leto 1871.
297
Državni zakonih
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XLI1. — Izdan in razposlan dne 12. oktobra 1871.
113.
Postava od 7. julija 1871,
o preskuševanji in rokovnem (perijodicnem) pregledovanji parnih kotlov.
S privolitvijo obeli zbornic državnega zbora ukazujem tako :
§• 1.
Kotle parnike preskušava,jo in od časa do časa pregledujejo — kakor dotičniki rajši hočejo, — ali komisar preskuševalec, katerega postavi državno oblastvo, ali, — kjer je rabmk parnega kotla ud družbe v ta namen napravljene, — uradno za tako delo potrjeni organi te družbe, in sicer po dotičnih ukazih in propisih.
Listi, ki jih le-ti društveni organi izdajo o preskušnji ali pregledu parnega kotla, naj veljajo toliko, kolikor enakšna potrdila državnih organov.
To, kar raziskujoči organi ob preskuševanji ali pregledovanji parnih kotlov ukažejo, treba je brezup orno storiti.
Za preskus kotla parnika po uradno postavljenem preskuševalcu in za obletne preglede je treba po velikosti kurilne ploskve opraviti takse, ustanovljene, kakor se tu-le vidi:
Kurilna ploskev	Kvadratnih	črevljev	Prekusnina	Pregledninn
izpod..................... 28	8	gld.	1	gld.
od................... 28—100	10	»	2	„
od.................. 100—800	18	„	3	,,
čez................... 800	20	„	4	„
Kadar se skup drži' po več parnikov, kateri se vsak za se kurijo in lehko vsak posebej rabijo, naj se zgornje pristojbine za vsak kotel posebej opravijo.
(Slorcniach.)	»7
§• 3.
Določila o tem, kako naj se parni kotli delajo, postavljajo, preskušujejo in od časa do časa pregledujejo, ter sploh vsa druga določila, namenjena ubraniti, da se kotli parniki ne razpočijo, izdadč se ukazoma.
§• 4.
Ta postava pride v moč tri mesece po svojem razglasu.
Isti čas mine moč ministerskéga ukaza od 1. septembra 1866 (Drž. zak. št. 107).
§• 5.
Zvršiti to postavo se naročuje trgovinskemu ministru in ministru notranjih rečij.
V Išl-u, dne 7. julija 1871.
Franc Jožef s. r.
t
Hohenwart s. r.	Schaffte	s. r.
1L3
Ukaz trgovinskega ministerstva v dogovoru zministerstvom notranjih stvarij od 7. julija 1871,
o hranilnih naredbah, da se ne bi kotli parniki razpokâvali.
V zvrševanje postave od 7. julija 1871 se ukazuje tako :
§• I-
Za kotle parnike se v zmislu tega ukaza smatrajo vse tiste posode, ki rabijo v to, da tekočine izpremmjajo v sopare, katere imajo večji napon nego tisk atmosferičnega zraka.
§. 2.
Voliti gradivo (materijal), določati, kako bodi gradivo močno, potem kako se napravljajo in dogotavljajo kotli parniki, to se na njegovo odgovornost prepušča tistemu, kdor jih dela. Samo sploh prepovedano je, litino (lito železo) in medeno (mesingasto) pločevino (pleh) rabiti kotlom parnikom v stranice ter v cevi za ogenj in vrenje; a dovoljeno je, iz medene pločevine cevi za ogenj in vrenje delati do 4 dunajskih palcev v premčrniku debele.
K stranicam se v zgornjem zmislu ne štejejo : parne kupole, okrovi zaklopnicam (ventilom), pokrovi odprtini, skozi katero se more v kotel priti, ospredja na ceveh za vrenje, pokrovi čistilnih odprtin, stolpaste (štulaste) cevi ter njih pokrovi, a stolpaste cevi samo tedaj ne, kadar jih niti ne objemlje kotlovo obzidje niti se jih ne dotičejo ogenj ali razžarjeni plini.
Da se napravam posebnih kotlov litina rabi v druge, a ne v poprej imenovane napravite dele stranic, to more trgovinsko ministerstvo ob vsacem slučaji poscbe dovoljevati v dogovoru z ministerstvom za notranje stvari.
Vlogam o tem je vselej pridati dotičnih kotlov ter napravnih delov načrtke, zgotovljene v povedanem merilu ali popisane z dotičnimi merami.
O kotlih, dobljenih iz inostranskega, odgovornost zadeva tudi tistega, kdor jih rabi.
§• 3.
Na vsacein kotlu parniku naj bode naslednje opravno orodje, ter da je to orodje vedno trdno in dobro, skrbeti je tistemu, kdor kotel rabi:
a) konci (vsaj) po ena ostražna zaklopnica, in ako ima kotel parnik nad 25 dunajskih kvadratnih črevljev kurilne ploskve, konci po dve ostražni zaklopnici.
Teh zaklopnic obtežilo naj se ujema sè soparnim naponom, za katerega je kotel preskusen, ter na stalnih kotlih parnikih jih je smeti obtoževati samo z utežmi, in to tako, da ob posredstvenem obtežilu deluje teža na izkrajnjem konci navôra. Pri tehtnicah na zmet naj maksimalni napon zmeti' bode omejen primerno k maksimalnemu napônu sopare ;
b) konci po eden pravičen ter vedno in trdno gotov manometer, na čegar lestvici (razdelbi) je razločno zaznamenati maksimalni nâpon sopare, do katerega se dotični kotel sme rabiti, in ta manometer bodi tako narejen, da se nanj da napraviti kontrolni manometer;
c) konci po ena za trdno gotova naprava, katera kotel z obilo vodo zaklada, in katera tam, kjer je njeno ustje vanj, ima samodejno zaklopnico, da voda ne more iz kotla utekati.
Ako je več kotlov mej saboj združenih (zvezanih), tedaj je vsem dovolj samo ena taka naprava z eno vodonosno cevjo; a vendar je treba, da ima vsak kotel svoje grlo, na katerem je poleg zapornice tudi še	samodejna zaklopnica ;
d) konci po dve rabni napravi, s katerih	se da videti, doklc v kotlu	voda	seza,	in	kateri
kažeta samostojno vsaka za-se.
Konci ena teh dveh naprav naj razločno zaznamenava najnižje, dotičnemu kotlu smčtno (dopustno) stanje vode, katero vselej bodi tako visoko, da tudi v premičnih kotlih z ozirom na njih majanje voda še zmirom dovolj pokriva najvišjo ploskev, katere se ogenj dotiče.
Zgornja določila ne veljajo napravam za sušilo sopare ali za njeno močnejše razgre-
vanje.
Kotli parniki, držeči po menj nego po	1'/- dunajsko vedro ali	po	2	7	dunajskih kubičnih črevljev, svobodni so ostražnih naredeb,	povedanih za b), c) in	d).
§• 4.
Nobenega kotla parnika, držečega nad V/a dunajsko vedro ali 2 7 dunajskih kubičnih črevljev, bodi si napravljen na tuzemskem ali na inostranskem, nij smeti na odgovornost tistega, kdor ga upotrebljava, rabiti poprej, dokler nij tako preskušen, kakor propisuje ta ukaz, ter s to preskušnjo potrjen, da je dober.
To preskušnjo more, kakor si stranke same izvolijo, opravljati ali kdo izmej uradno postavljenih preskuševalnih komisarjev, katerih imena in prebivališča poleg okraja, njim od-kazanega, razglasi politična deželna oblast, ali — če je tist, kdor kotel rabi, pravi družabnik tacega društva, ki ga je država upravičila čuti nad rabo kotlov parnikov — tedaj morejo po določilih postave od 7. julija 1871 — to delo opravljati uradno pooblaščeni organi tega društva.
Preskušnja, naj jo opravljajo uradni ali zasebni (privatni) organi, treba da bode vselej že predno se kotel vzida ali obloži', in da se godi' po propisih o uradnem preskuševanji.
Poskusni tisk, ki ga je o tej priliki napraviti, naj v kotlih parnikih, katere bode rabiti do resničnega soparnega napôna dveh atmosfer, bode dvakrat tolik, a v kotlih, katere
bode rabiti ob višjem soparnem napônu, enkrat in za polovico tolik, kolikoršen je največji smélni tisk, pomnožen s tiskom ene atmosfere.
§. S.
Na vsacem kotlu parniku naj bode zaznamenano ime tistega, kdor ga je napravil, in leto, katerega je narejen ; tudi naj višji dovoljeni mu resnični napo n sopare, vzražen v atmosferah ali funtih na dunajski kvadratni palec, naj se na lehko vidnem kotlovem mestu razločno ter tako zapiše, da kaj časa ostane.
§. 6.
O vsaki kotelski preskušnji se da potrdilo, katero naj shrani tist, kdor kotel rahi.
§• 7.
Preskus kotla parnika je ponoviti oh teh slučajih:
a) kadar se bistveno izpremeni kotlova sestava ;
b) kadar se ob kacem popravljanji premeni' več nego 20. del kotlovega površja.
Zaradi tega, ako se izpremené cevi za ogenj do 4 dunajskih palcev premérnika,
kotlom s cevmi' nij treba nove preskušnje;
c) kadar že upotrebljavan stalen kotel gre v kak drug obrten zavod na rabo.
Vrhu tega se na izvoljo daje vsacemu, kdor kotel rabi, svoje parnike pod nov kotelski preskus de vati, kolikorkrat se mu zdi treba.
Povod in vgodni uspeh ponovljenega hotelskega preskusa je zuznamenati v prvotno danem potrdilu (§. 6).
§• 8.
Vsak kotel parnik treba konci po enkrat na leto zopet pregledati, ob čemer je paziti, kar se največ more, da se s tem obràt ne ustavlja. Dolžnost je tudi tistemu, kdor kotel rabi, da ob vsaki izpremembi kake zaklôpnice ali kacega navora sproži nov pregled. Te preglede opravlja ali uradni preskuševalni komisar, ali onim hotelskim rabnikoin, kateri so pravi družabniki tacega društva, ki ga je država upravičila čuti nad rabo kotlov parnikov, preglede opravljajo organi tega društva.
Končni uspeh pregleda je zaznamenati v prvotno danem potrdilu (§. 6).
Naredbe, katere preiskovalec ukaže, treba vselej izpolnjevat! brez upora.
Če je pregledoval uradno postavljeni preskuševalni komisar, tedaj se daje na izvoljo tistemu, kdor kotel rabi, ako se misli okrivičenega z ukazanimi naredbami, da se pritoži političnemu deželnemu oblastvu.
Ta pritožba ima ustavljajočo krepost samo tedaj, ako se zaradi kake preteče opasnosti (nevarnosti) nij do dobrega ustavila hotelska uporaba.
Pritožbe, kadar so, naj oblastva, kar najspešneje mogo, doženo do rešitve.
§• 9.
Kadar se postavlja ali vziduje kak stalen kotel parnik, ali kadar se lokomobila rabi po taeih krajih, koder stanujejo ljudje, in tudi kadar sekam drugam predeva kotel parnik, ali se bistveno prenarejajo k njemu spadajoče naprave, treba paziti na ognjestražne ter na stavbene propise.
§. 10.
Kotlom parnikom streč ali nad njimi čut se jemati smejo samo povzdani (zanesljivi) ljudje, kateri so izpolnili 18. leto svoje starosti, in kateri mogd z uradno poverjeno sve-dočbo dokazati, da so si osvojili sposobnost v strežbo kotlu parniku.
§. 11.
Kdor zve kako opasnost v rabi kotla parnika, vsak je upravičen, ovaditi jo uradnim organom.
Taka ovadba je dolžnost vsem tistim ljudem, kateri kotlu parniku strežejo ali pri njem delajo, ako so pretečo opasnost kotlovemu rabniku ali njegovim postavljencem bili sicer povedali, a vsled tega se pot nesreči vendar nij mahoma do dobrega zaprl.
Imenovani ljudje so po veljavnih postavah odgovorni o vsaki kvari, kar bije bilo s tega, ker so se ognili ovadbe.
Uradni preskuševalni komisar kotlov parnikov treba da na vsako tako ovadbo takoj pride na raziskava nje, katerega končni uspeh naj priznani političnemu deželnemu oblastvu, ter če je kotel parnik pod zasebnim (privatnim) nadzorom, tedaj ob enem tudi dotičneinu društvu, pristavljaje mu, kaj naj se naredi. Ako se najde opasnost, naj uradni komisar takoj priredi, česar je treba.
§. 12.
Kadar se kotel parnik razpoči, tedaj je njegovemu rabniku dolžnost o tem nemudoma oznaniti najbližjemu ostražnostnemu (varstvenemu) oblastvu, katero naj takoj brez ozira, ali je ta kotel pod državnim ali pod zasebnim nadzorom, to stvar vselej vzajemno postopanje priznani tistemu (uradnemu) preskuševalnemu komisarju, katerega je dotičnemu okraju postavila vlada. Komisar naj ob posebnejših nesrečah, ali če se kaže sumnja o kazmlnem dejanji, pri-rédi, da se preiskave poprimejo nadstojna politična ali sodnja oblastva ; a najprvo naj stori vse, česar je treba, da se na trdno postavijo dokazila.
Pred preiskovalne komisije prihodom ter brez njene privolitve se ne sme na kotlu, kakoršen je ali kakor stoji ali leži, ter na stavbah in napravah, katere je zadel razpok, nič izpremeniti, ako se to morebiti neogibno treba ne zdi zato, da se ljudje otrno kaki opasnosti, kar se tiče zdravja ali života, ali da se odvrnejo poznejše nezgode, ali da se odpre občilo na kaki železnici ali na javni cesti.
§. 13.
Prestopki zgornjih propisov, ako ne spadajo pod občni kazenski zakon, kazmli se bodo po ministerskem ukazu od 30. septembra 1837 (Drž. zak. št. 198) z globo do sto goldinarjev avstr, veljave ali sč zaporom do Štirinajst dnij.
Ta ukaz pride v moč tri mesece po svojem razglasu.
Sehäftle s. r.
(Slevenisch.)
68
LLà
Ukaz ministra za bogočastje in uk od 5. oktobra 1871,
s katerim se z nekimi izpremembami na Bukovinsko vojvodino razteza nkaz od 12. julija 1869 o izobrazevalnicah učiteljev in učiteljic, potem ukaz od 15. novembra 1869 o preskušnjah učiteljev na ljudskih in meščanskih učilnicah.
Veljaven Bukovinski vojvodini.
Po dovprašbi deželnega učilniškega svetovalstva v Bukovini se mi je zazdelo ministerski ukaz od 12. julija 1869 (Drž. zak. št. 131) o izobraževalnicah učiteljev in učiteljic, potem ministerski ukaz od 15. novembra 1869 (Drž. zak. št. 168), s katerim so bila razpisana določila o preskušnjah učiteljev na ljudskih in meščanskih učilnicah, na Bukovinsko vojvodino raztegniti s temi izpremembami :
a) Preskuševalni komisiji (§. 2 v ukazu) se v stojališče odločajo tudi Črnovice;
b) na mesto preskušnme o nemškem jeziku (§. 19, suh 1) naj stopi preskušnma „učni jezik.“
Ob enem se mi je določiti zazdelo, da do zdaj dobljene svedočbe o učiteljski sposobnosti v nesamostojne spodnje realke upravičajo k službi na meščanskih učilnicah, potem daje svedočbe o malih ali glavnih učilnicah smatrati za enake svedočbam o učiteljski sposobnosti v splošne ljudske učilnice, ter svedočbe o sposobnosti podružnega učitelja v malih ali glavnih učilnicah za enake svedočbam zrelosti.
•Vireček s. r.
.