št. 51 (1082) Leto XX) NOVO MESTO, četrtek, k 17. decembra MM 1970 DOLENJSKI UST Novoletni koledar prilagamo vsem starim in novim naročnikom v današnji številki. Naj bi vam kazal v novem 1971. letu kar največ lepih, srenih in zadovoljnih dni! Vaš DOLENJSKI LIST »Ne... ne« - pretresljiva pripoved o vojni Mestno gledališče ljubljansko se je v ponede^k zvečer v čast tedna solidarnosti z bojem vietnamskega ljudstva predstavilo v Trebnjem pred. polno dvorano z delom F. Drofenika »Ne ... Ne«. To je recital o umazani vojni v jugovzhodni Aziji, prepleten s pričevanji Vietnamcev, ki seže človeku v srce in mu prikaže vso nesmiselnost voj-. ne in vojaškega urejanja spornih mednarodnih vpra* šanj. S helikopterjem . v bolnišnico Pred ■ brežišta) bolnišnico je v torek, 15. decembra, okrog 11.30. pristal helikopter. V zagrebško vojno bolnišnico je odpeljal oficirja JLA Antona Copa, ki se je dan prej ponesrečil na acvtamobdlski cesti pri Mokricah. Imel je hude telesne poškodbe, s»to bi prevoz z avtomobilom težko prenesel. Prvi komandant XXXII. divizije narodni heroj Izidor štrok je spi^ovo^ zb^ nim vojakom in oficirjem. Jim čestital za praznik in opisal težko in zmagovito pot brigade (Foto: S. Dokl) NOVOMEŠKA GARNIZIJA BO GOJILA TRADICIJE HRVAŠKE BRIGADE Brigada Matije Gubca v Bršlinu Na vojaški slovesnosti v Bršlinu so vojaki in oficirji novomeške garnizije prevzeli ime hrvaške brigade »Matija Gubec« v soboto, 12. decembra, je bdla v vojašnica »Milana Majcna« v Bršlinu večja vojaška slovesnost, kjer so vo-jaiki in. oficirji novomeške garnizije sprejeli ime znane hrvaške brigad »Matija Gubec«. Brigada je bila ustanovljena 12. decembra 1943 v vasi lipovSCam J>ri čazmi in je bila v sestavu XXXII. POSEBNO OBVESTILO Novoletna številka Dolenjsikega lista bo iažla v dvojaiem obsegu v ponedeljek, 28. decembra. Zaradi inmika v toskami in zavoljo novoletruni praznikov naš časnik 31. decembra (v četrtek) ne bo izžel, zaradi priprav dvojne številke, v toteri bo tuldi posebna barvna priloga, pa lista ne bomo izdali tudi v četrtek, 24. decembra. • Namesto tega dne boste prejeli obsežno in zanimivo novoletno šitevilko v roke 28. decembra 1&70. Bralce, nairočnike in sodelavce prosimo za razumevanje! UREDNIŠTVO IN UPRAVA OD 1. XI. DO 15. XI. 1970; 1.315 novih! v SEDMEM TEDNU akoioe smo pri-dobilli 179 novih naročnikov. Tri najboljše občine v zadanjAm tednu: N. mesto, Sevnica in Krško, sleddjo pa jim Brežice, Trebnje, Črnomelj, Kočevje, Metlika in Ribnica. Stanje novih naročnikov v torek opoddne: BRE2ICE:................. 86 CRNOMEU:..................69 ‘ KOČEVJE;......................3» KRŠKO:...................215 METLIKA:...................W NOVO MESTO:..............435 RIBNICA:................ SEVNICA:.................210 TREBNJE:..................9,1 Razne poSte:........... 113 Inozemci:................ 31 divizije, ki se je v glavnem bojevala na območju Moslavine. O prehojeni poti in njenem boju. sta govorila prvi komandant XXXII. divizije narodni heroj m španski borec Izidor Strok in vojiid komandant brigade Matija Gubec Jovi<» Mandič. Ba^en teb sta spregovorila še polkovnik Jože Nagode in predsednik občinske skupščine Novo mesto Franci Kiihar, ki sta izrazila zadovoljstvo, da bo novomeška garnizija negovala bojne tradicije te slavne brigade. Po svečanosti so se številni gostje iz Dolenjske in Hr- OD 16. XII. DO 24. XII. Do konca tedna bo prevladovalo sulio vreme. V nižinah megla in oblačnost, medtem ko bo v mišjih legah deloma Jasno. Temperatura brez večjih sprememb. vatske najpotlli v polkovnd muzej, kaer je zbran vojni material brig^e ter slike o delu - in življentju v vojašnici »Milan Majcen«. Na koncu svečanosti pa so novomeški ktilturnd delavci ▼ sodelovanju z vojaki pripra- (Nadal^vanje na 8. str.) Naši ljudski vojski, ki se je rodila v najbolj krvavem boju vseh bojev naših narodov za obstanek, osvoboditev in novo življenje, pred letošnjim 22. decenv brom, dnevom JLA, iskrene čestitke! Toplo pozdravljamo vse nekdanje partizane, voditelje naše vstaje in revolucije, vse aktiviste Osvobodilne fronte In Komunistične partije, ki so visoko nosili zastavo upora vse do zmage in socializma! Lep pozdrav tudi vsem našim naročnikom, bralcem In sodelavcem v vrstah JLA! DOLENJSKI LIST Predsednik Tito je Milanov boter Darila in številne dobre želje malemu Milanu za srečno mladost - Visokega botra je zastopal brežiški rojak Miloš Poljanšek Dvanajstega otroka Tamšetovih iz Kraške vasd je doletela &ust, kakršne je deležen le redkokdo: deček ima za botra predsednika repoiblike Josipa Broza-Tita. Slovesno botrovanje je bilo v soboto, 12. decembra, v i>rostorih občinske skupščine v Brežicah. Botra je ob tej pjiložnostl zastopal predsednik prosvet-no-kultumega zbora slovenske skuipščine Miloš Poljanšek. Otroka so imenovali Milan. Tisti dan je mali Milan dopolnil sedem mesecev. Medtem ko je ležal v zibki, so mu po vrsti voščili srečo v življenju podpredsednik občinske skupščine livan živdč, zastopnik botra Miloš Poljah-šek in predsednik občinske konference SiZDL Stadco Skaier. prisotna sta bila seveda tudi otrokova mati Ivanka in oče Jodte, ponosna na sina in botra. Milan Živič se je med obredom oibmdl na zastopnl-(Nadaljevanje na 16. str.) ZAHTEVAJTE PROSPEKTE! inles I ribnical Posnetek z botrovanja. Živahni Milan »e je ▼ občinski adbld zeio dobro počutil. Od leve proti desni sedijo: otrokov oče Jože Tomšc, mati Ivanka, zastopnik botm Miloš Poljanšek in predsednik občinske konference 4BZDL Stanko Skaier. (Foto: Baškovič) TELEFONI: 87*068 87*099 OKNA VSEH VRST VRATA —SOBNA. BALKONSKA VHODNA IN GARAŽNA PRODAJA NA KREDIT Presenečenje za naše bralce 28. XII.! tedenski mozaik Mea zaanjm nastopom boksarske zvezde Casiusa Claya je sto izbranih gledalcev dobilo natisnjena vabila, naj po dvoboju pridejo na sprejem. Ko sO prišli na naslov, ki je bil natisnjen na vabilu, jih je pri vratih pričakala solidna gospa in povabila, naj vstopijo. Za vrati pa so jih »sprejeli« zamaskirani gangsterji, ki so jih prisilili, da so se slekli in polegli na tla. Ko so jim izpraznili žepe, so jih izpustili. Akcija je gangsterjem prinesla denarja in raznih dragocenosti ga 100.000 dolarjev ... Japonski cesar je bil včasih bog. Tudi sedanji cesar Hirohito je bil uradno bog vse do konca vojne. Potem pa so cesarju odvzeli božanstvo in zdaj se ukvarja samo z znanostjo. Nedavno je objavil deseto knjigo, tokrat z naslovom »O nekaterih hidroidih z otoka Hamakuza«- Cesar se namreč ukvarja z biologijo in je Stabilizacija živinoreje Družbeni dogovor z omejeno vrednostjo - Na enotnem trgu tudi enotne cene - Zahteve po ustreznem razmerju cen niso špekulacije! Beseda stabilizacija ni domačega izvora, toda že precej časa jo slišimo skoraj vsak dan. Veliko se govori o stabilizaciji gospodarstva kot 2xiravilu za napake, ki so bile narejene v zadnjih petih letih pri uresničevanju gospodarske reforme. Gre predvsem za trdne, stalne cene surovin in blaga ter ustrezno razmerje med njimi. Ta bo najtrdnejši temelj za normalna razvoj vseh gospodarskih in drugih dejavnosti, krepitev samoupravljanja delovnih ljudi in ustressno nagrajevanje po delu. To pa ni lahko doseči. Načelno se sicer vsi strinjajo, TELEGRAMI TRST — Tu je bila v ponedeljek vetika manifestacija vseh antifa- odkril že osem doslej nežna- ■' _ so soglasno obsodile neofašistične mh mikroorganizmov. Raz- izgrede, do katerih jc priilo v lika končno m velika: bogovi živali ustvarjajo, znanstveniki jih pa odkrivajo... Ob socialnih in političnih mmi-rih, ki že nekaj časa vznemirjajo Italijo, je znani ameriški komentator Sulzberger zlobno zapisal: »Največji čudež italijanskega demokratič nega režima je, da še živi, kljub vsemu, kar se v Italiji dogaja« ... Britanski statisti ki so objavili, da je v Veliki Britaniji kar 85M0 zakonskih mož, ki se stalno 'skrivajo pred svojimi ženami ali živijo v drugih mestih. Raziskava je odkrila da so britanski moški najbolj nagnjeni k »samoti« v starosti od 40 do 50 let. .. V Bruslju zasedajo zunanji in finančni ministri šestih evropskih držav članic Evropske gospodarske skupnosti in razpravljajo o ustanovitvi monetarne unije. Mnenja o tem so zelo različna in zato ni pričakovati sporazuma- Neki italijanski vladni funkcionar je nesoglasja takole komentiral: »šest držav evropske gospodarske skupnsti se je končno rešilo strahu, da bi se — sporazumele. . Trstu prejšnji teden. PHNOM PENH — Kamboške os vobodi]^ sile so začele veliko ofenzivo proti četam Loo Nolove-ga režima, ki jim pomagajo Američani in Južni Vietnamci. Osvobodilne sile so prodrle na nekaj deset kilometrov do glavnega mesta Kambodže. BOGOTA — Najmanj 300 ljudi je našlo smrt pod zemelj^im plar zoro v Boliviji, ki ga je povzročilo hudo deževje. Plaz je zasul avtobus poln potnikov ter več drugih osebnih in tovornih avtomobilov. MANILA — V glavnem mestu Filipinov se je začel proces proti bolivijskemu slikarju Bei\jaminu Mendozi. ki ie med nedavnim pa. peževim obiskom na Filipinih skušal ubiti poglavarja katoliške cerkve DAMASK — Sirija je obtožila kralja Huseina in njegov režim, da premišljeno pripravljata uničenje palestinskega gibanja v Jordaniji in zagrozila da tega ne bo dopustila. VARŠAVA — Na Poljskem so močno podražili hrano in industrijske izdelke za široko potrošnjo. Podražitev hrane razlagajo z zelo slabo' letino, zaradi katere bo Poljska morala uvoziti več kot dva milijona ton pšenice Iz tujine MOSKVA — Dnevnik sovjetske partije »Pravda« piše. da sta se ZDA in Izrael sporazumela, da ZDA ne bodo zahtevale umik izraelskih čet z okupiranega oranja Po pisanju lista so se o tem dogovorili med nedavnim obiskom izraelskega obrambnega ministra Dajana v ZDA da bi te stvari bilo treba urediti tako, kot je bilo sklenjeno na prvi konferenci Zveze komunistov Jugoslavije, ki je bila konec oktobra. Po splošnem odobravanju stabilizacije gospodarstva pa mnogi razpravljalci o konkretnih ukrepih nadaljujejo z besedo »toda«. Naštevajo izjeme, ki naj bi ne veljale za vse. Te pa so za stabilizacijo gospodarstva lahko enako nevarne, kot so bile za pravočasno uresničitev gospodarske reforme. 19 Za stabUizacijo govedo-rej 2 in preskrbe z mesom je v naši republiki že sklenjen družbeni dogovor med živinorejci, mesarji in drugimi prodajalci mesa. Vel,iati je začel letos v juliju. Od dogovorjenih cen živine in mesa pa ni posebnih koristi. Cene sveže govedine in teletine so sicer še take, kot so bile določene z dogovorom, odkupne cene boljših pitanih goved za kilogram pa so za dinar do poldrugi dinar višje. Mesarji so ogorčeni, podpisniki dogovora pa se prepirajo, kdo ga bolj krši in zakaj. Cene svežega mesa namreč ni moči zvišati brez odobritev občinskih skupščin cene živine pa se lahko oblikujejo prosto na trgu. m 7akai živ!nore,ici ne spo-štujeio dogovora? Od takrat, ko so dogovor sestavljali, so se nekatere stvari močno spremenile. Cena pitanih goved je porastla v vsej državi. Dogovor so podoisali le živinorejci v Sloveniji in še tu ne vsi Kdor nima zajamčene spodnje, naj-nižje prodaine cene za goveda, se ne bo pomišljal pri prodaji tistemu kupcu, ki plača največ. Med temi pa je večina zasebnih živinorejcev če bi kupici iz naše republike vztrajali pri dogovorjenih cenah, bi večino živine pobrali kupci, ki pridejo od drugod. Ali naj podpisniki dogovora o cenah goveje živine in mesa prodajajo svoje pitance DEMONSTRACIJE IN PROTIDEMONSTRACIJE — Skupina skrajnih desničarjev je v Bonnu organizirala demonstracije proti Brandtov! vzhodni politiki in proti podpisu sporazuma s Poljsko. Velika skupina ljudi pa je hkrati pripravila demonstracije proti desničarjem in v podporo Brandtovi politiki. Na sliki: policija razganja desničarske demonstrante. po precej nižjih cenah kot drugi živinorejci? Izmikanje pred tako obveznostjo ni le špekulacija. Stvari so mnogo resnejše. Odgovoriti je treba na vprašanje, zaliaj so cene goved porastle po vsej državi. Ali bi s podobnim družbenim dogovorom o cenahr kot ga imamo v naši republiki, to lahko preprečili, če bi ga razširili na vso državo? Pl Cene v dogovoru so bile določene v razmerju s takratno ceno koruze. Sedanja cena koruze je že za polovico višja Koruza pa je pomembna sestavina močnih krmil. Podražili so se tudi drugi dodatki. Zato vzlic visoki odkupni ceni goved ni dovolj pitane živine, če bi sedanje cene hoteli znižati, bi je bilo še manj. Pomemben vzrok za sedanje razmere na trgu z govejo živino so tudi nizke zajamčene odkupne cene pitancev. Kakšen bo račun pri sedanjih dragih krmilih, če bodo odkupne cene živine začele padati? Brez ustreznega jamstva ne more biti prave stabilizacije v živinoreji. JOŽE PETEK tedenski notranjepolitični pregled • tedenski notranjepolitični pregled ■ IZJEMA LE ZA ŠOLSTVO — Republiški izvršni svet je v soboto obravnaval predlog zakona o republiškem proračunu za prihodnje leto in vrsto spTemljevalnih predlogov zakonskih predpisov. Ožji del proračuna predvideva 11-odstotno povečanje v primerjavi z letom 1970. Sprejeti so bili ukrepi za zmanjšanje nekaterih namenov splošne porabe, tako da bi se gospodarstvo v prihodnjem letu razbremenilo za kakih 225 milijonov dinarjev. Pač pa je izvršni svet upošteval izjemen položaj šolstva ter zanj predvidel nekoliko večjo rast sredstev. Tako bo republiška izobraževalna skupnost razpolagala z 21 odstotki večjimi sredstvi, kar omogoča tudi povečanje osebnih dohodkov prosvetnih delavcev za kakih 13 do 16 odstotkov, ■ SEJA CK ZKS — V torek prejSnji teden je Centralni komite ZK Slovenije obraviaval predvidene družbenopolitične spremembe v federaciji. V uvodnem referatu člana sekretariata CK ZKS Milana Kučana in v ra^ravi je bilo poudarjeno, da kažejo predvidene spremembe na iskanje novih poti k resnični demokratični samoupravnosti. Ob tem pa. je treba govoriti hkrati o odpravljanju etatizma ne le v federaciji, marveč na vseh ravneh, da bi samoupravljanje seglo do vsa-k^a človeka Spremembe se torej ne smejo zaustaviti v republiki ali občina, marveč morajo prodreti do vseh samoupravno organiziranih oblik združenega dela. ■ FAjSiSTICNE IZGREDE OB-SOJAMO — V preteklih dneh so bila v Ljubljani in v številnih drugih krajih v Sloveniji množična pro- testna zborovanja proti nedavnim izgredom fašistov na Tršakem in šovinistični gonji zoper Slovence v Avstriji. Pobudnik teh protestnih zborovanj, ki so potekala pod geslom »Tujega nočemo — svojega ne damo« je bila študentska in srednješolska mladina, ki je ob tej priliki ponovno pokazala svojo odločenost za obrambo interesov slovenskega naroda in nedotakljivost naših meja. ■ OTROŠKI DODATEK PO Na VEM — Po predlogu republiškega zakona o določitvi premoženjskega cenzusa kot pogoja za pravico do Proračun nakazuje varčevanje otroškega dodatka naj bi prihodnje leto dobivali otroški dodatek tisti zaposleni, pri katerih znaša mesečni dohodek na družinskega člana do 760 dinarjev, dalje tisti, pri katerih znaša dohodek na člana gospodinjstva 137 dinarjev, če gre za dohodi iz kmetijske dejavnosti ali za dohodek od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ter intelelrtu-alnih storitev. Dodatek za enega o-troka bo zna^ 70 dinarjev, za vsakega naslednjega pa*95 dinarjev. ■ POKOJNINE BORCEV — Republiški izvršni svet je sprejel sklep o določitvi osnove za odmero pokojnin borcem NOV pred 9. septembrom 1943 oziroma 13. ok- tobrom 1953 in španskim borcem. Ta sklep določa za prihodnjo leto kot najnižjo pokojninsko osnovo 1270 .dinarjev. ■ OBDAVČITEV OD 29!000 DINARJEV NAVZGOR — Po predla ganih spremembah zakona o republiških prispevkih, davkih in taksah naj bi bil prihod j e leto dohodek iz delovnega razmerja neobdavčen do letnega osebnega dohodka v višini 25.000 dinarjev (zdaj je neobdavčen do 20.000 dinarjev). Uvedena naj bi bila tudi nekoliko blažja lestvica obdavčitve. ■ PODRAŽITEV MLEKA — Zvezni izvršni svet je sklenil, da lahko tiste delovne organizacije, ki letos niso zvišale maloprodajnih cen mleka, to'store sedaj — za 0,30 dinarja pri litru. Zadnji, čas je mleka manjkalo v mnogih'jugoslovanskih mestih zaradi preni^ih odkupnih cen. ■ V TERMOELEKTRARNI TRBOVLJE GLASOVALI ZA IZSTOP IZ EGM — V četrtek prejšnji teden Je bil v trboveljski elektrarni referendum, na katerem je 286 čla-ru)v kolektiva glasovalo za izstop iz Elektrogospodarstva Maribor, 157 člaftov je glasovalo proti izstopu, 6 glasovnic pa Je bilo neveljavnih. Sekretar EGM Slavko Soršak pa Je v zvezi s tem izjavil, da za izstop ni glasovala po statutu potrebna večina. ■ MODERNIZ.ACIJA PROGE SENTIU — KOPER — Gospodar ski zbor republiSke skupSčine Je sklenil, naj republiški izvršni svet pripravi osnutek zakona o odobritvi kredita za modernizacijo oziroma elektrifikacijo železniške proge Šentilj—Koper. tedenski zunanjepolitični pregled Odložitev obiska predsednika Tita v Italiji je naletela ha velik odmev v obeh neposredno prizadetih državah ' — It^ji in Jugoslaviji. Kot je znano, je glavni vzrok odložitve italijansko vztrajanje, da ne bi govorili o nekaterih nerešenih vprašanjih in pa izjava zunanjega ministra Mora v parlamentu v zvezi z italijanskimi nacionalnimi interesi in bivšo cono B. Zaradi tega je nastalo ozračje, ki za obisk ni primerno. Seveda je to obžalovanja vredno, toda kar je pač je. Lahko pa vendarle z zadošče* njem ugotovimo, da je odložitev obiska spodbudila de-makratične sile v Italiji, da so ostro in odločno nastopile proti izpadom fašistov in skrajne desnice in se javno zavzele za nadaljevanje politike dobrih odnosov in sodelovanja z Jugoslavijo. Taka želja obstaja tudi pri nas, zato lahko pričakujemo, da neljuba senca, lU je padla na naše odnose, ne bo povzročila nepopravljive škode. Koristi, ki jih imata olie, državi od razvitega sodelovanja in dobrih odnosov so preveč na dlani, da bi se jim bilo mogoče zlahka odpovedati. Tega se >zaveda tudi velika večina italijanske javnosti, kar dokazuje tudi njena sedanja reakcija, ki obenem izpričuje še spoznanje, da je treba odločneje nastopati proti domači desnici. Vse to daje stvarno upanje, da bodo stvari znova krenile v smeri, ki je za obe državi najboljša -- v smeri krepitve in razvijanja dobrih sosedskih odnosov. V Pragi je bil plenum centralnega komiteja češkoslovaške komunistične partije. Na njem so dokočno zavrgli akcijski program, ki ga je partija izdelala In sprejela spomladi leta 1968 in v katerem je začrtala modernejše in učinkovitejše ' poti notranjega razvoja. Do nedavna je tudi novo češkoslovaško vodstvo na čelu z Gustavom.Hu-sakom javno izjavljalo, da misli uresničiti nekatere bistvene zamisli akcijskega programa. Toda zdaj se mu je dokončno odpovedalo, kar kaže, da od nekdanje »januarske politike« zares ni ostalo prav ničesar več in da se češkoslovaško vodstvo hote ali nehote vrača k tisti politiki, ki je veljala pred januarjem 1968 In ki Je povzročila hudo družbeno gospodarsko In po* litično krizo v državi. Kako misli novo vodstvo z enako politiko onemogočiti tudi enake posledice ni znano, saj češkoslovaška parti,ia še ved> no nima jasno izdelanega po- litičnega in predvsem gospo? darskega programa. Na plenumu so tudi iz< ključili iz partije Oldficha Cernika, nekdanjega predsednika vlade in člana najožjega partijskega vodstva — predsedstva CK. Z njim je odšel iz partije še eden zadnjih voditeljev, ki so aktivno sodelovali pri nastajanju in uresničevanju tako imenovane januarske politike KPč. V španskem mestu Burgo-su že dalj časa sodijo skupi- Po odložitvi obiska ni Baskov, ki jih obtožujejo delovanja proti državi. Proces je močno vznemiril večino španske javnosti, ki ga oce* nju kot tipično dejanje nasilja frankističnih oblasti. Protesti, stavke in demonstracije v raznih španskih mestih so zavzeli tolikšen obseg, da v državi vlada resna napetost. Tožilec j? zahteval smrtno kazen za Sest obtožencev. Ce bo sodišče sprejelo njegovo zahtevo, utegne po mnenju večine opazovalcev zajeti Španijo tako huda politična kriza, kakršne še ni bilo, odkar je leta 1939 prišel na oblast sedanji režim. Val protestov se je razširil tudi izven Španije. V mnogih evropskih državah, med drugim v Franciji, 25a-hodni Nemčiji, Italiji, Nizozemski in drugod so bile velike demonstraci.je proti procesu in metodam franki-stičnega režima. Z organizacijo tega procesa španski režim ni le izzval veliko napetost doma, ampak se .je še bolj izoliral tudi v Evropi. Britanska vlada je uvedla izredno stanje v državi in sicer zaradi stavke delavcev v elektrarnah, ki zahtevajo višje plače- Stavka, ki traja že dalj ča.sa, povzroča hude težave, ker občasno zmanj-kuje elektrike v posameznih krajih In predelih, ki ostajajo brez luči, ogrevanja in vsega drugega, kar je povezano z elektriko. Vlada se je odločila, da ne bo popu« stila delavcem in se je spustila z njimi v boj, ki gotovo ne bo lahek in jo utegne drago stati. Zaenkrat ni videti, da bi laliko prišlo do kompromisa, kajti tudi sindikat vztraja pri svojih zahtevah in pravi, da ne bo popustil. DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK: vsak četrtek 60.000 izvodov! Gospodarstvu jemljemo preveč Bo prihodnje leto delitev popravljena za 6 odstotkov v prid gospodar* stvu? ~ Doslej je gospodarstvu ostajalo 63 odstotkov 1. seja konference ZKJ je med drugim zelo odločno zahtevala, da je treba gospodarstvu pustiti več sredstev in da je treba zmanjšati zlasti tisti del, ki si ga je na račun siromašenja gospodarstva prilaščala zveza. Te dni smo lahko slišali in brali podatke, da je gospodarstvu ,y Jugoslaviji ostajalo *63 odstotkov ustvarjenega narodn^a dohodka, preostalih 37 odstotkov pa je gospodarstvo p>o veljavnih predpisih odva»-jalo družbeni skuipnostl. Na krivičnosti takšne delitve so v gospodarstvu opozarjali že pred leti in zato je bilo v začetku reforme dogovorjeno, da se bo delitev od 1960 popravila tako, da bo izražena z razmerjem 70:30 v ikorisit gospodarstva. Zdaj sili-šimo obljube, da bo delitev takoj opravljena tako, da bo gospK>darstvu že prihodnje leto ostalo 6 odstotkov več da bi se s tem približali raz- merju, ki bi ga že morali doseči. Odstotki, ki smo jih pravkar našiteli, ter razEmerja saana po sebi ne povedo veliko, zato si oglejmo, kako je s tem v primeru novomeškega gospodarstva ter kaj lahko pričakujemo od napovedanih sprememb. Podatki kažejo, da smo lani in letos v novomeški občini dosegali precej ugodnejše razmerje v delitvi med gospodarstvom in družbo, kot je bilo doseženo v jugoslovanskem povprečju. Gospodarstvu v novomeški občini je ostalo lani 71,3 odstotka ustvarj«iega narodne, ga dohodka, družbeni skupnosti pa je odvedlo 28,7 odstotka. V tričetrtletju letos mu je ostalo 71 odstotkov. 29 odstotkov pa je odvedlo družbeni skupnosti. Zaradi velikih naporov za dobro gospodarjenje, naložb v posodobljenje in drugega smo torej v novomeški občini ŠE VEČ PIVA BOMO POPILI Vsako uro 76.000 steklenic Pivovarna Union uvaja nove, »evro« steklenice -Bo tudi v Novem mestu predstavništvo? Ljubljanska pivovarna Union, ki ima svojo polnilnico NOVO V ZADNJIH DNEH Povsod se že vneto pripravljajo na silvestrovanje, prav ta praznik napolni hotele in ob koncu leta izboljša njihovo poslovanje. To velja posebno za tista sezonske turistične centre, kjer imajo pozimi prazno. Na Dolenjskem bosta letošnja rekorderja zadnji dan starega leta Cateške Toplice in Otočec, hotela torej,, ki se že dlje časa tiho bojujeta za primat v dolenjskem turizmu. V Cateških Toplicah bo silvestrovalo največ ljudi na Dolenjskem —'*700, Igrali bodo štirje ansambli, menu in rezervacija bosta vlejala od 120 do 150 dinarjev. Otočec, ki bo sprejel približno 375 ljudi, bo najdražji na Dolenjskem: od 180 do 200 dinarjev bo veljalo silvestrovanje Zato pa bo, kot pričakujejo, najbolj slovesno in veselo in tudi Jožica Svete je najbolj znano ime izmed tistih, ki bodo prepevala zadnjo letošnjo noč. Polno pa bo, tako obljubljajo, povsod. tudi v Novem mestu, bo letos prodala več kot 500.000 hektolitrov piva. Priliodnje leto pričakujejo še znatno večjo prodajo, ker bodo svojo proizvodnjo modernizirali. Pivovarna se pogovarja, da bi v Novem mestu odprla svoje predstavništvo, ki naj bi ga prevzed »Hmeljnik«. Da bi prihodnje leto laže osvo-jiU tržišče, so sl zagotovili iE uvocsa 7 milijonov novih »evro« steklenic. Kupili so jih v Zahodni Nemčiji in Romuniji, domača steklarska industrija pa jih bo začela delati konec prihodnjega leta. Nova steklenica Ima več prednosti: lažja je. nižja, izključno rjave barve. Ker je nižja, je precej bolj stabilna: tako bodo lahko polnilni stroji delali hitreje in brez zastojev. Union bo namreč 15. ja-nuarjqa iKJstavD nove stroje, toteriili montaža bo končana do začetka jimija. Hollstein — Capert linija bo zmogla vsako uro napolnita 40.000 steklenic piva, preurejena stara Seitzova pa še 36.000 steklenic. Tovarna zagotavlja, da bodo kupci pali samo uležano pivo, ki bo pred prodajo vsaj 50 dni ležalo v skladiščai. V Unionu trdijo, da je nova linija, kd jo bcxlo zdaj začeli postavljati, najmodernejša tako pri nas kot tudi v Evropi. J. S. Ženini bi radi le doto Več podjetij se zanima za denar, ki je namenjen za preusmeritev rudnikov v soboto, 12. decembra, je Kočevje obiskal predsednik Zveze sindikatov Slovenije Tone Kropušek. S predstav-ndlki občinskega slnddikalnega sveta, dirugih organizacij in občmske skupščine je raz-ift^vljal predvsem o gospodarskih vprašanjih znotraj •kočevske občine. Nadalje so razpravljali o sicer dolgotrajnih, a doslej ne preveč uspešnih prizadevanjih za preusmeritev kočevskega nianika. Predsednika Kropuška so seznanili z dejstvom. da Se večja slovenska p>odjetia, ki so se doslej zanimala za preusmeritev rudnika, zanimajo predvsem denar, ki je namenjen za preusmeritev. Vse kaže, da bi s tem denarjem rada reševaJla s»he in svoje težave, medtem ko so jim kočevski rudarji dieveta boiga. Predsednik Kropušek Je poudaril, da kočevsld rudnik ni edini, ki je naletel n& take težave. Zato namerava republiška Zveza sindikatov v kratkem organizirati razpravo o preusmeritvi rudnikov Kočevje, Senovo in Laško.' Preusmeritev namreč poteka preF>očasi, čeprav je denar zanjo v glavnem zagotovljen. Zaradi neresnega odnosa večjih slovenskih podjetij, s pomočjo katerih rjaj bi preusmerili kočevski rudnik, do preusmeritve in do kolektiva kočevskega premogovnika bodo poizkusili rudnik preusmeriti s pomočjo delovnih organizacij znotraj občine. Zaradi tega sta rudnik in ITAS že začela pripravljati nekatere analize. J. P. skoraj že dosegli predvideno razmerje v delitviv med gospodarstvom m družbo (70:30 odstotkov). Oglejmo si zdaj, kaj lahko pričakujemo od napovedanih sprememb, če se bo udeležba gospodarstva povečala pri-hodnje leto za 6 odstotkov, kakor napovedujejo, bd to pomenilo, da bo gospodarstvu v novomeški občini ostalo prihodnje leto za 32 do 36 milijonov din več kot letos. To ni majhen znesek, če upoštevamo, da smo v novo> meški občini porabili lani za naložbe v gospodarstvo Cbrez kreditov za obratna sredstva) 147 milijonov din. 6 odstotkov narodnega dohodka je v novomeški občini približno polovica amortizacije, ki jo ustvari gospodarstvo, če bi ta denar namenili za obratna sredstva, bi sikoraj v celoti odpravili težave, ki so se začele zaradi likvidnosti gospodarstva. Ob vsem tem lahko upamo, da bodo obljubljeni spremenjeni predpisi o zmanšanju obveznosti gospodarstva do družbe veljali v enaki meri za vse, zlasti za prizadevne, saj ti najbolj zaslužijo materialno spodbudo. M. JAKOPEC 10 let TRIKONA Jutri, 18. decembra, bo kolektiv TRIKONA iz Kočevja svečano proslavil 10-letnico svojega podjetja oziroma njegovih poslovnih prednikov. Ob tej priložnosti bodo dopoldne odprli novo parno likalnico, popoldne bo občni zbor sindikalne organizacije, zvečer pa svečana seja delavskega samoupravljanja delavskega sveta, na kateri bodo podelili tudi nagrade in priznanja članom, ki so vztrajali v tiem kolektivu vseh 10 let. Črpalka v Župelevec Vodovod v 2upelevcu, delu Slogonskegaiin Vrhov bodo dokončali še letos. Zanj so dobili črpalko iz Nemčije, premostili pa so tudi težave pri zbiralniku na Bojsnem. Vodovod bo napajal 30 gospodinjstev. Sejmišča Čez 600 pujskov Na novomeškem sejmu je bilo v .ponedeljek, 14. decembra naprodaj 657 pujskov, prodali pa so jih 560. Kupcev je bilo precej, cene pa so ostale na ravni prejšnjega tedna: gibale so. ,se med 150 in 500 dinarji. Brežiški sejem Tokrat so na sobotni sejem pripeljali 516 prašičev, starih do tri mesece, prodali pa so jih 412 po 10 din kilogram žive teže. Starejših prašičev je bilo 48, prodali pa 90 jih 31 po 8 din kilogram žive teže. GRADNJA, KJER OPAŽI OSTANEJO. Tako nastajajo novi bloki v Trebnjem. Delavci vsiplje^ beton med veloks plošče, Id so najprej opaž, kasneje pa izolacija. (Foto: Les;an) GRADBENA NOVOST, KI VELIKO OBETA " Prvič i veloks ploščami Gradbeno podjetje Grosuplje je v Trebnjem začelo graditi bloke po veloks sistemu - To je ena prvih takih gradenj v vsej Sloveniji ' Nikjer nobene opeike, le krožna žaga brni na ploščadi, delavci režejo plošče, narejene iz drobnih lesnih iveri, postavljajo jih na že zgrajen zid, dajejo vmes žične mreže (armature) in vse skupaj zalivajo z betonom. Taiko je gradbišče treh novih blokov v Trebnjem, kjer grosupeljsko gradbeno podjetje gradi prve stavbe po novem — veloks sistemu. »Nismo čisto" prvi v Sloveniji, tako gradnjo so poskusili še na nekaj g;radbišči!li, vendar doslej še npbena stavba ni dokončana. Po dosedanjih izkušnjah lahko rečem, da je ' veloiks izredno uporaben* način gradnje, M se je v sosednjih deželah že začel močno širiti,« je dejal vodja delovišča v Trebnjem Milan Zaman. Prednosti novega sistema: hitrejša gradnja, večja nosil- Tudi Sevnica v prospektu Tri spodnjeposavske občine nameravajo izdati bogat turl-stičaii prosipekt, kd bo na 16 straneh prikazal turistične in druge znamenitosti tega koščka Slovenije. lasšel bo v vei;Ui nakladi 100.000 izvodov, vsaka občina pa bo plačalji tretjino stroškov, ki bodo znašali sikupno doikaj veliko denarja. V Sevnici so se prejšnji teden dokončno od-. ločili, da bodo sodelovali r nost, večja toplotna in zvočna izolacija, zadoščajo tanjši zidavi, kar daje, večjo uporabno površino, veloks daje nekajkrat večjo strižno trdnost, kar je posebnega pK>me-na v potresnem območju. Ve-lik^a pomena je tudi preprost na^ take gradnje, za katero zadoščajo že priučend delavci. Edina pomanjkljivost, ki so jo ugotovili prt preizkusih, je v tem, da veloks stene manj »dihajo« kot opečne. Na gradbišču v Trebnejm menijo, da je mogoče z uporabo veloks plošč, ki jih zdaj izdelujejo že tudi pri nas, gradnjo poceniti. Veloks isd-stem ima torej toliko prednosti, da se bo verjetno razširil tudi pri nas. M. L. Silvestrovo je vsak dan bliže: to je čas veselja, nakupov, daril, . nćvoletnih jelk... Dolenjske trgovine so letos začeli krasiti znatno prej kot prejšnja leta: takoj v začetku decembra je bilo v Novem mestu okrašenih že kar precej' trgovin. Zato pa s popusti niso tako pohiteli, kot je v navadi pred novim letom. Najprej se je oglasila Crvena zastava, ki obljublja vsakemu 570 dinarjev popusta. To je denar za re-gistracijo avtomobila Zastava 1300, ki gre zdaj najteže v promet. Kratek sprehod po trgovinah pa je bil okrog desetega decembra skoraj povsod e-nak: »O popustih še ne vemo nič določenega,« so poudarjali prodajalci in dejali, da bo čez nekaj dni že vse znano. Marsikdo bo zato počakal še nekaj dni, ker bo morda lahko kupil ceneje, čeprav je res, .da bo zato gneča ob koncu meseca v naših trgovinah še večja. 2e zdaj ve'ja opozoriti na drugo novoletno težavo: ker .na trgu v Novem mestu običajno hitro zmanjka jelk, si mnogi pomagajo na ta način, da jo enostavno kar sami odsekajo v gozdu. Ker to najbrž ni samo novomeška, ampak splošna bolezen, bi kazalo z nekaj akcijami milici-kov — morda kar ob cestah, ki peljejo v mesta — v zasedi preskusiti, koliko je še poštenja. Pet ali deset dinarjev, kolikor je treba odšteti za novoletno jelko prodajalcu, je namreč gotovo premajhna cena tako zapravljenega osebnega ugleda. Ker za ta praznik že tako ali iako odštejemo dovolj denarja, najbrž tudi desetak za jelko ne bo prehud strošek. .21-227 giJ VRATA ! , I OKNA inleS POLKNA ribnica KREDIT Kmetijski nasveti Glagct/nt PODJETJE U IZDE.AVO OBLAČIL CELJE. Stanetova 17 ZA JESEN IN ZIMO vam iz svoje kolekcije priporočamo MOŠKE, DAMSKE IN OTROŠKE KONFEKCIJSKE ARTIKLE po ugodnih cenah In zadnji modi Zakaj označevanje vina B Zmešnjava na trgu z vini traja menda pri nas ie dovolj dolgo in je čas, da smo končno vendarle dobili republiški zakon o označevanju porekla vin. Ta zakon naj bi naredil red, ločil dobro od slabega, pomagal naj bi razvoju vinogradništva, ki marsikje vidno propada. Toda z zakonom bo tako kot z večino nj^^Aoh vrstnokov: če ga bodo dosledno izvajali, bo dosegel svoj namen, če pa n«, bo ostal, kot temu pravimo, »mrtva črka na papirju*. Ko naS človek, začasno zaposlein na primer v Zahodni Nemčiji, sede v restavracijo in sl zaželi koratiec vdna, je presenečen nad veUkim razponom cen vina v tei) deželii. Tam imajo že dolgo v veljavi mednarodno razvrstitev, tia steklenicah je zapisano, za kakšno vino gre, v katero skupino spada in kje je bUo pridelano. B To novost uvaja zdaj tudi naš zakon. Uvedel pa jo bo lahko samo na podlagi sodelovanja vinogradnikov 8 pomočjo evidence. Vinogradniki, ki želijo imeti zaščiteno poreklo vina, bodo morali vpisovati velikost svojih vinogradov, sorte ta količine pridelkov v poseben register, ki ga bodo vodili na občinah. Tisti, Id želi svoje dobro, sortno vino bolje prodati, qe bo mogel mimo tega registra, saj samo zaščita zagotavlja vlšo ceno. Po zakonu o oanačevenju bodo viria razdeljena v štiri skupine: od najnižje, v kateni bodici tako imenovana namizna vida, ki nimajo zažčite geografskega poreikla, do najvišje, v kateri bodo vina vrhunske kakovosti z geo-gi^skim počreklom. Na podlagi te razvrstitve bodo razdeljene tudi cene, upoštevali pa jo bodo u gostLnskih tolkalih pri sestavljanju vinskih kart. I 2al, zakon o označevanju vin še ne bo naredil vsega, kar bi bilo treba na tem področju. V mislih imamo skrajno neustrezno davčno politiko, ki je s svojimi zmotami pripeljala^ do tega, da smo Jugoslovani postali svetovni prvaki v uživanju špirita in žganih pijs^, kar prinaša nmogo več gorja kot uživaig,je naravnih vin. Inž. M. L. PRED PRAZNIKOM JUGOSLOVANSKE UUDSKE ARMADE JLA^deloboroženeoa ljudstva Vseljudska obramba v SFRJ postaja sestavni del samoupravnega socialističnega sistema. »Ni si mogoče zamisliti,« kot pravi predsednik Tito, »uresničevanja samoupravnih pravic delovnega človeka na območju ekonomskega, političnega, kulturnega in družbenega življenja sploh, če ne ustvarimo takih pravic tudi na območju obrambe.« Tako vseljudska obramba dopolnjuje celovitost osebnosti, hkrati pa predstavlja dodaten obseg nadaljnjega družbenega razvoja. In če pri vsem tem vemo, da sta vprašanji oborožene borbe in odpora proti slehernemu morebitnemu agresorju stvar naše celotne družbe, a nikakor ne le njenih oboroženih sil, potem teko vsa naša prizadevanja za tem, da se sleherna samoupravna sredina v državi - od najmanjše delovne organizacije, prek občine, republike tja do zveze - v kar največji meri usposobi, da postane hkrati del enotne vseljudske splošne obrambe. Vsako leto v tem času se sp>oininjamo zaslug, dela, nalog, pravic in dol&iosti, ki jih imajo enote Jugoslovanske ljudske armade do ljudstva in do sebe. Nikoli ne pozabljamo, da je armada bila in je bistveni, sestavni del naSe revolucije, zmage in poti v socializem. Letos- pa za izjemo poglejmo v nekatere armadne službe, uprave in ustanove, ki sodijo bodisi pod državni sekretariat za narodno obrambo ali pa pod geneiralStab JLA. 198.190 novih šoferjev! Sanao še v bledem spc»ni-nu, ki ga prepreza sramota z grenkimi ob^tki naše nekdanje nebogljenosti in izdajstva, živi v starejši generaciji podoba dolgih volovskih vpreg, s katerimi Je nekdanja kraljeva vojska leta 1941 tako neslano v pičlem tednu zapravila svobodo kraljevine Jugoslavije. Danes je moč armade v njenih motoriziranih in ostalih hitrih udarnih enotah, pri katerih pa seveda razen sodobne tehnike Se vedno odloča vojakovo srce, Uk socitdizmu predanega človeka. Med tehniko sodi tudi ob-■vladovanje motornih in drugih vozil. Brez nJUi bi bila sodobna armada hitro obsojena na propad. Samo laid so v vrstah JLA izučili 17.590 mladih šoferjev in drugih voznikov motornih vozil, med njimi 568 prometnikov. Letos je skozi prometne Sole v JLA Slo nekaj nad 16.700 mladih šoferjev, med njimi tudi 620 prometnikov. V 25 lotih (1945—1970) Je naša armada Izučila 198.190 Šoferjev, od tega 5.959 prometnikov. Pri tem pa niso všteti šoferji — vojaki, ki so Jih Izučile enote rodov in služb JLA na krajših tečajih, torej izven avtomobilskih ta prometnih učnih enot JLA. 325.000 pregledov in 38.000 zdravljenj za občane Tudi letos Je sanitetna shi-Sba JLA dosegla lepe uspehe. V enotah vojne mornarice, v vojaških bolnišnicah in v dri^h voJaSkih sanitetnih ustanovah so Izvršili 325.000 specialnih in drugih pregledov civilnih oseb. V vojaško-medicinskih ustanovah so zdravili letos nekaj več kot 38.000 civilnih oseb, kar Je dalo skupaj 660.000 bolezenskih dni. Nad 2.200 bolniških postelj Iz armadnega posteljnega fonda bolnišnic ye bilo na voljo za naše občane v državi. Rekrutne komisije so načrtno pregledale vse mlade moške enega letnika. ^ Sem štejejo tudd fluorogmf-ski pregledi sanitetne službe JLA, ki so zajeli celotni letnik mladeničev, rojenih 1962. Občutna in dragocena je bila pomoč, ki so jo s higienskimi in drugimi preventivnimi ukrepi uresničevali pripadni-, ki 3LA na območjih, ki so jih ogrožale poplave, kot tudi v Bosenski krajini, ki jo je prizadel potres. Drž^ocena je že vsa leta tudi pomoč, ki Jo dajejo pripadniki JLA kot krvodajalci. Zdravstvene ustanove ter enote teritorialne obrambe dobivajo od ustreznih vojaških zavodov sanitetna in druga materialna srdestva. Vzgoja kadrov vojne medicinske akademije, ki Je letos slavila 20-letnico svojega obstoja, je ena izmed dragocenih dejavnosti naše armade. Nad 170 civilnih zdravnikov, zob02dravnikov, farmacevt in dri^fih strokovnjakov Je bilo na specializaciji ter na strokovnem Izpopol-njevaniju samo v vrstah vojne mornarice. Sto milijonov prihranka samo pri HE Djerdap Armada ima svoj inStitut za inženirske tn zaščitne konstrukcije. Njegovi sodelavci opravljajo števibie predhodne in končne preiskave na cestah. ki Jih grade Inženirske enote JLA. V njihovo pristojnost 80di|j0 preiskave o no- silnosti in drugih mačilno-stih stez na letališčih. Organi t^a inštituta so za hidrocentralo Djerdap izdelali projekt ter z delavci hidroelektrarne postavili dva mosta za prevažanje gradbenega materiala. Nad milijon ton različnih materialov so doslej po njiju na IDierdapu prevozili samo v erro smer, ko pa bo centrala — velikanka go- »Jugoslovanska ljudska armada je zrasla iz ljudstva v narodnoosvobodilni vojni in revoluciji ter je bila v vseh razvojnih obdobjih socialistične revolucije zanesljiva zaslomba ljudstva m delavskega razreda za zaščito njunih revolucionarnih pridobitev in socialističnega razvoja. Tudi danes ■ie s svojimi moralno-političnimi, strokovnimi, tehničnimi Jn splošno vojaškimi kvalitetami močan činitelj vseljudske obrambe, hkrati pa je del oboroženega ljudstva. Naši delovni ljudje i-majo najgloblji interes, da bo JLA tudi naprej na ustrezni sodobni tehnično-te-hnološki in organizacijski ravni v skladu s potrebami naše vseljudske .obrambe in z našimi realnimi možnostmi.« (Iz resolucije IX. kongresa ZKJ) tova, bodo mostova razstavili tn Ju lahko uporabili drugje. Pri njunem postavljanju so izumili izviren sistem, ki ga doslej Se nikjer niso poznali. Z izvirno rešitvijo so prihranili gradnjo velikega podpornega stebra in samo s tem prihranili 100 milijonov Sdin. Dolga je vrsta izumov, ki so delo članov tega inštituta. Taka je plavajoča pla^ forma, ki nosi 80 ton; razvili so vrtalni stroj za črpanje podzemnih voda do globine 150 metrov, kar je zelo dragocena pomoč za kraške predele v državi Sem sodijo različni novi filtri, kompleti za čiščenje vode, pripomočki za civilno zaščito, filtri za čiščenje zraka, izumi za zaklonišča itd. Tudi inštitut za tehnično-medicinsko zaščito, ki spada pod upravo za razvoj in proizvodnjo oborožitve JLA. ima širok obseg dela. Letos se )e predvsem učinkovito pečal z vprašanji, ki zadevajo zaščito ljudi pred posledicami kemijske in atomske vojne. Sem sodijo zlasti vsa sredstva, namenjena za množično uporabo civilnega prebivalstva pri njegovi zaščiti, kot so različni šolski kemični pribori, mali pribori za vaje, srestva za razkuževanie osebne oborožitve in vojaške opreme, kemični radialni do-zimeter, zaščitna obleka in otroška zaščitna plinska maska. li vojakom-gradbincem visoke ocene in priznanja za opravljeno delo. Pomembno delo inštitutov, o kater4h vemo le malo EJna izmed armadnih ustanov, ki mora skrbeti za geodetske in kartografske podatke ter dokimiente za potrebe oboroženih sil, je vojnogeo-grafski inštitut. Korist od njegove dejavnosti ima v širšem smislu celotna vseljudska obramba, kot tudi gospodarski razvoj države. Razen osnovnih nalog za FK>trebe obroženih sil deluje inštitut tudi na področju nalog, ki imajo splošni družbeni FK>men Lri pripravi zemljišč za športne In druge ob-^ jekte. Med letom je več tisoč vojakov dobilo strokovne specialnosti: postali so strojniki inženirsko-gradbenih strojev, minerji, hidrotehniki itd. Po vrnitvi v domače kraje se bodo lahko zaposlili v gospodarstvu kot strokovniakl. Ogromna je bila pomoč, ki jo je JLA nudila pri obnovi Banjaluke. 2e v prvih dveh mesecih po potresu je bataljon gradbincev JLA popravil tiad 100.000 kv. m objektov. Po enem letu so vojaki-grad-binci vrnili ljudem 2.228 stanovanj, Samo v Banjaluki znaša vrednost gradbenih del JLA nad 17 milijard Sd’n. Tovariš Tito ter drusri so da- *4. ' DOLE/UJS/(/UST * TEDNIK* VESTNIK: vsak četrtek 60.000 izvodov! ° ZAPIS Z OBISKA PRI NASIH DELAVCIH V ZAHODNI NEMCfJ! Doma ni kruha, torej na deJo na tuje! Ta ugotovitev je postala pri nas v zadnjih petih letih zelo domača. Tujina nastavlja mnogo skritih pasti in pripravlja mnogo bridkih razočaranj. Naši ljudje, zlasti mladi (morda prav zato, ker so mladi), odhajajo tja polni pričakovanja. Mnogim se tujina kot obljubljena dežela žal spreminja v nekaj nasprotnega. Med obiskom, o katerem govori ta sestavek, smo se kar prevečkrat na svoje oči in ušesa prepričali o tem. Ko odhajate v svet ha delo, sl dobro zapomnite tole: zavedajte se, da greste v popolnoma tuj svet, kjer ni domače govorice. Marsičesa, kar bi tam radi povedali, ne boste mogli, vsaj v začetku, ker ne obvladate jezika. Mnogo naših ljudi je že tam, toda tudi oni imajo enake težave in zato boste težko našli utehe pri njih. Dobro poslušajte in pretehtajte vse, kar vam bodo povedali na Zavodu za zapo* slovanje, preden boste odšli tja. Vsi ,do-' hodki v pogodbah so v bruto zneskih, življenje pa je tam precej dražje kot pri nas. Marke ne rasto po drevju, krepko jih je treba prislužiti. Star avto je^ poceni, toda tri ali štirikrat toliko boste plačali za prvo popravilo! Marsikak tuji delavec vas bo gledal z nerazumevanjem, češ kaj le ta išče tukaj In mi odjeda kruh. Tam ne bo domačih, s katerimi ste se doma pogovarjali vsak dan in jim zaupali svoje težave, da vam je bilo nato laže. Svoje težave boste morali zapreti vase in to mnogokrat zelo boli! Stanovali boste v prenatrpanem stanovanjskem domu (Wohnheimu). Prilagajati se boste morali tujemu svetu In spoznali boste, da tujina ni mati, pač pa mačeha. Mnogo težav, s katerimi se spopadajo naši delavci na tujem, je nepotrebnih; nekaj krivde za to je tudi na naših delavcih, precej pa na delodajalcih - Povsod sprašujejo: »Kje so nasi predstav-niki, ker jih nikoli ni k nam, da bi vprašali, kaj potrebujemo?« __________________________________ ca na vlaJcu ogovorili po na- vico do podpore v primeru gg _ _ brezposelnosti in še mnogo drugih pravic. Štirje smo se mudili v drugi polovici novembra na obisku pri nažih delavcih v Zahodni Nemčiji: predsednik občinskega sindikalnega sveta Krško Edo Komočar, predsednik občinskega sindikalnega sveta Novo mesto Adolf šiištar, referent za zaposlovanje v tujini pri Zavodu za zaposlovaanje Novo mesto Jože Mrzlak in jaz, pisec teh vrstic. Obiskali smo naše delavce, zaposlene v tovarni papirja v Oberleningenu, v tovarnah Magyrus Deutz v Ulmu, v tovarnah MAN v Augsburgu in v Miinchenu v tovarnah SIE3MCENS in BMW. Naši delavci se počutijo zelo osamljene in si želijo obiskov Odpotovali smo, da bi izpolnili obljubo, dano že lani in da bi ustregli želji naših delavcev, ki vabijo; pridite nas obiskat, da boste videli, kako delamo in živimo. Naši delovni dnevi so bili v času obiska dolgi: zjutraj smo začenjali z razgovori s predstavniki tovarn, ogledo- vali smo si proizvodne prostore in delovna mesta, kjer delajo naSi ljudje, ogledovali smo si samake domove, v katerih stanujejo in se na sestani^ z našimi delavci pozno v noč pogovarjali o njihovih težavah. Povsod nam je zmanjkalo časa saj smo želdi videti in zvedeti čim več. • Med (^ledom v tovarnah smo se ustavljali zlasti ob delovnih mestih, na katerih delajo naši ljudje; segali smo jim v roke in se pomenkovali z njimi neglde na to, iz katere naše republike so. Onstran meje je domača govorica, kjerkoli že naletiš nanjo, košček domovine in najlep&i pozdrav iz nje. Ni lepšega doživetja kot takšno-le na nemškem vlaku; prodajalec kave piva in osvežilnih pijač teka po vlaku in ponuja: »Kaffe. Bier!« V polomljeni nemščini mu skušaš dopovedati kaj bi rad, pa se ti nasmeji: »Pa vi ste naši! Samo recite po naški što bi radi« Presenečend ste in pijača vam nato bolj tekne. Izkušnja zaleže in redkokda»j se zmotite, če boste prodajal- Delavci v tujini! Ko boste za novoletne praznike na kratkem obisku doma pri svojih dragih. Vas vabimo na raagovore, ki jih v posameznih občinah prirejamo, da bi spoznali Vaše težave in jih pomagali odpravljati. Razgovori bodo po posameznih občinah: v Metliki: 26, decembra ob 10 uri v sejni sobi občine, *a Kočevje: 2. decembra oto 9. uri na Jasnifrf, za Ribnloo: 26. decembra oto 9. \iri v sejni sobd občino, v KrSkem: 27. decembra ob 9. uri v Domu Svobode na Vidmu, v Črnomlju: 28. decembra ob 9. uri v sejni st>bi občine, v Brežicah: 28. decembra ob 10. uri v Prosvetnem domu, v Novem mestu (za občini Novo mesto in Trebnje); 29. decembra ob 10. uri v Sindikalnem domu v Novem mestu, v Grosupljem: 29. decembra ob 9. uri v sejni sobi občine. V razgovorih bodo sodelovali strokovnjaki, ki bodo odgovarjali na Vaša vprašanja. K udeležbi Vas vabijo OBČINSKI SINDIKALNI SVETI Trditvam o tem, da je vse v redu, ni verjeti Začnimo kar lepo po vrsti, kaj smo videli- in ugotovili na našem obisku. V personalnih službah tovarn ki smo jih obiskali, so nas povsod prijazno sprejeli. Povsod imajo o naših ljudeh najlepše mmenije, kar zadeva njihovo delavne^, najbolj pa imajo v čislih 'Slovence. Povsod so nam zatrjevali, da §e potre-bujeijo naše delavce in spraševali, če j ih bo še mogoče dobiti. V okvirnih številkah so nam predstavili proizvodnjo. Zatrjevali so, da so vse zadeve ’ z našimi ljudmi v najlepšem redu in ^ ni nobenih težav. Pozneje se je i^azalo, da to ni res in celo predstavniki tovarn sb bili na sestankih z našimi ljudmi presenečeni nad kopico težav, o katerih je stekla beseda. Ustmena navodila poslušati, pismena prebrati! Resnici na ljubo moramo prijanati, da so marsičesa krivi naši delavci tudi sami. Doma so pred odhodom na tuje premalo pozfomo poslušali tisto, kar so jim govorili na Zavodu za zaposlovanje. Niso prebrali pisanih navodil, ki so jih dobili. V teh navodilih pa so zelo natančno naštete vse njihove pravice in dolžnosti. V tovarnah v Nemčiji jih tamkaijšnji sindikati pričakajo s tiskanimi vabili, z navodili za delo, za prehrano za nastanitev itd. v našem jeziku. Videti je, da tudi tega večina naših delav-cev ne prebere, saj bi sicer lahko odpadlo mnogo žolčnih vprašanj na sestankih, ki smo jih imeli z našimi ljudmi. Mnoga vprašanja so namreč "pokazala poffobio neznanje in neinformiranost, oboje pa škoduje prav našim delavcem. Svetujemo: včlanite se v nemške sindikate! Nemški sindikati kažejo povsod zelo veliko zanimanje za naše ljudi. To je razumljivo, saj je na primer v tovarnah BMW v Miinchenu med 17.000 zaposlenimi več kot 60 odst. tujih delavcev. Nemški sindikati se zavedajo, da so tuji delavci za 2xiaj Se neosvešč^i, da pa moraijo zaradi njihove številčnosti računati na njihovo prisotnost. Povsod so predstavniki sindikata z zanima-' njem poslušali naše predloge. kako priipomoči k večji vključitvi naših Ijtidi v nemške sdndikate in k njihovi večji organiziranosti v okviru nemških sindikatov. Ugotovili smo lahko, da fe ponekod zelo majhno število naših včlanjenih v nemški sindikat (od 80 do 70 odst.). Ko povprašate, zakaj se ne včlanijo. se izsgovarjajo na članarino, ki ni visoka. Večina pa ob prihodu na vprašanje o veroizpovedi brez premisleka reče da je rimokatoliške vere in nato plačuje cerkveni« davek (to je najvišji davek ki ga odtrgujejo vsak mesec od plače). Sindikalna članarina je veliko, veliko nižja kot cerkveni davek, Ce si član sindikata, imaš pra- Zakaj se ne odzovete tovariškemu vabilu? v kovinski industriji dobijo naši delavci ob prihodu sindikalni letak v našem jeziku, v katerem je napisano: »^Skoraj tretjino življenja prebiješ na delovnem mestu. Mi imamo skupne težave. Imamo isti delovni čas in isti čas počitka. Požiramo isti prah in isto nezadovoljstvo. Tvoje skrbi so iste kot naše. Tvoj zaslužek je tako težko pr^aran kot naš. Ti in mi moramo paziti na vsak izdatek. Včasih si privoščiš malo razvedrila tako kot mi. 2Ia-kaj nisi tako kot mi organiziran v sindikatu? Smatramo te za dobr^a tovariša, ki tako kot mi želi dobre kolektivne pogodbe, zagotovljen dohodek in boljše delovne pogoje. Vse to lahko dosežeš samo v močni siaidikalni organizaciji, to pa je naš sindikat kovinskih delavcev. 2Ja-to potrebuješ ti nas, zato potrebujemo mi tebe! če ti kdo reče da ti sindikat ni potreben ali pa, da je nemški sindikat samo za Nemce, ta ni tvoj prijatelj! Ne dovoli, da bi tako vplivali na tebe — ti si isto kot smo ml. Ti spadaš k nam. — Tvoji organizirani delovni tovariši iz sindikata kovinsikih delavcev.« K tako odkrita, besedi, ki jo nemški sindikati ponvidijo vsakemu našemu delavcu že ob prihodu, ni kajf dodati. Našim delavcem lahko le svetujemo,: včlanite se v sindikat in se organizirajte v njem! Manjka organiziranosti In organiziranega nastopa Vzrokov za to je več. Naštejmo najvažnejše: naši ljudje pridajo vičinoma nevajeni tujega sveta, v tujini v ix>-polnoma novo okolje, kjer veljajo drugačne navade kot pri nas. Ne possnajo jezika in ne morejo povedati kaj jih teži. V Nemčiji je v tovarnah precej drugače kot pri nas: človeka obravnavajo tam kot posamemika in zato toliko teže doseže to kar bi rad in le težko pride do tistega ki je za n^o zadevo pristojen. 2e na prvi pogled smo lahko i^otovili, da so naši ljudje, čeprav jih je v posameznih tovarnah po nekaj sto premalo organiziranih. V majhnih skupinah ali posamezno so porazdeljeni po obratih in delovnih mestih in zato bi se morali toliko bolj i>ovezovatl med seboj. V personalnih službah v tovarnah imajo premalo tolmačev. ki bi lahko pomagali našim ljudem, ki ne znajo nemško. Socialni deilavci t tovarnah se s težavami naših ljudi ne ukvarjajo, pa tudi mogli se ne bi, ko bi tudi hoteli, ker ne znajo našega jezika. Zato tli med našimi delavci veliko nepomembnih, drobnih težav, ki jih pojmujejo kot kri-dce. Seveda to v veliki meri vpliva na njihovo počutje in tudi na delovni učinek. Pa o tem podrobneje .poEineje. Prehrana v tovarni je od vsega najbolje urejena Od vsega, kar smo videli v Nemčiji, je še najboljše urejena prehrana v tovarni. Priznati moramo, da celo veliko boljše kot pri nas. V vseh tovarnah imajo menze, v katerih lal3dco doibd delavec kosilo, ki stane od 0,9P do 1 DM (v našem denarju 3,46 din). Tovarne so tam sicer res precej večje kot so pri nas vendar pa smo bili tudi v enako velikih kot so naše, pa je tudi tam kosilo po enaki ceni kot drt^od. Za kosilo imajo delavci na voljo 30 minut vendar ta čas ni "^^tet v deJovni čas, M se zato podaljša, V vsdi tovarnah je dovoljeno piti pivo in v BMW v Miinchenu so nam s precejšnim ponosom povedali, da prodajo v tovarni vsak dan 17.000 delavcem 53.000 steklenic piva. (Nadaljevanje porihodnjič) MILOŠ JAKOPEC 36e med ogledom tovarn je ob d^ovnih mestih, kjer so zaposleni naši, prihajalo do majhnih sestankov, kakršen je ta na sliki v tovanii BMW v Mfinchnii. Z delavci se pogovarjata Edo Komočar in Adolf šiištfur. Povsod so nam kar takoj natresli kopico težav in poudarjali, da W kdaj pft kdaj radi videli tudi naše konrailame predstavnike - (Foto: M. Jakopec) Očitno veselje na obrazih naših delavk v samskem domu SIEMENSA v Munchnu ob našem obisku. Kar težko je verjeti, da je res prišel prav k njim na obi^ nekdo iz Jugoslavije. Na desni je Edo Komočar, predsednik občinskega smdi-kalnega sveta Krško. (Foto: M. Jakopec) St. xn.3]si7D J* * .m f. I - ■ DOJtENJSKl LIJST 3 z DRUGE SEJE IZDAJATELJSKEGA SVETA DOLENJSKEGA LISTA Zagotoviti moramo neodvisno poročanje _____________________________________________ ^__________i_;____' Izdajateljski svet Dolenjskega lista je organ družbenega samoupravljanja, ki naj pomaga uredništvu z nasveti za nadaljnje izboljšanje vsebine, ni pa bil ustanovljen za reševanje finančnih vprašanj lista! Ugodna ocena dosedanjega razvoja domačega pokrajinskega glasila SZDL 11. decembra je bila t Novem mestu druga seja izdajateljskega sveta Dolenjskega lista, ki jo je vodil predsednUc Janez Gartnar, udeležili pa so se je člani Franc Beg, Viktor Dragoš, inž. Janez Gačnik, Tone Gošnik, CSril Gril, Jože Jeke, Lojzka Potrč, Slavko Smerdelj in Franc štajdohar. 5lanjkal je Ivan Kastner iz Brežic. — Na seji smo pretresli položaj domačna pokrajinskega glasila SZDL ob prehodu v novo poslovno leto, seznanili pa smo se tudi s spremembami glede načina tiskanja našega časnika po novem letu. Osrednje vprašanje na seji je bilo sofinanciranje stalnih komunalnih strani v letu 1971. O seji iadajateiljskega sveta poročamo namenoma malce obširneje, ker velja sklep nje-pave 1. aeje, da bo spratfi seznanjal javnost z vsem svo-jim deilom, kioi z vsemi ivpra-šanji, Id zadevajo obi^j in bodočnost domačega pdikira-jinsikega glasila SociallsitičDe evese. V žanralmi rasaporaivii so na 2. seji sodelovali vtai člani sveta in loar poemolo bo proštom, da bi labko na omejenem prc(5txxru nadteld in ponovili dragocene mdsli, ki zadevajo pollitično, o(rgan!izacij-sko teqr drugo delo našega lista. O vsem tem je teada za- DOLENJSKI LIST mh glasila SZDL povečala za nekaj več kot 105 odstotkov, sofinanciranje stalnih komiin-skih strani v časniku pa se že sOooraj pet let ni kaj bistveno spremendilo. Vsa zadnja leta t po številu bralcev na izvod, po obs^!u. Po odstotku naročenih tavodiov in :dasti še po zaupanju, ki ga lima med svojimi šiteivilnimii bralci. Letos je — predvsem zaradi lansike novcdetne podražitve — odipovedalo naš časnik 4.190 ljudi, na noivio pa ono pridobili 3.540 (novih oz. sta-lih) naročnikov. Iz^ba aia-ša še vedno 650 nairočnilkiov, če jo primerjamo z naklado, ki jo Je n^ list pred letom đnd že imel. Izdajatelj siki svet eato vztraja pri zahtevi, da se neročndna z)a ne sme povečati. Kaj pa pokrivanje večjih stroškov? Cteni sveta so posvetili vso akrt} podiaiicnm, ki sb jih do-že pred mtesecd: v zadnjih istih se je skupna režija za vedno obhajanje domačega „Naši občani dobivajo svoje glasilo zastonj!^' »... današnja številka je tiskana že v 14,000 primerkih, kar je doslej rekordna številka. ,NASA KOMUNA’ prihaja s to nakilado skx>rao v vsako gospodinjstvo v naši občini. V uredništvo se je iz celotnega števila vrnilo dosileii le nekaj sto zavrnjenih izhodov. Nekateri niso več dosegli naslovnika (odpotoval, neznan itd.), druge pa so posamez-niiki vrnili zaradi neobveščenosti, da je naročnina na za časopis že pokrita. Da v prihodnje ne bo več dvoma, zapišemo še enkrat; NASI OBČANI DOBIVAJO SVOJE GL.\SILO ZA-STONJ! Njegovo izhajanje finaneiira slcupščina občine iz proračuna. Neikaj pa je tudi lastnih dohodkov ...« Da ne bo pomote: to sporoča uredništvo »NAŠE KOMUNE«, glasila občinske konference SZDL Ljub-Ijan^Vič-Rudnik, ki izhaja že šesto leto. ReS gre le za mesečnik, vendar — za brezplačno glasilo, ki ga dobivajo vsa gospodinjstva v občini Ljubljana-VičRudnik. sveta ocenili s pohvalo, saj si je naš časnik sam ustvaril iz tekočega poslovanja vsa potrebna osnovna in obratna sredstva, razen tega pa skrbi tudi za stanovanjsko izgradnjo. Morebitni padec ostanka dohodka po letnem obra-čxmu bi pomenil korak nazaj in bi zavrl vse načrte o nadaljnji razširitvi in modernizaciji pokrajinskega glasila SZDL. Člani sveta so povedali med drugim, da nobena občina ne računa na manj kot eno stran, na kateri vsak teden obvešča svoje občane. Hkrati pa imajo občine resne skrbi, kako zbratd potrebna sredstva v proračunih za 1. 1971^ saj je znano, da se bodo le ti lahko povečali samo za 10,8 odst. Zato je težko ugoditi vsem zahtevkom, ki jih razni »potrošniki« postavljajo pred občinske proračune. Odstotek sofinanciranja, ki je znašal pred 6 leti še 29 o^totkov od vseh dohodkov lista, je letos zdrknil že na nekaj pod 10 odst., kar pomeni, da ustvarja kolektiv lista zdaj že nad 90 odstotkov vseh dohodkov sam. Del potrebnih novih Sredstev za sofinanciranje komimskih strani bodo v nekaterih občinah lahko dobili z družbenimi dogovori iz delovnih organizacij, odpira pa se tudi možnost za sofinanciranja lista iz sredstev novih kulturnih skupnosti. Celoletna kulturna stran T domačem listu, izdajanje Do lenjski razgledov in ostalo pisanje lista prav gotovo opraviCi Je tudi tak ukrep, ko občine same verjetno ne tK^o imele dovolj denarja za vse potrebe. Cim bortc, snani podatki o letošnjem poslovanju in osnove za predračun v 1971, bo svet lista znova razpravljal o zahtevku in ugotovil minimalno ceno za stalne komunski strani vseh občin. Izdajatelji Ust bodo na to ceno morali pristati, saj je že vnaprej tudi znano, da bo še vedno nižja od resničnih stroškov. Listu moramo zagotoviti popolno neodvisnost pri pisanju! v razpravi o firJančnem položaju so člani sveta med drugim, ugotovili, da naj upi-ava lista sama ne išče dodatnega denarja pri gospodar-, skih organizacijah. Politične orgarjzacije v pokrajini morajo zagotoviti listu popolno neodvisnost glede pisanja, saj je domači tednik namenjen tudi kritiki in mora biti ogledalo naših razmer. Res po^ roča tudi o vseh delovnih organizacijah; te naj bi to dejavnost sofinanoirale v okviru občinskdh konferenc SZDL. Domača tednik ne sme bdti finančno odvisen od delovnih organizacij, sicer ne bo več glasilo SZDL! Na seji je prevladalo mnenje, da se morajo vodstva družbeno-političnih organiza- cij v občinah resnično zavzeti za realno in p>otrebno so-financdranje lista. Ce je Dolenjski Ust glasUo SZDll in če naj tak naziv tudi ohrani, politične oi^anizaoije tega vprašanja ne smejo in ne morejo pustiti iz rok Predsednik sveta Janez Gartnar j® med drugim razložil, čemu se je izvršni odbor ObK SZDL Trebnje zavzel, da bo sprejel lOOodstotno povečanje sofinanciranja DL za 1971: »Ce smo za neko stvar ▼ občini kot izvršni odbor organizacije odgovorni in če vidimo, da je stvar utemeljena, potem se moramo vprašati, ali smo v stanju tako stvar tudi urediti? MisMm, da nimamo kaj početi v tem forur mu, če tega ne bomo dosegli!« O modernizaciji lista, katere se bomo lotMi januarja 1971, bomo določneje poročali že prihodnji teden, ko pripravljamo bralcem in naroč-nikc«n domačega Idsta prijetno i>reseneoeaije. TONE GOŠNIK Franci Kalčič, učenec Iz Gotne vasi pri Novem mestu, vsak četrtek nestrpno pričakuje Dolenjski Ust. Ko smo fanta vprašali, kaj g;a v tedniku najbolj zanima, nam je povedal, ds mu je najbolj všeč slikanica Pairadižnikove zgodbe na črnem kontinenta. Na sliki: pismonoša Mustafa Suljagić in Franci z novim »Dolenjcem«. Takih i»odob bi dobili t vseh naših občinah vsak teden še in še: dimiači tednik •e je Ijndem priljubil in težko bi shajali brez (Foto: S. Dokl) SEDEM TEDNOV JE ŽE ZA NAMI! Božo Kuzmičiti iz Sevnice se ne da kar tdko ugnati! Božo Kuzmički ima že 176 novih naročnikov, sledi pa mu dolga vrsta pridnih in zares požrtvovalnih pismonoš naših pošt Sedmi teden zibdranja novih naročnikov sdcer ni prinesel posebnih presenečenj, čeprav Je 1T9 novih bralcev In prijateUjev domačega tednika seveda kar lep uspeh. Najboajši delavec v zadnjem tednu Jo bil spet tovar riš Božo Kuzmički, prizadevni pismonoša iz Sevnice: pridobil nam j« 32 novih naročnitoopr! Zdaj vodi v akciji, saj ima zbranih že 176 naročnikov. Sledijo mu: Mustafa Suljagić, Novo mesto — 16S novih naroč-i^lkov; JoSe RadeSček, Sentjemetj — 116; Martin Sto* par, Podbočje — 73; Franc Žnidaršič, Novo mesto — 45; Ivan VoljCanSek, Sromlje — 33; Jože Erjavec, Brusnice — 24; Jože' Jankovič, Senovo — 16; Franc Glogovšek, Br^oe — 17; Anton Škrajnar in Janez' Smrke, oba z Mirne — vsak po 16; Slavko Gmajnar, Koprtvndca — 15; Janez Gliha iz Žužemberka ima že 21 novih nOiTOČniloov, Ivanka Zemljalc iz sevniške LISCE 20 itd. Se vedno ni steklo zbiranije novih naročnikov v občini Ribnica, sai) i?mo od tam dobili po sedmih tednih Sele 11 novih naročnikov, Zaost^a tudd občdna Kočevje, v kateri imamo sorazmerao ndJika naklado. Tudi v brežiški občini želimo veliko več naročnikov, kjoit 'Jihi imamo zdal, žal pa se tudi tu'. posamezne po^ šite oz. poštni delavoi Se ndso ogreli ^ naša prizade-vBDija. Ponovno Jih prosimo,-da se e» akcijo zavzar merjo. Vsem poStam, zlasti pa vsem prizadevnim pLsmono-Sem, ki širijo naš domači Sa.snik, Iskrena hvala za dosedanje delo in mnogo u.spehov v naslednjih tednih! DOLENJSKI LIST To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali samil — To stran ste napisali sami! NI NUJNO, da se uredništvo Dolenjskega lista strinja z vsemi sestavki, ki so objavljeni na tej strani — K prispevkom, ki jih pošiljate za objavo v našem tedniku. pripišite svoj celi naslov, sicer ne pridejo v poštev za tisk Na posebno željo pisca laliko ostane njegovo pravo ime za javnost tajno (podpisali ga bomo s kraticami ali kako drugače) vsekakor pa je pred sodiščem za resničnost napisanega odgovoren predvsem sam UREDNIŠTVO DL Javnost naj zve za vso resnico Pojasnilo tovarne DANE k odgovoru Franja Bulca glede prodaje zemlje z odgovorom na dlajiek »Koanite ZK ostro oIdso-ja« je Franjo Builc z Mirne odgovarjal na stališča OK ZK Trebnije, ki je moralno obsodil njegovo ravnanje o podikufpu zemljišč za potrebe naše tovarne. S tem odgovoii\D(m je želel pokazati ves potek dogod-kx>v tako, da bi opral svoje ravnanje in odnos pred javnostjo, zato je v njegovem člaiiku vTOta enostran-sidJi in pomanjkljivih prikazov. l4av je, da javnost zve za vso resmioo! prafetla Hvalisanje tov. Bulca o njegovih zaslugah za razvoj Mime sicer ne spada ne v njegov^.nitd v naš odgovor. Nihče mu ne' zanika zaslug za razvoj Mime, vsak poSteno misleči človek pa ve, da razvoj kraja ni odvisen samo od posameznika, marveč mnogo bolj od vrste dobrih sodelavcem. Franjo Bulc nam je že pred leti večkrai penujal. zemljišče, travnik tretjega razreda, velik 1,5 ha, ki meji na z«nljišče tovarne DANA. Povedali smo mu, da bomo zemljišče odkupiU takrat, ko bodo dani pogoji, da bomo lahko tovarno večali. Ker se je ta možnost zaradi doseženih poslovnih uspehov pokazala že v začetku letošnjega leta, smo vprašali tov. Bulca, če proda svoje zemljišče. Cene nam ni povedal takoj, dejal pa je, da bo zdaj zemlja dražja, kot je bila prej. Cez kakih deset dni je določil ceno 15 din ra površinski meter. Ker je bila ta cena za delno zamočvirjeni travnik trećega razreda glede na cene zemljišč, ki veljajo v naši občind, pretirana, Odgovor predsednika skupščine Na članek tov. Bulca v prejšnji številki Dolenjskega lista pod naslovom Odgovor na: »Komite ZK ostro obsoja« sem dolžan širši javnosti. Mozelj: mislimo resno Vaščani Mozlja bolj in bolj razmišljamo, kako bi izpolnili dolgoletno željo — asfaltirati cesto skozi vas Pripravljeni smo ^sodelovati oziroma pomagati z denarnimi prispevki ali pa v obliki prostovoljnega dela. Predvsem pa pričakujemo podporo in razumevanje občinske skupščine Kočevje, saj kilometer asfalta skozi vas ne bi bil pomemben le Za vaščane, ampak tudi za turistični m gospodarski napredek občine. Menimo, da bi bilo prav, če bi hkrati s posodobljenjem ceste Livold—Delnice uredili tudi odsek Livold—Mozelj. Povsem razumljivo in nujno pa je, da bo treba prej ko slej razmišljati tudi o posodobljenju ceste proti Kol-_ pi oziroma Črnomlju. IVE STANIČ predvsem pa občanom trebanjske občine, naslednje pojasnilo: Tovariš Bulc v svojem odgovoru piše, da sem v razgovoru, ki sem ga imel z njim, dejal, da ne dopuščam, da bi v občini plačevali zemljo po ceni, ki jo je on od »Dane« zahteval. To je res in to stališče, ki ni samo moje, sem mu tudi na široko obrazložil. V občini Trebnje je namreč formirana cena kmetijskega zemljišča od 5 do 7 Ndin iu po takih cenah so v letošnjem letu plačevali zemljo investitorji družbenega sektorja. Približno take cene je formirala sodna praksa dolenjskih občinskih sodišč, torej to niso samo cene v občim Trebnje. Zviševanje teh cen bi pomenilo podražitev stanovanjske gradnje zasebnega in družbenega sektorja in poslabšanja pogojev za izgradnjo raznih poslovnih objektov. Na to sem tovariša Bulca opozoril tudi kot občinskega odbornika in menim, da je bila v tem smislu moja intervencija tudi moja dolžnost. Nadalje tovariš Bulc piše, da je v razgovoru dejal, da je za to, da se gradi, sodišče pa naj določi pošteno ceno zemljišču. Te besede so bile v razgovoru res izrečene, toda izrt-kel sem jih ja*. To je bil moj predlog, po katerem bi »Dana« takoj dobila pravico do uporabe spornega z^-Ijišča, postopek za določitev pravične odškodnine pa bi lahko tekel vzporedno.- Tak način urejanja je možen in na tak način smo v letu 1969 uredili tudi uporabo zemljišča za zazidalni načrt v Trebnjem s tovarišem Šmidom iz Trbovelj. Tovariš Bulc pa je ta moj predlog kategorično zavrnil in v taki situaciji je »Dana« občinski skupščini predložila zahtevek za ugotovitev javnega interesa. Zahtevku podjetja je skupščina ugodila na seji 10. 9.-1970. Na odločbo o ugotovitvi javnega interesa gradnje -skladišč tovarne »Dana« je imel tovariš Bulc pravico sprožiti upravni spor pri vrhovnem sodišču SRS v roku 30 dni. Že na sami seji skupščine sem pozival tovariša Bulca, naj z eventualno pritožbo ne zavlačuje, toda on je, dosledno svojemu odnosu do »Dane«, pritožbo vložil šele 29. dan pritožbenega roka. Na tak postopek je imel tovariš Bulc po zakonu sicer pravico, toda ali pomeni to tudi njegov pozitivni odnos do razvoja Dane, Mirne in občine, naj presodijo občani! CIRIL PEVEC, predsednik obč. skupščine Trebnje smo to ceno odklc»iili in ponudili 5 din za kvadratni meter. Kasneje smo o prodaji zemljišča s tov. Bulcem priložnostno še večkrat govorili (najmanj petkrat) in. nam je zato 20. avgusta doeta. vil pismeno ponudbo, vendar ne v teku ene ure kot navaja, temveč šele po nekaj dneh od takrat, ko Je bil pozvan, naj pove zadnjo ceno. Ponudbena cena za travnik je znašala 12,5 din za kva- dratni meter. V ponudbi Je še navedel, da lahko naredimo zamenjavo z zemljiščem pri njegovi liiSi na Rojah, ki je last našega podjetja. O ponudbi Je takoj 20. avgusta razpravlja poslovni ' odbor podjetja. Ugotavljal je, da Je cena pretirana, ob tem pa še, da Je treba takoj začeti graditi nove proizvodne in skladiščne prostore. Zaradi dednjega se je odločil, da pristane na ponudbeno ceno, vendar pod pogojem, da tov. Bulc do 24. avgusta podp^ kupoprodajno pogodbo. Ta odgovor smo mu še isti dan pismeno sporočili. Glede zamenjave smo v navedenem dopisu odgovorili takole: »Na vašo željo lahko izvršimo tudi zamenjavo s parcelo ,št. 25/13 k. o. Mima,- in to največ do 1.500 m^. Parcelo bd oddelili na tistem delu, kjer stoji vaša stanovanjska hiša, to je od doma »Partizam v smeri proti Fužini. Zamenjavo smo pripravljeni izvršiti pod pogojem, da nam vi za- kvadrat meter naše parcele s sadnim drevjem vred daste 2 m^ vaše parcele. Nudimo tudi mt^nost, da se zamenjava izvrši na osnovi cenitve sodnega cenilca v razmerju, kakršno bo s strani sodnega cenilca določeno.« Tako, kot je za ocenitev zemljišča dobil Praiijo Bulc zaprise-^nega sodnega cenilca, na katerega se sklicuje, smo tudi mi poklicali sodno zapriseženega cenilca iz Ljubljane, ki je ocenil vrednost zranljišča tov. Bulca po 10 din kvadratni met^r, vrednost našega zemljišča, ki bi prišlo v poštev za zamenjavo (to Je sadni vrt na Rojah pri novi hiši tov. Bulca), pa po 30 din, razen tega pa še vrednost sadnih dreves po 300 din za eno drevo, kar predstavlja skupno pribli&io štirikrat tolikšno vrednost kot zemljišče tov. Bulca, seveda od kvadratoega metra. Jasno Je, da se delno zamočvirjen travnik ne more primerjati s sadnim vrtom, kjer je lepa lokacija za gradnjo stano-vanjsldh hiš. Franjo Bulc j€ na to dejstvo očitno špekuliral in Je zato 24. avgusta, ko Je ix>tekel rok za odgovor, osebno prinesel pismeni odgovor, da potrjuje naš pristanek na ceno 12,50 din za kvadratni meter, razen tega pe Je navedel, da Je ta prodaja vezana tudi na zamenjavo pri njegovi hiši, in sicer t razmerju 1:1 po skici, ki Jo prilaga. Skica Je pri-ka2iovala le najlepSl del našega sadovnjaka. Iz vsega tega smo Jasno iddeli, da Je to 'zsiljevanje, saj travnik ni hotel prodati po ceni, kakršno je sam zahteval in na katero smo pristali, temveč Je razen tega zahteval Se nadvse ugodno zamenjavo. Poslovni odbor Je o tem takoj ra^ravljal in še vseeno pristal, da se tov. Bulcu razen cene 12,50 din dš S« pniblifoo 300 > našega sadnega vrta ▼ zamenjavo po nje- govi zahtevi 1:1. Na to pa on ni pristal in Je z besedami, da se nima kaj pogovarjati, odšel. Njegovo ravnai^e smo ocenili kot umazano izsiljevanje. Zavedali smo se namreč, da se z družbeno lastnino ne sme ravnati nepošteno in dovoliti, da bi si zasebni lastnik zemljišča, ki ni kmet in ni materialno odvisen od zemlje, na račun družbenih sredstev pridobil vrednost, ki ni primerljiva z vrednostjo nj^ov(^ zanljišča. Res je, da smo sadovnjak pred letom in pol kupili od KZ Tre1> nje, toda cena ni bila 3 do 4 din kvilratni meter, kot navaja, temveč precej večja. Pri tem pa Je ZK Trebnje ujJoStevala še to, da je bilo prav to zemljišče pred leti že v la^ DANE, da Je DANA to zemljišče delno zasadila s sadnim drevjem in ga nato brezplačno odst^ila zadrugi. To mora tov. &ilc vedeti, prav tako, kot vse, kakšna je dejanska vrednost zemljišča, ker v nasprotnem primeru ne bi izsiljeval zamenjave. prepričand smo, da obstaja Se eno dejstvo, fci Je tov. Bulcu narekovalo, da izsiljuje zamenjavo. Spomladi si Je namreč brez naše vednosti prilastil približno 320 m* našega sadovnjaka ob nj^^ovi hiši, posekal sadno drevje na tej parceli in naredil -»/elenjavni vrt. čeprav je bil na vse te stvari opozorjen, se mu verjetno vse to zdi pcfeteno, ker je pred kratkim ta del zranljišča spet pre-or^. O navedenih razgovorih s tov. Bulcem smo obvestili komite občinske konference ZK Trebnje in predsednika občinske skujžčine ter vložili predlog za ugotovitev javno koristf in uvedbo razlastitvenega postopka. Ravnanje tov. Bulca je bilo moralno obsojeno in prav Je, da se moralno obsodi vsak, kdor zavira hitrejši družbeni razvoj, oziroma vsak, kdor si hoče iz družbenih sredstev prilastiti več, kot zasluži. Tovarna rastlinskih specialitet in destilacija DANA. Mima Naša armada 22. december je dan, fci se ga s posebnim veseljem spominjamo. Na ta dan pred 29 leti je btla ustanovljena 1. proletarska brigada. To je bila naša prava vojska, ki se je junaško borila s številčno močnejšim in do zob oboroženim sovražnikom. In končno je zmagala. Srečni smo in ponosni na junake, saj so ljubili domovino in se zanjo tudi borili in umirali. Naši JLA za njen praznik čestitamo! TONE BREGAR, čUm dop. krožka Sevnica Veselimo se jih Ob 29. obletnici naše armade bodo Sevnico obiskali vojaki - letalci iz Cerkelj. Zeio se jih veselimo, saj je srečanje z njimi še postno za nas pionirje nepozabno. Vemo, da imajo veliko in odgovorno delo, saj skrbno čuvajo naše meje. Kadar jih vidimo na sinjem nebu, ko plavajo mimo kot ptice, smo še posebno ponosni nanje. JERNEJA PEČNIK, članica dop. krožka Sevnica Taki smo pač ljudje Bo avstrijska vlada molčala? Zveza sindiktov Slovenije je naslovita na deželna vodstva Zveze sindiktov Avstrije v Gradec za Štajersko, v Celovec za KoroSko in v Peidkirch za Vonarlberg pismo z nasledn^jo vsebdno: »Ze mnogo let poteka zelo plodno sodelovanje med našima sin-dikaioma. Zaposlovanje naših delavcev v Avstriji je to sodelovanje še bolj poglobilo in razširilo. Skupni interesi, ki so osnova tega sodelovanja, so privedli do tesnih in prijateljskih vezi med nami. Odprta meja je omogočila množično komuniciranje med našima narodoma, vsestransko medsebojno spoznavanje, in zbliževanje. Avstrijske goste smo pri nas v^no sprejemali » odprtimi rokami kot drage goste in prijatelje. Ije. Ravno tako ao se naši ljudje jHičutUi, ko »o odhajali na krajše ali daljše obiske v sosedno Avstrijo Tak razvoj medsebojnih odnosov je ustvaril pogoje za plodno sodelovanje na vseh področjih družbene dejavnosti: gospodar- skem, političnem, kulturnem, turističnem, pri razreSevanfu prob- lemov in zaščiti interesov naših delavcev, ki delajo v Avstriji, in krepitvi delavske solidarnosti. Vsestranskemu pozitivnemu raz voju medsebojnih odnosov, ne glede na različno družbeno ureditvev, ki so lahko primer sožitja in sodelovanja med narodi, zlasti med sosedi, so nedvomno prispevali tudi naši sintUkaH. Zato nas tembolj motijo nekateri dogodki, ki smo Jim priča v zadnjem času v sosedni Avstriji. Napisi nekaterih javnih lokali: »Vstop Jugoslovanom prepovedanUt odavanje spomenika borcem za osvoboditev Spodnje Štajerske, šovinistom izpadi ob obletnici plebiscita na Koroškem in podobne stvari prav gotovo niso v skladu m v duhu z naiim dosedanjim medsebojnim sodelovanjem, ki smo ga razvili v preteklih letih. Take primere ie poznamo v povojni zgodovini Evrope, ko »o na vratih jatmih lokalov v nekaterih evropskih državah (Nizasemski, skandinavskih državah) izobeSali napise: VSTOP NEMCEM PREPOVEDAN. Te manifestacije razpo- loženja proti Nemcem so bUe P^ sledica zločinov hitlerjevske fašistične okupacijske soldateske nad drugimi narodi širom Evrope. Mi se $ takim početjem nikoli nismo strinjali, pri nas se kaj takega nikoli ni dogajalo, čeravno so nemške okupacijske čete nad na-Umi narodi zagrešile najhujše žlo-Čine. Vendar smo imali vedno ločiti narod od odgovornosti tn krivde vladajočih fašističnih sil. Ne moremo mimo navedenih dejstev, da vam ne bi izrassUi svojega začudenja in. nezadovoljstva, čeravno vemo, da tako početje ne izraža oficialne politike Avstrije v odnosu do Jugoslavije, pričakujemo od odgovornih T^itičnih in oblastvenih činiteljev, da bodo storili vse, da se kaj takega v bodoče ne bi več dogajalo. Pri tem pa pričakujemo tudi opredditev in angažiranje vaše organizacije. Sprejmite, dragi prijatelji, naše iskrene pozdrave.* Za republiški svet Zveze sindiktov Slovenije predsednik: TONE KROPUŠEK Na sestavek »Taki smo pač ljudje<(, objavljen 19. novembra na kočevski strani, smo prejeli dvoje odmevov. Čeprav na sestanku, s kate-r^a je bilo poro&uno, niso bila ometnjena nobena bnena (Imen ni bilo niti v članku), sta se oglasila dva občana, ki menita, da del kritike, izrečene na tem sestanku, nd bil iKpraivičen in da posredno ali neposredno leti tudi nanju. Ti dve pismi sta v nekoliko skrajšani obliki taki: Tovariš urednik! V članku piše, da je zbolela ženska iz Stare cerkve, da so jo spravili vaščani v bolnico in da so jo obiskovali ter da so skrbeli po prihodu iz bolnice za njeno dietično hrano. Vse to sem opravil zanjo samo jaz, Mihajlo Spi-rič. Ko se je vrnila iz bolnice, je prišla na vse oprano in po-ribano. Poribala in posnažila ji je za malenkostno odikod-nino starejša soseda. Bolnici, ki je sitna, to ni bilo prav. . Ugotavljala je, češ, da je imela oprano in zakaj ji je nekdo vse razmetal. Za predpisano prerano niso skrbeli vaščani, ampoJc jaz. To sem delal, dokler ni ozdravela m se opomogla, oziroma dokler ni priSlo do spora zaradi denarja. Pozneje ^ je kuhala soseda. Ko sem jo med boleznijo obiskal v bolnici, mi je povedala, da ima pod posteljo nekaj de-darja. Koliko ga je, ni povedala. Ker se okno te sobe ne da zapreti, me je prosila, naj poiščem denar in ga vložim na ^jeno hranilno knjižico-Enako naj naredim tudi k njeno pokojnino. Za dvig pokojnine mi je dala (polnonioč-ie. V zmečkanem časopisnem papirju je bilo iSO.OOO starih din. Takoj prihodnjega dne sem jih odnesel na pošto tn naložil na njeno knjižico ,125.000 starih din in vso njeno pokojnino v mesku okćli 62JOOO starih din. 25j000 starih din tem zadržal za mor0- bitne izdatke ob njenem prihodu iz bolnišnice. Zadržani denar sem porabil po njenem povratku za prehrano, sadje, zelenjavo, za zdravi in vse ostalo, kar je potrebovala. Ko je denarja zmanjkalo in ko sem ji omenil, da mora dodati še kakšnega tisočaka za telefonske pogovore in ostalo, se je začela kregati, kje da je njen deruir. Zahvalil sem se ji za vso »dobroto* in ji prepovedal nadaljnji prihod v mojo hišo. Takrat je začela fantazirati, da sem ji ukradel denar. Najprej »em mislil, da bi jo dal sodišču, pa me je bilo sram, da bi se tx^l s 77 let staro, bolno žensko. Res je, da so vaščani dobri in da bi f)omagali tudi njej. Na žalost ona tega ne mara in odklanja, češ da je zanjo tako dobro. Lani je dobila gripo. Dvakfat sem ji odkida-val sneg, da je lahko prišla zdravniška pomoč. Dvakrat sem ji skorajda rešil življenje, in kaj sem dohU za ličilo? Obrekovanje in lažno govoričenje. Mihajlo Spirič Stara cerkev Tovariš urednik! V tretjem odstavku tega članka piše: »Spet na območju Livolda sta živela dva mlada zakonca. On dela v Avstri-fi, ona pa v Nemčiji.* Do tukaj je stvar resnična. Otrok, o katerem je pi-salo, je pri meni in sem njegova oskrbnica. -Njegova mati, ki je zaposlena v Nemčiji, redno plačuje preSionino zanjt in sicer 400 din na mesec. Razen tega ga oblači in skrbi za ostale potrebe. Otrok je po njej tudi socialno zavarovan. Prosim, če se predstavnik krajevne skupnosH Livold v Dolenjskem listu predstavi z imenom in priimkom, da bomo vedeli, kdo na sestankih ne govori resnice. Prosim uredništvo ■ Dolenjskega Usta, đa to (pismo ob- L a. Ltvold 40 let slovenskega društva v Kariovcu Tesne in globoke vezi, ki segajo iz poznega srednjega vdta iz takratnega Novega mesta v Karlovac; o njih bomo v kratkem poročali kaj več T našem listu, danes pa naj omenimo razveseljivo novico, ki nam jo je sporočil prijatelj našega lista in eden izmed pobudnikov inilturae-ga sodelovanja med Karlovcem in Dolenjskp — tovariš Adi Gruden, zaslužni javni delavec iz bratskega hrvaškega mesta: Slovensko Imltumo - prosvetno društvo »Slovenski dom-Trigla(v« v Karlovcu bo to soboto zvečer ob 18. uri v dvorani Zorin doma v Karlovcu priredilo slovesno akademijo, na kateri bo mesto počastilo 40-letnico delovanja društva. Med drugim bo nastopil tudi priljubljeni orkester mladih harmonikarjev, ki je ena izmed sekcij prizadevnega društva Slovencev v Kar-lovcu. Sodelovala bodo tudi. NAŠIM DELAVCEM V ZAHODNI NEMČIJI Odgovor na dve vprašanji Tokrat o podaljšanju potnih listov In o naših cestno-prometnih predpisih za tiste, ki bodo prišli praznovat domov Predsitavnlki občinsikih sdndikakiih svetov Novo mesto in »Krško ter Zavoda aa zaposlov^je Novo mesto so v drugi polovici novembra obiskali več skupin naših delavcev, ki so zaposleni v Zaliodiu Nemčiji. Ob tej priložnosti so se seznanili s pogoji dela, življenja in nastanitve naših delavcev, poleg tega pa so v neposrednimi razgovorih z našimi delavci na delovTidh mestih in na posebnih sestankih zvedeli za kopico težav (mnoge med njimi so tudi nepotrebne), s kaiterdmi se srečujejo delavca na tuijem. V današnji in prihodnji štekUd Dolenjskega lista tudi podrobneje poročamo o tem obisku, tukaj pa posredujemo delavcem Tovarne papirja v Oberleningenu odgovor na njihovi dve vprašanji. druga domača društva, pevski zbor Slovenskega društva Iz Zagreba in novomeški vokalni oktet. Ko slovenskemu kulturno-prosvetnemu društvu »Slovenski dom-Triglav« v Karlovcu Iskreno čestitamo za visoki jubilej in doslej opravljeno poslanstvo pri širjenju bratstva in enotnosti med našimi narodi, se hkrati iskreno veselimo lepega jubileja in društvu, njegovemu vodstvu ter vsem Slovencem v Karlovcu prisr&io čestitamo za praznik! UREDNIŠTVO DOLENJSKEGA LISFA Brigada Matije Gubca v Bršlinu (Nadaljevanje'* 1. strani) vili lepo kulturno prireditev, kjer so v besedi in pesmi prikazali legeiidami lik Matije Guibca. Posebno se je odre«5al pevski zbor Dušana Jereba iz Novega mesta, ki je z borbeno pesmijo vžgaJ. Ob tej priložnosti se je komandant Jože N£^ode zahvalil pevovodji Tonetu Markiju za so-delovanje in pevcem izsroči^ pismeno priznanje. Kulturni program je doi>olnil harmonikar Silvester Mihelčič, ki je žel velilko priznanje. S. DOKL Demonstracije mladine v soboto, 12. decembra nekaj po 12. uri., je bila v Kočevju demonstracija kočevske mladine kot odgovor na nedavne neofašistične izgrede v Trstu. Mladinci so nosili v sprevodu razna gesla. Z njimii so obsojali fašizem, hkrati pa dajaJi podpo-roOZN, naši miroJoubni, a odločni politiki in predeed-niku Titu. V Tovarni papirja v Oberleningenu je naše delavce zanimalo vprašanje podaljšanja veljavnosti potnih listov za vojne obveznike. Vprašanje je takšno: Državljan SFRJ, ki želi dobiti veljaven i>otni list, pa še. ni odslužil svoje vojaške obveznosti, morda pri pristojnem organu za vojaške zadeve doma dobiti ustrezno potrdilo, na podlagi katerega dobi potni list. To potrdilo veljavno eno leto, potni pa dve leti. Mnogi delavci v tujini niso obnovili veljavnosti potrdila, na pod- lagi kater^a so dobili potni list, in se sedaj boje posledic. Veljavnost potnega lista se jim izteka, po enem letu pa niso, tako kot bi morali, obnovili omenjenega potrdi-la. Odgovon naši delavci, zaposleni v tujini, lahko podaljšajo veljavnost potn^a lista bodisi doma, bodisi na naših konzularnih predstavništvih v tujini. Tam lahko uredijo tudi vse tisto, kar je potrebno za ix>daljšanje veljavnosti potnega lista, rted drugim tudi omenjeno potrdilo, zaradi katerega jih skrbi. Noben S SESTANKA DKIT NOVO MESTO Samo besede so premalo Društvo kmetijskih inženirjev In tehnikov poziva občinske skupščine Dolenjske, naj več denarja namenijo v kmetijske pospeševalne sklade naš organ jim pri tem ne bo delal posebnih težav, zavedati pa se morajo, da je ureditev vojaške obveznosti dolžnost vsakega državljana SFRJ. Odslužitve vojaškega roka ne morejo odlagati v nedogled. Čeprav še vedno velja načelno stališče, da mora imeti vsakdo, preden gre na delo v tujino, odslužen vojaški rok, je na delu v tujini veliko mladih fantov, ki tega niso naredili. Pristojni organi so ui>oštevali dejstvo, da doma ne piorejo najti zaposlitve, in so jim torej pri odhodu v tujino že pogledali skozi prste. Te ovidevnosti pa ne sme nihče izkoriščati v nedogled. In drugo: Glede zavesnic na avtomobilih smo zvedeli naslednje. Za v tujini registrirana vozila veljajo glede opreme predpisi, veljavni v državi," v kateri so vozila registrirana. Na Dolenjskem ni noben miličnik zaradi zavesnic nobenemu našemu delavcu iz tujine delal težav, prizadeti delavec, ki je sprožil to vprašanje, pa je naij-brž naredil kak drug prekršek, če je bil na cesti res mandatno kaznovan. Zaradi zavesnic na avtomobilih ste torej lahko brez skrbi, vsem, ki se bodo vračali z avtomobili, pa želimo pametno in srečno vožnjo! M. J. Dobre kmetijske pospeševalne službe sd ni mogoče misliti brez orgaaiiziranega nastopa, medsebojnega sodelovanja, brez dobrih kmetijskih strokovnjakov, brez ustrezne družbene pomoči kmetijstvu in konec koncev mora dobra pospeševalna služiba vključevati tudi kmečko žCBio in dekle, saj ta podpira tri vogale pri hiši. Tako je, na kratko povedano, poudarjala direktorica ljubljanskega kmetijskega zavoda inž. Pepca Perovšek — Bitenc, ko je na sestanku društva kmetijskih inženirjev in tehnikov,- ki se je pod predsedstvom kmetijskega Inženirja Jožeta Stariča 9. decembra sestalo v Novem me- stu, govorila o pospeševalni službi na Dolenjskem. O nalogah, ki sledijo po pr- vi konferenci 2!KJ, je govoril direktor KZ Novo mesto inž. Jože Tanko. Udeležence se-stai&a je seznanil s sklepi in resolucijo, poudarjal pa je, kako nujna je ustaljenost gospodarstva, planiranje proizvodnje zagotovitev prodaje, dovolj spodbudne zaščitne cene ter še nekateri ukrepi, ki naj ne ostanejo le resolu-oljska ugotovitev. V razpravo so posegli Se drugi kmetijski strokovnjaki, ki so govorili o sicer že večkrat povedanih vzrokih za sedanji položaj kmetijstva ter o nujnih ukrepih, kar pa ne pomeni, da ni bila izmenjava misU koristna. M. L. Gostinsko podjetje ČRNUČE Črnuče 91 razpisuj e prosta delovna mesta za svoje obrate: - kvalificirane kuharice, natakarice - kuhinjske pomočnice - čistilko Osebni dohodki po pravilniku. Podjetje ima nekaj skupnih ležišč. Pismene prijave pošljite na Gostinsko podjetje čmuče 91 ali se zglasite osebno. Združevanje Janezovega kolektiva Janez je dela! v hotelu; v statistikah, ki so jih pisali možje na občini, je bil zapisan med »gostinskim kadrom«. Sile mu ni bilo: v sezoni so sicer prišli sitni tujci, ki so hoteli biti takoj postreženi, tudi pogovarjanje z njimi ga je malce motilo, ker si je utrudil roke, a bil je zadovoljen. Ze res, da je od časa do časa na strokovnih izletih videl polne hotele, sodobno urejene — a plače, ki so jim pravili o-sebnl dohodki, so tudi pri njih vsakega prvega dobili v kuvertah neokrnjene. Čeprav sd imeli v podjetju samoupravljanje, se je nenadoma »od.'minaj« razvedelo, da so v modi drugačna ukrepanja: o nekakšnih integracijah so začeli Šušljati. Občinski možje so utemeljevali take ukrepe s tem, da zdaj dobiček lepo teče v mošnjiček, da po je treba gledati bolj dolgoročno, za več let naprej. »Lahko se zgodi, da, bodo tujci in sploh turisti dobili o nas slab vtis; tega kmalu ne bomo izbrisali,* so pisali tudi v časopisih. Janez, ki je imel prijatelje tudi med gostinci v drugih podjetjih, je bil sicer dokaj na tekočem o vseh zadevah. Neko pod- ’ jetje se je kar kmalu po prvih besedah pripojilo k veliki delovni organizaciji iz Ljubljane, neko drugo se je združilo ne dosti pozneje v domačih okvirih. Janezov kolektiv je imel v tem času več sej delavskega sveta, enkrat ali dvakrat se je zbral celo ves kolektiv, da bi premislil, kaj bi ukrenili. Sindikalni predsednik je zvito predlagal, naj b. direktor, ki se na te reči najbolje spozna, povedal, kako in kaj. Potem je kolektiv zvedel: »No ja, nekaj smo Se ogledovali — kaj prida rezultatov za zdaj še ni. Bi rekel, da naše ženitve še ne bo kmalu...« Tako je govoril direktor in prepričal kolektiv, da te je odloiil, naj kar di- rektor sam skupaj s predsednico delavskega sveta spravi zadevo na pravo mesto. Potem se je izvedelo, da za ženitev pač ni vsak pripraven. Prvi pogoj: imeti mora dovolj cvenJca. In potem še: izpolniti morje obljub o novih gradnjah, dvigu gostinstva in turizma. Kaj bi se združevali z gostinci, ker so ti vsi veliki reveži. Ozreti se bo treba za kako močno gospodarsko organizacijo, ki izvaža na veliko, kjer se stari milijoni pravzaprav sploh ne poznajo. Tako so tekli meseci, v Janezovem kolektivu so še vedno prvega delili polne plače, sile ni bilo hude... Na združevanje so počasi pozabili, ko je prva mrzlica pojenjala. Sicer pa, kaj ne bi: direktorju je manjkalo do upokojitve samo še nekaj let! Kdo bi se ženil na starost, to bodo lahko v kolektivu izpeljali tudi tedaj, ko bodo iskali novega direktorja. J. S. Vrsta prireditev za praznik Sprejem cicibanov v pionirsko organizacijo, proslava, razstava slikarja Franceta Slane, koncert in predavanje - Obisk prireditev bi bil lahko še nekoliko boljši Pred dnevom republike so šolarji v Velikih Lar ščah izvedU akademijo, na kateri so nastopili z no-\dmi, a bradicionakiimi recitacijami in pesmimi, ki jih je zapel šolski pevski zbor. Ob tej slovesnosti so pionirji sprejeli v svojo organizacijo letošnje prvošolčke — oioibane. Po zaobljubi so/jim podelili pionirske znake m članske izkaznice. Po prosla- vi so nove pionirje tudi ix>-gostili. Ob tej priložnosti je bila odprta razstava Mkovndh del akademskega slikarja Franceta Slane. Obiskovalcem razstave sta zlasti ugajali preprosta, domača in ponekod idi. lična motivika ter bogastvo baiy. V drugem delu proslave je nastopil moški oktet »Gallus« iz Ljubljane, ki je poslušalcem zapei narodne pesmi iz raznih krajev naše ožje domovine, zamejstva in drugih republik. Poslušalci so bili z izvajanjem zelo zadovoljni, pionirjem pa so ugajali živahni napevi. V skupino kultumili prire- ditev sodi tudi predavanje o varstvu narave. O vlogi gozda pri oblikovanju naše pokrajine je predaval inženir Miian Ciglar. Svoje ugotovitve, ki jih je zbral v dolgih le-tflh dela, je prikazal z bogato zibirko barvnih diapozitivov. Poslušalci so z zanimanjem spremljali predavanje, kajti gozdarstvo je poleg kmetijstva najipomembnejša gospodarska panoga v teh krajih. Z letošnjim praznovanjem dneva republike smo počastili spomm na slavne dni, hkra-td pa nadaljujemo novo začrtano pot, ki jo zahteva današnji čas. Obiskovalci prireditev so bili zadovoljni, žal pa je njihovo število še vedno premajlino. Temu je kriva velika razkropljenost in oddaljenost vasi ter slabe prometne zveze v popoldanskem in večernem čašu. L. S. Premalo je gozdnih cest v zasebnih gozdovih je že skoraj enak prirastek kot v družbenih Pred kratkim je bil ▼ Velikih Laščah posvet o gozdarstvu. Udeležili so se ga predstavniki občinske* ga glasila »Naša komuna«, gozdnih obratov Škofljica in Velike Lašče ter kmetje. Kmetom gozd ne daje le lesa, kurjave in stelje, ampak jih tudi rešuje iz gospodarskih in drugih stisk. Kmetom ni vseeno, kdo in kako z gozdom gospodari, zato imajo v samoupravnih organih gozdarskih organizacij svoje predstavnike. Vemo tudi, da v prešinjih obdobjih nekateri kmetje niso bili gospodami, ker jih je begala misel, da bodo izgubili gozdove. Zato so iskali v njih le trenutne koristi. Predstavniki obeh gozdnih obratov so povedali, da je potrebno v gozdove več vlagati, zlasti za gradnjo gozdnih oest.' Na hektar gozda pride le 7 m ceste! V tujini jih imajo 5 do 10-krat več. Menili so, naj bi za gradnjo teh cest prispevala tudi republika, ker gozdarske organizacije v teh pogojih ne zmorejo takih investicij, še vedno živi misel, da nam nio-ra gozd samo dajati, vračati mu pa ni treba. Novi zakon bi moral določati, da gozdarske organizacije namenijo del sredstev iz biološke amortizacije za gradnjo cest, ker pi-ostovoljno vlaganje ni zanesljivo. Goz-darui so tudi povedali, da vlagajo največ v nego gozda in čiščenoe, ker daje tako gozd večji prirastek. Zasajevanje je veliko dražje in ga izvajajo le tam, kjer je nujno potrebno. Gozdarske ' organizacije imajo v zasebnih gozdovih izgube, ker je tu manjši posek. Rešitev je verjetno v tem, da bi zmanjšali stroške uslug. Zadnja inventarizacija pa je pokazala večji prirastek, kot je bil predviden. Količina lesa v zasebnih gozdovih se bo izravnala z onimi v družbeni lastnini. VELIKOLAŠKI DROBIŽ JIH VARNO NAD GLAVAMI — Letofinjo jesen je v Velikih I^-šah neikaj lastnikov hiS obnovilo strehe, da bodo vami pred vre-mensldml neipiilikami. Hkrati so zavarovali strehe pred drsenjem snega. Tudi zadružni dom je pred nedavnim dobil podobno zaščito, videti je, da ao bila lanska opoeo-rila uspe&na. _ ■ ■ ■ RAZSTAVA o BCXIU PROTI ALKOHOLU — eiand RdeCega križa v osnovna Sodi Primoža Trubarja 80 v alccijd boja proti alloo-hoiu pripravili za Solarje raastavo, s katero so bile prikazane posledice, ki Jih povzroča alkohol. Te posledice so: nesreče pri delu, v prometu Itd. Nakazana pa so bila tudi navodila, kako se nesreč obvarujemo. V teh krajih je vrtiko sadja, ki ga lastniki predelajo v tUkohol, zato Je taka akcija potrebna tudi odraslim. ■ ■ ■ nrVJAD NA CESTI — V letoSnJl jeseni so vozniki pogosto tomli, da se na kočeivslki cesti ustavlja divjad in se večkrat le za las izognejo trčenju. Živali — zflasti sme in jelend — se čutijo vame in se nerade umaknejo s poti, včasih pa cesto neiiadoma prečkajo. Pri nedavnem takem prečkanju v bližini Turjaka jo srna poginila, potniki v osebnem avtomobilu pa so ostali nepoškodovani. ■ ■ ■ PRIPRAVLJENI NA ZIMO — Na cestah v < koUci Velikih LaK so T jeseni postavili nekaj novih prometnih diakov, ki bodo pripomogli k varnejši vožnji. Prav t^o so cestni delavci ie pred prvim snegom postavili ob vseh cestah kole, ki so ob g^vnih poteh rdeče-rumoni, nastransldh pa so se zadovljill z leskovimi policami. Te palice služijo aa določanje ameri pri pluženju. Po ' vaeh teh pripravah sodeč, so se cestni delavci letos dovolj zgodaj prtpraviSi na zimo. B B B DARILA — Vsako leto isdajo starSi kupe c*enarja za razne nevzgojne igrače, ki jih trgovd T decembru namečejo kupcem. Letos je bila pred Miklavžem v nekaterih trgovinah -take gneča, da ni bilo vredno čakati na običajen nakup. Pri vsem tem staiSi premalo milijo na otroke, da bd jim za ta denar kupili smučtir-^o opremo: smuči, <^lje, hlače itd. Otroci bi bili hvaležni tudi za žogo, glasbeni Instrument ali da jih starSi poSlJeJo na plavalni tečaj, saj Se veliko kmečkih otrok ne zna plavati. ■ ■ ■ KDO JE KRIV? — Letos je prišlo do več hujših prometnih nesreč, ki so se ko^le s težkimi telesnimi poškodbami. Vozniki In drugi udeleženci — pogosto ne-veSči prve pomoči in s prevefliko vnemo za pomoč — ponesrečenca nepravilno reSujejo. Zaradi tega doW ranjenec Se huJSe poškodlje. Ob tem se lahko vpraSuJemo, kdo je kriv za dodatne p>o«Skodbe: pov-2ax)čitelj nesreče ali nestrokovni rdSevalec? Rešitev bi bila v tem, da bi morali vsi vocsnlkl — ne samo novi — opraviti tečaj prve pomoči. ____ P a ■ PRVI ŠPORTNI USPEH — Z novim asfaltnim igriščem so dobili Solarji iz Ve'iikih Lašč vsaj v nekaterih Športnih panogah enakovredne pogoje m vadbo, čeprav so 8e vedno brez .eJlovadnice. Prvi uspeh je že tu. Na jesenskem teltanov^u »Med dvema ognjema« T občini Ljubljana Vič-Rudnik je eteipa pionirk iz Velikih Lašč doživela le en poraz in med osmimi ekipami zasedla odlično drugo mesto. Na prejšnjem tekmovanju so bile med zadnjimi. L. S. POPUST pri gotovinskem nakupu nad 100 din od 10. do 31. XII. metalka vse prodajalne v Ljubljani, Ptuju. Mariboru, Kamniku, Domžalah in Metliki I : : I i ec>9 PRI VARČEVANJU DEVIZ VEČJE UGODNOSTI! s ! W I A Vaši prihraruu, devize doma ruso na vajnem. Na deviznem računu pri dolenjski banki IN hranilnici pa se jim ne more kaj zgoditi. Se već, dobili boste obresti! A Pred potovanjem ali pred odhodom na delo ▼ inozemstvo ne pozabite odpreti devizni račun, na katerega boste vlagali svoje prihranke, % Devizm račun lahko odprete tudi s pismom Iz inozemstva. 0 Prihranke na deviznem računu lahke namenske varčujete za novo hišo, stanovanje in drugo. 0 Za denar na deviznih računih in njegovo prosto uporabo jamči država. 0 Dvigi in pologi ter nakazila deviz so mogoči v vsakem času v neomejenem znesku. 0 S prihranki aa vašem deviznem računu lahko razpolagajo tudi vaši najožji sorodniki, če jih pooblastite UGODNE OBRESTI: brez odpovednega roka 6 ®/o (5,5 % v devizah in 0,5 % v dinarjih z odpovednim rokom nad 12 mesecev: 7,5 % (7 v devizah in 0,5 ®/b v dinarjih) Devizni račun lahko odprete pri naših poslovnih enotah v Krškem, Metliki in Trebnjem,' kjer dobite tudi devize na potni list za službena in. zasebna potovanja v inozemstvo. : NOVE GRADNJE v ŠTUDENTSKEM NASELJU — SGP Grosuplje gradi v Štu-dentskem naselju v Ljubljani dve novi stolpnici, ki naj bi bili _ zgrajmi do avgusta 1971. Povod za gradnjo novih blokov je kongres znanstvenikov lEIP ® obdelavi podatkov z računalnUd, ki bo prihodnje leto avgusta. Zavod ŠN in študentje so se obvezali, da bodo poskrbeli za prenočišča 1000 udeležencev kongresa, za to pa bodo dobili 360 novih ležišč. Seveda s tem stanovanjsko vprašanje študentov, posebno poročenih, še ne bo rešeno. Na sliki: deveti in deseti blok že gradijo. (Foto: Jože Zagorc) SMO SLOVENCI PO IZOBRAZBI RES NAJSLABŠI V DRŽAVI? W I Nov odnos do štipendiranja nadarjenih 8 TAJNOST DEVIZNIH RAČUNOV JE Z ZAKONOM ZAJAMČENA J Družbeni dogovor, ki je bil na republiški ravni že podpisan, na občinskih ravneh pa ga bodo sklenili do konca leta, bo zlasti utrdil dolgoročno načrtovanje kadrov - Novo mesto med prvimi za to DBH NOVO MESTI DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO S podružnico v Krškem in ekspoziturama v Metliki In Trebnjem. Nova nagradna rubrika v PAVLIHI: SESTAVLJAMO OBČEGA SLOVENCA, ki ne prinaša samo smeha, ampak tudi 50 brivnikov BRAUN-ISKRA sixtant. V vsaki številki PAVLIHE en del občega Slovenca In vsa potrebna navodila. Družberii dogovor o štlpendiaranju in kiredatiranju so na reipublišiki ravni že podpisaili. Trenutno gre prizadevanje v tej smeri, da bi dej^u »na vrhu« sledili ustrezali koraki v občinah. Občinske skupščine naj bi v sodelovanju z iziobraževalnima skupnostma in družbenopolitičnimi, organizacijami posp^ile, da bi bili taiki dogovori na njihovih območjih čdniprej sMenjeni. želeno je, da bi vsaj do 31. decembra čim-več delovnih organizacij podipisalo sporazume o štipendiranju in kreditiranju. Vsekakor pa naj bd bdio to storjeoio čimprej. Za to sta dva r^oga: ker bo republiška izobraževalna sikupnost tistim štipendistom, ki se s svojimi štipenditorji še niso sporazumeli za povečanje le od 1. decembra, krila razliko do življenj sikih stroškov in ker bo možno z novim letom po zaMjučnih računih v delovnih organdzaoiijah zagiO'tavibi večje štipendije in posojila. brije norce BRHun ISKRA P sixtant pa pametne Slovence M DARILA ZA NOVO LETO PRI NAMI V KOČEVJU ObveSčamo sindikalne podružnice, podjetja in ustanove, da si lahko nabavijo v naši blagovnici novoletna darila: IffraJSe, slikanice, oir<^o konfekcijo, otroško obutev, l)onbone, čokolado In slaščice z 10-odstotnim popustom, če se obvežejo, da bodo nabavljeno bliago plačali v 15 dneta. BREST POHIŠTVO S 5 DO 50 ODST. POPUSTOM dobite v blagovnici NAMA. Novoletni popust veJja za dnevne »obe FT/)RIDA, ALEKSANDRA, DANIELA in druge Izdelke tovarne BREST. IZKORISTITE ENKRATNO PRILOŽNOST! Republiška izobraževalna skupnost je žedela znova opozoriti javnost na pomen druž-ben^a dc^ov'ora in je v ta namen sklicala 3. decembra v Ljubljani pc^ovor s pred-stavndM tiska, radia in tele-vizaje. Prj tem so sklicatelji pK>g070ra časnikarjem pojasnili zlasti, kako je zastavljena akcija, da bd do družbenih dc^ovorov čimprej prišlo tudi na občinskih oziroma medobčinskih ramieh, ilikrati pa so jdh apo2X5rili tudi na osnovna načela in izhodišča, , na katerih je :^rajen »republiški« dogovor in loi jih bo treba uipoštevati pri sporazumih v občinah odroma območjih. Razlogn. in ieibodiišča za družbene dogovore na področju štipendiranja in kredi-tiranoa so v bolečem spo2na-nju, da je kadrovski oziroona izobrazbena sestav v Sloveniji najslabšd med vsemi republikami- Skrbi tudi to, da v na^i republiki še načrtov za kadre nimamo. Nerazumljivo pa je, zakaj Je to pereče vprašanje obšel srednjeročni načrt raavoja. Vsakdo načrtuje po svoje, glede na sivoje potrebe, pri tem pa ni nobe-ndli ixxiatkov, kolikšne in kakšne so skuipne potrebe. V času, ko issvaoamo stabilizacijske ukrepe in bo zahtevamo zares preteihtano in smotrno porabo sredstev, je tak način reševanja ne le slab, am^pek tudi škodljiv. Pri reševanju perečjh vpra-šanij štipendiranja in kreditiranja je treba nujno upoštevati, da so pri nas mladi taHemti premalo i^abljend., premalo dobimo od njih in premalo od bjih zahtevamo. Ne gre pa preesrett dejstvo, da v Sloveniji samo 1,2 odstotka (!) vseh nadarjenih doseže visoko izobraeibo. Ne moremo bitd ravnodušna ob tem, da je trenutno število diplomantov v Sloveniji enako tistemu iz leta 1948. Glede-na število vpisanih študentov je zdaj diplomantov celo manj. Osip nadarjenih se pravzaprav začne že v osnovni šoli. Raziskave so pokazale, da je bilo gmotno stanje družine glavna ovira, da sin ali 'iči nista šla naprej v šole. Za-vbljo takih in drugih razlogov so se premnogi talenti prezgodaj zaposlili in opravljajo dandanes delo, ki bi ga zmedla množica poprečno sposobnih ljudi. Dogovor, ki je bol podpisan na republiški ravni, omenja tako imenovani minimalni načrt, to je dolgoročno načrtovanje kadrov, ki naj se odrazi v dolgoročnem štipendiranju oziroma kreditiranju. Po tem (minimalnem) načrtu naj bi štipendirali in posojila podeljevali predivsem na podlagi učnega uspeha in premoženjskega stanja dru- žine, iz katere je štijpendast. podpira težnje tistih delov-Družbeni dogovor posebej nih organizacij, ki omogočajo štipendistom, zlasti študentom višjih letnikov, da se že pr^ diplomo zaposlijo in se tako hitreje vključujejo v delo. Sklad za štipendije in posojila pri republiški iaobraže-valnd skupnosti bo tudi poslej in predvsem štipendiral kadre za področje izobraževanja in diplomante iismer-jal, kjer bodo najbolj potrebni. Posebna (intervencaijBka) sredstva bo sklad namenil ob< močjem, kjer že zdaj dajejo veliko denarja za kadre in le-teh potrebujejo čedalje več. Štipendijski in posojilni center, ki ga ustvarjajo pri republiški izobraževalni skupno-sti, pa bo imel zlasti nalogo posrednika med štipendisti in štipenditorji ter bo s tem skrbel tudi za izvajanje družbenega dogovora. Na pogovoru s časnikarji so predstavniki republiške izobraževalne skupnosti omenili novomeško občino kot eno tistih, kjer kažejo. vetliko razumevanje za razreSevanje vprašanj štipertdiranja in kreditiranja in kjer naijbrž tudi družben^a dogovora (z delovnimi organizacijami) ne bo, težko skleniti. Da bi odgovore na občin-sfciii in medobčinskih raivneih sklenili čimprej, bodo v posameznih krajih posveti. Prl-poix>čajo, da bi m te po* svete vabili študente in predstavnike študentskih organizacij- KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJA Kovinarja, Novo meato; Janez Ambrožič, upokojenec iz Gabrja; Marta Zc»rc, Marija Avsec, Marija SaSek in Cilka Gredeno, gospodinje z Dolža; Janez Pavlin in Franc Zor€, člana Osnovne Sole Dolž; Nežka Božič, gospodinja z Dolža; Rezka Zevnik, članica GO Novo mesto; Marija Slak, gospodinje la Prečne; Ana Mirtič, gospodinja i* Sela pri Zajčjem vrhu; Janez Kobe, kmet 7 Dolža; Marija Rajk, Frančiška Saje. Olga Gazvoda, Ana Tramte, Marija Kralj in Jožefa Kastelic, gospodinje iz Gabrje; J«>* že Mežnar, delavec z Jiigorj^ ca Janko in MUan VidlinoviČ, Čl^ na Pionirja, Novo mesto; MarUa Hrovatič, gosipodinja iz Stranj vasi; Stanka Luzar, članica Laboda, Novo mesto; Jože Boltez m Jože Božič, kmete te Gabrja; Zo-flja Klemenčič, gospodinja iz Ulč-ne; Ivan Brfe tn Joie OmeirmM, člana Gradbenega obrtnega podjet. ja Novo mesto; Franc Medic in Anton Makse, kmeta z Hakovndto; Ana Bele. gospodinja iz Lakome; Jože Matko, upokojenec iz Gabrja. Pretekli teden so darovali kri na novomeSki transfuzijskii. postaji — IKa|;o Brezovar, Jože Korasa, Franc ' PezderSek, Jože Lokovšek, Jože Progar, Perefin KoSir in Mihael F«:lindež, člani Krke, tovarne adravil. Novo mesto; Anton Ma. rolt, član Kle, Novo mesto; Jože Brulc, Jože Ivanež, Anton Petje, Jože Smeiike, Franc Nose,- Jože Košmrl, Leopold Rajk, Jože Rajk, Martin Luzar, Jože Sašek, Martin Kralj, Oril Kukman, Stanko Simo, Martin Može, Anton Kobe in Anton Golobič, člani IMV Novo mesto; Jože Pirc, član Novolesa — Stoaža; Rozalija Pavček, Marija Saje in Ana Pirc, gospodinje iz Dolnje Straže; Marija Kastelic in Ivan Boltez, člana Splošne bolnice, Novo mesto; Jože Kovačič, La. do Janc, Stanko Vavirič, Alojz Zupančič in Janez Tuik, člani Novo-teksa, Novo mesto; Jože BašeU, kmet IB Gornjega Kamenja; Jože Hočevar, član Novolesa, Straža; Ana Majeiič, članica Dominvesta, Novo mesto; Franc JakSe, član DOLENJSKI LISI 9 JOŽE ZAML JEN Hozana na višavah In ljudem na zemlji mir,« mi je zvenelo v ušesih in bmelo po možganih, ko sem kolovratil mimo katoliških vasi žumberka med domače v dneh preizkušnje ljubezni do ljudi in svobode. Lučke hiš in hišic, koč in kočic so se mi počasi odmikale. Le še malo so mi mežikale in končno ena za drugo počasi izginjale. Raztirjena pot se je o-žila in le še iz zadnje hiše je medlo svetila lučka, ki je lahno izginjala med globoko zasneženimi smrekami in iskrila nešteto biserov. Gosta tema me je obdajala in začutil sem, da sem stopil v polno. V mečih, kolenih in stegnih sem začutil prijeten mraz, ki mi je nehote bistril misli. V ramenih in plečih sem začutil težo, ki me je priklanjala k tlom, v grlu sem čutil zapiralo, ki ni dajalo zraku polnega odtoka. Zgrbil sem se in noge so se vadiigosojilo, vredno 350 dinarjev. S tem se prebije vsak mesec — ob tem, da včasih ob koncu tedna pridejo domov, da mu doma kupujejo obleko in obutev in da ga po navadi založijo, ko gre v Ljubljano. Ta denar kaji>ak v proračunu ni vštet, v secirnici ga lahko najdemo kvečjemu pri nepredvidenih izdatkih. In ko smo že pri tem; uradno smo priznali da je študentski življenjski minimum 650 dinarjev. Družina iz naše secirnice ima 400 dinarjev vsak mesec za družinskega člana, če študenta odštejemo. Družina B. stanuje v enem izme-’ starejših novomeških blokov, ki še nimajo centralne kurjave. Takoj po prvem pridejo običajne obveznosti. Za stanovanje je treba odšteti 246 dinarjev, 2sa vodo 25 dinarjev, 40,50 dinarjev za radio in televizijo, za časopis Delo, nekaj tednikov in revij 50 dinarjev ali morda še kaj več na mesec (neikat©-re tednike in revije plačujejo vsake tri mesece ali pol leta, obračunali pa smo jih na mesec). Za elektriko so novembra plačali 85 dinarjev. Samoprispevek je 16 dinarjev, smetarina 8, za kurjavo, če jo razdelimo skozi vse leto 50 dinarjev. Skupen seštevek obveznih dalatev je okroglo 500 dinarjev. Kaj postaviti na mizo? Po statističnih podatkih spada Novo mesto me<^ najdražje kraje v ' Jugoslaviji. Povprečna cena govejega mesa je bila novembra 17 dinarjev za kilogram, samo dinar manj kot v Mariboru, ki je najdražji kraj. V družini B. pojedo — če že govorimo o mesu — največ govedine. Ampak šele o poprečjif so nam dovolj znane. Spomnimo se samo tiste; moj šef je meso, jaa jem ze- lje, v poprečju pa jeva se-gedin golaž. Podobno je tudi s povprečno ceno mesa. Vsi vemo da je govedina v resnici precej dražja od povprečne cene .Recimo; »mul-prata« tudi sodi v govedino, p>a stane precej več kot svi-nina ali teletina. A ostanimo raje pri družinskem proračunu. Novembra so pri B. za meso odšteli 280 dinarjev. Kaj so kupovali? Trikrat' (približno) na teden meso s kostmi. Zakaj? Ker so tako dobili govejo juho to ker so govedino potem še pojedli s krompirjem ali testeninami. Včasih so meso pustili in zvečer iz njega nar redili solato. Ob koncu tedna so kupili ali kog svinine ali kokoš, ker je običaiino, da je nedeljsko kosilo malo boljše od običajnega. Na srečo teletine ne marajo; ker je najdražja jim le torej to dvakrat v korist. Gospodinja je v mesnici zahteva običajno 40 dkc govedine s kostmi, včasih pa je za tak znesek ali kak dinar več vzela vampe, jetrca ali drueo drobovino, da' je spremenila jedilnik. Sorehod po ceniku štiričlanska družina poj^ 30 kilogramov kruha na me- sec — vsak dan kilogram. Kadar pride iz Ljubljane sin študent, je treba še kak kilogram kruha več. Skupaj na mesec — 35 kilogramov. Včasih kupijo belega, včasih črnega. Novembra so za kruh plačali 81,75 dinarjev. Mleka »pijejo vsak dan dva litra;-60 litrov v mesecu ali za 96. dinarjev. ' Ozimnico kupijo v jeseni. Tako so dobili krompir po 70 par, namesto da bi ga zdaj plačevali po dinar ali še več. Na dan ga pojedo kilogram — to ssnese na mesec 21 dinarjev. Prav tako pojedo 60 jajc. Proračun je obremenjen z 51 dinarji. Potem pohod v trgovino; 3,5 kilograma ma-^i — 23,50 din, tri litre olja — 16,20 din, 10 kg sladkorja — 27 din, 2 kg soli — 2 din, 2 kg riža — 10,80 din, 3 kg testenin — 7,80 din, beli in koruzni zdrob — 5 din, 1.5 surovega masla — 7,75 din, 4 margarine — 10 din, 5 kg moke — 12 din, proja in kava — 20 din, drobni nakupi — začimbe in podobno — 30 din, čebula in česen — 30 din, fižol — 15 din, zele-njav prav toliko. Za solato daijo 30 din, kajti družina B. nima niti koščka lastnega vrta. Takole seciran proračun zdaj seštejemo; skupni znesek je 51130 din. Skupaj z mesom torej 791,80 din. Za malico v gimnaziji da mlajši sin 15 din. Za popravilo čevlje in čiščenje v kemični čistilnici pride v poprečju 20 din na mesec. Za pralne praške odštejejo 60 din, za čistilna sredstva (za čiščenje štedilnika, parketa, pomivanje posode in podobno) 30 din ter za toaletne potrebščine 30 din. Nov seštevek; 155 din. In še drugi izdatki In če zdaj seštejemo: običajni izdatki prvega v mesecu: 500,50 din, meso 280 din, nakupi v trgovini (vsak mesec v Isti kajpak!) 791,80 din in drugi nujni izdatki 155 din. Potegnimo črto pod vse skupaj: 1.447,30 din. Za deset dekagramov salame in prav toliko sira 'vsak dan, morebiti za pašteto namesto tega ali kaj drugega za malico, recimo jogurt — še 100 din na mesec. To, da najmlajši v gimnaziji malica, ni znak, da ne bi mogel malicati tudi doma! Prištejemo še nekaj zavitkov napolitank ki morajo biti doma že zaradi gostov, izdatke za cigarete (kajenje so zaradi preveč napetega družinskega proračuna že tako skrčili na najmanjšo mogočo mero), pa izdatke za drobnarije, ki jih človek kupi — in tu je popolnoma pre-seciranih 1.600 din družinskega proračuna. In kje so issdatki za kulturno življenje; oče nadvse rad obišče kak koncert, otroci kino, starši gredo na kako razstavo; kje je denar za obleko, čevlje, kje na vzame denar družinski dedek Mraz, kje poiskati denar za skromna darilca ob rojstnih dnevih? To je družinska skrivnost, ki ji secirnica ni mogla do živega, potrjuje pa, da gospodinje zares delajo čudeže . in da predstavljajo poklic, kd ga sicer največkrat ne priznamo, ki pa lahko pomaga družinskemu proračunu z najrazličnejšimi injekcijami vzdržati do prvega. In glavo bi stavil, da bo kljub tako tesnemu proračunu, kot smo ga v seciranju videli tokrat, v družini B. nosil dedek Mraz! J. SPLICHAL ROČNA MOTORNA ŽAGA alpina izredno lahka z različnimi dolžinami meča: 35,45 in 55 cm prostornina 70ccm moč 6 ali 7 KM avtomatsko mazanje in napenjanje verige cena od 2.988,90 do 3.851,50 din rezervni deli. in servis zagotovljeni cosmos export-import, Industrija in notranja trgovina Zastopstvo tujih firm: alpina, gibo, bertollni, alfa romeo, m. a. n.... Ljubljana, Celovška 32 s predstavništvi v Mariboru, Celju, Kopru in Zagrebu DOLENJSKI LIST 11 kultura in izobra- ževanje Začetek dogovorov Prejšnji tedem so si predstavo »Priče«, ki jo je pripravilo KUD Bela krizantema v novomeiLcem Domu loultu' re, ogledali tudi člani metliške gledališke sikupine »Osip Sest«. Ob tej priložnosti je stekla med obema sikuipinama beseda o možnostih za medsebojno sodelovanje. 11. decembra pa so člani Bele krizanteme obiskali škofjeloško amatersko gledališko skupino in se tudi dogovorili o medsebojnem sodelovanju. Naimeai sodelovanja bi bila zdasti izmenjava izkušenj in medsebojna finačna jx>moč. Danes gostujejo Ce-^ Ijani v Brežicah Ljubitelji giledaUšča se bodo nocoj spet srečali s starimi znanci. V goste bodo prišli čland Slovenskega Ijiidske. ga gledališča iz Celja in uprizorili dve komediji za nasmejan konec leta. To sta Linhartova »Zupanova 'Mic-ka« in Friedell — Polgarjev »Goethe«. Nastopili bodo Pavle Jeršin, Marjan Dolinar, Jože Pristov, Borut Alujevič, Branko Grubar in ob njih debutantka Jadranka Tomažičeva. Obe komediji je režiral Mirč Kragelj. Gostovanje obeta prijeten gledališki v«čer. Tretja nagrada Marinkoviču Na zvezni razstavi fotografije, ki so jo ob dnevu republike pripravili v Beogra^ du, je stroga žirija med 1488 poslanimi fotografijami iz 49 klubov iz vse Jugoslavije dodelila tretjo nagrado Milenti-ju Marinkoviču, članil novomeškega foto-kino kluba. To je izredno priznanje fotografu, ki se je na razstavo prijavil brez naziva in s šestimi slikami tekmoval z najbolj znanimi mojstri fotogr^ije. Marinkovičeva nagrada je hkrati doslej največje pri-ananje novomeškemu klubu. J. KONDA V Trebnjem »Vse o Črni gori« Mladinski vaški aktiv s Po-nikev »Jožko Prijatelj-Slobo-dan« se bo 36. decembra pomeril z mladino Slovenske Bistrice v finalnem srečanju ne oddaji »Spoznavajmo sw^et ki domovino«, ki bo v Trebnjem, Telcmovali bodo na temo »Vse o Cmi gori«. Mladi s Ponikev se vneto jjriprartr-Ijajo. Cankarjevi nagrajenci Nagrade podeljene ob srebrnem jubileju te priznane in napredne slovenske založbe V Ljubljani so 11. decembra i>odelili tradicionalne Cankarjeve nagrade- Dobili so jih: pisatelj Danilo Lokar za knjigo »Silvan«, inž. arh. Marjan Mušič za delo »ArhiteJctura slovenskega kozolca« in Beno Zupančič za roman »Plat zvona«. Obrazložitev je prebral in nagrade izrodil predsednik žirije Lev Modic. Na slavnosti, ki je bila v klubu poslancev, so podelili tudi Cankarjeve nagrade za najbolj poglobljene ocene Črnomaljska ljudska knjižnica jc pred kratkim dobila lepo priznanje za svoje delo. Ob 25-letnici Draavne ralozbe Slovenije je bila čmomaljsjca knjižnica med dvema v Sloveniji, ki so prejele nagrado: za 3000 din knjig. Darilo je posebno za mlajši rod velike^ pomena, saj si je knjižnica v zadnjem letu pridobila 50 odst., vw bralcev, kot jih je imela lani. Med njimi je največ mladih ljudi. Na fotografiji: gimnazijci prihajajo že dopoldne prebirat revije in časopise s katerimi je knjižnica prav tako založena. (Foto: Ria Bačer) Ni malo skupin za izmenjavo Medobčinski svet ZKPO za Dolenjsko je ugotovil, da bi že prihodnje leto lahko razvili kulturno izmenjavo v malem - Izdali bodo bilten, v katerem bodo navedene vse pomembnejše kulturne prireditve Odbor medobčdnskega sveta ZKPO Dolenjske, ki se je 12. decembra sestal v Metliki, je sklenil izročdtd slovenskemu društvu »Triglav« v Karlovcu, ki praznuje v soboto, 19. decembra, 40-letnico ustanovitve, posebno priznanje za sodelovanje z dolenjskimi kulturnimi skupinami. O sodelovanju na kultur- jejo: pevski zbor DPD Dušan Jereb, šentjemejski oktet. Dolenjski oktet, salonski orkester, gledališka skupina, mladinsko kulturno društvo Bela krizantema, Henčkov ansambel, baletna skupina itd. Znova pa bi lahko oživili tradicionalno Dolenjsko poletje, v okviru katerega 'se je v minulih letih zvrstilo nekaj prireditev izredne kakovosti. nem ix>dročju med obkolp-skimi občinami in še zlasti o gostovanjih kultum.ih skupdn v okviru medsebojne kulturne izmenjave na Dolenjskem so na sobotnem sestavku zelo obširno., govorili. Ugotovili so, da nikakor ni malo kulturnih skupin, ki lahko nastopijo z zanimivimi in kakovostnimi sporedi v okviru te izmenjave. Na metliški seji so podrobneje razpravljali o tem in celo našteli skupine in zvrsti kulturne dejavnosti, s katerimi bi se lahko občina predstavila občinstvu v sosednjih občinah. V črnomaljski občini je osem folklornih skupin, med katerimi imajo nekatera na sporedu obredja (semi-ška ohcet itd.). Folkloriste spremljajo tamiburaški zbori, le-ti pa lahlto nastopijo tudi samostojno. Seveda so tu še _ godba na pihala, amaterske gledališke skupine in druge. kulturne skupine, ki bi lahko izredno popestrile nastope zunaj svoje občine. Razen tega ima črnomaljska občina nekaj tradicionalnih priredi-tev, ki po pomenu presegajo občinske in pokraj insike meje. To sta predvsem jurjeva-nje v Črnomlju in avgustovski sejem obrti v Adlešičih. Metlika lahko ponudi v kulturni izmenjavi kulturno skupino »Osip Sest«, folklorno skupino in godbo. V novomeški občini delu- Trebanjska občina bi v tej kulturni izmenjavi lahko sodelovala z večjim številom kulturnih skupin in ansamblov. Taki so: moški, mladinski in pionirski pevd-ci zbor, godba na prihala, troje gledaliških amaterskih skupin. Zanimiva prireditev za vse dolenjsko območje je Ta. bor slovenskih likovnih samorastnikov, ki ima sedež v Trebnjem. Na metliški seji so se tudi dogovorili, da bo medobčinski svet izdal bilten, v katerem bodo datumi vseh kulturnih prireditev, pomembnih za pokarajmo. Kazalo za Dolenjske razglede Danes tiskamo posebej tudi kazalo za dosedanjih 17 števoik naše razširjene kultiUTio - družbene priloge. Kdor jo je shranjeval, si jo zdaj lahko veže; na 200 straneh bo imel knjigo oz. brošuro z gradivom, kater^ večji del ima trajen pomen. Ker bomo s 1. januarjem 1971 spremenili format našega časnika, smo dosedanjih 17 številk DOLENJSKIH RAZGLEDOV tudi zategadelj sklenili v strnjeno, zaokroženo podobo. Po nasvetu izdajateljskega sveta boano DOLENJSKE RAZGLEDE izdajali tudi v prihodnje. Prva nova številka naših domačih »razgledov« bo posvečena v-prašanjem nerazvitega Kozjanskega. Njeni meceni bodo nekateri delovni kolektivi iz občin Brežice, Krško in Sevnica, tiskali pa jo bi^o v prvem ali drugem tednu januarja 1971. UREDNIŠTVO BRALEC NAJ POGLEDA TUDI V OZADJE PISATELJEVEGA USTVARJANJA Kalto je nastajalo „Novo mesto “? »Tisti, ki so Miranu Jarcu očitali umetniško neiskrenost, so napravili temu našemu piscu veliko krivico,« pravi prof. Jože Škufca Literarno delo, ki ga je ustvaril Miran Jarc, ni majhno in nepomembno, njegova zapuščina ni obdelana. To se adi nerazumljivo tembolj, ker šteje literarni zgodovina tega ustvarjalca med vodilne može slovenskega ekspresionizma tako v poeziji kot v proza. malo presojevalcev se je do zdaj lotilo sistematične • obdelave njegovega literarnega izročila. Toda fcisti, ki, so se že preizkušali na tem ^dročju, trdijo, da Jarc ni tako ovrednoten, kot zasluži in ga bo treba šele odkriti. treba razkriti zgodovinsko ozadoe tega dela. Slikovno gradivo pe bi mielo ob tem skoraj nepotešljivo vlogo.« I.Z. knjig, ki so izšle pri Cankarjevi založbi. Po obrazložitvi dr. Jožeta Kastelca so te nagrade dobili: prvo Andrej Inkret za ocono »Dvoje sodobnih nemških romanov«, ki je bila objavljena v Delu, dve drugi nagradi pa sta prejela Dimitrij Rupel ?,a oceno Zupančičevega romana »Plat zvona« (objavljeno v Naših razgledih) in Rapa šul.clje za ocene nekaterih knjig v radiu. Nagrade so Ijile podeljene ob 52-letnici smrti pisatelja Ivana Cankarja in 25-letnici ustanovitve Cankarjeve založbe. Odgovorni urednik te založbe Ivan Skušek je na uvodni slovesnosti razgrnU celoten četrtstoletni razvoj svoje izdajateljske hiše in poudaril, da si je Cankarjeva založba ves čas prizadevala izdajata taka dela in take knjige, ki osveščajo duha in osvobajajo misel Urednik Skušek je poudaril, da bo Cankarjeva založba tudi v Drihodnje. -zvesta spremljevalca in rahločutna registratorka vsega žlahtnega, kar se poraja na področju leposlovja, znanosti in zgodovine. Razstava Franca Mlakarja v počastitev dneva JLA Franc Mlakar, slikar amater iz Žužemberka, bo v p>o-častitev dneva JLA odprl v petek, 18. decembra, ob 17. uri v zgornjih prostorih doma JLA samostojno razstavo. Raastavljal bo 30 svojih pastelov in olj, ki prikazujejo življenje ob Krki in tihožitja. Razstava pb jubileju Državna založba Slovenije, ki praznuje letos 25-letnico obstoja, je priredila ta teden v prostorih Modeme galerije v Ljubljani knjižno razstavo. Prikazala je izbor znanstvenih in tehničnih knjig jugoslovanskih narodov. S tem je osrednja slovenska založba tudi javnost opozorila na svoj srebrni jubilej. po de- ni- Mali kulturni barometer ■ BALETNA PRAVUlCA — Otroci, ki se v Novem mestu uče pod vodstvom korepetitorje Milice Buh baletnih korakov, so pripravili baletno pravljico »Metka in pajac«. PrvlC Jo bodo uprizorili za diedka Mraza. ■ OCKNA PROSLAVE — Pro gramski svet za pripravo proslav v Novem mestu Je na seji, prejšnji teden ugodno ocenil akademijo v počastitev dneva republike, ki Je bila v novomeškem Domu kulture. ■ RAZSTAVA MI^DEOA SLIKARJA — V novomeški galeriji M Je s svojimi akvareli in drugimi deli predstavil Branko Suhy. Razstavo so odprli v torek zvečer, na ogledu pa bo do 15. januarja. ■ ZANIMIV RECITAL — Recital »Priče«, ki ga Je Imelo preJS-njl teden v novomeškem Domu kulture kulturno-umetniiko društvo »Bela krizantema«. Je privabil v dvorano precej mladih in starejših poslušalcev. Ob dobri scenski rešitvi je bila interpretacija prepričljiva. Po ocei^ večjega števila obiskovalcev je bil ta recital ena najboljših prireditev te mlade novomeške kulturne skupine. m PRE.<$ERKN NA SOUI^.U— Spor o pravem oziroma nepravem Prešernu se je iz časopisnih stolpcev prenesel na sodišče. Odkritelj »novega« Prešerna prof. Marko Marin toži dr. Rada Bordona zaradi razžaljenja časti in nekaterih drugih spornih formulacij, ki Jih je bil dr. Rado 'Bordon uporabil v polemičnem zapisu o Marinovem odpritju. Razprava Je preložena, na novo obravnavo pa so povabili številne slovenske kulturne delavce, zlasti prešemoslovoe, ki naj bi pomagali razčistiti nekatera nepojasnjena vprašanja v zvezi z odkritjem. P PRIZNANJE PEVCEM — V soboto je komaiMiant novomeške garnizije polkovnik Jože Nagode izročil pevskemu zboru DPD Dušan Jereb pismeno priznanje za njegov srebrni jubilej, hkrati pa se Je pevcem zahvalil sa zgledno sodelovanje. Novomeški profesor Jože Škufca je to spoznal še kot študent, ko je listal po Jarčevem literarnem izročilu zaradi diplomske naloge. Do kakšnih spoznanj) se je večmesečnem temeljitem lu takrat še dokoftal? »Moram poudariti, da sem kaj prida poznavalec literarnih deJ Mirana Jarca, čeprav sem prebral domala vse, kar je izšlo njegovega v knjigah in revijah in kar je ohranjenega oziroma shranjene^ v rc^opisih in v dokaj bogati že zbrani korespondenci, ki jo po zaslugi tovariša Komelja hrani membnih sestankih, kjer bi lahko posredoval flinenje mladine, zato ostajamo vedno nekje ob strani. Kadarkoli to povemo, vse druge družbenopolitične organizacije s tem soglašajo, le denarja za nadgrajevanje takega človeka ni.« — Kakšen je odnos mladine do dela v organizaciji? »Naj najprej povem staro resnico: kadar gre za zabavo, mladine ne manjka. Plesi in posedanje v »Nami« ali »Metki« lepo usi>evajo, kadar pa je p>o-trebno načrtno in prizadevno delo, jih veiliko odpove. Mladi si želimo uspehov, vendar se vsak hoče izkazati na določenem področju, v ožjem krogu, ne pa povsod. In še to: pol^ volje je potrebna tudi izobrazba. Za delo v mladinski organizaciji pa to velja še posebno. Navadno pa je tako, da mladi z nižjo izobrazbo veliko več delajo v mladinski organizaciji kot pa izobraženci. Potrebovali bi predvsem več izobraženih mladih aktivistov, ki bd deflo v organizaciji vodili in bali’zanj odgovorni.« — Čemu vaše vodstvo trenutno posveča največ skrbi? »Vsako leto se ponavljajo nekatera vprašanja, ki bd jih morala reševati zlasti mladinska organizacija. Vprašanje zaposlovanja, štipendiranje in odnos mladci do tega vprašanja, mladinski klub, ki ga nimamo in drugo. Trenutno je največje zanimanje seveda za »^cijo 75«, v kateri sodeluje tudi aktiv v tovarni Itas. Pokazalo se je, da je delo v aktivu zaživelo prav zaradi delovnega načrta te akcije, vendar je verjetno preveč nalog za t£Jco kratek čas. Mladina se bo sedaj sicer zagnaila v delo, ker bo hotela doseči čimboljše uspehe, nevarnost pa je, da bo po končani akciji spet vse za.spalo.« - A. V. Brežičani na celjskem odru Gimnazijci so se predstavili z »Večerom orientalske poezije« - Gledališče in mladina Prvo srečanje mladmsikih gledaliških skupin Slovenije — »Naša beseda 70«, ki so jo organizirali RK ZMS, predsedstvo Zveze kultumoipro-svetnih organizacij Slovenije ter občinska konferenca 2MS Celje, je privabilo v dvorano celjskega SLG pretežno mlajše občinstvo, ki je z zar nimanjem spremljalo predstavo svojih vrstnikov. Zaključno prireditev 27. in 28. novembra, na kateri- se je predstavilo šest mladinsikih skupin s šestimi predstavami, je obvoril predsednllk RK ZMS Mitja Gor\jup, ki jem^ drugim dejal: »Kultura mora iK>sta(ti dd IZ ZADNJE KLOPI »Naša pota« je glasilo Šentjernej skih učencev. Pred kratkim je izšla prva številka letnika 1970—71. Glasilo je vsebinsko bogato in čedno opremljeno. Prinaša sestavke in risbe učencev, na dvanajsti strani pa nekaj smešnic iz šolskega življenja. Objavljamo dve izmed njih. 1. JoHe je zamudil pouk, in ko je prisopihal v razred, ga tovarišica ustavi z vprašanjem: »Jožer, kod si pa hodil?« Jožetov odgovor je bil kratek: »Po cesti!« 2. Marko je manjkal v šoli. Drugi dan ga je učiteljica vprašala, če ima opravičilo. »Imam,« je hitro odgovoril Marko, »mama je rekla, da me je bolela glava.« ^ I I -i' ^ IMENO OB SOTLI — pastel 1970. Mladi, novomeški študent — slikar Bra^o Suhy se je spet predstavil javnosti 15. decembra, v I^lenjski galeriji s svojimi olji, akvareli, pasteli in grafiko na samostojni razstavi (Foto: S. Dokl) MEDOBČINSKO MLADINSKO SODELOVANJE V kakšnih mejdli in oblikah? Trebanjci so sklicali posvfetovanje predsednikov mladine vseh dolenjskih, belokranjskih in spodnjeposavskih občin o medsebojnem sodelovanju -Prišli so Trebanjci, Črnomaljci in NovomeščanI Dejstvo je, da mladina na tem območju zelo rada sodeluje z mladino iz drugih republik, medtem ko se z odnosa do svojih sosednjih občin ne more skoraj nobeno oboinsko mlacUnsko vodstvo pohvaliti. In vendar vse težijo enaka vprašanja, ki bi jih velikokrat laže reševali in tudi rešili skupno, tako, kot je to v navadi v drugih družbeno-političnih organizacijah. 2e spomladi je bilo predstavnikom mladine na tem območju jasno, da se mladi preveč zapirajo v občinska merila in da ni pravega sodelovanja med občinami, ki pokrajinsko Stpadajo sikupaj. Posledica takraMega dogovora o medsebojnem sodelovanju sta bili srečanji mladine na Viriioi in na Mimi, kaj več pa na tem področju ni bdlo storjenega. našega vsakodnevnega življenja, ne p>a vavišena nad nar mi in nam odmaknjena. Po stati mora del naše mladosti in naše bodočnosti. Prepričan ,sem, da je pomembno to, da smo tu s tem, kar znamo, kar hočemo, da nas tega ni sram. Tu smo z željo, da to izpričamo vsem, ki nas želijo poslušati.« 2j območja devetili dolenjskih, belokranjskih in spodnjeposavskih občm so se po predhodnem ocenjevanju strokovne komisije uvrstili na zaključno prireditev le bre žiški gimnazijci. Z »Večerom orientalske poezije<( v režiji prof. Marije Zorko so se celjskemu občinstvu m gostom od drugod dostojno predstavili. Za brežiSke gimnazijce je to vsekakor lep usp^, drugam mladinskim gledaliS-fcim skupinam s tega območja pa bi to moralo biti opomin in spodbuda za nadalj-i^je delo. Verjetno brežiški gimnazijci v Celju še niso poikazali vsega, kar znajo in zmorejo, in bi s svojimi izkušnjami lahko iKumagali tudi dniglm podobnim skupj-nam na našem območju ter bd bila iamenjava mnenj z gostovanji in pogovori v drugih kraj'ih zelo koristna. Vedno so bili na vseh odrih sveta prisotni tudi mladi, v zadnjem času pa se pn nas kaže med mladino vedno več zanimanja za to vnsto dejavnosti, ki jKoiekod preCiaja že v množičnost, zato jo velja podpreti. To ve-» Ija predvsem občinskim konferencam ZMS'in vsem vzgo jiteljem, ki želijo v mladih vzbuditi čut aa lepoto, plemenitost in končno tudi delavnost. A. V. Šivajmo po krojih DOT! Ker je med našimi bral-kanii veliko zanimanje za kroje DOT, o katerih smo pisaU v 46. številki našega lista, objavljamo naslednje pojasnilo: Za krojenje po DOT sistemu potrebujete najprej osnovni katalog z vsemi potrebnimi pripomočki, brez katerih krojenje po tem sistemu ni mogoče. Osnovni katalog stane 120 din, sezonske priloge z izbranimi modeli stanejo 30 din, priloga z otroškimi modeli pa 35 din. DOT kroje lahko naročite z navadno dopisnico pri REKLAMU GORICA, Nova Gorica. Kakšno naj bj bilo uspešno sodelovanije in čemu je potrebno? Posvetovanje v Trebnjem, ki je bilo 8- decembra, naj bi dalo odgovor na to vprašanje, vendar je ostalo vse le pn raaamišlja-nju. Trebanjci so predlagali dvoje: medobčinsko smučarsko tekmovanje na Trebnjem vrhu, kjer je nova s^iičarska steea z vlečnico, in daljši pohod s srečanjem mladine v enem izmed znaniui partizanskih krajev, kar je naletelo na mlačen odmev. Pevlado-valo je mnenje, da se mladin- sko medobčinsko sodelovanje ne bi smelo kassati le V množičnih skupnih Mccijah mladine, ampak bi moralo temeljiti na notranjem povezovanju med občinskimi vodstvi. Skupno naj bi se zavzemali za odnos do skuiMiih težav, opredeljevali odnos mladine do družbenih in političnih pojavov ter vprašanj, ki se jdh loteva mladina. Vsem ao skupne težave v šolstvu, miline v delovnih organizacijah in mesto mladini v obrar tih, ki so oddaljeni od matične tovarne im podobno. Udeleženci posvetovanja so bili mnenja, da bd bilo potrebno ustanoviti tudi skupen odbor ali svet, ki bd mladino na tem območju enotno zastopal v republiškem merilu, vendar so posvetovanje zaključili brez odločitev. A. V. Slaki in „Visoko nad oblaki“ 103 bralci so glasovali: 1. »Visoko nad oblaki«, Ansambel Slaki - 34 gl. 2. »Više nećeš biti moja«, Kičo Slabinac - 21 gL 3. »Marijana«, Dubrovniški trubadurji - 13 gl. 4. »Titanik«, Ansambel Slaki - 9 glasov Ribničani najboljši v finalnem delu kviz tekmovanja klubov OZN Slovenije, ki je bilo 12. decembra v Mariboru, je prijetno presenetila znu^ovita ekipa ribniških mladincev. Dosegla je zelo velik, skoraj neverjeten uspeh že v predtekmovanju, ko je pred nekaj meseci premagala ekipo Ljubljane, zdaj pa je v finalnem delu pustila za sabo še ostale tri tekmece, to je ekipe Velenja, Trbovelj in Maribora. Mladim Ribničanom za uspeh iskreno čestitamo. ■ Prejšnji teden so se sestali predstavniki IcrSke, brežlSke in sevniSkfi mladine na posvetovanju o medobčin^em sodelovanju mladine, ki naj od ga navzven prikazovali s kupnimi akcijami. Tokrat je večina bralcev glasovala za novo ploščo ansambla Sl^u. Zdi se, da so Slakovi fantje še vedno najbolj priljubljend med našimi bralca. Domača pesem še vedno najbolj užge! Tudd tjokrat je še prispelo veUko vaših pisem, v katerih želite uspeh »Marijani«, vendar so glasovn odločili dmga-če. Priljubljeno^ v zabavnii glasbi se hibro spreminja in na ' površje prihajajo vedno nove melodije, kft jdh radi poslušamo. Naj vas obvestimo še o novih ploščah, ki jih že ptroda-jajo tudi v naših trgovinah. Prodajalci vedo povedati, da gre zadnje čase zeOo hitro v prodajo plošča VIS ansambla PLAVI z naslovom »Rirniena reka«, prav tako pa tudi plošče Ane Stefok, Toma Yone-sa in seveda Slakov. Vsekakor se bodo pred novim letom pojavile v prodaji še druge nove plošče, fci bodo lahko tudi lepo darilo. Razen domačih so v trgovinah nabavili pttošče tujih pevcev ter LP ploščo Codrtail, ob katen boste lahko zaplesali t novo leto. Današnji žreb je diottočdl naslednje bralce: 1. Štefka Čampa, Jelše 2, Mirna peč; 2. Alojz MalenšeJk, Maline 17, Semič; 3. Tončka Zore, Bogneča vas ‘10, Mokronog Plošče so darilo trgovine Mercator iz Novega mesta. BRZOJAVKE CRNOMEU ■ v Zapodju Je po odhod« predsednika mladinskega aktiva k vojakom ostal aktiv brez vodstva. Pred kratkim so izvolili nov« vodstvo: Jože Jurši^ Je postal predsednik, Tine Filip pa tajnik. Hkrati so sklenili, da bodo najprej obnovili dvorano v gasilskem domu, kjer bi si nato uredili prostor za sestanke in plese ter nabavaU televizor. Sedaj se nan> reč sestajajo pri nekem vaščanu. Popravili bodo okna, prepleskali stene in popravili tla. Denar za to bodo skušaM zbrati sami, nekaj bodo pomagali gasilci, za po moč so zaprosili še mladinsko vodstvo Črnomlja, računajo p» tudi na pomoč Gozdnega gospodarstva. Razen tega bodo sodelovali ▼ Zupančičevem natečaju. 6. decembra je občinska konferenca ZM organizirala delovno akcijo. Mladinci gimnazije in PKS so pomagali graditi cesto t Radencih pri Starem trgu. Prijavilo se je veliko več mladiiK»T, kot jih je prišlo na akcijo. Z« hrano so poskrbeli Radenčani, ki so i akcijo zelo zadovoljni, te pravijo, da je mladina naredila več kot so pričakovali, V temelje ceste so položili 120 kub. metrov kamna. Za marsikaterega mladinca je bila to tudi poučna ekskurzija, saj si nekateri prej Se predstavljali niso, kje so Radenci in kako težko tam ljudje živijo. SENOVO Konec novembra so mladinci na svoji konferenci izvolili novo vodstvo mladinskega kluba in sprejeli nov tromesečni načrt. Pripravili bodo več delovnih akcij, razen tega pa izbrali igro, ki jo bo> do predvajali občinstvu, želijo sodelovati tudi z drugimi aktivi in s tem pridobiti zaupanje v senov-sko mladino. ■ Ob dneva republike so na osnovni šoli pripravili večjo pros-lavo, ki se Je Je udeležil tudi predsednik krške občine. Gledalce je navdušil pevski zbor osnovne Sole, ki ga vodi protf. Janez Ceglar. KRŠKO ■ Na Rožnem ao imeU pred kratikim prve plesne vaje. Zaradi pomanjkanja plesnih UičltelJeT in ker jih je treba zelo drago plača, ti, bo plesodi tečaj, ki bo obsegal okrog 10 vikj, vodil kar član predsedstva. Ob ple^ ae bodo mla-dinoi naučili tudi praivilne^ obnašanja na plesišču. ■ Aktiv Celuloze gre t korak > »Akcijo 75«. Tudi vodstvo podjetja je pokazalo veliko razumevanje za njegovo delo in Je pripravljeno pomagati. Tudi T tem aktivu bodo organizirali več tečajev in predavanj o stvareh, fci zanimajo mladino. BRE21CE ■ Aktiva T Cerkljah in Cr.ešn^ cah sta se pred kratikim na novo ustanovila in združila. Odslej bo delo potsikaflo enotno in po skujv nem načrtu. Kot prvo so se dogo-vorili za Edcuipno zabavno iJTiiedi-tev v obliki »Pokaži, kaj znaš«, ki jo pripravljajo za 19. decem.ber. K sodelovanju bodo povabili tu(fl sosednje aktive in vojake. ■ Predsedstvo občin:^ konference ZM se pripravlja na problemsko konferenco o položaju vajencev T občini, Id bo T začetku prihodnjega leta. Povod za to konferenco j« zaskiblJuJoC položaj vajencev pri zasebnikih, W Jib v občini ni malo. Namen občim^ega mladinskega vodstva je vplivati na razmere, zaradi katerih se vajend čutijo zapo^vljeoi, na nagrajeva. nje in odno* TOjencer jn deloda-jalcev. ■ Tudi aktfT ▼ Torami pohištva sodeluje t »Atetjl 76«, kar je mla>-de spodbudno in hkrati prisililo, da začnejo raanišljati in delati. DorteJ Je Wlo t aktivu narejeno zelo malo, čeprav Število mladih T poidjebju nd ravno majhno. LOT NAJ Ta teden sem najraje poslušal (a) melodijo; Ime in priimek december Kupon St. 51 (1082) — 17. XII. 1970 Stran uredila: ANA VITKOVIC DOLENJSKI LIST 13 DEŽURNI POROČAJO ■ TAT PEUAL M(X>ED — 12. decembra zvečer Je tat ukradel moped Ivanu Bradaču iz Dol-Djega Mratevega. Bradač Je imel moped na Stangljeiveni dvorižču t Gotoi vasi. ■ DVA AVTOMOBILA ONESPOSOBIL — 10. deoem]}ra Je Peter Čampa, vratar v Novotelisu, obvestil nov(Hneške miličnike, da Je tat onesposobil dva osebna avtomobila, parkirana pred tovarno. Neznani storilec Je z osebnih avto-nM>bilov Poldeta Silerja iz Cešče vasi in Jožeta Pence z Muhabera snel razdelilni kapi in povzročil za 500 din Škode. ■ OKRADENA MED OBISKOM — Alojzija Zaletel Je 9. decembra obiskala svojo bčer na Mestnih njivah v Novem mestu. Torbico z 270 din Je pustila v predsoM. Ko' ta v kuhinji s hčerjo klepetali, se Je v stanovanje r^ihota-pila Ciganka, vzela torbioo in izginila. Za storilko poizvedujejo. ■ DANES RAZPRAVA O UBOJU — Pred knaansltim scnatom novomeškega okrožn^a sodišča, ki mu bo predsedoval sodnik Janez Pirnat, se bo zagovarjala danes dopoldne 63-letna Terezija Klobučar z Dolža pol Gorjanci. Obtožena Je, da Je letos 24. septembra v svojem domu v bd£i fit. 6 zvečer s sekiro udarila svojega moža 57-letnega Janeza Klobučarja tako močno po glavi, da je zar^ tega imirl. V preiskavi Je obtoženka dejanje priznala. ■ POSLEDICE: ZLOMLJENA ROKA — Na nepreglednem ovinku v Vavti vasi sta se 8. decembra zvečer zaletela mopedist Ignac Vu-roSič Iz Zaloga in avtomobilist Janez Darovec iz HruSevca. Posledice: 800 din gmotne škode, mopedist pa ima zlomljeno rc^. ■ S FICKOM V GRMOVJE — 7. decembra zjutraj se je Brežičan Aleksander Ristič s ličkom peljal od Nov^a mesta. Pri Dobruški vasi Je zapeljal z avtomobilske ceste in 6btičal v grmovju. Mrtvaški ples na ledu Za voenace motornih vozil so zelo nevarne nenadne poledice na delih cest. Nesreče so skoraj neizbežne. Tako je v jKHiedeljek, 14. decembra, I>oledenel moat na avtomobilski cesti pri Mokricah. V kratkem času je s ceste prek 5 metrov visokega nasipa padlo troje osebnih avtomobilov, dva sta se zaletela na cesti, več kot 20 pa jih je zaplesalo po cestišču, ne da bi se jim pri tem k^ zgodilo. Posledice poledice: zlomlje- na roka, zlomljena rebra, in več laže ranjwiih oseb, noed-tem ko 80 gmotno škodo ocenili na 30.000 din. V bolnišnico so odpeljali Brežičar ne Ivana čopa, Mirka Rodiča, Blagoja Zemala in Nika Sapanjoša. Izterjevalec obsojen Na tri leta strogega zapora Je bil T torek, 15. decembra, na okrožnem sodišču v Novem mestu obsojen 44-letni Polde Miklič iz Šentjerneja, do 20. janiiarja letos zaposlen kot davčni izterjevalec za šentjemejski okoliš. Obtožen je bil grabeža 40.680,20 din, ki si jih je prisvojil v času od 1967 do 20. januarja 1970, in sicer 36.520 od pobranih kmečkih davkov in prispevkov in 4.160,20 din od krajevnih samoprispevkov, ki jih je pobiral za krajevne skupnosti Škocjan, Sentjer-ne jin Orehovica. Miklič je dejanje, ki mu ga je očitala obtožnica zanikal in trdil, da mu je bil denar ukraden Iz mize v njegovi foto delavnici v Šentjerneju. Poleg zaporne kazni je sodišče izreklo Mikliču tudi varnostni ukrep, po katerem obtoženi tri leta po prestani kami ne bo smel opravljati svojega poklica. Prav taiko je sodišče Mikliču naložilo, da povrne ukradeni denar. ALI POSTAJAJO OTROCI ŽRTVE NESPORAZUMA MED VOZNIKI IN PEŠCI? Nevarno je biti otrok na cesti Sedem ranjenih otrok v šestih nesrečah - to je bilanca zadnjih dni Kako voziti, kadar so na cesti ali ob cesti manj pazljivi otroci? v neugodno kroniko minulih nekaj dni so vpisaJl tudi sedem otrok, stairih do dvanajst leit- Ranjeoii so bdli v šestili piroaneitnlh nesrečah, K so se zgodile na območju novomeške uprave javne varnosti: ena v črnomaljski, vse druge v novomešld občdnl. Otroci, ki 90 prišli pod avtomobile, so zvečine šolarji. Na srečo v teh nesrečah nd bilo mrtvih. 25a 2xiaj, ko so nekaiteri obroča Se vediio v bolnišnica, lahko le upor mo, da se bodo rane in druge poškodbe zacelile brez posledic. Ce ne bo vse tako. kdo bo imel te mlade invalide na vesti? Sestri Nada in Angela Matko, 12 in 10 let, iz Gabrja sta prisu 7. decembra z materjo v Noivo mesto. Ko sta popoldne pri lekarni na Cesti komandanta Staneta, držeč se za roke,' hoteiM stečd na drugo stran, ju je nenadoma zadel z osebnim avtomobilom Novomeščan Janez Močnik. Voznik nj pričakoval, da bosta dekleti naredUl ta korak na kraju, kjer ni pr^oda za pešce, zato nesreče niti s takojšnjim zaviranjem ni mogel preprečiti. Sestri sta padM in se hudo po-tolMi, nesrečni voamk sam ju je spremljal v bolnišnico, kjer so ranjenki izročili v zdravniško oskrbo. Zadnjega novembra je prišla v Semdču pod avtomobili 3-letna Marija Biakovec. Voz- nik Aniton Malnarič iz Vavp-če vasi je sicer takoj zavrl, a to ni pomagalo, ker je deklica ' že obležala. Dobila je pretres možganov. 27. novembra dopoldne je 9-letnd Malija Džimič iz Zaloga na avtobusnem postajališču na Potoku pritekel izza avtobusa pred osebm av-tcanobil, ki se je z njim peljal Ludvik Bon iz Novega mesta. Avtomobil je otroka zbil in voznik ga je takoj odpeljal v bolnišnico. zlomljeno nogo in pretres možganov. Cez štiri ure je podobna nesrečna zadela 6-letn^a Sava Kukmaka iz Dolenjih Kar mene. Deček je prečkal cesto, ne da bi pogledal, če ni kje kakšnega avtomobila. Pripeljal se je Janez Korasa iz Novega mesta in ga zbil z osebnim avtomobilom. Na srečo deček ni bil huje ranjen im je ostal na adravloe-nju le nekaj dni. Dan poprej je Jože Rus iz Meniške vasi z osebnim avtomobilom prehitel tovornjak in pri tem podrl 10-letno Vanjo Pifolt, učenko osnovne šole v Vavti vasi, ko je šla s sošoJci domov. Pri padcu si je Vanja odrgnila roke in glavo. O krivdi v teh nesrečah so že in bodo še presojali na drugem mestu. Na koncu tega zapisa bi le še opozoril T^a dne ob 13.30 je stopila na dejstvo, da so bila malone s pločnika pri industriji obutve na Cesto komandanta Staneta v Novem mestu 6-leit-na Helena Novosel z Brega. Zbil jo je tovornjak, ki g*a Je vozil Stane Obrč z Dolnje Težke vode- Deklica ima 9. DECEMBRA PRI KRONOVEM: Drago je plačal zmoto neprevidnega voznika Novosadčan zavil rva levo, ko ga je že prehiteval Novomeščan - Fiat 125 razbit, voznik Lipaj pa je odnesel celo in zdravo kožo Nekajkrat je zamolklo poči- lo dn fiat 125 z novomeško registracijo je ves razbit ob-mirovaJ ob vznožju nasipa avtomobilske ceste. Ljudje so s strahom ijričakovali, kaj je z voenikom. Je sploh mxDgo-če, da je to preživel? Jože Lipaj, doma z Broda pri Nove mmestu. je imel srečo v nesreči: iz raabatin aivtomo-brla je prišel nepoškodovan. Nesreča se je zgodila 9. decembra popoldne pri Kro-novem. Lipaj se je s fiatom 125 peljal po avtomobilski cesti proti Zagrebu in hotel prehiteti fička novosadske registracije, ki ga je vozil Branko Klašnja. Ko je že zavil na levo in pospešil hitrost, j« predenj s fičkom šmronll Klašnja. Tudi ta je hotel prehiteti počasnejše vozilo pred seboj, ni pa pogledal v VBJVTatoK) ogledalo in se i>repričal, če ima ®a to pirosto pot- Lipaj je takoj na vso moč zavrl. S tem se Je trčenju res iosognii, ni pa mogel iri)e-žati nesreči, ki se mu je zsgodila naslednji trenutek. Fiat 125 Je sunkovito zaneslo na bankino, z nje pa se je (Stalil in trdo pristal ob vznožju visokega nasipa Ptveni dom. 1. decembra ob 19. uri je M. V. pijan v bifeju v Salkd vasi napadel Se S. H. Iz Sal-ke vasi in ga poškodoval. M- V. so miličnii^ pr^držUi do iastreznitve. ■ BELA CERKEV: OTROK PRED AVTOM — Na drugorazredni cesti pri Beli cerkvi je Pavel Tramte iz Ruhne vasi 13. decembra s fičkcMn zbil 'Metnega Tgarja Robka . 17 Družinske vasi. Deček je prišel pred fička izza živ6 meje. Pri padcu je bil Igor poškodovan in so ga odpeljali v novomeško bolnišnico. ■ DOL: FICKA ZANESLO NA OVINKU — Anton Saje iz Poljan pri Mimi pečd je 13. decembra vozil fička proti Trebnjemu. Izza nepreglednega ovinka v Dolu je pripeljal naproti ^voznik fiata 124 Ignac Jerovšek ž Mirne. Saje je pred srečanjem zavrl, na^ pa ga je zaneslo v Jerovškov avtomobil. Skoito so ocenili na 2.500 din. ■ SEMIČ: PRED SREČANJEM PO SREDINI CESTE — Novomeščan Miha Tomazin je vozil 13. decembra Pionirjev tovornjak iz Stranske vasi proti Semiču. Naproti se je po sredini ceste pripeljal z osebnim avtcmiobilom Mijo Papa iz Črnomlja. Vozili sta trdili, škodo pa so ocenili na 2.500 din. ■ CRNOMEU: ZBIL PEŠCA — Bojan Muc iz Črnomlja je 13. decembra s fiatom 1300 na Kolodvorski cesU v Črnomlju zbil 20-letno Vido Ivanič iz Loke. To se je zgodilo v trenutku, ko je Ivaničeva stopila s pločnika na cesto. Ivaničeva je bila laže ranjena. ■ LOŠKA VAS: AVTOMOBIL ZANESLO — V Loški vasi »je 12. decembra zaneslo s ceste med skale vseka osebni avtomobil, s katerim se Je iz Soteske proti Podhosti peljal FAnc Cimperman iz VeUkega Osolnika, škode je bilo za okoli 4.500 din. ■ MEDVEDJEK: POSLEDICA OKVARE — 12. decembra se je na avtomobilski cesti pri Medvedjeku prevrnil z nemškim kombijem Joto Ctunurovič iz Blatnice pri Tesldču, začasni delavec v Nemčiji. Nesreča se je zgodilo zaradi okvare na zadnjih kolesih vozila. Kombi je obstal na strehi. Škodo so ocenili na 2.000 din. ■ KRŠKA VAS: MOPEDIST LAŽE POŠKODOVAN — PEŠEC V BOLNIŠNICO — 10. decembra je šel Ivica Zivkovič peS iz Brežic proti KrSki vasi po desni strani ceste. V Vel. Malencah pri hiši št. 6 a se je ssa ijlm pripeljal mopedist Jože TomiSe iz Globočic in ga zadel z desno stranjo ter zbU po cesti. Padal Je tudi mopedist in se laže poSkodov-U, peSca pa so odpeljali v bredUško bolnišnico. B OTOČEC: NESREČA ZARADI »ZMOTE« — 12. decembra sU se Stjepan Kaniški iz Kneglnca pri Varaždinu In Ivo Ljubič iz Zagreba drug za drugim peljala z osebnim avtomobilom proti Ljubljani. KaniSkl je hotel na Otočcu zapeljati na parkirlKe, Ljubič pa Je zavil nekoliko na Niso se pomirili Franc Žnidaršič z Muhabera ni očim 49- letnega Franca Šinkovca iz Kamene, pri katerem Je le-ta nedavno vmirl nenadne smrti in so zaradi tega opravili obdukcijo. S tem poiKtivlJamo napako, ki se Je vrinila v vest, ko smo prejšnji teden na •kratko po>k>čali o dogodku. Medtem smo tudi zvedeli, da se lijudije v ■ Kamencah in okolici še zdaj niso pomirili z rezultatom obdukcije, ki je ovrgla sum, da je Šinkovec imirl za posledicami nasilja. levo, da bi ga prehitel. Kaniški se je v hipu premislil, zavil na levo 'in hotel na drugo stran ceste. Čeprav je tam zavijanje na levo prepovedano. S tem je zaprl Zagrebčanu pot. Prišlo je do trčenja, ki je povzročilo 6.000 din gmotne škode. Kaniški je po trčenju izgubil oblast nad' krmilom, tako da je vozilo zaneslo k "črpalki, kjer se je prevrnilo na streho. ■ KRAKOVSKI GOZD: Z MERCEDESOM V PRIKOLICO — Grški voznik Konstantinos Kovenos se je peljal 11. decembra z mer cedesom proti Zagrebu. V Krakovskem gozdu je prezrl opozorilne znake za oviro na cesti. Tam je bil namreč prevrnjen tovornjak. Kovenos je hotel naprej, ker pa je naproti prihajal avtomobil, je zavrl in treščil v prikolico prevrnjenega tovornjaka. ■ KRAKOVSKI GOZD: BANKINA NI VZDR2ALA — Branko Polh iz Barke pri Vremskem Britofu je vozil 11. decembra tovornjak s prikolico po avtomobilski cesti proti Zagrebu. V Krakovskem gozdu je opazil, da nekaj leži na cesti. Zapeljal je na neutrjeno bankino; ta pa ni vzdr^ iai& in prikolica se je prevrnila Škodo so ocenili na 20.000 din ■ NOVO MESTO: NEPREVID NOST PRI ČRPALKI — Novome ščan Alojz Gabrijel se je 9. decembra pripeljal z osebnim avtom po Cesti herojev do bencinske črpalke v Novem mestu. Naproti se je s fičkom pripeljal Ivan Šramel in pred srečanjem zavil na levo k črpalki, pri tem pa zadel Gabrijelovo vozilo, škodo so ocenili na 1.000 din. ■ MOSTEC: TRČENJE PRI PREČKANJU CESTE — 12. decembra dopoldne je Jože Ferenčak iz Dobove vozil z osebnim avtomobi-l)ga avtomobila Ferdinand Umok tz Krškega in ae zaletel v stoječi tovornjak. Umek Je laže poškodovan, n.. NovomeSča-ni pa so s tema dvema remijema pristali na tretjem mestu, kar Je nedvomno velik uspea. V vseh srečanjih so glavno breme nosili vodilih novomeški šahisti, ki ao tokrat igrali bodje kot pred letom. Največ točk je nabral Tone Spo' rar, ki je tokrat ig^ zelo prodamo in borbeno. Vsi ostali so se po svoJUi močeh potmdiU in pri pomogli, da je ekipa dosegla velik uspeh. Borec (Kranj) : Novo mesto 4:4 (Bukovec : Penko 0:1, Zbil : SkeriJ remi, Bertoncelj : Šporar remd. Čopič : Sitar remi, Djordjević Udir 1:0, Ivanovič : Istenič 1:0, Naglič : Komelj remi In Pirc Anica Istenič 0:1). Lesce : Novo mesto 4:4 (vse partije so se končale neodločeno). Kon&ii vrstni red: 1. Zmaj (Lj) 44,5, 2. Domžale 41, 3. NOVO MESTO 30, 4. Kranj 27, 5. Koper 26, 6. Lesce 24,5, 7. Orknica 17,5 ta 8. Borovnica 13,5 točk. Od tu in tam ■ NOVO MESTO — Namiznoteniški klub Novo mesto razpisuje občinsko čiaiisko namizncrLe-niSko prvenstvo, kd ga bodo odigrali v nedeljo, 20. decembra, v telovadnici osnovne Aolt; v Novem mestu. (J. A.) ■ KRSKO — Zvezna športna ksomisija AMZJ Je napraviila lettni obračun' svoje športne dejavnosti v letu 1970 in pripravila slovesen zaključek. UgotOTiOi so, da je bilo leto 1970 eno najplodnej6ih v razvoju avto-moto športa v Jugoslaviji. Na zaključku v Bec^radu so podelili prišianja ^ctivndm športnim delavcem in tekmovalcem. Do« bili 80 jih vsi tisti, ki so zasedli prva tri mesta v posameznih disci-pldnah avto-moto športa. Krčani so bai tokrat deležni treh priznanj: Ivan Zupančič, predsednik športne kotnJstJe društva in znssi športni funikicdODar, ja pretjel dijdotno za požrtvovalno deto in m uap6he pri nusvijaoju avto-inoto športa; -Ivaa Molan, državni prvsk t )«)eed-wayu za leto 1973 Je prejel <^0-nx> in pokal AMZJ; Frane Babič, štii že Hočevar, ki Je daral lilO točk, sledijo 2ntič 69,5, Nada Peterle 83,5, ^dečnik 12, D. Zaje ao itd. Na tixmii;Jih Je sodelon^ 96 ša-htetov is Mokronoga ta KnneUjak (J. H.) ■ NOVO MESTO — V soboto ia nedeljo bo v Subotica večje gkn-nastično arečaaje pioniik Jugoella-vije. Na tem pomembnem tekmo-v^u bodo nastopile tudi Novo-meSčanke Anita Gaji, Lili Plantan in Maja Dokl. (M. H.) ■ LESOVEC — Z redno vadbo pil TVD Partizan so pričeli tudi člani namiznoteniške sekcije. Na otvoritveneoi Uimdrju so si prvo mesto razdelil R. Sribar, Arh ter Mlakar. Zanimanje za namizni tenis Je zelo veliko, zato U potrebovali vsaj še dve mizi. (A. S.) KRŠKO — V nedeljo bo organiziral BUDOKAI v Zagrebu proslavo 10-letnioe karateja v Hrvatski. Pol^ vseh hrvaških klubov bodo sodelovali tudi Slovenci. Najprej se bodo pomerili med seboj no^ci raakih pasov, nato pa bo še svečana proslava. Iz Krškega karate klube bo odpotoval na tekmovanje m prosla-/o trener Stane Iskra, ki je kandidat za prvi mojstrski pas. Prepričani smo, da bo marljivi Stane prav gotovo tudi nosilec mojst^ega pasu v Sloveiiiji. (L. H.) ■ NOVO MESTO — Prvenstvo Etolenjsek v kegljaški disciplini 2 X 800 lučajev je osvojila ekipa novomeškega Pionirja. Reeultati: Krško - Krka : Rudar 6292:8109, Kanižarica - P^enir : Krka 5954: 5807 in Rudar : Krka 5854:5807. Končni vrstni /ed: Pionir 12.626 kegljev, 2. Krško 12.459, 3. Kika 12.099, 4. Rudar (Kanižarica) 12.063. (J. M.) ■ LJUBLJANA — AUetska zveza SHoveniJe Je izdala ;iradne deseterice najboljših slovenskih atletov. V k(»ikurenci žensk so Novo-meščanke po seštevku točk na šestem mestu. Posameznice pa so se uvrstile takole: Tatjana Gazvoda Je peta na 100 m, (12,4) ta 200 m (26,1); Ivica Jakše j« dvanajsta na 100 m (12,8). Štafeta 4x100 m (Lužar, KallnoviS, Saje, Gazvoda) Je sedma s časom 52,8. Marjeta Pučko Je četrta v nišani z novim dolaxjskim rekordom 1 50. V kopju je Meta Zagorc :ia četrtem mestu (37,28 m). V naoški konkurenci so Novomeščani na sedmem mestu. Poglejmo, kakšne uviatitve so si zaslužili; v Mafeti ao Novo-mefičani s časom 45,0 ne devetem mestu; tekli pa so Dragaš, Hribernik, Suhy in Somrak. Kosija Virant je sedmi v disku (42,40), Marjan Spilar je z metom W,43 na drugem mestu lestvice. Z edinim nastopom v deseteroboju sl je Kostja Virant pridobil sedmo mesto, zbral je 5140 točk. (M. H.) ■ NOVO MESTO — Jutri zvečer ob 19. uri bodo atleti Novega mesta' imeli Jetm občni rix>r t prostorih gostišča na Loki. Govorili bodo o nadaljnjih načrtih in razvoju atletike v Novem mestu in na Dolenjskem. (S. D.) ■ LJUBLJANA — Na prvem zimskem turnirju odbojkarjev so sodelovali tudi Novomeščani. Pokazali so dobro igro, vendlar jim ni uspelo uvrstiti se v finale. V odločilnem srečanju z drugoliga-š^ Fužinarjem z Raven jih je sodnik ogoljufal, tako da' so ^rubili voljo do igranja. V febrnarju in marcu bosta še dva turnirja. Pričakujemo, da bodo tedaj Novo-J. UDIRi meščani bolje zaigrali. (I. L.) / Portret tega tedna Kristina Bariova v Novem mestu Življenje igralca je velikokrat zanimivejše od odrskih vlog. Spremljajo ga nenadne spremembe, ki ga vodijo iz kraja v kraj. Pred približno dvema mesecema je iz Miinchena pripotovala v Novo mesto znana dramska igralka, koreografinja in svetovalka Kristina Bariova, da bi svoje dolgoletne odrske izkušnje posredovala članom gledališke skupine O-der mladih. Kristina Bariova je rojena v Ljubljani, igralsko akademijo pa je končala v Milanu, kjer je igrala tudi v Piccolo theatro. Bila je učenka mojstra mirna Etienna de Crouxa v Parizu in bila na uspešni turneji po zahodnoevropskih in skandinavskih državah. Ko se je vrnila v Ljubljano, je imela velik uspeh s svojo mimsko predstavo. Igrala je v eksperimentalnem in mladinskem gledališču in tudi lutkarjem zelo rada posodila svoj značilni glas. Sedaj je članicd berlinskega gledališča, igra pri filmu, koreografira in piše pravljice za otroke. Dva meseca, odkar je v Novem mestu, pomaga članom skupine Odra mladih pri sprostitvi na odru, pri spoznavanju telesa, gibanju in izgovarjavi. O svojih sedanjih učincih je povedala: »Z njimi sem zelo zadovoljna, še več, ponosna sem nanje. To so nadarjeni mladi ljudje in upam, da je učenje padlo na plodna tla. Zelo so prizadevni in škoda bi bilo, če jim ne bi pomagali, kajti delajo z vsem srcem. Mislim, da tudi drugi ljudje tu spoznavajo pomen umetnosti v današnjem času, ki je izredno važna za ravnotežje človeka.« Kristina Bariova, ki je sicer znana pod vzdevkom Piccolij je žena prvega slovenskega Kekca, ki smo ga vrsto let navdušeno gledali v naših kino dvoranah. A. VITKOVIČ Srečna ribiča Kosič in Madžarevic s trofejama, ki sta jima prizadejali precej dela. preden sta ju imela na suhem (Foto: S. Dokl) Izredna sulčja nedelja Sulčarji, ki so se prepeklo nedeljo odpravili na Krko so pol^ prezebanja — živo srebro je namreč zdrknilo pod ničlo — imeli tudd precej ribiške sreče. Najbolj ‘ sta se odreciala domačdn Sretan Ma-džarević in Mariborčan Marjan Kosič, ki sta v dobre pol ure ujela dva lepa sulca, prvega, 10 kilogramov težkega in 116 oentim«trov dolgega, je gost iz štajerske ujel v Krki nasproti silosa v Straži, še večj^a pa v isti sestavi znani ribič Madžarevič pod je- zom v Volavčah. Sulec je bil ifisreden saj je tehtal 22 kilogramov, dolg pa je bil 123 centimetrov. V spremstvu teii dveih ribičev se je nahajal še ribič-filmsiki snemalec RTV — Ljubljana Jože Žnidaršič, ki je na film&ki trak posnel izvirno neportažo o lovu sulca v Krki. Nedvomno bo ta dokument velike vrednosti, kajti redki so srečneža, ki bi lahko v enem dnevu posneli dve ribi velikanki. S. DOKL Šest volkov na Travni gori Lovci videli sledi, šofer pa volkove Sneg, ki je zapadel 8. decembra, je zvabil lovce v naravo. Po sledeh v snegu so namreč lahko hitro ugotovili, kakšna divjad je v njihovih loviščih. Na travnogorskih strminah nad Sodražico smo srečali neikaj lovcev, med njimd sta bila budi Srečko Stupica in Franc Lušin, oba iz lovske družine So^ažica. Srečko Stupica je povedal, da je pravkar streljal na lisico in da zidaj čoika, če jo bo pes našel. Franc Lušdn pa je za-trjevai, da se vrh Vagovke in po Travni gori potika šest volkov. Sam je videl sledi, , raiisen tega j© oF>azil volčje KAJ SO PRED 70 LETI PISALE Pes in diamanti ' ■ (TIHOTAPSTVO.) — V Ntwem Jerku zaslutaM so tdhatapsibvo, Id Je bdilo dobro pogođeno, aU vendar priSlo na dan. NeOoa gospa prenesla je ies Kanade v Novi Jotte ddjamanibov ▼ vrodnositt do midijona goilddnaiijev, in aicer Je to pot petikrat prepotovala, ne da bi Jo oolnarjl poglrun-tali; veeilej je imela psa s seboj. Zadnjo pot Ji Je pes poginid, in ooilnar ga Je po^ peiBl ter našed v njem dijamante. Ciospa Je samo:^ pustiLla psa nelkoOiko sitradati, potem pa mu Je daila metso, t n(jem so biU ddijamanti sikriti. ■ (KITAJSKI CESAR) — pofilal Je nemškemu cesarju nasledn(je pdsmo:. »Ka-tajGild cesar poesdravOJa nemšikega eesarja. Nenadni iQX>r nia . Kitajskem Je bdi posledica imiora Vašega poslanika. Mo^ji podlog so slabo ravnaili, ki obžalujem, da so s tem vse naSe prijazne (razmere pr& trgane. Ukazai sem, da ima visoki svet umorjenemu truplu vse časti faikaao^rabi trf mu pivnd dar darovati. li-Hiing-I^hang bo na vso moč olajšal pot, da se truplo na Nem^Oco prepelje. — Prosim Vas v obojestranisko korist • pogotjanji zaflertj, da aopet mir aa večne čase skleniemo.« ■ (P02AR^0 BRAMBO) — bOdo usta: novlli v Skocijanu. Plovila 00 ^e potrjena. ■ (NADVOJVODA LEOPCHA SALVA-TOR) — bival Je sluižlbeno v Zegreibu, k;jer v^soSdo spoštovan ki odkiriibosrčno Novice! priljubljen; a sedaj je odpotovad s svojo družino aopet na Dunaj. ZagrebČanoe so mu hoteli napraviti velikansko bekljado, lobero pa je zaradi nastalih razmer o^o-nll. Na kplodivoru se Je nabralo neštervilno naroda, kateremu se )e v hrvaSkem Jeziku zshvaljejei« GadJcdJa, nanireč 5,,715.9S4 kron. Kranijska dobi 323.488 kron. ■ (MILAN SE 2ENI.) — Bivši sn^bsiki kralj- ^lan, M se nastani stalno na Dunaju, mmerava se baje poročiti z neko amerilkansko mUijonarlcp. Bo pač težko Sdo, ker mu žena še živi, od katere niU postavno ločen nd. ■ (ŽELEZNICE V BOSNI.) — Govori se, da se dogovarjajo Srbija, Omagora in Italija ^ skupno ugovairjenje proti nameravanim železnicam v Bosni in Heirce-gorvini, kteoie bi bdle na Slkodo prometa SrWJe dh čniegore. Itaildja se pridruži toot prijatefljaoa Omegore. sledi v snegu še cestar. Volkove je videl neki šofer tovornjaka iz Ribnice in to sporočil njim, lovcem. Seveda lovce zaradi volkov zelo skrbi, če jih he bodo hitro pokončali ali če se ne bodo sami izselili iz nj Ulovih revirjev, bodo napravili lovski družini Sodražica lahko precej šlsjode. Šel na potrebo in se utopil v torek , 15. decembra okoli 16. ure, so novomeški poklicni gasUcd ix)tegnili iz Krke v Kandiji utopljenca srednjih let^Miličnik je po dokumentih ugotovil, da je utopljenec Vojko Arsovski iz Irče vasi. Ugotovili so še, da je Arsovki okoli 15. ure padel v vodo, ko je šel Krki na i>otrebo. Umi odbornik — No, sedajle bomo pa zaključili razpravo o tem vprašanju in prešli na glasovanje, je sPo^očil odbornikom na zadnji seji občinske skupščine Ribnica predsednik Bogo Abrahamsberg. Pogled se mu je sprehodil po odbornikih, zagledal je neko dvignjeno roko in spet sporočil:- — Oprostite, ne bomo še glasovali. Tamle se je dvignila še ena roka. če se ne motim, bi rad razpravljal še odbornik Vinko Šparovec, direktor INLES. Tovariš Šparovec pa se je opravičil: — Saj nisem prosil za besedo. Jaz ie glasujem! Verska zmeda Ko se je Bletna punčka iz Kočevja vrrtila s počitnic, ki jih je preživela pri sorodnikih v črni gori, je presenetila očeta 2 vprašanjem: — Kajne, oči, da si pravoslaven? — Kako ti je pa to vpraša-nje prišlo na misel? — Tista stara teta v črni gori vve je vprašala, če si katolik ali pravoslaven, — In kaj si ji odgovorila? — Da Si pravoslaven. — Kako si pa io pogrun-tala? — I, kaj ne bi, ko pa greš Tla vsako proslavo! J. P. »Zdaj pa v diolen klub ...« Na slavnostni seji občinske skupščine Metlika, ki je bila v novih prostorih tovarne BETI, je eden izmed hudomušnih odbornikov takole po svoje razložil besede predsednika Ivana želeta, da se »metliška občina z najnovejšimi uspehi in doseženim napredkom poslavlja iz kluba nerazvitih slovenskih občin«: »Da, da, zapuščamo klub nerazvitih in gremo v klub DIOLEN Metliška tovarna BETI je namreč edini proizvajalec diolen lofta v naši državi. nmfelfa Predsednik Ti (Nadaljevanje s 1. strani) ka botra z željo, naj 'bi ta spremljal otrokov raavoj in pomagal staršem pri njegovi vzgoji, da bo Milan zrasel v vzornega fanta, v ponos staršev, botra in skupnosti. Miloš Poljanšek je nato zaželel otroku, da bi že od prvih korakov doživljal tisto srečo in radost, kakršno uživa dar.es večina njegovih vrstnikov. Tomšetovi starši so kmetje. Imajo 6 ha posestva, vendar njihova polja niso Radodarna. Tam je že kraška pokrajina, zato je življenje na zemlji trdo. Ko se je* rodil dvanajsti otrok, je prišla v hišo nova skrb in nova radost. Oče se je tedaj spomnil na predsednika Tita in se odločil, da mu bo pisal in ga prosil za botra. Vesel je bil pritrdilnega odgovora, saj je vedel, da to pomeni za družino ne le čast, ampak tudi pomoč. Pri Tomšetovih je živih enajst otrok, eden — bila je deklica — se je po nesreči utopil v ml^ na dvorišču. Najstar-je stara bratom na delu tovi otr Branko poklicni Kranju, štirj«; ■ iskujeta kljah, 1 nižjo st Razen 1 popoldr lo s ko K 101 310 pai vcc tan Se\ Sv« Pri OB 500-LE Kočevje je s 1. maja 1471 je Kočevje dobilo mesta, trg Kočevje, so Turki za organizacijo pro) že večkrat smo brali v časopisu kratika obvestila, da bo počastitev 500-letnice mesta Kočevje. Mnoge to moti, češ saj so Kočevarji že pred 40 leti praznovali 600-letnico. Da ne ^ še naprej nejasnosti, je prav, če vemo, da so kočevski Nemci-takrat praznovali 600-letnico naseljevanja Nemcev na sedanjem kočevskem območju. Prihodnje leto pa bomo praznovali 500-letnico, odkar si je Kočevje (1471) pridobilo mestne pravice in je bilo proglašeno za mesto. Naj povem še nekaj podatkov o razvoju Kočevja od vasi do mesta. Ortenburžani so težili, da bi v tem delu svojega gospodarstva ustanovili središče, ki bi zajemalo nekdanje kočevsko območje. Vasica, ki je stala tam, kjer sta sedaj zdravstveni dom, staro pokopališče in dalje proti Rudniku,'je bila kot Kočevje v listinah prvič omenjena leta 1363. Vasica je lepo napredovala in si pridobila več- je prav la prog Leta vpadli ski trg, okolico' Friderik trga vei rem krJ šem m< so si Rinže, \ nes veJj Ko je ga je o< dignil ^ rojstni katerega proslavi neikdanj lo ime, ni ntjeij na črnem kontinent (IZ DOLENJSKIH NOVIC IS. decembra 1900) ‘ 8. Tok je brodolomca nezadržno nosil h kopnemu. Še malo in kolesa vozila so se dotaknila tal. Paradižnikova sta skočila v vodo in izvlekla svoj avto na suho. Kot nioker kuža je stal kabriolet na plaži in krog njega sta skakala naša turista, da ga čimprej usposobita za pot po kopnem. OflJejcDOj^i .medtem r«ialic0;to n§?nano kopno! Lepe reči bomo odkrili, če t skale in odgrnili veje grmovja se trudita Paradižnika okrog v< in topovska žrela, naperjena ' ljubljenca ... Da! Če bi izmerili zemijep naježenimi ugotovili, da j to je Milanov boter 5jša hčerka Antonija ■ 19 let; s 17-letnim Brankom je trenutno I T Nemčiji. Tomše-oci se pridno učijo in je bil odličnjak na kovinarski šoli v 'Zdaj hodijo v šolo Ivan in Mimica ob-višje razrede v Oer-fanito in Marjan pa opnjo v Bušeči vasi. Darjana, ki ima pouk P. se vsi voaijo v šo-tnbijem. Marjan peša- či v Bušečo vas, do koder je dobro uro hoda. Tomšetova domačfja je bila med vojno požgana. Milanov oče je bil jeseni 1941 s starši izgnan v Nemčijo. Njihov dom še ni do kraja obnovljen. Mož in žena se trudita, da bi ob številnih -lačnih ustih še kaj prigospodarila. Na občini bosta zaprosila za olajšavo pri davkih. Prišel jima bo prav vsaik dinar, ki bo ostal pri hiši. J02ICA TEPPEY njige za nove naročnike 179 novih naročnikov smo danes razdelili fcndianih daril. Dobili jih bodo: rija Ogorevce, Vol&je 43, Ivan Oblak, Senovo Rozika Hotko, Glavni tirg 46, Sevnica, Ana Zu-jčič, Babna gora 5, Velika Gaber, Ivanka Milja-> Borovec 6, Kočevska Reka, Milena Bahč, Kotova 7, Novo mesto, Milan Vidmar, Podgorica 26, 5^oa, Jože Slobodnik, VidoSdči 9, Metlika, CMga *lč, Tanča gora 24, Dragatuš in Ignac Vidic, EX>rica 18, Dolenja vas. TNICI mesta KOČEVJE taro pol tisočletja mestne pravice - Predhodnika današnjega požgali leta 1469 - Imenovan je že odbor Mave 500-letnice mesta Kočevje SPLICA/ Ice že 1377, ko je bi-Isžena za trg. 1469 so Turki prvič na Kočevsko. Kočev-^ izropali in požgali, pa opustošili. Cesar ! rv. je ukazal, naj ‘ ne pozidajo na sta-Uu, pač pa na vamej-®tu. Za novo naselje |.to iabrali desni breg fljer dela reika še da-ik lok okoli mesta. bU novi trg ssgraijen, *8ar l.maja 1471 poivz-t mesto. To Je torej dan mesta Kočevje, I 500-letnioo bomo prihodnje leto. Od ® vasice se Je ohrani-^eprav mesto po legi dedič. Za oi^andzaciijo proslave sta že imenovana širši delovni odbor in častni odbor. Odbora se bosta kmalu sestala, da bosta sestavila načrt organizacije in pK)gram proslave. A. -ARKO Jajce — velikan , Nenavadno veliko jajce je Y ponedeljek znesla kokoš Julijane Avbar z Daljnega vrha 8 pri Novem mestu. Ko ga je gospodinja prinesla v naše uredništvo, smo ga stehtali. Težko je bilo 12,5 dkg: prav gotovo sodi med rekord jajca, saj bi človek prej mislil, da je gosje kot kokošje. še poznejši )ur »Zimske« gobe ne rastejo samo v “SmarjeSkih Toplici (kjer je topleje pod zemljo), v letošnjem toplem decembru presenečajo tudi drugod. Tako smo v soboto dobild kak kilogiram težalc sveži pravi goban, ki ga je našed Anton Rus pri Velika Sevnici v tre-banjsiki občini. »Orno poškilili za okrog plaže, kjer ^zila! Sive čelade 'Naravnost v naša •I »sno širino, bi z ® muhasti morski tok zanesel naša prijatelja na najobčutljivejsi del globusa - na nemirni Bližnji vzhod! Komandant mrkih čeladarjev v grmovju je pogledal skozi svoj daljnogled in zadovoljno dejal: - Tako! V pasti sta, ptička! »Ptička,« to je pomenilo nič manj kot vohuna, saboterja, provokatorja In sovražnika .., ... Po razpravi o kulturi na zadnji seji konference SZDL so prof. Janko Jarc, Lojze Kastelic in Bogo Ko-melj odšli in niso poslušali akcijskega programa o ostarelih in onemoglih. Jaz sem pa mislil, da je tudi naša kultura že stara in betežna... ... Inž. Niko Rihar, ravnatelj grmske šole, že več mesecev nosi desno roko v mavcu. Najbrž zato, ker ne morejo dati v max>ec drugega razreda kmetijske šole, ker ga ni! ... Branko Suhy razstavlja v galeriji v Novem mestu svoje slike. Razstavo kopja na atletskih stadionih počasi opušča ... ... Ekspres restavracija Metropola si od ponedeljkovega obiska režiserja Antona Mar-ti ja ni dosti opomogla: naročil je čaj z limono, ker je čisto prišel ob glas. Zraven pa snema, snema, snema... ... Ko so odprli novomeško kopališče, so rekli, da je Amerika. Danes je posta- lo še nekaj več: skoraj divji zahod! ... Marjan Kovač, novomeški režiser, napoveduje različne novosti. Včasih so novomeški gledališčniki samo veliko igrali... ... Ravnatelj viniške osemletke Anton Troha pripravlja v načrtih kluba OZN tudi naselje miru. Doslej so pisali pisma. Na morju so Hrvati naredili obratno: najprej so postavili naselje. Pisma bodo lahko pisali z^j ... # ... Kratka bodica o Francu Pučku je dala zadnji teden najrazličnejše komentarje, čeprav sem zapisal, da uči mlade odbojkarice po stari metodi — lovljenje žog s prsti namesto novejšega »čekiča«, lovljenja »od spodaj« s strnjenima rokama, ni šlo Za sekanje glav. Amaterji v športu So zlata vredni, Pučko pa je za novomeško odbojko največ naredil! To ^e splošno znano ... v nadalj,evanjih tl IZ DNEVNIKA VOJNEGA UJETNIKA Držali smo se stranskih potov. Hudo utrujeni smo se morali zvečer le ustaviti sredi mesta. Nismo mogli več naprej, zato smo šli do »biTgermajstra«. Dal nam je listek — neko n^azilo za gostilno. Tam je bilo polno Nemcev, ki so se vračali na svoje domove. Neki Nemec je zabavljal, mi pa smo mu rekli, da se prav nič ne bojimo. Spet smo mu zagrozili z Rusi. Ko sem to rekel, je bil takoj drugih misli in me je prosil, naj odpustim. Rekel je, da je nervo- Franc Majzelj leta 1942 v Dierbergu neko nedeljo popoldne. zen. Peljal nas je v neko sobo, kjer je bilo polno žensk in otrok pa tudi moških. Morali smo noter, ker se v mestu ponoči ni smelo biti zunaj. Iz te vasi Gohel smo jo popihali navsezgodaj. Spet smo prevozili 18 km poti. Vsi izmučeni in lačni smo se ta dan komaj za silo spravili v red. Drugi dan smo spet vozili kolesa in prišli do vasi Jožefov breg. Kolesa smo dali na vlak in se peljali do Gunoverga. Tu smo spet zajahali kolesa in do Ausen-Vize, kjer smo ujeli vlak do Kapfenberga. Po nekaj urah čakanja smo * presedli na vlak do Brucka. Spet smo morali čakati drugi vlak. Končno smo se pripeljali v Graz. Premetali smo ^ prtljago in kolesa in spet čakali. Vlak "nas je pripeljal še do Leibnitza. Po enournem čakanju smo do-dobili vlak za Maribor. Okoli polnoči smo vendar prišli v Jugoslavijo, šele drugi dan popoldne smo dobili vlak za Ljubljano. Končno doma Na ljubljanskem peronu smo izstopili ob enajstih zvečer. Zekx lepo so nas sprejeli. Ves kolodvor je bil zastražen, vojak je stal pri vojaku. Mislili smo, da čakajo nas, a so lovili tihotapce. Tudi tu smo doživeli neprijetnost. Nisem se nadejal, da bi me partizan hot^ okrasti. Ce ga ne bi hudo nahrulil in ozmerjal, bi bili ob prtljago ki premoženje prav na domačih tleh. Na srečo sem na postaji naletel na znanca iz okolice Metlike; ta nas je odpeljal v dečji dom na večerjo in prenočišče. En dan in dve noči smo morali prositi, da smo dobili objave za pot domov. 5. julija 1945 sirlo dobili prtljago in druge stvari. Kolesa siho p\xstili v Ljubljani pri Milanovih bratih. Zdelo se nam je, da so tam najbolj na varnem. Ob 6.30 zjutraj smo se odpeljali z vlakom proti Zidanem mostu, od tam pa čez Sevnico do Novega mesta. Okoli enajstih dopoldne smo gU skozi mesto do gostilne Vindišar, Mislili smo, da bomo dobili avtobus, a ga ni bilo. Slučajno je prišel tovorni avto in šofer je dovolil, da z Milanom prisedeva do Bele krajine. Tudi na tej poti se nas je držala smola; imeli smo defekt. Pozno popoldne smo prišli v Metliko. Na Dragah se je avto ustavil. Milan in jaz sva šla proti domu. Na poti so naju ustavljali ljuotrošnja, medtem ko z Griča, iz Mokric in CatešOdh Toplic ni bdlo nobenega udeleženca. Del programa bi nedvomno koristil tudi tem kolektivom, zlasti predavanja prvega dne. V »Svobodi« sto Artičanov Kultumo-prosvetno društvo »Oton Župančič iz Artič ima v svojih vrstah člane folclome skupine, moški pevski zbor in tamburaše. Delovna sezona je pri njih razmeroma kratka, zato morajo čas, s katerim razFK>la-gajo, čimbolje izkoristiti. V društvo so včlanjeni tudi kmekči ljudje. Za seboj imajo bogato žetev in o uspehih minulega leta so te dni spregovorili na občnem zboru. Zastavili so si dolgoročnejši program, ki bo zagotonril kakovostno rast v delu vseh sekcij. DENAR BODO PRISPEVALI OBČANI Spomenik za dvoje obletnic - za 30-letnico ustanovitve Brežiške čete in preseljevanja domačinov - Stal bo v Brežicah Gospodarska poslopja po pišečkih hribih lezejo vase. Marsik^ nihče več ne zalcrpa slamnate strehe in tudi razpadlih tramov nihče ne zamenja z novimi. Območje krajevne stopnosti ima 413 hišnih številk, naseljenih pa je le 387 hiš. Nekaj nad 7 odstotkov kmečkegu prebivalstva je socialno ogroženega. (Foto: J.Teppey) 9 let dedek Mraz, v deseto gre rado z radostjo v očeh bo stisnil tisočero otroških rok, ki komaj čakajo na njegov obisk - Za vse je enako dober, nič ne loči pridnih in porednih Ludviik MeteilIkD iz Brežic sl vtsako leto pirihrazil teden dopusta, da se kot dedek Mraz piresedi v p(rav-Ijičnd svet najinlajših. To vlc^ Je po«vzeil kmalu potem, ko se je ifz Kosbanjevice pireselil v Birežice. Tedaj ga je knjdžničairka Savica Zoiika spomala kot igralca in mu napisala besedilo za nastjop pred mladimi. — Otroci so bili gotovo na-vtdušeoi, ker ste to svoijo novoletno vlogo tako dobro zaigrali? — Res je. Vedno si poskušam pridobiti nij’iiliovo zaupanje. V mogih besedah je sama dobrota, ne ločujem pridndb in porednih. Ne maram Jim vzbujati strahu. In tako me vsak pocuka za rokav, Za brado, da bi ugotovil, če je prava. — Torej lahko pričakujemo, da boste, tudi letos obiskovali in obdarovali otroke v občini? — Vsekakor. Ze fimkoija pn Zvezi prijateljev mladine . me veže, da ne morem od- kloniti napornih nastopov, ki RADIO BREZICE prinašajo tudi prijetno za- g petek, 18. decembra: dovoljstvo. Sedem let sem 16.00—16.15 — Napoved programa namreč že precteednik občin- - mi In ske organizacije prijateljev poiitlčiii izpadi mnenje občanov mladine. o zadnjih dogodkih v Italiji in Avstriji. 16.40—17.00 — Obvestila — Vam še kdo pripravlja jn reklame. 17.00—18.00 — Glas- otroškem vitou, kjer pripomore k temu pravljično okolje. Otroci imajo bujno fantazijo in zelo dobro sodedu-jejo. Pripranrljend so na moj obisk, zato čas kar hitro mine. — Koliko obiskov vas čaka? — Se ne vem- Pred dvema letoma sem jih imel 27 in 27-krat sem se moral maskirati. Masko si delam sam, samo prvo leto sem si privoščil maskerja. — Za prizadevnost pri zvezi prijateljev mladine ste dobili lani oktobrsko nagrado, kajne? — Prisodili so mi jo tudi za delo pri Svobodi, saj sem že šest let pred^edndik Društva bratov Milavcev. Ko sem jo sprejel, sem obučtil v sebi enako zadovoljstvo kot tedaj, kadar sem doživljal aplavz za dobro naštudirano dramsko vlogo ali pa ko sem stisnil tisočero otroških rok ob novoletnem praznovanju. J. TEPPEY 13.500 za jelene v bližini lovske koče v Dobravi so lovske družine Brežice, Pišece, Globoko in Deset let stara zamisel je oživljena. V Brežicah bodo prihodnje leto postavili spomenik padlim borcem in aktivistom, pa tudi vsem pregnancem, ki so preživeli vojna leta v taboriščih. 2e ta mesec se bo začelo zbiranje prostovoljnih prispevkov. Boni po pet, deset iin petdeset dinarjev so že natisnjeni. Njihova skupna vrednost je 120.150 dinarjev. Razdelili so jih med tob organizacije Zveze borcev v občini. Na toplem bi šlo bolje Obrtno kovinarsko podjetje iz Dobrave se je v aad-njem letu močno razširilo. Napiredovande pa ne teče gladiko. Zdaj, ko imajo pod streho že lasoč kvadratnih metrov delovne p>ovTšine, bd radi čea zimo delali na toplem. Za to pa je zmanokalo denarja. Svetu za gospodarstvo je direktor podjetja Ludvik Juirman 16. novembra prikazai potrebo po 200 tisoč dinarjah posojila, če bi prostore lahko ogrevali, dokon-čali eleifctrično napeljavo, prestavili skladišče in kupili mostno dvigalo. Letos občanskega denarja nd več, banka pa tudi še okleva. Na hranMni knjižicd so zbrand tudi prispevki," ki so jih za spomenik abr^i pred leti. Organizacije v Birežicab, Globokem in Kapdah so zbrale 19.150 din. Tudi drugod so priapevadi manjše zneske za ta namen. Zveza borcev ne dvxD(mi, da zbiranje sredstev ne bo uspelo, zla.«rt;i zdaj ne, ko so sklenili, da bo spomenik namenjen vsem vojnim žrtvam in tudd trpljenju tistih, ki so bili pregnani iz svojih domov. Le malo je občanov, ki jih vojna ni prizadela, zaJto so pripravljeni dati svoj delež za spominsko obrežje svoje Kalvarije. Tudi vsi kmetje čutijo, da so ddlžni nekaj prispevati, in ponekod že ztoj sprašujejo, kdaj bodo hirali denar. Spomenik bo moral biti postavljen do oktobra 1971, ko bo tridesetletnica preseljevanja in tridesetiletnica ustanovitve Brežiške čete. J.T. m Sobotno srečanje pionirjev Po konferenci na Bizeljskem sprejem na občini v zadružnem domu na Bd-asljskem so se v soboto dopoldne zbrali pionirji iz brežiške občine, da bi se na redni konferenci pogovoniili o uspehdhr v zadnjih letih. O pionirsOd dejavnosrti je poro- Dobova ogradile 1 ha gozda predsednika odredov za 8 mladih jelenov. Za 3 jelene in 5 košut so lova prispevali 13.500 din. Do »)0-mladi bodo Hvali prebivale za ogrado. V brežiška lov-šča so pripeljali jelene lopatarje z Brionov predvsem zaradi tega, da bodo proučevali, ka' ko se privajajo na nove pod-nebne razmere. — ob tem so naštevaJd aktivnosti številnih krožl^ov, šols3dh zadrug, športnih sekcij itn. V večini osnovnih šol imajo več kot 10 raznih izven-šolskih dejavnosti .Med njimi najipogosteje srečujemo dramske krožke, krožke ročnih del, zelo pa so aktivne SREČANJE Z NAGRAJENCEM S ČERINE Ribez je še najbolj donosen besedilo? — Po prvih obhodili sem se tega lotil sam. Pred zavzetimi mladimi poslušalci mi beseda sama teče. — Kje so obiski najbolj prisrčni? — Povsod, nadvse Pa v NOVO V BREŽICAH ■ DANES POSEBNA OUUAJA radia Brežice — Todobnem. ■ V TOREK JE BIIJV SEJA ob-činskuga sveta Zveze kultumo-pro-svetnih organizacij. Na njej so preglodali poročila društev v iztekajočem se letu. Vsa dejavnost bo ocenjena v točkah, podobno kot dela to občinska Zveza prijateljev mladine. ■ MLADINSKO GLI<:DALI!^CE IM) CiOsroVALO — v Brežicah bo 25. docembra nastopilo mladinsko gledališče iz Ljubljane. Uprizorilo bo igrico »Silni bič«. Ob tej ne. ■ PREDPISOV NE SPOŠTUJEJO. Odloki občlnslce skupščine ne zaiežejo vedno, če njihovega ures-ničev^a nihče ne nadzoruje. Svet za urbcmizem na svojih sejah \ot. krat ugotavlja, da ljudje ne spoštujejo odloka o komun^ni uredit, vi in zunanji podobi mesta niti odloka o obveznem odlaganju smeti. Prav zaradi tega so člani priporočili namestitev inšpektorja, ki bi nadzoroval izpolnjevanje teh in drugih predpisov, kršitelje pe predla^ za kaznovanje. kadar ga je treba obirati. Ljudd je težko dobiti. »Koliko ste ga pridelali letos?« »Na 26 arih ga je bilo tisoč kilogramov. Prodali smo ga Agrarii. Cena je stalna, umetna gnojila in zaščitna sredstva pa so vsako leto dražja. Kljub temu se gojenje ribeza še vedno dobro obrestuje.« J. TEPPEY Komu gramoznice? v brežiški občini razpolaga skupščina z nekaj gra-moznlcami, i* katerih nava-Pridelek je bil zares lep. ver- žajo gramoz na ceste. Glede na to. da je na njenem BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponearečiU natrosili, da smo ga komaj podorali. »In Se umetna gno-jila snw dodali po predpisih.« »Vas sosedje kaj posnema- nici: Franc Voljčanjiek. delavec iz Artič, sl je pri delu poškodoval levo nogo; Dominik Rupret. klju- »Molče. Ogledujejo se in poskušajo. BUJ so začudeni, čavničar iz Vel. Kamna, si Je piri ker koruze nismo okapali. prometni nesreči pofikodorval prani Plevel smo Zatrli s herbicidi, koš in glavo; Milan Sinko, kmet iz Ponikve, si Je na cirkularju po- škodoval prst na levi rokd; Vero jemite. bolj sem ga vesel ka-Friiii. upokojenko .z Zagreba, jo kor nagrade, čeravno ml bo povozil avto, pri čemer si je po j^kodovala glavo in desno nogo; Ivan Pevec, aidor s Seno\t5ga, Je padel z mopedom .n si poškodoval glavo; Marija ,So5ko, gospodinja iz Mo«teca, je padla in si poškodoval« glavo; Martin SoSko, učenec iz SobenJe vasi, si je pri padcu mT. Do sedaj z motorjem poScodoval glavo; ribez« Maks Kos, kmet iz KostanJka, je padel z voza in si ,x>škodoval rebra; An*on Mirt. paplmičar iz Kr- fi.’te-.ja. sl je pri promrtnl nesreči poškodoval glavo; Jo?rta Jakovino. kmeta iz Ključa, je povoell avtomobil tar mu zlomil desno nogo. prišla prav. Nisem pričakoval, da bom prvi.« »V katero .smer vodite svoje gospodarstvo?« »Zdaj tipamo in pre'skuSa-nnm največ »Koliko površin iinat? za-snienlh z njim?« »En hektar. Zn obdelavo imamo stroje, pluR. Škropilnico itd. V zagati pa smo. ozemlju precej neizkoriščenih površin, kd imajo bogate zaloge gramoza, je svet za gospodarstvo naročil strokovni službi, naj te stvari preuči lil pripravi predlog Zft smotrno izkoriščanje tega naravnega bogastva. Po mnenju članov ni umestno, da bi zemljišča prodajali dnigim uporabnik'»m gramoza, če IfCiko izvlečejo iz njih večje koristi. zlastii na ]?odeželju šolske zadruge, v okvirih katerih šolarji sami poskrbijo za cenejšo šolsko maHoo. Pionirjem brežiške občine je v imenu občinske .skupščine čestital za us^pehe in jim podaril knjižne nagrade predsedndik Vinko Jurkas, v imenu cerkljanske garnizije pa jih je pozdravil major Vaclav Sadil. Pozneje so se mladi šolarji razvedrili ob krajšem kulturnem sporedu, ki so ga pomagane pripraviti vse šole v občani, slovesnost pa so zaključili na sprejemu, ki ga je za predsednike odredov,, mentorje in ravnatelje šod priredil predsednik občinske skuipščine. K. S. 27 novih stanovanj Do prihodnje jeseni bo podjetje Pionir sezidalo v Bre-čicah nov stanovanjski stolpič s 27 stanovanji. Zgradbo financira Stanovanjsko komunalno podjetje. Suhe cembrske dni so gradit^loi izkoristili za izkope. IZ BREŽIŠKE PORODNIŠNICE Pretoku teden so t breSiSki rodniSnici rodide: Marija Blance — deiklico; Matilda vlč iz Gorice — hfojoo; Irana iz Sevnice — dečka; Stelanlja nik iz CiuxJa — dečka; Joieta SclJ iz Sromelj — Damoo; Mogulič iz Slave Gore — Stevana, Slavka Omrzu li iSontlenarta Valerijo; Vera Fuks Iz Brežine ^ deklloo; DJurdJa Levhilk 1* V*"®}*:! ske vasi — dečka; Jasminka dlC iz Bregane — deklico; An** stazlja Jelečkl Iz Domaslovc« ^ dečka; Bariča Kuntlč is BraslOTj — doklico; Bernarda Cmca — deklico; An» BaboJ^ IZ Dubrave — Jasminko; J“^^ Petrič iz Dvorc — Natašo; Ivajj* Umek iz Krškega — dskrllco; ^ rlja SotoSck Iz Koprivnice -- “ ^ ka; Breda Zalnik iz Sentlena^ ___ Milana; Vera Ban z Stclovnika^ deklico; Brigita Staroveikl 1* šnjic — Ohro; Marija Vonta Ki^ega — Tamaro. UMRLI SO Pretekli teden so v nišniol umrli: tVano Dlmec. jenec iz Sp. Starega 72 let; Zdravko Fiib^C, Iz Bregane, star 61 !et; Anton vat, obč. poipln»n<'<^ i* ga, star G3 let; AnUIra i-t; spodlnja iz Golja^.n. stara Franc (Jer5;\k, upokojcfi«^ j* '^koga, ?»tar 57 'ef; Kntarin« nIk, upokojenka fz fttHitlenari«, ra 7t) let. Rudarji, ki so se priučili kovinarskemu poklicu, že ^aj sestavljajo žerjave. Prihodnje leto, ko bo na Senovem stala nova tovarna, se bodo poslovili od >*udnika. (Foto: J. Teppey) PRIZADEVNOST KOSTANJEViŠKIH RIBIČEV V Krki je vedno manj rib V bližini samostana urejijo ribogojnico Turistični ribolov v Kostanjevici na Krki se širi vsako leto, zato ribiška družina s strahom ugotavlja, da je v njihovi reki vedno manj rib. Mladice so doslej kupovali v različ-krajih po zelo visokih cenah in zanje sa odšteli tudi po deset tisočakov. Družina je sklenila urediti lastno ribogojnico. Pri odkupu zemljišča ji je z razumevanjem pomag^ A-grokombinat. Urejajo jo v bližini samostana, kjer je bil že včasih ribnik. Gojili bodo rečne krape in Upanje. Nova ribogojnica bo merila 35 arov. V neposredni bližini je izvir, da bo vedno oskrbljena s čisto vodo. Denar za gradnjo je prispevala ribiška družina iz lastnih sredstev, ki so se natekla v njeno blagajno od ribiških srečanj in tekmovanj v Kostanjevici. Za ribogojnico je za sedaj nsimenila 15 t'soč din. Razen tega je vsak član dru-čine prispeval po 20 din in bo opravil še 20 delovnih ur pri urejanju ribogojnice. Dokončana bo na pomlad. Delo je steklo pred mesecem dni. Ribiška družina medtem že pripravlja načrte za gradnjo druge ribogojnice in upa, da bo s tem zagotovljeno zadostno vlaganje rib v zeleno Krko. ' A. BURJA KOLEKCIJA Do nove sezone prijateljem na uho Turisti jim ne bodo več uhajali - Do prihodnjega poletja novo kopališče, parkirni prostori, čolnarna, avtokamp in turistični biro Vsko leto sd turistidno društvo v Kostanjevici bolj in bolj prizadeva pridobiti čimveč turistov. Vendar pa naravne lei>ote in kulturnozgodovinski spomeniki še niso dovolj. Nujno je treba uredita podobo mesta. Zaradi neuirejenosti kopališča, parkirnega prostora in nezadostnih turističnih informacij mnogi turista raje odhajajo drugam. Društvo zaradi denarnih težav do sedaj nj moglo kaj več storiti. Letos se bodo lotili dela z denarjem, ki so ga dobili za te namene, pričakujejo pa p>omoč meščanov in nekaterih gospodarskih organizacij v občini in drugod na Dolenjskem. Do nove turistične sezone bodo gradili kopališče. Gradbena dela je prevzela sikupi-na za restavriranje gn^adu pod vodstvom Franca IDrmaža. Kopališče bo imelo 24 metrov dolgo montažno betonsko stopnišče, ki se bo nadaljeva- lo v betonsko pregrado, dolgo 30 metrov. Ob kop>ališču bo čolnarna. Turistične čolne že Izdelujejo- Postavili bodo tudi tobogan. Na Otoku, ki se imenuje kostanjeviško kopališče, bo do preuredili stare kabine, ^a^li stranišča, čez Studeno pa speljali mostiček. Pred Otokom bodo uredila lep parkirni prostor. Kovinarsko podjetje iz Kostanjevice bo pomagalo postaviti kiosk, v katerem bodo prodajali lončene izdelke, med njimi ko-stanjeviSko sovo — čuka, ki je že od nekdaj simbol mesta oz. Krakovskega gozda. Tudi na drugi strani Kosta- njevice bodo uredili p>arki-rišče, postavili kabine in kiosk za prodajanje kostanjevi-škiii spominkov. Pri gostišču Klavž bodo uredili avtokamp, ob avtomobilski cesti pa p>ostavili reklamne table, ki bodo vabile na ogled Kostanjevice in njenHi zanimivosti. Ce bo uspel dogovor turističnega društva z ribiško družino, potem bodo s skupnimi sredstvi gradili še nujno potrebno turistično informativno pisarno. Turistično društvo v Kostanjevici bi bilo rado Za novo sezono čimbodj pripravljeno, če bodo kos denarnim težavam, potem bodo uspešno uresničdli zastavljene načrte in že prihodnje leto laiiko pričakujejo več turistov, ALENKA BURJA Leto se izteka in minute odločajo Tehtnica gospodarskih uspehov se nagiba na bolje - Procesija dolžnikov je vedno daljša - Cene izdelkom rastejo, izvoz ne bo dosežen Pi’ed odborniki razgrnjeno poročilo za gospodarjenje v tretjem četrtletju kaže skladen napredek in boljše obete kot ob polletju. Medtem pa se jo stopnjevalo pomanjkanje obratnih sredstev in terjar tve do kupcev so porasle v primerjavi z istim lan-sikim obdobjem kar za 43,9 odstotlcov. Dolgovi dobaviteljem so se povečali za 13,8 odstotkov. Značilno za to leto je, da so prav najmočnejše mdu-strijske organizacije v občin (tovarna papirja, rudnik 700 krvodajalcev Krvodajalski akciji 8. in 9. decembra se je v krški občini odzvalo rekordno števi- lo občanov. V krškem je dalo kri 343 krvodajalcev, v Brestanici 190 in v Kostanjevici 116. V novoletni številki bomo o akciji podrobneje poročali. Tri igrice za novo leto Otroci s Senovega pripravljajo za novoletno jelko tri igrice: »Nalivno pero«, »Zupanova Micka«, »Deklica Marjetka in velikan Teleban«. Prireditve se bodo vrstile od 24. do 28. decembra. Osnovna šola Senovo bo poskrbela tudi za spremstvo dedka Mraoa. Pionirji se že veselijo odhodov po občini. Učenci bodo za novo leto obiskali tudi bolne sošolce. **apirkonfekcija v Krškem zaposluje 80 delavcev. Letos je zanjo ugodno leto; P<>datki za tričetrtletje kažejo, da so v tem obdobju ustvarili za 4 odstotkov več '^^^nosti kot lani v tem času. Dohodek narašča hitreje od stroškov. Na sliki: strojni črkostavec Jože Libonšek ob novem stavnem stroju. (Foto: J. Teppey) Senovo in termoelektrarna Brestanica) imele manjšo proizvodnjo, da pa so Papir-konfekcija. Kremen, Imperi-al, Lisca in Labod znatno presegli rezultate iz minul^a leta v tem času. Težave velikanov so bralcem znane, zlasti rudnika in Celuloze, medtem ko termoelektrarna v Brestanici uravnajva svojo proizvodnjo po vodirih razmerah. Letos se je zmanjšal tudi izvoz- V primerjavi z lan-sikim obdobjem v tem času je up^el za 34 odst., na kar je vplival predvsem zastoj v tovarni ijapirja. Ta je lani prodala na tuja tržišča za 2,577.000 dolarjev svojih izdel- Vseljudski odpor -temelj obrambe naše svobode Tailoo je naslov manoše brošure, kj jo je te dni izdal koordinaciji odbor za splošni Ijiudski odpor pri občinski konferenci SZDL. Brošura je uvod v množični pouk občanov o vseljudskem odporu. Pouk bodo nadaljevali v zimskem času s (predavanji in Itiihni. Razdejana Kostanjevica Mesto na vodi bo končno dobilo pitno vodo. Obe uU-cl sta razdeljeni. Cevi ra, vodovod so položene in tudd dva rezervoarja sta že dokončana. Vodo bodo napelja^ 11 iz Studene. Omrežja bo 3.100 metrov. Vodo bo dobi- lo 150 hiš ali 600 prebivalcev. Kostanj evčani so dali za vodovod lep prispevek, vsaka hiša po 2.000 din. V Cerkljah »Pokaži, kaj znaš!« v Cerkljah ob Krki bo v soboto, 19. dec., Zabavnoglasbena prireditev »Poikaži, kaj znaš«. Priredili jo bodo cerkljarj-.kl mladinci skupno z mladinslaim aktivom iz Crešinjic. Ker so take prireditve v okolici Krškega zelo redke, pričakujejo, da bo to spodbuda niaddnskim aktivom tu. dl v drugih vaseh za prirejanje podobnih zabavnih prireditev. J. R. kov, od januarja do septembra letos pa jih je LzvozUa komaj za 1,367.000 dolarjev. Delno sta nadomestili izpad Kovinarska z izvozom asfaltnih baz, enota Žita Ljubljana — obrat Imperial s prodajo žvečilnega gumija. V tem obdobju je bilo v krški občina za$>oslenih 5.497 delavcev ah 45 več kot lani. Osebm dohodki so se dvignili od lanskega povprečja 1-101 na 1.303 dinarje. Po zadnjili razpoložljivih podatkih so ti narasli v gospodarstvu na 1.417 din, v negospodarstvu pa na 1-5^ din. Ugodni rezultati pa seveda ne smeje nikogar uspavatd, zlasti ne tisti, ki izvirajo iz jx>višanih cen in so zato varljivi. Številke torej ne smejo nikogar premamiti, gaj vsi vemo, da zato, ker več zaslužimo, tudi draže plačujemo vse, kar kupimo. Nekatere obrtne delovne organizacije bodo nujno potre-lx>vale posojilo za razširitev poslovanja, druge spet pomoč za pKjvečanje obratnih virov, ker nimajo dovolj lastnih skredstev. Gre za tista podjetja, ki so z dosedanjim delom upravičila vlaganje in ki želijo načrtno povečati število zap>oslenih. J. TEPPEY Grad na Raki naprodaj? Prebivalci Rake nimajo no* benih družbenih prostorov. Sestajajo se v šoli in tudi prireditve so pod šolsko streho. Zaradi tega si ljudje že-Ujo vsaj manjšo dvorano in prostor za shajanje organizacij in društev. Razmišljali so že o prodaji gradu, v katerem je dom onemoglih redovnic. Te zdaj grad vzdržujejo in so ga želele kupiti. Do prodaje ni prišlo. Ce pa bi se to le uresničilo, potem želijo zadržati denar zanj v krajevni skupnosti, da bodo laže uresničili svoje načrte. Malo lastnih dohodkov Krajevne skupnosti, ki raz. polagajo z gramoznicami, so običajno najbolj bogate. V Leskovcu tega ni, samo od pokopališča se nateče skromna vsota, a ta se vrača nazaj. Letos je dobila krajevna skupnost Leskovec 7.950 din za ceste, 14.050 din za komu-javno razsvetljavi'. Za obno-nalne izdatke in 5000 din za vo ceste Straža—Rimš ji je občina nakazala 2000 din, za obnovo ceste Velika Vas— Brezje pa prav toliko. 25 let svobode na Senovem Kultumo-prosvetno društvo Svoboda na Senovem bo v kratkem slavilo srebrni jubilej. V tem obdobju so bile najbolj delavne dramska sekcija, oktet, godba na pihala in knjižnica. Svoboda veliko dela, saj m bilo priredditive, kjer njeni člani ne bi nastopili. Neprijetnosti s Cigani Krajevni urad v Leskovcu pri Krškem ima • prijavljenih 18 ciganskih družin z 99 člani. Večina Ciganov živi v Dolenjem, na Drnovem in okoli Gorice. Nekaj jih je p>od šo. tori, nekaj v zasilnih lesenih bivališčih, ki so si jih postavili sami. Ljudje prihajajo vsak dan s pritožbami zaradi škode, ki jo delajo v gozdovih, in tudi zar^ njihove nasilnosti. Mnogi se jih bojijo in jim ne upajo odreči pomoči. Boje se maščevanja. Samo trije kilometri brez asfalta Eno osrednjih vprašanj, ki si ga v krajevni skupnosti na Raki vedno znova zastavljajo, zadeva asfaltiranje ceste do Smlednika. Prebdvalci upajo, da je lani začeta akcija samo začasno odložena. Vsekakor pričakujejo, da na njihove tri kilometre pristojni ne bodo pozabili, ko bo spet kaj denarja za ceste v občini. KRŠKE NOVICE ■ OSEMINSESTDE8ET 6TI. PENDISTOV. — Enajst delovnih organizacij, ki Jih J« zajela anketa komisije za kadrovska vprašanja pri občinski konferenci Zveze komunistov, una o letošnjem Šolskem letu 68 Štipendistov na srednjih, v^ih in visokih Šolah. Med podjetji, Id «i skušajo s štipendiranjem zagotoviti manjl^&joči strokovni kader, je s 37 štiipenidistd na prvem mestu tovarna celuloze in papirja »DJuro Salaj«. ■ DVE ODLIKOVANJI. — Upokojena rudarja Anton Hrušovar in Alojz Omerzu sta zadnje dni novembra prejela diplomi in plaketi oei^ralnega sveta Zveze sindikatov Jugo^avije. Priznanji za delovanje v paredvojnem naprednem sindikalnem gibanju je nagrajencema predal predsednik občinskega sindikalnega sveta Edo Komočar. ■ GEOLOŠKE RAZISKAVE. — Na levem savskem bregu ob cesti proti Zdolam urejuje krško Turistično društvo že nekaj let \ečji ribnik. Ker teren vodopropušča, je kotanja, kjer naj ‘■bi nastal ribnik, Se danes prazna. PreJSnji teden Je ekipa geološkega zavoda začela z vrtanji proučevati šepavo tal. Rezultati analize bodo ironč-no odločili, ali le bil ves dose- danji trud zastonj ali pa bo ■ strokovno pomočjo načrt končno uresničen. ■ MEDOBČINSKO MLADINSKO SODELOVANJE. — Pretekli teden so se T Krškem sestali sekret^Ji Občinskih konferenc Zveze mladine iz sevniške, brežiške in krške občine in se dogovorild o medobčinskem sodelovanju njihove orga^ nizacije. Sodelovanje bo potekalo T obliki rednih vsakomesečnih skupnih akcij. 2e v decembru bodo organizrali »Problemsko konferenco o Športnem udejstvovanju posavske mladine«. Na konferenci naj bi poleg mladincev sodelovali tudi predstavniki vseh družbeno-političnlu organizacij, člani občinskih zvez za telesno kulturo, predstavniki športnih društev in komisij za rekreacijo pri občinskih slndiflJnih svetih. GRADNJA VODOVODA. — Va-Sčani Dolenje' vasi, Pesjega, Vr-binske vasi in Starega gradu so ob koncu leitoSnjega leta začeli graditi vodovod, katerega predračunska vrednost aiaša 800.000 novih dinarjev. S prostovoljnim de. lom bodo vaščani zmanjšali denarne stroške kar za polovico. Obsežno gradnjo bo z 80.00 dinarji podprla tudi krška občinska skupščina. Danes o koncu delavske univerze Kaj nameravajo v Sovnid narediti z delavsko univerzo, je bralcem že znano. Danes naj bi o ukinitvi rekla zadnjo besedo še občinska skupščina, ki je ustarjOvit6lji(» tega zavoda. Baeein tega bo obravnavala nekatere druge zadeve, pomembne za občane: odlok o ukrepih za preprečevanje škode od divjadi, odlok o ukrepih za pospeševanje živinoreje, spremembe proračuna in drugo. Odlok, ki prinaša pomiritev? v Sevnici pričakujejo, da bo občinski oddok o ukrepih ea preprečevanje škode od divjadi vnesel mir med lovce in kmete. S svojimi dofločiH naj bi ta odlok natančno povedal, kako je treba zaSčitiM polja in nasade, po drugi strani pa bo tesneje vessal lovce da bodo povrnili škodo. Odlok je vmesna rešitev med stališćd lovcev in kmetov, ki naij hi predvsem pri-pom<^el, da bi obe strani sodelovali. Obravnavali ga bodo na današnji seji občin, ske skupščine, objavljen pa bo tudi v Skupščinskem Dolenjskem listu in bi bilo prav, da bi si* ga prizadeti natančneje ogledali in shranili. '________________-k'______ Ki v ' J *»4 * , ' ^ v ' V RESEN PREMISLEK KMETOVALCEM S škodo dokazana zmota Preveč svoboščine na nepravem mestu ima za posledico kakih 800 »na črno« oplemenjenih krav Za avto je, za zastavo ni Ob dnevu republike se je v sevniški občini spet ponovilo, da zastave niso bile povsod izobešene. Visele so na stavbah, ki so last delovnih organizacij ali z njimi upravlja stanovanjsko podjetje, ni pa jih bilo na zasebnih stanovanjskih hišahm Med zasebnimi lastniki je bilo mnogo takih, ki premorejo luksuzna motoma vozi-' la, nakupa zastave pa očitno ne »zmorejo«, čas je, da sermiška občinska skupščina sprejme odlok o izobešanju zastav, ki bo natančno določal, kdaj in kje jih je treba izobešati. Pravega ceremoniala, rekel bi skoraj čaščenja, je v živinorejsko razviti deželi deležna plemenica z izjemnimi rejskimi lastnostmi (na sliki je rekorderka na letošnji kmetijski razstavi v Kolnu). Rejci se zavedajo, kaj lahko dobra plemenica ali plemenjak pomeni za vse, kaj prinaša dolsfotrajno rejsko delo- V Sevnici so že dobro zastavljeno osemenjevanje krav in telic podrli z enim samim nepremišljenim sklepom, ki ga je zdaj nujno treba popraviti. (Foto: M.Legan) OB VESTI RADIA LJUBLJANE. POSREDOVANI 11. DECEMBRA Škodljivo izkrivljena resnica Sevniška Jutranjka javno graja Službo družbenega knjigovodstva Krško Na FHDdlagi ekonomsko -fi- naše podjetje je zapisano, da nančne analize Službe, druž- je na robu rentabilnosti, za benega knjigovodstva Krško, neko drugo delovno organiza ki obravnava gospodarjenje sevniških podjetij v času od 1. januarja do 30. septembra letos, je Radio Ljubljana 11. decembra p>osredoval vest, da je naše podjetje na robu rentabilnosti. Ker je resnica popolnoma drugačna, smo prisiljena dati odgovor, dejanje Pa označiti kot dejanje z učinkom sabotaže. Ne moro- cijo pa da je najuspešnejša v Sevnici. Dejstiva so naslednja; Konfekcija Jutranjka je i>p sku delovno organizacijo, ki jo v analih proglašajo kot najboOj usp>ešno, ima Jutranjka za. 3.800 odstotkov boljši finančni rezultajt na delavca ali 111-krat večji v absolutnem zne- rentabilnosti na drugem mestu v občini Sevnica, med 263 konfekcijskimi podjetji v državi pa je na 5. mestu. S 479 S prikazom teh številk niti najmanj ne mislimo zmanjševati uspehov drugih delov- nih organizacij, ker menimo, zaposlenimi je došola za 440 da so v danih možnostdh na-odstotkov p>ozitivnejši čisti redile, kar je v njihovih močeh, hočemo le opozoriti na ilc učinek nia delavca kot druge jc ua mo s)i predstavljati bolj ško- delovne organizacije s 1322 nestrokovnost in neodgovor-dljivega izkirlvljanja resnice, zaposlenimi. Ldsca pri tem ni nost. Neresnične informacije ki lahko občutneje škoduje upoštevana. V primerjavi poslovnosti podjetja. ---------------------------- Ker je resnični gospodarski n j i--' • i> položaj našega podjetja re- rOdaiJSanj© V6ljaV6 z bistveiK) škodujejo delovni - organizaciji in zaposlenim, hkrati pa se igrajo z ljudmi, kot da so »nepismeni« državljani. Tudi iz širšega vidika je tako ravnanje izredno škodljivo, saj zavajanje ljudi osnovni namen te službe. Za SEVNIŠKI PABERKI ■ »ZA.^mZNJENE« CENE NA- tržna ln$pek. ctja je odkrila več podražitev iz-^ P® povečini ^retno prtoite z novimi Imeni, kar ote-P^topek. v trgovinah so se PMražlli nekateri pralni pra4kl in i^menovanl proizvodi vafelj. Inspektor Je y težavnem položaju, kOT ndma natečnoga vpogleda v to katerim proizvodom so bile ob’ jamrznjenju še dovoljene podra-atve m katerim niso bile. Znano Je. da so prek tiska in televizije pozvali kupce, naj sporočajo svo-W zapažanja pristojnim službam, Pa^sfveda velja tudi za sevni-»ko občino. ■ kar DOBER OBISK. Cez 300 (^raslih ljudi in večje »levilo sl Je ogledalo razstavo Jo^ Svetine In Aleksandra Ko-v pre^llenl galeriji otro-Sun likovnih deJ v sevniškem gra-^ ki ao Jo zaprli v soboto, *3. occembra. To Je za sovniSke ras-mere dokaj veliko Število, lahko pa W bilo seveda Se mnogo večje, ** ^™ltura Sele utira pot med Uudl. ■ NOV PREDSEDNIK. Predsednik občinske konference zatS Al-fr^ Železnik bo te dni odSel k vojakom, zato bo morala koixfe-ronca ZMS izvoliti novega pred-sodnika. Kandidat le Zvone Perc, vodja lokalne radijske postat« t Sevnici. ■ POTRPUENJE ZA GRADITE. LJE V flMARJU. Elektro Celje bo T drugi polovici lete 1971 zgradilo T Šmarju novo transformatoniko postajo. Sele s tem bo konec omejitve, po kateri graditelji novih Manovanjskih hiS ne smejo priključevati hiSnih električnih napeljav. Omejitev Je. kot smo poročali, izzvala veliko negodovanj« med ljudmi, čeS plačali smo komunalni prispevek, zdaj nam p« ie elektrike ne dajo. ^ prometnih dovoljenj Oddelek za občo upravo i!i družbene službe obv^ last. • . . S nike motornih vozil, ki jim rala analizirati gospodarjenje moteče veljavnost orome^h škoduje tudi širšim tako, kot je to dolžnost in družbenim interesom. dovoljenj, da bo rodno letaio podaljševanje po naslednjem razporedu: v ponedeljetc, 21. decembra, od 7. do 14. ure in v torek od 7. do 14. ure za o.sebne avtomobile, v sredo od 7. do 14. ure za vsa motorrja vozila, traktorje, prikolice in vozila družbene- KAREL VEHOVAR, glavni direktor Jutrar^jke, Sevnica Ce bi v •občmi še nekao časa tako nadaljevali, bi prišli tja, kjer so bili pred leti, ko so za^U uvajati umetno osemenjevanje in kontroliran naravni pripust. Odkar so namreč na željo veterinarske postaje spremenili občinski odlok, po katerem zdaj ni treba lastnikom plemenic vnaprej plačevati skočnine, se je število registriranih umetnih in naravnih pripustov 23nanjšalo za 45 odstotkov. Kmetje so se začeli c^ba-ti umetnega osemenjevanja in licanciranili bikov, kjer je treba plačevati pristojbino, in so začeli plamenice pripuščati pod domače in zakotne bike, za katere ni ugotovljena plemenska vrednost. Ni treba vedeti za Mendlove dedne zakone, kaj šele za druge, kasneje odkrite zakone dedovanja; kdor se količkaj spozna na rejo, mora nedvomno ugotoviti, da je bil storjen velik kor^ nazaj. S tem, ko je rejec prihranil tisočaka ali dva pri osemenjevanju, je kasneje v živinoreji izgubil mnogo večje denarje: v občinskem merilu gre prav gotovo škoda, ki jo je povzročila nepremišljena poteza, v milijone. Vprašamo se lahko, kakšen pomen ima nakupovati drage čistosemenske prave plemeni-ce, za katere so ugotovljene rejske kvalitete, potem pa jih pripuščati zakotnim bikom. Takih krav je bilo s pomočjo posojila kupljenih kakih 160. Z velikim trudom so bili prav Maks Senica odbornik JUTRANJKE Izmed štirih kandidatov za novega odbornika zbora delovnih skupDOSti so zaposletni v konfekciji Jutranjki 4. decembra umolili Maksa Seoi-co. Ta bo na sejah občinske skupščine zastopal kolektiv namesto dosedanjega odlbor-nika Borisa Peika, -ki se je odselil iz občine. Potrditev mandata in svečana prisega je na dnevnem redu današnjega zasedanja ' občinske skupščine. ■ STROJI BODO poma(;ali UPRAVI. Občinska uprava je letos kupila knjižni stroj Ascola. Da bi delo Se bolj mehanizirala, • , . ------ ------------ Je namenjena uvesti Se adresirni 8» sektorja ter v četrtek, 24 trankimi decembra, od 7. do 1.4. ure formatov.* motorna kolesa in mo- aato predlagala, da bi s poprav- pede. kom proračiina Se lotos namenila za to 30.000 dinarjev. ■ LE PO EN KANDIDAT. Na razpisani delovni mesti sodnika za prekrške in ravnatelja vajenske So-le lesne stroke ste se prijavila Božo Stojs In Prane Perme, ki sta že doslej opravljala tl dve funkciji. Obadva lz]>olnJujete predpisane zahteve, zato pnri imenovanju obdin^a skupščina oziroma njena komisija ne bo imela težkega de-la. K imenovanju ravnatelja Sole morate dati svoje mnenje tudi republiška izobraževalna skupnost in Zavod Za Šolstvo. ■ SESTANEK S SODELAVCI _ ____________ RADIA. Lokalna radijska Dostela i 'i Z , ne more dobro opravljati sVojega sko, usmerjeno v šport, kjer poslanstva, če bo zanemarjala in- Pa SO bili doseženi lepi uspe- formiranje občanov fle Jih ne bo Predstflvniki lrm/i#wniVi seananjala z aktualnimi domačimi fre(^iavnua icrajevnm dogodki ter Jih razlagala In ko- organizacij so v razpravi u^ro- mentirala Ker se le Izkazalo, da tovili, da je premajhno sode le bilo prvega navduSenJa In pro. Krmelj: nič več enostransko Na letni konferenci mladinskega aktiva so 2. decembra izvolili nov odbor, ki ga bo vodil Anton , 2var, delavec METALNE. V poročilu predsednika je bilo ugotovljeno, da Je mladinska organizacija doslej životarila, njeno delovanje Je bilo enostran- stovoljnega sodelovanja tudi konec, so te dni na posebnem sestanku sklenili, da bodo po ’ novem letu honorirali prispevke in teko spodbudili sodelovanje In pisanje za potrebe radia. ■ NOVE ULICE V AMARJU. Letos narejeni zazidalni načrt za Šmarje je pokazal, da je treba določiti Se nekaj novih imen za ulice. Predlagajo, da bi Šmarje imelo Majcnovo, Gubčevo, Dalmatinovo, Bohorsko in Kozjansko ulico ter ulico Na ravnah, imena so ali zgodovinsko znana ^ povezana s krajem in okolico. lovanje z mladinsko organizacijo, poudarjali pa so Se, da pogrešajo sodelovanje mlajših prosvetnih delavcev. Tudi v delovnih organizacijah bi morali mladim delavcem PK>svetiti več pozornosti in jih pritegniti k delu v samoupravnih organih. B.D. j''v mTKiK ■ ZLPECA VAS: MOPFJ)IST V PKSC:.\ — Mopedist Karel Račič ia Hrastja se Je 10. decembra v bližini Zupeče v^ srečeval z ne- RIBIŠKI RAJ OB RAJNEM POTOKU. S prostovoljnim čiriua.^pJTjTonč’In^ sreča^Si prispevki erradijo ribiči družine narodne«:« je nadaljeval vožnjo z zasenčeni- ncroja Maroka ob Rajncin potoku, nedaleč od Bo* luimi in se aalrtei v peSca Stanja, SVO je pribežališče, obdano z gozdom. Tam bo p£ .sfa^^moSedS in^ po£Ž ^ružuia vaHlnico za ribji zarod, v hiSici pa bodo laže poškodovala in ite adravnisko orustveni prostori. kjer mislijo »razdreti« marsikatero pomoč iskala v brc*l4ital bolniSnicl. ribiSko. (FotO! Lcgan) zadnje čase narejena še nekateri drugi ukrepi, zato jo zadnji čas, da (spremenijo občinski odlok tako, da ^k) pravilno vplival na raavotJ osemenjevanja in rejskega dela. Občinski skupščini, ki bo o tem znova razpravljala danes, torej ne preostane drugega, kot da zrK>va spremeni določilo o plačevanju, po katerem bo treba pJačevSr ti skočnino vnaprej, tako kot delajo drugje. Veterinarska postaja, ki Je grenko občutila zmoto, je znova zaprosila, naj skupščina v tem smislu spremeni občinski odlok. M. I*. 97 let Janeza Završnika T. decembra je praznoval svoj 97. rojstni dan Janez Završnik iz Kocutne pri Šentjanžu. Najstarejšemu možu v sevniški občini želimo zdravja in zadovoljstva. Novo v Tržišču ■ NOVI VODOVODI. Tako kot v povojnem čaai pri elektrifikaoiji, tako vneto so se zdaj vasi lotue gradnje vodovodov. Te d vnlivom povečanja cen. Koliko so se natanko v RAZVESELJIVI OBETI ZA LETOŠNJE GOSPODARSKO LETO Kljub nevščečnostim - dobra bera Letos v nobenem podjetju, izgube - Dohodek celo za 44 odstotkov večji -Dober znak: občinske stopnje rasti so večje od republiških Četudi je umetno spodbujanje jugoslovanskega gospodarstva prmeSlo vrsto nevšečnosti, o katerih razpravljajo na vseh mogočih zborih, ima gospodarstvo trebanjske občine prav zdaj za seboj dobro leto. obeta se celo ena najboljših »letin«. Tako kažejo podatki iz tričetrtletnih obračunov domačih podjetij- stvu povečali za 18,5 odst. in dosegli povprečje 996 din. Torej bi podjetjem prej kot pretiravanje v izplačilu zaslužkov lahko očitali dokajšnjo previdnost. Vendar je treba upoštevati dolgoročen interes podjetja. Celotni dohrtdek vseh pod-na j več j ih povečanj doslej. ki imajo sedež v občini, Rentabilnost je bila letos le letos povečal kar za 26,7 za 13,8 odstotkov večja kot zato velja biti previden. Skla- odstotkov Ln je presegel W lani, delovna storilnost pa di podjetij so še vedno ^■lijonov novih dinarjev. Tu- celo za 29.8 odstotkov V is- skromni, saj so skupno le- *3i če upošte\’amo vpliv povi- tem času so se povprečni tos v devetih mesecih komaj ^nih cen v zadnjem letu, še osebni dohodki v gospodar- presegli znesek 4 milijone no-vedno ostane, veliko poveča- ~~ vih dinarjev, kar je malo v primerjavi s potrebami po modernizaciji in večanju proizvodnih zmogljivosti. Dodati pa moramo, da se je ostanek dohodka letos vendarle povečal za eno p>etiilo, kar je spet dober znak napredovanja. Seveda so med posamezni ml podjetji dokajšnje razlike, ki ^ih pač skriva vsako povprečje. Na koncu naj še doda mo. da so 2^ornji podat ki med seboj prirnerljivi. ker je izločen vpliv drugačnega obračima v lanskem letu. M. L. nje ■Se bolj je razrveseljiva so-^memo manjša poraba stroškov. Stroški so se v de-vetih mesecih letos povečali primerjavi z lanskim ob-orai>lje-sredstev so domača pod Z ZASEDANJA OBČINSKE SKUPŠČINE TREBNJE 9. DECEMBRA Inšpektorja sta dala odpoved obratuje - Veterinarska inšpektorja sta dala ustno odpovedi Občinska skupščina Trebnje je na četrtUovem zasedanju z večino glasov sklenila, naj bd v šentrui>erški klavni-jetja lani ustvarila 124.05 din cd klali živino še tako dolgo, Celotnega doliodka, letos pa dokler ne bo zgrajena nova ^28.25 din. .Večja donosnost klavnica na Dobu kar pred-je n-»nomogla. da se je letos videvajo za prihodnje leto. dohodek povečal za 44 od- Po tem sklepu naj bi veteri-stotkov, kar je gotovo eno narsika inšpektorja pregledo- vala meso v šentruiperški klavnici, čeravno je bila ukinjena, ker ni ustrezala zahtevnemu pravilniku o higi-ensko-tehničnih normah. Stcupščir<9ka razprava je bila prav gotovo ena najbolj burnih v letošnjem letu. Oba prisotna inšpe*ktor-ja sta skupščino opozarjala, S ČETRTKOVEGA ZBORA SAMOUPRAVLJAVCEV Ukrepati tam, kjer šepa Na kongresu samoupravljavcev v Sarajevu bo trebanjsko občino zastopal Nace Dežman z Mirne Po p>etih letih premora je v četrtek, 10. decembra, v Trebnjem drugi zbor samo-^Pravljalcev trebanjske obči-^ Uvodno besedo je imel Jone žibert, predsednik občinske konference SZDL, v ^zpravi pa so sodelovali: Roman Ogrin, Lojze Ratajc, Jana Potočnik, Stane Peček, ^van Kos in Jože Kastelic. Uvodm govornik je poudar-da Je samoupravljanje *® ke. Predvideno le. da bo dedek Mraz prišel na Mirno 31. decen»> bra popoldne. Otroci ga bodo pričakali pred osnovno Solo, slavno-stn. del a igro in petjem o» bo t kino dvorani. ■ N\KIX>NJENO VREME. Kra- jevna skupnost je organizirala obnovo in popravilo vaških potov. Delo leix> napreduje, saj je vreme letos aelo naklonjraio. Krajevna skupnoBt si je pripravila \’eli-ko salogo gramoza v peskokopu t Zabrdju, ima pa težave s prcvoKi, sicer bi bilo narejeno še več ■ IZPITI ZA REZERVNE OKI-CIRJE IN PODOFICIRJE. 23. decembra bodo na Mimi obvezni iz-Diti za člane združenja rerervnih vojajSkih starešin. Usp^o opravljen izpit bo TOljal toliko kot šest dni orožnih vaj. Da bi bili čiani čimbol] seznanjeni z izpitnimi vprašanji, bo mirenski pododbor pripravil krajši seminar o t«n. Pododboi' poziva člane, naj i* sedaj pripravijo vprašanja, ki so nejasna, da bodo nanjć odgovorili na seminarju. ■ ZGLEDI VLECKJO. Va*i Selo, sijenioe in Migolska gora se le dalj če&a pripravljajo na !>rad. njo vodovoda. Več poguma so va-Kanl dobil) ko so videli takušnje te sosednje vasd Migolica in iz Volčjih njiv Sprva so nameravali nai^iti zajetje v Pečicah ker pa bi bilo to predrago, upajo, da bodo vodo l^ko dobivali mirenskega zajetja, ' D. P. TREBANJSKE NOVICE Kočevje: dan JLA v počastitev dneva JLiA bo v Kočevju več prireditev. Glavna bo svečana aikademi-ja, ki bo 21. decembra ob 18. uri. Na njej bo govoril predsednik občinske skupščine Miro H^ler, kulturni del programa pa bo izvedla umetniška skupina iz Ljubljane. Na akademiji bodo podelili tudi priznanja zaslužnim članom Zveze vojaških rezervnih starešin In še nekaterim drugim. športna srečanja v šahu in streljanju bodo 20. decembra. Med seboj se bodo pomerile eikipe Zveze vojaških enot iz Ribnice. V teh dneh bo še več drugih svečanosti, med drugim že tudi tradicionalni vsakoletni sprejem za pionirje, ki ga prirede predstavniki vojske. Ceste do Kolpe še ni Na zadojl seji občinske skuipščine Kočevje je odbornik Sreč&o Košir iz Mo^ja vprašal, kaj j« z iireditvijo ceste Knežja lipa — Spodnji Log — Lazi. Letos sfpomladi je bito rečeno, da lu^tev te ceste — zdaj je tu le tirak-torska pot — ne bo poseibno težka in draga ter da jo bodo uredila nelkatera podjetja sama v sodelovanju z občino. Zdaj je prišda že jesen in zima, ceste pa še ni. Ta cesta bi zedo skrajšala pot od Kočevja do Kolpe, kjer bo predvidoma bodoče rekreacijsko središče za zaposlenec v Kočevju. Odbornik bo dobil odgovor na to vprašanje na prihodnji seji. Spet zmrzovanje Tokrat aanrzujejo stanovalci, verjetno pa so ▼ ozadju zamrznjene cene. Mazuta primanjkuje in v kočevskih stanovanjih, ki jih <^eva centralna kurjava iz kemične tovarne, je vedno bolj hladno. Zunaj je bolj in bolj mrzlo, v kemični tovarni pa morajo bolj in bolj varčevati z gorivom, sicer jim ga bo v nekaj dneh zmanjkalo. Potem bi morali ustaviti proizvodnjo in centralno ogre vanje. Seveda so zdaj spet najbolj prizadeta stanovanja v stavbah, ki nimajo dimnikov. V primeru najhujš^a, si lahko stanovalci vunisUjo le drago, neprimerno m tudi negotovo ogrevanje z elektriko ali plinom. Za delavce v tujini Ra^ovor z občani, ki so začasno ali stalno v tujini, bo za delavce z območja kočevske občine 26. decembra ob 9. uri dopoldne v novem moteilu na Jasnici. Na njem bodo domačini, ki so zaposleni v tujini, dobili odgovore na vsa vprašanja v zvezi s svojima pravicami v tujini in o možnostih % zaposlitev doma. Sestanka se bodo udeJe-žili predstavniki občinsike skupščine, sindikalnega sveta, Zavoda za zaposlovanje,'‘Zavoda za socia'lno zavairavanije. S235L, Ljubljanske banke, delovnih ccrganiizacij in Zveze mladine. Vsi ti predstavniki bodo skušali kar najbolj, zadovoljivo odgovoriti na vsa zastavljena vprašanja. Občina liitreje kot republika Gospodarstvo kočevske občine naj bi v prihodnjili petih letih napredovalo hitreje od republiškega povprečja - Načrtna skrb za strokovnjake -Izpolniti družbene dogovore, ki so bili sprejeti letos Na nedavnem i>06vetu ddirektorjev, pa?edsednikc>v delavskih svetov in predstavnikov občinske sikup-&5ine domače občine v Kočevju so razpravljali predvsem o pripravi srednjeročnega i>rograma občine in o uresniičevattiju in sprejemanju raznih dmižbenih dogovorov. Med ra^ravo o izdelavi srednjeročnega programa razvoja občine so obravnavali le podatke o predvideni rasti gospodarstva v naslednjih petih letih. Zanimivo je, da naj bi i>o teh podatkih gospodarstvo kočevske občine napredovalo znatno hitreje, kot je predvideno republiško povprečje. Tudi izvoz in zaposlenost na|j bi naraščala hitreje, medtem ko naj bd povprečni osebni dohodki na zaposlenega naraščali po stopnji, ki je neikoliko pod re- Branjevci oškodovani zaradi likovne kulture Krajevna skupnost se zavzema za gradnjo skladišča, za kar je predvidela 20.000 din Odkar je v zgornjih pirosto-rih kočevske tržnice uretjeu novi Likovni salon, je zanimanje za razne umetnišike razstave, katerih otvoritev je običajno združena s krajSim kulturnim p>rograimom, še večje, kot je bdlo prej. Likovni salon je na zelo prometnem kraju, kar znatno vpliva na boljši obisk razstave. Branjevci, Id so v prostorih sedanjega Likovnega salona imeli še pred nekaj meseci skladišče, pa adaj niso zadovoljni. Ostali so brez skladišča, zato ne morejo pripeljati na ti^ toliko blaga (sadja, zelenjave in drugih kmetijskih proizvodov) kot prej. Tudi krajevna skupnost je ugotovila, da je promet kul-tiuTLikom sicer porastel, branjevcem pa občutno padel, Vendar vodstvo krajevne skupnosti že načrtuje gradnjo novega skladišča pri tržnici, da bodo prodajalci, ki so predvsem iz južnU) krajev države, spet laMfo priipeljali r Kočevje večje kodičdne bd^a. V svojem finančnem na&lu je krajevna skupnost predvidela za gradnjo tega siklacli-šča 20.000 din. publiškim povprečjem. V razpravi so se dogovorili še o ostalih zadevah, ki jih je treba urediti, da bi bil srednjeročni plan razvoja občine izdelan in sprejet že v prvi polovici prihodnjega leta. Seveda' pa je treba za izpolnjevanje srednjeročnega programa zagotoviti strokovnjake, ki bodo sposobni načrte uresničiti. V razpravi je bilo ugotovljeno, da se bo treba osloniti predvsem na domače ljudi. V zvezi s tem je treba uresničiti družbene pogovore o izobraževanju, štipendi>ranju in zaposlovanju. Ugotovili pa so, da bo treba tudi gradnjo stanovanj prilagoditi ix)trebam po strokovnjakih. Zdaj je v Kočevje t^Sko dobiti strokovnjake tudi zato, ker ni na razp>ola-go družbenih stanovanj. V zadnjih štirih letih je bilo zgrajenih le 140 družbenih stanovanj zelo pa se je razmahnila zasebna gradnja, saj je bilo Izdanih kar 367 dovoljenj za zasebno gradnjo stanovanj. Nadalje so v razpravi t^o-tovUi, da nekatere delovne organizacije niso izpolnile družbenih dogovorov o sofi- nanciranju narodne obrambe in gradnje kliničnega centra v Izubijani. Sprejete družbene dogovore zelo ^ redno izpolnjujejo le manjše delovne organizacije in nekatere večje. Zelo slabo pa jih spoštujejo nekatera večja podjetja. Na posvetu je bilo poudarjeno, da je treba tako obliko sofinanciranja — če jo že sprejmejo — tudi izpolniti. Žalostno pa je, če decembra, ko bi morali razpravljati že o potrebah za prihodnje leto, še niso ižpolnjeni dogovori veljavni za letos. J. P. Motel bo odprt! Pri podjetju AVTO KOČEVJE smo zvedeli, da bo njihov motel na Jasnici, ki je sploh prvi motel na območju zahodne Doleti(jske, odprt natanko na letošnji dan armade, 22. decembra. Motel bo druge kategorije. Imel bo 27 sob in 60 ležišč, med njimi tri apartmaje. Restavracijski del bo obratoval vsak dan od 7. do 22. ure, nastanitveni del (prenočišča) bo dostopen ob vsakem času, bar pa bo odprt ob nedeljah in praznikih ter soboti in dnevih pred prazniki od 22. do 4. ure. Seveda bo v novem 'motelu tudi letošnje silvestrovanje. Zanj že prodajajo rezervacije. J. P. Načrt za dragarski konec Kaj bodo naredili v bodočih petih letih na območju krajevne skupnosti Draga? Krajevna sikupnost Draga v kočevski občini je sprejela petletni delovni program. Izpolnila ga bo lahko le s pomočjo prebivalcev, občinske skupščdne in gospodarskih organizacij. Glavna naloga je popraviti cesto Lazeč — Stari kot, ker je zelo slaba. Cesta je življenjskega pomena za vasi Stari in Novi kot. V delovnem programu je nadalje, da bodo najprej uredili vodovod ta električno omrežje na Lazcu ter zgradi- li dodatni vodni zbiralnik v Podpreskl. V Dragi bodo Spremeniti treba občinski proračun uredili vodovod, namestili dve javnd luči in zgradili lopo za mlatilnice. V Srectoji vasi je predvidena gradnja zajetja vode ki gradnja vodovoda ter namestitev dveh luči za javno razsvetljavo. Na Travi imajo v načrtu zamenjati dotrajane vodovodne cevi in dograditi gasilni dom. V Podplanini bodo uredili vaške poti. V načrtu je tudi gradnja mostu čez čabranko in obnova ceste iz Cmega potoka do vasi Žurge. V bodočih petih letih naj bi dobili pomožni zdravstveni postaji v Srednji vasi in Predlog je, naj bi namenili več denarja za socialno varstvo — Lansko pro- na Travi telefonsko zvezo z računsko leto je bilo zaključeno s 340.000 din primanjkljaja, letošnje pa bo Dra^o. to so Je nekatere naJ- s 100.000 din primanjkljaja Svet za družbeni plan in finance občinske skupščine Kočevje je na nedavni zadnji seji razpravljal o predlogu 2a spremembo (rebalans) letošnje^ občinskega proračuna. Po tem predlogu naj bi na nekateri postavkah znižali proračimske izdatke za preko 142.000 din in ta denar iiamemli, kjer je denarja premalo, oziroma so bdli predvideni letni proračmiskd izdatki preseženi že v prvih devetih mesecih. DROBNE IZ KOČEVJA ■ ■ ■ dvajsetletnica dru. STVA — Planinsko društvo Kočevje Je imelo r«dno sejo za priprave na občni zbor d^tva. Občni zbor so preložili na mesec marec, ko bo društvo praznovalo tudi dvajsetletnico ustanovitve. Za takrat pripravljajo manjšo svečanost. ■ ■ ■ PRIŠLE SO KNJIGE Predemove družbe s koledarjem. S knjigami so člani zelo zadovoljni. 2al pa je članov malo. Na območju občine Kočevje Je vsega 7 poverjenilcov, od tega dva za mesto. Tako pride na enega poverjenika nad ^000 občanov. Poverjeniki so običajno prosvetni delavci, ostali pa se zelo malo zanimajo za to zvrst domače kulture. ■ ■ ■ V PRIHODNJIH DNEH bo v »Domu Jožeta Seška« v Kočevju več prireditev. V nedeljo, 20. decembra, bo ob 20. uri nastopil ansambel Dolžan iz Ljubljane. v ponedeljek, 21. decembra, bo ob 19. xui proslava v počastitev dneva JLA. V četrtek, 24. decembra, bo v organizaciji Zveze kultumo-prosvetnib društev občine Kočevje nastopilo Mladinsko gledališče iz Ljubljane z otroško igro Prana Milčinskega »Vesela zgodba o žalostni princeski«. Izvajana bo trikrat: ob 11. url za otroške vrtce in za predšolsko mladino, ob 13. uri za nižje in ob 15, uri za višje razrede osnovne Sole. Na vse bo pHšel tudi dedek Mraz, ki bo prisotne otroke obdaril. ■ ■ ■ VZETO TURISTOM — Pri spremembi občinskega proračuna je bilo odvzeto Turističnemu društvu Kočevje 20.000 din, ker tega denarja dništvo ni moglo namensko updrabiti. Namenjen je bil za namestitev poklicnega turističnega delavca, ki ga pa društvu ni uspelo dobiti. V turizmu bi bilo treba v Kočevju 6e marsikaj lu-editi, dokler je čas. Vendar to ni mogoče, ker oni, ki hi morali biti najbolj zainte^^irani za skupno delo, na seje turističnega društva sploh ne hodijo,. kljub lepim besedam in obljubam, ki so jih izrekli na občnem zboru. Cas bo prinesel svoje. ■ ■■ NAVAL NA VOZNIŠKE IZPITE Je še kar naprej. Prijavljenih je toliko, da so vsi d^vl do konca leta zasedeni. V vseh 6 kategorijah Je delalo iz kočevske občine do konca meseca novembra izpite 1020 kandidatov. Od tega jih Je izpit naredilo 407, medtem ko Jih Je padlo kar 613. Najmočnejša kategorija Je B (osebni avtomobili), kjer je izmed 669 kandidatov napravilo izpit 297, padlo pa Jih Je 372. Torej se uspeh vrti precej pod 50 odstotki. ■ ■ ■ POSTNA NOVOST — Kočevski občani z zanimanjem pričakujejo uvedbo pošiljanja poSte -po posebnih številkah pošt. Čeprav bo v začetku gotovo priSlo do napak, so prepričani, da se bodo pošiljatelji na novost kmalu privadili. Pričakujejo, da bodo pošte te dni obvestile poSifl j atelje o številkah pošt. Člani sveta so se z vsemi predlogi strinjali, razen tega pa nakazali še nekatere nove možnosti za znižanje prora-čunskih Izdatkov.Opozorili so tudi, da je treba, še preden bo občij^a skupščina sklepala o spremembi proračuna, ugotoviti, če so bila vsa delovna mesta raznih slvižb, ki jdh plačuje občinski proračun, tudi res zasedena. Ce niso bila, naj bi za te namene predivedeni denar prenes. U ya, kjer ga primanjkuje. Sprememba proračima je potrebna predvsem zato, ker manj'ka denarja za socialno varstvo in Se neikatere druge zadeve. Tako je biio samo za oskrbnine odraslim v domovih izplačanih v prvih osmih mesecih Jetos skoraj 60.000 dm več, kot je bilo predvideno v proračunu za vse leto. Do konca leta bi se ta primanjkljaj skoraj podvojil. Kljub spremembi proračuna bo letos za pokritje pro- računskili obveznosti zmanjkalo okoli 100.000 din. Ta dolg bodo prenesli v naslednje leto. Večina ga bo spet narasla za oskrbnine odraslim v domovih. Vendar pa so člani sveta kljub temu ocenili, da bo le. tožnje proračunsko leto ugod no zaključeno. Lani je bilo namreč v letošnje leto prene-šendh kar za 340.000 din dolgov, letos pa jih bo prenese, nili v prihodnje leto le za manj kot 100.(K)0 din. Prevladuje prepričaixje, da bo prihodnje proračunsko leto zaključeno brez pnimaa>jikilja-ja. Ugotovili so tudi, da dotekajo dohodki za temeljno izobraževalno skupnost precej bolj ugodno, kot je bilo predvideno. Nekateri so zato že predlagali, naj bi za prihodnje leto spremenili delitveno razmerje dohodkov med TIS in čistim občinskim proračunom v korist slednjega. J. P. Več ali manj prispevka? Kmetje v Banji loki in okolici pričakujejo, da se bodo v kratkem pričele javne razprave o višini samoprispevka za obnovo tn vzdrževanje zasebnih gozdov in izgradnjo ter vzdrževanje gozdnih komunikacij (biološka amortizacija). Spremenjeni republižki zakon o gospodarjenju z gozdovi, ki ga je sprejela slovenska skupščina, je take spremembe predvidel. •# Svoje pi Delovni kolek KOGEUSKE NOmCE rostore Delovni kolektiv Vodovodne skupnosti v Kočevju tma vrsto težav pri uresničevanju svojega delovnega programa. Posebna ovira pri tem je tudi, da nima svojih poslovnih prostorov. Za rešitev tega vprašanja so si že pridobili potrebno lokacijsko dokumentacijo, na poi^agi katere bodo lahko zgradili skladiščne in poslovne prostore v Kočevju na Ljubljanski cesti v bližini obrata »Ag^roservis«. -S * % Kočevsko podjetjje ITAS je iz skromne obrtne delavnice zrastlo v največje industrijsko podjetje v obi^ini-Iz leta v leto skladno napreduje po stopnji 20 do 25 odstotkov. Tako stopnjo napredka namerava obdržati tudi v bodoče. Zato potrebuje vedno nove proizvodne projitore. Eden izmed njih je tale dvorana, Id so jo dogradili pred kratkim. (Foto: Jože Primc) bistvenejše stvari iz programa. Združeno KGP Kočevje je predlagalo krajevni skupnosti Draga, da ji odstopi za določeno število let v upravljanje neizkoriščene površine na ter* območju. Obljubiti bi bilo treba le, da bo zemljišče obdelano oziroma, da bo pravočasno opravljena košnja in spravljena krma. Tako bi prišla krajevna skupnost tudi do denarja, ki ga bo potrebovala za uresničevanje petletnega programa dela. —r Struge; več za kmetijstvo Svet krajevne skupnosti v Strugah se na pobudo številnih kmetov zavzema, da bi dobili boljšo kmetijsko pospeševalno službo. Po njihovem predlogu naj bi bilo to dedo stalno in naj bi zajelo tudi izobraževanje na vasi, ki ga v 'zadnjih letih močno pogrešajo. O cenah kmetijskih pridelkov pa menijo, da se ne hi smele tako naglo menjavati in da bi pri obravnavanju kmetijstva morali upoštevati proizvodne stroške. -S Slab odziv šol Občlniska gasilska zveza-Kočevje je tudi letos povabila vse Sole v občina, naj organizirajo pisanje šolskih na-log v zvezi z gasilsitvom in požarno varnostjo. Najboljše naloge bd nato nagradila občinska gasilska zveza, ki bi nekatere poslala tudi na nagradni razpis republiške gasilske zveze. Do roka, 30. novembra, je gasilska zveza prejela le 3 naloge iz enega razreda kočevske osemletke in 10 nalog ia Sode v Knežji lipi. Tako slab letošnji odziv Je gasilce seveda zelo razočaral. ■ Pred kratidm je izginila iz srede ribniškega trga tale lesena ograja. Ribničanje jo zelo pogrešajo, saj je precej let skrivala vse, kar so nekateri počenjali za njo. Tole sliko si lahko shranijo kot spomin na rekordno dolgo obnovo tako majhne hiše. (Foto: Primc) Ograja je končno padla Končno je le padla ograja pred stavbo sredi Ribnice, V' kateri ba menda nova banka. Ribničani že trdijo, da gre spet za nov gradbeni rekord, češ da je preureditev , hiše trajala blizu štiri leta. V obdobju te obnove se je plot okoli te hiše zaradi dotrajalost’ 3-krat sam podrl. Razen lega so v Ribnici medtem dogradili že 20-stanovanjskih stolpič, ki so ga začeli graditi dve le- ti kasneje, kot so začeli obnavljati to hišo. Seveda bo zgpradba posebno zanimiva tudi zato, ker bo spodnji del narejen v zelo modernem slogu, zgornji pa, na zahtevo Zavoda za spomeniško varstvo, v starinskem. Ribničani pa pravijo tej stavbi že zdaj — ko ne vedo, kak-na bo, ko bodo dela popolnoma dokončana — »zlata hiša«. DOBILI BODO ODGOVORE NA VPRAŠANJA Srečanje za delavce iz tujine Sre^^anje delavcev iz lubniške občine, ki so na začasnem delu v tujini, a bodo imšli za praznike domov, bo 26. decembra ob 9. uri dopoldne v RESTAVRACIJI v Ribnica. Srečanje bo 2xliruž€iio s kuJ-tumim programom, ki ga bodo iavajali učenci domače glasbene šole in moiLci pevski zbor »Lončar« iz Dolenje vasi, ki bo nastoipil z narod-ndmi pesmimi. Srečanje organizirata občinski sin^kailni svet in pododlbor ribniške Boljši uspeh Na nedavni prvi redovalni konfer^ici na osnovni šoli v Sodražici je bilo pozitivno ocenjenih 76,2 odstotka učen. cev višjih razredov, medtem ko jilh je bilo v istem obdobju lani le 62,1 odstotika. Izmed skupno 164 učencev vife-Je stopnje jih je bilo letos poeitivno ocenjenih 125, sila- sti za zaposlitev v be ocene pa j^ je imelo 30. podjetjih. Skrite želje „Ribnišl(ili fantov" želijo: vodovod za Žlebič, boljše filme, mirnejšo Ribnico, plavalni bazen in festivalski festival - Četrti na tekmovanju Ansambel »Ribniški fantje« nastopa’ že 6 let. Se-sitavljajo ga: vodja Tone Tomšič — harmonika, Alojz Češarek — trobenta, Ciril Tomazin — klarinet oziroma saksofon. Zvone Vendramin — kitaria in Jože Peterlin — pozavna. podružnice Slovenske izseljenske matice. Na srečanje so vabljeni vsi delawii in delavke v tujini in njdlhovi svojdr Na srečanje bodo vabljeni še predstavniki občinske skupščine. Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje, Zavoda za zaposlovanje, banke, republiškega siveta sindikatov, Slovenske izseljenske matice in direktorji vseh vetjih delovnih origaraaacij v ob, čini. Namen srečanja je izmenjava mnenj o raanih vprašanjih, (d zanimajo naše ljudi jr tujini v zvezi s socialnim in pokojninskdm zavarovanjem, carinami itd. Zvedeli bodo tudi, kakšne so možno-domačih —r Na nedavnem tekmovanju narodnozabavnih ansamblov, ki ga je organiziral KUD Ig, so »Ribniški fantje« med 11 ansambli zasedli 4. mesto. Ob tem uspehu smo fantom zastavili nekaj vprašanj. — Igrate torej le sWadbe drugih avtorjev? — To ne. Prav za tekmovanje na Igu je bil pogoj: dve lastni skladbi. Naši je komponiral Tone Tomšič, njuna naslova pa sta »Pod Malo goro« in »Proti Ribnici«. — Imate tudi svojega pevca ali pevko? — Še ne. Upamo pa, da bomo za novo leto že nastopili s svojiflia pevcema v ribniS- SKUPŠČINSKI DROBIŽ ■ Na zadnji letošnji seji bo občinska skupščina konec meseca obravnavala delovni načrt krajevnih skux>noeti za prihodnje leto. 'elov. ne in finančne načrte skladov, vodne skupnosti, Elektra in. komunale, stanovanjske potrebe prihodnje leto in možnosti za pospešeno stanovanjsko gradnjo — pregled potreb za območja DJlenje vasi. Ribnice, Sodražice in Loške--ga potoka — predlog ekonomske politike prihodnje leto, odlok o prisj^vkih in davkih občtoov, dopolnitve odloka o družbeni pomoči borcem NOV, med drugim pa tudi koncept dolgoročnega in srednjeročnega načrta razvoja občine ■ Konec novembra sprejeti načrt dela skupščine in njenih organov do junija 1971 je dokaj obsežen In pred\ddeva obravnavo vrste pomembnih vprašanj. Uvajanje bolj načrtnega dela skupščine in njenih organov postavlja pred vse številne nove naloge. ■ Skupščina je sprejela ji potr-dila dopolnjeni občinski statut, o katerem so pred dobrim mesecem razpravljali tudi na zborih volivcev. Občani so imeli k osnutku nekaj pripomb, največ pa -se .-ih je nanašalo na financiranje kraje, vnih skupnosti. Seveda statut ne more zagotoviti rednih in italnih virov dohodkov KS. Med drupim je to tudi stvar skladov: raren sedanjih ddadov bosta ustanovljena še sklad kulturne skupnosti :n gasilski sklad. Občinski proračun naj bi v prihodnje zagotavlial dohodke predvsem državnim organom. ■ Skupščina Je sprejela odlok o maksimiiranju cen za posamezna živila in storitve ter odlok o »"av-ni stanarin v občini (zamrznje»>]e). ■ Burno razpravo je sprožilo sprejemanje odloka o prometnem davku za razrez lesa. Predlog odloka Je slcupščina zavrnila že na prejšnji seji, češ da ga je treba dobro proučiti. Prometni davek od kubika razrezanega in obrezanega lesa so povečali od 30 na 40 dinarjev. Kdo naj bo oproščen plačila prometnega davka? Tisti, ki izpolnjujejo pogoje po poseb.iem pravilniku, le-ta pa naj upošteva predvsem naslednje: prom3.nega davka naj ba oproščen tisti, ki es podari za Javne potrebe, ki ga trporabi za gradnjo kmetijskih objektov ali stanovanjske hiše — kmet — vendar le, kol&or je lesa vgrajenega. Sedaj se namreč doga-Je, da gi^iteljl stanovanjskih hiš razrežejo veliko več lesa, - kot ga potrebujejo; s preprodajo paolovico glasbil »podedoval« od nekega predvojnega društva, za en ansambel pa je bilo treba glasbila še nabaviti ■ RIBNICA: HLODI ZGRMELI NA CESTO — 8. decembra Je Franc Kocjan iz Rosalnice peljal hlode na tovornjaku od Ribnice proti Čatežu. Zapeljal |e na bankino in potem takoj zavil na cesto. Pri tem so se Modi nakopičili na eni strand vozila. Zaradi tega je tovornjak zaneslo sem in tja, dokler hlodi niso zgrmeli na cesto, tovornjak pa Je obležal prevrnjen na bankini. Škode Je bilo za 4.000 din. p SARDINE — Z novim šol-^im letom vozita skozi Dolenjo vas ob pol osmih zjutraj proti Ri' bnici dva avtobusa. Raz^ šolskih otrolk se z njimi vozi tudi precej odraslih. 2al v vasi ustavlja le avtobus iz Grčaric, medtem ko t./to-bus iz Kočevja ne vtstavi, 'jAč pa pobere šolarje v Prigorici. St^ar Je v tem. da se navadno ob tem času ne morejo odpeljati .^roti Ribnici vsi potniki; vožnja ni n.če-mur več podobna. Potnike s''.a/^ijo v avtobusa, kakor se pač aa, ne glede na vse predpise, določila, omejitve. Nekoč spomladi 'e n lo sicer rečeno, da b^lo uvedi, še poseben šolski avtobus na tej progi, ljudi pa Se vedno prevažajo kot sardine v konzervi. SAP bi vsekakor moral pokazati več poslovnega poalulia, in če drugače ne gre, uvesti na relaciji Kočevje — Ribica posebne, lokalne proge, posebno v določenih urah. To so menda v zadnjilh letih že ugotovi- li, kxla] Je največ potnikov. Navsezadnje — potniki plačajo precejšnjo voznino in upravičeno zahtevajo kultumejše usliige. ■ Zajezitev Ribnice — Odbornik France Trdan Je na dnipščini zahteval odgovor na vprašanje, kako je z zaj^tvijo Ribnice pri mlinu v Dolenji vasi. Zajezitev Je nujna, posebno aaradi požarne varnosti. Zajezitev struge — piše v odgovoru — Je neposredno vezana na pravico izkoriščanja vodne enen^ije. ki Jo ima mlinar Karol Kromair v Dolenja vasi. Kolikor bo K. Kromar vitrajal na pravici i2JkoriSčanja vode, mora strusto sam zajeziti, 6e pa se tej pravici odpove, bo zajezitev opravila Vodna dmpnost Ljubljanica — Sava. ■ Popravilo tehtnice — Nedavno Je taajevna skupnost razpravljala o popravilu javne tehtnice v Dolenji vasi. Uporabljajo jo občani z območja nekdanje dolenjeva-ške občine, pristojbina za tehtanje pa ne more pokrivati stroSkov za vzdrževanje oziroma občasna popravila. Tditnlco bo treba v krat-kem spet popraviti, kar velja nekaj novih tisočakov. Pri tem bodo morale sodelovati vse tri KS, nvo-rebitl pa bo treba povečati tudi pristojbino. ■ Avtobusiu postajališča — Več. krat je bilo na seji občinske dnip. ščine že omenjeno urejanje avtobusnih postajališč, neikatere kraje. vae ski^Miosti pa jih imajo v načrtu del (Dolenja vas. Nemška vas in Se kje). Skupščina Je sklenila, da je treba pri gradnji postajališč upoštevati enotna merila, predvsem pa enoten tip postajališč. Ob kočevski cesti Je namreč ie zraslo nelkaj postajališč, veodar Je vsako drugačno, kalcor so ljudje imeli denar, možnosti. Skupščina se zavzema sa enotno obliko postajališča na območju, občine. Do pokadi bi bilo nujno pripraviti načrte, krajevne skupnosti pa seveda denar. ■ »Kurji paSnik« — 2e pred leti so sredi Dolenje vasi ob kapelici — spomeniku padlih v prvi vojni uredil park z (terasnim gr- . mičevjem in drevjem. Tako Je ta del vasi dobil lepši, prijetnejši videz, čeprav zlobneži park imenujejo »kurji paSnik«. Kure seveda ne vedo, da je to park, pa se mirno sprehajajo po njem; kako ne, ko pa to počno celo odrasli in otroci! Urejanje kraja, skrt) za nje. gov lepši videz pa se ne bi smrta ustaviti pri tem. Se marsikaj bo treba postoriti, da bo Dolenja vas lep, prijeten kraj. Sem sodi med drugim tudi ureditev nabrežja cb Rl'bnici, regulacija in zajezitev po. toka in Se kaj. — vec REŠET0 Taka je stara šola v Rožnem dolu. Omet odpada, streha pušča, okna in vrata se bodo vsak čas sesedla. (Foto: R. Bačer) Venček prireditev za 22. december S koncertom, filmi in kulturnimi programi ter športnimi srečanji bodo v črnomaljski občini počastili dan narodne obrambe Odvisni od milosti obrtnikov Nova šola v Rožnem dolu bi že lahko delala, če bi trije obrtniki opravili svoje - Čakanje na sneg pomeni za šolarje novo nevarnost Pridite brez vabila! Občinski sindikalni svet v Cmomlju bo 28. decembra sklical posvet z domačini, zaposlenimi v tujini, ki se navadno pred novim letom vrnejo za nekaj dni domov. Tako želijo obdir-žati stik z domačimi ljudmi čez mejo, razen tega bodo začasnim izseljencem dali pojasnila, kako in kje naj iščejo svoje pravice pri tujih delodajalcih. Ker sindikat nima domačih naslovov vsakega posameznika, jih javno vabi na sestanek. Kje in katero uro bo sklican, bomo še objavili. V vsakem kraju 4 predavanja 20. decembra se začno v čmomaljsiki občini predava-hja o obrambni vzgoji, trajala pa bodo do začetka aiprila 1971. V tem času se bo v 30 krajih zvrstilo 120 predavanj, v katerih bodo občanom rae-ložili vse, kar morajo vedeti za čim uspešnejšn vseljudsM odpor, prav taJco jih bodo dodobra seznanili s tem, kako se morajo ravnati v primeru večje elementarne nesreče ali vojne. V Adlešičih bodo s predavanji začeli 20. decembra. Za del prebivalstva bo obrambno izobražeivanje ob 9. uri, za drugi del občanov pa popoldne. Tako bo isti dan tudi v DragatuSu, Seoniču in na Vinici. V teh štirih krajih bodo naslednja predavanja 3. in lO.januarja 1971. Bodo nekateri spet stali ob strani? Na nedavnem razširjenem plenumu občinsk^a sindikalnega sveta v Črnomlju so podprli akcijsiki program za uvedbo ponovnega samoprispevka v prid programu javnih del do leta 1977. Sindiikat predlaga, naj bi gradnjo ceste do Adlešič šteli za eno najpotrebnejšiLi del, ker vozi po njej vsaik dan 14 avtobusov, veliko osebnih avtomobilov, cesta pa je izjemno slaba. Iz adlešiSkega konca se precej ljudi vozi n® delo v Črnomelj, zato bi bila. rekonstrukcija toliko bolj potrebna in upravičena. V razpravi 50 načeli tudi kočljivo vprašanje sodelovanja delovnih organizacij pri uresničit- vi programa javnih del. Sindikat meni, da podjetja, ki imajo v Cmomlju svoje obrate, ne bi smela stati ob strani, ampak bd morala prav tako z denarjem pcmagatd pri komimaJnl izigradnjl. ■ PREHRANA Je v svoji samopostrežni trgovini' in bifeju najprej ustvarila novoletno vzdušje v Crnonilju. 2e prve dni decembra Je bile tu vse okraSeno. ■ JEZIKOVNI TEČAJI — Prihodnji teden se bo v semiSki Iskri začel tečaj nemfikega Jezika po avdiovizualni metodi. Predavanja bodo trikrat na teden. Zavod E8 kultumo-prosvetno dejavnost bo pripravil podobne tečaje nemščine in angleščine tudi v Cmomlju, 6e bo dovolj prijavljenih. ■ V KOMIČNI OPERI Don Pa-squale bodo Črnomaljci 20. decembra lahko poslušali v domačem Prosvetnem domu prvake ljubljanske Opere. V glav^ vlogah bodo nastopali: Ladko Korošec, Sonja Hočevarjeva, Marcel Osta-fievski in Rajko Koritnik. Opera Je za črnomaljsko občinstvo redka priložnost aato najbrž ne bo manjkalo gledalcev. ■ VELIKO ZALOGO novoletnih Toščilnlc Imajo v prodajalni Državne založbe. Izbira Je velika ta- Bogati program prireditev v počastitev 22. .decembra se je začel že 10. decembra s koncertom orkestra JLA iz Ljubljane v Cmomlju; nastopili so tudi znanci pevci; Marjana Deržaj, Irena Ko-hont, Damir Koren in Josip Grgasovič. Po najbolj odročnih kra- 23 krajevnih konferenc SZDL v soboto in nedeljo x je v čmom^jslki občini zvrstilo 23 krajevnih konferenc S2DL, združenih z zbori voEvcev. Ko so se pomenili o dosedanjem delu SZDL in načatih za leto 1971 in izvolili nove odbore, so razpravljali o pripravah na vsesplošni ljudski odpor. Poudarjali so potrebo po izobraževanju v obrambni vzgoji in po hitrejšem opremljanju enot cavilne zaščite, pri čemer pa bd bila potrebna širša družbena pomoč. Precej razprave so i>o-svetili tudi poročilu o uresničenju dosedanjega programa javnih del in načrtu za javna dela v novem petletnem obdobju. Občani so se strinjali s ponovno uvedbo krajevnega samoprispevka. Ponekod so sicer predlagala dodatna deda, vendar bo o tem razpravljal svet za gospodarstvo, medtem ko bo občinska skupščina dokončni program potrdila konec januarja. ko glede mbtivov kot velikosti in barv. V zadnjih 15 dneh so prodali te olcoU 150.000 kartic. ■ POKLICNI aOFElUI SO še brez kvalifik^ij, v tečaj, kjer bi si pridobili formalno izobrazbo, pa se ni prijavilo dovolj interesentov, da bi ga lahko organizirali. Vsaj 20 slušateljev Je treba zbrati. Kdor se Je omočil, lahko dobi vsa pojasnila na telefon št. 76-130. ■ SE NL VSEH ODGOVOROVI Društvo prijateljev mladine, ki po delovnih organizacijah zbini prispevke za obdaritev otrok v vsej občini, še ni dobilo odgovora na vse poslane prošnje, dedek Mraz pa bo vsak čas potrkal na vrata. Prosijo, naj prošnje člmprej re-Sijo in nakažejo prispevke! ■ KUUB MRAZU, ki Je v četrtek, 10. decembra, segal na trgu do kosti, so ženske vztrajale za stojnicami. Za kokoško Je bila cena 30 din, za ajdovo moko 3.50 din, fižol S din, solato 5 din, jajca 1.20 din. jih, kjer si Ijudge želijo predvsem filmov, bodo 17. in 18. decembra predvatjali filme o življenju in delu pripadnikov. JLA. Tako bo filmska predstava 17. decembra ob 13. uri v Gribljah, ob 11. uri v Adlešičih. V petek, 18. decembra bodo ob 9. uri predvajali film v Starem trgu, ob 11. uri pa na Sinjem vrhu. Mladina Ln vojaki pripravljajo pester kulturni spored, s katerim bodo v soboto, 19. decembra, ob 19. uri nastopi- li v Semiču v nedeljo, 20. decembra, pa se bodo ob 14. uri predstavili dragatuškemu občinstvu in ob 17. uri Vini-čanom. Ves mesec bodo razen tega potekala razna športna srečanja med vaško mladino, mladino iz delovnih organizacij in pripadniki garnizije. Osrednja slovesnost za dan narodne obrambe bo svečana akademija v prosvetnem domu v Cmomlju, ki bo 21. decembra zvečer, nakar bo tovariški večer z zabavo. Za praznik bodo predstavniki mladine in pionirjev, predstavniki delovnih organizacij Kmetje boljši od obrtnikov S plačilom davčnih obvez-roisti so se v zadnjem času kmetje veliko bolj izkazali kot obrtniki. Skupna odmera letošnjih davkov znaša v črnomaljski občini z zaostanki vred 3,589.911 din. Od tega je do 10. decembra zaostanka 1,006.924 din. Obrtniki, ki bd morali plačati 1,203.803 din davkov, so konec leta dolžni še 538.704 din. Ce upoštevamo razmere, v kakijih žive fcmetje In obrtniki, potem držd, da kmetje veliko teže dajejo in so rednejšd plačniki kot obrtniki. Slednjim denar ne gre lahko izpod palca. V Dobličah delajo Krajevna skupnost Dobliče Je biia šele letos ustanovljena, vendar je že i>okazala precejšnjo delavnost. Ko je Gozdno gospodarstvo podari- lo star vrtalni stroj, so zače- li takoj pripravljati kamen za popravilo vaških potov. Trenutno drobijo kamen v vasd Jelševrik, delajo pa tudi zvečer. Občani sodelujejo s prostovoljnim delom. Ce ne bo tako kmalu snega, bodo še pred zimo popravili nekaj najbolj slabih poti, ki spadajo pod torajevno skupnostjo, žeU'jo pa budi, da bi Cestno podjetje pK)skrbelo za boljše vzdrževanje ceste Kanižarica-Kočevje. in družbeno-političnega življenja obiskali garnizijo, kjer bo mladina pripravila vojakom kulturni program. Slavnosti bodo končane s sprejemom, ki ga komandant garnizije prireja skupno z obema predseidnikoma belokranjskih občin za vojaške starešine. Bojanci so oddaljeni ve6 kot 5 kilometrov od večjih središč, vas je osamljena, saj leži med njivami in steljniki, obkroženimi z gozdovi. Bo-jance povezuje s svetom razdrta makadamska cesta preko Tribuč do Črnomlja, na drugo stran pa prav taka cesta do Vinice- Najhuje je pozimi- ko zapade sn^. Takrat ne more nihče iz vasi. Vaščanom ne preostaja drugega, kot da s konji aU voli sami splužijo več kot 10 km zasnežene ceste, če hočejo, -da prihaja pošta, da pride do njih zdravnik, veterinar in da lahko gredo otrod v šc^. Bojanci imajo okoli 30 gospodinjstev, nimajo Pa trgovine ne gostilne. Sredi vasi je večja stavba, kjer je bila pred leti osnovna šola, zdaj pa jo uporabljajo za vaške sestanke in prireditve. V šoli imajo televizor, ob katerem se zbira mladina. V tej stavbi bd bilo treba marsikaj popraviti, vendar nj denarja. Prav tako imajo Ijiidje nevšečnosti poleti, ko v vodnjakih zmanjka kapnice in morajo dovažati vodo iz 6 km oddaljene Kolpe. Ce bi bila cesta boljša, bd bdio laže, tako Pa se v vas težko pride 'tudi v kopnKTi vremenu. Občinska skupščina Črnomelj je v svojem programu Malo samoupravljavcev Na II. konlerenci samoupravljavcev, ki Je bila 15. decembra v Cmomlju, se Je zbralo nekaj več kot 40 ljudi, čeprav je bilo poslanih še enkrat več vabil. V 14 krajših referatih so obdelali celotno problematiko samoupravljanja v občini, nato pa v razpravi še dopolnili referente. Konferenca je za delegata na kongresu izvolila Radeta Vr-liniča, podpredsednika občinske skupščine in dolgoletnega sindikalnega delavca. Obširno porpčilo sledi. Tri leta je v gradnji nova šola v Rožnem dolu, pri kateri imajo vaščani levji delež. Zidati so začeli s 50.000 din denarja od samoprispevka. Potem je vsaka hiša dala 6 prostovoljnih delovnih dni, občani še nadalje plačujejo samoprisjjevek, 20.000 din je letos dala občina Črnomelj, 25.000 din pa je prispevala semiška Iskra. Z zares veliko požrtvovalnostjo občanov je šola skoraj dograjena. Čakajo le električarja, polagalca toplega poda in steklarja, potem bi se pouk lahko začel. Stavba s tem še ne bo v celoti zgrajena, saj bodo naknadno dogradili še stanovanje za učitelja. Vaščani postajajo nestrpni glede preselitve otrok in jezni so na obrtnike, ker jim obljubljajo, a ne pridejo na delo. Toliko je vas žrtvovala za šolo samo zato, ker je stara stavba, v kateri je pouk že od leta 1909, življenjsko nevarna. Hiša se dobesedno podira, kar je ugotovila tudi strokovna komisija. Naj večja nevarnost obstaja ix>zimi, ko se na dotrajani strešni konstrukciji nabere debela snežna odeja. Čakanje na novi sneg pomeni torej pK>novno možnost nesreče. In kdo bo kriv? Trenutno je v Rožnem dolu pouk za prve štiri razrede, letos pa imajo vsega 12 javnali del za obdobje 1972 do 1977 predvidela za popravilo bojanske ceste 60.000 din, potrebno pa bi bilo najmanj 200 tisočakov. Prav zaradi teh nerešenih zadev vaščani precej kritizirajo in v vodstvih vaških organizacij menijo, da je v tem tudi vzrok slabe udeležbe na sestankih. Bojanci se zdaj potegujejo za ustanovitev svoje krajevne skup- učencev.' Učiteljica tov. Aha-čičeva se je dobro znašla. Iz velike učilnice, kjer so v stenah in na stropu velike razpoke in kjer prostora ni mogoče ogreti, je otroke premestila v tri metre veliko sobico, nekdanje stanovanje. Tu so malo bolj na varnem in tudi topleje je. Rožni dol bo torej dobil novo šolo za komaj 12 otrok, a je bila gradnja vseeno potrebna. Vas je oddaljena, ima zelo slabe prometne zveze, zato majhnih otrok he bi mogli prešolati drugam in jih voziti z avtobusom. Računajo pa, da bo že čez dve leti v vasi nekaj več otrok vpisanih v prvi razred. Novi vodovod za Semič? Zaradi težav, ki jih imajo prebivalci semiškega konca s pitno vodo, bo treba čim-prej zgraditi novo vodovodno traso iz Srednje vasi, ki bo dolga okoli 2.400 metrov Ker Semič ostaja brez vode, tovarna Iskra pa sama porabi na mesec okoli 7.000 m* vode, je gradnja novega vodovoda nujna. Prejšnji teden so že začeli projektirati novo vodovodno traso od izvira Guče, računajo pa, da bodo dela veljala najmanj 1,400.000 nosti, ker upajo, da bd tako dobili nekaj več denarja z£^ urejevanje vaških razmer. Prav tako Bojanč^ii predlagajo odcepitev od krajevnega urada Adlešičd in iKrikOjučitev k Vinici. Predlog utemeljujejo s tem, da je na Vinico bliže, da hodijo tja otroci v šo- lo in da tam nakupujejo in hodijo k zdravniku. FRANC PAVLAKOVIC Pravica do obveščenosti je določena z ustavo Kako gledajo v Cmomlju na Dolenjski list in njegovo razširjenost, je že spomladi raspravljala občinska toonfereaica SZDL, na kateri so obravnavali obveščenost občanov. Med drugim Je bilo rečeno: »Med najpomembnejšimi obveščevalnimi sredstvi T občini je gotovo Dolenjski list, Id ga prejema okoli !!500 občanov. Poprečno odpade 1 izvod na manj kot 7 prebivalcev. Nedvomno je tako močna razširjenost posledica kvalitete tega medobčinskega glasila in dobro orgniziralnih stalnih prizadevanj za povečanje števl' la naročnikov.« Glede sedanje akcije za povečanje števila naročni-kew' pa Je predsednik občinske konference SZDL" Lojze Sterk izjavil: »O potrebni razširitvi našega glasila bodo govorili na vseh krajevnih konferencah Socialistične /.veze, ki bodo končane decembra, krajevnim organizacijam pa smo že poslali zahtevo, naj proučijo možnost za nadaljnje razširjanje Dolenjskega lista na svojem območju. V mestu, kjer Je naročnikov najmanj, bomo akcijo začeli Se s posebnimi poverjeniki, ki bodo obiskovali družine v stifhovanjskih naseljih. Socialistična zveza se zaveda, da Je pravica do obveščenosti ustavno določena in da je obveščanje (^bčanov tudi sestavni del vsakdanje politične aktivnosti. NaSa dolžnost Je torej najbolj razširjeno glasilo v občini vsestransko podpirati.« V tem tednu velika Izbira metrskega blaga, konfekcije, pletenin in perila po občutno znižanih cenah v poslovalnici 'OeleteUs(il“ ČRNOMELJ ČRNOMALJSKI DROBIR din. i v Bojanci hočejo krajevno skupnost Pluženje ceste je pozimi problem, ker ostaja vas odrezana od sveta -Bojanci bi se tudi radi priključili h krajevnemu uradu Vinica Vodnjak stoji - vode pa ni Po 100 letih bi osnovna šola v Drašičih letos lahko dobila vodo, a metliško komunalno podjetje kljub prošnjam ne pride blizu stavba, v kateri je drašiška osnovna šola, je stara čez sto let, a‘ nikdar ni imela vode. Lani se je vaški odbornik zavzel za to, da bi šola vendarle dobila vodo. Tako so v skupni akciji, v kateri je šola plačala material, vaščani pa so delali; zgradili vodnjak. Na hiši so bili že lani postavljeni novi žlebovi, ko pa je bil vodnjak dograjen, so prosili metliško komimalno podjetje, ki je lani šolo obnavljalo jiaj opravi še potrebna Trikrat najvišja ocena Metliška vinska klet je v letošnjem tekmovai>ju za pridelek najboljšega vina v domači občini sodelovala izven konkurence. Povedati pa je treba, da je bila klet kar trikrat najbolje ocenjena. Pridelali so najboilijšo šentlo-vrenko — rdeče vino, med belimi pa sta dobila najvišjo oceno laški rizling in kraljevina. Po oceni enologov so bila po kvaliteti vsa ostala kmečka vina slabša. Vsekakor je klet dosegla uspeh, zaradi katerega zasluži kolek, tiv vso pohvalo. Kdo 4)0 učil? v vasi Božakovo nastajajo težave, ker gre edina učiteljica na dopust, v vsej občini Metlika pa trenutno ni mogoče dobiti moči za nadome-štovanje, šola je dala javen razpis, vprašanje pa je. če se bo kdo javil. Sola na Bd-žakovem je oddaljena, pouk je kombiniran in dela je precej, zato je pomoč od drugod težko pričakovati. kleparska dela: priključitev žlebov v čistilnik, narediti bi morali E>okrov in vstaviti vodno črpalko. Obljubili so, naredili pa do danes niso nič. šola vodo nujno potrebuje, toda kadar dežuje, teče voda v kanal. Kljub številnim prošnjam ne zaleže nič, komunalci se ne zganejo. Vaščani in krajevne organizacije so nad poslovanjem komunalnega podjetja ogorčeni. Kaže, da jim je le za velike zaslužke, medtem ko podeželsko šolo in njene probleme puščajo vnemar, saj jim tako nihče nič ne more. Pač! Slabega vtisa, ki ga s takim delom vse boli delajo, ne bodo lahko izbrisali. I. M. > ; > Biti 1. decembra s plugom na njivi v sončnem in toplem vremenu je nenavadno. »IVlalokdaj se to zgodi,« je zatrdila Marta Goleš z Jugorja. Tu je zadnji, teden sijalo sonce, medtem ko so bile nižinske vasi v gosti megli. (Foto: Ria Bačer) Ni sile, dokler nam ni mar milijonov Nova delavska restavracija v BETI bi lahko razvažala kvalitetno hrano, pa se v kolektivih ne morejo otresti starih navad, čeprav jim račun pove, da bi se to še kako poznalo pri denarju Decembra je začela delati v Metliki nova delavska restavracija, sodobno opremljena, ki zmore pripraviti na dan okoli 2.000 obrokov hrane in je zaenkrat najmodernejši tovrstni obrat na Dolenjskem. Gostinsko podjetje Gostur in tovarna BETI sta za gradnjo žrtvovala nad 550.000 dih, zaposlenih imajo 5 kvalificiranih ktiharic, dela- li bi lahko s polno paro, vendar novi obrat, organiziran na samopostrežni način. „Čvekanja smo se odvadili^ Iz 14-letnih samoupravnih izkušenj Marije Starc: »Dolgo je trajalo, da smo ženske prodrle« Kmetijska zadruga Metlika je kolektiv, ki mu načeluje Manja Starc kot predsednica zadružnega sveta. Ob 25-letnici zadin-ge je bila med odlikovanci kolektiva, sicer pa vxxiii hranilno-kreditni odsek. — Najbrž ni veliko zadružnih kolektivov, ki bi žensko izbrali za predsednico. Kako, da se je to zfi^odilo pri vas? »Ko sem 1956 prišla v zadrugo, ženske še nismo bile kaj dostd upoštevane v samoupravljanju. Bolj formalno kot zares. Z leti se je veliko spremenilo. Jaz sem bila več let v u-pravnem odboru, letos pa so me izvolili za predsednico zadružnega sveta.« — Dolgo ste v kolektivu, z njim ste preživeli že dobre in slabe čase Ali. kmetje po vseh kolobocijah niso iz^^ubili zaupanja v zadrugo? »Res Je, da je bila na.ša zadruga pred leti po ustvarjenem dohodku najmo- čnejši kolektiv v občini in da smo spet kasneje poslovali komaj rentabilno. Kljub vsemu pa kmet še danes z zaupanjem prihaja k nam. S strankami i-mam precej opravka. Vsakokrat, kadar pride v jii-sarno kmet po opravku, želi še strokovnih nasvetov glede gnojenja, setve itd. Pač pa ljudje vedo, da za nestabilne cehe kmečkih pridelkov, ki predstavljajo najhujši problem, zadruga' ni kriva.«. — Kako vaš zadružni^ Kvet ocenjuje sedanji položaj zadruge? Imate dolge seje? »V glavnem smo zadovoljni. Graje ni, pač pa smo sprejeli sklep, da je treba čimprej urediti klavnico. V preurejanje t^a objekta bomo vložili ves razpoložljiv denar, čeprav imamo' še druge potrebe, kot je obnova lokalov. Naše seje trajajo 3 do 4 ure. Ni v^ čvekanja tja v dan. kot je bilo včasih. Zdaj se oglasi le tisti, kd ima res kaj povedati. Vseh 25 članov zadružnega sveta razume sedanjo politiko zadruge in jo popolnoma podpira.« — In kako vaš kolektiv? Se razumete? »Pri nas ni nasprotovanj in ne intrig. Zelo dobro se razumemo, posebno v u-pravi, kjer dela 10 ž«isk in 3 moški. Z našim direktorjem se da delati. Veliko zahteva, a mu radi u-striežemo, ker ni siten.« R. BaCER ni docela Izkoriščen. Trenutno se hranijo v njem samo zaposleni v BETI, ki dobivajo na izbiro najmanj 2 vrsti enolončnicr za malico po 3.50 do 4 din ter razna druga jedila, ki so običajna v samopostrežnih restavracijah, kosila po 6.50 do 7 din, prodajajo pa tudi špecerijsko blago in pijače. Tudi to dobijo stranke na samopostrežni način. Gostur je razen tega nabavil še nov dostavni kombi, s katerim je pripravljen razvažati dobro hrano drugim kolektivom ix) Beli krajini, toda ... Podjetja ne kažejo zanimanja, čeprav ima vsak kolektiv svoje težave z .menzo. Če upoštevamo dosedanje dotacije, ki jih podjetja namenjajo svojim obratom družbene prehrane, stroške za kuharsiko osebje, amortizacijo, transport in kurjavo, zavarovanje in drugo plačujejo za vsak obrok hrane po 2 din iz svojega. Ce bi se odločili hrano dovažati iz BETI bi polovico prihr^ili, vendar se kljub številkam, ki to dokazujejo, za novost ne morejo ogreti. Ker postavljajo v nekaterih kolektivih vprašanje, kam z njihovimi kuharicami. Je Gostur pripravljen sprejeti vso kvalificirano kuharsko osebje iz podjetij, ki bi se vezala na delavsko restavracijo. Pogovori tečejo, toda konkretnih odločitev še ni. Ne gre za to, da bi koga javno preganjali k odločitvi, pač le za preprost račun. V času, ko pK>udarjamo varčevanje na vsakem koraku, ‘je menda vredno premisleka, če 5 ali 6 starih milijonov nič ne pomeni. Sindikalna organizacija v kolekti\oi bi lahko s tem denarjem veliko naredila. Možnosti je že več: lahko bi denar dali za komvinal-no izgradnjo mesta ali za stanovanja delavcem, pa bi bilo nekaj koristi. 28. decembra bodo sejali Odborniki občinske skupščine Metlika se bodo sestali v pK>nedeljek, 28. decembra. Sprejeli bodo več odlokov, obravnavali pa bodo tudi smernice proračima za prihodnje leto in proračunsko politiko v letu 1971- Božakovo: vode manjka Spet na Božakovem manjka vode, zato jo morajo vaščani v sodih voziti iz bližnjega studenca. Pomanjkanje vode občutijo tudi v bližnjem Zlebeju in v vasi Radoviči, kjer pa vodo črpajo tudi iz Kolp>e. Novoletno s!avje po šolah Na vseli šolah v metliški občini bodo imeli novoletne proslave. Za učence višjih razredov bodo prirejali čajanke s programom, v Metliki bodo sedmošolci in osmošolci že zaplesali, medtem ko bodo imeli učenci nižjih r^redov in * predšolski otroci zabave zase, kjer bo nastopil dedeik Mraz. Manjši otroci bodo dobili skromne pakete, večji i>a bodo dobrote pojedli kar na zabavi. Veselje na Suhorju 26. decembra bodo učenci STihorske šole prztznovali novoletno jelko. Kot je že v navadi, jih bodo ob tej priložnosti obiskali predstavniki podjetja Jugotekstil iz Ljubljane, ker ima kolektiv te gospodarske organizacije že 10 let patronat nad šolo. Tudi to pot bodo šolarji na Suhorju deležni lepih daril' Hotel že oddan Podjetje Gostur pripravlja silvestrovanje tako v hotelu kot v gostišču na Dragah, na Vinomeru in v novi restavraciji BETI. V hotelu so rezervacije po 95 din že razprodane, igrali pa bodo črnomaljski Abadoni. Pri Makarju ali uradno v gostišču »Na Dragah« je še nekaj prostih mest. rezervacija s silvestrskim menujem in paketom presenečenja pa velja 85 din. V tem lokalu bo goste zabaval domači belokranjski ansambel. Na Vinomeru bo silvestrovanje samo za vnaprej napovedane skupine, v novi delavski restavraciji tovarne BETI pa bodo dočakali novo leto člani kolektiva. Ce bo kaj prostih mest. bodo sprejeli še druge goste. Karel Ružič Zaslužki pod 800 din bodo na tapeti Kako se godi delavcem in kako uspeva samoupravljanje v kolektivih, bodo pretresali na bližnjih konferencah sinclikalnih organizacij Sindikalne organizacije bodo v kratkem dajale obračun dela, obenem pa so na dnevnem redu konferenc predvi- . dene obravnave o samoupravljanju in o akciji, da bi v. kolektivih dosegli najmanjši zaslužek BOO din. Računajo, da bodo odkrito spregovorili o tem, ali so bi- li sklepi samoupravnih organov uresničeni in če so bi- li v korist delovnih ljudi, povedati pa bo treba tudi, kdo zavira samoupravne odnose ali ne dopušča, da bi se ti bolje razvili. Pri oceni^ delavske življenjske ravni bodo obravnavali stanovanjsko problematiko, prehrano delavcev, varstvo pri delu, nadomestila za čas bolezni ter uvajanje 42;ume-ga delovnika. Pri stanovanjski problematiki se- bo sindikat opiral na stališča slovenskih sindikatov, da bo treba v prihodnje več dajati za nakup družbenih stanovanj m ne večine sredstev za stanovanjsko izgradnjo porabiti za podpiranje zasebnih gradenj. Podobno Je s stališčem, naj bi bil najmanj Si osebni dohodek 800 din. Tu bo treba v vsaki delovni organizaciji ugotavljati, koliko imajo ljudi z majhnimi zaslužki, zakaj tako in po čigavi krivdi. S tem ni mišljeno, da bi sindikat za vsakega zaposlenega hotel izposlovati 800 din me- sečnega zaslužka,, pač pa, da bi delavec s polno zaposlitvijo in ob doseganju norme dobil 800 din. če pa na istem delovnem mestu eden normo presega, drugi pa je niti ne doseže, ni krivda podjetja, t«nveč je očitno, da gre za bolj in manj sposobnega delavca. V takih primerih bo treba načeti vprašanje če bo delavec, ki ne dosega norme, lahko še ostal na tem delovnem mestu, ker njegov stroj ni Izkoriščen.. O uvedbi 42-umega delovnika je bilo že toliko govorjenja, da kaj novega ni mogoče povedati, pač pa je dolžnost sindikata drezati' v to določilo, da bi obravnava tega vprašanja čimprej^ izgini-la z dnevnega reda 1^. Vsekakor pa namerava sindikat več pozornosti posvečati rekreaciji, kamor sodijo dopusti, regresi in podbno. Rekreacija ni opravljena s tem, da daje kolektiv delavcem možnost dopusta, medtem ko hodijo na morje na oddih samo uslužbenci. Delavce bo treba zvabiti na pravi oddih, kajti ne bodo dolgo zdržali ob celotnem napornem delu v podjetju in ob dopustu na njivah. Tudi krajši izleti, ki se mnogokrat sprevržejo v navadno veselico, nimajo nobene zveze s prjivim oddihom. Podpirati Športno dejavnost, prirejati poučne izlete in nagovarjati delavce, da- bi si privolili vsaj nekaj dni pravega oddiha pa je naloga sindikata, že dolgo vemo zanjo, pa vendar* je še veliko kolektivov, kjer te stvari niso urejene. V 'torek, 8. decembra, so Metličani v lepem številu po-'t^remili na zadnjo pot čevljarskega mojstra Karla Ružiča. Pokojni, ki je doživel komaj 56 let, je po vojni delal v čevljarskem podjetju, zadnja leta pred upokojitvijo pa je bil zaposlen v tovarni BETI. Rajni Karel v žiMjenju ni opravljal samo svojega poklica, temveč je sodeloval tudi pri raznih društvih, tako pri gasilcih, bivšemu Sokolu, orkestru, predvsem pa pri domači godbi, kjer je igral celi 38 let. Med vojno je bil v internaciji, nato pa je odšel v partizane, kjer je bil dodeljen godbi Glavnega štaba. Za svoje delo je prejel tudi tri odlikovanja. Metličanom bo pokojni ostal v lepem ifiominu. SPREHOD PO METUKI ■ SODOBNO SAMOPOSTREŽNO RESTAVR.\C1J0 SO na obćin-slu praznik odprli v tovarni BETI, vendar je v novih prostorih pridela redno obratovati Sele 8. dec. Abonentom so za malico razne-enolončnice na razpolago kranjske klobase, hrenovke, sendviči, za kosilo pa prav tako vr&ta rae-nih Jedi. V restavraciji je tudi dobro založen bife. ■ TULIPANI, Ki STA JIH NIZOZEMSKA TOVARNA NEVEDA oziroma njen direktor darovala tovarni BETTI, so že posajend po gredah okoli poslopij, kjer bodo prihodnjo spomlad zažareli v po-sanih barvah. Poleg t®g« so vsenaokrog zasadili veliko vrtnic in okrasnega grmičja. Tako podjetje BETI ne skrbi le za lepo iireditOT notranjih prostorov, t«mveč tudi za prijetni zunanji vide* avoje tovarne. ■ V PRODAJALNI GOSTUR tovarne BETI Je vsak. dan zelo »i-vahno. Zlasti veliko je zanimanje za novi Izdelek za ženske diolen loft, ki ga imajo naprodaj pp konkurenčnih cenah, in sicer v naj. različneJSih vzorcih in barvah. ■ KONCERTA ITALIJANSKEGA SIMFONIČNEGA ORKESTRA is Firenc, ki je minuli ponedeljek na^ stopil v Novem mestu, se Je ude-leiik) tudi okoli 40 učencev tukajšnje iole. To je vse hvale vredno, saj si mladina s tako kvalitetno ' prireditvijo znatno razširi svoje obzorje. ■ TA MESEC BO TUDI V ME-TlilKI nekaj glasbenih nastopov. Solisti Ijubljai^e opere Y>odo aa mladino pripravili koncert Ijud-^ih in umetnih pesnii, isti dan svečer pa bo na sporedu Draikisi s svojim delom uveljavljajo in na ta način pridobivajo družbeni ugled. Tak način deAa pa omogoča tudi, da bodo ob novih volitivaih lahko upoštevali tudi tiste, ki so zdaj preslabo zastopani: mladino, ženske, delavce, štixdente in kmete. • Bodo ostali doma? .Ko se bodo naši delavcd na tujem ob koncu leta vračaiM domov na počitnice, bodo občinski sindikalni s^i pripravili z njimi razgovore. V Novem mestu bo tak posvet 29. decembra ob 10. uri v Sindikalnem domu. Na posvetu bodo delavce med drugim seznanili tudi z možnost-•mi za zaposlitev doma; dolenjska p^jetja bodo pripra. vila spii^k možnih zaposlitev. Račimajo, da bo vsaj nekaj delavcev, ki zdaj delajo na tujem, prihodnje leto ostalo doma. 50% CENEJE! v Novotehnini prodajalni muzi kalij na Cesti komandanta Staneta v Novem mestu so znižali ceno nekaterim magnetofonom in transistor-jem, ki jih prodajajo 50 odstotkov ceneje. Tudi nekaj televizijskih sprejemnikov, ki so jim znižali ceno od 2.550 din na 2.000 din imajo še na zalogi. Avtomobili namesto krav Prostor pri bifeju ob Cesti herojev je postal že pravo parkirišče. Dokiler so bili živinski sejmi v Ločnd, so se tu ustavljali kmetje z živino, sedaj pa je prostor posebno ob prometnih konicah pravo postajališče avtomobdlov, katerih lastniki si gasijo že(}o v bifeju ali pa nakupi^ejo ▼ bUžnji samopostiredM trgovdni* čeprav je samopostrež- nico urejen parkirni prostor. Mar hočejo mešalnice prebiti dogovor o zamrz* njenih cenah? - Direktor novomeške zadruge: »Kje naj dobimo krmila za živino?« Zadnje dni so v iiovoonešiki kmetijski zadrugi Krka ves čas na tmih. Pravzaprav se igrajo moderno igrico o jairi kači in tako naprej. Ali drugače: Icot bi trgali liste na marjetici in govarili: bo, ne bo, bo, ne bo. Kdo bi to vedel? Stvar i)a seveda na igrica, pač pa hudo resna zadeva, la grozi, da bo kmetijstvo ponovno povozila. Direiktor zadruge inž. Jože Tanko je skoraj obupan: »Kako naj vem, ali bomo živino jutri lahko nakrmili ali ne?« Tu je bistvo problema: novomeška kmetjiska zadruga nima nobenih zagotovil, aJii bo krmila za svo.jo živino in za živino kooperantov ter siploh kmetov, ki rede živino, dobila danes, jutri... ali pa jih sploh ne bo dobila Ob uvedbi stabilizacijskih ukrepov so zamrznile tudi cene krmilom za živmo. V zadnjih mesecih so zaradi pomanjkanja koruize cene narasle za petino. Zato se mešalnice zd^ij izgovjarjajo, da po zamrznjenih c^ah ne morejo več mešati, ker je ta cena prenizka v primerjavi s posameznimi cenami surovin. Ker pač 25vezmh predpisov ne morejo poteptati so našle drugo pot za reševanje svojih težav: zahtevajo dodaitna doplačila v najrazličnejših obli-ka£i, najpogosteje pa kot prevozne stjx>ške ali pa strokovne usliige. Iz t^ ozirov je krmila seveda čedalje teže dobiti. Zadruga ostaja po nekaj dni brez krmil, kar je posebno občutljivo pri perutnimdoi proizvodnji. Direktor zadruge je postregel z naslednjimi podatki: proizvom opreme in modemejšdh strojev, se pravi z odpravo ozkih gri. Pri novi modernizaciji bo torej glavna dolžnost odpraviti ozka grla in izboljšati deQovne pogoje — v lakirnicah bomo morali poskrbeti za sušilne kanale, z avtomatizacijo pa bomo zagotovili še boljšo kvaliteto izdelkov.« — Zdajšnja modernizacija vzbuja upanja, da se bo proizvodnja še naprej hitro večala. Kaj imajo od denarja, vloženega v rast podjetja, delavci? »Modernizacija pomeni hkrati odpravo težk^a fizičnega dela — ročnih transjjortov težke hlodovine, ročnega posluževanja strojev. Tako se izboiljšu-jejo delovni pogoji, zaposlenih, stroški pa se zaradi avtomatiziranega procesa zmanjšujejo. Stroji se ne motijo, delajo točneje in zanesjjjiveje. Produktivnost je večja, osebni dohodki tudi. I-ahko trdim, da ne bomo nikogar odpustili: modernejši stroji sicer zahtevajo sposobne Hudi, a vsakomur damo možnost za prekvalifikacijo in preusmeritev.« — Koga predlagate za naslednji četrtkov intervju? »Kaj, ko bi Marian Simič. načelnik oddelka za gospodarske in družbene delavnosti novomeške slni-pščine, povedal o bodočem industrijskem in sta-novanlskem razvoju Novega mesta in povezavi mesta z okoliškimi krali, še posebel s hitro se razvijajočo Stražo?« J. SPLICHAL Skupno preživeti čas Plodno sodelovanje med vojaki in mladino SEJA OBČINSKE KONFERENCE SZDL: Beseda o ostarelih - zdaj pa pomoč Analiza je v besedah pokazala, kaj moramo v življenju narediti - Za novega tajnika občinske konference SZDL izvoljen Franc Bartolj Tretja seja občinske konference SZDL v Novem rodnikov sploh nima, drugim mestu je bila pretekli petek namenjena razpravi o pa sorodniki ne i>omagajo. kulturni dejavnosti v občini, akcijskemu načrtu za Bržkone je na mestu trditev, pomoč in varstvo ostarelih ljudi, razpravi o sistemu da bd morali sorodniki poka-stalnega evidentiranja možnih kandidatov za od- zati več skrbi in humano-bomike in poslance ter volitvam tajnika občinske sti — vsa(j do svojih najbliž-konference SZDL. Ker je izvršni odbor mendl, (to jih! predsednik Franc Beg zares ne more odpravljati vs^ . Kar 311 ostarelih ljudi je poslov in ker tudi statut predvideva tajnika, so na starih več kot 65 let; med 454 seji za to delovno mesto izvolili Franca BartJja, ki občani, ki potrebujejo našo je bdi doslej socialni delavec na Centru za socialno pomoč, j^ 357 žensk in 97 delo v Novem mestu. Tokrat so spet raz^jravljali moč pri delu in oskrbi doma, o pomoči ostarelim občanom, 81 nego na domu, 44 bi jih ki jih je v novomeški občini moralo dobiti čevlje in oble-454. Popisovalci so v anketi ko, 54 bd jih morali občas-ugotovili, da jih 189 potrebu- no obiskati, 40 pa bi jih moje socialno ix>moč, 79 se jih rali sprejeti v socialne zavoje izreklo za večjo pomoč, de. 19 primerov je, to bd bilo 161 oseb od teh živi v dob-potrebno z^avljenje na do- rih s^ovanjskih pogo^ 223 ‘njihov^u "vs^'^^’ moških. Kar, 90 ostarelih se še preživlja z delom na kmfe-tiji. Nedvomno je analiza dobra osnova za resnično reševanje težav. S tem da smo problem analizirali' in ugotovili, da so tudi taki, kd so prepuščeni sami sebi in okolju, smo naredili šele prvi korak. mu, 30 bi j£i morali zdrav- v slabih, v skrajno slabih pa stveno zavarovatir 14 zdrajvi- 70. 219 ostarelim občanom poti v bolnišnici, 103 nuditi po- magajo sorodniki, 93 jiLi so- Niso važne občinske meje šolski center za kovinarsko stroko iz Novega mesta se uveljavlja tudi v Ljubljani, kjer ima veliko učencev Izobraževalno delo šolskfe- iz Nov^a mesta tudi v Ljub-ga dela za kovinarsto stroko Ijani trdno zasidran, čeprav v Novem mestu ni dmejeno se je tam zaradi konkurence težje uveljaviti. S. D. „Tisoč radosti“ v Šentjerneju Novembrske sklepe o dveletnem tekmovanju Jugoslovanskih pionirskih iger pod geslom »Tisoč radosti« je pionirski odred »Martina Ko- mu življenju ne pomaga dosti. Zdaij smo pokazali z besedami, kaj je potrebno narediti z dejanji. Pričaikujemo laliko torej resničnih dobrih del! J. S. VELIKA IZBIRA Pri ELEKTROTEHNI v Novem mestu imajo veliko izbiro vsega elektrotehničnega bl^a. Ce boste v zadregi za novoletno darilo, se oglasite pri Elektrotehni. Razni elektrotehnični aparati in prii>o-močki so primerra darila za le na Novo mesto, vzgoja kadrov je usmerjena tudi drugam. Eno izm^ novih delovnih področij je strokovno šolanje poklicnih vozmikov motornih vozil, ki ima oddelka v Novem mestu in Ljubljani. Na ljubljanskem sestanku vodstva novomeške šole in diplomantov, ki so končali izpite za poklicne voznike, so povedali, da je bila pot do diplome težka. Mladi ljudje tarja« v Šentjerneju že začel novo leto. V tej prodajalni niso poznali prostih dni, ves svoj prosti čas so v dveh mesecih in pol, kolikor so se šolali, porabili za usposabljanje. Znanje jim v praksi veliko koristi. Predavatelji so *bili usposobljeni, organizaci- bosite najlaže izbrali primeren transistpr, gramofon, magnetofon, gramofonske plošče in drugo. S praktičnim darilom, ki ga boste kupili pri ELEKTROTEHNI, boste prav gotovo (PO-E) uresničevati z lastnim programom, ki 90 ga razgrnili v prvi številki svojega glasila »Naša pot«. Na to kaže geslo iger na naslovni strani in vsebina številke. Pionirji bo- ____________ _________ do tekmovali s prireditvijo ja delanje bila vaoma. Diplo- »Novoletna jelka«, pripravili razveselili sorodnika, prijate-mantje so potrdili, da so se pustovanje, praznovali ija ali znanca, veliko naučili tudi iz splošne pomladi, ob dnevu mla- izobrazbe. pripravili za- V Novem mestu je take iz- bavno-gl^beno prireditev, pite naredilo 36 kandidatov. Nastopali bodo na strelskih, v Ljubljani pa kar 205. V prometnih, novinarskih, pev-treh ljubljanskih oddelkih se skih, športnih in fotografskih zdaj šola Se 127 kandidatov, tekmovanjih, prijavili se bo-Tečajniki morajo narediti »Veselo šolo« in »Smej- teoretični in orattični del iz- ^ se z nam'.«: s prvli^ pripita, ki zahteva poznavanje spevki v ^ojem glasilu so prve pomoči, cestnopromet- akcijo že začeli. Ce bodo ta-nih predTJisov in tehniko vož- nadaljevali, potem bodo nje. Učni program je uskla- ^»hko posnemali svoje pro- SUHOKRAJINSKI DROBIŽ NA NAJZNAČILNEJŠEM STOL. PU ZU2E.MBERSKEGA GRADU po-lagajo ostrešje. Ce bo lepo vreme, bo stolp še ta teden pokrit, spomladi pa bodo zunanje stene preoblekli z grobo malto. Zidarske odre so postavili že tu. di v notranjosti sosednje^, manj-Sega stolpa, kjer bodo najprej očistili obodm zid. nato pa bodo spomladi obod podzidali do 'prvotne višine in ga nameravajo i>ozneje s stolpoma, ki gledata na txg. urediti In pokriti. JAREK ZA VODOVOD DVOR. SKEGA VODOVODA je izkopan prav do Sadinje vasi, in če bodo dopuščale temperattime in vremenske razmere, bodo v nekaj dneh položili vanj še cevi. Dograjeni rezervo^ nad Zafaro in hitrejše napredovanje izkopnih del pri cevovodu sta pritegnila nove interesente za vključitev v gradnjo vodovoda. V ŽUŽEMBERKU POGREŠ.\JO ŽIVINSKO TEHTNICO, odkar je Zavod za izmero uteži in meril izločil dotedanjo živireko tehtnico za popravilo. Sedaj tudi žužem-berški okohš uporablja tehtnico na Dvoru, kar je pa za bolj oddaljene kraje neugodno. Zadruga je zainteresirana, da bi tudi v Žužemberku tehtal živino, zato lah-ko upamo, da bo urgirala popravilo tehtnice. IZ LAŠC NAD DVOROM V VASI LIPJE IN MALO LIPJE popravljajo krajevno pot. Grob material so občani iz teh vasi sami pripravili, finejši material pa vozijo iz peskokopa krajevne skupnosti pri Šmihelu nad Žužemberkom. Krajevna skupnost nudi material zastonj, opravi brezplafeo nakladanje m plača prevoznike. Predvidevajo, da bo s t^ dala prispevek v višini 7000 din, seveda pa bodo tudi občani teh vasi opravili delo za približno enak znesek. Ko bo pot popravljena, bo v vas lahko pripeljal tudi avtobus SAMOTOSTREŽNO TRGOVINO BI RADI imeli v Žužemberku. O tem je slišati na raznih pogovo. rih, na drugi strani pa se zadruga pripravlja na rekonstrukcijo sedanjih gostinskih prostorov v trgovinske prostore Zato bi bilo to moč upoštevati. RIBOGOJNICA POD ŠMIHELOM NAD ŽUŽEMBERKOM naj bi soet služila svojemu namenu. Za to se zavzemajo ribiči iz žužemberškega pododbora, pa tudi drugi delavnik iv ži^mberku in okolici Me-nijo. da je škoda, ker je ta ob-jekt sedaj brez koristj. M. o. • Kako V mladinskem klubu? Predsedstvo občanske konference ZMS je na svoji zad-njd s«ji sklenilo, da bo v kratkem občni zbor novomeškega mladinskega kluba, na katerem bodo mladinci izvolili klubsko vodstvo, določili delovni načrt in uredili pristop v klubske prostore z izkaznico na podlagi plačane članarine. Novomeška kronika Letos pK)teka drugo leto na- najboljša pot za poglabljanje s programi drugih šol. ki ujetnike, ki so letos postali črtnega sodelovanja med no- bratstva in enotnosti med učijo ooklicne šoferje. Zara- prvaki vomešiko mladino in vojaki, mladimi In pripadniki JLA. dobrega dela je šolsiki MARJAN TRATAR ki je za vse brez dvoma velikega pomena. Letošnje sodelovanje je bilo Izredno plodno na področju družbeno-po-litične, kultumo-zabavne in športne dejavnosti. Posebno raznoliko je bilo sodelovanje na družbeno-po-litičnem področju. Mladina in vojaki so imeli več skupnih predavanj in razgovorov. A. V. center za kovinarsko stroko V NOVEM MESTU PRAVIJO: Kultura naj ne bo desetnica Za ustanovitev občinske kulturne skupnosti ■ SLOVENSKA KRAJINA, NJENE ZNAČILNOSTI IN VARSTVO — pod tem naslovom bo Hortikulturno društvo organiziralo predavanje, ki bo 18. decembra, ob 17. uri v Sindikalnem domu. Pre. daval bo ravnatelj'Zavoda za spomeniško varstvo iz Maribora Mir-. ko Šoštarič. Predavanje bodo spre- aaS mljflJi z okrog 200 diapozitivi. Pri- c« „ rojeno bo ob koncu evropskega le- Prete&li t^dcn so v novorocsici . lin* bitelji posebno pa r^Uadi- Bratec iz Zagrada - Zlatka, Bo. ~ vabljem!___________________ ža Zgonc iz Ravnika — Tomislava, ■ VULKANIZER pri Petrolu ob Marija Hudorovac iz Lokev — La- Cesti komandanta SJtaneta je da. Slava Bcrlša iz Lokev — Sa- v soboto polne roke dela Prw feto, Ivanka Simonič z Vinjega delavnico je bila vrsta avtomobi- ... Na tretji seji občinske kon- še posebej pa so spregovori- _ Albino, Marija Jurejevčič lov, ki so čakali na p^raviio. vojaki so več kot desetkrat ference .SZDL v Novem me- li o ustanavljanju kulturnih Rfdwičev - Mojco K^a^ *^°zavS-ov^ti‘ obiskali novomeške delovne stu so govorili o vprašanjih . skupnosti. i? žabje_ v^i. - Gregorja, Oti. «ska. se organizacije, mladina je vo- kulturne dejavnosti v občini, jake obiskovala v kasarnah lija Plut z Uršnih sel — Roberta, Se preden bosta cestah sneg in V razpravi so sprejeli več Rezka Kovačič s Trške gore — led. sklepov: občinska skupščina Ivana, Marija Grahrit iz Rožanc n NOVOLETNA PRAZNOVANJA in sodelovala z njimi v terenskih vajah in pohodih, skupno so obiskovali znane kraje iz NOV, pripravljali skupne akoije. vojaki sO bili vključeni v posamezne mladinske organizacije in v občinsko mladinsko vodstvo ter drugo. Na kultumo-zabavnem po Orkester iz Firenc koncertiral pri nas naj na svoji naslednji seji ustanovi iniciativni odbor za ustanovitev kulturne skupnosti. Menili so, naj krajevne or- V ponedeljek, 14. decembra zvečer. Je v novomeškem Domu kulture koncertiral ganizacije SZDL in krajevne simfonični orkester palače skupnosti z društvi, ki goje Pitti iz Firenc. Italijanski kulturno dejavnost, sprego-umetniki so izvedli Rossini- vore o zakonu o financiranju dročju‘7o''ckuOTo'* Viottijeva in Schuber- kulturnih skupnosti in o za. več ra^L! tova dela. Soli^ je bil Crl- k^u o ustanavljanju l^ltur- stiano Rossi. Odličnemu or- nih skupnosti. Podprli so us-kestru je dirigiral Umberto tanovitev občinske kulturne Cattini. Gostovanje priznane- skupnosti, poudarili pa so. — Leoipolda, Cvetka Cezar s Krke bodo organicirall tudi v vseh no- — deklico, Marija Sol iz Metlike vomeSkih hotelih in rretavracij^. — deklico, Marica Gnibač iz Ro-salndc — deklico, Frančiška Kastelic iz Dmovega — ddclico in Julijana Bučar iz Harinje vasi — deklico. — Čestitamo! Dništvo:(|poMen!^v No«6 mesto : ; rov in akademij, zabavnih prireditev, partlzanskUi večerov in akademij, prčslav In plesov. ga orkestra je vzbudilo za- da je potrebno tudd medob- štorih kluba nlmanje novomeškega in činsko sodelovan,je. Iniciativ- Tudi na športnem področ- okoliškega občinstva, da je n’ odbor za ustanovitev kulju je bilo stalno sodelovanje v lepem številu obiskalo pri- turne skupnosti naj še na- V obliki tekmovanj v vseh reditev. Koncert je priredil prej učinkovito skrbi za us- Sportnih panogah. zavod Za kulturno dejavnost tanovitev kulturne skupnosti, Takega sodelovanja si obo- v sodelovanju z ljubljanskim pri svojem dolu naj upošte- ji Se vnaprej želijo, saj Je Festivalom. va tudi delavne organizacije. Za zabavo bodo igrali znani instrumentalno-vokalni ansambli. Rezervacije že sprejemajo. ■ TUDI IZLOŽBE so dobile novoletna oblačila, ki nas že opozar. jajo na praznike z napisi In lepo pripravljenimi darili. V vsaki trgovini 90 tudi letos pripravili različna darila, s katerimi lahko razveselite svoje najbližje. To so volnena oblaftiia, keramični in porce. lanski predmeti, stekleni izdelki, knilge, najnovelše plošče in drugo. ---------------------------------------- ■ NAVAL pri opravljanju 8o- Društvo apokoiencev Novo mesto ferskih »zpitov se še ni polegel, prireja za svoje člane 31. decem- Bodoči voimlki želijo Izpite oora-bra 19T0 ob 19. uri v vseh pro- viti še pred snegom in CTdim vremenom. Vozniška komisija je vse dni zaposlena do poznega večera, avtomobili z oznakami L pa krožilo tx) mestnih ulicah po ves dan. z godbo In plesom. Prijave in vendar so rezultati opravi tenih iz-vplačila rezervacije (25 din za ' pitov zelo omagajo pri zadovoljevanju sodobnejšega potniškega prometa. V zadnjem času je podjetje napra%ilo veliko potezo: z novim letom bo prišlo do združitve z novomeškim hotelom Metropol, ki bo v doslednem času s pomočjo Goriancev nosta! največ ia erostinska organizacija v Novem mestu. Plod tega združevanja pa ie nov hotel R kafeeoriie s 125 nocfeliami novim avtomat-Urivn 5+i»*i«:fpznim keglilščem itd. Združeno podjetje bo zaposlovalo blizu 400 ljudi in bo imelo že 40 milijonov dohodka-Gradnja bo po predvidevanjih končana 1973. ■£ 3 > o c c: « o c o O o c 40 O o s- “• co O E ra ■O "D 0) (U N > ca > V) o ♦r j-j *3 5 p s 1955 107 6 1964 194 24 50 95 3.980.000 2.620.000 280 9.400.000 10.500.000 560 1970 300 39 169 26.000.000 31.500.000 1.900 Kamioni »Gorjancev« prevozijo na leto tudi do 10 milijonov kilometrov po cestah Jugoslavije. Tovornjaki Gorjancev v glavnem križarijo po jugoslo-vanskiih cestah, le redki se odpravljajo tudi 6e^ mejo v Italijo. Naj več pre«važajo za stalne stranke; tx> so večja slovenska podjetja Saturnus, Papirnica — Vevče, Mlinotest — Ajdovščina itd. Dobro organizacijo in zanesljivo dostavo pa omogočajo številne poslovalnice, ki jdii imajo že sedem (Ljubljana, Maribor, Reka, Zagreb, Osijek, No- vi Sad in Beograd); pogodbeno sodelovanje z nekaterimi drugimi podjetji pa imajo še v Kopru in Sarajevu. Smisel teh poslovalnic je, da se na teh mestih organizirajo prevozi, tako da kamioni le redko kdaj vozijo prazni. Tovornjaki prevozijo na mesec na sto tisoče kilometrov, med temi je komaj nekaj tisoč praznih. Torej dobra organizacija omogoča čimvečjo izkoriščenost vozil. Sedem poslovalnic po vsej državi Podjetje je v letošnjem letu doseglo optimalni razvoj. Pred kratkim so nabavUd 60 voail in prikolic s skupno nosilnostjo 750 ton. Vozil imajo dovolj, manjka pa jim kvalificiranu! ljudi, šoferjev C, E, in D kategorije. Na ši>edioij'i, ki je zelo zahtevna, v glavnem vozijo mladi ljudje, saj je poprečna starost 26 let, na avtobusih pa so starejši, preizkušeni vozniki; njihov starost se suče okoli 35 let. Ker so na svojem sedanjem deOovnem področju dosegli veliko, ni čudno, da so njihova razmišljanja in načrti usmerjeni Se kam drugam. Združitev in nov hotel Novo mesto je med redkimi večj'imi slovenskimi mest^ ki se ne morejo postavitd s sodobnim hotelom. Hotelske zmogljivosti so v glavnem ostale na predvojni ravni, mesto in gospodarske zmogljivosti pa sO se vidno spremenile. Novomeška gostinska podjetja do zdaj niso mogla ustvariti zadostne akumulacije, da bi šla v novo gradnjo. Zato "prihaja, v poštev samo združitev vseh zmogljivosti oziroma povezave z večjo in močnejšo sorodno organizacijo. HoteJ Metropol in Gorjanci sta že tesno sodelovala. K temu jih je usmerjaj tudi skupni delavni prostor na Novem trgu. Metropol je v zadnjem času z lastnimi sredstvi pokazal veliko voljo napredkom, vendar je 50-olanski kolektiv ostal brez močd, ko je bil govor o večjih naložbah. Gorjanci so imeli posluli za njihove želje, tako je prišlo do pogovorov, ki so že rodili prve sadove- Z začetkom prihodnjega leta ge oba delovna kolektiva združita in skupaj razmišljata o novem hotelu. Idejni načrt je narejen Idejni načrt za novi hotel B kategorije s 125 posteljami in štiristeznim avtomatskim kegljiščem je izsdelan. Hot«l bo stal na mestu, kjer je danes Zavod Za rehabilitacijo In zaposlovanje invalidov Rog. Z gradnjo pričenjajo že v začetku prihodnjega leta. sredstva so na voljo, le 6e bo Rc^ dobil ustrezno lokacijo. Gradih bodo v dveh etapah. Najprej bo na vrsti novi -deJ, potem pa še že obstoječi, zato da ne bi bila preveč okrnjena sedanja dejavnost. Gradnja ne bo preveč luksuzna, bo funkcionalna. Na Dolenjsem je kegljaška dejavnost zelo razvejana. Nadaljnji razvoj tega zanimivega športa pa ovira pomanjkanje avtomatskih kegljišč, saj napredek ne more več naprej. Zato je gradnja avtomatskega k^ljišča več kot potrebna, verjetno pa se bo naložba v najkrajšem času tudi obrestovala. Res, da ima tudi hotel Otočec v načrtu gradnjo sodobnega kegljišča, vendar dva ne bosta preveč. Kompas - Gorjanci ^ vzorno sodelovanje Pred leti so Gorjanci skupaj s Kompasom odprli skup. no turistično poslovalnico na Novem trgu. Objekt, ki je v okras temu delu Novega mesta, je že upravičil svoj obstoj. Gorjanci se s sodelovanjem polivalijo, saj sO v letošnjem letu na ta račim priredili že več zanimivih potovanj v tujino. Razen tega so ljudem omogočili organiziranje potovanj. To je bil pr- vi poskus podjetja še dalj prodreti na področje, ki pa se Je na obojestransko zadovoljstvo obneslo. Vsaka načrtna združitev je koristna, zato ni dvoma, da bosta novo združeno podjetje Avtopromet, gostinstvo in turizem Gorjanci -- Novo mesto ter hotel Metropol dobro uspevala. MIRO JERAJ — pred-sednik delavskega sveta pri »Gorjancih«: »NaS delavski svet je to gospodarsko potezo skoraj brez pripomb sprejel. Ker smo doma stvari precej uredili, je prav, da gremo še naprej! Povsem zaupamo odgovornim, prepričani smo, da bo za oba kolektiva bolje, ker le na ta način l!ihko oboji napredujemo.« FRANJO ZUPANČIČ — predsednik delavskega sveta v Metropolu: »Naš kolektiv se dobro zaveda, da z lastnimi močmi ni moč hitro napredovati, zato smo se na referendumu odločili za združitev z »Gorjanci«. Zavedamo se, da so »Gorjanci« močno podjetje, zato smo pre* pričani, da bomo kmalu uresničili skupne na^ črte.« 'š'? .... WS"'''' - ' v-. mrnm Turistična poslovalnica zadovoljstvo obnesla. Novem trgu v Novem me«tu je T obojestransko Maloštevilni kolektiv hotela Metropol je sam poskuSal slediti času, krona prizadevanj je tudi nova sodobna ekspresna restavracija* v Novem mestu (na sliki). *■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ i I ■ Telosnovzgojna dejavnost na Dolenflskem je v pre- ■ ■ teklean letu kJjub nič kaj rožnatim pogojem napredo- S ■ vala. Manjka denn.rja, kadrov, telovadnic, igrišč — mar- S S sdlkaj, kar v drugih krajih Slovenije že imajo. Vendar S ■ je bil v 1. 1970 le dosežen leip napredeik, alastd je vred- ■ S no omeniti nenehno rast šolskih špoflrtoih društev, ■ S razvoj dela\'skdh športnih iger in zaanavai napradeik S ■ telesne vzgoje nasploh. Že sam podatek, da se Dolenjci S S u\’eljavljamo v repoiblišikem in zsveznem merjenju mo- ■ S 5i, pove vse. ICaj vse bi se daJo doseči, če bi bili dani ■ S asriOvni pogoji, ni treba posebej omenjati. Žal imajo ■ S možnost marsikje samo v občinskih sa'^ščih, dragje ■ ■ pa dielajo, kot vedo in znajo. Največkrat je sikrb pre- ■ S puščena redkim posamezniKom, loi morajo zaradi tega ■ ■ opraivijati prav vse. Vemo, da to ni prav! Skrb za te- ■ ■ lesni razvoj mladine ne bi smela sloneti na ramenih ■ ■ posameznikov, morale bi i>omagati tudi družbene orga- S S nizacAje, če ne drugače, pa s sredstvi. ■ ■ Najslabše je poskrbljeno za osnovno vadbo otrok. S ■ če hočemo vzgojiti zdJ^ve in telesno razvite ljudi, je S S treba začeti vadit: že v otroški dobi. Vendar ob ug> ■ ■ tovitvah, da ima skoraj 50 odst. otrok manjše ali večje ■ ■ telesne hibe, še vedno pozabljamo, ko' gi^imo nove ■ ■ šole, na telovadnice. Priporočilo, da ne smejo graditi ■ ■ šol brez telovadnic, se skoraj nikjer ne upoštava. Ob ■ ■ znanem dejswu, da naša vseljudska obramba računa ■ S na krepke mladeniče, je to posmeh tem riačelom. ■ ■ čeprav telesne vzgoje ne moremo ocenjevati samo ■ ■ sko^ prizmo športnih dosežlkov, moramo vendar ome- ■ ■ nltd, da je bil v tem letu največji napred^ dosežen ■ ■ v rokometu, košarki, atletiki, namiznem tenisu in smu- ■ 5 Čanju. V drugih športih pa smo približno na lanski ■ ■ ravna. ■ ATLETIKA: Prej ženske, zdaj moški! Atletsko središče Dolenjske je Novo mesto, čeprav mu je še pred letom, dvema Kočevje izpodbijalo to ime. Ob teh dveh se pojavljajo Se manjša žarišča, kjer je vrsta nadarjenih atletov. Letos so naj-veC dosegli Novomeščani, saj so se dobro odrezali na vseh tekmovanjih. Poseben napredek so pokazni mo6ki, ki so peti v Sloveniji. Dekleta so v glavnem, razen redkih pofiemeenic, ostala na isti ravni. V Kočevju atletika spet počasi oživlja, morda bo čee kakšno leto bolje. Med posameamiki je vredno omeniti Novomefičana Vojka Dra-Kofis, ki je postal resJUbliSki in dr. iavni prrok v peteroboju med mladinci, in Marjana Spilarja, ki j« S© vedno najboljSi metalec kopja v naSi republiki. Od deklet sta najdalj priSli Tatjana Gazvoda, ki Je slovenska reprezentantka, in Marjet« Pučko z novim dolenjskim rekOTdom v skoku v višino < 1 M metra). AVTOMOBILIZEM: Gorjanci so postali pojem Po lanskih skromnih začetkih se Je letošnja druga dirka za nagrado Gorjancev še bolj uveljavi'a. Velika udeležba, odlični dosežki Gorana Stroka so to prir>^i letos razdelila prvi dve mesti ni re. publiškem prvenstvu letalskih modelov v Prečni. Res, da &ta bila vrsto let med najboljšimi, vendar takšn^a usp^a vseeno nismo pričakovali. V jadranju pa se Je dobro odrezal na republiškem m državnem prvenstvu nadarjeni Joit Keršič. ŠAH: V Kočevju nekoliko zaostajajo Ko so šahovska borišča zapur.t!-U šahisti Kočevja, smo Dolenjci v šahov^em svetu takoj .zgubili ime. Lani smo se celo lahko postavili z republiškima prva.c >.^3 Rudijem C^termanom in Anico Praznik, letos pa je bera bolj -pičla. Novomeščani še nekako vlečejo, vendar se spet v Kočevju in drugje porajajo no^i šahovski klubi, ki bodo kmalu zapolnili vr* zel. TENIS: Premaknilo se je naprej! Tenis se igra v glavnem v Vo-vem mestu, drugje se bolj uveljavljajo posamemiki. Letošnja sezona je bila za tenis kar uspešna. Nekaj turnirjev je zelo poži iJo dejavnost v Novem mestu, prave množičnosti pa ne bo, dokler ne bodo v teniške vrste pristopili mladi. SLAVKO DOKL Kdo bosta letos najboljša športnika Dolenjske? Leto gre spet h koncu. Športna tekmovanja se v glavnem končujejo. Prav je, da spet naredimo letni obračun in ugotovimo, kam smo prišli na področju športa. Športno uiredništvo Dolen-' skega Usta objavlja tudi letos glasovalni listek, s katerim boste izbrali najboljšega športnika in športnico Dolenjske v 1. 1970. Pri izbiri upoštevajte, tako da bo deseterica res pravično izbrana. Opozoriti vas moramo, de bomo cAJavUi strokovno cx;eno naših znanih telesn(> vzgojnih delavcev in tako njihovo mnenje primerjali z rezultati glasovanja naših bralcev. Način tekmovanja: I. mesto — 5 točk, II. mesto — 4 točke itd. Enako bomo točkovali v moški in ženski konkurenci. Vsak bralec ima pravico poslati uredništvu neomejeiio število glasovalnih listkov. Prosimo, da nam glasovalne listke pošljete najkasneje do 31. decembra letošnjega leta na naslov: DOLENJSKI LIST, Novo mesto, Glavni trg 3, z oznako »Športna anketa«. Najboljša športnika, ki Ju boste Izbrali, bosta dobila. lep pcrical Dolenjskega lista v trajno last, dtnigo in tretje uvrščena pa darila. Izmed tistih, ki nam boste poslali ankete, bomo issbrali deset bralcev tn jih nagradili s knjli-niml' darili. Navedli bomo nekatera imena znanih športnikov, o katerih smo največkrat brali: ATLETIKA: Marjan Špilar, Tatjana Gazvoda, Vojko Dra-gaš, Ivica Jakše, Stane Sega, Meta Pučko; AVTOMOBILIZEM: Drago Badovinac, Tone Kump; BALINANJE: Rudi Mraz; GIMNASTIKA: AniU Gajiš; KARATE: Stane Iskra; KEGLJANJE: Jože Mrzlak, Rudi Fabjan; KOŠARKA: Žare Kovačevič, Jože ^lichal. LETALSTVO: Dušan Zupanc, Adolf Šuštar, Jože Keršič; NOGOMET; 2ika Makrimo-vič,-Emil Gaser, Dobrivoj Petrovič, Zvone Lapuh. Slavko -^Smuc; NAMIZNI TENIS; Krnc, Somrak, Rački, Benčina; ODBOJKA: Marina FU«. Boštjan Jenko, Peter Štor, I^jze Babnik; PLAVANJE: Franc Čargo, Nevenka Jenkole, Igor Turk, Tea Preskar; ROKOMET: Polde Rovan, Darko Šetinc, Slavko Bosina, Tomislav Svažič, Jože Šilc, Franc Ponikvar, Marjan Zaman, Nikola Radič, Stanka Molan, Vladka Bužančič, Jože Mikulin, Viko Lazar; SMUČANJE: Veljko Kolenc, Marjan Sonc ml.. Lučka Seri* ni; SPEDWAY: Ivan Molan; STRELJANJE: Marjan Ko«, Martina Bračko, Julka Bra-tuž; SAH: Rudi Osterman, Ste* fan diner, Igor PeiAo, Amca Praznik, Tone Škerlj, Tone Pramik; TENIS; Pavle UW, Jo»* Splichal, Samo Medic. Glasovalni listek MOŠKI: Priimek in ime panoga 1 - ............................................ ,2 : ........................................... 3..........-...............v--............... -- 4........................ -..................... 5.................-.......................... - ŽENSKE: Listek izpolnil: (navedite točen naslov) •••••••i mmm 1 X KUHINJSKE NAPE, kotle za coitralno kurjavo, motorne žage in dmge izdelke HUSQVARNA, BENTONE gorilce za koOe centralnih kurjav, ELEKTROLUX hladilne omare za globoko zmrzovanje, hladilnike, likalne stroje, sesalce za prah, loščilce pariceta ter druge švedske Izdelke lahko kupite na devize pri podjetja ROG - Novo mesto, Dalmatinova 1, ka opravijo tuđi montažo in seoris za naStete izdelke. UNIVERZAL - Ljubljana ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ OB PETKIH IN SOBOTAH GLASBA IN PLESI v KAVARNI na Glavnem trgu v Novem mestu je odslej vsak petek in soboto ples. Igra ansambel Trilling. Sprejemamo rezervacije za SILVESTROVANJE! Kolektiv Kavarne čestita svojim gostom za rovo leto 1971 in se priporoča za obisk! t REJCI PRAŠIČEVI KOTEKS TOBUS odkupuje svinjske kože od 1. novembra 1970 PO ZVIŠANI CENI 450 din za 1 kg Oderite vsakega prašiča in oddajte kožo najbližji zbiralnici! RAZGLAS ROKA ZA PRIGLASITEV SEČNJE LESA V SEČNIH SEZONAH 1971/72 IN 1972/73 Na podllagi doik}£ii 12. člena pravilndika o določanju količine lesa za domačo uporabo GG BiTežice objavlijoiio gossdni obrati Brežice, Ko^ stanjevico, Mokronog, Senovo, Radeče in Sevnica ROK ZA PRIGLASITEV SEČNJE LESA V SEČNIH SEZONAH 1971/72 IN 1972/73 Goraind posestniki, Id ima^Jo goox3ove na območju zgorad mvedenih goednih obratov, naj prijavijo sečnje v svojfli gozsdovih, kakor tiidd isvan gozdov v roku . od 3. januarja do 15. februarja 1971 Go0dnd jKJsestoaci, ki Imajo namem sekati Izključno za domačo uporabo, morajo obveano priglasiti seč-c^o za dve naslednji leti skupaj. Vsak gozdni posestnik mora ob priglasitvi sečnje i^avitd, kniliko od skupno priglašene količane lesa ssa sečnjo bo imel za domačo uporabo lesa za kurjavo in koliko tehničnega lesa, ter kodlta) je nameniš za piodajo. Priglasitve sečenj sprejemajo navedeni gozdni otoati. Priglasitev Je sicer možno opraviti tudi pismeno na področni goosdni obrat, vendar pod pogojem, da lastnik goosda v pismeni prijaivd navede vse podatke o gozdu ter v kakšne namene potrebuje les. V raajjisamem rofcu so priglaMtve sečemj proste vsakega plačila. Izven razpdsanega roka gozdni obrati ne bodo več sprejemati priglasitev, razen za i^sredne potrebe v primeru rfemembamih nezgod. Uprava Gozdnega gospodarstva Brežice KOLINSKA TOVARNA HRANIL UUBLJANA vabi k sodedovanju za vodstvo in delo v svojem bodečem obratu TOVARNI ZA PREDELAVO KROMPIRJA NA MIRNI NA DOLENJSKEM več sodelavcev in v ta namen o b j a v Tj a naslednja prosta delovna mesta: 1. VODJA OBRATA POGOJ: dipl. inž. kemije ali živtoske tehnologije — najmaa^j 3 leta delovnih izkušenj 2. VODJE IZMEN (4 delovna mesta) POGOJ: tehnična srednja šola (stiojsia) aM VK stroj, ključavničar — zaželene deilovne izkušnje 3. VODJA NABAVE IN KONTRAHAŽE POGOJ: dipl. inž. ^ronomdje — najmanj 3 leta deHovnih idnišenj 4. SKLADIŠČNIK SUROVIN, ambalaže In pomožnega materiala POGOJ: poslovodja živilske ald trgovske stroke ali kmetijski tehnik — najmanj 3 leta delovnih izkušes>) 5. KURJAČ PARNEGA KOTLA (4 delovna mesta) POGOJ: KV kurjač z izpitom — delovne te-kuSnje zaželene. Zaželen je takojšnji nastop deOa zaradi strokovne prakse v tujini. Objava velja do zasecfibe delovnih mest. Ponudbe z navedbo strokovne izobrazbe in doseda nje prakse sprejema kadrovska oddelek »KOLINSKE«, Ljubljana, Smartinska c. 30. Vsak četrtek DOLENJSKI UST Razpisna komisija inDUSTRIJfl mOTORniH VOZIL novo mESTO razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. VODJA NABAVNEGA SEKTORJA Pogoj: visoka ali višja strokovna izobrazba z daljšo prakso na tem področju dela. 2. VEČ DIPLOMIRANIH EKONOMISTOV za delo v zunanji trgovini, prodaji in nabavi. 3. VEČ STROJNIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV za delo v konstrukciji, tehnični pripravi proizvodnje, servisni službi, proizvodnji, kontroli in vzdrževanju. 4. DIPLOMIRANEGA ELEKTROINŽENIRJA za delo v vzdrževanju. 5. VEČ EKONOMSKIH TEHNIKOV za delo v komerciali, materialni upravi in računovodstvu. 6. SAMOSTOJNEGA NABAVNEGA REFERENTA za nabavo režijskega materiala. 7. VEČ SKLADIŠČNIKOV za samostojno delo v centralnem skladišču. Pismene ponudbe sprejema kadrovska služba. Kandidate za zaposlitev vabimo na razgovor. MOTEL .JASNICA" na Jasnicl ob cesti Ljubljana-Kočevje med Ribnico in Kočevjem ODPRT OD 22. decembra! • RESTAVRACIJA • PRENOČIŠČA • BAR • LETNA TERASA • MENJALNICA • OB SOBOTAH IN NEDELJAH PLES! Oddelek za turizem, potniSkl promet in gostinstvo pri podjetju AVTO KOČEVJE organizira tudi: • izlete in potovanja po domovini in inozemstvu • posebna avtobusna vožnje z lastnimi udobnimi avtobusi Satra • razna druga turiatično-gostinaka usluga : Kolektiv čestita svojim poslovnim prijateljem, kolektivom, gostom in občanom za novo leto 1971! /Qavi& iKoCevje WOUO Lito PODJETJE DOMINVEST NOVO MESTO Čestita svojim poslovnim partnerjem za novo leto 1971! I GOZDNO GOSPODARSTVO 1 NOVO MESTO čestitamo našim sodenvcem in občanom za novo, 1971. leto! PODJETJE ROG NOVO MESTO Dalmatinova 1 čestita občanom za novo leto 1971 in se priiporoča za nairočila! INVALIDSKE DELAVNICE BRESTANICA Izdelujemo betonske mešalce, hidrofore in razno kovinsko oipremo. ČESTITAMO ZA NOVO LETO! KOVINARSKA 'tovarna industrijske opreme in konstrukcij KRŠKO čestitamo za novo leto 1971! pa p i rko n fe kct ja KRŠKO Priporoča svojo proizvode; — srednje fini ciklostil papir A-3, A-4 70 in 80 grm — srednje fini rebrasti, beljeni cilclostll papir A-3, A 4 80 grm^ — brezlesni rebrasti super Deljeni ciklostil papir A-3, A-4 80 grm^, — pelir papir, optično beljen, A-3, A-4 40 grm* — računske trakove širine 58, -66 in 69 mm, — špecerijske in manufakturne vrečice, — reklamne ovojne papirje zia trgovine vseb vrst, — vse vrste Skate’ s tiskano reklamo iz trde ali valovite le. I>enke, Tiskamo vse vrste tiskovin, brošur, knjig, tovarniških časopisov in prospektOTT. čestitamo za novo leto! INDUSTRIJA OBUTVE lilžž^CČga^ NOVO MESTO čestitamo za novo leto 1971! KNJIGOTISK NOVO MESTO Opravljamo kvalitetne tiskarske usluge. Priporočamo se za naročila in hkrati čestitamo za novo leto 1971; % elektrotehnično podjetje Novo mostn. Ariamii>.un O ^ novo mesto^ Občanom iil poslovnim prijateljem čestitamo za novo leto 1971! ■ i I OBČINSKA SKUPŠČINA I BREŽICE Občinska konferenca ZKS Občinska konferenca SZDL Občinski sindikalni svet Občinski odbor ZZB NOV Občinska konferenca ZMS I RESTAVRACIM I j NA GRIČU ! motel CIATE2 5 S ZDRUŽENO ŽELEZNIŠKO S TRANSPORTNO PODJETJE LJUBLJANA ■ 5 PODJETJE ZA POPRAVILO VOZ ■ ■ j DOBOVA ■ m ■ ■ ■ ■ ■ ■ - S Čestitamo za novo leto 1971! ■ i i IBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBI ■ S Našim gostom čestitamo za novo leto! ibbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbvmi GOSTINSKO PODJETJE GRAD MOKRICE JESENICE ]NA DOLENJSKEM :• Priporočamo se za obisk. ' , Za novo leto 1971 čestitamo! • ’ ■ čestitajo obča^m. srečko novo leto 1971 z željo, da ■ ■ bi v prihodnjem letu dtrnegli fie več novih delovnih J ■ zmag! ■ . PETROU PE BREŽICE LJUBLJANA Voznikom in drugim potrošnikom čestitamo za novo leto 1971! BiBBBBBiBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB ZDRAVSTVENI DOM NOVO MEStO (■BBBMBBBBBBBBBBBBaBBMBBBiBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB S Občanom čestitamo za novo leto 1971! ■ : : ■BBBBBBBBBBBBBBBMiBaBllBBB«B«BB«UMM*«"MB«|iBBM«"MH"' KMETIJSKA ZADRUGA ČRNOMEU raapisuj e licitacijo za odprodajo sledečih osnovnih sredstev; kamion TAM 4500 traktor »Zetor« traktorja Fe 35 dvoosna prikolica 51 enoosni prikolici 3 t enoosna trosilca hlev. gnoja gumi vozovi uvobrazdna pluga za Ferguson 1 enobrazdni plug za Ferguson 2 traktorski kosilnici - bočni grablje Sonce 3 kosilnica »Alpina« kosilnici BČS motorno kolo JAWA sadna mlina soda (1200 I in 150 I) elektromotor 5^ KW preša Razprodaja bo v sredo, 23. 12, 1970, ob 8. url pri mehanični delavnici KZ Croomelj. Inteiresenti morajo položiti 10 odst. varščine od cene pol ure pred pričetkom dražbe. Oddelek za upravnopravne zadeve občinske skupščine Novo mesto obvešča lastnike in ivorabnifae motomfli in prftlop. odb vooia DB obtno<^ občine Norvo mesto, katerim poteče veljaivnost proroetnega dovo-)jenja 31. decembra 16?0, da bo podaljševanje veljavnosti prometnih dovoljenj za leto 1971 ^ od 4. jenih prodajalnah in akladiščih; v prodatjaJnah v Novem-mestu; 1. Novotehni St. 1, Glavni trg 11 2. Novotehni St. 2, Partizanska c 2 3. Avto-nlbto deli St. 3, Glavni trg 2 V Času od 4. 1. do 7. 1. 1971; 4. v Ncwoletni St. 4 (glasbila), C. komandanta Star neta 12 5. Novotehni St. 8 (barve), Hladnikova 1 6. sMadiSču gradb. materiala St. 9, Bučna vas V Času od 4. 1. do 5. 1. 1971;’ 7. v en gro6 sOdadišču Bučna vas V času od 21. 12. do 6. 1. 1971; — v prodajalnah v Trebnjem, Krškem in Metliki v času od 4. 1. do 6. 1. 1971. Vse p»rodajalne v Novem mestu, razen prod. St. 9, bodo odprte nepretrgoma 23., 29. in 30. 12. 1970 od 7. do 18. ure, dne 31. 12. 1970 pa od 7. do 14. ure. Prodajalni v Trebnjem in Krškem bosta odprti mvpretrgoma 28., 29. in 30. 12. 1970 od 7. do 17. ure, prodajalna v Metliki od 8. do 18. ure, 31 12. 1970 pa od 7. do 14. ure. Za novx)Iet3ii nakup se priporočamo! : : t : • 8 : IZREDNA PRILOŽNOST! TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO IN MALO S SERVISI „AVTO-CEUE' Celje VAM NUDI PO STARI CENI VOZILA ŠKODA 100 Š DIN 21.936,70 Z MOŽNOSTJO KREDITIRANJA NE ZAMUDITE IZREDNE PRILIKE VOZILA: NSU 1000 C - NSU 1200 C - VVARTBURG STD -“avto 5nI0N i AUdI - renault - LITOSTROJ INFORMACIJE NA TELEFON 21-80 ZAHTEVAJTE VSTAVITEV SANDVVIK SPIKES (žebljev) v plašče'avtomobila v našem servisu v IPAVČEVI 21, telefon: 36-50,36-52, da si tudi pozimi zagotovitve varno vožnjo. SREČNO VOŽNJO V NOVEM LETU 1971 ŽELI KOLEKTIV »AVTO« — CELJE DRUZI JIH KOLEKCIJA. ki n^DSi mednarodni zaščitni znak čiste runske volne. Kolekcija iteje devet različnih moljem * "®i'’“''^"ejših barvah. Predivo je obdelano proti krčenju In proti Rašica Je edina tovarna pletenin v Jugoslaviji, ki ima na tržišču izdelke s tem znakom! ČISTA RUNSKA VOLNA Presenečenje | v novoletni j številki! I Avto-moto društvo TREBNJE proda po sklepu upravnega odbora osebni avtomobil ZASTAVA 750, letnik 1968 na javni dražbi, ki bo v nedeljo, 20, dec, 1970, ob 9. url na sedežu AMD. Svet osnovne šole MIRNA razpisuje prosto delovno mesto RAČUNOVODJE Pogoji za sprejem: končana srednja ali višja izobrazba. Osebni dohodki po pravilniku Sole, Nastop službe 1. 1. 1971. Prošnji priložite dokazila o strokovnosti in kratek življenjepis. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. 36 dolenjski list RADIO LJUBLJANA ■ i'ETKK, 18. DECEMBRA: 810 Operna matineja; 10.15 E*ri vas doma; 11J)0 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti — inž. DuSan Terčelj: Dosedanji reziilta-ti poskusov pozne trgatve grozdja; 12.40 Vedri zvoki s pihalnimi godbami; 13.30 Priporočajo vam ■ . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Napotki za turiste; Propagandni vrtiljak; 16.40 »Rad imam glasbo«; 17.10 Človek in zdravje; 18.15 Iz Beethovnovih poznejših del; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Beneški fantje; 20.00 25 let Komornega zbora RTV Ljubljana; 20.30 »Top-pops 13«; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih. ■ SOBUTA, 19. DECEMBRA: 8.10 Glasbena matineja; 9.35 Vesela godala; 10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste;'12.30 Kmetijski nasveti — Veterina; 12.40 Na obisku v studiu 14; 13.30 Priporočajo vam . .; i4.30 Po domače; 15.30 Glasbeni Intermezzo; 16.00 Propagandni vrtiljalc; 16.40 Dobimo se ob isti uri; 17.10 Gremo v kino; 18.15 Odmevi iz slovanskih dežel; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Mihe Dovžana; 20.00 »Nove melodije«; 21.15 Parada zabavne glasbe; 22.20 Oddaja za naše izseljence. ■ NEDEUA, 20. DECEIVIBRA: 6.00—8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra za otroke — Branko Hribar; »Narek«; 9.05 Koncert iz naših krajev; 10.05 Se pomnite, tovariši . . . Ivan Jan: Osvobodilni boj v Srbiji in njegove posebnosti; 10.25 Pesmi borbe in dela; 10,45—13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 11.50 Pogovor s poslušalci; 13.30 Nedeljska reportaža; 13.50 Z domačimi anseunbli po Sloveniji; 14.30 Humoreska tega tedna — M. Marinc: Moj prijatelj; 15.05 do 17.00 Nedeljsko športno popoldne; 17.05 Iz opernega sveta; 19.00 Lahkno noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 »V nedeljo zvečer«; 22.20 Zaplešite z nami. ■ PONEDEUEK, 31. DECEMBRA: 8.10 Glasbena matineja; 9.20 Cicibanov svet; 10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročila — Turističm napotki za tuje goste; 12.30 Kme tijski nasveti — Franci Cimerman; Cebelna paša, osnova čebeljarje-nja; 12.40 Igrajo angleške pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam . . .; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Glasbeni intermezzo; 16.00 Propagandni vrtiljak; 16.40 Iz opernega sveta; 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.15 »Signali«; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Maksa Kumra; 20.00 Stereofonski operni koncert; 21.00 »Kdor prodre v bistvo moje umetnosti, bo rešen bede . . .« (11. oddaja); 22.15 Za ljubitelje jazza. ■ TOREK, 22. DECEMBRA; 8.10 Glasbena matineja; 9.35 Slovenske narodne pesmi; 10.15 E^i vas doma; 11.00 Poročila — Turističku napotki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Viktoi Repanšek; Nove sorte krompirja v preskušanju; 12.40 Melodije s filmskega platna; 13.30 Priporočajo vam . . .; 14.10 Glasbena tribu na mladih; 14.40 Mladinska oddaja »Na poti s kitaro«; 15.30 Glasbeni intermezzo; 16.00 Propagand SPORED NEDELJA. iO. decembra 9.00 M.\D2ARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec) (Bgd) 9.30 PTUJSKI FESTIVAL NARODNO ZABAVNE GLASBE — (Ljubljana) 10.00 KMETIJSKA ODDAJA (Bgd) 10.45 MOZAIK (Ljubljana) 10.50 OTROŠKA MATINEJA; Čarobna piščalka. Svet, v kate. rem živimo (Ljubljana) TV KA2IPOT (Ljubljana) ŠPORTNO POPOLDNE 17.05 NOVE MELODIJE — posne. tek javne radijske oddaje — (Ljubljana) 18.30 MESTECE PEVTON — serij, ski film (Ljubljana) 19.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 'J0.30 3—2—1 (Ljubljana) 20.35 FINALNA VATERPOLO TEKMA — prenos (Beograd) 21.35 LEVIČARJI — humoreska — (Beograd) 22.25 VIDEOFON (Zagreb) 22.40 ŠPORTNI PREGLED (JRT) 23.ic POROC"LA (Ljubljana) Pt)NEDEI_IEK, 21. decembra TV V SOLI (Zagreb) NEMŠČINA (Zagreb) ANGLEŠČINA (Zagreb) OSNO \ L SPLOŠNE IZOBRAZBE (Beograd) rv V SOLI — ponovitev — (Zagreb) / NEMŠČINA — fosnetek — (Zagreb) ANGLEŠČINA — ponovitev (Zagreb) PRANCOSCINA (Beograd) MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje. PleSivec) (Bgd) OBZORNIK (Ljubljana) PRENOS ŠPORTNEGA DOGODKA (Ljubljana) CIKCAK (Ljubljana) TV DNEVNIK (Ljubljana) 3—2—1 (Ljubljana) SVOBODNA ZEMLJA — koncert ob Dnevu JLA (Lj) G Demaupasant: SLADKE IGRE MINULEGA POLETJA — Movaška TV drama (LJ) POROČILA (Ljubljana) D..-« 10.30 10.45 11.00 14.45 15.40 15.55 16.10 16.45 17.15 17.30 18.50 20.00 20.30 30 ..35 21.05 22.10 2. spored: 17.30 VEČERNI ZASLON (Sarajevo) 17.45 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb) 17.50 LUTKE (Skopje) 18.15 TV VRTEC (Zagreb) 18.30 ZNANOST (Sarajevo) 19.00 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb) 19 OB GLASBENA ODDAJA (Skp) lfl.50 TV PROSPEKT (Zagreb) 20 01, rv DNEVNIK (Beograd) 21.00 SPORED TTALTJANSKE TV TOREK, 22. decembra 9.35 TV V SOLI (Zagreb) 10.40 RITSCTNA (Zagreb) 11.00 OSNOVE SPLOSNE IZOBRAZBE (Beograd) 14.45 TV V SOLI — ponovitev — (Zagreb) 16 3,‘i RUŠČINA — Tx>novltev (Zgb) 15.55 TV VRTEC — ponovitčv — (Zagreb) 16.10 ANr.T.ESCiNA — do 16.40 — (Beograd) I'^ IO I van Beethoven; VI. SIMFONIJA (Ljubljana) 18.00 TTKTAK Sabina in Tr«ne-nar (Ljubi lana) 1« IS OBZORNIK (Ljubljana) 18.30 SREBANJE V STUDIU 14; lo Sfahl (Ljubljana) 19.00.MOZAIK (Ljubljana) 19.05 IZTRGAL Tl BOM VETER. DA Bi TE USTAVIL — oddaja iz cikla V temnem on-kraju (Ljubljana) 19.30 OSEBNA NEGA; Pravilna prehrana (Ljubljana) 19.50 CIKCAK (Ljubljana) 30.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 3—2—1 (Ljubljana) ao.35 CAS LJUBEZNI — jugoslovanski film (Ljubljana) 21.40 GLASBENI FESTIVAL _ZA VELHCO NAGRADO LUKSEMBURGA (Ljubljana) 22.35 POROČILA (Ljubljana) Z. spored: 17.30 KRONIKA (Zagreb) 17.45 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb) 17.50 RISANKA (Beograd) 18.06 MALI SVET (Zagreb) 18.30 OD ZORE DO MRAKA (Bgd) 19.00 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb) 19.05 GLASBENA ODDAJA (Skp) 19.20 TV POSTA (Zagreb) 19.50 TV PROSPEKT (Zagreb) 20.00 TV DNEVNIK (Zagreb) 21.00 SPORED ITALIJANSKE TV SREDA, 23. decembra 9.35 TV V ŠOU (Zagreb) 11.00 OSNOVE SPLOSNE IZa BRAZBE (Beograd) 17.15 .MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec) (Bgd) 17.4« NAPOVED SPOREDA (LJ) 17.50 RASTIMO — oddaja za otroke (Beograd) 18.30 OBZORNIK (Ljubljana) 18.35 OBRE2JE — oddaja za ita-lijansko narodnostno skupino (Ljubljana) Ifl.OO MOZAIK (Ljubljana) 19.05 ZABAVNO GLASBENA ODDAJA rv TITOGRAD (Bgd) 19.20 KALEJDOSKOP (Ljubljana) 19.50 CIKCAK (Ljubljana) ao.oo TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 3—2—1 (Izubijana) 30.35 TEH NAŠIH PETDESET LOT- Leto 1944 (Ljubljana) ai.45 „AZZ NA ZASLONU (Ljub Ijana) POROČILA (Uubljana) t, spored: 17.25 POROČILA (Zagreb) 17.30 KRONIKA (Zagreb) 17.45 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb) 17.50 RASTIMO (Beograd) 18.30 REPORTAŽA (Sarajevo) 19.00 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb) 19.05 GLASBENA ODDAJA (Bgd) 19.20 POLJUDNO ZNANSTVENI FILM (Beograd) 19.50 TV PROSPEKT (Zagreb) 30.00 TV DNEVNIK (Zag.reb) 21.00 SP^>RED ITALIJANSKE TV CEI'RTKK, 24. decembra 9.95 TV V SOLI (Zagreb) 10.30 NEMŠČINA (Zagreb) 10.45 ANGLEŠČINA (Zagreb) 11.00 PRANCOSCINA (Bgd) 14.45 TV V SOLI — ponovitev — (Zagreb) 15.40 NEMŠČINA — p6novlt«v — (Zagreb) 15.55 ANGLEŠČINA — ponovitev (Zagreb) 16.10 OSNOVE SPLOSNE IZO-BRAZBE (Beograd) 16.45 MADŽARSKI TV PREGLED (Beograd) 17.45 LOVSKE ZGODBE IIA2NJI-VEGA KLJUKCA — I. od-daja (Ljubljana) 18.00 ZAPOJTE Z NAMI — Bersa. Slaven-skl (Ljubljana) , ni vrtiljak; 16.40 »Rad imam glasbo«; 18.15 V torek na svidenje. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Mi nute z ansamblom »Viški fant.ir 20.00 Pr5 TV KAŽIPOT (Ljubljana) 23.15 POROČILA (LJutotjana) Iskra Commerce ''.A- «, mm', H To je električni brivriik BRAUN-ISKRA sixtant — prvak na prodajnih policah Evrope! Brivnik je tehnično in oblikovno izredno dovršen in prekaša vse brivnike. Britje je popolno kot »mokra britje«, le da je bolj nežno, hitrejše in mnogo bolj enostavno. BRAUN-ISKRA sixtant je brivnik s triletnim mednarodnim jamstvom. netto je '- 4 A ,V - m M pra\n\ stroj Ker pento v TEM TEDNU VAS ZANIMA Petek, 18. decembra — Rado Sobota, 19. decembra — Urban Nedelja, 20. decembra — Julij Ponedeljek, 21. dec. — Tomaž Torek, 22. decembra — Dan JLA Sreda, 23. decembra — Viktorija Četrtek, 24. decembra — Eva m Brežice: 18. in 19. 12. italijanski barvni film »Molčeči Bille. 20. in 21. 12. francoski barvni film »Križni ogenj«. 22. in 23. 12. francoski barvni film »Jetnica«. Brestanica; 19. 12. ameriSkl be~vni film »Grofica iz Hong-lOsnga«. Črnomelj; Od 18. 12. do 20. 12. ftpansko-italijanski barvni film »Obračun na Indijskem oceanu«. Kočevje — »Jadran«; 19. in 20. 12. ameridki barvni fiUm »Streli pod veSali«. 21. 12. ameriški baivni film »Vse o seksu in ljubezni«. 22. 12. ameriSkl bar^ film »Upor Icaznjencev«. 23. 12. ameriški film »Leteči vragi«. 24. 12. »Človek iz Istambula«, Kostai^eviča; 20. 12. ameriški barvni film »Karttim«. Kr|ko; 19. in 20. 12. ameriški barvni film »Buffalo Bill«. 23. in 24. 12. ameriški barvni film »Kralji sonca«. Metlika: Od 18. do 20. 12. ameriški banmi film »Dvanajst žigosanih«. Od 18. do 20. 12. ameri* ški barvni film »Bitka za Sant Sebastian«. 23. in 24. 12 ameriški barvni film »Sicilijanski bratje«. Mirna: 19. in 20. 12. ameriški barvni film »Pancho Villa jaha«. Mokronog: 18. in 19. 12. jugoslovanski barvni film »Bitka na Neretvi« Novo mesto; Od 19. do 21. 12. ameriški barvni film »Iskrcavanje v Anziu«. 22. 12. nemški barv^ film »»Navihanci iz prve klopi«. 23, in 24. 12. francoski barvni film »Bye, bye, Barbarfe«. — POTUJOČI KINO NOVO MESTO; Od 18. do 22. 12. nem-Ski basrvni film »Navihanci iz prve klopi. Sevnica; 19. in 20. 12. ameriSki film »My Fair Lady«. 23. 12. ameriški film »Happening«. SLUŽBO DOBI STALNO Z.APOSLITEV nudimo tar koj v planinskem do^ aamo-^ stojni kuharici in gospodinjskim ponx}čnicam. Pism^ve ponudbe pošljite Planinskemu društvu — Ljubljana-matica, I^jubljana, p. p. 320 MLAJŠO NATAKARICO ali dekle ■ podeželje, prikupne zunanjosti, iščem za strežbo v ekspres baru. Hrana in stanovanje zagotovljeno. Marjan Zorman, Express bar, Medvode 27 pri I^jubJ^ani. SPREJMEM DEKLE za pomoč v oifeju Stanovanje in hrana preskrbljena. Plača po dogovoru. 3iXe pri Lovcu, Kavčičeva 8 — t^jubljana. ISCEM UPOKOJENKO ali mlajšo ^.ensko za lemenično varstvo ot--oka. Na razpolago hrana, soba. centralno ogrevana, v 2abji Naslov v upravi lista — 2499/70). lA^EM dva dimnikarska pomočnL s 6 razredi. VpraSati pri Jan-cu Sovou, Prešernov trg 15 — 'lovo mesto. SPHKJMEM FANTA za učenje ko-larske obrti. Hrana, stanovanje •oreskrbljena. Zvonko Gele, kolarstvo. Krško, Cesta krSkih žr-'ev (prej Gubčeva) 19. PE^vOVSKEGA POMOČNIKA ali iriučenega delavca sprejme ta-'inf pekama Jože Pegsim, Cerklje >b Krki 21. TAKOJ SPREJMEM brivsko-frlzer--sko vajenko. Frizerski salon Ju-rii Pestner, Novo mesto. SLUŽBO IŠČE VZAMEM V varstvo otroka za 8 ur dnevno ali popolno oskrbo. Naslov v upravi lista (2488/70). STANOVANJA ISCEVA SOBO ali stanovanje v Novem mestu, po možnosti oip-remljeno. Ponudbe pod šifro — »Zaročenca«. ZAMENJAM dvosobno stanovanje s centralno kurjavo na Mestnih njivah — blok XII za enako ali večje T naselju Nad mlini (lahko tudi brez centralne kurjave). Naslov v upravi lista (2492-70). SPREJMEM na stanovanje sostanovalko s l. 'anuarjem 1971. iSr-dinova 21, Novo mesto. ODDAM eno opremljeno in dve neopremljeni sobi. Na^ov v U(pravi Usta (2500/70). MOTORNA VOZILA UGODNO PRODAM fiat 750, letnik 1966. Franc Bregač, Žabja vas 121 — montafoa hiša. PRODAM ZASTAVO 750, letnik — ld63. Tudi na kredK. Telefon ai 6S1. PRODAM poltovorm avto Zastava 620 ali zamenjam za osebnega. Lado Ule, Fomoč - informacUe, Trebnje. PRODAM UGODNO PRODAMO pefi EMD 5, zel odobro cdiranjeno. Javite se na naslov: Cankarjeva 13, Kočevje. UGODNO PRODAM skoraj novo peč na olje — BMO 8, 7500 cal., 8 sodom za rezervno olje. Naslov v itprav iiista (2489-70). UGODNO PRODAM melo rabljeno košaro aa dojenčka, stajico in športni voziček. Naslov ▼ upra- vi lista (2495-70). ELEKTROMOTOR s črpalko za hi. Sni vodovod proda Selak, Dobrava, Škocjan. PRODAM 200-litTski akvarij s ribicami. Urejen s grelcetn, Ikolj-ko, filtrom in ^ktriko. Derganc, Semič 3. POCENI PRODAM peč na olje EMO 8 — 8 gara^jo. Naslov v upravi lista. (2506/70) PRODAM ELEKTROMOTOR AEG (5,5 KS) in mlin za žito. Vse v dobrem stanju. Vprašajte pri Potokarju, Stari irg 24, Trebnje. PRODAM skoraj i.ov pletilni stroj (dvoredni) REGfINA. Lindič, Kristanova 3 a, Novo mesto. POSEST PRODAM 28 arov vinograda s sadovnjakom v Kremenu, 15 minut od železniške postaje Krško. InformMije dobite po tele-fcmu 71 369 — Smonkar. PRODAM TRAVNIK na <3orici in njivo na Hrastju. Informacije do> bite pri Zvoidni (3aleu. Krško, (Tesba krških firtev. MLAD, cepljen vinograd ob avto. bušni oesti (kostuijevo kolje) prodam ali dam v najem. Vse na lepi sončni legi, poleg zemlja za vUkend. Ivanka Lovrenčič, Kot 3, Stari trg ob Kolpi pri Cr-nomlju. PRODAM gradbeno parcelo v Wl-&ini Novega mesta. Ponudbe pod »80 m^. KUPIM KUPIM dobro ohranjen »skobler stroj«. Ponudlbe pošljite na — Kunc. Mala Hubajniča 9, Studenec. RAZNO INSTRUIRAM angleščino sa osnovno šolo in franpoMlno za I. letnik gimnazije. Naslov ^ vi UMa (2fi01-70). v uipnu V NEDEXJO, 22. novembra popol* o drap nere. Ugotovljeno je, da ao ml> dne, j« bil pozabljen svetlo ao takoj otaedli trije tovariši (eden Is iskre), sato se naprošalo, da najdeno vrnejo proti nap^ v gostišču Breg. PROTI SLADKORNI BCH^NI — protinu in tolščavosti (bolezenskemu debelenju) pomaga rogaški DONAT vrelec. Dobite gft ▼ Novem mestu pni HMEXJ^^U — tel. 21 129. STANDARDU — (MERCATORJU) — tal. 21 158 in pri DOLENJKI — tel. 31 440. NAJLEPSE DARILO za vašo nevesto vam pripravi atetar v Ljubljani, (Josposka 5 (poleg trni-verze). — Z izrezkom tega oglasa doUte 10 odst. poiMistat Ribnica: 19. in 20. 12. ameriški barvni film »Krvavi plen«. Šentjernej: 19. in 20. 13 japonski bajiml film »Na sodu smodnika«. Trebnje: 19. in 20. 12. ameriški kriminalni film »Sheriock Holmes Nakit smrti«. mnEMO Ob boleči izgubi drage žene in mame DANICE JAKOVAC iz Kočevja, Črnomaljska 12 Se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so jo premili na zadnji poti ,ter darovali vence in cvetje. Zahvaljujemo se še vsem tistim, ki so nam na kakršenkoli način pomagali v najtežjih trenutkih, posebno pa sosedi Marijd Kos ter kolektivu podjetja Zidar iz Kočev. ja za darovane vence in drugo pomoč. Žalujoči: mož Martin, hčerka Mi* rica in sin Jani ter bratje, sesti* in drugo sorodstvo. Ob bridlol izgubi sina, brata in strica DRAGA PUTERLETA iz Gor. Sušic se iskreno zahvaljujemo organizacijam ZK, ZB, Gasilskemu društvu in SZDL za podaijene vence, 'in godbo, govornikom n poslovilne besede ter vsem, Id so nam pomagali, nam izrekli sožalje in premili pokojnika na zadnji poti. Žalujoči: mati, sestri s družinama, brat in drugo sorodstvo Ob boleči izgulsi ljube mame TEREZIJA BRODAR iz 'Ragovega 4 se islcreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za podarjene vence in spremstvo do zadnjega doma. Posebna zahvala kole^vu IMV tako za vence kakor za druge usluge. Obenem se zahvaljujemo di^iovnikom za pogreib-ni obred, pevcem in vsem, ki so nam izrazili sožalje, obiskovalcem, ki so zadnje dni življenja poskušali pokojnici lajšati njeno trpljenje. Vsem hvala! Žalujoči: sinova Jože tn Stefan, hčere Rozi, Zofi in Tinca i družinami Priljaznemu šoferju Srečku Smo-diču, ki vozi avtobus »Gorjanci« na progi Senovo—Ljubljana, se iskreno zahvaljujem, ker me Je rešil neprijetne situacije dne 26. nov. 1970, bo sem se peljala iz Izubijane, ter me sre&io pripeljal na moj dom. Iz srca mu želim srečno vožnjo, Icadarkoli ia kjerkoli bo sedel za volan. Hvaležna Anica Bračun. Ob bridki izgubi našega dobrega moža in očeta FRANCA HUDOLINA is Koblarjev Id Je imirl 6. decembra po dolgi in mučni bolezni, se isikieno zahvaljujemo številnim darovalcem vencev m cvetja, vsem, ki so nam ustno in pismeno izr^li so&ilje in ga spremili na zadnji poti, ter vaščanom za pomoč v te&ih trenutkih. Posebna zahvala tovarišu Figarju za i>oslovilne besede ter rudniški godbi. Žalujoči: žena Angela, hčerica Darinka in sin Karel s družino Ob boleči izgubi mojega dragega moža, očeta, starega ata in strica TONETA KOŠIČKA iz Novega mesta se naj lepše zanvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, mu darovan vence in cvetje, sočustvovali z nami in nam pismeno izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo vsem pod^ietjem, aosedom in znancem, kirurškemu oddelku novarceli na Kozelevkl. Kdor tega ne bo upošteval, ga bova sodno preganjala. Podpisal Jožefa Gruden iz Go> rL5ke gore 4, S&ocjan, preklicujem vožnjo in hojo po mojem dvorišč v (joriškl gori 4. Kdor tega preklica ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. Stefan Pečaver, Birčna vas 48, prepovedujem vožnjo po mojem travniku v Lazu i>arcelna št. 1582. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Preklicujem izjave o Dragici Kltm iz Kočevja, Rudnik 23, izre. čene 27. 10. 1970, in se ji o:>ravi-čujem. Štefka IvaneS, Rudnik 23, Kočevje. fgOB>/ESTII AI NOVO: praktične ščetke za čiščenje radiatorjev in vse Ičetarske usluge nudi: S^arstvo Armlč — TriUkška 52. Izubijana. i SADIKE vrtnic vs^ vrst po konkurenčnih cenah 1 sadike 6 din nudi cenjenim strankam cvetličar, na »Kerin«, Krško. OBVEŠČAMO cenjene stranke krojača Draga Puterleta, da bonv> zaradi smrti vračali bia^ 27. decembra od 10. do 16. ure. Ciril Puterle, Gor. Sušice 28, Uršna sela. Prav je, da zveste: Nesrečni zamudniki ■ NOVO LETO JE PRED duirmi, uprava našGgSL lista pa* ima sjJet skrbd, nepotirebno delo in jezo zaradi zsamudndkov, ,ki še ndso v celoti poravnald letoSmje naro6nina Ni jih veliko — kake 3 odstotke; medtem ko je skoraj 97 odstotkov naiTOčnikov do roka vplač.alo naročnino za I. in II. poletje (to je kakih 1,387.000 din), pa dolgiijejo zdaj ti nesrečni 3 odstotki približio 43.000 dinarjev. Tik pred koncem leta imajo pismonoše z njimi spet nepotrebno delo, too morajo te dnd izterjata 25ao®tanke. Upravičeno se jeziijo pismonoše tudi na nas, češ kaj nam nalagate to delo prav adaj, ko imamo največ dela! Prav imajo — In zares bomo proU zamudnikom morali poslej trdneje postopati. ■ KAJ BI REKLI VI, če bi na primer 97 lljudi čakalo na 3 zamudnike, pa zaradi njih vlak ali avtobus ne bi mogel odpeljati? Prav gotovo bi hitro nairočili strojevodji ali šoferju*,. »Poženi, kaj bomo čakali nemamike!« Uprava naS^a lista je verjela vsem tistim, ki so ob jesenski izterjavi ssaivmriiM plačilo naročnine in obljubili takole: »Plačam pozneje! Iznesem sam denar v upravo lista! Malo m« Se pomakajte, mošta Se nisem prodal!« in podobi. ■ TAKO NAŠIH KNJIG TIK pred kxDoicem leta speit ne moremo skleniti, kot se spodobi dobremu gospodarju. Zato naj bodo te vrstice zadnji opomin zamudnikom, ki kasnijo s plačilom ostanka naročnine. Pocsivamo jih, naj takoj poravnajo dolg do uprave, sicer jim bomo naS tednik ustavili. UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA DOLENJSKI LIST: po stari ceni! Po nasvetu občinskih konferenc SZDL, ki so ustanovile Dolenjski Irst, ter navodilu njegovega izdajateljskega sveta smo sklenili, da ostane naročnina za pokrajinsko glasilo širše Dolenjske za prihodnje leto neizpremenjena. Polletna naročnina bo znašala potemtakem tudi v 1. 1971 še' vedno samo 24,50 din. Kljub neizpremenjeni naročnini pa obljubljamo v novem letu več prijetnih presenečenj: lepo domačo povest, obnovljeno vzgojno rubriko, napet kriminalni roman, stalno objavljanje kratkih, zanimivih zgodb, kotiček za šale, več križank itd. Kljub stari ceni pripravljamo za vse naročnike in bralce še posebno prijetno presenečenje, ki ga bomo predstavili v naši novoletni številki 28. decembra! UREDNIŠTVO IN UPRAVA LISTA Obvestilo dopisnikom in sodelavcem Honorar december bomo obračunali z današnjo številko Dolenjsisega Idsta, meditem ko bo honorar za 52. številko izplačan pribodnji mesec z januarskim obračunom. Uredništvo ZAHVALA ^ Ob bodeči in nenadomestljivi i^^iguibi naš^^a ljubega moda, očeta ia brata KARLA MEGLIČA iz Praprotnice pri Mirni se iskreno zahvaljujemo* ZB Miima za sptremstvo na aadnjd poti in poslovilni govor tov. Alojssu Koprivou, kođelcitivu in sindikatu DANE in koleiktivu KBEMEONT za podarjene vence. Lepa hvala tudi gospodu župniku za. opravljeni pogrebni obred. Zahvaljujemo se sosedom in vsem vaščanom, ktt so nam priskočili na pomoč v tem težScem trenutku in vsem, ki so z nami sočusbvx>va]l in nam izrekli sožalje. Zahvala vsem, ki so ga v tako vefllkem številu spremili na zadnji poti. 2alu j oči: žena Ivanfia, sinova Stanko In Marjan z družino, hčerke Ivanka, Marija, Angelca z družinamLin Dragica z možem, brat Tone z družino in drugo sorodstvo , ZAHVALA Ob boleči izgubi moje drage žene TONČKE ERJAVEC iz Bršlina se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja in podarjeno ovetje ter vence, kolektivu IMV Novo mesto, sekciji za vzdrževanje proge Novo mesto, sostanovalcem žel. bloka in železndSkti post^ Trebi^je. Zahvala tudi vsem zdravnikom, sestram in strežnemu osebju ginekološkega oddelka novooneSke bolnice, ki so ji lajšali bolečino. Posebna zahvala dobri sosedi Nežki Twrdy za ves trud In skrtj, M Jo je izkazovala vos čas njene težjce bolezni. Najlepša hvala pevcem za prelepe žalostdnke in gospodu župndiku za pogrebni obred. Vsem Se enkrat topla zahvala Žalujoči moi Jakob Novo mesto, 10. decembra 1970 DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: oMlnske kooterance SZDL Brežice, OmomelJ, KoCevja, Krtico, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica In Trebnje UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Oointk (glavni m odgovorni urednik), Ria BaAar, ^arko Dokl, Marjan Legan. Jote PrlHM, Jote SpUcbal, joilca Teppey. Ana VltkovlC ta Ivan Zoran Tetinltai urednik: tilarlBn MottOD IZHAJA VSAK ČETRTEK — PoaameKna ItevUka 1 rtT — letna oarofinina 49 dlnatjet. polletna oaro&una M,60 dinarje?, plačljiva fnaprej — Za inoaemstro 100 dinarje* os. 8 amerlSklb dolarje? (aU uatrezDa dniga raluta * tat vrednosti) — TekoCl rafiuo prt podružnic) SDK v Novem mestu: 621-8-8 - NASLOV UREDNIŠTVA O) UPRAVE: Novo mesto, Olavnl trg S - Fofttnl predal 33 Telefon: (068) H-237 — Nenarofienlb rokopisov in fotografij oe rraCamo — Tlaka OOP »Delo« T Ljubljani , PTT SVETUJE ODDAJTE NOVOLETNE ČESTITKE 00 20. DECEMBRA %