
zliem marfikej odrezhi, prav natanko po potu pra-
vize hoditi, tvoje sapovedi fpolnovati, in tudi
fvoje ljudi k’ temu perganjati. Dodeli mi sdra-
vje, ako tvoji modrobi dopade. Ako me pa ho-
zhefh od mojih ljudi lozhiti, poterdi njih in mene.

Molitev bolnika, ki v’ boln/fhnizi leski.

Moj Bog! sahvalim te, de lim v’ to hifho
vset, ker ne morem per fvojih domazhih biti.
Bres vfe pomozhi bi mogel fzer konez jemati.
V’ kaki revfhini bi mogel fzer morde fvoje shiv-
ljenje fkleniti!—Kako poduzhno utegne sa-me
ftanovanje v’ ti hifhi biti! Kolikrat samorem mo¬
liti sa kteriga nepoterpeshliviga, kleri s’ nevoljo
fvojo teshavo le svekfhuje! Kolikrat imam lep
s gled nad poterpeshlivim, ki je s’ vlim dovoljin!
Boliko dobriga tukej vshijem! Sim opomnjen
Bete mafhe : zhali ter zhali samorem fveto fpo-
ved opraviti, in fveto obhajilo prejeti: zhalih kej
is uk duhovna, k’ fvoji tolashbi flifhim; moji
Budni udje utegnejo fpozhiti; mi tudi dajo po-
Bebni shivesh. Tukej lim na dufhi in na tele-
^ prefkerbljen. Kolikofhne dobrote fo to sa
Bolnika, kteri fe ne more doma fam prcfkerbe-
h! — Daj mi jih prav fposnati, o Bog! daj mi
Bojo gofpofko, fprednika bolnifhnize, duhovna,

142

sdravnika, ftreshnike in vfe, ki eri mi dobro flo¬
re, sa to perferzhno sahvalili. Ozlie v’ nebelih!
dodeli mi po Jesufa Kriftufu fvojo pomozh; po
tem takim mi bo tudi v’ moji nadlogi dobro, in
fe bom tvoje gnade vredniga fkasal.

Molitev pred jemanjem Uteriga uda.

Dolmotlivi in nefkonzhno modri Bog! po
tvoji volji iim v’ te okolifhine prifhel, ki terja¬
jo , de fe f’ pofhkodvanim udam mojiga telefa
‘s’ ojftrim pomozhkam ravna! Ti sdravnike lizinih,
de marlikterimu pomagajo, deli ravno je rana
velika in nevarna ; in tudi meni utegne porna-
gano biti. Tega pomozhka, ki mi ga tako re-
kozh fam poniijafh, fe hozhem poflushili. Oh!
de bi fe pazh po tvoji volji nad menoj ofrezhilo!
Tebi, o Gofpod! fe popolnima isrozhim; saka)
fam ti vefh, kar mi je dobro. Daj mi le gna-
do, de bom smirej, in pofebno, kader bo bo-
lezhina nar huji, miflil, de ti vfe moje folse vi-
difh, in kakor nar bolji Ozhe sa-me fkerbifh.
Ako ti per meni oftanefh, moj Bog in Ozhe! ako
me ti lolashifh, fe nizb ne bojim. Ti samorefk
tudi nar huji bolezhine polajfhati! De fe bom
pa v’ saupanji na tvojo pomozh prav peterdih
nozhem nizh opuftiti, kar jeft kakor krifljan k
svelizhanju fvojedufhe, kar jeft k’ tvoji zhafti i' 1
is ljubesni do fvojih ali tudi do drugih ftoriti m
napraviti samorem. — Tvoja befeda naf sagolo-
vi, de tifti, kteri v’ te saupajo, novo mozh sa-
dobe. Ti sdaj govorifh tudi meni: „Ne boj f fi i
jeft fim per tebi.“—Po tebi, moj Bog! fim md-
zban, po tebi samorem vfe premagati. Stoj nu

143

na ftrani; dodeli mi sopet sgubljeno sdravje. A ko
bi fe pa utegnilo po nefrezhi is-iti, daj mi s’
voljnim ferzam rezili; Gofpod! sgodi fe tvoja volja
Tebi isrozhim fvoje telo in fvojo dufho. O Go¬
fpod! bodi in oftani per meni. Sa to te profim
po Jesufu Kriftufu. Amen.

Molitev po frezhnim jemanji kteriga uda.

Hvaljen bodi, o Bog! Ura, bi lim fe je
bal, je istekla; bolezhina je minula; upam sdrav-
ja. Kolikofhno hvalo iim ti sa-to dolshan! Nikoli
nozhem posabiti, kako bliso de lim bil groba ,
in kako zhudno de li mi pomagal. Tvojo do¬
broto hozhem drugim hvalili, in v’ enakih oko-
lifhinah jih hozhem k’ poterpeshlivofti opominje-
vati. Vli dnevi, ki mi jih is ozhetovfke ljubesni
fhe dodelifh, naj bodo tvoji flushbi pofvezheni.
Kolikanj rad zhlovek poterpi, de fvoje telo le
nialo zhafa fhe obvaruje! Ktero satajevanje fa-
miga febe mi ho tedaj preteshavno, de fvojo ne-
lunerjozho dufho v’ dobrim banu ohranim, in
)o od nje pomot ozhiftim! Pomagaj mi k’ temu,
0  Bog! Daj mi v’ vfakim boji soper greh prema¬
gati, de kdej pred tvoje prefveto oblizhje pridem ;
po Jesufu Kriftufu Gofpodu nafhim. Amen.

Molitev po nefrezlmim jemanji kteriga uda.

Po tem takim, o Bog! ni bila tvoja volja,
bi mi bil fkufheni perpomozhik, kakor fmo
s beleli, pomagal! Tvoja volja naj fe sgodi! Ti
'efh, kaj k’ mojimu svelizhanju perpomore. No-
z bem toshiti. Tudi fvoje nar ljubfhi otroke zha-

144

lih f’ nadlogami obifhefh, Id ilo konza njih shiv-
ljenja terpe. Tode ti tudi njih svetlobo v’ vezh-
nofti nefkonzhno obilno poplazhafh. Odpufti mi,
Ozhe! ako dolgoll in teshave moje bolesni flore,
de sdihujem in folse tozhim. Ti posnafh mojo
flaboft. Ti vefh, de lim, ako fe osdravim, terd-
no fklenil, kakor poboshin krilljan shiveti. Jeft
fzer sdaj marfikteriga dobriga dela ne morem
ftoriti, kakor v’ sdravji. Ve oder pa fhe samo-
rem tebe ljubiti, na te mifliti, k’ tebi moliti,
kej fveliga premifbljevati, drugim dober sgled
poterpeshlivolli dajati, kakor fe is Jesufoviga ter-
pljenja uzhim. Nozhem prašnih shelja imeti; le
frezhno fmert ii hozhem vofhiti. Akoravno moje
telo hujfha; le ti, o Bog! bodi tolashba mojiga
ferza in moje svelizhanje vekomej. Prolim te sa
to po Jesufu Krillufu. Amen.

'Spovedine molitve.

Molitev pred fpovedjo.

Gofpod Jesuf! ti li s’ befedami: „Prejmite
fveliga Duha. Kterim bote grehe odpullili, fe
jim odpufheni; in kterim jih bote sadershali, fe
jim sadershanifvojim namellnikam, duhovnan'
oblati isrozhil, grehe odpufhati in sadershevah;
Kako perferzhno me vefele te befede! Ker sela)
marfikej k’ sdravju fvojiga telefa pofkiifham, h°'
zhem tudi fvojo dufho v’ dober Jflan pollaviti, 111
jo s’ fvetim sakramentam pokore ozhiftili.

Tode jeli lim flab, o Bog! Moj duh in moj
shivot fta sdaj polerta. Defiravno tedaj sli el im)
vender ne premorem, fam febe fpodobno pr«'
mifhljevati. Rasfvetli torej ti fam moj um,

145

fvoje grehe fposnam, in de jih tako fposnam,
hakor jih hom konez fvojiga shivljenja, kterimu
fe smirej hlisham, fposnal. — Daj mi tudi pra¬
vo grevingo, kakor fi jo dal fkefanim fpokorni-
kam; in vodi po tem moj j e sik, de fe vfih Tvo¬
jih grehov odkritoferzhno fpovem. To fpoved ho¬
zhem tako opraviti, kakor de bibilasadnja mo-
jiga shivljenja; f’ tem hozhem nameftiti, kar bi
mojim poprejfhnim fpovedim manjkati utegnilo,
kar tizhe fprafhevanje, grevingo, fklep , odkrito-
ferzhnolt i. t. d. Jeli ti hozhem kolikor mi je
mogozhe natanko odgovor dati, predin me ti,
fveti in pravizhni Bog! fodifh.

jSpraflievanje vefti.

„Vervaj v’ eniga famiga Boga. 114  —- Aji vem,
kar mora katolfhk kriftjan vediti, de bo svelizhan ?
Ali fim poflufhal boshjo befedo ?  Ali verujem ,
kar rimfka katolfhka zerkev vervati veli? Ali nilim
kdej prollovoljne dvome (zvible) nad ktero ref-
nizo fvete vere imel? Ali nilim nikoli kterih ne¬
varnih bukev bral ? Ali nilim nikoli govorjenja
soper vero, zerkev in soper nje fhege polerdo-
val ? Ali nilim lam kej takiga govoril ? Ali lim
kdej befede f. pifma v’ fhpafu isrekel? Ali fim
vezhkrat vero, upanje in ljubesin obudil ? Ali
k‘ nilim nikoli fvoje vere framoval, ker fim, po-
ftavim, opullil kolena perpogniti i. t. d. Ali fim
kdej Bogu pofvezhenim perfhonam , podobam in
drugim rezhem nezhaft Boril! Ali fe nilim nikoli
'rash pofliishil, prihodne rezili isvediti, febi fre-
? ho perdobiti, bolesin ali nefrezho odverniti? —
nilim grefhil. ker fim miflil: „Bog je ufmi-

10

146

Ijen, on mi bo she zhaf dodelil, s’ njim [pra¬
viti fe? Ali nilim morde miflil, de mi je nemo-
gozhe ali pa preposno poboljfhati fe?—Ali lju¬
bim Boga ? ali fim perpravljen, rajfhi vfe ter-
peti, kakor kej soper njegovo prefveto voljo fto-
riti? — Ali nilim bil v’ fvoji bolesni nejevo¬
ljni ? Ali nilim mermral soper Boga, kakor de
on s  menoj krivizhno ravna , ali de me je sa-
puftil ? Ali lim Bogu zliaft fkasal ? Ali nilim Lil
napuhnjen savolj fvojih labnob ali savolj zhafne
frezhe! Ali nilim s’ dobrim, ktero iim boril,
drugim dopafti slielel ? Ali fe nilim zhes druge
povsdigoval ? Ali nilim poboshnih ljudi savolj njih
poboshnobi sanizheval, safmehoval, in preganjal?
Ali nilim fvojimu sbivolu f’preveliko fkerbjo ftre-
gel, de lim memo tega bosbje ali zerkvene sa-
povedi v’ nemar puftil? Ali lim vfak dan s j utre j
in svezher, pred jedjo in po jedi poboshno mo¬
lil? Ali fim vezhkrat fvoje mifli, befede in dja
nja Bogu daroval ? Ali fim fe v’ zerkvi fpodobno
sadersbal ? Ali nilim boshji vesbi nezhabi boril
f’ probovoljnim rastrefenjem, f’ pregrefhnimi mi-
flimi, s’ nefpodobnim govorjenjem, f’ poliujfhL-
vim fmebam ali zlo f’ pregrefhnimi nameni? AL
fim fvete sakramente pokore in refhnjiga telefa
vezhkrat in s’ gorezbnobjo, slabi o velikenozL-
nim zhafu prejel? Ali ni bila nobena mojih fpO'
ved nevelavna savolj sanikerniga fprafhevanja ve-
fti, savolj pomankanja prave grevinge, ali terd-
niga fklepa, ali ker fim fe bal, nekterih grehov
/povedati fe ali vfaj takih okolifhin povedati, hi
greh svekfhajo! Ali fim nalosheno pokoro opf a '
vil ? Ali fim fe pobil, od zerkve sapovedane p°'
bne dni ? — Ali fim kdej ob petkih in fabotah

147

mefd jedel bres velavniga perpufhenja ? Ali fim
fe kdej ob fhtirdefetdanfkim poftu, ob kvaternih
in drugih poftnih dneh, vezhkrat' do fitiga najedel?

II. „Ne imenuj po nemarnim boshjiga ime-
na.“ — Ali fim kdej prefvete imeni boshjiga in
Jesufoviga bres fpofhtovanja isrekel ? Ali fim jih
kdej isrekel bres potrebe de fim fvojo befedo sa-
terdil; morde zlo de bi lash, ali kako negoto¬
vo rezh poterdil ? Ali nifim imel navade , refni-
zo fvojih befedi koj f’ perfegami terditi, ali zlo
s’ rotenjem ? Ali nifim zlo lash tako terdil, ali
negotove rezili? Ali nifim v’ jesi ali v 7  nejevolji
soper boshjo previdno!!, pravizhnoft in dobroto
mermral? Ali nifim v’ jesi ali v’ nejevolji fvetih
befedi, poftavim fvetih sakramentov imenoval?
Ali nifim kdej fvetih sakramentov imenoval? Ali
nifim kej Bogu obljubil, in nifim fpolnil ? Ali
nifim nobene obljube lahkomifhljeno (Idril, bres
de bi bil fvojiga fpovednika ali kteriga drugiga
pametniga in poboshniga mosha vprafhal ? Ali
nifim fvojiga blishnjiga s’ nepremifhljeno in lash-
nivo obljubo goljfal?

III. „Pofvezhuj prasnik. <£  — Ali fim ob ne¬
deljah in sapovedanih prašnikih zelo fvelo mafho
'n bres proftovoljniga raslrefenja flifhal ? Ali fim
Idi tudi per popoldanfki flushbi boshji? Ali fim
s lalli te dni fkerbel s’ branjem fvetih bukev in
8  fpolnovanjem kerfhafifkih del ufmiljenja, fam
felie pofvezhevati ? Ali fim tudi fvoje domazhe
jjudi k’ temu perganjal? Ali nifim bres potrebe
J n bres praviga pervoljenja, ali zlo k' pohujfha-
"1« fvojiga blishnjiga delal? Ali nifim ob takih
dneh fhkodlivo, nevarno in pregrefhno vefelje

u g«njal ?

10  ♦

148

IV. „SpoThtuj ozheta in mater, de bofli
dolgo shivel, in de ti bo dobro na semlji.“ —
Ali tim Tvojim TtarThem ljubesin, TpoThtovanje,
pokorThino Tkasoval? Ali jim nitim s’ Tvojoglav-
noftjo ali s’ rasujsdanohjo shivljenja krajfhal? Ali
Tim njih TlaboTti T’poterpeshlivohjo prenaThal? Ali
nifim njih napake rasnafhal? Ali lim sa-nje mo¬
lil? Ali Tim tudi v’ njih bolesni Tvoje dolshnolli
do njih Tpolnoval? Ali Tim Tkerbel, de To sgodej
Tvete sakramente prejeli? Ali Tim njih sadnjo voljo
svetlo Tpolnil ? — Ali Tim is ljubesni do Boga ta-
koThne dolshnolli tudi do Tvojiga ozhma ali do
Tvoje mazhohe Tpolnoval ? Ali Tim tudi duhovfiu
in deshelini goTpoTki, in tihim, per kterih lini
bil v’ Tlushbi, ali kterim Tim bil podloshin, lju¬
besin , TpoThtovanje in pokdrThino Tkasoval ? Ali
nifim krivizhno od njih Todil ? Ali nifim njih u-
kasil grajal? Ali Tim sa-nje molil? Ali nifim
njih povelju naTjaroli ravnal? Ali nifim fiarih ljudi
s  oThabnohjo, sanizhevanjem, saTramovanjem ali
s’ neTpodohnimi Thpafi rasshalil ?

SakonTki ljudje naj Te The verh tega vprafim-
jo: Zhe Te niTo soper svehobo, perljudnoh, ^
mirnoh, s’ ajTranjem, s’ neperpuTlieno lozhitvi] 0
ali kakor Ti she bodi pregreThili.

StarThi naj Te, karto  sapoved tizhe, The t°
vpraThajo: Ali Tim Tkerbel sa ohranjenje in sdravj®
Tvojih otrok? Ali Tim jim vle, zheTar To potrebo¬
vali, radovoljno in s’ ljubesnijo podelil? Ali fi n '
Tkerbel, de To bili po umu in po Terzu Tkerbno
isrejeni? Ali Tim jim poboshne in pametne uzbo-
nike prefkerbil ? Ali fim jih ojhro k’ pridnofti m
delavnohi perganjal ? Ali fim jih Tpodbudoval s
saTlushenim in ne prevelikim hvaljenjem ? Ali fi' 11

145 )

bil tudi, kjuler je bilo treba, ojlter? Ali lim pred
viim drugim fkerbcl, de bi bili dobri kriftjani ?
Ali fim jih perganjal k’ boshji flushbi ? Ali lim
jim dal lep sgled? Ali lim molil sa-nje? Ali lim
jih sapeljevanja varval ? Ali nilim s’ Tlepo in kri-
vizhno ljubesnijo kteriga Tvojih otrok bolj ljubil,
kakor druge ?

V. „Ne ubijaj." — Ali lim koj jeso satiral?
Ali nilim smerjal in rotil? Kader lim kteriga ras-
shalil, ali lim Te koj s’ njim fpravil? Ali nilim is
nejevolje zhes Tvoje delo in druge rezhi, nobe¬
ne neTpodobne in pregreThne beTede rekel ? Ali
nilim bil na nikogar jesin, nilim nikogar Tovra-
shil, Te nad nikomur maThevati shelel? Ali nilim
f’ tem, ali s’ nesmernoftjo v’ jedi in v’ pijazhi
Tvojirnu sdravju Thkodoval ? Ali lim bil kdej, ka¬
kor li she hodi urshah Tmerti kteriga drugiga ?
Ali nilim komu shivljenja grenil ali krajThal T’
termo, nejevoljo, prepiram raspertjem , nepo¬
trebnimi pravdami, tepenjem ali ranjenjem? Ali
nilim bil do domazhih ljudi terd in neufmiljen?
Ali nilim Tvojirnu blisbnjimu na duThi T’ pohuj-
fbanjem Thkodoval, ker lim ga T’ premiflikam
ali is lahkomiThljenolti, s’ beledo, petjem, buk¬
vami, piTmi , podobami, s  obnaTho, sgledam
ali na kako drugo visho v’ greh sapeljal? Ali ni-
Tim v’ Tcrze nedolshnih, s’ Thpali ali s’ djanjem
Teme hudobije saTejal? Ali Tim puftil Tam Tebe s’
hudimi sgledi v greh sapeljati?

VI. IX. „Ne preTheThtvaj. — Ne sheli Tvo-
jtga blishnjiga shene."—Ali nilim dopadenja imel
nad nezhiftimi miTlami? Ali nifo na takoThne
niifli nallopile nezhiTte sbelje, v’ ktere Tim do-
volil/j ali v ’ djanji Tpolnjeni grehi soper zhillofi,?

150

Ali nifim od nefranmih rezhi govoril? Ali nilim
neframnih govorov s’ dopadenjem pofluflial? Ali
nifim nefpodobnih pelini pel, ali jih peti s’ ve-
feljem pofluflial? Ali nilim nobenih flabili bukev
bral ? Ali ni noben drugi po meni takih bukev
prejel? Ali nilim takih rezhi ogledoval, ktere ne-
zhilte shelje obudiijejo? Ali lini bil v’ fvoji ok-
Jeki framosbliv? Ali nifim bil do famiga febe ali
do drugih premalo framosbliv ? Ali fo bili leli
mojiga ali drugiga fpola? Ali fo bili sakonfki-
ga ftami ali ne? Ali ni imel greh shalofinih na-
fledkov ? Ali nifim fhel na noben kraj, kjer Bi
bila nevarnoit sa zhiftoft ? Ali fe nilim puftil v’
kteri greh soper zhiftofl sapeljati ?

VII. X. ,,Ne kradi. — Ne sheli fvojiga blisk-
jnjiga blaga.** — x\li nifim drugim nevofhliv kil
savolj njih imenitniga ftanu, savolj njih frezlie,
premoshenja ? Ali nifim nizh ukradil ? Ali nifim
nobeniga goljfal v’ kupzhii, v’ imeri, na vagi ali
s' lashnivim hvaljenjem? Ali nilim kterimu uho-
giriiu ali nefrezhnimu rnenj dal sa prodano bla¬
go, kakor je bilo vredno ? Ali nilim dnarjev p o-
fddil sa prevelike zhimshe ? Ali nifim delovzajn
in najemnikam saflushka sadersheval ali utergo-
val? Ali fim ukradene, najdene ali ispofojene re¬
zhi gofpodarju nasaj dal ? Ali nilim bil kriv, de
fe je per meni f-hranjeno blago pokasilo ali zlo
konez vselo ? Ali nifim fam febi ali fvojim do-
mazhim s’ lenobo, s’ igrami ali s  nepotrebnim 1
krof ki fhlmdoval?

Vlil. „Ne prizhaj po krivim soper fvojiga
Llishnjiga,“ — Ali fe nifim is potrebe ali v’ fhpa-
fih slagal? Ali fe nifim hlinil ali hinavfhine vga-
njal? Ali fe nifim perlisoval, ker fim hvalil, kar

3 51

ni bilo nobeno ali vfaj ne takofhne hvale vred¬
no? Ali nifim grehov drugih preifkoval in ali jih
nifim drugim osnanil, bres de bi bil druge po-
boljfhati ali jim fzer nuzati miflil? Ali nifim fvo-
jiga bishnjiga bolj oj dr d fodil, kakor fini fam od
drugih fojen biti shelel ? Ali nifim tega ftoril is
nepnjasnofti ali vprizho drugih? Ali ni to imelo
hudih nafledkov sa mojiga blishnjiga? Ali nifim
njegovih govorov in njegoviga djanja po krivim
iskladal? Ali mu nifim nepofhtenih, pregrefhnih
namenov in djanj perpifoval, in ali ga nifim 1’
tem ob njegovo zhafl: in dobro ime perpravij ?
Ali nifim meni snanih ali saupanih fkrivnofl. bres
potrebe drugim rasodel ? Ali nifim nikogar v’ ob¬
rekovanje , opravljanje sapeljal? Ali nifim oprav-
livzov, obrekovavzov poflufhal, njih perpovedo-
vanja drugim pravil ? Ali lim opravljanje prekli¬
cal ? Ali fim s’ obrekovanjem fiorjeno fhkodo po¬
pravil? Ali fim Ivo jim prednikam kader fo mo
•'a vol j mojiga in mojiga blishnjiga sadershanja
'prafhali, odkritoferzhno in po refnizi odgovo¬
ril , kakor vprizho Boga? Ali nifim nikoli lashi,
ali kar nifim gotovo vedil, 1’ perfego poterdil ?

Ali fe nifim p tujih grehov vdcleshil? Ali ni¬
fim nikomur v’greh fvetoval? Ali nifim nikomur
grefhiti veleval? Ali nifim nikogar savolj greha
hvalil ? Ali nifim v’ drugih greh pervolil ? Ali ni¬
fim molzhal, kader hi hil mogel govorili, de hi
l'il druge od greha odvernil ? Ali nifim fam k’
temu pnrloshnoA dal? Ali nifim opuflil, greh flitra-
fidi, ko je hila člolshnofl: to ftoriti? Ali nifim ni¬
kogar v’ greh sapeljal s’ svijazho, perlisovanjem,
slniganjem, darili ali na drugo visho? i. t. d.

152

P» isprafhevanji vefti.

O Bog! oframotenje sakriva mo) obras, ka¬
der miflim na fhtevilo in velikoft Tvojih grehov.
Ti fi bil tako neisrezheno dober do mene. Ti
li me is ljubesni po Tvoji podobi ftvaril; ti fi me¬
ne , delo Tvojih rok ohranil; de fi hlapza re/hil,
fi dal Tvojiga ediniga Sinu; ti fi me v’ Trdim
ker 11 n sa Tvojiga otroka vsel; ti fi me is bres-
fhtevilnih nevarnolt reThil. Zlo to bolesin mi
poThljeTh, de Tam Tebe premiThlujem, Tvoje gre¬
he perTerzhno obshalujem, Te jih odkritoferzhno
Tpovem in sa-nje sadolti ftorim, de odpuThenje
doTeshem. Moj Bog! dobrot, ki fi mi jih dode¬
lil ne morem ne Thteti, ne imenovati. ■— In ven-
der lim te tolikrat, tako lahkomiThljeno, s’ be-
Tedo in v’ djanji rasshalil. Sdaj The le Te Tvojih
grehov prav Tpomnim; sdaj Te mi marfikej veli¬
ko in imenitno sdi, kar Tim v’ sdravji sa neime-
nitno in majhno imel. — Oh! kako Te Tramu-
jem Tvoje nehvaleshnolti, Tvoje nesvellobe, Tvojih
grehov! Oh! vfi me grevajo is Terza; ker Tim f’
tem tebe, nar vezhi in vTe ljubesni vredno do¬
broto, tebe, Tvojiga ftvarnika, odreThenika in Sve-
lizharja rasshalil. Oh ! de bi pazh greh tako ftu*
dil, kakor To ga vfi Tpokorniki in Tvetniki ftudi-
li ! — Ozhe ! odpufti mi po Tvojim neTkonzhnim
uTmiljenji, po saTlushenji JesuTa, kteri je sa naf
greThnike na krishi umeri. Upam od tebe to od¬
puThenje s’ vTo ponishnofljo. SkeTaniga Terza ne
saversheTh, moj Ozhe !

Kar je llorjeniga, vezh ne morem prenare-
diti. Tode v’ prihodno te hozhem zhes vTe lju¬
biti. Meni nalosheno pokoro hozhem v’ ponish*

Jt

155

nofti in natanko /polniti in vfim fvojim rasshal-
nikam is ferza odpuftiti ; vfake perloshnofli v’ greh
fe hozhem ogibati; slafti pa fe hozhem fvojiga
nar ljubfhiga greha, fvojiga navadniga greha var-
vati. Persadjati h hozhem, ftorjeno pohujfhanje
popraviti, blishnjimu s’ mojim govorjenjem od-
vseto zhaft sopel perdobiti, vfe krivizhno blago
povernili, in vfe fvoje bolezbine, in zlo fmert
v’ sadoftenje sa fvoje grehe, v’ fklenitvi f’ ter-
pljenjem in fmerljo Jesufovo, terpeti.

Tode ti, o Bog! vefli, de fim flab, de lim
prah. Ob zhafu krotenja fposnam fvoje grehe;
kader pa fhtrafinga mine, posabim, kar fim ob¬
jokoval. Kader me tepefh, te profim sa odpufhenje;
in kader mi sanefefh, te sopet drashim, me fhtra-
fati. Torej te prav ponishno profim, poterdi me
v’ moji flabofti. Ti mi dafh, de hozhem, daj
nii tudi, de fpolnim. Vsdigni me, kader padem,
in podpiraj me s’ fvojo mozhno roko , de terd-
no obhojim.

Sdaj fe hozhem duhovnu rasodeti; vfe fvo¬
je ferze mu hozhem rasgerniti; k’ fvojimu ofra-
motenju hozhem fvoje ufta odpreti; fvoje grehe
mu hozhem tako odkritoferzhno fposnati, kakor
rte bi Jesuf fam, on prijatel in sdravnik grefh-
nikov, mojo fpoved flifhal. Njegove hefede ho¬
zhem tako poflufhati, kakor de hi jih fam Jesuf
govoril ; kakor de bi mi fam Jesuf rekel: „Ni-
kar vezh ne grefhi.“ Odveso hozhem od duhov¬
na tako fprejeti, kakor de hi mi Jesuf fam mi-
loftivo in tolashhe polno hefedo rekel: „Tvoji
grehi fo ti odpufheni.“ — O dobri paftir! pelji
n asaj fvojo sguhljeno ovzo k’ fvoji zhedi. Ljubi
Ozhe! fprejmi miloftivo fvojiga nevredniga, pa

154

sgrevaniga otroka. — Sveta Marija, mati milobi,
perbeshalifhe grefhnikov, sdravje bolnikov! proli
sdaj sa-me ubogiga grefhnika. — Sveti angel varh!
tolikrat fim te, ko tim grefhil, rasshalil; poma¬
gaj mi, s’ fvojo profhnjo, k’ Bogu verniti fe.

Po fpdvedi.

Sclaj fo mi po f. sakramentu pokore moji
grebi odpufheni. Jesuf Kribuf mi je njih odpu-
fhenje obljubil, perdobil in dodelil. Kako pri¬
jetno mi je sdaj per ferzu, de tim fe f’ teboj,
o Bog! fpravil; de te finem sopet fvojiga Ozheta
imenovati! Kako te salivalim, de fi mi po fvo-
jim velikim ufmiljenji odpubil, in rane mojiga
ferza s’ ranami fvojiga Sinu osdravil! Sdaj hozhem
popolnima po tvoji prefveti volji mifliti, govo¬
riti , ravnati in terpeti. Po tvoji milobi fim, kat'
fim; ne pubi, de bi s’ njo svefto ne ravnal; sa
to te prolim po Jesufu Kribufu. Amen.

Drage fpovedine molitve.

Molitev pred fpdvedjo.

Vligavedozhi, pravizhni in fveti Bog! savolj
fvojih grehov nimam nobeniga pokoja; kakor tesh-
ko breme me teshe. Tode sdaj fim terdno fkle-
nil, po fvetim sakramentu pokore k’tebi odkrito-
ferzhno verniti fe, in f’ tem fvojo dufho ozhibi'
ti. Daj mi gnado, de vfe fvoje grehe prav fpos-
nam, obshalujem, fe jih fpovem in sa-nje sado-
bi borim.—-Ti me posnafh, ti li fhtel vfe moje
bopinje; tebi ne morem fvojiga ferza perkriti.
Od vlih fvojih mifel, befedi, od vfiga djanja ii*

155

opufhanja dobrih del bom odgovor dal. — S da j
mi fhe dafh zhaf, tvoji ojkri fodbi uiti ; sdaj fe
hozhem natanko in bres de bi fe fvoje lahne
ljubesni anal pred tvojimi bzhmi isprafhevati, ka¬
kor de bi mogel ravno kar pred tvojo fodbo kopiti.

Ozhe! velikrat in hudo lim grefhil. Ah! k'a-
ko oflepljeno in neumno lim ravnal! Nar zhi-
fteji hudeniz vliga praviga vefelja lim sapukil, in
lim ifkal vefelja, kjer ga ni nikoli najti. — In
kaj je plazliilo sa to? Studenje, bolezhina, o-
zhitanje veki, grenka grevinga. Pazh fkufham,
de je ref, de grefhnik nima nobeniga miru. Koli-
kanj fe moram, o Bog! tebe in famiga febe fra-
niovaii! Ti li bil vfe fkosi tako dober do mene;
ti li me is ljubesni s’ dobrotami obfiil; ti li mo¬
jo lahkomifhljenoft in nehvaleshnok f’ toliko-
fhno persaneflivokjo prenafhal; zlo ko lim hu¬
do boril, nili nehal, mi dobrot deliti; s’ milo
tjubesnijo li na-rae gledal; ti li me is gotoviga
pogubljenja refhil; ti li perpravljen, me fpet v’
hojo gnado fprejeti. — In kako ljubesnivo li ti,
nebefhki Svelizhar! s’ grefhniki ravnal! Ti li
per Jakobovi vodnizi s’ Samarjanko govoril;
h nili prefhefhtnize pogubil, ti li fvoje shivlje-
n je dal sa grefhnike. Kolikofhno saupanje v’
hoje ufmiljenje mi vfe to daje! Ah! fposnam tvo¬
jo 'ljubesin, in hudobijo, ki lim jo ftoril. — Kako
nefrezbin bi bil jek, ko bi ti sdaj s’ menoj ne-
hezhnim grefhnikam, po fvoji ojftri fodbi ravna-
h hotel. Tode ti mi sanefefh; ti, kakor Iju-
hesniv ozhe, dobrotlivo ravnafh, de me k’ po¬
dori perpravifh. Kdo pa vender ve, dokle de bom
^he zhaf imel k’ poboljfhanju? S’ fkefanim fer-
z am fe sdaj k’ tebi vernem. Le is ljubesni do

156

tebe obshahijem, fovrdshim in Hudim greh. On
je nar vez hi nefrezha; vekomej fe mu odpovem.
Ozhe! ne saversi me. Ufmili fe me po fvojim
nefkonzhnim ufmiljenji po saflushenji Jesufa Kri¬
li ufa. Vfake fhe tako drage rezhi fe hozhem va¬
ri ati , zhe bo k’ mojimu pobdljfhanju treba. Ra¬
ji hozhem vfe terpe ti, zid umreti hozhem raji,
kakor tebe fhe kdej rasshaliti.

Ako ravno ne morem Rorjene krivize nikoli
vezh popolnima popraviti, hozhem vender v’ fvoji
bolesni, kar fim samudil, sdaj tloriti. —Zhe km
kteriga pohujfhal, hozhem lep sgled dati. —Zhe
fim kteriga, kakor ii she bodi pofhkodoval, mu
hozhem svetlo poverniti.—In kakor shelim, de
mi odputlifh, hozhem tudi fvojim rasshalnikani
is ferza odpuflili. — S’ temi miflami fe bom sdaj
tvojimu nameftniku, mafhniku, vtih fvojih gre¬
hov odkritoferzhno, popolnima in tako fpovedal,
kakor de bi fe tebi famimu, o Jesuf! fpovedo-
val. — Sveta Marija, fveti angel varh, fveti fpokor-
niki in vfi fvetniki! profite sa-me de sdaj to fveto
opravilo natanko in k’ pridu fvoje dufhe dopolnim.

Po fpovedi.

Bog! kako fe ti samorem sahvaliti sa ne-
fkonzhnn dobroto, ki fi mi jo fkasal? Nepokor¬
ni otrok fim bil, jefl: fim prelomil tvojo fveto
pollavo; in vender fi mi po mafhniku odpuftilj
ti fi me od fleherniga greha ozhitlil 3 ti fi me
v’ fvojo gnado in prijasnolt vseh Kako mirno
je sdaj moje ferze , ker ga greh vezh ne teslu •
Terdno fim fklenil, nikoli vezh ne grefhiti. To¬
rej hozhem zhuli in moliti; vfake nevarnofti k

157

grehu fe hozhem ogibati; ob zhafu fltufhnjave
hozhem k’ tebi, vfigavedozhi Ozhe in fodnik!
pogledati 5 v’ fvoji kolesni nozhem mermrati; vfe
bolezbine, naj fhe tolikanj zhafa terpe in naj
bodo fhe tolikofhne, hozhem v’ duhu pokore,
v’ sadobenje sa fvoje grehe, v’ fklenitvi s’ Jesu-
fovimi bolezbinami terpeti; po mozhi fi hozhem
persadjati, popolnima poboljfhati fe.

Gofpod! ti posnafh odkritoferzhnob, pa tu¬
di flaboft moje volje. Komej miflim, de bojim,
in she omagujem. To me mora prav ponish-
niga, pa ne maloferzhniga boriti. Ti fi mi dal
hoteti; ti mi hofh tudi fpolniti dal. K’ temu te
prolim sa tvojo gnado v’ Jesufovim imenu. Kjer
je bil greh mogozhin, naj ho tudi tvoja gnada
mogozhna; f’ to premorem vfe.

JSedim pfalmov od pokore.

I. Pfalm (6.)

David je ta pfalin sloshil, ko je pred ^Savlam beshal, in
zlo po shivotu bolan Bil. On fe je bal, de bi ne bil
Bog na-nj ferdit; torej je s’ fkefanim ferzam k’ njemu
sa miloft sdihoval. On mu je fvoje nadloge tdsliil, in
te je na sadnje £’ teni telashil, de bo Gofpod njegove
fovrashnike rašgnal. — Ta pfalm je lepa molitev sa tifte,
kteri na telefu ali na dufbi terpe. — Bog uflifhi sdihova-
11  j e fpokornih grefhnikov.

Gofpod ! ne fvari me v’ fvojim ferdu in ne
lepi me v’ fvoji jesi.—Ufmili fe me, o Gofpod!
ker fini flab; osdravi me, o Gofpod! ker moje
hobi fe od brahu trefejo. — In moja dufha je fil-
n ° omamljena; in dokle fhe , o Gofpod! odla-
fhafh pomozh. — Oherni fe, o Gofpod! in refhi
nio jo dufho; pomagaj mi po fvoji veliki milo-

158

fti. — Sakaj mertvl zlilovek ne mifli na-te; in
kdo te bo hvalil v’ grobu? — Trudin fim od
sdihovanja ; vfe nozhi fe na fvoji poftelji grosno
jokam ; s’ folsami fvojo pofteljo mozhim. — Od
snotrajne shalofti fo moje ozbi otemnele ; po¬
karal fim fe med vfimi Tvojimi fovrashniki. —
Poberite fe fpred mene vfi , ki hudo delale ; sa-
kaj Gofpod je glaf mojiga joku uflifhal. —• Gofpod
je mojo profhnjo uflifhal; Gofpod je mojo mo¬
litev ipreje]. — Naj fe framujejo in slo preflra-
fhijo vfi moji fovrashniki ; naj fe hitro oberne-
jo in framujejo. — Zlialt bodi i. t. d.

II. Pfalm (3i.)

Kakor fe kashe, je David ta pfalm sloshil, ko fe je is re¬
ke nadloge uzhil, kako nevarno de je super Boga gre-
ihiti, in koliko hvale de fino Bogu dolshni, kteri po
fvojim ufmiljenji terpljenje pofliilja, de zhlovek fani febe
fposua, fe savolj fvojih grehov kefa in svelizhanje dofeslie.
Blagor sgrevanimu fpokdrniku: Grehi fo mu odpufheni!

Blagor tillim, kterim fo pregrehe odpufhe"
ne; in klerih grehi jo sakriti. — Blagor zhlove-
ku, kterimu Gofpod ni greha sarajtal; in v’ kte-
riga ferzu ni hinavfhine, (kteri fe pred Bogani
odkritoferzhno sa grefhnika fposna). — Ker fim
molzhal, fo moje kodi oflabele, od vfakdanjiga
joka. — Nozh in dan je bila tvoja roka teshka
na meni; v’ fvoji teshavi fim fe femtertje obra-
zhal, ker me je tern (veft) bodel. — Tedaj fim
ti povedal fvoj greh, in nifim fkrival fvoje kri-
vize. — Rekel fim: Sposnal bom fvojo krivizo
fam zhes-fe vprizho Gofpoda ; in ti fi mi hudo¬
bijo mojiga greha odpuftil. — Torej naj fe vfak
poboshin zhlovek s’ molitvijo k’ tebi oberne: ko

159

je fhe zhaf milok sadobili. — Zhe ravno pride
povodnja velikih voda (veliko nadlog-) 5 njega ne
ko dofegla. — Ti li moje perbeshalifhe v’ britko-
ili, ktera me je obdala; ti fi moje, vefelje , re-
fhi me od tikih, ki fo me obfuli. — Modrofl ti
bom dal (pravifh ti, o Gofpod!) in te bom uzhil
na potu, po kterim bofh hodil; vedno bom na¬
te gledal. — Nikar ne bodite kakor konj in me-
seg (govori Gofpod k’ hudobnimu), ktera pame¬
ti nimata. — Ktera fe s’ ujsdami in s’ bersdami
ukrotita; kader fe k’ tebi perblishati ne Jaka.—
Veliko fhib je sa hudobnesha (govori Gofpod
pravizhnimu); kdor pa v’ Boga saupa, ga bo
milok obdala. —• Vefelite fe v’ Gofpodu, pravi-
zfmi! in od vefelja pofkakujte ; rasglafujte fvoje
vefelje vli kar vaf je dobriga ferza. Zhaft bodi i. t. d.

lil. Pfalm (370

Ta pfalm je David bersli ko ne, tifti zhaf sloshil, ko je
Po llorjenimi grehi prefhefhtva in uboja sbolel. On po-
pifhe revo, v’ ktero je s’ greham sabredel; on proti Bo¬
ga sa odpuflianje in ponidzh. — V’ tem pfalmu najde
pravi fpokornik, kakofhne laftnofti de more imeti, kaj
de mora od febe inifliti, kako de fe mora pod boshjo
roko ponisbati, in v’ terpljenji ponishin biti, kor mu
Bog, kakor grefhniku toliko poterpeshlivofti fkasuje. — Pro¬
ti Boga sa odpufhenje tvojih grehov in saflushenih fbtrafing.

Gofpod! ne fvari me v’ fvojim ferdu; in ne
,e _pi me v’ fvoji jesi. —• Ker tvoje pufhize v’ me-
111  tizhe, in tvoja roka je teshka nad mano. —
^ Iz h ni sdraviga v’ mojim shivotu, savolj tvoje
} ese  ; moje koki nimajo pokoja, savolj mojih gre¬
hov. — Ker mo j e  krivize mi zhes glavo rakejo ;
111  me tlazhijo, kakor teshka butara. — Moje ra-

160

ne fo gnjiti in fmerdeti sazhele, savolj moje ne-
fpameti. — Revin iim in ref vkup lcsem; zeli
dan shalobin hodim. — Moj di’ob je poln bole-
zhin , in na mojim shivotu ni nizh sdraviga. —
Silno hm flab in ponlshan ; od notrajne shalo-
bi na glaf rjovem. — Gofpod! vfe moje shelje
fo pred tabo; in moje sdihovanje tebi ni fkrito.
— Moje ferze je shalobno, moja mozh me je
sapuftila; zlo moje ozhi fo otemnele. — Mojipri-
jatli in moji blishnji fe mi nafproti perblishuje-
jo in soper mene boje. — In kteri fo fzer okoli
mene bili, boje od delezh; in kteri me umorili
shele, mi filo delajo. — In kteri mi hudo shele,
nizhemerno govore, in fi zeli dan goljfije ismifh-
lujejo. — Jeb pa gluhimu enak ne flifhim , in
Iim hakor nnitiz, ki fvojih ub ne odpre. — In
Iim kakor zblovek, kteri nizh ne flifhi; in kte¬
ri nima odgovora v’ fvojih uftih. — Ker v’ tebe:
o Gofpod! saupam 5 ti Gofpod, moj Bog! mebofli
uflifhal.— Djal Iim: ne perpubi, de bi fe moji
fovrashniki nad mano vefelili; zhe fe mi noge
fpodtaknejo , fe bodo zhes-me povsdigovali. ■—
Sej fim k’ tepenju perpravljen 5 in moja bolezhi-
na mi je vedno pred ozhmi. — Ozhitno perpo-
vedujem fvojo krivizo in Iim v’ fkerbi savolj
fvojiga greha. — Moji fovrashniki pa fo terdni
in mozhnejfhi, kahor jeb; in vedno jih je vezh,
kteri me po krivim fovrashijo. — Kteri dobi' 0
s’ budim povrazhujejo, me opravljajo : ker fi
dobro boriti persadevam. — Ne sapubi me, Go¬
fpod moj Bog! ne odbopi od mene. — Hiti n 1 '
pomagati, Gofpod Bog, moj Odrefhenik! Zhaft
bodi i. t. d.

/

161

IV. Pfalm (3o.)

Kakor hitro je bil prerok Nat.111 Davida savolj prefheflva
in uboja ojftro pofvaril, profi David odpufhenje fvojih
grehov in poboljfhanje shivijenja. Ta pfalin utegne biti
nar lepfhi iu perpravnifhi sa grefhnike. ,S’ tem pfal-
niam samorejo Boga s’ gorezhiini sheljami profiti, de naj
jim grehe odpiliti, njih ferze v.lie dalje bolj ozlnfti in po¬
novi, in jih od krivize, ktero fo ii s’ ftorjenimi teshkimi
grehi na glavo nakopali, refhi. — Ponishne sdihljeje fpo-
korniga ferza Bog ufliftii.

Ufmili fe me, o Bog! po fvoji veliki milo-
fti; in po obilnobi fvojiga ufmiljenja isbrifhi mo¬
jo hudobijo. —- Operi me bolj in bolj od moje
krivize; in o zinili me od moje pregrehe. — Ker
hojo hudobijo fposnam, in moj greh mi je ved¬
no pred ozhmi. — Tebi famimu iim grefhil, in
vprizho tebe hm hudo boril; torej fi pravizbin ,
kader shugafh, in pravizhno ravnafh, kader ob-
fodifh. — Glej ! v’ krivizi fim rojen, in v’ grehi
me je moja mati fpozhela. — Glej! refnizo lju-
bifh, nesnane fkrivnobi Tvoje modrobi ii mi ras-
odel. — Pokropi me s’ isopam, in bom ozhifhen;
operi me, in bom bolj bel, kakor fneg. — Daj
Mi vefelo in prijetno befedo flifhati; in moje
poterle kobi bodo od vefelja pofkakovale. — Ober-
M Tvoj obras od mojih grehov, in isbrifhi mi
Moje krivize. — Stvari v’ meni, o Bog! zhibo
ferze; in ponovi v’ mojim oferzhji praviga duha.

Ne saversi me fpred fvojiga oblizhja; in fvo-
j'ga fvetiga duha mi nikar ne odvsami. -— Do¬
deli mi vefelje fvojiga svelizhanja, in podpiraj me
8  voljnim duham. — Hudobne bom tvoje pota
l,7 'hil, iu grefhniki fe bodo k’ tebi fpreohernili.

Refhi me od dolga kervi, o Bog! Bog, moj

11

162

Svelizhar! in moj jesik bo tvojo dobroto s’ vefe-
ljem hvalil. — Gofpod! odpri moje shnable, in
moje ufta bodo tvojo hvalo osnanovale. — Ako
bi ti daritev hotel, bi ti jo jed rad opravil; pa
nad shgavnimi darovi nimafh dopadenja. — Bogu
dopadlivi dar je shalofti poln duh; potertiga in
ponishaniga fcrza, o Bog! ne bofh sanizheval.—
Stori dobro, o Gofpod, po fvoji dobrovoljnolli
Sionu; de bodo sidovi Jerusalemfki fosidani. —
Takrat ti bodo pravizhni darovi, daritve in shga-
vina dopadli; takrat bodo na tvoj altar teleta po-
kladali. Zhaft bodi i. t. d.

V. Pfalm. (ion)

Gorezbe profhnje terpezhiga, ki v’ nadlogi fkor omaguje,
de bi bil is reve refhen.— Pravi fpokornik fposnu rev-
fhino zhlovekovaiu velizluiftvo bosb.je, torej profi s’ fketa-
nim fer/.am odpufhenje fvojili grehov.

Gofpod! uflifhi mojo molitev; in moje vpitje
naj k’ tebi pride. -— Ne obrazliaj fvojiga oblizh-
ja od mene; nagni mi fvoje uho ob zhafu nad¬
loge. — Hiti me uflifhat; kaderkdli te na po-
mozh klizhem. — Ker moji dnevi fo sginili ka¬
kor dim; in moje kofti fo fe kakor ogorik ufu-
fhile. — Moje ferze je pobito in fuho kakor feno;
ker fim posabil fvoj kruh (shalofti) jefti. — Od
velikiga sdihovanja, me ni drugiga kakor kolta 1
kosha. — Enak fim pelikanu v’ pufhavi; fim ka¬
kor fova v’ ftarim osidji (smirej fim famotin 10
shaloftin in milo sdihujem). — Zhujem, in fia 1
kakor famotin vrabiz na ftrehi. — Zeli dan m®
saframujejo moji fovrashniki; in kteri fo me fzer
hvalili, fo fe soper mene sarotili. — Ker pep<d
kakor kruh jem; in med fvojo pijazho folse me-

165

fham. — Od fvoje jese in fvojiga ferda, fi me
vsdignil in na tla vergel. — Moji dnevi fo kakor
fenza sginili; in kakor trava fim fe pofufhil. —
Ti pa, oGofpod, oftanefh vekomej; in tvoj fpo-
min je od rodu do rodu. — Ti hofh vftal, in fe
bofh Siona ufmilil; ker zhaf milofti je sa-nj;
prifhel je odmenjeni zhaf. — Ker tvoji hlapzi ima¬
jo zlo njegovo kamnje sa ljubo; in zlo s’ njego¬
vim praham imajo ufmiljenje. — Spofhtovali bodo
narodi, o Gofpod! tvoje ime ; in tvoje velizhaftvo
vli kralji na semlji. —• Kader bo Gofpod Sion
sopel fosidal, in fe v’ fvojim velizhaftvu pokasal.
On gleda na molitev ubogih, in ne sanizhuje njih
profhnje. —• To naj bo sa poflednji rod sapifa-
no; in ljudftvo, ki bo ftvarjeno, bo Gofpoda
hvalilo. — Ker is vifhave fvojiga fvetiga fede-
sha doli gleda; is nebef fe Gofpod na semljo osi-
ra. — De jezhanje jetnikov flifhi; in k’ fmerti
obfojeno otroke refhi. — De bi osnanovali ime
Gofpoda na Sionu, in njegovo hvalo v’ Jerusa-
lemu. — Kader fe bodo ljudftva shirale, in kra¬
lji k’ flushbi Gofpodovi. — Moja mozh pefha na
potu; moji dnevi fe krajfhajo. — Profirn. moj
Bog! ne vsemi me v’ fredi mojih dni; tvoje leta
fo od rodu do rodu. —Ti,  Gofpod, li v’ sazhet-
ku semljo ftvaril; in nebo je delo tvojih rok. —■
frefhlo bo oboje; ti pa oftanefh; kakor oblazhi-
lo fe bo pobaralo. — Kakor ogrinjalo bofh vfe
to premenil, in bo premenjeno; ti pa oftanefh
ravno tifti, in tvojih let ne bo konez. —• Sinovi
tvojih blapzov bodo ftanovanje imeli; in njih sa-
r °d bo vprizho tebe vterjen vekomej. Zhaft bo¬
di i. t. d,

*

11

164

VI, Pialm (129.)

Ta pfahn je fpokorna pelini. Mnogoteri obzhntljeji, ki fev’
njem najdejo, rasodevajo sgrevaniga grefhnika, in fo gros-
no lepi, David permeri Ban, v’ kterim je, bresnu, ki ga
je va-nj pregreha vergla.

Is globozhine vpijem k’ tebi, o Gofpod! Go-
fpod, uflifhi moj glaf. —■ Naj poflufhajo tvoje u-
fhefa glaf moje profhnje. — Gofpod! zhe fe bofh
pregreh fpomnil, o Gofpod! kdo bo obdal ? —
Per tebi je odpufhenje grehov; in savolj tvoje po-
ftave zhakam na-te, o Gofpod! — Moja dufha
zhaka fpolnjenja njegove befede; moja dufha v’
Gofpoda saupa. — Od jutranjiga zhuvanja do no-
zhi, naj Israel v’ Gofpoda saupa. — Ker per Go-
fpodu je ufmiljenje, in per njem je obilno od-
refhenje. — In on bo Israela refhil od viih
njegovih hudobij. — Zhaft bodi i. t. d.

Vil. Pfaim (142.)

David proti Boga , kader fe je bil Abfalon fpnnfal, de naj ga
ne sapniti savolj ftorjenih grehov, (emuzli refhi is ozhit-
ne nevarnofti, On fposna, de je enako od fvojiga linu
saflusliil, ker fe je bii fam soper Boga fpuntal. Torej
ponishuje pred Bogam, in ga profi ufmiljenja in potrebn®
pomiizhi, v’ prihodno njegovo voljo fpolniti. Po tem takim
tizhi David s’ fvojim sgiedam vfe fpokornike, kako de ulij
fe pred njim ponislinjo, k’ njemu sdilmjejo, in kaj de naj
ob zhafu terpljenja premifhljujejo.

Gofpod ! uflifhi mojo molitev, poflufhaj mo¬
jo profhnjo ; uflifhi me po fvoji sveftobi in p°
fvoji pravizi. — Ne pelji v’ fodbi fvojiga hlapzaj
ker vprizbo tebe ni noben shivi zhlovek pravi-
zbin. — Sovrasbnik preganja mojo dufho; moje
shivljenje k’ tlam tlazhi. — Poftavlja me v’ temo-
to ,  kakor nekdanje merlizhe; moj duh v’ meni

165

od teshav omaguje, in moje ferze je v’ meni pre-
llrafheno. — V’ fpomin jemljem ftare zhafe, vfe
troje dela premifhljujem; dela tvojih rok prevdar-
jam. — Svoje roke proti tebi ftegujem, moja du-
fha je kakor Mha semlja pred tabo. —- Hiti me
uflifhat, o Gofpod! moj duh omaguje. —Ne obra-
zhaj fvojiga oblizhja od mene; ter bom enak tiftim,
bi v’ grob gredo. — Daj mi fkorej flifhati tvoje
ufmiljenje ; ker v’ tebe sauparn. ■— Stori mi snan
pot, po kterim hozhefh, cle naj hodim; k’ tebi
povsdigujem Tvojo dufho. — Refhi me od mojih
fovrashnikov, o Gofpod! k’ tebi perbeshim; uzhi
me tvojo voljo fpolnovati, ker ti fi moj Bog.
Tvoj dobri duh naj me vodi po ravnim potu;
ohrani me per shivljenji, o Gofpod! sa fvojiga
imena voljo. — Ispelje po fvoji pravizi mojo du¬
fho is nadloge ; pokonzhaj po fvojim ufmiljenji
moje fovrashnike. — Pogubi vfe tifte, kteri moji
ilufhi nadlogo delajo; ker fim tvoj hlapiz. Zhaft
hodi i. t. d.

Obhajilne molitve.

Molitev bolnika, kteri fveto obhajilo kakor popotnizo prejme.

Morbiti je ura bliso, ki bom to truda polno
shivljenje sapuftil ter fe v’ boljfbi shivljenje pre-
felil. Pot va-nj mi je nesnan. Torej te profim, o
Jesuf! moj boshji Svelizbar! bodi moj uladnik in
tovarfh. Ni ga varnifhiga vladnika, kakor fi ti;,
sakaj ti fi vfigamogozbin, ti me samorefh vfimu
salesovanju mojih fovrashnikov ubraniti. Ni ga
aveftejfhiga vladnika, kakor fi ti; sakaj ti fi sa-me
z 1o umeri. Noben vladnik ne posna bolj pota
v ’ nebefa, kakor ti; sakaj ti fi is njih k’ nam

166

doli priThel, in fi tavshentkrat tavshent fvojih
s vedi h Tlushabnikov tje fpremil.

Bog JNfarviThi! GoTpod nebeT in semlje! nar
vifbi nebela te ne morejo obfezbi; in ti me po-
vrediniTh, k’ meni priti? Bolh kali meni dal ta¬
ko Trezhnimu biti, tebe v’ Tvojim ferzu Tprejeti?
Kako bi to samogel verjele, ko bi ti Tam ne bil
to rekel? Torej lim pa prav preprizhan in ve¬
rujem, de bom tebe, o Sin bosbji! prejel. Tebe
bom prejel, ki fi is ljubesni do mene v’ jaflih
leshal, in po grosovitnim terpljenji sa-me na kri-
shi umeri, in sdaj velizhaltno v’nebelih na clef-
nizi Ozheta fedifh, kjer te vli angeli in Tve trnki
molijo. Ti 6 v’ sakramentu prefvetiga refhnjiga
telefa kakor Bog in zhlovek fkup prizhejozh; ti
Ti tu pod podobo kruha perkrit; v’ nebelih pa fe
dafh vidili Tvojim isvoljenim oblizhje v’ oblizhje.
— Kdor od tega kruha je , ne bo umeri. Kdor
od tega kruha je, bo vekomej shivel. Kruh, K
fi nam ga dal, je tvoje meTo, ktero fi sa nat
dal. Kdor tvojiga meTa ne je in tvoje kervi ne
pije, nima shivljenja v’ Tebi. —To To tvoje be-
Tede , bosbji Uzbenik! Terdno jih verujem; sa-
kaj ti fi vezhna reTniza. Moji pozbutki in moja
pamet morajo tihi biti; tukej moramo le vero¬
vati in moliti. Poterdi me, o Bog! v’ ti veri,
dokler Te v’ vshivanje ne Tpremeni , in te jeft
vekomej vsbivam.

Upam, o JesuT! kar fi obljubil. „Kdor jo
moje meTo in pije mojo kri, ima vezhno sim'-
ljenje, in jeli: ga bom obudil poTlednji dan. w  —“
Tvoje meTo in tvoja kri bota tedaj moja jed, bo-
ta shivljenje moje dufhe; poterdila me bota v
dobrim, in v’ meni dokonzhala, kar je tvoja lju*

167

besin sazhela. Ta jed me bo pokrepzhala napo¬
til v’ vezhnoft, de ne omagam, predin s’ semlje
v nebefa, od fvojiga popotvanja v’ Tvojo domo¬
vino, f’ tega nepokojniga morja v r ’ savetje vezh-
niga svelizhanja pridem, kjer te bom v’ veli-
zbaltvu tvojiga Ozheta gledal in bres konza hvalil.
V’ te saupam ; ne bom oframoten vekomej; sakaj
ti fi vfigamogozhin in dobrotliv, li Ti moj Go-
fpod in moj Bog.

Vfe ljubesni vredni! ti fi popolnima Ijube-
sin. Is ljubesni fi prifhel na fvet; is ljubesni fi
Te teshavam tega shivljenja podvergel. Kako fve-
to je bilo tvoje shivljenje! kako velizhaftni To bili
tvoji zhudeshi! kako velikoferzhno je bilo tvoje
terpljenje. Vfe, kar fi ftoril in terpel, je bilo
ubogim , bolnikam , shaloftnim , nefrezbnim v’
prid. In sdaj mi dafh zlo Tvoje mefo v’ jed in
tvojo kri v’ pijazho. — Tvoja volja je vedno nar
kolji, tvoj fklep nar modrejfhi; vfe kar sapovefh
in napravifh, je ljubesin. Ti me ljubifh, kakor
nie nihzhe ne more ljubiti 5 in jeft bi te ne lju¬
bil? —. Tudi fvojiga blishnjiga, zlo fvojiga ras-
shalnika ljubim is ljubesni do tebe.

Kdo fim neki, o Bog ! de fe ponishafh, le
Ipomniti fe me ? Od kod me la neisrezhena fre-
zha sadene, de moj Gofpod in moj Bog k’ meni
pride? Jeft fim vender le prah, zherv, grefhnik?
In tebe, veliki, fveti Bog! bom jeft prejel? Kruh
angelov bom jeft savshil? S’ telefam njega, ki
je Bog in zhlovek, fe bom jeft nashivil? Kralj
vfih kraljev! v’ vfi ponishnofti fposnam tvoje ve-
lizhaftvo in fvojo niskoft, in samorem le rezhi:
jjGofpod! nifim vredin, de grefh pod mojo lire-

168

ho; temuzh rezi le befedo, in moja tlufha bo
osdravljena."

Shelim is vfiga fvojiga ferza, de hi hila moja
poflednja jedprefveti sakrament, moja poflednja
mifel tvoje terpljenje , o Jesuf! in moja po¬
flednja befeda tvoje prefveto ime. —-- Hrepenim
is vfe dufhe po fvetim obhajilu; fej fe po njem
prav perferzhno f’ tabo fklenem. „Kdor je mo¬
je melo, in pije mojo kri, oftane v’ meni in jeli
v’ njem. ££  — In ako fi ti per meni in v’ meni,
zhefa fe mi je bati? Ako bi ravno v’fmertni fen-
zi hodil, fe mi vender ne bilo nizhefar bati. —
Torej pridi, jagnje boshje ! pridi, nebefhki sdrav-
nik! k’ meni bolnimu (bolni); pridi, nebefhki
Svelizhar! k’ meni revnimu (revni); pridi, Sin
boshji, Odrefhenik fveta! O de bi te kmali v
fvoje ferze prejel, moje edino vefelje, moj Bog,
in vfe moje vefelje! — Kakor fi perferzhno ske¬
lel , s’ fvojimi uzhenzi velikonozhno jagnje je-
fti, tudi jeli: hrepenim , tebe savshiti; ker ti ii
moja tolashba, moja frezha in moje shivljenje.
Shelim popolnima sediniti fe f’ teboj. Kakor fo
mladike f’ terto fklenjene, in od nje shivesh
mozh, shivljenje in rodovitno!! prejemajo, tako
shelim, f’ teboj sediniti fe.

Ker bom danf morbiti sadnjikrat v’ fvojini
shivljenji sakrament prefvetiga refhnjiga telefa pre¬
jel, kako imenitno mi mora to opravilo biti!
Ali bi ne mogel s’ vfo poboshnoftjo k’ temu o-
pravilu perllopiti ? Torej fi hozhem sdaj prav
shivo tillo sadnjo vezherjo ljubesni pred ozki
poftaviti, ki jo je Jesuf s’ fvojimi uzhenzi imel-
„In je vsel kruh, ter je sahvalil, in slomil, in
jim dal, rekozh: To je moje telo, ktero je sa

169

\

vaf dano; to flori te v’ moj fpomin.“ — Kako ve¬
lelo fpolnim to sapoved! kako velizhaftin mi je
ta dan, ki hozhem tvoj fpomin, boshji Odrefhe-
nik! obhajati, in ki samorem tvoje telo in tvo¬
jo kri vshiti. Tvoje telo je podpornja flabih, in
mozh trudnih. Tvojo velikoferzhno, fpravno fmert
in tvoj boshji nauk hozhem premifhljevati; sa-
veso hozhem ponoviti, kakor tvoj pravi uzheniz
verovati, terpeti in umreti. Svete marternike
hozhem pofnemati, ki fo fe s’ vshivanjem te ne-
hefhke hrane soper ftrah blishne fmerti krep-
zhali. Ako fvojo flaboft in neftanovitnofl premif-
lim, fe mi je grosno bati, de bi ne imel ferzh-
nolli, fvojo kri is ljubesni do tebe preliti, ko
hi s’ vshivanjem tvojiga telefa in tvoje kervi,
mozhi ne dofegel. — Ta nebefhki kruh hozhem
kakor popotnizo savshiti; od kruha mozhnih ho¬
zhem jefli, da na potu v’ vezhnoft ne obnema-
gam; angelfki kruh li bom dal podeliti, de mi
ho mozh dal, v’ nebefa priti, ki je is njih doli
prifhel. To boshje sdravilo me bo ftrahu in bo-
lezhin fmerti obvarovala; ono mi bo saftava pri-
hodniga velizhaftva ; ono bo sa mojo dufho kal
velizhaftne neumerlivofti, in sa moje telo feme
'kajenja k’ vezhnimu shivljenju.

De bi pazh, o Jesuf! ta kruh shivljenja,
predin fe bom fpuftil na pot, ki ga moram mor-
de kmali naftopiti, k’ fveti gori boshji, s’ vfo
poboshnoftjo prejel! De bi pazh to fveto popot-
n 'zo f’ Petrovo vero, f’ Pavlovim saupanjem, s’
Janesovo ljubesnijo prejel; o de bi jo s’ obzhut-
9 e ji savshil, f kakorfhnimi fo jo kdej nar bolj
poboshne in fvete dufhe prejelo! Ker je pa moj
duh s’ bolesnijo potert, namefli ti fam, boshji

170

Svelizhar! s’ fvojo dobroto , bar mi poboshnolli
in fpofhtovanja, ponishnofti in Ijubešni manjka.

O Jesuf, ftudeniz zhiftofti, ozhifti me ne-
zhiftiga! Luzh flepih, rasfvetli me flepiga! Nar-
vifhi Gofpod, imej ufmiljenie s’ menoj ubogim!
Tolashnik shaloftnih, tolashi mene sapufheniga!
Daj mi, ta fveti sakrament f’ tako zhiftim tele-
fam, f’ tako zhiftim ferzam, £’ tako perferzhnim
vefeljem, f’ tako dobrimi fklepi prejeti, kakor
fe fpodobi in je moji dufhi koriftno. Daj de ko
ta sakrament nad mano fvojo mozh in krepoll
fkasal. Sdaj te vfiga perkriliga prejmem; daj
de te kdej bres pregrinjala vekomej gledam. —
Gofpod! ti li she bliso 5  pridi, ter oftani per me¬
ni vekomej. — Hvaljen bodi, ki pride v’ Gofpo-
dovim imenu !

Prefveta deviza, mati Jesufova! sdaj bo tvoj
boshji Sin v’ fvelim obhajilu k’ meni prifhel. 01)
kratkim me bo morde is fveta k’ fvoji fodbi po-
klizal. Pomagaj mi njega moliti; in proli sa¬
me , de ga tako vredno prejmem, kakor li ga
ti prejela. —Sveti angel varh ! isprofi mi sdaj 5
de vredno prejmem f. refhnje telo, in pelji me
po moji fmerti v’ nebefa, kjer bom jeft f’ te¬
boj in s’ vlimi fvetniki fvojiga Svelizhar j a sa nje¬
gove dobrote vekomej hvalil. Amen.

' . o. ■ ; ’ J ; ' l ■ -1

.

Ob prejemanji prefvetiga sabramenta.

Kader fe mafhnik, ki te bo previdil, tvoji-
mu prebivalifhu blisha, kar utegnefh is svonzlr
kanja fposnati, mifli: — Bodi hvaljen in ah e ‘
fhen prefveti sakrament rcfhnjiga telefa.

171

Ko gre v’ hifho, v’ kteri ftanujefh: —Danf
je ti liifhi svelizhanje dofhlo.

Ko v’ trojo ftanizo ftopi: — Mir bodi ti hi-
fhi in vfim nam, ki v’ nji prebivamo.

Ko prefveto telo na miso poftavi: — Glej!
to je kruh otrok, pravizhnih, in ne greflinikov,
ki tudi angele shivi. She v’ Isaku, v’ nebefhkim
kruhu, v’ fmerti velikonozhniga jagnjeta je bil
nekdej pred nasnanjen.

Ko te s’ shegnano vodo pokropi: — Bog!
daj mi fpokornih fols, de fe Tvojih grehov ozhillim.

Ko pred prefvetim sakramentam klezhi t—
Vfa pomozh pride od tebe, vfigamogozhni ftvar-
nik nebef in semlje! — Uflifhi molitev mafhni-
ka. Bodi s’ njim in s’ nami. — Pofhlji fvojiga
fvetiga angela s’ nebef, de vfe, ki tu ftanujejo,
vodi in varuje.

Ko fe ozhitna fpoved moli, moli tudi ti,
ako samorefh: — Se ispovem Bogu vligamogozh-
nimu, i. t. d.

Ko fe po tem mafhnik k’ tebi oberne: —
Vfigamogozhni Bog! ufmili fe me, odpulti mi
moje grehe, in pelji me v’ vezhno shivljenje.

Ko te prekrisha:—Vfigamogozhni in ufmi-
Ijeni Bog! dodeli mi miloft, odveso in odpufhe-
n j e mojih grehov.

Ko ti fveto lioflijo pokashe, in trikrat re-
z fie: Glej! jagnje boshje i. t. d. — isgovori tudi
h lete tebi snane befede in premifhljuj jih.

Ko ti fveto hollijo kakor popotnizo savshiti
da: — Gofpod Jesuf Kriftuf! tvoje prefveto telo,
fitero sdaj kakor popotnizo prejmem, me vari
fiiidiga fovrashnika in me fpremi v’ vezhno shiv-
^j e nje. Amen.

172

Ako pa f. obhajilo ne prejmcfh kakor po-
potnizo:— GofpodJesuf Kriftuf! tvoje telo obvari
mojo dufho k’ vezhimu shivljenju. Amen.

Kader mafhnik koj po f. obhajilu moli: —
Vfigamogozhni Bog, Gofpod in Ozhe! profim te
F terdnim saupanjem, de naj mi prefveto telo
nafhiga Gofpoda Jesufa Kriftufa po dufhi in te-
lefu pomaga; ki f teboj in s’ fvetim Duham shi-
vi in kraljuje od vekomej do vekomej. Amen.

Molitev bolnika , zhe je f. obhajilo kakor popolniza prejel.

Sdaj fim tedaj prav natanko s’ Jesufam fkle-
njen. Jeli: shivim; tode ne jeli, temuzh Jesuf
shivi v’ meni! Ti fi v’ meni, boshji Svelizhar!
ki fi nekdej tolashbe polne befede rekel: „Pri-
dite k’ meni vfi, kteri fe trudite, in fte obte-
sbeni, in jeli vaf bom poshivilti  fi v’ meni
kteri fi, ko fi fhe po semlji hodil, k’ marfikterimu
bolniku fhel in ga osdravil. Kako shivo obzhu-
tim tolashbo, ki fi mi jo v’ tem fvetim sakra-
mentu perpravil, na fvojim leshifhi! Kako ti sa-
morem tolikofhno dobroto poverniti, ki fi mi
jo ravno sdaj fkasal? Refnizhno, ti fi fvoje tla
konza ljubil. Kakor fi ti shalollne rasvefelil, jih
ne more nihzhe rasvefeliti; kakor fi ti trudne
poshivil, jih ne more nihzhe poshiviti. — Nardo-
brotlivfhi Jesuf! ti fi sdaj v’ meni. Ne fpuftim
te, dokler me ne poshegnafh. O isli nad-mc
vfo obilnoft fvojih gnad. Poterdi me v’ veri v
tebe, pokrepzhaj moje upanje v’ te, pomnoslu
mojo Ijnbesin do tebe. Poterdi me, obudi v’
meni gorezhe shelje po tiftim, kar je v’ nebe¬
lih ; daj mi, vfe ljudi, zlo fvoje rasshalnike lj u ’

175

biti; daj mi, de nikoli ne posabim tvoje ljubesni,
tvoji ga terpljenja, in tvojiga molzhanja; daj mi
tvoje fmerli vdeleshiti fe; daj mi gnado ftano-
vitnofti; bodi moj paftir; pelji me na dobro pa-
fho. Ne sapiifti me; sakaj vezher fe dela, in
dan mojiga shivljenja fe je nagnil. Moj duh
flabi, moja mozh odjenjiije, in grob me zhaka.
Tvoja volja naj fe sgodi! Tebi shivim ; tebi u-
merjem ; tvoj Jim v’ shivljenji in v’ fmerti. —
Le obvari me, ti varh ljudi! nefrezhne fmerti
grefhnikove; brani me pod fenzo fvojih perut.
— Preljubesnivi Odrefhenik! dodeli mi po fvoji
fveti fmerti frezhno fmertno uro; daj mi vefelje,
ko fe fpomnim vezhniga shivljenja, de to minlivo
vefel sapuftim. Kaj samore zhlovek v’ nebelih
in na semlji imeti, ako tebe nima?

Veliko fim fzer grefhil; tode na-te fe sane-
fem, o Jesuf! Ti li nafh befednik per Ozhetu;
ti li fpravni dar sa nafhe grehe; tode ne le fa¬
rno sa nafhe grehe, ampak sa grehe viiga fveta.
To verujem; to upam, in torej ne obupam.

Ne toshim zhes bolezhine,- ker vem, de vfe
od tvoje roke pride. Tudi fe ne pertoshim sa-
volj kratkofti shivljenja; ker nifim saflushil,
de li m  dofle shivel! Tudi fe ne pertoshim sa-
volj fmerti; sakaj konez je nadlog, in sazhetik
frezhne vezhnofti. Sadnjizh fe tudi ne pertoshim
z hes jed in pijazho, zhes sdravnika, sdravila,
ftreshbo, ali zhes kej drugiga; sakaj tvoji pre-
v i dno Iti fe popolnima isrozhim, ki vfe, nar vi-
Liiga angela in nar manjiga zhervizhka modro vla¬
da ; ki je od vekomej vfe fposnalain napravila. To-
re j fim s’ vfim dovoljin, ker te ljubim; in kjer je
ljubesin, ni nobene toshbe. S’ terpljenjem fe lju-

174

besin fkiifha. Le is ljubesni shelim rasvesan in
per tebi biti, o Jesuf! V’ tvoji gnadi shelim u-
mreti; po tem takim mi bo umreti dobizhik.

O Gofpod, dokle mi fvoje oblizhje perkri-
vafh! Poglej miloftivo na-me, in uflifhi me.

O moj Odrefhenik in Sodnik! kdaj bom is
tvojih fvetih uft ljubesnive befede flifhal: „Prav
dobri in svefti hlapiz, ker li bil v’ malim sveft,
te bom zhes veliko poftavil; pojdi v’ vefelje fvo-
jiga gofpoda. <£  Dolgo lim v’ ptujfhini shivel; te¬
daj hitim v’ Tvojo domovino. Vsemi k’ Tebi, o
Gofpod! mojo dufho Bi neki jeli nerad umeri,
ker Ti ti sa-me umeri ?

Verujem v’ te, Ozheta, Sina in fvetiga Du¬
ha ! Verujem fkrivnoft vzhlovezhenja Jesufa Kri-
llufa, njegoviga terpljenja in njegove fmerti, in
poftavljeniga sakramenta prefvetiga refhnjiga te-
lefa. Verujem vfe, kar katolfhka zerkev veruje,
in verovati veli; sakaj ti, o Bog! vezhna refniza
in modroft li to rasodel. De bi pazh kakor mar-
ternik sa to vero fvoje shivljenje dal! Ker pa te
frezhe nimam, hozhem vfaj vfe nadloge, ki mi
jih pofhljefh, poterpeshlivo, voljno in velelo
prenafhati.

Sdaj lim te prejel, sallava vezhniga veli-
zhaftva! — Jeli ubogi grefhnik pollavim vfe fvo¬
je saupanje v’ tebe famiga. Ti me samorefh in
hozhefh k’ zil in konzu perpeljati, ki li me sa-
volj njega ftvaril.— O Jesuf! ne saflushim fzer
vezhniga svelizhanja; vender ga pa upam po tvo¬
ji kervi in po tvojim saflushenji, To mi dajo
ferzhnoft. Unkraj fmerti in groba gledam v’ d e '
shelo obljube; upam, v’ miru safpali, in tebe
v’ nebelih gledati. — Nebefhki Ozhe! ti me ne

175

bofh savergel. Sej Jesufa famiga noilm v’ febi;
ti me bofh k’ febi v’ fvoje kraljekvo vsel, ker
Jim fi persadjal, tvojiga Ijubiga Sinu tukej vred¬
no prejeti. Ti Gofpod nebefhki, vfigamogozhni
Bog! fej fi ti fam v’ meni. Vfe imam, de fvoje
popotvanje frezhno dokonzham. Prejel tim tebe,
ki fe pot, refniza in shivljenje imenujefh. Ti
me bofh gotovo v’ mojo domovino perpeljal; ti
mi bofh luzh v’ temi naredil; ti me bofh od vezh-
ne fmerti refhil; ti ne bofh pultil, de bi bila
tvoja kri sa-me sakojn prelita. Jek okanem v’
tebi, in ti v’ meni; jek bom med is vol j enimi,
ki fo k’ shenitnini povabljeni. Ti me bofh od
mertvih sbudil, in jek fe bom tikiga vdeleshil,
diefar ni nobeno oko vidilo, in nobeno zhlo-
vefhko ferze obzhutilo. Teba in tvojiga Oz beta
bom v’ tikim velizhakvu gledal, ki je tebi in tvo¬
jim isvoljenim od vekomej perpravljeno. — Jek
fim fzer grefhnik; tode kaj mi bofh takrat od¬
rekel, kader fe mi fam febe dafh? Imam Narvi-
fhiga, in bi ne Imel, kar je manjfhiga, upati?
—• Ker je Salomon Abjataru rekel: ,,Ti b fzer
fmerti vredin; danf te pa vender nozhem umo¬
riti, ker li fkrinjo Gofpodovo n obl; sakaj bi to¬
rej tudi jek terdo ne upal, de mi bofh, defirav-
no fi ni slo grefhil, milokiv; ker tebe, praviga
boga, v’ fvojim lerzu nolim ? Bi kali ne upal
v czhniga shivljenja, ker imam fmert Svelizharje-
v ° sa sakavo ?

Moj Gofpod in moj Bog! raji te imam, in
ljubim bolj kakor kar je v’ nebelih in na semlji.
Kdaj te bom ondi vekomej popolnima ljubil? —
ff Jesuf! ljubim te is vfiga ferza. Naj bo moje
ferze f’ tvojim vekomej fklenjeno! O Bog moji-

176

ga ferza in moj delesh vekomej! Kar fe najde v’
nebelih in na semlji nar boljfhiga, nar lepfhiga
in nar popolnifhiga, imafh ti prav obilno nad fabo.
Kako me to veleli! kako torej herpenim, tebe
kdej popolnima vshivati! De bi te pazbvfe tvoje
ftvari is vfe dufhe ljubile! Dokler fopem, bi ti
rad fvojo ljubesin fkasoval. Oh! kdaj te bom she
neki v’ drushbi fvetnikov ljubil in hvalil ?

O Jesuf! popolnima fe ti isrozhim. Stori
s’  menoj vfe po fvoji fveti volji in po fvojim do-
padenji. — Ako je mogozhe, naj gre od mene
ta kelih bolesni in fmerti; pa vender ne moja,
ampak tvoja volja naj fe sgodi v’ shivljenji in v’
fmerti! Vfe naj bo k’ tvoji zhafti, in moji duflii
k’ svelizhanju! Tvoj flushabnik fim; po tvoji be-
fedi naj fe mi sgodi! — Ni meni perpufheno,
isvoliti fi sbivljenje ali fmert, sdravje ali bolesin.
Vfe prejmem is tvoje roke. Akohozhefh, de u-
merjem, o Bog! moje ferze je perpravljeno. Abo
hozhefh, de dalje shivim, naj fe tudi tvoja volja
sgodi. Preljubi Jesuf! ti fi fe sdaj meni fam fe-
be v’ dufhno jed in v’ popotnizo dal. Tvoje je
fzer vfe, kar fim, in premorem! tvoje pa bodi
tudi vfe po fvobodnk volitvi mojiga ferze. Vel
zhaf fvojiga shivljenja bi rad tvojo voljo fpolno-
val. Na-te mifliti, od tebe govoriti, in flifhati go¬
voriti, in tvoje ljubesni vefeliti fe, bodi sdaj moje
nar vezhi vefelje. Sprejmi me kakor tebi dopad-
liv dar. To bolesin, te bolezbine, in ako ti je
dopadlivo , zlo fmert vsamem. Naj ti le moje shiv-
Ijenje, moje terpljenje in moja fmert dopade. 1 1
fi kelih terpljenja do sadnje kaplje ispil; in jeli
bi vfaj nekoliko kapelz is njega ne okufil? T l
fi vfe fvoje shive dni terpel; in jefl bi fhc tok-

177

kofhniga kofzhika tvojiga krisha ne nefel? Alibi
fe ne mogel veliko vezh tvojiga krisha hvaliti?
Bi li jeft ne hotel terpeti tifliga, kar ti ti she
poprej obzhutil, kar ti s’ tvojim terpljenjem oflaj-
fhal in pofvetil. Ti ti zliaf, kraj in visho moje
fmerti od vekomej odkasal. Is ljubesni mi jih
pofhljefh; is ljubesni jih hozhem notiti. Ti me
po njih ldizhefh, in me vabifh, sa teboj hoditi.
Glej, Gofpod! rad hozhem v’ tvoje ftojnnje tto-
piti. Ta popotniza naj me vodi in obvaruje, dokler
tvojiga duha v’ tvoje roke ne isrozhim. — O Go¬
fpod! fpufti me v’ miru, ker to vidile moje ozhi
tebe, mojiga Svelizharja. — Zhaft bodi Ozhetu,
Sinu in fvelimu Duhu vekomej. Amen.

Obhajilne molitve, zlie fe da bolnik ob dolgi bolesni ts po-
boalmofti previditi.

Verno te molim, o Jesuf! v’ prefvetim sa-
bramentu refhnjiga teleta pod podobami, v’ kte-
re fe perkrijefh, kakor tvojiga praviga Boga. Ti
fi rekel: „To je moje telo, to je moja kri.“ In
tvoja befeda ne goljfa. Tako terdno verujem,
de tim perpravljen, savolj refnize tvoje befede
Goje shivljenje darovati. Ti me hozhefh po roki
»afhnika, ki te k’ meni pernefe, in meni po¬
deli, ravno tifte gnade vdeleshiti, ktere ti apo-
ftelne vdeleshil. — Sakaj pa pridefh ti, ki ti
bil od vekomej v’ Ozhetovim narozhji, k’ me¬
ni ubogi ftvari? Le is neisreklive ljubesni. Ni
bilo namrezh dovolj, de ti fe sa-me vzhlo-
v "ezhil, de fi sa-me terpel in umeri; ti fe ho-
z hefh v’ fvetim obhajilu po nesapopadlivo s’
menoj popolnima sediniti. Naj ta refniza, ta

178

ta ljube,s in moje ferze prefuni! O de bi te tudi
jeft perferzhno ljubiti samogel! O de bi te jed ,
ljubiti samogel, kakor te fveti angeli ljubijo, ka¬
kor te tvoja prefveta mati ljubi! — Studim fzer
vlak greh, in fe kefam is ferza, de lim f’ tem
tebe, ki li nar vezhi dobrota in vfe ljubesni vre-
din, rasshalil; vender pa vef s’ fvelim ftraham
navdan fe upam, tebe Narfvetejfhiga prejeti. Ka¬
ko fvete morajo biti moje roke , ki jih k’
tebi vsdigiijem; moj jesik, ki fe tebe dotakne;
in moje ferze, v’ktero grefh! Ti hozhefh, de naj
bomo fveti, kakor li ti fvet. Bog Narfvetejfhi! ka¬
ko samorem pred tabo obdati ? Angeli komej sa-
morejo fvetlobo tvojiga velizhaftva fterpeti; is fpofh-
tovanja fe pred tabo uklanjajo; in jeft bi te pre¬
jel. Ti li neumerlivi Bog; jeft pa lim umerlivo-
fti podvershen zblovek. Ti li Gofpod, jeft lim
fushinj. V’tebi fo vli sakladje fkriti; jeft lim gros-
no uboshin in revin. Jeft lim tolikrat in tako
hudo grefhil; in vender nifi nehal, mene ljubi¬
ti; ti fe tako ponishafh, de mi dafh tvoje pre-
fveto mefo in kri savshiti; per ljudeh ftanovati
je tvoje vefelje; ti shelifh s' menoj fkleniti fe.

Isprafheval lim fe, in sravin tehe sa rasfvetljs-
nje profil ; fvoje grehe lim s’ sgrevanim ferzam
fposnal. Upam, de ne bom tako nefrezhin, tebe
prijasno kufhniti, in te vender satajiti, kakor je
Judesh ftoril. Ponishno upam, de li mi odpuftik
Tode umi me zhe dalje bolj od mojih grehov;
naredi v’ meni popolnima zhifto ferze. Kolikanj
revnifhi lim, tolikanj bolj potrebujem tvoje po-
mozhi. — Torej pridi, o Jcsuf! Mojo dufho sheja
po tebi. Pridi, mogozhni, shivi Bog! Ti fam o-
salfhaj ftanovalifiie, v’ktero ftopifh; pofveli fig a

179

v’ vredin temp el 5 daj, de ne bom nizhefar tako
ifkal, kakor tebe ljubiti; de ti bom Tvojo ljube¬
sin v’ djanji fkasoval; de bom vfe tvoje sapove-
di natanko fpolnoval, in Te vfiga tudi nar manj-
fhiga, kar ti ni vfhezh, Tkerbno ogibal, de le tebe
vredno prejmem. Preljubi Jesuf! ti Te sdaj s’
menoj fklenefh; daj mi, f’ teboj vekomej fkle-
njenimu shiveti, Bog mojiga ferza, moje vefe-
lje, moja edina ljubesin!

Sveta Marija, mati bosbja, fve ti angel varh
in vi moji fveti pomozhniki! profite sa-me, de
Jesufa v’ Tvoje ferze vredno prejmem.

Po Cvetim obhajilu, zhe fe je dal bolnik ob dolgi bolesni
is pobosbnofti previditi.

O Jesuf! is vfiga ferza fe ponisham pred
tabo, ki fi fe ponishal, de fi hotel k’ meni priti.
0 de bi te pazh sa to neisrezheno gnado, kakor
bi mogel, sahvalil! O Gofpod! ti fi velike rezhi
uad mano Tloril; ti fi na mojo niskoft pogledal.
Kam te je vender tvoja ljubesin perpravila! Is
ljubesni fi zhlovek poilal, fi terpel, in sa-me
umeri; in sdaj fe zlo v’ prefvetim sakramentu s’
uienoj fklenefh. — Oh! de bi pazh samogel k’
l 'mu perpomagati, de bi te vfe flvari fve ta mo-
Kle in ljubile! — Oh! odpufti mi vfe moje gre¬
be! pofveti me, ftudeniz fvetofti! daj mi, v’ febi
°bzhutiti mozh tvoje prefvete prizhnolli. — Go¬
mori , Gofpod! tvoj flushabnik te flifhi. Kaj naj
v _ Tvojim shivljenji prenaredim? S’ kterim daram
K samorem fvojo ljubesin fkasati? O de bi bilo
pazh moje ferze od tvoje ljubesni popolnima vneto!

* 0  pa samorefh le ti v’ meni ftoriti. Sej fi ti

12  *

180

lifti oginj, ki zhlovekovo ferze s’ nebefhko lju-
besnijo navdati samore 5 ti fi na semljo prifhel,
de bi bila od ognja tvoje ljubesni vneta. — Ti
hdzliefh, de lim popolnima tvoj. Kdor tebe vsili¬
va, naj tudi sa tebe s hi vi. To je tvoja volja.
Torej hozhem vfe, kar bom premogel v’ tvojo
zliaft oberniti; nobena Hvar naj mene, tvojo Hvar,
od tebe ne odverne. To ti prav terdno oblju¬
bim ; prefveti sakrament, ki fim ga ravno sclaj
prejel, naj bo tako rekozh poterjenje moje ob¬
ljube. Terdno fim fklenil, te obljube nikoli vezh
ne prelomiti. Ah, moj Bog! kar per vshivanji
prcfvetiga refhnjiga telefa obzhutim, je snamnjc
nebefhkiga vcfelja. O de bi mi pazh vfe pofvet-
no vefelje perfhidilo! Ne shivljenje, nefmertnaj
me ne lozliila od tvoje ljubesni! K’ temu pa te
profim sa tvojo gnado.

Pomnoshi v’ meni vero, upanje in ljubesin;
daj mi mozh, vfih opover svelizhanja frezhno
ogniti fe. S tori me poterpeshliviga v’ terpljenji.
Daj mi torej, tvoje bolezhe terpljenje in tvojo
fmert vezhkrat premifbljevati; daj mi, de is lju¬
besni do tebe vfe ftorim in terpim; daj mi, de
krish, ki fi ga tolikanj ljubjl, ljubim. Daj nu
mozh, fvoje rasshalnike tako ljubiti, kakor fi me¬
ne , fvojiga rasshalnika ljubil. Dodeli mi Itano-
vilnoll v’ dobrim, in vfe, kar je moji dufhi in
mojimu telefu potrebniga. — O Jesuf! ti mi ne
bofh tih gnad odrekel; fej te sa-nje profim ob
tem prijetnim zhafu, ko fim tako frezhin de te¬
be famiga prejmem. Kako mirno po tem v’ fmerti
safpati upam! kako svelizhanfko v’ nebelih sin-
veti upam, kjer bom tebe, ti prava sallava pri-
hodniga velizhallva! vekomej gledal. Dobri p«'

181

Ilir in prava hrana (jed)  ! Jesuf krepzhaj me kdej
na mojim polu, de pridem v’ kraljeftvo tvojiga
Ozbela. Preshivi me tukej v’ dolini nadlog, po-
klizbi me ondi k’ shenilnini, in flori me enaki-
ga fvojim fvetnikam. Amen.

Duhovuo obhajilo, zlie bolnik ne more prcfvetiga refhnjiga
teleta savshiti.

O Jesuf! terdno verujem, de ii is ljubesni
do naf v’ prefvetim sakramentu alt ar ja vedno
prizhejozh. Ti li nam v’ njem fpomin fvoje
prezhudne ljubesni sapuftil, ker fe njim, kteri fe
le boje, fam febe v’ jed dafh. Prav ponishno
te molim, in te sahvalim is vfe fvoje dufbe sa
to , nam revnim in nevrednim, fkasano gnado.
Ljubim te is ferza. Torej fe kefam, de lim te¬
be, nefkonzhne ljubesni vredniga Boga, tolikrat
rasslialil. — O pravi nebefhki kruh, ki vfe flad-
koll v’ febi ima, de bi te vfaj prijeti samogel. Grosno
kopernim po tebi ! Pa ti, nebefhki Sv elizhar!
fi me v’ ta ftan poftavil, de te ne morem v’
refnizi prejeti. Tedaj fe fklenem s’ vlimi mafh-
niki , ki danf to fveto fkrivnoft na altarji oprav¬
ljajo ; fklenem fe s’ vlimi poboshnimi dufhami ,
ki te danf v’ prefvetim sakramentu altarja v’ ref-
nizi prejmejo. Terdno lim preprizhan, de me¬
ni, kakor njim fvojo gnado dodeliti samorefh,
akoravno te v’ refnizi ne prejmem. Sej li ti
bolnike osdravljal, akoravno nili bil per njih
1’ telefam vprizhin. Rezi Ife eno befedo, in bom
sdrav , kakor uni mertvoudni hlapiz ftotnika ;
Sfl kaj, tvoja befeda je vligamogozhna, vfelej ob¬
velja. — Pridi, Gofpod! flori me sdraviga; ras-

182

fvetli moj um, in vnemi v’ mojim ferzu oginj
fvoje ljubesni. — Miflim, de ii v’ meni v’ refni-
zi vprizhin; popolnima fe fklenem f’ teboj. Po-
fveti, odrefhi, ozhilti, pobrepzhaj mc. Orani
me vlim fovrashnikam mojiga svelizhanja; pokli-
zhi me ob fmertni uri, in rezi mi, k’ tebi pri¬
ti , de te bom s’ vlimi svelizhanimi vekomej lju¬
bil in hvalil. Amen.

Molitve ob podeljevanji J', poflednjiga olja.

Preljubesnivi Jesuf! ti mi po mafhniku
moje grehe odpilit iti hozhefh; ti ii fam k’ me¬
ni prifhel v’ f. sakramentu altarja; ti li leshal
v’ mojim ferzu, kakor li v’ grobu Joshefa is A-
rimateje pozhival 5 ti mi tolashbe polno upanje
dodelifh, de bom kdej, kakor ti, is groba fhel;
in sdaj hozhefh s’ fvetim sakramentam pofled¬
njiga olja moje ferze fbe bolj polajfbati; ti ho¬
zhefh vfe, kar biga fbe teshiti utegnilo, odpra¬
viti ; ti me hozhefh grehov, ki iim jih f 1  pre-
flabim zhuljem, in s’ fvojimi pozhutki doperne-
fel, ozhiftiti; in po duhovnu, kakor po ufmilje-
nim Samarjanu, v’ rane mojiga ferza olje vliti.
Kako ljubesniv in fkerbin li sa mojo dufho in
zlo sa moje telo! — Terdno verujem, de me s’
fvetim sakramentam poflednjiga olja, ki fe sdaj
perpravljam ga prijeti, peterditi samorefh in ho¬
zhefh. Upam, de mi bofh po njem ali mojo
poprejfhino sdravje sopel dal, ali pa vfaj po-
lajfhanje v’ moji bolesni, in potem tudi mozh
soper fmert dodelil. Upam tudi, de bodo po
tem takim oltanki greha isbrifani. Daj mi le
gnado, de ga bom f’ zhiftim ferzam, f’ pravo

183

grevingo, s’ mozhno vero, s’ otrozhjim saupa-
njem, f’perferzhno ljubesnijo, f’ popolnim vda¬
li jem v’ tvojo voljo in f’ prav fpokornimi mif-
lami prejel. Sklenem fe f’ teboj, o Jesuf!
ki li na oljfki gori in na Kalvarji fmertne te-
shave preltal. Daj mi saflushenja tvojiga terplje-
nja in tvoje fmerti vdelesbiti fe; namelti ti,
kar moja flaboft ne premore. Kader me tvoj
flushdbnik s’ fvetim oljem mašili, me ti mašili
snotrej; oshivi in poterdi mojo dufho ; bodi mi
milolliv in ufmiljen.

Ko mafhnik v’ ftanizo Itopi, mifli: — Mir
bodi ti hifhi, in vlim, ki v’ nji prebivajo.

Ko mafhnik sazhne molili:—Uflifhi, o Go-
fpod ! nafhe profhnje; flifhi slafti fvojiga flushab-
nika, ki ii ga is pofebne gnade sa delivZa tega
sakramenta isvolil. Dodeli mu gnado, de to f ve¬
to delo v’ saupanji v’ te opravi.

Ko te s’ shegnano vodo pokropi: — Bog!
dodeli mi fols pokore, de fvoje grehe odpravim.

Ko fe ozhitna fpoved moli, moli: — Se fpo-
vem Bogu Vligamogozhnimu i. t. d.

Ko fe mafhnik k’ tebi oberne , in s’ vsdig-
o jeni mi rokami moli: — Vfigamogozhni Bog! u-
fmili fe me, odpiliti mi moje grehe, in pelji
*ne k’ vezhnimu sbivljenju. Amen. — Svelizhar
m Odrefhenik vliga zhlovefhkiga rodu! ti fi apo-
delnam oblall dal svesovali in rasvcsovali; ras-
v eshi tudi mene od viih grehov.

to fe moli pfalm 12C) glej (Iran 164, in litanije vlili
tvetnikov; fldeni fvoje slielje in fvoje profiinje s’ slie-
tjami in proflinjami mafhnika iu vprizlmih vernikov, in
l’° tem moli uafleilujo molitve.

184

O Gofpod in Bog !*po tvojim povelji je apo-
ftel Jakob rekel: „Je kdo med vami bolan, naj
pofhlje po mafhnike zerkve, in oni naj nad njim
molijo in njega v’ Gofpodovim imenu s’ oljem
m,isilijo. In verna molitev bo bolnika osdravila,
in Gofpod bo dal, de mu bo boljfhe; in akt
je v’ grehih, mu bodo odpufheni. <£  Tedaj te pro
lim, Gofpod in Odrefhenik! polajfhaj s’ gnado
f. Duha moje bolezhine, osdravi moje rane, ras
vefeli moje ferze, odpufti mi moje grehe in do¬
deli mi miloftivo sdravje, de bom fpet dolshno-
M fvojiga ftanu opravljati sambgel; dodeli de mi
bo bolesin pravo sdravilo k’pokori in poboljflia-
nju. Ti po mnogotero fvoje livari ohranujefh,
in fvojo svelizhanfko gnado bolnikam podeliijefii;
refhi me od te bolesni; fpravi me po konzu,
poshivi in poterdi me, de bom fpet tvojo fveto
zerltev in tvoje fvete altarje obifkal.

Ko te mafhnik prekrishuje: — V’ imenu 0-
zheta, Sinu, in f. Duha. Po pokladanji mafh-
nikovih rok, in po klizanji fvetih angelov in vfik
fvetnikov naj beshi fpred mene vfe hudo.

Ob masiljenji ozhi: — Po tem fvetim ma-
siljenji in Tvojim miloftivim ufmiljenji naj mi
Gofpod odpufti, kar lim P pogledam grefhil. Amen-

Ob masiljenji naflednjih udov naj bolnik ravno to moli;
tode naj namefti befede : f’ pogledam, rezhe: f’ poflu-
fhanjem, f’ podtikam, f’ pokufam in govorjenjem, s’ ro¬
kami , f’ hojo,

’ \ , .

Po fvetim masiljenji: — Med tem, ko fi bil
ti, o Bog! kteri li njega dni duhovne, kralje in
preroke s’ oljem masiliti ukasal, na pomozh kb-
zan, lim bil s’ fvetim oljem masiljen. Daj p°

185

Tvojim neTkonzhnim uTmiljenji, de fe svelizhanTkc
gnade tega f. sakramenla vdeleshim; pokrepzhaj
in oshivi me s’ Tvojim Duham; kori de Lom vTe
teshave Tvoje kolesni kanovi In o poterpel, in de
kom od tvoje neTkonzhno velike ljubesni popol¬
nima preprizhan.

Ko ti maThnik delno roko na glavo poloshi:
— Vhgamogozhni Bog! v tvoji laki To vTe mo-
zhi; ti samoreTh vTe bolesni osdraviti; bodi mi
milokiv, de po tvoji preTveti volji sopet sdravje
sadobim in Tvoje poprejThne mozbi doTeshem.

Ko ti maThnik podobo krishaniga JesuTa kufh-
niti da: — O JesuT! kolikoThna je tvoja ljubesin
do mene in do vTih. NaT s’ nebeThkim Ozhetam
Tpraviti, Ti na krisbi umeri. Oh! daj mi, de Te
od tebe poterpesblivoki uzhim, in kdej kakor
ti velizhaltno od mertvih vkanem.

Ko te maThnik shegna. —Shegnaj me, Go-
fpod! in vari me. Pokashi mi Tvoje oblizhje,
in uTmili Te me. Oberni k’ meni Tvoje ozhi, in
daj mi Tvoj mir. — Vligamogozhni Bog, Ozhe,
Sin, in T. Duh! tvoj shegin pridi zhes-me, in
okani s’ menoj. Amen.

'

Ob nasnanjenji oporozhila (tejtamenia ).

■ Pred nasnanjenjem:—Sahvalim te, o Bog!

zhaTno premosbenje, ktero lx mi dal. Odpiiki
*ni, kar lim greTbil, bodi li, ko lim ga perdobival,
v ’ laki imel, mnoshil, Te ga poflusbil, ali ko lim
ga vsbival. Sdaj pa moram pred tvojim oblizh-
jem odkasati, zhigavo de naj bo po moji fmerli
poTvetno blago, ktero v’ laki imam, in kako de
n «j Te s’ njim ravna. Perpravljen lim, to po tvo-

186

ji volji koriti, de po moji fmerti nobena smefh-
njava in nobeno raspertje ne vkane, ki bi uteg¬
nil f’ tem ti rasshaljen biti. Vfe hozbem sap li¬
kih. Sej je tudi Jesuf vfe sapukil, in je fvojo
mater fvojimu preljubimu uzhenzu Janesu per-
porozhil. Daj mi vfaj to gnado, o Bog! de ne
bom v’ ti rezhi ne is nezhimernolti, ne is ftra-
hu pred ljudmi ravnal; daj mi, de bom po
pravizi, po fp odobri oki in po ljubesni ravnal.
Praviza naj vsame nar pervizh ,  kar samore ter¬
jati; fpodobnoft naj dobi, kar fme dozhakovali;
oftalfhi pa naj dobi ljubesin; zerkve, fhole, u-
bogi, bolniki, in potrebne, korifine naprave (poka-
vim bolnifhniza, milofhniza) naj dobe fvoj delesh.

Po nasnanjenji:— Moje oporozhilo, o Bog!
bodi moja sadnja mifel na minlivo. Moje ierze
bodi ondi, kjer je mojsaldad; in tali leti, nar
vezhi dobrota! V’ tebi, nar vezhi dobrota, nar
vezhi refniza, nar vezhi lepota, nar vezhi sveli-
zhanje! naj pozhiva moj um, moja volja, moje
ferze. Amen.

Duhovna sadnja volja hrijtjana.

Viigamogozhni Bog, Ozhe, Sin in f. Duh!
s’  sgrevanim in potertim ferzam fe jeft, ubogi
grefhnik, vershem pred teboj. Sbelim, k’ fmer-
ti tako perpravljati fe, de bi, kader me bolh
is tega fveta poldizal, f’ ponishnim saupanjem
pred-te kopiti samogel. —• Tebi isrozhim fvo¬
jo dufho, fvoje telo, in vfe, kar lim od tebe
prijel. Ti, o Bog! fi Gofpod zhafov in vlih
ftvarjenih rezhi; ti dafh vlimu, kar shivi, sbir-

187

Ijcn je; farno ti fi neumerliv; farno tebi gre zhafi
in kraljeftvo vekomej.

Gofpod! ti ftorifh s’ nar vezhi mozhjo ko-
nez ftvarem; ti imafh kljuzhe shivljenja in fmerti
v’ fvoji roki. Ako odprefh, ne more nihzhe sa-
preti; ako saprefh, ne more nihzhe odpreti. Pod-
vershem fe vfimu, kar je tvoja modroft ta zhaf
in v vezhnoft sa-me fklenila; od tvoje pravize
vsamem vfe in s’ vfo ponishnoftjo molim. Jefl;
dozhakujem f’ popolnim isrozhenjem v’ tvojo fveto
voljo vfe permere, f’ kterimi fi moje grehe fhtra-
fati, ali mojo sveftobo po fvoji vezhni modrofti
fkufiti fklenil. Sdravje in holesin, shivljenje in
fmert fprejmem is tvoje Ozhetove roke. Vladaj
vfe k’ fvoji zhafti in k’ svelizhanju moje dufhe.
Ne vem, kaj je sa-me dobro ali hudo; ti pa vefh.
Torej fini popolnima pokojin. Odkashi mi shiv¬
ljenje ali fmert; kraj, zhaf, visho in druge oko-
lifhine, kakor ti dopade. Ti fi fvet in pravizhin;
h fi ljubesin. Noben vrabiz ne pade s’ ftrehc,
de hi ti ne vedil; torej tudi moje telo ne bo,
»ko tvoja previdnoft ne veleva, v’ prah raspadlo.
Jeli h m  s’ greham fmert saflushil. Le tvoji do-
broti in tvojimu ufmiljenju fe sahvalim, de fhe
shivim, in zhaf imam, pokoro delati.

Tode, ker je zhaf mojiga shivljenja nego-
l °v, in ura moje fmerti morbiti blishe, kakor fi
ttdflim, fe ti she sdaj popolnima darujem. Jefl:
le podvershem tvoji volji, tako umreti, kakor fi
°fi od vekomej odlozhil, k’ sadoftenju, ktero fim
hoji pravizi sa fvoje grehe dolshan. Ko bi ti
P a *h, kakor Jesuf, vfe fvoje shivljenje darovati
saniogel! — Sdaj hozhem ftoriti, kar bi floril,
ft bo bi fhe danf mogel umreti. Stori, Ozhe! de

188

bom vedno k’ fmerti perpravljen. Dodeli, de
bom vlim Hvarom in Tamimu febi odmeri. — Kdo
ve, zhe fmert na naglim ne poterka? Kdo ve, zhe
bom Tvoje Tvetilo perpravljeno imel? Kdo ve,
zhe Te bom ob sadnji uri The savedil? Kdo ve,
zhe bom v’ ftanu, Tposnati, de Tim prav bliso
groba? Torej te profim, nefkonzhno dobrotlivi
Ozhe! she poprej odpufhenja vfih grehov, kterc
bi utegnil pred Tvojo Tmertjo ftoriti. Savershem
vTe, k’ zhimur me mozh TkuThnjave ali Tlaboft
natore sapeljujete.

Vem, GoTpod! de je pokora bolniga zhlove-
ka dvomliva. Vem, de je nevarno miflili, de bo¬
mo na pol mertvi dela sliivljenja opravljali, ako
Tmo per popolnim sdravji dela Tmerti doperna-
Thali. Vem, de je preposno sdravnika klizati,
kader nobeno sdravilo vezh ne pomaga. Torej
sbelim, de bi bilo vTe moje shivljenje reTnobno
pokorjenje. Soper posheljivoft vedno bojevati Te,
veliko truda terja; tode veliko plazhilo prejme
od tebe.

O GoTpod! profim te prav ponishno, daj mi
popolno grevingo zhes moje grehe; daj mi njih
Thtevilo Tposnati, jih objokovati, Te jih odkrito-
Terzhno Tpovedali, in jih vedno ftuditi. Oh! bo-
likrat fim, per kerllu ftorjeno obljubo, prelomil-
Kolikrat fim s’ Tvojimi grebi Kriftufovo kri tabo
rekozh s’ nogami teptal! Nizh me ni omezhilo»
kar ni bilo pozhutkam prijetno! Kako m o zim o
fim Te na ftvari netvesoval! Kako fim hrepenel
po zha(li,po zbaTnim blagu, in po mehkim slav¬
ljenji ! Kolikrat fim Tvoje duThne mozhi, nar lep-
Thi leta Tvojiga sliivljenja in tcleTno premoshnoft
le k’ Tvojimu veTelju, k’ Tvoji nezbimernofii, b

189

perdobljenju zhafniga dobizhka obrazhal! O Go
1'pod! ne fpomni fe grehov, ki fim jih is mla-
denfhke labkomifhljenohi in is nevednohi doper-
nefel; oberni od njih fvoje oblizhje ; ozhihi me
tudi od nar bolj fkritih grehov; od viih, ki lim
jih is nezhimernohi ali is hrahu pred ljudmi ho-
ril. Rajfhi bi hotel prezej umreti, kakor tebe, o
Bog! s’ nar manjfhiin greham The kterikrat ras-
shalili. Po kervi tvojiga Sinu te profim sa ufmi-
Ijenje.

Narvifhi in v’ Tvojih fodbah nesmotni fod-
nik! ti posnafh nar fkrivnejfhi gube nafhiga ferza.
Jek savershem vfe nagnjenja, miTli, befede in
navade, ki nifo po tvoji pohavi, ki nifo od tvo¬
jiga Duha navdane ; vfe, kar je bilo le k’ vide-
su kerpoh; vfe smote lahne ljubesni, ki fe tu¬
di k’ dobrimu, ktero fim ftoril, perkradejo; sa¬
vershem vfe, kar ti, moj Bog, moj fodnik in
odrefhenik! nad mano savershefh. — Perpravljen
fim, vfe terpeti, kar mi bofh savolj mojih gre¬
hov poflal. Ker pa vender tvoji rasshaljeni pra-
vizi ne morem sadohi Koriti, ti darujem tiho
sadohenje , ktero je Jesuf s’ fvojim terpljenjem
in s’ fvojo fmertjo namehi mene opravil. Vde-
leshi me tega sadohenja po fvetih sakramentih
in po odpuhkih, ki jih ob fvoji sadnji uri dofe-
zhi gorezhe shelim.

Poterdi s’ fvojo vfigamogozhno gnado moj
fidep, teh mifel naflednji zhaf fvojiga shivljenja
dershati fe, in zhaf k’ fvojimu boljfhanju obra-
zbati. Ne moji lahna ljubesin, ampak tvoja fve-
G ljubesin naj me vodi. Svojiga ferza nozhem
na nizh natvesovati, kar moram kdej sgubiti, le
io  hozhem delali, kar me mojih dolshnofl opom-

190

ni in v’ ponishnofti vadi. Le na krishaniga Je-
sufa hozhem mifliti in va-nj gledali. Vfe fvoje
dolshnofti hozhem svefto in natanko fpolnovati.
De hi pazh po sgledu velikih fpokornikov, vfe
fvoje shivljenje v’ pokoro obernil.

O Gofpod! ker pravizhni is vere shivi, daj
de bo vera vfe djanje mojiga shivljenja oshivila,
in terpljenje moje fmerti pofvetila. Kerpko ter-
dim, de, kar vero tizhe, nifim nikoli drugazhi
miflil, in tudi sdaj ne, in ne bom v’ prihodno,
kakor katolfbka, apoftolfka in rimfka zerkev, kte-
ra je edina prava zerkev, veleva. Verujem, de
fi ti, vfigamogozhni, vezhni Bog! fvet is nizh
ftvaril; de bota nebo in semlja prefhla, tvoje
befede pa ne bodo prefhle. — Verujem, de moj
Odrefhenik shivi, de bom fodni dan sopet vftal,
de bom v fvojim mefu Boga gledal. — Verujem,
de naf f. Duh s’ fvojo gnado pofvezhuje. —■ Ni¬
koli ne bom dvome soper fkrivnofti in nauke
vere poflufhal; tudi fim perpravljen fvoje sliiv-
Ijenje sa refnizo evangelija dati. Ohrani v’ meni
luzh vere, o Bog, ti vezhna refniza!

Upam in fe sanefem na tvojo nefkonzhno
dobroto in milob, o moj Bog! Po saflushenji
Jesufovim bom f’ teboj fpravljen, in v’ miru shi-
vel. Upanje boljfhiga shivljenja je moja tolash-
ba. S’ nadlogami fe krepoft fkufha, in fkufhe-
na krepoft napravi upanje vezhnih sakladov, kte-
ro nikoli ne goljfa. — Ker fi naf ti, ko fmo bi'
li tvoji fovrashniki, po fmerti fvojiga Sinu feboj
fpravil; kolikanj bolj utegnemo sdaj, ker fmo
tvoji prijatli in tvoji otrozi, upati, de nam bofh
po shivljenji in vftajenji fvojiga preljubiga Sinu
niiloftiv! Upam, de me ne bofh puftil oframo-

191

tenimu biti, in de me bodo vfe bolezhine, te-
shave in fkufhnjave, pred mojo fmertjo, in po
moji fmcrti, le bolj fpokoimiga in ftanovitniga
v’ tvoji ljubesni ftorile. Ako ti, o Gofpod! mo¬
je shivljenje varujefh, kdo ga samore soper tvo¬
jo voljo perkrajfhali! Ako bi bil ravno od velike
trume fovrashnikov obdan, bi le vender nizh
ne bal; saka j ti fi per meni, tvoja paftirfka pa-
liza me vlim fovrashnikam brani. — Grosno ve¬
liko je fzer mojih grehov; tode veliko vezhi je
tvoja dobrota. Shtevilo mojih grehov je fzer gros¬
no veliko; tode fhe veliko vezhi je tvoja dobro¬
ta. Shtevilo mojih teshav je manfhi, kakor fhte-
vilo tvojih sdravil; tvoje ufmiljenje mojo revfhi-
no nefkonzhno prefeshe. Ti samorefh ob enim
okomigljeji vezh grehov odpuftiti, kakor lim jih
vfe fvoje shivljenje dopernefel. Kaj mi bolh,
o Bog! odrekel? Sej li ti fvojiga edinorojeniga Si¬
ni v’ odrefhenje zhloveka daroval. — In kaj bi
°d tebe, o Jesuf! boshji frednik, ne upal? Kdo
te je kterikrat na pomozh klizal, in je bil od te¬
in sapufhen?Bog je s’ menoj, kdo bo soper me¬
ne? Jesuf je sa-me umeri in vftal; on fedi
na defnizi Ozheta: on je moj frednik per njem;
kdo me bo pogubil ? Bog je moj Svelizhar; sa-
u pno hozhem ravnati in fe ne bati, ker je Go-
Ipdd moja mozh.

Hvali Gofpoda, moja dufha! nikoli ne posa-
k' njegovih dobrot. Ti, o Bog! fi me ftvaril;
t* fi mi dal od vernih ftarfhev rojenimu biti; ti
Ume v’ fhtevilo fvojih flushabnikov in otrok vsel;
tj napolnujefh per fvetih fkrivnoftih moje ferze
| s  sakladi: ti refhifh mojo dufho od vezhne fmer-
j ti kratko terpljenje s’ vezhnim vefeljem pl A-

192

zhujefh* Tudi mojo flabofti in vfako nadlogo po
fvoji modri ljubesni k’ moji frezhi obrazhafh. Ti
Ji me nar vezhim nevarnoftim grefhiti odtegnil;
ti Ji me tako rekozh filil, k’ tebi priti. Ti fla-
bifh moje hudo nagnjenje s’ mojo bolesnijo; ti
sdaj moje telo tepefh, de mi dufho osdravifh in
me k’ nje lozhitvi perpravljafh. Hvaleshno jo od
tebe fprejmem. Zhaf fmerti je zhaf sahvaljenja.
Ker je bila nehvaleshnoft perva pregreha nafhih
pervih llarfhev, fe vfaj fpodobi, de je ponishno
premifhljevanje, ktero naf perganja tebe kakor
sazhetnika vJiga dobriga in dokonzhavza nafhiga
svelizhanja moliti, konez nafhih dni, sadnja mifel
nafhiga duha in sadnje opravilo nafhiga ferza.

Moj Bog! kdaj samorem fvoje perferzhne
shelje, f’ teboj fkleniti fe, ki Ji Jludeniz in zil
mojiga svelizhanja, bolj ozhitno pokasati, ka¬
kor ob fmertni uri, ko fe dufha is vesi telefa
fpravlja ? O Bog, moj llvarnik, moj odrefhe-
nik, moj Svelizhar! ljubim te is vJiga fvojiga
ferza; ti Ji vfe ljubesni vredin. Kar noben o-
zhe, noben brat, noben prijatel, in noben otrok
ne Jlori, llorifh meni ti, o Bog! Oh, kako objo¬
kujem zhaf, ki te nilim ljubil! Vfaj odJihmal ne
pufti, de bi en okomigljej shivel, bres de bi te¬
be ne ljubil. De bi pazh s’ mozhjo fvoje ljubes¬
ni vfaj nekoliko nameftil, kolikor ji, kar zhaf
tizhe, manjka! Daj mi tudi v’ terpljenji tvojo
ljubesnivoft obzhutiti. Zlo fmert me ne bo lozlu-
la od ljubesni do tebe. Jeli fzer nilim vredin?
de bi kakor prefveta mati mojiga odrefhenika?
is sgol ljubesni umeri, ali, de bi, kakor fveh
marterniki fvojo kri sa-te prelil; dodeli pa, de bo
ljubesin poflednje delo mojiga shivljenja, in daj

195

mi kdej tje priti, kjer kom tvojo ljubesin v’ nar
vezhi fvetlobi vidil, moj Bog, ki li moje svelizhanje!

Ljubim fvojiga blishnjiga, kakor Tam Tebe.
Sej ti hozhefh tako, o moj Bog! On je tvoja Hvar5
on ima tvojo podobo nad Tabo; Jesuf, tvoj Sin,
je sa-nj fvoje shivJjcuje dal. Jeli iim perpravljen,
kolikor premorem, lioriti, de mir in edinoll s’
njim ohranim in Tpet vpeljem. Njegoviga ter-
pljenja in njegoviga vefelja fe hozhem vdeleshiti,
in po vli Tvoji mozhi pokasati, de ga ne le s’
befedo, ampak tudi v’ djanji in v’ refnizi ljubim.

O Gofpod! ti nam odpullifh, ako tudi mi
Tvojim rasshalnikam odpuftimo. Sdaj in ob Tvoji
sadnji uri odpulHm is ljubesni do tebe viim,
kteri To me, kakor li she bodi, rasshalili. Ako
ne moreTh terpeti, de bi do Tonzhniga sahoda v’
jesi ollali, kakThina neTrezha bi bila sa-me, ko
bi nar manjfhi lludenje do nar manjThiga Tvojih
bratov do konza Tvojiga shivljenja redil! Ti li
nam verh tega sapovedal, de naj, ako Tvoj dar
k’ altarju perneTemo, in Te ondi Tpomnimo, de
ima naTh brat kej soper naT, Tvoj dar ondi pred
altarjem pultimo in poprej gremo Tpravit Te s
Tvojim bratam. Ker Te tedaj perpravljam, pred
ftraThni Todni llol tvoje pravize kopit, profim sa
°dpuThenje vTe , ktere lim rasshalil. K’ tebi pa,
0  Bog! sdihujem, de ti ta Tprava dopade, pre-
din ti Tvoj sadnji dar opravim.

Ravno tako shelim, o JesuT! Tvete sakramen-
Tn prejeti, ki li jih sa umirajozhe k’ ozhiThenju
°d njih grehov, k’ pomnoshčnju Tvojih gnad, in
k’ vterjenju soper TkuThnjave hudobniga Tovrash-
nika poTtavil. Ako Te ]ia takrat ne bom savedil,
lri  ne bom premoga]Tvojih shelja na snanje da-

194

ti, profim tifte, ki mi bodo ob moji sadnji ko¬
lesni na ftrani ftali, prav lepo, de naj sa-me fvele
sakramente poshele. Ako pa, savolj nagle in ne-
previdene fmerti, tiftih ne bom mogel ne poshe-
leti, ne prejeti, te prolim, nefkonzhno ufmilje-
ni Jesuf! odpufti mi moje grehe, kakor fi Mag¬
daleni in fpokornimu rasbojniku o‘dpuftil; dode¬
li mi tifte gnade, ktere refnizhno vshivanje tvo-
jiga prefvetiga telefa in tvoje kervi pernafha, in
napolni moje ferze s’ masilam fvojiga Duha; daj
mi, v’ veri in v’ ljubesni umreti. — Obshalujem
vfe fvoje grehe, ki lim jih zhaf fvojiga shivlje-
nja s’ napzhno obernitvijo mozhi fvojiga duha in
telefa dopernefel. Grevajo me, le is ljubesni do
tebe. Odpufti mi jih, o Jesuf! in daj mi v’ pri-
hodno te mozhi k’ tvoji zhafti bolje obrazhali.

De bom pa te gnade tolikanj bolj upati fniel,
dodeli, de bom she sdaj prefveti sakrament refh-
njiga telefa vezhkrat kakor v’ perpravljanje k’ frezli-
ni fmerti prejel; dodeli, de ga bom tako prejel)
kakor de bi bil sadnji vezber pred mojo fmert-
jo ; kakor je bil tudi sadnji vezher pred tvojo
fmertjo, o Jesuf, koli ga fvojim uzhenzam dal.
O Gofpod! ti me ne bolh sapuftil; ti me bofh
miloftivo k’ febi v’ nebefa vsel, ako te bom vred¬
no prejemal.

Torej hozhem, o vezhni Ozhe! kolikorkrat
mi bo mogozhe, per nekervavi daritvi f. malhe
hiti. Sej je tvoj Sin ta nebefhki dar poftavil, k°
fe je k’ fmerti perpravljal; in nam je sapovedal
ta sakrament obhajati, de fe bomo tudi mi k
fmerti perpravljali. Nobena rezh nam gnado frezh-
ne fmerti bolj ne perdobi, kakor ta fveti dar.
Oh! de bi pazh med to veliko daritvijo umreti

195

samogel, kakor rasbojnik, ki je na krishi odpu-
fhenje sadobil! de bi pazh pred tvojim oltarjem
kakor fvet in shiv dar, s’ Jesufam fklenjen, fvo-
jiga duha v’ tvoje roke isrozhiti samogel.

Moj Bog! neshelim, v’ fpominu ljudi ohra¬
njen biti. Veliko bolj hozhem mifliti na ubo¬
ge, kakor na prasni lifhp po fvoji fmerti. Jesuf
Kriftuf fe je le na vifokim krishi zhes druge povs-
dignil, in je bil v’ ptuj grob poloshen. Kolikrat
fim fe fvojiga telefa k’ tvojimu rasshaljenju po-
flushil! In jeft bi na zhallit pogreb miflil? Ko-
likrat lim na-te', o Bog, posabil! Tedaj naj tu¬
di na-me ljudje po moji fmerti posabijo; le v’
molitvi in per fveti mafhi naj fe na-me fpomni-
jo, Vari me pa, de ne bom v’ ti rezhi farno
fvoji laftni ljubesni ftregel, fvoj pogreb sanema-
ril, in po tem takim zlo s’ napuham grefhil. De-
firavno moram mifliti, de fim menj vredin, ka¬
kor drugi v’ pokopalifhe fvojih rankih fokriftja-
nov poloshen biti, fi hozhem vender v’ gnado
fhteti, de bom med druge verne pokopan. Mo¬
litve , ktere fe sa mertve opravljajo, bodo po
tvoji milolli moje terpljenje perkrajfhale, in per-
pomogle, de bom poprej popolno svelizhanje do-
%el. Torej nozhem nizh pofebniga, nizh nena-
vadniga sheleti. — Gofpod! ravnaj s’ mojim te-
lefam in s’ mojo dufho, s’ vfim, kar imam in
km, po fvojim dopadenji.

Trojni Bog, Ozhe, Sin in fveti Duh! po-
terduj me v’ tih fklepih, ki fim jih v’ fvoji po-
flednji volji nasnanil, zhe dalje bolj. Vezhkrat
Ph hozhem premifhljevati, in fe jih v’ fvojih mo¬
štvih fpomniti. Prihodni kratik zhaf hozhem le
v  hojo flushbo oberniti. Darujem li fvoje fmertno

15  * •

196

vojfkovanje in Tvojo lozlhtev is tega fvela. Obo¬
je Tklenem s’ Tmertniini teshavami in s’ fmerljo
Jesufovo. O de bi sdaj tolikanj ur nameltil, M
jih bil k’ fvojimu tolikofhnimu pridu v’ tvojo
zbali obernili samogel! Sprejmi moje trudno telo,
mojiga ponisbaniga dulia, moje sgrevano lerze
kakor dar. Hrepenim po tebi, in lim perpravljen
umreti, ako tebi dopade; in vezhno per tebi sbiveti,

Tudi tvojim profhnjam, o Marija, kraljiza
nebef in perbeshalifhe grefhnikov! Te perporo-
zhim sa Tvojo Tmertno uro. — Ravno tako pro-
Tim tebe Tveti angel varh, T. JosheT, vaT Tveli po-
mozbniki in isvoljeni boshji, de sa-me per Bogu
prolite ob moji Tmertni uri. Amen.

Molitev sa frezhno sacln/o uro.

Vligamogozhni in pravizhni Bog! ti li zlilo-
veku odlozhil, kdej umreti. Ti li pa hotel, d®
je nam Tmertna ura nesnana , de bi Te smirei
na-njo perpravljali. Podvershem Te tvoji fodbi;
sakaj grefhil Tim. Le eno te prolim, de ml frezli-
no Tmert dodelifh. Jeli Tzer savolj Tvojih grelw v
nifim vredin te gnade. Ti li pa vender polo
dobrote in ufmiljenja; ti s’ Tpokornimi s’ neis-
reklivo ljuhesnijo ravnaTh. Torej beshim sdaj
k’ tebi. Odpulli mi; bodi mi milolliv. Daj mi, T
veri v’ te, v’ upanji v’ te, in v’ ljubesni do tebe
umreti. Pomagaj mi, Tvoje Tovrashnike premog 1 '
ti, nevarnollim uiti, in Tmert polerpeshlivo p 1 ’®'
ftati. Ti li mojo dulho kvaril; ti li Tvojiga edi-
norojeniga Simi dal, de bi jo relhil; ne pub* >
de bi Te vekomej pogubila.

O JesuT! savolj tvojiga bolezhiga terpljenj*

197

in tvoje fmerti te protim, utrnili fe me, in Hoj
mi na tirani ob fmertni uri; ne saversi moje du-
fhe, ker ti tolikanj terpel, jo refhiti.

Sveti Duh! ti ti me s’ f. kerftam in f’ toli¬
kanj sakramenti pofvetil. Ti ti tolashba shalott-
nih, in mozh flabih. Dokonzhaj tvoje perzheto
delo; tolashi in poterdi me s’ tvojo pomozhjo, de
v’ poflednjim boji ne omagam.

0 Marija, mati boshja in moja mati! s’ otrozh-
jim saupanjem te protim, de mi s’ tvojo mogozh-
no profhnjo odpufhenje mojih grehov in frezhno
fmert dofeshefh. — Sveti Joshef, rednik Je s uta
Kriftufa, prezhitli shenin Marije ; moj fveti angel
varh; vi moji fveti pomozhniki in vti is vol je¬
ni boshji, tlojite mi v’ mojim sadnjim boji na
Hrani s’ tvojo profhnjo! Amen.

Kader bolniku odleshe.

Kako dober ti ti, moj Ozhe! To fpet zhutim.
Zhutim, de to mi bolezhine odlegle. Sahvalim
te is vliga ferza sa mozh sdravil, sa fkerb sdrav-
nika, sa tolashbo tvoje befede in tvojih flushab-
nikov, ki mojo dufho oshivlja; sa vfak fvet in
ljubesnivo flushbo tvojih prijatlov, sa poterpesh-
livotl in fkerblivoft tvojih tlreshnikov. Poshegnaj,
Gofpod! vfakiga sa njegovo ljubesin. Sej je ven-
der tvojih dobrot tolikanj! 0 de bi jih pazh prav
fposnal in de bi te sa-nje fpodobno sahvalil!

Zhe ima bolnik upanje sdravje sadobiti.

vShe zhutim, de tim nekoliko mozhneji, ter
•mam upanje, tvoje poprejfhnje sdravje dofezhi.
tolikanj me to veteli! Vender pa utegne tudi to

198

upanje prašno biti. Take fklepe hozhem tedaj
v 5  febi narediti, tako mifliti in ravnati, kakor
de bi tega upanja ne imel. Ako fe bom osdra-
vil, bom tebe, o Bog! sa to perferzhno sahvalil in
vezhkrat nato miflil, de je moja mozh, moja zhafna
frezha, de je vfe, kar fini, in kar ima'm, popol¬
nima v’ tvojih rokah; vfe fvoje naklepe hozhem
tvoji modrofti prepuftiti. Vfiga', kar bi mi uteg¬
nilo bolesin na glavo nakopati, fe hozhem fkerb-
no varovati. Svoje sdravje hozhem bolj zhiflati
in bolj v’ dobro obrazhati, kakor fim dofle de¬
lal ; popolnima po tvojih namenih fe ga hozhem
poflushili.— Tudi v’ sdravji hozhem v’ premifh-
Ijevanji verinih refniz tolashbe ifkati, in sa sve-
lizhanje fvoje dufhe bolj ko sa vfe drugo fkerbe-
ti. Zhaf moje bolesni ftorjene fklepe hozhem /pol¬
niti. Opravila fvojiga ftanu, hozhem is ljubesni
do tebe s’ vefelim ferzam opravljati. Vfim fvojim
dobrotnikam, ki fo me v’ moji bolesni obifkali,
tolashili, prefkerbovali, fe hozhem s’ befedo in
v’ djanji hvaleshin fkasa ti; tudi ubogim bol al¬
kam in reveshem bom po mozhi dobro ftoril.
Sej ti, o Jesuf! hozhefh, de naj blishnjim fto-
rimo, kar hozhemo, de oni nam flore; is vfe
mozhi hozhem hrepeneti vezhno slavljenje dole-
zhi, ki je sa-nj to kratko, minlivo slavljenje le
perpravljanje. O Bog! polerdi me v' tem fkle-
pu, le k’ tvoji zhafli shiveti; po tem takim bopo
tvoji gnadi tudi fmert dobizliik sa-me.

Sahvalna molitev po sadobljenim sdravji•

Moj Bog! tvoja dobrota feshe, kamor feshe
nebo. Ti fi mi v’ mojim shivijenje tolikanj sna-

199

minj fvoje ljubesni dal, de jih ne morem ne ime¬
novali, ne rasfhteti. In koliko dobriga li mi rav¬
no sdaj v’ moji sadnji bolesni ftoril! Jeft fim kli-
zal v’ te, in ti fi mi pomozh is nebel poflal. Ti
li sdravnika rasfvetlil; ti li mozh dal v’ sdravila,
M fim fe jih k’ fvojimu osdravljenju poflusliil ■
li fi mi dal ljudi, ki fo sa-me s’ veliko ljubes-
nijo fkerbeli. Kako bi samogel tebe sa tolikanj
dobrot sadofti sahvaliti? Vef s’ hvaleshnoftjo na¬
vdan , kakor od tebe osdravljeni gobov mosh, fe
vershem pred-te, moj Svelizhar! Pazh de fo ref-
nizhne Davidove befede, ki jih k’ tebi, o Bog!
govori: „Tvoja jesa terpi le en okomigljej; na
vezher pride jok, in velelo petje sjutrej.* 4

Kolikofhno ženo ima sdravje. „Sdravje je
bolji, kakor slato ; sdravo telo bolji, kakor ve¬
lik saklad. 44  — De fvojiga sdravja ne konzham,
hozhem vfe liude shelje in ftrafti satreti.— ,,To-
gotniga umori jesa in raskazheniga konzha ferdi-
toft. — Slialovanje napravi fmert, in shaloft fia¬
ti mozhi.“ Te befede fvetiga pifma hozhem vezh-
kratpremifhljevati. Tudi fim terdno fklenil, napu¬
ha, zhaftilakomnofti, nezhiftofti, lakomnofti, nevofh-
livofti kakor kuge varovati fe ; sakaj fovrasbnizo
fo sdravja, in sgodej fkopljejo grob. Greh je vfe-
lej pogubljenje zhloveka; in zena greha je fmert.

Daj mi torej sdaj gnado, o Bog! tebe s’ mo¬
jim telefam, ktero fi mi perhranil, in s’mojim
duham, ki li ga fpet poterdil, hvaliti; daj mi,
dc bom kakor drevo, ktero fhe fiati puftifh, tifti
dobri fad pernefel, ki ga od mene perzhakujefh;
daj mi, vezhkrat fpomniti fe tifiih befed, ki fi
jih ofemtridefet let ftarimu bolniku rekel, ko te
je v’ tempelnu sahvalil: ,,Glej, osdravljen fi •' ni-

200

kar vezh ne grefhi, de fe ti kej hujfhiga ne sgo-
di.“ Daj mi, de bom, kakor Jim ti v’ bolesni
in v’ sazhetku fvojiga boljfhanja obljubil, prihod-
ne dni fvojiga sbivljenja v’ fvetofti in pravizh-
nofti pred tabo hodil. Poverni mafhniku, sdrav-
niku, mojim prijatlam, vfim, ki fo sa-me moli¬
li, in fo mi v’ moji bolesni kakor Ji she bodi,
na pomozh prifhli, njih ljubesin, tukej zhafnoin
tamkej vezhno. Ako bi ti /jjo fvoji modrolli pre-
vidil, tudi njim kdej bolesin poflati: kako frezhin
bi bil jeft, ako bi jim fvojo hvaleshno ljubesin, ka¬
kor fi she bodi, fkasati samogel! — Daj mi do¬
bro koriti, dokler je fbe dan, dokler imam zbal,
mozhi in perloshnoft. Daj mi, o Bog! de bom
tebe zhes vfe, in vfe ljudi, kakor fam febe lju¬
bil, in tako shivel, kakor bom ob fvoji fmertni
uri shelel, de bi bil shivel. To te prbfim po
Jesufu Kriltufu. Amen,

IV. Poglavje.

Duhovna pomozh sa umirajozhe.

Opomba in premi fliljevanje sa tijie, hi Jo per
umirajozhih.

TJmirajozIiim ob njih sadnji Uri na ftrani ftati, je prav ime¬
nitno in safUishlivo delo kerfhanfke ljubesni. Ako zlilo-
vek fvoje slavljenje dobro fklene, je vfe dobro. JBog,

201

plazhevaviz viiga dobriga, bo gotovo tudi to delo ufmi-
Ijenja povernil. In kader bo bolnik k’ Bogu prifhel, bo
gotovo tudi sa tiftiga molil, kteri mu je ob njegovih po-
poflednjih urah tolikofhno Jjubesin fkasal; kleri mu je
pomagal, fovrashnike premagati; kteri ga je fkosi vihar¬
je frezhno v’ savetje perpravil? De bofh pa bolniku C’
pridam na Hrani Ital, profr pred vlim drugim I’ ponish-
noftjo in f’ saupanjem Boga sa njegovo gnado; sakaj bres
nje ne moremo ni/.h itoriti. ^kashi mu ufiniijenje in
ravno/,liutje, opominjaj terpe/higa k’ isrozhenju v’ bosh-
jo voljo, obudi v’ njem shelje, kakor otrok katolfhke
vere umreti, in navdajaj ga s’ saupanjem v’ saflushenje
Jesufove fmerti, in perpord/haj mu ljubesin , /Io do ras-
shalnikov, ako ktere ima. — '1'ode ne nadlegovaj ga s’
veliko govorjenjem ; raji mu kej maliga vezhkrat rezi ,
kakor veliko naenkrat; moli mu naprej kej perldshniga,
kar ga v’ veri, v’ upanji in v’ ljubesni poterditi utegne;
fkerbi de ga v’ ponishnini saiipanji ohranifh: nikar ne
moti njegoviga snotrajniga pokoja; prav tiho govori. Ako
okoiifhine perpufte, moli sa-nj, malo prezli od pdltelje
f’ prizhejdzhimi, nekaj Ozhenafhev v’ fpomin Jesufovih
fmertnih tesluiv; litanije od Jesufoviga prefvetiga ime¬
na, od terpljenja in fmerti Jesufove, litanije od prefve-
te devize Marije , litanije in zerkvene molitve sa umi-
rajozhe, de bolniku frezbno sadnjo uro fprdfifh, Moli
she vezli ali menj, kakor fmertno vojfkovanje vezli ali
menj /hafa terpi, Ako umirajdzlii sheli fpovedati fe, po¬
magaj po fvoji mozhi k’ fpolnovanju njegovih shelja. —
Sheleti je, de bi vfak umirajozhi fpiofhno odveso dobil.
(Spomni fe pa, de je tudi tebi odmenjeno kdej umreti,
ter premifli:

KLako tiho je tukej! En zhlovek flovo jemlje
°d vidniga fveta, v’ kterim je goftoval, in fe
ieli v’ nevidni fvet, kjer ho vekomej prebival.

Ko ti govorifh, o Bog, je zhlovek llvarjen ;
lr » ko ti mignefh, pade, ter fe v’ prah fpreme-
ni. — K a j je tedaj zhlovek ? — Vfe je nizhemer-
110 5 rasun tebe, o Bog! ljubiti in le tebi flu-

202

shiti. Tukej leshi ta umirajozhi, ter nam prid-
guje umerlivoft. — Gofpod! lizhi naf, pomifliti,
de moramo umreti, de bomo modri poftali. Mor-
de bomo tudi mi kmali ravno tako bres pomo-
zhi, in oflabljeni leshali! Morde fe nam bo kma¬
li govorjenje saperlo : morde bodo kmali nafhe
ozhi otemnele, in nafhi udje omersnili ! — Vfe
je pazh na dobrim perpravljanji v’ sdravji leshe-
zhe, zhe hozhemo upanje v’ frrterti imeti. —
Ljudje pazh malo samorejo pomagati! — Kako
c  dobro je, zhe zhlovek vfe fvoje rezili sa zhafa
sravna, zhe blishnjiga po kerfhanfko ljubi, in
fe s’ Tvojim rasshalnikam fpravi! Sakaj ura pri¬
de , oh kteri fe to vezh ne bo moglo ftoriti. —
Kjer pravizhni umerje, tam li ti, o Bog! — 0-
zhe vliga shivljenja! refhi duha od telefa, ktero
ga teshi in mami. — Daj de bo ta nafh brat (na-
fha feftra) mirno ogafnil, de fe k’ vezhnimu ve-
felju sbudi. Daj mu, de kakor pravizhni umer¬
je. Tvoj angel naj ga perpelje pred tvoje ok-
lizhje. — Ravno kar, preljuba dufha! ravno kar
bo konez terpljenja. Sdaj sdaj ti bo prijetnifhi
luzh pofijala. Kmali bofh v’ desheli miru. Kma¬
li ti bodo angeli boshji naproti prifhli, in re¬
kli: Pridi, perdrushi fe nafhim trumam. ■— 0
Bog! daj mi prijetni glaf flifhati: „Pojdi v’ ve-
felje fvojiga Gofpoda!“

Kader bolnik prav slo oflabi.

Moj Bog! vfa mozh mojiga fhivota je sgi-
nila ; daj mi vfaj v’ ferze potrebno mozh. — Ako
moje telo obnemaga, fpi’ejmi mojo dnfho.—-B
Jesuf! nizh vezh fkorej ne morem vshiti; tedaj


205

vfaj moje shelje po tebi potolashi. Pokrepzhaj
me s’ frojo befedo, in daj mi l;ma!i piti is ftu-
denza nar zhifiejiga vefelja. — Komej de te fhe
s’ befedo sa gnado prdfim. Tode ti Ozhe! vefh,
kaj te prdfim, akoravno ti ne morem povedati.
Odpufti mi moje grehe ; daj mi v’ tvoji ljubes-
ni umreti, in te hvaliti v’ desheli sbivih. — Luzh
mojih ozhi medli; hmali bo ugafnila; daj pa le,
de bom tebe vekomej v’ nebelih gledal. — Moji
udje mersli perhajajo, tolikanj bolj tedaj, o Bog!
vnemi moje ferze s’ ognjem tvoje ljubesni.

Zhe je umirajozlii fhe mlad.

Vefeli fe, moj otrok! ti pridefh k’ Jesufu,
ki je kdej Tvojim uzhenzam rekel: „Pultite otro-
zhizhem k’ meni priti, in nikar jim ne branite,
sakaj takih je nebefhko kraljeftvo. Refnizhno
vam povem ; kdor koli boshjiga kraljeftva ne
fprejme, kakor dete, ne pojde va-nj.“ — V’ bosh-
jih rokah fmo; v’ njegovi lafli je tedaj, kdaj de
uaf hozhe nasaj poklizati. — Akoravno pravizhni
s godej umerje, bo v’ miru pozhival. Gofpod
^ vsame is frede grehov, ker te rad ima. On
fe odtegne is fveta, de hudobija ne popazhi tvo-
jiga uma, in goljfija ne sapelje tvoje dufhe. Sa¬
ka j mik hudiga otemni doloro, in nepokojna po-
sheljivoft fpridi nedolshne ferza. Akoravno fvo-
) e  shivljenje sgodej dokonzhafh, fi vender lepo
karoft dofegel. Bog Tvojim isvoljenim s’ sgodnjo
! ^merijo miloft in dobrotlivoft fkasuje, on vsame
k’ fehi Tvoje ljubke. S. Alojs je bil fhe le 24 let
kar in f. Staniflav 18, ko lla umerla; in oba

204

zhaftimo kakor fvetnika. Ni na tem leshezhe,
koliko zhafa, temuzh kako poboshno de shivimo.

Zhe je umirajozhi poboshno shivel.

Jesuf je pot nar britkejiga terpljenja pred
tabo bodil; ti li fe njegovimu vladanju isrozhil;
ti le sa njim grefh. On te bo gotovo k’ zilu per-
peljal. — Jesuf ni imel kam fvoje glave poloshi-
ti, in je bil vender nar ljubfhi Ozhetov. — Se-
dajni dan je fzer tudi sa-te teshavin; vender pa
ne dvomi, de li boshji ljubik. — Jesuf te posna;
on te ljubi; on te derslii in obdershi v’ fvoji ro¬
ki. In zhe je Bog f’ teboj, kdo bo soper te?

— Jesuf je f krisha pot nafhel k’ tronu ; ti bofh
od njegove roke peljan pot nafhel k’ nebefam. —-
Jesuf ne pufti nobeniga fvojih sgubiti fe ; njega
fe torej dershi, njegov li. — Jesuf ima vfo oblaft
v’ nebelih in na semlji. On je fmertni Urah‘pre¬
magal; s’ njegovo gnado ga bofh tudi ti prema¬
gal. — Jesuf je fam fmert oluilil; on ve, kaj
de fe pravi umreti. On ti bo pot k’ tvojimu in
fvojimu Ozhetu polajfhal. — Jesuf je prav pri¬
jat el fvojih. Pravi prijatel fe v’ nadlogi pokashe.

— Glej, Jesuf! mojo nadlogo ; pokashi tedaj tu¬
di, de li moj prijatel.

Sadnje po(lovljenje sakonfkiga zhloveka.

Moja ljuba! (ali:  Moj ljub!) grosno fim
flab. Morbiti je boshja volja, de te kmali sa '
puftim. On ve, kaj de je sa-te in sa-me nar
bolje. Njegova volja naj fe sgodi. Ti li mi snu-
rej ravnozhutje fkasovala v’ mojim vefelji in ter-

205

pljenji; ne sapiufti me tedaj tudi v’ mojim pofled-
njim boji, pred mojo fmertjo, ne. Sahvalim
te sa tvojo ljubesin in fkerblivolt. Bog ti verni.
Odpulli mi, ako fini te is naglize in flabofti sha-
ljl, kakor tudi jeli gotovo vfake tvoje flabolli po-
sabim. Bodi varil najnih otrok, ohrani jih, u-
zhi jih, fveti jim kakor sgled; bodi tudi namelli
mene per njih. Te profhnje mi ne bofh odre¬
kla. Tolikanj bolj potolashen bom fhel is fveta,
ter fhel k’ Bogu. On naji bo lidej šepet sdru-
shil. Bog bodi tvoj Ozhe, in dobri ljudje tvo¬
ji fvetovavzi. Bog shegnaj tebe in najne otro¬
ke! Ozhe, uflifhi moje sdihovanje, in ne sapulli
njih, ki jih sapuftim!

Ob fplofhni odvesi.

Moj Bog! ako fi fklenil, me k’ febi pokli-
zati, fim dovoljin. Jeli molim tvoje prefvete fkle-
pe, ki mene tizhejo. O de bi pazh vezh kot
eno shivljenje imel ! Vfe bi tebi v’ dar pernefel.
— Verujem v’ te; ujiam v’ te; ljubim te zhes
vfe. Velikrat fim te rasshalil. Oh! to me boli
le is ljubesni do tebe. — Vfe fvoje terpljenje ,
zlo fmert, fprejmem is tvojih rok, in jih fklenem
f’ terpljenjem in s’ fmertjo Jesufa. Njega ti da-
viijem v’ sadoftenje sa fvoje grehe. — O Jesuf!
odpilili mi ne le dolg, ampak tudi fhtrafinge
mojih grehov , in svelizhaj me.

(Sveiopifmifki reki, ki fe utegnejo ob perlosh-
nim zhafu bolniku naprej brati.

Kdo mozhnih ti je enak, Gofpod! — Po
f voji milofti vodifh ljudftvo refheno: v’ fvoji mo-

206

zhi ga nefefh na fvoj fveti dom. — Popeljefh ga,
pofadil ga bofh na Tvoji la fini gori, v’ prav var¬
ni kraj, Gofpod! ki fi ga naredil. II Mojs. i5.

Gofpod je svek, pravizhin in refnizhin. —
Ni on tvoj ozhe, ki te je v’ laki imel? ki te je
sobrasil, ino kvaril ? — Jek pokonzham in jeli
oshivljam, udarim in osdravim; in ni ga de Li
otel is mojih rok. V Mojs. 32.

Gofpod pokonzha in oshivlja ; pelje v’ grob
in is njega. Gofpod ponisha in povifha, I Kr. 2.

Ti udarifh in osdravifh. —• Savolj nafhih gre¬
hov naf je pokoril; on naf bo refhil savolj fvo-
je milofti. — Blaigor vfim, ki tebe ljubijo, in le
tvojiga miru vefele! Tob. i3.

Bog! kako fo fe moji fovrashniki narnno-
shili?— Tode ti fi moj pomozbnik, moja zhaft,
ti mi glavo vsdignefh. Grem pozhivat, fpim,
fe sbudim, sakaj Bog me podpira. — Vsdigni
fe, o Bog! refhi me, Gofpod! — Per Gofpodu
je pomozb. Pf. 3.

Mirno pozhivam, in fpim; sakaj ti fam, o
Bog! fi me v’ varin kraj fpravil. Pf. 4.

Saflifbi Gofpod ! befede moje; moje vpitje
rasumi. — Jek pa savolj tvojiga obilniga ufmilje-
nja bom kopil v’ tvojo hifho. —• Vefele naj fe,
kteri v’ te saupajo; vekoma fe bodo vefelili, bi
ti bofh med njimi hanoval. Hvalili fe bodo sa¬
volj tebe vfi, ki ljubijo tvoje ime. Pf. 5.

Gofpod, Bog moj! v’ tebe upam; otmi me
od vfih , ki me preganjajo; in refhi me. De
me kje fovrashnik ko lev ne sgrabi; ker ni ni¬
kogar , de bi me refhil; nikogar, de bi me otel. Pf- 7'

Gofpod je perbeshalifhe fromaka; in ob pra¬
vim zhafu pomozhnik. V’ te naj upajo, kteri

207

tvoje ime posnajo; sakaj ti Gofpod! ne sapu-
ftifh tikih, ki tebe ifhejo.—Ubogi ne bo posa-
bljen sa vfelej; saupanje ubogih ne bo sa vfe-
lej prašno. — Vkani, o Bog! ne posabi ubogih.
— Tebi fe ubogi isrozhi; ti h pomozhnik lirot, Pf. g.

V’  Gofpoda saupam. — Gofpod je v’ fvojim
fvetim tempelnu; Gofpodov fedesh je v’ nebe-
fih. Njegove ozhi gledajo na ubogiga. Pf. 10.

Savolj nadlog revnih, in jezhanja ubogih
fe hozhem sdaj vsdigniti, pravi Gofpod. Pf. 11.

Gofpod! dokle fe me ne bofh fpomnil? do-
kle bofh fvoje oblizhje pred mano fkrival? —
Poglej na-me; in uflifhi me, Gofpod, moj Bog!
Rasfvetli moje ozhi, de kje v’ fmerti ne safpim
de kdej moj sopernik ne porezhe: Premagal fim
ga. — Jeft pa v’ tvojo miloft saupam. Moje fer-
ze bo savolj tvoje pomozhi od vefelja pofkako-
valo; Gof|36du hozhem peti, ki mi je dobro ko¬
til. Pf. 12.

Ohrani me, Gofpod! sakaj v’ te saupam.—
Pcdno imam Gofpoda pred fvojimi ozhmi; sa¬
kaj on je na moji defnizi, de ne omahnem. To-
r ej fe je moje ferze vefelilo; tudi moje mefo
bo v’ upanji pozhivalo. — Ti fi mi pota sveli-
tiianja nasnanil, ti me bofh pred fvojim oblizh-
jem s’ vefeljem napolnil; na tvoji defnizi bo vezh-
*hno vefelje. Pf. i 5 .

Obvari me, ko serklo v’ ozhefu . . . vari
pod fenzo fvojih perut. Pf. 16.

Ljubim te, Gofpod, moja mozh! Gofpod
J e  moja terdnolt, moje perbeshalifhe, in moj
°drefhenik. Moj Bog je moj pomozhnik, in
Va ~nj bom upal. On je moje branilo, in mozh
m °jiga ohranjenja, in moj varh. — Smertne sa-

208

derge fo me obdale. V’ Tvojih teshavah fini v’
GoTpoda klizal, in k’ fvojimu Bogu vpil, in on
je od fvojiga Tvetiga tempelna moj glaf uflifhal; ;
in moje klizauje pred njim je do njegovih ufhef
prifhlo. — S’ vifhave mi je roko pomolil, ter
me je prijel; in me s’ velikih voda ( nadlog )
slekel. — Dobrim fkasujefh dobrote Tvoje. — Bog
me s’ inozhjo obda. PT. 17.

Kdo Tposna (J voj o)  pregreho? Ozhilti me
od mojih Tkrivnih grehov, in vari Tvojiga hlap-
za p tujih (prevse triih ) ljudi. PT. i3.

V’ te To naThi ozhetje upali, in ti fi jih re-
Thil. V’ te To klizali, in To bili reTheni; v’ te
To upali, in niTo bili oTramoteni. — Od mater-
niga teleTa fi ti moj Bog. Ne odftopi od mene;
sakaj britkoft je she prav bliso; in nikogar ni,
de bi mi pomagal. — Moja mozh Te je ufufhila,
kakor zhepinja, in moj jesik Te dershi neba mo¬
jih uft. — On ( Gofpod ) ne savershe proThnje rev-
niga, in je ne sanizhuje. Tudi Tvojiga oblizhja ni
obernil od mene; temuzh me je uTliThal, ker
fim va-nj klizal. PT. 21.

GoTpod je moj paftir, in nizh mi ne k°
manjkalo; na dobro pafho me je poltavil. 01)
vodi oshivljenja me je sredil; mojo duTho je Tpre-
obernil. — Ako bi ravno po Tmertni Tenzi hodil,
bi Te nizh hudiga ne bal; sakaj ti fi s’ menoj.
Tvoja Thiba in tvoja paliza me tolashile.— .Tvo¬
ja miloft me Tpremlja vTe dni mojiga shivljenjaj
in v’ hifhi GoTpodovi bom ftanoval na vezimo
zhaTe. Pf. 22.

Bog moj! v’ te saupam, in ne bom ofram°"
ten. — Sakaj nibzhe ne bo oTramoten, kdor fi
je tebe Tveft. — GoTpod! Tpdnini Te Tvojiga ufm*'

209

Ijenja in Tvoje milobi, ki je od vekomej. Ne
pomni grehov moje mladobi, in mojih hudohij.
Po Tvoji milobi me ne posabi, savolj dobrote Tvo¬
je, o GoTpod. — VTe pota GoTpddove To po mi¬
lobi in reTnizi njim, ki Te njegove savdse, in nje¬
govih sapoved dershe. GoTpod! savolj Tvojiga ime¬
na mi boTh odpiibil grehe5 sakaj veliko jih je. —
Moje ozhi vedno na GoTpoda gledajo, ker on bo
moje noge is saderge reThil. Osri Te na-me, in
uTmili Te me; ker Tim sapuThen in ubog. Brit-
kolli mojiga Terza To Te namnoshile; reTbi me is
mojih nadlog. Poglej mojo nadlogo in moje te-
shave, in odpubi mi vTe moje pregrehe. — Va¬
ri mojo duTho, in reThi me. PT. 24.

Skuli me, GoTpod! in TkuThaj me; Tkuli s’
ognjem moje ledje in moje Terze. Sakaj tvoje
uTmiljenje mi je pred ozhmi, in nad tvojo reT-
nizo imam dopadenje. — O Bog ! ne pogubi mo¬
je dufhe T’ hudobnimi vred. PT. 25 .

GoTpod je moja luzh, in moja pomozh; ko¬
ga Te bom bal? GoTpod je mojiga shivljenja varh;
pred kom Te bom treTel. — Ako bi Te ravno boj
vsdignil soper mene, bom v’ tega ( Boga).  sau-
pal. — Saupaj v’ GoTpoda, bodi mozhan; bodi
Terzhan in perzbakuj GoTpoda. PT. 26.

GoTpod! v’ te saiipam, ne bom oTramoten
vekomej; reTbi me po Tvoji pravizi. Nagni mi
Tvoje uho, biti me reThit. Bodi ti moj Bog, in
varh, in hiTha perbeshaliTha, de mi pomagaTh.
— Savolj Tvojiga imena me boTh vodil in redil.
Ti me boTh is te saderge, ki To mi jo nabavili,
»speljal; sakaj ti li moj pomozbnik. —- GoTpod!

Trni 11  Te me ; sakaj teshave imam. — JeTt pa v
Tč saiipam, o GoTpod! Sim rekel: Ti Ti moj Bog.

210

\

V’ tvojih rokah je moja frezha. — Kolikanj do-
briga perhranifh njim, ki fe te boje; in pred
ozhmi zhlovefhkih otrok fkashefh njim, ki v’ te
saupajo. — Vef preftrafhen fim rekel: Spred tvo-
jiga oblizhja fim vershen. Tode ti fi glaf moje
profhnje uflifhal. — Bodite ferzhni vfi, ki v’
Gofpoda upate. Pf. 3o.

Ozhi Gofpodove gledajo na te, ki fe njega bo¬
je ; in na te, ki v’ njegovo ufmiijenje upajo, de
lijih dufhe od fmcrti refhi.— Nafha dufha zhaka
na Gofpoda, ker je on naf h pomozhnik in varh. Sa-
ltaj nafhe ferze fe bo nad njim vefelilo, ker v’ nje¬
govo fveto ime tipamo. Gofpod! naj bo tvoje
nfmiljenje s’ nami, kakor fmo v’ te saupali. Pf. 32.

(Vi shdlojini ) perblishajte fe k’ njemu, ter
bote rasfvetljeni; in vafh obras ne bo ofrarno-
ten. — Angel Gofpodov fe bo k’ bogabojezhini
vitavil, in jih refhil. Pokufite in poglejte, kako
fladak je Gofpod; blagor zhloveku, kteri va-nj
upa. — Ozhi Gofpodove fo na pravizhne, in nje¬
gove ufhefa na njih molitve (obernjene.)  — Go¬
fpod je bliso njim, kteri fo shaloftniga ferza, in
pomaga ponishnim v’ duhu. Pravizhne sadene
veliko nadlog; tode Gofpod jih bo is vfih refhik
Gofpod varuje vfe njih kolti, nobena njih nebo
slomljena. Pf. 33.

Gofpod vojfkuj fe s’ njimi, ki fe s’ mano
vojfkujejo. — Rezi moji dufhi: Jeli fim tvoja po*
mozh. — Kteri mene umoriti shele, naj fe fra*
mujejo, in naj bodo oframoteni. Kteri mi hudo
naklepajo naj beshe, in naj bodo safmehovann
— Vfe moje kolti poreko: Gofpod! kdo ti je enak?
Ki revniga is rok mozhnejfhih ; uboshiza in fi’°'
maka (is rok)  rasbojnikov istergafh. — Gofpod’

dokle bolh ti to gledal ? refhi mojo dufho od
njih hudobije. Pf. 34.

O Bog, kako mnogo je tvojo ufmiljenje ! To¬
rej bodo zhlovefhki otrozi pod lenzo tvojih pe¬
nit upali. Oni fe bodo nashivili od obilnoili tvo¬
je hifhe. — Per tebi je ftudeniz shivljenja, in
v’ tvoji luzbi bomo luzh gledali. Pf. 35.

Veleli fe Golpoda, in on ti bo dal, kar tvoje
ferze sheli. Isrozhi Golpodu fvoj pot, in sanefi
le na-nj; in on bo korih — Podversi le Gplpo-
du, in proli ga. —Pohlevni bodo deshelo v’ la It
dobili, in le velikiga mini velelili. — Golpod ve
dni neomadeshvanih; njih delesh bo vekomej.—
Pomozh pravizhnih je od Golpoda; in on je njih
varh ob zhalu nadloge. Pl. 36.

Daj mi, Golpod! rediti moj konez; in ko-
likolhno je Ihtevilo mojih dni, de vem, kaj mi
manjka. — Majhno mero li mojim dnevam od-
lozhil, in moje sbivljenje je kakor nizb pred tabo.
Sa rel, vil shivi ljudje lo sgol nizhemernoft. V’
relnizi, zhlovek sgine, kakor lenza. — Torej, v’
kaj hozhem upati? ali ne v’ Golpoda? In moje
shivljenje je per tebi ? Relhi me od viih mojih
pregreh. — Molzhim in ne odprem Ivojih uft,
ker li ti to GoriI. Pred tabo fim ptujiz, in po-
pdtin, kakor vli moji ozhetje. Perjenjaj mi, de
k odahnem, predin tje grem, in me vezh ne bo.

Pl. 38.

Sheljno fim dozhakoval Golpoda, ter leje k’
meni nagnil. In je moje prolhnje ullifhal, in me is-
lekel is bresna revfhine, is blata ino lushe. Moje
no ge je na Ikalo poftavil, in moje ftopinje vla¬
dal.— Jeft te shelim, in tvoja pokava je v’mo¬
jim lerzu. — Tipa, Golpod! mi ne odtegni Ivo-

14  *

212

jiga ufmiljenja; tvoja miloft iti svetloba me botc
vfclcj fprejele. Ker nadloge bresfhtevilne to mo
obdale; moje pregrehe fo me sajele, in ne mo¬
rem viditi (njih koma).  Vezli jih je, bo lat na
moji glavi. — Ko bi me ti pazh refhil, o Go¬
fpod ! Gofpod, glej de mi pomagafh! Pf. 3g.

Sakaj li shalodna, moja dufha! insakajme
motifh. Saupaj v’ Boga', ker jed ga bom fhe hva¬
lil 5  on je moja pomozh in moj Bog. Pf. l\i.

Sodi me, o Bog! in rasfodi mojo rezh...
ker ti, o Bog! II moja mozh.— Pofhlji fvojo luzli
in fvojo refnizo ; de me bodo peljale, ter na tvojo
fveto goro, in v’ tvoj fhotor perpeljale. In jed
bom dopil pred boshji altar, pred Boga, ki mo¬
jo mladod rasvefeluje. Pf. 42 .

Velike nadloge terpimo, nadloge sa umreti.
Gofpod! vdani, pomagaj nam, in refhi naf sa-
volj fvojiga imena. Pf. 43.

Bog nam je savetje ino mozh; pomozhmK
v’ nadlogah, ki fo naf liudo sadele. Torej fe ne
bomo bali, ako bi fe ravno semlja gibala.^ -
Mogozhni Bog je s’ nami; nafhe perbeshalifh®
je Jakobov Bog. Pf. 45.

Klizhi v’ me ob zhafu nadloge, in te boffl
refhil, in ti me bofh zhadil. Pf. 49 .

Bog! pomagaj mi savolj fvojiga imena; )n
perfodi mi pravizo v' fvoji mozhi. Pf. 53.

De bi mi pazh kdo penile dal, kakor g°"
lobu, de tje sletim in tam pozhivam. Pf. 54.

V’Bogu je moje svelizhanje, in moja zhaftj
on je Bog moje pomozhi, v’ Boga saupam. Pf.

Moja dufha hrepeni po tebi; moje telo te
sashekije. V’ pudi desheli, kjer ni pola, ne vo¬
de, gledam (kakor de bi bil)  v’ fvetifhi, p° * c ‘


215

bi; de bi vidil tvojo mozh, in tvoje vclizhaftvo.
Sakaj tvoje ufmiljenje je bolji, kakor shivljenje.
— Moja dufha fe tebe dershi, tvoja defniza me
podpira. Pf. 62.

Blagor mu, kteriga ti ti isvolil in fprejel;
v’ Ivo ji veshi bo prebival. Obdarovani bomo s’
blagam tvoje hifhe. Pf. 64.

Ti fi naffkufd, o Bog! ti fi naf s’ ognjem
zhiftil, kakor fe frebro zhifti. Pf. 65.

Ufmili fe naf, o Bog! in poshegnaj naf; ober-
ni k’ nam fvoje milo oblizhje. Pf. 66 .

Hvaljen bodi Gofpod vfak dan; Bog nafhi-
ga svelizhanja nam bo dal frezhin pot. Pf. 67.

O Bog! hiti me otet; Gofpod! tezi mi po¬
magal. Jeft fim revesh in firomak, o Bog! hiti
k’ meni. Pf. 69.

Ne saversi me ob zbafu moje (larodi; ne sa-
pufli me, kader bo moja mozb flabela. Pf. 70.

V’ refnizi, Bog je Israelu dober; tem, kifo
zbiftiga ferza. — Meni je doliro, de fe Boga
dersliim, in v’ G olj)o d Boga fvoje saupanje fta-
vim. Pf. 72.

Moja dufha fe ne da tolasbiti; jeft fe pa
fpomnim Boga, in to me rasvefeli. Pf. 76.

Ne fpomni fe nafbib nekdajnih kriviz, biti
nam s’ fvojim ufmiljenjem naproti; sakaj grosno
fnio ubosbali. Pomagaj nam, Bog naf h Svelizhar!
in refbi naf, Gofpod! savolj flave fvojiga ime¬
na; in saneli nafhim greham savolj fvojiga ime¬
na. Pf. 78.

O Bog ! fpreoberni naf, in pokasbi nam fvoje
oblizhje, in nam bo pomagano. Pf. 79.

Blagor zhloveku, kteri od tebe pomozh zb a-

214

ka. — En dan v’ tvoji veshi je bolji, kakor dru¬
god tavshent. Pf. 83.

Skashi nam, Gofpod! fvojo miloft, in do¬
deli nam fvoje svelizhanje. Pf. 8/j.

Ti, Gofpod! fi dober in milofiiv, in prav
ufmiljen do vlih, kteri v’ te klizhejo. Pf. 85.

Kdor v’ savetji Narvifhiga prebiva, prebiva
pod brambo nebefhkiga Boga. On bo rekel Go-
fpodu: Ti li moj varb , in moje perbesbalifhe;
moj Bog! v’ te upam. —- S’ fvojimi perutami te
bo obfenzhil, in pod njegovim -perjem bofh bres
fkerbi. — Tavshent jih bo na tvoji Hrani padlo, in
defet tavshent na tvoji defni; k’ tebi pa fe ne
bo perblishaio. — Sakaj ti Gofpod! li moje upa¬
nje. Ti li Narvikfhiga sa fvoje perbesbalifhe po-
ftavil. Hudo te ne bo sadelo, in fhiba ne bo pri-
fhla bliso tvoje hifhe. Sakaj fvojim angelam je
savolj tebe sapovedal, de te bodo na vlih tvojih
potih varovali. Na rokah te bodo nolili, de kje
s’ fvojo nogo ob kamin ne sadenefh. — V’ me je
upal, otel ga bom; varval ga bom, ker je moje ime
fposnal. — Otel ga bom, in povelizhal. Namno-
shil bom njegove dni, in njemu fvoje svelizhanje
pokasal. Pf. go.

Kteri fo v’ Gofpodovi hifhi vfajeni, bodo v’
veshi nafhiga Boga zvetli. Pf. gi.

Ali on, ki je uho itvaril, ne flifhi? Ali on ?
ki je oko naredil, ne vidi? —Po velikim fhtevi-
lu bolezhin /mojiga ferza, fo tvoje tolashbe mo¬
jo dufho rasvefelile. Pf. g3.

On je Gofpod, riafh Bog, in mi fmo njego¬
vo Ijudltvo, in ovze njegove pafhe. Pf. 94 .

Pojdite s’ sahvalo fkos njegove vrata, pojdi¬
te f petjem v’ njegove lope. — Sakaj Gofpod je

215

dobrotliv, njegovo ufmiljenje terpi vekomej, in
njegova refniza od ve k o me j do vekomej. Pf. gg.

Moja dufha! hvali Gofpoda, in vfe, kar je
v’meni njegovo fveto ime. Hvali Gofpoda, moja
dufha! in ne posabi njegovih toliko dobrot. On
ti vfe pregrehe odpufti, on vfe tvoje flabofti osdra-
vi. On otme tvoje shivljenje od fmerti; on ti fka¬
di e obilno mil od in ufmiljenje. — On ne ravna
s’ nami po nafhih pregrehah, in nam tudi ne
povrazhuje po nafhih hudobijah. Sakaj kolikorfh-
na je vifhava od semlje do neba, tolikofhno je
njegovo ufmiljenje nad njimi, ki fe ga boje. Ka¬
kor delezh je od jutra do vezhera; tako delezh
je on nafhe pregrehe od naf poftavil. Kakor fe
ozhe fvojih otrok ufmili, tako fe Gofpod liftih
tfrr.il i, kteri fe ga boje. On fe fpomni, de fmo
frah. — Ufmiljenje Gofpoda je od vekomej do
vekomej nad njimi, ki fe ga.boje. Pf. 102.

Ako jim (fv o ji m Jivarem')  fapo odvsamefh,
pcginejo, in sopet prah poftanejo. Ti pofhljefh
fvcjiga Duha, in fo ftvarjene. Pf. io 3 .

Gofpod ! fpomni fe naf po milofti, ktero imafh
tl o fvojiga ljudftva; obifhi naf s’ fvojim svelizha-
n jen; de bomo frezho tvojih isvoljenih vidili, in
fe frizhe tvojiga ljudftva vefelili. Pf. io 5 .

Moje ferze je perpravljeno, o Bog! — Po-
niagfn nam is nadloge ; sakaj zhloveflika pomozh
je prašna. Pf. 107.

Dela njegovih rok fo refnizhne in pravizline.

Pf- ut.

Hvaljeno bodi Gofpodovo ime; od sdaj, in
Vekome ; .— Ori ubogiga is prahu potegne, in fro-
Ir,; d:a is blata vsdignc; de ga sravin poglavarjev
fvojiga ljtdftva poftavi. Pf. 112.'

216

Nafh Gofpod je v’ nebelih ; on flori vfe, bar
hozhe. Pf. n 3.

Ljubim Gofpoda, ker on je uflifhal moj glaf
in mojo profhnjo; ker on mi je fvoje uho na¬
gnil: torej bom va-nj klizal fvoje sliive dni. —
Hodi sopet mirna moja dufha, ker Gofpod ti je
dobro ftoril. Moje shivljenjd je refhil od fmerti.
moje ozhi od fols, in moje noge od padza. Go-
fpodu bom dopadel v’ desheli shivili. Pf. 114.

Draga je v’ ozheh Gofpoda fmert njegovih
fvetnikov . . . Gofpod! fej fim tudi jeli tvoj lila-
piz; . . . ti li moje vesi rastergal. Tebi ho-
zhem hvalni dar pernefii, in klizati v’ Gofpodovo
ime. Pf. 115.

Ne bom umeri, ampak sliive], in Gofpodo-
ve dela pravil. Gofpod me je mozhno tepel;
tode umreti me ni pultih Leta je dan, ki gi
je Gofpod ftoril; bodimo danf prav vefeli, k
vefelimo fe. Pf. 117.

Popotnik fim na semlji. —To mi je tol asi-
bo v’ moji flifki, de me tvoja befeda oshivlja. —
Ravnaj s’ fvojim flushabnikam po fvoji milofti.—'
Ti fi pravizhin , o Gofpod! in pravizbne fo tvo¬
je fodbe.— Okoli hodim, ko sgubljena ovza; ter
ifbem tvojiga zhaftivza. Pf. 118.

Pomozh mi bo od Gofpoda, ki je nelo in
semljo ftvaril.— Gofpod te varuje vfiga huliga ;
Gofpod naj varuje tvojo dufho. Gofpod iaj to
varuje; ko pridefh ino grefh; sdaj in velomej.

Pf. 120.

Svoje ozhi vsdigujem k’ tebi, ki v’nebelih
prebivafh. Glej! kakor ozhi- hlapzov s a roke
fvojih gofpodarjev; in kakor ozhi dekle na roke

217

fvoje gofpodinje: gledajo nafhe ozhi na Gofpoda
nafhiga Boga, dokler fe naf ne ufmili. Pf. 122.

Kakor vrabiz fmo is saderge ptizharjev ufhli;
saderga fe je rastergala, ter fmo refheni. Pf. 12 3 .

Kteri jokajozhi fejejo, kodo s’ vefeljem she-
li. So fhli tje, in fo jokali, ker fo femena me¬
tali. Tode s’ vefeljem kodo prifhli, ker kodo
fvoje fnope nefli. Pf. 12 5 .

Akoravno hodim v’ fredi nadlog; me v’
shivljenji ohranifh. — Gofjiod ko sa-me ftoril;
ufmiljenje tvoje, o Gofpod, je vezimo; dela fvo-
jih rok ne saversi. Pf. i 3 7.

Preglej me, o Bog! in fposnaj moje ferze;
fknfl me, in fposnaj moje ftese. Pf. i 3 S.

Gofpod ko krotke k’ svelizhanju povifhal.
Sveti fe kodo v’ fvojim pokoji vefelili. Oni ko¬
do s’ fvojimi uftmi Boga povikfhevali. Pf. 149-

Pravizhne dufhe fo v’ rokikoshji, in ne ko
jih dofeglo terpljenje fmerti. Ozkem nefpamet-
nih fe je sdelo, de umerjejo, in njih odhod od
n af pogubljenje ; pa oni fo v’ miru. In zhe fo
pred ljudmi bolezhine terpeli, je njih upanje
polno neumerlivofti. Malo hudiga fo prenefli,
ali veliko dobriga bodo prejeli; ker Bog jih je
fliufil, in jih je nafhel feke vredne. Kakor sla-
to v’ pezhi jih je fkufil, in kakor skgavni dar
ph je prejel, in ob fvojim zhafu fe ko na-nje
°ser]. Modr. 3 .

Pravizhni bodo vekomej shiveli, in per Go-
^pddu je njih plazhilo, in Narvifhi sa-nje fker-
ld. Torej kodo prejeli zhaftitlivo kraljeltvo in
lepo krono is Gofpodove roke. Modr. 5 .

Hvalim te, Gofpod! ker fe je po tem, ko
k na-mo jesin kil, tvoj ferd vlegel, in mene

218

tolashifh. Glejte! Bog je moj Odref ličnik: saii-
plivo bom delal, in fe ne bom bal 5 sakaj Go¬
fpod je moja mozh, moja hvaleshna pelim, in
je podal moj Svelizhar. Isaj. 12.

Gofpod! lilo terpim 5 bodi porok sa-me.—
Ti li moje shivijenje od fmerti refhil; sa-fe fi
vfe moje grehe vergel. Isaj. 38 .

Gofpod! grefhili fmo . . . odverni fvojo je-
so od naf ... in refhi naf savoljo febe. — Osri
fe, o Gofpod! na naf is fvoje fvete hifhe; nagni
fvoje uho, in uflifhi naf. Baruh. 2.

Gofpod! v’ fvoji jesi fe bofh ufmiljenja fpom-
nil. — V’ Gofpodu fe bom vefelil, in bom pofka-
koval v’ Bogu, fvojim Svelizharji. Hab. 12.

Kteri fo v’ poboshnodi umerli, imajo obil¬
no milod perhranjeno. Mak. 12.

Kdor sgubi fvoje shivijenje savolj mene, g«
bo nafhel. Mat. 16.

Pametne devize . . . (fo fe perpravile na
prihod shenina)  in fo fhle s’ njim na shenitni-
no, in duri fo fe saperle. Mat. 25 .

Dobri in svedi hlapiz! ker li bil v’ malim
sved, te bom zhes veliko podavil; pojdi v’ ve-
felje fvojiga gofpoda. Mat. 2 5 .

Moj duh fe vefeli v’ Bogu, mojim Svch-
zharji. — Velike rezhi mi je doril, on ki je nio-
gozhin.—Lazhne je s’dobrim napolnil. Luk. J-

Blagor vam, ki sdaj jokate, ker glejte! va-
fhe plazhilo je veliko v’ nebelih. Luk. 6 .

Blagor tidim hlapzam, ktere gofpod, kade 1 '
pride, najde zhuti! Refnizhno vam povem, de fe b°
opafal, in jih bo k’ miši pofadil, in bo perilo'
pil, ter jim dregel. Luk. 12.

Ura pride, ob kteri bodo vli, ki fo v’ g r0 '

219

beh, flifhali glaf Sinu boshjiga; in bodo pri¬
bili, bteri fo dobro delali, v’ vftajenjc shivljc-
nja. Jan. 5.

To je  volja Ozheta, bteri me je poflal, de
od vliga tidiga, bar mi je dal, nizh ne sgubim,
temuzb de obudim tibo poflednji dan. To je
volja mojiga Ozheta, bteri me je poflal, de ima
flehern, bteri vidi Sinu in va-nj veruje, veziv¬
no .shivljenje, in jeli ga bom obudil poflednji
dan. Jan. 6.

Jeli /im vftajenje in shivljenje; kdor v’ me
veruje, bo shivel, abo ravno umerje. In kdor
koli shivi, in v’ me veruje, ne bo umeri vebo-
mej. Jan. n.

Kdo me bo refhil od telefa lete fmerti?
Gnada boshja po Jesufu Kribufu Gofpodu nafhim.
Rimlj. 7.

Nobedin naf ne shivi fam febi, in nobedin
ne umerje fam febi. Abo tedaj shivimo, shivi-
m o Gofpodu; abo umerjemo, umerjemo Gofpo¬
du. Naj tedaj shivimo, ali umerjemo, fmo Go¬
spodovi. Rimlj. 14 .

Mertvi bodo vdali nedrohlivi.— To ftrohli-
Vo  namrezh mora oblezhi nedrohlivod, in to u-
{uerlivo mora ohlezhi neumerlivod. — Posherta
je fmert v’ smagi. Kje, fmert! je tvoja smaga?
tye, fmert! je tvoje shelo ? — Bogu pa bodi
Sj v »la, bteri nam je dal smago po Gofpodu na-
SRini Jesufu Kridufu. I Kor. i5.

Hvaljen bodi Bog in Ozhe Gofpoda nafhiga
Sesufa Kridufa, Ozhe ufmiljenja in Bog vfe lo-
)as hbe, bteri naf v’ vfabi nafhi nadlogi tolashi. . .
^ (a j kakor je Kridufovo terpljenje obilno v’ naf,

220

tako je tudi po Kriftufu nafha tolashba obilna.
II Kor. i.

Ako verujemo, de je Jesuf umeri, in sopet
vkal; bo tudi Bog tike, kteri fo v’ Jesufu safpa-
li, s’ njim vred ven peljal. I Tef. 5, i3.

Jei't lim she darovan, in zhaf moje rasvese
nahaja. Dobro vojfkovanje fim vojfkoval, tek
elokonzhal , vero ohranil. Sdaj mi je perhranje-
na krona pravize, ktero mi bo dal Gofpod, pra-
vizhni fodnik. II Tim. 4? 6.

Perblishajmo fe s’ saujianjem k’ fedeshu gna-
de, de ufmiljenje dofeshemo, in milob najde¬
mo, kader nam bo pomozhi treba. Hebr. k-

Ne sgubite fvojiga saupanja, ktero ima ve¬
liko plazhilo. Sakaj polerpeshlivoh vam je po¬
trebna , de boshjo voljo borite, in obljubo do-
feshete. Sakaj zlo malo zliafa je fbe, in bo pri-
fhel on, kteri ima priti, in fe ne bo mudil
Ilebr. 10 , 35-37.

Predragi! v’ veliko vefelje li fhtejle, kader
padete v’ mnogotere fkufhnje, ker vehe, de fkiilb-
nja vafhe vere obrodi poterpeshlivoh, poterpesli-
Kvoh pa dopolni delo; de he popolni in pravi-
zhni, in v’ nizhemur pomanklivi. — Blagor zhlo-
veku , kteri preterpi fkufhnjo, ker fkufben J)°
prejel krono shivljenje, ki jo je Bog tihim ob¬
ljubil, kteri ga ljubijo. Jak. i.

Hvaljen bodi Bog in Ozhe Gofpoda nafliip*
Jcsufa Krihufa, kteri naf je savolj fvojiga velil 1 "
ga ufmiljenja prerodil v’ shivo upanje po vita"
jenji Jesufa Krikufa od mertvih v’ nekrohliv j 1 }
nesvenliv del, perbranjen vam v’ nebelih, kteri
ke v’ boshji mozbi ohranjeni po veri v’ svelisdi®"
nje, ktero ima rasodeto bili poflednji zbafj v

221

klcrim fe bole vefelili, '/.lic morate sdaj malo
shalovali v’ mnogoterih fkufhnjah, de fe fkufli¬
nja vafhe vere veliko drajfhi, ko slalo, ktero
fe s’ ognjem fkuflia, pokashe v’ hvalo, in fla-
vo, in z h ali o rasodetji Jesufa Kriftufa Gofpoda
nafhiga; kteriga ljubite,-ako ga ravno nifte vi-
dili; v’ kteriga sdaj verujete, de fi ga ne vidite.
Ako pa bote verovali, fe bole vefeiili s’ neisre-
zhenim, in zhabitlivim vefeljem. Ki bote konez
fvoje vere, svelizhanje dufh, sadobili. I Pet. 1.

Blagor mertvim, kteri v’ Gofpodu umerjejo!
Odfle, rezheDuh, naj pozhivajo od fvojiga truda;
sakaj njih dela gredo sa njimi. Puisod. Jan. 14, i 3 .

Reki is pojlednjih govorov in molitve Jesufa.

„Vafhe ferze naj fe 'ne p rebra f lri: Verujete v’
boga, tudi v’ me verovajte. V’ hifhi mojiga
Ozheta je veliko prebivalifh. Ako bi tako ne
kilo, bi nam bil povedal; ker grem vam m e bo
perpravit. In ko odidem in vam mebo per-
pravim, bom fpet prifhel, in vaf bom k’ fe-
ki i'sel, de bote tudi vi, kjer Jim jeb. •— Jeb
fini pot, in refniza, in shivljenjc. JNihzhe ne
pride k’ Ozhelu drugazhi, kakor po meni. —
Jeb grem k’ Ozhetu. In karkoli bote Ozheta v’
ttiojim imenu profili, to bom boril; de bo Ozhe
v  Sinu povelizhan. — Ne bom vaf sapubil firot;
k vam bom prifhel. — Ako me kdo ljubi, bo
n ioje befede fpolnoval; in moj Ozhe ga bo Iju-
kjl, in bova k’ njemu prifhla in per njem pre¬
bivala.— Mir vam sapubim , fvoj mir vam dam;
110  kakor fvet daje, vam jeb dam. Vafhe ferze
kn no prebrafhi, in naj fe ne boji. — De

222

JVetfposna, de ljubim Ozheta, in tabo delam , ka¬
kor mi je Ozhe sapovedal. Vkanite, po jdimo od tod/ 1
„Jek fim prava terta, in moj Ozhe je vino¬
gradnik. Vfako mladiko ; ktera v’ meni ne ro¬
di fadti, bo odresal; in vlako, ktera rodi fad,
bo otrebil, de vezh fadii rodi. — Okanite v’ me¬
ni , in jeli v’ vaf. Kakor mladika ne more ro¬
diti fadii farna od febe, ako ne oflane na terti:
tako tudi vi ne, ako v’ meni ne ollanete. Jeli lim
terta, vi mladike. Kdor oftane v’ meni, in jeli
v’ njem, on rodi veliko fadu; ker bres mene
ne morete nizh koriti. — Ako ollanete v’ meni,
in moje befede v’ vaf okanejo, profite kar koli
hozhete, in fe vam bo sgodilo. — Kakor je Ozke
mene ljubil, lim tudi jek vaf ljubil. Okanite
v’ moji ljubesni. Ako moje sapovedi fpolnuje-
te, bote okali v’ moji ljubesni; kakor fim tudi
jek sapovedi fvojiga Ozheta fpolnil, in okanem
v’ njegovi ljubesni. — To je moja sapoved, de
fe ljubite med feboj, kakor 'lim vaf jek ljubih
Vezhi ljubesni od te nima nibzhe, de kdo fvo-
je shivljenje da sa fvoje prijatle. Vi ke moji
prijatli, ako korite, kar vam-jek sapovem. — I' 1
sdaj grem k’ njemu, kleri me je poflal. —- Sa
vaf je dobro, de jek grem. — Vfe, kar ima 0-
zhe, je moje. — She malo, in me bote vidili. —
Svet fe bo vefelil; vi (pa) bote shalovali, ali va-
fha shalok fe bo v’ vefelje fjjreobernila. — Spet
vaf bom vidil, in vafhe ferze fe bo vefelilo, )n
vafbiga vefelja vam ne bo nihzhe vseh Isfhel
fim od Ozheta, in fim prifhel na fvet, fpet sa-
pukim fvet, in grem k’ Ozhetu.“ j

„To je Jesuf govoril, in je vsdignil ozki
v’ nebo, in je rekel: Ozhe! ura je prifhla; p°‘

225

velizhaj fvojiga Sina, do tvoj Sin tebe poveli-
zha; kakor ti mu dal oblati zhes vfe zhlovefh-
tvo, de da vlim vezhno sliivljenje, ktere fi mu
dal. — Jeti Jim te povelizhal na semlji; delo tim
dokonzhal, ktero Ji mi dal, de ga tlorim. In
sdaj ti Ozhe, mene povclizhaj fam per febi s’
velizhatlvam, ktero fim per tebi imel , predin
je bil fvet. —Jeti prolimsa-nje . . . ktere ti mi
dal; de bodo eno, kakor tudi mi. Dokler tim
bil per njih, tim jih obranil v’ tvojim imenu; in
nobedin njih fe ni pogubil, kakor le fin pogub¬
ljenja, de fe pifmo dopolni. — Ne prolim, de
bi jih is fveta vsel, ampak de bi jih h udi g a va¬
roval. — Pofveti jih v’ refnizi. — Sa-nje fe jeti
fam febe pofvezhujem; de fo tudi oni pofvezhe-
ni v’ refnizi. — Ozhe! hozhem, de bodo titli,
ktere ti mi dal, tudi s’menoj tam , kjer fim jeti;
de moje velizhaflvo vidijo, ktero fi mi dal, ker
b me ljubil pred sazhetkam fveta.

Obudovanje pohoshnih shelja  n’ umirajozhih.

Kg  fe s a (Uij a tira blisha, fe mora vfe odpraviti , Iiar koli
bi umi rajo/, hi ga motiti utegnilo; zlo njegove dornnzhe lju¬
di, ako fe glafniga shalovanja sdersliati ne morejo. Var-
Vati fe je treba govorjenja, sakaj ono bi utegnilo mni-
rajozliimu nadleshno biti. Ne govori mu v’ ufhefa ali v’
obras. Moli tiho, pozbafi in prenehnma. — Ne kropi
ga prevezli s’ shegnano vodo v’ oblizhje. Saupanje v’
boshjeufmiljenje v’ njem obuditi, mu derslii pred ozbmi po¬
dobo krishaniga Jesufa. — Lepa navada je tudi, de fe
Pred umirajozhim luzh pershge. Kerftna fvezha je roje-
niga fpremiia v’ zerkev boshjo; finertna fvez.ha naj
bmirajozliiga v’ vezhnoft fpremi.

O Bog! k’ febi me sdaj klizbefh. — Govo-
"> Gofpod! tvoj flushabnik te poflufha, on gre

224

sa tvojim glafam. —Verujem v’ te, trojni Bog,
Ozhe, Sin in f. Duh!

Verujem terdno vfe, kar fi ti, o Bog! ras-
odel, ker ti vezhna refniza in modrok. — Po-
terdi me v’ moji veri; daj mi, de do konza JVo-
jiga shivljenja v’ veri kanovitin oftanem.

Upam v’ tvojo nefkonzhno dobroto in mi-
loti, o Bog! — Upam v’ nefkonzhno saflushe-
nje t.vojiga Sinu, nafhiga Svelizharja Jesufa Kri-
ftufa. — Bog moj! ti ne sapuftifh tikih, ki v’
tebe fvojo popolno saupanje kavijo. — Upam v’
te, ker fi vfigamogozhin, dobrotliv in svek. —
Ti mi samorefh pomagali; ti mi hofh pomagal;
ti fi obljubil, mi pomagali. — Svelizhaj fvojiga
flushabnika, ki v’ te upa. — Ozhe! ti fi mene
fvojiga otroka toliko zhafa terpel; ne saversi me
tudi sdaj ne , ko fe f’ popolnim saupanjeni k
tebi obernem.

Edini, pravi in shivi Bog! molim te, kakor
narvifhiga Gofpoda nebef in semlje.

Sahvalim te, o Bog! sa vfe meni fkasane
gnade in dobrote. Bresfhtevilne fo, kakor pefik
ob morji, kakor svesde na nebu. — Sej fi ki)
smirej tolikanj dobrotliv do mene; bodi tudi sdaj
ob moji fmerti moj Ozhe ! Tvoje ime bodi liva-
Ijeno.

Moj Bog! moj Ozhe! Tivefh, kdlikarij ter-
pim. Poterdi me ob ti uri; daj mi jo frezlm 0
prekati.

Popolnima fe podvershem tebi, Vfigamogozh'
ni! Kakor hozhefh , in dokler hozhefh.

Kopernim po tebi; moje fcrze je nepokoj'
no, dokler ne pozhiva v’ tebi.

Gofpod! ti vefh vfe rezki; ti vefh, de sbellm, ,s

225

vfiga fvojiga ferza ljubiti te, ker ti nar vezhi do¬
brota , ker ti nefkonzhno popolnima in vfe lju¬
besni vredin.

Oh! de bi te bil vfaj bolj ljubil, moj Bog
in Ozhe! — Oh ! de bi bil jeti poboshnifhi shi-
vel! Tode ti vidifh moje ferze. Kako neisrezhe-
no, in le is ljubesni do tebe me gre vajo vti mo¬
ji grehi, ki tim te s’ njimi rasshalil! Ozhe, bo¬
di mi milobi v!

O Jesuf! odpufti mi, ubogimu grefhniku,
kakor ti tvojim fovrashnikam, kakor ti rasbojni-
ku na krishi odpuftil. Tudi jeli odputtim vtim
tvojim rasshalnikam is ljubesni do tebe.

Bog, fveti Duh! utrnili te me; odpufii mi,
de tim te s’ tvojimi grehi lolikrat rasshalil.

Saflushil tim, umreti. -—Umreti hozhem, de
tvoji pravizi, o Bog! sadoltim. — Umreti hozhem,
ker ti, moj Ilvarnik! hozhefh. Umreti hozhem,
de tebi, o Jesuf! ki ti tudi umeri, enak pofta-
nem. — Umreti hozhem, de tebe, o moj Bog!
v’ nebelih vekomej ljubim in zhaftim.

Ozhe v’ nebelih! Tvoje ime bodi pofvezhe-
no. Pridi k’ meni tvoje kraljeftvo. Sgodi te tvo¬
ja volja. Poshivljaj me ondi vekomej; odpufti mi;
ne pufti me v’ fkufhnjavi obnemagati; refhi me
°d vfiga hudiga.

O Marija! ti lisa Bogam moje edino upanje.
Pod tvojo pomozh perbeshim, o fveta boshja po-
1- odniza! Perporozhi me fvojimu Sinu. — Mati
1'asunmofti! ohrani mi terdno vero. Mati fveti-
ga upanja! isproli mi ftanovitno saupanje. Mali
z bifte ljubesni! isproli mi popolno ljubesin. — O
''tari j a! brani me vtim fovrashnikam mojiga sve-
t^lianja. O Marija, vrata nebefhke ! o de bi jeli

226

po tvojih profhnjah v’ nebefa prifhel! — Mati mi-
lofti, mati ufmiljenja! ne verni od mene fvojih
miloftivih ozhi, in po tem revnim shivljenji po¬
kosili mi Jesufa, shegnani fad tvojiga telefa.

Sveti Mihael, obvari me v’ tem boji, de ob
flrafhni fodbi ne vsamem konez.

Sveti angel varh! rasfvetli me; obvari me in
pelji me v’ vezhno shivljenje. Vli fveti angeli,
f. Joshef, moji fveti pomozhniki, in vli isvoljeni
boshji, pridite mi napomozh!

O Jesuf! ti fi mi dofle tako svetlo pomagal,
ne sapufti me sdaj v’ mojim sadnjim boji. — Ti
govorifh: Glej! jeli llojim pred vratmi in t orkani.
Pridem, in moje plazbilo s’ mano. Pridi, o Je¬
suf ! ter oftani per meni; nozh nakopa, konez
mojiga shivljenja. — O Jesuf ! fposnam le sa Ivo-
jiga Boga in Odrefhenika; fposnaj me tudi ti sa
delo fvojih rok, ki li me s’ fvojo drago kervjo
odrefhil. S’ to fveto kervjo me ozbilli od mojih
grehov. — O Jesuf! s’ mozhjo fvojiga f. krisha
me refhi od vliga salesovanja mojih fovrashnikoV'

— Jesuf! savolj fvojih britkih fmertnih teshavnii
(loj na Hrani, sdaj, ko fe sa vezhnolt bojujem.''

O Jesuf! vfe fvoje terpljenja fklenem f’ tvojim
lerpljenjem; fvojo fmert fklenem f’ tvojo fmert-
jo — tvoje bolezhe terpljenje, o Jesuf! naj ifl e
krepzha!

O preljubi Jesuf! uflifhi me. Brani me s  1
Tvojimi fveti mi ranami, o Jesuf! Vari me hudob
niga fovrashnika, o Jesuf! Poklizhi me ob moj 1  I
fmertni uri, o Jesuf! — Daj mi k’ tebi pri 11  >
o  Jesuf! de te bom f’ tvojimi fvetniki hvalil. i
O Jesuf, moj Bog! refhi me savolj fvojigaprefve*
liga imena. — Jesuf! v’ te verujem, ufmili fe me-

227

I

— Jesuf! v’ te upam; ufmili fe me. — Jesuf!
tebe ljubim is vfiga ferza; ufmili fe me. —Jesuf!
is ljubesni do tebe shfvim; Jesuf! is ljubesni do
| tebe umerjeni; Jesuf! tvoj iim v’ shivljenji in v’
fmerti. — Pridi, o Jesuf! pridi, odrefhi me. Je¬
suf ! fpufli fvojiga hlapza v’ miru. — 0 Jesuf!
fprejmi mojo dufho. — Jesuf! Jesuf! Jesuf!

Verujem v’ Boga, in vfe, kar je rasodel, ker
je sgol refniza. — Verujem.

Upam od Boga gnado v’ tem shivljenji, v’
drugim pa vezhno svelizhanje; ker je on oblju¬
bil, ki je s veli in vfigamOgozhin, ter fvoje oblju¬
be fpolniti samore. — Upam.

Ljubim te, moj Bog! savolj tebe famiga zhes
vfe, ker fi vfe ljubesni vredin. —- Ljubim.

Grevajo me vfi moji grehi, ker fim tebe
hojo nar vezhi dobroto rasshalil. — Grevajo me.

Molim tvoje narvifhi velizhaftvo, od kteriga
'o v’ kterim je vfe dobro. — Molim.

Zb a Iti m prefvete imena: Jesuf, Marija in J o-
®hef, kakor pomozh na konzu fvojiga shivljenja.

' Zhaftim.

Kufhujem prefvete rane fvojiga Odrefhenika
Jesufa Kriftufa. — Kufhujem.

Molim prefveti sakrament refhnjiga telefa s’
v 'fini fpofhtovanjem. — Mofim.

Sposnam fvojo veliko nehvaleshnoft, f ktero
fim gnado boshjo napik obrazhal. — Sposnam.

Greva me moja nehvaleshnoll; sa toliko me-
111  fkasano ljubesin , dobrote in ufmiljenje boshje.
~~ Greva me.

Sahvalim te, moj Bog! de fi me po fvoji po-

228

dobi ftvaril in me tvojiga fposnanja vdeleshil. —
Sahvalim te.

Sahvalim te, preljubi Jesuf! sa tvoje vzhlo-
vezhenje, terpljenje in fmert. — Sahvalim te.

Shelim, o Bog! de bi te ne bil nikoli ras-
shalil. — Shelim.

Daj, o Bog! de fe vfi grefhniki is vfiga ferza
fpreobernejo in fpokore. •— Daj.

Dodeli, de te vii ljudje molijo, in fposnajo,
de fi ti nar vezhi, nar popolnifhi in vfe ljuhesni
vredna dobrota. — Dodeli.

Bog hotel! de hi tebe, fvojo nar vezhi do¬
broto , prav perferzhno ljubiti samogel; de hi ta¬
ko ljubesin imel, kakorfhino imajo'tvoji isvoljem
do tebe. — Bog hotel!

Terdno fklenem, rajfhi vfe terpeti in zlo
umreti, kakor tebe rasshaliti. — Sklenem.

ProJim le, o Jesuf! sdrushi me feboj s ivojo
ljubesnijo, de ne bom nikoli vezh lozhen od te¬
be. — Prolim.

Isrozhim fe popolnima tvoji fveti volji; ho rl
s’ menoj, kakor ti dopade. — Isrozhim fe.

Darujem ti vfe fvoje mifli, befede in dela
k’ tvoji tolikanj vezhi zhafti. —• Darujem ti jil 1.

Darujem ti, nebefhki Ozhe ! tvojiga Sinu (
in fe fklenem f’ tiho ljubesnijo, po kteri H g J
na fvet poflal. — Darujem.

Darujem ti teshave fvojiga Svelizharja, n .l c '
govo kri, terpljenje in britko fmert, de frezhn 0
sadnjo uro sadobim. — Darujem.

V r efelim fe, o Bog! de fi vfigamogozhin, 11
fkonzlino doljrotliv, moder, fvet, pravizbin, uto 1 '
ljcn, nar popolnifhi dobrota. — Vefelim fe-

229

Moj Bog! tvoj fim v’ shivljenji in v’ fmer-
li. — Tvoj fim.

Profim te, daj mi v’ tvoji ljubesni umreti,
in f’ temi befedami fkleniti: Jesuf! Marija! Jo-
shef! — Profim te.

O Gofpod Jesuf Kriftuf! ufmili fe po fvojim
terpljenji in fvoji frnerti moje dufhe, in vsemi
jo k’ febi v’ nebefa. Amen.

Prefveta Trojiza, Ozbe, Sin in f. Duh —
en Bog v’ treh perfhonah — v’ le verujem, v’
te upam, tebe ljubim zhes vfe.

Nebefhki Ozke — v’ tvoje boshje roke —
isrozbim fvojo dufho.

Boshji Sin — v’ tvoje fvete rane — isrozbim

— fvojo dufho.

Sveti Duh — v’ tvojo gnado — isrozbim —
fvojo dufho.

Bog ufmiljenja — v’ te fim upal —ne bom
oframoten.

Bog vfe dobrote -— ufmili fe me — v’ moji
revfhini.

S veti Bog — mogozhni Bog — vezhni Bog —
ufmili fe me.

Jesuf — Sin boshji — ufmili" fe me — ker
h fi me refhil.

Dobrotlivi Jesuf — fprejmi mojo dufho —
tvoja je — s’ fvojo kervjd fi jo kupil — vsemi

— kar je tvojiga.

0 Jesuf — moje upanje — o Jesuf—moja
niozh — o Jesuf —- moje perbeshalifhe — o Jesuf

— moja ljubesin — o Jesuf — moj Bog ■— o
Jesuf — moje svelizhanje vekomej.

230

O Jesuf — vezhna refniza — verujem v’ te

— v’ ti veri — shivim — in umerjeni.

Jesuf — nefkonzhno svebi Jesuf — v’ te u-
jiam — v’ tem upanji — shivim in umerjem.
O Jesuf — narvezhi dobrota — tehe ljubim

— is te ljubesni — in v’ ti ljubesni — shivim
in umerjem.

O Jesuf — grevajo me — moji grehi —ker
fini tebe — rasshalil — f’ to grevingo — v’ ti
grevingi — in is te grevinge — umerjem.

Jesuf — Marija — in Joshef — bojite mi
na brani.

Jesuf—Marija —in Joshef— ne sapubitenie.
Jesuf — Marija — in Joshef — vam isro-
zhim fvojo dufho.

Jesuf — tebi shivim — Jesuf — tebi umer¬
jeni — Jesuf — tvoj fim — shiv in mertev.
Jesuf — Sin shiviga Boga — svelizhaj me.
Jesuf — ti fi moj —. in jeb hozhem —• ve-
liomej — tvoj hiti.

Jesuf—v’tvoje robe—isrozhim fvojo dufho—
o Jesuf — nefkonzhno ljubi Jesuf — Jesuf —Jesuf.

Litanije in zerkvene molitve sa umirajozhe-

Gofpod, ufmili fe! Kribe, ufmili fe! Gofpod, u-
fmili fe!

S. Marija, profi sa-nj (sa-njo)

\ li fveti angeli in arhangeli, profite sa-nj (sa-njo)
S. Abel, \

Vfe shiralo pravizhnih, f

S. Abraham, l profi sa-nj (sa-njo)

S. Janes lcerbnik, k

S. Joshef,

S ' •

251

profite sa - n j
(sa-njo)

Vfi fveti patriarhi in preroki, profite sa-nj (sa-njo)
S. Peter,

s 7

S. Pavl, «n • f

Š. Andrej, P r ° fl

S. Janes,

Vfi fveti apoftelni in evangelilli,

Vfi fveti uzhenzi Gofpodovi
Vfi fveti nedolshni otrozi,

I' §ktefan, J proli sa-nj (sa-njo)
o. Lorenz, ) 1  ’

Vfi fveti marterniki, profite sa-nj (sa-njo)

S. Silvefter,

s s S. * 7  A

S. Gregor, proli sa-nj (sa-njo)

S. Avgufhtin,

Vfi fveti fhkofi in fposnovavzi, profite sa-nj (sa-njo)

S. Benedikt, ) . r

proli sa-nj (sa-njo)

S. Franzifhk,

Vfi fveti menihi in pufhavniki, profite sa-nj (sa-njo)

S. Luzija, ■ ! P™«.

Vfe fvete devize in vdove, ) profite sa-nj

Vfi fvelniki in fvetnize hoshje, ( (sa-njo)
Bodi miloftiv, sanefi mu (ji) o Gofpod!

Bodi miloftiv,

Bodi miloftiv,

Od tvoje jese,

Od fmertne nevarnofti,

Od hude fmerti,

Od peklenfkih fhtrafing,

Od vliga hudiga,

Od oblafti hudizheve,

Skos tvoje rojftvo ,

Skos tvoj kr is h in tcrpljcnje
§kos tvojo fmert in pokop ,

CK)

s*

I o.

\ o

(*

o

O

o

o

p-

252

S kos tvoje fveto vftajenje,
Skos tvoj zhutlni vnebohod,
Skos prihod trofhtarja f. Duha',
V’ dan fodbe,

Mi grefhniki,

De mu (ji) sanefefh,

ref hi ga (jo), o
Gofpod!

te profimo, uflifhi naf!

Gofpod, ufmili fe! Ilrifte, ufmili fe! Gofpod, u-
fmili fe!

Pojdi, kerfhanfka dufha! is tega fveta, v’
imenu Boga Ozheta, ki te je ftvaril: v’ imenu
Jesufa Kriftufa, Sinu shiviga Boga , ki je sa-te
terpel; v’ imenu f. Duha, ki je v’ te prifhel;
v’ imenu angelov in arhangelov 5 v’ imenu mo-
zhi in gofpoftev; v’ imenu nebefhkih kneshij in
oblaft; v’ imenu Kerubov in Serafov: v’ imenu
patriarhov in prerokov; v imenu fvetih apoftel-
nov in evangeliftov ; v’ imenu fvetih marternikov
in fposnovavžov; v’ imenu fvetih menihov in pu-
fhavnikov; v’ imenu fvetih deviz in vfih fvetni-
kov in fvetniz boshjih ; danf bodi tvoje prebiva-
lifhe v’ miru, in tvoje ftanovalifhe v’ fvetim Sionu-
Po ravno tiftim Krillufu Gofpodu nafhim. Amen.

Ufmiljeni Bog! miloftivi Bog ! Bog, ki p°
fvojim obilnim ufmiljenji odpufhafh grehe njim
ki fe (pokore in sadolshenje poprejfhnih grehov
po milim odpufhenji odpravifh: poglej miloto-
vo na tega fvojiga flushabnika J. (na to fvojo
flushabnizo I.) ter ga (jo) uflifhi, ki vfe fvoje
grehe is ferza fposna in njih odpufhenje prdfi.
Ponovi v’ njem (v’ nji), miloftivi Ozhe! kar je
po zhlovefhki flabofti fprideniga, ali po hudi-
zhevi goljfii fpazheniga; ter fpravi refheni ud
v’ cdinofl f’ zerkvenim telefam. Ufmili fe, Go¬
fpod njegoviga (njeniga) sdihovanja; ufmili fe

235

njegovih (njenih) fols; in ker le v’ tvojo milob
saiipa, ga (jo) vdeleslii fvojiga fpravniga sakra-
menta. Po Kriliti fu Gofpodu nafhim. O.  Amen.

Preljubi brat! (preljuba fellra !) perporozhim
te vligamogozhnimu Bogu, in isrozhim te nje¬
mu , ki te je bvaril; de kader zhlovefhki dolg
s’ fmertjo plazhafh, fe k’ fvojimu livarniku ver-
nefh, ki te je is prahu semlje sobrasil. Tvoji
dufhi tedaj , kader fe bo od trupla lozhila, naj
pride naproti fvetla truma angelov; apolielnov
fodni sbor naj te posdravi; v’ belo oblezhenih
marternikov velizhabno shiralo naj te (prejme;
f’ zvetlizami osaffhano kardelo fvetlih fposnovav-
zov naj te obda; truma svelizhanih deviz naj te
(prejme; in ozhaki naj te v’ narozhje frezhni-
ga miru vsamo; vidi milo in velizhaftno oblizhje
Jesufa Krillufa, kteri naj ti veleva, vedno bi¬
ti med njimi, ki fo okoli njega. Naj te ne
sadene, karkoli je Itrafhniga v’ temi, karkoli
grosovitniga v’ plamenu, karkoli bolezhiga v’
iriarlrah. Naj fe ti ogne grosovitni fatan s’ fvo-
jimi tovarfhi; uftrafhi naj fe ob tvojim prihodu,
ki te angeli fpremljajo, ter naj sbeshi v’ nesmer-
n i bresin vezhne nozhi. Bog naj fe vsdigne,
ter naj bodo roskropljeni njega fovrashniki, in
naj beshe pred njegovim oblizhjem, kteri ga
zliertijo. Sginejo naj, kakor dim sgine, kakor
fe vofk baja pred ognjem, naj grefhniki konez
vsamejo pred boshjim oblizbjem ; pravizhni pa
naj fe poshive in vefele pred boshjim oblizbjem.
Sanizhevane naj bodo, in framujejo naj fe vfc
peklenfke trume in fatanovi flushabniki naj fe
n e predersnejo te na potu sadershevati. Kritluf naj
lc  refhi od marter, ki je krishan bil sa-te. Kri-

254

ftuf na j te  refhi od vezhne fmerli, ki je sa-te
umeri. Krlltuf, Sin shiviga Boga, naj te polli-
vi v’ prijetne drage fvojiga paradisha; in On,
pravi p a (tir naj te fhteje med fvoje ovze. On
naj ti odpulli vfe tvoje grehe , ter naj te pofta-
vi na Tvojo defno med fvoje isvoljene. Oblizhje
v’ oblizhje glej fvojiga Odrefbenika, in vedno
vprizhin ogleduj s’ frezhnimi ozhmi raskrito ref-
nizo. Med trumami isvoljenih tedaj vsliivaj flad-
koll boshjiga premifhljevanja od' vekomej do ve-
komej. O.  Amen.

Sprejmi, Gofpod! fvojiga flushabnika v’ kraj
refhitve , ki jo od tvojiga ubniljenja upa. O.  Amen,

Refhi, Gofpod! dufho fvojiga flushabnika
is vlih peklenfkih nevarnoll, in is vesi fhtra-
fing, in is vlih nadlog. O.  Amen.

Refhi, Gofpod! dufho fvojiga flushabnika,
kakor li Idenoha in Elija is vefoljne fmerli fveta
refhi]. O. Amen.

Refhi, Gofpod! dufho fvojiga flushabnika,
kakor li Noeta is vefoljniga potopa refhil. O.  Amen.

Refhi, Gofpod! dufho fvojiga flushabnika,
kakor li Abrahama is Kaldejfkiga melta Ur re¬
fhil. O.  Amen.

Refhi, Gofpod! dufho fvojiga flushabnika,
kakor li Joba is njega nadlog refhil. O.  Amen.

Refhi, Gofpod! dufho fvojiga flushabnika,
kakor li lsaka is daritve in is roke njegoviga
zheta Abrahama refhil. O.  Amen.

Refhi, Gofpod! dufho fvojiga flushabnika, j
kakor li Lota is Sodome in is ognja refhil. O■  Amen.

Refhi, Gofpod! dufho fvojiga flushabnika, j
kakor li Mojsefa is roke Faraona Egiptovfkig*
kralja refhil. O.  Amen.

235

Refhi, Gofpod! tlufho fvojiga flushabnika,
kakor fi Daniela is levnjaka refhil. O.  Amen.

Piefhi', Gofpod! dufho, fvojiga flushabnika,
kakor li tri mladenzhe is ognjenze, in is roke
hudobniga kralja refhil. O.  Amen.

Refhi, Gofpod! dufho fvojiga flushabnika, ka-
korli Susano is kriviga obdolshenja refhil. O.  Amen.

Refhi, Gofpod! dufho fvojiga flushabnika ,
kakor fi Davida is roke Savla, in is roke Golja¬
ta refhil. O.  Amen.

Refhi, Gofpod ! dufho fvojiga flushabnika,
kakor fi Petra in Pavla is jezhe refhil. O.  Amen.

In kakor fi fveto Teklo, devizo in marter-
nizo is treh prav hudih mar ter refhil, tako re¬
fhi tudi dufho tega fvojiga flushabnika , in daj
mu, f’ tabo nebefhke dobrote vshivati. O.  Amen.

Perporozhimo ti, o Gofpod! dufho tvojiga
flushabnika , in profimo te , o Gofpod Jesuf Kri-
ftuf, Svelizliar fveta! de ker fi savolj nje is mi-
lofli na šemijo prifhel, jo tudi v’ narozhje fvo-
jih ozhakov fprejmefh. Sposnaj Gofpod! fvojo
hvar, ki je nifo p tuji bogovi kvarili, temuzh ki
fi jo fam ti, shivi in pravi Bog, kvaril; ker ni
nobeniga boga, rasun tebe; in nobeniga mo-
gozhniga, kakor fi ti. Rasvefeli, Gofpod! nje¬
govo dufho pred fvojim oblizhjem, in ne pom¬
ni njegovih nekdanjih hudobij in pregreh, ki
jih je is naglize ali is posbelivoki dopernefel. De-
livavno je namrezh grefhil, vender ni tajil 0-
z heta, in Sinu, in fvetiga Duha; temuzh je ve-
1- oval in je po pobosbnoki hrepenel, in sveko
molil Boga, ki je vfe kvaril.

Profimo, o Gofpod! ne pomni grehov nje¬
gove mladoki in njega hudobij; temuzh po fvo-

256


jim velikim ufmiljenji fe ga fpomni v’ velizhaft-
vi fvoje flave. Naj fe mu odpro nebefa, naj fe
s’ njim vred velele angeli; Gofpod! fprejmi fvo-
jiga fliishabnika v’ fvoje kraljeflvo. Naj ga fprej-
me fveti Mihael, veliki angel boshji, ki je po-
glavarftvo nebefhkih trum saflushil. Naj mu pri¬
dejo naproti fveti angeli boshji in naj ga per-
peljejo v’ nebefhko meflo Jerusalem. Naj ga
fprejme fveti apoftel Peter, kterimu fo bili od
Boga kljuzhi nebefhkiga kraljeftva isrozheni. Naj
mu pomaga fveti Pavl apoftel, ki je bil vredin
fposnan, isvoljena pofoda biti. Naj profi sa-nj
f. Janes , od Boga isvoljeni apoflel, kterimu fo
bile nebefhke fkrivnofli rasodete. Naj molijo sa-nj
vfi fveti apoftelni, kterim je bila od Gofpdda ob-
laft dana svesovati in rasvesovati. Naj profijo
sa-nj vfi fveti in isvoljeni boshji, ki fo savolj Kri-
flufoviga imena na tem fvetu martre terpeli; de
od telefnih vesi isproflen velizhaftvo nebefhkiga
kraljeflva dofeshe; po dodeljenji Gofjioda nallu-
ga Jesufa Kriftufa, k tori s’ Ozhelam in fvetim
Duham shivi in kraljuje od vekomej do vekoniej-
O.  Amen.

Zhe umirajozhi ne more fkleniti, fe utegne ] 0
naflednje molitve moliti.

i) Gofpod, ufmili fe naf! Krifle, ufmil*
fe naf! Gofpod, ufmili fe naf! —- Ozhe naf h-
Zhefhena fi Marija.

Gofpod Jesuf Krifluf! profimo te savolj tvo¬
jih nefkonzhno britkih fmertnih teshav in savolj
tvoje pcrfcrzhne molitve, ki fi jo sa naf na dl)'
fki gori opravil, ko je tvoj pat, kakor kervave

237

kaplje na semljo tekel: de kervavi pot, ki fi ga
prav oLilno sa naf prelil, fvojimn nebefhkimu
Ozhetu sa tolikofhrie grehe tega fvojiga flushab-
nika darujefb. Refhi ga ob ti njeg(Svi fmertni
uri od vtih teshav, ki fe boji, de jih je sa Tvo¬
je grehe saflushil; kteri s’ Ozhetam in fvetim
Duham shivifh in kraljujefh vekomej. Amen,

2 ) Gofpod, ufmili fe naf! Krike, ufmili
fe naf! Gofpod, ufmili fe naf! — Ozhe nafh.
Zhefhena fi Marija.

Gofpod Jesuf Krikuf! kteri fi sa naf na ter-
tlim lefu krisha umreti hotel, profimo te, de
vfe britkofti fvojili terpljenj in marter, ki fi jih
sa naf uboge grefbnike na krishi prekal, siafti
pa ti ko uro, ko fe je tvoja prefveta dufha od
tvojiga prefvetiga telefa lozhila: fvojimu nebefh¬
kimu Ozhetu sa dufho tega fvojiga flushabnika
dariijefh. Refhi ga ob ti fmerlni uri od vfih
fhtrafing in terpljenj, ki fe boji, de jih je sa
fvoje grehe saflushil; kteri s’ Ozhetam in fvetim
Duham shivifh in kraljujefh vekomej. Amen.

3) Gofpod, ufmili fe naf! Krike, ufmili
fe naf! Gofpod, ufmili fe naf! — Ozhe nafh.
Zhefhena li Marija.

Gofpod Jesuf Kriftuf! kteri fi po preroku
govoril: S’ vezhno ljubesnijo fini te ljubil, to-
r ej fim te is ufmiljenja k’ febi vabil; profimo
le, de ravno to ljubesin , ki te je is nebef doli fpra-
'ila, de fi vfe britkoki fvojiga terpljenja prekal,
fvojimu nebefhkimu Ozhetu sa dufho tega fvoji¬
ga flushabnika dariijefh. Refhi ga od vfih ter¬
pljenj in fhtrafing, ki fe boji, de jih je sa Tvo¬
je grehe saflushil. Otmi njegovo dufho ob ti uri
n je lozliitve. Odpri ji vrata nebefhke, in dodeli,

238

de fe s’ fvetniki v’ vezhnim velizhaftvu vefeli. Ne-
fkonzhno dobrotlivi Jesuf Kriituf! ki li naf s’ fvojo
drago kervjo refhil, ufmili fe dufhe tega fvojiga
flushabnika, ter jo pelji v’ fvoj vfelej ljubi para-
dish, de tebi shivi v’ vedni ljubesni; kteri s’ Ozhe-
tam in fvetim Duham shivifh in kraljiijefh, ve-
komej. Amen.

Blago/lovljenje umirajozhili.

Ufmiljeni Bog! oberni fvoj e oblizhje k’ temu
umirajozhimu, in daj mu vezhni mir. — Vliga-
mogozhnoft Ozheta naj te varuje! Modroft Sinu
naj te vodi! Mozh fvetiga Duha naj te poterdi!

— Naj te shegna Bog Ozhe, ki te je kvaril;
Bog Sin, ki te je odrefhil; Bog fveti Duh, kite
je pofvetil! — Shegin prefvete Trojize bodi in
oftani f’ teboj vekomej. Amen.

Kader fe umirajozhi s’ shegnano vodo po¬
kropi :—O Jesuf! f’ to shegnano vodo in s’fvo¬
jo fveto kervjo me ozhilli od mojih grehov. Gre'
vajo me is ferza, sgol is ljubesni do tebe.

Kader fe shegnana fvezha pred njim dershn

— Vsemi to luzh. Ona naj ti bo podoba Jesufa
Kriftufa. On nam je luzh; s’ gorezho ljubesnijo
mu moramo naproti iti. -— O Jesuf! ti li fvetlo-
ha Ozheta, ti li nafha prava luzh. V’ tebe in v
tvoj fveti nauk verujem; ohrani v’ meni to luzh)
dokler tebe ne vidim. — O Jesuf! ti li lludeni*
svelizhanja. V’ tebe upam, dokler te ne vshi*
v am. O Jesuf! ti vezhna ljubesin. Tebe ljubini)
tebe hozhem vekomej ljubiti. — O Jesuf! ti li
luzh fveta, ti rasfvetlifh vfakiga, ki na fvet pride.
Rasfvetli me sdaj, ko is fveta ftopim. — Pelji mo

239

is fmertne fenze k’ vezhnimu shivljenju. Rasfvetli
moje ozhi, de te vidijo v’ desheli shivih.

Kader fe pred umirajozhiga podoba krisha-
niga Jesufa dershi: — O Gofpod Jesuf! pridi mi
na pomozh, fej fi me ti s’ fvojo fmertjo na krishi od-
refhil. Ti fi umeri, de fi mi dal shivljenje. — O Je-
suf, debi te pazh jeli fkorej, ne le v’podobi, te-
muzh oblizhje v’ oblizhje vekomej gledal in ljubil!

Po fklenitvi: — O.  Pridite na pomozh, fvet-
niki bosbji, pridite naproti angeli Gofpodovi;
fprejmite njegovo dufho, ter jo nefite pred ob¬
lizhje Narvifhiga.

V.  Naj te fprejme Kriftuf, ki te je poklizal,
in angeli naj te peljejo v’ Abrahamovo narozhje.
0.  Sprejmite njegovo dufho.

Go[pod daj mu vezhni pokoj; in vezh-
na luzh naj mu fveti. O. Ter jo nefite pred ob¬
lizhje Narvithiga.

Go [p o d , utrnili fe naf! Krilte, ufmili [e naf!
Gotpod, utrnili [e te nat! Ozhe nafh.

In ne vpelji naf v’ fkufhnjavo. O.  Te-
niuzh refhi not od hudiga.

V.  Gofpod! daj mu vezhni pokoj. O.  In
vezhna luzh naj mu fveti.

V.  Od vrat peklenfkiga bresna. O.  Refhi,
o.Gofpod! njegovo dufho.

V.  Naj pozhiva v’ miru. O.  Amen.

V.  Gofpod! uflifhi mojo molitev. O.  In mo¬
je klizanje naj do tebe pride.

V.  Gofpod s’ vami. O.  In f’ tvojim duham.

Tebi, o Gofpod! perporozhimo dufho tvo-
j%« flushabnika I., de ker je fvetu umeri, tebi
shivi 5  in kar je is zhlovefhke flahdfti v’ shivljenji
pregrefhil, mu ti po fvojim nefkonzhnim utrni-

240

Ijenji odpiliti in isbrifhi. Po Kriltufa Gofpodu
nafhim. O.  Amen.

Kader umirajozliimu svoni.

Ncfkonzhno ufmiljeni Bog ! ti li zhloveka ta¬
ko ljubil, de li, garefhiti, zlo fvojiga edinorojeni-
ga Sinu na IVet poflal; bodi temu umirajozliimu,
ki rasvesan biti perzbakuje, miloftiv. Poterdi ga,
ker je flab; refhi ga is vlih teshav. Skashi fe
mu kakor njegoviga Ozhela; slajfhaj njegove bo¬
leznine. Rezi njegovi dufhi to tolashivno befedo:
„Jeft lim tvoj 5“ de P tvojo pomozhjo fmerl in nje
lirah ftanovilno premaga. — O Jesuf, Svelizliar
Jfvela! ti fi fe njega dni na semlji s’ fmertjo voj-
fkoval ; ti posnafh teshave fmertniga boja. Po-
kashi temu umirajozhimu velizhaftvo prihodniga
shivljenja, de ne omaga v’ terpljenji fedajniga.
Na krishi li konzhal ; oftani per njem, de tudi on
frezhno konzha. — Sveti Duh, tolashnik v’ vfih
nadlogah! tolashi tega umiraj ozliiga; Itd j mu na
Hrani, ker fe is tega shivljenja v’ vezhnoft felj-
Poterdi njegovo vero , njegovo upanje in njegovo
ljubesin. Ozhe, Sin in f. Duh, uflifhi nafhopo-
nishno molitev. Amen.

Premif/iljevanje sapufhenih v' dan pogreba•

Nebefa fe fprejele dufbo; tedaj naj tudi vsa-
me sernlja telo, ktero ji gre. Bog nam je daj
mozh, preftati lozbitev duha; on nam bo tudi
mozh dal, preftati, ko truplo ponefo, in ga n*
pokopalifhe fpremimo. Ono bo ftrolmelo nabosh-
ji njivi, de bo kdej vclizliaftno zvetelo. — Gofpdd

241

ga je dal, Gofpod ga bo vsel; ime Gofpodovo
bodi hvaljeno. Gofpod ga (jo) je (pravil; sopet
fe bomo vidili. Bog ga (jo) bo s’ fvojo Ijubesni-
jo s’ nami in fabo fklenil. On fam nam bo to
sgiibo povernil. — Ta dufha je, kakor upa¬
mo per tebi, o Bog! Ona naj fe vefeli nafhe
vdanofti v’ tvojo fveto voljo. Jokati fmemo: sa-
kaj to sgiibo obzhutimo; tode nafhe ferze ne
line obnemagati v’ nafhih bolezhinah. Njegova
(njena) dufha je le dobizbik nafhla, in nafha
sguba nam bo tudi kdej dobizbik. — Ne mer-
mramo, o Bog ! mi zhaftimb tvoje vfelej modre in
ljubesfaive namene. Tolashi, ufmiljeni Ozbe! naf
sapufhene; pomiri, vari naf. Sej li ti Ozhe u-
bogih, vdov in firot. Verni nam, kar fmo sgu-
bili• v’ tebe saupamo. — S. Marija, shaloltna
mati Jesufova, pomozh sapufbenih, tolashniza
shaloftnih, in nafha mati! isprofi nam od Jesu-
fa, fvojiga Sina, gnado, de vfelej ferzhnoft in
popolno vdanofl: v’ njegovo boshjo voljo fkasuje-
mo, njegove neisvedne pota molimo, in bde j tj e
pridemo, kjer bomo v’ hifhi fvojiga Ozbe ta so¬
pel vfe fvoje prijatle nafhli, in fe s’ njimi vred
pred boshjim oblizhjem v’ vezhni ljubesni vefe-
bli. Amen.

242

V. Poglavje.

Terpljenje nafhiga Gofpoda Jesufa
Kriftufa.

Kri Ji jan , ki sazhne bolehali , Je Bogu po sgie-
duJesnJa Krijtuja, ki je na oljfko goro fhel,
daruje.

esuf je fhel s’ fvojimi uzhenzi zhes polol:
Zedron, ker fe je po fvoji navadi na oljfko go¬
ro podal, in njegovi uzhenzi fo sa njim fhli. t£

Si tedaj fklenil, boshji Odrefhenik, sa zhlo-
vefhki rod terpeti! Tvoja nefkonzhna ljubesin fe
vezh ne da perdershevati. Na oljfki gori je sha-
loftni perzhetik tvojiga bolezhiga terpljenja. De-
firavno vfe ftrafhnc martre, ki te zhakajo, in fvo-
jo fmert pred vidifh, grefh vender tje mirno,
kakor fzer ; ti grefh tje , kakor gre nedolshno
jagnje v’ saki an j e; ti fe v’ dar poftavifh. „Shga v '
nih darov in darov sa greh ne shelifh, li takrat
fvojimu Ozhetu rekel. Glej! fam pridem. Tukej
je telo, ktero fi mi opodobil.“

O de bi pazh tudi jeft terpljenje na-fe vsel,
kakor ti moj Svelizhar! Moja bolesin je tesha v '
na. Tvoja volja je, de terpim; po tvojim pP'
velji, fe vleshem na pofteljo. Tvoje terpljenja
fe je na oljfki gori perzhelo; moje fe na ti bol-
nifhki poftelji perzhnei Ti li tje fhel fvojig*
ferditiga Ozheta potolashit; in jeli grem v’ pofte-
Ijo, de tebe, ki lim te s’ fvojimi grehi tok'

245

krat rasshalil, potolashim. — Ti li tje fhel, de
bi sa grehe drugih sadoftil; jeft fe vleshem v’
to pofteljo, de s’ fvojo bolesnijo Tvoje laftne gre¬
be pokorim. Ti Ti tje fhel, de bi fe fvojimu
Ozhetu v’ dar pernefel; jeft fe vleshem v’ to po¬
licijo , kakor dar, ki fe na allar poloshi, na
kterim ho darovan. Ti li Narvifhi Gofpodar vllh
rezki; vsemi vfe , kar imam; vsemi mene kakor
fvet, shiv, tvojim ozhem dopadliv dar. V’ mo¬
ji kolesni me fhe bolj, kakor v’ sdravji vfe o
pomni, de Jim popolnima v’ tvoji oblafti. O de
bi vfe bolezhine mojih udov, in vfe snotrajno
terpljenje moje, s’ grevingo nad mojimi grehi ,
navdane dufhe, dar poftale, f’ kterim bi fe f’
teboj fpravili samogel!

Sdaj fzer ne morem per nekervavi daritvi neo-
madeslianiga jagnjeta v’ zerkvi biti, in fe s’ njim
tebi, moj Ozhe ! po mafhnikovih rokah darovati;
vender pa mi dafh vefelje, de dar vfih mojih
mozhi tebi, v’ drushbi f’ tiftim velikim da'ram
pernefem. Meni fzer ni treba rezili, ko fe na
kolnifhko pofteljo vleshem, kar je Isak rekel,
ko je na goro fhel: „Tu je fzer lef, kje je pa
shival v’ daritev.“ Sakaj ta dar lim jeft fam ; ta
dar je moja dufha. Ti li jo po fvoji podobi
kvaril, in jeft lim bil tako nefrezhin, de lim fe
s oper tebe fpuntal. Tode li, Gofpod! ne bofh
potertiga ferza, ki fe pod tvojo vligamogozhno
r °ko , kar je mogozhe, ponishuje, savergel. —
Udov, ki li mi jih dal, lim fe v’ greh poflu-
®hil; sdaj pa fe jih hozhem v’ pokoro, v’ flush-
k° pravizhnofti poflushiti. — Vef nepokoj, ki mi
ftrah pred nafledkam te kolesni dela; vfe bo-
kizhine, nozhi, ki ne morem fpati v’ njih ; vfe

' 16  *

244

teshave, vfe britkoki, l<i mi jih sdravila delajo,
in karkoli neprijetniga bi fbe Tzer ta bolesin Te¬
boj imeli utegnila, ti she sdaj pernefem v’ dar.—
Daj, o Jesuf! sazbetnik in Tpolnovaviz nafhe ve¬
re , de v’ ti kolesni Tvoje ozhi smirej k’ tebi o-
bernjene imam; de smirej tvoje terpljenje pre-
mifhljujem, in kakor ti, tudi jek v’ enakih o-
kolifhinah ravnam. Le od tebe dozhakiijem gna-
do. S’ teboj, in kakor ti, terpim. — Kolikofh-
na tolashba je to sa-me. S’ Terzhnokjo me na¬
vda pogled na tvoje terpljenje! Kako majhno
je moje terpljenje, ako ga f tvojim fklenem! —
Navdaj me, v’ sazhetku moje kolesni, popolni¬
ma f’ takimi miflami, f’ kakorfhnimi li bil ti v
sazhetku fvojiga terpljenja navdan.

Jesuf fi fad fvojiga terpljenja pred ozhi po¬
ji dvi, torej ga tudi voljno prevsame. Kriji]® 1
fi fad fvojiga terpljenja pred ozhi pojtavi, de
fe v' polerpeshlivojii oh nadlogah poterdiije•

„Jesuf je prifhel s’ Tvojimi uzhenzi na p”'
kavo, ki Te ji pravi Getsemani, in sravin njo
je bil vert, v’ kteriga je vezhkrat Thel. Ta kr«)
je bil njega isdajavzu Judeshu, pravsnan; sakaj,
JesuT je bil ondi dokikrat s’ Tvojimi uzhenzi.''

Sakaj Ti ti, boshji OdreThenik tako perprav"
Ijen terpeti? Ti Te Tam Tebe Tvojim Tovrashnikan’
v’ roke daTh. Ti greTh v’ vert, ki je Judeshuj
kteri te hozhe isdati, prav snan. — Ti k
na Tad, ki bo is tvojiga terpljenja sorel. Ti 11
namrezh she vidil, de boTh vTe ljudi na-Te vlekel)
kader bosh s’ semlje nakviThko vsdignjen. Sh e
li vidil hudizhevo kraljekvo T’ tvojo Tmertjo r aS ‘

245

djano, dolshni lid nafhih grehov fplazhan, snam-
nje fvojiga kriška po vlim Cvetu rasdavljeno, in
fvetiti fe na zhelu kraljev in zefarjev. Ti li vi-
dil, de bofh na defnizi Ozhetovi fedel, in de
ti bo tvoje ponishevanje, in tvoja pokorfhina do
fmerti na kriški ime perdobila, ki je zhes vfe
imena, in pred klerim fe mora vfe perklanjati,
kar je v’ nebelih, na semlji in pod semljo. To
je ftorilo, de li soperdavljanje fvoje zlilovefhke
nature premagal, in de li v’ vert Getsemani ravn¬
ilo tako vefel fhel, ondi fvoje terpljenje sazhet,
kakor je fhel Adam v’ vert posemljifkiga raja,
kjer je grefhil.

Koliko dobizhka ugledam tudi jed, rasfvel-
Ijen f’ tvojo gnado, preljubi Odrefhenik! ki is
moje kolesni isvira! Ti li ufmiljen, torej li mi jo.
poflal. Kolikrat lim te posabil v’ sdravji! Koli-
krat lim fe dal mozhni drafti sapeljati! Kolikrat
fun beshal pred teboj, in lim s’ vfo mozhjo po
vefelji, po zhafti, po blagu tega fvela hrepenel!
Sdaj pa ti, kakor moder ozhe, krotifh mene,
fvojiga otroka, ker me ljubifh ; ti me fhlrafujefh,
ker nilim fvojiga sdravja v’ dobro obrazhal, in f’
to bolesnijo moje hude shelje overafh. Ti lio-
zhefh, de jed sdaj, odlozhen od fhumezhiga fvela,
na tem tihim kraji v’ fe grem; de naj molim,
zb e far nilim dolihmah tolikrat doril; de naj fe
na pot svelizhanja vernem, od kteriga lim od¬
kopih Kako nizhemerno je vfe blago tega fveta!
Koliko teshavam je zhlovek podvershen! — Ako
K hozhefh, per ti prizhi tudi nar mogozhnifhi
obnemaga. Kako malo lim na fmert in na tvojo
fodbo miflil! Lahko bi bil s’ naglo fmertjo u-
nierl! Zhad in hvala ti bodi, dobro tim Kog!

246

de mi ozhi odprefh, in fhe zhaf dafh, perprav-
Ijati fe! — In od kolikanj nevarnih perloshnoft
me ta bolesin odvrazhuje ; in koliko perloshnoft
mi da, na snanje dajati poterpeshlivolt, isrozhe-
nje v’ tvojo fveto voljo, satajanje famiga febe, po-
nishnoft in pokoro! Kako popolna utegne zhed-
noft v’ flabofti poflati! — In kako podobin poda¬
nem po tem takim tebi, boshji Sveližhar! ki nili
nobeniga greha Itoril, in li vender, de bi naf s’
fvojim Ozhetam fpravil, tolikanj terpel; zhe jeft
grefhnik, v’ duhu pokore, po potu ponishevanja
in terpljenja hodim, ki fam proti nebefam pelje.
— Tako ljubesnivi fo tvoji nameni, o Bog! v’moji
bolesni. Ti udarifh le, de osdravifh. Kakor is uft
Tobija nobeniga mermranja ni bilo fiifhati, ko ga
je, defiravno je dobre dela dopernafbal, flejaotasa-
dela; in kakor fe Job, kteri je bil od poplata do te¬
mena f’ hudimi turi obfut in bres viiga premo-
shenja, ko je popolnima sapufhen in ponisban
fedel, s’ nobeno nefpodobno befedo soper tebe ni
pregrefhil, temuzh je vfe fvoje terpljenje f’ pre-
zhudno poterpeslilivokjo prenafhal: fe hozhem tudi
jeft, kakor kriftjan, bres mermranja, tvojim pre-
zhudnim fklepam podvrezhi, in terpeti; dni fvoje
bolesni hozhem kakor zhaf gnade, kakor dni sre-
lizhanja fprejeti; sa dni tvojiga obifkovanja, o
Jesuf! jih hozhem imeti; de pravi, ftanovitni mir
sadobim; vezhkrat hozhem na-te mifliti, in vfe
tifte nauke, ki mi jih s’ moje bolesnijo dafh, v
prid oberniti.

247

Bolan krijtjan Je kakor JesuJ s ’ molitvijo H
terpljenju perpravlja.

„Po tem je Jesuf Tvojim uzhenzam rekel:
Sedite tukej, de grem tje in molim. — Zhujte
in molite, de ne pridete v’ TliuThnjavo.“

Kako, de ti, boshji Svelizhar, molifh? Ali nifi
ti Hude niz vlih gnad in Gofpod vlih rezhi? —
Ti ii to ftoril, de bi meni sgled sapuftil. Ker fi ti
bolezhe terpljenje s’ molitvijo sazhel, bi tedaj jeti
ne molil v’ sazhetku Troje bolesni? Kje drugej ,
kakor v’ molitvi bom sadobil mozh v’ Tvoji Tla-
bofti, tolasbbo v’ Tvojim terpljenji, poterpeshlivoft
v’ Tvojih bolezhinah? Jeft Tim Tzer le prah pred
tabo, moj Itvarnik! in ne saTlushim T’ tabo go¬
voriti. Tode ti Ti uTmiljen: v’ Tvojih potrebah
Tmem k’ tebi moliti. Torej mi daj neTkonzhno
dobrotlivi Svelizhar! gnado, to bolesin, kakor del
tvojiga krisha, kakor snamnje tvoje pravize in lju-
besni Tprejeti, in Te je po tvojih Tvelih namenih,
v’ pokorjenje Tvojih grehov in v’ Tvoje poTvezhe-
nje poTlushiti. O de bi kakor Lazarjeva bolesin
tebi v’ vezhi zhaft Tlushila, tvoje nar viThi go-
Tpotlvo Tkasala, in na snanjc dala, de To tvoje
kvari, kar tizhe sdravje in bolesin, shivljenje in
hnert, tebi podvershene! VTe Tvoje Tkerbi polo-
shim v’ tvoje ozhetovo narozhje. Perpravljen Tim,
kakor ti, terpeli; tode pomagaj mi s’ Tvojo lju-
besnivo in vfigamogozhno roko. Raskashi per vTa-
ki novi teshavi, per vTakim novim boji, Tvojo mozh
v ’ moji TlaboTti; ne perpiiTti, de bi Te dal, ako-
r avno moja bolesin The hujThi podane, TkuThnjavi
v  nevoljo, nepoterpeshlivoft in v’ premajhno sa-
ll P a| ijc v’ le premagati; daj mi lifto veliko Terzh-

248

nolt, ki je tebi in sa.tabo vfe marternike in fvet-
nike navdajala; daj mi, tudi v’nar hujfhih bole-
zhinah, mir dufhe. Daj mi, na moji bolnifliki
poftelji tifte molitve vdclesbiti fe, ki li jo na oljfki
gori opravil. — Ti li nafh veliki duhoven. De bi
s’ nafbimi flaboftmi ufmiljenje imel, li fe tolikofh-
nimu terpljenju podvergel. Ti sdaj fedifh na def-
nizi fvojiga Ozheta; ti li nafh nameltnik per njem.
O, daj de bo moja molitev, ki jo po tvojim opo-
minovanji, sdaj v’fvoji bolesni opravljam, f’tvojo
fklenjena, k’ tvojimu fedeshu flda. Ako bi me
moje grosno terpljenje overalo, s’ shranim in pas¬
nim duham molili: te prolim, fprejmi vfako fhe
tako kratko povsdigovanje mojiga ferza, vfakmoj
sdihljej, vfako vnovzhino bolezliino mojiga tele-
fa, kakor de bi jeli s’ bolnim kraljem Ezehijem
k’ tebiklizal: Gofpod! grosno terpim, daj mi po*
lajfhanje.

Jesuf fposna vjigainogozhnoft fvojiga Ozke-
ta bolni krifijan fposna vJigamogozhnoft
Jesufovo.

„In ko je Jesuf malo naprej fhel, je na semljo
padel in molil, de bi, ako bi bilo mogozhe, pre-
fbla od njega ta ura. In je rekel: Aha, Ozke-
tebi je vfe mogozhe, vsemi ta kelih od mene, ali
vender ne, kar jeli hozhem, ampak kar ti.“

Moj Svelizhar! v’ tolikofhnih bolezhinab te
je tolashila mifel, deje  tvoj Ozhe vligamogozbin,
in de te on od njih refhiti sarnore. In kako bi
to bilo nemogozhe njemu, ki ti je dal vfo oblaft
v’ nebelih in na semlji; in ki ti bi bil lahko, kakor
li fam rekel, v’ tvojo refhitev dvanajft legijonoV

249

poflal? Todd tvoja ljubesin cIo zhloVekov je bila
flie mozhneji; in torej fi shelel to liro.

Tudi sa-me je v’ moji bolesni tolashba, de
je tebi, o Bog! vfe mogozhe. Ti fi nebo in semljo
is nizh kvaril : ti ti zhloveka is prahu sobrasil; ti
fi morju pokavil meje; ti ti poflal Israelzam bo¬
lesni in fmert v' fhtrafingo; ti ti jih pa osdravil,
ko to v’ te fhli, f’ pogledam na bronalto kazbo,
ki je bila podoba tvojiga krisha; pokladanje tvo¬
jih rok, ena befeda is tvojih uit je veliko bolni¬
kov osdravila, in je zlo mertve k’ shivljenju obu¬
dila; na tvoje povelje je sdajzi mersliza Petrovo
tafho saputtila; zlo ni bilo potrebno, de bi bil
ti vprizhin; ti, ki ti bil delezh prezh, ti le hotel,
in kotnikov hlapiz in dvornikov fin, Jta sopel sdrav-
je dofegla. Ti fi mertvo hzher Jajrovo , ki je bil
prednik f-hodnize, v’ shivljenje obudil; ti fi sha-
loftni vdovi v’ Najmu njejniga timi, ki fo ga she
v’ grob nefli, shiviga nasaj dal; ti fi Lazarja, ki
je fhtiri dni v’ grobu leshal, od mertvih obudil.
In tvoja roka fhe ni perkrajfhana ; ti fi fhe ved¬
no liki, ki k’ fmertnim vratam, in od ondod so¬
pel nasaj pelje. Ti fi pravi sdravnik nafhih dufh
in nafhih telef. Zlo, kader naf ne osdravifh,
ifhefh nafhe frezhe ; nefkonzlino bolji shivljenje
naf zhaka koniz nafhiga shivljenja. Moj Bog! te¬
ki ni nobena rezh nemogczha. Kakor fi plamen
ngnjenze, v’ kteri fo bili tvoji flushabniki, po-
gafnil, samorefh tudi vrozhino mojiga shivota sa-
dufhiti in mi sdravje sopel dati, ali vfaj koriti,
de bo ta bolesin k’ mojimu pofvezhenju flushila.
Tvoja vfigamogozhnok me f’tolashho, s’upanjem
ln  s’ saupanjem navda. Sa kaj naj te sdaj profim?
Te sa to, kar je tvoji fveli volji vfhezh. Jek

250

dozhakujem, kakor mertvoudni le oci tebe sdrav-
ja; zhe je tvoja volja, in zhe fprevidifh, do je
to sa-me dobro. Jeft ti le belede goboviga rc-
zhem: „Gofpod! ako hozhefh, me osdravifh.“

Bolan krijtjan fe podvef-she boshji volji, ka¬
kor Jesnf volji Jvojiga Ozheta.

„Jesuf je malo dalje fhel, in padel na fvoj
obras, in je molil rekozh : Moj Ozhe ! ako je
mogozhe, naj gre od mene ta kelih; pa vender
ne kakor jeft hozhem, ampak kakor ti . .. Spet
je vdrugizh fhel, in molil, rekozh : Ozbe moj!
ako ne more ta kelih memo iti, kakor de ga
pijem, naj fe sgodi tvoja volja. In je fpet pri-
Ihel, in jih je nafhel fpati; njih ozhi namrezh
fo bile dremotne. In jih je popuftil in fpet fhel,
in vtretizh molil, in ravno tifte befede govoril. 1 -

Tako li ti, boshji Svelizhar! neisrezheno
tesho boshjiga rasshaljenja isrekel! Tvoja zhlo-
vefhka natox-a, ki je, rasun greha, v’ vfim, na-
fhi zhlovefhki natori enaka poftala, je vfe tvoje
terpljenje in tvojo fmert prav slo obzhutila. D e '
firavno pa fe je grosila, li vender fvojo voljo
volji fvojiga Ozheta podvergel. Trikrat li o 111
rekel: Moj Ozhe! ako je mogozhe, naj gre od
mene ta kelih; pa vender ne, kakor jeft hozhenp
ampak kakor ti!

Tudi jeft, o moj Svelizhar! obzhutim brit*
koft kelha terpljenja, ki mi ga sdaj podafh. Mo¬
ja natora fe brani, ko smiflim bolezhine, ki u '
tegnejo nad-me p piti, in morde naflednjo fmert.
Tode tvoj sgled me s’ ferzhnoftjo in mozhjo na¬
vda. Tudi jeft molim k’ tebi: Moj Ozhe! ako

251

je mogozhe, naj gre od mene ta kelih; pa ven-
cler ne, kakor jeli hozhem, temuzh kakor ti!
In kdo fim jeli, de hi fe v’ bran pokaviti pre-
dersnil? Ali fme perkena pofoda od njega, kteri
jo je naredil terjati, de naj ji da odgovor savolj
fvojiga sadershanja ? Kaj bi mermranje soper
tvoje naredbe pomagalo ? Ti fi narvifhi Gofpod;
in tvoja volja je, de terpim. Naj moja bolesin
dolgo ali kratko terpi; naj bodo s’ njo vred hu¬
de bolezhine ali ne; naj jo fmert konzha', ali
ne; tvoja volja fe sgodi! Ti bofh dal vfe k’ fre-
zhi moje dufhe tekniti. Ti posnafh moje ter-
pljenje ; ti me ljubifh , in sa-me fkerbifh. Ker
fim sdravje is tvoje ozhetovfke roke s’ vefeljem
prejel, sakaj bi sdaj tudi bolesni is ravno tike
roke ne prejel? Od tehe imam fvoje bitje, fvo-
je telo in fvojo dufho. Ti imafh kakor moj kvar¬
ni k , vfo oblak zhes-me. V’ tvoji laki je, mene
v  tak kan pokaviti, kakorfhniga sa-me sa nar
fioljiga fposnafh; in moja dolshnok je, v’ tiftim
okati, 'ako bi bil ravno kan bolesni in bolezhin.
Grefhil fim ; ti me sa - to fhtrafujefh po fvoji
pravizi. Nepokorfhina je Adamu in njegovim
m Iajfhem paradish perperla; pokorfhina jim je
sopet vrata va - nj odperla. Tvoji fveli volji tu-
takrat podvrezhi fe, kader fe natora v’ bran
“dvi, to je delo tvoje gnade, in nar vezhi snam-
n ) e  nafhe ljubesni do tebe. Torej hozhem s’ sa-
ta jevanjem famiga febe in f’ poterpeshlivokjo
ferpeti. Mifel, de ti hozhefh, mi bodi tolashba
‘k polajfhanje. Nozhem toshiti; mirno hozhem
dozkakovali, kar fi zhes-me fklenil. Tvoj fim,
0  Gofpod! naj shivim ali umerjem. Tvoja volja
kaj f« sgodi!

252

Bolni krijtjan Jam febi o zbila, kar je JesuJ
Petru ozhilaž.

„In kader je od molitve vdal, in k’ fvojira
uzhenzam prifhel, jih je nafhel fpijozhe od s ha¬
lo (H. In jim je i'ekel: Kaj fpite ? VTtanite, mo¬
lite , de ne pridete v’ fkufhnjavo. — In je rekel
Petru: Simon, fpifh? Mii mogel eno uro zhu-
ti? Zhujte in molite, de ne padete v’ fkufhnja-
vo. Duh je fzer voljan, ali mefo je flabo.“

Kar li ti, moj Svelizhar! pervimu Tvojih
apollelnov ozhital, je gotovo slo ohzhutil; tode
po vli pravizi li to Itoril. Sej je Peter malo po¬
prej rekel, de fe ne ho nad teboj pohujfhal,
ako bi fe ravno vli pohujfhali; in ako hi ravno
savolj tebe umreti mogel, te ne bo satajil. h*
vcnder safpi; zlo eno uro ne more I’ teboj zhu-
ti, ko ti zhujefh in molifh in v’ fmertne tesha-
ve pridefh, in ko bolh ravno kar Tvojim 1°’
vrashnikam isdan.

Tode ali ne moram tega tudi fam febi o*
zhitati ? Ali rasumem, kaj de fe pravi, f’ teboj)
terpezhi in ponishani Jesuf, zhuti ? Ali lim
tvojiga terpljenja vdeleshil? Ali fim poterpeshh
vo prenefel kakfhino sgubo, nadloge , llifke, s* 1
framovanje, obrekovanje, ozhitanje in bolesm
Ali mi v’ ti rezhi veli nizh ne ozhita? Kako n®
dovoljin in zhmern, kako prevsetin in famop®
fhin lim bil, kako mozhno lim soper tvojo p>’ e
vidnoll toshil! Zlo eno uro ne nilim hotel f’ K
boj terpeti. Vfaj to bolesin li hozhem v’ h' 0 )
prid oberniti; f’ teboj, o Jesuf! in kakor ti ho
zhem zhuti; trudnodi in obiipnolli fe nozhenj
dali premagali. To lim sdaj tcrdno fklcnil.

255

duh je voljan, ali moje melo je flabo! kako ne'
ftanoritno je moje Terze! ti posnaTh mojo nemo-
gozhnoft tudi v’ sdravji. Moja bolesin /lori, de
moram fhe bolj vojfkovati fe in fhe menj v’ le
saupati. Oh, ftoj mi na ftrani s’ Tvojo vligamogo-
zhno gnado , de P teboj zhujem in molim, de P
tvojimi miflami vTe saframovanje, ponishevanje
in bolezhine terpim, ki jih nad me poThljeTh.

Bolni Tiri Ji jan fe perpravl/a Ji' lerpljenju in
polerpeshlivojii.

„In ko Te je vernil, jih je fpet nafhel fpa-
ti, (njih ozhi namrezh To bile trudne), in ni-
fo vedili, kaj bi mu odgovorili. In pride vtre-
tjizh in jim rezhe: Spite sdaj in pozbivajte! Do-
fti je; ura je prifhla ; glejte ! Sin zhlovekov bo
isdan v’ roke greflinikov. Vftanite, pojdimo: Glej¬
te ! kteri me bo isdal, je bliso.“

Tx li, moj Svelizhar! Tvoje terpljenje Tvojim
uzhenzam pred povedal, de bi Te prevezh ne
preftraThili. Sdaj jim pa na tanko uro nasnaniTh,
] n kako de Te bo nesapopadliva Tkrivnoft Tpolne-
nja tvoje ljubesni do zhlovekov sgodila. Isdanje
Judeshevo in kervoshelnoft Judov Ila ti bila sna-
na. Ti li na Tvet priThel terpet, in li v’ ter-
pljenji Tvoj tek konzhal. — Bo kali moje shiv-
jjenje drugazhino ? Ali ni terpljenje delesh krift-
janov? Ali nam ni svelizhanje sa drugo shiv-
Jjenje perhranjeno ? Ali ni JesuT Tvojim apoftel-
n »ni krisha, terpljenja, preganjanja in marter
P r ed povedal? Ali jim ni rekel: „Svet Te bo ve-
felil, vi pa bote shalovali. Ali ni blagroval ti-
^>h, ki jokajo, preganjanje terpe, ki To obreko-

254

vani in preklinjevani? Ali ni raslozhno rekel:
„Ako hozhe kdo sa menoj priti, naj sataji fam
feb e, in naj vsame fvoj krish, in naj hodi sa
menoj.“—Ali bi naf bil f’ tolikofhnim ponishe-
vanjem in na sadnje s’ fmertjo na krišhi fpravil,
ko hi fe hilo drugazhi sa nafhe grehe šadofti
ftoriti samoglo ? Ali ni mogel on fam terpeti, in
po tem takim iti v' fvoje velizhaftvo ? Ker je glava
terpela, ne hodo kali tudi udje terpeli? Ako fe
Jesufoviga terpljenja vdeleshujemo, fe ne bomo
kali tudi njegoviga velizhaftva vdeleshili? Ali ni-
fo vli fvetniki po terpljenji in nadlogah v’ boslije
kraljeftvo prifhli? Ali fe ne morajo vli, ki po-
boshno shiveti hozhejo, pregananja nadjati? Ali
ne tare.vfih Adamovih otrok, poglavarja in hc-
razha, ta jarm ? Ali nifo vli teshavam , bolezln-
nam in kolesnim podversheni? Ali nozhe Bog
vlih podobi fvojiga krishaniga Sinu enakih ftoriti?
Ali ne zhifti on fvojih isvoljenih, kakor fe zhi-
fti slato v’ ognjenzi?—-Ura je prifhla. Perprav-
Ijen lim, naj pride, kar koli li hodi, is moje
kolesni. Nikoli ne bom tolikanj terpel, kolikor
je Jesuf terpel, in kolikor savolj fvojih grehov,
sa ktere hi bil utegnil vekomej fhtrafan hitb
saflushim. —• Gofpod Jesuf ! daj de bom po tem
fposnanji ravnal. Daj! de bom fvojimu tei - plj e '
nju f’ tifto ferzhnoftjo naproti fhel, f’ ktero ®
fhel fvojimu isdajavzu naproti.

Jesuf shala/e, ko vidi tolikanj grehov l/ud 1 !
bolni krijtjan shaluje , ko vidi tolikanj fvojih
grehov -

„In Jesuf je vsel fehoj Petra, in Jakoba>

255

in Janesa; in sazhne preftrafhen in olbshin bi¬
ti, in rezhe: Moja duThaje shaloftna do Tmerti.“

Kako je mogozhe, de fe ti, moj Svelizhar!
terpljenja, ktero Ti tako shelel, sbojifh in uftra-
TbiTh? — Zerkveni ozhaki uzhe: Tvoje natanko
snanje viih grehov zhlovekov T’ kterimi h bil ob-
loshen, kakor tifti Tpravni dar kare savese, ki
je bil v’ Tpravo grehov vliga ljudftva pernefen,
ti je to veliko shaloft napravilo. Oftudnoft, veli-
1(611 in hudobija greha, f’ kterim je bilo narvi-
fiii velizhaftvo boshje od sazhetka Tvela shaljeno,
in fe fhe shali, in bo do konza Tveta shaljeno,
fo te v’ to morje shalofti in holezhin povesnile.

Ker li pa ti, o Gofpod! savolj tolikofhnih
grehov, kterih nili bil kriv, Tmertno shaloft ob-
zhutil; kolikofhna mora moja shaloft biti, kader
na Tvoji poftelji, kakor Ezehija, v’ britkofti Tvo¬
je duThe, Tvoje pretekle leta premiThljujem , in
fi pred ozhi poftavim vTe tifte grehe, kterih Tim
kriv! — Defiravno moja bolesin dofihmal ni ne¬
varna, Te moram vender perpraviti, in Tvojo veft
8 a zhaTa sravnati. Ker is rasumnofli v’menj ime¬
nitnih rezheh varno ravnamo, kolikanj bolj var¬
no moramo ravnati v’ tem, kar tizhe svelizha-
nje duThe! Kolikanj bolnikov, umerje bres odve-
8e  od njih grehov, ker To Tvoje perpravljanje k’
kmu predolgo odlaThali! Ali Te ne utegne to tu-
l 'i meni sgoditi ? Ali Te ne utegne moj ftan na-
faglima T-hujThati? DanT, moj Bog! mi daTh zhaf
111  voljo; tode mi ne obljubiTh, de bom jutri
^ le  oboje imel. Kako ftraThno bi bilo, ko bi
Un jerl, in pred-te, Tveli in pravizhni Bog! s’ ne-
dbftim Terzam ftopil! Ali hozhem zhakali, de li-
fta nozh naftopi, v’ kteri ne more nobedin nizh

256

vezli flori ti ? Ali fe hozhem v’ nevarnoft podati, '

de bi fe ne savedil; kar je vender tako potreh- j

no, de fvete sakramente, slaki sakrament f. po- J
kore vredno prejmem ? Ali ne moram biti pre-
vidin, in tega ob tem tako perloshnim zhafu tlo- )

riti! Nikoli nifim presgodej perpravljen, v’ vezh- 1

nok kopiti; sakaj vfak okomigljej utegne biti po- 1

flednji. 1

Torej me sdaj rasfvetli, dobrotlivi Bog! de >
vfako gubo fvojiga ferza odgernem, in fvojo veli
na tanko preifhem. Sej ti vfe moje grehe 1

bolj na tanko vefh, kakor jek. — S’koliko do- 1

brotami fi me obful! In kako nehvaleshin lim bil ]

do tebe! Kolikrat fim fvojo diifho , ki je bila le 1

sa-te in sa nebefa kvarjena, s’ miflami ofkrn-
nil, ki jo nevredno delajo, va-nje iti! Koliko 1

shelja lim imel, ki nifo po tebi, moj Bog in Go- 1

fpod! hrepenele. Ti fi me is nizh kvaril. Kakofh- 1

ne fo bile moje fpofhtovanje,- moja hvaleshnoft 1

in ljubesin do tebe? Kolikrat fim fe premalofpo- 1

dobno v’ zerkvi sadershal; kolikrat fim bil p re ' *

malo pasin in sbran per molitvi! Kolikrat fim fvete 1

sakramente bres potrebniga perpravljanja prejel! 1

Koliko dobriga bi bil utegnil koriti! Kolikrat fi® f

tvojo pokavo prelomil! — Moje telo je v’ Ive- |

lim kerku tempel f. Duha pokalo. Tode ali ni -
fim nikoli tega tempelna ofkrunil? Ali nifim ni¬
koli po nefpodobnih sheljah fvojiga mefa ravnal; l

Kolikanj fim delal in govoril, bres de bi fe ^ 1

hvaleshne ljubesni do tebe in tvoje zhaki fp° nv 1

nil! Zlo malo svekobe fim fkasoval v’ fpolnov*' ‘

nji dolshnok fvojiga kanu! Kako napzhno fim ^  ^

dokikrat dragiga zhafa poflushil! Kolikanj fim
ril is zhakilakomnoki, is nizhemcrnoki, is ljubesn' '

257

do pofvetniga blaga in do telefniga, pregrefhni-
ga vefelja! — In kako Hm fvojiga blishnjiga lju¬
bil ? Ali fim s’ njim v’ miru in cdinofti shivel ?
Ali fim mu v’ njegovi potrebi po fvoji mozhi po¬
magal? Kolikrat fim kako ftvar, kak majliin do-
hizhik bolj ženil, kakor tebe, o Bog, in nar ve¬
dli dobrota! Kolikrat nifim tvojiga glafu poflu-
fhal, ko fi me od bresna, v’ kteriga greh pah-
ne, nasaj vlekel, ali fim ga zlo sadufhil! — O
Bog! ti fi mi dal shivljenje; ti fi me v’ Ivetim
kerllu sa fvojiga otroka vsel; ki fi mi dal po ker-
fhanfko isrejenimu biti; jeli fim bil v’ dobrim
poduzhen; jeft fim vidil poboshne sglede; ti mi
tolikrat moje grehe odpuftifh; ti fi me tolikrat
s 1  Tvojim laftnim mefam nashivil; zlo 1’ to bo-
lesnijo me k’ febi klizhefh. Kaj bi bil ti fhe
koriti samogel? In vender fim jeft tebe, o Bog!
kili nefkonzhno popoln in vfe ljubesni vredin,
le malo ljubil; jeft fim tebi, fvojimu narvifhi-
mu Gofpodu, le malo flushil; jeft fim tebe,
fvojiga nar boljiga Ozheta tolikrat in tako mozh-
nd rasshalil. Kako nehvaleshin fim jeft! S’ od-
kritoferzhno grevingo to samorem rezhi : Ozhe!
grefhil fim soper nebela in soper tebe! Vezli ni¬
fim vredin tvoj fin imenovan biti. — Savolj tega
Bin shaloftiri; to Tvojo shaloft Odenem f’ tifto,ki
fi jo na oljfki gori obzhulil. Obnemagati bi mo¬
gel savolj te shalofti, ko bi od tvojiga nefkonzh-
ln ga ufmiljenja ne upal, de me ti s’ njo le savolj
fega navdajafh, de v’ meni svelizhanfko pokoro
obrodi, in de Te bo, kader Te bom s’ grevingo,
k' is ljubesni isvira, f’ terdnim fklepam pobolj-
fhati Te, in s’ odkritoferzhnoftjo fpovedal, v’pra-
Vo  vefclje fpremenila.

17

258

Krijtnjove holezhine , ko je vidil grehe zhlove-
kov ; holezliine holniga krijtjana, ko vidi fvoje
lajine grehe.

„In ko fo Jesufa fmertne teshave obfhle, je
perferzhnifhi molil. Njegov pot pa je bil, kakor
kervave kaplje tekozhe na semljo. w

Greh' je tedaj v’ tvojih ozheh, boshji Oclre-
fhenik! kej grosovitniga, ker li savolj njega v’
fmertne teshave padel. Ti li vfigamogozhin; in
sdaj omagujefh. V’ nar bolj snotrajni kraj tvo¬
je dufhe teko reke vlili grehov zhlovefhkih; w
vliga tvojiga shivota shenejo kervav pot. Tvoje
holezhine fo velike, kakor nefkonzhno, nesmer-
no morje.

Kakofhna je pa shalofl zhes moje hresflite-
vilne grehe, ki fe jih fpovedati miflim? Ali imam
nad njimi lludenje in brilkoft, ki mi tako re-
kozh fmertne teshave in medlevze delajo! 0 dfi
hi pazh nad njimi shalofl: obzhutil, ktera bi k 1 '
la tvoji enaka! To samorefh le ti, ki is nar ter-
ji fkale vodi tezhi ukashefh, in ki kamnje v
bogate ftudenze fpremenifh, v’ meni obuditi. h e
salo, ker lim bolan in ne vem konza fvoje bolesnij
ne farno, ker je greh fam na febi oftudin; ne lS
ftrahu fhtrafing, ki jih grefhnikam shugafh, k'
muzh le sato me grevajo moji grehi, ker lim 8
njimi tebe rasshalil, ki li nefkonzhno ljubesnm
— Tvoje holezhine fo bile snotrajne; omezhi p°'
tari tudi moje ferze, de fvoje grehe is vliga f er '
za objokujem. Tvoja shalofl je vfe pretekle m
prihodne grehe zhlovekov obfegla. Torej me m°'
ra vfak moj greh tako boleli, kakor de bi bil n« 1

259

ljubfhi rezh tega Tveta sgubil; Tej ti vlak greh
fovrashifh.

Torej lim terdno fklenil, vfakiga greha, in
zlo perloshnofti k’ grehu varovati Te, in raji umreti,
kakor tehe rasshaliti. Le tebe, o Bog! hozhem
ljubiti in v’ premifhljevanji tvojih sapoved Tvoji-
ga vefelja ifkati. Ako mi' sdravje sopet dodelifh
(tode ftori po Tvoji Tveti volji) hozhem popolni¬
ma tvoj biti. — Nedolshni Jesuf! tudi jeli lim kriv
tvojiga kervaviga potu, ki ga vidim nad tabo. Ali
bi ne mogel fkerbeti vfaj s’ Tvojimi folsami tifti
vezhin plamen sadufhiti, kteriga s’ Tvojimi grehi
saTlushim? Ali bi ne mogel vTaj Tvojo shalofi; zhes
Tvoje grehe T’ tvojo shaloftjo nad njimi Tkleniti,
de pravizi tvojiga Ozheta, ki li jo le ti s’ Tvojim
terpljenjem potolasliiti samogel, sadofti ftorim. O
GoTpod! ti preiTkovaviz Terz; ti posnaTh mojo gre-
vingo ; bodi milolliv meni greThniku! uTmili Te
me po Tvoji veliki milolti!

P ur bolnim kri/ijann namejtuje mafhnik, hi ga
Spoveduje angela, kleri je Jesuf a pokrepzhal.

„Perkasal Te je pa angel s’ nebeT, kteri ga
j e  pokrepzhal.“

GoTpod! ti li prezhudin v’ vfih Tvojih delih!
In de naT preprizhaTh, de je bila tvoja britkoft
grosovitna, in de li bil po Tvoji zhloveThki natori
naThim Tlabollim podvershen: vidim, de Te ti, ki li
v %amogozhin, in v’ vlili lliTkah naThiga slavlje¬
nj a nalha edina tolashba, od Tvoje Ttvari, od an-
g e la, ki Te pred tvojim Tedeshem treTe, pokrep-
z hali in tolashiti daTh.

dudi j c It potrebujem, ko Te Tvojih grehov

17  *

260

fpomnim, tolashbe. Te pa no fmem od nobeni-
ga angela perzhakovali; od mafhnikapa, ki me
fpoveduje je upam, zhe le grehu odmerjeni, in
fe njegove tolashbe vredniga korim. Sej imajo
mafhniki oblak, grehe odpufhati; oni imajo flush-
ho ki fc je angeli hoje. Tem hozhem sdaj ftan
fvoje dufhe, ki je bolj shaloftin, kot uni mojiga
telefa, v’ fveti fpovedi rasodeti. Stoj mi na Hra¬
ni, o Jesuf! v’ tem nar imenitnejim opravilu,
in fprejmi me milokivo. Tvoja dobrollivoft je
vfaj vezhi, kot nar vezhi hudobija zhlovefhka. Ti
naf fam sagotovifh, de li prifhel, grefhnike Mi¬
žat. Kakor grefhnik fe fzer slo bojim tvoje pra-
vize; vender pa vfe upam od tvojiga ufmiljenja
po saflushenji tvoje fmerti. Ali hi me bil kvaril
in odrefhil; ali bi mi bil to bolesin poflal; ali
hi mi bil grevmgo zhes moje grehe, voljo, zhaf
in perloshnoft fpovedati fe dodelil, ko bi me bil
hotel vekomej nefrezhniga koriti? Torej hozhenj
sdaj s’ saupanjem sakrament pokore prejeli. »
njem upam pokoj fvoje veki in tiki mir clofe-
zhi , kleri she tukej pravizhnim tikiga vefelja oku-
iiti da, ktero jih v’ prihodnim sliivljenji z.haka.
Po lem pofhlji nad-me, kar hozhefh. Ako f c
fam febe ojkro fodim, mi bofh ti milokiv k )( ^
nik. Ta sakrament bo tako rekozh defka, ki 11  |C
is potopa otme; v’ ti fveti kopli bom s’Jesufo ' 0
kervjo ozhifhen. — Vfe rane fvoje dufhe ho zli e 111
mafhniku pokašali; potlej naj, kakor ufnnlj en
Samarjan, vino in olje va-nje vlije. Ker fe 11
hm framoval fvojih grehov pred boshjimi o z In 111
koriti, fe tudi nozhem framovali, fe jih njeg 0 '
vi m u namekniku fpovedati. Ker sdravniku nol* c
ne napake fvojiga telefa ne perkrijem, ne bo " 1

201

kali tudi kanu fvojc dufhc Gofpodovimu flushab-
niku, rasodel, 1« mo s’ Jesufovo kervjo osdravili
samdre ? Ali ni bolje sa-me, de fe sdaj na fkriv-
ninv fvojih grehov obloshim, kakor de bi ]>ili kdej
pred vlim fvetam ozhitni. Ali bi ne hotel s’ od-
kritoferzhno in popolno fpovedjo, flrafhno obfo-
jenje narvifhiga fodnika shivih in mertvib pre¬
hiteti? — Rasfvetli, pokrepzhaj in vodi me v’ tem
opravilu, o Bog! Daj, de fe bom odkritofcrzh-
no, natanko in s’ sgrevanim ferzam fpovedal, de
ti odveso, ki mi jo bo tvoj flushabnik na sem-
Iji dal, v’ nebelih poterdifh.

Bolni hrijijan fe perpravlja k' prejemi fvele
popolnize, kakor fe je Jesuf perpravlja /, jr'
fvojirni uzhenzi sadnjo vezherjo imeli.

„Pred velikonozhnim prasnikam, ko je Jesuf
vedil, de je prifhla njegova ura, de bi fhel is
lega fveta k’ Ozhetu, ker je ljubil fvoje, ki fo
bili na fvetu, jih je do konza ljubil. In pofblje
dva fvojih uzhenzov (Petra in Janesa) in jima rc-
zhe: Pojdita v’ mefto, in vaji bo frezhal zhlovek,
ldcri ponefe verzh vode; idita sa njim; in kjer
noter pojde, režita hifhnimu gofpodarju, de U-
zhenik rezhe: Kje je moja goltivniza, kjer bom
'elikonozhno jagnje s’ fvojirni uzhenzhi jedel. In
°n vama l>o pokasal veliko obcdnizo pogernjeno;
nndi nam perpravila. In njegova uzhenza grefta,
ni prideta v’ mefto , in najdeta, kakor jima je bil
povedal, in fta perpravila velikonozhno jagnje. 1 “

Ti, dobrotlivi Bog! hozhefh sdaj fvojim
n^benzam poflednje snamnje fvoje ljubesni dati.
**ni naj fe predin fe poflovifh tvojiga meia in

262

tvoje kervi vdeleshijo. Miflili fo, de bodo le ti-
lio velikonozhno jagnje jedli, ki fe je v’ fpomin
memohoda angela, ki je Egipzhane udaril, in
hifham Israelfkim sanefel, in v’ fpomin odhoda
Israelzov is Egipta obhajalo. Ti pa, ne de bi
bil farno sapoved hotel fpolniti, temuzb li tu¬
di to, kar je velikonozhno jagnje opodobilo, po-
ftavil! Ti li prefveti sakrament, kakor velikono¬
zhno jagnje kriftjanov poftavil, in li hotel pravo
velikonozhno jagnje med-nje rasdeliti. — Ti ii
vedil, de je tvoja ura prifhla; torej li vfe k te¬
mu perpraviti ukasal. — Ne vem konza fvoje ko¬
lesni. V’ tem ftanu tedaj shelim po sapovedi
zerkve in k’ holjfhanju drugih vernih, fveto po-
potnizo ozhitno prejeti; ker vem, de ako te bo¬
mo pred ljudmi fposnali, naf bofh tudi ti pred
fvojim Ozhetam sa fvoje fposnal. — Verujem v
te, kakor v’ Ozheta in v’ fveliga Duha verujem.
Ti li Sin shiviga Boga, ti li nafh Gofpod in Bog.
Verujem tvojo befedo, tvojo fveto zerkev in vezh-
no shivljenje. To ozhitno fprizhujem, ker tvo¬
je prefveto telo in tvojo prefvelo kri prejmem.
Ta fveti sakrament je velikonozhno jagnje bolni¬
kov; je mozh ob prefeljenji is nadlog tega slav¬
ljenja v’ bol ji shivljenje; je mana, ki naj me v
pufhavi tega fveta shivi , dokler frezhno v’ oblju¬
bljeno deshelo ne pridem; tifti kruh je, ki nn
farno do gore Gofpodove, ki je koniz mojig®
popotvanja, mozh dati samore. Ta krish je dal
marternikam v’ nar hujfhim terpljenji, in fvel*
nikam v’ nar daljfhih bolesnih poterpeshlivoft. '
Kakor fe kashe , li to fveto obed sato svezher
fvojiga shivljenja poftavil, de bi nam pokušaj,
de nam je ob sadnji uri nar bolj potrebna, in

2G5

tlcmoramo, preilin is fveta gremo, mozhno ske¬
leli, jo prejeti, kakor Ji tudi ti pred fvojo fmer-
tjo mozhno shelel, s’ fvojimi uzhenzi velikono-
zlun jagnje jehi. O hoshji Svelizhar! ne hojim
fe; hrepenim veliko holj po frezhni uri, oh kte-
ri lofh k’ meni prifhel. Ali bi kdej presgodej
prih el k’ sdravriiku, ki me fam osdraviti Samo¬
ve’ Ali ne potrebujem sdaj tolashbe? in ali je
ne sajemam is nar zhihejiga in ediniga ftudenza
vfe prave tolashbe? Bi me kali sakrament, ki
je kal n c um er j dzh nofli in saftava vezhniga sliiv-
Ijeaja, blisheji k’ fmerti perpraviti utegnilo!

Kolikofhno fpofhtovanje, kolikofhno gorezh-
noh, kolikofhno zhihoh ferza bi jeli mogel slahi
ob tem fvetim obhajilu imeti , ki je morbiti
sadnje mojiga shivljenja! Tebe, fvojiga ftvarni-
ka, kralja vlili kraljev, nar Svetejfhiga slielim
jn-ejeti. Ne zhloveku, ampak tebi, vezhni, ne-
umerjozhi Bog! naj prebivalifhe perpravim. Ka¬
ko samcrem to floriti? Le fam ti, o Gofpod!
fi samorefh tebi fpodobno prehivaliflie v’ meni
perpraviti.

V’ veliki, napravljeni obednizi obhajafh s’
Mojimi uahenzi velikonozhno jagnje. O de bi
kilo pazh moje ferze popolnima perpravljeno,
bi bilo popolnima zliifto! V’ fvetim sakramen-
hi pokore (im fe fzer od madeshev greha ozhi-
kili shelel. Ali pa ni v’ njem nizh vezli Itariga
kvafu, od kteriga fe moramo po apoftelnovim
povelji ozhifliti, ako hozhemo velikonozhno jag-
n je obhajati? O Gofpod! kdo posna fvojc gre-
ke ? Ozhilli me tudi od lihih, ki fo mi nesnani.
^ fe hudim vnovizh, in Jim lerdno fldcnil , no-
ketdga ne vezli horili. Ozhihi me od ljubesni

2 G 4

do greha in zlo do sliivljenja; ozhiAi me od vili
pofvetnih shelja; popolnima me ozhiAi; Umri
v’ meni popolnima zhifto fcrze; osaljfhaj gi s'
vJimi zhednoAmi: vnemi ga s’ ognjem tvoje ju-
besni ; daj mi shelje po ti boshji jedi in slejo
po ti nebefhki pijazhi, daj mi gorezhe sheje,
tukcj f’ teboj fklenili fe, de te tamkej vekonej
vshivam 5 prefuni me f’ prav shivimi obzhutje-
ji nar vezhi ponislinoAi, ko premifhljujem ie-
fkonzbni raslozhik med tabo, moj A varni k! in
med fabo , ki Jim uboga A var.

Blagor jim, ki ne vidijo, in vender veru¬
jejo. 0 Jesuf verujem, de li fe tudi is Ijules-
ni do mene vzhlovezhil. 'J i fi moj Odrefhenik.moj
frednik per fvojim nebefhkim Ozhetu, d divi*
mojiga vezhniga shivljenja, moj sglcd v’ toplje¬
nji in fmerti; glava, f’ ktero Jim J klen/en; 11
Ji moj Bog in moj prihodni fodnik. Pcmndslii
mojo vero v’ refnizhno vprizhnoA tvojiga fveti-
ga telefa in tvoje fvete kervi v’ fveti vezhcrji
pod podobami kruha in vina. Poterdi me v
veri na vfe , kar Ji rasodel ; in kar nam fvefa,
riinfka katolflika zerkev, ki v’ nji umreti - c bc-
lim, verovati veli. — Koliko dobrigo fi fvojim
uzhenzam fhe per sadnji vezherji obljubil : li ®
hotel sa-nje fkerbeli; ti fi le tje fhel, jim U a '
novalifhe perpravit; kjer fi ti, naj kodo tudi 0-
ni! Upam odpufhenje fvojih grehov savolj tvoje
fmerti; upam vfiajcnje is groba in vezhno shiv-
Ijenje. Poterdi moje upanje v’ te! — In ali te
ne moram is vfiga ferza, zlies vfe ljubiti! § C J
Ji me li poprej ljubil; li fi bil per sadnji ve¬
zherji do fvojih uzhenzov poln ljubesni; ti 1* ^
is ljubesni do naf ljudi nar grenkejfhi fmc r * 1

265

podvergel. — Dodeli mi tudi tillo ljubesin do
blishnjiga, ki 6 jo svezher pred fvojo fmertjo
apoftelnam tolikanj perporozhil. S’ pomozhjo
tvoje gnade hozhem tiftirn, ki fo me morde ras-
shalili, ali ktere tim morde jeft rasshalil, snam-
nja popolne fprave dati. Kako bi fe fzer mo¬
gel predersniti, tebe prejeti, ki li Bog miru,
in ki fi na krishi sa fvoje fovrashnike molil ?

■Sgled Jesufa , hi je preclin je bil sahramenl
prefvetiga ref h nji ga lelefa pojtavil, apojielnam
roge uri lil , navdaja bolnika, preclin fvelo po-
polnizo prejme , s ’ ljubesnijo do blishnjiga , J"’
ponishnojtjo in f zhijiojijo.

,.Tn ko fo vezherjali (ko je bil hudizh Jiide-
sbu Ifhkarjotu Simonovimu sbe v’ ferze dal,
de bi Jesufa isdal,) vedozh de mu je Ozlie vfe
v’ roke dal, in de je od Boga prifhel, in k’ Bo¬
gu gre, vftane od vezherje, in dene s’ febe fvo¬
je oblazhilo, in vsame pert, ter fc opafbe. Po¬
tlej vlije vode v’ medenizo, in sazhne umivali
uzhenzam noge, in brifati f’ pertarn , F kterim
je bil opafan.“

Kako fi fe ponislial, o Jesuf! ker fi fvojim
uzhenzam, in zlo liftimu smed njih, ki fi ga sa
fvojiga isdajavza pbsnal, noge umil! Gotovo fi
jih F tem k’ ljubesni blishnjiga, k’ ponisbnofti
m k’ zbillofti opominjati hotel, f’ kterimi fe mo¬
ramo k’ prejemi prefvetiga sakraiuenta tvojiga
telefa in tvoje kervi perpravljati. — Kolikofhna
' ljubesin fe v’ tem ponishnim delu vidi! — Koli-
hofhin sgled ponisbnofli sa tvoje uzhenze, kteri
1° tebe, fvojiga gofpoda, tebe ki je tvoji oblaki

266

Ozhe vfe isrozhil; ki fi od Boga prifhel, in fpet
k’ Bogu nasaj fhel, v’ podobi hlapza pred Tvoji¬
mi nogami vidili! Kolikofhno zhiftoft fi od njih
terjal. Tifta, ki 6 jo njih nogam dal, je bila
podoba dufhne zhiftofti, ki fi jo od njih terjal,
predin fi jih k’ fveti obedi puftil! — Akoravno
nifo tvoji uzhenzi takrat rasumeli, kar fi jim
ftoril, vender fposnam, de fo te zhednofti k’vred¬
ni prejemi fvete popotnize biftno potrebne.

Ti fi nam sapoved. dal, po kteri moramo
fvojiga blishnjiga, kakor farni febe ljubili. Kako pra-
vizhno in fpodobno je to ! Sej fmo vfi otrozi eniga
Ozheta ; fej fmo bratje med feboj, udje eniga
telefa, kteriga glava je Jesuf, po enim koritu
fmo prerojeni; s’ eno jedjo namrezh f’ tvojim
mefam in tvojo kervjo fe shivimo. In jeli bi
fvojiga blishnjiga ne ljubil? Ali bi fe fmel pre-
dersniti v’ fveti popotnizi, tebe, ki fi sgol Iju-
besin, v’ fvoje ferze prejeti, ko bi ljubesin v
njim ne kraljevala? — Torej profim vfe, ki fi®
jih kdej, bodi fi kakor hozhe, rasshalil, odkrito-
ferzhno sa odpufhenje , kakor tudi is vfiga fvo¬
jiga ferza vfim odpultim, ktere fim rasshalil. 0
de bi jim pazh mogel kej prijetniga Koriti! ka¬
ko rad bi jim ftoril! Odpufti o Bog! meni in
njim. Kako rad bi vfako befedizo, ki fim s’ njo
dobrimu imenu blishnjiga fhkodoval, pokon-
zhal, in fhe tolizhkno krivizhno blago, ki ga mor-
de v’ lafti imam, povernil! Hozhem ftoriti, kar
morem. In kakor ti je Zahej, ko te je v’ fvojo
hifho fprejel, x-ekel: „Gofpod! polovizo fvojiga
blaga dam ubogim, in ako fim koga kej ogolj-
fal, povernem zhveterno“ hozhem tudi jeft u '
hogajme dali. Sej fo tvoji udje; tebi llorim, kar

2G7

njim ftorim; tebe bodo sa - me profili, de fe
silaj tvoje fvete mise , vredno vdeleshim, in de
kdej v’ tvoje vezhne ftanovalifha pridem.

Tode ne farno ljubesin, ampak tudi ponish-
noft fe uzhim f’ tvojo gnado is tvojiga sgleda,
o Jesuf! Ti fi Bog, ti fi ftvarnik vfih rezhi, in
jeft Jim zlierv, nizh, defiravno fim delo tvojih
rok. Ti fi nar vifhi Gofpod nebef in semlje ;
in jeft fim nar revnifhi tvojih flushabnikov, ki
lim tvoj fladak jarm tolikrat otrefel, in fe she-
lesnimu jarmu budiga fovrashnika podvergel. Ti
fi Vfigamogozhni; in jeft fim tako flab. Ti fi
Narfvetejfbi; in jeft fim tolikofhin grefhnik. In
vender me ti, o Gofpod in Bog! k’ veliki obe¬
di fvojiga telefa in fvoje kervi povabifh. Moja
revfhina je fvatovfko oblazbilo, v’ kterim pred
te ftopim. Ti, o moj kralj! pridefh k’ meni
krotak; ti pridefh k’ meni kakor fkrit Bog,
in terjafh, de ako te prejmem, moram bi¬
ti ubog v’ duhu; krotak in is ferza ponisbin.
Jagnje boshje, ki grehe fveta odjemljefh, ufmi-
li fe me!

Poflednjizh te prolim, boshji Odrefhenik !
ozhifti moje ferze; daj mi fpokorne folse, f’
iderimi bom vfe umel, kar ti ne dopade. Od-
vsemi mi mojo preveliko ljubesin do sbivljenja
m do sdravja; le sa ljubesin do tebe, nar vezhi
dobrota, ftudenz vfe pravizhnofli! te profim, de
n 'i ta fveta popotniza ne bo k’ fddbi in k’ po¬
gubljenju, ampak k’ dofegi vezliniga sbivljenja.

2G8

Prof linja f. Petra do Jesnfa obudi bolnika
shelje po f velim po/lednjim olji,

„Jesuf pride tedaj k’ Simonu Petru. In Pe¬
ter mu rezhe: Gofpod! ti meni noge umivafh?
Jesuf je odgovoril in mu rekel: Kar jeft delam,
ti sdaj ne vefh, vedil pa bofh potlej. Peter mu
rezhe: Ne hofh mi umival nog vekomej ne.
Jesuf mu je odgovoril: Ako te ne umijem, nc
bofh imel delesha ’s’ menoj. Simon Peter mu
rezhe: Gofpod! ne farno nog, ampak tudi roke
in glavo .“

Dobrotlivi Bog! kako je moglo tvoje shu-
ganje Petra ganiti. — On je vfe sapuftil, in je
sa tabo fhel, in je sato upanje imel, kdej per
tvoji fodbi zbes Israel na enim smed dvanajft
fedesbev fedeti; in sdaj bi bil kmali to pra-
vizo sgubil. Perveril fe je, de hozhe f’ teboj
umreti; in sdaj flifhi is tvojih uft shuganje, de
bo is tvoje drushbe fklenjen. Kolikofhno voj-
fkovanje fe je moglo v’ njem perzheti! Od ene
Hrani je ugledal vef oframoten tebe, o Jesuf.
pred fvojimi nogami, de bi mu jih umil;
druge je shelel te vekomej vshivati. Ko fi j c
ta dobizhik prav sbivo pred ozhi poftavil, J c
vef vefel savpil: „Gofpod ! ne farno nog, ampak
tudi roke in glavo.

To profhnjo tedaj tudi jeli k’ tebi, o moj
Bog! pofhljem. Ti li sakrament poflednjiga olja
poftavil, v’ kterim fe mnogoteri udje sbivo ta ma-
silijo. O de bi mi pazh ta sakrament podelili ■
defiravno moja bolesin prav hude nevarnofti na
snanje ne daje ! Kolikofhna tolashba, kolikofhno
oshivljenje je to sa bolnika! To oshivi vero, 1°

269

obudi upanje, in pomnoshi ljubesin. Tvoj apo-
flcl Jakob pravi, kar to tizhe, v’ tvojim imenu:
Jc kdo bolan smed vaf: naj pofhlje po mafhnike
zerkve, in naj nad njim molijo, in naj ga v’
Gofpddovim imenu s’ oljem pomashejo. In ver¬
na molitev bo bolnika osdravila, in Gofpod bo
dal, de mu* bo boljfhi, in ako je v’ grehih, mu
bodo odpufheni.“ To sdravilo ponujafh bolniku
k’ sdravju dufhe, in ako je v’ njegovo sveliz,ba¬
nje potrebno, tudi k’ sdravju telefa. Koliko bol¬
nikov, ki fo she nad njih osdravljenji obupali,
je to sdravilo is prav velike fmerhie nevarnolii v’
popolno sdravje fpravilo!

Sim fe fzer ozhiftil s’ svelizhanfko vodo sa-
kramenta pokore. Ali pa nifim, deliravno lim
fvojo veli natanko fprafheval, nekej grehov po-
sabil, ki jih ti, o Vligavedozhi! v’ meni fhc vi-
difh? Sveti sakrament poflednjiga olja isbrifhe vfe
njih oftanke. — Ti li mi fzer dal shelje, fvoje
grehe pokoriti. Tode kolikrat in kolikanj lim te
rasshalil! Ali je bila moja shalolt nad njimi do¬
ki velika? Daj mi tedaj ta sakrament prejeli,
kteriga zerkev sakrament umirajozhih imenuje;
dopolnjenje je pokore; perpomozhik je, tvoji pra¬
vi zi sadolliti, moji flabofti na pomozb priti, in
tebi, fhe oftallhi dolg plazliati. — Ref je, po tvo¬
ji dobroti lim fe v’ tvojo fveto voljo isrozhil. Ako
P« po eni Hrani fvoje grehe, morde blishnjo fmert
ni naflednjo ojllro fodbo; po drugi pa velikofl
hoje nadloge, grosovitnoft fvojih bolezhin, in na¬
vedke fvoje kolesni premifhljujem: kolikofhin ne-
pokoj in lirah fhe obzhutirn v’ febi. Kaj bolji-
ga tedaj zbem Koriti, dobrotlivi Kog! kakor de
h temu fvetimu masiljenju bcshim , ki me v »e-

270

premagliviga vojfhaka soper vfo mozh pekla pre-
narediti samore; ki moje terpljenje polajfha, ki
moj nepokoj miri; ki me soper bolezhine ko¬
lesni in soper ftrah pred fmertjo krepzha, in
mi pot perpravlja k’ tako imenitnimu preftopuis
tega shivljenja v’ drugo ? Sdaj fhe zhutim mozli
v’febi; popolnima fe fhe savem; perpravljen lim;
na mafhnikovo molitev fhe samorem merkati in
fe je vdeleshiti; P tem fe samorem k’ ljubesni do
Boga, k’ grevingi, k’ saupanju in k’ isrozhenju
fpodbudovati. Posneji bi utegnile opovere nallo-
piti, in mi te dobizbke kratiti! Se bom kali bal;
sdravila poflushiti fe, klero moji sbirljenje, ne
de bi ga kratilo, temuzh zlo podaljfhati utegne?
Ali fe zbern v’ nevarnoft p oktavi ti, de me fmert
prenagli in mi gnado tega sakramenta perterga?
Kratko in malo ne, o Jesuf! Veliko bolj te per-
ferzhno prolim sa gnado, de ga s’ sbivo vero,
f’ ponishnim saupanjem, s’ odkriloferzhnim isro-
zhenjem v’ tvojo fveto voljo prejmem. Navdaj
me s’ otrozbjim ftraham in s’ gorezho ljubesni-
jo. — Popolnima fe fklenem P teboj, ki fi n* 1
oljfki gori in na Kalvarii fmertne teshava preftal-
— Navdaj me ob masiljenji udov mojiga lelefa
s’ britko sliaJoftjo nad mojimi grehi, ki fini jih
s’ njimi dopernefel.

Bolni lirijijan prejme fvelo popotnizo v' fp°'
min sadnje vezherje Jesiifa Krijta)a in j >0 '
Jiavljenja prefceliga refhnjiga teleja  ,* in p°
tem prejme pojlednje olje.

„Tn kader je ura prifhla, je k’ jedi fhel, in
dvarjajlleri apoftelni s’ njim. In jim je rekel: l s

271

ferza fim shelel to velikonozhno jagnje jefti s’
vami, predin terpim. Kader fo pa vezherjali,
je vsel Jesuf kruh, in ga je pofvetil in raslomil,
ter dal fvojim uzhenzam, in je rekel: Vsemite
in jejte; to je moje telo. In je vsel kelih, je
sahvalil in jim dal, rekozh: Pite is njega vil !
Sakaj to je moja kri nove savese, ktera bo sa
njih veliko prelita v’ odpufhenje grehov. To fto-
rite v’ moj fpomin. Povem pa, de pofihmal ne
kom pil od tega fadu vinfke terte do tiftiga dne,
ko ga bom noviga s’ vami pil v’ kralj eftvu fvo-
jiga Ozheta. 44

Kolikofhna frezha je bila sa tvoje uzhenze, o
Jesuf! de fo per tvoji miši fedeli, in drago sa-
ftavo tvoje ljuhesni is tvoje roke prejeli! Shaloft-
ni fo bili fzer, ko fo flifhali, de je to sadnja
°ked, ki fo s’ njim per nji, vender pa je bila
sopet tolashba sa-nje, de fi jim prefveti sakra-
nienl fvojiga telefa in fvoje kervi dodelil, ki ii
v  njem vedno do konza fveta prizhejozh, in ki
ga jim v’ tvoj fpomin obhajati ukasal.

Ravno to gnado hozhefh tedaj, hoshji Sveli-
zhar! meni fkasati! Sdi fe mi, kakor de bi
mi ftopijozh v’ to itanizo rekel: „Per tebi ho-
z kem imeti danf veliko nozh. Danf hozhem v’
Ji hifhi oftati. <4  — Od kod mi je ta frezha, de ti,
moj Gofpod! k’ meni pridefh ? Kakor hitro fim
Škaf svonzhka flifhal, ki mi je frezhno osnanilo
ly ojiga prihoda nasnanil, fim perferzhno vefelje
ohzhutil. Sdi fe mi, kakor de bi fe vihar mo-
)'ga terpljenja pred tabo vlegel, ki tudi valo-
'am morja, sapovedujefh. — Kako perferzhno me
j u kifh. K4 r ne m drem v’ zerkev iti, de bi bosh-
)° jed prejel , pridefh fam k’ meni, de me s’

172

njo nashivifh, in mc v’ mojih hudih potrebah
in v’ moji shalodi, v’ mojih bolezhinah tolashifh. —
0 ljuhesnivi sdravnik ! ti fe moji podolji blishafh,
de mi dufhno sdravje, ktero je bolj potrebno,
kakor telefno, dafh. Ti terpifh s’ menoj vred;
ti fe vfaj prav perfezhno s’ mano fklenefh ; od-
flc tedaj bova ti in jeft le eno. — O dobri paftir!
ne de bi bil farno fvoje shivljenje sa fvoje ovze
dal, zlo fvoje mefo jim dafh v’ jed, Ti fe mi
dafh v’ popotnizo, ktera me, ako me bofh f
to bolesnijo is tega fveta poklizal, ob moji lo-
zbilvi is tega fveta krepzhala.

Kaj je zhlovek, de fe ga fpomnifh? Kaj
je fin zldovekov, de ga zlo obifkati hozhefh ?
Kaj fim jed, o Bog! proti tvojimu velizhadvu?
Yef prefunjen od fvoje niskodi in grosne nevred-
nofti, klizbem k’ tebi Gofpod! pojdi od mene;
ker grefhnik fim! Oh, kolikanj fe ltefam is vfi-
ga fvojiga ferza savolj vfih fvojih grehov, le is
ijubesni do tebe! De bi fe pazil pred to fveto
pojednjo , k’ literi me povabifh, kakor greli)ni¬
za v' evangelii, tebi pred noge vrezhi, jih s
fjtokdroimi folsami mozhili samogel, de popolno
odpufhenje fvojih grehov sadobim. Vender p«
ti, zliaf fvojiga sbivljenja na semlji, nifi grefj]'
nikov sapudil; ti fi k’ njim prifhel, in fi s »J 1 *
mi jedek

Kaj ti zhem sa to veliko gnado ponudili-
Sej fe mi popolnima podelifh. Kako rad bi h
ljubesin sa ljubefin vernil! Vsemi moje shivlj e '
nje, vsemi mojo voljo, ki naj ti bo v’ vfih p er '
merah te bolesni podvershena, kakor dar. Terd'
no fe dershim zerkve in naukov , ki me jih u '
zhi v’ tvojim imenu. Ne odrezki mi kruha K«'

275

jih otrok: temuzh daj, de mi bo v’ tem in v
prihodnim slavljenji vekomej moja jed, na tifto
neisreklivo in novo visho, kakor bofh ti, po Tvo¬
ji obljubi s’ Tvojimi apollclni v’ Tvojim kraljeltvu
velikonozhno jagnje jedel.

Torej dopolni, o JesuT! gnade, ki Tim jih
she v’ Tvetim sakramentu pokore prejel; poterdi
f’ podeljenjem Tvojiga teleTa in Tvoje kervi, mir,
ki li mi ga hotel dodeliti. Srezhna ura, ob
kteri te bom prejel! — Ker To Te Judje ob vshi-
vanji velikonozhniga jagnjeta neisrezhenib dobrot
in v’ prid Tvojih ozhakov ftorjenih zbudeshev
spomnili, kolikanj bolj Te moram jeli ob vshiva-
nji praviga velikonozhniga jagnjeta gnade Itva-
ritve, reThenja in poTvezhenja Tpomniti, sladi
pa tike neisreldive ljubesni, ki li mi jo s’ Tvojim
trpljenjem, s’ Tvojo Tmertjo in T’ poftavljenjem
prefvetiga sakramenta Tvojiga teleTa in Tvoje ker¬
vi, Tkasal! GoTpod! sdaj prejmem po tvojim po¬
velji pravi nebeThki kruh, v’ tvoj Tpomin. Mo¬
lim te, vligamogozhni Bog! v’ vli ponishnolli.
Ti li KriftuT, Sin shiviga Boga: ti li moj GoTpod
m moj Bog. GoTpod! nilim vredin , de greTh
pod mojo Itreho, temuzh rezi le beTedo, in mo¬
ja duTha bo osdravljena. Sdi Te mi, kakor de bi
111  i tvoj Tlushabnik, ki mi pravi nebeThki kruh
podeli, kakor angel Eliju rekel: Vllani in jej; ker
k je The veliko pota hoditi. — Saupanje imam ,
de bom T’ to nebeThko jedjo pokrepzhan, konez
fvojiga popotvanja k’ tvoji Tveli gori, k’ zilju Tvo¬
jih shelja priThel.

18

274

Krijtnf sahvdli po sarin ji vezherji in po poftdv-
Ijenim Jveli/n ref h n jim teleju; bolni krijtjan
sahvdli po prejeli fveli popolnizi.

„In kader fo bili sahvalno pefim ispeli, fo
fhli na oljTko goro.“

Ker ti, moj Svelizhar! fvojiga Ozlieta sa sad¬
il jo velikonožhno vezherjo, ki fi jo s’ Tvojimi u-
zhenzi imel, in sa poftavljenje preTveliga sakra-
menla salivalifh : kako te samorem sa to neisre-
klivo gnado dofti sabvaliti, de li me sdaj ti, kili
Tam pravo velikonožhno jagnje, s’ Tvojim laftnim
meTam’in s’ Tvojo kervjo nashivil? Hvali GoTpu-
da, moja duThal.VTe, kar je v’ meni, naj hvali
njegovo Tveto ime! Koliko bolnikov ne dofeshe
te Trezhe, ali samore le nekoliko prida is tega
imeli, ker To od teshkiga bremena Tvojiga terplje-
nja popolnima poterti! In menidaTh, de Te po¬
polnima savem, de te sa ta predragi sakrament
prav ponishno sahvaliti samorem. Mati boshja!
vi angeli nebeThki! pomagajte mi, velikiga Bo¬
ga moliti, ga zhakiti in hvaliti.—Ti, moj Kvar¬
ni k pozhivaTh v’ meni! Oh! oftani v’meni, pod'
piraj me v’ moji Tlaboki, in daj mi, de v’ tein
ollanem. Ti Te mi popolnima daTh; tudi jek f e
ti popolnima dam. Odiihmal Ti nozhem s no¬
beno rezhjo vezh opraviti dati, kakor T’ tem, haf
je v’ nebeTih, kjer TediTh na deTnizi Tvojiga Ozke-
ta. Ondi shelim na vekomej sdrushiti Te T’ teboj)
ki Ti Te na semlji s’ menoj sdrushil. — Sdaj m iatn
tebe , ki vTe saklade v’ Tebi imaTh. Daj mi t e '
daj vTe gnade, kterih potrebujem. Daj mi P°'
terpesblivofl:, dobro obernitev mojiga terplj e,1 I* ! ’
hrepenjenje po vezhnim shivljenji in popoln 0

275

isrozhenje v’ tvojo fveto voljo. Tvoje mefo je ref
jed, in tvoja kri je ref pijazha; torej potolashi
vfe potrebe moje dufhe; nje shelje in shejo po
poboji, po tolashbi in po svelizhanji; daj mi v’
tvoji gnadi, v’ tvoji ljubesni umreti, ker tim bil
tako frezhin, tebe fvojiga Svelizharja prejeti, Do¬
deli mi vezhno shivljenje. Sej li ga obljubil: Ako
kdo je od tega kruha, bo shivel vekomej,

Tode, komej li, moj Odrefhenik! sahvalrio
pelini ispel, she vidim , de grefh na tifto goro,
kjer fe je imelo tvoje terpljenje perzheti. Ti me
v’ tem uzhifh, kako de te po prijeti popotnizi
sahvaliti samoremo ; de fino namrezh perpravlje-
ni vfe teshave bolesni poterpeti. Torej hozhem
kelih svelizbanja, kelih terpljenja vseli, in ga do
sadnje kaplje ispiti. Ti mi dafb ferzhnoll, te na
oljfko goro, na Kalvarijo in zlo do krisha fpre-
ffliti, in f’ tvojim apoftelnam Tomashem rezhi:
»Pojdimo tudi mi, de s’ njim umerjemo!“ —■
Zakrament, ki lim ga sdaj prejel je fpomin tvo-
)!ga bolezhiga terpljenja. Spodobi fe, de fe v’
roojini terpljenji vfaj nekej tvojiga terpljenja vidi.
Tvojo fmert osnanujemo, kader ta fveti kruh
jemo, in ta blagoflovljeni kelih pijemo. Ravno
sdaj fi m e s’ fvojim mefain nashivil, in s’ fvojo
kervjo napojil. Bi jeli tebi, ki li fvoje shivlje-
n je sa-me dal, ne pernefel tudi fvojiga shivlje-
n ja v’ dar? Pokrepzbani f’ tem fvelim sakramen-
tam fo fhli fveti marterniki ferzhno nar bujfhim
^arlram naproti. O de bi ta fveta popotniza
v  teshavah te bolesni tudi meni mozh dala, de
I 116  k’ vezhnimu svelizbanju pcrpelje, po kterim

tepenim!

18  *

276

Bolni kriftjan J'posna, de ga greh bolezhinam
bole s ni isdd , kakor je bil Jesnf Krifiaf ferdu
fvojih Jovrashnikov od Jddesha isddn.

.. ,,Tn fhe je govoril, in glej! Judesh, edin
dvanajfterih, je prifhel, in s’ njim velika mno-
shiža s’ mezhi in f’ kolmi poklana od velikih du¬
hovnov in ftarafhinov ljudftva. Njegov is daj a viz
pa jim je dal snamnje, rek6zb : Kleriga koli bom
kufhnil, tihi je, njega primite. In berili je k’
Jiesnfu ftopil, in je rekel: Sdrav bodi Uzhenik!
in ga je kufhnil. In Jesuf mu je rekel: Prija¬
te!! zhimu li prifhel? S’ kufhevanjem isdafh Si¬
nu zhlovekoviga ?‘ (

Kako hudo ti je moglo hiti, dohrotlivi Bog! de
je en apoftel, kleriga li isvolil, kterimu fi tolikanj do-
briga ftoril, kteriga li malo poprej s’ fvojim mefam
in s’ fvojo kervjo nashivil, s’ mnoshizo oroshenih
ljudi prifhel, in tebe, s’ snamnjem perferzhne
prijasnolti njim v’roke isdal! Kako ftrafhna je bila
ta hudobija nesvehiga isdajavza ! Pa tudi kolikofh-
na je bila tvoja ljubesin do njega! „Prijatel! v-ki-
mu li prifhel ? S’ kufhevanjem isdafh Sinu zhlo-
v»:koviga ?“ li rekel s’mehko, ginlivo befedo n®'
livaleshnimu, ki je f’ teboj tako fovrashno ravnal*

Ali ne ravna greh, s’ mojimi llrafinri fkle-
njen, po enako s’ menoj, kakor Judesh f’ teboj,
moj Odrefhenik! Kolikrat fe je v’ moje ferze p er '
kradli !• Kako fladko fe je perlisnoval! In vendei
fo bile le pfhize, ki fo me prebodle. Ah kako
flep lim bil! v’ ketinah lim bil, in hm jih 1 <U '
fheval! — Sdaj mi po is ufmiljenja ozhi odprefh*
Kolikofbin raslozhik je, fe tebi popolnima i&°'
zbiti, ali fushinj greha pollati! Sdaj pa je g 1 '^ 1

277

moj isdajaviz poftal; on je Hitele ni z; mojiga ter~
pljenja. Gofpod! ti lx pravizhin; tode tudi do*-
brotliv fi ti. Torej me raji v’ tem, kakor v’pri-
hodnim stavljenji pokorifh. Kolikrat fmo mi,
nafha nefpamet in greh krivi, de fmo bolni: in
ne vreme ali sdravnik! Ali nili po Mojsefu Isra-
elzam s’ lakoto, kugo, vrozhino, s’oteklinami in
drugimi bolesnami shugal, ker nifo tvojih sapo-
ved fpolnovali? Ali nili rekel mertvoudnimu, kte-
riga 11 osdravil: „Tvoji grebi fo ti odpufheni ?“
Ali nili P temi befedami na snanje dal, de fo
bili grehi vsrok njegove bolesni? in ali ni po od-
pufhenji grehov osdravljenje od bolesni naftopi-
lo? Ali ne pravi tvoj apollel Pavl, de je poman-
banje perpravljanja k’ prejemi prefvetiga sakra-
menta vsrok veliko flaboft, bolesin in fmerti med
Korinzhani?

Oh, nefrezhni greh! Sdaj me moja nefre-
*ha uzhi, kako revniga me je greh naredil. Le
bližati samorem : Bodi mi miloitiv, o Bog! Ker
1° Joshefovi bratje fposnali, de po pravizi ter-
pe, ker fo soper fvojiga brata grefhili : ne bom
bali tudi jeft fposnal, de po pravizi terpim, ker
bm soper tebe, moj ft varni k! grefbil ? Tcrplje ■
11  j«, ki fo mi ga moji grehi napravili, je fhtra-
bnga in pomozbik tvoji pravizi sadoftiti. Kako
dobrotliv li ti, de 11 sa toliko oftudnih grehov
1’ lakd majhnim sadollenjem dovoljin!

Jesnf gre ierpljenjn naproti; bolni kriJtjan ga
prejme is boshje roke.

„Jesuf, ki je vedil, kar je imelo zhes-inj
Prili, je naprej ftopil, in jim rekel: Koga ifhe-

278

te ? So mu odgovorili: Jesufa Nazarefhkiga. Je-
suf jim rezhe : Jeft fim. Stal je pa tudi Judesh
per njih, kteri ga je isdal. Kader jim je tedaj
rekel; Jeft lim ; fo odftopili in padli na semljo,
Spet jih je tedaj vprafhal: Koga ifhete? Oni pa
fo rekli: Jesufa Nazarefhkiga. Jesuf je odgovo¬
ril; Povedal Irm vam, de fim jeft; ako tedaj me¬
ne ifhete, puftite te iti. De fo fe dopolnile befc-
de, ktere je rekel: Ktere fi mi dal, nifim nobe-
niga smed njih sgubil.“

Kolikofhno snamnje tvoje ljubesni do terplje-
nja je to, o moj Bog! Ti posnafh kervisheljnoft,
svijazhe, prekanjenoft tiftih, kteri te ifhejo; in
vender jim pridefh f’ krotkoftjo naproti. Ker jih
s’ eno farna befedo na tla vershefh, ftorifh le
salo, de jim fvojo vfigamogozhnoft pokashefh, f
ktero bi fe bil lahko otel; ti jih pa vender puftifh
sdajzi sopet vftati, de fe jim v’ roke dafh. Vidifh
volka priti, in ne beshifh pred njim; zlo napi’ 0-
ti mu grefh, in le fkerbifh tebi od tvojiga Ozhe-
ta isrozheno zhedo njegovimu divjanju odtegniti-
-— Terpeti hozhefh; torej fi prifhel is nebef na
semljo. O navdaj tudi mene po fvoji milolh s
ljubesnijo do terpljenja, ktero mi pofhljefh, d e
ga voljno fprejmem. Kar lx na fvet prifhel, h
vedno terpel; tvoje shivljenje je bilo teshavno,
ter li s  ftrafhnimi bolezhinami na krishi uineii-
Torej fo tudi vli fvetniki s’ fvetim Pavlam le te¬
be , krishaniga posnali; na-te fo miflili, tebef°
ljubili. In jeft bi ne ljubil terpljenja ? jeft bi.
ga ne poflushil v’ fvoje pofvezhenje ? Pofvetin,
flab zhlovek fim fzer, is natore fe bojim bole-
zhin, in vender moram po oskim potu terpljenj®
k’ vezbnimu slavljenju peljan biti. Ufmiijenj«)

279

gnada je, de mi k’ temu perloshnoft ponujalh;
in de mi gnado dafh, to v’ Tvoj prid oberniti.
Torej podvershem tih in molzhezh Tvoje rame
bremenu, ktero mi naloshilh. Naj pridejo nad¬
me Tlabofli, teshave in bolezhine ; naj po tvojim
perpufhenji s’ vfo mozhjo nad-me perdero: tu-
kej Jim. Shelim I’ terpljenjem podobo nebelhki-
gazldoveka nad Tabo fkasati, in tebi, Tveti in pra-
vizhni Bog! sa Tvoje grehe sadoftili. Sprejmi ne-
befhki Svelizhar! vfaj moje podvershenje kakor
snamnje moje ljubesni do tebe, in mojih shelja,
b;be nafledovati.

Bolni kri Ji jan proji Jesnja , de naj ga v'
njegovim ierpljenji Jtrahu in nepokoja varu¬
je, kakor je bil tudi on v 1  f redi foojih fo-
vrashnikov ferzhan.

„Strasha tedaj, in poglavar in hlapzi Judov
fo Jesufa popadli, in To ga svesali.“

Kdo bi li bil miTlil, o JesuT! de Te bodo
hoji Tovrashniki, ki To bili T’ tvojo vfigamogozh-
oo beledo na tla versheni, predersnili, tebe pri¬
jeti in vjetiga prezh peljati? In vender To Te pre¬
dersnili to flori ti. Sakaj do njih divjanja fi Te
priprofliga Tkasal. Prerok je pred povedal, de
boTh puftil k’ Tmerti peljati, bres de bi ufta
odperl, kakor Te jagnje v’ saklanje peljati pufti;
de boTh omolknil, kakor jagnje pred tiftim, ki
ftrishe. — S’ takimi millami tudi mene navdaj.
lvo ja roka je teshka nad mano; moja bolesm
Oevarnifhi, moje bolezhine hujlhi perhajajo. Slo
1X1(5  pa v’ tem tolashi in krepzha Tpomin in po-
8 e d na-te! — Sveshejo te, in ti opoverajo, ko-

280

likor je mogozhe, Tvoje dela opravljati. Ali ni-
lim tudi jeft savolj Tvoje bolesni v’ ti poftelji ka¬
kor jetnik, kakor de bi bil svesan, in sadershe-
van dolshnofti Tvojiga flanii Tpolnovati? V’ tem
Tim ti podobin; in de ti bom tolikanj bolj, ne
pufti, de bi bil nepokojin. Sej fi bil tudi ti,
kader To te vjeli, pokojin. Ti me ljubiTh, zlo
v’ moji bolesni, in hozheTh, de Tim po nji sre-
lizhan. To mi pokoj daje. In kaj bi mi vfe
Tkerbi pomagale ? Ali bi moje bolezhine le ko-
likej potolashiti, ali po tvojim Tklepu odmenje-
ni zhaT moje Tmerti le en okomigljej odloshiti
samogle ? Ali bi one nalproti mojih nadlog ne
mnoshile, in mene ob saTlushenje in Tad moji-
ga terpljenja ne perpravile? Alibi ne dajale na
snanje pomankanja saupanja v’ tvojo mogozhnoll,
v’ tvojo dobroto , in previdno!!:? In ali bi kilo
to tebi vlhezh ? Le to me sdaj Tkerbi, de bi Te v
Tvojim terpljenji ne podvergel popolnima tvojim
ljubesnivim namenam; de bi Te ne dal v’ nero-
Ijo in obupnoft sapeljati; in de bi Te nevidnim
Tovrashnikam Tvojiga svelizhanja ne isdal. To¬
rej te profim sa mozh, tem nevarnoftim ulh*
Sej imaTh ti, o JesuT! to mozb. Sakaj le tvoje
ude To mogli Judje svesati; tvoje mozhi pa ni-
To mogli svesati. Tedaj hozbem poln snotrajm-
ga miru, ki ga ne more nobena neTrezha mo¬
titi I’ pTalmiftam rezbi: ,,Gofpdd je moja luzk?
in moja pomozh; koga Te bom bal? GoTpod jo
moj palKr, in nizh mi ne bo manjkalo. 44

281

Jesuf Petrovi gorezhnojii , J' ktero ga je bra¬
niti hotel naj'proti pojtavi voljo fvojiga Ozhe-
ta; in bolni krifijdn sdravi/am, ki jih sa-
Jionj pofkufhajo, voljo boshjo.

„Kader fo pa, kteri fo bili okoli njega, vi-
dili, kaj ima bili, fo mu rekli: Gofpod! ali naj
mahnemo s’ mezhem ? In edin smed njih ( Peter )
je mahnil po hlapzu velikiga duhovna, in mu
jo odfekal defno uho. Jesuf pa je odgovoril in
rekel: Jenjajte od lega. In fe je njegoviga u-
fhefa dotaknil, in ga je osdravil.— Tedaj je Je¬
suf rekel Petru : Vlakni fvoj mezh v’ njegovo
metlo; saka j vli, kteri sa mezh primejo, bodo
s mezhem. konzhani. Ne bom pil keliha, kte-
riga mi je Ozhe dal? Ali menifh, de ne mo¬
rem profiti fvojiga Ozheta, in mi bo poflal vezh
ho dvanajft legijonov angelov? Kako fe bodo te¬
daj dopolnile pifma, ker fe mora tako sgoditi?^

Velika gorezhnoll je bila, ki je tvoje uzhen-
o Jesuf! perganjala, tebe tvojim fovrashnikam
hraniti, in ki je Petra permorala, mezh isdreli.
Tode fe nifo fpomnili, de fi jim pred povedal,
de bofh nevernikom isdan. Kakor njih Gofpod
)n  uzhenik jih fzer fvarifh; tode prav mehko. Ti
l 1 ® dafh fposnati, de je tihi, ki odfekano uho
sdajzi sazelili samdre, gotovo mogozhin, is rok
h’ojih fovrashnikov o teti fe. Tode pred vfim dru-
8'ui ti je v’fkerbi, voljo fvojiga Ozheta fpolniti;
°h odlozhenim zhafu, in na odlozheno visho ho-
z hefh terpeti.

Kavno tako, dobrotlivi Bog! fi tifli, ki fo
°holi mene, persadevajo, bolezhine moje bolcs-
111  j ki fo fe me lotile, odpraviti. Vfak fkcrbi,

/

282

moje terpljenje s’ adravili polajfhati. In jeli jih
vsamem, defiravno fo mi soperne in fe mi grni-
fi nad njimi. Sej li jih bolnikam v’ prid ftvaril:
ti hozhefh, de le jih poflushimo; tvojo previd¬
no ft bi fkufhali, ko hi jih v’ potrebi ne hotli
vseti. Kolikofhno m o 7, h , osdraviti, ti v’ marfi-
ktero selifhe djal, ktero s’ nogami taremo! Pa
vender, nizh men j ko to, de bi vfe Tvoje sau-
panje va-nje havil! Sposnam s’ modrim, de
nilo ne selifha ne sdravila Israelzov osdravile,
ampak tvoja befeda, o Bog, ki vfe nadloge 0-
sdravi. Tudi v’ tem molim tvojo vfigamogozh-
noh in dobroto, ki zhloveku tolikanj sdravil k’
osdravljenju shivota podeluje, ki Te ga vender
tolikrat v’ tvoje rasshaljenje napzhno poflushi.
Zhudim fe nad tvojo previdnohjo, ki da zhlo¬
veku rasiimnoh, mnogotere bolesni fposnali, sdra¬
vila najti in s’ njimi blishnjiga 'osdraviti. Naj
mi torej dajo, kar she miflijo , de mi bo bolc-
zhine polajfhalo. Ako mi sdravila po tvojim
shegnu, o Bog! pomagajo, bodi sa to hvaljen;
ako pa ne, hozhem, kakor ti rezhi: „Ne bom
li pil keliha , kteriga mi je Ozhe dal ?“  — Bc-
firarno fo ti hotli uzhenzi pomagati, fi vender
v’ rokah fvojih fovrashnikov ohal; in jeft hozhem,
defiravno mi toliko sdravil dajo, v’ terpljenji fvoje
bolesni biti. Ti hozhefh, de terpim. — In kdo
je bres terpljenja? Ali ni bilo zlo tvoje shivlje-
nje vedno terpljenje? — Kolikrat fim v’ sdravji,
fvoji fladnofti in famopafhnohi flregel! Sdaj ho¬
zhem neprijetno , kar bolesin feboj pernefe, na-
fe vseti, in f’ tem pokoriti fe. Britkoft sdra¬
vil naj moj flej krote, in f’ tem, kar moja n*-
tora hudi, ti hozhem dar pernefti.

283

Jesnf pravi , de je ura terpljenja prifhla ; bol¬
ni kriftjdn fposna , de je tudi ura njegoviga
terpljenja prijhla.

„Rekel je pa Jesuf velikim duhovnam in
poglavarjem tempelna in ftarafhinam, ki fo nad-inj
prifhli: Kakor nad rasbojnika 11 e prifhli s’ me¬
dli in f’ kolmi. Vlak dan fim bil per vaf v’
tempelnu, in nifte Regnili rok po meni; tode
to je vafha ura in oblaft teme. — Pa to vfe fe
je sgodilo, de fe dopolnijo pifma prerokov/ 4

Tudi is teh befed fe uzhim, bosbji Sveli-
zhar! de fi proftovoljno in is ljubesni do naf
umeri. Herod ti je, ko fi fhe otrok bil, ho¬
tel shivljenje vseti; Judje fo te hotli s’ fkale pah¬
niti ; polaltiti fo fe te hotli in te kamnjati; ti
fi pa vfimu njih salesovanju ufhel; tvoja ura
fhe ni bila prifhla. Sdaj je pa zhaf tvojiga da¬
rovanja ; sdaj fe dafh fvojim fovrashnikam vjeti;
h fpofhtovanja in pokorfhine do vezhnih fkle-
pov fvojiga Ozheta perdershujefh fvojo mozh.
»To je vafha ura. 44

O de bi pazh tudi mene te befede fpod-
kudovale , de bi v’ fvojim terpljenji ne mer-
niral ! Kar fo pervi ftarfhi grefhili, fmo fzer vfi
trpljenju in fmerti odlozheni; ti pa vender tu¬
di hoznefh, de fkerb imamo sa fvoje sdravje.
Zdravje je talent, ki fe ga mqramo k’ tvoji zha-
fii , in k’ nabiranju saklada dobrih del, k’ fvo-
jimu pofvezhenju poflusbili; ti bofh savolj nje¬
ga odgovor tei’jal. Koliko dobriga utegnemo v’
®dravji koriti! Koliko del ufmiljenja utegnemo
filishnjimu fkasati, ki mu jih bolni ne moremo
basati. Torej, ravnamo po tvojih namenih, zhe

284

Ti persadevamo sdravje po pravih pomozhkih so¬
pel perdobiti. Le prevelika, prebojezha 1'kerb-
livoft ti ni vfhezh. Le ti , ki imafh shivljcnje
in fmert zhlovekov v’ Tvoji laki, imafh tudi pra-
vizo nam sdravje ali bolesin poflati. Po tvojih
vezhnih fklepih moram savolj bolesni na pofle-
Iji leshati. Oh, kolikrat Tim Te s’ nesmernoftjo
ali f’ hudo llraftjo v’ nevarnoll perpravil, Tvoje
sdravje oflabiti! In vender ni bilo oflabljcno.
Persanelli Ti mi namrezh hotel ; The ni bil pri-
fhel zhaf, de bi me bil sa to po ozbetovTho
fhtrafal. Sdaj je pa tukej ura terpljenja; sdaj
je bolesin mozh sadobila, ojftro in terdo s’ nu¬
no ravnati! sdaj naj Tvojo poterpeshlivoTt, Tvojo
svcftobo, fvojiga fpokorniga duha pokashem. Ura
terpljenja je prifhla. Ako me ravno bolezlnne
bolesni opadejo; ako ravno moj shivbt v’ njih
pefha : daj mi le gnado, de Te jih ne branim,
kakor Te tudi ti nili branil, kader To te tvoji
fovrashniki sgrabili. V’ Tvojih bolezhinah hozhem
na-te mifliti, in kakor ti rezhi: ,,To je vafha
ura.“ — Tode ali mi ne fkasujefh ob ti uri Tvo-
jiga ufmiljenja? Ali me ne fhtrafujefh tukej, de
mi bofh tam sanefel? Ali ni terpljenje pot pro¬
ti nebefam ? Ali mi ni sa kratke nadloge pravo
svelizhanje obljubljeno?

Bolni krijijan, ki vidi, de fo ga nekleri snan-
zi in prijatli sapujiili, kakor Jesufa njegov 1
azhenzi, Je tudi temu podvershe, in fvoje sci-
upanje le  w’ Jesufa fiavi.

„Tedaj fo ga njegovi uzhenzi sapuftili, i' 1
fo vfi sbeshali. Neki mladenizh pa je hodil sa

285

njim f platnam ogernjen na nagim: in fo ga
prijeli. On pa je popuftil platno, in jim je
nag ufhel.“

Kako flab je vencler zlil ovčk, o Bog! Kje
fo sdaj uzhenzi, ki fo ti djali, de fo perpravlje-
ni, f’ tako umreti? Ti ii jim le dobro ftoril ;
malo poprej fo tvoje mefo in tvojo kri prejeli.
Po vfi pravizi fi samogel od njih ljukesin terja¬
ti! Ti fi tolikrat od fvoje fmerti in nje okolifhin
s’ njimi govoril, de ki fe ne bili imeli zhudili,
fo fo vidili, de fe vfe to fpolnuje. In vender
fo bojezhi sbeshali, kakor hitro fo te vjetiga vi¬
dili; is fh-ahu, de ki tudi njih ne vjeli. Tedaj
fi mogel fam v’ tlazhivnizi treti. Paftir je uda¬
rjen, in raskropile fo fe ovze zhede. Ti fi jih
feboj vsel na goro fpremenjenja, de bi te na go¬
ro Kalvarijo fpremili; oni fo kili prizhe tvojiga
velizhaftva, de ki bili prizhe tvojiga ponishanja
Biti samogli. Sdaj te pa sapufle!

Kdlikofhna tolashba je sa-me , de fim ti v’
lem nekoliko podokin! V’ sazhetku moje koles-
ni  fe mi je sdelo, de mi shlahtniki in prijatli
veliko ravnozhutja fkasujejo; vezhkrat fo me ob¬
okali; vfaktero poftreshbo fo mi ponujali. Sdaj
l’a, ko ki njih drushbe potreboval; ko tolikanj
kako delo ufmiljenja od njih shelim ; ko ki to¬
likanj rad kake lepe bukve krati ali kako pod-
u vlilivo befedo is njih uit flifhati hotel: sdaj pa
n ve sapufte. Moja bolesin jim she predolgo ter-
P 1 ; neprijetno!!, ki kolnika obdaja, jih od me-
ne  odganja. To mi tedaj prav hudo de , de mi
f avno tiki v ’ nar hujfhih teshavah moje kolesni sa-
pnjle, ktere fim vfaj nar bolj ljubil; kterim fim
fohkrat dela ufmiljenja fkasal; ktere fim tolikrat

286

v’ njih terpljenji obifkal; kteri fo poprej tolikrat
k’ meni prifhli; kterim fim dal vdeleshili fe,
moje obedi, mojiga premoshenja in mojiga vefe-
Ija. Tode tudi v’ ti rezhi me tolashi pogled na¬
te , o Jesuf! Ker fo tebe tvoji uzhenzi sapullili,
fe zhem kali zbuditi, de tudi mene moji prijat-
li sapufte ? Ali fim jim vezh dobriga ftoril? Ali
fim jim samogel vezh ftoriti, kakor fi ti fvojim
apoftelnam ftoril, ki fi fe sa-nje v’ terpljenje
in fmert dal ? — „Prijatli, shlahtniki in snanzi
fo sbeshali savolj revfhine , ki fo jo nad mano
vi (lili. 4 £  Tako fi, od vfih sapufhen, k’ fvojimu
Ozhetu klizal; in tako klizhem tndi jeft k’ tebi.
Tako fe mi godi, kakor fe je tvojim sveftim flu-
shabnikam godilo. ,,Moji prijatli,“ je Job to-
shil, „fo sbeshali, in moji shlahtniki fo me sa-
puftili. 44  — Ali ni to moja frezha, de fim rav¬
no tako fkufhan. Ali nifim fhe bolj frezhm >
ker samorem f’ tabo rezhi: Perzhakoval fim b«'
ga, de bi me tolashil, in nifim nikogar nafheb
de bi bil to ftoril ?“

Ti, ufmiljeni Bog! hozhefh to imeti! Ti
fam bodi moja tolashba, moje upanje in vf»
moja frezha. Ako me ravno vfi sapufte me ven-
der ti ne bofh sapuftil. Sej je bilo, ko fi ^
na fvetu, tvoje nar vezhi vefelje bolnike obifk°"
vati in sapufhene tolashiti.

Kolikofhin raslozhik je vender med tabo 1°
med prijatli tega fveta! Dokler je kdo s dr a v w
premoshin; dokler kdo v’ obilnofti shivi in unii®
vefelje-delati, ali jim kak dobizhik ali varft' 0
dodeliti premore, ga radi imajo. Kader pa sbO'
li, kader po nefrezbi fvoje premoshenje sgubfi
kader jim vezh koriftili ne more : fe njih fb te ‘

287

vilo z h e dalje bolj manjfha; na sadnje zlo no-
beniga vezli ni viditi. Ti pa, o Bog! kolikanj
bolj ubog in revin je kdo; kolikanj rezki je nje¬
govo terpljenje : tolikanj vezh Tvoje neisreklive
tolashbe mu dafh v’ Terze. Kolikanj bolj revin
fini, tolikanj bolj Ti samorem tudi tvoje pomo-
zhi TveTt biti. V’ Tvoji Tanioti Te hozhem tedaj nad
tabo veTeliti; Tvoje pretekle leta hozhem premiTh-
Ijevati in perpravljati Te, pred-te kopiti.— Do-
ftikrat je obiTkovanje bolnika zlo Thkodlivo. Od
koliko nepotrebnih rezhi govore s’ njim, de bi
ga motili! Ali ga ne opominjajo vedno Tveta,
in mu T’ tem upanje dajejo osdravljenja ? Prav
malo kdej govore s’ njim od svelizhanja duThe,
od prida bolesni, od poterpeshlivofti, od isro-
zhenja v’ tvojo Tveto voljo, od tvojiga lepiga
koshjiga sgleda v’ tvojim terpljenji! VTe druga-
zhi obzhutimo, kader ti govoriTh! Koliko naT
Užiti fli ti, s’ Tvojim snotrajnim glaTam! S’ ne-
keThko tolashbo naT navdajaTh! NaThe Terze Te
'name in topi od shelja na vekomej Tkleniti Te
f teboj!

Jestif, kije je Ires iriermranja, od eniga fodnika
Jo dragiga peljali pujtil , uzhi bolnika  , fpre,-
n d n ib e bolesni bres mermranja in tolasheb
polerpeti.

»Strasha tedaj, in poglavar in hlapzi Judov
k> JesuTa popadli, in To ga svesali. In To ga pe-
'jdli pervizh k’ Anasu; bil je namrezh taft KajTe-
®ka, kteri je bil veliki duhoven tifto leto. Bil
l e  pa KajTesh tifti, kteri je bil Judam Tvet dal,
je Itolje, de en zhlovek umerje sa IjudTtvo.

288

Po tem fo ga peljali h’ Kajfeshu, velikimu du¬
hovnu , kjer fo fe kili pifmarji in karafhini fo-
fhli . . . Peljali fo tedaj Jesufa od Kajfesha v’
fodno hifho, in fo ga isdali Ponziju Pilatu, po¬
glavarju deshele . . . Pilat ga je poflal k’ Hero¬
du, in Herod nasaj k’ Pilatu.“

Kako shalokin raslozhik! Pred nekej dnevi
fo te vidili, o Jesuf! v’ Jesusalem priti med ve-
feljem ljudkva; in sdaj te vidijo, kakor rasbojni-
ka, svesaniga, .od eniga fodnika do drugiga vo¬
diti. In vfe to fe je godilo, ne de bi bili obdol-
shenje preifkovali, in tebe, ako bi bil nedolshin,
fpuftili. Vfe to le k’ videsu delajo. Sodniki fo
she terdno fklenili, te umoriti. Ti Ji obfojen,
predin fi saflifhan; in ako fe ravno tvoja nedolsh-
nolt fhe bolj ozhitna kashe, to tvoje fovrashnike
fhe bolj drashi, in oni fhe bolj hite, te obfoditi.
Ti pa vender vfe poterpifh. Ti ne toshif h, ne
savolj krivize, ki jo tvoji nedolshnoki delajo; ne
savolj saframovanja, ki bi te s  njim • ljudftvo
okladati utegnilo; ne savolj neufmiljenih fodnikov;
ne savolj krivize velikiga duhovna, ki je bil she
veliko poprej fklenil, de naj edin sa vfe ljudftvo
umerje. Ti miflifh le na voljo fvojiga Ozheta
in na zhlovefhki rod, ki potrebuje Odrefhenika;
kteri volji bi sa grehe fveta sadofti korih

Bi fe jek is tega, o Jesuf! ne uzhil, mno¬
gotere fpremembe fvoje holesni bres mermranje
terpeti? Danf mi je bolje, jutri hujfhe- Danf
upamsdravja; jutri me vfe blishnje fmerti opomni-
Zhafi zhutim polajfhanje; kmali pa fpet sdihu-
jem pod bremenam hudih bolezhin. Zhali tudi
kakfhina nova nadloga pertifne, ki fe je fhe sdrav-
nik ni nadjal. Kolikofhino shalok, nevoljo, nepokoj

289

in fkerb mi to napravlja! — Tode ali fmem sa-
rolj tega toshiti,. zhe premiflim, de tebe, kakor
rasbojnika od eniga fodnika do drugiga vlazhijo;
in zhe vidim, de ne sadobifh, kakor zbali jeli,
polajfhanja, ampak novo terpljenje in saframo-
vanje, in de smirej enako krivizhno f teboj rav¬
najo? — Ti tako s’ mano dclafh, de mojo sve-
ftobo fkufifh.

Vfe fpremembe moje bolesni fo v’ tvoji ro¬
ki, narvifhi Gofpod! Torej fe ti popolnima pod-
vershem. Le fpolnjenje tvoje volje in Tvoje po-
fvezhenje shelim. Ako fe moje bolezhine mno-
shijo, bodi sato hvaljen ! Perpomozhik fo mi, tebi
podobin podati in fvoje grehe pokoriti. Ako mo¬
ja bolesin tolikofhina perhaja, de mi vfe upanje
daljiga shivljenja odvsame, bodi tudi sato hva¬
ljen, Ozhe ufmiljenja! Ti me hozhefh refhili od
vesi tega shivljenja, in me peljati v’ bolj frezh-
no shivljenje. Glaf fe mi da flifhati: „Glej! she-
nin pride; pojdi mu naproti . 44  Ako moje bolezhi¬
ne odjenjajo, ti hozhem P Tobijem rezhi: ,,Go¬
fpod ! po viharji dafh sopet mirno vreme; in po
vdihovanji in joku vefelje raslijefh nad naf. Tvoje
>me bodi hvaljeno . 44  Sdaj te hozhem profiti sa
odpufhenje, zhe fim fe bil v’ fvojih hudih bole-
v.hinah kej pertdshil; k’ tebi hozhem sdihovati;
sakaj moja pomozh pride od tebe. Verh tega pa
hozhem per vfih fpremembah vremena, letnih
zhafov, in vfiga, kar bi fe sgoditi utegnilo, po-
kojin bili. Sej ti fvet vladafh s’ nefkonzhno mo-
drdftjo ; is tiftiga, kar fe nam fhkodlivo sdi, nam
dafh priti nar vezhi prid. Popolnima fe na-te
sanefem; sakaj ti fi moj Bog.

19

290

Jesufova krotko Ji, ko ga je bil hldpiz sa uho
udaril, Jtori, de bolni krifijdn vje ponisheva-
nje v' bolesni tiho Jprejme.

„Veliki duhoven je vprafhal Jesufa sa nje¬
gove uzhenze in sa njegov tik. Jesuf mu je od¬
govoril : Jeli lim ozhitno govoril pred fvetam;
jeli lim vfelej uzhil v’ f-hodnizi in v’ tempelnu,
kamor fe vli Judje f-hajajo, in na fkrivnim ni-
lim nizh govoril. Kaj mene vprafhafh? Vprafhaj
tike, kteri fo flifhali, kaj lim jim govoril; glej!
oni vedo, kaj lim jeli govoril. Kader je bil pa
to rekel, je edin flushabnikov, kteri je sravin
Hal, Jesufa sa uho udaril, rekozh: Tako odgovar-
jafh velikimu duhovnu? Jesuf mit je odgovoril:
Ako lim hudo govoril, fprizhaj od hudiga; ako
pa prav , kaj me bijefh ?" £

Ti, o Jesuf! llojifh sdaj svesan pred velikim
duhovnam, kakor dar, ki ima v’ svelizhanje zido¬
ve ko v opravljen biti. Ti, fvetiin zhilli Duhoven!
llojifh pred grefhnim velikim duhovnam. Vezhni
duhoven po Melkisedekovim redu. Ti fi ispra-
fhevan od duhovna, ki ima le fenzo tvojiga du-
hovllva. Kolikofhno ponishanje je to sa-te! —
Tode kako modri fo bili tvoji odgovori na njo-
gove vprafhanja! Ti li ga savernil na fvoje p°'
flufhavze ; med kterimi fo bili zlo tvoji fovrash-
niki; ti li fvoj nauk ozhitno osnanoval. —• Med
tem pa li ti, Sin boshji, pravi Bog! od fvoje
ftvari ozhitno sa uho udarjen bil. Kolikofhno po -
nishanje sa-te. Ti bi bil tega predersniga s’ fmertjo
fhlrafati samogel; in li mu le krotko njegovo
krivizhno ravnanje pred ozhi potlavil.

Kako oframolen fe moram od tebe, o Jesuf-

291

ija-fe osreti! V’ kolikoChno jeso, mafhevanjashelj-
noft bi me napuh, obzhutlivoft sapeljala, ako bi
bil jeli saframovan! O Gofpod! daj mi vfaj po-
nishnofl in poterpeshlivoll; pofebno sdaj jih po¬
trebujem. Bolnika marlikej ponishuje. Vezhkrat
je kakor otrok, ki li ne more pomagati. Nje¬
gov duh je zhaii tako flab, de marlikej rezhe in
bori, kar bi r’ sdravji ne rekel in ne ftoril. Zlo
bader fe sazhne boljfhati, zhuti fhe nekej zha-
fa flaboll na dufhd in na telefu! To vfe ga fzer
slo ponishuje; tode to je P keliham terpljenja
sdriisheno, ki mi ga podafh. Pohlevno li terpel,
bo li bil sa uho udarjen; bi li jeli ne fprejel po¬
hlevno, karme  v’moji bolesni ponishuje! Ali ne
moram P tem nizhemernoft in laltno ljubesin, ki
hm jima v’ sdravji v’ meni gofpodovati pullil, po-
horiti? „Uzhite fe od mene 1 * li rekel „kef lim
1  brotak in is ferza ponishin. —— Vfak, kteri fe po-
vifhuje, bo ponishan; in kdor fe ponishuje, bo
povifhan.—■ Ako fe ne fpreobernete, in nilte, ka-
bor otrozi, ne pojdcte v’ nebefhko kraljeIlvo.“—•
0 Jesuf! prolim te, vtifni mi globoko v’ ferze
sgled fvoje krotkolli in ponishnolti, ki li ga dal,
bo fi bil sa uho udarjen in zeli zhaf fvojiga shiv-
Ijenja, do fmerti na krishi, in daj mi gnado, ga
pofnemati.

Molzhanje po krivim tosheniga Jesuf a je nauk
Sa  po nedolshno saframovaniga, bolniga kri-
Jijana.

„Veliki duhovni pa in vef sbor fo ifkali bri¬
zga prizhevanja soper Jesufa, de bi ga umorili:
1,1  ga nifo nafhli deliravno je bilo veliko krivih

19  *

292

prizh perftopilo. Sadnjizli pa fte prifhle dve krive
pri/, hi, in fte rekle: Taje govoril: Jeft morem po¬
dreti ternpel boshji, in v’ treh dneh gafpet fosidati.
In veliki duhoven je vftal, in mu rekel: Ali nizh
ne odgovorifh na to, kar ti soper tebe prizhuje-
jo ? Jesuf pa je molzhal. 44

Tvoje molzhanje, o Jesuf! jeprezhudno. Tvo¬
ji-fovrashniki te liozhejo s’ svijazhami k’ fmerli
obfoditi, in ti molzhifh! Ti flifhifh veliko prizh,
ki te sapeljevanja, goljfije dolske, in tvoje befe-
de hudobno iskladajo, de bi te pregrehe prepri-
zhali, in ti molzhifh! Pred velikim duhovnam
in pred Pilatam le po krivim toshijo; in ti mol¬
zhifh ! Ali jih nili mogel, kakor poprej vprafha-
li: „Kdo smed vaf me bo greha preprizhal.“ Go¬
tovo de. Tode po nefkonzhni poterpeshlivofti m
krotkofti fi hotel biti, kakor de bi ne flifhal in
ne mogel govoriti.

Sahvalim te, o Bog! de mi dafh v’ moji ko¬
lesni perloshnoft, tebi nekoliko enak poftati. Eni
mojih shlahlnikov in prijatlov me fzer ohif kuje¬
jo ; pa mi ne pernefo tolashbe; savolj moje fla-
bofti fe hudujejo nad mano, in moram marfkte-
ro terdo befedo flifhati. To bi me grosno nepo-
terpeshliviga ftorilo, ko bi ne vidil, de ti mol¬
zhifh v’ fredi ljudi, kteri kakor kazhe fvoje je-
sike soper te hrulijo, te po krivim toshijo, obre¬
kujejo in s’ (vojim ftrupam gerdijo! Torej hozbenn
vezhni Ozhe! tvoje fklepe molzhezh moliti in s
Davi dam fposnati, de fi jih ti poflal, de soper
me govore. Ti li pravizhin. Ali nilim tudi jeft v
sclravji dofti fhkodliviga in krivizhniga soper fvo-
jiga blishnjiga govoril ? Sdaj mi pa s’ ravno tift°
mero merijo, P ktero fim jeft meril. — In ntor-

293

biti hi od mene fhe vezh hudiga povedati sa-
mogli ? — Po tem takim vidim tudi v’ tem tvoje
ufmiljenje; ti me hozhefh fvojimu terpezhimu Si¬
nu opodohiti.

Torej hozhem, kakor ti, o Jcsuf! molzhati;
le tebi, ki ferza posnafh, hozhem toshiti.. Mor-
dc bodo moji rasshalniki poprej v’ fe fhli, zhe
molzhim, kakor zhe govorim. Vfaj le salo ho¬
zhem govoriti, de jim nasnanim, de naj, zhe me
kdej ftdkati flifhijo, miflijo de to pride od zhlo-
vefhke flabofti. Profiti jih hozhem, de naj Boga
s’menoj hvalijo, de mi ferzhnoll in saupanje da;
le fam febe hozhem dolshiti, njih pa isgovarjati;
sagolovili jih hozhem, de jih ljubim; pcrsadjali
ti hozhem, de bodo s’ mano fposnali, de imafh
leti,  Gofpod vlih rezhi! oblati, zhaf moje fmerti
odkasati; plazhila jih hozhem opomniti, ktero fe
od tebe sa ftorjene dela ufmiljenja dobi. Po tem
takim mi hodo s’ vezhi ljubesnijo, fkerblivolljo in
natankolljo tlregli, kakor zhe bi jim njih sader-
skanje ozhital. Sakaj sopemo, dolgozhafno in te-
sliavno je smirej per bolniku hiti in mu llrezhi.
Ali bi tedaj jeli ne bil krivizhin, ako bi s’ fla-
boflmi tiflild, ki meni flreshejo, poterpljenja ne
imel. Sej ljubesin vfe poterpi; ona rada isgovar-
ja; ona ne povrazhuje hudiga f hudim, in ne hu¬
dih befedi f hudimi befedami; ona proti sa tifte,
ki naf preganjajo in hudo od naf govore. — O
Bog! vari me milotlivo, de fi odgovora, ki ti ga
kom mogel od fvojiga shivljenja dati, f’ poman-
kanjem ljubesni ne fteshim. Pofhlji mi krotki-
ga duha, P kterim fi, ko fo tako hudo f’ teboj
''avriali, tako liho bil.

294

Jesuf fprizhuje pred velikim duhovnom, de je
Bogi krijijan savolj tegaJposna fvojo vero .

„In kader fe je dan ftoril, fo fe sbrali ftarafhi-
ni ljudftva, veliki duhovni in pifmarji in fo ga
peljali v’ Tvoje sberalifhe, rekozh: Ali ii ti Kri¬
ftuf , povej nam ? In jim je rekel: Ako vam po¬
vem, mi ne bote verjeli, in me ne fpuftili. Od-
libmal pa bo Sin zhlovekov fedel na defnizi mo-
zhi boshje. Vli pa fo rekli: Ti Ti tedaj Sin bosh-
ji ? In je rekel: Vi pravite, de jeli Tim. — In
veliki duhoven mu je rekel: Sarotim te per shi-
vim Bogu, denampovefh, ali Ii ti Kriftuf, Sin
boshji? Jesuf mu rezhe: Ti Ii rekel. Pa povem
vam: Poiibmal bote vidili Sinu zhlovekoviga fe-
deti na defnizi mozbi boshje, in priti v’ oblakih
neba. Tedaj je veliki duhoven rastergal fvoje
oblazhila, rekozh: (Bogaj  je preklinjal: kaj po¬
trebujemo fhe prizb? Glejte! sdaj fte flifhali pre-
klinjevanje. Kaj fe vam sdi! Oni pa fo odgovo¬
rili in rekli: Smerti je vredin. £<

Kako krotko odgovorifh, o Jesuf! na vpra-
fhanje sbora in velikiga duhovna! Ti Ii pred ve-
dil, de bodo refnize, ki jim jih bolh nasnanil,
v’ tvoje pogubljenje obernili; in vender fe n ih
puftil ne s’ ftraham pred saframovanjem, pred
martram in pred fmertjo, in tudi ne s’ njih gros-
nim bogokletftvam ovreti, ozbitno fposnati, de fi
Kriftuf, Sin boshji. Ti jim pa tudi osnanifh, de
te bodo l:dej k’ njih fodbi priti vidili. Tiftikrat
fe ne bo tifti Kriftuf perkasal, ki ga ubdgiga,
ponishaniga, svesaniga pred fabo vidijo, ampak
tifti Kriftuf, ki fedi na defnizi boshji, in ki je s’
vlim fvojim velizhaftvam oblezhen. — Ti uzlrifh

295

lukcj, de moramo ob pravim zhafu govorili in
molzhati. Malo poprej ii pred fodnikam molzhal;
sdaj pa govorifh. Ti to korifh, ker ti on to sa-
pove v’ imenu shiviga Boga, in ker hozhefh fhe
pofkufiti fvojim krivizbnim fodnikam in njih to-
varfhem ozlii odpreti.

Kakor fe kashe, hozhefh, de naj fe bolnik, ki
hozhe v’ mnogoterih okolifhinah fvojiga terplie-
nja tebi enak pokati, fvoje vere v’ te terdno der-
shi. S’ kolikofhno ferzhnoftjo ga to navdaja v’ nje¬
govim velikim in dolgim terpljenji! Kolikofhno
mozh mu to da, fvojimu fovrashniku, kteri ka¬
kor rjovezh lev okoli hodi, v’ bran poka vili fe!
— Verujem vfe, kar je Bog rasodel, kar je Je-
suf Krikuf uzhil, kar fo apokelni osnanovali, in
kar nam fveta rimfka katolfhka zerkev verovati
veleva. Svoj um rad podvershem tvoji veljavi, in
veljavi tvoje zerkve; podvershem fe ji s’ duham
in s’ ferzam. — Ponovim tudi fvojo kerkno ob¬
ljubo, to velizhakno obljubo, ki je snamnje like
savese, ki lim jo f’ tabo, o Bog! per f. kerftu
koril, v’ kterim li me po Krikufu sa fvojiga otro¬
ka fprejel. Odpovem fe fatanu, in vlimu njego-
virnu napuhu in vlim njegovim delam. Odpuki
mi, zhe lim kdej soper to ravnal. Ako mi sclrav-
je podelifh, vczh ne bo greh v’meni gofpodaril,
ampak ti, moj Gofpod in kralj! — Le po nau¬
ku krishaniga Jesufa hozem ravnati; njegovo ze¬
lo shivljenje in terpljenje mi bo sgled; njegov
krish bodi mojazhak, moja snanok, in moje per-
beshalifhe. S’ temi sheljami hozhem shiveti in
Umreti.—Ufmiljeni Bog! ohrani v’ menita dra¬
gi saklad vere, ki ga v’ flabi pofodi nofim, do
moji ga konza, „Vera bolnikapravi  edin tvo-

296

jih fvetnikov „je doitikrat tudi farna bolna; 1 * in
jeft fe slo bojim, de bi vera umirajozhiga ne bila
mertva. — Tega me milobi vo ob vari; bori, de fe
moja vera s’ ljubesnijo fkashe. Uflifhi moje pro-
fhnje, Gofpod! pomnoshi mojo vero.

Poterpeshlivoji JesuJova  , k o Jo ga saframo-
vali in  j’ njim hudo ravnali, je sgled , ki Ji
ga bolni krijljdn  w’ Jvojim terpljenji pred.
ozhi Jiavi.

„In moshje, kteri fo ga deršhali, fo ga sa-
framovali in bili. In fo ga sakrivali, in ga v’
obras bili, in fo ga vprafhali, rekozh: Prerokuj,
kdo te je udaril? In vezh drugiga preklinjeva-
nja fo govorili soper njega . . . (Tudi) fo mu
pljuvali v’ obras, in mu jih sa uho dajali; dru¬
gi pa fo ga f’ pebmi v’ obras bili, rekozh: Pre¬
rokuj nam, Krifte ! kdo te je udaril ?“

Tedaj te vidim, moj Svelizhar! deli divji-
mu ljudftvu isdan. Ravno sdaj li prizhal, de fi
Bog, in namefti, de bi te molili, te bijejo;
tvoj obras pokrivajo f’ pljunki in te preklinjajo.

•—Kako neufmiljeni fo leti rabelj ni, kako terdo*
ferzhni fodniki, ki fo vprizhni f’ teboj tako rav¬
nati puflili! Kolikofhno ljubesin, kolikofhno sa*
tajevanje; kolikofhno molzhanje dajefh na sna-
nje! Na tanko fe je ta zhaf fpolnilo, kar li p°
preroku govoril: „Svoje telo lim isdal njim, kte¬
ri fo me bili, in fvoje zheljubi njim, kteri fo
mi brado pulili ; fvoje oblizhje nilim od v črnil
od njih, ki fo me saframovali in pljuvali .“

Kak nauk je to sa- me, o Jesuf! Moje bo-
lezhine vezhi perhajajo; tode ti mi pomagafh,

297

s’ Tvojim sgledam in s’ Tvojo gnaclo, jih terpeti.
Ker li Te ti, moj GoTpod in kralj! f’  pelinu bi¬
ti pullil, in Te zlo nizh nili pertoshil; bi jeli
kali ne terpel, bres de bi toshil ? Tvoje Tveto
oblizhje, to veTelje angelov, je f pljunki sakri-
to, in jeli bi toshil, zhe Te moj obras nekoliko
bolj poti? Zlo vrozhine ali kej drugiga neprijet-
niga bi ne hotel na Tvojim oblizhji terpeti? Ali
ni moje oblizhje nikoli nikogar pohujThalo? Ali
ga nifim prevezh lepotizhil, de bi me drugi o-
gledovali in Te zhudili nad mano ? \

Boshji Svelizhar ! verni Tvoje oblizhje od mo¬
jih grehov in Tlaboh. Dodeli mi gnado, tvoj
sgled poterpeshlivofti poTnemati. Ti h tolikanj
po nedolshno terpel; ali bi jeli, ki lim Thtrafin-
ge vredin greThnik, ne terpel majhnih bolezliin
Tvoje bolesni, de bi tvoji pravizi sadoTti lloril ?
0 GoTpod! poterdi me ; dodeli mi poterpeshli-
voft: Tej Ti bil od moje ml ud 6 Tli smirej moje upanje.

Bolni krijijan fe boji, de ga bde j Jesuf ne
bo posnal , ker je Jesuf a s 1  f rojim sadersha-
njem satdjil, kakor ga je Peter s' befedo.

„Sa JesuTam pa je Tbel Simon Peter, in dru¬
gi uzheniz. Tifti uzheniz pa je bil snan veliki-
mu duhovnu, in je Thel s’ JesuTam vredna dvo-
1'iThe velikiga duhovna. Peter pa je Hal sunej
per vratih. Uni uzheniz tedaj, kteri je velikimu
duhovnu snan bil, jo ven Thel, in je govoril s’
vratarizo, in je Petra noter peljal. Sakurili To
pa oginj v’ Tredi dvoriTha, in To okrog njega
fedeli, in Peter je bil v’ Tredi njih. Ko ga je
pa vidiku neka dekla Tedeli per ognji, in ga je

298

prav pogledala, je rekla:'Ti li bil tudi s’ Je-
sufam Nazarefhkim! On pa je tajil, rekozh: Ne
vem, in ne urnem, kaj pravifh! In je ven fhel
pred dvorifhe , in petelin je sapel. — Ko je pa
fkos vrata fhel, ga je vidila druga dekla, in je
rekla tiftim , kteri fo bili tam: Tudi ta je bil s’
Jesufam Nazarefhkim. In fpct je tajil f’ perfego:
Ne posnam tega zhloveka. — In nekako uro zhafa
potlej rezhe edin smed hlapzov velikiga duhovna;
Itriz tiftiga, kferimu je bil Peter uho odfekal,
Refnizhno, tudi ta je bil s’ njim, ker je Galile-
jiz; te li niiim vidil na vertu per njem. Tedaj
je sazhel rotiti fe in perfegati, de ne posna te¬
ga zhloveka. In sdajzi je petelin vdrugizh sapel.
In Gofpod fe je oserl, in je pogledal v’ Petra.
In Peter fe je fpomnil befede Gofpodove, kakor
je bil rekel: Predin ho petelin dvakrat sapel, me
bofh trikrat satajil. In Peter je ven fhel, in je
milo jokal .“

Ni bilo tedaj dolbi, o Jesuf! de te je edin
tvojih uzhenzov isdal, in de fo te vli sapuftili;
tudi tifti apoftel, ki fi ga zhes druge poftavil; ki
ti je fvojo ljubesin tako terdil, de je zlo mezh
isderl, _ in te braniti hotel; tudi ta je tebe fvoji-
ga Gofpoda in Uzhenika satajil. Ni fe zhuditi
nad tem, de te Judje, ki fo le pofvetniga Meh-
ja perzhakovali, de te neverniki, ki fo bres Im
zhi tvojih fvetih pifem v’ temi fedeli, v’ tvoji
ponishnofti nifo sa Gofpoda flave fposnali. De
pa edin tvojih apoftelnov, ki je toliko zhafa f
tabo bil, ki je bil prizha tvojih zhudeshev in tvo-
jiga fpremenjenja ; ki ti ga na fvoje lerpljenje
perpravil in zlo njegovo pregreho pred povedal,
de bi fe varoval; de te je edin tvojih apoftel-

299

i: ' /

nov, ki je tako ozhitno Tprizhal, de ti Bog ; de ta a-
pokel, ne od Todnika, ampak od dekle vprafhan, re-
zhe, de te ne posna, to je grosno shalokno. Kako glo¬
boko fi mogel v’ Tvojim ferzuto satajevanje obzhutiti.

V’ Tvoji bolesni Te Tzer ne bojim, de bi me
moji prijatli ne posnali; tega pa Te bojim, de me
ti, narviThi Todnik! tifti veliki Todni dan ne boTh
hotel posnati, in med Thtevilo Tvojih svetlih Tlu-
shabnikov Tprejeti. Ti ti rekel: ,,Kdor mene
sata ji pred ljudmi, ga bom tudi jeti satajil pred
Tvojim Ozhetam , ki je v’ nebelih.“ Hvala bodi
tebi, o Bog! de Jim vero, ki Jim jo pcr T. ker-
ftu na-Te vsel, in v’ kteri To me moji karThi sre-
dili, smirej Tposnoval. Ali pa nitim smed tikih,
od kterih apokel govori, kteri pravijo, de Boga
posnajo, in ga s’ Tvojimi deli taje? Ali tim te
kakor Tvojiga kvarnika molil? Ali tim s’ svekim
Tpolnovanjem tvojih sapoved Tkasal, de tebe, ka¬
kor Tvojiga GoTpoda in uzhenika posnam in lju-
bim ? Ali posnam velikok greha, in vrednok tvo¬
jiga odreThenja? Ali Te te nitim Tramoval v’drush-
bah, kjer To s’ vero, s’ nje Tlushabniki in s’ nar
fvetejThimi rezhmi norzhevali? Ali nitim is kra¬
ku pred ljudmi marfikterih dobrih del opiikil.
Ali ne boTh kdej po vti pravizi, meni rekel, ka¬
kor neTpametnim devizam : ,,ReTnizhno vam po¬
vem , vaT ne posnam. w  Ali Te ne bo meni ta¬
ka sgodila, kakorThina tikim, ki To T’ teboj bili,
in tvoje govore TliThali, pa niTo drugiga odgo¬
vora od hiTlmiga goTpodarja TliThali, kakor tega:
»Ne vem, od kod ke.“ Ti, boshji Svelizhar!
ti hotel, de bi te tvoji uzhenzi po snamnjih tvo¬
jiga terpljenja posnali. „Poglejte, ti jim rekel,
niojc roke in noge, de tim jek Tam.“ —- Tudi

300

naf hozhefh le po snamnjih, ki fo nafhimu siji
volu vtifnjene fposnati. Ti hozhefh, de Life
farni febe satajili, krish na-fe vseli, in sa teboj
fhli, ki nimafh kam fvoje glave poloshiti. Ali
fe pa nifim fvojih rok in nog poflushil, de bi
posheljivoki kregel ? Ali fim ljubil krish in rev-
fhino ? — O Jesuf! kako fe kefam savolj prete-
kliga! Odpufti mi; terdno fim fklenil, v’ prihbd-
no f’ terpljenjem na fvojim shivotu tvojo podo¬
bo nofiti. Poglej miloftivo na-me, kakor fina
Petra pogledal, de fvoje grehe objokujem, tvo¬
je ime povelizhujem , in tvoj krish ljubim, ka¬
kor je ta apoftel korih Daj, de fe kakor tvo-
jiga vredniga uzhenza fkashem; po veri ravnam,
in s’ fvojim shivljenjem tebi dar pernefem, ka¬
kor fi ga ti s’ fvojim shivljenjem fvojimu Dzbetu
pernefel, de bom Itdej fodni dan s a tvojiga flu-
shabnika fposnan.

Bolni krijijan vidi Jesufa pred Pilatovim Jod-
nirn Jiolam , in mi/li, de bo tudi on pred Je-
safov fodni Jiol Jiopil.

„Ko fe je pa jutro ftorilo, fo fklemlj vfi
veliki duhovni in karafhini ljudllva soper Jesu-
fa, de bi ga v’ fmert isdali. In fo svesani-
ga peljali in isdali Ponziju Pilatu poglavarju
deshele. In oni nifo fhli v’ fodno hifho, de
bi fe ne omadeshvali, temuzh de bi fineh
jeki velikonozhno jagnje. Shel je torej Pilat
venkej, in je rekel: Kakofhno toshbo pernefete
soper tega zhloveka? So odgovorili in mu rek¬
li: Ko bi ta ne bil hudodelnik, bi ti ga ne bi¬
li isdali. Pilat jim je tedaj rekel: Vsenfite

301

ga vi, in ga po fvoji poftavi fodite. Judje fo
inu tedaj rekli: Mi ne fmemo nikogar umoriti.
De fe je dopolnila Jesufova befeda, ktero je go¬
voril , ko je na snanje dal, f kakofhno fmertjo
ko umeri. — Sazheli fo ga pa toshiti rekozh : Tega
fmo nafhli de sapeljtije nafh narod, in de bra¬
ni zefarju davkov dajati, in pravi, de je on Kri-
Ikif kralj .“

Sdaj fi tedaj moj Svelizhar! kakor fi pred
povedal, nevernikam isdan. She veliki duhovni
hi te bili v’ fmert obfodili; pa nifo fmeli. In de-
iiravno ne fmejo v’ fodno hifho, vender pcrmo-
rajoflabiga, prebrifaniga fodnika, de te k’ fmer-
ti obfodi. Kako fo she prav sjulrej sgodej hi¬
teli ! in kako lahko bi f’ takofhno toshbo , de
namrezh ljudftvo sapeljtije, fodnika pregovorili!

Kako bi te jeft, boshji Svelizhar’ kakor ras-
bojnika, ki fvoje obfojenje perzhaltuje, pred Pi¬
latovimi nogami gledali samogel, bres de bi fe
ne fpomnil, de bofh kdej ti, ki fi fe sdaj tako
. neisrezheno ponishal, v’ fvojim velizliaflvu fod-
ni dan, Pilata fodil ? Takrat, bo vfak prejel,
kar je dobriga ali hudiga ftoril. — Morbiti bom
tudi jeft kmali pred tebe, fvojiga fodnika ftopil.
In ti me ne bofh kakor Pilat krivizhno fodil,
ampak pravizhno. Le preteklo shivljenje mi bo
ali frezhno ali nefrezhno vezbnoft dalo. Takrat
ne bo flab , oflepljen fodnik, kakor Pilat, am¬
pak Vligamogozhni, luzli fveta, fedel in mifli,
befede, dela, naklepe in namene na tehtnizi fve-
bfha preifkoval.

V’ sdravji fim tvojo fodbo fhe delezh miflil;
sdaj jo pa bolj refnobno premifhljujcm. Moja
bolesin, moja flaboft klizbejo v’ mc , de naj bom

502

perpravljen.— Tocle kdaj bo tika imenitna ura
prifbla ? — Ne vemo ne dneva, ne ure. Ne ve¬
mo, zhe fe bofh sjutrej ali svezher perkasal.
Pridefh kakor blifk, ko bi trenil; kader fe nar
menj nadjamo. Zhe morajo satorej vli zhuti;
kolikanj bolj mora to koriti bolnik, ki more s’
Davidam rezhi: Med menoj in med fmertjo je
le ena kopinja! Moja bolesin fe utegne nanagli-
ma pohujfhati, in me bliso groba perpraviti! To¬
rej hozhem fkerbno ravnati; fej gre sa rezh, ki
fe ne da zeniti; fvojo veli hozhem tako sravnati,
de bom samogel f’ ponishnim saiipanjem preti¬
te llopiti ; lloriti hozhem, kar bom tiho imenit¬
no uro shelel, de bi bil Udrih S’ kolikofhnim
vefeljem bo takrat poboshni is tvojih vili flifhal:
„Pridi, shegnani mojiga Ozheta! pofedi kralje-
llvo, ktero ti je perpravljeno od sazhetka fveta.“
S’ kolikofhnim nepokojem in llraham bo pa na-
fproti grefhnik, od nar fvetejfhiga in pravizhni-
fhiga fodnika zhes-inj fklenjeno obfojenje flifhal:
,,Poberi fe fpredmene, prekleti! v’ vezhni oginj!“
— Sdaj je fhe zhaf ufmiljenja; poflushiti fe ga
hozhem. Le dobre dela nam pomagajo tiki dan.
Torej hozhem dobro koriti, dokler mi je nio-
gozhe; de fvoje dolge per tebi, o Bog! sbrifhem*
hozhem vfe bolezhine fvoje belesni poterpeshlivo
prenafhati, in tebi s’ fvojim stavljenjem dar per-
neki. Prefuni sdaj, o Bog ! moje mefo s’ svek-
zhanfkim kraham pred tvojo fodbo, de bom h'
ki dan f’ pravizhnimi vred fvojo glavo vsdignih
ker fe moje refhenje blisha.

505

Bolni krijijan nasndni po Jesnfovim sgledn ,
fvoje kraljejtvo , de namrezh kraljejtvo, ktero
upa,  ni od tega Jceld.

„Shel je tedaj Pilat fpet v’ fodno bifho, in
je poklizal Jesufa, in mu rekel: Ti li kralj Ju¬
dov? Jesuf je odgovoril: Govorifh to fam is fe-
be, ali fo ti drugi povedali od mene ? Pilat je
odgovoril: Kaj lim jeli Jud? Tvoj narod in ve¬
liki duhovni fo te meni isdali; kaj 11 koril? Je¬
suf je odgovoril: Moje kraljeltvo ni od tega fve¬
ta. Ko bi bilo moje kraljeltvo od tega fveta,
bi fe moji flushabniki pazh bojevali, de bi ne
bil Judam isdan; sdaj pa moje kraljellvo ni od tod. 44

Kolikofhna modroll je v’ tem odgovoru , o
Jesuf! Ti ii kralj ;' kralj vfih kraljev li ti; po tvo¬
ji mozhi kraljujejo kralji; ti li bil od fvojiga O-
zheta na fveti gori Sionfki kralj pokavljen. Ti
fi kralj nafhih dufb; ti hozhefh s’ nafhimi fer-
zi popolnima gofpodovati. — Tvoje kraljeltvo ni
od tod; posemljifkih kraljev fe ti ni treba ba¬
ti; ti, ne de bi fe soper zefarja puntal, li zlo
ozhitno uzbil, de moramo zefarju dati, kar je
zefarjeviga; ti fam li mu tudi dazijo opravljal.

Boshji Odrefhenik! tvoje kraljellvo, kraljellvo,
ktero od tvoje dobrotlivoki perzhakujem in upam
ni od tega fveta. Tukej posbeljivoll s’ nami go¬
spoduje, ki ji Itreshemo; le tamkej bo gofpodo-
vala pokava duha, kterimu sdaj pokava nafpro-
tuje, ktera v’ nafhih udih gofpoduje; takrat bo¬
mo f’ teboj vred kraljevali, ker bomo fvoje fer-
tvoji vligamogozhnoki popolnima podvergli,
m fvojo voljo popolnima P tvojo fklenili. O de
ki prifhlo tiko kraljeltvo! Kaj fo vli minlivi sa-

504

kladi tega fveta! Sanja fo; nikoli naf ne morejo
dovoljnih koriti. Moje ferze je nepokojno, do¬
kler ne pozhiva v’ tebi. Ker je moj saklad,
o Bog! naj bo tudi moje ferze. — Ali fe morde
hozhem na shivljenje natvesovati, ki me sadershu-
je, to kraljeftvo v’ laft dobiti ? Ali ne bom ve¬
liko bolj tebe hvalil, de li mi bolesin poflal, ki
vesi tega telefa po zbali rasvesuje, me tedaj zhe
dalje bolj k’ zilju mojih shelja fpravlja, in mi,
kakor fe kashe, vrata tiftiga kraljeftva odpira,
kteriga od tvoje miloft perzhakujem ? Le popot¬
nik fim tukej; nimam tu ftanovitniga prebivali-
fha ; po oskim potu moram hoditi, de tje pri¬
dem ; ne fmem nasaj gledati, posabiti moram,
kar lim she dobriga boril, in le fhe na pot mi-
fliti, ki ga moram fhe hoditi. Tukej lim v’
ptuji desheli. Nebefa fo moja domovina. O dra¬
gi Sion ! pred bi hotel febe , kot tebe posabiti-
Moj jesik naj ufahne, zhe nimam tebe vedno
v’ fpominu, nebefhki Jerusalem! in zhe nimam
nad tabo fvojigalnar vezhiga vefelja! Ali bi ne rav¬
nal nefpametno, ako bi fe jeft, ki fim po f. ker-
ftu v’ pofeftvo nebefhkiga kraljeftva poklizan,
bal, od tega nadleshniga shivota, ki je v’ njem
moja dufha vjeta, rasvesan biti.

Sa ref, o Bog! is tvojih rok pridemo; ti fi
naf s’ vodo prerojenja in s’ fvojo kervjo ozhi-
ftil; ti fi naf s’ fvojim mefam nashivil; mi fe
fhtejemo k’ kraljevimu duhovftvu, mi bomo 1
teboj kraljevali, zhe bomo f’ teboj terpeli. Ka¬
ko revna fe mi sdi sernlja s’ nje goljfivo blifho-
bo, zhe nafproti ftanovitno fvellobo nebef, tega
meni obljubljeniga kraljeftva, pasno premifhlju-
jem! Kdaj bom she liftim svelizhanim duhovam

505

perdnishen, ki te ven in ven hvalijo, in fvoje
venze tebi k’ nogam pokladajo ? Kdaj bom vi-
dil, kar fhe nobeno oko ni vidilo; flifhal, kar
fhe nobeno uho ni flifhalo; in v’ laft dobil, kar
fhe nobeniga zhloveka ferze ni /prejelo ? Kdaj
bom prifhel na tiki kraj pokoja in oshivljenja,
kjer vezh ne bo najti ne lakote, ne sheje, ne
bolesin, ne bolezhin, ne greha, ne /merti? O
Gofpod! pomnoshi zhe dalje bolj v’ meni ljube-
sin do tega nebefhkiga kraljekva, kteriga kralj
je refniza, kteriga pokava je ljubesin, in klero
vekomej terpi. — Ono ni od tega /veta. Lozhi
tedaj moje ferze od tega /veta. Ti li me s’ bo-
lesnijo na pot proti nebefam /pravil; vodi mo¬
je kopinje v’ tem tekalifhi, klero je sa mojo na-
toro tako teshavno ; in kakor fi ti, moj Sveli-
zhar! s’ fvojim shivljenjem fvojimu Ozhetu dar
pernefel, daj de ti bom tudi jeli: s’ fvojim dar
pernefel, de pridem v’ tv oje vezhno kraljellvo.

Jesnf rezhe  , de je rojen Id fprhheoanjli ref ni¬
ze; bolni krijijanJposna, de je k ’ temu savesan.

„Pilat mu je tedaj rekel: Tedaj li ti kralj?
Jesuf je odgovoril: Ti pravifh, de iim jeli kralj.
Jeli lim v’ to rojen, in v’ to prifhel na fvet,
de prizham refnizi. Vfak, kteri je is refnize ,
poflufha moj glaf. Pilat mu rezhe: Kaj je ref¬
niza ? In ko je bil to rekel, je fpet ven fhel k’
Judam, in jim rezhe: Jek ne najdem nobene
krivize nad njim. u

Ti, moj Odrefhenik! li na fvet prifhel, ne
le zhloveke refhit, ampak tudi, jih refnizo u-
zhit. Ti li jih tudi sa ref uzhil, kaj naj veru-

20

306

jejo, In kaj naj flore. Ti fi dal poftavo Ijubesni
in milolti priti sa poftavo ftrahu. Ti fi reTnize,
M li jih uzhil, s’ Tvojimi deli in zhudeshi, s’ Tvo¬
jim terpljenjem in s’ Tvojo Tmertjo Tprizhal.

Tode ali nimam tudi jeft dolshnofti reTnizo
prizhati? Ali lim prav Tkerbel, reTnizo iTkati? ali
Te niTim veliko bolj bal, jo iTkati, de Tim Tvoje
napake loshe dopernaThal, in de mi pregrelbno
veTelje ni bilo perftujeno ? Ali bi ne utegnil I’
Pilatam vpraThati: Kaj je reTniza? deiiravno Tim
bil v’ tvoji Tveti zerkvi, o JesuT! ki je fteber in
ftalo reTnize, i’6jen in srejen? Kolikrat Tim is ftra-
hii, is napzhne perjenlivofti in is drugih Tlabih
namenov molzhal, ko bi bil mogel Terzhno ref-
nizo terditi. Kolikrat Tim vTe drugazhi ravnal,
kakor reTnize vele, ki Tim jih na-Te vsel! Fmli-
krat bi Te bil lahko satajiti, krisb ljubiti, krotkoft
v’ djanji Tpolnovati utegnil in tega niTim ftoril!
GoTpod! odpufti mi, kar fim soper to pregrefhil,
in daj mi vTaj sdaj The v’ moji kolesni, f temref-
nizo Tprizhevati, de Te tvoji vfigamogozhnofti zhes
me ponishno podvershem, in s’ Tvojo po ter p e sh-
livoftjo Tkashem, de fim prav preprizhan, de je
le terpljenje pot k’ nebeTam. Darujem ti Tvoje
bolezhine, in Tvojo Tmert, de Tvoje grehe poko¬
rim, in tvoji pravizi sadofti ftorim. Daj mi k’ te¬
mu Tvojo gnado, vezhna reTniza! Tn ako ti dopade,
Te hozhem Tvojih uft in Tvojih terpezhih udov
poTlushiti, kakor toliko glaTov, ki naj reTnizo
Tpriabajo.

307

Polerpesblivo/i Jesufa, ko jo ven in ven kri -
vizhno s ’ njim ravnali , je bolnimu krijtjanu
sgled, ki naj ga pojnema, ko bolesin ne odjenja .

„0ni pa fo fhe bolj filiii, reko zli: L j ud/Ivo
fhunta, ker uzhi po vfi Judeji, sazhenfhi od Ga¬
lileje do fini. Ko je pa Pilat flifhal Galilejo, je
vprafhal, ali je on Galilejiz. In ko je svedil, de
je fpod Herodove oblaki, ga je poflal k’ Herodu,
kteri je bil tudi v’ Jerusalemu tike dni. Herod
pa, ko je Jesufa v idil, fe je filno obvefelil; sakaj
she sdavno ga'je shelel viditi, ker je veliko fli¬
fhal od njega, in je upal, de ga bo vidil kak
zhudesh koriti. In ga je vprafheval s’ mnogimi
kefedami, on pa mu ni nizh odgovoril. — Veli¬
ki duhovni pa in pifmarji fo kali, in ga terdo
tosbili. Herod pa s’ fvojimi vojfhaki ga je sani-
zheval in saframoval, in ga je oblekel v’ belo
ohlazliilo, in ga je nasaj poflal k’ Pilatu. In po¬
kala ka prijatla Herod in Pilat liki dan; sakaj po¬
prej ka bila v’ fovrafhtvu med feboj.“

Po tem takim fo f krivizo sazheli, in vfe
fkosi f’teboj krivizhno ravnali, moj Odrefhenik!
Tvoji nafprotniki ponavljajo krive toshbe soper
tebe. Ko te je rekel Pilat, kterimu fi bil tako
modro odgovoril, k’ Herodu peljati, tudi vfi ras-
'Irasbeni tje lete, de bi fe vnovizh nad teboj sno-
hli. Kakor levi, ki fvoj rop posbreti hozbejo, ven
m ven fvoje uka soper tebe odpirajo. — In ven-
'ler fe ne bra'nifh pred noviga fodnika kopiti; ti
hozhefh sa grehe zhlovekov ponishan bili in ter-
peti. Ti fe pukifh od Heroda in njegovih vojfha-
W saframovati, in k’Pilatu nasaj poflali; ti po-
terpifh in molzhifh.

20

508

Tode ali ne govori to molzli a nje bolj shivd,
ali ne preprizha bolj, kakor fbe tolikanj govor¬
jenja? Ali me ne uzhi, kako moram od bolesni mi-
fliti, in kako de jo moram fprejeti ?

Ti me puftifh del j zbafa bolniga biti, de me
fhe bolj fkutifh, in de mi perloshnoft dafh, tebi
f poterpeshlivim prenafhanjem dolgiga terpljenja
fvojo odkritoferzhno ljubesin in svetlobo fkasova-
ti, kar fe y’ kratki bolesni ftorili ne utegne. Ko¬
likor dalji je moja fkufhnja, toliko bolj bom jeli
f’ tvojo gnado pokrepzhan, tebi prijetin dar. —
Le f’ terpljenjem, kakor s’ udariti Tvoje pravize',
obdelujefh in Tollavljafh tako rekozh title kamne
sa fvelo sidovje nebefhkiga Jerusalema, od kte-
riga ti ti Tam, darovano jagnje boslije! Halo, vo¬
gelni kamin, tempel in luzh. Kolikor delj je
stalo v’ ognjenzi, toliko zhilleji pride is nje. Ta¬
ko fe tvojim isvdljenim godi, ki jih po fj»erh
Tebe vredne fposnafh. Kolikor delj moja bolesin
terpi, toliko bolj utegnem, pretezheno popravili,
Tedanje v’ Tvoje pofvezhenje obrazhati, in frezh-
no pidhodno upati; toliko bolj utegnem tvoji pra-
vizi sadohili; toliko zbitleji bom pred tvoj fodm
flol tlopil in v’ fveti Jerusalem fhel, ki va-njn e
more nizh omadeshaniga iti. — Nikoli ni prevezb
zbafa k’ perpravljanju na pot v’ vezhnoh? -—0
Gofpod! koliko zbafa tim le shalil! Torej fe fp°"
dobi, de s’ dolgim terpljenjem Tvoje grehe poko¬
rim. Vezhne fhtrafinge tim saflushil. Nar hujfbi
bolezbine nar daljiga shivljenja fe jim ne dajo per-
merili? Koj ko tim grefhil bi me bil lahko v’ p e '
kel pahnil; in f’ kolikofhno persaneflivotljo Ji ®
mano poterpel v’ mojih tolikofhnih grehih! T’koli¬
kofhno poterpeshlivofi jo ti na-me zbakal! f’ kolikofh-

309

no ljiibesnijo fi me k Tebi n asa j fpravil! f’ koli-
kofhnim vefeljem Jfi me sopet fprejel! Tvoja po-
terpeshlivoft mi bodi sgled poterpeshlivofti. — Ali
ni kervotozhna shena dvanajft let v’ Tvoji bolesni
terpela? Ali ni bil mervoiidni 38 let bres pomo-
zhi in sapufhen? Ali ni f. Teresija v’ fredi bolesin,
ki To jo 22  let terle, lete befede ponavljala: „Ter-
peti ali umreti“? Kar To tedaj leti in drugi toliko
zhafa in tako poterpeshlivo terpeti samogli, ne bom
kali tudi jeft f’ tvojo gnado, poterpeshlivo ter¬
peti sambgel? Sej tvoja roka, oGofpod! ni per-
krajfhana. Torej mi daj v’ moji bolesni, ki mi
jo k' svelizhanju moje dufhe pofhljefh, po tvojim
koshjim sgledi^ poterpeshlivimu biti.

Jesnf Je ponisha pred f vojim Ozhetam, ho mu
je Baraba Jpred Jtavljen; bolni krijijan Je po¬
nisha pred Jesujam.

„Pilat je pokiizal velike duhovne, poglavarje
in ljudftvo , in jim je rekel: Perpeljali fte mi tega
zhiov.eka, kakor de bi odvrazheval ljudftvo; in
glejte! jeft lim ga vprizho vaf ispraf hal, in nilim
nafhel nobene krivize nad tem zhlovekam v’ tem,
zhefar ga tosliite. Pa tudi Herod ne; sakaj poflal
fim vaf bilk’ njemu, in glejte! nizh fmerti vred¬
ni ga ni bilo najdcniga nad njim. Pretepel ga
bom tedaj, in fpuftil. — Ob prašniku pa je po¬
glavar navado imel ljudftvu ispuftiti eniga jetni¬
ka, kteriga To hotli. Imel je pa flovezhiga jet¬
nika, kteri je bil imenovan Baraba. Ta je bil savolj
nekiga v’ meftu ftorjeniga punta in uboja v’ je-
y ho vershen. Ko To Te tedaj shrali, je Pilat re¬
kel: Kteriga hozhete , de vam ipuftim, Baraba ali

310

Jesufa, kteri je imenovan Kriftuf. Sakaj vedil je,
de fo ga is nevofhlivodi isdali. Ali veliki duhov¬
ni in llarafhini fo pregovarjali ljudi, de M pro¬
fili sa Baraba, Jesufa pa pogubili. Poglavar pa
je odgovoril, in jim rekel: Kteriga teh dveh ho-
zhete, de vam ispudim? Oni pa fo rekli: Baraba."

Kolikofhna neumnod je, tebe, ki fi sazhet-
nik sbivljenja, rasbojniku permerjati; tebe, ki fo te
zlo fodniki sa nedolshniga fposnali, hudobnima
rasbojniku Barabu! Tode kolikanj vezhi kiviza
je, de hozhejo ispufheniga, fovrashnika vfib, in
fmert ti (liga, ki je vfim tolikanj dobriga Boril!
Kolikofhna flepota nehvaleshnih! kolikofhno po-
nishevanje sa-te, o Jesuf! Ti pa molzhifh, in fe
ponishafh pred fvojim Ozhetam. Ti fpolnifh, kar
je od tebe pifano: Zherv fim in ne zhlovek; sa-
framovan od ljudi in sanizhevan od ljudllva. —
Ti llojifh, oblosben s’grehi vfiga fveta, ponishan
pred fvojim Ozhetam. Kaj fo hudobije Barabo-
ve, ako fe permerijo fhtevilu in gnjufobi grehov
vfih zhlovekov, sa ktere ti sdaj sadoftujefh.

Meni, o Jesuf! meni gre, popolnima pom-'
shati fe. Prah fim, ki ga ti s’ fvojo vfigamogozb-
noiljo oshivifh, in sopet fe bom v’prah preme-
nil. V’ grehu fim fpozhet, in fim toliko grehov
dopernefel, de kakor zolnar nifim vredin fvoje
ozhi k’ nebu povsdigniti. Nevoljin fim savolj oflep-
Ijenih Judov, kteri, ne le de bi te Barabu per-
merjali, ampak zlo njega fpred davijo. Tode ah
nifim jed fam pred tabo enakiga greha kriv po¬
dal. Ali nifim fpred davil dvari tebi fvojimu dvar-
niku? pofvetniga nebefhkimu? fvojiga minliviga
telefa, fvoji neumerjdzhi dufhi? smote refnizi?
prasniga snanja fveta, snanju fvetnikov? fkerhi

311

sa minlivo vefelje in zhafl, pokoju velli? zhafni-
ga vezhnimu? Kako lahko fim fe dal premagali
nar man ji fkufhn javi! VTe fvoje shivljenje lim v’
gret/padal in vllajal! Oh, kako revin lim jeli!
In te revfhine limfam kriv. Vfe drugo, f. kerll,
fveto opominjevanje, dobre dela, frezha, de miflim,
govorim in delam, to vfe je tvoje delo ! Bres tebe
lim sanizhliva, flaba pofoda, ki jo samorefh rav¬
no tako lahko Ilreti, kakor li jo naredil. To v*
fvoji bolesni prav shivo obzhutim. Tvoja fapa po¬
tegne, in vfa mozh zhlovekova je per kraji. Ti
hozhefh, in ugafne. In jeli bi fe hvalil? —Tebi
je Baraba fpred llavljen; in jeli bi ne hotel po-
terpeti, de fo mi drugi fpred davljeni? Kolikrat
fim febi perlalloval zbali, ki farno tebi gre! Ko-
likrat lim fe s’ grebam soper tebe fpuntal! Ko¬
likrat fim f’ tem fvojo dufho, in tudi dufho dru¬
gih fmertno ranil. Odpulli mi, Gofpod! in daj
mi kdej, po tem ko fe bom tvojiga ponishanja
vdeleshil, tudi njegoviga fadu, tvojiga svelizhanja
vdeleshiti fe.

Jesuf mirno pojhisha ponovljeno vpitje Jnclov,
bi njegovo Jmert terjajo, in fpodbdda f' tem
bolnika, de naj mirin bo, ako bolesin hujfhi
perhaja.

„Pilat jih le tedaj fpet nagovoril, ker je ho¬
tel Jesufa fputliti. Oni pa fo vpili, rekbzh: Kri-
shaj krisbaj ga! On pa jim je vtretjizh rekel:
Kaj je pa ta hudiga ftoril! JNizh fmerti vrcdniga
"e najdem nad njim; pretepel ga bom tedaj in fpu-
ttil. Oni pa fo tifhali s’ velikim vpitjem, in fo

512

profili, de naj bo firishan 5 in njih vpitje je per-
hajalo' zhc dalje vezhi.“

Saftonj tedaj, moj Svelizhar! nagovarja Pilat
Jude, de bi te ispuftil. Njih fovrafhtvo in njih
ferditofi: fe dajo le f’ tvojo kervjo potolashiti.
Koliko britkoft ti je moglo delati vedno, divje
vpitje sa tvojo fmert od ljudftva, ktero fi smed
vfih ljudftev isvolil, de bi tebe zhaftilo, v’ prid
kteriga fi toliko zhudeshev ftoril; kterimu fi Tvo¬
je nauke isrozhil! Nevernik fposna tvojo nedolsh-
noft! In tvoje ljudftvo ne neha, tvoje fmerti ter¬
jati, de mu je pervoljena. — Ti pa fi v’ Predi
hrupa vedno pokojin.

Kolikanj shelim, boshji Svelizhar! v’ fvoji
nadlogi ravno tako pokojin biti! Bolesin, kifinn
jo poflal fe hujfha, in moje zhe dalje vezhi bole-
zbine me blishe k’fmerti perpravljajo. Tode tudi
v’ tem mi moja vera tvojo previdno!! nasnanuje-
Moje ferze je perpravljeno, o Gofpod! moje fer-
ze je perpravljeno. Toliko in do tiftih mal ho-
zhem terpeti, kakor tvoji modroM dopade. Ah
samore prevezh terpeti, kdor je veliko grefhil, 111
premifhljuje , de fi ti tolikanj terpljenja, in
nezhaftlivo fmert na krishi savolj nafhih grehov
terpel; in de je grefhnik, kar naj dobro preu¬
dari, sa fvoje grehe vezhne fhtrafinge saflushil?
Ali pravi vojfhak beshi, ker fe mora tolikanj bolj
truditi, kolikor blishe je smaga? Ali fe, kteri v
tekalifhi teka, savolj tega vftavi, ker pot, ki k
zilju dershi, bolj ojftra perhaja? Nafhe shivljenje
je boj; tvoji vojfhaki fmo, o Jesuf! Ali fe bomo
sa nesvenlivo krono menj bojevali, kakor uni sa
svenlivo ? Nihzhe ne bo kronan, kteri fe ni fp°"
dobno bojeval. Kdor do konza ftanovitin ofiane,

313

bo svelizhan. — Ali fe bo otrok fvojimu ozhe-
tu, ki je od njega nar hujfhi fhtrafinge saflushil,
menj p od ver gel, ker je bil le malo fhtrafan ?

Bosbji Odrefhenik! moji grehi ldizhejo nad¬
me fmert mojiga telefa. Smert je plazhilo greha;
zhloveku je odmenjeno, kdej umreti. Podvershem
fe ti fodbi, o Gofpod! Le fmerti moje dufhe,
vezhne fmerti me vari. Daj mi savolj fvoje pre¬
lite kervi, velikoft tvojiga ufmiljenja k’ mojimu
odrefhenju, in ne ojftrofli tvoje pravizc. obzhutiti.

(j ajslilanje Jesnf ovo toldshi bolniga krijijana  u’
ter pl jen ji, ktero na vjim Jvojim shivota obzhuti.

„Tedaj jim je ispuftil Baraba; Jesufa pa jim
je gajshlaniga isdal, de bi bil krishan.“

Kolikofhna kriviza tvojiga fodnika, boshji Sve-
lizhar! On fposna tvojo nedolshnoft; in vender
te obfodi k’ nezhaflitlivimu in bolezhimu gajshlja-
nju, ob kterim je bilo tvoje fveto telo s’ ranami
pokrito. Ti fi, kakor prerok pravi, kakor gobov;
nizh sdraviga ni najti nad tabo. In te grosne bo-
lezhine fi terpel, de bi naf s’ fvojim nebefhkim
Ozhetam savolj tiftih grehov fpravil, ki jih na-
fhe telo dopernefe.

Tudi jeli terpim savolj fvojih grehov bole-
zbine na vfim shivotu. One fo fhibe tvoje pra-
v ize, f’ kterimi me tukej fhtrafujefh, de mi bofh
kdej vekomej sanefel. Perpravljen fim, kakor Da-
vid, jih na-fe vseti; inbritkoll, ki jo, savolj fvojih
grehov obzhutim, je smirej pred mojim duham. —
Spodobno je, de terpim ; fej f. pifmo pravi, de
11  a j bo vfak f’ tem pokorjen, f’ komur je grefhil.
— Ker tebi, o Jesuf! ki je vender nad tabo Ozhe

314

dopadčnje imel, ni bilo sanefčno: kako bo li meni
sanefeno, ki lim ga bil tolikrat rasferdil? Torej
me pokori, o Gofpod! Tvoje pokorila fo fhtra-
finge pravizhniga fodnika; jeft lim dolshnik. —
Pokorila fo ufmiljeniga ozke ta; jeli lim nepoko-
rin otrok. —■ Veliko bolj ojftro pokoro lim saflii-
shil, kakor mi jo ti, nar vezhi in nar boljfhi
S dr arnik ! f’ to bolesnijo naloshifh; sakaj kolikrat
lim fvoje tele ofkrunil, ki je v’ fvetim kerftu tem-
pel fvetiga Duha pokalo, namelti de bi ga bil v’
fvet, zhitt, neomadeshvan dar pernefel! Oh, ka¬
ko fe framujem, kp tvoje nedolshno telo vfe ras-
tepeno vidim, in fe sravin fpomnim, kolikrat de
lim fe fvojimu grefhnimu mefu perlisoval, koli¬
krat de lim le fvoji lenobi in posheljivofti Jlregel!
Kako britko mi tvoje proge in rane mojo meli-
kushnoft ozhitajo! Oh, de bi vfaj sdaj s’ apoftel-
nam rezili samogel: „Na fvojim telefu nolim vtif-
njene snamnja Gofpoda Jesufa.“ — Ti terpifk
llrafhno gajshlanje, de n a me tli naf grehe nezhi-
ftofti, ki fmo jih mi dopernefli, nad fabo po-
korifh; bi torej jeft bolezhin ne terpel, de sa gre¬
he fvojiga posheljiviga telefa sadofti ftorim? Ti
terpifh is ljubesni do naf, f’ tihim isrozhenjerm
na vlih udih fvojiga telefa; bi torej jeft ne terpel
is ljubesni do tebe, f’ tihim isrozhenjem, na vlim
fvojim telefu? Ozhifti ga, Gofpod! s’ nar hujHu¬
mi bolezhinami te bolesni, de is njega zhaftitlivo
pofodo naredifb. V’tem upanji najdem, ko tvoje
gajshljanje premifhljujem, polajfhanje in tolashbo.

315

Jesujova ferzlmojt v' novih bolezhinah navdaja
bolniga krijijana s ’ JerzhnoJijo v' njegovih bo¬
lezhinah.

,,Tedaj fo poglavarjevi vojfhaki Jesufa feboj
vseli na fodifhe, in fo k’ njemu fpravili vfo tru¬
mo. In fo ga flekli, in fo mu fhkerlatall plajfh
ogernili. In fo fpletli krono is ternja., in fo mu
jo na glavo djali, in te ril v’ njegovo defnizo, in
fo pred njega poklekovali, in ga saframovali re-
kozh; Sdrav bodi kralj Judov!“

Ti, o Jesuf! tedaj fhe le smirej nove bole-
zhine terpifh. Tvojo kraljevo zbali saframovati,
ti vojfhaki po fili tvoje oblazhilo flezliejo, ki fe
fhe kervi dershi, ktero li ob gajsbljanji prelil,
in ponove po tem takim tvoje rane; s’ fhkerla-
tallim plajfhem te ogernejo, krono is ternja ti
na glavo pollavijo, terll ti dajo v’ defnizo, in te
f’ tem saframiijejo. Rano sa rano, bolezbino sa
bolezhino ti nakladajo, kakor je prerok od tebe
pred povedal. — In ob tem grosnim saframova-
nji je bilo tvoje ferze polno llanovilne ferzhnofli.
Ti li bil namrezh fvojimu Ozhelu popolnima po-
korin, ti li ljubil terpljenje, in li hotel sa nafhe
grehe prollovoljno sadofti boriti.

O de bi bile tudi moje sbelje lakofhne! kako
ferzhno bi vfe teshave fvoje bolesni poterpel! Kak
raslozbik je med mojimi bolezhinami in med tvo¬
jimi ! Jeb le nekej zhafa terpim; ti li terpel zel
zhaf fvojiga slavljenja. Jeli le na nekterih udih
holezhine terpim; ti li jih terpel na vlim fvojim
shivotu. Jeli terpim le na shivotu; ti pa, ki fo v’
hoji h bolezhinah tako saframlivo f tabo ravnali,
fi terpel tudi globoko v’ fvojim ferzu. Meni da-

516

jejo sdravila, de bi mi bolezhine polajfhali, in
me tolashijo ; tebe pa vnovizh ranijo, tebe ob¬
daja rasujsdana truma. Zlo tvoj Ozhe, kakor fe
kashe, ti bozhe fvojo tolashbo odtegniti: timi pa
dafh mozh s’ Tvojimi befedami in s’ Tvojimi sgleili.
K’ meni pride zhafi ter zhafi tvoj Tlushabnik in
mi pravi tolasbivne beTede; on mi odpufti moje
grehe; in zlo ti me obiTheTh. Kak raslozhik je
vender med teboj in menoj! Ti toliko nedolshiio
terpiTh sa grehe drugih ljudi; in jeli sa Tvoje
grehe po vfi pravizi, pa veliko menj terpim. Ti
terpiTh od Tvojih Ttvari; in moje terpljenja pri¬
dejo is tvojih Ozhetovih rok, de tu Tvoje sveli-
zhanje oTkerbim, in de mi bo tamkej vernjeno.
GoTpod, kolikanj Te Tramujem , ako Te tebi per-
merim! Tudi sa Tvoje terpljenje te sahvalim. Po¬
magaj mi, ga Terzhno nohti; pomagaj mi sa Tvoje
grehe sadofti flori ti, in po tvojih vezhnih Tkle-
pih ravnati.

Bolni kri/i/an fklene bolezhine, ki jih v' fvo-
ji glavi ob ziniti J'’ tijiimi, hi jih je Jesnf  to’-
pel, ko Jo mu krono is ternja na glavo djali-

„In vojThaki To fpletli krono is ternja, ,n
mu jo djali na glavo.“

ZheTar oTlepljeni in rasujsdani vojThaki nifo
viclili nad tabo, to vidim jeft nad teboj, boshj 1
Svelizhar! Tudi v’ tvoji revni obleki te molim
kakor ftvarnika in OdreThenika Tveta, kakor kra¬
lja vfih kraljev v’ vli ponishnofli. Vidim te vfig*
ranjeniga; ti Ti pa vender moj GoTpod in moj
Kog. Shkerlatafti plajTh, ki Ti Te pufl.il va - oj
oblezhi, me opomni tvoje gorezhe ljubcsni, lS

517

ktere fi grehe zhlovekov na-fe vseh Defiravno
jo  terft, hi ga v’ rokah dershifh flab, vender
kraljujefh s’ vfigamogozhnoftjo zhes narode , in
jih samorefh konzhati, kakor pofode, ki jih
lonzhar naredi. Per ti tern je vi kroni na tvoji
glavi, miflim na tvoje vezhno kraljeftvo in kako
de fi s’ fvojim terpljenjem fmert in fatana pre¬
magal. S’ kervjo, ki oh bolezhim kronanji is
tvoje fvele glave tezhe, sbrifhefh lilte grehe, ki
jih zhlovekova glava dopernafha.

Pravizhni Bog! grosne bolezhine, ki jih sdaj
v’ Tvoji glavi terpim, fklenem f’ tillimi, ki To
ti jih tiki terni ftorifi, f kterimi fi hil kronan.
To mi da polajfhanje in upanje, de mi bodo
lludeniz gnad in saflushenja. Perloshnoft imam ,
tifte grehe pokoriti, ki v’ moji glavi prebivajo
in ki jih s’ njo dopernafham. S’ kolikimi pre-
vsetnimi in nizhemernimi miflami, in P koliki¬
mi zhaftilakomnimi naklepi je bila navdana! ko¬
liko lashnivih in predersnih fodeb fim fklenil!
P koliko prašnimi, nizhemernimi rezhmi fim
Te motil!

Odpufti mi, o Bog! lete in vfe tifte grehe,
hi fim jih, bres de bi jih bil posnal, s’ glavo
flori]. O kralj fveta, mosh terpljenja! vfe bole¬
zhine Tvoje glave ti pernefem v’ dar. Savolj gre¬
ha je bila semlja obfojena, le ternje in ofat ro¬
diti. Torej mi daj, de sa Tvoje sadoftim , njih
sbelo obzhutiti. Svojih bolezhin mi dafh vdele-
shiti Te ; daj mi premifhljevati tvojo f ternjem
ranjeno glavo, vtifni mi to podobo prav globo¬
ko v’ moje ferze, in daj mi tifto frezho fposnati,
k ter o zldovek obzhuti, zhe je f’ poterpeshlivim
prenafhanjem Tvojiga terpljenja tebi podobin. Ako

318

bi moje bolezhine fhe hujfhi p o fiati utegnile, in
ako bi jefl ne mogel trojih ljubesnivih name¬
nov, ki jih s’ mano imafh, premifhljevati, mi
daj, de bo moje ferze vedno k’ tebi obernjeno
in de bo od tebe pomozhi dobivalo.

Bolni hrijtjan poterpeshlivo novo terpljenje na¬
je vsame po sgledu Jesafa, Meri novo terplje¬
nje in novo oframolenje terpi.

„In fo ga po glavi f’ terftam bili, in ga sa-
pljuvali, in fo na kolena padli, ter ga molili.“

Tvoje tako bolezhe gajshljanje in kronanje
tedaj, o Jesuf! tem kervosheljnim fhe ni bilo
sadofti! She v’ obras te bijejo; in ga s’ fvojimi
nezhednimi pljunki ofkrunijo, in verh tega tu¬
di prav saframlivo pred-te na kolena padajo.
Lahko hi bil te nefrezhne fhtrafal? Tode ti mol
zhifh, in tvoje oblizhje fe ne fpremeni. Ti pre
mifhljujefh fklepe fvojiga Ozheta in velizhallvo,
ki ti je perhranjeno, in v’ ktero te le tvoje ter¬
pljenje pelje.

Boshji Svelizhar! kako bi samogel bolnik,
kteriga bolezhine zhe dalje hujfhi perhajajo, bres
nevolje in mermranja terpeti, ko bi mu ti to-
likofhniga sgleda poterpeshlivofti ne dajal, 111
fvoje mogozhne gnade ne delil, de jih voljno
terpi? Zhe kdo terpi kakor kriftjan, naj fe lie
framuje : temuzh naj sa to Boga hvali. — Koli'
kofhna zhafl: je sa bolnika, de fe le s’ Jesufam
in fzer f’ krishanim Jesufam hvali! Kako prijet
no je , s Jesufam terpeti, zhe miflim na nek'
reklivo plazhilo, ktero on obljubi! Ko je fvojim
apoftelnam nadloge pred pravil, je hotel, de naj

519

fe tega velele, ker jih savolj tega veliko plazhi-

10 v’ nebelih zhaka. Ko jim je shaloft napove¬
doval, je perhavil, de fe bo v’ vefelje fpreme-
nila, kteriga nihzhe ne bo mogel odvseti. Ka¬
ko tolashivne fo befede fvetiga pifma, de bodo
tihi, kteri s’ folsami lijejo, s’ vefeljem sheli;
do bo Bog obrifal folse od ozhi pravizhnih, in
jih v’ tiho prebivalifhe peljal, kjer ne bo vezh
ne sbalovanja, ne vpitja, ne bolezhine, in de bo lah¬
ko, kratko terpljenje vezhno svelizhanje perneflo.

,,Sin moj!“ je mati Makabejfkih bratov fvo-
jimu nar mlajimu linu djala, de bi ga k’ ter-
pljenju fpodbudovala. „Poglej nebo.“ Tje ho-
zhem tudi jeh gledati. Kako velizhahno krono
kofh ti kdej vfim tihim na glavo djal, kteri tvo¬
jo fkufhnjo frezhno preboje in fo polerjeni! Ter¬
pljenje fedajniga Ive ta le ne da nikakor perme-
riti tihimu velizhaftvu, ki le bo nad nami ras-
odelo. Savolj tega pogleda na tiho velizhahvo fo
fe apohelni velelili, zhe fo bili vredni fposnani,
savolj tvojiga imena terpeti. Ta pogled na od-
perto nebo in na tebe, ki fedifh na defnizi fvo-
jiga Ozheta, je horil, de fe je f. Shlefan s’ ve¬
lelo ferzhnohjo kamnjati puhil. Ta pogled je
Horil, de je veliko marternikov dni njih terplje-

11  j a sa nar frezhnifhi shivljenja imelo. Ta po¬
gled navda tudi fhe sdaj toliko krihjanov, in
tudi mene, f’ tolashbo in mozlijo na moji bol-
^ifhki pohelji.

iNe zhudim fe, de me tihi, kteri me obi-
fhejo milujejo. Le moje terpljenje vidijo; to-
lashcb pa, o Bog! ne vidijo. Ne morejo li mi¬
liti , kar jeft vender f’ tvojo gnado obzhutim,
( ' e  fe, kader moje bolezhine hujfhi perhajajo,

320

tudi tvoje tolaslibe mnoshe; de samore kriftjan,
kakor tvoj apollel v’ fredi terpljenja vefel biti,
in s  njim rezhi: 7'erpim; tega pa me ni fram;
sakaj vem, komu iim veroval, in fim sagotov-
ljen, de je on mogozhin, to kar je meni saii-
paniga, do tiftiga dne ohraniti.

Bolni liri Ji jan fe pred Krijiafa pojtdvi, in
na-fe oberne befede , kterih Je je Pilat do Je-
suja poflushil: Glejte zidove ha !

„Pilat je tedaj fpet venkej fhel, in jim re-
zhe: Glejte perpeljem vam ga venkej, de fpos-
nate, de ne najdem nad njim nobene krivke.
(Jesuf je tedaj venkej prifhel, nofezh ternjevo
krono in fhkerlataflo ob laz bilo). In (Pilat)  ji®
rezhe: Glej te, zhlovek! ko fo ga tedaj vidili ve¬
liki duhovni in flushabniki, fo vpili rekozh : Kn-
shaj, krishaj ga! Pilat jim rezhe: Vsemite in
krishajte ga vi; sakaj jefi; ne najdem krivize nad
njim. Judje fo mu odgovorili: Mi imamo po-
ftavo, in po poftavi mora umreti, ker fe je Si¬
nu boshjiga delal.“

Kako neobzhutlive fta llorila fovrafhtvo in
nevofhlivoll tvoje fovrashnike, o Jesuf! Kar bi
bilo samoglo nar terfhi ferza omezhiti, jih n e
gane. Vender bi jih bile mogle Pilatove befe¬
de : „Glejte, zhlovekP  kterimi te je pred-nj«
poftavil, omezhiti, in ko fo te tako revniga vi¬
dili? Kolikanj bolj pa je tvoj fodnik tvojo ne-
dolshnoft terdil, tolikanj bolj fo rasdrasheni 'i
oni sadufhe v’ febi vfak obzhutljej ufmiljenja in
pravize; oni ponove fvoje vpitje sa tvojo fmerb
in fzcr sa tako neframno fmert na krishi.

321

Vfe drugazhi pa fprejmefh ti, o Bog! tifle,
kteri pred-te fiopijo, omezheni od tvoje gnade.
Naj jih je greh fhe tolikanj ofkrunil, zhe pride¬
jo s’  fkefanim in ponishanim ferzam k’tebi, fe
jih ufmilifh, in nozhefh njih fmerti, ampak de
fe fpokore in shive. S’ tem saupanjem flopirn
pred-te. Glej zhloveka, ki fe je soper tebe
fpuntal, kije tvoje sapovedi tolikrat prelomil, ki
fe je dal od goljiifniga blaga tega fveta sapelja-
ti, ki je tolikanj fkerbel sa fvoje telo in zlo nizh
sa fvojo dufho! Tii fim sdaj, ponishan pod tvojo
vligamogdzhno roko, kakor perbit na bolnifhko
policijo, in v’ vfim pomozhi drugih potrebin. Tu-
kej leshim , in klizhem potert kakor Savi: Kaj
liozhefh Gofpod! de florim? Ker fim f’ tvojo
liizhjo rasfvetljen, vidim, de je vfe prašno in
nizhemerno , rasun tebe ljubiti, in farno tebi flu-
shiti! Vidifh tukej de fim poln terpljenja, bled
in medel, Gofpod! ufmili fe me v’ tem revnim
ftanu, v’ kteriga fim prifhel po tvoji pravizi. JNe
kakor Antioh, temuzh is globozhine fvoje rev-
fhine in is prav fkefaniga ferza, klizhem is te
poftelje sa odpufhenje, sa gnado in tolashbo, k’
tebi, Ozhe ufmiljenja! Poglej na-me; ali poglej
veliko bolj na fvojiga ljubiga Sina. On fe, je poni-
shal, de je nafh frednik, porok in dar. Le nje¬
govo saflushenje da mojim bolezhinam nekoliko
žene. O de bi mu bil popolnima enak v’ terpljenji.

Bolni krijtjdn fposna, demozh, ki jo ima
bolesin zhes-inj, ravno tako od sgorej pride,
kakor mozh , ki je bila dana Pilatu zfies Jesuf  z.

„In (Pilat)  je fpet fhel v’ fodno hifho, in

21

322

je rekel Jesufu: Od kod 11 tl? Jesuf pa mu ni
odgovoril. Pilat mu tedaj rezlie: Meni ne od-
govorifh ? Ne vefh , de imam oblak te krishati,
in imam oblak te fpukiti? Jesuf je odgovoril:
Ne imel bi nobene oblaki do mene, ko bi ti
ne bilo od jSgorej dano. Savolj tega ima tiki,
kteri me je tebi isdal, vezhi greh.“

Pilat je menil, de ima mozh zhes-te, bosh-
ji Svelizbar! On ni vedil, de 11 ti, od kteriga
vfa oblak is-haja, ki kralje po fvojim dopadenji
pokavljafh in is fedesha pahnefh. On ni vedil,
de fo zbloveki, tudi nar bolj imenitni, le flu-
shabniki tvoje pravize in fpolnOvavzi tvojih po¬
velj, de zlo njih hudo voljo k’ fpolnovanju bo¬
jih namenov obrazhafh. On ni vedil, de ga
bofh kdej ti, kakor fodnik v lih fodnikov fodil,
savolj obfojenja, ktero je hotel zhef-te fkleniti.

Moj Bog! ti 11 Narvifhi Gofpod; ti feshefh
od eniga konza fveta do drugiga, ti vfe prav
vladafh; viharji in tihota pridejo od tebe; ti po-
fhljefh frezho in nadlogo, sdravje in Jjolesin,
po fvojim dopadenji. Kolikofhno tolashbo H> 1
da ta refniza v’ moji bolesni! Kako pokojni fm°
v’ barki, tudi v’ fredi fkal, valov in nar hujfbib
nevarnok, ako vemo, de jo moder kermiliz vla¬
da! In kolikanj bolj pokojin samorem biti, ker
vem, de ti po fvoji nefkonzhni modroki in lj u ;
besni, tudi nar manji pergodbo k’ fvoji zhafh
in k’ nafhimu pofvezhenju vladafh! — Vem, Go¬
fpod ! de s’ vifhave fvojiga velizhakva na-me
gledafh. Ti 11 prizha mojiga vojfkovanja; ti me
podpirafh in sa-to obdarujefh. Ti sapifbefk
vfako satajevanje, ktero is ljubesni do tebe fpel'
nim, v’ bukve shivljenja j de kdej fvoje lak« 0

323

delo krdnnfh. Ti me ljubifh : ti na-me mifiifh.
Tvoja gnada me krepzha; tvoje befede, tvoji sgle-
di in tvoje obljube me Jpodbadajo ; ti mi po-
magafh terpeti ; ti flifhifh moj flednji sdihljej,
nar hujfhi bolczhine fo od tebe poflane, moj
Ozhe ! Moja bolesin, ako bi ne bila od tebe ,
bi fvoje mozhi ravno tako ne mogla fkasovati,
kakor tudi Pilat ne bil imel zbes-te mozhi, ako bi
mu ne bila dana od sgorej. Tvoja previdno!! me
je poftavila v’ ta ftan ; tvoja nevidna roka me
is sgol gnade fkufha, is sgol ljubesni kroti, is
ufmiljenja ponishuje.

Poko/ Jesufa, ko je vidil napovedovavze fvo-
jiga obfojerija, navdajajo bolniga krijijana,
ho ugleda napovedovavze fvoje fmerti, f po-
kojam in miram.

„In odflej je ifkal Pilat ga fpuftiti. Judje
pa fo vpili rekozh : Ako tega fpuftifh , nili ze-
farjev prijatelj sakaj vfak, kteri fe kralja dela,
žefarju soper govoi-i. Pilat tedaj, ko je to govor¬
jenje flifhal, je Jesufa ven perpeljal, in je fe-
del na fodni Jftol, na mefto, ktero fe imenuje
Litoftrotos, po hebrejfhko pa Gabata. Bilo je
pa dan perpravljanja velike nozhi okoli fhelle
Mre; in rezhe Judam : Glejte, vafh kralj! Oni
fo pa vpili: Prozh s’ njim, prozh s’ njim, kri-
sliaj ga! Pilat jim rezhe: Vafhiga kralja bom
krishal ? Veliki duhovni fo odgovorili: Nimamo
kralja , rasun zefarja.“

Saftonj je Pilat Judam pred ozhi ftavil, de
fi nedolshin, saftonj je shelel, tebe Barabu fpred
poftaviti, zlo nizh jih ni ganilo, de te je rekel

21  *

52i

gajshlati; nizh ni pomagalo, de te je tako rev-
niga pred-nje poRavil. SaRonj ti je persadjal,
teke , koshji Svelizhar! fpuRiti. Tvoji fovrash-
niki mu shiigajo, de ga kodo per zefarji satoshi-
li, zhe te fpufii. Tako fo kili divji! Kmali Li
fe kil punt vsdignil. — Na sadnje Ropi tvoj tlaki
in kojezhi fodnik na fvoj fodni Rol, de ki te ok-
fddil. — Kdo ki v’ takih okolifhinah ne perzha-
koval tvojiga obfojenja. Ti pa vfe to mirin in
pokojin gledafh. Nar vezhi vefelje ti je bilo volja
tvojiga Ozhela, shelje po nafhim odrefhenji; le
s’ tvojim terpljenjem in s’ tvojo fmertjo ti hotel
v’ tvoje velizhafivo iti.

O de ki fe pazh v’ tvoji revfhini tifliga
dufhniga pokoja vdeleshil, ki ti ga ti, o Jesuf!
imel, in ki fe tolikanj zbudim nad njim! Moj
Ran je nekako tvojimu podohin. Vti ti persade-
nejo, de bi mi shivljenje ohranili; in vender
fe mi fmert klisba. Sdravila ne pomagajo; mo¬
je flabofli in kolezhine bujfhi perhajajo ; sdrav-
niku vidim po ozheh, de mu moj Ran nivfhezh;
kteri fo okoli mene in kteri fo mi bolj per tor¬
zu, v’ oblizhji na snanje dajejo shalofl; kefedc
tvojiga flushaknika in moje laflno okzhutje nn
dajo fposnati, de je moja bolesin nevarna,
tedaj v’ mojim flanu s’ apoRelnam rezbi samo-
rem: „JeR Jim she darovan in zhaf moje rasve-
se naflaja.“ Sposnam, o Bog! de te mifli r>io-
jimu ferzu nepokoj delajo ; vender mi pa pr e '
mifhljevanje tvojiga dufhniga miru, kratko ^ 1
fedanjiga revniga shivljenja, in frezhe, ki ko p°
ujem naRopila, sopet ferzhnoR daje.

Kaj je namrezb shivljenje zhlovekovo ? l ,n
trava je, ki sjulrej seleni, in je svezber pofekana >'<

325

ti lahno, sgine kakor fanje; dimu je  enako, ki
ga veter raspodi; kaplizi vode, ki fe sdajzi po-
fufhi. Zhlovek sgine, kajjtor peidkasin; kar fmo
na fvetu, fe s’ vfako dopinjo grobu bliskamo.
Toliko nevarnodim, flabodim in bolesnim fmo
podversheni, de ne moremo nikoli bres fkerbi
biti. Irx ako bi ravno vfimu temu ubeshati sa-
mogli; darofti in fmerti ne ubeshimb. Le tvoja
vligamogozhnod nam ohrani shivljenje, in ni fe
zhuditi, zhe vidimo zhloveka umreti. Marlikte-
ri je bil to uro sdrav in je naflednjo uro umeri!
Koliko fe jih je sdravih vleglo, in nifo vezh vda¬
li! Kolikrat poprej omaga mozhneji, kakor nar
flabcji! —- In de bi bilo le to kratko shivljenje
bres nadlog! Kako refnizhne fo Jobove befede:
Zhlovek le malo zhafa sbivi, in je poln nadlog!
— Jokajozh, nag, flab je rojen. Kolikanj dare-
ji perhaja, tolikanj bolj fe tudi mnoshijo nadlo¬
ge , fkufhnje , fkerb in nepokoj. Kolikrat fe ver-
de sdravje in bolesin, vefelje in shalod, frezha
in nefrezha! Zhe ima talente, premoshenje ali
zhad, fo mu drugi nevofhlivi; ali fe pa mora
fam s’ nevofhlivodjo bojevati, ako jih drugi po-
fedejo. — Zhe nima dobre glave, zbe shivi v’
revfhini in na tihim: ne porajtajo na-nj, ga po-
sabijo. — Kako lahko fe da um zhloveka oflepili,
m njegovo ferze v’ nerodno ljubesin sapeljati !
Kako lahko ga flabi sgledi premotijo! — In ako
i'avno nar vezhi darod dofeshe, fo vender flabo-
di in terpljenja njegov delesh. — Zhe dalje shi-
v im, lim tudi dalje v’ nevarnodi, tebe, o Bog!
i'asshaliti. In to je nar vezhi vlih nefrezh. —
! ^ko pa umerjem, je koniz vliga mojiga terplje-
11  ja; jed bom v’ svclizhanfkim pokoji, v’ drush-

526

bi angelov in fvetnikov, vekomej per tebi. —
Ali zhem shalovati, ko pride prijatel, kteri mi
teshki jarm Tname, in me v’ tvoje kraljeftvo pe¬
lje , moj Ozlie ! Jefl: fim fzer grefhil; tode lim
fkerbel s’ fvetim sakramentam pokore ozhiftiti
fe , savolj Tvojih grehov fim oframoten infkefan,
in fim terdno fklenil, vezb ne grefhiti; vfe Tvo¬
je terpljenje Tklenem s’ JesuTovim terpljenjem v’
sadoftenje sa Tvoje grehe; in torej Te verskem
poln ponishniga saupanja v’ tvoje uTmiljenje in
v’ saTlushenje JesuTovo , tebi v’ rame, uTmiljeni
Ozhe! O, de bi bil vTaj, kakor MojseT, kteriga
je zlo pogled obljubljene deshele s’ veTeljem na¬
vdal , defiravno je po tem Tmert naftopila. Sej
je bila moja ljubesin do tebe, o Bog! pomnoshena,
kakor per toliko Tvetnikih, ko fim osnanovavze
Tmerti ugledal! Sej fim TeveTelil, kakor Te kmet
veTeli bogate shetve! Sdaj je zhaT Tetve. Seje fe
(telo)  v’ trohlivofti, vltalo bo v’ neftrohlivofti j
Teje Te v’ nezhalti, vftalo bo v’ zhalli; Teje Te v
Tlabolli, vfialo bo v’ terdnofti. Torej perzhaku-
jem s’ hrepenjenjem rasveso Tvojiga teleTa. Daj
mi tedaj, o JesuT! nad temi imenitnimi refm-
zami zhe dalje vezhi dopadenje imeti, in po
tvojim sgledu ob Tmertni uri smirej pokojnimi 1
biti; ozhifii me s’ Tvojo Tveto kervjo zhe dalje
bolj, de prav ozhiThen pred-te ftopim.

Jesuf v' fmert obfojen; bolni hrijijan sajli'
fhi napovedovanje fvoje fmerti s ’ salajevanjern
farniga febe.

„Ko je Pilat vidil, de nizh ne opravi, te-
muzh de vezhi hrup vftaja, je vsel vode, in fi j e

327

roke umil vprizho ljudkva rekozh: Jeli lim ne-
tlolshiii nad kervjo tega pravizhniga , vi glejte !
In  vfe ljudllvo je odgovorilo in reklo: Njegova
kri pridi na naf in nafhe otroke. Tedaj jim je
ispukil Baraba; Jesufa pa jim je gajshlaniga is-
dal, de bi bil krishan.“

Tvoj flab fodnik, bosbji Svelizhar! sadufbi
v’ febi um, veli, pravizo in vfe ufmiljenje, de s’
llrahmi oflepljenimu ljudllvu sadoki kori! Ker
fo mu f zefarjem sluigali, te je s’ ravno tikimi
uflmi v’ fmert obfodil, f’ kterimi je tvojo nedolsh-
noft fposnal. VTa natora fe savsame nad tem; le
tl saflifhifh to obfojenje s’ vfo ponishnolijo, vef
vnet od ljubesni do pravizhnoki fvojiga Ozheta
in do svelizhanja zblovekov.

Stori, o Jesuf! de bom enake shelje i-
mel. Pravijo mi, de je moja bolesin k’fmerti, in
de fe, kakor fe kashe, ne bom osdravil. Sahva-
lini te, de li mi dal praviga kerfhanfkiga pri-
jatla najti, kteri mi nevarnoki, v’ kteri lirh ni
perkril, temuzh je meni kakor prerok kralju'Eze-
hiju rekel: Ofkerbi fvojo hifho; sakaj umeri bofli!
Koliko jih umerje, bres de bi bili fvete sakra-
mente prejeli, bres de bi bili na fvoje sveli-
zhanje in na vezhnok miflili, ker fo jim, defi-
i'avno fo bili dolgo in teshko holni, smirej upa¬
nje dajali osdravljenja.

Per tem osnanilu fzer obzhutim nepokoj. Na-
idra fe brani fmerti. Sej fi ti to fam obzhulil,
0  Jesuf! ko fe je tvoje terpljenje perblishevalo,
k’ tolashbi Ivojih flushabnikov. Tode pogled na¬
te, boshji Sin! ki li bil po nedolshno v’ fmert
°kfdjen, in ki li to obfojenje s’ vfo ponisbnoftjo
n» -fe vsel; ta pogled in tvoja gnada tolashila,

528

oshivljata in podpirata tudi mene, grefhnika, ko
mi fmert osnaniijejo, ki mi bo vezhno velizha-
kvo perdobila. Spolni, o Bog! Tvojo pravizo zhes
shivljenje in fmert, ki jo kakor kvarni k do me¬
ne imafh. Jeli molim tvojo zbes perviga zidove-
ka fklenjeno fodbo: „S’ polam v’ Tvojim obrasa
bofh kruh jedel, de Te povernefh v’ semljo, is
ktere Ti vset: sakaj prah fi, in v’ prah Te bofh
povernil. Nobedin Adamoviga saroda ni isvset,
bodi Ti mlad ali ftar, mofhkiga ali shenfkiga fpola,
vifokiga ali niskiga Hami. Ti Tam, boshji Sveli-
zhar! deliravno Ti bil bres greha, Ti hotel sa gre¬
he zhlovefhkiga rodu umreti. In jek bi Te hotel
ti fplofhni dolshnolti odtegniti? Ali bi jek fvoji-
ga shivljenja, ktero Ti mi kakor sakavo isrozhih
nasaj na dal, kader in kakor ti je vfhezh? —
Kratko in malo ne, o moj Bog! fmert na-fe rsa-
mem s’ vfo ponishnokjo. Jeli Tim tvoja Hvar, in
ne morem tvojiga narvifhiga gofpokva zhes-me
bolj ozhitno na snanje dati, kakor de Te ti popol¬
nima podvershem s’ daritvijo Tvojiga shivljenja.
Grefhil Tim; ter fprejmem fmert v’ potolasbe-
nje tvoje pravizhne jese kakor pokoro, ki Ti j°
Tam pervimu zhloveku naloshil. Jek jo na-fe vsa-
mem, ker ne morem tebi, Ozhe! Tvoje ljubesni
in Tvoje pokorfhine bolj ozhitno fkasati. Jek jo
na-fe vsamem, kakor edin tvojih uzbenzov, h 1
hozhe sa tabo iti do fmerti na krishi. Jek jo fprej¬
mem kakor krikjan, kteri tebe gledati sheli, ne
le kakor zhaf Tvojiga shivljenja v’ serkalu , temuzh
v’ nebelih oblizbje v’ oblizhje. Sadnjizh jo tudi
na-fe Vsamem , ker Ti Te ji ti, moj OdrefbendV
Tam podvergel. Daj mi zhe dalje bolj fposnatb

529

de le po tem takim samoremo priti is teme v’
pravo luzh, ki nikoli ne ugafne.

Zhe lim f temi refnizami prav preTunjen,
kako odkritoTerzhno bom is Tvoje bolnifhke po-
ftelje k’ tebi klizal: Kdo mi bo dal penite kakor
golobu, de bi samogel is jezhe tega telefa uiti
in v’tvojim narozhji pozhivati? O Jesuf! vnemi me
popolnima s’ Tvojo ljubesnijo; uzhime, tebi ena¬
ko terpeti in umreti; ne pulti, de bi The kej
zhaTa Tvojiga shivljenja sgubil; pokrepzhaj v’ meni
snotrajnigazhloveka, kolikor teleTna mozh omaguje.

ponovijanjem Jvojih ran fpodbdda in podpira
Jesaf bolnika, ko njegova bolesin h ajjii i p e rit dj a .

„In po tem, ko To ga saTramovali, To mu
flekli plajTh, in ga oblekli v’ njegove oblazhila,
in ga peljali, de bi ga krishali.“

Vezhi del To do greThnika, ki je v’ Tmert
obTojen, zlo tilti uTmiljeni, kteri morajo Todbo
Tpolniti. Ti pa, moj Svelizhar! Ti tudi te tolashbe
nili hotel pervoliti. S’ Tilo To ti vojThaki oblazhi-
lo, v’ ktero To te saTrainovaje oblekli, s’ shivola
ftergali, ki je she tolikanj terpel. In ob teh no
vih bolezhmah Ti polerpeshlivo molzhal!

0 de bi bil jeli te Trezhe deleshin, de bi bil
tebi, boshji OdreThenik, kar to sadene, v’ Tvo¬
jim terpljenji podobin! Darujem ti vTe nove bo-
lezhine, ki jih terpim, in jih Tklenem T’ tihi¬
mi , ki Ti jih ob ponovljenji Tvojih ran terpel.
Daj mi T’ tem mozh in poterpeshlivoll, in de
bom te nove nadloge kakor nove dobrote is tvo-
}ih rok prejel. Vrozhina, ki jo terpim, je le
perpomozhik, de Te zhillim, in de Te savolj lihi-

550

g  a ognja, ki tim ga P  pregrefhnimi ftraftmi vsligal,
pokorim. Kaj je ta vrozhina proti tiflimu vezli-
nimu ognju, ki jih toliko v’ njem terpi, in ki
tim ga tudi jeti: saflushil ? Kolikofhin raslozhik je
med fhtrafingami ferditiga fodnika in med fvar-
jenjem ljubesniviga ozheta! Ni je refhitve is ne-
ugafliviga ognja; is ognja pa, ki mene povshiva
upam po tvoji gnadi, kakor ozhifhena in tebi
dopadliva pofoda priti. V’ tihim plamenu hodo
saltonj roke k’ tebi molili, in te ufmiljenja pro¬
fili; nikoli ne bo ugnafnil. Sdaj pa fi fhe per-
pravljen, meni mozh dodeliti, de to fvojo, deli-
ravno hudo vrozhino, poterpeshlivo terpim.

In zhe le na vize miflim, kjer tihe dufhe
nekej zhafa terpe, ktere fo is tega fveta ftopile,
hres de hi bile tvoji pravizi sadofti llorile, de-
firavno imajo upanje, tebe vekomej vshivati: ni
kali veliko bolje, le tukej popolnima ozhiftili,
de po fmerti tolikanj poprej, k’ tebi, o Bog, pri¬
demo? Ker fi ti rekel, de ne more nizh nezhiftiga
v’ nebela priti , mi daj, de grem tukej fkos oginj
nadlog, de pridem na tihi kraj oshivljenja, po
kterim hrepenim! Blagor jim, kteri fo zhiftiga
ferza; ker oni bodo tebe gledali. Kako obilno
plazhujefh ondi tihe, kteri fo bili tukej v’ ognjen-
zi ozhifbeni! Napajafh jih s’ vezbnim vefeljem.

Bolni kri/tjcin nefe fvoj krish s' Jesufam,
pokrepzhan s ’ njegovo gnado.

„Tn (Jesuf)  je fvoj krish nefozb ven fhel na
mefto, ki fe imenuje melto merlvafbkih glav, po
Hebrejfko pa Golgota. In fo permorali nekiga
metno gredozhiga, Simona Zirenzhana, ki je prt-

551

fhel s’ priftave, ozheta Alekfandroviga in Rufovi-
ga, de je nefel njegov krish.“

Deiiravno ii bil, moj Svelizhar! tako oflab-
Ijen, ker ii tolikanj kervi sgiibil, ii vender pu-
iiifh teshki krish naloshiti, in ga fam nefefh na
goro Kalvarijo, kakor je nekdej Isak, na tifto goro
lef nefel, ki je bil sa njegovo daritev odmenjen.
S’ kolikofhnim vefeljem ii ga fprejel, ne od voj-
fhakov, ampak od fvojiga Ozheta, kteriga voljo
fpolniti ii nar bolj fkerbel. Ti ii vef zhaf fvo¬
jiga shivljenja krish noiil, in ga hozhefh do kon-
za fvojiga shivljfenja noiiti. Ako puftifh, de ga
kdo f’ tabo nefe, grefh prednjim, in mu tesho
odvsamefh. Ti naf s’ befedo in s’ sgledam uzhifh,
krish nelli in sa tabo hoditi, ako hozhemo k’
tebi priti.

Slo fe framujem, o Bog! de niiim doiihmal
tega nauka dovolj fpolnoval! Sim vedil, de iim
per f. kerilu dolshnoil na-fe vsel, krish noiiti,
in de naj bo vfe moje shivljenje vedno pokorje-
nje. Sim vedi!, de mora po tvoji nefkonzhni
modrolH vfak zhlovek vfakteriga ftanu fvoj krish
noiiti. Ali iim pa fvoj krish bres mermranja in
nevolje noiil ? Ali niiim bil fovrashnik krisha, ki
ii ga ti, boshji uzhenik ! meni fvojimu uzh^nzu,
ponudil? O, odpuili mi mojo doflejfhno nesve-
ftobo in daj mi gnado, de meni nalosheni del
tvojiga krisha vfaj sdaj f’ popolnim podvershenjem
pod tvojo fveto voljo noiim. Darujem ti fvoje
shivljenje, ki ga, kakor fe kashe, od mene ho¬
zhefh , in fprejmem voljno vfe bolezhine , v’ kte-
rih ga moram po tvoji fveli volji fkleniti. Ta
del tvojiga krisha bi ne hotel kakor tihi Simon,
le perfiljen , sa tabo neki, temuzh jeft bi ga rad,

332

kakor ti is ljubesni, v’ sadollenje sa fvojc grehe
nefel. Kako lahak mi ho moj krish, zhe ga f’
takimi sheljami sadenem in nefem! Ne bom
opefhal pod njim; fej li ti fam, ki mi ga nalo-
shifh. Ti pa posnafh mojo flaboll; in mi ne na-
loshifh vezhiga bremena, kakor je moja mozh.
— Ti nefefh fvoj krish pred menoj na melto mert-
vafhkih glav; ti li perpognjen pod tesho lefa, na
kterim bolh umeri; bi tedaj jeli ne fhel ferzhno
sa teboj, dokler ni daritev mojiga shivljenja po¬
polnima opravljena, deliravno grosno potert, pa
vender 1' tvojo mozhno roko, f tvojo mozhno
gnado podpiran?— Moj krish fzer ni kakor tvoj,
krish po krivizhno obfojeniga, nedolshniga, te-
rnuzh krish grefhnika, ki je po tvoji pravizi v
fmert obfojen. Njega breme , deliravno ga moji
grehi tolikanj fteshajo, gre meni; jek lam ga mo¬
ram noliti; safliishil lim, de lim popiolnima sa-
pufhen, in de omagam pod njega bremenam. To-
de ti, moj Svelizhar! mi pridefh na tem bole-
zhim krishevim potu naproti; ti mi pomagafh,
teshko breme, ki me podira, noliti. 0 kako per-
ferzhno te sahvalim sa-to! Ne sapulli me v’ moji
tolikolhni flabofti in teshavi, temuzh fpremi me
do konza mojiga teshavniga tekalifha.

Jesufove befede k' Jerusalemfkim sliendm uzhe
bolniga krijtjana , de fvoj im otrdkam f' s/teg-
nam vred, ki ga jim deli, tildi dobro oporni-
novanje da.

„Shla je pa s’ njim velika mnoshiza ljudi m
shen, ktere fo jokale, in ga milovale. Jesuf pa
fe je proti njim obernil in rekel: Ilzhere Jeru-

553

salemfke! nikar ne jokajte nad menoj, ampak
jokajte nad feboj in nad fvojimi otrozi. Saka j
glejte! dnevi bodo prifhli, ob kterih poreko: Srezh-
ne fo nerodovitne, in telefa, ktere nifo rodile,
in perli, ktere nifo dojile! Takrat bodo sazheli
rezhi goram: Padite na naf! in hribam : Pokri¬
le naf! Zhe namrezh nad fi ovim lefam to dela¬
jo , kaj le bo godilo nad fiihim ?“

Te Jerusalemfke hzhere fo jokale ker fo vi-
dile , de nedolshniga, kakor rasbojnika k’ fmertni
fhtrafingi vlezhejo; de s’ njih ozhetam, ki je le
dobrote delil, tako neufmiljenjo ravnajo, de je
pod bremenam krisha fkorej omagal? Ti boshji
Svelizhar ! jim nasnanifh, nad kom de naj joka¬
jo. Ne nad teboj, ampak nad feboj naj jokajo ;
njih grehi in grebi vliga fveta fo te v’ ta ftari
perpravili. Zbe Bog s’ selenim lefam, s’ nedolsh-
nim, tako dela, zliefa naj fe fuhi lef, grefhnik,
boji, ako fe tvoje na gori Kalvarii prelile kervi
ne vdeleshi.

Okoli mene, o Gofpod ! jokajo otrozi, ki fi
mi jih dal. Oni me ljubijo; in vender vidijo,
de je vfe upanje mojiga osdravljenja per kraji.
Ker fe fhe po tvoji gnadi popolnima savem, jih
bozhem fhe sadnjizh opominjati, in v’ tvojim
imenu sbegnati. To fo tudi ozhaki ftorili; in po
tem takim nekoliko tebi, o Jesuf! v’ tem tvojim
terpljenji podobin pollanem.

Moji otrozi! le malo zhafa fhe bom per vaf;
tode ne jokajte nad menoj, ampak nad feboj! —
Jeft grem po potu zhlovefhkiga rodu ; vfak mo¬
ra po lem potu iti. Svoj tek fim dokonzbal, in
s’ Gofpodovo pomozhjo vero ohranil, k’ kteri me
je po fvetim ker JI u poklizal. Sdaj upam , de mi

3.34

ho ufiniljenje Tkasal, in kakor pravizhin fodnik
krono svelizhanja dal. Kakor je Jesuf od mert-
vih vftal, bomo tudi vli od mertvih vftali. Kteri
pred nami umerjo, gredo pred nami, in naT zha-
kajo. Le neverniki, ki nimajo nobeniga upanja
blashne neumerlivolti, nesmerno obshalujejo fmert
Tvojih forodnikov in prijatlov. She malo, in me
ne hote vidili, in fpet malo, in me bote vidili.
— Ne jokajte nad menoj, ampak nad Teboj, ker
The na Tvetu ollanete, kilte The tako Tlabi, in kjer
je toliko nevarnoft. De tem nevarnoflim odide¬
te, Te bojite Boga, in dershite Te njegovih sapo-
ved. Ljubite ga is vliga Terza, is vTe duThe, in
is vTe mozhi. Kaj pomagajo bogallvo, mogozh-
noft, imenitni lian, in snanofti bres bogabojezh-
nolti? Ta je nar vezhi delesh. Ljubite Tvojiga
blishnjiga kakor Tami Tebe. -— Varite Te, kdej v’
kak greh pervoliti. PomiTlite per vfim Tvojim dja-
nji, de vaT Bog vidi, in de bo savolj njih od vaf
odgovor terjal, de ne bote Todni dan trepetali in
hribam rekli: Padite na naT! in grizhem: Pokri¬
te naT! — Ne sanaThajte Te na Tvojo mladolt, ali
na Tvojo mozh. Tudi vi bote v’ ta ftan priThli,
v’ kterim mene vidite. DanT jeli, jutri ti.—Der¬
shite Te le poboshnih, bogabojezhih ljudi; in o-
gibajte Te Tlabih druThin; one popazhijo zhlove-
ka. — Ravnajte v’ vlim po Letovanji rasumniga
mosha; Tploh pa profite Boga, de vaThe ftopinje
vodi, in sanefite Te v’ Tvojim djanji le na-nj. •—■
Delite Tvoj kruh med uboge; miloThina navda s
velikim saupanjem pred Bogam. Bodite po moji
Tmerti tolashba Tvoje matere. Spomnite Te, koliko
de je savolj vaT preltala; TpoThtujte jo, in sader-
shite Te do nje tako, de ne bo mogla v’ britko-

335

ili fvojiga ferza rezili: Blagor njim , ktere nifo
nikoli rodile! — Ljubite fe med feboj, moji otro-
zi! shelim vam Jesufov mir, ki je irnenitneji,
kakor vfe dobrote. — Ako bi utegnil fovrashnik
raspertje med vami napraviti, fe raji zhafniga do-
bizhka tvegajte, de mir ohranite. Kako lepo in
prijetno je, zhe bratje v’ edinofti shive.! — Ka¬
der pridem k’ Bogu, ga bom sa vaf profil 5 mo¬
lite tudi sa-me, pofebno ob daritvi neomadesh-
vaniga jagnjeta, ki le edino moje grehe isbrifati,
in meni vezhni pokoj dodeliti samore. -— Sdaj
tedaj tebi, o Bog! isrozbim te otroke. Ti ti ozhe
firot, bodi njih ozhe; pofhlji jim tolashnika, vod¬
nika, ki naj mene namefti. Tvoji fo; le kakor
saftavo ii mi jih isrozhil. Ponishno tipam, de bom
k’ tebiprifhel; oni pa fhe na fvetu oftanejo. Sveti
Ozhe! ohrani jih v’ fvojim nauku, v’ kterim tim
jih fkerbel poduzhiti. Obvarval fim jih po tvoji
milofti, de fe nifo pogubili. Ne profim, de jih
is fveta vsamefh, temuzh de jih hudiga obvaru-
jefh. Neflconzhno dobrotlivi Ozhe! daj de tvoja
liubesin vedno v’ njih oflane. Odpiifti mi vfe na¬
pake , ki fim jih boril ob njih obravnanji. Daj
vfakimu smed njih potrebne gnade, de bomo kdej
vli per tebi sdrusheni, in te vekomej hvalili. Sheg-
naj jih, vfigamogozhni Bog, Ozhe, Sin in fveti
Duh. Amen.

Jesuf oliiifi grenko pijazho, ki fo mu jo po
nudili; bolni krijijan ga prof sa gnado.

„In fo prifhli na metlo, ki fe imenuje Gol¬
gota, to je metlo mertvafhkih glav. In fo mu

356

dali piti vina s' sholzam smefhaniga. In ko je
l»i pokufil, ni hotel piti.“

Boshji Svelizhar! potert pod teshkim breme-
nam krisha li prifhel na goro Kalvarijo. De po¬
dobe tiare savese fpolnifh, nili hotel v’ Jerusa-
lemfkim meltu, ampak sunej vrat tega nefrezh-
niga metla, kakor edin dar sa grehe, umreti.
Ne le sa Jude, tudi sa nevernike ti hotel fvojo
kri preliti. Kolikofhna ljubesin ! Ti fi Narfvetej-
fhi, in putlifh, de f’ teboj kakor s’ rasbojnikam
ravnajo; ti fi putlifh s’ sholzam namefhaniga
vina -dati, kakor fo ga rasbojnikam, ki fo jih
krishali, dajali.

Moj Svelizhar! le zbuditi fe moram nad ne-
hvaleshnotlje Judov. Toliko let fi jih v’ pufha-
vi prezhudno shivil in napajal, in sa to ti tako
grenko pijazho dajo. Ti jo o k uti f h , nekoliko
pa je tudi meni putlifh. Sahvalim te sa ta ke¬
lih terpljenja.- Kar fi ti is njega pil, ni vezh
tako grenak. Defiravno ima tvoje terpljenje ne-
fkonzhno ženo, hozhefh vender, de tudi tvoji u-
zhenzi terpe; udje morajo fvoji glavi podobni
biti. Ti pravifh nam, kakor Zebedejevim otro-
kam: Moj kelih bote pili. Vdeleshenje tega kel-
ha ti je nar bolj prijetna molitev, nar vezhi zhall,
ktera fe tebi fkasati samore. Ti imafh ta brit-
ki kelih v’ fvoji roki, in defiravno ga kmali te¬
mu, kmali unimu podelifh, vender fhe ni p°'
polnima prasin. Vfi grefhniki na semlji bodo
is njega pili. Ker fe tedaj tudi jeti njim per-
f h te vam , ga ponishno fprejmem is tvoje roke.
Ne upam fi, s’ nekterimi tvojih uzhenzov rezhi,
de ta kelih piti samorem : sakaj moja flaboft je
prevelika. Torej fe k’ tebi obernem, in te pro-

537

fim, daj mi, premagati predersnoft moje nato-
re, de fe bom po lem, kader fim fe kelha tvo-
jiga terpljenja vdeleshil, v’ nebelih tudi kelha
tvojiga velizhaftva vekomej vdelesheval.

Krifijan  , ki je bliso fmerti , fi mifli, de je
s' Jesufam na krish perbil, in skeli, njemu
enako ,  i>’ ponishevanji umreti.

„BiIa je pa tretja ura, in fo ga krishali.
In s’ njim krishajo dva rasbojnika , eniga na nje¬
govi defnlzi, in eniga na levizi. In je bilo do¬
polnjeno pifmo, ktero pravi: In med krivizhne
je bil Ihtet. — Napifal je pa Pilat tudi napil, in
ga je djal verh krisha. Bilo je pa pifano: Jesuf
Nazarelhki, kralj Judov. Ta napil je tedaj veli¬
ko Judov bralo: kraj namrezh , kjer je bil Je-
suf krishan, je bil bliso mefta.' !

Jesuf, boshji in zhlovekov Sin, vili v’ fre-
di med dvema rasbojnikama, med nebefam in
semljo na krishi. Ako ravno Pilat tebe, o Jesuf!
kakor sgol zhloveka ali zlo saframovajozh sa kralja
Judov oklizati rezhe, te vender jeft molim v’
tem (lanu ponishevanja, kakor fvojiga Boga in
ftvarnika, kakor kralja vfih kraljev, na kralje¬
vim fedeshi; kakor fodnika sliivih in mertvih
na fodnim ftolu; kakor uzhenika zhlovekov ; ka¬
kor vefoljni dar sa grehe vfiga fveta.

Tode tudi jeft moram po tvoji volji na krisbi
vifeti, in na njem f’ teboj umreti. Perpravljen
fim k’ temu.,—'Ti fi pazh j»o vfi pravizi rekel:
„In jeft, kader bom povifhan is semlje, bom
vfe k’ febi vlekel. — Ti premagafh Arah moje
natore pred krishem. Seli fe mi, kakor de bi

22

f 538

bil k’ krishu vlezhcn; frczhniga fe fhtejem, in
velika tolashba je sa-me, de samorcm s’ a podel -
nam rezili: S’Kridufam fim na krish perbit. Nizh
drugiga ne shelim posnati, kakor tebe, krisha-
niga; le tebe shelim zhe dalje bolj fposnavati.
S’ nobeno drugo rezhjo fe nozhern hvaliti, ka¬
kor f’ krishem Jesufa Kridufa, v’ kterim mi je
fvet krishan, in jed: fvetu! Zlo nizh velel ja nima
fvet nad mano, in jed: ne nad fvetam. —• Na
krishi li fe dal v’ dar; tudi jed hozhem na njem
kakor tebi prijetin dar darovan biti. Ne de bi
te bili sheblji na krishi dershali, ampak tvoja
nefkonzhna ljubesin do Ozheta in do svelizha-
nja zhlovekov; torej morajo tudi mene ne bo-
lezhine bolesni, ampak shelje, ljubesin sa lju¬
besin, shivljenje sa shivljenje dati in delo fvoji-
ga svelizhanja dokonzhati na krishi dershali. Ne
grosovitne ni ar tre, ne saframlive pokorila, ne
neufmiljeni rabeljni, ne saframovanje Judov te
ne fpravi v’ nar manji nevoljo. Pokrepzhaj nie
s  fvojo pomozhjo, de bom enako poterpeshliv
v’ fvojih bolezhinah ! Daj mi le na voljo nebefli-
kiga Ozheta in na tvoj sgled porajtati, in mifli-
ti, de je moj krish tida fkrivnodna gredniza, ki
je na semlji flonela, in s’ verham do neba legla-
Na tem krishi dafh ti, boshji padir! fvojo
shivljenje sa fvoje ovze, in tudi sa-me, ki fin®
nar menj vredin med njimi, de sa njih grehe
sadodi dorifh, in jih v’ vezhno svelizhanje perpe-
Ijefh. Tedaj hozhem tudi jed na Tvojim krishi
shivljenje dati; de tvoji pravizi sa fvoje grehe
sadodi dorim, in de fe tvojiga velizhadva vdele-
sliim. Ni je vezhi Ijubesni, po tvoji befedi, ka¬
kor zhe kdo fvoje shivljenje sa tidc da, ktere

359

ljubi. Poglej tedaj, preljubi Svelizhar! na dar,
kteriga ti na tem krishi s’ tvojim shivljenjem per-
nefem, kakor sa nar vezhi snamnje moje Ijubes-
ni, ktero samorem dati tebi, ki li zlo sa Tvoje
Tovrashnike umeri. — Krishani Jesuf! edino upa-
uje umirajozhiga! tolashi me v’ moji nadlogi;
pokrepzhaj me v’ moji Tlabofti: obvari me v’
mojih nevarnollih; daj, de te nikoli ne fpuftim,
in vfaj nekoliko tvojo popolnoft poTnemam.

Na sadnjefimed dvema rasbojnikama umeri.
Tako li hotel od fvojiga rojftva, vfe Tvoje shivlje¬
nje, do konza ponishevan biti. — Bi tedaj jeli
ne shelel, v’ ponishevanji Tvoje shivljenje kon-
zhati? Sej T’ tem tebi nekako podobin pollanem.
— Prevsetnoll in nizhemernoft Te dollikrat zlo
k’ pokori, k’ dobrim delam, k’ zhednolli per-
drushite, in vezhi del sapuftite zhloveka The le
ob Tmerti. Torej To hotli marlikteri Tvetniki na
pepelu umreti. Oni To minili, kaj de To bili in
kaj de bodo. —GoTpod! v’ kolikanj napak Ile pre-
dersnoTt in nizhemernoft tudi mene sapeljale. O
de bi me vTaj sdaj vezh ne Tlepile, ko te v’ Tre-
di dveh rasbojnikov ugledam , in ko bo moje te¬
lo km ali v’ prah raspadlo! Daj mi, Tvojo revThi-
no, Tvojo Tlaboft prav shivo obzhutiti, de globo¬
ko ponishan Tvoje shivljenje Tklenem.

Umirajozhi krijijan moli sa fvoje /ovrashni-
he po sgledu Jesuf a, ki je na krishi sa fvoje
Jovrashnike molil.

„JesuT pa je rekel: Ozhe, odpufti jim, Tej
ne vedo, kaj delajo.“

Tedaj li ti, o JesuT! zlo na krishi, poln

22  *

540

ljubesni! Molzliifh, ko fo tvoji fovrashniki do te¬
be tako krivizhni, tako ne o (mi! jeni, in ko tako
hrafhno terpifh. L.e de sa fvoje fovrashnike (in
leti fo vli grefhniki, in iim slaki jeft) profifh,
odprefh ufta. Ti molifh k’ fvojimu, nefkonzhno
ufmiljenimu Ozhetu sa-nje tiki zhaf, ko li vef
kervav in prav bliso fmerti. Zlo isgovarjafh jih.
Oni fo vpili: Krishaj ga! in ti klizhefh: „ 0 zhe,
odpuki jim Oni te kolnejo 5 in ti jih shegnafh.
Sa fvoje neprijatle moramo tedaj moliti. To fi
ti uzhil, in fhe zlo na krishi kdril.

Kako lep sgled sa-me, ki naj ga pofnemam!
Odpukim fvojim fovrashnikam predin prejmem
fvete sakramente pokore in altarja; sdaj jim vno-
vizh odpukim, in profim sa-nje. Dobrotlivi Bog!
ti dafh fvojimu folnzu lij a ti na dobre in hudob¬
ne ; odpuki jim vfako krivizo, ki fo mi jo fto-
rili; ne fbtej jim tega v’ greh ! Nefrezhna hraft
jih je oflepila; hudi sgledi, fo jih smolili. Mor-
bili fini fam kriv, de fe fhe nifo fpravili s’ ma¬
no. Morbiti bi fe bili she fpravili, ako bi bil
jek to delo perzhel. Is flaboki fo napzhno rav¬
nali ; nifo vedili , kaj delajo. Odpri jim ozhi,
de fposnajo , de fe le tiki nadjati fme od tebe
odpufhenje sadobiti, kdor fam odpuki. V’ tvo¬
ji roki fo zhlovefhke ferza, ter jih nagnefh j
kamer hozhefh; sadufhi v’ njih vfako nevoljo,
daj jim mifli miru. Ozhe! mi vli fmo tvoji 0-
trozi, in s’ ravno tiho kervjo tvojiga Sinti refhe-
ni. Terpezh in umirajozh otrok te profi sa ho¬
je brate. Shelim , s’ njimi fkleniti fe, in tudi
v’ prihodnim shivljenji fklenjen okati. Jek fini
fzer nehvaleshin , nepokorin otrok, ki fim s’ grebi
velike pravize boshjiga otroka sapravil; nifim vre-

541

din, de na moje bolezhine in na mojo finert poraj-
tafh. Prolim te pa, vezhni Qzhe! poglej na fvo-
jiga Simi, ki je eno f teboj; fej je iVojo kri pre¬
lil, de je nebela fpravil in semljo. Molitev, ki
jo je on sa fvoje fovrashnike k’ tebi poflal, naj
pofveti tiho, ktero sdaj po njegovim opominje-
vanji k’ tebi pofhljem. Odpufti vfim, kteri fo,
kakor fe je kasalo, skeleli, f’ premajhno fkerb-
livolljo, ali s’ mnogoterimi pomozhki in fveto-
viinjem, uro moje fmerti blishe perpraviti; kte-
ra ura je vender v’ tvojih vezhnih fklepih od-
menjena; morbiti nifo hudo miflili. — Tudi sa
tihe te protina odpufhenja, ki fo me na mojim
premoshenji ali na moji zhahi pofhkodovali, ali
kakor ti bodi rasshalili. Daj jim kri vizo fposna-
ti, ki fo jo fvoji lahni dufhi horili; dodeli jim
gnado, tiho fpet popraviti; daj jim fposnati ni-
zhemernoh pofvetnih in ženo vezhnih sakladov;
in de govore tebi v’ zhah in v’ boljfhanje fvoji-
ga blishnjiga. —• Moj Bog! ti samorefh zlo na¬
rediti, de is luidiga dobro is-vira; daj, de bo
fhkoda, ki.fo jo meni naredili, k’ pridu njih
dufhe teknila. O, de bi fe fkerb in neprijetnohi,
ki fo mi jih napravili, v’ fveto vefelje fpremeni-
le, ktero fe nacijam s’ angeli vred v’ nebelih sa-
volj njih poboljfhanja vshivati! O de hi vfe ras-
shaljenje, ktero li mi horili, po tvojim ufmilje-
nji hudenzi shegna sa-nje pohalo. O dc< bi vfe
mnoge sgube , ki fo mi jih napravili, horile , de
bi fe nar vezhi sgube, sgube fvojih dufh obva¬
rovali! O boshji Gofpod in uzhenik! odpuhi nam
nafhe dolge, kakor mi odpiifhamo fvojim dolsh-
liikam.

342

Bolni krijtjan fe uzhi od Jesufa , ki je  v’ de¬
ljenje fvojih oblazhil dovolil, fvelu umreti,
ker Je pofvelniga blaga popolnima tvega.

,,Vojfhaki tedaj, ko fo Lili Jesufa krishali,
fo vseli njegove oblazhila (in fo naredili fhtiri
dele, vfakimu vojfhaku del) in fuknjo. Suknja
pa je bila bres fhiva, od verha fzelama tkana.
Rekli fo tedaj med feboj: Nikar je ne resliimo,
ampak losajmo sa-nje, zhigavo bode. De fe je
pifmo dopolnilo, ki pravi: Rasdelili fo moje ob¬
lazhila med fe, in sa mojo fuknjo fo losali.“

Vprizho tebe fo tedaj, o Jesuf! tvoje obla¬
zhila rasdelili. David je she vezh Roleti j pred
prerokoval, de bodo tvoje oblazhila med-fe ras¬
delili, in sa tvojo fuknjo losali. — Tudi ob ti
pergodbi fvojiga terpljenja li mirin. Ti fkasbefh
fvojo ljubesin do ubofhtva v’ jaflih in na krishi.
— Sin zhlovekov ni imel kam fvoje glave polo-
shiti; in sdaj nima f’kom fvojiga telefa pokriti.

Tudi to , kar sapuftim, bo prifhlo drugim v’
lad! Kako bi pa neki ob fvoji fmerti sg.ubo posem-
ljifkiga blaga obshaloval., zhe premiflim, de li
liti, moj boshji Svelizhar! fvoje oblazhila flezbi
puftil ? Nag fim prifhel is materniga telefa, in
nag grem v’ semljo nasaj ; le moje dela gredo
sa mano v’ drugo shivljenje. — Odvrazhuj, o Je¬
suf! moje ferze zhe dalje bolj od pofvetnih re¬
zili. Ure, ki jih bom f’ tvojo gnado fhe shi-
vel, fo mi grosno drage! torej jih hozhem v
to oberniti, de na-te miflim, od tebe govorim,
in de fe perpravljam, de tebi s’ daritvijo fvoji¬
ga shivljenja sa fvoje grehe dopadliv dar opra¬
vim. — Ali zhem kej driigiga premifhljevati, ka-

kor lille vezhne leta, tillo nefkonzhno svelizha-
uje in saklade prihodniga slavljenja ? Ali bi ne
mogel jeli, kakor f. Pavl, vfiga zhafniga dobizhka
v’sgubo fhteti, sa nizh obrajtati, ker je treba Je-
sula Kriftufa pordobiti li ? Ti fam, o Gofpod!
fi moj delesh v’ desheli shivih. Naj le drugi
po ihalti, po bogaftvu in po pozhutnifkim ve¬
lel ji hrepene; jed hrepenim le po tilli novi sem-
Iji, po tiftih novih nebelih, ki mi jih obljubifh.

J ud je fo Jesiifa na krishi saframovdli. Mno¬
goteri fkufkujave pridejo nad amirajozhiga
hrijijana.

„Ti pa, ki fo memo hodili, fo ga prekli-
njcvali, in s’ fvojimi glavami smajevali, in fo
rekli: Aha , kako tempel boshji podirafh, in v’
treh dneh fosidafh; pomagaj fam fehi i Zhe fi
Sin hoshji, llopi s’ krisha. Ravno tako fo ga
saframovali tudi veliki duhovni s’ pifmarji in lla-
rafhini vred, in fo rekli: Drugim je pomagal ,
fam febi ne more pomagati! Ako je Israelfki
kralj, naj llopi sdaj f’ krisha, in verujemo va-nj.
V  Boga je saupal; naj ga sdaj refhi, zhe ga
rad ima.“

Serdu Judov do tebe, o Jesuf! fhe ni sa-

S

doki, de fi na krishi! She le te saframujejo in
grajajo. Ti hi bil lahko f’ krisha ffcopil; tode
tvoje shelje voljo fvojiga Ozheta fpolniti in sa
zldoveke umreti, tega ne perpulle. Ti fi Sin
boshji; torej fi fvojimu Ozhetu do fmerti na kri¬
shi pokorim Ti fi dobri kralj Israelfki, torej
dafh na krishi fvoje shivljenje sa fvoje Ijudltvo.

Menefzer ne saframujejo ljudje; tode moja

344

svajena natora, moje shive ftrafti, moje preders-
ne mifli snajdejo vfe mnoge svijazhe, de tvoje
ljubesnive namene, ki jih s’ mano imafh, opo-
vira jo. Sdaj me hozhejo, ker fhtevilo in oftiidncil
mojih grehov svekfhiijejo, v’obupnoft perpravid;
sdaj mi farno tvojo ojftro pravizo pred ozhi da¬
vijo; sdaj me s’ vfakomnogimi miflami in dvimi
soper vero motijo. In kolikanj li persadenejo, de
bi me v’ nevoljo in mermranje soper tebe nadra-
sbili I Vfe me hozhe permorati, de bi f’ kiisba,
ki fi me na-nj djal, doli ftopil.

Tode jeli, o moj Bog! vsdignem fvoje ozhi
k’ tebi, ki v’ nebelih kraljujefli. Od tebe dozba-
kiijem pomozbi. Ref je, ko bi jeli le na tvojo
ojftro fodbo miflil, bi utegnil v’ lirah in v’ ob¬
upno 11 palli. Tode ti fi tudi ufmiljen ; ti li lju-
besin ; laftno ti je, de odpuliifh; ti fi ljubesniv
ozhe ; ti ljubifh zlo fvoje nepokorne otroke, zhe
fe s’ sgrevanim ferzam pred tabo ponishajo, in
terdno fklenejo , vfaj v’ prihodno trojo  voljo fpol-
niti. — Verujem vfe tilte refnize, ki li jih fvoji
zerkvi rasodel, in ki me jih ona v’ tvojim ime¬
nu uzhi; nje rasfojenju fe popolnima. podvershenR
in lim terdno fklenil v’ nje drushbi umreti. —
Saltonj fe v’ mojih bolezhinah nevolja in Urah
oglafujeta, ker fe fmertna ura blisha. Tvoj sgled,
o Jesuf! in od tebe meni obljubljeno plazhilo me
sopel s’  ferzhnoftjo navdajata. Odlozhene ure ho-
zhem fhe v’ to oberniti, de pokoro delam. Ako
ravno fe bo moje telo v’ grobu v’ prah fpreme-
nilo, je vender kakor serno, ki v’ semljo pade,
sgnije, poshene in fad pernefe. Torej hozbem le
na-te gledati, in ne doli ftopiti f’ kriška fvojih
bolezhin. Ti li me ita-nj perbil; ti me bofh tudi

345

is njega Inel, kader in kakor ti bo vlhezh. Is
ljubesni do tebe hozhem na njem Tvoje shivlje-
nje darovati, kakor Ti ti Tvoje shivljenje na krishi
sa-me daroval. Upam, o Bog! de mi bofh dal
Ipolniti, kar TL mi dal hoteti.

Um ir a jo zhi knji jan proji, kakor J'pokorni ras-
bojnik, Krijiufa , in upa uflifhan biti.

„Edin rasbojnikov pa, ktera Tta vilela, gaje
preklinjal, rekozh: Ako li tiKriftuf, pomagaj Tam
Tebi in nama. Drugi pa je odgovoril, in ga je
fvaril, rekozh: Se tudi ti ne bojifh Boga, ker fi
v’ ravno tiftim obfojenji? In midva fzer po pra-
vizi, s^kaj po saflushenji Tvojih del prejemava; ta
pa ni nizh hudiga boril. In je rekel Jesufu: Go-
fpod! Tpomni Te me, kader prideTh v’ Tvoje kra-
ljeltvo. In JesuT mu je rekel: ReTnizhno ti po¬
vem , dani bolh s’ menoj v’ raji.“

Zlo edin dveh T’ tabo krishanih rasbojnikov
je tvojo nedolshnofl;, boshji OdreThenik, is krisha
osnanoval! On Te ni dal sapeljati od Judov, ki To
te salramovali, in ne od drugiga rasbojnika, kite
je preklinjal; on Iposna, de po pravizi terpi; k’
tvoji milobi besbi, in te proli, de bi Te ga ti
Tpomnil v’ Tvojim kraljčbvu.

Tudi jeb Tim T’ tabo, o JesuT! krishan, tudi
jeb terpim, kar Tim sallushil. Moje terpljenje je
Tzer veliko ; tode ali ne sallushim The vezh ter-
peti, zhe Thtevilo Tvojih grehov premiflim? Sej
moraTh ti, kakor pravizhni Bog, greThnika Ihtra-
Tati, ali v’ tem, ali v’ prihodnim shivljenji. Ali
ne bodo moji udje ThlraTani, ki iim s’ njimi gre¬
nili. Alibi jeb ne sgubil Tvojiga shivljenja, T’lite-

346

rim lini te tolikrat rasshalil? Le ti 11 o prejmem,
kar fo moje dela saflushile. Ti pa, boshji Svc-
lizhar! terpifh in umerjefh nedolshin; ti terpifh
is fvoje nefkonzhne ljubesni. Oh! fpomni fe me
v’ fvojim kraljeftvu; poglej miloftivo na-me. Na
potu iim k’ tvojimu velizhaftvu, na polu krisha
in fmerti. Dodeli mi gnado ftanovilnofti do kon-
za mojiga shivljenja. Ti li sdaj v’ fvojim kraljeftvu;
pomifli pa, de li nam v’ apoftelnih obljubil, de
naf nozhefh na semlji lirot sapuftiti, de hozhefh
pred nami iti v  nebefa, de tudi nam ftanovalifhe
perpravifh. Pomagaj mi tedaj, sa tabo iti. Ne glej
mojih grehov. Ti li zlo na krishi rasbojniku gna¬
do dodelil, in naf f’ tem uzhifh, de zlo na fmertni
poftelji, ako fmo ravno grefhili, ne frnemo obu¬
pati, temuzh, de naj, kakor uni rasbojnik, fvoje
grehe fposnamo, obshalujemo, fe jih fpovemo,v
sadoftenje sa-nje terpimo, in fe 's  saupanjem k
tebi obernemo.

Meni li ravno to obljubil, de me v’ mojih
holezhinah, v’ mojim sadnjim vojfkovanji pokrep-
zhafh, in fpodbadafh, de po fmerti hrepenim.
Sej li ozhitno rekel, de naj ho tudi tvoj uzheniz
ondi, kjer li ti. Ti li kmali po fvojim vftajenji
Magdaleni rekel: Pojdi k’ mojim bratam in po¬
vej jim: Grem k’ fvojimu Ozhetu in k’ vafhimu
Ozhetu; k’ fvojimu Bogu, in k’ vafhimu Bogu. —
Ti li sdaj v’ nebelih; ti me zlo fvojiga brata ime-
nujefh; ti fvojiga Ozheta, mojiga imenujefh; in
bi kali jeft ne upal kakor tvoj flushabnik k’ te¬
bi priti, in kakor tvoj brat vdelesliiti fe delesha
tvojiga Ozheta. Po rasodenji tvojiga Duha le tu¬
di tvoj apoftel nafhiga fprednika, nafhiga pervo-
rojeniga brala imenuje: in udje bi ne bili fkle-

547

njeni s’ glavo in bratje ne s’ fvojim pcrvorojenim
bratam? Ti fi me ft varil, de te ljubim, tebiflu-
shim, in de fim vezimo svelizhan; ti fi mi dal
toliko snaminj fvojiga ufmiljenja ; ti me f’ tako
dolgimi in teshkimi fkufhnjami febi podobniga
delafh ; jeft fim tako rekozh s’ snamnjem terplje-
nja sasnamnjam; in ti bi me sa fvojiga ne fpos-
nal? tvoja draga kri bi bila sa-me saftonj pre¬
lita? Kratko in malo ne, boshji Odrefhenik, de-
firavno popolnima nevredin, vender terdno sau-
pam, de bofh meni, kakor rasbojniku, ki je bil
f’ tabo krisban , grehe, ki jih is ljubesni do te¬
be is vliga ferza obsbalujem, odpultil in me fre-
zhe vdeleshil, po fmerti f’ tabo v’ paradishi biti,
in tebe ondi oblizhje v’ oblizhje gledati in ve-
komej hvaliti.

Umirajozhi hrijijan fe isrozhi Marii s' befe-
dami, p kterimi ji je Jesuf na krishi Janesa
isrozhil. Potem proji druge Jvetnike , debi ob
njegovi fmerti sa-nj profili.

„Poleg krisha Jesufoviga pa fo ftale njegova
mati, in fellra njegove matere, Marija Kleofova,
in Marija Magdalena. Ko je tedaj Jesuf mater
in uzhenza, kteriga je ljubil, vidil sravin fiati,
rezbe fvoji materi: Shena, glej, tvoj fin! Potlej
rezhe uzhenzu: Glej, tvoja mati! In od tifte ure
jo je uzheniz k’ febi vsel.“

Lepfhi pazh nifi mogel, bosbji Svelizhar! fvo¬
jiga preljubiga uzbenza Janesa, ki je na goro Kal¬
varijo svefto sa tabo fhel, obdarovati, kakor de
fi ga fvoji imenitni materi f’ temi befedami per-
porozhil : „Shena, glej, tvoj fin!“ Te befede fo

348

Lile fzer kakor mezh, ki je nje ferze prebodel;
kako tolashirne fo pa bile sa trojiga uzhenza Ja-
nesa! Kako frezhin je bil, ker je na troje medo
dopil, in pod rardram troje matere Ital! Tode
tudi jeli ji fmem troje befede rezhi, in slalti ob
fmertni uri nje mogozhni profhnji per tebi per-
porozhiti fe.

Prefreta deriza, glej, tukej je troj lin! Upam
li, tako imenorati fe. Sej te je Tam Jesuf, r’
fretirn Janesu vlim ljudem sa mater dal. Od li-
ftiga zhafa fmo ril troji otrozi. Glej tedaj , tukej
je troj lin! lin, ki is ferza ohshaluje de te ni bolj
zhaltil, in de ni trojih zhednod pofnemal. Poka-
shi, deli pod krishem frojiga umi ra jozhiga Sirni
tudi nafha mati podala. Kako rerin lim na Tro¬
jim telefu sarolj frojiga terpljenja, kako rerin na
Troji dufhi sarolj fmertne teshare! Poglej na-me
s’ Trojimi milodirimi ozlimi. O mati, tukej je
troj Tin, kteri sa Bogaiii rfe Troje saiipanje r te
dari! Ali bi ti umirajozbimu otroku kej odrezki
samogla? Ti Ti polna gnad; po tebi nam jih Bog
r’ obilnodi deli. Ti Ti kraljiza nebef; o profi
sa-me, de do konza frojiga shirljenja Bogu sred
odanem , in de fe saflushenja fmerti trojiga Sinu
rdeleshim! IsproTi mi od njega, de rfaj The na-
flednje ure frojiga shirljenja, s’ globoko ponish-
nodjo, f’ perferzhno hraleshnodjo, f’ popolnim
isrozhenjem r’ trojo roljo, f’ prar -veliko Ijubes-
nijo do njega, tebi podobin podanem. — Glej,
tukej je troj Tin! Popolnima fe rershem r’ troje
materne roke. Ti Ti perbeshalifhe grefhnikor;
isproTi mi odpufhenje mojih grehor. Ti Ti po-
mozh kerfhenikor; doj mi na drani v’ moji sad-
nji nadlogi. Ti Ti tolaslmiza slialodnih; tolashi

349

me v’ teshavah, ki me vidiTh v’njih. Ti naf vo-
diTh po morji Tveta; pelji me fkos v Te viharje
frezhno v’ vezimo svelizhanje. Ti fi sdravje bol¬
nikov; isprofi mi gnado frezhne Tmerti. Ti fi
vrata nebefhke ; ftori mi s’ Tvojimi mogozhnimi
profhnjami, de Te mi bodo po moji Tmerli od-
perle. — Sveta Marija, mati boshja ! profi sa-me, u-
bdgiga greThnika, saaj in ob moji Tmertni uri. —
O zheThena deviza! kori, de nam JesuT, tvoj Sin,
naTh GoTpod, ki je hotel po tebi nafho Tlaboft
na-Te vseli, po tvojih proThnjah, da ydeleshiti Te
vezhniga velizhallva.

Vezhni Ozhe! ti ii mi v’ Marii tako Ijubes-
nivo in tako mogozhno mater dal: poTluThaj pro-
Thnje, ki jih ona sa-me k’ tebi poThilja. PoTlu¬
Thaj tudi proThnje zerkve, ki je bila nje podoba
tvoja Tveta mati, kakor je tudi Janes ondi vTc zhlo-
veke nameTtil. Jeft Tim, o moj Bog! tvoj hlapiz
in fin tvoje dekle, tiile dekle, ktero je angel v’
tvojim imenu , nar bolj shegnano med shenami
imenoval, in ktera je vTe beTede, kijih je is uit
reTnize TliThala, v’ Tvojim Terzu ohranila; jeft fim
edin tiftih Tlushabnikov, kterim perporozha vTe
ftoriti, kar bo rekel; jeft fim uzheniz tvojiga Sinu,;
ki me je umirajozh tvojimu varftvu isrozhil.

O JesuT! tolashba in britkoft je mogla biti
sa-te, ko fi tifte, ktere fi nar bolj ljubil, pod kri¬
škem ugledal. Zlo na kraj mertvaThkih glav To
kotli iti T’ teboj, in To ti ho tli T’ tem, de To bili
per tvoji Tmerti vprizhni, poTlednje snamnje Tvoje
ljubesni dati. VTelej je velika tolashba, v’ rokah
Tvojih prijatlov umreti; tode The vezhi tolashba
je, v’ drushbi tv r ojih Tvetnikov umreti. O de bi
mi te shaloftne prizhe tvoje Tmerti in vfi Tvetni-

350

M ob moji sadnji uri s’ Tvojimi profhnjami na
Hrani Hali!

Ti liTzer, o Jesuf! edini Trednik zhlovekov;
le v’ tvojim imenu bom svelizhan. Tode na po-
mozh Tmem vender klizati Tvetnike ob fmertni uri.
Ali ne bofh poflufhal profhnje tiftih, ki fo okoli
tvojiga trona, in ki polni ufmiljenja prdlijo sa
fvoje brate, ki jih fhe v’ nevarnoftih vidijo.

Sveti arhangel Mihael', pervak nebefhkih
duhov in varh vernikov! brani me ftraThnimu
fovrashniku moje dufhe ; proli Boga, de naj jo
ob lozhitvi od telefa miloftivo fprejme. — Angel
tolashbe, ki ii mojiga Svelizharja v’ Tmertnih te-
shavah pokrepzhal; dobi mi Terzhnoft, de kelih
njegoviga terpljenja popolnima fpijem. — Sveti
angel varh, ki ii mi bil dan sa tovarfha na po¬
tu k’ svelizhanju! jeli fim te fzer vezhkrat s’ Tvo¬
jimi grehi rasshalil: prolim te pa, posabi moje
napake , in ne sapufti me sdaj v’ moji nar ve-
zhi nadlogi. Brani me Tovrashniku, ki me ho-
zhe poshreti; pelji me Trezhno Tkos vTe opove-
re, ki mi na mojim potu v’ vezhnoft naTprotva-
jo; daj mojo tebi isrozheno duTho v’ boshje ro¬
ke , de Te bom T’ tabo vezhniga svelizhanje vde-
leshil, in de te bom sa vTo tvojo Tkerblivoft
do mene vTelej hvalil. — Vi Tveti angeli , ki
fte Bogu svelli oftali, in odmenjeni, de naThe
molitve pred njegov Tedesh nolite, isprolite nu
od njega sveftobo, de bom s’ vaThimi trumami
Tklenjen, njegovo hvalo vekomej pel.—Sveti Jo-
slieT, ti nar vredniThi slienin preTvete Devize,
ti rednik in varh JesuTov! isproli mi Trezhno
Tmerl. — Vi Tveti patriarhi in preroki, ki fte T
tolikim hrcpenjenjcm prihod JesuTa Kriftufa per-

351

zhakovali, ilc bi Lili is temniz refheni: prokte
sa-me, de tudi mojo dufho tje pelje, Lamer
je vaf peljal. — Vi fveti apokelni, Li lle viimu
fvetu evangeli osnanovali, ker je Gofpod od vaf
osnanjeni nauk f zhudeshi poterdil ; isprolite
mi gnado, de fe te vere do sadnje fapize fvo-
jiga shivljenja dershim, in de v’ drushbi f’ zer-
kvijo, ki ke njeni kebri, umerjem. — Vi fveti
marterniki, ki lle Lili tako frezhni, de ke sa-
volj Krillufoviga imena fvojo kri prelili, govori¬
le sa-me per Jesufu, ki je fvoje lafine darove
nad vami kronal, de moje ferze s’ ljubesnijo,
s’ ferzhnoltjo in s’ mozhjo navda, de vfe prihod-
ne tesbtive premagam, in fvoje shivljenje na ti
Lolnifhki poflelji tako fveto fklenem, kakor ile
vi fvoje na fodifhih darovali. — Svet pomozbnik
I., kteriga ime mi je bilo per f. kerltu dano, de
imam nad tabo sgled in per Bogu pomozhnika;
jek km fe fzer tvojih profhinj nevredniga koril,
ker nikm hodil jjo  tvojih fvetih kopinjah ; daj
fe pa vender s’ mojo odkritoferzhno grevingo
omezhiti, in isprbk mi od ufmiljeniga Ozheta,
de poln shaloki savolj fvojih grehov, poln lju-
hesni do njega, in vef v’ njegovo fveto voljo vdan,
umerjem, dej s’ saupanjem pred - inj hopim ,
kakor kteriga ime je sasnamnjano v’ bukvah shir-
Ijenja. — Vfi fvetniki boshji! pernefite fvoje ter-
pljenje in molitve, pred fedesh Narvifhiga, de
jek, kakor vi umerjem, kakor bo njemu dopad-
lo. — Pred vhm pa fe fhe enkrat obernem k’
tebi , kraljiza vkh fvetnikov! isprbk mi ob tiki
imenitni uri ufmiljenje od Boga Ozheta, Sina
in f, Duha.

552

Umirajozhi krijtjdn moli set Jesufam na kri¬
ški bejede: Moj Bog, moj Bogi sakaj fi me
sapujiil?

„Qd fhefte tire pa fe je tema ftorila po vfi-
semlji do devete rire. In okoli devete ure je Je-
suf s’ velikim glafam vpil, rekozfi: Eli, Eli! la¬
ma fabaktani? To je: Moj Bog, moj Bog! sa¬
kaj li me sapuftil ? Eni pa tam ftojezhih, to fli-
fhati, fo rekli: Elija klizhe ta.“

Neisrezhene bolezhine fi mogel ti, boshji
Odrefhenik! obzhutiti, ker li pred fvojo fmertjo
klizal: Moj Bog, moj Bog! sakaj fi me sapuftil.
Ne ker fe je tvoje saupanje v’ tvojiga Ozheta
smanjfhevalo, fi to klizal; temuzh ker fi nam
pokasati hotel, kolikofhna de je tvoja ljubesin
do naf, in kako oftudin de je greh, ki te je v
tak ftan perpravil. Torej fi sdaj 1’ tiftimi befeda-
mi klizal, ktere fi veliko ftoletij poprej po kralje¬
vim preroku govoril. Sakaj te je pa, moj Svelizliar
tvoj Ozhe sapuftil ? Oh sato, ker je vfe nafhe
kri vize tebi naloshil!

0 Jesuf! zlie 1’ tabo klizhem : Moj Bog,
moj Bog! sakaj fi me sapuftil, ne ftorim tega
is nevolje ali is pomanjkanja vdanofti v’ tvojo
Iveto voljo, temuzh le savolj tega, de ti fvoje
grosovitne bolezhine , fvoje velike fkufhnjave,
fvojo veliko flaboft nasnanim, in de na-me nii-
loftivo pogledafh. Vera me uzhi, de ti le ti'
ftiga sapuftifh, kteri tebe poprej sapufti, in de
fi rad per tiftih, kteri fo v’ ftifki in nadlogi. U'
mirajozhi je zhafi od fvojih shlahtnikov, od fvo-
jih prijatlov, od vfih ljudi sapufhen. Tode ti
moj Svelizhar, fe ne dafh lozhiti od njega! ti fi

353

vedno bliso njega; ti tolashifh in krepzhafh nje¬
govo Terze s’ snotrajnim glafam ; v’ rtih Tvojih
teshavah Te tebi isrozhi; in kader vezh ne mo¬
re govoriti, flifhifh sdihljeje njegoviga Terza. —
Kakor Te kasbe, me le savolj tega bres tolashbe
in pomozhi pufliTh, de T’ tem Tvoje grehe po¬
korim, de Tim savolj Tvoje mlazhnofti in nepo-
rajtlivoTli do tvojiga glaTu Thtrafan, in de Tim
tukej tako rekozh od tebe sapuThen, de bom v’
prihodnim shivljenji tvojo vprizhnoft bres konza
vsiliva!. Ti hozbeTh T’ tem mojo svetlobo Tku-
Titi in meni perloshnoTl dati, de ti Tvojo ljiibe-
sin, poterpeshlivoll in isrozhenje Tkashem. O
dodeli mi gnado, de popolnima po tvojih lju-
besnivih in Tvetih namenih ravnam!

Kaj pa de sa umirajozhiga ni nizh bolj pri-
jelniga, kakor tike snotrajne tolashbe, ktere ne-
kterim duTham deliTh. Ako jih meni poThljeCh,
bodi sato hvaljen! Ako mi jih pa odtegneCh,
vsdignem Tvoje ozhi k’ nebeTam, in klizhem,
kakor ti: Moj Bog, moj Bog! sakaj Ti me sapu-
kil ? Ali ne sapulli tudi ozhe zhafi k’ videsu Tvo¬
jiga otroka , in Te odtegne njegovim ozbem, de
The bolj po njem hrepeni; de ga iThe , in de
ga, ako ga najde, T’ tolikanj vezhim ve Tel jem na-
rozhe vsame? Daj mi tega Tpomniti Te, de, ako
ti dopade meni tvoje tolashbe odtegniti, tolikanj
bolj gorezhe tvojo pornozh proTim, in T’ tolikanj
bolj otrozhjim saupanjem k’ tebi perbeshim.

25

554

Jesufova sheja na kriški obudi'  n’ umiraj ozkim
krijijcinn shejo po vezhnih sakladih.  — On sa¬
vski je is ljubesni do Jesufa tudi neprijetne rezki.

„Po tem ker je Jesuf vedi!, de je vfe do-
konzhano, de fe je dopolnilo pifmo, je rekel:
Shejin fim! Stala je pa ondi pofoda polna jeliha.
Oni pa fo gobo s’ jehham napolnili, in na hisop
nataknili, ter mu jo k’ uftam podali.“

Kako grosovitna je bila tvoja sheja, moj
Svelizhar! ki li jo po tem, kader li bil toli¬
kanj kervi prelil v’ Tvojih fmertnih teshavah na
oljfki gori, in ko li bil gajshlan , T’ ternjem kro¬
nan in krishan! Tode The veliko vezhi je bila
tvoja sheja po svelizhanji tvojiga ljudllva, po mo¬
jim svelizhanji,. po svelizhanji vliga Tvela. Le s
Tvojim vzhlovezhenjem, in s’ Tvojo Tmertjo na
krislii li jo mogel potolashiti.

Moj Bog! tudi mene sheja : prav gorezhc
shelje imam tebe viditi. Ako koga sheja, pra-
viTh ti, naj pride k’ meni in naj pije. Jeft pri¬
dem k’ tebi; le ti samoreTh shejo po nebeTbkih
sakladih, ki jo v’ meni obudiTh, pogaTniti. Ti
Tam li lludeniz shive vode. Kakor koperni je¬
len po mersli vodi: koperni moja duTha po te¬
bi, o Bog! Kdo bi mi bil ljubThi v’ nebelih,
kdo na semlji, kakor ti? Ako mi telo in dufha
Tkopernita, li ti, o Bog! moj del vekomej. No¬
beno blago tega Tveta me ne more dovoljniga
koriti; tode pokashi mi Tvoje oblizbje, ter mi
je pomagano. Sheja me po tvoji hifhi. Kako
prijetno je tvoje ItanovaliThe, GoTpod vojTknih
trum! Hrepenim , moja duTha zlo koperni po tvo¬
jih lopah. S režimi To prebivavzi tvoje hiThe! Oni

te vekom ej hvalijo. — Le v’ nebefhkim Sionu fe
samore tvoja zhaft vredno prepevati. Kako fe pa
samore to v’ ptuji deslieli koriti? — Le eno, o
Gofpod! te profim, in te is vliga ferza profim,
de bi v’ tvoji hifhi vekomej oftal. — Le ti vefh,
kolikanj de jeti to bifho ljubim, kjer ti ftanu-
jefh, in kraj, v’ kterim tvoje velizhakvo pre¬
biva. Rajfhi hozhem ondi na sadnjim mehu
biti, kakor v’ imenitnofti med grefhniki prebi¬
vati. — Oh! de fe moje popotvanje na semlji
fhe vedno daljfha! Oh, ufmili fe me! Refhi mo¬
jo dui ho is jezhe, v’ kteri je vjeta. —^ Defi-
ravno veliko terpim, lim vender grosno vefel,
ko mi pravijo, de bom fhel v’ hifho Gofpo-
dovo. — Verujem, de bom Gofpodovih dobrot
v’ desheli shivih vidil. — Sheja me Gofpod!
po tiki vodi, ktera isvira v’ vezhno shivlje-
nje, ktera shejo pijozbiga sa smirej ogafne,
in ktero fi Samarijanki obljubil. Mene sheja
po ftudenzih tikih shivih voda, k’ kterim jag¬
nje , ktero je v’ nebelih na tronu, tike pelje,
ki gredo sa njim, in jim tamkej shejo ogafniti
dovoli. Kdaj bom she is Svelizharjeviga kuden-
za vode sajemati samogel! —— Sheja me, o Go¬
fpod! po vezhnim svelizhanji. Dokle bofh fhe
odlafhal, mene v’ vezhni pokoj peljati? —- O vezh-
na luzh! odgerni mi kdej boshje velizhakvo. O
luzh pravize! rasfvetli me; vodi moje hopinje po
potu praviga in vezhniga miru. O Gofpod! rezi
moji dufhi: Jek lim tvoj Svelizhar.

Tebi, moj Svelizhar! fo ponudili jefiha, de
bi ti shejo ogafnili. Pazh flaba pijazha sa umi-
rajozhiga, ki je nar liuji shejo lerpel. Vender ga
vsamefh hres mermranja, de dopolnifh , kar je

23  *

356

bilo od tebe pred povedaniga, de ti bodo namrezh
v’ tvoji sheji jeliha pili dali. Do konza hozhefh
terpeti, in f tem uzbifh, de naj bolnik, zlo u-
mirajozh sdravila, akoravno neprijetne, vsame,
ktere mu sdravnik veleva. — Tudi pijazha, ki
jo meni dajo, je neprijetna; popolnima obzhu-
tim nje grenkdlt, ker mi dafh popolnima save-
diti fe. Verh tega pa fim fhe tako flab, de mi
bo, bersh ko ne ta pijazha ravno tako malo po¬
magala , kakor, druge sdravila. Jeli jo pa vender
vshijem, ker li fe tudi ti ob sadnji uri s’ jeliham
napajati pultih Sej mi moji prijatli dobro hozhe-
jo; is ljubesniviga ufmiljenja, in is tega namena
mi jo dajo, de bi mi, ako bi bilo mogozhe,
pomagali. — Ti fi li jeliha podeliti dal, de ii sa
preveliko ljubesin ljudi do sbranih jedi in pijazh,
sadolti lloril. Bi fe jeli tedaj tega pomozhka ne
poflushil, tvoji pravizi sa tolikanj grehov, ki iim
jih s’famogoltnolljo lloril, sadolliti? Shelim , zlo
v’ nar manjih rezheh tebi podobin pollati. Jeli
fe poflushim sdravil v’ fvoji bolesni, ker ti ho¬
zhefh. Ti li vligamogozhin; zlo mertve li v’ shivlje-
nje obudil. Deliravno tedaj v’ fvojim fedajnim
Itanu zlo nizh upanja nimam sdravje sadobid)
imafh vender ti mozh, mi sdravje fhe sdaj dati.
Jeli pa vezh ne rezhem: „Vsemi ta kelih od me-
ne“ temuzh: „Ako ne more ta kelih memo iti,
kakor de ga pijem, naj fe sgodi tvoja volja.“

Urnirajozhi krijijdn govori set Jesufarn na
krishi bef ide : Dopolnjeno je g' in proji, podobo

krishaniga d rokah, afmiljenje.

„Kader je bil tedaj Jesuf jefiha vsel, je re¬
kel: Dopolnjeno je.‘ (

Le ti, moj Svelizhar! fi samogel ob fvoji
frnerti v’ refnizi rezhi, de je vfe dopolnjeno. Pre¬
rokovanja prerokov in podobe fo bile dopolnje¬
ne ; ljudje fo bili v’ refnizah svelizhanja podu-
zheni; pravizi tvojiga Ozhela je bilo sadohi hor-
jeno; veliko delo refhitve je bilo dopolnjeno.

Ali pa samorem tudi jeli ob fvoji fmerti te
befede sa tabo govoriti? Ali fim imenitno delo
fvojiga pofvezhenja dopolnil? Odpulti mi, boshji
Odrefhenik! vfe sanikernofti, ki fim jih v’ ti re¬
zili horil! -—■ Vfe rezhi me po zhafu sapufhajo;
le v’ tem pomenu samorem f’ tabo rezhi: Vfe je
dopolnjeno. Sdaj vidim, de podoba tega fveta
mine. Kako oflepljen je pazh tihi, kdor po nje¬
ga blagu hrepeni. S’ tolashbo in vefeljem je pa
tihi navdan, kteri je le po vezhnih sakladih hre¬
penel, kteri je le Boga ljubil! Ali fim to horil?
Ali samorem s’ Jesufarn rezili: „Ozhe! jeh fim le
povelizhal na semlji; delo fim dokonzhal, ktero
fi mi dal, de ga fiorim ? — Daj mi vfaj, de f’
takimi miflami fvoje shivljenje dokonzham, zhe
jih nifim zhaf fvojiga shivljenja vedno imel. Kje
fo sdaj bogahvo, imenitnoh, talenti, rasvefeljenje,
ki fo me kdej tako mikali; ki fim jih tolikanj ob-
rajtal? Kje fo sdaj leta, mefzi, tedni, ki fo fe
mi tako dolgi sdeli? Sdaj vezh ne fhtejem dni,
ampak le ure, le okomigljeje. Ti odreshefh nit
inojiga shivljenja, kakor Ikaviz nit fvojiga tkanja;

558

in ti samorefh, kakor ta, v' fredi dela, predin
je dokonzhano, nit odresati.

Vfe je dopolnjeno, vfe me sapudi; le ti, kri-
shani S veli zli ar! le ti me ne sapuflifh. Tvoj po¬
gled me grosno tolashi. Zhefa bi fe neki bal,
ker imam v’ rokah snamnje nafhiga odrefhenja?

O Jesuf! tvoja fveta glava je bila f’ ternjem
kronana; daj mi krono neumerlivodi! — Ti li
fvojo glavo nagnil, in umeri; daj mi kufhljej mi¬
ru , in po tem pokojno fvojiga duha isdihniti. —
Ti li umirajozh fvoje ozhi saperl; sapri jih tudi,
de ne vidifh mojih tolikanj grehov. — Tvoje uda
fo bile tihe po tvoji fmerti; odpri jih sdaj, de
moji dufhi, kakor kdej grefhnizi rezhefh: »Ve¬
liko grehov ji je odpufhenih, ker je veliko lju-
bila. st  Vefh, Gofpod! de te ljubim.—Svoje ro¬
ke dershifh raspete ; fprejmi me grefhnika, f’ po¬
polnim saupanjem fe tje podam. — Svoje roke
fi li pultil s’ sheblji prebodi; ti li me s’ njim opo-
dobil, varoval, in shegnal; o, ne saversi me v’
moji fmerti; odpravi tolikanj bolj vfe od mene,
kar bi me utegnilo opoverati, de bi fe f’ tabo
fklenil. -— Ti li li pudil dr a n fvojiga fvetiga te-
lefa prebodi. O de bi jed v’ nji vidil tolikofhno
ljubesin fvojiga ferza, in debi jed v’ nji nafhel
savetje pred tvojo jeso! .—'Ti li li pudil fvoje
noge, f’ kterimi li me, kakor sgubljeno ovzo to¬
liko zhafa ifkal, s’ sheblji prebodi: pelji me k’
trumi fvojih isvoljenih. —- Ozhifhuj me , zhe da¬
lje bolj s’ drogo kervjo, ki je is vlili udov tvo-
jiga telefa tekla. — O moj Odrefhenik! li li na
krishi umeri. Molim te in povelizhiijem; sakaj
s’ fvojim fvelim krishem li fvet odrefhil. — O Je¬
suf! ti li moj kralj; brani me. Ti li moj Sve-

559

lizhar: f’ saiipanjem hozhem ravnali in ne ba¬
ti fe. — Dragi krish! fprejmi uzhenza vfe zha-
lli vredniga Uzhenika, ki je bil na-te perbit. Otmi
me, ti barka svelizhanja! is povodnje, ki me po¬
kriva. Vode mi nafto pa j o do dufhe. Tode Ijube-
sin je mozhna, kakor fmert; velike vode je ne
morejo pogafniti, in reke je ne morejo potopi¬
li. — O Jesuf! daj mi fkorej, de te ne bom le
v’ podobah gledal, ampak oblizhje v’oblizbje.—
Narfvetejfhi Ozhe' poglej is fvojiga fvelifha in is
lempelna fvojiga velizhtiftva na ta fveti dar, kte-
riga ti je nafh veliki duhoven, tvoj ljubi Sin Je¬
suf Kriftuf, nafh Gofpod, v’ svelizhanje fvojih
bratov opravil. Glej! njegova kri klizhe k’ tebi
sa ufmiljenje; fprejmi me tedaj savolj njega, po
fvoji milobi!

Umirajozhiliriftjdn, pof/il/e /voje sadnje sdih-
Ijeje , s' befedami Jesuf a Hrijtufa na kriški,
/c’ Boga.

„In Jesuf je savpil s’ velikim glafam, in
je rekel : Ozhe ! v’ tvoje roko srozhim fvojo du-
1 ho. In ko je to isrekel, je dufho isdihnil.“

O Jesuf! prolim te, daj mi, de bodo v’
moji fmerti lete befede sadnje, ki is mojih uit
pridejo.— Oh, Ozhe ! ufmili fe fvojiga sgreva-
niga, umirajozhiga otroka. Sej iim delo tvojih
rok 5  s’ drago kervjo Jesufovo hm kupljen. Moj
flvarnik! podaj mi fvojo roko. Ti li mi dal
shivljenje; ti fi mi ga ohranil, in mi is ufmi-
Ijenja vezimo svelizhanje obljubil. Med tem pa
hozhefh, de fe moje telo v’ grob po verne in v’
njem ftrohni, dokler de ne bo neflrolilivo is

560

njega prifhlo. Tvoja volja naj fe sgodi! Daj de
fe bo moja dufha, kader bo posemljifko ftano-
valifhe sapuftila, k’ tebi nasaj vernila. — O Je-
suf! ljubi Uzhenik! ufmili fe me. Vsemi v’ sa-
doftenje sa moje grehe fvojo kri, ki li jo sa-me
prelil, bolezhine mojih fmertnih teshav, daritev
mojiga shivljenja. Sklenem vfe fvoje terpljenje
in fvojo fmert f’ tvojim.

Narvifhi Gofpod shivljenja in frnerti! tukej
je tv r oj flushabnik; perpravljcn fim, tvojimu
glafu pokorin biti. Moj Ozhe! umreti hozhem
ker ti hozhefh. Bolje je sa-me, de umerjeni,
kakor de shivim. Ukashi le, de bo moja dufha
v’ kraj miru fprejeta.— Gofpod! pokrepzhaj me
ob ti uri.— Pomagaj mi, de konez ne vsamem.
— Pridi, Gofpod Jesuf! pridi kmali. —Gofpod!
verujem v’ te ; pomnoshi mojo vero. — Upam v
te, ne daj mi oframotenimu biti. — Gofpod!
vefh, de te ljubim. Ne shivljenje, ne fmert
me ne bota od tebe lozhila. — O Jesuf! ti li
rekel : ,,Vfe, kar mi da Ozhe, bo k’ meni pri¬
fhlo , in kteri k’ meni pride, ga ne bom ven-
kej vergel.“ Tvoj Ozhe me je tebi dal, k’ te¬
bi pridem; ne saversi me. O Jesuf! ti ii rekel:
„Kader bom povifhan is semlje, bom vfe k’ fe-
bi vlekel.“ Vlezi me k’ febi, na potu iim k
tebi.“—Ti, o Jesuf! me fpodbadafh k’ftanovit-
nolti s’ befedami: „Premagovavzu bom dal od
drevefa, ktero Hoji v’ fredi boshjiga raja. 0
daj mi vezhno shivljenje! —O Jesuf! ti me kh-
zhefh: „Bodi ftanovitin do frnerti; in li hozhem
dati krono shivljenja.^ Daj me, de bom sveft
in ftanovitin v’ tvoji gnadi do konza fvojiga shiv¬
ljenja. — Ti me tolashifh, o Jesuf! sakaj jeft

, 561

fJifhim tvoj glaf: „Glej! l<mali bom prifhel.**
O Gofpod Jesuf! pridi! —Jesuf, moj Odrefhe-
nik! odpufti mi moje grehe. — Jesuf, moje shiv-
Ijenje! vsemi moje shivljenje. — Jesuf, moja
ljubesin ! is ljubesni do tebe, umerjeni; popol¬
nima fe ti srozhim. — O Jesuf! refhi me savolj
fvojiga prefvetiga imena. — Jesuf! tebi shivim:
Jesuf! tebi umerjem ; Jesuf! tvoj tim v’ shivlje-
nji in v’ fmerti. — Shegnaj me Ozhe! ki ti me
kvaril; Sin! ki ti me odrefhil; f. Duh! ki ti me
pofvetil. — Moj Bog, ki ti mi ljubfhi kakor vfe!
— Daj mi, o Jesuf! de grem v’ miru od tod.
— Gofpod Jesuf! fprejmi mojiga duha. — Ozhe!
v’ tvoje roke isrozhim fvojo dufho.

I /


'«

rit

. tijNi im

*• liM&  <: <: *>,,» ■ 'f u\ ■'

M A

č \

\

ifUtf)  lUftU

. . s  1

Kasalo

o

I. POGLAVJE.

Mnogotere premifhljevanja sa bolnike.

Itr

pominovaDje, bolnike obifkovati, in jim pofirezhi
Perpravljanje k’ vezhhimu shivljenju
Bolnifhka poftelja je uzhivniza sa zliloveka
Vrednoti dufhe , ....

Dobri poflushik zliafa, ki je flie dovoljen
De je vera v’ boshjiga ,Sinu potrebna . .

Opominovanje k’ pokori ....

Saupanje v’ Ozhetovo ljubesin
Pomirjenje fpokorniga grefhnika
Boshje ufmiljeuje do grefhnika , ki fe fpreoberne
Kader fe grefhnik nozhe fpreoberniti
Ojftra fodba bosbja .....

Nefrezha vezimo pogubljenih ....

Zheje bolnik lakomin , in nozhe ptujiga blaga poverniti
Po Ipreobernjenji ......

Kader fpreobernjeni omaguje ....

'1'olashenje v’ teshavah .....

Nebefhko Uraljeftvo filo terpi ....

V’ hudih bolezhinah .....

»Strah fmerti fe mora smanjfhevati . . .

Mnogotere podobe fmerti ....

Po nauku zerkvenih ozhakov naj kriftjan fmert sheli
Velika vrednoft Jesufove fmerti . .

»Srezhak’ nebefhkimu Ozhetu priti, in per njem llanovati
Kriftuf boluikam .......

lleki sa bolnike is preroka Isaija , . . .

Reki sa bolnike is liftov f. Pavla . . . .

Reki sa bolnike is fkrivniga rasodenja
Keki sa bolnike is jufem uekterih Cvetnikov

atu

1
3
8
10
i i
1 2

13

14
i4
16
16
18
18

20

21

21

23

23

24

27

28

34

56

3 ?

41

43

/,5

46

II. POGLAVJE.

Sgledi sa bolnike in umirajozhe.

ftran

Abel,  Henoh, Noe. 5o — Abraham, Isak. 5l — Ja¬
kob, Egiptovfki Joshef. 53 — Mojsef. 54 — Job. 55 —
David. 58—Afa, Naaman. 5g — Ohozija, E/.ehija. 6l

— Tobija. 62  — Matatija. 63 — Marija Jesufova mati. 64

— t Simeon, Natanael. 65 — t Samarjanka, Petrova tafha.

66 — stotnikov hlapiz v’ Kafarnavmu , Mertvoudni.

67  — Mosh, ki je bil 38 let bolaa. 68 — Bojezhi

uzhenzi, Ozhitna grefhniza, Ubogi Lazar 6g — Ma¬
rija Lazarjeva fcftra. 70 — Lazar oshivljea. 71 — A-
poftelni Jesufa Kriftufa, ,S. apoftel Peter. 73 — ,S.
apoftel Pavl, t S. apoftel Aadrej. 74  — ,S. Jaaes e-
vangelift. j5  — ( S. t Shtefan pervi marternik. 76 —
,S. Komeli", ,S, Igaazi marternik, 77 — 4 S. Polikarp
t !S. Ziprijaa. 78 — t S. Martin fhkof, 7g — ( S. Hie¬
ronim Oerkveni uzheaik). 80 — ,S. Avgafiitin. 82 — -
t S. Arseni. 83 — ,S. Gregor, papesli 84  — <S. Isi-
dor flikof, (S. Ladvik Franzofki kralj.85 — ( S. Mo¬
nika. 86 —■ ,S. Pavla vdova, ( S.,Klotilda. 88 — S.
Teresija..

3j

III. POGLAVJE.

Mnogotere molitve sa bolnike

Molitev bolnika , ki ni C,'im fvoje kolesni kriv

— bolnika, ki je fam fvoje kolesni kriv

— kolniga ozheta ali bolne matere

— bolnika , kteri je bogat

— bolnika, kteri je ubog

— bolnika, kteri je mlad .

— bolnika, kteri je ftar .

— bolnika, ki je s’ vfim prefkerbljen

— bolnika, ki ni s’ vfim prefkerbljen

— bolnika, ki je savolj fvojh v’ fkerbi

— bolnika, ki v’ bolnifhnizi leski .

— pred jemanjem kteriga uda .

— po frezhnim jemanji kteriga uda .

— po nefrezhnim jemanjem kteriga uda

.Spovedine molitve ....

Druge fpovedine molitve ....
(Sedim pfalmov od pokore

Obhajilne molitve . .

Molitve ob podeljevanji f. poflednjiga olja
Ob nasnanjenji oporozhila (teftamenta)
Duhovna sadnja volja kriftjana . . .

Molitev sa frezhno sadnjo uro . . .

Kader bolniku odleslie ....
Zhe ima bolnik upanje sdravje sadobiti ,
Sahvalna molitev po sadobljenim sdravji ,

Hran.
. i 33
. i 53
. 1 34
. i 35
. i 56
. 137
. i 37
. i 38
. 139
. 140
. 141
. 142
. 143
. 143
. 144

. i 54
. i 5 7
. i 65
. 182
. i 85
, 186
. 196

• i97
. 197

•

IV. POGLAVJE.

Duhovna pomozh sa umirajozhe.

Opomba in premifhljevanje sa tifte , ki fo per umira-
jozhili ....•♦

Kader bolnik prav slo oflabi .

Zhe je umirajoz.hi flie mlad . • .

Zhe je umirajdzhi poboshno shivel . .

Sadnje poflovljenje sakonfkiga zhloveka .

Ob fplofhni odvesi . . • •

(Svetopifmifki reki, ki fe utegnejo ob perloshnim zha-
fu bolniku naprej brati
Keki is poflednjih govorov in molitve Jesufa
Obudovanje pobdshnih shelja v’ umirajdzhih

200

202

203

204
204
200

2o3

221

223

Litanije in zerkvene molitve sa umirajozhe
Zhe umirajdzhi ne more fkleniti . .

Blagoflovljenje umirajo/, bili
Kader umirajdzhimu svoni ...
Premifliljevanje sapufhenih v’ dan pogreba

V. POGLAVJE.

Hran.
. 200
. 206
. 233
. 240
. 240

Terpljenje nafhiga Gofpoda Jesufa Kriftufa«

Is terpljenja Jesufa Kriftufa fe bolni kriftjan uzhi:

Bogu darovati fe ob sazhetku bolesni . . . 242

V’ poterpeshlivolli ob nadlogah poterdovati fe . . 244

S’ molitvijo k’ terpljeujn perpravljati fe . 247

( Sposnati Jesufovo vfigamogozlinoft ....  248

Volji boshji podvrezhi fe .....  25o

O/.hitati fi , kakor Jesuf Petru ....  262

Iv’ terpijenju in poterpeshlivolli perpravljati fe . . 253

Shalovati, ko vidi tolikanj fvojih grehov . . . 204

Eolezhine obzhutiti savolj fvojih grehov . . . 258

Tolashbo fprejeti od fvojiga fpovednika . . . 259

Perpravljati fe k’ fveti popdtnizi ....  261

t Svoje ferze s’ Ijiibesnijo do blishnjiga, f’ ponishnolljo
in f’ zhiftoltjo navdajati .....  205

,Sveto poflednje dlje poslieleti .....  268

,Sveto popotni/.o in f. poflednje olje perjeti . . 270

Sahvaliti po prejeti f. popdtnizi ....  274

(Sposnati, de je savolj greha bolesni isdan . . 278

Terpljenje is boshje roke prejeti . . . .277

Sa ferzhnoft v’ terpljenji profiti ....  279

Sdravilam voljo boshjo nafproti ftaviti . . .281

Sposnati, de je ura terpljenja priflila . . . 283

Od vlili sapufhen, fvoje saupanje v’ Jesufa ftaviti . 284
(Spremembe bolesni tiho poterpeti ....  287

Vfe ponishevanje v’ bolesni tiho fprejeti ... 29 0
Saframovanje voljno poterpeti ....  291

,Svojo vero fposuati ......  294

V’ poterpeshlivolli vaditi fe . . . . 298

Svelizhaufki Urah boshji imeti .....  297

[Si fodbo pred ozhi llaviti .....  OOO

De ima kraljeitvo na nnim fvetu .... 000

ftran.

( Sposnati dolshnnft, refnizo priv.Iiati . . . 3o5

Poterpeshlivoft, ko bolesin ne odjeuja . . . 307

Ponishevati fe pred Jesiifam .....  3og

Mirin biti, ko bolesin hnjfhi perhaja . . . 3li

Tolashiti fe v’ fvojili bolezhinah ....  3l3

t Serzhnoft ob novih bolezhinah ....  3l5

(Svoje bolezhine v’ glavi s’ Jesufoviini fkleniti . . 3 16

Poterpeshlivoft ob novih bolezhinah . . • . 3 18

Na-fe oberniti befede: Glejte, zlilovek . . . 320

,Sposnati, de je mozh bolesni od Bogii . • .32 1

Pohojnoft, ko mu fmerfc napovedujejo . • . 32.3

Satajevanje, ko mu fmert napovedujejo . . . 326

Vdanoft v’ boshjo voljo, ko bolesin hujfhi perhaja . 52g
(Svoj krisli sa Jesufam nofiti .....  33o

(Svoje otroke pred fmertjo opominjevati . . . •''»32

Jesufa profiti, de da piti is grenkiga kelha . . 335

Skeleti s’ Jesufam vred v’ ponishevanji umreti . . 337

Sa fvoje fovraslmike moliti .....  33g

4 Svetu popolnima umreti ......  342

iSkufhnjave premagati ......  343

Upati, odpufhenje sadobiti ......  345

Isrozhiti fe Marii in vfim fvetnikam ... 347
(Sposnati fvojo revfhino ......  352

Hrepeneti po vezlmih sakladih .....  354

Klizati v’ ufmilienje boshje .....  357

V’ Bogu fkleniti ....... 35g

3

4

4

11

11

21

32

79

163

164

175

214

Pogrefhki

beri.

nanefo^

minliviin

fpomnijo

žene

fvoje

Ttifni

ono

sbolel

pbfojenč

fodbo

tebe

varh

> 4

NARODNA IN UNIVERZITETNA
KNJI2NICA

00000320877