AMERICAN HOME CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, OCTOBER 12, 1944 SLOVENIAN MORN INS DAILY NEWSPAPER LETO XLVII - VOL. XLV1I V Girardu je imel Lausche lep shod in lep sprejem Ameriške baterije so začele rušiti Aachen GRADEC JE ŽE V ROKAH UPORNIKOV, SE ZATRJUJE London. — Iz južnovzhodne Evrope poročajo: naslednje najnovejše vesti: Na Dunaju so izbruhnili nemiri, ker je vlada , uvedla manjše porcije živeža. Girard, O. — V torek večer je dospel v Slovenski dom v Girardu, O. guvernerski kandidat Frank Lausche; ž njim je bila tudi njegova soproga Jane. Ljubeznivi kuhinjski štab je pripravil za Lauscheta, njegove spremljevalce in nekaj drugih odličnih oseb fino večerjo. Mr. Lausche je rekel, da že dva meseca ni tako dobro večerjal kot pri Girardčanih. Mrs. Lausche kar prelival iti ni mogla prijaznih girardskih rojakov, med katerim je bila v torek prvič. Po večerji je šel pa Lausche v zgornjo dvorano, ki je bila natrpano polna naroda iz Girarda in okolice. Komaj da so mogli vsi v dvorano. Lausche jim je v, poljudnih besedah razložil svojo platformo, ako bo izvoljen. Izjavil je, da bo on guverner za narod in ne /.a politčine bosse. Občinstvo mu je navdušeno aplavdiralo, v znak, da so vsi zanj in da bodo delovali zanj. j Lauscheta je predstavil odvetnik Paul Regan iz Warrena. Govoril je tudi kongresnik Kirwan,: ki je navzočim toplo priporočal izvolitev Lauscheta. V Girard bi Gradec, glavno mesto štajerske, so zavzeli uporniki in Nemci grozijo, da bodo mesto razdejali z bombami. Madžarska vlada je sklenila, da bo poslala civilno prebivalstvo, iz Budimpešte, ker so Rusi samo 40 milj proč. Iz Budimpešte odhajajo diplomati raznih držav. Več dunajskih profesorjev so. Nemci prijeli in jih poslali v koncentracijo. -o--- Bolgarija je sprejela vse mirovne pogoje London. — Radio iz Moskve je naznanjal, da je Bolgarija sprejela mirovne pogoje, kakor so jih narekovali zavezniki, to je Rusija, Anglija in Zed. države. Poljska vlada pošlje zastopnika v Moskvo London. — Na konferenco v Moskvo je povabljen premier poljske vlade Stanislav Mikolaj-czyk in njegov zunanji minister Tadej Romer. Izjavila sta da se bosta odzvala vabilu. Istočasno bo prišel na posvetovanje zastopnik poljskega osvobodilnega komiteja,-ki zastopa drugo poljsko vlado, za katero stoji Moskva, Diplomati upajo, da bo prišlo zdaj do sporazuma, ker je prav iz tega namena prišel v M o s k v o a nglešk i premi e r Churchill. moral priti tudi načelnik Lau-schetove kampanje, John E. Lo-J kar, katerega drži pa močan pre--hlad že več dni na postelji. Mr. Lausche je zelo hvaležen Girardčanom za ljubezniv sprejem; vsem, ki so se trudili za ta shod, kot John Anžiček in drugi, vrlemu kuhinjskemu štabu ter vsem, ki so se udeležili shoda, gre vse priznanje. -T--O- Sedem slovenskih fantov v vojnem ujetništvu se 1 je naročilo na list Iz vojnega taborišča lluston, Louisiana smo prejeli ček za sedem naročnin na Ameriško Do-! movino. Naročili so se na list' sledeči slovenski fantje: Keglič Ivan, Korošec Frank,! Pogorelčnik Rudi, Kocianc Stanislaus, Bisiak Stanislaus, Cestnik Vinko in Korač Stanislaus, j Odkod so ti fantje doma in kako so prišli v ujetništvo, nam ni znano. Morda bomo pozneje kaj več od njih slišali. Tem potom jim pošiljamo rojaške pozdrave in uapmo, da jim bo Ameriška1 Domovina krajšala dolge ure v ujetništvu. Poroka Mrs. Mary Erbežnik, 6215 Carl Ave. naznanja, da se bo vi soboto 14. oktobra poročila nje-' na hčerka Alice, z Mr. George Weinman. Poroka bo v cerkvi sv. Vida ob osmih zjutraj. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni k poročni maši. Vse najboljše želimo mlademu paru v novem stanu. Naročite si premog! Kdor nima še premoga v kleti, bo storil parketno, čfe si ga dobi kakor hitro mogoče. Nič se ne ve, kako bo s premogom to zimo, svari premogovna industrija. ve. ;! Moskva javlja, da so bili gla-I vni pogoji to, da Bolgarija v teku 15 dni vzame svoje čete iz Grčije in Bolgarije. Včeraj je Bolgarija izjavila, da je z umikanjem čet že pričela. Vojni tajnik svari unijo pred napovedano stavko Pomožni vojni tajnik Patterson je poslal Smithu, generalnemu tajniku samostojne unije mehanikov, da bi bila stavka v 64 i tovarnah bodljaj v hrbet ameriškemu vojaku, ki je zdaj v najbolj pritičnem boju v Evropi in na Pacifiku. Unija je namreč zagrozila, da bo sklicala stavko v četrtek v 64 tovarnah, ako se ne reši zadeva pri Graphite Bronze Co. radi odstavljenega delavca Toroka. Šesta obletnica V petek ob 6:30 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete maša za pokojnega Adreja M ožina v spomin 6. obet nice njegove smrti. v Bivši guverner Davey je predstavil Lauscheta Ravenna. O. 11. okt.— Danes je obdržaval tukaj politični shod guvernerski kandidat Lausche, ki je obljubil, da bo kot guverner gledal predvsem na to, da bo država posvečala večjo skrb zavodom,, kjer so slaboumni in duševno zaostali. Dolžnost države je skrbeti za te reveže, je rekel Lausche. Danes so ti zavodi tako zaposleni, da ne morejo sprejemati novih slučajev. Udrihal je po političnih bossih, ki delajo za svojo korist na račun državne blagajne in davkoplačevalcev. Lausche je priporočil izvolitev predsednika Roosevelta, češ, da bi raje zaupal vodstvo dežele izkušenemu človeku, kot pa začetniku, ki ima samo politične ambicije. Lauscheta je predstavil bivši guverner Martin L. Davey, ki je napadel guv. Brickerja kot sleparja,. ki je trdil, da je dobil v državni blagajni za njim, Da-veyem, $40,000,000 dolga, dočim je bilo v resnici tam preostanka $33,000,000. Slano napovedujejo Danes zjutraj je padel toplomer v Cevelandu na 38 stopinj in vremenski urad napoveduje slano, ki pa ne bo posebno huda. Kolumbov dan Danes je Kolumbov dan in v Zed. državah narodni praznik. Banke, javni uradi in katoliške šole bodo zaprte. Kupujte vojne bondei Razne vesti od naših borcev v službi Strica Sama dve hčeri, ženo in še n^kaj otrok so pa Nemci odpeljali v ujetništvo, hišo zažgali, enega sina pa primorali k vojakom in je sedaj nekje v Franciji. Sestra pravi, kako da je hvaležna ameriškemu vojaku, da je mogla to vest sporočiti bratu v Ameriko. Pravi, da so drugi vsi zdravi ,samo lačni da so večkrat, Naročajo pozdrave vsem domačim in drugim znancem. van iz 1279 E. 55. St., da je bil njih sin Pfč. Henry ranjen v Franciji na 26. septembra. V armado je stopil v aprilu 1943, preko morja je bil poslan letošnjega maja. Star je 22 let. Graduiral je iz East Tech višje šole ter je bil pred odhodom k vojakom zaposlen pri Chicago Pneumatic Co. Njegov brat Pfc. Frank služi pri inženirjih nekje na Pacifiku. Na 1148 Norwood Rd. živi sestra Mrs. Mary Rossman. 1*0 (W M/Sgt. Joseph P. Medved je prejel odlikovanje srebrne zvezde za vzorno obnašanje pri in vaziji na Francijo 6. junija. Njegov brat Henry je bil pa povi šan od. M/Sgt. na W. O. Sgt. čestitamo ! Fanta sta sinova Mr. in Mrs. Joseph Medved iz 18701 Cherokee Ave. Ako jima želijo Ry> Pia ra. Pvt. Stanley Zupan, sin Mrs. Matilde Smerdel iz 15614 Sch'ool Ave., piše materi, da je bil ranjen v Nemčiji 20. septembra. Ranjen je bil v nogo. Stanley je star 39 let in ima doma hčerko Florence, stard 17 let. V armado je bil vzet januarja 1943, preko morja je bil poslan pa leto šnjega maja. Prej je bil zaposlen pri Cleveland Tractor Co. Njegova sestra Virginija služi pri WAVES v Stillwater, Okla. Pfc. Edward F. Kuhar piše s Pacifika, da redno prejema Ameriško Domovino in jo je zelo vesel. Bil je ranjen, toda zdaj je že zdrav. Če mu hoče kateri njegovih prijateljev pisati dobi naslov pri njegovi materi Mrs. Mary Kuhar, 5811 Bonna Ave. ffemia garmzija v mestu je zavrnila ultimat in Amerikanci so začeli izpolnovali svojo grožnjo, da bodo mesto razdejali. London, 11. okt. — Danes popoldne so začele ameriške topovske baterije bruhati krogle v mesto Aachen potem, ko je potekel rok ultimata, da naj se nemška garnizija poda in ko iz mesta ni bilo na ultimat nobenega odgovora. V mesto se pa vsipljejc pod točo ameriških krogel nove nemške rezerve, da branijo mesto. , Ameriške baterije, ki so razpostavljene okrog mesta, so začele s križnim ognjem v mesto ob 3:50 popoldne. Skoro neprestano štiri ure prej so pa bombniki v::ipali v mesto zažigalne in razstreljive bombe. Po kako miljo širokem koridorju so se napotile proti mestu nemške rezerve, okrog ena divizija. Takoj so Amerikanci obrnili nanje topovski ogenj in jih začeli kositi, dočim so se spravili nanje bombniki z bombnim dežjem. Krogle iz ameriških baterij so začele rušiti starodavno mesto od zapadne strani, prešle nato proti sredini in končno na vzhodni del mesta. Težki topovi in howitzi. so metali neprestano v mesto 155 mm in 105 mm težke izstrelke. Iz mesta so švignili ognjeni zublji in nad mestom .se.je. kmalu..valil črn dim. Prodno je potekel rok ultimata, so se pojavile na mnogih hišah bele zastave, ki so pa kmalu izginile. Najbrže so jih razobesili civilisti, ki so siti vojne, pa so vojaki zastave naglo sneli. Na stotine civilistov in tudi nekaj vojakov je prišlo z belimi zastavicami iz mesta in se podalo Amerikancem. Toda ti so prišli iz predmestnih okrajev, kjer ni vojaštva. Na drugi fronti ni dosti sprememb. Vse napeto čaka izida boja za mesto Aachen. Po tem IZ BOJNE FRONTE ZAPADNA FRONTA — Nemške rezerve, ki so hitele na pomoč Aachenu. so bile vse uničene, pred no so dosegle mesto; iz gqrečega mesta skušajo ubežati civilisti in meščani. RUSIJA — Rusi imajo dobro obkoljeno pristanišče Memel na' Baltiku; zavzeli so Siget in Cluj na Madžarskem. SREDOZEMLJE — Blato in dež ovirata napredovanje zaveznikov na italijanski fronti;. Angleži napredujejo proti Atenam v Grčiji. MOSKVA — Stalin je izjavil, da se imata Anglija in Rusija samo Zed. državam zahvaliti za uspehe v vojni; brez ameriške industrije bi zavezniki' ne bili tam, kjer so, je rekel Stain. —--o--—- Za Lauschetovo kampanjo V našem uradu so bili izročeni sledeči prispevki za Lauschetovo kampanjo: po $5 so dali: Mr. in Mrs. Anton Znidaršič, poznani mlekar, 1166 E. 60. St. ter Joseph Perušek iz 14814 Hale Ave., $2 je pa daroval neimenovan. Najlepša hvala vsem skupaj. 2,800 delavcev brez dela Včeraj je dobilo 2,800 delavcev pri Fisher Aircraft Co. na zapadni strani mesta obvestilo, vzorcu bodo zavezniki jemali druga nemška mesta. Ako se ne bodo vdala; bodo razdejana. Toda tak način bojevanja bo zavlekel vojno. da niso tukaj več potrebni. Nekaterim je takoj vladna posredovalnica za delo preskrbela drugo delo, nekateri so pa izjavili, da si ga bodo sami poiskali. PO DOLGIH LETIH TEŽKEGA DELA BO ZDAJ UŽIVAL UDOBNO ŽIVLJENJE je v Williard Storage Co. in tam so ga radi sprejeli ter mu dali delo kar za 25 let. Zdaj je dosegel starostno mejo, ki je dovoljena v tovarni, 70 let, in nastopil je zasluženi pokoj. Nekaj bo prejemal od tovarne, nekaj od social security in nič mu ne bo hudega razen, da mu bo dolg čas, kot pravi. Pa bo stopil včasih do tega, včasih do onega, vrgel včasih za kratek čas pinochle, včasih marjaš, pa bodo tekli dnevi lepo naprej. Na gori omenjenem prostoru živi v svoji lepi hiši z ženo in hčerjo Ano, sin Jack in hči Sophie sta pa poročena. Prijatelju Andrejcu želimo še mnogo zadovoljnih dni, tekom katerih naj mirno uživa sadove pridnega dela, katerega je začel najprej doma pri starših, potem po hrvaških in slavonskih šu-mah, končno pa tu v Ameriki. Bog Te živi, Andrej! topujmo vojne bonde in ZNAMKE AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY A \ /II JUTRI B0 SHOD V S. N. D0MU Podpredsednik Zed. držav bo prišel v naselbino govorit za Roose-velta Slovenska naselbina oziroma 23. varda bo jutri zelo počaščena. Obiskal jo bo podpredsednik Zed. držav, Henry Wallace, ki bo govoril v SND na St. Clair Ave. za izvolitev predsednika Roosevelta. Shod se bo vršil pod avspico 23. demokratske varde (vardni vodja John M. Novak). Sodelovale bodo pa še druge varde in sicer: 10, 24, 25, 26, 27 in 32. Glavni govornik bo podpred-nik Wallace, ki bo prišel v SND točno ob 8:20 zvečer. Pofeg njega bodo pa še drugi govorniki, kot Wm. Pickrel, ki kandidira za zveznega senatorja proti senatorju Taftu in govorili bodo tudi vsi okrajni kandidatje, ki kan. didirajo na demokratski listi. Skušalo se je dobiti na shod tudi župana Franka Lauscheta, toda on je imel že prej narejen program za svojo govorniško turo. Jutri bo goporil v Steuben-pille, O. in ker je zelo važno, da se predstavi volivcem tam na jugu, ne more priti na shod v Cleveland. Podpredsednik Wallace vodi kampanjo za predsednika Roosevelta, ker sam ne more povsod. In ker bo slučajno jutri govoril tudi v mestu, se je rad odzval, da pride tudi v našo naselbino priporočat izvolitev predsednika Roosevelta. Kdor je torej za izvolitev i Roosevelta, ne bo zamudil tega shoda v SND jutri večer. Upamo, da bo dvorana napolnjena do zadnjega kotička, da bo podpredsednik lahko povedal Mr. Rooseveltu, da so Slovenci v Clevelandu $ veliki večini zanj. Torej tisti, ki pravite, da ste za Roosevelta, pokažite se jutri! , Shod se bo pričel točno ob osmih zvečer. Vabljeni so vsi Slovenci od blizu in daleč. Vsak dan nimamo prilike imeti podpredsednika Zed. držav v svoji sredi. --u- Stavke ne bo Unija mehanikov je včeraj od-poklicala stavko, ki je bila določena za danes v 67 tovarnah v Clevelandu, Toledo in Detroitu. | Ta unija šteje do 70,000 članov. j Obletnica V petek ob 8:15 bo darovana v ' cerkvi sv. Vida maša za pokoj-I nega Joseph Sorska v spomin j prve obletnice njene smrti. Prva obletncia V petek ob osmih bo darovana v cerkvi sv. Pavla na 40. cesti maša za pokojno Barbaro Kova. i čič v spomin prve obletnice ijje-| ne smrti. Splošno poznani naš pionir, ki je še vedno agilen v društvenem in narodnem življenju, Andrej Tekauc iz 1023 E. 72. Place, je ukazal svojim, še vedno mišiča-stim rokam počivati in odslej uživati to, kar so tekom dolgih let s trdim delom pridobile. Na 30. septembra je napravil zadnji šiht pri Willard Storage Co., ko. mu je rojstni list dokazal, da je doživel že 70 pomladi in da si je že zaslužil oddih. Rojen je bil na Slugovem, fa-ra Sv. Vid nad Cerknico, odkoder je prišel v Cleveland 20. julija 1899. Najprej je delal pri American Steel & Wire Co. H. P. Works), potem je imel gostilno na Marquette Rd., zatem isto podjetje na Hamilton, potem je odprl mesnico na 62. cesti, katero je prodal Mike Birtichu, potem je imel modno trgovino, na-j kar je šel razvažat pivo. Marsi-j kdo se še spominja junaškega! Andrejca Sluga, kot so mu rekli, j kako se je igral s sodčki piva, ki j jih je metal na voz in z voza kot bi prekladal male zel nate glave. To delo je opravljal do maja! 1919. V deželo je prišla prohi-bicija In Andrej se je moral ogle. dati za drugim delom. Vprašal -o-— Seja demokratov Jutri večer ob osmih bo v SDI na Waterloo Rd. seja slovenske ga demokratskega kluba 32. var de. Na programu bo razmotri vanje glede volitev in prihodnj plesne prireditve. ŽALOSTNO VEST JE DOBIL OD DOMA John Pešec, 18871 Locherie Ave. je dobil iz Belgije pismo, na katerem je bil naslov od nekega ameriškega vojaka, ki se nahaja v Belgiji. Tam se je seznanil z Pescovo sestro in družino Ifčič. Sestra piše samo žalostne novice od doma. Zvedela je, da sta bila ubita od Nemcev bra-j ta Franc in Anton Pešec, Jože jim je pa ušel na Italijansko in! % * ^S?! Wod°row Wilson' V^kft v Washingto-P°slaništvo znižalo l^joj^- Toda na dan' E«. %v So VOJ'ni vetera-' IXfe?ta poslopja ame-j 1 gor- korakali Pred! !\i 'l dol ter Prepe-1 ■VjHi] mno- Nemški I 'tako razkačen, da KN * * * i fM^dj ! 1,V W med Pticami, ki M % <*o perje, da se nje-ci čisto nič ne * * • iifUj^ika afriških črn-: VHr!ela v Amerik0 in' vN^ v na tukaj za sužnje,! |i\Soa,VgU8tu 1859. Pet1 llC^i. 7 °Pr°ščeni v ci-IV Hj adl>ji teh sužnjev t leti 4bami šele pred de- t "»M, K/ *. * ^tow°dovi»a premirja po' v°Jni. Vlak, ki je maršala Focha! {Ha?* admirala Weyssa j Iv §2 V gozd°vje Com-1 milJ od Pariza, ob1 1^)9] 5 v četrtek 7. no-j K*1 wak'je pripe Is, e odposlance, je1 |Sa ^trajvpetekj ^iShov PrVa seja se ,ie vr"! »% jn em vozu ob devetih1 JhJ* tl'^ala d° °Po1-I i) ! v hm»L urir je odhitel s VST**"" stan v; V°Io' osmih zjutraj X ;>U>vembra se je kuJ (Vd Vodili- O polnoči se! fie j^ea konferenca in' bllo podpisano ob |i>io J z sporazumom, da1 v%rražnosti °b enaJ-! S^g v Pondeljek 11. no-1 p;, garalo v Italiji. ! S? Postavi plačuje j SlateH državno podporo' p f l od tretjega otroka j S d Por° dobiva od roj-j otrok Pot let star.I četH°tr°k' večja podpora i t °troka dobi> na : k ietosk* mati $970 podporo, ' za enajstega pa že : J bot^ * * * I IlH) vy.11? razvitem otroku ^ m°žSani že z šestim! ■ | ' "do ? u°vek povžije na dan j jWfov živil in tekoči-1 %.t -4 ur pa prediha 30 ' uuu "6'UOCJO. Vi * * * ?°lagaJ0 V zemljo lese-' b se ne more iz-So enim inštrumentom. Valjajo Angleži4 pose-% nI *sira,1e pse. Dvajseti l'k ter Pregleda 48 čevljev i«« 1,200 čevijev doi° Kjer izvohajo vsak pro- I So Nemci zagrebli mi- Kj, * * :jt EjeZemsko lastnino, ki jo /'iti J/Amerikanci in ki mo.J 'Obrana pri zaklad-1 V*"'je tudi neka kate. lSWnClji' ki jo lasti.je ne-' Kio i! 0r8anizacija, druga ^briTje, {e vesle Olki So porabili 125,000,-* DacJth zeml je vidov, ko so de-Min t Za invazijo Evrope Francije. K * * * (>|:y., Ni Ka v kinu> kako se Udit°mba ali topovska kro-da -ie detonacija ^ičiip a niorda do ene stotine r^/^trelbe. To je treba, Stthh? bi bila nevarnpst, •ka V kinu AO-lušpla ! "AMERIŠKA DOMOVINA" KBCIRICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEB EV EC, Editor) eii7 St. Clair Ave. HEnderson W28 Cleveland S, Ohio. Published dally axcept Sundays and Holidays _ NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto 16.50. Za Cleveland, do požtl. celo leto 17.50 Za Ameriko In Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, do poŠti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado. Četrt leta $2.00. Za Cleveland, po poŠti četrt leta $2.25 Za Cleveland In Euclid, po raznažalclh: Celo leto $630. pol leta $3.50. četrt let«, $2.00 _Pounema Iterllka » cente_____ BTTBSCHJPTION RATES: United States and Canada, $0.60 per rear. Cleveland, to mail. $7.50 per mr U. S. and Canada. $3.50 tar 6 month«. Cleveland, by mail. $4.00 for 0 month« C(. 8. and Canada $2.00 for S montfcs. Cleveland by mail »2.26 for S month* Cleveland and Euclid by Carrier $6.50 per year: $3.60 for 0 month«. $2.00 for 3 months, _Single coplea « cent«__ Entered as second-claw matter January 6th, 100», at the Pom Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd 1879.___________ No. 239 Thur., Oct. 12, 1944 Svetovna mirovna organizacija Zed. države, Anglija, Rusija in 'Kitajska so dale v javnost te dni načrt za bodočo svetovno organizacijo, ki naj bi omogočila trajen mir po vsem svetu. Načrti niso popolni. Tudi se na teh prvih načrtih vsi ne vjemajo. Združeni narodi bodo imeli priliko, da premotrijo vse točke ter jih izpopolnijo, da bodo vsem po volji. Ako hočejo Združeni narodi, da bo organizacija res uspela in zagotovila trajen mir, se morajo povsem sporazumeti v vseh podrobnostih. Nobenega pomena nima ustvarjati nekaj, kar bi ne prijalo niti članom te organizacije samim. Sporne točke so take, da se jih lahko premosti, ako bo za to dobra volja prizadetih. Ako se pa Združeni narodi sami ne bodo sporazumeli na bazi za bodoči trajni mir, potem pa sploh ni vredno govoriti o kakem trajnem miru po tej vojni. Glavne točke v tem načrtu govore, da so velesile odločene, da bodo vzdržale mir če bo treba tudi s silo. Vsi, mali in veliki narodi, bodo pri tem imeli vlogo in dolžnost, toda na velesilah bo ležeče, če bo to uspelo, ker bodo, razumljivo, razpolagale z največjo bojno silo za varstvo miru. Glavna sporna točka v tem osnovnem načrtu je vprašanje, Če naj ima članica te mirovne organizacije, ki je od drugih obtožena napada na drugo deželo, pravico do glasovanja, da se tako napadalko obtoži. Rusija trdi, da bi morala tudi obtožena država imeti pravico glasovati, dočim trdita Amerika in Anglija, da se mora obtožena država podvreči obsodbi drugih članic. Glede te točke v paragrafih bodoče mirovne organizacije se bodo še pogovarjali. Povsem tudi ni še jasno, kako bodo članice z bojno silo vzdrževale trajen mir in kako bodo nastopale proti tej ali oni državi, če bi ogrožala ali kršila mir z napadom na kako drugo državo. Recimo, da bi se to zgodilo in članice te organizacije bi hotele poslati oboroženo silo nad izzivalko. To bi se reklo, da bi morale članice napovedati napadalki vojno. Glasom ustave ima v Zed. državah pa samo kongres pravico napovedati vojno. Vprašanje je. ali bo ameriški kongres hotel poslušati ameriške zastopnike, ki bodo v koncilu mirovne organizacije? V drugih državah te sporne točke ni. Tako gledajo druge države na to težkočo na naši strani, kot mi gledamo na sporno točko na ruski strani. Torej stvar ne bo šla tako gladko, kot si morda kdo predstavlja, da se bomo organizirali za trajen mir po tej vojni. Zastopniki "velikih štirih," ki so polagali temelje svetovni mirovni organizaciji, so bili v zasedanju več tednov in so prinesli najboljše mogoče načrte v javnost. To se pravi osnovne načrte za mirovno organizacijo. Te načrte je treba zdaj u gladiti in izpopolniti, da dobimo končno mirovno organizacijo, ki bo brezhibno delovala, Toda najboljša mednarodna mašinerija ne bo delovala, najsi so jo staknili skupaj najboljši diplomatski inženirji, ako ni pri tem volje za sodelovanje. Zato, ali bi ne bilo morda bolj važno, če bi se Združeni narodi najprej vprašali in pronašli, če so vsi pri volji sodelovati v nameravani mirovni organizaciji. Dvomljivo, da bi biLe vse dežele ob tem času že pripravljene dati svojo besedo glede svoje bodočnosti. Vzemimo samo slučaj Poljske, ki še ne ve, kaj bo ž njo. Dovolj imamo izkuše-nje z Ligo narodov, da vemo, kaj se pravi graditi mirovno organizacijo, če ni splošnega sodelovanja. Druga važna točka, ki je manjka v načrtih za mirovno organizacijo so nekaki mednarodni zakoni, ki bi določevali pravice in dolžnosti mednarodne policije, kakor lahko imenujemo bojno silo, ki naj zasigura trajen mir. Ako bo ta mednarodna policija lahko delala po svoji volji, bomo lahko imeli na glavi vojno, predno bomo naštelr do pet. Za svetovno mirovno organizacijo bo treba torej predvsem dobre volje in volje do sodelovanja. Kadar bodo vsi Združeni narodi za tako organizacijo in če bodo vsi imeli svoj glas pri tem (ne pa samo velesile), potem ni nobenega vzroka, zakaj bi taka organizacija ne uspevala in bila res baza za svetovni in trajni mir. Ako ne bo volje, da se sporne točke mirnim potom reši in jih ne ysiljuje, potem je nespametno govoriti o kaki mednarodni mirovni organizaciji. Kako bomo plačali vojno? Poslanec Reed iz New Yorka je prišel na dan s predlogom, da narod Zed. držav odplača dolg, ki ga je napravila vlada tekom te vojne ali zato vojno in sicer naj ga odplača v teku 100 let in da bi plačali na dolg vsako leto po 1 %. Zdaj že in po vojni bo še več takih in drugih načrtov, kako bi bilo najlažje plačati ta ogromni dolg. Nekatere sugestije bodo dobre, druge bodo slabe. Iz vseh bo pa treba vzeti nekaj konkretnega, kajti nobene mačkine solze ne bodo za ameriški narod, tudi če je bogat ali vsaj premožen, plačati kakih 300 bilijonov dolarjev vojnega dolga. Številka 300 ni velika, toda če pomislimo, da stoje za to številko bilijoni dolarjev, vedimo, da je to vsota, ki je ne more navaden človek niti zapopasti. Edini način, da bomo plačali to bo potom davkov. Toda če bo vlada te davke sproti zafečkala, se dolg ne bo nižal. Zato je treba začeti sekati stroške najprej zgorej, pri vladi. Ako bo pa vlad« na vseh straneh znižala stroške, pa bo obenem stalno dobivala denar od davkov in drugih virov, bc ostal v blagajni denar in ta denar naj bi šel na dolg. Tako dela vsak gospodar, ki hoče hitro plačati svojo vknjižbo. Davki bi morali biti pa v taki meri, da bi človeka ne davili. Seja glavnega odbora JPO-SS 19. septembra 1944 (Konec) Direktor publicitete poroča, da je pisal članke ,katere ste vsi čitali. Nadalje pravi, da nismo toliko napredovali, kot se je pričakovalo, kajti imamo med Slovenci v Ameriki neprijatelje, ki zanašajo vesti med naše ljudi po naselbinah, ki niso naklonjene našemu delu. Tako je bilo priobčeno v nekem slovenskem časopisu, da se namerava izročiti denar JPO-SS "komunistom" v Jugoslaviji, kar ne odgovarja resnici. Louis Adamič, ko je govoril o novem skupnem pomožnem odboru ZOJSA, je poudaril, da ves denar, ki je bil nabran pri Slovencih v Ameriki, bo poslan le Slovencem v domovini. • * ' f jfiJ Poročilo direktorja publicitete se sprejme. F. J. Wedic poroča, da smo bili sedaj malo bolj počasni pri pomožni akciji, ker so se Slovenci bolj udejstvovali pri SANSu. "V nedeljo imamo sejo v Jolietu, kjer se bomo domenili in zopet pričeli z delom, ker se bliža čas, da bomo kmalu lahko pomagali našim ljudem v domovini. Poročilo se vzame na znanje. Jcsephilne Erjavec poda svoje poročilo, da je delala in bo tudi v bodoče tako. Poudarja, da moramo mi sami deliti denar, katerega smo mi nabrali. Govori nadalje glede nabiranja obleke, katero bomo poslali v domovino. Poročilo se vzame na znanje. Josephine Zakrajšek poroča, kako so se ženske v Clevelandu že organizirale v tli skupine, da bodo nabirale, šivale in pripravljale obleko, katero bodo pozneje poslale v domovino, ko dobe navodila, kako se more pošiljati. Pravi, da obleka mora biti vsa čista in oprana, ker drugače se je ne more poslati. Stare čevlje in klobuke ni potreba nabirati, ker se jih radi sanitarnosti ne more pošiljati preko morja. To skušnjo so imeli pri Ruskem pomožnem odboru. Tudi nogavice morajo biti nove. Poročilo se vzame na znanje. Tajnik poroča, da bodo imeli v Jolietu v nedeljo sejo, kjer bodo določili, da se odda skupni preostanek od slavnosti 50-letnice KSKJ, kar znaša okoli .$2000.00, v glavno blagajno JPO-SS. Predsednik se zahvali jolietskemu odboru za tako velik dar. Nato se razvije razprava glede bodočnosti JPO-SS. Soglasno je bilo sklenjeno, da ves do sedaj nabrani denar, kakor tudi ves denar, ki bo v bodoče pri JPO-SS nabran, ostane pod nadzorstvom in kontrolo JPO-SS. Naša pomožna akcija je bila ustanovljena po predstavnikih slovenskih bratskih organizacij in je torej slovenska pomožna akcija. Denar, ki ga zbiramo, je v smislu naših izjav in pravil, na podlagi katerih smo vodili agitacijo, namenjen slovenskemu narodu, in JPO-SS mora sam deliti ter gledati ir. skrbeti ,da pride v pomoč onim, za katere je nabran, vsled česai naša pomožna akcija ostane samostojna, kakor je bila do sedaj. Kar se pa tiče pošiljanja obleke v staro domovino, je bilo sklenjeno, ker ima ZOJSA sedaj tudi dovoljenje za razpečavanje blaga, zato naj se odbor ZOJSA naprosi ,da bi se nam dovolilo poslu zevati se njih permita za pošiljanje in razpečavanje obleke našemu narodu v stari domovini. Razpečavanje blaga se ima vršiti pod nadzorstvom JPO-SS. Predsednik zaključi dopoldansko sejo ob dvanajsti uri. Popoldansko sejo otvori predsednik ob eni popoldne. Navzoči govorijo, da bi izdali skupno izjavo glede našega stališča v bodoče. Ker ne vemo, kaj bo zaključila glavna seja ZOJSA v Pittsburghu glede skupne pomožne akcije, bi se to izjavo izdalo pozneje, da bi bila v soglasju skupnih Zaključkov. Te seje se udeležijo Cainkar, Rogelj in Zakrajšek, ki bodo tisti čas v Pittsburghu. Apelira se tudi na Zalarja, da naj se udeleži. Tako naj se sporoči tudi Mrs. Marie Prisland, da naj pride v Pittsburgh. Obvesti jo Cainkar, Wedic obvesti Rev. M. Kebeta, da zastopa njegovo organizacijo. Sporoči se tudi Johnu Gorniku, da naj pride v Pittsburgh, da bo slišal razpravo glede skupne akejie. Nadalje se govori ,kako se bo pričelo z nabiranjem obleke, da se jo pošlje v domovino. Do sedaj nimamo še nobenih navodil. Edino, kar more naš odbor svetovati, je to da naj ljudje pripravijo obleko ter jo obdržijo na svojih domovih, a kakor hitro bomo dobiii navodila od ZOJSA, bomo obvestili slovensko javnost v Ameriki. Razpravlja se nadalje, kdp bo plačal za prevoz obleke do pristanišča, kdo. bo plačal za dovoz v domovino. Tudi o tem ne pride odbor de definitivnega zaključka, kajti v navodilih, ki jih bo dal odbor ZOJSA, bo tudi to vključeno. - V razpravo pride vprašanje, kako bi začeli veliko kampanjo za denarne prispevke. Sledijo nasveti, da bi pričeli z nabiranjem od hiše do hiše, da bi pisali pisma vsem članom in članicam naših podpornih jedliot in zvez, da bi poslali pisma samo na vsa društva, na vse lokalne odbore JPOSS.in na vse podružnice SANSa. Popoldanske seje se udeleži tudi tajnik SANS, Mirko G. Ku-heT, ki zasleduje potek seje JPO-SS in da se seznani z delovanjem. Na konvenciji SANS v Clevelandu je bil sprejet sklep, s katerim se priporoča, da JPO-SS in SANS delujeta skupaj, v kolikor je mogoče. Končno je sprejet predlog, da se izda splošni apel in priobči v časopisih, ki so nakolnjeni naši pomožni akciji, da se prične posebna kampanja za nabiranje denarnih prispevkov in pripravljanje obleke za odpošiljatev v stari kraj; obenem se sestavi tudi pismo in pošlje na vse glavne urade naših centraliziranih organizacij, ki so zastopane v JPO-SS, s prošnjo, da ga pošljejo svojim krajevnim društvom in priporočajo, da naj prispevajo v pomožno akcijo . Apelira se tudi na vse lokalne odbore JPO-SS, da naj ne zadr. žujejo denarnih prispevkov v svojih blagajnah, ampak naj pošljejo na glavnega blagajnika v Chicago. Priporoča se nadalje tudi, da naj vsi govorniki, ki bodo govorili na shodih SANS, govorijo tudi za našo pomožno akcijo. Rogelj opozarja navzoče, da naj se prihodnja seja JPO-SS vrši v Clevelandu, kjer so štirje glavni odborniki pomožne akcije. Do sedaj je Ameriška bratska zveza trpela največ stroškov za pošiljanje svojega zastopnik^ na. skupne seje. Predsednik zaključi sejo ob 3:15. popoldne. V. CAINKAR, predsednik, JOSEPH ZALAR, tajnik, JANKO N. ROGELJ, zapisnikar. »t> H * I lili I f »mmW**?itWmTITF«TiTW BESEDA IZ NARODA Zvon bo imel lep program V nedeljo 15. oktobra bo obhajal pevski zbor Zvon 30 letnico obstoja. Ta svoj jubilej bo praznoval z sijajnim pevskim koncertom pod spretnim vodstvom Ivana Zormana. Pevovodja je izbral za to izredno priliko zares bogat program, same vesele pesmi, kot jih vidite nekaj tukaj priobčenih: . VENČEK DOLENJSKIH NAPITNIC Sladko je vince iz Trške gorice, lepo rumeno barvo ima. Tako, tako bratec moj, ti s sladkim vincem me napoj, potlej ostaneš prijatelj ti moj. En hribček bom kupil, bom trte sadil, prijatelje povabil, še sam ga bom pil. Sladko vince piti, to me veseli, dobre volje biti svoje žive dni, svoje žive dni * brez vseh skrbi to me srčno veseli. Že čriček prepeva, ne more več spat', v trgatev veleva, ;pet pojdemo brat. Sladko vince piti, itd. Konjički škrebljajo, ker voz'jo težko, ker vince peljajo, fc'je močno sladko. Sladko vince piti, itd. 3im, bim, bam, bom! Ti zvončki v dolin'ci zvonijo bim-bam-bom, zvonijo bim, žvenkljajo bom, zvonijo bim, bim, bam, bom. Ta vinček je za rajžo, nam fantom na korajžo. Oj, vinček, vinček, vinček moj, ti rajžal boš z menoj. Predno ga ven popijem, ;e mu en mal' odkrijem. Zahval'mo ljubega Boga, ši nam ga piti da. NARODNO BESEDILO. . VETERČEK MOJ Veterček moj oj veter hladan, ali do njega pot ti je znan? V tihi dolin'ci sredi vasi, hišica meni najdražja stoji. Pojcii do hiše, tamkaj postoj, pesem po svoje tam mu zapoj! Morda se name spomni tedaj, pa mi en zdihljej pošlje nazaj. A če morda zdaj sladko že spi, 3 spanja buditi treba ga ni; sladko naj spava, sanja nocoj! Ti pa se vrni, veterček moj! BOGOMILA. ;. MORNAR Nezvesta, bodi zdrava, iolnič po mene plava, na barko kliče strel! Po zemlji varno hodi, moj up je šel po vodi, mi drug te je prevzel. . Pri Bogu sem obljubil, da pred bom dušo zgubil, ! 25 NAGRAD se odda vsak petek večer pri fari sv. Vida pod cerkvijo ob 8:45 PRIDITE IN PRIPELJITE PRIJATELJE IN SOSEDE! Ce ver jamefeal 'r OCVIREK — . . J Unij ski človek P« XU mornarici je padel v i® je izredno dober PlavaCvJ(^ pričan je bil, da se j na vodi, dokler pi"ide Plaval je in plaval 1» polnih osem ur. P0^1^ odnehal in izginil v S ^ Po unijskih pravilih 118 (jj smel delati nad osem ^ čno je plavanje delo) ^ bilo pa nikogar, ki »i " J lil. da mora delati Med ameriškimi ,.1( Južnem Pacifiku s0 ^jU vorice o strašni usodi, ^ ne vsakega letalca, ^ J med domačine na teIfl'•(,*> otoku. Tam da preblV^ ljudožrci, ki željno P $ jo vizitov kakega beley ka, katerega znajo okusen način pripra^' ^ čanostno pojedino, < ? ^ jij da so se fantje bali m J li prej pripravljen' y ravnost v morje, ko .jjj domačinom, kjer bi J rani v omaki, ali Pa ^ ražnju, dobro P°i)0P 1 naštupani, kakor ze- J, Nekateri so se s)C .fl j» takemu pripovedova J a javljali, da so to sa^-l čenče, toda v svojei^. ^ ti niso mogli zataJ ^ rešpekta pred d00^^ pravi, da so jih to11 .-e t špektirali, kolikor <>J od njih. Pa so bili nekega ni trije fantje v truljo. In nekaj ul po^ de na bazo radijs* ki so ga fantje P0^/ da je odpovedal i*> dj pravkar padajo na 1 m naglici so navedli ^ lego otoka in zadnJ6 de šo bile: "Za bozJ i oif n >"> o c !ff M Takoj se je dvig M letalski škadron, ^ ^.j reši ponesrečene 1 J valci so leteli ' ti|i in iskali letalce. * ■ seboj že nekaj °t0 S\M letalcih ne duha Jl d„j'® so mislili, da so za v ljeoi in da med ^ A ki ne bodo zadeli f ko eden izmed let^j ma pokaže pod se fi< otok. Tudi drugi čez rob letala. !n Na peščenem obl'eZ Orjaške domačine, mogočno sulico na m; je reševalcem l)0fe s^'j srca, niso bile oS . ^n so jih nosili divja* ampak nekaj dl'll,„vi ^ nosil namreč na of i kapo, drugi Je srajco ameriškega ^ tji je imel pa kot jih nosijo ^ gg W\ tu. Reševalci Ji j spogledali in obž» no usodo svojih t0 „iUiJ ne j o letalo proti < ročaj o turobno ve?dr/J Toda ko lete na"^ / cem otoka, nae^i^ijj spodaj na otoku A. V senci košatih P9 /. tn 1 ie ;,i,i namreč svoje 111 ^flrJ variše. Pa ne na 1 ju J bo morda v stra" jelJJ križala cenjena c JH daleč ne! Sedeli > ^ nakupičeni g^'\jjH ^ ga sadja, okrog < __________" a g-iuciitim 0tl£ -i''" če divjaške ^J kim letalcem Je s domačin, ki m« •J^rj* vejo odganjal k hladil obraz. 0 v-:i.j Fantje v letaj11 *{oVilr>,| ni dali znamenJe tleh, češ, da jih rešili. Ti, jji vneto mahali z l0yp/ji stite nas v mirn, vas je pa klica' ^ nam je tako dob1 tu. ,;li t/, M Ce so jih Pust :>l ,§ dižu, ali je kon^jAifi "nesrečneže" J tno pošto domov-de, pa res ne ven1- Junaštvo in zvestoba $1.00 kupi stenski papir za povprečno SOBO 10. sidewall, 4 stropov, 18 jardov roba. Druge specielnosti Glenville Wallpaper & Paint 10018 St. Clair Ave. — GL 9490 PRIČETE K SLOVENSKE ŠOLE SND (IladaUevanje s X strani) kjer bo učiteljica Mrs. Antoinette Simčič določila, v kateri razred bo kateri pozneje prihajal. Stariši, ob tem času apeliram na Vas vse, kateri imate otroke za šolo, pošljite jih k pouku, verjemite, da jim ne bo škodilo, ampak jim bo mnogokrat prav prišlo, da so se nekaj priučili tudi slovenskega jezika. Otroke se sprejema od 9 do 16 leta starosti, ampak če je kdo mlajši in bi rad hodil v slovensko šolo, ga le pošljite, se bo že kako naredilo izjemo, če bo priden ali pridna v šoli. Šola je prosta za vse, ni nobene predpisane šolnine za učence. Šolski sklad se vzdržuje od priredb in darov. Takrat pa, ko imajo učenci Slovenske šole SND božičnico ali spomladno prireditev, pa ste prošeni da pomagate, če kaj morete, da je prireditev uspešnejša. Glejte tudi na to, da bodo otroci redno prihajali k pouku, ker le na ta način se bodo v resnici kaj naučili in olajšajo že ftak težak posel učiteljici. Slovenski Cleveland bi moral poslati v Slovensko šolo SND vsaj 200 učencev. Bomo videli, koliko jih bo. Za Slovensko šolo S. N. Doma, Erazem Gorshe, ta j. -o- Domača fronta Konzerve bodo veljale več odmerkov mnoge vrste konzerv prišle v svobodno prodajo. Nova določila za odmerke, ki bodo veljavna dokler bodo trajale določbe za racioniranje od 30. sept., se tičejo sadja v konzervah in steklenicah, 4 sokov sadja in so-čivja, paradižnikov v konzervah, ter catsup in chili začimbe. "Odmerkov nismo povišali," je poudaril g. Bowles, "ker primanjkuje omenjenih pridelkov, ki ostanejo racionirani, temveč radi tega, ker je skoro vse sočivje, vsi posebni pridelki in predelano sadje od 17. septembra naprej na zahtevo War Food Administracije izpadlo iz programa racioniranja in postalo prosto. Količine onih pridelkov, ki so še racionirani, pa odmerja WFA tudi v naprej kot dozdaj. Sprememba je le v tem, da je kupna sila javnosti ogromno narašla, ker je dober del racioniranih premetov odpadel." Nespremenjena pa ostane vrednost odmerkov za meso, surovo maslo, margarino, sir, mleko v konzervah in konzervirane rine. (OWI) Izdelovanje budilk bo povečano Washington. — Produkcijo budilk na peresa in na elektriko cenijo za tretje četrtletje tega leta na 1,260,000—kar je nekoliko več kot v drugem četrtletju. Uradniki War Production Board-a so naznanili te številke odboru industrijalcev za izdelovanje ur, katerih kolesja ne teko na diamantih. -o- Za čiščenje srebra če ti srebrni predmeti potem-ne in nimaš pri rokah druge pripravne snovi za čiščenje srebrjt, tedaj vzemi malo saj in zdrgni potemneni srebrni predmet, ki t)o zopet dobil svoj sijaj. DELO DOBIJO DELO DOBIJO ^uiiiiiiiiiiiuuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiii^ Mošt! Če želite imeti dober mošt;, oglasite se takoj pri E = nas. Imamo ga nekaj na razpolago, da vam lahko po- | = strežemo. Se toplo priporočamo | I R. Božeglav \ 1 6010 St. Clair Ave. § 7juiiuuuuiiiuiHiiiiiuiiiuiuuuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuiiiiiiiiir Washington'. — Administrator Chester Bowles pri Office of Price Administration je naznanil, da bodo one konzerve, ki ostanejo racionirane, velja-j le več odmerkov, to pa radi te- \ ga, ker bodo mogle gospodinje | kupovati mnogo več konzervi- j ranega živeža, zdaj, ko bodo Rodney Adams Heating Service Vi si lahko prihranite kurivo to zimo in imeli boste enakomerno toploto, ako vam mi inštaliramo •MINNEAPOLIS HONEYWELL TERMOSTAT z varnostno napravo na vašem sedanjem furnezu na premog. Delo in material vključeno za $55 21601 West port Ave. KEnmore 5461 THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ženske za oskrbnice ZA POSLOPJA V MESTU Poln čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj Najboljša plača od ure v mestu, stalno delo. Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo. THE OHIO BELL TELEPHONE CO. MALI OGLASI Hiša naprodaj Naprodaj je hiša za 2 družini, 5 in 5 sob, vse prenovljeno, dvojna garaža. Se mora prodati v svrho poravnave zapuščine . Prodaja lastnik sam. Cena je $7,500. Vprašajte na 11705 Ablewhite Ave. blizu Eddy Rd., severno od St. Clair Ave. (241) Stanovanje v najem Odda se 4 sobe in kopalnica, spodaj; samo odraslim. Zglasite se na 1087 E. 68. St. (244) Pozor! Naprodaj imam močno in veliko prešo za grozdje; naenkrat se lahko stisne pol tone grozdja. Spodaj je okovana, da se ne izgubi nič soka. Kdor jo želi kupiti, naj se zglasi pri John Benčič 1371 E. 41. St. (239) Prazno! Odprta za ogled vsak dan od 10 popoldne do 8 zvečer moderna, 6 sob hiša za eno družino; stara je okrog 12 let in je kot nova. Nahaja se na 1191 E. 175. St. blizu Grovewood Ave. (241) ŽENSKE SE POTREBUJE Poln zaslužek tekom učenja Stalno delo za 60 let staro družbo. Krasna bodočnost Mi potrebujemo: COMPTOMETER OPERATO-RICE ZA DELO V URADU PUNCH PRESS OPERATO-RICE SOLDERERS MACHINE OPERATORICE INŠPEKTORICE TIMEKIPERICE Dnevno ali nočno delo Plača od ure, overtime in plača od kosa 10 ur na dan, 5 dni v tednu Bishop & Babcock Mfg. Co. 1285 E. 49. St. (240) Stanovanje v najem V najem se odda 3 sobe; vse udobnosti. Pokličite po 6 uri zvečer GArfield 5937. (Oct. 10,12,13) PRIPRAVITE VAŠ FURNEZ! Novi furnezi za premog, plin, olje, gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $5 Air-Conditioning, Tinning Lahka mesečna odplačila Chester Heating Co. 1193 Addison Rd. ENdicott 0487 _(x-Oct. 14) FR. MIHČIČ CAFE 7114 St. Clair Ave. ENdicott 8358 6% pivo, vino, žganje ta dober prtgrt zek. Se priporočamo sa oblsk. Odprto do 2:30 zjutraj V BLAG SPOMIN PETNAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA ISKRENO LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJE-' NEGA SINA IN BRATA Simon Verbic ki je tako prezgodaj že za vedno zaspal 12. oktobra 1929. Petnajst let je že minulo, kar zapustil si svoje drage, nam vsem težko je pri srcu, ker prenaglo smo Te izgubili in pri Bogu že večno srečo vživaš. Žalujoči ostali:: THERESA VERBIC, mati. BRATJE in SESTRE. Cleveland. O.. 12. okt. 1944. 1001 E. 74. St. AJalnar CEMENTNA DELA ENdicott 4371 Spreten mizar Za vsa mizarska (carpenter-ska) dela zunaj ali znotraj vašega doma; dobro delo in zmerne cene. Pokličite John Koejančič 1246 E. 58. St. Tel. EN 1182 _(243) Dovoljeno nam je uposliti pri vhodu POTREBUJEMO PRESS ASSEMBLER EXTERNAL GRINDER ENGINE LATHE OPERATORJE TURRET LATHE OPERATORJE RADIAL DRILL PRESS OPERATORJE VOZNIKA ELEKTRIČNEGA VOZIČKA TEŽAKE Stalna dela sedaj in po vojni. Visoka plača od ure in overtime. LEMPCO PRODUCTS Naj bodo prazne Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. IVanhoc 2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL NIČA NAGROBNIH SPOMENIKOM East 61st St. Garage FRANK RICH, lastnik 1109 E. 61si St. flEnderson 9231 8e priporoča za popravila lil barvanje vašega avtomobila. Delo toto<' tn dobro DUNHAM RD. MAPLE HEIGHTS (240) MALI OGLASI žice zanje od ^ do |0 P- M. KUPITE VEČ VOJNIH BONDOV ZA ZMAGO! Radi bi vas prosili usluge za one v taboriščih, Kadar koli morete,, dajte moškim in Ženskam v službi priliko za daljne klice nied 7 ?n 10 vsak večer. Zelo jim boste ustregli. THE OHIO BELL TELEPHONE COMPANY RE NU AUTO BODY CO. 982 East 152nd St, Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body In lencifrle: Welding I J. rOZNIK — M. ŽELODEC Q Len vlile 3830. Lepe zelnate glave Imamo veliko lepih zelnatih glav naprodaj. Pridete jih lahko sami iskat, ali vam jih pripeljemo na dom, če pokličete. John Drenik 1205 Ridge Rd. (Route 84) zraven Stuškove farme Tel. KEnmore 5500 (x) HONOR THE FLAG UPHOLD ITS IDEALS Hiša v najem V najem se da 5 sob hiša za S17 na mesec; proda se vse pohištvo v njej. Jako dober kup za $500. Frigidaire, pralni stroj, pohištvo za 3 spalnice. Zglasite se med 5 in 6 zvečer na 1028 E. 68. St. (24. Ugoden nakup Oglejte si to prikupijivo hišo v slovenski naselbini; ima 8 sob in moderna v vseh ozirih. Nahaja se na 9608 Fuller Ave. Na 9410 Nelson Ave. 5 sob hiša, j ako udobna. Oglejte si jo ob večerih, v soboto ali nedeljo; lastnik vam jo bo raz kazal. V obe hiši se lahko takoj vselite. Za podrobnosti pokličite Mr. Jelarčič DI 1046. : (24i) ŽSASTIJA Il\ ixKAU VALDOULEUR. V vojaški ječi. Še tisti dan so me odpeljali v vojaški zapor v Opatijo, mračno poslopje, čegar štiri vogle so zajemali okrogli pomolni stolpi. Prav nič dobre volje se nisem oziral na stolpe in na zamrežena okna, ko sem ugledal zgradbo. Ob lepih pomladnih dneh in v času velikih dogodkov biti pod ključem, ni karsi-bodi, zlasti za mladega človeka, i ki je željan življenja in dejanj. 1 A prigovarjal sem si, da sem j zavoljo pregrešnega dvoboja zaslužil še mnogo večjo kazen. Mučila me je'tudi zavest, da sem po lastni krivdi ubil vsako upanje, da zadobim Verenino roko. Nič ni bilo velikemu sodniku bolj zoprno ko pretepač, in za takega sem zdaj veljal v njegovih očeh. Že prvi dan svojega jetništva sem prejel od njega list, s katerim mi' je javljal, da me ne želi več videti v svoji hiši; naj torej čim prej hišini sporočim, kam naj pošlje moj kovčeg. Priloženo je bilo nesrečno Verenino pismo, neodprto, kakor sem se prepričal, a brez vsake besedice opravičila ali pojasnila. Pozneje sem čul, da se je bilo velikemu sodniku pri odpiranju zavoja pomešalo med druge spise, tako da ga je našel šele dan pozneje. Njene mile besede so me ge-nile do solz. Iz vsake vrstice mi je vela njena ljubeznivost. Ni veliko govorila o ljubezni in hrepenenju; toda iz vseh tistih obrazcev in popisov, ki jih je zložila v pismo, o teti in Katri, o botru in moji materi, katero skoro vsak dan obišče, pa do kanarčka v kletki in cvetlic na vrtu — vse je kazalo njeno ljubo, zvesto, vdano dušo. Pismo "mi je bilo v tem hipu mučna obtožnica, ki mi je naglas klicala: Ti, tvoja nagla jeza je ubila njenega in tvojega življenja srečo! O kako sem vihral v svoji jetniški celici tistih par korakov sem in tja! Kako me je razjedal kes, ki ni ' mogel več vsega popraviti! I________________ IpW , se Redingu in I.'0 v dobrohotno ponu-1 ^avo. K 8va p'J' 'H « ^edingom v vo-S:?a Ukiem zvedel, da se p HvUjenje nesrečnega ■fe^H * ravno Brun-2Ko je bil uganil, da biti, je bil da mu t0 Prija" mJ* je Zvečer ni več na-ftpHtaj8616 tisti dan zju-Postelje, ko mu Ilr^ro Povedati, s kom sem se od- l'H> sVa k-, f ■ He< . Ua zaprta v so- fvV13 dni sva stala |V "»e je s°diščem. Veliki Pd^ile v!edal z ožmi' ki Ik^Se razločno od Pil51 do kraja zapra-lsVu kl°njeno^t. "Tail % bo nikdar za- IV^ sl°je hčerke>" sem ij^Hs Govoril je na-ik^fih asluženo grajo. Le »VotJekundantov, da je *u nalašč priza-IC^bi! °"varovala hujše f dva meseca rt M°j nasprotji. tnu takrat toliko, in 11%,J- bil° zopet odlo-fv^H Je v častnika. Za-, je dal kasneje Ugemu polku. i W zen strah pred • r v tak zločin? Za-j^il, da je milostno INovi k' se eden od va-I;'2 živ;* znamenjem vla-£SčnJenj'e> dočim bi se f% t,f°.sti pokoril za svo- fcAetjel" IV sovoi-h - - 1 m ; saj sem cu_ i Si4' ce§Se Zaman skušal j ESojj ' da Je moje rav- j Povrhu mi je It ŠihilProtivnikovem na-, j JA da s a v glavo: bil sem 1 J' Ko jjjrtm preidem k na-«%,(j,aVllo S slučajem, in * ko enkrat zoper to Iktlaf^do nastopilo s IS je R dru^im v strah." 1%] . fd^S stopil k na-i^ftl v; 'Gosp. Muos, sma-Za krščanskega Kako je mogo- P^nt zaklical njegov i%njetl!" je zavrnil Gi-pil! kraljevem imenu!" m^Tjezdec'ki je 1. konju planil na iflL'j * « B(lase sem vzkliknil, in je ogromna pe- |Hr edln£ — lej no! l^W. ne boste kazili na-JO sP°Pada, ki je do-ffklk. Valirsko potekel?" li. ga kričati in sem i«so naPada> S kate" jja 0vražnik odlašal; zakaj mu je, da ne stoji potniku, ki bi ga smel | Zurlauben je bil po-i,j'va sem se bil dobro iz-U/86*1 viteških umetno-učitelj v bor jen ju L,, "ai za enega svojih »Prej i>i . 11 V Je zaklical Gibe-^ lm Pogledom je na-C v tretje Ivignil meč, li 2sta zazvenčali svetli li i.,a las je manjkalo, pa 0 tokrat spodletelo, je ^jSUnek: nasprotnikov lo^ mimo mojih pr-. mi je sraico oretr- • |odovinski roman iz časov francoske revolucije. vedal, da si ti lahko njegov gost toliko časa, dokler si ti bode ljubilo!" Indijanec, kateri poleg Ar-rowa zadej žensk jezdi, skoči po bliskovito s svojega konja, in ga prepusti prostemu gibanju, medtem pa hiti, da prime konja od Toke in tuje ženske. Vendar pa je bil Arrow hitrejši, in mu medtem prepusti, da prime konja svoje matere, on pa stopi k Elizabeti in jo ja-ko galantno prime s svojimi ru-javimi rokami in jo postavi na zemljo; staremu I n d i j a n c u Mungotu pa je privabilo to elastično kretanje nasmehijaj veselja na ustna. Elizabeta stisne hvaležno roko Arrowu, potem pa stopi k staremiu nepremično stoječemu glavarju Creekov. "Jaz se usojam pri tebi prositi zavetišča glavar," reče ona, "hočeš rni ti to uslugo storiti?" "Bela gospa je v moji vasi dobrodošla," odgovori ponosni glavar Mungo v dobri angleščini, "moja hiša ti je na razpolago in Toka bo skrbela za tebe prav pridno!" On se napoti sedaj v kočo, pred katero se je pasto vsepol-no kokoši. Elizabeta in Toka so mu sledili v precej velik napolteman, hladni prostor, v katerem je viselo na stenah vsepolno vsakovrstnega orožja in druge take šare in v ozadju tega prostora je plapolal mali ogenj, nad katerim je visel precej velik kotliček. Ležale so vreče skoruze napolnjene ob stenah, katere so na-domestovale klopi. Na stropu tega napol temnega prostora pa so visele vsakovrstne kože od divjačine. Medtem časom, ko je Elizabeta ogledovala radovedno orožje, pa je prinesla Toka mleka in drugih raznih jedil, katerih Elizabeta že dolgo časa ni vživala, ker na onemu otoku je mogla vživati samo sadje, ptičja jajca in morske školjke, in ta jed ji je prav dobro šla sedaj v slast. Indijanski glavar jo ni niti z enim vprašanjem nadlegoval. Resno in tiho je sedel na eni s koruzo napolnjeni vreči in pu-šil z lončene pipe. Medtem pa se je približal večer. Sedaj pristopi Toka k Elizabeti, jo potreplja po rami in ji pokaže smer v kateri so se nahajali mali prostori, katere so vporabljali Indijanci za spalnice. Enega izmed teh prostorov je dobila tudi Elizabeta. V temu prostoru se je nahajalo veliko ležišče iz koruznice in nekoliko plahtami za pokriti. Vsprejem od strani Creek Indijancev je blagodejno vplival na Elizabeto. Ona stopi k Mungotu, mu poda roko in se mu prav lepo zahvali. On se ni veliko zmenil za lepe besede, toda nalahno je stisnil Elizabeti roko. Ko nato Elizabeta še enkrat na prosto stqpi, poklekne in moli, se prikaže v njeni bližini Arrow in čaka toliko časa, da je ona končala z njeno molitvijo. Takoj nato pa pristopi k nji. 1922 1944 J^aznantlo in JZ,ahH)ala Globoko potrti od prevelike žalost! naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nam je bil prizadet bridki-udarec, ko je prišlo prežalostno sporočilo, da je žrtvoval 9va'e mlado življenje v boju za domovino naš iskreno lj ubljeni in nikdar pozabljeni sin in brat $9t. Robert Charles Cevec t ki se je nahajal v vojaški službi 22 mesecev m nekje v Franciji je podlegel sovražni krogli, ki ga je tako nevarno zadela in mu dne 27. junija 1944 vzela cvetoče življenje v najlepših mladeni«^ letih, star šele 22 lot. Rojen je bil v Clevelandu, Ohio, dne 8. januarja, 1922. V njegov blag spomin je bila opravljena sveta maša zadušnica v cerkvi sv. Vida dne 11. avgusta 1944 z udele* vojaške častne straže. Prisrčno se želimo zahvaliti Monsignor Rt. Rev. B. J. Ponikvarju za opravljeno slovesno sveto mašo in za ganljive cerkvene obrede. Enako tudi izrekamo našo prisrčno zahvalo Rev. Andrew Andreyu in Rev. Francis Baragi za asistenco pri sveti maši. Ter ravno tako tudi organistu Mr. Peter Srnovrš-niku za petje v cerkvi. Prav lepa hvala našim dobrim sosedom, ki so nam bili v največjo tolažbo in pomoč v tej najbridkejši žalosti, namreč: Mrs. Harry Ward, Mr. in Mrs. George Metz in sin in Miss Sophie Johnson. Prisrčna hvala tudi vsem drugim sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki so nas ob-:'skova!i in nas tolažili v teh težkih in žalostnih dnevih ter nam izrazili svoje sočutje osebno ali pa s poslanimi sožalnimi kartami ali pismi. V globoki hvaležnosti se želimo tudi prisrčno zahvaliti vsem, ki ste v blag spomin našega nesrečnega edinega sina in brata da- rovali za svete maše, ki se bodo brale za mirni pokoj njegove blage duše in sicer: Rev. Francis Baraga, Mrs. Jennie Oblak in dru-maž, Mr. in Mrs. John Knaus, Jr. in sin, E. 175 St., Mrs. Mary Brodnick in družina, Carl Ave., S/Sgt. in Mrs. Joseph Brodnick in sin, E. 177 St., Mr. in Mrs. Frank Raddell, E. 177 St., Mr. in Mrs. Louis Bavec in družina, Bay-liss Ave., Miss Marie Telic, Mr. in Mrs. Rudolph Otonicar, Sr., Mr. in Mrs. Frank Zobec, Sr., E. 66 St., Mr. in Mrs. Frank Per-nach in družina, Mrs. Stephanie Kozorog in hči, Mrs. Frances Repar, E. 64 St., Mr. in Mrs. John Persin in družina, Mr. in'Mrs. Joseph Piks družina, Mrs. Frances Shenk, Mrs. Mary Marinko družina, Bonna Ave., Mr. in Mrs. Jacob Pozun in hči, Mrs. Mary Prijatel in sin, E. 66 St., Mr. in Mrs. AYithony J. For-tuna družina, E. 64 St., Mr. in Mrs. George Martin družina, Miss Mary Ferkul, Mr. in Mrs. Richter, E. 67 St., Mr. Frank Kepic, Eastham Ave., Mr. in Mrs.« John Knaus, Sr., Mr. in- Mrs. Joseph Zgonc, E. 71 St., Mrs. Magdalene Mrhar, Mr. in Mrs. Frank Starin, E. 36 St., Pvt. Joseph Starin, Mr. in Mrs. Frank Kosmerl, Mrs. Mary Bradač, E. 167 St., Mrs. Frances Qrazem in hčere, Mr. in Mrs. Joseph Kuhel družina, Mrs. John Kern, Mr. in Mrs. Anton Lach, ter sledeči iz Addison Rd.: Mr. in Mrs. Joseph Zele družina (pogrebnik), Mr. in Mrs. Anton Korošec, Pfc. in Mrs. Nick Habian, Mrs. Harry Ward, Miss Sophie Johnson, Mr. in Mrs. George Metz družina, Mrs. Frances Zakrajsek družina, Mr. in Mrs. Frank Skully družina, Mr. in Mrs. John Rožic družina, Mr. Louis Ku-lovic, Mr. in Mrs. John Lube, Sr., Mr. in Mrs. Frank lic družina, Mr. in Mrs. Frank Stupar, Mrs. Mary Andolek družina, sedaj E. 148 St. Obenem tudi lepa hvala vsem, ki so nam sporočili, da so poslali drugam za sv. maše. Našo prisrčno zahvalo naj sprejmejo vojaki iz Crile Hospital: Pfc. Bernard Allyn, bugler, Pvt. John Karpin, guard, in Pfc. Sid- str®' ney Cox, guard, za udeležbo in častno 8 . žo pri svati maši; enako tudi Col. Harden* je dal dovoljenje vojakom, kakor tudi v ^ kom Pvt. Louis Dus, E. 61 St., Pfc. Alb<^ Vidmar, Carl Ave., in Pvt. Joseph Mer Norwood Rd., za navzočnost pri sv. maS1 za izkazano čast pokojnemu. f Najlepša hvala Miss Eleanor Karli*^ in Rev. Francis Baragi za njih pomoč, ^ preskrbeli vojake za častno stražo pri 8 v • masi. j^j Prisrčno zahvalo želimo izreči vsefl>> so se udeležili svete maše v spomin pok°J mu ter vsem, ki so se nam podpisali v 8,5 minsko knjigo. . Našo najprisrčnejšo zahvalo naj 5P ^ me pogrebni zavod Joseph Zele in Sin°vl njih trud in prijazno naklonjenost ter Z® po vodstvo pri sveti maši. Slučajno, če se je katero ime pom°t0 izpustilo, prosimo, da nam oprostite kef ša želja je izreči vsem najtoplejšo zahva'0. Preljubi jeni in nikdar pozabljeni sin in brat, od žalosti se je trgalo srce, ko smo dobili to n življenje in tako daleč od svojih dragih zdaj poči vaš, da ne moremo pohiteti na Tvoj grob. Tihe s nazaj med nas, čeprav bi dali vse, če bi bilo mogoče še enkrat videti Tvoj smehljajoči obraz. Kr dragi Robert, nam pa nihče vzeti ne more in bo živel v naših srcih do konca naših dni. Mirno spa ajbolj žalostno sporočilo, da si tako prezgodaj za ljubezen domovine moral žrtvovati svoje olze nam zalivajo oči, ko pomislimo, da za nas ne pride več tisti zaželjeni dan, ko bi se Ti P0**?-uta vojna nam je vzela edinega sina in brata, ki smo ga tako iskreno ljubili, toda spomina na Te vaj v oddaljeni tuji zemlji in uživaj večno veselje pri Bogu, kjer vlada srečni mir. Ko zadnjič si jemal slovo, zapustil si naša srca otožna, ker živeli smo v skrbeh za Tebe, ali se povrneš zopet med nas. Edini sin, edini brat predragi, sovražnik tam Te je dobil, noč in dan premišljujemo, kako poslali bi po Tebe. V tuji zemlji zdaj počivaš, nam od žalosti trga se srce, vera in upanje nas tolaži, da vidimo se, kjer ni trpljenje ne vojske. Žalujoči ostali: Cleveland, Ohio, 12. oktobra 1944. CHARLES in FRANCES LEVEČ, starši MARY poročena Brodnick, sestra JOHN, svak JOHN CARL, nečak :»ik«ilnn torodnilrnu "Lahko nočr ^jJi votlim glasom, bela gospa! Arrow P( lepega sanjal od te. J . Robert DunbarJ« Oba moža na sp\aV g j prav pridno vpodJ« j reh na otoku in odi* ^J penjala vse svoje si'^J segla kaki uspeh. 0 | sam kapitan. ^jfl Ko se je Freddy » I vrnil iz globočine » J ne pripovedovati, J kor več neče povrtJ no in je tudi svoje?J Robert Dunbarja # J ta mu je pripoved^ J ra na vsak način * J da doseže zaboj z j Dolnien. ,J9 ' (Daljej)^ t Glava brez n»s,1d trdnjava brez ——■fl začetn CLEVELAND 0 Vladimir GolscW^Ik severance četrtek 12 ** J Sobota 14. Severance!^,—^ oprijeti grive na svojem konju, da se je tako mogla obdržati na živali. Ko so prišli ono-stran močvirja, je šlo potovanje hitreje in brez vsake nevarnosti od rok. Po večurni ježi so se jeli bližati dolgi in rodovitni dolini, ki so jo vsenaokrog obdajali hribi. V tej dolini je bila jako dolga vas creeških Indijancev, in v njej je bilo več sto koč. Okoli vasi so bile staje, v katerih je bilo vsepolno goveje živine in konj. Stara Toka je opazovala Elizabeto, ki je jezdila poleg nje, Ko sta še oba Indijanca za-jahala vsak svojo žival, so vsi štirje odjezdili. Ženski sta jezdile odspredaj, in živali so prav dobro poznale pot, kakor se je videlo. Ko so prišli na visoko planoto, se je Elizabeti razprostrla širna zelena ravnina, z bujnim trnjem in visoko travo poraščena. "Močvirje," reče Toka kaza-je na zeleno ravan. Pametne živali pa so kmalu našle kraj, koder so bila trda tla, da se jim ni vdiralo. Niti Toki, niti Elizabeti ni bilo treba rabiti vajeti. Elizabeta se ie morala zdai Da zdai TRPLJENJE MLADE MATERE ROMAN /.-J,,.. 1 = ter zapazila vtis, ki ga je naredila cvetoča vas nanjo. ; Videlo se je na oddaljenem ; polju Indijance z vsakovrstnimi deli zaposljene. Spodaj pri čredah se je opazilo ženske in otroke kateri so bili zaposljeni pri čredah. Vse naokoli, kamor se je ozrlo človeško oko, se je videlo sukati pridne Indijanske roke pri delu. Ko se je pričela karavana približevati kočam, so se ji približali rujavi, napol nagi otroci in so radovedno premotriva-li tujko. V sredini male vasice se je nahajala ena nekoliko večja koča. Toka pokaže sedaj k oni koči. Bila je to njena koča, koča poglavarja. Takoj nato pa opazi Elizabeta pred njo starega, velikega in resnega Indijanca, kateri je stal s prekriža-nimi rokami na prsih, ter ponosno gledal proti prihajajočim. "Mungo nas pričakuje," reče Toka, "on ti bode sedaj po-