tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajui@spin.it • Postni predal / casella pstale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 0,90 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art 2 comma 20/b Legge 662/% Filiale di Udine TAXEPERgUE 32100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 45(1229) Čedad, četrtek, 25. novembra 2004 *cU()h Iti j: Cinquant’annì per i diritti degli sloveni Domenica 28 novembre la Slovenska kulturno-go-spodarska zveza - Unione culturale economica slovena celebrerà il cinquantesimo della sua fondazione. La manifestazione si terrà a Trieste nel Kulturni dom con inizio alle ore 17. E’ prevista una cerimonia con musica, canto corale, danza e recite unite in un’unica veste coreografica, preceduta dal discorso del presidente regionale Rudi Pavšič e dalla consegna di un riconoscimento agli ex presidenti e segretari. Una manifestazione nel segno della tradizione, dunque, che sarà soprattutto un’occasione di festa per il mezzo secolo di attività di un’associazione che ha avuto un ruolo fondamentale per la crescita della minoranza slovena nelle province di Trieste, Gorizia ed Udine e per l’affermazione della cultura della convivenza. La SKGZ si è costituita a Trieste domenica 28 novembre 1954. La data indica chiaramente il contesto storico. Con il Memorandum d’intesa, stipulato a Londra fra la Jugoslavia e l’Italia con l’imprimatur dei governi alleati, era oramai chiara la definizione del confine o-rientale. Trieste con i comuni limitrofi sarebbe definitivamente passata all’Italia, mentre la zona B con l’Istria ed il Quamero sarebbe rimasta parte integrante della Jugoslavia. Come ogni definizione di un confine a seguito di una guerra, in questo caso preceduta dal fascismo, dall’occupazione di Lubiana, dall’entrata delle truppe di Tito a Trieste, dal loro ritiro, dall’arrivo del governo alleato e da tanti altri fatti traumatici, il Memorandum provocò delusioni e rancori tra Sloveni e Italiani e nella stessa sinistra triestina con la spaccatura provocata dal cominform. Agli Sloveni e-ra dunque chiaro che sarebbero divenuti minoranza a Trieste, Gorizia e nella provincia di Udine e che la loro posizione non sarebbe stata facile. La SKGZ rinunciò a diventare partito politico e si pose come scopo tre obiettivi essenziali: preservare la lingua e la cultura slovena nella fascia confinaria, sostenere economicamente gli sloveni in Italia impoveriti dal fascismo e dalla guerra, tessere rapporti di amicizia con tutta quella parte della società italiana che era pronta ad aprirsi al dialogo. Parte integrante dell’azione della SKGZ è stata la lotta per i diritti della minoranza. Il 5 luglio 1955 la SKGZ si costituì anche a Gorizia dove prese il posto della Demokratična fronta Slovencev (Fronte democratico degli sloveni) in cui militavano anche diversi esponenti della Benecia. La parte goriziana aveva stretti contatti con gli sloveni della provincia di Udine, facilitati anche dal fatto che Gorizia si congiunse all’Italia subito dopo la guerra mentre tra Gorizia e Trieste bisognava oltrepassare un confine. Anche con l’incoraggiamento ed il sostegno della SKGZ, il 2 ottobre 1955 fu fondato a Udine il circolo culturale Ivan Trinko che segnò l’inizio del movimento culturale e politico organizzato degli sloveni della provincia di Udine. Monsignor Ivan Trinko era morto l’anno prima. La SKGZ è stata la prima organizzazione degli sloveni in Italia a livello regionale. Il 23 marzo 1958 ci fu infatti l’assemblea di unificazione. I soci approvarono i nuovi orientamenti ed un documento per i diritti degli sloveni in Italia. segue a pagina 4 V novi vladi bo 16 ministrov, besedo ima parlament Premier Janša predstavil vlado V torek, 23. novembra so v dopoldanskih urah stranke SDS, NSi, SLS in DeSUS podpisale koalicijsko pogodbo. Premier Janez Janša je dokument označil kot “kakovostno osnovo za hitrejšo gospodarsko rast in za večjo blaginjo Slovenije”. Po podpisu je predsednik vlade Janša vložil v državni zbor listo 16 kandidatov za ministrski zbor, ki bo sestavljal prihodnjo vlado. Predlagatelj je ekipo označil kot “optimalni rezultat pogajanj in usklajevanj med prihodnjimi koalicijskimi partnericami” in dodal, da predstavlja “v danih razmerah najboljšo možno ekipo.” Kandidati za ministre se morajo parlamentarnim delovnim telesom predstaviti najpozneje v sedmih dneh. Slovenska zakonodaja predvideva “zaslišanja” posameznih ministrov, ki bi se morala po Janševih besedah pričeti in zaključiti v prvih Predsednik vlade in prvak SDS Janez Janša in ministra ter koalicijska partnerja Janez Podobnik (SLS) in Andrej Bajuk (NSi). Četrta koalicijska stranka je Desus dneh prihodnjega tedna. Konec prihodnjega tedna pa bo o novi vladi odločal državni zbor, kjer ima Janša s svojo ekipo dogo-voijeno večino. Med imeni ministrov je nekaj starih obrazov, nekaj je novincev, so pa tudi kandidati, ki /ISOtPI NO* BASTA* MA it W6MÌEA NA Détto chi TAÉtiÉR/r COMUNOUC... Vquaicosa. niso člani nobene izmed koalicijskih strank. Izobrazbena stopnja vlade je visoka, saj je v njej sedem doktoijev znanosti, štirje so magistri, pet pa jih ima univerzitetno izobrazbo. Na 16 kandidatov sta dve ženski. Ministrstvo za zunanje zadeve bo vodil Dimitrij Rupel, ki ima na tem področju dolgoletne izkušnje. Ministrstvo za notranje zadeve bo prevzel Dragutin Mate, ministrstvo za javno upravo Gregor Virant, ministrstvo za gospodarstvo Andrej Vizjak, ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Marija Lukačič, ministrstvo za kulturo Vaško Simoniti, ministrstvo za šolstvo in šport Milan Zver in ministrstvo za zdravje Andrej Bručan. Pomembno ministrstvo za finance bo vodil prvak NSi Andrej Bajuk, (ma) beri na strani 4 Slovenski jezik na liceju v Čedadu Slovenski jezik je prvič v beneški zgodovini prestopil prag višje srednje šole. Pobudo za razširitev izobraževalne ponudbe znanstvenega in klasičnega liceja iz Čedada ter psiho-pedagoškega liceja iz Spetra so dali nekateri starši in profesorji. Namen je bil omogočiti obogatitev jezikovnega znanja dijakov, ki so že imeli stik ali študirali slovenščino in obenem odpreti okno na kulturni svet sosedov. Naletela je na plodna tla, saj jo je vostvo šole z rektorjem Oldinom Cemoio na čelu sprejelo in k sodelovanju pritegnilo tudi Zavod za slovensko izobraževanje iz Spetra. Izdelali so tako predlog dveh tečajev, vsak po 40 ur, h katerima se je prijavilo 29 dijakov skupno. Oba bosta potekala v prostorih klasičnega liceja v Čedadu v popoldanskem času in bosta tudi priložnost za pridobivanje kreditnih točk. Začetni tečaj se bo začel v petek 26. novembra in mu bo sledilo deset dijakov. Na nadaljevalni tečaj, ki se bo začel v četrtek 25. novembra, seje prijavilo 19 dijakov. To pa pomeni, da je zanimanje za slovenščino in slovensko kulturo precej prisotno na našem območju, očitno med dijaki s slovenskimi koreninami, ki so končali dvojezično osnovno šolo, a tudi med njihovimi italijanskimi vrstniki. Conferenza stampa in occasione del cinquantesimo anniversario della fondazione La SKGZ a Roma per l’immediata applicazione della legge di tutela Il nodo politico della legge di tutela della minoranza slovena del Friuli Venezia Giulia e la richiesta della sua immediata applicazione sono stati al centro dell’attenzione petdeset let za sožitje da cinquantanni per f la convivenza nel corso della conferenza stampa, tenutasi martedì 22 novembre presso la sede della Regione a Roma dalla SKGZ - Unione culturale e-conomica slovena in occasione del cinquantesimo anniversario della sua fondazione. La settimana scorsa un’iniziativa analoga era stata organizzata a Lubiana. Sono stati 50 anni di impegno per la convivenza, per lo sviluppo dell’amicizia e della collaborazione tra italiani e sloveni, tra Friuli Venezia Giulia e Slovenia, ha sottolineato il presidente Rudi Pavšič, accompagnato dai presidenti provinciali di Gorizia Livio Semolič e di Trieste Igor Gabrovec. segue a pagina 4 Le biomasse forestali E LO SVILUPPO SOSTENIBILE DELLA MONTAGNA Convegno internazionale Venerdì 26 novembre ore 9.30 Sala consigliare di Pulfero Esperienze, potenzialità e prospettive delle biomasse forestali esposte da esperti italiani e da tecnici provenienti da diversi paesi europei. Comune di Pulfero - Regione Friuli Venezia Giulia -Comunità montana Torre, Natisone, Collio - Kmečka zveza četrtek, 25. novembra 2004 2 Importante convegno internazionale venerdì 26 novembre a Pulfero Biomasse e sviluppo dei territori montani O politični levici danes v Sloveniji Venerdì 26 novembre, con inizio alle ore 9.30, avrà luogo nella sala consigliare di Pulfero un convegno intemazionale su “Le biomasse forestali e lo sviluppo della montagna”. Il confronto con esperti e tecnici provenienti anche da Austria e Slovenia chiude un ciclo di iniziative realizzate dall’amministrazione comunale di Pulfero e organizzate con la collaborazione della Kmečka zveza di Cividale ed il sostegno della Regione per far conoscere le potenzialità e le prospettive delle biomasse. La prima parte del convegno metterà in luce gli aspetti tecnici ed economici della produzione e dell’uso ener- Gianfranco Fini je torej novi italijanski zunanji minister. O tem se je že dolgo govorilo, vendar je komaj 52 let stari bivši neofašist moral počakati na pravi trenutek. Da bi prevzel vodstvo italijanske diplomacije je Berlusconiju plačal visoko ceno, davčno reformo, ki jo bo vlada za 6 milijard evrov pokrila z razpolovitvijo obljubljenih mezdnih poviškov javnih uslužbencev. Ti pa so bili Fi-nijeva trda volilna baza. Kupčijo je Fini sklenil z Berlusconijem, ki je hotel za vsako ceno že prihodnje leto znižati nekaj davkov, sicer bi se povsem izneveril znani televizijski pogodbi z Italijani. Tedaj je ob pokroviteljsko nastrojenem Brunu Vespi obljubil, da se bo v primeru neuspeha kratkomalo umaknil s politične scene. Tega pa si sedaj ne more privoščiti, saj nad njim lebdi Damoklejev meč osmih let zaporne kazni, kolikor jih je tožilka Ilda Boccassini zanj zahtevala med milanskim procesom getico del legno cippato forestale. Il primo intervento è di Raffaele Spinelli del CNR: “Raccolta dei residui di utilizzazione forestale nei boschi alpini: primi risultati del progetto Alpi orientali”, seguirà Crtistoph Aste, gestore di una proprietà forestale in Austria “Una società di fornitura di biomasse legnose per la Carinzia centrale, Niko K-rajinc dell’Ente per le foreste della Slovenia illustrerà “La produzione del legno cippato in Slovenia” e Horst Jausch-negg della Camera dell’agri-coltura e del territorio della Stiria “Il mercato del legno cippato in Austria”. Chiuderanno la mattinata Valter Francescato ed Eliseo Antonini dell’Aiel che il- zaradi korupcije sodnikov med privatizacijo prehrambenega koncema SME. Gianfranco Fini je ime dobil po stricu, ki so ga bolonjski partizani likvidirali 25. aprila 1945. Njegov stari oče je bil kot zagrizen komunist edina bela vrana v družini. Ded po materi je bil prostovoljec salojske republike. Kljub temu pa Fini zatrjuje, da se je za desnico odločil šele kot dijak, ker so mu levičarski vrstniki preprečili ogled filma Zelene baretke, ki ga je John Wayne posvetil marincem v Vietnamu. V neofašistični mladinski organizaciji in nato stranki je Fini začel delati šele po preselitvi v Rim. Postal je mi-ljenček Giorgia Almiranteja, ki mu je nasledil ob smrti. Tedaj je še prisegal, da je bil Benito Mussolini največji državnik dvajsetega stoletja. Pozneje se je zaradi te izjave večkrat ugriznil v jezik. Ob izbruhu vojn na ozemlju bivše Jugoslavije se je odpravil v Beograd k Slobo- lustreranno le “Modalità di compravendita del legno cippato a contenuto energetico”. Nel pomeriggio il tema del convegno sarà invece orientato ad affrontare le politiche danu Miloševiču. Ponudil mu je podporo v zameno za vrnitev Istre in Dalmacije pod okrilje Italije. Priznati mu gre, da je v Trstu podprl oglejski sporazum s Slovenijo, ko pa so ga v Ljubljani zavrnili, ni do Slovenije gojil najmanjše simpatije več. Se pred kratkim je na shodu istrskih beguncev v Anconi dejal, da je bila Slovenija po njegovem mnenju prezgodaj pripuščena v EU. Najbrž ni naključje, da je Fini obiskal domala vse nove članice EU, v Slovenijo pa vendar ni šel. V Jeruzalemu je proglasil, da je bil fašizem absolutno zlo, ker je preganjal Jude, šel je v Auschwitz, poklonil se je žrtvam nemškega nasilja v Ardeatinskih jamah in Rižarni. Poguma, da bi se poklonil tudi žrtvam italijanskega fašizma, še ni našel. Skratka, pričakovati moramo spremembo italijanske zunanje politike. Ruggierova ljubljanska obljuba “Pacta sunt servanda!” je že pozabljena. Njegovi pristaši v parlamentu sedaj odkrito govorijo, da se je Fini vrnil domov. Palača Farnesine, na obrežju Tibere, je bila namreč zgrajena kot sedež vodstva Mussolinijeve fašistične stranke. per lo sviluppo sostenibile del settore legno/energia in Friuli Venezia Giulia. Nella prima parte l’accento sarà posto sui modelli di sviluppo che garantiscono la gestione sostenibile delle risorse forestali ed allo stesso tempo assicurano la massima remunerazione degli operatori attraverso la vendita di energia termica da parte di gruppi locali di agricoltori o di imprese boschive. Dopo l’introduzione ed il saluto del sindaco Piergiorgio Domeniš, interverranno nuovamente Horst Jauschnegg che presenterà il successo del modello Holze-negie Contracting in Austria e Niko Krajine sulle esperienze maturate in questo settore in Slovenia. Nell’ultima parte del convegno verranno affrontate le politiche, gli indirizzi e le a-zioni già attivate dalla nostra Regione o che lo saranno in futuro per lo sviluppo sostenibile del settore legno/energia. Interverranno Isidoro Barzan, vicedirettore della Direzione regionale Risorse agricole, Naturali, Forestali e Montagna, Gabriele Chio-pris, tecnico della Comunità montana, Vittorio Caroli, assessore allo sviluppo della montagna della Provincia di Udine, Emilio Gottardo della Direzione regionale Risorse agricole, Naturali, Forestali e Montagna e l’assessore regionale Franco Iacop. Trarrà le conclusioni di questa giornata impegnativa ma di grande interesse il presidente del Consiglio regionale Alessandro Tesini. V Sobotni prilogi ljubljanskega Dela so objavili zanimiv intervju z 69-letnim Božidarjem Debenjakom, upokojenim profesorjem Filozofske fakultete v Ljubljani, ki je eden največjih mar-ksologov. Objavljamo nekaj izvlečkov iz intervjuja. Je Združena lista danes za vas leva stranka? Danes marsikje ne veš, kaj je desno in kaj levo in stvari so postale brezoblične. Gotovo Združena lista ni stranka desnice. Hoče biti stranka centra, morda rahlo levo obarvanega. Ampak na levi strani spektra ni nobenega političnega naslova. Preprosto ni ga. Kje je potem politično gledano levica v Sloveniji? Politične levice pri nas ne vidim, razen v alternativnih gibanjih. V sebi imajo še neki levi impulz, ampak niso ravno politične stranke in se tudi ne potegujejo za to. Morda Forum za levico hoče biti nekaj takega, a že dolgo nisem slišal nič o njegovem delu. Ali bi Forum 21 uvrstili na levico? Res si težko predstavljam direktorja Mercatorja kot eksponenta levice na Slovenskem. Ali je lahko direktor politično angažiran na levici? Kako da ne. Recimo, veliki italijanski založnik Gi-angiacomo Feltrinelli je bil izrazit levičar. Glede tega ni problema, treba je ocenjevati dejanja. Bi izenačili komunizem in nacizem ? Mislim, da je bilo v trenutku okupacije in razdelitve Slovenije vsakomur popolnoma jasno, da se s tistim, ki je prišel sem kot okupator, ni mogoče dogovarjati. KP Francije se je lahko blamirala tako, da je poskušala doseči od okupacijskih oblasti v Parizu, da bi odpravile prepoved L’Hu-maniteja. To se je lahko zgodilo tam, medtem ko v deželi, kjer je šlo za uničenje naroda, to preprosto ni bilo mogoče. Ampak, kakor vemo, ob okupaciji Slovenije ni bilo vsakomur jasno, s kom se ni mogoče dogovarjati. Del tedanje slovenske politike je vendarle sklenil pakt z nacističnim okupatorjem. Vsakomur je moralo biti jasno. Samo da so tisti, ki so že ob razkolu pred drugo svetovno vojno imeli neko idejo “reševanja”, in sicer, da bi na slovenskem ozemlju ustanovili tako vazalno državico, kakršna je bila Slovaška, najprej prosili nemško vojsko, naj vendarle zavzame vso Dravsko banovino. A so izvedeli, da so prišli v prazno. Potem se niso spomnili česa pametnejšega, kakor da so se šli poklonit v Rim in izprosit od Mussolinija ustavo za ljubljansko pokrajino, s čimer so legitimirali okupacijo. To je slepota in nesposobnost političnega razmisleka, ki je slovenske meščanske politike udarila že prej, med koroško kampanjo, ko so poskusili reševati stvari po svoje in so jih zavozili. Na čem pa je temeljila politična moč levice v Sloveniji med dvema svetovnima vojnama, če ne na tem fiasku? To je, recimo, zelo dobro opazil tudi Bogo Grafenauer. Natanko je vedel, zakaj je prišlo do premika, da je nenadoma postala levica tista, ki je bila vprašana: kaj boš pa ti naredila za rešitev nacionalnega vprašanja? Ko je dobila priložnost, da zagreši tudi svoje napake, jih je zagrešila, denimo, vrsto napačnih presoj o mednarodni politiki. Zlasti pretirana identifikacija z Vzhodom je pripeljala do tega, da je lahko Molotov na mirovni konferenci pokazal Kardelju mejo pri Gorici, češ, poglej, kakšno lepo mejo smo vam napravili. “Ja kaj pa Gorica?” In Molotov odgovori: “Nanjo sem čisto pozabil”. To so bile napake, ki jih je delala levica pri reševanju nacionalnega vprašanja in na temo Istre. Pisrao iz Kima Stojan Spetič \ Janša ha presentato la sua squadra Il governo è pronto Il premier sloveno Janez Janša ha presentato martedì 22 novembre, dopo che i partiti della coalizione (SDS, NSi, SLS, e DeSUS) avevano sottoscritto l’accordo di maggioranza, il suo governo. I ministri sono sedici, due le donne ministro. Molti i volti nuovi nella nuova compagine governativa, ma non mancano nemmeno i politici di vecchio corso. Come Dimitrij Rupel, candidato alla carica di ministro degli esteri, ruolo che aveva ricoperto fino a pochi mesi fa nell’ambito del governo di centro-sinistra. Ora, come prevede il regolamento sloveno, i singoli candidati ministri si devono presentare alle varie commissioni parlamentari. Seguirà il voto del parlamento. Entro la fine di questa settimana o nei primi giorni della prossima il governo sarà definitivamente costituito. Parlamento al lavoro Il primo atto del nuovo parlamento sloveno è stato compiuto. La settimana scorsa sono state infatti nominate le diverse commissioni, in tutto 22, che quindi potranno iniziare a lavorare. I due rappresentanti delle minoranze hanno ottenuto, non senza difficoltà, la facoltà di partecipare ai lavori di due commissioni, quella per la scuola e quella per gli affari esteri. E’ stata completata anche la presidenza del Parlamento con l’elezione del ministro uscente Marko Pavliha, libe-raldemocratico. Il presidente Cukjati sarà così affiancato da tre vicepresidenti: Klavora, Pavliha e Peče. Congresso della LDS E’ stato fissato per il prossimo 11 dicembre il congresso dei liberaldemocratici u-sciti sconfitti dalle elezioni politiche slovene. Intanto hanno già sotto-scritto le proprie dimissioni il presidente del partito ed ex premier Anton Rop ed i vicepresidenti Slavko Gaber, Tone Anderlič e Majda Sirca. Cernjak lascia Si è dimesso nei giorni scorsi anche il presidente del partito dei giovani (SMS) Dominik Cernjak in seguito alla pesante sconfitta alle e-lezioni. Il partito non è riuscito infatti a superare nemmeno la soglia del 4% e quindi non ha più una propria rappre- sentanza parlamentare. Esercito all’estero Anche la Slovenia parteciperà all’addestramento delle forze di sicurezza irachene. Interverrà con 5 istruttori, ma in paesi terzi non in Iraq. Lo stato maggiore dell'esercito sloveno ha inoltre annunciato che il prossimo anno la Slovenia invierà in Afganistan un’unità di veterinari che opereranno all’interno del contingente tedesco. Proprio in questi giorni intanto ricorre il 13. anniversario della partenza dell’ultimo soldato dell’esercito ju- goslavo (JLA) dalla Slovenia. Donne più longeve Rispetto al naturale incremento della popolazione, in Slovenia si è registrato ancora una volta un dato negativo. Secondo i dati statistici infatti nel 2003 sono morte 19.451 persone (750 in più rispetto all’anno precedente), mentre sono nati solo 17.321 bambini. Deceduti 69 neonati, di cui 37 maschi. Si è invece allungata la vita. Per gli uomini è in media di 73,2 anni, mentre le donne hanno superato per la prima volta quota 80, la media per loro è infatti di 80,7 anni. Kultura Na pobudo Pro-loco Nediške doline v soboto 4. decembra “Poti miru na Kolovratu”, v Gorenjem Tarbiju K •'H'-''' • J ]*me r- ■ ? r— - < *« rK-J' Sr- . -■ vie. * ' I SE a,*l .*** Praznovali v Trstu 30 let Slorija posvet “Poti miru med vojnimi pomniki” je naslov mednarodnega posveta, ki bo v soboto 4. decembra v Gorenjem Tarbiju (Srednje) v prostorih Okna na slovanski svet s pričetkom ob 9.30 uri. Studijsko srečanje zaključuje uspešno oktobrsko in novembrsko pobudo “Poti miru v Benečiji”, osrednji dogodek so bili vodeni obiski po poteh Rommla na Kolovratu, ki so vzbudili zelo veliko zanimanje. Skoraj tisoC obiskovalcev iz vse dežele in sosednjega Veneta je namreč, kljub izredno slabim vremenskim razmeram, sprejelo vabilo Pro-loco Nadiških dolin in obiskalo strelske jarke ter druge ostaline iz prve svetovne vojne na Kolovratu. Namen posveta je kulturno in zgodovinsko ovrednotenje Kolovrata, kot nam je obrazložila arh. Donatella Ruttar, ki je posvet vsebinsko in organizacijsko pripravila. Po eni strani torej nadaljuje in vsebinsko bogati pobudo “Poti miru v Benečiji”, po drugi pa se ponuja kot priložnost za razmišljanje o bodoCih korakih, potrebnih za ovredno-tneje tiste in širše zgodovinske dediščine. Razdelila je referate v dva sklopa. V prvem je pozornost usmerjena na zgodovino prve svetovne vojne na Kolovratu in v Nadiških dolinah. O tem bosta spregovorila zgodovinarja Lucio Fabi in Giancarlo L. Martina ter češki izvedenec v vojaških strategijah Josef FuCik. Nato bo arhivarka Alba Zanini predstavila izvirno gradivo o prvi svetovni vojni v Nadiških dolinah, ki ga hrani Okno na slovanski svet in je rezultat raziskav Hannesa Leidingerja v arhivih na Dunaju in v Gradcu. Ob tem bo Alba Zanini predstavila tudi novo smer raziskovanja tistega obdobja v Benečiji, ki na podlagi antropološkega pristopa namerava osvetliti vojne izsku-šnje beneških ljudi in ne le vojakov. V drugem delu posveta bodo v ospredju perspektive Kolovrata in čezmejnega muzeja na prostem, ki se tu oblikuje. O tem bo spregovoril Željko Cimprič iz kobariškega muzeja, medtem ko bo Roberto Lenardon predstavil podobno izkušnjo na Pal Piccolo v Dolomitih. Nato bo Piero Zanini podal razmišljanje o krajih spomina oziroma o koreninah spomina določenih krajev ter o samem pojmu meje, kateri je posvetil zelo zanimivo študijo. Po razpravi bo posvet sklenil zgodovinar Umberto Sereni, profesor na videmski Univerzi. Naj povemo, da posvet organizira Pro - loco “Nedi- Obnovtjeni strelski jarki na Kolovratu ške doline - Valli del Nati-sone” s podporo Dežele Furlanije Julijske Krajine, Gorske skupnosti Ter Nadiža Brda, Občine Srednje in v sodelovanju z Univerzo iz Vidma in Okna na slovanski svet. V veliki dvorani Visoke šole za moderne jezike, prevajalce in tolmaCe, nekdanjega Narodnega doma v Trstu je bila v soboto, 20. novembra okrogla miza na temo “Raziskovanje manjšinske problematike danes”. Uvodna poročila so podali Milan Bufon, predsednik Znanstvenega sveta SLOR1, dr. Inka Štrukelj in dr. Miran Komac, Člana Znanstvenega sveta SLO-RI. S tem razmišljanjem o spremembah, ki jih je doživela in jih doživlja slovenska manjšinska skupnost Furlanije Julijske Krajine ter o vlogi, ki jo v tem pogledu ima raziskovalno de- lo so želeli zabeležiti 30-le-tnico delovanja inštituta. Poskrbeli so seveda tudi za bolj slovesen del, ki je bil popoldne in ga je s svojim pozdravom uvedel predsednik Slorija, prof. Aljoša Volčič, ki je bil na Celu inštituta celih trideset let. Sledila sta nagovor ravnatelja prof. Emidija Susi-ča in slavnostni govor dr. Vladimirja KlemenCiCa, ki aktivno sodeluje s Slorijem od ustanovitve dalje. Slovenski raziskovalni inštitut SLORI je bil ustanovljen leta 1974. Leta 1976 je odprl svojo podružnico v Čedadu, leta 1983 pa še v Kanalski dolini. Nastal je iz potrebe, da bi slovenska narodnostna skupnost v Italiji svojo strategijo razvoja oprla na poglobljene študije, na analize stanja, na ugotovitve strokovnih raziskav. Ze 30 let, kot je bilo poudarjeno na slovesnosti, preučuje vprašanja, ki gredo od šolstva, jezika, identitete in teritorija do zakonske zaščite slovenske manjšine - in to od Trsta do Goriške, Kanalske doline in Benečije. Obenem prireja posvete in objavlja izsledke svojih raziskav ter strokovnih analiz. Vsa leta aktivno spodbuja, usmerja in podpira mlade zamejce, ki se odločajo za univerzitetni in podiplomski študij. Iniziato il 22 novembre il corso con il prof. Cerno Sloveno al Malignani Il corso di lingua e cultura slovena, organizzato dall’Istituto per l’istruzione slovena di San Pietro al Natisone in collaborazione con l’Istituto tecnico industriale “Arturo Malignani”, si svolgerà ogni lunedì (è iniziato il 22 novembre scorso) alle ore 18.30, presso l’Istituto Malignani (v. Leonardo da Vinci 10) a Udine. Il corso, tenuto dal professor Guglielmo Cer- no, avrà cadenza settimanale e comprende 25 lezioni fino a maggio. Si potrà ottenere un attestato utile per avvalersi delle possibilità previste dalle vigenti leggi. Per iscrizioni ed ulteriori informazioni gli interessati si possono rivolgere all’Istituto per l’istruzione slovena, viale Azzida 9 a San Pietro al Natisone ( e-mail: zavod_speter@yahoo.it, tel. 0432 727490). SLOVENSKI Zavednost beneških Slovencev Beneška Slovenija je po naravi odrezana z gorami od ostale Slovenije in nagnjena proti furlanski ravnini. Politično je bila vseskozi odrezana od njih in je še. Človeku se res Čudno zdi, da je mogel ta skrajni obrobek velikega slovanskega plemena, naravno in politično odrezan od matičnega debla, skozi 1300 let zadrževati pritisk latinskega plemena in ohraniti svoj jezik in svoj značaj do današnjih dni. Tembolj je Čudno še zato, ker so razen Nadiških sodolin vse doline med seboj nepovezane in vsaka zase se stika s Furlanijo. Tako Tprski Slovenec večkrat niti ne ve, kje je Nadiška dolina in narobe. Svojo narodnost so Beneški Slovenci ohranili, ker so bili moCno zavedni, ponosni na svojo samobitnost, moCno navezani na stare svoje navade, na gospodarsko samoupravo, ki so jo ohranili nedotaknjeno do prihoda Avstrije. Sami sebe so imenovali in se še imenujejo “Slovenje”, svojo deželo pa “Slovenj-SCino”. Ostale Slovence so imenovali “Unejce / Primorce / Kranjce / Korošce / itd.” K Unejcem niso silili, ker so se počutili sami bolj svobodne, kot so bili oni “-pod cesarjem”. MoCno razvito je bilo ljudsko slovstvo, ki je prehajalo iz ust v usta. Tako boš našel v tem kotu slovenske zemlje izredno veliko narodnih pesmi, pravljic in pripovedk. Nešteto dokumentov nam dokazuje, kako žilavo so branili svoje etniške meje z notranjo organizacijo, ki bi ji iskali težko drugo primera. Ko so pa enkrat izgubili svojo avtonomijo, se je začelo raznarodovalno delo. Potek sistematičnega raznarodovanja Prva borba za obstoj slovenskega naroda nasproti italijanskemu imperializmu in rodomoru se je zaCela biti v Beneški Sloveniji in takoj po plebiscitu leta 1866. Na eni strani polna svobodoljubnih gesel je novo-došla oblast zaCela s tihim in sistematičnim raznarodovalnim delom, kot 50 let pozneje na Goriškem, Tržaškem in v Istri. - gre naprej - V nedeljo 28. novembra v Novi Gorici predstava En sam cvet Kadar slovenska ljudska pesem potuje po Evropi PERlOfllQUE (xjVtsOL Z .RtA/t/tV }>} CHAKLC ftol '9Cf 19+57 januar x ,'bruar GLAS V Ljubljani pripravljajo Knjižni sejem (Fiera del libro). Zavod za slovensko izobraževanje iz Spetra organizira v soboto, 4. decembra obisk sejma. Odhod iz Spetra ob 8. uri, ogled knjižnega sejma, kosilo in ogled mesta po želji. Odhod iz Ljubljane ob 16.30 in povratek v Speter okrog 19. V kulturnem domu v Desklah v dolini SoCe je zelo veliko ljudi v nedeljo, 21. novembra doživelo izreden kulturni dogodek. Nastopila je Ljoba JenCe z besedo in pesmijo, ob njej še godci in pevci iz različnih evropskih držav. Med njimi je bil tudi beneški moški pevski zbor Matajur, ki ga vodi dirigent Davide Clo-dig. Zapeli so sami a tudi skupaj z drugimi izvajalci. Na koncertu so sodelovali še Estonka Sofia Joons, Nemca Ursel in Karlheinz Buchvwald in še godca Marino Kranjac in Zvezdan Reja ter slovenska pevka Vesna Zimic. Ljudska pesem potuje po novi Evropi, je bil naslov prireditve, ki je bila pravo doživetje. Naj povemo še, da bo zbor Matajur skupaj z drugimi beneškimi izvajalci tudi na predstavi “En sam cvet”, ki bo v nedeljo, 28. novembra ob 18. uri v gledališču v Novi Gorici. (Prevoz z avtobusom, informacije Marina ali Davide). Aktualno Zanimiva pobuda Občine na osnovi zakona 482 Trbiž uveljavlja vse svoje jezike E QUESTO SONO IO - E CHEST SOI JO IN TO SEM JAZ - UND DAS BIN ICH Se odpovedujejo slovenščini OdborniStvo za kulturo Občine Trbiž je s sredstvi zakona za jezikovne manjšine št.482, ki so bila dodeljena za leto 2001, izvedla širšo akcijo za uveljavljanje jezikov, ki jih občani govorijo na Trbižu. Tako so izdali lično opremljeno zgibanko z geslom: “Učiti se jezikov, da bi postali svetovljani, da bi bili del Evrope in del sveta, da bi bili prebivalci sveta.” Zgibanka je napisana v italijanščini, furlanščini, slovenščini in nemščini. Prisrčen logo je Občini posredoval otroški vrtec Tarvisio centrale. Krajše besedilo v zgibanki pa med drugim pravi: “Jezik nekega naroda je neprecenljiva kulturna dobrina. V njej se hranijo zgodovinske korenine, tradicije ter fonetično izražanje, ki bi sicer šlo v pozabo in bi bilo izgubljeno za vedno. Zakon 482/99 je nastal za ohranitev, razvoj in promocijo manjšinskih jezikov. Prav zato so furlanšči-na, slovenščina in nemščina zaščiteni kot jezik ljudi, ki so zgodovinsko prisotni v tem prostoru Furlanije.” Zgibanko bodo razdelili po šolah trbiške občine, v javnih lokalih in seveda v občinskih uradih, ki so v stiku z občinstvom. Ob zgibanki so natisnili tudi veli- ke štirijezične plakate, ki bodo prav tako opazni na občinskem ozemlju. Gre torej za pobudo, ki je podobna tisti, ki jo je izvedla Pokrajina Videm v korist avtohtonih jezikov Furlanije. Na Trbižu so videmsko pobudo nadgradili in prilagodili lastni stvarnosti, kjer je v bistvu težko razmejiti prostor, na katerem ljudje govorijo ob italijanščini tudi slovenščino, furlanščino in nemščino. ' Večkrat isti prebivalci poznajo več jezikov. Vrača- ti ljudem zavest o lastnih koreninah pa je nedvomno pomembno dejanje, posebno če ima pečat uradnosti. Verjetno bomo dolgočasni, ko ponavljamo, da se stare pregrade z največjo trmo ohranjajo prav v Trstu, ki si je v Italiji in v Evropi pridobilo nezaslužen vzdevek kozmopolitskega in mittele-vropskega mesta. V resnici je svetovljan tisti, ki ve, kje je doma in se tega ne sramuje, čeprav ni zrastel sredi mogočnih palač z velikimi vrati in okni. (ma) Zamejski Slovenci radi potarnamo, da nas Slovenci iz Slovenije, predvsem pa iz Ljubljane, premalo porajta-jo. Mislimo si, da bi morali biti do nas pozornejši, ker smo Slovenci, ki živimo v drugi državi, kjer smo manjšina, a smo in dajemo svoj doprinos vsemu slovenskemu narodu. Vemo, da bi bila za nas oddaljenost od Slovenije usodna, saj se največ slovenskega dogaja prav v Sloveniji. Pa se ti zgodijo stvari, ko misliš, da boš zamejski Slovenec v časih, ko ne bo več mej, zadnji, ki bo uporabljal to ubogo slovenščino. Zdi se, da se najbolj goreče borimo mi, ki smo od nekdaj pod Italijo in kot taki tudi od nastajanja člani Evrope, Evropske unije in podobnih zadev. Na osnovi evropskega sporazuma o jeklu in premogu se je mnogo Benečanov zakopalo v belgijske rudnike. Bil je to čas, ko Slovenci v Ljubljani o kakšnih evropskih združevanjih niti pomislili niso, danes pa se integrirajo s hitrostjo bliska. Marsikateremu delavcu kake kulturne slovenske ustanove v Italiji se je že pripetilo, da so ga iz Ljubljane uradno poklicali in po telefonu govorili v angleščini. Na proslavi Kulturnega doma v Gorici je pred časom visok funkcionar z ministr- stva za kulturo iz Ljubljane spregovoril prisotnim v francoščini, ker je pač francoščina še vedno mednarodni diplomatski jezik. Vsi smo molčali, ker smo vljudni ali pa zato, da ne bi dali vedeti, kako vsi ne razumemo francoščine. V carski Rusiji so imenitne družine vendarle govorile francoščino... Mislili pa smo, da smo edini, ki nas iz Slovenije nagovarjajo v angleščini, francoščini ali v bolj ali manj slabi italijanščini. Nismo! Ravnatelj knjižnice Ciril Kosmač v Tolminu je sprožil pravo jezikovno vojno proti Agenciji za regionalni razvoj Republike Slovenije, ki ima svoj sedež v Ljubljani. Taista agencija je v zvezi z nekim evropskim projektom pričela pošiljati knjižnici v Tolminu dopise v angleščini. Visoki birokrati so očitno razumeli vstop v Evropo čisto po svoje. Eno so prošnje v Bruselj, drugo pa je dopisovanje z nasledniki starih slovenskih puntarjev. Zanje ni še napočil čas, da bi jo tolkli doma po angleško. Celo slovenski politiki živahno razpravljajo, ali naj bo v podjetjih na slovenskem ozemlju uradni jezik angleščina. Res je, da je Slovenija prodala kako podjetje več, kot bi bilo treba. Zal, v nekaterih podjetjih, kjer imajo tuji partnerji pomemben delež, je v resnici angleščina pogovorni jezik. Pa je tako! Ko se nekdaj ponižni Furlani trudijo, da bi v poslovni svet uvedli furlanščino in ko zamejski Slovenci zahtevamo javno rabo slovenščine, v Ljubljani razpravljajo, če ne bi bilo prav, ko bi v gospodarstvu postala angleščina kar uradni jezik. Dodajmo k temu še napise in tiskovine, pa bo Ljubljana imenitnikov takšna, kot je bila za časa Franceta Prešerna. Takrat je boljša družba govorila nemško, danes bo angleško. Zal danes ne moremo zaupati veči niti Levstikovemu kmetu in niti ne v navadne ljudi, saj ljubljanski paglavci že govorijo neko računalniško slovenščino, kjer se mešajo slovenščina, ljubljansko narečje, angleščina v obilici pa še kaka preostala nemška beseda ali celo italijanska. Elita pa se ob velikih proglasih slovenstva podaja v evropsko integracijo s tolikšno vnemo, da bomo jutri uporabljali v javnosti več slovenščine zamejci kot Slovenci v slovenski prestolnici. Priznam, da si tega nisem pričakoval in sem imel za skorajšnje ksenofobe nekatere pisateljske znance, ki so mi predočali omenjeno nevarnost ob vstopanju v Evropo. Mislil sem si: “Če govorim slovensko jaz, zakaj ne bi govorili slovenščino v Ljubljani?” Bojim se, da sem se motil, posebno potem, ko sem po telefonu sogovorniku v Ljubljani zaman razlagal, da sem delal izpite iz slovenščine pri Toporišiču. On pa po angleško:”Nemogoče, saj ste iz Trsta!" Niti zavedal se ni, da govoriva o slovenski prireditvi. V Rimu na sedežu Furlanije Julijske Krajine tiskovna konferenca ob 50-letnici SKGZ je postavila v ospredje sožitje ob meji in izvajanje zaščitnega zakona Na rimskem sedežu dežele Furlanije Julijske krajine je bila v torek 23. novembra tiskovna konferenca Slovenske kulturno gospodarske zveze ob petdesetletnici ustanovitve. Podobno pobudo je SKGZ organizirala v petek 19. novembra v Ljubljani. V središču pozornosti na rimski tiskovni konferenci in na kasnejših pogovorih s številnimi političnimi predstavniki je bil seveda zaščitni zakon in nesprejemljive zamude pri njegovem izvajanju. Predsednik Rudi Pavšič pa je imel priložnost tudi predstaviti poglede organizacije o novi vlogi, ki jo v skladu s svojo zgodovinsko in geopolitično specifiko ter z intelektualnim in gospodarskim potencialom želi imeti slovenska manjšina, bodisi v odnosu med državo in deželo, ki ima poseben status prav zaradi prisotnosti manjšine, bodisi med deželo in Republiko Slovenijo. Na koncu je predsednik Pavšič izkoristil tudi priložnost, da je zaželel uspešno delo novemu zunanjemu ministru z Zeljo “da bi tudi v naših krajih razvil misli, ki jih je iznesel v Izraelu”. Livio Semolič je izhajal iz goriške realnosti, kjer se srečujeta dva naroda, dve državi. Ta prostor je laboratorij sožitja in sodelovanja, je dejal, manjšina pa opravlja po-membmo vlogo povezovanja. Tržaški predsednik SKGZ Igor Gabrovec je poudaril nacionalistično nastrojenost mestne desno usmerjene oblasti, ki je dala nacionalistični pečat proslavam ob 50.letnici vrnitve Trsta pod Italijo in izpostavila izključno in izključujoče italijanskost mesta. SKGZ je nastavila program praznovanja svoje petdesetletnice z odločnim pogledom v bodočnost. O vlogi SKGZ na Videmskem je podčrtal njeno bistveno vlogo v procesu kulturnega in jezikovnega oza-veščanja ter krepitve tistega najbolj ogročenega dela slovenskega narodnega telesa. Promocija jezika in kulture pa je bila tesno povezana s socialnim napredkom in gospodarskim razvojem, SKGZ je čestital predsednik Confemili Domenico Morelli, predstavnik notranjega ministrstva Giuseppe Scalia je poudaril konstruktiven pristop slovenske manjši- Rudi Pavšič ne pri reševanju odprtih vprašanj ter zagotovil prizadevanje, da bi izvajanje zaščitnega zakona čimprej steklo. Ob čestitkah organizacij je sen. Miloš Budin izpostavil večjezično specifiko naše dežele. Spregovoril je tudi predstavnik CGIL Roberto Treu. Naj povemo, da so se tiskovne konference med drugimi udeležili tudi poslanci Katja Bellillo, Alessandro Maran in Ettore Rosato. Lettera al giornale Valli del Natisone e tabelle in friulano Caro direttore, in questi giorni ho notato che nelle valli del Natisone sono state poste le tabelle bilingui. Devo dire che sono rimasta molto male quando a Liessa, nel comune di Grimacco, ho visto scritto Cividat. Non perché mi dia fastidio il friulano, anzi. Ma perché era assente la scritta Cedad che è il nostro nome per Cividale. Sul territorio sloveno andava posta la tabella con il nome sloveno. Noi rispettiamo i Friulani, ma chiediamo rispetto anche per noi e la nostra lingua. Quindi chiedo che le autorità competenti aggiungano alla tabella in friulano anche quella slovena. Se non è possibile tolgano anche quella in friulano, altrimenti non possiamo non sentirci defraudati e umiliati. Filipig Romilda V torek 23. novembra je predložil državnemu zboru seznam ministrov Janša predstavil svojo vlado s prve strani Ministrstvo za pravosodje bo vodil Lovro Sturm, ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič, ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jure Zupan in ministrstvo za obrambo Karl Erjavec. Ministrstvo za okolje in prostor bo vodil prvak SLS Janez Podobnik, ministrstvo za promet Janez Božič ter ministrstvo brez listnice za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Darinka Mravljak. Ob predstavitvi ekipe je Janša naglasil, da niso razdelili ministrstev po kvotah in zato ni delitev resorjev po strankah. Ker je v sedanji ekipi le ena ministrica brez listnice (za regionalni razvoj), bo naknadno možen še predlog za ministra brez listnice. Med ministri, ki so obenem tudi načelniki strank, ni predsednika DeSUS Antona Rousa. Janša je na izrecno vprašanje dejal, da Raous ni želel kandidirati za ministra. Premier si je sicer želel imeti v vladi vse tri predsednike koalicijskih partnerjev (sam Janša je prvak SDS), saj bi bilo tako možno “tekoče usklajevanje”. Janša je dejal, da se še niso domenili o dokončnem številu državnih sekretarjev v uradu predsednika vlade, (ma) Cerimonia per il mezzo secolo della SKGZ 50 anni per i diritti segue dalla prima Del nuovo esecutivo facevano parte per la provincia di Udine Izidor Predan e Vojmir Tedoldi che a livello locale erano dirigenti del circolo Ivan Trinko ed il secondo anche direttore del quindicinale Matajur. La Slovenska kulturno-gospodarska zveza rimane a tutt’oggi la maggiore associazione degli Sloveni in Italia. E nel suo impegno quotidiano continua a perseguire gli scopi per i quali fu fondata: i diritti linguistici degli Sloveni, la crescita culturale della comunità, lo sviluppo economico, la salvaguardia dei territorio in cui la comunità è insediata e l’amicizia tra Sloveni e Italiani, tra la Slovenia e l’Italia. — Aktualno —————---------------------- Giovedì 18 novembre un gruppo di operatori ed insegnanti nostri ospiti Un invito a conoscere gli Arbèreshè (l'Italia Un bel gruppo di insegnanti ed operatori di sportelli linguistici, appartenenti alla comunità Arbè-reshe o albanese del sud Italia è stato giovedì scorso nostro ospite nella sede del circolo Ivan Trinko a Cividale e successivamente del centro culturale Planika - Stella alpina in Val Canale, nell’ambito di una più ampia visita in Friuli. Tema dell’incontro lo scambio di informazioni sulla realtà slovena ed albanese, sulle iniziative messe in campo specialmente in campo scolastico dopo l’approvazione della legge di tutela delle minoranze linguistiche (482), ma anche sulla percezione della propria identità e diversità da parte della più ampia comunità slovena o albanese. Passando per le nostre valli e la Slovenia A cavallo dal Galles Uno alla Giordania E’ passato anche nel nostro territorio l’itinerario della grande cavalcata di Lisa e Harry Adshead, avventurosa coppia proveniente da Llan-deilo in Galles e diretta in Giordania in sella ai loro cavalli arabi Audin e Sealeah e accompagnati da un cavallo al basto, Hannah. Ingegnere lui, veterinario (specializzato in cavalli) lei, entrambi di 37 anni, sono riusciti a ottenere un anno e mezzo di aspettativa nei rispettivi lavori e, vendute le macchine e affittata la casa, sono partiti per realizzare un sogno che a-vevano fin da bambini. Viaggiano attrezzati di tutto punto: tenda, fornello e cibarie, un recinto elettrico portatile per i cavalli, una fornita farmacia da viaggio, strumenti per la ferratura, coperte e impermeabili per i cavalli per affrontare i rigori deH’inverno. Sono partiti da casa il 16 aprile e dopo aver attraversato Inghil- terra, Francia e Italia Settentrionale, il 9 novembre hanno varcato il confine sloveno a Mulin Vecchio/Britof. In una meravigliosa giornata di sole hanno percorso parte del Sentiero Italia da Centa a Cladrecis e a Marcoii-no, per poi scendere sulla strada della valle dello Iudrio. Un bel ricordo per l’ultima giornata in Italia, paese in cui ci hanno detto di aver ricevuto ovunque una accoglienza calorosa. Al momento attuale sono già arrivati oltre Celje, diretti in Ungheria. Se tutto procederà senza intoppi potranno festeggiare il Natale in Romania. Il loro itinerario prevede poi la Bulgaria, la Turchia e la Siria. Notizie dettagliate e aggiornate sulla loro avventura si possono avere visitando il loro sito www.adshead.com/liarry Antonietta Spizzo Al valico con la Slovenia e sopra nella selva di Ternova Bilancio positivo dell’iniziativa della Caritas a Ponte S. Quirino Quando la solidarietà ha quel profumo di dolce La “Caritas foraniale” chiede ospitalità al Novi Matajur per dare un piccolo resoconto dell’iniziativa della vendita dei dolci alla festa delle castagne dell’ottobre scorso. Come sempre, ci sono state molte persone generose di ogni comunità della fora-nia che hanno preparato torte bellissime e buonissime, e alcune che non hanno potuto farle hanno mandato la loro offerta. Di questo le ringraziamo molto. Il ricavato è di 2.630 euro. 2.100 euro verranno inviati a Suor Anna, tramite la Caritas Diocesana, per 7 a-dozioni a distanza, i rimanenti saranno utilizzati per venire incontro a qualche e- mergenza sul territorio. Quest’anno il tempo non è stato molto propizio, e questo non ha favorito l’afflusso dei turisti alla festa. In particolare domenica 31 era quasi impossibile raggiungerci dato che le strade erano ridotte a torrenti d’acqua. Le torte che sono state consegnate e che sono rimaste purtroppo invendute, per la prima volta da quando questa iniziativa è in atto, hanno arricchito il pranzo alla mensa dei poveri e penso che saranno state molto apprezzate. Così la generosità delle persone che hanno lavorato non è stata inutile. Ringraziamo molto anche le persone che sono state disponibili ad aiutare al banchetto della vendita e naturalmente il “Gruppo di Cle-nia” che ci ospita sempre con molta cordialità. A.V. Si esibirà la Young Musicians International Symphony Orchestra In onore dei capi di governo Ince concerto a Portorose Al summit dei capi di governo e ministri degli esteri dei 17 Paesi membri dell’Intesa Centroeuropea (INCE) a Portorose, in Slovenia, il Friuli Venezia Giulia sarà rappresentato da un presti- Sabato 18 dicembre, alle ore 20, presso la trattoria “Alla rinascita di Azzida’’, cena per tutti i Bruno, Bruna, Brunetta... Antipasto e primo a base di pesce! Le iscrizioni ed il versamento della quota di partecipazione presso trattoria “Alla rinascita” di Azzida entro sabato 11 dicembre. Informazioni: Bruno 328 2117984. V soboto 18. decembra, ob 20.uri, v gostilni “Alla rinascita” v Azli, se srecamo vsi Bruni, Brune, Brunette... Bomo imeli večerjo, same ribe. Za se vpisat je cajt samo do sobote 11. decembra. Pokličite Bruna, seveda!, na tel. 328 2117984. gioso evento culturale, il concerto della Young Musicians International Symphony Orchestra offerto dalla Banca di Cividale. Il concerto presso il teatro “Tartini” di Pirano è in programma il 25 novembre alle ore 19. Nata da un’esperienzza di corsi estivi per giovani musicisti nel 1989 proprio a Cividale, l’orchestra formata da 70 giovani tra gli 11 e i 18 anni provenienti dai Paesi del Centroeuropa si è costituita nel 1994 e nel 1998 ha assunto le attuali caratteristiche tanto da ottenere l’anno successivo l’alto patrocinio della stessa INCE. Grazie all’intraprendenza del suo direttore artistico, I-gor Kuret, l’orchestra giova- nile affronta ogni anno una tournée di concerti nelle principali città centroeuropee con crescente successo. Il concerto di gala in onore dei capi di governo riuniti a Portorose ha trovato il necessario sostegno finanziario della Banca di Cividale, istituto sponsor di Mittelfest e sempre più proteso ad operare nella vicina Slovenia. L’iniziativa è stata presentata presso l’assessorato regionale ai rapporti internazionali dal vicedirettore dell’Ince, l’ambasciatore Milan Predan, e dal direttore generale della Banca di Cividale, Luciano Di Bernardo, presenti lo stesso assessore Franco Iacop e il maestro Kuret. tazioni di educazione in albanese avviate in alcune scuole già negli anni 70, ora la lingua può entrare ufficialmente nella scuola. Non sempre è facile, ci hanno detto, a volte anche per la diffidenza delle famiglie, i bambini però hanno sempre risposto con grande entusiasmo. Certo sarebbe molto posi- E’ una realtà composita e difficile quella Arbéreshé, come ci hanno spiegato, caratterizzata da una grande dispersione e frammentazione, con comunità piccole a-nimate da volontà ed entusiasmo in cui si fa molto per mantenere e diffondere la lingua albanese ed altre comunità che invece rifiutano di essere definite Arbéreshé. Va detto che si tratta di una popolazione stimata in 100 mila abitanti che però vivono in 41 comuni e 9 frazioni, divisi in sette regioni dell’Italia meridionale (A-bruzzo, Molise, Campania, Basilicata, Puglia, Sicilia e Calabria). La presenza più consistente si registra in Calabria dove ci sono due poli fonda-mentali per la vita della comunità albanese: l’università di Cosenza, che è soprattutto negli ultimi 15, 20 anni un punto di riferimento culturale forte e l’Eparchia o Diocesi di Lungro. Gran parte della comunità italo-albanese in Italia (accanto a quella di Lungro che si occupa di tutta la comunità nel continente c’è anche l’Eparchia di Piana degli Albanesi per la Sicilia) da più di quattro secoli infatti segue il rito greco. Un pezzo della Chiesa d’oriente in Italia che è la patria della Chiesa d’occidente. E il rito greco è un elemento fondante dell’identità albanese. Non solo, dopo il Concilio Vaticano II, quando nella liturgia è entrata anche la lingua locale si è trattato della lingua standard dell’Albania e così la chiesa ha svolto un ruolo importante per la crescita linguistica della comunità. Di grande importanza sono stati anche storicamente i legami e gli scambi culturali con l’Albania che sono vivi tutt’oggi. Negli anni ‘90 poi c’è stata una forte migrazione di albanesi in Calabria. A Spezzano, una località di circa 8 mila abitanti si sono aggiunti circa 1000, 1500 albanesi di nuova migrazione. La legge di tutela delle minoranze linguistiche in I-talia offre ora strumenti nuovi per valorizzare la realtà linguistica e culturale albanese. Dopo le sperimen- tivo se la lingua albanese trovasse spazio nella Tv pubblica che legittima tutto e può risvegliare gli orgogli sopiti. Intanto molti comuni della Calabria ed anche la provincia di Cosenza hanno a-perto gli sportelli linguistici che per il momento svolgono principalmente un ruolo di coordinamento e di animazione culturale. (Per saperne di più si può consultare il sito www.arbi-talia.it) četrtek, 25. novembra 2004 Četrtek, 25. novembra 2004 Risultati Calcio a 5 Merenderos - Sedia elite 3-4 Promozione Paradiso dei golosi - Cantina Fredda 10-2 Sangiorgina - Valnatisone 1-1 A.B.S. The Black Stuff 4-5 3. Categoria The Black Stuff - Amici della palla 5-0 Fortissimi Audace 0-1 Solerissimi - Parajso A. A 2-3 JUNIORES Klupa 99' - V. Power 2-6 Valnatisone Manzanese 1-6 Felmec - P.P.G. Azzida 2-7 Giovanissimi Longobarda - Merenderos Bar al Ponte - Pizz. Cantina fredda n.p. 8-3 Valnatisone Esperia ’97 0-0 Manzignel - The Black Stuff 8-2 Esordienti Parajso A. A. - A.B.S. 9-1 Buttrio - Valnatisone 1-3 Reai Max Team - V. Power 3-4 Pulcini P.P.G. Azzida Carrozzeria Guion n.p. Audace/A - Aurora Buonacquisto/A 4-0 P.P.G. Azzida - 5 Eglio 0-5 Audace/B - Aurora Buonacquisto/B Amatori 2-5 Prossimo turno Warriors - Filpa 1-2 Promozione Filpa Valli del Natisone 0-0 Valnatisone - Cividalese (27/11) Poi. Valnatisone - Mar/ter 2-1 3. Categoria S.O.S. Putiferio - Progettoideazione 3-1 Audace - Azzurra Premariacco Friulclean - Osteria al Colovrat 3-2 JUNIORES Tricesimo - Valnatisone (rinv.8/12) Giovanissimi Serenissima - Valnatisone Esordienti Valnatisone - Buonacquisto Pulcini Virtus Manzanese/A - Audace/A Virtus Manzanese/B - Audace/B Amatori Filpa - Torean Birreria da Marco - Valli del Natisone Osteria Colovrat Pol. Valnatisone (a Savogna) Moimacco - S.O.S. Putiferio Calcio a 5 Merenderos - S.T.U. Paradiso dei golosi - Solerissimi PV2 Twister - Bar al Ponte The Black Stuff Parajso A. A. V. Power - Polisportiva S. Marco Pittibul - P.P.G. Azzida Carrozzeria Guion - 5 Eglio Classifiche Promozione Pro Cervignano 22; Sangiorgina 21; Buttrio, Ruda 14; Costalunga, S. Sergio 16; Mariano*, Ronchi 14; Santamaria 13; Muggia, Juventi-na* 12; S. Giovanni* 11; Fincantieri 9; Civida-lese 7; Valnatisone* 6; Gallery Duino 3. 3. Categoria Paviese’, Serenissima, Savorgnanese’ 14; Moimacco* 12; Azzurra* 11; Rangers* 10; S. Gottardo* 7; Ciseriis* 5; Fortissimi, Cormor’ 4; Audace* 3; Donatello* 1. JUNIORES Palmanova 23; Ancona 22; Pro Fagagna, Manzanese 21; Rivignano, Centro Sedia 18; Sevegliano 16; Union '91*, Pozzuolo 9; Gonars* 8; Valnatisone 7; Tricesimo, Buttrio* 6; Pagnacco* 3. Giovanissimi Esperia '97* 19, Moimacco* 16; Serenissima* 14; Gaglianese***13; Fortissimi* 9; Valnatisone**8; Cussignacco**, Azzurra** 7; Buttrio’ 5; Chiavris* 2: Union '91 ***1. Amatori (eccellenza) Filpa. Valli del Natisone, Mereto di Capitolo* 9; Ziracco, Birreria da Marco 8; S. Daniele* Bar S. Giacomo, Gp. Piccini Codroipo, Dimensione Giardino,Torean, S. Daniele* 7; Warriors* 6; Ba. Col., Bagnarla Arsa 5; Ter-mokey 3. Amatori (3. categoria) Orzano 12; Polisportiva Valnatisone, Versa 10; Osteria al Colovrat* 9; Carioca 8; Piaino* 6; Maxi discount** 5; Sos Putiferio, Friul-clean, Progettoideazione, Mar/ter* 4; Moimacco* 2. Le classifiche degli Amatori sono aggiornate alla settimana precedente. * 1 partita in meno, ** 2 partite in meno, *** 3 partite in meno Derby w Roberto Clarig della Filpa FILPA PULFERO 0 VALLI NATISONE 0 Filpa Pilifero: Borioni, Vanni Oviszach, Coppetti, Walter Rucchin (Pettarini), Mongelli, Roberto Clarig, Davide Del Gallo (Almir Be-sič), Tullio (Stefano Dugaro), Patrick Chiuch (Bernardo), Scidà (Bruno lussa), Enrico Cornelio. Valli del Natisone: Ivano Lunari, Simone Vogrig, Claudio Scaravetto, Patrik Birtig, Massimo Congiu, Andrea Zuiz (Maurizio Casco), Robi Caucig, Cristian Birtig, Gabriele Zanutta, Denis Go-sgnach (Mauro Clavora), E-manuele Lodolo (Volarič). La Filpa di Pulfero, grazie alle reti reti messe a segno da Patrick Chiuch e Davide Del Gallo, ha superato nella gara di recupero la Warriors ed ha agganciato in testa alla classifica del girone di Eccellenza amatoriale le squadre del Mereto di Tomba e la Valli del Natisone. Sabato pomeriggio è andato in scena il derby tra le due formazioni di Pulfero, disputato a Podpolizza tra due delle tre capoliste. L’incontro è risultato molto equilibrato e non ha riservato grosse emozioni al pubblico presente, salvo la traversa centrata al 35’ del primo tempo da Patrick Chiuch. Nel finale di gara la Filpa, ha giocato in nove per due e-spulsioni. Nonostante il pareggio le nostre due squadre guidano la classifica a quota 10, assieme al Mereto di Capitolo. Pareggio della Valnatisone in trasferta a San Giorgio di Nogaro aspettando il derby Stoppata la capolista Successo degli Esordienti a Buttrio - In Terza categoria amatori in ripresa la Sos Putiferio La Polisportiva Valnatisone si presenta con una vittoria al derby con l’Osteria al Colovrat La Valnatisone dopo avere ottenuto il primo successo, ha ottenuto un prezioso punto sul campo della capolista Sangiorgina grazie alla rete messa a segno allo scadere da Giugliano. Sabato 27 è in programma a S. Pietro al Natisone, alle 14.30, il derby con la Cividalese. In Terza categoria, l’Audace di S. Leonardo è stata sconfitta sul campo dei Fortissimi all’ultimo istante su calcio di rigore. Capitombolo degli Junio-res della Valnatisone che con la Manzanese sono andati a segno una volta sola con Mattia Iuretig. La partita in programma sabato 27 novembre a Tricesimo è stata rinviata a mercoledì 8 dicembre. Grazie ad un “super catenaccio alla Helenio Herrera”, i Giovanissimi della Valnatisone, allenati da Renzo Chiarandini, hanno costretto la capolista Esperia ‘97 al primo pareggio. Il recupero con la Gaglianese, è stato spostato dalla F.I.G.C. da mercoledì 8 a domenica 19 dicembre alle ore 10.30. Vittoria degli Esordienti della Valnatisone a Buttrio V. Power non trova ostacoli Nel campionato di prima categoria i Merenderos hanno perso la gara casalinga con la Sedia elite, andando a segno tre volte con Mauro Corredig. La gara tra i sanpietrini e la Longobarda è stata disputata ieri sera, mercoledì 24. La The Black Stuff di Pulfero ha ottenuto due vittorie nelle precedenti gare di campionato di Seconda categoria. La prima a tavolino nei confronti degli Amici della palla, la seconda sul campo della A.B.S. grazie alla doppietta realizzata da Cristian O-nesti e le reti di Luca Scacco, Andrea Zuiz ed Emanuele Lodolo. Nell'ultima esibizione la squadra di Pulfero ha perso con la Manzignel andando a segno due volte con Andrea Zuiz. Dopo avere conquistato il primo punto in classifica il Bar al Ponte S. Quirino ha ospitato la Pizzeria Cantina fredda superandola con le triplette di Michele Guion e Matteo Trinco ed i gol realizzati da Giuliano Causerò e Matteo Braidotti. Prima di osservare il previsto turno di riposo, con un largo margine la capolista Paradiso dei golosi di S. Pietro al Natisone ha superto l'ostacolo della Pizzeria Cantina fredda. Per il team del presidente Daniele Marseu sono andati in gol Denis Gosgna-ch, autore di una quaterna, Massimiliano Campanella di una doppietta, Patrik e Cristian Birtig, Massimo Congiu e Cristian Furlan. Grazie alla tripletta realizzata da Gabriele Iussig la Parajso Amsterdam Arena ha avuto ragione della formazione dei Solerissimi. La squadra del presidente Simone Bordon ha quindi superato il fanalino A.B.S.con le quaterne realizzate da Patrick Chiuch e Davide Del Gallo e la rete di Antonio Corrado. Continua in Terza categoria la marcia di testa della V. Power di S. Leonardo che, dopo avere superato in trasferta la Klupa con la doppietta realizzata da Bruno lussa e i gol di Edo Dreco-gna, Terry Dugaro, Matteo Tomasetig e Claudio Bledig, si è ripetuta con la Reai Maxi Team. I gol della vittoria dei ragazzi valligiani sono stati siglati da Matteo Tomasetig, autore di una tripletta e Cristian Trusgnach. La P.P.G. Azzida ha perso a tavolino la gara con la 5 figlio. Nel successivo impegno con la Felmec i valligiani hanno ottenuto il primo successo. Riportiamo sotto le classifiche che riguardano le nostre squadre, aggiornate al- la settimana precedente. 1. CATEGORIA S.T.U. 12; Sedia elite 9; Nolvideo 8; Braidemate*, Merenderos, Simon's pub. Pizzeria Moby Dick 6; Longobarda* 5; Sporting 2001, Il Fienile, Pronto Auto 4; Credi Friuli Reana 0. 2. CATEGORIA Paradiso dei golosi 10; The Black Stuff*, PV2 Twister* 8; Parajso Amsterdam Arena*, Amici della Palla 7; Pizz. Cantina fredda, NewWelding 6; Manzignel* 4; Solerissimi* 2; Bar al Ponte 1; A.B.S. *0 3. CATEGORIA V. Power 10; Klupa* 6; 5 Eglio** 5; Carrozzeria Guion*, Felmec 4; Poli-sportiva S. Marco* 3; Reai Max Team*, Pittibull** 2; P.P.G. Azzida 1. in gol con Nicola Spazzolini (doppietta) e Samuel Zanto- < ? E' Andrea Luciani di Gorizia, con il cavallo Siria, il vincitore del torneo sociale del Circolo ippico Friuli orientale di Cividale. E’ stato premiato dal presidente del sodalizio Giuseppe Paussa, nel corso della cena sociale, alla presenza di un un centinaio di cavalieri. Luciani ha preceduto Massimo Fedrigo di Pramaggiore e Stefano Zompicchiatti di Cividale. Tra i primi dieci in classifica c'è anche il cavaliere più “adulto", Luigi Pontoni di Premariacco, giunto quarto all'età di 76 anni. Bene anche il gruppo degli under 20 vino. La gara di sabato 27 novembre con la Buonacquisto inizierà alle ore 18. La partita di recupero con la Savorgnanese/B si giocherà sabato 18 dicembre alle 15.30. La squadra A dei Pulcini dell’Audace ha superato la Buonacquisto con i gol di Mazzola, Gosgnach, Chiabai e Gariup. Sconfitta la formazione B andata a segno con Vuk e Costaperaria. In Terza categoria la Sos Putiferio di Savogna con le reti di Cristian Onesti, Matteo Trinco e Gianni Podorie-szach, ha avuto ragione della Progettoideazione. La Polisportiva Valnatisone di Cividale, grazie alla doppietta realizzata da Marco Sciocchi, è riuscita a rimontare l’iniziale svantaggio e successivamente a conquistare i due punti nella partita interna con la Mar/ter di U-dine. L’Osteria al Colovrat di Drenchia è ritornata dalla trasferta di Branco con la Federico Clavora valido difensore della Valnatisone Friulclean con la prima sconfitta di misura. I ragazzi valligiani guidati dal mister Igor Clignon hanno segnato le due reti grazie a Gianni Qualla. Sabato 27 novembre alle ore 14.30 a Savogna è in programma il derby tra l’Osteria al Colovrat e la Poli-sportiva Valnatisone. Paolo Caffi Successi delle Under 15 e dei ragazzi di S. Leonardo Pallavolo a tutto gas Con le vittorie per 3-0 con la Selena Porzio e 3-1 con la Danieli, le ragazzine della fomiazione Under 15 della Polisportiva S. Leonardo hanno agganciato al secondo posto in classifica la Marinig di Cividale. La squadra maschile ha esordito alla grande in Prima divisione superando la Pizzeria al Ledra per 3-1. Venerdì 26 a Tarcento le ragazze della Polisportiva S. Leonardo inizieranno la loro avventura nel girone A del campionato di Seconda divisione. Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop NOVI MATAJUR a.r.l. Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk EDIGRAF s.rJ. Trst /Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 NaroCnina-Abbonamento Italija: 32 evro Druge države: 38 evro Amerika (po letalski posti): 62 evro Avstralija (po letalski posti): 65 evro Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 Včlanjen v USPI Associato all USPI SVETA MASA PO SLOVIENSKO v saboto 27. november ja ob 19. uri v cierkvi v Kozci m asa mi bo mons. Marino Qualizza Vsi tisti, ki vam je par sarcu nasa slovicnska besieda, ki želta ohranit, kar so nam na1 te stari zapustil, ki nečeta pozabit nase lepe slovienske molitve, na stuojta pamianjkat. Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 27. NOVEMBERJA DO 3. DICEMBERJA Cedad (Fomasaro) tei, 731264 OD 26. NOVEMBERJA DO 2. DICEMBERJA Spietar tel. 727023 - Prapotno tel. 713022 Ukve tel. 860395 Kam po bencino / Distributori di turno NEDIEJA 28. NOVEMBERJA Ažla(kjersofabrike) Q8 (na ciesti iz Čedada pruot Nediških dolinah) Agip (na ciesti iz Čedada pruoti Vidmu, kjer so fabrike) COMUNICATO URGENTE PER I NATI NEL 1960 originari o residenti nelle Valli dei Natisone Ci stiamo organizzando per festeggiare il nostro quarantacinque-simo anno... Se sei interessato telefona allo 0432/727035 e chiedi di Adriano, presidente del Comitato organizzatore. TI ASPETTIAMO!!! Dvie koze sta zagledale adno klop pred hišo. Te buj staraj’ poklicala to mlado an ji par-poročila: - Kadar ušafaš adno klop, jo muoreš nimar preskočit an nikdar hodit ta pod njo! - Zaki? - jo je popra-šala ta mlada koza. - Zatuo, ki pravejo, de pamaša nasrečo! (Pregovor: sopra la panca la capra canta, sotto la panca la capra crepa!) An muš an ’no prase sta živiela kupe tu hlie-ve. Vsako jutro gaspo-dar je parpeu muša pred uozam an ga peju die-lat. Kadar zvičer buogi muš je paršu trudan v hliev, prase se mu j’ špodielalo: - Pogledi mene, ki jem an spijem cieu dan, ti dielaš pa ku muš! - Oh ja - je odguoriu muš - pa mi se zdi, de ti nisi tiste prase lanskega lieta! Adna zebra je utekla von iz živalskega varta za spoznat tudi druge žvine. Se j’ parbližala adnemu pisiču an ga poprašala, ki diela cieu dan. - Lietam, sledim zajce an sarnjake an lajam! - je odguoriu pisič. Potlè je srečala adne-ga tičaca an tudi njega je poprašala, ki diela. - Ist plujem an pie-jem cieu dan! - je odguoriu tičac. Hodila je, dokjer nie srečala adnega mačka, ki na nje vprašanje ji je odguoriu: - Ist lovim miše an njaulim cieu dan. Srečala je tudi adnega junca, baka. Poprašala ga je le tisto stvar. Junac jo je lepuo pogledu an odguoriu: - Slieči dol tist pigiama, ti pokažem subit, kaj dielam! DREKA Kraj Zbuogam Penna Pierine Zuodar, uduove Drescig nie vič med nam. Bu-og jo j’ poklicu h sebè v petak 19. novemberja. Perina se je rodila v Sker-nejcjovi družini par Zuodre 89 liet od tegà. Za neviesto je par-šla v Petricjovo družino v Kraj. Imiela je štier otroke, tri puobe an adno čečo. Čeča ji je že umaria. Perina je bla pru barka žena, nje življenje nie bluo lahko, puno je pretarpiela, pa vse je prenašala z veliko kuražo an viero, tudi boliezan, ki jo je tele zadnje cajte huduo maltrala. Za njo jočejo sinuovi, nevie-sta, brat, kunjadi an navuodi. Za venčno bo počivala par Devici Mariji na Krasu, kjer je biu nje pogreb v pandiejak 22. novemberja popudan. Družina Zeli zahvalit vse tiste, ki so ji pomagal an stal blizu v teku nje življenja an posebno zda, ki je bla buna. Praponca 6.11.81-6.11.04 Vincenzo Prapotnich, Vencelj za domače, je biu adan od otruok velike Stengarjove družine iz Praponce. Je umru vic ko dvajst liet od tega, 6. no-vemberja 1981, ko je imeu sa-muo 67 liet. Na 23. oblietnico smerti se ga veliko ljubeznijo spominjajo hči Bruna, zet, navuodi an vsa druga žlahta. Iz Avstralije nam je Bruna posijala tudi njega fotografijo za spomin vsieh tistih, ki so ga riucci v Pavii blizu Vidma. Z nje smartjo je v žalost pustila njo, druge dvie hčere an tri si-nuove, nevieste, zeta, sestre, kunjade, navuode, pranavuo-de an vso drugo žlahto. Zadnji pozdrav smo ji ga dali v Gorenjim Marsine v nediejo 21. novemberja. SPETER Ažla Kupe na kosilo Je že taka navada, de va-snjani iz Ažle gredo ankrat na lieto vsi kupe na kosilo. Tuole se gaja 8. dičembe-rja, kar je senjam Marije brez Madeža spočete. Tisti dan je v Ažli maša s precesijo po vasi. Pru za praznovat kupe tel senjam, ku v adni veliki družini, so začel organizovat kosilo za vse. Lietos bo v Fuojdi, v trato-riji “Scozzir”. Za se vpisat se muoreta obarnit na gostilno Rinascita v Ažli. Pohitita, zak je cajt samuo do sabote 4. di-čemberja, pru takuo je samuo 120 prestoru! Baštjanovi 60 liet potlè V Podsriednjem, vas v srienjskem kamunu, je hiša Baštjanova. Ankrat sta tle živiela Antonio Po-stregna - Tonin Baštjanu an njega žena Maria Juračova. Njih družina je hitro zrasla, sa’ sta Tonin an Marija na sviet parklicala pet otruok: Agostino (Gusto), Damiano, Giuliano, Irene an Elvira. So ble take lieta, kar v vasi je bluo vse živuo an tudi v njih hiši... Potlè otroc so zrasli, so šli po sviete, Tonin an Maria sta ostala sama tan na duome. Lieta so šle napri an Buog je poklicu h sebe tudi nje. Velika Baštjanova hiša je ostala zaparta. Baštjanovi otroc so se srečevali po sviete, kajšan krat tudi tle doma, ka-mar se vsi zvestuo vračajo. Nikdar pa nieso imiel tiste sreče se ušafat vsi pet kupe v njih rojstni vas, v njih veliki hiši an če tala je bla adna velika želja vsieh njih. Pa kajšan krat kar človek sanja an želi, rata. Takuo šestdeset liet potlè (sta lepuo prebral, 60 liet je šlo mimo!) so se vsi Baštjanovi otroc ušafali kupe tle doma. Oni vedo, de iz nebes sta jih mama an tata gledala an se z njim veselil. Irene an Elvira so paršle taz Amerike, Gusto, Damiano an Giuliano pa taz Avstralije. Nie bluo lepuo uživat sami tako veliko veseje, zatuo so organizal velik senjam an poklical vse vasnja-ne, parjatelje an žlahto, za de se bojo kupe z njim veselil za telo lepo stvar. Je bluo za pit an za jest, so ble ramonike, je bluo puno veseja. An ki spominu! Baštjanovi otroc ta pred njih hišo v Podsriednjem Na otroške lieta se nieso varnil samuo Baštjanovi, pač pa tudi vsi vasnjani, ki so kupe z njim preživiel an part njih življenja. Te narbuj mladi an te mikani so pa poslušal, kar so jim te veliki pravli. Je bluo telo polietje, kar se je tuole zgodilo. Seda parhaja zima. Baštjanovi otroc so še ankrat zaparli njih hišo an se varnil v tiste dežele, kjer puno liet od tegà so ušafal dielo an ustvarili njih novo življenje. Se bo še gajalo, de okna an vrata Baštjanove hiše bojo odparte, saj takuo, ki se je gajalo do seda, se bo an za napri gajalo, de vsa-koantarkaj kajšan od njih se varne da-mu. Se varnejo oni, se varnejo njih otroc an navuodi, saj so jim vsiem všeč naše doline. Vasnjani an parjatelji pa jim želijo, de jim še rata, de bojo spet vsi kupe tle doma, kjer imajo puno ljudi, ki jih čakajo an imajo radi četrtek, 25. novembra 2004 Jaslica za Angolo Od nedieje 21. novemberja moreta videt na Stari gori lepe jaslice. Tele jaslice so posebne: runajo jih na ruoke na mestu. So iz lesa, kartona, po-listirola an drugih materialu. Adne so mikane, druge buj velike. Imajo lučice an tudi podobe Jezuška, Marije an Ju-ožefa, mušaca an uolà, anjul-cu an pastirčku... Jaslice so lepuo položene v razstavi (mostra) Un presepe per l’Angola. Tuole pride reč, de jih moreta tudi kupit an s tistim, ki pla- čata za nje bota pomagal ma-niham iz Padove, ki skarbijo za mišjone v Angoli. Ce želta videt jaslica, an tudi jih kupit, razstava je od-parta do Svetih treh Kralju v nediejo an ob praznikih od 8. do 12. an od 14.30 do 18. ure. Ce želta viedet kiek vič se moreta poguorit na Stari gori z maniham Oreste Franzetti al pa ga poklicat po telefone na 0432/731094. E-mail santua-riocastelmonte@libero.it. Web www.ilpresepio.too.it poznal an so ga imiel radi. P0DB0NESEC Gor. Marsin Žalostna novica Zapustila nas je Pierina Medveš, uduova Cucovaz -Kocerjova po domače iz Gorenjega Marsina. Imiela je 81 liet. Perina potlè, ki se je oboli-ela je živiela par hčeri Ma- 8 novi matajur Četrtek, 25. novembra 2004 < » evi oo ■^r VARUJ SVOJ JEZIK 1 u ■OT31KULTURI ci- og "čS TD s C/5 o E o La Provincia di Udine tutela la lingua slovena. Nella nostra terra si parla con orgoglio lo sloveno, un vero patrimonio di cultura e conoscenze a disposizione dei nostri giovani: perché Parricchimento passa sempre dalla tradizione, cogliendo dal suo sapere e dal suo linguaggio gli strumenti di crescita sociale utili per il futuro di tutti. La Provincia di Udine, grazie alla legge 482/99, promuove l’utilizzo delle lingue presenti sul territorio, perché ogni lingua della nostra terra è una ricchezza da difendere e un tesoro da valorizzare. MtS' Stonenee''04'’