Ali Podrimja ČE BO ČAS usoda moja v rokah mojih in smrt moja v rokah mojih v katerih le je moje bivanje v rokah mojih Sablja in Uzde prek mojega Duha naj vranec me odnese če bo čas STOLP 1. (Odpiram dver pokrajino zapiram) do Stolpa mojega ne-znana vodi pot odpiram dver pokrajino zapiram zastore spuščam sivo vse okoli mene pod glavo odvržem Ključ in Meč nekje med mano in svetom čreda sanje pase 2. (Brez mene moja Senca se sprehaja) niti v eni skrinji ni Skrivnosti 726 Pesmi 727 Pesmi po zidovih izgubljena moja Senca išče me dan in noč in noč in dan brez mene moja Senca se sprehaja a niti v eni skrinji ni Skrivnosti čelo moje dviga se in dviga prekriva čredo v Gozdu nekje med mano in svetom 3. (Toda kaj je z mojim kamnom) prižgem svetilko toda kaj je z mojim kamnom da se ne umiri hodi in hodi ne nebo ne zemlja ga ne sprejmeta a neko carstvo preganja neko muho a kaj je z mojim kamnom obeskom nad svetom 4. (Teče — reka ni) vidiš ga pa spet ne vidiš senca ni a senco meče zamotava se ne veže se teče reka ni bregove izpodjeda Svet uspava odmotava se ne razvezuje se dan in noč laje dandanašnji sebe ne pozna išče mir puščavo pušča vidiš ga pa spet ne vidiš nekje med mano in svetom Stolp mi čuva 5. (Vse bolj vse manj) vse bolj vse manj grem v svoj Stolp noter ven ven noter brez Ključa in brez Meča ker vse se vidi vse se čuje a do njega vodi me ne-znana pot ČE TEČEM če tečem se moj čas ubija v moje prste pada a se ne nabada zatakne se ob kost in v moje se oko zapira 728 (1968) Ali Podrimja a se ne ubija če tečem sam k sebi vračam se v neskončnost BREZ GLAGOLOV in spet sam pod tem svodom na tem garjavem planetu a ta Vrv in spet sam daleč od Sveta blizu sebe nekje pod tem svodom nekje na tem planetu s kamnom v pesti in spet sam okrog plamena SREČANJE nekje v svetu POZABLJENO ME ČAKA srečanje pozabljeno me čaka a dež pada nobeden ga ne sliši njegovega časa se nobeden ne spominja od vsepovsod grozi mi reka kamna pa nikjer mostu nikjer po laseh poplavlja me v zobe ponika 729 Pesmi 730 Ali Podrimja še telo me ne sprejema več niti me priznava a dež pada a dež lije kost ti moja ne oslepi me nimam časa da bi se pozdravil črno pesem noč žalobno zame poje življenje se odmika a dnevom letom konca ni odkod ta kača v mojem snu nekje v svetu srečanje pozabljeno me čaka INDIKATIV kdo ve od kod prišel je iz katerega čas>a planil je neZnanec z glavo na meč nataknjeno a eno oko je slepo klobko mraka pravi grob kako je mogoče tu živeti Vprašal je gre zakaj ne Veličanstvo odgovorili so mu Oni a kamen kremen mu Podali so s kresilom v roki in kamen v hipu počil je v neVidnih koreninah sedem ključavnic sedem dni in sedem noči se je odprlo niti ni zaprlo se a voda kam le neki voda teče voda Veličanstvo So nasmehnili se Oni vzgaja kamen ta nad glavo zid-postalo tako je od gostišča do gostišča šel neZnanec z glavo na meč nataknjeno a eno oko je slepo klobko mraka pravi grob neko noč povprašal je potem o ognju 731 Peaml ne vemo kaj je ogenj Rekli so mu Oni in tedaj zablisne se v gorah in plamen sikne v polju kdo ve od kod s katerega morja se dvignil je tedaj vihar dež je brez prestanka lil a zemlja je popokala od suše od mečev in kopit se v drobne koščke je nebo razbilo a dež kot iz cevi je brez prestanka lil neZnanec jugo je pogoltnil pravijo veter s severa je pravijo sledove mu zabrisal po dežju in snegu je prišel slep gost na oslu kakšne tu bolezni mučijo ljudi kakšna imena otrokom in živalim dajejo kaj vse o bog je spraševal ta gost med nevihto Oni so gore mu pokazali tam so kače je pripomnil slepi gost so Veličanstvo so a nas ne pičijo So rekli Oni kaj pa sploh lahko počneš tam gori Vpraša gost potem s pticami posedamo z volkovi mu odgovorijo Oni a pred pragom Stolpa osel od gladu crkava iskali po gorah so po dolinah so iskali gosta čudnega a niso ga našli nikoli niti ni ugasnil ogenj po zasedah potlej pride sultan ob smrti Stolp ti zatočišče nudi odide sultan pride kralj kralj odide sultanov sin pride konju so ime izbrali a očesu joj zenico pozabili 732 Ali Podrimja čas je spet na kamnu se spremenil na obzidjih se postaral okna so se pozaprla in spet odprla v neki pravljici in končno nekega dne v gore se niso več povzpeli niso se spustili več v doline v očeh nebo so skrili zemljo med zobmi po dolgih letih pa prišel je nek trgovec prodajal vsemogoče vsemogoče kupoval je revež enoroki za mnoge je bolezni se potem zanimal za imena sanje Oni so smehljali se in Kolo časa obračali in spet potresi so bili in spet so mlini mleli bežali dnevi so minila leta in prešla stoletja in nekega Leta nek fant s piščalko vzburi Kri vzburi Val bregovi beli v mojih rokah so bili Prev. Ciril Zlobec