41. številka
Ljubljana, v soboto 20. febrnvarja 1904.
XXXVII. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimsi nederje in praznike, ter velja po poitl prejeman za svstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanile se plačnje od peteroatopne peti t-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če bo trikrat ali večkrat tiska.  —  Dopisi naj se izvole" frankovati.  — Rokopisi se ne vračajo.  —  Uredništvo in upravnlitvo je v Knaflovih ulicah fit. 5, in sicer uredništvo v I. nadstropju, upravnistvo pa v pritličju. —
Dpravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari.
.Slovenski Narod" telefon St. 34.
Posamezne številke po lO h.
ji
Narodna tiskarna" telefon St. 85.
Škofova nova epistola.
Ljubljanski škof Anton Bonaventura je stopil med sotrudnike umazanega in laž-njive ga »D o mol ju ba«, ki ga spodoben človek ne vzame v roke, če si ni prej oblekel rokavic. Škof pa ni morda samo skriven sotrudnik tega nečednega časopisa za obrekovanje in častikrajo, ne, škof se ni sramoval objaviti v tem listu s s v o-jim polnim imenom podpisan članek. Ta članek je izšel v št. 4. »Domoljuba« in radi priznamo, da je »Domoljub« res pravi list za objavljenje tega članka; Škof je gotovo sam izprevidel, da je celo »Slovenec« predober za njegov članek in zato ga je nesel tja, kamor spada, v — »Domoljuba«. Sicer pa je preznačilno za škofa in njegov takt, da škof svo-jib izjav, ki so namenjene vsi javnosti, ne razglaša v svojem uradnem »Škofijskem Listu«, nego v tako zaničevani cunji, kakor je »Domoljub«, dasi je opetovano za-trjal, da je njegovo glasilo samo »Škofijski List«.
Oblecimo torej rokavice in poglejmo, kar je škof s svojim podpisom razglasil v »Domoljubu«.
»Pred sv. Očetom« je naslov tega članka, v katerem pripoveduje škof, da je popotoval v Rim, kako je rimsko stolioo informiral o kranjskih razmerah in kako je papež odobril njegovo postopanje inpočenjanje kranjskih duhovnikov.
Škofova epistola je na eni strani k 1 a e i č n o - n a i v n a in živ dokaz, da naš škof ne sodi na mest?, polno odgovornosti, in za katero treba treznega razumevanja političnih in praktičnih zadev, nego da bi bilo najbolje, Če se ga pošlje med trapiste; na drugi strani pa je ta epistola tako zvijačna, da človek kar strmi
»Domoljubov« sotrudnik v škofovskem ornatu pripoveduje v svojem
članku, da je 22 januvarja zvečer.
izročil španskemu kardinalu in drž tajniku Merry del Val, ki do tistega dneva naj brž n i t i vede 1 ni, da Žive na Kranjskem Slovenci, kratko spomenico, ▼ kateri je škof po svoje in kakor je njemu kazalo popisal kranjske razmere, in ta španski kardinal je potem papeža, ki tuđinima pojma o naših razmerah, informiral seveda v škofovem smislu.
Dne 23. januvarja je bil škof v avdijenci pri papežu. Sam škof pravi, da se je mogel s papežem skoro pol ure razgovarjati. Če se odšteje tisti čas, ki se je potratil pri ceremonijelnem sprejemu in slovesu, je škof morda vsega skupaj deset minut s papežem govoril. In v teh desetih minutah naj je bil papež tako poučen o kranjskih razmerah, da je mogel odobriti postopanje škofa in njegovih duhovnikov. To je že prenaivno in kaj ta-cega more pač samo naš nesrečni Anton Bonaventura spraviti v svet.
Kar je škof o tej avdijenci spisal v »Domoljubu«, tega noben razumen človek ne more resnim smatrati. V isti sapi, ko poroča o svojih velepolitičnih, veleresnih pogovorih s kar-d i n al o m M erry del Valom in a papežem, piše tudi prave otročarije. O kardinalu Merrj del Val pravi škof: Kardinal je posebno ljubezniv, visoko izobražen, odgovarja kratko in jasno, govori popolnoma gladko angleški, španski, laški, francoski in latinski jezik; menda zna tudi nemški.a Odkod pa ve škof vse to? V tistih par minutah, ko je s kardinalom govoril, se vendar ni o tem mogel prepričati. Če pa tega ne ve iz lastnega spoznanja, čemu meša take otrobe v poročilo o resni avdijenci. Istotako piše o papežu: >Glasno in dovršeno govorć laški in latinski, popolno dobro razumejo francoski in precej tudi nem-
ško; jako dober govornik so, govore" bolj poljudno, toda krasno, podučeno, lahko in spretno« Zopet moramo vprašati, odkod pa škof vse to ve, ko je bil le »skoraj pol ure« pri papežu? In če tega iz lastnega prepričanja ne ve, kako more s takimi čenčarijami prepletati poročilo o avdijenci?
Ali dobro je, da je škof to storil. To namreč najbolje karakterizira njegovo poročilo, to kaže najbolje, da to poročilo ni resno.
O avdijenci sami izvemo iz »Domoljuba« le to, kar smo izvedeli že iz »Slovenca«, in kar smo rekli o »SlovenČevem« poročilu, to ponavljamo tudi danes: Za nas nima to škofovo poročilo prav nobene vrednosti in smatramo to kar je po škofovem zatrdilu baje rekel papež o delovanju škofa in duhovnikov, o volilni reformi in o obstruk-ciji ta ravno tako neresno, kakor škofovo poročilo o jezikovni zmožnosti, govorniški sposobnosti in visoki izobraženosti papeža Pija in kardinala Merry del Vala.
Da papež in njegov državni tajnik o kranjskih razmerah nista mogla ničesar druzega storiti, kakor kot vljudna moža prikimati svojemu zaupniku škofu, to leži pač na dlani, saj vesta o kranjskih razmerah le to, kar jima je škof v največji naglici povedal in nič več, kakor slepec o barvah. Tega pa, da bi bila rekla, da velja »Motu proprio« samo za Italijane, si ne damo dopovedat i, dokler tega papež sam ne potrdi, če velja »Motu proprio« samo za Italijane, zakaj je pa potem prost Kulavic v oficijelnem nagovoru na škofa povdarjal, da velja »Motu proprio« tudi za nas Slovence, zakaj temu ni škof ugovarjal, zakaj je ta »Motu p r o p r i o« tr o r i š k i prost
objavil v svojem listu kot veljaven zaOoričane, in zakaj dela papež v svojem »Motu proprio« sam razloček med tem kar velja samo za Italijo in med tem kar velja za ves katoliški svet. Tako pametni so rimski kardinali že, da vedo, kaj pišejo. Iz besedila papeževega pisma izhaja jasno, da je Italijanom namenjen le tisti odstavek, v katerem se italijanskim katoličanom sploh prepoveduje izvrševenje volilne pravice, vsi drugi odstavki pa veljajo za ves katoliški svet In drugače tudi biti ne more, ker to je vendar nezmiselno, da bi papež za eno državo priporočal kot dobro in izveličevalno, kar proglaša za   drugo  državo   kot   nič vredno.
Kakor se razvidi iz teh podatkov, je škofovo poročilo o avdijenci pri papežu in o načinn informiranja papeža in njegovega drž. tajnika nekaj tako gorostasnega, da smo pač jako milo sodili, ko smo rekli, da je klasično naivno.
Škofov spis »cerkvenopolitičnega in družabnega življenja v ljubljanski škofiji,« tista spomenica, s katero je škof informiral papeža in državnega tajnika, je pa drugačnega značaja, toda o tem o drugi priliki.
Lapajne — Šepetavec.
Iz Idrije, 18. februvarja.
Papam habemus ! Mesto Idrija ima zopet žnpana. Poltretjo dobo je sedel na županskem stola g. Dragotin L a-p aj n e, ki je s svojo pridno roko tako krepko posegel v razvoj našega mesta. Ob njegovem nastopu je bila Idrija zanemarjena, a danes se ponaša z napravami kakor ne vsako kranjsko mesto. V idrijski občini je težko gospodariti: premoženja ni, zahteve pa se stavijo kakor nikjer drugje. Če ne napraviš ničesar, se ti očita brezdelnost, Če se pa lotiš kakega dela, moraš seveda najeti posojilo, zdaj si pa lahkomiseln
razsipnež. Iz nič je menda samo Bog svet ustvaril, grešni zemljan pa iz nič ne more zidati občinskih hiš, naprav-ljati vodovodov, ustanavljati izobraževalnih zavodov i. t. d. In tega tudi g. Lapajne ni mogel storiti Naj se le potolaži, da ni znal delati Čndežev, saj se isti niti v Lurdu ne gode več, v svesti pa si je lahko, da je storil svojo dolžnost in da mu bodo zanamci hva-ležnejši, kot nerazsodni someščani. Kjer odločuje politična strast, tam pač ni pričakovati poštene in pravične sodbe. Lapajnetov odstop je marsikoga neprijetno dirnil, in ugibalo se je povsod, zlasti med nasprotniki, kaj je bilo pravzaprav povod temu koraku. G. Kristan se je bahal, da se je Lapajne ustrašil njegove visoke učenosti, klerikalci pa so se valjali v blatu svoje opravljivosti in umazanega natolcevanja, da so se nam ti posvečeni falotje kar smilili. Pošiljali so v svet vesti, da ostane župan na svojem mestu, če se ga le malo poprosi, zlasti pa, če se mu poviša plača za 600 K. Sodili so, kako bi v podobnem slučaju storil klerikalec, pa so se zmotili, ker so imeli opraviti s poštenjakom, ki je za časa svojega županovanja pač dokazal, da je vse prej nego sebičnež. Mi smo ves Čas molčali na ta obrekovanja ter s pomilovanjem zrli na to pobožno druhal, ki se mora boriti s takim orožjem. Danes, ko je nova volitev ie končana, pa jim povemo, da zastrupljene pšice niso zadele ne odstopivšega župana in ne naše narodno - napredne stranke, pač pa — katoliško moralo, ki že zdavna ni kaj prida. Fej! Kako sodi večina o Lapajnetovih zaslugah je pač najboljši dokaz, da je bil takoj po svojem odstopu imenovan za častnega meščana. To mu bodi pač najboljše zadoščenje za besne napade nepoštenih nasprotnikov.
Na njegovo mesto je bil izvoljen dosedanji podžupan, g. Josip Šepeta vec. Njegova preteklost nam je porok, da bode neustrašeno zastopal koristi našega mesta, da bo odločen zagovornik napredka in svobode, zlasti ker mu bo stal na strani  izkušeni g. D. La-
LISTEK.
Ernst Haeckel.
Ernst Haeackl — to je danes bojni klic, to je danes parola vseh naprednih elementov v prirodni znanosti; Ernst Haeckel — celo svetsko naziranje tiči za tema dvema imenoma. Že celih 40 let, preveva Haeckelov duh bijološke znanosti, da celih 40 let, in ako danes, sa dan sedemdesetletnice svojega godu, pogleda slavni učenjak na svoje delovanje, lahko z zadovoljnostjo vzklikne: dospel sem za č emer sem stremel, živel »em v delu za prosveto Človeštva, v delu, ki je imelo vpliv, kojega sem želel.
Kakor je mladi Haeckel začel svoje delovanje na jugu — bilo je tedaj v Mesini, kjer je proučeval one krasne živalske forme, ki jih privlečejo vrtinci Scile iz vseh delov Sredozemskega morja — tako vidimo tudi danes Starega Haeckela na obali sredozemskega morja, na bujni Rivijeri, kamor *e je podal, da se odtegne slavlju, ki bi mu ga bili priredili mnogoštevilni fiJ£govi učenci, ako bi bil ostal v Jeni. Starega Haeckela velim, da starega po letih,   toda    po    mišljenja    in tudi
po močeh še vedno mladeniča; Haeckel je danes še isti idealni mladenič kakor je bil pred 40 leti, ko se je prvikrat zavzel za Darwinove nauke.
Bilo je leta 1863. na kongresu naravoslovcev in zdravnikov ko se je dvignil mladi jenski profesor — tedaj še popolnoma nepoznan — z besedami: „Gospoda moja — Darvrin, to je danes svetsko naziranje !u Z neovržno logiko je podal mladi zoolog zbranim učenjakom glavne stavke Danvinove teorije. Velikanski je bil odpor proti izvajanjem tega „mladiča" ; malo jih je bilo, ki mu niso nasprotovali, še manj pa, ki bi ga bili podpirali. Tako pred 40 leti, in danes ? Vse bijološke znanosti, vse njih discipline — zoologija, primerjalna anatomija, embrijologija, živalska geografija, fizijologija, paleontologija, botanika in kakor se že vac imenujejo — imajo za glavni temelj Darwinovo in Lamarckovo teorijo o razvoju in postanku živih bitij. Da tako tesno so spojene omenjene znanosti z Darwinovimi in Haeckelovimi nauki, da si jih brez teh aploh misliti na moremo.
Ta r e o r g a n i z a c i j a, ki je pravzaprav dala omenjenim znanostim pravi
smisel, j e delo Haeckelov o. Bijološke znanosti, ki so bile preje nekako pastorke drugih znanosti. — C. Vazt je rekel pred 40 leti: „Wir Zoologen sind eigentlih verdorbene Mediziner" — povspele so se s pomočjo teh pre-osnov do višine, katere druge znanosti sploh niso mogle doseči.
Bijološke znanosti so danes na višini znanstvenega raziskovanja. Mnogo vseučilišč je ustanovilo posebne naravoslovne fakultete. Vse to ima bijologija zahvaliti Haeckela. Da bi Haeckela nc bilo, nikdar bi ne mogel zadobiti Dar-winov nauk tako občno veljavo ali vsaj ne v tako kratkem času.
Darvvinor nauk bi bil za biološke znanosti, ki so tedaj temeljile na dogmi o konstanci vrst: — vse živali in rastline so Že od začetka nespremenljive, skoro bi rekel poguben, kajti dokaz, da so se živa bitja razvila drugo iz drugega, višja iz nižjih, moral je ves sistem preobrniti. Ta je bil Haeckel, ki je skrbno vse posamezne komade zbral, ter zgradil veličastno a tudi trdno poslopje filogenetskega sistema. Posebno znanost je osnoval Haeckel, ti 1 o g e-n i j o, slovenski bi se to reklo rodo-a 1 o v j e. Ta znanost se namreč peča z rodevnikom Živih bitij; kakor laj most er
s pomočjo matic sestavi rodovnik — tako tudi prirodoslovec s pomočjo primerjanja anatomskih faktov, okamenin in embrijologije poišče prednike, kake živalske skupine, prednike do najstarejših dedov. Sistem živih bitij je sestavil Haeckel s pomočjo filogenije, Češ sistem je le tedaj naraven ako popolnoma odgovarja rodovniku. Prvo mesto v sistemu zavzemajo najnižja bitja in potem slede vedno višje organizovane in sicer po redu, kakor so nastali najprvo pradedi, potem dedi, vnuki itd. To je torej filogenetski sistem. Biogenetski osnovni zakon je glavno vodilo filogenetičarju. Po dolgih in temeljitih raziskavanjih je doŠel Haeckel do tega zakona, kojega je formuliral z besedami: ontogenija je kratka rekapitulacija filogenije. Ontogenija je individualni razvitek, to je razvitek živali iz jajca do popolnega bitja, torej ta razvoj je kratka ponovitev onega drugega razvoja, ki je trpel milijone in milijone let, da se je iz prvotne stanice razvila dotična živalska skupina. Tako so n. pr. vse živali v začetku embrijonalnega razvoja ena sama stanica, ki ni drugega kot kap Ijica neke beljakovinaste snovi; to je ponavljanje onega začetnega stadija, ko
so bili naši predniki male močelke (ki tudi obstoje iz ene same stanice) kojih je v eni sami kapljici vode na tisoče. Ta stanica ali jajce se deli v dve stanici itd. tako, da nakane naposled skupina več milijonov stanic, ki se   sČasom diferencira v trup in ude.
Na nekem gotovem stadiju prikažejo se pri emhrijonih Človeka in dragih sesavcev Škrgni oboki (Kiemenbo-gen), kakor jih imajo ribe; ti Škrgni oboki se potem deloma spremene v druge organe, deloma pa izginejo; ta stadij ponavlja oni stadij filogenetskega razvoja, ko so bili naši predniki ribe. To so torej vodilne misli biogenetskega zakona.
Da je bil seveda človeški rodovnik prvi, kojega je Haeckel osnoval, se razume, saj pravi že pregovor : „Bog je sebi najprvo brado ustvaril.* To je bil seveda dirindaj in odpor pri gotovih krogih, ko so morali Čuti, da nismo potomci, da sem galanten, ka kega Adamovega rebra ali kakega prstenega možica, ampak, da imamo svoje sorodnike iskati med opicami. To je sicer že Lamarck izrekel, toda to je ostalo popolnoma brez vpliva, ker tndi ni bilo tako jasnih dokazov, kakor jih je doprinesel Haeckel.   (Dalis prik.)
pajne, ki je prevzel podžupansko mesto. Da bo g. Šepetavec dober župan, nam dokazuje Že dejstvo, da so se ga klerikalci bali. Med [eventuvalnimi kandidati za županski stol niso nikdar imenovali njega, dasi je bil že prvi dan on edini resni kandidat narodno-napredne stranke; na ta način so hoteli našim odbornikom sugerirati svoje pobožne želje, ki so se tacaš nekoliko utesnile, ker je g. Kos izjavil, da ne „vsprejme Županskega mesta" in ni hotel biti predmet klerikalnih upov in nad. Pa se jim tudi to ni posrečilo. Ker že niso mogli preprečiti izvolitve odločnega naprednjaka, so hoteli našo zmago vsaj nekoliko zmanjšati. Tik pred volitvijo so poslali nekega mež-narja k tukajšnjemu rudniškemu zdravniku, ki je tudi obČ. svetnik, naj gre na pol ure oddaljeno pristavo k neki bolnici. G. doktor je obljubil, da pride po volitvi in je tako pogazil klerikalcem nedolžno veselje. Zato so bili pri volitvi kaj slabe volje, katero so si skušali pregnati s slabimi dovtipi. Ko je bil namreč g. Šepetavec izvoljen, mu je zaklical klerikalec g. Kavčič: „Bog Žegnaj" in tudi grižasti Goli je nekaj cvilil. 1 mi želimo g. Šepetavcu dober tek, ker bo moral snesti marsikatero klerikalno surovost. V kratkih besedah je novi g. župan obč. svetovalcem razložil svoj program. V najkrajšem času hoče pričeti z zgradbo hiralnice in gasilnega doma, razširiti hoče vodovod in zidati delavske domove, ako bodo potrjene doklade. Torej dovolj dela in dovolj prilike bode imel dokazati, da mu je stranka po vsej pravici zaupala, ko ga je posadila na Častno in težavno župansko mesto. —n.
Vojna na Daljnem vztokn.
Dardanelsko vprašanje.
Ni dolgo tega, kar so odplule iz vojnega pristanišča Kronštata v Baltiškem morju oklopnice »Borodino«, »Imperator Aleksander III.«, »Knjaz Suvorovo, parnik »Kamčatka« in več torpedovk na Daljni vztok, včeraj pa se je poročalo, da je pasiralo 15 ruskih bojnih ladij dansko morsko ožino Skagerak.
Rusija ima močno vojno mornarico tudi v Črnem morju, od koder je veliko bližje v vzhodno Azijo, kakor iz daljnega baltiškega Kronštata. Zakaj torej ni raje poslala tega svojega brodovja na Daljni vztok, ki bi mnogo preje došlo na bojišče, kakor baltiško ladjevje, ki mora obpluti skoro vso Evropo? OJgovor je la hak! Sevastopoljska mornarica je ta-korekoč zaprta v Črnem morju, katerega ne sme zapustiti, in to samo radi — Dardanel, to je zaradi one morske ožine južno od Carigrada, ki loči Evropo od Male Azije. Po mednarodnem pravu je gospodar ts morske ožine Turek, ki jo ima pravico poljubno odpreti, ali pa zatvoriti. Po pogodbi iz leta 1841. so vse velesile priznale kot veljavno točko medna-
rodnega prava določbo, da a o Dardanele odprte samo turškim bojnim ladjam, dočim se je morala Turčija aavezati, da ne bo dovolila prehod a nobenim tujim bojnim ladjam. Z londonsko pogodbo iz leta 1871. ao velesile zatvo-ritev Dardanel znova potrdile i omejitvijo, da sme Turčija za časa miru po svojem prevdarku dovoliti vojnim ladjam prijateljskih držav prehod akozi Dar d a n e 1 e. To je Turčija v zadnjih letih tudi večkrat storila. In morda bi tudi v tem slučaju dovolila, da ruske vojne ladje prosto preplujejo Dardanel, ako bi tega že v naprej ne preprečila Anglija z grožnjo, da v tem slučaju zasede turški otok Les bos in rusko brodovje aama prisili, da se vrne v črno morje. Iz tega je razvidno, da so določbe glede Dar-danele za Rusijo dvorezen meč. Te določbe bi imele zanjo vrednost, ako bi imela vojno s kako evropsko državo, ker bi Dardanele v tem slučaju zapirale pot sovražnikovemu brodovju v črno morje. V danem slučaju pa pogodba glede Dardanel nele nič ne koristi Rujij*, ampak ji celo občutno škoduje, ker jo ovira, da ne more razviti vse svoje vojne sile na morju v vojni na Daljnem vztoku. V tej vojni so se vse evropske velesile, ne izvzemŠi Angleške, proglasile kot nevtralne. In Angleška je predlagala, da se naj za obe vojujoči se sili za-pro nele Dardanele, ampak tudi sueški prekop. Zadnja angleška zahteva pa ni obveljala. Ako se vpošteva, da pod zatvoritvijo Dardanel trpi samo Rusija in bi z zatvoritvijo sueškega kanala bila prizadeta tudi samo ona, mora vsakdo izprevideti, da ima Anglija jako čudne pojme o nevtralnosti. Bistvo nevtralnosti je vendar v tem, da nobena država ne pomaga v vojni niti eni, niti drugi vojujoči se atranki, takisto pa je tudi ne zavira v raz: vitju svojih bojnih sil. Japonska sueškega prekopa in Dardanel ne rabi, Rusiji pa je s tem zabranjeno, da ne more z vsem svojim brodovjem na bojišče. Komu torej koristi to čudno tolmačenje nevtralnosti s strani Angleške? Edinole Japonski! Ali že ni potemtakem Anglija s tem čudnim izvajanjem nevtralnvsti grešila proti pravi nevtralnosti ?
Nesreča na Bajkalskem jezeru.
Sinoči, ko je bil list že tiskan, dobili smo iz Prage brzojavko, da se je Rusom prigodila na Bajkalskem jezeru grozna nesreča. Rusi so polagali preko zamrznenega jezera relse za železniško progo. V noči med 15. in 16. t. m. je nastal silen vihar in najbrže vsled tega, ker se je temperatura ra-pidno povišala, je počil šest kilometrov od mesta Tarhoje led v Širokosti nad 200 metrov na mestu, kjer je jezero globoko 1447 metrov.
V brzojavki je bilo navedeno, da sta vsled te katastrofe utonila dva
polka pijonirjev in eden polk Železničarjev. Ako bi bilo to resnično, bi bilo to za Rose grozovita nesreča, zakaj v tem slučaju bi bilo utonilo okoli 2000 do 3000 vojakov. Danes so nam došli „Narodni Listyu, ki so prvi prinesli dotično vest, in prepričali smo se, da je nam došla brzojavka iz Prage bila netočna, z a k a j utonila nista dva polka pijonirjev in eden polk železničarjev, ampak samo poldraga •tot-nija pijonirjev in mala teta od 2. praporja železniškega polka. V vsem se pogreša 128 prostakov, 24 podčastnikov in 8 častnikov, med njimi polkovnik Petrotov. Torej katastrofa na Bajkalskem jezeru ni zahtevala toliko žrtev, kakor se je sprva poročalo in mislilo! Nemški listi pišejo vsi, da ao utonili trije polki vojaštva, vsled Česar sumimo, da je to manever z nemške strani, ki bi rada javnost preslepila, da je bila nesreča večja, kakor v resnici. Bajkalsko jezero, ali kakor ga Rusi imenujejo Svjatoje more je največje gorsko jezero na svetu. Dolgo je 624 km, široko pa 30 do 90 km. Jezero obkolujejo visoka gorovja, ki se dvigajo do 1600 m nad jezersko površino. Voda je svetlozelena, sladka in izvanredno čista. Jezero zamrzne meseca januvarja in se otaja šele koncem maja. Led je povprečno 1 do 2 metra debel. Srednja globočina jezera znaša 210 m, pri predgorju Sitoj pa je jezero globoko 1700 m. Čim jezero zamrzne, je led najboljše prometno sredstvo. V tem času se najtežji tovori prevažajo preko zamrznenega jezera. Kakor je znano, vozi sibirska železnica preko Irkutska v Mandžurijo, oziroma Vladi-vostok. Vsa ta proga je že dograjena razen dela na južni obali Bajkalskega jezera v dolžini kakih 120 km. To je najtežavnejši teren, ker se gorovje neposredno iz jezera dviguje strmo kvišku in je vse pretkano z vodnimi žilami. Doslej so železniške vlake poleti na močnih parobrodih prevažali preko jezera, po zimi pa so napravili preko ledu pravo železniško progo. Tudi letos so hoteli to storiti. Pri polaganju železniškega tira pa se je zgodila gori navedena nesreča.
Ako zmaga Japonska . . .
Bivši japonski poslanik v Petro-gradu, Kurino, je izjavil, kakor poroča „Chikago Daily Newsu, da ne bo Japonska v slučaju, da premaga Rusijo, anektirala nobenega ozemlja na azijskem kontinentu; takisto pa tudi ne bo zasedla nobene korejske ali kitajske dežele. Ako nemški trgovski krogi zatrjujejo, da bo Japoska po event. zmagi zaprla vrata evropski in ameriški trgovini in razvila prapor, „Azija Azijatom", je to le prazno strašilo. Takisto je tudi neutemeljena fantastična trditev, da namerava Japonska oživotvoriti tajno organizacijo rumene rase v svrho, da se iz Azije preženo vsi belokožci. Kdor se da strašiti z ruga r.ihče ne vidi, se je splazil naj prej in se stisnil k vratom Ljudmi-linega stanovanja. A slišati ni mogel ničesar in zato se je vrnil v kuhinjo gdč. Suzane.
— Kdo je pa bil? ga je vprašala stara gospodična.
— Ne vem, ali — meni se zdi, da je ta pevka izgubljena ženska.
— Kaj hočete s tem reči? Kaj je to izgubljena ženska?
— No, izgubljena ženska je tista, ki se jo povsod lahko najde. Ali ne?
Gospodična Suzana je bila krepostna žena in ni marala poslušati vedno nekoliko frivolnih namigavanj kurata Svetlina. Tega pa sedaj tudi ni mikalo, pričkati se s staro devico, ker ga je zanimala druga stvar. Stisnil se je k oknu in čakal, da pride mimo skrivnostni otioir, ki je prišel obiskat Ljudmilo.
Ljudmila je sedela v svoji sobi in nekaj pisala, ko je nekdo potrkal na vrata in ne čakaje odgovora vstopil. Ko je spoznala Konrada je planila pokonci.
— Konrad, ljubi moj Konrad! Skočila je k njemu in se ga hotela okleniti. A on jo je brezobzirno pahnil od sebe.
meno nevarnostjo14, ne pozna propada, ki loči kitajski in japonski narod. Kitajska smatra Japonsko kot svojega smrtnega sovražnika in v trenotku, ko bi se Kitajci čutili dovolj močni, bi napadli Japonce. Položaj na Kitajskem je sedaj tisti faktor, ki najbolj križa račune Japoncem. Bati se je, da bo Kitajska le težko mogla vzdrževati mir in red v bližini bojišča, kar bi pa bilo Japonski silno neljubo, ker bi vsled vstaje bile lahko velesile primorane, z orožjem v roki intervenirati. Japonska pa želi, da bi se preprečili vsi koflikti in da bi se vojna lokalizirala. Glede financ je rekel Kurino, da še nikdar niso bile japonske finance v tako ugodnem položaju, kakor ob pričetku vojne in da Japonski ne bo treba iskati na tujem posojila, ako ne bo vojna nepričakovano dolgo trajala. — Kakor pa je znano, si je Japonska že sedaj poiskala posojila, iz česar bi se dalo sklepati, da je ali nenadoma hitro prišla v gmotno zadrego, ali pa je bil Kurino slabo poučen. V zadnjem slučaju bi tudi njegovim ostalim izvajanjem ne bilo mnogo verjeti!
Poročilo namestnika Alekse-jeva carju.
O spopadu ruske in japonske mornarice pred Port Arturjem dne U. t. m. je došlo carju Nikolaju posebno poročilo namestnika Aleksejeva, v katerem se z velikim "priznanjem in pohvalo omenja izredna hrabrost ruskih pomorščakov, ki so se držali kakor levi. Aleksejev pravi, da se uspsh bitke da sedaj še težko določiti, toliko pa je gotovo, da je bilo več ladij sovražne mornarice hudo poškodovanih, kar se da sklepati iz tega, da se je sovražnik izognil na-daljnemu boju in se umaknil, dasi je bil veliko močnejši. Po izpovedbi poveljnikovi so se naši pomorščaki borili z izredno hrabrostjo in navdušenostjo, pravi Aleksejev, vsled Česar sem jim podelil na podlagi najvišjega pooblastila zaslužne križce sv. Jurja. Izmed vseh se je najbolj odlikoval topničar Nikofer Alehin, ki je, dasi težko ranjen, vztrajal na svojem mestu, dokler ni ponehal boj in se ni onesveščen zgrudil na tla. Temu junaku je namestnik Aleksejev svojeročno pripel zaslužni križec na hrabra prsa
Položaj v Port Arturju
V Petrograd se iz Port Artnrja poroča, daje v Mandžuriji vse mirno. Mobilizacija in koncentracija| vojaštva se vrši v najlepšem redu. V sredo so se na morju pri Taiienvanu videle luči, in mislilo se je, da se bližajo Japonci, a luči so skoro ugasnile, ne da bi se pokazale japonske ladje. Pri prvem japonskem napadu poškodovane ladije se z vso marljivostjo popravljajo j „Ce-sarevič" in nRetvizanu sta že popolnoma sposobna za boj, vse druge ladje pa bodo v nekaj dneh. Vse bojne pri-
— Pustite me — ne dotaknite se me.
— Konrad — odpusti! Sklenila je roke in se vrgla pred njim na kolena. Odpusti mi Konrad — saj te ljubim tako presrčno, tako vroče, da brez tebe ne morem Živeti.
— Pustite to! O ljubezni med nama ni govora.
Z mokrimi očmi je gledala Ljudmila Konradu v obraz, milo in pco-Beče in vendar je imel Konrad občutek, da igra Ljudmila le komedijo.
— Šele odkar sem te izgubila, vem, kako te ljubim. Iskala sem te po vsem svetu in ko sem te dobila tu, sem mirno in udano čakala, kdaj se me usmiliš in mi dovoliš, poljubiti tvojo roko. Kaznuj me, kakor hočeš, vse bom udano prenašala — samo upanja mi ne vzemi, da mi odpustiš.
Konrad jo je s trdim, brezčutnim glasom zavrnil:
— Med nama je vse pri kraju. Kar ste mi storili, tega vam ne mo rem odpustiti in vam nikdar ne odpustim. Zame ste mrtva.
— Ti ljubiš drugo! Vem, da jo ljubiš ali gorje ji, oni Damjanovi Mari —
— Prepovedujem Vam,   da to
prave nadzoruje namestnik Aleksejev sam; po spopada z Japonci, kjer so se posebno hrabro držali topničarji, je osebno pregledal baterije in razdelil zaslužne križce med najhrabrejše junake. Čaje se, da se je japonska mornarica delila. Eden del straži izkrcanje voja štva v Čemulpa in Fazanu, drugi del pa križari ob japonski obali, da jo ohrani napada vladi vos toške^a ruskega brodovja.
Kako je na Japonskem?
Ni Japonskem samem baje niao  nič prav  navdušeni za vojno, čeprav japonski vladni krogi zatrjujejo, da je ljudstvo zahtevalo vojno, kateri želji se je vlada morala ukloniti, ako se je hotela ogniti nevarnosti, da bi nastala revolucija To je samo puhel izgovor pravih provzročiteljev vojne. Velik del ljud stva, ki mora nositi gmotna bremena vojne, je silno ozlovoljen in kar odkrito izraža svojo nezadovoljnost i vladno politiko, ki je Japonsko vrgla v vojni vrtinec, iz katerega ni za nj i rešitve. Japonska vlada razširja doma vest, da  se je  japonskim vojakom posrečilo,   pretrgati   brzojavno žico pri Inku in porušiti železnico severno od Daljnega, z namenom, da bi vzbu dila v indolentnem ljudstvu navdu šenje za vojno. Kakor se iz Pekingt poroča, je Japonska spravila v Mani žurijo mnogo materijala za ponare janje ruskega papirnatega denarja, da bi s tem oškodovala ruski državni zaklad,   ker   bi Rusija   po končani vojni morala te papirje zamenjati.
Avstrijska delegacija.
Dunaj, 19. februvarja    V začetku seje sta odgovarjala vojni minister  baron Pitreich   in morna rični  poveljnik   baron  S paun na razne interpelacije in vprašanja.
V  nadaljni razpravi o vojnem proračunu   je   govoril  tudi del. b u steršič,   ki  je   kazal   na gospodarsko   bedo   kot posledico notranjepolitičnega položaja (da je na Kranjskem glavni vzrok gospodarske  bede njegova obstruL cija, to je seveda previdno zamolčal Obžaloval   je   izseljevanje,   ker se vsled tega ne more — spopoiniti ar mada.   Govorniku tudi m prav, da so se utesnile vrhovne pravice krone v   armadnih   zadevah,   vendsr je vzdihnil,  da je to vladarjeva stvar, ki je pritrdil  tej  utesnitvi.   Se bolj pa mu delajo skrbi vojaške koncesije,  ki  so   se  dovolile Madjarom. Potem se je spravil nad dvoboj tel prosil in rotil vojnega ministra, naj dvoboj odpravi.   Končno  ga je na vdahnil sv. Duh, da je začel v pro roškem duhu govoriti: ako bo na* ; slavna armada v kratkem času p -klicana,  da  z orožjem v roki brani naše interese, naj ponese slavni prapor habsburške hiše zmagovalno v sovražnikove vrste.
aa*F~ Dalie v prilogi.
ime le izgovorite. Mara je čisto m vzvišeno bitje. —
— Ki ima ljubavno razmerje z oženjenim možem. Lepa čistost! Ali Konrad, jaz te odtrgam z njenega srca in če bi me to veljalo življenje. Moj si in moj ostaneš.
— Ne! Nikar ne mislite, da sem prišel k Vam, da bi se Vam približal — prišel sem Vas samo vprašat, ko liko bi Vam morali plačati, da za vedno zapustite Ljubljano.
Ljudmila se je zganila, kakor da bi jo bil kdo z bičem udaril. Njene oči so zaŽarele in trdo je rdkla:
— Jaz ne grem iz Ljubljane, jai te ljubim, in ne prodam svoje ljubezni za vse zaklade sveta. Tebe hočem Kourad, tebe, in dobim te — živega ali mrtvega.
— Le nikdar ne mislite, da io kdaj dosežete.
— Saj ne zahtevam, da bi nia vzel takoj k sebi. Prepričaj de prt), da sem se izpremenila, da te resnično ljubim, da bi Šla zate v smrt. — Zopet je govorila mehko in neino m v njenih očeh je gorel tajinstven, vae razkošje obetajoč plamen. Počasi a* mu je približala, potem pa hipom* sklenila svoji roki okrog njegovtg* vratu in ga začela tako strastno n
Pod novim orlom.
Zgodovinska povest.
Tretji del. XII.
Kuratu Svetlinu se ni v penziji nič kaj dobro godilo. Njegovi dohodki niso bili v nobenem razmerju z njegovo žejo. Vsega je imel pre malo, prostega časa pa preveč. Vsled tega se tudi ni branil, ko ga je Kopitar naprosil, da naj malo pazi na Ljudmilo, da, celo z nekim veseljem ■e je lotil tega nadziranja, tako da je Kopitar lahko vsak dan natančno vedel, kdaj je Ljudmila šla iz hiše in kdaj se je vrnila, kdo jo je obiskal in kaj je v hiši govorila.
— Veš, Kopitar, je večkrat pravil kurat Svetlin svojemu prijatelju, noben človek nima tako dobrega nosu, kakor duhovnik. Vse ti izve in največje rodbinske tajnosti ti izvoha. Boš videl, da spravim na dan tudi Olimpijino tajnost — če ima eploh katero. — Da je bila Olimpija Konradova žena in da je ona izdala Kopitarju zaroto, tega dobri kurat seveda ni vedel.
Navadno je sedel kurat na hodniku pred kuhinjo Suzane pl. Sohmu-tzenhaus, kjer je lahko nadzoroval
t Ljudmilo in se vendar dobro zabaval, ker je vedno koga dobil, s katerim je malo pokramljal. Časih je pa šel k Ljudmili v njeno stanovanje, dasi je dobro Čutil, da Ljudmila nima rada teh obiskov.
Zvečer onega dne, ko je grof Bertrand naznanil Konradu, kareje policija dognala pri reviziji hiš, je sedel kurat v kuhinji gospo. Schmu tzenhaus in stari Suzani govoril o občutljivosti svojih kurjih očes tako, kakor govori kdo drugi o svojem muzikalnem posluhu.
Na hodniku so se čuli koraki. Nekdo je Šel mimo okna. Kurat je planil k vratom, da bi videl, kdo da je, a prišel je že prepozno. Videl je samo še, da je nekdo stopil v Ljud milino stanovanje.
— Kdo je Šel notri? je kurat vprašal ob stopnicah stoječo deklo.
— Neki oficir! ki pa zna slovenski. Videla ga še nisem, a vprašal me je, kje stanuje pevka.
Kurat je postal skrajno radoveden. Francoski oficir, ki je znal slovenski — to je mogel biti samo Konrad, a da je ta zvečer prišel sem, temu se kurat ni mogel preČuditi. Počasi se je vrnil proti kuhinji in ko je zapazil, da je dekla odšla in
1. Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 41, dne 20. februvarja 1904.
Dđl. Marehet je govoril najprej O novi oborožitvi topničarstva ter povdarjai potrtbo varčevanja, potem je govoril o jezikovnem vprašanju v armadi in o znanem tajnem ukazu vojnega ministra, .i vernik je izjavi', da je znanje polkovnega jezika stvar pravičnosti, in Nemci se stvarnim dokazilom še niso nikoli (?) uprli, tudi če so taka dokazila pomenila za nje škodo. Vendar opozarja vojno ministrstvo, naj »e v tej zadevi resnična potreba ne prekorači in naj se ne zahtevajo nikake pretiranosti. Zato prosi voj nega ministra za pojasnilo ali je res, da morajo znati častniki polkovni jezik v besedi in pisavi. Končno je govoril o vojaških koncesijah Madjarom.
Del. Vasilko (Malorus) je iz rekel  bratskemu   ruskemu narodu simpatije v vojni z Japonsko ter je pozdravil  tajni  ukaz   vojnega ministra.
Delegata Delugan in V el lin-ger sta zahtevala, da se naj verski Čut pri vojakih povzdigne ter dvoboj
odpravi.
Del. K1 i e m a n n ^Vsenemec) je zadovoljen z ustanovitvijo samostojne ogrske armade, le na ogrske stroške se mora zgoditi. Ločitev od Ogrske bi bila sreča za Avstrijo. Končno je govoril ielo ostro proti tajnemu ukazu vojnega ministrstva in proti Derschattovi resoluciji.
Del. dr. Kramar je obsojal Japonce, ki so prekršili mednarodno pravo ter povdarjai, da imajo vse evropske sile največje, tudi narodnogospodarske interese na ruski zmagi. Glede madjurskih armadnih zahtev je izjavil, da tako raztresena država, kakor je naša, ni sposobna za boj. Vztrajna bramba avstrijskih interesov bi bila le tedaj mogoča, ako bi se narodom te državne polovice dalo njihovo pravo. Govornik je opravičeval tajni ukaz, ki izvira le iz vojaških nagibov. Vojnega ministra je hvalil zaradi njegove odkritosrčnosti in poznanja potreb vseh narodov ter je izrekel obžalovanje, da notranje politične razmere Čehe silijo, da morajo dasovati proti vojnemu proračunu.
Jutri in v ponedeljek ima avstrijska delegacija dnevne in nočne seje, da dožene vojni proračun. Od torka naprej zboruje ogrska delegacija, a 29. t. m. imata obe delegaciji skupni zaključni seji.
Državni zbor.
Dunaj, 19. februvarja. Dobro poučeni dunajski listi poročajo, da s e d r ž a v n i z b o r skličedrugi teden meseca marca. Dan sklicanja se določi v zaključni delega-eijski seji dne 29. t. ra. Vendar se sme trditi, da se skliče dne 8. sušen.
Italijansko vseučiliščno vprašanje.
T r ide nt, 19. februvaria. Zanesljivo se poroča, da je Trident izbran
divje poljubovati, kakor bi ga hotela •mamiti.
Konrad pa jo je sunil od sebe in odločno rekel:
— Ne dotaknite se me! Vi se mi studite!
Ljudmila se je ihte vrgla na stol, Konrad pa je z neizprosnim glasom vprašal:
— Koliko zahtevate, da zapustite Ljubljano V Le to sem Vas prišel vprašat Vaše bivanje v Ljubljani mi je uadležno in da bi se Vas za vedno odkrižal, sem prišel sem. Narediva torej na kratko.
— Ti torej zametuješ mojo ljubezen?
— Da!
— Potem idi! Toliko denarja nima vsa Ljubljana, da bi me spravila proč. Jaz ostanem.
Konrad je Čutil, da ne opravi ničesar, da je zaman prišel sem.
— Kaj mislite storiti?
— Kaj te to briga?
Molče se je Konrad obrnil in brez pozdrava odšel in Ljudmila mu ni branila.
Kurat Svetlin pa je zmajeval z glavo, ko je spoznal Konrada, in milo se mu je storilo, ker se je spomnil Damjanove Mare.
za ustanovitev italijanskega vseuči lišča.   Toda italijanski   dijaki prote-slujejo  tudi  proti temu,  ter hočejo imeti vseučilišče le v Trstu.
Politični položaj na Ogrskem.
Budimpešta, 19. februvarja. Več liberalnih poslancev, ki niso bili zadovoljni z zadnjim delegacij-skim zasedanjam, namerava izstopiti iz liberalne stranke ter se pridružiti novi Banf fvjevi stranki. Tudi grof A p pori v i btje prestopi s svojimi desidenti k Banffvju. Vlada mirno gleda te priprave, a ima vse pripravljeno, da takoj v prvi seji nastopi v parlamentu z odločilnimi sredstvi. Poli tični krogi žive pod vtisom, d a s o nove volitve pred pragom.
Dogodki na Balkanu.
Dunaj, 19. februvarja. Ministrstvo zunanjih zadev zavrača ščuvanje
italijanskih, angleških in francoskih listov, da ima Avstrija skomine po nekaterih pokrajinah na Balkanu, ki jih namerava zasesti. Ministrstvo pravi, da je strah zaradi vojne na Balkanu pretiran. Avstrija ukrepa le vojaško potrebne priprave, da prepreči nemire.
Bel grad, 19. februvarja. Pri Djakovu stoji 30.000 o borože-nih Albancev proti Turkom. Turki se zbirajo pri Terisovfćj. Z vsakim dnem se pričakuje bitka.
Carigrad, 19. februvarja. Turčija ie sklenila, da pomnoži svoje vojaštvo v evropskih pokrajinah z dvema rezervnima divizijama iz Male Azije.
Solun, 19 februvarja. Gibanje vstaških čet se pojavlja po celi okolici. Včeraj so trčili vstaši pri M u r i h o v e m s Turki, pred par dnevi pa je bila bitka pri Stru-rn i c i.
Carigrad, 19. februvarja. Sultan utemeljuje imenovanje turškega poveljnika za macedonsko orožništvo poleg italijanskega generala De Ge-or g is a s tem, da turški zakonik nikjer ne govori, da bi smel mohamedanom zapovedovati kristjan.
Novi ruski finančni minister.
Petrograd, 19. februvarja. Večletni državni tajnik in pobočnik finančnega ministra Kokovzev je postal finančni minister.
Vstaja v nemški Afriki.
Berolin, 19. februvarja. Pri Grootfonteinu je bila bitka, v kateri je padlo 24 vstašev, dočim so Nemci izgubili le 1 podčastnika, 4 vojaki pa so ranjeni (?)
Dopisi.
Iz Krope. Vedno lepše sadove poganjajo Marijine družbe. Škof jih je ustanovil, da bi zajezil ples, a znano je, da nikdo toliko, tako divje in razuzdano ne pleše, kot osvetinčene device in ožlindrani devičarji. Ti svetohlinci mislijo, da bodo živi zlezli v sv. nebesa in zaničljivo gledajo druge poštene ljudi, ki niso obljubili devištva, a ga vendar bolje drže, kot kroparski devičarji in device. Zraven pa obrekujejo in pobijajo mirne ljudi. Špirit ljubijo od jutra do poznega večera ter delajo pohujšanje dan za dnevom. Izgovarjajo se, da se povsod dobi pleve in da je bil tudi med apostoli Judež. A da ta izgovor ne velja, kaže slučaj, ki se je pred kratkim pripetil v Kropi. Naddevičar Anza, vulgo Ceteln iz Krope, prednik brumnih članov Marijine družbe za mladino, se je pretekli teden pritihotapil v kramarijo Katarine Šolar, po domače „pri Gregorčku" in si prisvojil klobas, cukra, žajfe in še veliko drugih stvari. Gotovo se je hotel „obrdvičniku Anza za pust oskrbeti in napraviti veselje sebi in svojim katoliškim tovarišem, ker je že stara navada, da se mora na pustni večer klobas najesti. Ta naddevičnik pa ni imel sreče. Gotovo ni spolnil dolžnosti, katere mora vsak tak ud izpolnjevati. Zasačili so ga in moral bo pokoro delati v špekkamri v Radovljici. Lepo se vzgojujejo ljudje v teh družbah ! Prej so Kroparji pošteno živeli in če jim je zmanjkalo za sok, šli so okoli Hruševe gore in naberačili česar niso imeli. Sedaj pa so jeli ljubljenci in stebri katoliške stranke segati po tujih klobasah. Pomilujemo zaslepljeno kro-parsko ljudstvo, ki neče izpregledati, čeravno vidi kakšno sramoto dela nam, poštenim Kroparjem, ta hvaljena družba.
Iz Ljubljane. Z ozirom na p oročilo^ v »Slovenskem Narcdu« m.
januvarja t. 1. pod naslovom »Faj-mošter in Slomškarica« vas prosim, sprejmite naslednje: Jaz sem bil dotični dan v hotelu »L!oyd« navzoeen in vem natančno, kaj se je godilo. Dotični župnik je Leopold Rak tel j iz Grčaric na Kočevskem. Ker se je pa o dotični učiteljici in njenem občevanju z Razteljem govorilo in pisalo, ni resnično; učiteljioa se je vseskoz dostojno obnašala. To vam naznanjam, ker Raktelj ni imel tolikv časti v sebi, da bi branil krivično obdolženo učiteljico. (Sledi podpis nam osebno znanega gospoda.)
Pšice iz ribniške doline.
§ 47. Gospod dekan poslal je svoje pionirje v boj. Cehmoštra trdita, da se ne podpisujeta na prazne pole. Nam je to bore malo mar, vemo pa, da se taki računi zelo po domače sestavljajo in in to navadno pri literčku dobrega farovškega vina. Tako je povsod navada, da je pa pri nas drugače, tega še dekan ne veruje. E. K.
§ 48. Pšičarji-prašičarji tako nas nazivlje dični katoliškonarodni škofovi »Slovenec« in sicer kakor pravi, da rijemo po farovškem blatu. Res je, da je največ blata po farovžih in največji Avgijev hlev je farov ž, tO kočevski noviČM debro ve in za tO je tudi tako pisal. Ali veste kaj je blato? — kaj ste vi po lastni izjavi ?
§ 49. Po zatrjevanju »Slovenca« je dr. Scbiffrerja in svetnika Višni-karja bisaga zapečatena s sedmimi pečati. Farške biaage pa ni moč zapečatiti, ker nima dna.
—n. —n.
§ 50. Ti si Peter skala in na to skalo bom zidal tempel in peklenska vrata ga ga ne bodo premagala. Tako je bilo nekdaj, zdaj je pa drugače. Župnik Vole mora biti slab božji namestnik, ker mu prav Kosler-jeva restavracija z majhno plesno zabavo vse podere, kar on v cerkvi pri Sv. Jožefu na Poljanah sezida. Gospod Vole, zelo malo vere morate imeti v svoje delo in v Boga, ko v pričo »svojega ljudstva« kaj takega tidite. Slab polir, ako se mu stavba podira!
§ 51. Novakova Marjeta se boji za svojega Antona, da mu ne bi kdo kosti zrahljal, ko izvršuje težavni posel cerkvenega policaja. Gospod Vole naj bi mu kupil pištolo in ga primerno oborožil.
§ 52. Zadnjič smo poročali, da je občinski odborVelikopoljanski sklenil, da se dajo župniku drva. To je bilo pa tako: Župnik je vložil tako prošnjo na občinski odbor, a ta je bila odbita, občina kupila je pa župniku gozdni de , v katerem naj dr vari. To se je župniku predrago zdelo in je na prigovarjanje župnika Krum-pestarja v cerkvi oznanil, da naj mu drva dovažajo. Niso pač nikdar siti, ti naši fajmoŠtri. —
§ 53 Župnik Vole je sestavil neko udanostno izjavo samemu sebi, brumne duše poljanske jo pa prav pridno pri Matičku podpisujejo. Je že tako tek časa. Koliko so pa take izjave vredne, sodimo po materijalu, kateri je podpisan. Razumete gospod Vole? Kadar bo izjavo tudi graščina podpisala, bodemo deloma prepričani, da smo vam krivico storili.
§ 54. Is Sodražice obljubljeno nam je specialno poročilo: »Zarub-ljeno pokopališče in zarubljeni vrednostni papirji po krivdi ŠusterSi-čevih mamelukov a la podgorski Primož« —
§ 55. Izza časa volilne borbe v Sodražiei. Besede Lavričeve, s katerim se bodemo še bavili, kar smo mu tudi obljubili, ker je mogoče, da ga bede malo sram. Svojim ženskim ovčicam je rekel: »Krščanske žene obljubile ste svojim možem zvestobo, ostanite jim toraj sveste do groba. Spremite svoje može na volišče zlasti zdaj, ko se gre za sveto vero, podpirajte jih krepko, da ne padejo v roke sovražnikom svete vere . . . liberalcem. O. V.
§ 56. »Izobraževalno društvo v Poljanah« (okraj Kočevje) se je prostovoljno z novim letom razšlo. Poljane pri Kočevju, dne 23. januarja 1904. Vole, bivii predsednik. — Tako poroča uradna »Laibacheriea« in ta ne laže. Ko bi bil gospod predsednik nadel društvu »kotoliško« bi se bilo morda dalj časa držalo, a zdaj je prepozno. Ne HoČevarjeve copernije, niti grajska oslica mu ni mogla pomagati do daljšega življenja, ampak vse je šlo rakom žvižgat. — Društvo je imelo gotovo kaj premoženja, saj veselica, katere so se udeležili večina ribniških liberalcev, je precej nesla. Hišne oprave je društvo tudi nekaj imelo, mizo, stole, domino, kvarte za kartanje. Gospod župnik — boli sedaj vse to vaše?
§ 57. Draga maša. Sentgregorski Krumpestar — ta pa zna. — Naših ljudi je na stotine v Ameriki, kateri
trpijo kakor črna živina, da si kaj prislužijo in prislužono v domovino pošiljajo. Koliko t**ga trdo prisluže-pega dtnaria znosijo žen« teh Ame-rikanov v farovže in po božjih potih nibče ne ve. Kar pa Amerikanci sami pošljejo, tudi ni malo, ako omenimo, da so pred nedavnim Časom svojemu župniku poslali 25 ali 50 dolarjev za sv. maše. Krumpestar pa — kunštna glava — je vse Amerikance svoje Župnije skupaj djal ter oznanil »eno sv. mašo za Amerikance«. To je dobro! Tudi za tiste Sentgregorske amerikanske h»cke zaleže, ki niso dali dolarjev. Sent gregoroi bodo gotovo v nebesih na foteljih sedeli, ali če jim bo tiste pa Krumpestar preskrbel, bo slabo, ker bo že prej žimo ven pobral
Anton B.
Vipavski torbar.
Kdor misli, daje eolski Jane človek, ki zna pomiriti naše razburjene duhove, živi v veliki zmoti. Prepirljivi Malaventura je odstranil prejšnjega priljubljenega, mirnega duhovnika ter nam poslal ljudstvo razdvajajočo — zgago.
— ColČani so revni, a dobri ljudje. Nunček se je hotel škofu prikupiti, ter si je izmislil, daje potreben nov altar. Naberačil je toliko, da bode lahko naročil žrtvenik za okrog 3 200 K. No, altar je sicer res star, a vendar Se toliko dober, da bi se z novim par let lahko počakalo. Ceni u ravno ob teh slabih časih tako velikih stroškov ? — A ljudje so „gospodu14 še premalo krščanski, zato je treba kajpada še katoliškega izobraževalnega društva. Če misli nuncek Janček, da si z novim društvom pridobi kaj več pristašev, kakor jih ima, je v veliki zmoti. Mi se ne bojimo nič, pač pa jo klerikalcem, posebno petorici klerikalnih odbornikov, prav toplo priporočamo, ker so izobrazbe ne vemo sicer kakšna bo!?) — res potrebni. Zakaj? — Nato bode odgovorilo najbrže — sodišče! —
Vipavska »Čitalnica-4, kateri so klerikalci napovedovali že „zadnjo urou se je na njih največje veselje zopet poživila in okrepila z večjim številom novih Članov. Novi odbor je sklenil prirejati „zabavne večere14: to misel moramo iskreno pozdravljati, ker nam v Vipavi res manjka prave zabave. — Dome naš, ti vjekom stoj! —
Podraški župnik Koller je silno žalosten. Mislil je že, da sedi na županskem stolu kot neomejen gospodar duš in teles — svojih pokornih ovČic. Zadnje imenovanje častnih občanov pa ga je tako potrlo, da ne more „k sebi44. — Da, da, gospod župnik, tako je na tem pregrešnem svetu. Človek obrača, zavedni Podražan pa — obrne. —
V vipavski cestni odbor, čigar nova volitev je bila 11. t. m., so vnovič izvoljeni le odločni pristaši na-rodnonapredne stranke. Drugačen uspeh je bil seveda nemogoč, a vipavskega dekana je vendar izvolitev tako neprijetno dirnula, da je šel ohlajat svoje razburkane živce k — budanjskemu župniku. —
Katoliško cvetje katoliškega izobraževalnega društva v Budanjah je odevetelo, in zeleni sadovi so jeli dozorevati na plodonosnem katoliškem polju še veliko hitreje, kot smo si mislili. Prepiri in pretepi, ki so na dnevnem redu, jasno osvetljujejo katoliško fakinažo, ki na-devlje svojim društvom lep, a lažnjiv pridevek rizobraževalnou. Imamo že obilo gradiva, a hočemo vendar o tem dru Štvu, ki bode morda še usodepolno za Budanjce, poročati natančneje šele takrat, ko bode dozoreli še nekateri drugi sadovi te gnile katoliške družbe. — Živio Stricovbik!
Vinogradniško društvo v Vipavi je v velikih stiskah. Že z dragim hramom naložili so si na glavo veliko nadlogo. Kar pa hram še ni storil, napravili so novi odpustki bu-danjskega fajmoštra. Dobri poznavatelji razmer namreč trdijo, da je društvo napravilo že velikanske množine petjota, vsled Česar bi moralo gotovo, po najnovejšem receptu budaujskega župnika
— dati več za odpustke, kakor je vredna vipavska klet z vinom in pet-jotom vred. — Kajpada je vsled teh nepričakovanih zmešnjav tudi vipavski torbar prisiljen, še nekoliko počakati na obljubljeni ..sod najboljšega vinau.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 20. februvarja.
— Škofova obstrukcija žre naprej! Pri Sapah pod Ljubljano je živa potreba, da bi se uredila Ljubljanica. Deželni cdb^r je bil vsled obstrukoije prisiljen, da je 5000 K, ki so bile namenjene za dotična dela, izčrtal iz proračuna za leto 1904. Kadar bode Ljubljanica svet jemala, naj Sapani ne pozabijo, da sta to zakrivila škof in Šusteršič,
ki sta jim v letu 1904 s svojo ob-strukcijo odjed'a 5000 K, beri pet tisoč kron. Vzlic temu pa bodo Sipani, ki so vsi skupaj črni in trdi klerikalci, škofovo obitrukeijo tudi v bodoče še odobravali! Nam tudi prav!
— Na kaj računajo klerikalci v slučaju razpudčenja dež. zbora? V slučaju, da se razpusti deželni zbor in razpišejo nove volitve, računajo klerikalci, da volilce že zipet preslepijo, ker bo pomagala vera, katera je ob volitvah v nevarnosti. Toda naši kmetje jim več ne bodo šli na ta lim, ker kmet* ski volilci so začeli misliti ter iskati vzrokov, zakaj se letos ne delijo deželne podpore našim toliko potrebnim kmetskim občinam? Klerikalna stranka se je toliko pehala, da je izvzemŠi enega, dobila vse kmetske mandate, ali kaj dela ž njimi. Z svojo neumno obstrukcijo zavira, da kranjski kmet že dve leti ne dobi nikake deželne podpore. Kmet izpre-gleduje! Saj je brezdelavnost klerikalnih zastopnikov pa tudi taka, da jo vidi vsakdo, kdor misli z glavo, prihaja vedno bolj in bolj do spoznanja škode, katera kranjskemu kmetu izvira iz obstrukcije. Veliko je obljubovala klerikalna stranka ob volitvah, storila pa ni nič koristnega, pač pa tekom dveh let že toliko slabega, da bomo trpeli še na posledicah tega nedogledni čas. Doba suhih let se čuti povsodi. Ej, za klerikalne poslance mora priti plačilo pri prvih deželnozborskih in tudi držav-nozborskih volitvah. Narodno-napredni stranki se ni bati, da bi zgubila kak mandat, pač pa je gotovo, da si še nekaj mandatov pribori. V državnozborski skupini pa je gotovo, da kmetski volilci na Notranjskem ne bodo več volili dr. Žitnika svojim državnim poslancem. Nejevolja nad delovanjem tega poslanca raste po vsem Notranjskem od dne do dne vedno bolj in bolj. Zlasti so nad delovanjem tega poslanca nejevoljni vipavski volilci, ker jim je z podpiranjem obstrukcije odjedel brezobrestna posojila in podpore za razne vodovode. Tako gibanje mora pozdravljati vsak domoljub ter mu želeti najpovoljnejšega uspeha.
— Zapeljano in opeharjeno ljudstvo. Se bo v dobrem spominu, s kakim upitjem in veseljem so se ustanavljale pred leti — zdaj ne več — kmetijske zadruge in konsumi po deželi med našim, sicer nadarjenim, a še nezrelim in nevednim ljudstvom. Dan na dan je naznanjal laŽnjivi »Slovenec« ustanovitev zdaj te, zdaj one zadruge. Zastonj je bilo vse svarjenje, zaman vsak opomin, da to ne bo rodilo dobrega sadu, pač pa provzroči prej ali slej obilo škode, prepira, tožba, klet-vine itd. In to naše prorokovanje se je uresničilo prej ko smo mislili. Konsum za konsumom gre rakom žvižgat, zapustivši velike izgube in še več gorja in jeze. Naš list je v svojem času prinesel tudi »parte« o zadrugi v Poljanah. Ta zadruga, ki je živela ne polnih štirih let, jemlje zdaj slovo. Ta teden je raznašal ekse-kutor zapeljanim kmetom »plačilne naloge«, da imajo v 8 dneh plačati primankljaj, ki znaša lepo vsoto blizu 20 tisoč kron. Pomudimo se nekoliko pri tem, že v Bogu, brez blagoslova počivajočem konsumu. Tu imamo živo sliko katoliškega sleparstva, in če ti ljudje dobe oblast v roke, mora naš narod priti na beraško palico. Zdaj naj gredo nekdanji oznanjevaloi sreče in rešitve v Poljansko dolino in naj štejejo hudiče in druge nelepe izraze, naperjene na zapeljivce kmetov. A to je ravno, da ljudje po nedolžnem zapeljani trpe in morajo šteti zadnje krajcarje, ko marsikdo morda za sol nima In pravi krivoi? Vso krivdo zvračajo še ostali katoliški poštenjaki na bivšega načelnika. In če se kdo prizadetih pohlevno pri njih pritoži, mu ti nad vse krščanski možje obe* tajo klofute, ako se hitro ne odstrani. Tudi bivši načelnik Grošelj, — mi ga ne mislimo braniti, saj je naš politični nasprotnik — ni vsega zakrivil. Krivdo nosijo vsi oni, ki so po-
magali ta nepotrebni stvor ustanoviti, naj se že kličejo na ime Toneta ali Urbana. Pa tudi vseh teh še ne zadene krivda, saj so nekateri že dovolj kaznovani.  Nekdaj ugledne hiše so prišle  po farškem  zapeljavanju ob dobro ime, v prepire in leta trajajoče pravde. Pravi krivci so v Ljubljani in na čelu jim je sam knezoškof s svojimi trabanti. Pri lažikato ličanih je iskati vso krivdo. Škofu kot zaščitniku vsega tega, bi poslali zdaj od scdnije dobljene opomine in če ima kaj srca, bi jih tudi moral poravnati. Ravno v Poljanah je župnik, ki je ljudi svaril pred ustanavljanjem nepotrebnih društev, a znano je, da je ravno radi tega Že škof žalostnega spomina, Missis, in za njim Bonaventura pošiljal za kaplane gori najhujše peteline. V ta namen je bil poslan gori neki Kromar, ki je pričel s katoliško organizacijo. Ta Kromar ■e zdaj ogiblje doline ko hudič križa. To, poljanski kmet so tvoji zapeljivoi. Ti so te zapeljali in opeharili za težko prislužene in pristradane krajcarje. In drugič, ko pride kako mlečnozobo kaplane v tvojo hišo brez opravka, vzemi metlo in ga poženi, da mu za vselej mine veselje te še kdaj nadle-govati^v stvareh, o katerih nima ne on, ne škof nobene oblasti, ampak si sam svoj  gospod in delaj po svoji lastni izkušnji, volji in pameti! Ta slučaj smo malo bolj na dolgo opisali, kajti ravno na Poljane so bili padli klerikalci z vso močjo, češ, Tavčarjev rojstni kraj mora biti naša trdnjava, kjer se mora vse zatreti, kar le spominja na liberalizem. Prišlo je drugače.  Danes iščejo pri dr. Tavčarju pomoči že tudi tisti, ki so ga še pred malo leti kleli. Svet se obrača!
— V rožicah je tičal brez-dvojbeno znani ljubljanski jež, ko je »Edinosti« poročal o letošnji sokolski maskaradi. Tržaška nam prijateljica mu je — seve, na stežaj odprla vrata v polomljeno svojo utico. In pri teh vratih je naš ježek zlezel med Tržačane in na dolge nosove jim je obesil toliko klobas in klobasarij, da pri »Edinosti« že dolgo časa niso imeli takih kolin! Ni treba dostavljati, da imajo v Trstu, kjer je še vsikdar kositar toliko veljal kot srebro, tudi ta pleh za pristno srebro! Sedaj pa malo poslušajmo, kako piše naš ježek o našega »Sokola« maskaradi. »Sokol« je resno, delavno, radi-kalno-n&rodno društvo, v čigar sredi živi — vziio vsemu! — še danes krepki Hribarjev duh in ideje Tyr-ševe postajejo tudi našemu »Sokolu« meso in kri. Torej vziic vsemu! To je dobro povedano! Ali poslušajmo dalje! »Dokaz temu taktna rezervi ranost Sokolov spričo naših osebnih lokalnih pričkanj! Naš »Sokol« ni več »Paradesehimmel«, ki »dela vodo« le s svojimi srajcami, ki demonstrira agitatorično strankarsko: naše društvo je prva narodna pedagogiška učilnica, ki vzgaja dobre, zveste, duševno in telesno zdrave ter močne rodoljube. In tako se ozira pri nas naprednja-štvo na »Sokola«, kakor na edini izvir, od koder nam more še priti rešitev iz sedanjih neznosnih razmer«. Ko čitamo vse te lažnjive tirade, nimamo druzega občutka, nego onega, kakor bi ee poročevalec ježek hipoma pred našimi očmi spremenil v poročevalca osleta. Stvar pa ostane ena in ista: ježek in oslek smeta računati na gorko srce pri tržaški »Edinosti«. Samo ob sebi je umljivo, da bo društvo »Sokol« prav storilo, ako se takoj otrese takih podrepnikov, ki mu s svojo hvalo dosti več škodujejo, nego bi mu mogli škodovati z največjo svojo grajo, če se bodeta Tvršev duh, ki postaja kri in meso, in zgoraj omenjena taktna reservira-nosi. že na vsake plankeobešala, nam bode končno vse to že tudi presedalo! To pa je bil samo uvod, ker celo poročilo se je spisalo zgolj v namenu, da se napada naš list in pa ljubljanska ter novomeška frakarija. Ježek namreč piše: »Strupene rože sta zastopala elegantna maska »Slovenski Narod« z — revolverjem in ljudi žroča »Nepenthes Socoliana«. Niti nemškutar^enje ljubljanske in novcmeške »frakarije« ni kalilo veselja na tem, da naš »Sokol« krepko širi
svoja krila in da uživa najširše simpatije«. Ljubljanski in novomeški fra-karji se bodo že sami branili, ako ee jim bode zdelo potrebno braniti se proti takim neslanim napadom. Mi zase pa odgovarjamo le toliko, da se najhujše bolezni ozdravljajo z zdravili, katere dajejo strupene rože. Samo proti bolezni, ki ji pravimo neumnost, tudi najstrupenejša roža ne pomaga. In zategadelj sta »Ed nost« in »ježek« proti strupenim rožam! Na zdar!
— Dvojna mora. Piše se nam: V tukajšnjem uradnem listu smo čitali o neki plesni veselioi, kojo so priredili učenci pod nadzorstvom gospe pl. Bockove. Izvedeli smo iz tega poročila, da se nemški gimnazijalci in realei Že nekaj let uče plesati pod nadzorstvom staršev in omenjene gospe. Sklenili pa so svoje vaje s sijajno veselico v »Tonhalle«, in počastili so to veselioo s svojim obiskom različni generali in drugi dostojanstveniki. In končno se je o vsem tem precej bombastično še celo v uradnem listu poročalo. Pri tem se nemški starši niso čisto nič briga i za profesorje, in tudi gospodje profesorji se niso nič brigali za omenjene plesne vaje nemških učencev. Prav! Nimamo čisto nič proti temu, ker se starišem nikakor ne more zabranjev&t', ako sklenejo svojim otrokem dajati privatni poduk v ti ali oni stroki. Pod primernim nadzorstvom Beve! Naj se potem tiče ta poduk telovadbe, ali plesa! Je čisto vseeno! Sedaj pa poglejmo, kakšen martirij se je prirejal slovenskim staršem, ki so na enak način in pod najstr« žjim nadzorstvom svojim otrokom prirejali par meseoev plesne vaje v mali dvorani »Narodnega doma«. Je-li ples potreben ali ne, o tem se ne bodemo pričkali s nikomer. Naše sedanje življenje je pač tako, da je prav, če se otroci plesati uČe. Sicer pa imajo o tem razsoditi starši, a ne profesorji. Ce velja to za Nemce, velja tudi za Slovence! Dvojne mere ne bođemo rezali na tem polju! Nemški starši so se ravnali po tem principu, in končni vspeh je bil, da se jim je odkazalo še posebno plesno poročilo v uradnem listu. Kako drugače pa so se obnašali slovenski starši! Oble-tali so vse direkcije, ter beračili za dotično privoljenje šolske oblasti. Povsod so zadeli na dolge obraze, na kimanje in miganje. Konec je bil, da se je pri deželnem šolskem svetu vložila ponižna prošnja, da naj bi se slovenskim staršem milostivo dovolilo, da bi pod najstrožjim nadzorstvom smeli svoje otroke plesati učiti. Ta prošnja se bo po s tati navadi rešila sedajle sredi p ista, ko se plesati več ne more! Vzlic temu so se nekateri slovenski starši oja-čili, ter so na svoje stroške in pod vestnim nadzorstvom mater pustili otroke plesati. Sedaj pa so pričele strele švigati iz profesorskih krogov. Da ee ne sme plesati, dokler ni deželni šolski svet dovoljenja izrekel! Da se ne ve, kake bodo posledice! In tako dalje! Že smo se tresli, da se nam par otrok izključi iz gimnazije! Posebno nekaj profesorjev, ki bo znani po svojem klerikalnem mišljenju, in ki so pravi protektorji alojzijeviŠčnih dijakov, je kar besnelo! Pa nič ni pomagalo! Malo tresli smo se, ali otroke smo pustili vzlio temu plesati. Sicer se nam pa prav godi! Cemu nismo posnemali nemških staršev, in čemu smo kazali tisto be raško ponižnost, ki Slovenca dostikrat privede do tja, da se niti sopsti ne upa — brez posebnega vladnega privoljenja?
— Slike v „Domoljubu11. »Domoljub« pričel je letos prinašati na prvi strani slike onih poslancev, kateri so s podpiranjem obstrukcije v deželni zbornici odjedli podpore ubogim kranjskim kmetom. Ti možje, katerih slike vidite v »Domoljubu«, ali pravzaprav v listu, kateremu pravimo po domaČe »Lump«, so prave uši našega kmetijstva. Letos je pri nesel »Lump« že tri take slike. Prva uš našega kmetijstva je dr. Šusteršič, druga Povše, tretja Viljem Pfei-fer. V naslednjih številkah »Lumpa« naslikane bodo še druge uši našega
kmeta. »Domoljubovim« urednikom svetujemo, da omenjene slike priobčijo tudi v »Interessantes« s pomembnim vprašanjem: »Wer vveB etwas?«
— Konsumarske tragedije so sedaj na dnevnem redu pri vseh naših kazenskih sodnijah. Na vseh krajih poka, povsod pojejo goljufive bilanee in radi bi vedeli, koliko je še takih konsumov pri nas na Slovenskem, ki se bodo držali ie eno leto nad vodo, nad ničlo. Prav malo jih je. Kajti vsem je že davno ugasnila tista življenska moč, katero jim je svoj čas vdihnil oče konsumarske nesreče, gospodarski dr. Šusteršič! Zavoljo tega bi bilo najbolj pravično, bilo bi sommum j u s, da se enkrat sa vselej pokliče pred kazen sko sodnijo tega blagotvoritelja in se ga obtoži zaradi tistega prevarljivega počenjanja, s katerim je zapeljal toliko poštenih naših slovenskih kme tov v velikanske izgube in denarne žrtve. Toda on se tega menda ne boji in veselo spravlja ogromne do bičke graščinskih kupčij, medtem ko njegove verne ovčioe,zapeljane od svojega katoliškega pastirja, zdihujejo na zatožnih klopeh ter se tresejo pred g. državnim pravdnikom. Tako se je pustni torek vršila pri tukajšnji kazenski sodniji jako zanimiva in veleznačilna razprava. Obtožen je bil neki Janez Žust radi hudodelstva po-neverjenja zneska 3594 K 38 vin., katero je baje zakrivil kot načelnik konsuma na Dolenji Dobravi! Tudi to kmetijsko društvo je, kakor vsa druga, prva leta krasno vspevalo, končni računi, katere sta sestavljala znana mojstra Pele in Seliškar, so kazali vedno večje Čiste dobičke. Za četkom leta 1903 pa, ko je Seliškar zopet sestavil sklepni račun, se je pokazala velikanska izguba po 6053 K 29 vin. Iq vse je strmelo in se čudilo! Revizor Seliškar pa je začel nekaj stikati po društvenih knjigah, poizvedovati pri različnih trgovcih in z znano svojo spretnostjo prišel na to, da je Janez Žust kratkomaio pone-veril ves tisti denar, katerega ni bilo v konaumu. Na podlagi teh Seliškar-jevih preiskav in računov se je sestavila zoper Janeza Žusta obtožnica radi hudodelstva poneverjenja in v torek se je vršila razprava, pri kateri bi moral imeti Seliškar, revizor »Gospodarske zveze« zopet glavno be-sedo. Obtoženec Zust se je zagovarjal, da on ni niti krajcarja poneveril. Po vedal je, da je Seliškar sam sestavljal bilance, in sicer napačno, ker je vedno na to delal, da bode malo več dobička. Tako se je v prvih letih napačno raČunilo in vobče slabo gospodarilo, ker se ni nihče prav razumel na knjigovodstvo in na poslovanje. Sedaj pa bo obdolžuje njega vse pregrehe in izgube, da se s tem pravi vzroki zakrijejo. Sodišče je za slišalo nekaj prič in hotelo preiti k natančni raziskavi vseh od Seliškarja progledanih računov, ki naj bi pri tem dajali potrebna pojasnila. Tu pa je zagovornik dr. Konrad Vodušek protestiral zoper osebo Seliškarja kot izvedenca, navajal vse različne dogodke izza njegovega delovanja, povdarjai, da je bil pri okrožnem sodišču v Celju radi ialsifikacije različnih bilane obsojen v 100 K globe, da stoji v preiskavi radi istega pre-greška pri okrožnem sodišču i n d a tedaj taka oseba nikakor ne sme nastopati še kot sodni izvedenec. Predlagal je, da se pokli-Četa dva druga izvedenca, ki naj »ploh vse poslovanje in vse račune v konaumu preiščets, kajti na Seliš-karjeve podatke se sodišče nikakor ne more ozirati. Sodišče je vsem predlogom zagovcrnikovim ugodilo, Seliškarja blagohotno brez vsakih daljših razlogov odslovilo in odpustilo ter razpravo preložilo. Tako je Seliškarju, revizorju »Gospodarske zveze« grdo odklenkalo in ves bled odpravljal se je iz lepe sodne dvorane, kjer bi imel igrati važno vlogo sodnega izvedenca.
— Narodno delovanje ,pre ćastitih'. Izkočevskegaokraja se nam piše:   »Slovencev novičar iz kočevskega okraja piše, »da okrajni šolski svet na ViŠnikarjev predlog ni
imenoval za krajnega šolskega nadzornika v Dr agi tamošnjega župnika, ker je klerikalec in Slovenec, in da sedaj čakajo (kdo?) prihodnjega knezovega gozdarja, da ga bodo imenovali. Heil!« To je zopet perfidnost, kakor smo je že vajeni pri »Sloven-čevemu« novičarju. Ker razprave okr. Šolskega sveta niso javne, v interesu stvari ne moremo objavljati vseh podrobnosti, pač pa moramo ne »Slovencu«, ampak resnioi na ljubo konstatirati sledeče: Ker je farni administrator Zabukoveckot občinski odbornik v Dragi volil z Nemci, obstoji sedaj krajni iolski svet v Dragi rasen enega iz samih Nemcev, predsednik pa je graščinski nadgozdar, nemški nacionalec, Hans Kanal. Temu žalostnemu uspehu je pripomogel »Slovenec« (!) Zabu ko veo! Na katerega gozdarja sedaj čakajo in kdo ga čaka, ne vemo, a to zahtevamo z vso pravico in odločnostjo, da mora šolski nadzornik v Dragi biti slovenščine zmožen, kar Kunzl ni. Da »Slovenec« ne bode oklestil Zabukovoa, kakor zasluži, o tem smo prepričani, a vaaj to smemo upati, da ga bode »Slovencev« novičar prvikrat, ko se snideta pozdravil s »Heil Zibukovec!«
— Nameščevanje učiteljic na enorazrednih ljudskih Šolah se je na Kranjskem najbolj vdomačilo v postojnskem šolskem okraju. Nič manj kakor na sedmih enorazrednioah so nameščene učiteljice. Upamo, da se te razmere v tem okraju s pričetkom prihodnjega šolskega leta zboljšajo.
— Slovenec" v Št. Petru. Oni dan se je „Slovenec*4 silno poba-bal, kako je priljubljen v št. Petru. Tako je pisal, kakor bi se ljudje kar trgali zanj, med tem ko drug h listov nihče ne pogleda. Ali kako je v resnici? V minolem mesecu se je v >t. Petru prodalo 207 izvodov „Slo-venskega Naroda** in — 40 izvodov „Slovenca". „Slov. Naroda** torej petkrat več, kakor „Slovenca**. Preklicano se jim mora slabo goditi, tem klerikalcem, če že nore veselja in sanjarijo o silni priljubljenosti, ko v celem mesecu ne spravijo več ko 40 izvodov svojega dolgočasnega lista med ljudi.
— Repertoir slovenskega gledališča. Danes se poje tretjič velika Meverbeerova opera »A f r i č a n k a«. — V torek se igra pr?ič »Vstajenje« po Tolstega romanu 4 dejanjih s predigro spisal B a t a i 1 1 e. Ta drama je dosezala povsod najtrajnejši uspeh. Ijjra se pravkar tudi v Zagrebu. Na našem odru bo drama vprizorjena po vzoru nemškega ljudskega gledališča na Dunaju. Dramatizator je sprejel v svojo dramo sledeče prizore iz romana: velika noč na domu Neblju-dova in padeo KatjuSe (pred gra); pred porotniki (I. dej.) ; v ženski kaznilnici (II. dej ); v bolniščnioi (III. dej.) na poti v Sibirijo (IV. dej.) Ma-alovo igra gdč. R U okova, kneza Nehljudova g. Conski j. — Opera študira sedaj Straussovega »Cigana baron a«.
— 25letnico obhaja g. Ivan Vouk pri tukajšnji tvrdki I. C. M»yer.
— Občni zbor pevskega društva •Ljubljana11 se vrši v soboto, 27. svečana, zvečer v društveni dvorani na Turjaškem trgu št. 1 (Puntigamska pivnic«), h kateremu se najvljudneje vabijo vsi gg. podporni in izvršujoči člani. — Prvi zabavni večer po pustu bo 19. Bušca, običajni »Pepčkov večer«, v društveni dvorani na Turjaškem trgu št. 1.
— Slovensko trgovsko društvo iMerkur* naznanja gg. društvenim pevcem, da se prično redne pevske vaje v torek, dne 23. t m., in se bodo vršile vsak torek in petek od 9.—10 ure zvečer v društvenih prostorih. G* člane prosimo, da sa redno in točno pevskih vaj udeleiujejo
— Na sokolovi maske-radi je svirala društvenagodba* Program je bil raznovrsten in srečno izbran. Godba je svirala prav dobro in vstrajno ter rada dodajala razne komade.
— Javna vinska poku&nja bo nocoj od 7 do 10. ure. Raaan mnogih cvičkov , so razstavljena razna nova in več let stara fina vina ter 8 in 20letni pikolit. Poslednji samo v steklenicah.
— Šolska statistika s*. Kranjsko« V šolskem letu 1901 •> je bilo na Kranjskem 336 javnih Ijmf skih sol, 16 ekskarendnih šol in 88 za sebnih šol. Vse te šole je obiskovali, 57.552 otrok (67.260 je bilo šoloolj. veznih.) Ponavljalno šolo je obisk-.. 14 258 otrok (16.264 otrok je bilo loj* obveznih.) — Na ljudskih šolah m Kranjskem je delovalo 713 učnih oseb. Od teh jih je bilo v prvem plačilnem razredu 71 (10% — 1600 K temeljne plačej, v dragem plačilnem razredu 10; (15% — 1400 K temeljne plače, y tretjem plačilnem razredu 214 (30" 1200 K temeljne plače) in v četrtem plačilnem razredu, oziroma začasnih 3£j (45°, — 1000 K temeljne plače.)
— Ferialni tečaji za učitelj« na obrtnih šolah bodo letos od 17 julija do 13. avgusta v Beljaku. Predavalo se bo o risanju po n%. ravi. Take tečaje imajo tudi na C«. Škem in v Sleziji. »Risanje po nt. ravi« je danes v Avstriji aktualno vprašanje, zato bi bilo umestno, di bi šolska oblastva tudi v Ljubljani uvedla enake tečaje za ljudske u6i teije. Usposobljenih učiteljev risanji nam ne manjka, na pr. Franke, Kleto, Koželj, Saher, Vesel. Torej: videant consules!
— Visokošolski tečaji bodo letos cd 7. do 27 avgusta v Beljaku.
— Komorno-glasbeni ve«
Čer priredijo dne 24. februvarja t. 1. v ormoški slovenski šoli naslednji gospodje: H.nko DruzoviČ, učitelj na slov. šoli v Ptuju (klavir Franc S era j ni k , učitelj v Središču (gosi ), Domicijan Serajnik ml, u'i-telj na slov. šoli v Ormožu (ce in  dr   Bela  Stuhec,  zdravnik v Ptuju (petje),   spored:  1. W A Mo zart:    Klavirtrio št. VI (b-dur).  A -gro &ssai.    Adagio.    R >ndo.    2 C*j kovskij:   Chant aana paroles, (ceh 3 Rubinstein: Koncert za gosli op Moderato assai. Andante 4 R.Strausa »Sen«;  B. Ipavec:   »Če na poljane rosa pade, (petje)  5 L van Baetln ven: Sonata pathetique op. 13. Adagio cantabile. Grave e allegro. 6 K. M. Wcber: Klavirtrio op. 63 (g-mo. Allegro moderato. Scherzo. Andante espreeslvo. Allegro (Finale) Začetek ob 6 uri,  konec ob 8 uri zvečer Vstopnina 1 K.   Dohodek se porabi v šolske namene. Med izvrševanjem posameznih točk so duri zaprte.
— Izpred okrožnega sodišča  v Novem mestu. J Murgelj je 15. novembra 1. 1. Fran Stergarja na poti z nožem po licu
ril in močno vrezal. Prej je močno p pival. Napadel je tudi Antona Rei Obsojen je bil na 3 mesece težke ječ Plačati pa mora tudi 100 K za i/L zaslužka in 39 K za bolečine. — Jank» Bavdek, kovač iz Podhoste pri Toplica jo je popihal brez dovoljenja v Amerik Šel je, da bi si kaj prislužil. Mislil da bo še pred naborom prišel lakk nazaj. Oče je imel jako zadolženo sestvo. Pri tretjem naboru se je zglai Dobil je 7 dni zapora in 10 K doza kazni. — i-t<>tako je odšel Jože H: leta 1898  v Ameriko.  Ta je doma ►Sraihela.   V Ameriki  pa  ni dobil dela,   zaslužil   ni  nič,   zato je pri-nazaj, zglasil se je pri glavarstvu sa Tudi ta je bil obsojen na T dni za in 10 K denarne kazni. — Tretji A rikanec je Auton Zupančič, 24 let -iz  Podgorja.   Tudi   tega Amerika obogatela, zato se je podal v douuu in se sam zglasil, a sedeti bo mora tudi 7 dni in plačati 10 K doni globe.  —  Veliko bolje se je godilo i Ameriki Antonu Sustcrju iz Vidma pr Velikih Laščah. Tudi ta je brez deljenja odšel sreee iskat.  Mati nji je  bila posestuica, a jako zadolži Poslal je domov 2400 K. Plačo je ine v Ameriki dobro.  Delal je v topilnic kjer je pa delo tako naporno, da j oslabel in si moral iti zdravja iskal domovino. Poplačal je ves dolg in i v hranilnici Še 2400 K. Ne svetuje pi nikomur, zdravje v topilnici produ Ker se je tudi sam zglasil, je bil ol> jen kakor zgoraj omenjena Amerikama
— Delovanje mestne po sredovalnice   za   delo if službe.  Mestni trg št. 27, telefoi številka 99 Od 12 do 18. februarji je dela iskalo 8 moških in 42 žen skih uslužbencev. Delo je bilo ponu deno   8   moškim   in  30   žensk. i uslužbencem,  v 34   slučajih  se j delo sprejelo. Oi 1. januarja do ii februarja  je došlo 386  prošenj m delo  in   336 deloponudeb. V slučajih je bi delo sprejeto. Del dobe takoj; moški: 2 vrtnarja več   kmetbkih   in   konjih hlapcev ženske:   1  najemnica goat.lne, računajoče natakarice, 2 gostilnitU kuharici, 5 gostilniških deklic, S barice, 4 kuharice, 8 deklic za vsak delo, 5 deklio k  otrokom, 3 deki za kmetsko delo. SlulbeiŠče. moški: 1 vrtnar,  2 delavoa,  3 ko čijaži, več trgovskih slug,  1 hišnik ženske:   1   kolekUntinja,   1 tr. kantinja, prodajalke za špecerijsko II papirno stroko ter  začetnice,  2 s vilji, več natakaric, 2 boni in dru;
Oalj
•iloai.
2. Priloga »Slovenskemu Narodu" št 41, dne 20 februvarja 1904
poiH.  Oddati je stanovanje
s 1, 2 in 3 sobami tukaj in v Šiški, već mesečnih sob za posamezne in več oseb, tudi s brano. V najem ■ e iščejo stanovanja i 2 sobama in porabo vrta. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko za od govor.
— Konja splasila sta se včeraj v Kopitarjevih ulieah ritriceljno-vemu hlapcu Ivanu Dolinarju, stanu-jočemu na Dunajski cesti Štev. 29. Vstrašila sta se nekega voza, ki je pridrdral mimo in sta ušla. Hlapec je padel z voza in se na glavi pobil. Konja je neki delavec ujel na Cesarja Jožefa trgu.
— Nezadovoljen konj. Danes ponoči pustil je neki potnik svojega konja dve uri pred kavarno na Turjaškem trgu. Konju je bilo to preveč in je šel sam naprej do Tržaško ceste, kjer ga je neki redar prijel in potem izročil lastnik«, ki je prisopihal za njim.
— Perilo razrezal je danes
ponoči neki zlikovec sestrama Juliji jn Amaliji Anžičevi v Hradeokega vasi št. 16. Perilo je viselo čez noč na dvorišču.
— V Ameriko se je odpeljalo včeraj ponoči z južnega kolodvora 18 izseljencev.
— Izgubljene reči. Služkinja Frančiška Mojškerceva, stanujoča na Radeckega cesti štev. 8, je izgubila danes dopoldne na poti od Mestnega do Vodnikovega trga bankovec za 20 kron.
— Koncert društvene godbe se vrši danes zvečer v »Narodni kavarni«, Gosposke ulice. Začetek ob 9. zvečer. Vstop prost.
— Hrvaške novice. — List hrvaške srednješolske mladine je začel izhajati v Zagrebu pod naslovom »Naša snaga«. Tiska se v — Budimpešti. Pisava v listu je realistična, kakor pravi »Hrv Prav.«
— Tepen odvetnik. V Brodu na Savi je pred sodiščem mizar Jugovič pretepel odvetnika dr. A i b S c h \v a r z a ter ga težko ranil na glavi. Jugović je bil namreč na od-vetnikovo tožbo obsojen zaradi raz-žaljenja časti na dva dni zapora. — Sprememba v zagrebški g a r -nizi j i. Namesto 2. bataljona 53. polka, ki odide v Travnik, pride v Zagreb 31. lovski bataljon. — Narodni dobrotnik. V Zemunu je umrl ravnatelj užitninskega urada Panto Barjak toro vic, ki je zapustil 30.000 K za podpiranje siromašnih srbskih trgovcev in obrtnikov. — Soma so vlovili ribiči v Zemunu. Velikan tehta 110 kg. — Hrvat — konzul. Konzulom v Punta Arenasu (Cde) je imenovan dalmatinski Hrvat Jos. Pazinović.
— Nemiri v Virju. Posredovanju urednika »Podravca«, g. P. Ljubica, se je posrečilo, da Be je zbrano ljudstvo pomirilo ter se ugodilo narodni zahtevi. Nepriljubljeni notar je bil na mestu odpuščen. Ako bi se Ljubicu posredovanje ne bilo posrečilo, prišlo bi bilo gotovo do krvavih prizorov, ker je bilo ljudstva zbranega do 3000, a predstojnik Šnajder je pripeljal šest orožnikov.
*  Najnovejše novice. —
Zastrupljeno mleko. V zavodu za dojenčke v Parizu so skoraj vsi otroci zboleli vsled zastrupljenja krvi. Mlekar je namreč napajal krave z nesnažno vodo ter umival posodo v čebru, kjer se je poprej namakalo umazano perilo.
— Punt v kaznilnici. V državnih zaporih v Ekvador u se je spuntalo nad 200 kaznencev, ki so ubili ravnatelja in vsh paznike ter se na vkradenem čolnu prepeljali v Kolumbijo. Vendar so jih vjeli ter jih vse pomore.
— Dramatičen konec sodne obravnave. V Nikols-burgu je tožil neki Josip Fritz iz Dunaja svojega svaka Hofenmana. Po obravnavi je Fritz streljal na svojo sestro, njenega moža in samega sebe. Vse tri so prenesli ne varno ranjene v bolnišnico.
— Štirinajst socialističnih shodov se je priredilo dne 18. t. m. v Berolinu v protest, ker pruska vlada dopusti, da vohunijo po Nemškem ruski policaji.
— Oledališče— zavetišče hudodelnikov. V 3. okraju v Budi so meseca avgusta 1. 1. zaprli gledališče, ker ni bilo varno pred požarom. Te dni je zapazil policaj, da je skozi stranska vrata izginil ponoči v gle dališče neki mož. Hitro je aviziral oddelek policajev, ki so obstopili gledališče, dočim so drugi šli s svetilkami v poslopje. Gledališče se je na enkrat oživelo, kjer so se zbirali razni budodelniki. V vsaki loži so spali po trije možje. Tudi žensk ni manjkalo Za kulisami bo našli celi arzenal orožja in orodja za tatvine v hiše. Policaji so vse polovili in zvezali.
' Nastarejso slovansko plemstva ima nemška imena, ne
morda *ato, ker so bili ti ljudje pr votno Nemci, temuč ker je bila v srednjem veku nekake mode od lil njakov, da so mi pridjali nemške imena. Teko nahajamo pri vshih, Rusih, Poljakih, pe tudi pri Jugoslo venih čisto slovenske plemstva n nemškimi imeni, n. pr. Pernate in, Rosenberg, Sternberg, Weltiste i n, Hesenburg i. dr. Najstarejše plemstvo pe je vsekakor ono v rodbini LGvrenstein. Nahajamo jih na Nemškem med katoličani in protestanti, pa tudi »a Ruskem. Dome soLdvvensteini is Srbije ter so se imenovali prvotno Vukomano-v i ć i. Ko je cesar Friderik Barbarose šel na križarsko vojsko skozi Srbijo, napadlo ga je pri Sresovoih 1. 1180. trideset Madjarov ter bi ga bili ubili, da ga ni rešil Vasilij Vukom a novic. V zahvalo ga je cesar povzdignil v kneza Vukomanović L5wenstein. Po nesrečni bitki na Kosovem so se knezi L6wensteini preselili na Rusko in od tam v Nemčijo, kjer še sedaj žive, Beveda na Nemškem ponemčeni. Mnogo potomcev pa živi še v Srbiji, in Feliks Kani t z, ki je ravnokar izdal knjigo »Serbien und Serbenvolk«, je samo v okraju Takovi naštel 14 premožnih dvorov, kjer gospodarijo Lowen-s t e i n i.
• Nameravajo iztrebiti duhovne. Katoliška duhovna John Gross in Vincenzo Digliano, katera nabirata med ameriškimi Irci in Italijani denar za »sv. misjon«, dobila sta grozilna pisma s podpisi »Morte
— la Mati a 3. 3. 3. Morte, Morte, Morte«. Pisalci pisem ju poživljajo, naj s svojim misijonarjenjem takoj prenehata in mesto ostavita, ker v nasprotnem slučaju ju bodo poslali »in profondissimo inferno«. Enemu duhovnu je padlo sroe v hlače, dočim se drugi še ne boji. Obema »misijonarjema« je najbolj sovražen katoliški duhoven »pater« Domenico Multaao, ker mu ni drago, da zaha jajo njegove ovce drugam na pašo.
' Zamorca prati se pravi kaj storiti, o čemer se že v naprej ve, da ne bo imelo vspeba. Ameriški profesor dr. H i 11 pa vendar hoče napraviti iz zamoroa belokožoa. Kakor znano, pridejo zamorski otroci beli na svet ter šele pozneje počr-nijo. Pod kakšnim vplivom, o tem si učenjaki še vedno niso na jasnem. Omenjeni profesor trdi, da stori to vpliv svetlobe. Zato je spravil neko zamorko, ki bo kmalu porodila, v neko newyorško bolnišnico, in sicer v sobo z rudečimi tapetami, rudečim pohištvom in rudečimi šipami v oknih. Zamorka, zdravniki, strežnice, vsi so rdeče oblečeni. Rdeča luč baje nima nikakega vpliva na človeško kožo, vaaj dr. H i 1 i trdi, da bo rojeni zamorček ostal beli.
• Japonski pregovori. Odprte ustnice, mrzli zobje. — Grda ženska se boji ogledala. — Življenje je luč pred vetrom. — Tudi opica pade z drevesa. — O sebi ne vedo vedeže-valci nič. — Sedemkrat pasti, se pravi 8krat vstati. — Cvetko ob cesti požro konji. — Uboštvo ne prebiti pridnosti.
— Mesto desetkrat brati, prepiši enkrat.
— Zdravnik ozdravi bolnika, ki ne umrje. — Račun se strinja, le denarja ni dovolj. — Nič znati Človeka zveliča.
— Reveži nimajo časa.
• Kralj tatov. Pred pariškim
sodiščem imajo nevarnega tatu, ki si je pridobil sloveče ime „kralj tatov". Izvršil je 500—600 drznih vlomov in ropov, preden so ga vlovili. K razpravi je prišlo 1500 prič. „Kralj tatov" Be piše Laurent Delarue ter se je temeljito pripravljal na svoj wpoklic". V ta namen je delal par let omare za denar, pozneje pa je bil ključavničar. Ko sta izropala z bratom — ki mu je služil za praktikanta — dva kolodvora, Šla sta v St. Leu, da ulomita v neko hišo. „Kralj" je splezal svojemu bratu na rame ter odpiral okno. V tistem tre notku pa je prišel okoli vogla nočni čuvaj. Toda roparja se nista dala pregnati, temveč sta povedala čuvaju, da sta zgubila ključ od hišnih vrat vsled česar morata priti skozi okno v sobo. Naprosila Bta ob enem čuvaja, naj jima pomaga. In čuvaj se je res uprl ob zid, da je po njegovih ramah tndi drugi ropar mogel splezati v hišo. Potem je zadovoljen odšel naprej v prijetni zavesti, da je storil dobro delo bližnjemu. Drugi dan je seveda prestrašen zvedel, kaka je bila njegova pomoč.
• Ne v Južno Ameriko I
Ameriški konzul Mey?r poroča iz Buenos A res Argentina, da se mu javlja iz Chiokamauga, Ga., da se po vsem jugu Zjed. držav agitira za izselitev v Argentino. Neka družba, ktere sedež je v Minneapolis, Minn. prodaja delnice, katere opravi i,o kupca dobiti v Argentiniji nekaj zemljišča in drugih privilegij. Omenjena družba tudi trdi, da je sklenila z argentinsko vlado pogodbo, vsled katere bodo družbeni kolonisti deset let davkov   prosti in da zamorejo
poljedelsko orodje carine prosto u veleti. Gena najboljšega zemliišča znale
po družbenem za trd n u le 50o do 2 dol. orel. Konzul je tozadevno vprašal argentinsko vlado, katera mu je naznanila, da jej je omenjena drnlba popolnoma neznana.
* Romantika bankerota. Večkrat te je le pripetilo, da bo ban-kerotne osebe navedle uprav ogromne svote svojega dolga in terjatev, toda bankerotni dijak medicinske fakul tete Bernard Woolf, ▼ New Yorku je vse prekosil. Njegovi dolgovi znašajo 21.465 dolarjev, dočim tvorita njegovo premoŽenje dve obleki v vrednosti 15 dolarjev. Njegov glavni upnik je gospodična Raj Sehonova iz Baltimore, katera je vložila proti njemu tožbo na plačilo doline jej svote v znesku 20.000 dolarjev. Dijak pa ni le pumpal pri zaljubljeni Ray, temveč tudi pri raznih molkih in se hoče sedaj potom konkursa rešiti vseh upnikov.
* Pet usmiljenih sester pobegnilo s svojimi Ijubčki. Is Granade na Španskem se poroča z dne 13. jen., da je pet visokolol oev vlomilo v zavod usmiljenih sester izven mesta in da so odpeljali vsak svojo ljubioo. Prebivalke samostana so bile prav takrat vse skupaj zbrane, a to ni motilo vlomilcev. Tudi grožnje predstojnice niso ničesar izdale. Poslala je skrivoma po orožnike, ali predno so ti došli, bili so begunci že pred samostanskimi vrati; poskakali so na pripravljene konje in brez sledu izginili v temni noči.
* Umetnost pri Japoncih.
Japonci imajo tudi sa umetniško le poto drugačne oči kot Evropejci. Razobesiti podobe po stenah se zdi Japoncu barbarstvo. Ako ima Japonec zbirko lepih slik, zaklene jih, kamor ne more priti ogerj. Vsak dan prinese po eno podobo v posebno v ta namen napravljeno sobico, kjer si jo ogleduje en dan od vseh strani, potem pa roma nazaj v varno čumnato. Slika, ki ni strogo po naravi narejena, nima zanj veljave. Izključene so strogo nage podobe bodisi kakršnega koli Človeškega bitja. Kaj takega bi bilo najgrše hudodelstvo proti nravnosti.
* Požrtvovalne Japonke.
V neki japonski mesečnik na Nemškem je poslala neka Japonka sledeči dopis:
V splošnem je javno mnenje zelo zavzeto za vojno, toda mnogo se toži o našem siromaštvu. Ali smo bogati ali revni, v slučaju vojne z Rusijo moramo biti popolnoma pripravljeni, da se žrtvujemo do zadnjega za svojo domovino. V svetovni zgodovini nam nudi tretja punska vojna ganljiv zgled požrtvovalnosti žen iz Kartage. Ko je pri morski bitki pri Kartagu 1. 149 pr. Kr. zmanjkalo ladjam vrvi. dale so si kar-taginske žene porezati kite, da so jih rabili za vrvi. Ako me japonske žene v slučaju potrebe tudi žrtvujemo svoje lase, pokril bi se znatni del vojnih stroškov iz tega skupila. Japonska je štela 1. 1889 v celem 21,390.681 ženskj; ako vsaka proda svoje lase ter dobi zanje povprečno 5 mark, spravili bi brez truda 100 milijonov mark skupaj. Sedaj je pa število žen šc mnogo večje. Naš sklep bo potem splošno navdušenje močno podnetil, in nič potem ne škoduje, ako nastopijo potem Francozi, Nemci (V) in Rusi združeni proti nam.
* Zamotana rodbinska zadeva. Dunajsko civilno sodišče se ravnokar bavi s čudno zadevo. Neka kneginja hoče svoji hčerki, ki veljata za zakonski, proglasiti za nezakonski, da jih more nato sprejeti za zakonski. Zamotana stvar, kaj? Da se proces razume, povedati je treba sledeče : Sedanja kneginja R. se je poročila 1896 na Dunaju s poljskim grofom O. Vzela ga je, ker je bil bogat, a ljubila ga lepa, mlada žena ni, ker je bil mnogo starejši od nje. Po dveletnem pustem zakonu je Šla kneginja obiskat svojo prijateljico v Normandijo ter se tam na lovu seznanila s knezom R. Takoj sta se medsebojno zaljubila ter si tudi izpovedala ljubezen. Odpotovala sta v južne toplice, odkoder je grofica pisala svojemu soprogu na Dunaj, da je ne vidi nikoli več, [ker si je našla sorodno srce drugje. Grot je seveda vložil tožbo na ločitev zakona. Preden pa je sodišče zakon razneljavilo, dobila je grofica dva otroka, ki sta se seveda morala zapisati na grofovo ime, ker je bila tedaj še mati njegova legitimna Žena. Po razveljavljenju zakona sta se poročila s knezom R. Ker pa bi rada, da bi njeni hčeri nosili ime sedanjega njenega moža in taktičnega očeta otrok, mora najprej doseči, da se prvi mož odreče očetovstvu ter sodišče proglasi otroka kot izven zakona rojena, potem šele more knez deklici pobčeriti.
* Mesalinin zobni prašek.
Neki filolog je našel med spisi rimskega zdravnika Scribonija Larga recept za zobni prašek, s katerim si je tretja žena Klavdija, zloglasna Mesalina snažila zobe, da so ji bili beli kot sneg. Prašek je bil sestavljen iz dveh unc zmletih jelenjih rogov, ere unce
mastiksa z stoka Kios in pol unes saheiaka.
Nahod I Pri takem vremenu je vse nahod no. Žal, da se nekateri ne menijo, da bi zdravili nahod s kakimi zdravili. Zanemarjanje pa lahko postane nsodepolno. Sicer le ni nikdo umrl za nahodom, vendar pa zanemarjen nahod lahko po okol-noBtih — postane opaaen sa življenje, osobito pri otrocih in slabotnih osebah. Zato je treba nahod zdraviti, za kar pa je najbolj pripraven Por-man, ki so ga sa to odlični zdravniki spoznali sa najbolj primernega. Za navadni nahod se rabi Forma-nova bata, za hujši nahod pa paatile za vdihavanje. Forman olajša nahod takoj.
* Srečen soprog. »V dvajsetih letih zakona s svojo ženo občutil sem samo eno neprijetnost«. — »In kaka je bila ta neprijetnost?« — »Ker sem se poročil«.
Književnost
—_ „Slovenski trgovski Vestnik"* Danes je izšla prva številka novega lista, ki ga je začela izdajati društvo »Merkur«. Kakor kaže prva številka, je uredništvo v dobrin rokah; vsi spisi so aktuvel-nega praktičnega pomena in zanimivo pisani. O priliki, kaj več o tem listu.
— iPopotnik'  ima v  št. 2
to le vsebino: Didaktični formalizem. (Spis za nagrado) V. Bežek: Moj odgovor. Ivan Kelc: O napakah značaja, ki se največkrat nahajajo pr* naših šo!«kih otroch, in kako jih cdstran ti? I Šega: Pedagoški utrinki (XCIII—XCV.) R*z.rled. Listek. Pedagoški paberki. Kronika.
Telefonska in brzojavna poročila.
Rusko-japonska vojna.
London 20. februvarja. Iz japonskega vira se potrjuje, da so Rusi res prekoračili reko Jalu in da marširajo na Pujg-jang. To je strategično vele-važna postojanka, nekake korejske Termopile. Tu ie bila že v 16. stoletju velikanska bitka in tu so Japonci 1. 1894. v veliki bitki porazili Kitajce. Pujgjang je nekak ključ do Soeula.
Lvov 20. februvarja. Poljski listi poročajo, da je ruska vojna uprava v ruski Poljski poklicala 40.000 rezervistov pod zastave.
Petrograd 20. februarja. Danes se je razglasilo a radno poročilo o pomorski bitki pri Cemulpo. Pore čilo pravi, da so se Rusi borili z nedosežno hrabrostjo. Na križarki,„V ar j ag" je bilo ubitih 33 vojakov in 1 oficir, 17 vojakov je težko ranjenih, 2 oficirja sta lahko ranjena Na ladji „K o rejec" ni bil nihče ranjen. Ko so Rusi spoznali, da se ti dve ladji ne moreta ubraniti velikanske premoči Japoncev, sta ruska zapoveđnika „Varjaga" in „ Korejca" sama dala razstreliti svojiladji, da nista padli Japoncem v roke.
Carigrad 20. februvarja Tukajšnji diplomatični krogi pripisu jejo sultanovemu sklepa, da se Turčija ne proglasi za nevtralno glede rusko-japonske vojne, velik pomen, teliko bolj, ker je vlada poklicala iz Male Azije dve, deviziji vojaštva v Evropo.
Dunaj 20. februvarja. Ministrski svet se je posvetoval, kdaj naj se skliče državni zbor, a ni še določil nobenega dne
Dunaj 20. februvarja. Uradna „Wiener Zeitung" prijavlja ministrsko naredbo, s katero se uvršča zobotehniška obrt med koncesijoniraneobrti
London 20. februvarja. „Times" prijavlja besedilo okrožnice, ki jo je turška vlada poslala vsem velesilam. V tej okrožnici pravi Turčija, da je Bolgarska kriva vseh nemirov na Balkanu in da jo hoče radi tega „ kaznovati". (Opomba ured. Celo angleški listi priznavajo, da je Turčija sama prouzročila sedanjo vstajo Albancev, da bi Bolgarsko zapleda v vojno.
London 20. februvarja. Iz Honkrnga m poroča, da je kitajska cesari o a - u d o v a umrla.
Gospodarstvo.
Tržno poročilo.
Sitnvacija na žitnem trgu je bila v preteklem tedna popolnoma nejasna, pri tem pa zelo vz barij iva ter grozeča s skokoma naraščajočimi višjimi cenami. Vzhodno azijska vojska je na sebi na budimpeštanski borzi tako silno vplivala, da se ni vpošteval noben dnig moment pri kalkulaciji, kakor se je to godilo na tržiščih, ki niso odvisna od Budimpešte; Amerika na pr. je bila mnogo hladnokrvneja ter se ni izročala na milost in nemilost poročilom o vojski, marveč je mirno in trezno uvaževala tudi vse druge na razvoj cen up li vaj oče momente, kakor vidne množine blaga, rezerviranost kupcev, poročila o stanja prihodnje letine, izvoze i. dr. — zato pa tam tudi ni bilo take panike na borzah, kakor v Budimpešti in drugod, koder upliva budimpeštanska borza. Da bi se panika še bolj poostrila, zmislili so si budimpeštanski borzijanci kar na celem prepoved ruskega izvoza, kakor, da bi Rus ne imel druzih skrbi, nego prepovedati izvoz nadprodukcije v žitu, ki mu mora biti pri finančnih operacijah ravno — dobrodošel ! Ta izmišljeni manever je ruska vlada sicer takoj oficijelno označila kot docela neosnovan, toda začeta akcija se zato ni mnogo zmenila, marveč se takoj oprijela drugih istotako le deloma opravičenih mo-rebitnosti — ter drvila s cenami navzgor, da je že največji pesimist pričel dvomiti, da bi se to utegnilo uresničiti. Hosti so vsled tega prenehali z nakupom, zato pa so bili besisti primorani začeti preskrbljevati se s pokritjem, kar je seveda zopet uplivalo, da cene niso mogle pasti znatno.
Od zadnjega našega poročila se je efektivno pšenica per saldo dvignila na borzi za 25—30 vin, spomladanski kurz pa je notiral v tednu najvišje 8*7/ta proti včerajšnjemn 87:; 74 ki je per saldo za 45 vin. višji od onega v našem zadnjem poročilu; jesenski kurz notira včeraj 84a/43 torej 40 višji, bil pa je v tednu že na 872 73. Cene so se sicer dvigale, vzlic temu pa ni bilo posebnih transakcij; efektivnega blaga je Šlo le za sprotno porabo nekaj iz trga.
Rž je bila tudi v tem tednu le malo uvaževana, dvigala pa se je vzlic temu ob strani pšenice vedno višje in se povpela že na kurz 707/Os, dočim notira včeraj 692/*« Pr°h predteden-skemu 67 74.
Koruza je v ceni sicer bolj po-labno toda vztrajno naraščala in se je posebno točno blago banaške proveni-jence znatno podražilo, dočim se inozemsko blago ni moglo v tisti meri podražiti vsled poročil, da je iz raznih krajev blago na poti v Evropo. Spom-ladauski kurz se je per saldo povzpel za 10 vin. in sicer na 5"/4B, dočim je v tednu že notiral S57/*** Ako ne bo strašil Balkan, se utegne cena koruzi, ki je v zadnji letini izborno vspela, vsled otvorjene plovbe nekoliko znižati. Plovba je za ceno v dvojnem ozira velikega pomena: prvič je v »zniua ce-neja, drugič pride na postaje muogo blaga.
Oves ni ssOfltl zasledovati svoje smeri v tistih dimenzijah, kakor je bilo to pričakovati. Točno blago se je sicer nekoliko, pa le nekoliko podražilo, kurz za spomlad pa je pridobil le 8 vin. in notira včeraj 5;,i 77, vendar pa je bil v tednu že na višini t>° u4.
Moka se je v kratkih presledkih dvigala vedno višje in pridobila nad 2 kroni pri 100 kg.
Riž tendira sicer trdno, nominelno pa mu je cena nespremenjena.
Petrolej istotako.
Sladkor: Tovarne so delovanje ustavile, od Česar je v kratkem pričakovati, da se razmere na tr^u zboljšajo.
Špirit notira nespremenjeno.
Kava notira zopet trdneje, dovozi so se zmanjšali, Brazilija pa je prenehala s ponudbami.
Poslano.
Gospodu Pipanu
v Ljubljani.
Tri tedne ž > pričakujem zaman Vaših e m f wJfk i o no obljubhenih dokazov, daje v koledar|U C. M .d. opisana pipa Prešernova apokrifna.
Poživljam Vas opetovano, da navedete vendar le enkrat te svoje dokaze, če ste poštenjak,dostojen in resen mož sploh in ne a»mo navaden šarlatan.
Pričakujem tudi, da po i pidete svojo t . v >, kakor iaz s p »Inim imenom.
V Ljubljani, 20 febr 1904
S primernim spoštovanem
Fr. Podkrajftek.
*'■ Za vsebino tega spiaa je aredni&tvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
Za prebivalce mest, uradnike I. t. d.
Proti ceskotam prenavljanja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je uprav neobhodno potrebno domače zdravilo pristni „Moll-ov Seidlitz-•rasek", ker vpliva na prebav ljenje trajno m uravnovalno ter ima olajševalen in topilen ncinek. Škatlica velja 2 K. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak daa fekar X. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom 3 8—3
Forman (kloro-vani methvlovi eter mentola), na klinikah pre-'/-.- izkušen, ki so ga zdravniki že pogosto označili kot naravnost idealno sredstvo proti nahodu. Za lahek nahod zadostuje
„Formanovau bata (pušice po 40 vin.) za hujši nahod pa naj se — po zdravnikovem nasvetu — rabijo „For-manove pastile (75 vin.) za duhanje s po-mučjo inhalacijske steklenice. Učinek je čudovit, spočetka naboda domala nezmotljiv. Forman se dobiva v vsaki lekarni. _I 508-1
Opozarjamo častite bralce na Apa-tovaško rudninsko in zdravilno vodo, ki se razpošilja s Hrvaškega in ki je ne cenijo samo kot posebno okusno namizno vodo ampak ki ima tndi poleg mnogih notranjih bolezni še neprekosljivo zdravilno moC pri vseh katarjih in vnetjih mehurja To izvrstno slatino razpošilja naravnost zakup Apato-vaških voda v Zagrebu, Iiica §t. 17, dobiva se pa tudi po vseh lekarnah, drogerijah, Specerijah in restavracijah.
* Kron, novo  mredat vo za odU
stranjenje las, se je v najkrajšem času priljubilo vsem damam, ki jim je hudomušna narava spačila obraz. Presenetljiv uspeh tega novega kosmetičnega sredstva izvira is njegovega zajamčeno gotovega in hitrega učinka. Eros" se dobiva pri iznajditeljici F. Stiassnv. Dunaj II.. Leopoldsgasse 6 kakor tudi večinoma v vseh lekarnah in drogerijah za ceno 3 gld. Vsaka dama, kateri omenjena napaka jemlje dobro voljo, bi se morala prepričati o presenetljivem učinku tega specifika.
Pri zdravljenju razi lenih ran
se mora paziti, da se rana šele takrat popolnoma zaceli, ko se je že odstranilo iz nje vse nezdrave dele. Kratko povedano, rana se mora obvarovati pred vsako nesnago in se mora uporabljati za obvarovanje pred vnetjem sredstvo, ki hladi in olajšuje bol. Staro, dobro domače sredstvo, ki k temu dobro služi, je najbolj znano „prasko domače mazilo" iz lekarne B. Fragner, c. kr. dvorni založnik v Pragi, ki pa se dobiva tudi v tukajšnjih lekarnah-Glej inserat! a
„Le Delice"|
cigaretni papir, cigaretne stročnice.
Dobiva 88 povsod.    705—50 Glavna zaloga; Duna], I, Predigergasse 5.
Pri pomanjkanju teka, slabem prebavljanju, oslabelem
želodcu, glavobolu, (vsled bolezni v želodcu) slabosti, nerednem odvajanju in dr želod, boleznih^ in težavah jm^<^}§> 80(2559) S\~W^
Zaht. naj se 8 izrecno Bradvjeve kapljice za žel.
V^JB&S'   Dobe se v lek., če ne, pa od lek. C. Brady-ja Dunaj I. Fleischmarkt 1. Cena 1 st. 80 v, vel. st. K 1.40.
ALBOFERIN
redilno in krepilno sredstvo.
Redi kri, jači živce, pospešuje slast do jedi.
Klinično preizkušeno; odllenl zdravniki je« priporočajo za slabokrvne in prebolele ljudi in slabotne otroke. Na prodaj po vseh lekarnah in drogerijah, kot prašek 100 gr. K 5—, v tabletah 100 kosov K 150 in v čokoladnih tabletah 100 kosov K 1*80. Poslednje nalaze za otroke. 2998 —28
Vprašajte svojega zdravnika.
Proti zoboboiu in gnilobi bzo
Izborno deluje dobro znana antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
katera utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno Mapo iz ust«
t uteklenlea z navodom 1 14.
Melusine zobni prašek
t Mkatljlea GO vin.
Razpošilja se vsak dan z obratno poŠto. ===== Edina zalojca. ======
Zaloga vseh preizkušenih zdravil , medic, mil, medicinalnih vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurg-lonih obvezv svežih mineralnih vod i. t. d.
Dež. lekarna Milana Leustefea
v Ljubljani, Resljeva cesta št. 1
p l leg novozgrajenega Fran Jozeiovega
inbU. mostu- 38—7
Ki ep o, kakor da bi bile nove,
se dajo snažiti vsakovrstne kovinske reči z znanim „Globus" snažilnim ekstraktom, ki bo ga pred okoli desetimi leti iznašli imetniki firme Fritz Schulz jun. v Lipskem in ki slovi kot najpri-ljubljenej&i preparat te vrste. Z njim se zamore vsaka reč hitro in lepo oanažii brez vsakega truda ter je pridobljen blišč trajen. Ta ekstrakt nikakor ne raz prask a snažilne snovi, tudi ne umaže in ne izjeda nobene kovine niti v najmanjem, in je po izjavi sodno zapriseženih kemikov popolnoma neškodljiv Te izvanredne lastnosti tega sna-žilnega ekstrakta je pa iskati največ pri njegovi glavni sestavini, takozvani „kre-menski kredi", katero prideluje firma sama. Zato se pa tudi ni čuditi, da se ga vsak dan razpošlje po 200.000 tka ti jI o na vse dele sveta. Naročujejo si pa ne le hišne uprave temuč tudi cesarska marina, mnogi vojaški kantini, železniške uprave, cestne železnice, velika obrtnijska podjetja i. t. d., to pa tembolj, ker je „Globus- sna-žilni ekstrakt edini, ki ima prej omenjene lastnosti. Saj je bil tudi odlikovan razun že prejšnjih odlikovanj na svetovni razstavi v Parizu leta 1900 z zlato kolajno. Kolik je pomen tega ekstrakta si lahko predstavljamo, ako pomislimo, da ima firma glavnico 5 1 miljonov mark in v delavnicah obkoli 500 delavcev in 60 trgovsko in tehnično izobraženih uradnikov. Jednake tovarne za snažilna sredstva ni n i k i e r. Lastno izdelovanje vsakih priprav k izdelovanju snažilnega ekstrakta povspe-Suje zmožnost firme Fric Schulz jun., delniško društvo v Lipskem m Heb-u, ki je na polju izdelovanja snažilnega sredstva svetovno znana postala. Ker ima pa vse dobro in pristno ponarejalce, zato naj se pazi pri nakupovanju, posebno že vsled slabe ponareditve, tudi sredstvo z znakom „snažili 11 ekstrakt14 naj se prezira, kajti snažilni ekstrakt „Globus" snaži bolje, kakor vsak drugi ekstrakt. Zahtevajte vedno v trgovinah špecerijskega blaga le „Globus** snažilni ekstrakt v Skatljicah po 10, lb in 30 vin. Pozna se po znamki „Globus" z rudečo povprečno črto.
Edino Čistilo za zobe brez Itlelln
ki so ga zdravniki preizkusili i a priporočili je pristni
Anatherin |
c in kr dvornega zobnega zdravnika dr. j.       Poppa, Dunaj, XIII6.
Pristen le v gori vpodobljeni steklenici z višnjevo franc. etiketo (zlat tisk) in mojo firmo ^po K 2.80, K 2 in KI.
„Že več let rabim samo Va§o ustno in zobno vodo „Anatherin" in se vselej, kadar mi je zmanjka, bojim, da me začno boleti zobje, ali da jih celo izgubim. Le Vaša ustna voda mi hrani zobe sveže in zdrave/' A. Spltala j, veleposestnik.
•.Anatherin** ereiue za zobe v lončkih je kaj prijetna in zobe temeljito čisti, jih ohranjuje zdrave in svetlobele. Komad po 60 vin.
Dobiva se v lekarnah in boljših trgovinah, kakor tudi pri IT. M. Srhmltt v LJubljani. (2966-8)
Zdravilski
konjak
zajamčeno pristni vinski destilat pod stalnim kemiskim nadzorstvom.
Destilerija
Caiis 2 Stock
Trst-Barkovlje.
Vi steklenica K 5'—, V« steklenice K 2 60. — Na prodaj v boljših trgovinah. 17
Darila.
Družbi sv. Cirila in Metoda so od 21. januarja do 18. februarja poslali prispevke p. n. gg. in društva: Upravništvo „ Slo venskega Naroda** 215 kron 36 h, upravništvo „Slovenca* 64 K, Mohorjani pri Sv. Venčeslu 4 K, dr D. Treo v Gorici mesto venca f M. Hrovatinu 20 K, F. Roš v Trbovljah zbirko 47 K 06 h, J Rejec v Cepovanu zbirko 5 K 35 h, ljubljanske dame ob prihodu Hrvatov pokroviteljnmo 200K, M. Podbevšek na Grmu
2 K, S. H. Škerl v Trstu od biškotov 15 K 64 h, A. Gnus na Dolu Staj j 6 K, Mohorjani na Dolu 4 K 04 h, F. Seidl v Gorici mesto venca t M. Herenu 12 K, D. Dolenc na Dunaju 1 K, Mar. Lokar v Ajdovščini na svatbi J. in L Hmelakove nabranih 40 K, dr. Pegan v Celju za »dober nauk" 10 K, rokodelski pomočniki v Radovljici od veselice 19 K, rodoljubi na Raki mesto venca f L. Potrebinu 12 K; posojilnice: na Dolu tŠtaj.) 20 K, v Stari Loki 50 K, v Skolji Loki 30 K, v Litiji 30 K; podružnice: za Ruše in okolico 8-r> K 44 h, za Šmarje in Slatino 106 K, ženska v Idriji 101 K 60 h, ženska pri Sv. Lovrencu nad Mariborom 200 K, ženska v Ormožu 69 K 80 h, v Sempasu 20 K 10 h, na Pivki od veselice 82 K 46 h (po „SI.R."). Družbenemu oklicu za Jesenice se je v tej dobi odzvalo 58 podpornikov s skupnim prispevkom 313 K 39 h, in sicer so darovali
3 podporniki po 20 K, 9 po 10 K, 18 K, 2 po 6 K, 14 po 5 K, 6 po 4 K i. t. d. Za družbeni „Koledar" je poslalo 52 odjem-nikov 89 K ho h.
Blagajnlstvo družb* sv. Cirila In Matoda.
UpravniStvu našega lista so posu : Za družbo sv. Cirila In Metoda: Gosp. Tomo Korbar 2 K 41 h, nabral „pri Jožetu4 na Lepem potu za pepeljenje. — Gospa M. Rozman v Ljubljani K kot dohodek plesa z blazino — Gospića Mira Kutnar v 2užem-perka 12 K, nabrala na pustni torek pri veselici ondotnih samcev v gostilni F. Medica. — Skupaj 17 K 42 b. — Živeli!
Za Prešernov   spomenik.    Gg. MoČil-
nikar & Smerdel v Vevčah 4 K, nabrala v Vevčah v veseli družbi. — Neimenovan vsled stave z goopico Zorko Juvančičevo iz Šiške 50 K — Skupaj 54 K. — Živeli!
Borna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka" v LJubljani.
Uradni kurvi dunaj. borze 90. februarja; 1904. aTalešeeal peplrjl.
42*7» majeva renta   . . .
4*2°/tt srebrna renta   .  . .
4°/0 avatr. kronska renta
#•/• «1«U
4% ogrska kronska „
4°/.     „ zlata
4°/8 posojilo dežele Kranjske
4,/t°'o posojilo mesta Spljet
4»///.     „        „ Zadei
4,/i°/a bos.-herc žel. pos. 1902
4°/, češka dež. banka k, o. .
47.......ž. O. .
47t*/o zst. pisma gal. d. hip. b.
4Vt7o pest. kom. k. o. z 10°/0 pr......
4V»°/o zast. pisma Innerst. hr.
4V,°/o „ „ ogrske cen. dež. hr......
^/tVo z  pis- °gr. hip. ban.
4V/o obl. ogr. lokalnih železnic d. dr.....
4Vi*/o obl. češke ind. banke
4°/0 prior. Trat-Poreč lok. žel.
4% prior. dol. žel.     .   . .
3«7o   »'    iuž. žel. kup. Vi Vi
4 V/o avst. pos. za žel. p. o. .
Sreelte.
Srečke od 1. 1864 .... „ m 1860V, . . . ,1., 1864   ... .
tizske......
zem. kred. I. emisije
i»     »t 1»
„    ogr. hip. banke   . .
„    srbske & frs. 100 —
„ turške ......
Basilika       srečke . . .
Kreditne         „ ...
1110 moške          „ ...
Krakovske ...
Ljubljanske      „ ...
Avst. rud. križa,, . . .
0%^.    „     u   ti ...
Rudolfove          „ ...
Salcburške       „ ...
Dunajske kom. „ ...
Južne železnice .... Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . Ogrske
Zivnostenske „ . . Premogokop v Mostu (Briix) Alpinske montan .... Praške žel indr. dr. .   . .
Rima-Muranyi.....
Trbovljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe češke sladkorne družbe . .
Valute.
C. kr. cekin......
20 franki
20 marke.......
Sovereigns.......
Marke........
Laški bankovci . .  .  . .
Rublji........
Dolarji........
Denar	Blago
99-10	9930
9905	9925
9935	9965
H8-40	11860
96 35	£655
11615	116*35
100—	10076
100-—	100—
100-—	ion- -
9875	99*76
100-—	10010
100-—	10010
101-50	102--
104*75	106-76
ior—	102.—
10O25	10126
100*-	101 —
100 —	101 —
10050	100*70
98-5/'	
99*50	100 —
29025	29225
101-10	102 10
182*-	192—
178-75	18075
254 -	256—
159-95	161-25
2M-	300—
283 —	287—
258 —	262—
84-	87 —
112-65	11365
20-50	21-50
453 —	463—
si-	85'—
ao*—	83 -
65-	69 —
50 —	63—
27-50	28 60
65 —	69—
77'—	81-
499-	509—
7640	7740
621*00	62250
1595 —	1605—
622 56	623 50
729-60	730*50
25C-—	250-25
i 633*-	637-50
! 382*—	383 —
1797 —	,1807—
! 440--	1 443—
370 -	1 378—
428 —	i 433 - -
146 —	150.—
1134 1138	
1907	19-09
23*44	23.52
23*96	1 2404
117*22, 11742	
944')	9460
252^50 253—	
484	1 6—
Žitne ceno v Budimpešti.
Dne 20. februarja 1904. Termin.
Pšenica za april .  .   .   .   za 50 kg K 8 90
„       „ okt, 1903 .       „ 50 „ „ 8-58
Rž        „  april        .  .   „ 50 „ „ 702
Koruza „ maj 1904 .  .   „ 50 „ „ 6-53
Oves     „ maj  ....   „ 50 „ „ 588
Efektiv.
15 vin. viSje.
Meteorologično poročilo.
Viilna n*d morjem boc-4.  3r*đnJ' am^nl tUk 786 0 mm
Febr. 1	1 Čas 'opazo-j vanja	Stanje barometra v mm.	Is	Vetrovi	
19.	9. zv.	7349	08	si. sever	oblačno
20.	7. aj.	738 4	— 25	si. svzhod	jasno
■	2. pop.	7383	47	sr. ssvzh	jasno
Srednja včerajšnja temperatura: • w t aormale: 0*2*. Modrina v 24 arah : 2 0 mm.
Teško prebavljenje
katar v želodcu, dvspepsije, pomanjkanje slasti do jedij, zgago itd., kakor tudi
katari v sapniku«
zaslizenje, kašelj, hripavost so one bolezni, pri katerih se
MATTONI-JEVO
GIESSHUBLER
alkalično kiselico
po izrekih medicinskih avtoritet rabi z osobitim uspehom. 6—2
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-Ju in Petru Lassnlk-u in v vseh lekarnah, večjih Specerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
pozor!
pozor!
rusko-japosske vojske
i 511
v kratkem v zvezkih po 15 kr. (30 vin.)
Dobivali se bodo pri založniku
Antonu Turk-u
v Ljubljani, Dunajska cesta B.
Naročila sprejemajo vse knjigarne.
Pozor! pozor!
2rtbaa]c dne 1. marca 1904.       Blavnidobitek:
Promese dunajskih komunalnih srečk a K13 K 400.000
613 priporoč« in se dobe pri
„Ljubljanski kreditni banki" v Ljubljani.
512-1
Gospića
i
Močan, mlad
ki je dovršila trgovski kurz ter je vešča stenografije in pisanja na stroju, Išče službe kot praktikantinja.
Prijazne ponudbe prosi pod šifro 9E. Š.a na upravništvo „Slov. Naroda".
vv v
Iscem
464-4
Žagarja
z družino, kateremu je mogoče nadzorovati mlin, trafiko in obdelavati svojo zemljo in to vse v njegovo korist.
Alojzij Steinmetz
Banjaluka v Bosni.
Drenikov vrh.
Odslej naprej se toči
pristni cviček
iz pokuševalne kleti iz vinogradov gosp.
V. Pfeiterja v Krškem
m
dobra starina
iz leta 1900
iz vinogradov prevzvis. gosp. biskupa
Strossmayerja v Djakovem.
Za obilni obisk se najtopleje priporoča
478-2
1000 kren
ako je goljufija! Brezskrbno rodbinsko srečo jamči knjiga o pre-obilem blagoslovu otrok. Z več tisoč zahvalmcami pošilja diskretno za 90 h \ v avatr. znamkah gospa A. It m ti p a. Berlin S W 220 Linden-strasse 50
zabilo
X. občnemu zboru
Okrajne posojilnice
v Mokronogu
reglstrovane zadruge z neomejeno zavezo
kateri se vrši
dne 13. marca 1904
ob 3. url popoldne v hranilnični pisarni v župnišču.
Vspored:
1. Pozdrav in poročilo predsednika.
2. Razdelitev dobička.
3. Prememba pravil.
4. Volitev nadzorstva.
5. Slučajnosti.
V Mokronogu, 20. svečana 1904.
510 Načelstvo.
Premiirano z zlato kolajno na svetovni razstavi v Parizu 1900 in z zlato kolajno na Dunaju 1902.
Dobiva se povsod.   1 515—1 Škatljice po tO, 16 in SO vinarjev.
strugar
bi se rad preselil kam v mesto ali na deželo. Zmožen je vsakovrstnega stru-garskega dela. — Naslov pove uprav ništvo „Slov. Naroda14. 500—2
licem službe kot 499-2
gospodinja
ali gostilniška kuharica.
Zmožna sem slovenskega in nemškega jezika. VeČ po dogovoru. — Ponudbi* prosim na naslov M. 8. A., poste re-stante Boh. Bela, Gorenjsko.
Večja, novo urejena
gostilna
v mestu se takoj odda. — Naslov v upravništvu „!Slov. Naroda**. 472-:*
jVieblovano
sobo
iščejo za 1. marec trije bratje, kater: želijo imeti tudi brano istotam.
Naslov: 103,  poste restante, Ljubljana. 433 -3
Vrata m o-sna
že rabljena, a ie v dobrem stanu, l3L"a-pi 506-1
Ivan Raxboršok
Šmartno pri Litiji.
Gostilna
na lepem prostoru v sredini Ljubljane se pod jako ugodnimi pogoji odda.
Ponndbe naj ae pošiljajo na uprav nižtvo „S1. Nar.** pod st. lOOO. 392—6
ki se želijo izobraziti v šivanju za d< mačo porabo in krojnem risanju p
najnovejšem sistemu sprejema
Jranja Jesih
Ljubljana, Stari trg št. 17.
Iz proste roke m*m proda lep
posestvo
na deželi, nasproti Železniški postaji, s trgovino, gostilno, kmetijo, vozovi, konji in z vsemi dodatki pod celo ugod nimi pogoji. — Natančne poizvrdbe in vprašanja pri g. 1 lanu Pu&lllkli v Sapjanah, pošta Jeldane. *9t>i
ValMHaVaaValMV
9 travnika 9
prav v bližini mesta
sta na prodaj.
1 travnik okoli 4 oralov v katastralni občini Karlovuko predmestje.
1 travnik okoli 7 oralov v katastralni občini Trnovo.
514
Več se izve v pisarni
los. perhauc-a
Dunajska cesta št. 6-
„m^w*/«» v",ri       .i J
lepo stanovanje
se odda sa 1. maj. 357-13 J. J. Naglas, Turjaški trg št. 7.
ii in toi
j
(„Čitalnica" na Vrhniki) se takoj odda. "M
Več se izve istotam. 509-1
i
jen
sprejme takoj manufakturna trgovina
Češnik & Milavec
Ljubljana.
Prednost ima oni, kateri živi pri svojih vzgojiteljih v Ljubljani. 4>5-3
v Spod. Šiški št 150
in več stavbnih parcel poleg hiše št. 111 blizu kolodvora je na prodaj.
Več se izve pri posestnici Mariji Favai, Spod. Šiška št. 111. 410—3
Gostilna
t trgu S o dražici, ki obstoji že nad 50 let in je na najlepšem prostoru, se odda v najem. 470-3 Ponudbe naj se pošiljajo na g. Ivana Lovšin v Ribnici.
Kompanjon
ki bi se aktivno in z nekaj kapitalom udeležil pri nekem tehničnem podjetju,
se išče.
Natančnejše v upravništvu „Slov. Naroda". 460 -3
"Vsi, ki Ijaoijj -.4.--o a^orega čaja, 2.cuii.evajo povsod najfinejši in najboljši čaj na svetu
NDRATEA
zmes najfinejših kitajskih, indijskih in cevlonskih čajev. Pristen je le v originalnih zavojih.
Glavno zalogo ima: Josip Aneik, lekarnar v Kibnlel na Kranjskem. 2463-23
INDRATEA IMPORT C0M'ANY, TRST.
Velik vrt
v predmestju, pripraven posebno za vrtnarja, se pod ugodnimi pogoji odda takoj v najem. — Naslov v upravništvu -Slov. Naroda". 473—3
1W
najstarejša ljubljanska
posredovalnica stanovanj in služeh
G. PLUX
Gosposke ulice št. 6 504
priporoča in namešča le boljše
službe iskajoče vsake vrste
*a LJubljano in drugod. Potnlna tukaj. — Xatanene|e v pisarni. — Teglna In kolikor možno hitra postrežba zagotuvlJenH.
Poskusite
Varstvena znamka.
rastlinski liker
TI ■\
r-1
Po okusu in zdravem učinku prvak likerjev.
Ogreva in oživlja telo, Budi tek In prebavo, Daje dobro spanje.
Lastnik: 5—41
1DMUND KAVČIČ, Ljubljana.
Vzorci se radovoljno dajejo brezplačno.
Jako fino, dobro ohranjeno
žensko kolo Onribj) i
= se proda sa 70 gld. =
Kje, pove upravništvo „Slov. Nar".
Išče se za zunaj
475-2
spreten ItliZftf
popolnoma   vajen   izdelovanja stolov, zmožen  obeh deželnih jezikov in ki bi mogel tudi namestovati preddelavca. Več v upravništvu „Slov. Naroda".
Perje
za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
f. hiti 97
Pred šfeofijo št. 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
xf  mestni vodovod,
Plača 1000 K na leto v mesečnih obrokih in prosto stanovanje. 465-2 Prošnje, opremljene s prilogami, iz katerih je razvidna zmožnost ravnan a z vodovodnimi stroji in montaže, se imajo do 1. marca 1904 vposlati na
Mestno županstvo v Ruflolfovem.
Zaradi pomanjkanja delavskih moči se proda takoj
=  za nizko feno =====
hiša št. 26
v Tupaličah, pripravna tudi za le-toviščnike, v kateri je gostilna, prodajalna in pekarija. — Proda se tudi jako dobro vpeljana trgovina ozir. pekovska obrt v Zaspu, pri zgradbi nove železnice v bližini predora.
Več pove Peter Alešovec, trgovec in pekovski mojster v Zaspu št. 25 in 59, pošta Bled. 498—1
Ljudevit Borovnik
pučkar   v   Borovljah (Ferlaeh) na Koroškem
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvišuje. Vse puške so na c. kr. preskuSe-valnici in od mene preskušene. — llustro-82 vani ceniki zastonj. 7
Grofa R. Keglevich-Buzina redilna moka
Dematogen
je edino uspešno sredstvo proti
S U H OSTI
(upadlosti), slabemu teku. nervoz-no8ti, bledoličnosti, migreni, slabokrvnosti. V najkrajšem času garant, polna oblika, damam bujne prsi, v 6 tednih 20 klg. več teže, za otroke in odrasle obojega spola se rabi z najboljšim vspehom, zdravniško sijajno ocenjeno in priporočeno. Večkrat odlikovano, tudi ,Crand Prix v Parizu 1903'. Pazite na ime „Dematofren", zak. var. Karton stane aci«l. 1*95. Razpošilja centralna zaloga 426—2
E. J.BALZAR, Dunaj III, Heinburgerstr. 56.
Dr. Friderika Lenglel-a
Brezov balzam.
Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejše lepotilo; ako se pa ta sok, po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadobi pa čudovit učinek.
Ako se namaže zvečer 2 njim obraz ali drugi deli polti ločijo se že drugi dan neznatne luskine od polti, ki postane vsled tega čisto bela In nežna.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in kozave pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečico, zajedce in druge ne-snažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred gld. 1-60- 871—22
Dr. Friderika X«englel-a
Najmilejše in najdobrodejnejBe milo, za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad 60 kr.
Dobiva se v LJubljani v Ub. pl. Trnk6czy-ja
lekarni in v vseh večjih lekarnah. — Postna naročila vzprejema W. Henn, Dunaj, X.
drago™ puci Otročji voziček
tapetnik in preprogar Dunajaka caata sta«.
izvršuje  vsa  lapetnliika «1*1« ter ima v zalogi vi« v ta m tro It o Muadajoee   predmete la»t-iie*a Izdelka«
Vodja ljubljanske podružnice pohištva prvi kranjsko ■barski zadan v St. Vidu ud Ljueljai.
iiiHitiiii>liiihniitiiiuiinU<l>J>um,.'uiiitwnm
Jernej Bahovec
trgovina papirja, pisalnega in risalnega orodja
v tjubljani
Sv. Petra cesta štev. 2
Filijalka;
Resljeva cesta štev. 7
priporoča:
Najboljše urejeno zalogo različnega papirja« trgov-h It Hi in poalovnlti knjig, hoImUIIi zvezkov, blljez-■ilc, ernlla Itd.
IM iti u 11*. A % atrij sita zgodovina za IJudiikr Nolf.
\»MlriiNl4r iul>lr za Crnlv-revo raeunleo.
NoUke k.njlge za ljudske sole.
Molitvenike v raznih vezeh. Tinkovlne za gospode odvetnike in c. kr. notarje. Kipe nIo% niMklli llteratov. Bazno galauter. blago itd.
Nizke cene, točna in solidna postrežba.
JOSIP STUPICA
Jernienar In sedlar
v Ljubljani, Prešerno*e ulice štev. 5.
Priporočam svojo zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
katere imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge konjske potrebščine.
♦ • Cene nizke. ■ **»
m
N
o
Q
9
a
a s
a
ji
s
ogastvo las
z lasnim cvetom in po-
mado .Linge Long'
po i K;
isernati zobje
v jlvlenthol* - nvo uBtno vodo in zobnim praškom po l K eo h;
£
epota polti in telesa
Aida"
milom: cvetlično 60 h, cream l K.
Dobiva se Is v
Orlovi
Mr. Ph. Mardetschlager, kemik. Jurčičev trg $|g Jurčičev trg
v lij u IH juni.
Razpošilja se proti vpošiljatvi zneska ali s poštnim povzetjem.
3v. Seunig
trgovec z usnjem na drobno in debela 8
v Ljubljani, Stari trg št. 7
dosedaj najboljše, prosto bencina, smole, petroleja ter kislin
brez konkurence, brez vsacega duha
po na|niž|lli cenah:
I Ug. NO h, &0 kg. a 90 h, pri
nakupu večje množine še ceneje.
Jfovo! Patentirano Jfovo!
DepremocljiYO mazilo
za počrnenje rujavih čevljev, usnja itd.
še dobro ohranjen, z gumijevimi kolesi = s ©   ^ x o cL a. .. -
Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda"._ 456-3
EKraljevstvo Saško tchnikum Mittmeida. Ravnateljstvo: prof. A. llolat I
Vlaje   tehuihko   u« llisrr   mu. eleklrotch-
nlko Id fttrojuo teunlko.
KlektrutcliLiiaki in strojni laboratoriji.
36. šolsko leto: 3810 gojencev.
Tovarniške učne delavnice. Programe itd. pošilja brezplačno tajništvo.
s kožo 1 gld, brez kože 95 kr., brez koati 8 kožo 1 gld. 10 kr., plečeta brez kosti 90 kr., suho meso 78 kr., slanina 82 kr.,
prešičevi jeziki 1 gld , goveji 1 gld. 20 kr. glavina brez kosti 45 kr Duaajake salame 80 kr., prave boljše 1 gld, iz Sunke 1 gld. 20 kr. Ogrske Ia salame 1 gld. 70 kr, salame a la ogrske trde 1 gld. 50 kr. kila Velike klobase po 20 kr. — Pošiljam le dobro blago od 5 kil naprej proti povzetju.
Janko Ev. Sire v Kranju.
_3381-5
Vojvode Beauforta
neudorfska
najboljša, naravna
neprekosljivo dobra namizna voda in zdravilna pijača.
Ne barva vina!
Glavna zaloga za Ljubljano pri Petru Lassniku,  za Ribnico pri Francu Piceku. 501—1
sladek, zgodnji, nizek in visok,
zelenjad m cvetlice
vsake vrste, zanesljivo kaljive,
velikanska pesa
kakor vsako leto zanesljiva, je že došla in se priporoča v postrežbo
Peter Lassnik
v Ljubljani 382-3 Wolfove ulice št. I.
Obče znana
Huberjeva gostilna
v Bovcu na Goriškem
obstoječa iz novo urejene kuhinje, 2 sob za goste, 3 kleti, 2 velikih dvoran, 8 spalnih sob za goste, 1 obširnega dvorišča, 2 velikih hlevov za konje in drugo živino, 1 sadnega in 1 zelenjadnega vrta in nad 10 hektarov najboljših njiv in travnikov je pod jako ugodnimi pogoji na prodaj. 486—2
Odda se ta gostilna z vsem posestvom tudi pod ugodnimi pogoji v najem za večletno dobo.
Eventuelno se proda, oziroma odda v najem tndi sama gostilna z vsemi poslopji, dvoriščem in vrti.
Pismene ali ustmene ponudbe sprejema lastnik Oomicijan Huber do konca meseca marca 1904.
Vabilo
S07
XIII. rednemu
občnemu zboru
v mostu Kamnik registrovane zadruge z omejeno zavezo
ki se bode vrSil
dne 28. svečana 1904
ob 11. url flopoldne
v uradnih prostorih zadruge v Kamniku.
DNEVNI RED:
1. Poročilo naČelstva.
2. Predložitev in potrjenje računskega zakljnčka za 1. 1903.
3. Razdelitev Čistega dobička.
4. Privoljenje remuneracije naČelstvu.
5. Volitev načelstva.
6. Volitev računskega pregledovalca in njega namestnika.
7. Slučajnosti.
K obilni udeležbi se Člani vljudno vabijo.
ODBOR.
ss&e gospodična
iftče
kako tilialko trgovine z mešanim blagom.
Ponudbe na Filipovič, Spod. Šlftka pri LJubljani. 497
Čevljarska obrt
z vsem orodjem in zalogo, se takoj za primerno ceno odda.
Naslov  pove  upravništvo rSlov. Narodaw. 455—3
Dobro idoča in vpeljana
trgovina
v okolici Ljubljane, kjer je jako živahen promet, zraven farne cerkve, se radi preobilnega posla proda.
Natančne poizvedbe in vprašanja pod 200 poste restante Ljubljana. 431—3
Dvoje ličnih
stanovanj
vsako z 2 sobama, kabinetom in kuhinjo s pritiklinami, porabo pralnice in delom vrta se odda na Dunajski cesti št. 60 za majev termin.
Več ravnotam. 384 -6
Zaradi družinskih razmer se proda
dvonadstropna hiša
z gospodarskimi poslopji, hlevom in šupo, z gostilno, prodajalno in trafiko vred. Poleg tega je 38 mernikov po-setve in 4 parcele zaraščenega gozda. Hiša je ob okrajni cesti poleg farne cerkve. Druge gostilne ni v bližini.
Ponudbe naj se pošljejo na upravništvo „SL Nar.u pod št. 2000. 405—4
Pristno slivovko
iz 1. 1898, 40° močno je dobiti po zmernih cenah, prosto postavljeno na vsako železniško postajo, v sodih držeČih po 800 1. — Pojasnila daje
oskrbnistvo soneške graščine
pošta Studenec-lg 399-6 kjer je na prodaj tudi pristno
MF~ dolenjsko vino
v vsaki množini in po nizkih cenah.
Natakar
oženjen, slovenske narodnosti, čegar žena prevzame kuhinjsko gospodarstvo t lastno režijo, se sprejme v večji gostilni na Spod. štajerskem.
Položiti je kavcije 1000 K.
Prednost imajo oženjenci brez otrok.
Ponudbe sprejema do 1. marca 1904 upravništvo „Slov. Naroda1*. 469
ui
tfjiqi5A ouputjA iq39[9pn iu(iqo 3
8U|BJS 9UdQ — 'eUQO\ BqZ9J;S0d
jsojd dojSA — '|Jn g qo ^a;agez
XH30NOX
t%y ■ o 11 xxx o p • ♦
joou a)|j|8A op iiuzejd ui o[|epau c^esa
Uojfui Aoea|ued)
JJOZOcJ
Vabilo
na
redni občni zbor
posojilnice v Crebnjem
kateri bode
v nedeljo, 13. marca t. I.
ob 4. uri popoldne
T zadružni pisarni.
nSKVNl RED:
1. Poročilo naČelstva.
2. Potrjenje letnega računa
3. Izvolitev načelstva in računskih pregledovalcev.
4. Privoljenje nagrade načelstvu. B Slučajnosti.
439 JtaEelstvo.
11
70743
K$%U+$^
69
E.
I I I 1 1 I I I 1 I 1 I I I I 1 ITT
Otvoritev obrta. «1«*
Vljudno naznanjam, da sem otvorll
v Ljubljani, v Gradišča št. 6
mizarstvo in pokladanje parketov.
Priporočam se za vsa te vrste izdelavo in popravo mizarskih del po znižanih cenah.
Parkete I. vrate po 4 14 40 % In. za kvadratni meter.
Z odličnim spoštovanjem 4il5 2
JOSip JcipCij, mizar in pokladalec parketov
v Ejubljani, Gradišče St. S.
I I I I 1 I I I 1 I i I I 1 I I TTT
es. Kr. avstrijske   ^   državne železnice
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
t>g* rodi
veljaven od dne L. oktobra 1903. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. P KOGA ČEZ TRBIŽ. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzen.-f ste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Anasee, Solnograd, čez K^m-Reifluu v Stejnr, v Line na Dunaj via Am ste t ten. — Ob 7. uri 6 m. zjutraj osobni ak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeate, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solno -ad, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3 uri 56 m popoldne osobni vlat*, v Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzensfeate, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lond-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budjevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago (direktni voz I. in II. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensteste, Inomost, Monakovo <direktni vozovi 1. in II. razreda Trst-Monakovo). — PROGA V NOVOMESTO IN V KOČEVJE. Osobni vlaki Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 6 m popoldne1 istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 26 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzenafeste, Solnograd, Line, Stejr, 181, Aus8ee, Ljubno, Lelovec, Beljak |direktni vozovi I. in H. razreda Monakovo-Trst). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko Prago direktni vozovi I in U. razr.), Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Stejnr, Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, ZeU ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selztnala, Beljaka, Ce lovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 61 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Šmohora, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta v Solnograd. - PROGA IZ NOVEGAMESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. MeSani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 6 m popoldne, ob 7. uri 10 m in ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, samo oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri b m dopoludne, ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 55 m zvečer samo ob nedeljah in praznikih in 2amo v oktobru. — Čas pri- in odhoda je označen po srednjeevropejskem času, ki je za 8 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. 1
o ljubljansko delniško pivo k
Naročajte izborno
1384—79
i
i 1
jj Centralna pisarna v Ljubljani, Sodnijske ulice št. 4.
iz pivovaren
v Žalcu in Laškem trgu.
—        I Naročila sprejema |——-—
KAROL REBEK
od c. kr. vlade potrjeni zastopnik
1626-37
,Rdeča zvezda4
Ljubljana, Kolodvorske ulice4l
6d južnega kolodvora druga hiša na desno.
Naj kraj da, najcenejša in najboljša vožnja
v Ameriko
je na brzoparnikih te linije. Potniki bodo edino pri meni brezplačno   zdravniško pre-eee^ iskani. —-----
Veljavne vozne listke in natančni pouk izseljencem  dobi  se v moji pisarni: kolodvorske ulice št. 41.
Karol Rcbek.
Tschinkelnov
kavin zdrob
(postavno zavarovan)
priznano
najboljši
se dobiva 348—6
lllO
pri edinem izdelovalen
Tschinkel"
v Ljubljani
dodatek h kavi     in njegovih zastopnikih.
AV6UST REPIC
»odar 8 LJubljana, Kolezijske ulica 16
(v   Trnov« m) izdeluje,  prodaja in popravit vsakovrstna
Prodaja stare vinske sode.
J. S. Benedikt
v Ljubljani, Stari trg
(tik  glavne prodajalne na voglu).
Največja zaloga
klobukov
najnovejše fapone.
Prodaja na drobno In debelo.
< eulUl   breiplarno.     - ^
«8
a
Glavna trgovina:
Stari trg štev. 21.
Pekarija
in slaščičarna
J. ZALAZNIK
?ilijalke:
Glavni trg 6
m
Sv. Petra cesta 26
7, ti
m
m
g
g m
Avgust Agnola
Ljubljana
Dunajska cesta 13,
Izborna
zaloga
namiznih in nastropnih svetilk,
^(Ijfi najnovejše vrste
po nizkih cenah.
Kogar nadleguje kašelj
naj poskusi kašelj ublažu-joče in veleokusne
Kaiser-jeve
prsne bonbone.
A7 J A notnriko ovfro^ IJ«»-# I tt n lit »prlf eial Jamči mL I IU zr ko to v %n|i«*h pri kašlju, hrlpavoatl, katar|u in zaiillzenju.
Zavrnite, kar se vam ponudi drugega ! Varujte 86 prevar! Le pravi z varstveno znamko „tri jelke".
Zavoj 20 in 40 vin. 2780-19
Zalogo imajo: V Orlovi lekarni poleg železnega mostu v Ljubljani, v dež. lekarni pri Mariji Pomagaj Milana Leu-steka v Ljubljani in pri Ubaldu pl. Trnkoczvju v LJubljani. — V Novem mestu v lekarni S. pl. Sladovic.
Naznanilo.
Vljudno naznanjam, da sem otvoril
v Ljubljani, na Starem trgu št. 26
pro
s prekajenim mesom in raznovrstnimi klobasami
* po aajaižjib, eonak. * Izdeluje in razpošilja se v Novem mestu.
S spoštovanjem
423-3
i
i
preKajevalec.
f* Vi jy     v. sv— v.£v - v.
V vljudno znanje, da je
zdravilni konjak
dvornih dobaviteljev E. Cusenier & Co., Cognac
prva trgovina te stroke, delniška družba
fflap  10 milijonov glavnice ^WSt
50 zlatih svetinj in 10 častnih diplom
na prodaj pri 224 -5
Kr s Ph,  Mard^tschl ager - ju
zapriseženemu kemiku dežel, sodišča v Ljubljani  v izvirnih
steklenicah in s certifikatom.
m
TRGOVINA Z MODNIM IN SVILE -/pj NJM BLAGOM TER POTREB^^^^
ŠČiNAMi ZA KROJA^^^^^
Čl iN MUt^^SS<^^
----- A^PZ^ Stari trgšr.l.
Po visoki kralj, deželni vladi proglašena za zdravilno
rudninsko vodo čista  alkallško-nmriatlsku
Apatovačka kiselica
ni samo najboljša in naj/dravejša
pij
ampak tudi najkoristnejša in najznamenitejša
# zdravilna vođa ^
ki je od prvih zdravniških avtoritet priporočena in deluje nenadkriljivo pn bolestih želodca, pljuč požiralnika, raznih  kata jev, astme, mehurja, kamna, nemeroid (zlate žile«, steblih in zTistin jeter, gorečice in raznih ženskih bolezni.
Odlikovana s 13 zlatimi in srebrnimi kolajnami.
Jpraviteljstvo vrelca Apatovačke kiselice4'
Zagreb, Ilica št. 17.
4*7
Dobiva se po vseh iekarnah, drogerijah, restavra cijah In gostilnah.
■t
l
Priporočam svojo bogato zai<>go pu«lt najnen **Jeslli Mlaieua«« m aajm vejie   vrste,   rrvalvrrjrv   i. t. d.,   vseh   pripadajočih   r«»U% Islto*
neunlrlje, poaebuo pa opozarjam na
o^rtrocevne puške
katere izdelujem v avoji delavnici m katere ae laradi avoje lahkote in prtroioo vsakemu najbolja priporočajo.
Ker se pecam samo i izdelovanjem orožja, se pn poročam p. m. oMraet sa mnogobrojna naročila ter izvršujem tudi v svojo atr«>k> apa.taiooe Mar«**1 in p«pr«we» točno, solidno in najceneje.
Z velespostovaajera 4
Fran Sevčik
puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah.
IleiHlreetein   r eelW   «*>   |M»«lljt«   mm   faklffS   xa«lunj. *■
i sejem
pr redi
gospodarska podružnica Jastrebarsko v trgovinski posvetovalnici v Jastrebarskem (Jaška)
dne 29. februarja 1904.
S*iem se prične ob 11. uri dopoldne in konča ob 5« url popoldne. Na prodej bodo vina različnih vrat in raznih barv iz jastrebarakega okraja, in scar iz goric plefiivičke, podokičke, svetojanske, krašicke in vivodinske, ki bo vsled svoje izvrstnosti in velike vsebine alkohola znana daleč naokoli.
Poiiviiajo se vsi on i, ki ?e o kupiti dobrega In naravnega vina, da obiščejo ta sejem. 502
Gospodarska podružnica Jastrebarsko.
Prsdsednik:
2v£. Teklić
Tajnik:
Prva kranjska z vodno silo na turbino delujoča
tovarna stolov
na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko
priporoča si. občinstvu, prečast. duhovščini, imeteljem in predstojnikom zavodov in sol, krčmarjem in ka-varnarjem, ravnateljstvom uradov, gg. brivcem itd.
natančno in trpežno izdelane
stole, fotelje, vrtne stole, gugalnike, našlo njače itd. itd. 1913—16
Blago je izdelano iz trdega, izbranega lesa, poljubno likano ali v naravni barvi imitirano.
Največja izbera stolov, naslonjačev in gu-gainikov iz trstovine.
Na željo pošlje tvrdka najnovejše obširne cenike z nad 80 slikami, iz katerih je razvidna oblika blaga in cene, zastonj in tranko.
Naročavalcem na debelo se dovoli znaten popust.
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
reg"i s trovana zadruga z neomejeno zavezo £i£ V novi lastni hiti «
na vogalu Dunajske ceste in Dalmatinovih ulic «
obrestuje hranilne vloge po 4f|„w|0 *
brez odbitka rentnega davka, katerega posojil« 55 nlea sama za vložnike plačuje.       304-86 ^
Posolila po 5% in po 5' f°o-
Odplačilo dolga se lahko vrši na 27 ali pa 35 let, 1
Uradne ure: razun nedelj in praznikov vsak dan od
8.—12. ure dopoiudne in od 3.-4. ure popoludne.
Poštnega hranilničnega urada štev. 828.406. Cj£
HAVRE-AMERIKA
*Yew»Vf)rk I Prevaža potnike z brzoparnikif ki za- | 2      Z       1    nesljivo prevozijo v 57. do 67. dni
preko morja!   po najnižjih = cenah v 1
Boston I
Cena je iz BUKSA na omenjena pristanišča: n. razred (kaj i te) E 250 -
III. razred (medkrov)    K 148'—
25-12 Pojasnila daje brezplačno takoj zastopnik:
philadelphia | <§>
#alijax I
van Bihelj v Buksu (Švica)
poleg kolodvora
Vožnja LJUBLJANA—BUKS velja —        samo 5 gld' 3 kr. —,------
Optični zavod
FR. P. ZAJEC
Ljubljana, Stari trg 28
priporoma veliko zalege vaa-ki.vre nioocal, naočnikov, daljnogledov ter vseh optičnih predmetov.
Popravka m po-Stn uaročitve, se izvrše točno ceno in takoj
Žalne klobuke
v bogati izberi od najcenejših do najfinejših vrst priporoča 7
salon modnih klobukov
J. S. Benedikt, Ljubljana.
Josip Reich
barvanja in kemična spiralnica ter likanje sukna
Poljanski nasip - Ozke ulice št. 4.
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Postrežba točna.
Cene nizke.
i
i
i
1
i
j
3
o o?
m mm
os
09
CD
Spredaj ravna oblika,
ne titšioi n« želodec.
priporoča v največji izberi
Alojzij perschć
v Ljubljani
Pred škofijo šft. 21.
t l i
t t
l
i t i l i t t
i
Ustanovljeno
leta 1842.
Tovarna in prodaja oljnatih barv, firneža in lakov.
—>-5   Električni  obrat. J-«—
Brata Eter]
Prodajalna in komptoar:
Miklošičeva cesta št. 6.
Delavnica:
Igriške ulice št. 8.
Pleskarska mojstra c kr. drž. Ii c. kr. priv. fsž. želu.
Slikarja napisov.
Stavbinska in pohištvena pleskarja.
Velika izbirka dr. Schoenield-ovih
barv v tubah za akad. slikarje.
ZaloKs čopičev za pleskarja, sli-karje In zidarje, štedilnega mazila za hrastove pode, karbollneja Itd.
Posebno priporočava slav. občinstvu najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo za likanje sobnih tal pod
imenom „Rapldol". Priporočava se tudi si. občinstvu za vse v najino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in lino po najnižjih cenah.
I I I I
I l
t
I I
\
Pri nakupovanju
= suknenoga = in manufakturnoga ——-. blaga —
se opozarja na tvrd ko
HU60IHL
1
v Ljubljani v Špitalskih ulicah št. 4.
Velika zaloga
suknenih ostankov. kw __J
Svarilo!
V* ********** V********
Vspeh, ki ga je dosegel
najboljši planinski zeliščni liker
3C8—10
Klauer-jev „Triglav"
je mnoge zapeljal, da ao začeli izdelovati pod različnimi imeni ničvredne posnetke, ki naj bi Škodovali dobremu glasa mojega izdelka. Svarim torej najizreČneje pred temi posnetki in javljam, da sem edini izdelovatelj tega najbolj zdravega likerja.
Z odličnim spoštovanjem
J. Klauer.
C. k. privr. zavarovalna družba.    f^f C. kr. priv. zavarov. družba za življenje.
Avstrijski Feniks" na Dunaju.
Vplaćana delniška glavnica S 6,000.000. Družba zavaruje:
a) proti škodam vsled ognja, strele in parne ali plinove razatrelbe, kakor tudi poti škodam vsled gaieaja, podiranja poslopij in proti Škodam vsled odnašanja premičnih reči, nadalje proti požarnim škodam živino, zaloge vsakovrstnega blaga, kmetijsko orodje, pridelke itd.;
b) proti požarnim škedam poljske pridelke in klajo v poslopjih, in kopicah;
c) proti Škodam vsled slučajnega ubitja zrcalnega stekla;
d) raznovrstno blago proti Škodam, nastalim pri prevažanju po suhem in po vodi;
ej proti Škodam vsled tatinskega vloma in vsled tatvine iz zaprtih in odprtih prostorov;
f) proti vaakovrstnim telesnim nezgodam, Eadalje sprejema jamstvena zavarovanja obrtnih podjetij občin, lekarnarjev, hiSnih posestnikov, voznikov, lovcev itd.
2,400.08 33,600.000 135,000 000
4.950.00C
V plaćana delniika glavnica: Z
Bezerrnl fond........
Stanje zavarovanih svot . . „ Letni dohodki na premijah . „
Družba zavaruje na človeško življenje po
najraznovrstnejSih kombinacijah, kakor:
a) ta slučaj smrti, glavnica plačljiva tako] po zavarovančevi smrti t.a njega zaostale ali kako drugo določeno osebo;
b) za slučaj smrti in mešana zavarovanja z
oprostitvijo plačtla zavarovalnine, ozir s priznanjem dosmrtne rente ob nastali onemoglosti; nadalje sprejema
c) zavarovanja za doživetje, preskrbljenje za starost, zavarovanje otroških dot, plačljiv pri dosega določene starosti na zavarovanca samega;
ti j zavarovanje dosmrtnih rent, za preskrbo vdov in vzgjjninskih rent po najnižjih premijah in pod najugodnejšimi pogoji, kakor neovržnost in nezapadlost police, jamstvo tudi za slučaj vojske brez posebne premijske doklade itd.
Natančneja pojasnila daje radovoljno
Soduijske ulice štev. 6. "~2
Vodja generalnega zastopa: J OS. prosenc.
Prva kranjska mizarska zadruga
v Šent Vidu nad Ljubljano
se priporoča si. občinstvu v naročitev raznovrstne temne in likane sobne oprave iz suhega lesa solidno izgo-tovljene po lastnih in predloženih vzorcih. Velika zalogca raznovrstne izdelane oprave za salone 9 spalne In Jedilne sobe je na izbero cenjenim naročnikom v lastnem skladišču tik kolodvora v Vižmarjih.
V prav obilno naročitev se priporoča
Josip Arhar
načeluik.
93
3-7 &^
'Jfc"Ž"^%}m\*31   "ž"a;^ŽT-ŽT-ž £ Sv-i'S ar'^^^^"a^iSiL^
1
Kaj je in kaj obsega
ravnokar v c. kr. dvorni in državni tiskarni dovršeno delo, ki sta ga pospeševali vis. c. kr. ministrstvi notranjih zadev in za trgovino:
?
Avstrijski centralni kataster
Ta doslej prva izdana, na podlagi avtent. uradnih podatkov sestavljena
edina popolna
dresna knjiga za vse
oa.
W        *7v* -TV*
Avstrijsko
obsega v 10. oz. 11. zvezkih, ki se lahko posamič kupijo
Vse protokolirane in neprotokolirane trgovske, industrijske in obrtne obrate in natančno oznamenilo njih protokollranja. Vse naslove abecedno urejene po deželah, krajih in obrtlh. Abecedno urejeni zaznamek strok za vse zvezke. Popolni LEKSIKON KRAJEV in POŠT. 3182-23
V vsakem zvezku v c. kr. vojaško-geograflčnem zavodu napravljeni zemljevid dotične dežele.
Natančno oznamenilo vsake mestne, tržke ali krajevne občine, oziroma kraja.
Pri vsaki občini se tudi dalje natančno razvidi
okrajno glavarstvo in okrajno sodišče, obseg, število prebivalstva, občevalni jezik, cerkvena oblastva, šole, poštne, železniške, paroplovske, brzojavne in telefonske postaje.
Cena zvezkom:
Zv.    I. DUNAJ1.....K 13- -     Zv.   VI. PRIM. I. DALM.   .K   6 60
Zv. II. SP. AVSTRIJSKO „ 14.60 Zv. VII. TlR. I PREDARL.. „1 t2. -Zv. III. G. AVST. I. SLCB. „   1180    Zv. VIII. CESKO (dva dela) „ 32-
Zv. IV. ŠTAJERSKO . . „ IO.— Zv. V. KOR. l.[KRANJSKO „   8 —
Zv. IX.iMOR. I. ^LEZIJA ,/25 — Zv.    X. CAL. I. BUKOV.   . I( 27,—
Naruča se vT
KATASTERSKI ZALOGI, Dunaj IX. Horlg. 5.
? kakor' tudi v vsaki knjigotržnici tukaj in^v'inozemstvu.
Na svetovni razstavi v Parizu 1900 ..ORANO PRiX".
Svetovnoznani ruski karavanski čaj
bratov
K. & C. Popoff v Moskvi.
Dobavitelj več evropskih dvorov. \«M»iw«wtMwNajfinejša znamka.
>S V izvirnih zavojih na prodaj po vseh^tinejših trgovinah
Zakonito vpisana varstv. znamka. te stroke.      " ~2772 ~8
Kranjsko društvo za varstvo lova. Razpis premij.
Odbor kranjskega društva za varstvo lova je v sniislu'svojih, po pravilih določenih namenov sklenil, da se za varstvo lova posebnoj zaslužnim lovstvo-varstvenim osebam razdele premije. ^t\~
Prošnje za podelitev premije naj obsegajo kratko pojasnilo o storjenih delib v lovstvenem varstvu v letu 1903., in naj jih podpiše lovstveni gospodar ali njega namestnik.
Prošnje je poslati ^ mflrca
4t51—2
V Ljubljano odboru kranjskega društva za varstvo lova.
V Ljubljani, dne 16. februarja 1904.
Odbor kranjskega društva za varstvo lova.
čevljev
za gospode, dame, otroke in častnike.
Gamaše, galoše. Solidno blago.
Nizke cene. Zaloga
obuval
2565
D. H. Pollak * Co., Dunaj.
21
!
New-York in Lun d u d nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika to-Ivama srebrnine prisiljena, oddati vso bvojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog.  Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti tema, da se mi povrne gld. 6*60 in sicer:
6 komadov najfinejših namiznih nožev s pristno angleško klinjo; 6 komadov amerikanskih patentiranih srebrnih vilic iz enega komada; 6 komadov        . „ .     Jedil^ fllc;
12 komadov „ t    »  . kavnih žUc;
1 komad amerikanska patentirana srebrna zajemalnica za jnno;
1 komad amerikanska patentirana srebrna zajemalnica za mleko; 6 komadov angleških Viktoria čašio za podklado;
2 komada efektnih namiznih svečnikov; 10—8 1 komad cedilnik za čaj; 1 komad najfinejša sipalnica za sladkor.
42 komadov sknpaf   samo fflet. 6*60.
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6 60. Američansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na ađlnslafaM sl«i»ama«ftf 1 zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdo ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to Uranno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
ienitovanjsko in priložnostno darilo
i* kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. — Dobiva se edino le v
A. IlIKSiHBERCi-a
eksportni hiši  američanskega patentiranega srebrnega blaga
na Dunaju II., Rembrandstrasse 19/M.  Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošlje.
Čistilni prašen za njo stane tO kr. r'
Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). Izvleček lz pohvalnih pisem.
Bil sem 8 pošiljatvijo krasne garniture S patentirano srebrno gan turo sem
jako zadovoljen. Ljubjana,      jako zadovoljen.
Oton Bartusch, c.inkr. stotnik v 27. pešp. Tomaž Božanc, dekan v Mariboru.
Ker ie Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim,  da mi pošljete še jedno. — Št. Pavel pri Preboldu.
Dr. Eamilo Bfinm, okrožni in tovarniški zdravnik.
~    ~~   ~ 11
Veliki požar
zamore se lahko in naglo pogasiti samo s
Smekaloviini brizgalnicami
nove sestave, koje
od desne in leve strani vodo vlečejo in mečejo. V vsakem položaju delujoče, kretanje brizgalnice nepotrebno!
Pri razstavi gasilnega orodja meseca avgusta 1903V Pragi bila je naša tvornica R. A. Smekal odlikovana z dvemi največjimi odlikovanji in sicer: S I. počastno diplomo za izboljšanje parnih- in motor-brizgalnic ter lestev, in z zlato kolajno za prednosti pri ročnih brizgalnicah za nove sestave.
R. A. SMEKAL
skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sesalk in gospodarskih strojev.
Mehanik
Ivan Skerl
Opekarska cesta št. 38.
Šivalni  stroji  po najnižji eenl.
Blelkle in v to stroko spadajoča popravila izvršuje prav dobro
In ceno. Pnenmatlk gld
jrv
A. KUNST
Ljubljana
Žji<a.OTrsls:© ulice -i.
Velika zaloga obuval
lastnega izdatka za dame, gospode In otroke je vedno na Izbero.
Veakeršna naročila izvrtnjejo se točno in po nizki ceni. Vse mere ee shranjujejo in saznamenujejo. — Pri aunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vpo&lati.
▼T?ffff??ffffffff■?ff•ff
*H»nnn%HHHn*n%nnnxnnn%nn9%n*
■
* % n n n n n n n n n n n n n % n n n % %
Ign. Fasching-a vdove
ključavničarstvo
Poljanski nasip št. 8 (Reichova hiša)
priporoča svojo bogato zalogo
fttedilnlb ognjt&d
najprlprostejših kakor tudi najfinejših,
z žolte medjo ali mesingom montiranih za obklade z počnicami ali kahlami. Popravljanja hitro in po ceni. Vnanja naročila go hitro izvršb.
n n n n n n n n n n n n n * n n
%
s
tt%%%%%nn9nnnnmnnnnnnnn%n%nn *
» •Jf» *y. -Jfa
A.KRACZMER&
Ljubljana St. Petra ttsia 6.
priporoča popolno zalogo
L r. -~- i "' *
XI; v. J
t
Ef kratkih • klavirjev,
mignonev In planin
najbolj renomiranih firm po najnižjih cenah. Preigrani klavirji, solidno in stanovitno prenarejeni so vedno v zalogi.
Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. Bosendorfer, c. kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaju;
Br. Stingl, c. kr. dvorna zalaga-telja na Dunaju.
Klavirji se popravljajo, ubirajo in izvršuje se podlaganje z usnjem strokovnjaško in pre-skrbno in zaračunavajo najcenejše.
*i4 ^OsianrJ
za polovico
za moške obleke
po najugodnejši ceni
priporoča
R. Miklauc
Ljubljana 8 Špitalske ulice štev. 5.
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pri poznano izvrsten Poi*tland • cement v vedno jednakomerai, vse od avstrijukega društva inženirjev in arhitektov določene pred-dpise glede tlako vne in od pome trdote dalee iiariUrllJuJočI dobroti, kakor
tudi svoje priznano izvrstno apno.
JPrlporoćlla In »pričevala
raznih uradov in c a j s i o v i t e j 6 i h tvrdk so na razpolago.
Centralir. urad: mm-xi Dunaja I., Mazlml ianst^psso 9,
Naznanilo.
Usojam si vljudno javiti vsem svojim p. n. odjemalcem, da sem
ki sem ga imel doslej na svetu g. Kneza 231—5
premestil na sve] lastni prostor
nasproti rampe drž. železnice
kjer sem zgredil veliko, zračno sušilnico.
V zalogi imam deske, trame, morale iz smrekovega in me-
cesnovega lesa, lepo suho blago z Gorenjskega in Koroškega. Tri pomnim še, da imam za manipulacijo z lesom v službi izvedenega skladiščnika, ki je že po mnogih večjih mestih pri velikih trgovinah opravljal a nak posel. — Vse blago oddajam po prav ugodnih cenah.
Anton Deghenghi.
C':k::.>:>c::5c:;^cz:jc.::= c. •:. :>c;D:'
;      D. SERAVALLI
tjubljana x Slomškove ulice štev. 19 Cjubljana
I      Izdelovatelj umetnega kamna in cementnih cevi.
I Priporoča se č. gg. stavbenim podjetnikom, kakor tudi slavnemu
i občinstvu za nabavo cementnih cevi. 250—5 i Cevi lz portlandskega cementa, vsakovrstne stopnice,
plošče za tlak v različnih barvah in okraskih, cementni strešniki, mize iz mozaika in cementa, vodovodne školjke, okraski za fasade, vsakovrstne podobe, konjski žlebovi, goveje jasli, korita za svinjake itd. se nahajajo vedno v zalogi.
Prevzame vsa v to stroko spadajoča dela.
# Delo okusno in solidno z garancijo. #
Cene po dogovora nizke.   Postrežba točna.
.j
y
m
Največje najeta reje pa rob rod no društvo
na svetLK
Njega perobrodji obsega-
280
velikana-pamikc 4
53T
(v)^\merlko £22^0^6
^.^^cnrekfna.najhitrejša prekomorska vožnja 2 brzopamiki
^Hamburga vNoviYorkoii pa vlialifax.
Bfe2pra£navsakovrstna pojasnila doje od visoke vlade potrjeni za^topn ^
I Ići mb liri j AiiirriKći Lin ic
Fr. Seunicf v Lj ubijani
L    Dunajska-cesFa štv 31 poleg-velike milnice ali šrang
Stanje hranilnih vlog: Rezervni zaklad:
18 milijonov kron.    nad 550.000 kron.
Mestna hranilnicaljubljanska|
na Mestnem trgu zraven rotovža
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12- nre dopoln dne in jih obrestuje po 40/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračnnila vla
gateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev.
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Posoja se na zemljišča po 43/4°/A na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5° 0 izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati B dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati m na leto 6° 0 izposojenega kapitala.
jS Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje, in 2- sicer po 41/a°0 do 5 .
1B
FR. P. ZAJEC
urar
tf) Ljubljana
Stari trg št. 28
Nikelnasta remontoar
ura od gld. 1»0.
Srebrna cilinder rem.
ura od gld .
Ceniki zastonj in franko.
O D ERGE
Ltančno po životni meri za vsako starost, za vsaki život in v vsaki faconl
O
ra
O C
O
9 > O 'je (0
o
'C
CD
"ca i—
O
eu O
u
M
■g o
■ s
3 co -£> C O
= J5 o" 2
a>
priporoča
ENRIK KENDA
v Ljubljani, Glavni trg 17.
Važno!
Važno!
a
{cspoluji, trgovce in živinorejce.
Najboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine Itd. tud po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, re-dilne in poslpalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotfojrranene aparate in potrebselne, kirurgična obve-ziia vsake vrste, sredstva za desin-fekcijc, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih vod in solij za kopel.
Oblaslv. konces. oddaja strupov. B
Za  žlvinor o M
posebno priporočljivo:   grenka sol, g
dvojna sol, soliter, enejan,  koimož, fj
krmilno apno itd. — Vnanja naročila H
se izvršujejo točno in solidno. U
-+s Drogerija t+-
Anton Kane
Ljubljana, Šelenhurgove ulice 3.
Blaž Jesenko
Ljubljana, Stari trg 11.
Zadnje novosti vsakovrstnih
klobukov
Cilindrov itd., iz prvih avstrij., angleških, italijanskih tovarn.
Solidno liluuo. nI/k«* eene.
Priporoča, svojo
Anton Presker
krojač in dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov
Ljubljana, Sv. Petra cesta 16
veliko zalogo
gotovih
oblek za gospode in dečke,
iopio in
plaščev za gospe,
nepre- 8 močljivih
havelokov
i. t. d.
Obleka po meri se po najnovejših azorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
nTp   Ip-ft^flmm    *'a ''^'avnifikem kongresu (e konstatovai prof. pl L-yden, da je samo v nemški drŽavi osoli l,200.O'J0 i,udistalno bolnih za jetiko. izmed katerih jih Jw€Aw**wa   umrje na leto okoli 180000 za to grozno boleznijo. Pljučno bolezen provzročujejo tuberkulozini bacili, kakor se je spoznal Te bacile vdihava  sic r
vsak človek, ubraniti se jih ne moremo Ako pa slučajno veliko ljudi, ki te bacile vdihavajo, ne oboli za jetiko, nam to neovržno dokazuje, da ima Človeško telo samo spretnost, vdihane tuberkulozine bacile storiti neškodljivimi. Ondi, kjer se sapnik razteguje v fine vejice — takoimenovane „bronchieu — ki vodijo v pljuča, ležita dve žlezi, takoimenovani „bronchialni ali pljučni žlezia ; o katerih učenjaki niso vedeli, čemu da služita Zdaj seveda vemo iz preiakavaoj drja.|Huffmanna, da ti žlezi napravljati čisto poseben aok, ki uničuje bolezenske kali, predno morejo pričeti svoje razdirajoče opravilo v pljučih. Kjer pa oniTžlezi vsled podedovane bolezni, slabotnosti ali drugega organičaega motenja ne moreta, dajati dovolj tega soka, in kjer so puštala pljuča valed prehlajeuja, prahu ali drugih vplivov občutljiva, tam se kaj lahko vsiljujoči se tuberk. bacili vselijo in preje ali sleje natane jetika Pametna misel je torej nasla, da se morata utrditi in ojačiti oni bronehialni žlezi, ako se namerava uničiti tuberkulozine bacile
Tega se je oprijel dr. Hoffmann ter je sam napravil iz one okrepčujoče snovi pljučnih žlez zdravilo, kifse pod imenom „Glandulen" po zdravniških poročilih vz spehom rabi zoper pljučne bolezni in kronične katare.
V „Glandulenu4i ni nič strupenega pa tudi nič kemično izmišljenega, temuč je napravljen iz svežih bronehialnih žlez popolnoma zdravih in pod živinozdravniSkim nadzorstvom sveže zaklanih kostrunov — narava sama nam ponuja zdravila zoper bolezni, treba jih je le poiskati Bronchialne žleze se pri nizki toploti suše v brezzračnem prostoru ter stiskajo v tablete. Vsaka tableta tehta 0 25 g. ter obsega 005 g razmlinčenih žlez in 0 20 g mlečnega sladkorja, da je stvar, bolj okusna.
„Glandulen'% — rabljen po predpisu — človeka razvedruje in mu pospešuje slast do jedi; telesna moč in teža se zvišata, mrzlica, kašelj in potenje ponoči izgine, izmečki se odločijo — človek je na potu zdravja. — Premnogo zdravnikov in zasebnih oseb je potrdilo veliko vrednost tega sredstva zoper jetiko. Kjer niso vsa druga sredstva pomagala, tam je čudovito pomogel ,,Glandule*nu.
„Glandulen" se izgotavlja v kemični tovarni dr. Hofmanna naslednikov v Meerane (Saksonsko) ter se dobiva po zdravniškem predpisu v vseh lekarnah, kakor tudi v zalogi: B. F ram* rja lelturna, c. kr. d vorni dobavitelj, Praga v steklenicah po 100 tablet a 5 50 K, 5') tablet a 3 K. — Natančne brošure o zdravljenju ter poročila
bolnikov pošilja na zahtevanje tovarna gratis in franko. 2685 -8
1900
„Grand Prix".
Najvišje odlikovanje.
Singer-je vi šivalni stroji.
Original Singer šivalni stroji «* konstrukciji in izvedbi.
(MginSi SliigBr ŠiVSlnJ StrOJi so neutrpljm za obrt in domačo rabo.
Original Sngsr šivalni stroji *> ▼ tow*»okt»tov»«fc
Original Ssngor šivalni stroji s° mm+&i.*i &ied° trpežnoa« m zmožnost.
Oiiginal  S?ng8r Šivalni  StrOJi  so posebno pripravni za moderno umetno vezenje
Brezplačni poučni kurzi za vse domače Šivanje in za moderno umetno vezenje. Svila za vezenje v vseh barvah v veliki izberi v zalogi. Elektromotorji za posam zne stroje za domačo porabo.
Singer Co. šivalni stroji, deln. družba
ftUa, Sv. Petra eest& Štev. 6. 365 -2
Fino, dobro in ceno jesti in piti se more edinole
„pri Rasbergerju"
Znamenito, temnordeče, izvrstno, sladkobno, močno in zajamčeno pristno
dalmatinsko krvno vino
prodaja samo podpisana veletrgovina z vinom liter po 48 vinarjev.
Vzorec franko, če se vpošlje poštna znamka za 20 vinarjev 481-2
K. MAITI, Ko;pe>r (Capodi^tria).
od tiskarja, če se kupite moj aparat za tiskanje s tipami. Z njimi lahko vsakdo takoj tiska: vizitnice, adresne karte, avize, cirkularje, uradna povabila, koverte, povabila na shode itd. Aparat ima več tip kakor drugi taki tiskarski stroji in stane z vso opremo:
65 črkami fi. —-70 ©O „ —-85
127     M      „ 1-20 140     „       n l*60 211 2-—
253 črk fl 334 „ „ 468 „ „ 640 809
h
2- 40
3' —
3- 60
5- —
e-—
J. LEWlNSON# tovarna štampilj in gumijevih tip, graverska dela.    (Sfito^JSST 7
/HMtopnikl  Ne i «****J o. Keuzajo«« t»e vzame ii«/nj.
cenovnik o vsakovrstnih Stampilijah. Najnovejši stroji za nume-riracje, Šablone, kleSče za plombe, vžigalni pečati, pečatne marke z  vzbočenim tiskom.
Preše za vzbočeni
tisek. Klišeji po vsaki predlogi, moderni monogrami in zobci za perilo, solidno izvr&eni
ODESA na Ruskem, Puškinskaja 16.
Onovnlkl zastonj. 76—7
in
:ija ,,pn
Wolfove ulice štev. 12 £uer-jeva pivarna. 471 2
Najfinejši pljaž za zajutrek
€5 Urajrarjev.
V sredini mesta! zzrz:
5j *iŠ *JLŽ *J k7 "A." rJL? "A* »X» »A* »X* 'JL* »A« »X* »A^ »J
Pj     JFj   R čFj SmVj Wj TFj ČVj fVj sW*j ^Fj ?wj Wj
Naznanilo.
Martin Lampert
v Ljubljani, Kolodvorske ulice 31
prodaja
trboveljski premog
na drobno in debelo; dalje dobra suha
bukova in mehka drva
po sežnjib (klaft.) ali tudi po cele vagone; rezana in »eliana, trda in mrlika deva se dobe na zahtevo v vsaki množini.
Obenem tudi naznanjam slavnemu občinstvu, da sem v isti hiSi pre%'mel najstarejšo firmo umrlega
Jurija Jankowi6a
do domače Habeta, obstoječo že nad 80 let, zoano po vsi Ljubljani in po deželi, namreč prevažan|e tmIh -v *~b» t u •"ti'** 1>Ih{;u   m  kolo«! v«»ra, 111» lioiodvor, kakor tudi pri stavbah.
Prevzamem tudi selitve po najnižji ceni.
Se priporočam slavnemu občin.tvj z. mnogoštevilni obisk
I 3301-10
jttartin Eampert.
^Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
vse
m analnih
Podružnica v
Kupuje In
vrste rent, zastavnih obligacij, srečk,
CELOVCU.
prodaja
pisem, prijoritet, ko-delnic, valut,
tiovcev
in deviz.
Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital K 1,000.000-
ZaiieBJava li ekskooptuji Daje predujme na vrednostne papirja,
izžrebane vrednostne papirje in Za."vsLr-uJ© srečke proti
vnovčuje zapale kupone. 1c:lxzzx1 izg-u."fc>i-
Vinkuluje in  devinkuluje vojaške  ženiininske kavcije.
Enkompt Im luknjo   m-uit     ~T£*i ff3T    Bonu« n»roeila.
Podružnica v SPLJETU.
Denarne vlo*e nprejema
v tekočem računu ah na viožne knjižice proti ugodnim obrestim.   Vloženi denar obrestuje od dne vloge do :ce vzdiga.       39 — 20
Promet s čeki In nakaznicami.
Dobra kuharica
je izšla je izšla
v založništvu Lavoslava Schwentner-ja v Ljubljani.
Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po pošti 6 K 55 h.
Obseza na 576 straneh več nego 1300 receptov za pripravljanje najokusrej§ih jedi domače in tuje kuhe, ima 8 lino keloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezana.
Hvali jo vse: kuharica s svojega strokovnjaSkega stališča, literarna kritika zaradi lepega, lahko umevnega iesika, fina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih knjigah nenavadne opreme, in konefno varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nego znane nemSke kuharske knjige. 282 — 8
I
Ernesta Hammerschmidta nasledniki
MADILE, VVUTSCHER
KO.
trgovina železnin in kovin
Ljubljana, Valvasorjev trg št. 6.
3057—13
_ jg Največja zaloga železnega pohištva, Iff? posteklenih umivalnih garnitur itd.
»&bm&#m*mmmm*mmm&M*&&J^
4>m—^-^-=1.--------     - ....... mm>
M M M
■i m
1
-m.
Linolej in povoščeno blago
prodajajo n» debelo uajeeneje 173—11
Josip Pfeningberger-ja sinovi ttSS
Vzorci in ceniki franko.
i. avstr. tovarna n usnjati in pavoifi. blagi
I., Ankrrhsf.
redstvo za odpravljanje las 2
g- ^       4 e zakonito" y *) M      S  ^ ™ '^^^ varovano
odpravi takoj po enkratni vporabi lase
z obraza s čudovitim vspe-
hom in je zajamčeno neškodljiv.
Dobiva se v lekarnah, el■♦«►*;«*rlj«li in parfuni^r^nh.
Cena 3 gl<l. Direktno in tajno ga razpošilja
FauilV SdaSDV. Dunaj, ll„ Leopoldgassa 6.
Tovarna pohištva J. J. NAGLAS
Ljubljana, Turjaški trg št.
1»
00
cC C
•1—3 >
O C
CO
Največja zaloga
ipohištva
za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe Preproge, za sto rji, modroci na vzmeti, iimnati modroci, otroški vozički itd.
!\aj nižje eene.
A»jwoli€lnrJse blage
S*3
s*? fc4a
E4s
priporoča
Tovarna za kruh in pecivo
KANTZ v Ljubljani
pravi rženi kruh, mešan in črn.
Sočnost in dobri okus pridobivata temu izdelku priznanje vsega občinstva.
Na mednarodni razstavi za živila v Bordeauxu je dosegel z drugimi izdelki te tovarne najvišjo odliko (častni križ in zlato svetinjo z diplomo).
Prodaja se v hlebih in štrucah po 40 in 20 vin. Naročila z dežele se naj točneje izvršujejo.
Velika zaloga najfinejšega nasladnega peciva,
biškotov in suhorja. 163.12
Vcak dan poslednja sveža peka ob 1 26. zvečer.
Dvanajst podružnic in prodajalnic.
Higieniški transportni vozovi za kruh in pecivo.
5¥*Sr3 r^5^ŽS^^£SSK<^*'S^^ S^r' S-fž
sva
- trt
sfi
Jtajvečji, najhitrejši in najvarnejši brzoparniki, kakor
„Kaiser VVilhelm II.", „Kronprinz VVilhelm", „Kaiser Wilhelm der Grosse"
ki vodijo
Bremen New-York.
Vozne liste za vse razrede in po amerikanskih železnicah prodaja po predpisanih najnižjih cenah in da brezplačno poročila
Edvard Tavčar '"JSfiiSr
v Ljubljani, Kolodvorske olice štev. 35
nasproti stari „Tišlerjevi" gostilni. "
183-4
Izdelovatelj vozov
FRANC VISJAN
LJubljana, Rimska cesta št II
priporoča svojo bogato zalogo novih in že rabljenih   ~~237—6
VOZOV*
Škrat
en
co co
edini slovenski humoristično-sati-ricni tednik, ki prinaša okUvčno
originalne stifte.
Jshaja v 7r$tu vsako soboto. — /faročnina sa vse leto 6 Jf, ja pol leta 3 Jf. Posam&ne številke so prodajajo po tO stotin^. Zahtevajte brezplačne številke na ogledi
p
RIV1ER/1-VIJOLICE
PRAVI VIJOIKNI DUH
AMOTSCrUCS,
PCJNflJ
13-4 ™"
mm
I
Virsf. znamka: Sidro.
Liniment Caps. Comp.
iz Riehterjeve lekarne w Pr«fl
priznano Izborno, bolečino tolažeča mazilo; po 80 h., K 1*40 in K 2'— se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupu tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj «6 jemljejo le originalne steklenice v zaklepnicah z našo varstveno znamko „sidro" iz Rlchterjeve lekarne, potem je vsakdo prepričan, da je da je dobil originalni izdelek. 2563—26
Klehterjeva lekarna pri zlatem levu
v Pragi, L, Elisčina o. 5.
Oton Zupančič
Čez
2-23
plan
rTo najnovejšo knjigo Zupančičevih poezij je pozdravila kritika zelo radostno in jo ocenila izredno laskavo. „Zlato knjigo" moderne slovenske lirike jo naziva kritik Sever v „Slov. Naroda", pa tudi .Slovenec" ter »Dom in Svet" sta priznala Zupančiča brez vsega pridržka za največji lirični talent med sodobnimi slovenskimi pesniki. Ta soglasna ugodna sodba sicer tako nasprotujočih si listov pač neoporečno dokazaje, da se je porodilo na polju naše lirike nekaj res nenavadnega, nekaj takega, kar sili tudi nasprotnika, da to prizna hote\ nehote.
Dobiva se v založništvu
Lav. Schwentner-ja
Me morejo Nkrbno v»r»> vati |»r<-«l VNnko imiiHKo
ker ae po tej   lahko   vsak*   tudi   najmanjša r*na
razvije v zelo hudo, težko ozdravljivo r;ino. Že
40 let se je izkazalo mi-, ilno vlaoiio marilo, tako imenovano prasko 4loiilH«'f> IIIHEiltl kot ia-
nesljivo Hreilstvo «» obveao. To vzdržuje rane čietn,   obvaruje tete,  olajšuje vnetje  iu bolečine,
hladi in pospešuje taceljeuje.
pi-t-   Kai|>nsi ■»»»i*. «»»«« ~~E-J4
Proti   predplačilu K S 16
se pošljojo 4/1 pusice ali 3 36 6/2 pusice ali 4 60 e/l   ali   4*60   »/a pusici
poštnine prosto na vsako postajo avatro-ogrske monarhijo.
i/' ■
VhI <i.li embalAŽ«* t tusti o Eakoiilto
|ioii«»«hiio  »itisiuiio iiiaiuko
B FBAGNER, c. kr. dvorni dobavitelj
Irkatriitt „|»rl rnieni orlu*4
a 1112—12 Mala strana, ogel Nerudove ulica 203 Zaloge v lekarnah Avstro-Ogrske.
V LJubljani se dobiva pri gospodih lekarjih: O. Piccoli, U. pl. Trnk6czy, M. Mardetschla-ger, J. Mayr.
Za čevlje najboljša čistilo na svetu!
Fft^Wftl-otiHat'MVQ*ćilo za čevlje   ^ -'{,''taSuL
w  w ^   ■■■■■■™iaa^™«n™B^» U8Dje stanovitno.
F A Pil AIPII fl t mast za svetle čevlje, ki se po njej
■  m9m ■■w«m#BBM*   annnnnnnnnnnnnnnnnnni lepo svetijo i usnje konservira
mm m m m     aj• (trnu loiirllna iiinnt) nalašč za
^      B^Kft ltf%Wrt«M *^*8^ri^ kozje (Kid) usnje, chevreau-, gamsovo
" w" ■■waiWB»w»  aaaaa^aaai Sagrin-usnje in Box-Calf. Usnje postane
nepremočljivo, mehko in voljno, se tudi t mokroti ne od-18—6 barva, obleka se ne maže, Čevlji se pa fino, črno blesčijo.
^tofan Fornnlonrit ^ c-kr- p*- tovarna (ustanovljena i83z>
Olulull IDI IIUICIIUI c. kr dvor, dobavitelj, jaj.' scnmerstrassa a Na razstavah : v Parizu „Zlata svetinja", v Londonu ..Grand PrixM.
SPECIALNA IZVRŠITEV stropov in streh, varnih pred ognjem, zvokom potresom In glivami, brez vporabe železnih opor.
Speeialna obrt za gradbe iz betona, želez, betona in monirske gradbe
ABSOLUTNA VARNOST PRED OGNJEM
FALESCHINI & SCHUPPLER © c
INŽENIR IN MESTNI STAVBINSKI MOJSTER. Dtlj#   stopnice, reser
C. kr. deželnosodno zapriseženi zvedenec in cenilec.   v,rJ#* mostova, vodna in
kanalizacijska naprave, 235—5    čistilne naprave za kap
Izvršitev nadzemeljskih in podzemeljskih zgradb
nlco, utrjevanje klel proti talni vodi, proste
LJUBLJANA
cementna dela vsake = vrste.
NAČRTI in PRORAČUNI NA ZAHTEVO BREZPLAČNO
i J. MI KULA
tehnični biru v Ljubljani
Mestni trg štev. 19
priporoča kot zastopnik
tovarne za stroje fin&rilz
delniška družba
tovarna v Andritzn pri Gradcu
prometno ravnateljstvo na Dunaju, I.,
Kohlmarkt I
parne in plinove stroje, turbine vseh preizkušenih sistemov, parne kotle vseh vrst, samotežnike na roke in z električno gonilno silo, valjčne naprave, rudokopski in fužinski stroji, naprave za vodne postaje, vodne samotežnike, obračalnike, premikalne odre, vodilne cevi iz litega železa in iz železne pločevine, transmisije, ventilatorje, kompresorje, naprave za lesne brusilnice, za celulozne in papirne tovarne, za litje železa, kovin itd.
—_ 44f^
Projekti in proračuni za
popolne parne, turbinske in sesalne plinove naprave
1 brezplačno, c
Najboljše reference iz vseh delov
monarhije.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Laatuina in tisk „Narodne tiekarne"
26