Ameriška Domovi ima /* m/ft E RI e/% Ul—H O M E AMERICAN IN SIN RIT ČOReiGN IN LANGUAGE ONIV NO. 82 National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, APRIL 27, 1965 SLOVENIAN MORNING N€WSPAP€fi ŠTEV. LXIII VOL. LX1II Cela armadna enota iz Sever. Vietnama se bori na strani overile Ujetniki, ki so jih zajele vladne čete, trdijo, da nastopa v srednjem delu Južnega Vietnama celoten bataljon armade iz Severnega Vietnama. SAJGON, J. Viet. — Zastopnik poslaništva Združenih držav in govornik vlade Južnega Vietnama sta izjavila, da se v višav-iu sredi Južnega Vietnama bori celota bataljon 101. polka ^25. severnovietnamske armadne divizije. Vrsta ujetnikov na tem delu bojišča, ki so prišli v r°ke vladnih čet, je potrdila to vest. Poročilo vladnih čet, ki so Se 29. in 30. marca borile v tem 'predelu, trdi, da so1 bili sovražna vojaki disciplinirani in boljše opremljeni od njih samih. Ameriški vojaški opazovalci So priznavali, da se bore v krstah rdečih gverilcev pripadniki oboroženih sil Severnega "Ustnama, toda ti naj bi bili iztreseni po posameznih eno-Uh. Sedaj obstoje prvič dokazi 2a nastopanje celih oddelkov ledne armade Severnega Vietnama na strani komunističnih gverilcev v boju proti vladi v nžriem Vietnamu. To dejstvo naj bi potrjevalo napovedi o pripravah na močan ^■-či napad v srednjem delu 'jUzricga Vietnama v prihajajoči dobi monzumskega deževja. ekateri napovedujejo napad *|a letalsko oporišče Danang, Iugi na mesto Hue, nekdanjo Prestolnico anamskega cesar-Va- Zavzetje kateregakoli bi .^menilo velik uspeh za rdeče * ki utegnilo imeti bistveni P 5V na konec vojne. Združene Sukarno povabljen na sestanek z Rahmanom KUALA LUMPUR, Malez. — Japonska vlada je pred časom povabila predsednika Malezije Abdula Rahmana za 1. maj na obisk v Tokio. Sedaj je bil tja povabljen tudi predsednik Indonezije Sukamo. Oba naj bi se tam sestala in poskušala najti mirno rešitev za spor med obema državama. Suikarno vodi vse od jeseni 1963, ko je bila Malezijska federacija ustanovljena, boj za njeno uničenje. V Malezijo pošilja svoje gverilce, ki sejejo tam nemir in skušajo izvajati sabotaže. Čeprav vsi ti napori niso posebno uspešni, zahtevajo vendar od Malezije in njene zaveznice Velike Britanije precejšnje obrambne napore. Tako ima Velika Britanija, ki je po pogodbi vezana pomagati Maleziji v narodni obrambi, trenutno na tem prostoru okoli 50,000 vojakov. Tudi Malezija sama je morala občutno povečati svoje oborožene sile in izdatke za nje. Priprave za napovedani sestanek je vodil japonski diplomat Shojiro Kawashima, menda na predlog samega Sukarna. Če do razgovorov v Tokiu dejansko pride, bo to doslej 13. poskus končati spor med Indonezijo in’ Malezijo. Cj v zave bodo brez dvoma storile da rdeči napad, če bo do J°ga ros prišlo, ne bo uspel. lisSaviS pošiljanje 0r°2ja ipcmilkeni ffcmp a UAIRO, Egipt. — Združena tea S^a rePu^hka je pred par 1 ustavila pošiljanje orožja ^ Umnikom proti vladi Čombeja gu, ker je na ehi strani v Non tg02^3’ '^a hi večina orožja u-priti v roke vladnih čet, čistijo zadnje postojanke u- Tomik, s samimi vodniki upora. •°v, na drugi pa zaradi ^aser e9akc 11 j eg, Katoliško stališče o Ju-dlh je zopet predmet debate RIM, It. — Velika večina Vatikanskega koncila II. je že lani rdcbrila načelno stališče Katoliške cerkve glede odgovornosti judovskega naroda za Kristusovo trpljenje in smrt. Konservativna manjšina pa se še ne da ugnati. Te dni so prišle iz vatikanskih krogov govorice, da je zo-oet postala zelo aktivna. Našla je oporo v arabskih diplomatih in v nekaterih škofih iz arabskih držav. Napenja vse sile, da bi spremenila končno besedilo dekreta o tem vprašanju. Akcijo vodi škof Carli iz Segni, ki je sedaj začel javno zagovarjati svoje stališče proti sedanjemu besedilu. Nad polovico na poljih NEW YORK, N.Y. — Po po iatkih Združenih narodov je nad polovico vse delovne sile na svetu zaposlene na poljih, skupno okoli 530 milijonov ljudi. Vrata k razgovorom o Vietnamu so odprla Združene države so izjavile, da so pripravljene udeležiti se konference o Kambodži, kjer bi bila priložnost tudi za razgovore o Vietnamu. WASHINGTON, D.C. — Državni tajnik Dean Rusk je objavil, da so Združene države pripravljene iti na konferenco o Kambodži, ki naj bi se jo u-deležile države, zastopane na ženevski konferenci o premirju v Indokini leta 1954. Konferenca naj bi uradno razpravljala o nevtralnosti Kambodže in o nedotakljivosti njenega ozemlja. Sovjetska zveza in Velika Britanija sta se za tako konferenco izjavili že preje. Tudi predsednik Kambodže, ki je pred leti zahteval tako konferenco in skupno jamstvo, je bil za konferenco z vsemi predvidenimi udeleženci, med katerimi naj bi bile Sovjetska zveza, Združene države, Velika Britanija, Francija, Rdeča Kitajska, Severni in Južni Vietnam, Laos in Kambodža. Preteklo soboto je pa nepričakovano izjavil, da na taki konferenci Združene države in Južni Vietnam niso potrebne. Sodijo, da je Sihanuk to izjavil na pritisk rdeče Kitajske, ki bi rada na ta način konferenco razbila, še predno bi mogla nuditi kako priložnost za razgovore o pomiritvi Vietnama. Državni tajnik Rusk je dejal, da bo v slučaju, če do take konference pride, imenoval za zastopnika' Združenih držav posebnega poslanika A. Harri-mana. Mariner 4 na pil proti Marsu 88 milijonov milj PASADENA, Calif. — Vesoljsko vozilo Mariner 4 bo v četrtek 66 milijonov milj od Zemlje na poti proti Marsu, ki ga bo predvidoma doseglo 14. julija letos. Če pojde vse po sreči, bo posnelo stokrat iz razdalje okoli 10,000 milj Marsovo površino in poslalo te posnetke nazaj na Zemljo. Doslej je opravilo srečno dober del poti, toda čim bližje bo Marsu, tem večje bodo nevarnosti. Doslej je prestregla ploščica z dvema palcema premera, ki je pritrjena na vesoljskem vozilu, že 77 malih meteoritov, samo vesoljsko vozilo pa nemara še veliko več. Mariner 2 je na vsej poti do Venere zabeležil le dva taka meteorita. Meteoriti lahko poškodujejo V JEKLARSKI INDUSTRIJ! NEVARNOST STRAJKA MIMO Zastopniki jeklarn in zastopniki Unije jeklarskega delavstva so se včeraj dogovorili o začasni delavski pogodbi. Delavstvo je dobilo 11.5 centa poviška. Novi dogovor ostane v veljavi vsaj do 1. septembra. PITTSBURGH, Pa. — Nevarnost štrajka v jeklarski industriji je včeraj bila začasno odstranjena, ko so se zastopniki jeklarn in zastopniki Unije jeklarskega delavstva sporazumeli o pogojih podaljška sedanje kolektivne pogodbe do prihodnjega septembra. Sporazum predvideva H.5 centov poviška pri urnih plačah in obrobnih koristih. Kako bo ta povišek dejansko razdeljen, bo odločeno šele v novi kolektivni pogodbi, dotlej ga bodo podjetja plačevala v poseben sklad. Sporazum morata odobriti še glavni izvršni odbor unije in unijski odbor za plače. Oba se bosta sestala jutri. Obstoja prepričanje, da bojsporazum brez posebnih težav sprejet. j ~ Unija je zahtevala prvotno /zs/ol,_ naSelbtn samo vesoljsko vozilo ali katero izmed njegovih naprav, v tem|okoli 18 centov povišanja pril slučaju seveda Mariner 4 ne bo'pjačah in robnih koristih, med- mogel izvršiti svojih nalog. Ne-item ko so bile jeklarne priprav-je moralo' zgoditi j jjene dati le 2 Amerikanci hočejo na potovanje v zamejstvo WASHINGTON, D.C. — Predsednik L, B. Johnson je pozval sodržavljane, naj ne potujejo v tujino, dokler se ameriška plačilna bilanca ne poprdvi. Izgle-da, da ga ti ne poslušajo dosti. Po uradnih podatkih je bilo letos v prvih treh mesecih izdanih 13% več potnih listov kot lani v istem razdobju. kaj takega z ruskim vesoljskim vozilom! ^ ]-ar so unjje preračunale na Mars 1, ki je na poti proti Mar- 8 centov. Razgovori so zastali, ko je vsaka stran trdo vztrajala su 21. marca 1963 utihnilo, potem ko je napravilo 66 milijonov milj. Indonezija zaplenila še zadnje tuje premoženje DJAKARTA, Indonez. — Indonezijska vlada je že davno zasegla vse ameriške, angleške in nizozemske investicije, sedaj je zaplenila še ostanek, ki je lastnina Belgijcev, Francozov, Švicarjev in Dancev. Premoženje obstoja največ iz plantaž za kavčuk in palmove koščice. Cenijo ga na okroglo $15 milijonov. Ameriške, angleške in nizozemske investicije so šle v bilijone dolarjev. V dekretu ni povedano, ali misli vlada plačati odškodninp. Največ plantaž je na Javi in severni Sumatri. Sedaj je odprto samo še vprašanje avstralskega premoženja, ki pa ga ni veliko. RENATA TEBALDI REŠILA PREDSTAVO Cleveland, O. — Včeraj se je zbralo v Public Hallu na prvo predstavo letošnjega gostovanja Metropolitan opere preko 7,000 ljubiteljev glasbe. Na sporedu je bila Puccinijeva Tosca. Renata na svojem stališču. Zasluga za sporazum gre v glavnem zveznemu posredovalcu Williamu E. Simkinu, ki je pretekli petek izdelal osnovo za sporazum in jo predložil uniji in zastopnikom jeklarn. Tedaj je bilo že očitno, da nove pogodbe v celoti do 1. maja ne bo mogoče izdelati. Obe strani sta pokazali dobro voljo. Unija je včeraj opoldne sporočila Simkinu, da je pripravljena v svoji zahtevi po povišku popustiti, če so jeklarne voljne svojo ponudbo primerno povišati. Do večera je bil sporazum dosežen. Objavljen bi moral biti šele danes, pa je njegova vsebina prodrla v javnost že včeraj. Sporazum bo ostal v veljavi vsaj do 1. septembra, pogajanja za novo kolektivno pogodbo pa se bodo dejansko začela 1. julija. Dotlej upajo, da bo novo vodstvo Unije jeklarskega delavstva že dodobra vživeto na svojih novih mestih. Sedanji glavni tajnik Abel je včeraj dejal časnikarjem, da bo v par dneh objavljen izid volitev. On naj bi bil izvoljen za novega predsednika z večino okoli 10.000 glasov. BROOKLYN, N.Y. — Mrs. Helen Pellich z 1711 Putnam na sedanje pla- Avenue je dobila sporočilo, da je zadet od kapi nenadno umrl v Domžalah 29. marca letos njen brat Franc Povš, star 59 let, rojen v Grobljah pri Domžalah. Pokopan je bil v Mengšu. Poleg omenjene je zapustil tu tudi sestro Marijo Urbanija. Napovedujejo, da bo letos poTTebaldi je bila v naslovni vlogi tovalo v tujino od 2.25 do 2.301 tako odlična, da je potegnila za Dosti izbire milijonov Amerikancev, ki bodo seboj vse občinstvo, ki je bilo WASHINGTON, D.C. — V a-tam pustili nemara precej več nad podajanjem nekaterih dru- meriških gozdovih je okoli 150 denarja kot lani, ko so potroši- gih vodilnih vlog delno razoča- vrst 'raznega drevja, ki daje vse li tam 1.6 bilijonov dolarjev. irano. vrste mehkega in trdega lesa. Je pri tem ostal še vedno nasproten Čombeju in ^čet]^ Vladi’ mu od stjfaSer *n alžirs!ki Ben Bella p0(j0d Vsega začetka bila glavna ju ^rnv^a uP°ra proti Čombe-Jalo r°Ue upornikom je odha-Un ^ Kongo .preko Sudana in stg e’ V preteklem mesecu pro.. G K državi zaprli meje di ^ ^uugu, istočasno pa so tu-Se^j^Uejevi beli najemniki za-V Se 2actnja uporniška oporišča deja^e^0Vzhodnem Kongu. Tako ieio i-S ° Uadne čete obvladu-du <0rigoško mejo proti Suda-Uuiazp0^ Ugandi in tudi proti ten,^a^no in hladno. Najvišja peratura 48. Sovjetski zunanji minister Gromiko v Parizu CLEVELAND, O. — Sovjet-,zadevajo obe državi, prav peškega zunanjega ministra Gro- mika so v nedeljo, ko je z ženo in skupino pomočnikov pristal na pariškem letališču v posebnem sovjetskem letalu, sprejeli z vsemi častmi. Na čelu sprejemne delegacije je bil zunanji minister Maurice Couve de Murville, sprejem pa je bil v Salon d’Honneur, ki je bil zgrajen leta 1960 nalašč za obisk predsednika Eisenhower j a in predsednika vlade ZSSR Hru-ščeva. Gromiko bo v Parizu šest dni in bo v tem času imel vrsto razgovorov z zunanjim ministrom Murvillom, vsaj enega z De Gaullom in več tudi s predsednikom vlade Pompidoujem. Razgovorov se bodo na obeh straneh udeleževali seveda tudi svetovalci in pomočniki obeh zunanjih ministrov, oziroma vlad. Francozi bodo z ruskim gostom razpravljali o vseh vprašanjih mednarodne politike, ki sebno pa o vojni v Vietnamu in o nemškem vprašanju, ki predstavlja bistveni problem miru v Evropi. Stališči obeh vlad v teh dveh glavnih vprašanjih sta do neke mere slični in vsekakor veliko bližji drugo drugemu kot ameriško in rusko. De Gaulle se zavzema za končanje vojne v Vietnamu in svetuje Washing-tonu, naj se od tam umakne ter sprejme “nevtralizacijo” Vietnama, pri tem pa še ni povedal jasno, ali misli Severni in Južni Vietnam ali le Južnega. Prepričan je, da z oboroženo silo Vietnam ni mogoče rešiti, če se to ni posrečilo Francozom, kako naj bi se Amerikancem? prepričujejo sami sebi v Parizu. Tudi Sovjetski zvezi bi bilo ljubše, da pride v Vietnamu do miru, kot pa da bi se vojna razširila in nazadnje potegnila še njo v svoj vrtinec. Tako je dan temelj za skupen francosko-sov-jetski nastop pri reševanju vietnamskega spora. Johnson odpustil davke udeležencem v vietnamskih vojnih operacijah WASHINGTON, D.C. — Predsednik Johnson je s posebno administrativno odredbo odločil, da našim udeležencem v vojnih akcijah v Vietnamu ni treba plačevati dohodnine. Odlok pa velja že s 1. januarjem 1964. Cenijo, da bo te dobrote deležno okoli 75,000 oficirjev in vojakov; 32,000 jih je sedaj v Vietnamu, 18,000 jih je tam služilo in so sedaj premeščeni, 25,000 jih pa služi v vojni mornarici na Tihem oceanu. Mislijo, da bo skupni znesek vseh popustov znašal nad $25 milijonov, morda pa s časom dosegel tudi $50 milijonov. Iz Clevelanda in okolice Poroka mladega para— Preteklo soboto sta se v cerkvi Marije Vnebovzete poročila gdč. Terezika Fujs, ki je lani prišla iz Prekmurja na obisk k Mr. & Mrs. Frank Fujs, in g. John Jug iz Toronta, Kanada. Novoporočenea živita sedaj na 718 E. 157 St., Cleveland, O. — Naše iskrene čestitke in obilo sreče! Hvala za obisk— Mrs. Barbara Sobočan iz Hamiltona, Ontario, Kanada je bila čez teden na obisku pri svojih sorodnikih, družini Jožeta Koren, 26901 Elinore Ave. v Eu-clidu. Včeraj se je oglasila v našem uradu in naročila pozdrave za svoje clevelandske znance. Hvala za obisk. K molitvi— Člani društva Najsv. Imena fare sv. Vida imajo skupno molitev nocoj ob 8.30 v Zakrajško-vem pogrebnem zavodu za pok. Antona Orehek. Članice Oltarnega društva fare sv. Vida in članice Podr. št. 25 SŽZ so vabljene nocoj ob sedmih v Zakrajškov pogrebni zavod k molitvi za pok. Mary I Baznik. Članstvo Dramatskega društva Lilija je vabljeno jutri, v sredo, ob osmih zvečer v Zakrajškov pogrebni zavod k molitvi za pok. Hinka Lobeta. Zadušnica— V sredo ob 7.15 zjutraj bo v cerkvi sv. Jeronima sv. maša za pok. Josepha Bergoča na 30. dan njegove smrti. Dopolnilo— Pok. Mary Baznik je bila rojena v Stojanskem vrhu v fari 3v. Križ. V starem kraju je zapustila sestro Uršo Hribar. Bila je članica Društva sv.Neže CKO, Podr. št. 25 SŽZ in Oltarnega društva sv. Vida. Pogreb— Pogreb pok. Hinka Lobeta bo v četrtek zjutraj ob 8:30 iz Zakrajškovega pogreb, zavoda v Nemško zedinjenje je trd o-reh, to vedo tako v Moskvi kot v Parizu, Londonu in Washing-tonu. Razlika je le v tem, da so v Moskvi, Parizu in Londonu proti združitvi Nemčije, v Wa-shingtenu pa jo vsaj javno podpirajo, čeprav dejansko niso za njeno dosego voljni veliko storiti. Zahodnonemški kancler Erhard je prav pretekli teden pozval Washington, naj vendar tudi v tem pogledu kaj ukrene. V Zahodni Nemčiji bodo imeli v septembru volitve v zvezni parlament, zato je vprašanje zedinjenja, katerega imajo na programu vse stranke v Zahodni Nemčiji, posebno pereče. De Gaulle rahlja francoske vezi z NATO, SEATO in drugimi zvezami, kjer ima odločilno besedo Amerika, rad bi vzpostavil nekdanjo francosko moč v Evropi in v svetu. Je dovolj stvaren politik, da ve, da so francoska sredstva omejena. Do veljave bodo prišla le tedaj, čejin ae tudi v času druge svetov-bo sovjetski pritisk ua Srednjo j ne vojne. Evropo popustil in če se bodo Združene države umaknile nazaj preko Atlantika. V taki nevtralni Evropi, ki bi naj zajela po možnosti tudi vse sedanje satelitske države, v kateri bi si ruski in ameriški vpliv držala ravnotežje, bi Francija lahko zopet bila vodilna sila, zlasti še, če bi bila trdno povezana z Zahodno Nemčijo. Če bi prišlo do nemškega zedinjenja, potem bi bila v nesovjetski Evropi prevladujoča sila Nemčija. Tega nočeta ne Pariz ne Moskva. Tako je tudi tu dana osnova za sodelovanje. Ne smemo pozabiti, da so med Rusijo in Francijo že obstojale tesne vojaške in gospodarske vezi, da gre torej v neki obliki le za njihovo obnavljanje, čeprav je danes svetovni položaj popolnoma drug, kot je bil v času pred prvo svetovno vojno Zadnje vesti NEW YORK, N.Y. — Na včerajšnji seji razorožitvenega od- cer^ev sv Vida ob devetih, nato bora Združenih narodov je sovjetski zastopnik N. Fedorenko napadel Združene države in njihovo politiko v jugovzhodni Aziji. Ameriški zastopnik A. Stevenson je enako ostro odgovoril in opozoril zastopnike 114 držav na seji, da je Rus v poldrugo uro trajajočem govoru razorožitvenega odbora posvetil vprašanju razorožitve le 36 sekund. SANTO DOMINGO, Dom. rep.— Spor med vojaškimi vodniki o tem, kdo naj prevzame vodstvo republike, še ni končan. Pristaši predsednika Boscha so razdelili med civiliste velike količine orožja. To je pripravilo Združene države do tega, da so sklenile okoli 500 svojih državljanov v Dominikanski republiki odpeljati začasno od tam, da ne bi bili v nevarnosti včeraj piketirali gradnjo novega federalnega poslopja v podporo zahtevi, da naj zvezna vlada gradnjo ustavi, dokler ne bodo unije, ki so pri njej udeležene, prenehale zapostavljati črnce. Delavsko tajništvo je to zahtevo že pretekli teden zavrnilo. Vodniki borbe so izjavili, da bodo danes s piketiranjem nadaljevali in tega raztegnili še na mestno hišo in na glavni urad šolskega odbora. na Kalvarijo. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob dveh. Pokojni je zapustil v starem kraju sestre Pepco Tomin, Dano Jarc, Zoro Testen, Mileno Spilar in Olgo Krej-či ter brata Milana in dr. Franceta. Bil je tudi član Društva Clevelandski delavci št. 9 SDZ. Pogreb pok. Josepha Blasina bc jutri, v sredo, ob 7.15 iz Zelotovega pogreb, zavoda na St. Ciair Ave. v cerkev sv. Vida ob osmih, nato na Kalvarijo. Zadnje slovo— Člani Slovenske pristave so vabljeni jutri, v sredo, ob osmih zvečer v Zakrajškov pogrebni zavod, da se poslove od pokojnega člana in odbornika dr. Hinka Lobeta. V mestu piketirajo— Borci za civilne pravice so ob morebitnih novih spopadih. NEW DELHI, Ind. — Vlada je objavila, da so indijske čete zavrnile pakistanski napad na zahodni meji z velikimi izgubami za Pakistan, nepristranski poročevalci pa trdijo, da so indijske čete imele hude izgube in pri tem niso niti uspele izriniti pakistanskih iz zavzetih položajev v spornem mejnem ozemlju. Poskusi posredovanja doslej niso uspeli. SAJGON, J. Viet. — Letalske sile so znova napadle vojaške cilje in obstreljevale promet na cestah Sev. Vietnama. Za zdrav sir MADISON, Wis. — V nekaterih državah je treba mleko za sir preje pasterizirati. > 1 IHERIŠKA DOMOVINA, APRIL 27, 1965 -4 -'-1S5 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: oblastilo, da države samovoljno tolmačijo to, kar jim daje ustava? Meja, kako daleč smejo države iti v tolmačenju svojih ustavnih pravic, je pa še zmeraj zelo zameglena. Vsako stališče se mora braniti na svoj način. Zato bo tudi novi zakon velikokrat dal povod za tožbe tja do vrhovnega federalnega sodišča. Reakcijonarni južnjaki si te poti ne bodo dali zapreti. 2a Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio 83 No. 82 Tues., April 27, 1965 Boj za volivno pravico Boj za ravnopravnost glede volivne pravice je bil pravno končan že pred več kot sto leti. L. 1870 je bil namreč ratificiran 15. dostavek k naši ustavi, ki jamči vsem ameriškim državljanom ravnopravnost pri rabi volivne pravice. Ravnopravnost je bila torej uzakonjena, toda za njeno praktično izvrševanje se pa od 1. 1877 do 1957, torej polnih 80 let, ni nihče brigal. Zadnjih osem let je pa Kongres izglasoval že tri zakone, sedaj je na vrsti četrti. Zakaj ravno v naših letih taka zaskrbljenost in taka vnema? Pri vsakem zakonu je treba paziti na dve stvari: kako zakon nastane in kako se rabi. Raba je skoraj važnejša od obstoja zakona. Koliko zakonov zglasuje naš Kongres skoraj vsako leto, ki jih nihče ne izvršuje ali pa izvršuje samo deloma! To velja tudi za zakone o volivni pravici. Glavni razlog za to je v našem slučaju ustavna določba, da države, in ne federacije, predpisujejo pogoje za dosego volivne pravice. Držav pa imamo sedaj že 50. Čudež bi bil, ako bi vse postavile iste zahteve za pridobitev volivne pravice. Pogoji se razlikujejo od države do države, nad tem se nihče ne spodtika. Usodno pa je za načelo samo, da posamezne države namenoma predpisujejo prehude pogoje za kvalifikacijo ameriškega volivca in da te pogoje nalašč in načrtno tolmačijo še strožje, kadar se črni državljani potegujejo za pravico. V tem je jedro vsega vprašanja in tudi povod za sedanjo politično napetost med belo in črno raso. Državne uprave, ki nasprotujejo črncem, grešijo največ, kadar prestrogo tolmačijo pogoj, da mora kandidat vedeti vsaj nekaj o Ameriki in ne samo brati in pisati. V tem pogledu se črncem godijo neverjetne krivice, ki jih je celo Johnson večkrat omenil v svojih izjavah. Črnci bi morali dobro poznati ne samo federalne, ampak tudi lokalno državno ustavo, morali bi vedeti podrobnosti iz sistema in funkcijoniranja javne uprave, ki praviloma zanje ne vedo niti ljudje z visokošolsko izobrazbo, saj na primer tretjina Amerikancev niti ne ve za ime vsakokratnega podpredsednika. Ker črni kandidat večkrat ne ve takih podrobnosti, “pade” pri izpitu za volivno pravico, akoravno ima v žepu diplomo iz srednjih in visokih šol! Druge države pa takih pogojev sploh ne stavijo, niti ne zahtevajo, da bi kandidat dokazal, da zna brati ali pisati, kaj še pravilno pisati posamezne besede. Takih držav je v naši deželi nad 30. To pa niso edine šikane, ki jih javne uprave delajo črnim kandidatom. Predpisujejo jim premalo ur za možnost registriranja. Pustijo jih predolgo v predsobah, da nikoli ne vedo, kdaj bodo prišli na vrsto: odbijajo prijave za registracijo radi malenkostnih slovničnih ali podobnih napak; zahtevajo neupravičene dodatne dokaze itd. Zunaj uradov za registracijo se pa pojavijo druge ovire: sosedje pritiskajo na kandidata, naj “se ne briga za politiko”. Podjetja kažejo očitno nejevoljo, ako se njihovi črni uslužbenci potegujejo za volivno pravico; bela mestna drhal grozi z napadi, požigi, obračuni itd. Število načinov, kako vplivati na črnce, da se ne dajo registrirati in da ne gredo volit, je torej brez meje. To je prva težava, ki jo ima Kongres, kadar hoče črncem zajamčiti svobodno izvrševanje volivne pravice, in federalna uprava, kadar hoče take zakone izvrševati, kot se spodobi. V naši deželi imamo 50 držav. Med njimi jih je pa samo sedem takih, kjer javne uprave namenoma in načrtno ovirajo črne državljane, kadar se hočejo dati registrirati ali pridejo volit. Tem sedmim državam je treba dodati še precej okrajev v drugih državah, ki so pa raztreseni po vsej deželi. Ker se zakonsko besedilo ne more nanašati kar brez ovinkov samo na te države in te okraje, ga je treba sestaviti tako, da se nanaša ravno nanje. To pa je izredno težko in se tudi zmeraj ne posreči. Posledica so nejasna ali pa vsaj dvoumna besedila, ki potem delajo preglavice upravnim uradnikom in sodnikom. Kako naj na primer zakon prepove zavlačevanje postopka pri registraciji? Je toliko prikritih načinov zavlačevanja, da jim zakon ne more priti vsem blizu, ako je še tako obširen. Zavlačevanje pa hitro doseže svoj cilj; čas med registracijo in glasovanjem je o-mejen. Ako črni državljan pride do svoje volivne pravice šele dan po volitvah, mu to dosti ne pomaga. Ravno tako je izredno težko najti trenutek, kdaj in kako naj federalna uprava poseže v spor med črnim državljanom in državno upravo. Črnemu državljanu se godi krivica v kakem zapuščenem kraju naše dežele, kako naj bo posredovanje federalne administracije hitro na licu mesta? Kako naj se administracija hitro dokoplje do zadostnih in zanesljivih dokazov o krivici, ki se je zgodila? Federalna administracija ima že danes nekaj pravic za posredovanje, toda pri lokalnih oblasteh naleti na toliko ovir in toliko zavlačevanja, da njeno posredovanje ne doseže pravočasno svojega cilja. To se utegne zgoditi tudi v prihodnjosti. Zato ji dela sestava besedila novega zakona toliko preglavice. Končno je zopet na dnevnem redu vprašanje, ali ne BESEDA IZ NARODA K0VHE OD SV. VIDA Cleveland, O. — 30-LETNICA MAŠNIŠTVA MSGR. ŽUPNIKA ALOJZIJA B. BAZNIKA. — Pretekla nedelja je bila — v cerkvenem jeziku povedano — bela nedelja. Prav tako na belo nedeljo, toda v letu 1935, je o-pravil v cerkvi sv. Vida svojo prvo Gospodovo daritev 27-let-ni vidovski rojak: Alojzij B. Baznik, danes pa njen župnik. V tem trenutku leži pred menoj njegova novomašna spominska podobica. Ko je msgr. John J. Oman odhajal od Sv. Lovrenca V pokoj, sem jo dobil za spomin. Dvakrat v drag spomin mi je: na Fathra J. J. Omana, na tega velikega dobrotnika škofa dr. Gregorija Rožmana, in na mojega sedaj že skoraj 13 let župnika msgr. Alojzija Baznika. Župnija sv. Vida se je 30-let-nice svojega župnika samo tiho spominjala, zato pa tembolj prisrčno. Molili smo zanj in se s hvaležnostjo spominjali vsega velikega dela, ki ga je jubilant v dosedanjih letih svojega žup-nikovanja opravil za nas' vse skupaj kot tudi za vsakega izmed nas. Kratko povedano: leta župnikovanja msgr. Alojzija B. Baznika pri Sv. Vidu pomenja-jo v prvi vrsti duhovni, v drugi pa tudi zunanji svetni prerod in prenovitev župnije sv. Vida. Voditi z uspehom župnijo s tolikimi perečimi kompleksi, kakor obstajajo v naši župniji, je resnično umetnost. Da uživa Sv. Vid ne samo med slovenskimi župnijami, marveč nasploh tudi v škofiji tak ugled, pritiče zahvala v naj večji meri g. župni-ku-jubilantu. Prosimo Boga, da bi ostalo tako še v prihodnje; za svojega župnika pa še posebej prosimo Boga, naj nam ga ohrani še dolgo močnega in zdravega na duhu in telesu. To mu bodi obenem tudi naše skromno očitno voščilo in naša prisrčna zahvala ob njegovi 30-letnici Gospodove službe med nami pri Sv. Vidu. JUBILEJ V I N CENCIJEVE KONFERENCE. — V veliki vrsti notranjih in zunanjih akcij, ki jih je podvzel in izpeljal župnik Alojzij Baznik kmalu prva leta po svojim prihodu k Sv. Vidu, je tudi poživitev aktivnosti župnijske Družbe sv. Vincencija Pavelskega ali kratko Vincencijeve konference. Družba sv. Vincencija Pavelskega ali Vincencij eva konferenca je bila pri Sv. Vidu ustanovljena že 1. 1927 za župnikovanja rajnkega msgr. Jerneja Ponikvarja. Bila so to leta hude gospodarske stiske v naši deželi, katere se starejši med nami še živo spominjajo. Vincencije-va konferenca .se je v tem času dobro izkazala. Storila je premnogim družinam kot tudi posameznikom v župniji ogromno dobrega. Glavni vir dohodkov ji je prihajal od prodaje katoliškega časopisja. Udje konference so se najprej zbirali na seje in zborovanja še v starem župnišču, ki je stalo nasproti sedanje Cimpermanove trgovine, ko pa je bilo zgrajeno novo, pa v tem. Ko je bila pa stiska mimo, je pa tudi aktivnost Vincencijeve konference ponehala in končno sploh prenehala. Ta mesec pa je minulo 10 let, kar je bila v vidovski župniji obnovljena aktivnost Vincencijeve konference. Zasluga za njeno poživitev gre v prvi vrsti župniku msgr. A. B. Bazniku. Ko se je nekoliko globlje ogledal po socialnih razmerah med svojimi župljani, je spoznal, da je njena poživitev odn. bolj pravilno njena ustanovitev ena prvih dušnopastirskih zadev, katero mora rešiti. Okrog sebe je zato zbral sicer neznatno število mož, zato pa gorečih in sposobnih za delo na župnijskem področju krščanske dobrodelnosti. Medtem ko je bila prva, recimo, Ponikvarjeva Vincencije-va konferenca, čisto avtonomna župnijska ustanova, je župnik Baznik svojo obnovljeno takoj po škofiji vključil v tozadevno svetovno Vincencij evo ustanovo, katera ima svoj sedež v Parizu v Franciji. V njej je včlanjena še danes. Duša vsega dela ter zlasti modri duhovni svetovalec vi-dovsike Vincencijeve konference je vsa leta od 1955, ko je bila poživljena, pa doslej, župnik A. B. Baznik. Danes mu stoje ob strani naslednji možje: Michael M. Kolar, predsednik; Jožef R. Avsec, podpredsednik; Karel J. Winter, tajnik; Franc E. Kern, blagajnik; Edvard F. Arhar, Frank L. Grdina in Albin M. Orehek., Konferenca se shaja vsako sredo zvečer na seji (v prostoru pod župniščem). V času od svoje obnovitve pred 10 leti pa do danes je vi-dovska Vincencijeva konferenca razdelila $21,674.32 podpore potrebnim. Med onimi, ki so bili te podpore deležni, je bilo 231 družin, 493 odraslih oseb ter 816 otrok. Mimo tega je v tem znesku vključena tudi po konferenci poravnana šolnina za 250 u-čencev revnih družin, ki so obiskovali srednje ali višje katoliške šole. V 50 primerih pa je konferenca nudila pomoč potrebnim v zdravilih. Udje konference so v tem času napravili 4,360 obiskov pri revnih, ki so bili v bolnišnicah ali pa v zavodih za ostarele in v podobnih u-stanovah; obiskov po domeh je bilo napravljenih 810. Razdeljenih je bilo med revne najmanj 4,000 katoliških knjig in revij. Pomagala je nadalje pri preskrbi zaposlitve, kakor tudi v mnogih primerih, da je bila cerkveno urejena zakonska zveza, da so bili krščeni otroci, da se je velika vrsta odpadlih spravila z Bogom itd. itd. Preteklo nedeljo ob 9. dop. so se zbrali vsi udje Vincencijevih konferenc clevelandske škofije k Sv. maši, katero je daroval župnik msgr. Alojzij B. Baznik, da se zahvalijo Bogu za vse dobrote, ki jih je bila konferenca deležna v zadnjih 10 letih svojega delovanja. Med sv. mašo so vsi prejeli sv. obhajilo. Posebej so se spomnili tudi vseh dobrotnikov, živih in rajnkih, ki so jim pomagali v teh letih pri njihovi akciji za revne in potrebne. Po sv. maši je bil zajtrk v farni dvorani. Kot glavna govornica je bila ,č. sestra Mary de Montfort, načelni- ca škofijske sirotišnice v Par-madale. PUŠČICE VINC ENCIJEVE KONFERENCE z napisom “ZA UBOGE” so pri vseh vratih v cerkvi sv. Vida. Največ se jih poslužujejo tisti, ki si talko rekoč sami pritegujejo od ust. Mnogi darujejo redno vsako nedeljo. Po malem kapljajo darovi. O Bog daj, da bi jih bilo odslej nekaj več! Sreča in blagoslov je v tem. Potreb je vsak dan več! VELIKONOČNI DAR ŽUP-L J ANO V SVOJI CERKVI. — Župljani sv. Vida se v večini fieciiaf v Chicagu Chicago, 111. — Pisatelj Ksa-ver Meško je zapisal: “Čudovita je pesem iz ust človekovih, iz globočine človeškega srca, iz veselja ali iz trpljenja človeške duše.” Kdo bi mogel lepše povedati! Da pa je pesem res vse to, jo more ustvariti in izvajati samo tisti, ki v sebi vse to podoživlja. Po navajanju strokovnjakov je človeški glas “najpopolnejši instrument”. Zato je le pevcu dano podajati najgloblja in naj-zavedajo, “sicer pa jih k 'temu M skrita čustva človekovega veže tudi posebna cerkvena za- srca' 0dvisi le od Pevčevega ta poved, da so dolžni svojo cer- kev tudi gmotno podpirati. Brez kakega pritiska za cerkev radi dajejo. Naravnost radodarni pa so ob velikih cerkvenih praznikih, kot sta Božič in Velika noč. Kakor je razvidno iz zadnjega nedeljskega farnega oznanila, je znašala letošnja redna lenta, z drugo besedo, umetnik mora biti. V torek, 16. marca 1965, zvečer se je lepo število Slovencev iz Chicaga podalo v “Downtown”, v Center Theater univerze DePaul. Ta večer je namreč rojakinja Marija Kranjc-Fischinger podajala svoj “Se- nabirka na veliko nedeljokoncert, ki je ne-$2,961.00; izredna velikonočna pa $5,629.49. Razen tega je župnijsko Oltarno društvo posebej še darovalo za cerkev $1,000.00; za okrasitev oltarjev pa še $200. Posebna nabirka, zbrana na ve- kaik: končni izpit za dosego diplome iz glasbe-petja (Bachelor jajen pianist In spremljevalec. of Music - Voice Major). Za tako priliko se zahteva, da program obsega neko standardno obliko: operne arije, pesmi liki petek, je prinesla $190.40 Pr e d klasičnih umetnikov itd. 'Program naše rojakinje se je držal teh zahtev, še več, podal je kar štiri dolge arije, namreč iz Verdijeve opere “I vespri Si-ciliani” arijo “Merce dilette a-miche”, iz Rossinijevega Brivca ‘Una voce poco fa”, iz Haende-lovega oratorija Mesija “He was Despised” in Vilharjevo “Nezakonska mati”. Že samo to bi bil program zase. Poleg teh so bile na programu še naslednje pesmi: O skladateljev predklasič-ne dobe je bil zastopan poleg imenovanega Haendla še Vivaldi (umrl 1741) z “Vieni, vieni mio diletto” in “La Pastorella”. Od nemških skladateljev sta bila Brams z “Maedchenlied” in “Dein blaues Auge”, in Schuman z “Die Soldaten Braut” in “Wid-mung”. Od slovenskih je bila na programu poleg omenjene Vilharjeve še špendova “O Gospa, o Mati moja”. Francoski jezik je bil zastopan s Poldovske-ga “L’heure exquise” in Four-drain-a “Chanson Norvegienne”. Od amerikanskih skladateljev je mlada umetnica zapela “Deborah” od Fenton and Bone, “Like Barley Bending” od Ty-sona, in “Must the Winter Come so Soon”, “Under the Willow Tree” iz opere “Vanessa” od Barbera. Iz navedenega je razvidno, da je bil program dobro in skrbno sestavljen. Izvajanje in podajanje skladb pa je pokazalo, da je bil tudi skrbno pripravljen, da je bilo vloženega veliko resnega ter je bila, soglasno po svojem namenu, poslana za svete kraje. Bog bo s svojim blagoslovom gotovo nagradil vse, ki so darovali za olepšanje Njegove hiše med nami. SLOVENSKE ŠMARNICE. — Ves mesec maj vsak dan — razen ob petkih — bodo ob 7. zvečer v cerkvi sv. Vida slovenske šmarnice. Naj bi slovenski ljudje z velikim obiskom prelepe te naše slovenske Marijine pobožnosti pokazali naši nebeški Materi, da jo res ljubimo! Starše pa posebej vabimo in prosimo, naj k šmarnicam vsak večer vzamejo s seboj tudi svoje otroke. S tem bodo Mater božjo še posebej razveselili. Otroci pa bodo imeli pri šmarnicah priložnost z nami slovensko moliti in peti odnosno poslušati slovensko besedo v lepi obliki. To vabilo zlasti velja še za tisto našo mladino, ki hodi v Slovensko šolo. Še to: ob šmarnicah bo vsak večer tudi priložnost za sprejem sv. obhajila. POBOŽNOST PRVIH SOBOT. — Prihodnja sobota, 1. maja, je prva v mesecu, ko o-pravljamo pri Sv. Vidu pobožnosti peterih prvih sobot. Namen majske pobožnosti: v spravo brezmadežnemu Srcu Marijinemu za grehe brezbrižnosti do Boga. Ker je v soboto že maj, ko obhajamo v naši cerkvi tudi slovensko šmarnično pobožnost, zato je v tej zvezi o-pravitev obeh pobožnosti ureje- na takole: ob 6.45 molitev raž-j h1 intenzivnega dela in študija nega venca; ob 7. slovenske; P°d spretnim vodstvom Anna- šmarnice. Branje šmarnic bo namesto obveznega četrturnega premišljevanja. “MARIJA V SKRIVNOSTI KRISTUSA IN CERKVE”,— Takšen je naslov knjižice, ki je ravnokar izšla v Lemontu. Napisal jo je znani lemontski slovenski misijonar p. Fortunat. Knjižica obsega 31 premišljevanj o Mariji, kot nam jo prikazuje 8. poglavje Konstitucije o Cerkvi, in nam lahko- služi za letošnje šmarnično branje, posebno še tistim, ki ne bodo mogli v cerkev. V veliko duhovno tolažbo bo! Velja samo 75 centov. Vprašajte za njo v Slovenski pisarni v Baragovem domu! SESTANEK NAR ODNOST-NIH PREDSTAVNIKOV. — Kakor p o r o č a “ G a r f i e 1 d Heights”, lokalni clevelandski list, od 15. t. m., je R. J. Perk, county auditor, povabil za 12. t. m. zvečer v Polish Women’s Hall voditelje različnih narodnostnih skupin, ki žive na področju Velikega Clevelanda. Po istem viru so se od Slovencev tega sestanka udeležili H. Lobe, R. Menart, B. Pfeifer, S. Vrhovec in M. Roesmann. Prihodnji sestanek bo 3. maja v Bohemian National Hall na Broadway. Danski denar je krona. marie Gerts, redne profesorice glasbene akademije univerze De Paul. Naša rojakinja je pokazala, da je zadostno zrela za prejem diplome iz solističnega petja, da, lahko rečemo, da prekaša ostale. Preveč bi bilo spuščati se v podrobnosti programa in podajanja. Na splošno je bil program, kakor že omenjeno, skrbno pripravljen in tudi temu primerno podan, z gotovostjo izraza in z globokim doživetjem. Najbolje se je vsekakor vživela v skladbo skladatelja znane “Aleluje”, Haendelovo “He Was Despised”, ki je bila tudi najbolje izvajana skladba programa. Ta skladba je tiha, resna, čustvapolna, z o-značbo Adagio — počasi. V taki počasni skladbi, pravijo, da se vidi, ali je skladatelj umetnik ali ni, oziroma koliko je umetnik. Isto velja za pevca. Počasna, globoka skladba pokaže, koliko je v njem umetnika. Veliko več zahteva od pevca izvajanje take vrste skladbe, kakor pa “Allegro” iz kake arije. S to pesmijo je ga. Marija pokazala, da je umetnica. Marijo Kranjc spremljamo v Chicagu in poslušamo že od njenih otroških let. Saj menda ni bilo prireditve, da ne bi sodelovala na en ali drug način, naj- več seveda s petjem. Vsakemu je ugajal mehak ton, ki se je s šolo še poglobil in zaoikrožil. Zato je posebna prednost naše rojakinje lep ton, ki pa ni samo priučen, ampak dan od samega Stvarnika. Ponosni smo, da imamo med seboj take talente. In rojaki so s svojim obiskom to tudi dejansko pokazali, saj je bila dvorana polna, kar se redko zgodi pri koncertu študenta. Pred dobrim letom se je Marija Kranjc poročila z dr. Petrom Fischingerjem, slovenskim zdravnikom, ki se je posvetil raziskavanju in se pripravlja na drugi doktorat. Tako sta se znašla dva talenta — dr. Peter je namreč znan po svojih oljnatih slikah, le škoda, da ga študij in delo tako zaposluje, da nima prilike položiti več časa v slikanje. Omeniti je treba tudi pianista, spremljevalca pevke ob koncertu. Za vsakega solista je zelo važno, kakšen je spremljevalec. Lahko pomaga ali pa ovira. William Browning se je pokazal si- Ko zaključujemo to poročilo, želimo mladi umetnici vztrajnosti in volje do dela na začrtani poti, zraven pa božjega blagoslova. Če kdo, umetnik ve, da brez Njegove milosti nič ne more, da bo vse prazno, kar bo naredil. Marija Fischinger ima še veliko dela pred seboj, tem več, čim višji cilj si je postavila. Želimo ji, da bi še veliko dosegla in ponesla slovensko ime in slo-vesnsko pesem pred širšo občinstvo, kar je velika naloga vsakega slovenskega umetnika in in-teligenta. K lepo uspelemu kon-certu-recitelu pa naše najiskrenejše čestitke. V. N. IZ NAŠIM VRST Spoštovani urednik! Priloženo pošiljam denarno nakaznico v znesku $15 za enoletno naročnino, en dolar pa za tiskovni sklad oziroma v pomoč listu. Veste, dragi urednik, nikoli ne bom opustil Ameriške Domovine, ker jo preveč rad čitam. Zanimajo me politične vesti, povesti, domače povesti, dopisi in vsi drugi zanimivi sestavki. Včasih je hudo za čas. Imam tudi tukajšnji krajevni časopis in precej sem zaposlen ves teden. V nedeljo pa potem samo čitam, Boga molim, jem in pi' jem. Rad bi Vas še nekaj prosil. Ali je mogoče, da bi kje iztaknili priljubljeni roman Roza-rnunda ali pa * prelepo povest Benhur. S tem bi imeli mir za več kot dve leti, jaz in mnogi drugi naročniki bi pa te povesti prav radi čitali. Ob koncu najlepše pozdravljam Vas, g. urednik, vse sodelavce ter čitatelje Ameriške Domovine. Joseph in Frances Jezernik * Johnsonburg, Pa. — Drago u-redništvo! Kot razvidim iz datuma v naslovu, mi bo naročnina kmalu potekla, zato Vam priloženo pošiljam naročnino za eno nadaljnje leto. Z žalostjo v srcu Vam sporočam, da je moj mož Joseph Pirman in Vaš dolgoletni naročnik, umrl dne 9. novembra 1964. Zelo ga pogrešamo. Sedaj sem o-stala edina, ki znam slovensko čitati. Ameriška Domovina je želo priljubljena in sem zelo zadovoljna z njo. Kako dolgo jo bom še lahko čitala, je pa v božjih rokah. Toda, dokler bom lahko čitala, bo ostala Ameriška Domovina moj najboljši prijatelj, katerega bom vsak dan z veseljem pričakovala. Vse v uredništvu najlepše pozdravljam, Ameriški Domovini pa želim mnogo naročnikov. S spoštovanjem! Angela Pirman Petkrat več ločitev WASHINGTON, D.C. — Od začetka tega stoletja se je število ločitev zakona v naši deželi pepetorilo. 'Ameriška BOMGvTFA. KANADSKA DOMOVINA iz slovenskega Toronta Bil je Veliki teden, dila. Vsa poezija slovenskega bila je Velika noč TORONTO, Ont. — Preden bodo prišle do bralcev te-le vrstice, bo Veliki teden in bo kolika noč že odmaknjena. Časovno seveda; kaj pa vsebinsko?! Vsebinsko pa itak vsakdo sam vedno nosi v sebi tako ve-iki teden kot veliko noč. Nekako skrivnostno lepoto Mikega tedna začne cvetna ne-bolja. Gospod, človek in Bog N zmagoslavno vkorakal v Je-rilzalem. Množica ga je radost-110 sprejela z zelenjem in s po-2dravi: “Hozana”. Nekaj dni po-^oje, isto mesto, zopet množi-Ca’ zopet klici: “Križaj ga!” Isti ga. ega Gospoda, človeka in Bo- Letos na cvetno nedeljo sem slišal govoriti škofa: “Taki smo Judje; dobro vemo, kaj je prav 11 kaj narobe. Znamo to tudi Povedati in o tem prepričevati ^dige, k dejanjem pa ne priklopimo. Zato pa zgubljamo.” a> dobri ljudje zgubljajo, ker ^islijo, da je s tem, če so dobri, 6 vse opravljeno; dejanj manj-a’ dejanj, ki bi odgovarjala ^pričanju. ^ Veliki četrtek je lep praznik. reden zemljo zagrne tema, poboti k zadnji večerji še posled-Vji žarek ljubezni in veselja. 0 delajte v moj spomin,” da ospod, človek in Bog ostane v.edno z nami. Cerkev pri Mari-l1 Pomagaj bi bila ob osmih 2^očer, ko je imel peto sloven-o mašo in obrede velikega če-,rlka č. g. A. Zrnec, C.M., lahko °d polna. Bilo je res lepo in Veličastno. Možje in fantje — v H avnem člani NIJ — so potem '° noč — noč smrtnega boja, uajstva, aretacije in prvih za-^Iševanj — izmenjaje prečuli v °litvi pred tabernakljem. Veliki petek, tihi dan, ko delo 2ast, blodeč ane, se business zapre in se skrči. Ob treh popoldne Je cerkev napolnila. To pot e bila skoraj premajhna, toliko ^ je prihitelo, da bi gledali ki so Ga prebodli, da bi ob legovi smrti zajokali in da bi ,Vsai v duhu pogrebci. Za ’Ro in v njenem imenu je Ohu1- in pel č' g' J- Časl’ C'M-r ril je križ in njegov Sad 2delii navzočim. Vsi: Gospod, l0vnik in srenja, smo bili duhc tp10 v Jeziku slovenske ma-e smo se pogovarjali in razu-s^aIk Da, veliki petek, ko je ^ a počila, ko se je zagrinja-Pretrgalo na dvoje in se je .^odovina prelomila za ves svet za vsakega posameznika. Ali . Proti Veliki noči, ali osta-m Pri: “Križaj ga!” U^^jenje znova zaživi na ve-jj- ° £2boto. Okrog hiše in v bov1 -e ^reba še kaj urediti. Du-pokliče blagoslov na je- trpijo in sedaj bojujejo boj z življenjem, boj za majhen prostor na soncu, za kos kruha za-žegna je sicer izginila, bistvo se svoi0' družino, še posebej je pa ostalo: božji žegen; saj moramo misliti na te naše bra-smO’ ga potrebni. Pozno zvečeri^6 Iet°s> ko se ob dvajsetletni-pa začne vstajati veličina vsta-j klanjamo spominu tisočev jenja. Pri Mariji Pomagaj je mrtvm, katerim lahko daruje-preč. g. župnik Prebil, C.M., že|mo samo naše misli in molitve, pred enajsto zvečer pri cerkvi j nPm pa, ki so darovali dele svo- L. Ambrožič: Pred nasiopom rdeče oblasti doma na varno v tujino (Nadaljevanje) Naša dobrovska skupina, ki je bila zelo številna, se je zbrala vsa skupaj, potem pa po dru- blagoslovil ogenj in nato vkora-|iega teiesa> Pa lahko izkažemo ali vaških skupinah kal s procesijo v temo. Rassvet- b^o hvaležnost s tem, da jim “/t™ ’“c™ lil jo je ogenj. Blagoslavljanje iod sv°ieSa; kar smo z leti !Prido; J J J velikonočne sveče, krstne vode, j bm v svoje udobje z zdravimi litanije vseh svetnikov, branje prerokb in prošnje, koliko veličastja, koliko klicev v nebo in koliko hvalnic! Nemogoče je, da bi bili to samo lepi obredi in nič več. Noč med soboto in nedeljo, in celimi udi, oddrobimo dobršen kos. Na ta način bomo naj-lepše počastili spomin vseh naših mrtvih. Ker Društvo1 SPB v Torontu ne misli prirejati plesa za nabi- pcšovanja 1985 V Slovenija z ladjo od $329.25 v °De smeri. — Isto tudi za p ®hisk Vaših sorodnikov. sarf StrOKOVNA potniška plavi a’ 2asf°Pniki vseh važnih hai0nS'tdl m ladijskih družb z toJ?^PP^ejšimi uslugami od fo-VrS).a^e za potni list do vseh hart, najetja avtov, hoteli 2er‘ . Za dobra mesta 1965 re-ha j te čimpreje brezob vezno! lSRANTSKE CENE za avion Za ana'—'Toronto, Can. $267.60. lite aS napravimo prošnjo za vse-pa rp’ nauavimo karto, predvsem .CNO obvestimo o prihodu. Šan „ls>^ sorodnikov sedaj skraj- ‘ Postopek. Tl" iam.,1Snia izven Toronta odgovar-isti dan! SlppcSK:i bankovci, TRAV-Zbivr CHeQues, KOVČKI, VI-VevT.’JAVNI notar. • slojne KNJIGE IN PLOŠČE. ^ORLD TRAVEL SERVICE ltd. 258 College St. ^I?nto 2b WA 3-4S68 ko smo čakali, da se bo zgodil ^anie denarja v pomoč invali-največji čudež, iko too Gospod, človek in Bog vstal od mrtvih z lastno močjo, to je vendar smisel in bistvo in vsebina našega življenja, vsak dan vse do vstajenja. In zgodilo se je. Mašnik je na- dom, vdovam in sirotam mrtvih borcev, se tem potom obračamo na vse bivše borce in ostale rojake, da po svojih močeh darujete v invalidski sklad. To naj bi odslej naprej postala vsakoletna skupna zadeva nas vseh, zn anil in zapel: Aleluja; alelu- da bomo spomin na naše mrtve ja je odgovorilo ljudstvo. pre-! ohranili živ v naši pomoči inva- ‘ Udom. Vsak, še tako majhen dar bo s hvaležnostjo sprejet. Naj vam Bog vašo velikodušnost že v naprej poplača. Vse morebitne darove pošljite na sledeči naslov: Ciril Prezelj 468 Ossington Ave., Toronto, Ont. budila se je velika noč, začel se je dan vstajenja. Gospod, ki je vstal, je bil še lepši, svetlejši, milejši. Če ni bila Velika noč samo v obrednikih opisan o-bred, potem še ni prepozno pisati o tem dnevu, ki ga je naredil Gospod. Za koga? Zame in zate. Da premagava, kar je hudega in slabega, da “bova po božji dobroti enega srca”. Aleluja! Dva praznika najmlajših K sv. birmi bodo šli. Pri Mariji Pomagaj bo letos birma v četrtek, 29. aprila ob 7.30 zvečer. Čeprav ne bo nedelja, pa bo vseeno to lep praznični dan tako za birmance kot za botre in botrice. Prvo sveto obhajilo bomo pa letos imeli 16. maja. Tako so glavne priprave v teku: učenje katekizma in spoved, da bodo mlade dušice dobro pripravljene. Birma in prvo sv. obhajilo sta gotovo dva lepa praznika za vsako župnijo. Por. 2% dvajseihfnice Toronto, Ont. — Dvajset let bo od one strašne narodne tragedije, ko so se nepregledne množice beguncev zgrinjale na Vetrinjsko polje. Dvajset let, ko je slovenski človek v vrtincu mednarodnih dogodkov postal žrtev podivjanega časa in v prvem miru po vojni daroval največ življenj. Po pogodbah, podpisanih med tremi “velikimi”, se je pričelo vračanje vseh razoroženih vojaških enot, ki so se umikale pred prodirajočo rdečo armado. Med njimi so bile tudi slovenske vojaške edini-ce. Nad deset tisoč mož in fantov je bilo vrnjenih v roke njih smrtnih sovražnikov — domačim komunistom. Strašno je bilo maščevanje rdečih zmagovalcev in pot vrnjenih vojščakov je bila resnično mučeniška. Samo smrt jih je končno rešila groznega trpljenja, katerega so jim pripravili s peklensko naslado rdeči rablji. Vseh teh naših bratov, zvestih do smrti, se vsako' leto s spoštovanjem spominjamo, kot se spominjamo vseh onih, ki so med revolucijo dali svoja življenja za svoje versko in narodno prepričanje. •Spominjamo se vseh, ki so postali žrtev komunistične strahovlade in se tako vključili v dolgo vrsto borcev za resnično svobodo svojega naroda. Imamo pa še drugo vrsto borcev, ki sicer v borbi z brezbožnim komunizmom niso izgubili življenje, darovali pa so svoje “Odpri roke, odpri srce, otiraj bratovske solze!” Otmar Mauser, tajnik DSPB v Torontu. KlilEM P9 DEŽELI TORONTO, Ont. — Predsednik zvezne vlade L. Pearson je ob dvoletnici svoje vlade; pretekli teden izjavil, da je pripravljen še za prihodnji dve leti vršiti ta posel. Zanikal je govorice o možnosti jesensikih volitev. * Minister za zdravje in socialno skrbstvo Judy LaMarsh je izjavila, da bo Kanadski načrt za pomoč prinesel to vsem prebivalcem dežele, ki so jo potrebni. Povedala je, da bo načrt sam odgovoril onim, ki govore, da ne bodo vanj vključeni upokojenci in ljudje z nizkimi zaslužki. Kanada se zanima za napredek in težave članic Skupnosti narodov. Tako se je odločila poslati v Tanzanijo v vzhodni A-friki vojaško misijo, ki bo preiskala potrebe narodne obram-1 rcdavno vetrinjsko Marijino cer-be in njenih oboroženih sil. Zu- kev in vedno prost vstop vanjo nanji minister je to odločitev Ker so prihajale iz dneva v dan utemeljil s trditvijo, da je Ka- prav razburljive vesti v tabori- šega materij ala. V sredi je bil postavljen največji in pokrit z veliko vozno plahto. Prijatelj Košir, s katerim smo ves čas vozili skupaj, je imel s seboj to pre'koristno plahto. Pod njo se je nastanil s svojo številno družino. In še nekatere druge je prevzel “na stanovanje” pod to edino dobro streho v vsej dobrovski skupini. Talkoj, ko so nas oddelili od domobrancev, so se začele govorice, da bodo prepeljali domobrance v Italijo, pozneje pa tudi civile za njimi. Dobrovski domobranci so pripeljali z enim tovornjakom in par vozovi s seboj precejšnjo zalogo živeža. Stopil sem h komandantu Silvu in ga poprosil, naj nam civilom odstopi nekaj iz te zaloge, ker itak, če bodo šli tako 'kmalu proč, oni ne bodo vsega porabili. Peljal me je v neko šupo, kjer so imeli spravljeno to blago, odbrala sva nekaj te zaloge, skoraj polovico, katero smo potem odnesli v našo skupino pod Koširjevo streho, ki je bila najbolj sigurna pred dežjem. Staknili smo pripraven kotel od vojaške kuhinje in si uredili skupno kuhinjo. Izvrstno kuharico, ki smo ji zaupali ta kotel, smo imeli v svoji skupini. Pa smo s pametnim varčevanjem dodajali k zelo pičli UNRRA “fasuingi” iz svoje zaloge in tako preživljali tiste negotove tedne v Vetrinju brez večje lakote. Dočim so pa nekatere druge skupine v taborišču zelo stradale. Nam ni bilo treba kuhati smrdljivega mesa od mul, ki ga nam je dobavila UNRRA. Nekateri so pa bili prisiljeni uživati to meso ki so po njem dobivali grižo, katera jih je zelo izčrpavala. Pri naši kuhinji nas je bilo prve dni blizu 80. Ko jih je po par dneh odšlo nekaj nazaj s konji, nas je ostalo še 68. In še par drugih, ki se niso imeli kam dejati, smo na njih prošnjo sprejeli k našemu kotlu. Tako smo bili Dobrovci, kar se tiče hrane, zelo srečni. V veliko uteho nam je bilo to, da smo imeli tako v bližini sta- nada prepričana, da je gospodarski in socialni napredek možen šele tedaj, ko je v kaki državi ustaljena vlada, ki zna in more uspešno skrbeti za mir in red. © Britska Kolumbija bo z 2. majem zvišala podpore ostarelim in za delo nesposobnim od 14 do 20%. Samske osebe bodo v bodoče prejemale mesečno $75 namesto $66 zakonski pari pa namesto $103.80 po $125. Albertska filmska družba bi rada spravila letno konvencijo Kanadske zveze filmskih družb odklonila predlog, naj bi bila tekom te konvencije v Banffu ukinjena cenzura predvajanih filmov. * Pokrajinska vlada Saskatche-waha se trudi, da bi povečala nakup raznega blaga, ki ga mo-ude, roke in noge, oči in od stre-! ra Kanada uvažati, v Veliki Bri-lov strte kosti. Teh ljudi smo Janiji čes, da Velika Britanija dolžni spominjati se v isti me-'vsako leto kupi velike količine ri, kot onih na smrt mučenih, ki žita v pokrajini in je zato prav, so pred dvajsetimi leti dotrpe- da tudi ta pomaga britanskemu li. Ti borci-invalidi še danes gospodarstvu. šče, je bilo ljudstvo vedno vse obupano, polno joka in žalosti. V teh težkih dneh so vrele trume v božji hram in cerkev je bila stalno polno zasedena z begunci, ki so pošiljali goreče prošnje k Mariji v glavnem oltarju za odvrnitev hudega. In kdo izmed nas, Iki smo se tiste dni udeleževali gorečih molitev v vetrinjski cerkvi ter se priporočali Marijini pomoči in var-stu, ki smo ostali in ne bili vrnjeni, more trditi, da naše prošnje niso bile uslišane? Saj nas je bilo že 2,700 na spisku, da moramo biti zjutraj ob petih pripravljeni, da nas nalože na v Banff, pa je morala načrt o-j avtomobile in odpeljejo proti pustiti, ko je pokrajinska vlada jugoslovanski meji. Pa je prišel preklic tega ob desetih zvečer. Torej pičlih sedem ur pred izvršitvijo so se premislili in naročile preklicali. Bog je navdihnil gotove može, da so pritisnili od vseh strani na povzročitelje tega ukaza še ob pravem času in bili smo rešeni. Hvala Bogu in Mariji za to veliko dobroto, ki se je pa vedno le premalo zavedamo. Samo> sedem ur bi še preteklo, pa bi nas odpeljali... z nami in otroci... v najhujše trpljenje. To bi ne smeii tako hitro pozabiti. Večkrat 'bi morali to premisliti in dati Bogu hvalo tudi z vidnimi dejanji. V Vetrinjskem taborišču so bili tisti čas tudi srbski dobro-voljci, hrvatski ustaši in baje celo tudi nekaj Rusov. Vsi ti so bili oddeljeni naprej od domobrancev tako, da prve dni nisem niti vedel zanje, da so tukaj. In ti Srbi in Rusi, morda tudi kaj Hrvatov, so bili prvi, ki SO' bili poslani nazaj titovim partizanom v kremplje, čeravno so Angleži prisegali, da jih pošljejo v Italijo, kakor so isto izjavljali tudi za domobrance. Z njimi je bilo namreč poslanih tudi kakih 40 domobrancev in oficirjev z vso domobransko komoro, ki je bilo vse skupaj naloženo na 20 s konji vpreženih voz. To je bilo, če se ne motim, 24. maja. Od tega dne dalje so dnevno odpel j avali vse, kar je bilo v uniformi, pa tudi nekatere civile, ožjih družinskih članov domobrancev, če so se prostovoljno javili, da gredo z njimi. Tako so do konca meseca maja odpeljali vse, kar je bilo v taborišču uniformiranega. Takoj p« prvem dnevu in ves čas odvažanja so prihajale v taborišče zelo razburljive vesti, da Angleži vse te odpeljane izročajo Titovi vojski. V taborišču je nastala panika in obup. Ker je bilo takoj v začetku povedano, da bodo takoj za vojaštvom odpeljani tudi civili, so bili ljudje vsi prestrašeni in žalostni. Zlasti smo se starši bali za svoje družine — za otroke, in matere so bile vedno vse objokane. Neka mati iz naše skupine, vdova, je iz obupa odšla ponoči neznano kam in nikdar več jo ni nihče videl. Pustila je tri male otroke. Mnogi so se razbežali po hribih in so se pri gorskih kmetih udinjali za samo hrano. Poznam človeka, ki se je šele po enem letu upal prikazati v taborišče Spittal na Koroškem. A še sedaj ni zaupal Angležem in jo je mahnil čez hribe v Italijo. To so lahko storili le posamezniki, dočim z družinami ni kazalo drugega, kot čakati na mestu ter moliti in prositi Boga za odvrnitev te nesreče. Še predno je bilo odpeljano zadnje vojaštvo, je bilo naročeno, naj se napravi spisek 2,700 civiiov, ki bodo odpeljani prihodnji dan za vojaštvom. To na splošno še ni bilo razglašeno ljudem. Ker je tako vodstvo in oni, ki so za to vedeli, stalno pričakovalo drugačne rešitve, so hoteli ljudem v splošnem prihraniti to strašno novico. Saj je bilo takoj, ko se je začelo suš-Ijanje, in naslednje dni, iko so se vračale priče za to, javljeno s protesti in prošnjami na vsa pristojna mesta za posredovanje in odvrnitev — ustavitev te nesreče in groze. Med drugim je bil obveščen tudi dr. Miha Krek v Rimu, ki je takoj podvzel e-nergične korake in proteste proti tej zlagani igri. Na te pritiske od več strani se je odločil feld-maršal Alexander, da se odpelje na samo mesto, da tam ugotovi, kakšen je položaj. Za ta čas pa je vračanje ustavil. Šele drugo jutro je bilo ljudem povedano, da je bil že narejen spisek in pripravljen transport za tisto jutro ter da so vsi transporti do nadaljnega ustavljeni. Ko so ljudje zvedeli še druge podrobnosti, je zavladala splošna radost in vsuli so se proti cerkvi, jo do zadnjega kotička napolnili in še zunaj jih je o-stalo mnogo. In Marija v tnomu ni morda v vsej njeni zgodovini poslušala tako globoke, odkritosrčne in mogočne zahvale, ki je odmevala v njenem hramu sebe, je s streli usmrtil dva moška, 11 oseb pa ranil. »ter se dvigala proti nebesom. Čez par dni potem se je pripeljal skozi taborišče feldmar-šal Alexander s svojim spremstvom. Ustavil se je pred taboriščno pisarno, kjer mu je komandant Anglež reportiral, nato je pa pristopil k njemu vodja_______________________________ taborišča dr. Meršol, mu podal _____ v.. , 1 . IZUcIMO STROJNE ŠIVILJE poročilo, nato pa poprosil, naj CLEVELAND, O. Ženske dobijo delo prizanesejo civilnim beguncem in jih ne vračajo Titovi vojski v toliko trpljenje ali smrt. Ale xander mu je obljubil, da razen pravih kolaboristov ali če se hoče kdo prostovoljno vrniti, ne bodo nobenega več vrnili in so vsi transporti za naprej ustavljeni. Dr. Meršol se mu je zahvalil in so se odpeljali nazaj proti Celovcu. Strahu, da nas ne bi zopet nalagali, se pa nismo mogli znebiti, dokler smo bili v Vetrinju ... Predno preidem k nadaljne-mu, naj zapišem še o denarju, d so ga dobrovski domobranci zaplenili na bloku fašistom, ki so se pripeljali od Trsta sem po Tržaški cesti. Zapisal bom le to, kar sem videl. Ko so naši domobranci odhajali, če se ne motim 29. maja z gorenjskim bataljonom, so se skoraj vsi mimogrede prišli od nas poslovit. Takrat sem videl nekatere, ne vse, kako so imeli napolnjene žepe s tem denarjem. Imeli so napolnjene vse žepe pri bluzi in celo v naprsnih žepih srajce, šope bankovcev po 100, kakršne sem videl takoj po zaplembi pri “Vi-nocetu” na Viču tisto dopoldne. (Kakor sem že zapisal, je bilo tega denarja dva velika kovčka ali bolje dve skrinji.) Tako napolnjeni z denarjem so bili le bolj ta izvoljeni. Dočim pri drugih nisem nič opazil. Zdi se mi tako, da čisto pravično tega denarja niso razdeljevali. Če bi, bi moral tudi jaz biti nekaj deležen, čeravno sem se že doma odstranil od njih in se pridružil svoji družini. Pa sem jim prej služil morda bolj kot nekateri “najboljši borci” ... Kje je ostal ves drugi denar, ne vem, a zdi se mi, da so ga največ dobili partizani. Saj so pobrali domobrancem vse, kaj bi ne denar. Tako ta denar ni nikomur dosti ikoristil. Tudi partizanom ne, saj se takrat v Jugoslaviji ni mogel zamenjati v kakšne dinarje. Kmalu potem so bile marke razveljavljene in natisnjene nove. Lira je pa tudi tako padla, da se zanjo ni kaj prida dobilo. Ker je bil denar najbrž nekje ukraden, zato je bil njegov konec tudi bolj tak. Tatvina redkokdaj komu koristi. (Dalje sledi) Izučimo sposobne posameznice za delo v naši tovarni. Ta služba je stalna in nudi plačo od kosa. Zglasite se od 8. dop. do 5. pop., od ponedeljka do petka. JOSEPH & FEISS CO 2148 W. 53 St. 961-6000 (82) REGISTRIRANE BOLNIŠKE STREŽNICE Administracija — Generalni štab — Vse klinično področje Službe na razpolago v univerzitetno poučevani bolnici. Prava prilika za poklicni razvoj v izobraževalnem in raziskovalnem okolju. Brezplačni poučevalni program na univerzitetnem centru. Popolna pojasnila pošljemo na zahtevo. Pišite na: Director of Personnel, University of Alabama Hospitals and Clinics, Birmingham, Alabama 35233. Delodajalec z enakimi pogoji za vse. (87) MAL! OGLASI V najem 5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Somovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214. (X) Pobegli fantin usmrtil 2 in ranil 11 oseb SANTA MARIA, Calif. — Michael A. Clark, 16 let stari sin Mr. in Mrs. Forrest Clarka iz Long Beacha, Calif., je v soboto pobegnil z očetovim avtomobilom in v nedeljo zjutraj okoli šeste začel z daljnometno puško streljati na avtomobile na cesti U.S. 101. Predno je ustrelil sam CLEVELAND, O-MALI OGLASI Spalna soba Oddamo spalno sobo pri mali družini upokojencu ali samcu. Privatno z vso kuhinjsko opremo, blizu sv. Vida. Kličite HE 1-6771. (86) V najem Neopremljeno stanovanje je v najem na E. 140 St., Blizu Lake Shore BIvd., 5 sob, odraslim. 851-9790. —(88) ZULiCH INSURANCE AGENCY 18115 Neff Rd. - IV 1-4221 i F Cleveland 19, Ohio ^ 4' ] V najem Oddamo dvoje stanovanj na 15910 Midland Ave, blizu cerkve v Collinwoodu. štiri sobe s kopalnico zgoraj, štiri spodaj. Vprašajte na 703 E. 162 St. (—82} Hiše naprodaj Dve dvodružinski hiši, ena ima 5 in 5 sob, druga 4 in 4 sob, blizu St. Clair Ave., na E. 67 in 76 St., v dobrem stanju. Kličite AC 6-1024. (85) Naprodaj Enodružinska hiša, 8 sob, na 5604 Bonna Ave. Plinski furnez, spodaj prenovljeno, garaža. Kličite WH 3-0971. (85) V najem Oddamo 3 sobe in kopalnico, zgoraj, na 701 E. 159 St. Kličite LI 1-4032. (83) Pohištvo naprodaj Pohištvo za jedilnico, 2 spalnici, kuhinjo in dnevno sobo, dobro ohranjeno, ugodno naprodaj. Kličite IV 6-3319. — (85) V najem Oddamo tri lepe neopremljene sobe s kopalnico na Hecker Ave. Spodaj! Za pojasnila pokličite 881-9894.. (83) V najem Oddamo 3 opremljene ali neopremljene sobe zgoraj in 5 neopremljenih sob zgoraj ali 'spodaj, blizu cerkve Marije Vnebovzete. Kličite 851-4901. (27,28,30 apr) V najem Oddam 3 čiste neopremljene sobe s kopalnico, porč, vroča voda, zakonskemu paru ali ženski. Najemnina nizka. Na 1159 E. 76 St. Kličite EX 1-9777. —(21,23,27 apr) Lastnik prodaja Hiša 5-5 sob, polna klet in polno podstrešje, razvedrilna soba, plinski furnezi, garaža, preproge. Na 1008 E. 77 St. EN 1-7913. (86) V najem — E. 58 St. — 4 sobe in kopalnico se odda v zidanem poslopju. $45. Kličite 881-7138. (86) AMERIŠKA DOMOVINA, ( 000<^^()00<) H. RIDER HAGGARD: Jutranja zvezda oooooooo()o Veslači v belih oblačilih so se sklanjali k veslom in urni čoln je hitel po Nilu nazgor skozi dvojno vrsto vojnih ladij, natlačenih z vojaki. Abi se je oziral po teh ladjah, ki jih je bil faraon tukaj zbral, da ga sprejmejo, in si je na tihem mislil, da mu je Kaku modro svetoval, ko ga je prosil, naj se ne loteva nobenega prenaglega podjetja, zakaj faraon je bil na taka presenečenja očividno dobro pripravljen. In zopet je mislil na to, I ko je prispel do nabrežja iz rezanega kamenja in je opazil tamkaj pešake in konjenike, razvrščene v kompanije in eskadrone, ter na obzidju Na stopnicah so ga sprejeli generali v vojni opremi in duhovniki v polnih ornatih, priklanjajo se mu in čast mu izkazujoč. Tako je Abi v kraljevskem spremstvu šel skozi odprta vrata in ogelne stolpe sijajnega temlpja, posvečenega thebanski Trojici, skozi “Amenovo hišo na južni strani”, kjer so plapolale vesele zastave z vitkih drogov, ter po dolgi ulici, obrobljeni z visokimi hišami v vrtovih, dokler ni prispel do obzidja palače. Tukaj je nadaljnja straža odprla kovinasta vrata, o katerih je še pred nekaj urami v svoji nespameti mislil, da bi mogel udreti skoz nje, stotine drugega oboroženega in skozi cvetoče drevorede so moštva; sedaj je videl, kaj bi se mu bilo pripetilo, če bi bil s svojo malo obupano četo poskusil predreti ta železni krog čuječih vojakov. CHICAGO, ILL. SCHOOLS SEE FOR YOURSELF Greer Training Heads To Best Paying Jobs In these BOOMING fields Auto Mechanics — Automatic Transmissions — Motor Tune Up —• Body and Fender Repair — Diesel Mechanics — Machinist, Tool & Die — Refrigerator & Air Conditioning — Gas, Arc, Heli-arc Welding — Engineering Drawing — Blueprint Reading <— Heavy Equipment Operators — Construction Equipment — Mechanics. New 2-Year Automotive And Diesel Technology. Complete training in cur modern well-equipped shops. Day and evening classes. Part-time job assistance while you learn. Over 100,000 successful graduates. — Visit, Phone or Write for free information. No obligation. Greer Technical Institute Founded 1902 2230 S. Michigan, Chicago, 111. 60616 — Victory 2-2300 Ask for Mr. Stone (84) ga peljali v stebrovito sprejemno dvorano. Po vsej tej svetlobi zunaj se je ta dvorana zdela skoraj temna, zakaj skozi odprtino na stropu je padal samo en sam solnčni žarek tja v ozadje prostora in je razsvetljeval kronanega faraona in njegovo kraljico, ki sta sedela v slovesni opravi na slonokoščenih in zlatih prestolih. Okrog in okrog so bili zbrani pisarji in svetovalci in kapitani in za njimi druge kraljice v izrezljanih naslanjačih in vsako izmed njih je spremljala lepa dvorna gospa v slovesni obleki. Razen tega je stala za prestoli in v presledkih med stebri slavana nubijska straža dvesto mož, takozvana teles- i na straža faraonova, katere j moštvo je bilo zbrano po svoji zvestobi in pogumnosti. Središče vsega tega veličastva je bil faraon, nanj je sijalo solnce, k njemu se je obračalo vsako oko, in kamor se je obrnil njegov pogled, tam so se sklanjale glave in pripogibala kolena. Majhen, droban mož, kakih štirideset let star, z razoranim, prijaznim in boječim obličjem ter čelom, ki se je zdelo, da orna-uje pod težo dvojne krone, katera je bila razen zlatega votlega čopa v podobi kače vsa iz platna, mož drobnih, nervoznih prstov, kateri so se igrali z vezenino njegova zlate obleke, tak je bil faraon, najmogočnejši vladar na svetu, kralj, ki so ga milijoni ljudi, čeprav ga niso nikoli videli, častili kot boga. Abi, čokati, debelousti, temnopolti, okroglooki Abi, ki je bil rojen od istega očeta, ga je opazoval začuden, zakaj minila so leta, odkar se nista videla, in v palači je bil med njima, ko sta bila otroka, globok prepad, prepad med potomcem kraljevske matere in med otrokom priležnice iz rodu Hiksov, ki so ga bili vzeli na dvor iz državnih ozi- ‘Ne bodi hud name,” je od- CH1CAGO, ILL. MALE HELP CHICAGO, ILL. TOOL § OlE IMEftS A-l Men Only INSPECTORS — TOOL AND DIE for all types of tools and job shop tool room — must have tools. Top pay, overtime. Many benefits including profit sharing. laptrom ifgs 0-9. 3900 W. Palmer Apply after 8:30 a. m. (82) MALE HELP ANALYTICAL CHEMIST B. S. in Chemistry (inorganic) required with some experience in wet chemical methods of analysis and quality control. Instrumental analysis background and knowledge of electronics necessary, — Must be U. S. Citizen. — Group insurance and other fringe benefits. — Apply: AMERICAN POTASH & CHEMICAL CORP. ^ Attn.: R. I. Gregg, Manager, Industrial Relation 258 Ann Street, West Chicago, 111. 60185 An Equal Opportunity Employer iaehlste No setup required. Production work on various machines. Steady work. Good wages and opportunities. Excellent working conditions. Benefits in modern plant. FMTEIH mm S702 N. River Ed., Franklin Park, 111. 678 0100 (84) II5L IIUS ATTEMPT — We pay Top Wages for Experienced Men — Fringe Benefits — Paid Wacations — Profit - Sharing — Steady Work ISMIIEP, mmFM 5110 N. Ravenswood Ave. 561-6162 (84) rov. V svoji moči in v sili svo- govoril Abi ponižno. “Nedolgo je moškosti je zrl na tega tega sem pokoren tvojemu bo-slabiča, sina brata in sestre, žanskemu povelju napadel in vnuka brata in sestre. In barbare, kateri so grozili tvoji vendar je bilo nekaj v tem oblasti v puščavi. Kakor Men-plemenitem očesu, nekaj po-.thu, Bog vojne, sem se vrgel dedovanega kraljevskega veli-'nanje. Presenetil sem jih, jih častva, pred katerim je nje- pobil, tisoči so ležali pred rne-gova divja narava klonila. Naj je tudi telo zaničevanja vredno, v njem je vendar prebival ponosen duh potomca stoterih kraljev. Abi se je približal stopnicam prestola in pokleknil, dokler mu ni po kratkem premoru faraon pomolil žezla, da ga poljubi. Tedaj je spregovoril s svojim jasnim in živahnim glasom : “Dobrodošel, princ in moj brat,” je rekel. “Dolgo je tega, kar sva se prepirala, kajne, in mnogo let je minilo, odkar se nisva videla, toda čas zdravi vse rane in — dobrodošel, dobrodošel, sin mojega očeta. Ni mi treba vpraševati, ali si zdrav,” in se je nevoščljivo ozrl na močnega moža, ki je klečal pred njim. ‘‘Pozdravljeno božansko veličanstvo!” je odgovoril Abi s svojim globokim glasom. “Moč in zdravje bodi s teboj, ki držiš bič Osirisov, ki nosiš peresa Amenova, umrljivi, ki si kronan z veličastjem boga Ra.” “Hvala ti, princ,” je odgovoril faraon prijazno; “zdravja in moči potrebujem, toda bojim se, da ga najdem šele tedaj, ko izročim Osirisov bič, o katerem govoriš, tistemu, ki mi ga je bil dal. Pa dovolj o meni! Pojdiva k poslom, kasneje bova govorila o teh rečeh. Zakaj si popustil svoje vladarsko mesto v Memfidi, zakaj nisi prosil dovoljenja, da me obiščeš tukaj v mojem mestu ? ” noj v pesku. Dva izmed njihovih kraljev sem ujel z ženami vred -— zunaj čakajo, da jih tvoje veličanstvo da pobiti. S seboj sem prinesel glave sto njihovih kapitanov in roke petsto njihovih vojakov, da potrdim resničnost svojih besed. Ukaži, naj jih razložijo pred teboj. Sporočam tvojemu božanskemu veličanstvu, da teh barbarov ni več, da sem vsaj za dobo enega človeškega rodu zagotovil dežele na severu tvoji oblasti. Ddvoli, da prinesejo glave in roke semkaj in jih preštejejo pred. tvojim veličanstvom, da se njih vonj dvigne kakor kadilo do tvojih božanskih nosnic.” “Ne, ne,” je odgovoril faraon, “moji častniki jih bodo prešteli zunaj, zakaj jaz ne- CHICAGO, ILL. HOUSEHOLD HELP (84) Mashite Operators iactsinlsts Experienced Men. — Steady work. Fringe benefits. — Paid Holidays and Vacations. BOEDER ILESTEi 5110 N. Ravenswood, LO 1-6162 (84) AUTO MECHANIC 1st CLASS ALL-AROUND MAN FULL TIME COlumbus 1-5481 (83) RELIABLE HOUSEKEEPER WANTED DAYS PHONE 543-9360, NIGHTS PHONE 773-9070. (84) REAL ESTATE FOR SALE HOMEWOOD — BY OWNER CHOICE location. 4 yr. old. 3 bedroom, IVz baths, Brick. Split level. Large bsmt. Gas F. A. Heat. Gar. PH 798-2418. (83) WHEELING — 3 Bedroom ranch, Gar., Walk to schools, Scores, Med. center, Churches. Double closets, storm wind. & drs. Built in 1957. Original owner, minister, selling below $16,500 — my cost. LE 7-1C62. (82) VIC. 57th & RACINE IDEAL FOR Large Family or income. 9 Rms. 21//2 baths, many extras. Must be seen, to be. appreciated. Owner will sacrifice. — HE 6-0384. (83) ENGINEERS AND CONTRACTORS ROBERTS & SCHAEFER COMPANY DIVISION OF THOMPSON- STARRETT COMPANY, INC. 20 i North Wells Street, Ohicago @ CEntral 6-7292 TWX: 312-222-9738 Among Roberts & Schaefer engineers are several second and third generation staff people, doing with pride and technical competence what their fathers and grandfathers did before them. Imaginative engineering is a long-time tra dition at Roberts & Schaefer. From its drawing boards have come many of the significant new developments in preparation plants, material handling and coal cleaning processes. Roberts & Schaefer staff people have had a long experience in design and engineering of coal preparation facilities. More than 2,000 coal preparation, iron ore beneficiation, and material handling plants, designed and built by Roberts & Schaefer, have made outstanding records for efficient and profitable operation. They are tangible proof of the sound engineering and technical leadership of the R & S organization. You can confidently assign full responsibility to R&S for design, engineering and construction of your new plant. We’ll deliver it on time, ready to go. We’ve been doing it for sixty years. BY OWNER, BRICK BUILDING Beautiful 5-6, i-5 Apts., Good con-| dition. Located Diversey Blvd. Leaving Country. Best offer takes. — C. Stephens, 3520 S. Princeton — PH. 548-6400. (84) BUSINESS Oi’i’OKTU NIT Y BARBER SHOP — ESTABLISHED Three chairs, 2 working. Modern equipment. Reasonable. — Ph. 825-5600 days, Eve’s 775-4295. (84) MOBILE DAIRY BAR. Established business. — ’62 FORD TRUCK. 9,000 miles. — Equipment in excellent condition.. Reasonable. PH. 253-1903. (83) TAVERN AND BUILDING. By owner. Selling due to illness. Excellent opportunity. Vic. Higgins and Nordica. Call NE 1-5870. (84) V blag spomin PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA, OČETA IN STAREGA OČETA Egidij Klemenčič ki nas je za vedno zapustil 27. aprila 1964. Krasni majnik se budi, nam pa srce'se žalosti, ker tiha jamica je domek Tvoj. Mi pa s tugo v srcu prosimo, Bog naj raj nebeški duši Tvoji podeli! Odkar nam predragi soprog, oče, stari oče v grobu spi, srce nam vedno bolj medli. Povsod že zeleni spomlad, le v naši duši ni več nad. Žalujoči: SOPROGA in OTROCI VNUKI in VNUKINJE Cleveland, O., 27. aprila 1965. F blag spomin OB TRETJI OBLETNICI ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI OČE, STARI IN PRASTARI OČE John Makse Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 27. aprila 1962. V miru božjem sladko snivaj, dragi, nepozabni nam, v nebesih rajsko srečo uživaj, do svidenja na vekomaj. Sveta vera nas tolaži, da se zopet snidemo, kjer ni joka, ne bolesti, v raju, tam nad zvezdami. Žalujoči: hčeri: ANN STARC in ELSIE GRISV/OLD; sin JOHN; vnuki in pravnuki ter drugi sorodniki. Cleveland, O., 27. aprila 1965. rad gledam take podobe smrti in ti verjamem na besedo, kar se tiče števila. Kakšno plačilo zahtevaš za to uslugo, brat moj, zakaj z velikimi darili bi te hotel poplačati, ki si toliko dobrega storil meni in Egiptu.” Preden je odgovoril, se je Abi ozrl k lepi kraljici Ahuri, ki je sedela faraonu ob boku, ter po drugih kraljevih soprogah in ženah. “Veličanstvo,” je rekel, ‘‘tu vidim mnogo žena in gospe, toda kraljevskih otrok ne vidim. Dovoli — zakaj gotovo so v svojih sobah — dovoli, o j faraon, da jih pripeljejo sem-! kaj, da se moje oči naslajajo z njih ljubeznivostjo in da morem pripovedovati o njih, o vsakem izmed njih, njihovim bratrancem, ki me čakajo v Memfidi.” (Dalje prihodnjič.) Oglašaite v “Amer. Domovini' SEDAJ - V APRILU IN MAJU - nas pokličite za brezplačen proračun in dogovor o PLESKANJU NA VAŠI HIŠI TEKOM POLETJA TONY KRIST AVNIK PAINTING & DECORATING 1171 E. 61 St. HE 1 -0965 i* Mullmly Funeral Home ZRAČEVALNI SISTEM AMBULANČNA POSLUGA POGREBI VSAKIH CEN 305 East 156th Street KEnmore 1-9411 821123 mm.Z EXPRESS CORPQRATIOIi Po dogovoru s podjetjem “JUGOEXPORT” v Beogradu sedaj lahko naročimo za vas TELEVIZORJE ($125 ali več), HLADILNIKE ($108 ali več), RADIO-APARATE, ŠTEDILNIKE, ŠIVALNE STROJE, PRALNE STROJE, MOTOCIKLE, SKUTERJE, CEMENT in drugi gradbeni material, — vse, kar bi radi POKLONILI vašim sorodnikom in prijateljem v Jugoslaviji. BREZ CARINE, vse prvovrstni jugoslovanski izdelki, cena povečini franko železniška postaja prejemnika v Jugoslaviji, plačilo v U. S. dolarjih, preko SgSIiS tmm EXPRESS CGRTORftTIM 45 West 4.7tli Street Tel.: €1 5-7711 NEW YORK. N.Y. 10036 HITRA, ZANESLJIVA POSTREŽBA V BLAG SPOMIN SEDME OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE MATERE IN STARE MATERE TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA, OČETA IN BRATA Jožefa Gostič | Martina Gostič ki je umrla 2. maja 1958. leta. ! ki je umrl 27. aprila 1962. leta. Odšla, o draga, sta od nas, ne sliši se več Vajin glas, v grobu tihem zadj ležita, pri Stvarniku za nas prosita. Žalujoči: žalujoči: OTROCI in VNUKI. SOPROGA in OTROCI Cleveland, Ohio, 27. aprila 1965. BRATJE in SESTRE.