NOVI TEDNIK CELJE, S. MARCA 1977 — STEVII.KA 9 — TJ:T0 XXXI — CENA S DINAR.TE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE Ondan se je s prijavnim, a kritičnim pisnu)m oglasil DRAGO dr. MEZE iz Ljubljane in pokaral našo (in drugih) rabo predloga k imenu naselja. Gre za sestavek v 4. št. Novega tednika, ko smo obveščali o letečem uredništvu na Rečici v Gornji Savinjski dolini. V tem sestavku smo v našerr. časniku zapisali, da smo bili »v Rečici« in pisali »o Nazarjih« namesto NA Rečici in o NAZARJAH, kot je pravilno. Sprašuje se, zakaj ne uporabljamo krajevnega leksikona, kjer so primeri pojasnjeni in pravilno zapisara. Vsekakor je problem mnogo širši kot se zdi. Odnos do knjižnega jezika ;« zapostavljen, kdaj zavoljo naglice, kdaj iz malomarnosti, vselej pa nedopustno. Takšnale kritična in izostrena bralčeva opozorila so zato navse dobrodošla. Če že nazaj ne morejo vplivati pa vsaj v naprej ne gredo mimo vseh, ki mislijo, da se morajo svoj knjižni jezik — saj ga imamo — naučiti obvladati, ker Slovenci pač ne moremo biti izjema. Ne le v novmarski rabi. tudi v uradnem dopisovanju, v pogovornem jeziku politikov itd., kajti novinar v naglici največkrat sprejme prav to rabo (z nevarnostjo, da nepravilna raba obvelja). VAS UREDNIK NAMESTO UVODNIKA PORTRET INVALIDKE na 13. strani Prvi v Štorah izdelan traktor pomeni tudi pričetek redne proizvodnje traktorjev v Železarni Štore. Obširnejši zapis o novi tovarni traktorjev^ ki bo ob polni proizvodnji izdelala lO.SOO^Jtraktorjev letno, preberite na 4. strani. Foto: B. STAMEJČIČ PROSLAVE 40 LET KPS POZORNOST OBELEŽJEM STALNA RAZSTAVA V ŠMIGLOVI ZIDANICI - POHODI Medobčinskii svet ZK za celjsko območje je na svoji zadnji seji pregledal priprave na prazjnovanje 40. obletnice ustanovitve komunistične par. tlje Slovenije in 40. obietJiice prihoda tovariša Tita na čelo Komunistične partije Jugo- slavije. Vodstva občinskih organizacij ZK na celjskem območju se skrbno priprav- ljajo na te proslave, v večini občin so tudi že sprejeli po- drobne programe prazno- vanj. Temeljno pozornost bo- do povsod posvetili množič- nosti in uta-jevanju samoup- ravne socialistične zavesti de^ lovnih ljudi ter krepitvi bratstva in enotnosti. V vseh občinah celjskega območja bodo pripravili svečane seje občinskih konferenc ZK, šole bodo v svojem rednem uč. nem programu posvetile še več pozornosti ustanovnemu kongresu KPS na čebinah, pripravili pa bodo tudi šte- vilne druge prireditve in pre- davanja, na katerih bodo za mlado generacijo mani revo- lucionarji obudili spomine na p>omemben zgodovinski dogodek. Posebno pozornost bodo na celjskem območju posvetili spominskim obelež- jem iz zgodovine predvojne- ga delavskega gibanja. V ob- novljeni šmiglovi zidanioi bo- do uredili stalno razstavo do- kumentov o konferenci KPS, uredili pa bodo tudi obeležja na Joštovem mlinu, spomin- sko sobo Borisa Kidriča v Knežcu, Trebče pri Podsredi in še nekatera druga obelež- ja. V nekaterih občinah, Mo- zirju na primer, bodo prosla- ve admžili s sprejemom no- vih članov v Zvezo komiuni- stov, drugje pa bodo sprejem pripravila oto drugih prosla- vah. Med drugimi prireditva- mi, ki jih pripravljatjo v opo- min na pomembni obletnici, naj omenimo še kvize znamo a (Mozirje, Celje), proslave % akademijami (LašJco, S. Ko- njice), p>ohode mladih (LaS- ko, Šentjur), srečanja s pred- vojnimi revolucionarji (Celje, Žalec) itd. V Šmarju priprav- ljajo skupino proslavo z uda- ležer^ici iz sosednjih hrvajSkih občin Klanjec, Kumrovec in Krapina. V vseh občinah pa bo prikazana tudi razstava Muzeja revolucije Cel.ie na temo jubilejflc; Zveze komu- nistov in dela»"skega gibanja. Na svečani »eji se bo ob proslavi 40. obletnice ustano. vitve KPS sesital v aprilu tu- di medobčinski svet ZKS cel> sk^a omočja. BPJVNKO STAMEJCIC OBMOČJE V SIEI IZHOD ZAMUJENA OBRAVNAVA O CESTI ■ Kazalo je, da utegne biti razprava o gradnji hitre ce- ste ali obvoznice skozi žalsko občino na seji sveta občin celjskega območja, v torek v Celju, zanimiva. Vendar so takoj na začetku obravnave te točke dnevnega reda ugo- tovili, da je vsakršno tehta- nje o primernosti ali nepri- mernosti rešitve odveč, saj je srednjeročni program raz- voja cestiiiega omrežja v Slo- veniji že sprejet. Dioištvo in- ženirjev in tehnikov Celje, ki Je šele zdaj načelo to vpra- šanje je menilo, da žalska obvoznica ne rešuje cestne- ga prometa, saj se bo z iz- gradnjo obvozenice cestni vo. zel in zamašek le pomaknil Iz Arje vasi v Šempeter. Edi- na rešitev bi bila nadaljeva- nje gradnje hitre ceste v po- daljšku do Šentruperta, za kar pa letos ni na voljo de- naija. Gradnja hitre ceste na tem odseku bi namreč ve- ljala šest do sedemkrat več sredstev kot obvoznica. Ta Primer nas nekoliko spomi- nja na domač "pregovor »po toči je prepozno zvoniti« in peljalo bi se na njem nau- čiti, da se morajo strokovna društva in vsi zainteresirani Vključevati pravočasno v ob- likovanje razvojnih progra- niov. Svet občin pa je sicer do. bršen del svoje seje namenil Obravnavi poročil pristojnih Organov o negativnih p>ojavih ^ na.ši družbi. Ugotovili so si- cer, da usmeritev na preven- tivno delovanje organov jav- ne varnosti že kaže na zado- voljivejše razmere, saj je ka- znivih dejanj zdaj nekoliko manj, ni pa dovolj, če se ob. čani ob primerih raznih tat- vin in kaznivih dejanj zgolj zgražajo, koristneje bo orga- nizirano sodelovati pri pre- prečevanju pojavov kaznivih dejanj. V ra2>pravi o poročilu sodišča zdmženega dela so poudarili, da je v procesu uveljavljanja samoupra-vnega položaja delavca še vrsta ne- skladnosti, ki jih povzročajo stari predpisi, ki niso uskla- jeni z ustavo in neusklajena interna zakonodaja v organi, zacijah združenega dola, ki je v mnogočem v nasprotju z zakonom o združenem delu. Med drugim so na tej seji štiri občine privolile, da s posojili rešijo, vsaj začasno, obstoj rekreacijsko turistič- nega centra Golte. Ta je na- mreč lani sklenil poslovanje s 3,8 milijona din primanj. kljaja. Obravnava pa ni šla mimo kritičnih pripomb na račim čistoče in postrežbe, ki še vedno nista zadovoljivi. V sosednjem objektu, mozir- siki koči, je mozirski sani t ar. ni inšpektor v soboto prav zaradi nehigienskih razmer prepovedal obratovanje, pri Izletniku pa zatrjujejo, da bo mozirska koča danes po- novno odprta, ker so pomanj- kljivosti medtem že odpra- vili. BOJ.\JM VOLK SLOVENŠČINA V JAVNI RABI Republiška konferenca SZDLS in Slavistično dru- štvo Slovenije že nekaj časa vodita akcijo »Slo- venčina v javni rabi«, s katero skušajo najti naši materinščuii pravo mesto v naglih družbenih spre- membah, ki smo jim pri- ča vsak dan. Da bi pod- prli to akci,jo in s tem doprinesli izvajanju ene- ga od sklepov problemske konference o kulturi, ki je bila pred kratkim v Celju, bo Slavistično dru- štvo v C«lju v sodelovanju z Občinsko konferenco SZDL občine Celje pri- pravilo razgovor o jeziku ekonomsko - propagandnih besedil, ali kot temu pre- prosto rečemo o .jeziku reklam. K razgovoru, ki bo v petek. 4. III. 1977 v predavalnici za tuje jezi- ke Gimnazije v Celju ob 18. uri so povabljeni pred- stavniki vseh večjih celj- skih podjetij, ki imajo opravka z reklamo. Raz- govor, ki ga bo vodila prof. Mojca Utroša bo skušal opozoriti na neka- tera vprašanja, ob katerih se v vsakdanjem življenju večkrat spotikajo tako ti- sti, ki so nenehno izpo- stavljeni delovanju rekla- me, kot tisti, ki ji je ob. likovanje reklame v.sakda- nji kruh. Vabimo tudi ostale, ki jim je slovenšči- na kakorkoli pri srcu, da vsaj s svojo prisotnostjo podprejo to koristno ak- cijo. SKUPINA CK ZKS V OBČINI ŠMARJE HITREJE PO POTI USTAVE FRANCE POPIT O SVOBODNI MENJAVI DELA v torek je bila na enodnev- nem obisku v občini Šmarje pri Jelšah delovna skupina CK ZKS na čelu s predsed- nikom Francetom Popit oin, članom predsedstva izvršnega komiteja Lojzetom Briškim, predstavniki medobčinskih svetov družbenopolitičnih or- ganizacij in drugimi. Med svojim obiskom so ocenili dosežene samoupravne m diiižbenoekonomske odnose v steklarni Boris Kidrič v Rogaški Slatini, na razširje- ni seji komiteja občinske konference ZK Šmarje pa so ocenili politične razmere v občini in spregovorili o te- meljnih nalogah komunist )V v pripravah na kongres-" uveljavljanju zakona o zdru- ženem delu. Med obiskom v Stoklar'ii so ugotovili, da so družbeno- politične organizacije, še po- sebej pa Zveza komunistov' v tovarni, dosegle bistvene pre- mike v svojem delu. Opozo- rili pa so na hitrejše uresni- čevanje dogovorjenih nalog, predvsem pri spremembab neustrezne samoupravne or. ganiziranosti steklarne ui uvajanju dohodkovnih odno- sov. Vse spremembe morajo imeti za svoj cilj spremembe v družbenoekonomskem po- ložaju delovnega človeka, ki mora postati dejanski uprav- ljale« in odločati o vseh re- zultatih svojega dela. To pa bo mogoče šele na osnovi čistih dohodkovnih odnosov. ki JU! v steklaimi postavljajo kot pogoj za formiranje bo- dočih osmih temeljnih orga. nizacij, od katerih naj bi jih bilo v dosedanjem enovitem tozdu stelclame Rogaška Sla- tina pet. Predvidoma bodo to delo v steklarni končali še ta mesec in do sredine aprila ustanovili načrtovane tozde. Zanimiva je bila tudi raz- prava na razširjeni se)ji ko- miteja občinske konference Zveze komunistov, še posebej zato, ker na njej ni bilo me- sta samohvali. Konauni,s.tJ o svojih uspehih, ki jih ni bilo malo, niso govorili. Kritično pa so ocenili pomanjkljivosti v delu in doseženi stopnji družbenoekonomskih razmer v ol>čini. Tako so med dru. gim govorili o še vedno neu- strezni organiziranosti zdm- ženega dela v občini, gospo- darskih dosežkih, ki so še vse preskromni in stabilizaciji, ki je niso usmerili na dovolj dolgoročna podreja, ampak so iskali le kratkoročne re- šitve. V zvezi z gospodarskim položajem so opozorili na zaskrbi j ivo nizko raven pro. duktivnosti, pa tudi na slabo reprodukcijsko sposobnost gospodarstva v občini, ki je preobremenjena z anuitetami. Del razprave so namenili načrtnejšemu reševanju pere- čih kadrovskih problemov, organizacijsko še nedoreče- nim odnosom v km.etijstvu In težavam pri poživljanju samoupravnega dela delega- cij v občinski skupščini in predvsem v samoupravnih in- teresnih skupnostih. Več bo treba storiti tudi na področ- ju svobodne menjave dela. France Popit je v svoji raz. pravi predvsem opoaoril na aktivnejše delo komunistov In vseh drugih subjektivnih sil organiziranih v fronti pri dejanskem zagotavljanju ust- reznega samoupravnega polo- žaja delovnega človeka v toz- dih in krajevni skupnosti. »Izliodišča so znana, naloge Iz zakona o zdniženem delu tudi,« je med drugim dejal France Popit, »treba pa jih bo z vso mero odgovornosti in zavesti hitreje in odloč- neje uresničevati in tako prL spevati k res kakovostnim pripravam na kongrese ZK.« BRANKO STAMEJCIC Prostor za narotnibov naslon 2. stran — NOVI TEDNIK Št. 9 — 3. marec 1977 AERO ŠIRI SODELOVANJE Ena od teiueijuih usme- ritev v razvojni politiki Aera je preusmeritev od uvoženih surovin, ki jih rabijo za svojo proizvod- njo, na domače, povsod tam, kjer je to mogoče. Aero je natnreč tipična surovinsko intenzivna in- dustrija, ker pa je velik del svirovin iz uvoza, ust- varja to močan pritisk na skromna devižaia sredstva, do katerih ima Aero pra- vico. Med prizadevanja, da bd kar največ surovin zagotovili doma, sodi tu- di nedavni popis pogod- be o poslovno-tehničnem sodelovanju s tx>vamo MITOL iz Sežane, ki je med večjimi domačimi proizvajalkami lepil. V po- godbi sta se obe delovni organizaciji obvezala za večje medsebojno sodelo- vanje, za skupno skrb za dvig proizvodnje v MITO- LU in za skupno načrto- van razvoj. JaZ KOMUNISTI ALPOSA SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST, ZDRUŽENO DELO Občinski komite Zveze ko. munistov Šentjur si je že pred časom zadal nalogo, da se tesneje poveže s komum- sti iz posamezaiih delovnih organizacij v občini, z željo, da tako navezani stiki osta- nejo trdnejši in obojestran- ski. Pred nedavnim so ta sklep uresničili na skupni seji s člani komiteja Zveze komu- nistov iz Alposa. Osnovna te- ma razgovora so bdla tri izhodišča. ' Beseda je stekla o samoupravni organizirano- sti v duhu zakona o združe- nem delu, pa o reorganizira- nju služb ter o formiranju, oziroma prenosu teh služb v temeljne organizacije združe- nega dela, Alpski komunisti so na tej skupni seji spre. jeli roke za iztek posamez- nih akcij predvsem na podro- čju samoupravljanja in reor- ganizacije. Pretehtali so tudi perspektive razvoja te delov, ne organizacije. Znotraj po- djetja samega, so menili na seji, bodo morali v prihod- nje še več predvsem pri ure- sničevanju medsebojnih od- nosov. Minulo seja je prav- zaprav sledila kot nadaljeva- nje dogovorov lanske skupne razširjene seje, ki je bdla v mesecu juliju. Takrat so namreč komunisti v Alposu sprejeli več sklepov, ki pa niso bili v celoti uresničeni- V Alposu je le 30 članov Zveze komunistov, ki so v tem obdobju postavljeni pred pomembnimi akcijami in nobena od zastavljenih akcij, tako menijo, ne sme steči mimo njih. Sicer pa je sodelovanje z ostalimi druž- benopolitičnimi akcijami v podjetju dobro, čeprav še ne najboljše. V naj^krajšem ob. dobju mora tudi tu zaživeti dobro informiranje vseh čla- nov delovne organizacije, s čimer se zaenkrat še ne mo- rejo pohvaliti. Čeprav so že pred časom ustanovili ured- niški odbor, ki bi priprav- ljal in izdajal informacije, akcija še ni v celoti stekla. Zveze komimistov se redno sestajajo na sejah vsakih šti- rinajst dni, p>o potreba še pogosteje, ali pa na razšir- jenih sejah z ostalimi druž- beno-političnimi organizacija- mi v podjetju. Kaj več bo. do morali narediti tudi pri pridobivanju novih članov, saj bi tako lahko delo lažje in hitreje steklo. M. P. VPRAMNJE ■ TOVARIŠ STANE POLAJNAR, DIREKTOR KOMUNALNEGA PODJETJA CELJE Slovenska javnost je ob- veščena o priključitvi na mednarodni plinovod Sov- jetska zveza—Italija in v zvezi s tem o bodoči do bavi sovjetskega plina Ju- goslaviji. Trasa plinovoda bo tekla v neposredni bli- žini Celja in za naše me- sto je TOZD Plinarna vo- dovod že najavil odvzem 20 milijonov kubičnih me- trov plina v letu 1980. Po pogodbi med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo pa bo morala Slovenija že v drugi polovici prihodnje ga leta prevzeti 250 mili- jonov kubičnih metrov plina. Roki so torej izredno kratki, vemo pa, da je celjsko plinsko omrežje zelo nerazvito. Zanima oas torej, kako je z grad- njo mestnega plinovoda, kje vse bomo v Celju, ta- ko v industriji kot tudi gospodinjstvih lahko upo- rabljali plin in kdaj. Ko- ličine plina, ki naj bi jih Celje prevzelo se zdijo le nekoliko visoke, glede na omrežje, ki obstoja, to- rej tudi vprašanje, ali bo plina preveč in kam bomc z njim? Ker gre za izredno po- membna vprašanja v zve- zi 2 energetsko racionah- zacijo in ne nazadnje tudi z ekologijo (plin bo pri- speval k snažnejšemu oz- račju), vas prosim za hi- tre in izčrpne odgovore NOVINAR: BRANKO STAMEJCIČ S SEJE SKUPŠČINE V LAŠKEM VZDRŽAL JE PREDLOG IZVRŠNEGA SVETA Čeravno je bilo na dnev- nem redu osem točk, ki so imele na seznamu skupaj osemnajst zadev, se je na zadnji seji občinske .skupšči- ne v Laškem razprava naj- bolj razvnela okoli razdelitve presežka javnega posojila za ceste. Razprava je bila že na petkovi seji družbenopolitič- nega zbora zelo živahna, še večjo razgibanost pa so pri- čakovali v soboto, ko sta za- sedala zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti. V laški občini je bilo jav- no F>osojiio za ceste preseže- no le za 24 odstotkov. To znese okoli milijon in pol no- vih dinarjev, kar je zaradi potreb po cestah v tej občini zelo zelo mala ptička, ki bi jo, kot poje pesem, vsi radi imeli. V občinah, kjer so za enkrat in več presegli pred- videno višino, tam delitev teh sredstev ne bo nič manj te- žavna, vendar bo izdatnejša. Na seji so bili izoblikovani trije predlogi; Izvršni svet je predložil program, po katerem naj bi večji del presežka uporabili pri sofinanciranju prve faze obvoznice čez Debro v Reči- co, kjer je transport za no- vo industrijo postal problem. V ta namen bi šlo 740.000 di- narjev ali polovica presežka. Med tremi manj razvitimi krajevnimi skupnostmi je tu- di Breza, ki z laške strani skoraj ni dostopna, vsaj za javni promet ne. Potrebna bi bila rekonstrukcija od La- homnega do Brez. Za to naj bi iz presežka šlo 330.000 di- narjev. Na radeškem območ- ju naj bi bili sredstev iz te- ga naslova deležni cesti Ra- deče—Breg in cesta skozi Su- hadol. Dobili naj bi skupaj 400.000 dinarjev. Končno je tu še cesta Lože—Laziše— Konc, 3,5 km ceste, za katero gredo v kraju v dodatni sa- moprispevek, 5 'i b od dohodka krajanov. Tej akciji bi pri- maknili 100.000 dinarjev. Seveda so bili tudi drugač- ni predlogi: Delegacija iz Laškega je bi- la le za finaiiciranje dveh cest: Debro—Rečica in Tevče —Breze, delegacija Marija- gradca pa za to, da bi večji del bil porabljen za rekon- stnikcijo ceste Lahomno— Breze, torej ceste, .ki pove- žite manj razvite krajevne skupnosti. Delegacija TIM je na seji dokazovala prednost obvozni, oe Debro—Rečica s tem, da je po sedanji oesti ogrožen prevoz, da gre za zagotovitev nemotene proizvodnje v no- vih industrijskih objektih v Rečici in da je ta kolektiv s takim načrtom šel v akcijo za posojilo in tudi ustvaril velik presežek vpisanega p-o- sojila. Po daljši razpravi je bil brez spremembe sprejet pre- dlog izvršnega sveta. Na omenjeni seji so se se- veda vsi strinjali z diskutan- ti, da je treba ta milijon in pol oplemenititi s prostovolj- nim delom, dodatnimi pri- spevki, tako da bi denar iz presežfka zalegel vsaj erJcrat toliko, kolikor je njegova nominalna vrednost. Saj dru- gače tiKil ne bo šlo, saj je vsa vsota iz presežka komaj kilometer ali dva dobre ce. ste! Na seji so sprejeh resolu- cijo o izvajanju družbenega plana za leto 1977, di-užbeni dogovor o združevanju sred- stev za modernizacijo celjske bolnišnice in še celo vrsto drugih odlokom/, soglasij, ime- novanj ter razrešitev. JURE KRASOVEJG 500 MLADIH NA GRAŠKI GORI NA »GORI JURIŠEV« Na Graški gori — »Gori jurišev« — se je preteklo nedeljo zbralo najmanj 500 mladih pohodniikov, udeležen- cev IX. tradicionalnega po. hoda »Po poteh xrv. divi- zije«, ki ga je priprajvila OK ZSM-S Velenje. Častni ko. mandant pohcda je bil Prane Leskošek-Luka, v njego\'i od- sotnosti pa je raport pohod, nih enot sprejel njegov od- poslanec Tone VidmarXuka. Vse prisotne je po73dravil tu- di predsednik republiške konference ZSMS Ljubo Jas- nič. Pohodne enote so proti zasneženi Graški gori »pro. dirale« iz treh smeri. Prva skurpina je ubirala pot dz smeri Velenje—Dobrna—Pa- ski Kozjak—Paka—šk. Cir. j kovce, druga prek Greben- ska, zlebnika, Zavodenj, Ra- ven in Plešivca, tretja pa prek Skale in Plešivca. Mla- di in žareči obrazi, ki so predstavljali mladino treh dolin — Mežiške, Mislinjske in šaleške — mednje pa so se pomešali tudi predstav- niki pobratenih občin Spht, Ormož, Vrnjačka Banja, No. vi Travnik in vojaki iz Celja ter Postojne, so z zasta\'ami stopili pred na:'odnega hero- ja Toneta Vidmarja-Luko in mu predali raport. Hodilii so po stopinjah borcev legen. dame diviziije, ki so pred 33. leti jurišali tod, razbijali so- vražnikove obroče, gazili v snegu, ledu in mrazu. Spo. minu na njihove boje in trp- Ijeaije, na padlega pesnika Kajuha je bil posvečen se- danji pohod, hkrati pa so udeleženci letošnjega pohoda počastili tudi vse druge po. membne obletnice v letoš- njem letu: 40-letnioo prihoda tovariša Tita na čelo KPJ, 40- lenico ustanovitvenega kon. gresa KPS in 85. roj.stni dan tovariša Tita. (Udeleženci po- hoda so z Graške gore po- slali tudi pozdravno pdsmo tovarišu Titu in ga seznaiiih s pohodom). Obenem z udeleženci mno- žičnega poho^fe so na Graško goro prispeli zasoplih obi-ar Zrov tudi člani 20 tekmoval, nih ekip patruljnega pohoda »Graška gora 77«, med kate- rimi so se najbolje odrezali mladinci rudarskega šolskega centja iz Velenja. Po kulturnem programu so organizatorji vse p>ohodnike pogostili z odličnim pasuljem in klobasami, nakar se je mladež sredi naletavajoeega siaega zgrnila v dolino v ska- le, kjer je bil mladinski ples in pravcato tovariško sreča- nje. Za razgiban ritem je poskrbel zabavni ansambel »SMB« iz celjskega gami- zona. Mlada generacija je s tem svojim tradicionalnim poho. dom znova dokazala, da zna ceniti velike napore borcev in bork slavne XIV. divizi;«. Upravičila je tudi besede, ki jih je v pozdravnem pismu izrekel Franc Lesko.5ek-Luka: »... Vem, da se boste mladi z velikim rlanom, volj), za- grizli v strme obronke vaše Šaleške doline. V tstc bre- gove, v katerih so padali borca in borke slavne XIV. divizije . . . Med vami bodo mladd iz pobratenih občirv. pripadniki JLA, borci, rezerv- ne vojaške starešine. Prav taiko. Le tako boste lahko goj'iQi bratstvo in enotnost, le tako se bodo lahko pre- našaile tradicije narodnoosvo- bodilne vojne z nas vas . . .« MITJA MERSO^ VILITiA CEOLAR »Svojo pomočnico bom poklical, le trenutek,« nam je dejal ravnatelj zreške osemletke in del nalog preložil na lova rišico ViUno. Ta je hi- tro improvizirala pisa- nje spisov in hkrati načrtovala točke za ve černi program. Takole delovna je naj- brž že polnih dvajset let, od kar je prišla v Zreče in od takrat, ko je končala pouk glas- be. Rojena v laški ob- čini, dorasla pa v zre Ški, bi lahko rekli, saj si je v Zrečah zgradila gnezdo, kjer skupaj z družino srečno živi. Hčerka bo letos matu- rantka, sinko pa se tu- di že odloča za bodoči poklic. Ob materinskih dolžnostih vzporedno gradi vzgojiteljsko, do- ma in v šoli. Vihti dj- rigentsko palico, ko vo- di pevske zbore otrok. Pomaga organizirati šol- sko življenje in živi za šolo. Kako zmore vse to, po vrhu pa je še znana družbeno politična de- lavka v konjiški občnii? »Tako,« nam odgovarja tovarišica Vilma, »da si dan natanko splani- ram. Vem, da učitelj m opravi vse svoje funkci- je, ko stopi s katedra. Tega se današnji kader premalo zaveda. Po idejni plati so danes učitelji preslabo in pre- premalo usposobljeni. Zanimivo, staro učitelji- šče je dalo več takrat, ko še nismo imeli us- merjenega izobraževa- nja. Danes, ko bi mo- rali imeti jeklen kader, pa ga ni.« Partijka v mislih in dejanjih, že polnih dvaj- set let. Taka je pomoč- nica ravnatelja zreške osemletke. Mirna in sa- mozavestna, sklcsana s trdega lesa. žametasto pa se ji obarva glas, ko spregovori o »svojih« rožah. S tem misli ti- ste, ki jih goji doma In verjetno tudi tiste, ki jih je polna šola. Ra- da ureja okolje in rož- nate lehe pred njeno hišo izdajajo, da so gnojene z ljubeznijo. »Sproščam se v nara- vi in če le utegnem, me najdete na vrtu, v gozdu.« »Sedi« v samem vr- hu konjiške občine in OBRAZI Sv _.___- je predsednica družbe- no političnega zbora v zadnji mandatni dobi. Kadar teče beseda med partijci, je vedno na tisti strani, kjer se za- govarja konkretnost in hitrost. Ko zavihti dirigentsko roko, da da otročadi pravo intonacijo, se zresni, kmalu potem pa razneži, ker so glasovi otrok ubrani in ji sle- de. Ko je nastop za njo, se oddahne, čeprav ji nikoli ni ytobeno breme pretežko. Takšna je bila tudi na zadnji večerni pri- reditvi v Zrečah. Skrb, da seb odo otroci do- bro odrezali, smo ji brali z obraza, ki se je kmalu obarval z zado- voljstvom nad prestane preizkušnjo. ZDENKA STOPAR St. 9 — 3- marec 1977 NOVI TEDNIK — stran 3 UGODNA OCENITEV AKCIJ Obiisk Milana Kučana, sekretarja RK SZDL in Janka Zevarta, predsednii- ka medobčinskega sveta SZDL v Šmarju pri Jelšah je potekal v izraizito de- lovnem okolju. Razgovor na temo odgovomoist ko- munistov prt uresničeva- nju ustavne vloge SZDL v krajevnih skupnostih je bil kritična opredelitev delovanja koraiuiistov v občini, osnovna ugotovi- tev pa velja pravzaprav spoznanju, da so se šmar- ski komunisti močno an- gažirali v vseh večjih ak- cijah, ki jih je pripravila frontna organizacija in da je le ta res močno razve- jana, četudi so tu in tam še napake. Pozornost ko- munistov je veljala delu, stabilizaciji in podobno. Delo je precej slabše potekalo v tistih sredinah, kjer je zelo malo komu- nistov in prav zaradi tega delo SZDL ni bilo pov- sod enako dobro odvisno tudi od problematike. Or- ganiziranost je bila v skla- du s statutom in potre- bami občanov. Kljub te- mu je vendarle treba pri- znati, da je še vedno pre- malo kom'anistov prisot- nih v SZJJL. V manjših vaseh pa tudi KS se vlo- ga SZDL čestokrat izena- čuje z vlogo samouprav- nih organov KS. Ob oceni funkcionira- nja delegatskega sistema so šmarski komunisti so- dili, d*le-ta dokaj dobro dela v občinski skupščini in KS, slabše pa v SIS in da svobodna menjava dela ne poteka najbolje, da so gledanja vse preveč proračunska. Tudi infor- miranost občanov je šibka. Več pozornosti bi mora- li posvetiti hišnim in po- trošniškim svetom in jih frontno povezati. Razprava je nakazala še vrsto problemov, ki jih bo treba v bodoče razoistiti, vsekakor pa je bila dobra priprava v predkongres- nem obdobju, saj je bila kritična in ne drobnjakar- . ska. MILENKO STRAŠEK MEDOBČINSKI SVET ZK RAZVOJ ZAKONITOSTI UTRJEVANJE SAMOUPRAVNEGA SODSTVA Na razširjeni seji medob- Činsikega sveta Zveze komu- nistov za celj.sko območje so osfnovno pozornost namenili raapravi o uveljavljanju za- konitosti, utrjevanju samoup- ravnega sodstva in ustavni preobrazbi sodstva. Načelo ustavnosti in zakonitosti do- biva svojo pravo vsebino v zagotavljanju ustavno določe- nega samoupravnega položa- ja delovnega človeka, v za- ščiti družbene lastnine. To pa bodo lahko uresničevali le tisti pravosodni orgajii, ki bodo dosledno ure.sničevali in čuvali samostojnost in neod- visnost pri opravljanju svoje funkcije, hkrati pa krepili lastno družbeno odgovornost za opravljanje sodne funkci- je. Zato bo potrebno krepi- ti povezanost sodišč z druž- beno skupnostjo, še posebej z delovTiimi ljudmi in njiho- vimi družbenoipolitičnimi ar-.. ganizacijami. Kajti treba je zagotoviti kakovostno oprav- ljanje sodne funkcije in učin- kovit samoupravni nadzor nad njihovim dedom. Na celjskem območju, so ugotovili na seji, je že dalj časa pereč problem pri ka- drovanju v pravosodne or- gane. Fluktacija in pomanjka- nje kadrov sta krivi, da so sodišča pomanjkljivo zasede- na, nerešena pa »o tudi šte- vilna druga vprašanja, od ma- terialne opremi j eiiosti sodišč do nagrajevanja, pomanjka- nja stanovanj za sodnike in p>odob(no. Postopno pa se ka- žejo rezultati načrtne kadrov- ske politike, ki vsaj v ne- katerih občinah območja (Celje na primer) obeta bolj- ši položaj v sodstvu. Kljub težavam so pravosod- ni organi dobro izvrševali svoje dolžnosti. To velja še posebej za področje gospo- darskega kriminala m neza- konitega prilašfranja družbe- nega premoženja, kjer so sod- ni organi obravnavali vrsto kaznivih dejanj v javni de- javnositi, trgovini, industriji in rudarstvu, obrti, gradbe- ništvu, kmetijistvu in gozdar- stvu. Precej je bilo dejanj nevestnega gospodarjenja in zilorabe pooblastil, ponareja nja uradnih listin, zlorab po- ložaja in podobnih dejanj, pomembna pri tem pa je ugo- tovitev, da so fakšna deja- nja najpogostejša tam, kjer šepa delovna disciplina in kjer organi nadzora niso pri delu učinkoviti. V zvezi s tem, so poudarili na seji, je treba krepiti delavski nadzor in spodbujati sodelovanje de- lovnih ljudi 3 samoupravnimi sodnimi organi in družbeno- političnimi sktipnostmi, B. S. CELJE 1^ V. NOVAK NOVI RAVNATELJ OŠ ŠTORE Nxč več dilesm. Tudi vpra- šain,ia niso več aktualna, kaj- ti delegati vseh treh zborov celjske občinske skupščine so sprejeli resolucijo o po- Uitiki izvajanja družbenega plana.občine v letošnjem le- tu. To pa hkrati pomeni, da so obveznosti, ne želje in hotenja, znane in da jih bo treba uresničiti. Predlog resolucije je bil v javni razpravi in -lanj sp sestavljalci prejeli 44 pri. pomb predlogov. Večino so upoštevali. Sicer pa tudi re- zultati gospodarjenja v prvih dveh mesecili letos kažejo, da so bile smernice dobro zastavljene. Bo tudi konec tak? Res je sicer, da stopnja rasti industriijsike proizvod- nje nekoliko zastaja za pla- nirano, zaito pa iz;\'Oz prese- ga predvidevanja. Ob vsem tem pa se pojavlja vpraša- nije, ali bo načrt graditve stanovanj izpolnjen? Pa ne zaradi morebitnega pomanj- kanja denarja, marveč zara- di drugih problemov. Delegati so na zadnjih se j ah v četrtek, 24. februarja, sprejeli več odloko^v. tako o uvedbi samoprispevka, o dav- kih občanov pa tudi odlok o ugotovitvi splošnega intere-' sa za gradnjo zahodne magi- stralne ceste na odseku od Čopove ulice do Levca. Polno podporo so dali po- budi o združevanju sredstev za modernizacijo objektov apecialistiono-ambulantne in hospitailne dejavnosti v celj- ski bolnišnici. Malce pa se je zataknilo pri imenovanjih. V tem ko je družbenopolitični zbor sprejel predlog komisije za volitve in imenovanja Vlada Novaka za vršilca dolžnosti ravnateljstva osnovne šole v štorah za dobo enega leta, so delegati zbora združene- ga dela in zbora krajeraih skupnosti sprejeli predlog o njegovem imenovanju za do- bo štirih let-. In tako je ste- kel usklajevalni postopek. Komisija, ki je vodila to de- lo in ki so jo sestavljali po trije delegati iz vsakega zoo ra, se je s sedmimi glasovi proti dvema odločilta, da predlaga vsem trem zborom imenovanje Vlada Novaka predmetnega učitelja na šoli za ravnatelja za dobo štirih let. Ta predlog so delegati v ponoTOem glasovanju tudi osvojili. MB POGLEJMO V SVET PIŠE IVAN SENICAR ■sir AVSTRIJEC KUIRT VVALDHEIM, geiieramd se- kretar Organizacije združenih narodov, je i25.jaivil za g,ra- ški časopis »Neue Zeit«, da je manjištnski problem v Avstriji znan tudi že v mednarodnih okvirih in da je sedanje razpravljanje o teh vprašanjih »obžalovanja vredno«. Dodal je, da narodne manjšine naj ne bi bi- le razlog za prepire in spore med so.sednimi državami, ampak »naj bi bille mosbovi med njimi«. Tako Wald- heim ol>zirno uči svoje rojake lepega vedenja, ki ga dudi mi močnio pagrešamt>. ^ ITALIJANSKI SENAT j» 24. februarja 1977. leta potrdil jugoslovansko-italijanske sporazume, ki so jih predstaviki obeh dežel podpisali v Osimu pri Anconi 10. novembra 1975. Poslanska zbornica italijanskega par- lamenta pa je sporazume potrdila že 17. decembra la- ni. O samih sporazumih in vehkem pomenu njiihovih določil za obe sosedi smo v našem »pogledu v svet« že govorili. Osimski sporaziuni pa niso p>omembni le za Jugoslavijo in Italijo, ampak za Balkan, za celo F>odročje Sredozemlja in s tem za celo Evropo. Balkan je bil v zgodovini dolgo znan kot posebno področje sveta, kot »sod smodnika«, balkanizacija pa še danes pomeni v mednarodnem političnem žargonu razceplje- nost, medsebojno sovraštvo, politična podtikanja in kar divjaško nestrpnost. Kar je bilo v zgodovini od tega res, so bili v glavnem krivi tuji prsti, ki so se grabež- ljivo vtikali v življenje nekoč malo razvitih ljudstev tega področja. Nova Jugoslavija je s svojim notranjim raz- vojem iin s svojo dobrososedsko politiko dala Balkanu povsem drug značaj. Balkan je odigral -— prav zaradi naše narodnoosvobodilne borbe — svetovno vlogo že v času druge svetovne vojne. Helsinška konferenca o evropski varnosti in sodelovanju leta 1975 na Balkan ni več gledala kot na evropsko provinco, ampak kot na sestavni del modeme Evrope. Vendar to vse še ni dovolj. Tisto, kar največ velja, so praktične akcije in otipljivi dosežki, ki se pripravljajo leta in leta. In osimski sporazumi so takšen dosežek za Balkan in za Evropo. Sodelovanje, ki se bo razvilo z uresničevanjem določil teh sporazumov, bo utrdilo mir in medsebojno povezanost, hkrati pa si bo Trst z zaledjem na obeh straneh meje tudi gospodarsko opomogel in tako dose- gel tudi večji mednarodni pomen. To naše in italijan- sko sodelovanje se dogaja v Sredozemlju, kjer si ve- čina od 18 sredozemskih dežel želi predvsem varnosti in bogatih medsebojnih stikov, hkrait pa — da bi izgi- nile iz Sredozemlja velike sile s svojimi oboroženimi silami in da bi se uspešno rešila bližnjevzhodna kriza. ^ POGLEJMO Š.E NEKATERE GENE v sedmih ev- ropskih prestolnicah, kot jih je ugotovil beograjski čas- nik NIN — Cene veljajo (razen plač, ki so povprečne) na dan 24. februarja letos. Nekvahficirani delavec za- služi v Beogradu 2.300 din mesečno, v Atenah 3..300 din, na Dunaju 2.940 din, v Bonnu 8.390 din, v Londonu 6.200 din, v Parizu 6.100 din in v Rimu 3..500 din. No- vinar z desetletno prakso pa zasluži v Beogradu 7.000 din mesečno, v Atenah 12.000 din, na l)unaju 15.000, v Bormu 32.000, v Londonu 22.600, v Parizu 28.000 in v Rimu 28.000 din. Kilogram kruha pa stane: v Beogradu 5,6 din, v Atenah 5,7 din, na Dunaj 9,7, v Bormu 19,1, v Londonu 10,8, v Parizu 16,2 in v Rimu 12,5 din. Liter benoina pa stane (v oklepaju pa liter vina) v Beogradu 5,2 din (16,5 din), v Atenah 8,6 din (7,7 din), na Duna- ju 7,5 (28.9), v Bonnu 6,8 (30,5), v Londonu 5,9, v Pa- rizu 8,5 (15) in v Rimu 10,4 din (22,9 din). DHUZBENA SAMOZAŠČITA LAHKOilSElNA ZAUPLJIVOST Včasih sm^o pri svoji ustrežljivosti popolnim ne- zinancem preveč zaupljiva. Povemo jim vse, kar nas kdo vpraša. Kot časni kar, ki to nalogo oprav- ljam že tretje desetletje sem le redkokdaj naletel na človeka, kd bi mi pri predstavitvi odrekel in- formacije in ki bi me pred tem povprašal po doku- mentih. Res je, da je člo- vek v svojem delovnem okolju lahko precej žaian, samo prepričan sem, da sem vsaj v desetih od- stotkih svojih stikov z ljudmi naletel na popolne neznance, ki me osebno gotovo niso poznali. Od njih sem dobival podat,- ke, ki bi prej ali slej bili interesantni tudi za kak- šno obveščevalno dejav- nost. Ljudje včasih glede taj- nosti nimajo prave pred- stave. Smehljajo se opozo- rilnim tablam, na katerih je prekrižan fotoaparat in pravijo, češ, to je zast;i- relo, ko pa iz satelitov lahko slikajo povr,šino zemlje tako natančrio, da se razločno vidijo pre! meti, ki niso večji od ■ tra. To je podobno kot a puško, ki je vojna tajna zato, da se vojak nauči sploh čuvati vojaško taj- no. Res je, da so pred- meti vidni na daleč, zlasti pa iz zraka, niso pa vidni iz zraka in od daleč ljud je, njihove funkcije, nji- hove odgovornosti, itd: Spomnimo se druge sve tovne vojne in let pred njo, ko so vohimii in s-d- delavci poznejšega okupa torja na široko zbirali po- datke, predvsem pa o lju- deh, ka so bili pozneje žrtve okupatorskih reži- mov, med prvimi izseljen- ci, pa tudi med likvida- ranirai s smrtjo, Veliko takih podatkov so sovraž- niki dobili v roke zaradi malomarnostii in zaradi prost >dušnosbi naAih lju- di, ki pač vsakemu pove- do vse in so še veseli, da lahko ustj-ežejo ali pa to- liko samodopadljivi, da jim je všeč, koliko lahko človeku povedo. Tudi danes brez dvoma v naši domovini deluje veliko takih ljudi, ki bo- disi iz sovraštva do na- šega samoupravnega so- aialističnega sistema ali pa za denar izdajo skrivnosti in izročajo podatke silam, ki bi utegnile kdaj postati nevarne za našo neodvis,- nost. Nd nujno, da gre za /elike vohune, kajti iz množice drobnih podat- kov, ki jih je moč med- sebojno preverjati in pri- merjati, je mogoče sesta- viti dokaj vemo podobo o nekem stanju v določe nem delokrogu, ali pa na določenem teritoriju. Zelo zgovorni smo tudi v stikih s tujoi, če nas nekoliko razvzamejo o tem, da nas sistem nd raviio slab, in hočejo zvedeti še kaj več, smo j;im pripravljeni po- gost/D govoriti o stvareh, ki jim prav nič ne gredo v nos. (Drugič dalje) PiŠE JURE KRAŠOVEC (24) CELJE STANARINE 30% VEČ Ni SREDSTEV ZA NORMALNO POPRAVILO STANOVANJ Tudi v celjski občini se pripravljajo na povečanje stanarin za 30 odstotkov. Hkrati s tem pa teče ■ raz- prava o odloku- o delni na- domestitvi stanarin. Seveda za socialno ogrožene dru- žine. Problem ni nov. Je star. Pereč in boleč. Za vse. Za upravi j alce in tiste, ki stanu- jejo v stanovanjih pa zanje ni denarja, da bi opravili najnujnejša vzdrževalna de- la. Kritično je zlasti pri sta- rih hišah v mestnem jedru pa tudi nekateri bloki no- vejšega datuma (na Otoku so primeri in drugje prav tako) so nujno potrebni ob- nove. Lani so znašale stanarine v občini skoraj 19,5 milijona dinarjev. Od tega je šlo pri- bližno 8,7 milijona ali 45,1 odstotka za investicijsko vzdrževanje, 2 milijona ali 10,5 odsitotka za tekoče vzdr- ževanje, 315 tisoč din za stroške upravljanja stano- vanjskih hiš (4,2 odstotka) ter 2,7 milijona din ali 14 odstotkov za stroške stro- kovne Silažbe. Preostaja sred- -. • I. so bila porabljena za >'J,pIačilo anuitet, za amorti- zacijo in gradnjo zaklonišč. S predvidenim povečanjem stanarine za 30 odstotkov, bi znašala skupaj letošnja sta- narina v občini nekaj nad 27 milijionov dinarjev, od te- ga bi za investicijsko vzdrže- vanje odpadlo okoU 11 mili- jonov, kar je še vedno oko- li 30 odstotkov tistega, koli- kor bi potrebovali, če bi ho- teli letos rešiti najbolj pere- če probleme. Odlok o po"/ečanju stanari- ne — veljal naj bi s 1. apri- lom letos — bo šel v javno .razpravo, hkrati z njim pa bo razgrnjen tudi osnutek odloka o delni nadomestitvi stanarin. Sicer pa, kot kaže, to v celjski občini ni pro- blem Doslej namreč uživa ug'Odnosti pri delni nadome- stitvi stanarin štirinajst ob- čanov, ki na leto skupaj do- bivajo pom'^č v znesku oko- li enega starega milijona. Za- radi novega povečanja stana- rin se bo krog tistih obča- nov, ki naij bi prejemali po- moč pri plačevanju stanarin, prav goiMvo povečal, toda ne tako, da bi tako namenjena sredstva ogrožala solidarno- stni stanovanjski sklad, ki je v prvi vrsti namenjen za gradnjo solidarnostnih stano- vanj. Predvidevajo, da bodo posilej za delno kritje stana- rin morali odšteti skupaj okoli 48 milijonov starih di- narjev. Sedanje stanarine ne zado- ščajo za kritje vseh stroš- kov, ki nastajajo pri uprav- ljanju, zlasti pa vzdrževanju stanovanjskega fonda, Zatx> pobuda o povečanju . stanari- ne. Izvršni svet celjske občin- ske skupščine je ta pred- log v celoti podprl in hkrati poudaril, da tudi tako pove- čane stanarine ni moč pri- merjati s stroškovnimi, kaj šele ekonomskimi. MB 4 stran — NOVI TEDNIK St. 9 — 3. marec 1977 Šentjur LETO POLETA KMETIJSTVU USTREZNA POLITIKA Leto 1977 se je kot drugo leto uresničevanja srednjeroč- nega plana razvoja šentjur- ske občine začelo v precej zahtevnih razmerah. V obči- ni namreč ugotavljajo, da za- stavljenih nalog, sprejetih z resolucijo v letu 1976 niso v celoti uresničili. Za prvo le- to izvajanja srednjeročnega plana je značilna manjša go- spodarska rast, ki je posle- dica slabega povpraševanja na domačem trgu in težav neka- terih organizacij združenega dela pri izvozu. Prav tako niso v občini zadovoljni z akumulativnostjo gospodarst- va in produktivnostjo dela. Za leto 1976 je bil predvi- den porast družbenega pro- izvoda za 12—13 odstotkov, medtem ko je dejansko po- rastel le za 4—5 odstotkov, to pa predvsem zaradi ne- ugodnih gospodarskih gibanj v industriji. V preteklem le- tu je bil indeks fizičnega ob- sega industrijske proizvodnje glede na leto 1975 137,3, kar pa je pod predvideno letno stopnjo rasti po družbenem planu za srednjeročno ob- dobje. Vzroki za manjšo rast industrijske proizvodnje so v težavah gospodarskega raz- voja iz prejšnjih let. Za pot k hitrejšemu raz- voju so si v občini zadali tudi številne prednostne na- loge, še posebej na področ- jih, ki so bila za prednostna opredeljena v okviru repub- like. Tako bodo vse napore na področju industrije, ki v tej občini zajema kovinsko, mes- no, lesno in še nekatere dru- ge, usmerili v izkoriščanje obstoječih kapacitet. Lesna industrija in ostale se bodo morale še bolj povezati s su- rovinsko bazo in vzpostaviti ustrezno poslovno-tehnično sodelovanje. Na področju kmetijstva bo potrebno največ pozornosti posvetiti ustrezni politiki; iz- grajevanju novih dohodkov- nih odnosov med. organizaci- jami združenega dela in za- sebnimi proizvajalci, razvija- nju različnih kooperacijskih odnosov in pospeševanju skupftih vlaganj kmetov med seboj in temeljnimi organi- zacijami združenega dela. Za občino je prav tako pomemb- no področje gozdarstva, kjer bodo vzpostavili nove samo- upravne odnose usklajene z zakonom o združenem delu in se tesno povezali z les- no industrijo. Nič manj po- membno ni tudi področje trgovine in nenazadnje tudi gostinstvo in turizem. Tu je treba pristopiti k boljšemu izkoriščanju obstoječih kapa- citet, razen tega pa je v ob- čini veliko območij, ki so resnično primerna za razvoj turizma, predvsem kmečkega. Tudi vse razpoke po potre- su še niso zakrpane, vendar pa so se v občini domenili, da bodo v tem letu odstra- nili vse posledice potresa. Prednostne naloge, ki jih bodo reševali v tem letu, pa so začrtane še na področju malega gospodarstva, lazisko- valnega dela, na področju za- poslovanja, varstva okolja in družbenih dejavnostih. M. P. železarna štore Direktor tovarne liaklurjev inž. Plevnik pri začetku mon. tažne linije, na kateri v štor- ske ulitke (ti predstavljajo tretjino vrednosti traktorjev) vgrajujejo vse potrebne dele: »Za štore in tudi širšo Slove- ni jo je to pomemben trenu- tek, kajti s tem pričenjamo proizvodnjo, ki je na višji stopnji predelave in kvalite- te. Proizvodnja traktorjev je s tem dokončno stekla. V tovarni, ki ima 1,5.000 kv. metrov površin je za- poslenih 122 delavcev, ki bodo ob polni proizvodnji 5 ustvarili milijardo dinar- jev. Letos bodo izdelali 4000 traktorjev, 220(1 jih bo namenjenih domačemu trgu. Prihodnje leto že 8.000, čez dve leti pa 10..>00 traktorjev. 45 odstotkov traktorjev je namen.jenili izvozu. LETOS 4000 TRAKTORJEV Z 42 KONJSKIMI MOČMI — POLOVICO DOMA Minuli petek je ob 13. uri in 20 mimit v prostrani in lepo urejeni tovarni traktor- jev v 26lezami štore zahru. mel motor prvega tu proiz- vedenega traktorja. Hip za tem so počili zamaški in cu- rek penečega šampanjca je oprskal dolgo pričakovanega prvenca. Traktorji so plod sodelova- nja italijanske firme FIAT in železarne štore, pri proizvod- nji pa sodeluje nad 60 doma- čih kooperantov, ki že pro- izvajajo, ali pa v kratkem bodo, različne dele za trak- torje. Med kooperanti s celj- skega območja so EMO, Ko- vaška industrija Zreče in Rinka.. V štorah sami proizvajajo vse ulitke za traktorje, njiho- va proizvodnja sama pred- stavlja tretjino vrednosti traktorjev in vseka.kor velja povedati, da so v 2elezami štore že v prvi traktor vgra- dili vse dele, ki jih morajo za traktorje sami proizvajati. Trenutno je še nekaj težav s koopjeranti, saj nekateri še niso v celoti pričeli s proiz- vodnjo {x>trebnih delov. Ta primanjkljaj zaenkrat nado- meščajo z uvozom, vendar pričakujejo, da bodo lahko že do konca leta pričeli vsi kooperanti z redno proizvod- njo in dobavljanjem potreb- nih delov. Prvi v Štorah pro- izvedeni traktor je tipa FIAT- STORE402, ima 42 konjskih moči in pogon na dve kolesi, j 2e maja se bo temu tipu traktorja priključil še dnigi, FIAT-ŠTORE 404, z 42 konj- skimi močmi in pogonom na štiri kolesa. Medtem ko v prvih dneh redne proizvodnje izdelajo v štorah le po nekaj traktor- jev, bo proizvodnja i>osl opo- rna naraščala, tako da bodo letos izdelali 4000 traktorjev. Skoraj polovico, točneje 1800, jih bo namenjenih izvozu v Italijo, Francijo in Švico, na domači trg pa bodo prvi štorski traktorji prišli v ap- rilu. Po načrtih naj bi se pro- izvodnja traktorjev v štorah počasi dvigala več let. Pri- hodnje leto bodo tako pro- izvedli 8000 traktoriev, leta 1979 pa bodo dosegli polno zmogljivost tovame in proiz- vedli po 48 traktorjev na dan, v celem letu pa 10.500 trak- torjev. Tovarna traktorjev je ne- dvomno nova velika delovna zmaga kolektiva železarne. Za železarno pomeni višjo stop- njo predelave in izpopolnitev proizvodnje v livarstTO. To- varna bo ob polni proizvod- nji letno prinesla kolektivu milijardo dinarjev. štorski traktorji pa se bo- do, če ne že letos, ko bo •prišlo na domači trg soraz- merno malo traktorjev, pa vsaj v prihodnjih letih, mo- čno vključili v družbena pri- zadevanja pri uresničevanju zelenega načrta in prizade- vanja za večjo proizvodnjo hrane. Na domačem tržišču traktorjev namreč še vedno primanjkuje, saj jih letno uvozimo od 20 do 25 tisoč, še posebno veliko pa v što. rah pričakujejo od tipa 404, saj bo edini domači traktor v tej kategoriji s pogonom na štiri kolesa in torej še posebej praktičen za upora- bo v gričevnatem in hrit>ovi- tem svetu. ^ Ob petkovi slovesnosti v Železarni smo za kratko iz- javo poprosili tudi direktorja Železarne inž. Dušana Bumi- ka, ki je med dnogim pove- dal: »Izredno sem vesel, da smo le dočakali trenutek, ko smo montirali svoj prvi trak- tor. Proizvodnja v Štorah je kasnlla leto dni, manj po na- ši krivdi, bolj pa zaradi te- ga, ker dolgo nismo mogli dobiti soglasij za uvoz po. trebne opreme. Osnovna na- loga setlaj je, da zmogljivo- sti kar najbolje izkoriščamo in čim prej dosežemo polno zmogljivost tovame. Naš raz- voj bo šel v to smer, da do- sežemo kar največ na doma- čem tržišču, da pa hkrati ne zanemarimo tujine oziroma da navežemo kar najboljše stike tudi z državami v raz- voju.« Naj povemo še to, da bo tip traktorja 402 veljal na tržišču devet in pol starih milijonov, ti-p 404 pa dvanajst starih milijonov. V štorah upajo tudi, da bodo lahko z^otovili kredite za nakup traktorjev. BRANKO STAMEJCIČ CELJE: JUBILEJNI SEJEM Ugotovitev v naslovu ve- lja za obrtniški sejem. V organizaciji celjskega For- matorja bo letos že de- seti se.)em obrti. Zato ni naključje, da so že zdaj stekle prve priprave in da se je izvršilni odbor For- matorja odločil tudi za njegov termin. Sejem bo od 23. septembra do 2. oktobra. Tudi letos v dvo- rani Golovec. Formator bo za jubilej, ni sejem izdal posebni značke, poleg tega bodo jubilejne plakete podelili tistim obrtnikom in obrt- nim oziroma drugim de- lovnim organizacijam, ki so sodelovali na vseh do- sedanjih in bodo tudi na le^šnj^m s^jmu. Ml? aero DOBRI GOSPODARSKI DOSEŽKI V MIMULEM LETU Aero je kljub težavam, s katerimi so se srečevali v lanskem, gospodarsko izred- no »težkem« letu, zabeležil odlične gospodarske dosežke. Vsi tO(zxii so skupno ustvarili nad milijardo dinarjev celot- nega dohodka, samo tozdi iz celjsk^a območja pa nad 803 milijone dinarjev. S tem so svoj letni načrt' pa-esegh za dva odstotka, dosežke iz prej- šnjega leta pa kar za 15 od- stoitkov. Za dosego takšnih rezultatov so v proizvodnji pora-bili 595 milijonov dinar- jev in u-stvarili skoraj 20 mi. lijonov dinarjev ostanka do- hodka. Od tega so F>olovico namenih v sklad skupne po- rabe. Ob vsem tem pa so se tudi dohodki delavcev popra- vih in bili v povprečju za 17 odstotkov višji kot leto po- psrej. Vsekakor je treba ugo- toviti, da je bilo v Sloveniji le malo gospodarskih organi- zacij, ki se lahko pohvalijo s tako dobrimi dosežki. Ti pa temeljijo na ugodnih učinkih nove gospodarske zakonoda- je, saj so se za več kot pet milijonov znižale terjatve, ostali pozitivni učinki pa so se ugodno odrazih predvsem v zadnjih lanskih mesecih. Vehk delež za tako dober uspeh pa iniajo tudi stabih- zacijsika prizadevanja, ki sp dala še posebej dobre do. sežke pri zniže\'anju zalog. Tudi v letošnjem letu si v Aeru zastavljajo optimisti- čen načrt, ki predvideva hi- ter razvoj. Tako naj bi svojo proizvodnjo dvignili kar za 27 odstotkov, pri čemer gre največji delež predvsem na povečan obseg proizvodnje papirja v tozdu Tovarna ce- luloze Medvode, pa tudi na predviden tržni uspeh 16 no- vih proizvodov, ki jih je lani izdelala razvojna služba. Pri teh novih proizvodih gre po- vedati še to, da v pretežni meri zamenjujejo tiste, Id smo jih morali doslej izklju- čno uvažali in zato v Aeru bo štejejo kot svoj prispevek uravnovešanju naše devizne bilance. BRANKO STAMEJCIČ SINDIKAT EMO, CINKARNA IN METKA Pr^isedstvo občinskega sveta zveze sindikatov v Ce- lju je svojo zadnjo sejo po- svetilo problemom izgub v celjskem gospodarstvu oziro- ma težavam, v katerih so se mašH tozdi v EMU, Cinkarni tn delovna org;mizacija Met- ka. V razpravi so ugotovili, da je v sorazmerno najtežjem položaju Metka, kjer izguba sicer ni tako kritična. 3,2 mi- lijona dinarjev izgube bodo v Metki letos laliko p>okrili, položaj pa je težji zato, ker se sanacijski program, spre- jet sredi minulega leta, ne uresničuje. V Metki, kjer so svojo sanacijo gradili na pro- izvodnji jeansa, se namreč Ae vedno siečujajo s proiz- vodnimi težavami in bodo na- mesto predvidenih 150.000 me. trov izdelali petkrat maaij te- ga iskanega blaga. V Cinkar- ni pulčakujejo boljše reševa- nje svojega položaja, saj so rijihov sanacijski program tu- di v ustreznih republiških in- stitutih dobro ocenih. Izgu- bo v Cinkamj ima tozd tita- nov dioksid, kjer je izg-uba presegla 90 milijonov diruir- jev. Izgubo bo delno pokril tuiji partner, delno pa jo bo. do pokrili iz sredstev repub- liškega rezervnega .sklada, kreditov bank in solidarnost- nim združevanjem sredstev ostalih tozdov Cinkarne. Na osnovi sanacijskega programa obljubljajo v Cinkarni že pri- hodnje leto za polovico manj- še i2^iibe, v srednjeročnem obdobju pa naj bi jih povsem odpravih. Tudi v EMO, kjer imata tozda kontejner in posoda skupaj 88 milijonov dinaijev izgube, je položaj težaven. V EMO račtmajo s pomočjo re- publiškega sklada skupnih rezerv in z bančnimi sred- stvi, tudi na osnovi sanacij- skega programa, ki ga te dni končujejo. V EMO vsaj v tozdu posode ne pričakujejo več tolikšnih težav, saj so z novimi proizvodi in prodo- rom na tuja tržišča že v pr- vih letošnjih mesecih dosegli zadovoljive rezultate. Ta tozd že letos naj ne bi več poznal izgube. Težje pa bo v tozdu kontejner, kjer kljub večlet- nim težavam ne nameravajo opustiti proizvodnje, ampak iščejo rešitve v dopolnilni proizvodnji kotlov, kar sodi v sklop srednjeročne usme- ritve EMO na proizvodnjo ogrevalnih in klimatskih na- prav. BRANKO STAMEJCIČ UNIORJEVl »BOLNIKI« VSAK ČAS LASTNA AMBULANTA — ZDRAVNICA? v kovaški mdustriji v Zre- čah že nekaj let tečejo priza- devanja za lastno zdravstveno ambulanto. Prostori zanjo so zdaj nared v stavbi, ki že slu. ži zdravju v Zrečah, manjka pa strokoivmi delavec. Prav te dni tečejo dogovori z zdravnico, domačinko, ki bo verjetno prevzela skrb za zdravje zreške doline, medtem ko bo sedanja splošna zdrav- nica pregledovala delavce, ki so zaposleni v Uniorju. Nobena skrivnost ni, če po- vemo, da je dnevno v bolniški od 28 do 60 Uniorjevih deiav- ceiv. Podatke smo dobili od bolniškega kontrolorja v Uni. orju — FRANCA KROPFA. Franček je v Kovaški indu. striji zaposlen 25 let, okoli deset let pa opravlja tudi ze- lo nehvaležno nalogo bolniš- kega kontrolorja. »Ce delam kot vratar ali v skladišču HTV,« pravi Fran- ček, »stalež v naši tovarni ra. ste. Jaz delavce obiskujem na domu, jih popišem, potem pa se morajo javiti zdravnici. Ne- kateri izkoriščajo bolntški sta. lež, ki se dvigne od pomladi dO jeseni, v času, ko je doma veliko dela. Zasledil sem pri- mer, ko je imel delavec zvito nogo in predpisano strogo 1^- zanje. Delavec pa je hodil na- okoli in se celo vozil z mo- torjem. Ko se Je neokreten, kot je bil, prevrnil, se mu je stalež spet podaljšal. Dobil sem tudi delavce, ki so do- ma cepili drva ali kosili s kosilnico. Pa vsi niso taki, zd- to moramo zaradi resnično bolnih, ki so pri nas zaposle- ni, imeti dobro kontrolo. Ve- liko bo bolje, ko bomo dobili zdravnico, ki bo naša In se bO morala seznaniti z vsakim šim delavcem. Spoznala ^ nas in tudi vedela, kdo simu- lira in kdo je resnično bolan« Z. S. št. 9 — 3. marec 1977 NOVI TEDNIK ~ stran S DOM OSKRBOVANCEV NOVO CELJE razpisuje JAVNO DRAŽBO avtomobila kombi IMV 1600, ki je v voznem stanju izklicna cena 12.000,00 dinarjev. Dražba bo v pvonedeljek, 7. 3. 1977 ob 10. uri pri Domu oskr- bovancev v Novem Celju. j Trgovsko podjetje na debelo in drobno TKANINA CELJE, n. sol. o. TOZD Veleprodaja objavlja prosto delovno mesto trgovskega zastopnika za območje Gorenjske, Dolenj- ske, Notranjske, Primorske Pogoj: poklic trg. poslovodja in 3 leta delovnih izkušenj, stano- vanje v okolici Ljubljane in last- no prevozno sredstvo. Poskusna doba 3 mesece. Kandidati za objavljeno delovno mesto haj vlože prijave v 15 dneh od dneva objave na Tkani- no Celje, Splošni sektor, Celje, Prešernova 10. ALPINISTIČNI KOTIČEK OBRAČUN V SL RINKi KLJUB SNEŽENJU IDEALNI DOSTOP NA OKREŠELJ 2e več kot 15 let si pri- zadevajo naveze raznih alpi- nističnih odsekov rešiti ene- ga največjih zimskih proble- mov v stenah Savinjskih Alp: Režkovo smer v Štajerski Rinki. Poleg domačih navez je ^ delovala v steni najmoč- nejša vzhodnonemška alpini- stična ekipa, vendar je vse do danes smer s svojo po- ledenitvijo in skrajnimi te- žavami obrnila pozimi vse na- veze že nekaj dolžin nad vsto- pom, čeprav je letošnja zi- ma za plezalce izredno ne- ugodna, saj vsak teden pade nekaj novega snega, sta mla- da cel i ska plezalca Franček Knez in Jože Zupan vstopila v smer 18. 2. in že prvi dan dosegla gredino pod kami- nom na koncu prve tretjine stene. Plezala sta v skrajno neugodnih razmerah in biva: kirala pod slapovi pršiča. Drugi dan sta dosegla gredi- no pod glavo Štajerske Rin- ke in si uredila drugi bivak v na-vpični zajedi, ki pelje v zadnji del stene, čez noč je nepretrgoma snežilo in vsa- ko uro sta kopala svoj poli- vinilasti bivak izpod snežnih nanosov. Tretji dan ju je po- zdravil s snežmm viharjem in vetrom blizu sto kilomet- rov na uro. V teh nemogo- čih pogojih sta tvegala še dve dolžini, dokler ju slapo- vi snega niso prisilili k umi- ku. Spustila sta se nazaj na gredino ter izplezala smer v kot med štajersko in Malo Rinko. Po običaju, ki vlada v sve- tu, bi lahko oba plezalca ob prvem ugodnem vremenu vstopila po gredini in iziple- zala še originalni zgornji del preko glave. Knez in Zupan pa mislita drugače. Smer ho- četa izpeljati brez vsakega popusta v enem zamahu in morata tako še enkrat do konca zime preko že preple- zanega najtež-ega dela stene. Problem zimske Režkove sme- ri bi bil za večino že z nju- nim prvim vzponom rešen, vendar se vsa dogajanja v našem alpinizmu ocenjujejo precej strogo in brez kom- promi.sov. Morda je tako tu- di prav; dodano je s tem sa- mo nekaj pomembnega: dva- kratno tveganje do skrajno- sti. Razmere v Savinjskih Alpah so trenutno za alpiniste in smučarje dokaj čudne in v primerjavi z normalnimi zi- mami nenavadne. Kljub po- gostemu sneženju je pristop do Okrešlja in tudi do bi- vaka pod Ojstrico idealen. Sneg je trd, pri zgornji brvi nad slapom ga skoraj ni, na okrešlju pa komaj za dober meter. Od te višine napcrej debelina snega hitro raste, kljub temu pa je trd in za- hteven že vzpon proti Savinj- skemu sedlu in Turškemu žlebu dereze in cepin. Stene so dobesedno ometane, smu- čarji pa na Okrešlju letos nimajo kaj opraviti. Vsa smu- čarska pobočja od Turške go- re pa tja do Savinjskega se- dla so razorana od plazov, ki segajo deoelino 30 m. če pa kdo hoče .=mučati nad Okrešljem za vsako ceno, je lepo zglajen sneg samo v Turškem žlebu in se smu- čarju pri tem ni treba bati spodnje velike skale, kjer je sploh ni izpod snega. Nevar- nosti plazov trenutno ni. Raz- mere lahko spremeni samo močnejše sneženje. CIC NEVSAKDANJI POGOVOR NE LE ZUNANJOST Z OBISKA PRI GIZELI IN MILIVOJU ŠURBEKU Ko človek takole sede pri Irizerju na stol in prepusti glavo njegovim spretnim pr- stom, si niti ne more prav predstavljati vse možne vzpo- stavljene relacije, ki nastane- jo med njim in tistim, ka je prevzel skrb in odgovor- nost za del njegove zu- nanje podobe. Tako je tudi v frizerskem salonu Gizela v Zadobrovi pri Celju, kamor sta po desetih letih dela v Starem Kaštelu pri Splitu prišla Gizela in Milivoj Šur. bek. Toda njiuna samostojna pot se je pričela še prej v Mariboru. Poudarjam samo- stojna zaradi tega, ker je Gi- zeli šurbek zaupal mojster še v njeni učni dobi, ko je bila pri svojem delu šele leto in pol, lokal, medtem, ko je šel sam na orožne vaje ... Njena prvotna želja seveda ni bilo frizerstvo. Ljubila je glasbo (tudi danes jo, seve- da), toda iti v tistih časih na konservatorij, bi pomeni- lo odpeljati od doma iz hle- va zadnjo kravo. To pa je bila prevelika cena in Gizela se je odpravila na pot, po kateri je hitreje prišla do kr:*ia. Volja do dela, pred- vsem pa do znanja sta ji os- novno vodilo še danes. Njena ljubezen do glasbe se je ne- kaiko obrestovala preko nju- nih sinov: Milivoj je dirigent ljubljanske opere in izredni profesor na Akademiji, je tudi umetaaiški vodja zsnanega okteta Gallus, Boris pa je glasbenik pri simfoničneim or- kestru ljubljanske RTV in prav tako glasbeni pedagog'. A vrnimo se pogovoru v salonu. Z možem, oba kot sodelavca in prava delovna tovariša sta enakih misli: »V našem poklicu ni učenja ni- koh konec. Dobre frizure se ne da narediti po nekem ustaljenem ključu, po for- muli. Tako kot za pisatelja ni recepta, tako tudi ni re- cepta za svobodno, predvsem pa dobro, torej primemo kreacijo frizure. A kar je naj- važnejše, frizura ni samo od- raz zimanjega bleska, mora biti tudi notranja harmonija. Mora biti tudi zdravje. V tem smislu, da smo mi tudi zsdravniki las. Zdravnik ob- vladuje človeško telo do las. Lasje pa so v naših rokah. Ali jih nenehno zdravimo in ozdravimo, hranimo in negu- jemo, aU jih uničimo. Samo ti dve možnosti sta. Mi jih seveda zdravimo. S pravilno nego, s pravilnim pristopom do lasu. Mi tistega, ki ga ne- gujemo, moramo poznati. Najhuje je, če je stranka ti- ho. Izvabiti moramo iz nje čimveč besed, ker jo taiko lažje spoznavamo. Bolj jo po- znamo, lažje ji obliikujemo frizuro. Bolj spoznavamo njeno duševnost, bolj smelo je naše kreativno delo. Ker notranja podoba človeka se ujema z zunanjo. Po temelji- tem študiju seveda, če vpra- šamo koga, kakšno frizuro si želi, pa pravi: kar naredi- te po svoje, vam zaupam, je to za naju določeno laskanje, F>a tudi večja odgovornost, ker predstavlja talcšna ob- vemost tudi določeno tvega- nje.« Največja vrednota je v tem, da mojstra Gizela in Milivoj šurbek posvečata to- likšno p>ozomost zdravju las. Vsako leto se odpravita v Darmstadt na »študijski do- pust«, kjer s frizerji vsega sveta sledita najnovejšim me- todam dela na frizerslci Aka- demiji. V Jugoslaviji takšne šole ni in tam sta doslej sre- čala le dva Jugoslovana. V Starem Kaštelu sta imela stalne stranke tudi iz Mo- starja in več sto kilometrov oddaljenih krajev, med turi- sti pa vse mogoče iz vse Ev- rope. Zdaj sta se vrnila na Štajersko, kajti v Dalmacijo sta pred desetimi leti odiK>- tovala zaradi tega, ker je hčerka zbolela in je zsdrav- nik priporočal drugačno pod- nebje. Velike so skrivnosti njune- ga dela. Morda je največja v tem, da se počutita izred- no vitalna v spremljanju naj- sodobnejših strokovnih in modnih prijemov, kar ni lah- ko, je pa vabljivo. Delo je tudi točno razdeljeno. Kot na tekočem traku. Zdaj sta sa- ma, če jih je več, dela vsak svoje. Vse teži torej k po- polnosti, kar je v bistvu ena najznačilnejših člnve^kovih lastnosti. D. MEDVED Staša Gorenšek H LAt t: PO MiPVK3i Nove ženske hlače so se z novo modo spremenile tako zelo. da bi jim še komaj mogli reči običajne hlače. Iz njih se je namreč razvilo precej inačic novih hlač, ki so vse po vrsti zanimive. Predvsem so zelo moderne v stilu kavbojk krojene hlače, sešite iz nadvse modnega široko rebrastega žameta, torej športne in praktične, če so zataknjene v visoke usnjene škornje, je še bolje. Fotem so prav tako priljubljene ravne in v gležnjih stisnjene hlače, ki lahko tudi učinkujejo športno, če so sešite iz primernih materialov ni če so tako tudi dopolnjene. Sicer pa je osnovno pravilo novih hlač, da so ozke, cevaste m prej krajše kot daljše. In ker so športno oblačilo, naj bodo. športno tudi dopolnjene. PRIPOROČA Kot smo obljubili v prejšnji številki, vam tokrat predstavljamo oddelek ko- zmetike v Veleblagovnici T. Najbrž ste sami uganili namen današnje predsta- vitve. Niste se zmotili. Osmi marec je pred vrati, priložnost za skromno, a vendar prisrčno in pozornosti polno darilce. Pridite in si oglejte. 6. stran — NOVI TEDNIK St. 9 — 3. marec 1977 ŠMARJE PRI JELŠAH IZ DELEGATSKE KLOPI NEZADOVOLJSTVO ZARADI POVIŠA NE VODARINE v Splošnem gi-adibeinem pt-Kljetju je bilo lani nenor- malno veliko boleznin, ki ni- so presegle 30 dni, so na za- dnji seji zborov skupščine razgrnili pred delegati kolegi Iz Rogaške Slatine. Ugotovili so, da je največ tovTsitnih iz- ostankov iz delovnega mesita v mesecih marec in april ter v avgustu, septembru in oktobru. Odgovor je seveda na dlani: takrat je največ dela na polju. Povedali so tudi, da je konec leta prišlo do tesnejšega sodelovantja med podjetjem in Zdravstve- nim domom v Rogaški Sla- tini, ker menijo, da brez ta- kšnega sodelovanja težav ne bo moč odpraviti. Sama problemu niso kos. Delegacija krajevne skup- nosti Podsreda je poslala do- pis, v katerem se pritožuje, da ni bilo vode na območju odcepa Zg. Trobč in Gradi, šča, kljub nekajkratnim opo- zorilom. Gradišče nima vode že od lani. No, z po\'iišano vodarino se ne strinjajo de- legacije več krajevnih skiip- nosti. Menijo, da bi p>oveča. na stroški za vodo vplivali tudi na ceno govedi. Na območju krajevne sku- pnosti Donačka gora je še vedno 12 gospodinjstev, ki še nima električnega toka. Delegacija vptrašuje, kako je bil razdeljen dettiar za elek- trifikacijo neeleiktrificdranih gospodinjstev in kakšna so bila merila za dodeljevanje te pomoči? To pa ni bila edina pri- pomba, kd so jo imeJi delegar ti te krajevne sifcupnosti. Ni. kakor namreč ne morejo razumeti, da je nedaivno as- faltirana cesta Rogatec—Do- načka gora že tako slaba, da asfaltna prevleka na mno- gih mestih poka, da se ban- kine rušijo in da bo na ne- katerih mestih voda zdaj za- čela cesto spodjedati. Za vsoto, predvideno za rekon- strukcijo te ceste, bi priča- kovali bolj solidno delo, ob- tožujejo izvajalca ded občani. Menda je na pritožbe cestno podjetje cestišče nekoliko uredilo, a le na nekaterih mestih. MILENKO STRAŠEK PUSTU NA ROB KARNEVALI BREZ KRAVALA — SLABO GOSTINSTVO Pustni dnevi so za nami. Maškarad je bilo fK>vsod ve- liko in to kar od sredine ja- nuarja dalje. Se pač morajo a^.-rstiti vsa gasilska druš. t\'a pa aiasambli in podobni, da nekaj organizirajo in do- bijo kakšen »cvenk« za svo- jo blagajnico. Več ali manj je bilo povsod veselo in pri- jetno, čeiprav so ponekod >xza,pele« tiudi pesti. Zal tudi nismo biU dovolj Iznajdljivi pri sestavi jedilni- kov za takšen običaj, kot je pust. Skoraj povsod so na- trosili tisto, kar lahko dobiš tudi poleti ob jezeru na ro- štilju ali vsak dan v gostil- ni. Delni izjemi sta bila hala Golovec, kjer so za petnajst starih tisočakov ponudili prekajena reberca in krom- pirjevo solato ter krof (ali torto, to že ne sodi zraven!) in pa žalska NAMA, kjer so prav tako za petnajst tisoča- kov ponudili še neikaj več: krvavico, kotlet., ajdove ^an- ce z ocvirki in kislo zelje pa menda makovo potico, t^jdii krof in zjutraj ali proti ju- tru kislo jugo! Drugije so bi- li kulinarično standardno uniformirani, kar pa prav gotovo ni dobro in prijetno. Tudi tem stvarem bi bilo treba v bodoče posvetiti več pozornosti, saj navsezadnje ni vseeno, kaj dobiš. Dobro bi bilo poskušati vsaj delno ohranjati tradicijo tam, kjer se to da. In ob pustu se! Zdaj pa še nekaj o pustnih karnevalih! Vse bolj prihaja do izraza to, da smo v me- stih vedno manj družabni, ta družabaiost pa ostaja še v manjših krajih, tako imeno- vanem podeželju. Tam so pripravljeni stopiti skupaj in nekaj narediti, tAidi za malo ali nič denarja. Iznajdljivi so! Let'0s so se izredno iz- kazali Vrančani (zraven so bili tudi iz Tabora, Motnika, Gomilskega) pa Radečani, krajani Vinske gore in seve- da še posebej Mozirjani. Po- kop pusta pa so pripravili Mozirjani in Grižani (zraven iz šešč, Matk, Vrbja) pa Konjičani. Verjetno je bilo tudi drug- je še kaj podobnega, zagoto- vo pa ne v Braslovčah in Celju. V Braslovčah so bolj zvito naredili in prodajali saino karnevalske značke, v Olju pa so sicer imeli dva kamevaia (radijskega in Ra- deč anskega), vendar no^ben ni bil rojen prav v bazi, kot nekoč. Ljudje so se zaradi tega zmrdovali in ni jim šlo v glavo, kako je možno v manjših krajih nekaj naprar viti, pri nas pa ne. Res je, da ne gre za visoko kulturno prireditev, gre pa za zabav- no storijo, ki ji je edini na- men — porazveseliti ljudi, ki že tako skozi vse dni v letu živijo preveč togo in m.rko, brez prave di-užabno- sti. Časa je dovolj in dobro bi bilo ponovno razmišljati o novem rojstvu celjskega pustnega kamevaia. Pa ne samo razmisliti, ker to dela- mo že zdaj, ampak tudi vso st.var uresničiti. TONE VRABL ŠMARJE PRI JELŠAH DOGOVORI PROSVETNIH DELAVCEV Ni še tako dolgo, ko v šmarski občini ni bilo moč govoriti, da je medsebojno dogovarjanje med šolami in občinsko izobraževalno skup- nostjo sploh kam vodilo, za- torej tudi vloga oibčinskega odbora sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja ni ig- rala tiste vloge, ki bi jo mo- rala. V kritični oceni lanske- ga dela so šmarski šolniki ugotovili, da so te relacije Bicer nekoliko boljše, da pa 80 se vse preveč prepuščali pri odločitvah nekomu od zgoraj, to pa je hkrati tudi pomenilo, da so se podzavest- no odpovedali samoupravlja- nju. Se vedno močno šepa sistematiziranje delovnih mest. Četudi so prvi kora- ki že narejeni, ugotavljajo v šmarski občini, je do dokonč- ne rešitve razmeroma daleč. To seveda močno vpliva na delitev dohodka in tukaj bo- do morale sindikalne organi- zacije zastaviti ves vphv, če bodo hoteli speljati organi- zacijo dela v vzgoji in izob- ražei\'anju. Kljub nekaterim napakam Je bilo v minulem letu poli- tično delo v sindikatu zelo pestro. Pri vseh OOS so bi- li formirani aktivi za pravil- no razlago in praktič-no reali- zacijo Zakona o združenem delu. Zakon zahteva temelji- to reorganizacijo, torej tudi integracije, prav tukaj pa so šmarski šolniki naredili zelo malo. Z razvojem gospodarstva, tako ugotavljajo v šmarski občini, se bodo povečale tudi potrebe po kadrih, zato že razmišljajo, da bi v Rogaški Slatini ustanovili vsaj dva letnika srednje šole. Šmarski prosvetni delavci so se v celoti odzvali akciji FK)sojila za ceste, pomoči Po- sočju in dosegli poprečen us- peh. Precej so naredili tudi pri organizaciji letnega oddi- ha svojih članov. Kot vsa leta doslej je bil tudi lani v Rogaški Slatini dan prosvetnih delavcev, ki je dobro uspel. V oceni dela 8« se kritič- no dotaknili štipendijske po- litike in grajali predvsem po- časno dotekanje sredstev, ne- gativno oceno pa je dobilo tudi slabo delovanje delav- skih kontrol po kolektivih. Ni namreč dovolj, ta takšen organ obstaja, menijo, zato bd bilo nujno treba (zaradi specifičnosti dela na šolah) organizirati poseben seminar. Zelo slaba je tudi povezava s krajevnimi skupnostmi, če- tudi prevladuje spoznanje, da krajevne skupnosti za takšno povezavo nimajo posluha ni- ti izkušenj. Nekdo bo torej moral prvi ponuditi roko. MIIiEa^KO STRASEK VITANJE: VENDAR ZDRAVSTVENI DOM Družbenopohtične orga- nizacije Vitanja so nam na prispevek »Vendar zdravstveni dom«, objav- ljen v 7. številki našega tednika posredovale še dodatno pojasnilo glede financiranja tfe^ga objekta. Takole so med drugim za- pisale: »Zdravstveim postaja Vi- tanje je bila zgrajena na pobudo delovnih ljudi tn občanov Vitanja. V nji- hovih prizadevanjih so jih podprle vse družbenopoli- tične organizacije kraja in občine Slovenske Konjice. Zdravstvena postaja Vita- nje je bila zgrajena s sredstvi: 1. Regionalne zdravstvene skupnosti, ki je prispevala 800.0(X) din, 2. ZdraTOtvenega doma Slov. Konjice, ki je pri- speval 230.000 din in 3. nekaterih delovnih organi- zacij v občani Slov. Ko- njice, ki so prispevale 3^.000 din. Pri tem je treba pouda- riti, da so nekatere de- lovne organizacije v ob- čini SI. Konjice združile sredstva po posebnem sa- moupravnem sporazimau za financiranje posebnih nalog za zdravstveno var- stvo in ta sredstva name- nile za ureditev zdravstve- ne postaje Vitanje. Pri tem je bil najmočneje udeležen Konus iz Slov. Konjic, ki je združil 260.000 din, nato še Tovar- na kovinskih izdelkov in livarna Vitanje, Kmetijska zadruga Slov. Konjice, Gozdno gospodarstvo Vi- tanje, Elektro-radio Slov. Konjice, Rogla Slov. Ko- njice in ostale manjše or- ganazacije združenega dela v občani. Delovne organizacije Vi- tanja so se dogovorile, da bodo dodatno prispevale še za opremo zdravstvene postaje v višini 70.000 din. REKLI SO FRANC NADVEŽNIK Pravzaprav živa kronika Rečice ob Savinji. Matičar in hkrati tajnik krajevne skupnosti, ki budno, ne sa- mo zaradi službene dolžno- sti, spremlja zlasti gibanje prebivalcev v tem prijetnem gomjesavinjskem kraju. In ko je beseda nanesla j o njegovem delu, o Rečici ob Savinji, je dejal: »Rečica ima zdaj 2.230 pre- bivalcev. Pred leti smo v kra- ju oziroma na območju kra- jevne skupnosti zabeležili več odselitev kot priliodov. Pov- sem razumljivo. Rečica je iz- gubila nekaj gospodarskih de- javnosti, popolna osnovna šo- la je postala podružnična. In ljudje so šli. Med njimi tu- di učitelji. To se je poznalo na družbenem utripu, ki je vse bolj zamiral. Ljudje pa so odiiajali tu± zaradi tega, ker tu niso mogli graditi. Za- to so si nekateri Rečičani zgradili svoje hišice v Mozir- ju pa tudi v Nazarjah. Zdaj se obrača na bolje. Z novim zazidalnim okolišem bomo dobili okoli 25 družin- skih hiš-^.c. To bo okoli sto ljudi več. Sicer pa se število rojstev in smrti na območju krajevne skupnosti zaenkrat vsaj v glavnem ujema. Okodi trideset na leto, enih in dru- gih. Porok pa beležimo okoU dvajset.« M. B. žalski sindikati VPLIV DELAVCEV NA ODLOČANJE Na seji plenuma Občinske- ga sveta Zveze sindikatov v Žalcu so najprej podali iz- ročilo o delu Občinskega sa^e- ta v minulem letu. Tako so poudarili, da so večino na- log, ki so si jih zasta-vili v letnem delovnem času uspeš- no opravili, nekatere pa so se kot dodatne pojavile med letom.. Zlasti veilja tu omeni- ti organiziranje šiffših soOidar- nostnih akcij. V poročilu so med drugim omenili tudi to, da je bila neposredna pomoč osnoraim organizacijam v le- tu 1976 premajhna, da bi lah- ko odpravili pomanjkljivosti v sindikailnem delo\'anju. Res pa je tudi, da same osnovne organizacije niso iskale ust- rezne pomoči od občinskih organov Zveze sindikatov. Ko so govorili o poteku javne razprave o osnutku zakona o združenem delu, so pouda- rili, da je sicer uspela, kljub temu pa so v določenih sre- dinah izvedli javno razpravo zelo formalno in brez ocene obstoječih samoupraimih raz- mer ali pa niso sfirejeli uk- repov za odpravljanje neka- terih pomanjkljivosti. Kljub ugodnim ocenam delegatske- ga sistema in delegatskih od- nosov, v žalski občini še ved- no ni v celoti čutiti vpliva delavcev na vse faze dele- gatskega odločanja, še ved- no je v večini primerov pre- trgana vez med delegati ozi- roma deQegacij0mi in delegat- sko bazo. še zlasti velja to za delegatske odnose v okvi- ru samoupravnih interesnih skupnosti. Občinski svet Zve- ze sindikatov v Žalcu je bil tudi pobtidnik za ustanovitev Kluba samoupiavljadcev, ki je začel delovati v začetku lanskega leta. V razpravi so delegati še posebej opredelili vlogo sin- dikatov ob javni razpravi in uveljavljanju zakona o zdru- ženem delu. Ko so govorili o nalogah v tem letu, so opozorili na angažiranost sindikatov pri izvajanju določil Zakona o združenem delu, ljudski ob- rambi in sam.ozaščiti ter opo- zorili na vlogo sindikatov v pripravah na volitve delega- tov v družbenopolitične skux>- nosti in samoupravne inte- resne skuopnosti. Na plenar- ni seji so se dogovorili še to, da vsenamenska sredstva za stano\'anjsko izgradnjo formirajo v višini kot je do- govorjeno v samoupravnem sporazumu, še posebej so se delegati zadrževali v razpra- vi okrog regresa za letni do- pust, hkrat.i s tem pa so iz- razili tudi zahtevo, da se iz- delajo enotna merila za deli- tev regresa. Med dragim so sprejeli sklep, da se vse os- novne sindikalne organizaci- je v temeljnih organizacijah združenega dela v celoti an- gažirajo pri realizaciji stališč o tistih določilih sindikalne liste, ki so predmet, območ- nega družbenega dogovora. Po tej seji je bila še seja predsedstva, kjer so obrav- navali materiale za sejo re- publiškega sveta in izobliko- v&li predloge in pripombe, JANEZ VEDENIK Del nove zdravstvene postaje PLANINA ZDRAVSTVENA POSTAJA ŽE TRETJI ARHITEKTONSKO RAZGIBAN OBJEKT Na Planini pri Sevnici je iz sredstev republiške in ob- močne zdravstvene skupnosti ter sredstev stanovanjske sku- pnosti Šentjurja zrasla nova stavba zdravstvene postaje, ki je kraju v okras. TOZD Ingrad, ki ima svoj sedež v Šentjurju je hkrati gradil kar tri zdravstvene postaje in to v Podčetrtku, Kozjem in na Planini. S tem so ti odtročni kraji nerazsvitega Kozjanske, ga prišli do prepotrebnih zdravstvenih institucij, ki so jih bili res potrebni. £ stavbo ssdravstvene posta. je je Planina dobUa že tretji arhitektonsko razgiban objekt, ki daje svetu pod Bohorjem nek poseben čar in mik. V mislih imam stavbo Mencove trgovine in stavbo osnovne š6(le, ki se slogovno praiv ta- ko stapljata s trgom, ki ima 600 m nadmorske višine, raz- valinami gradu in okolico — to o stanovanjskem bloku ne bi mogli trditi. Ce so težnje razvoja Planine tudi v tem, da bi pričeli z oživljanjem turizma je prikupnost zuna- njega iagleda tudi soodločujo. ča. Zazidalna načrt planine, ki ga je izdelal Razvojni center v Celju je pravkar razgrnjen in na vpogled krajanom in ga bo skupščina občine na na- slednji seji potrdila. Načrt, ki zaivzema površino približno 20 ha, bo osnova za organizira- no in nadzorovano gradnjo. Skrb zdravstvene skupnosti in organov občine ter TOZD zdravstva v Šentjurju je sedaj funkcionalno opremiti notra. njost stavbe in ustrezno uredi, ti okolico, s Čimer bo zdrav- stvena služba Planina lahko nudila svoje usluge v res pri- kupnih prostorih. E R, §t. 9 — 3. marec 1977 NOVI TEDNIK — stran 7 POSVET O GOZDOVIH LANI JE BILO TRINAJST GOZDNIH POŽAROV Največ gozdnih požarov je ponavadi spomladi, k,o kmet- je in tudi ostali ob robovih gozdov požigajo suho travo ali kako drugače zakurijo v go2idu. Vse je suho, ponavadi še piha veter, to pa je do- volj, da pride do požara. O tem in varovanju gozdov pred požari je tekla beseda na po- svetu, ki ga je pripravil ob- , činski inšpektorat pri občini Celje skupaj z Gozdnim go- spodarstvom Celjp. Slednje podjetje f>okriva kar šest ob- čin, mnogo gozdnih površin pa je tudi v lasti kmetijske- ga kombinata, zdravilišč, pla- ninskih domov, kmetov ... Leta 1971 sta bila ■ na na- šem območju samo dva gozd- na požara, ki sta zajela po- vršino petih hektarov s skup- no materialno škodo 50 tisoč din. Naslednje leto so bili trije požari na površini 1,80 ha in s škodo 20 tisoč din. Leta 73 se je število never- jetno povzpelo, saj je bilo 17 požarov na površini 21,15 ha s škode 110 tisoč din. Le- ta 74 je bil samo en požar na površini 0,28 ha in škodo 4 tisoč din, leta 75 je bilo pet požarov (13,20 ha in 300 tisoč dm škode) ter lani po- novno več — 13 požarov na površim 17 hektarov z mate- rialno škodo 300 tisič din. V Sloveniji pa so lani regi- strirali 200 požarov (leta 71 kar 268) na površini 1255 ha s škodo 3,354.000 din škode. Seveda pa je treba k temu dodati, da so bili tudi manj- ši požarčki, ki pa so jih pov- zročitelji s pomočjo sosedov sami pogasili, škoda pa je vseeno nastala. Na celjskem območju je več požarno posebej ogrože- nih gozdnih predelov in to; v občini CJelje so gozdov; uničeni zaradi delovanja pli na v okolici mesta Celja ir štor (planinsko področje, ze leni pas mesta), v občini 2a lec gozdni predel Ojstrio pod Taborom, Dobrovlje, Je ronim, Pirešica, Ločica in Za planina, v občini Šmarj( gozdni predel Log in v obči ni Slovenske Konjice gozdn predel Petelinjek. Skrb za varovanje gozdo pred požari pa ni samo na loga gozdnega gospodarstva gasilc3w in štabov civilne zs ščite, ampak nas vseh. Pi Gozdnem gospodarstvu pri- pravljajo za spomladansko obdobje, ko je največ gozd- nih požarov, več preventivnih akcij, ki bodo zajele mladi- no, vojsko, lastnike go- zdov . .. Celotna preventivna akcija bo tekla v smislu ču- vanja naravnega bogastva, saj se moramo zavedati pred- vsem nečesa: res je pri enem požaru recimo škoda majh- na, vendar to ni realna ško- da! Zavedati se je treba, da gozd ne zraste čez noč, am- pak so zato potrebna leta in leta. Tako bi moral v bistvu vsak vedeti naslednje: prepovedano je netenje og nja v gozdu ali v neposredni bližini (50 m od roba goz- da) in sežiganje travišč ali grmovja na območju; kjer lahko nastane gozdni požar. V vetrovnem ali sušnem ob- dobju je prepovedano vsako netenje ognja tam, kjer lah- ko to ogrozi gozd. Kdor opa- zi, da gozd gori, je njegova dolžnost, da ogenj, če je le mogoče pogasi, če pa tega ne more, mora o požaru ta- koj obvestiti najbližjo posta- jo milice, gasilce ali področno gozdarsko osebje. Pač tiste- ga, ki ga je mogoče najhitre- je doseči. Najprimernejše za gašenje goreče trave ali pod- rasti, ki ogroža gozd, je sve- ža smrekova vejta, s katero tolčemo po ognju. Ni potreb- no posebej poudariti, da se mora ukrepati hitro, kajti vsak gozdni požar je mogoče hitro pogasiti, če se ga pra- vočasno opazi in ukrepa. Vsi ti napotki veljajo za vse, ki se kakorkoli in kdaj- koli mudijo v gozdu, kamor tako radi zahajamo na izlete in nabiranje raznih sadežev ter peko na roštilju. Na posvetu so sprejeli tu- di osnutek pravilnika o var- stvu gozdov pred požari, ki ga bodo zdaj dodelili in po- tem sprejeli. Dogovorili pa so se tudi za še večje sodelova- nje z gasilskimi enotami, po- stajami miUce, UJV in vse- mi tistimi, ki bi lahko poma- gali pri varovanju naših go- zdov. TONE VRABL JLA: PRAZNIK INŽENIRSKIH ENOT V ix>nedeljek bo v vo- jašnici Slavka Slandra v Celju proslava ob 34. let- nici ustanovitve inženir- skih enot kot sestavnega dela naše Jugoslovanske ljudske annade. Proslava bo na sam dan rojstva inženirskih enot, ki so bi- le ustanovljene 7. marca 1943. Ob tej pomembni ob- letnici tudi v celjski vo- jašnici pripravljajo bogat program, ki se bo začel že dopoldne ob 10. uri s svečanim pregledom enot. Navzoči bodo visoki pred- stavniki JLA ter seveda predstavniki družbeno po- litičnih organizacij celjske občine, mladina in občani. Ob 11. uri bo v Narod- nem domu kulturna pri- reditev, nato pa ob 13. uri v Domu JLA tovariško srečanje starešin JLA in gostov. Zvečer bo v istih prostorih tudi tovariški večer. Ob pomembnem prazni- ku tudi naše čestitke pri- padnikom JLA, še pose- bej pa pripadnikom inže- nirskih enot. tv CELJE TRI NOVA OBČINSKA PRIZNANJA v celjslti občini so že zdaj uveljavljena nekatera družbe- na priznanja, kot občinske nagrade. Sicer pa je njihovo jK>deljevanje urejeno s pose- bnimi odloki. Zdaj bo izvr- šna svet predlagal občinski skupščini, da se podeljevanje vseh starih in novih priznanj ter nagrad, predvsem zaradi preglednosti, uredi z enim samim odlokom. V občina že zdaj poznamo več priznanj in na.grad. To so podelitev imena častnega občana, zatem nagrada Slav- ka Šlandra ter priznanje sa- moupravljal cu. Na predlog izvršnega sveta pa naj bi tem trem dodali še priznanja Celjski grb, Priznanje občine Celje in Pla.keta mesta Ce- lja. Vse te nove nagrade naj medtem ko dosedanja pri- znanja podeljuje občinska skupščina. Celjski grb naj bi pomenil priznanje tistim piosamezni- kom in organizacijam, ki s svojimi dosežki, zlasti na kulturnem in športnem po- dročju, širijo ug'led občine in mesta (3elja, nadalje tis. tim, ki z občino ali mestom vzorno sodelujejo in pa uglednim gostom, ki prihaja- jo na obisk. Priznanje občine naj bi dobili občani in organizacije za uspehe in dosežke na vseh področjil ustvarjalnosti v občini in to v primerih, ko ni pogojev za dodeUtev drugega priznanja ali nagra- de. Plaketa mesta Celja, ka ob- sega tri stopn-je, bi se daja- la kot priznanje za kvaliteto aidelkov, razstavljenih na sejmih in razstavah v obči- ni. To priznanje bi nadome- stilo sedanji grb mesta Celja, ki ga je mesto zadnjih nekaj let podeljevalo za enake do- I sežke. Pri novih priznanjih ne gre za denarne zneske, mar- več samo za navedena odhč- ja. SREČANJE Z DOKTORICO ZNANOSTI ZNANOST IN SKROMNOST Z ROKO V ROKI Kako naj jo predstavun. magistro CVETKO KRK, ki bo v kratkem promovirala za doktorico znanosti, če noče govoriti o sebi, še manj pa se pusti slikati? Disertacijo je že uspešno zagovarjala, še prej pa se je omožila z znanostjo, ki se ji pravi biokemija. Našli smo jo na kliničnem diagnostičnem laboratoriju celjske bolnišnice, kjer je za. poslena že dvajset let. Savinjčanka po rodu, se je za časa študija na farmacevt- ski fakulteti v Zagrebu srečala z epruvetami, gorilniki in krvnimi skupinami. V lekar- niškem poklicu ni ostala dol- go, ker jo je bolj vleklo v svet, ki ni viden s prostim očesom. Laboratorij, razisko. vanja, zhivian^ podatkov, ra- zimievanja predpostavi j en ili, prečute noči, odrekanje na ra- čun dopustov — In pred sabo imamo prvo doktorico zna- nosti v Celju in verjetno tudi prvo v celjski regiji. Rutinsko zbranemu materL alu je sledil povzetek in us- tvarjalni uspeh, v disertaciji magistre Krkove je prikaza- na frekvenca antigena hepati. tisa B v različnih skupinah populacije na celjskem po- dročju. »Slo je za raziskavo raz- širjenosti antigena, ki je spe- cifično povezan z enim od ti. pov hepatitisa. Odkar je ugotovljen ta antigen, ki ga je odkril lanski Nobelov na- grajenec dr. Blumerk, in ugotovljena zveza s hepatiti- som, se testira kri vseh krvo- dajalcev, v mnogih primerih nam je uspelo odstraniti po- stinfuzijski hepatitis. Obstaja pa več metod, ki se zelo raz- likujejo v ceni.« Doktorici Krkovi je kot mentor veliko pomagal pro- fesor dr. Janko Lesničar, ki ji je tudi svetoval raziskoval- no temo. Sicer pa so bili nekateri specialisti iz tega področja tu. di organizatorji simpozija o hepatitisu, ki je bil v Celju že šestkrat zapored. Tu so se zbrali strokOTOjaiki iz vse Ju. goslavije, svoja znanstvena dognanja pa so potem objavi- li v samostojnih zvezčičih, povzetke pa v Zdravstvenem vestniku. Mikrometodo, ki je časor no zahtevna in je pri testira nju krvi krvodajalcev najce- nejša v celjski bolnišnici, je odkrila ženska, ki je hkrati pridna kot mravlja, vztrajna kot čebela in pogumna kot mož. v kratkem bo potrjena v doktorico znanosti, pri tem pa je tako skromna, da ji je celo zapis o njenem znanstve. nem odkritju odiveč. ZDENKA STOPAR AERO: SINDIKAL- NI OBRAČUN SKLENJEN Pred dnevi je bila letna konferenca sindikalne organi. 2acije Aero Celje. Ko so ocenjevali njeno aktivnost, so opozorili, da je zaradd spreje. ma zakona o združenem delu doživljala korenite spremem- be. Sicer pa so osnovne sin- dikalne organizacije v Aeru aktivno sodelovale pri orga- niziranju javne razprave o zakonu o združenem delu, za. tem pri vpisu posojila za ceste, sodelovale so z organi samoupravljanja, pri reše'/a- nju stanovanjskih in socialnih vprašanj itd. Na delovni konferenci je bilo tudi poročilo nadzornega odbora. Delovna organizacija Aero je kljub težavam uspela zaključiti lansko poslovno le- to zadovoljivo, saj je bil letni plan celo presežen. v razpravi so opozorili na številne probleme, tako pri delovanju delegacij za samo- upravne interesne skupnosti in za zbor združenega dela, za. tem pri delu izvršilnih odbo- rov osnovnih sindikalnih or- ganizacij, ki premalokrat do. bij o pobudo strokovnih služb Itd. SEMINAR O DRUŽBENI SAMOZAŠČITI v soboto je občinska kon- ferenca SZDL Celoe oi^ani- zirala celodnevni seminar «> družbeni samozaščiti. Seminarja na Dobrni so se udeležili predsedniki Icra- jevniih skupnosti, predstavu'. ki odborov aa ljudsko ob- rambo in družbeno samoza- ščito, predsedniki SZDL, čl*^ ni komisije aa družbeno sa- mozaščito iii predstavniki družbeno političnih organiza. cij Celje Na semkiarju, ki je bil izo- braževaln'.-)evske- ga festivala. Tudi letos bo- do mladi Celjani gostili svo- je prijatelje iz domovine in tujine. Saj to je tudi eden poglavitnih namenov festiva- la — da ob stroko\rnem pre. verjanju znanja in pevski kulture krepi, širi in spod- buja bratstvo, humane in človeške odnose med vsemi. Kdo bo združeva.1 ljud: in narode, če ne pesem. Mla- dina se je že velikokrat po- kazala kot velik nosilec m ustvarjalec takih odnosov. Zato je v tem trenutku odiveč govoriti o vsebinskem pomenu te enkratne pevske manifestacije v Jugoslaviji. Po tolikih letih prisotnosti v njenem rojstnem kraju ~ Celju, si je že pridobila Lak sloves kot si ga zasluži. Pa vendar v teh časih priprav in organiziranja vseh sil za brezhibno organizacijo in do- bro vsebinsko pripravo ne kaže prezreti tudi material- nega položaja festivala. Saj ne gre za nobena dodatna sredstva. Ta so predvidena že vnaprej in tudi zagotov- ljena. Gre za tisto moralno p>ozornost prireditvi, ki pri- nese ob redn'h virih še kak. snega izrednega, ki je prav tako dra.gocen kot glavnica. Tudi v drugih dejanjih, t drobnarijah, ki v skupnem seštevku pomenijo bistvo uspeha in dobrega počutja. Celje še nikdar ni izdalo te. ga zaupanja in ga tudi letos ne bo. Zato pričakuje dva- najisti festival z radostjo. Prejšnja je bil neposredno vezan na 301etnico osvobo- ditve, letošnji pa na življenj- ski jubilej predsednika Tita in jubilej organizacije komu- nistov. Dva mejnika, svetla mejnika na poti do današ- njega časa, kjer mlada pe. sem utrjuje in širi prido- bitve, ki jih ta dva mejnika oznanjata. DRAGO MEDVED RAZSTAVA O STAREM GRADU Včeraj populdne so v Muzeju revolucije odprli razstavo o celjskem sta- rem gradu, ki jo je pri- pravil Zavod za spomeni- ško varstvo Celje v sode- lovanju z republiškem za- vodom in ljubljansko Fi- lozofsko fakulteto. Razsta- va je razdeljena na tri de- le. Prvi govori o zgodo- vinskem razvoju gradu, drugi o doslej opravljenih delih. To je izraženo z na- črti, fotografijami, teksti in izkopanimi arheološki- mi eksponati. Tretji del pa govori o bodočih načr- tovanju z republiškim za- lega osrednjega srednje- veškega objekta pri nas. D. M. slovenski oktet APLAVZ IN DODAJANJE NABITO POLNA DVORANA NARODNEGA DOMA Za VI. abonmajski koncei-t je angažirala Koncertna po- slovalnica v Celju »Sltoven- ski oktet«, katerega umet- niški vodja je trenutno diri- gent Anton Nanut. Koncert je bil v četrtek, 17. februarja v nabito polni dvorani Na- rodnega doma. O tem prvovrstem vokal- nem ansamblu je bilo že to- liko napisanega, da se zdS vsaka beseda odveč. Kljub temu bi veljalo zabeležiti nekaj stvari, ker so bili ko- mentarji številnega občinstva kaj različni. Velika odlika osmih pevcev je njihova glasovna tehnika, ki jim omc^oča največjo izraznost v podajanju skladb. Njiho- va dinamična lestvica je bo- gata ter obsega odtenke od subtilnega polglasnega petja (messa di voce) do polne- ga, zborovsko zvenečega for- tissima, ne da bi imeli ob- čutek forsirarnja. Seveda tu in tam kak pevec izstopa — v Lajovčevem »Lanu« je v nekaterih taktih tenor ta- ko p>el, kot bi bil napisanj solo s spremljavo zbora — v glavnem je pa le zlilosf in izenačenost njihova velika odlika. Oktet je bil rahlo prelila- jen in zato indisponiran. Op- rostiti mu moramo nekaj spodrsljajev, ki pač nujno nastanejo v takem razpolo- ženju. V prvem delu koncer ta je bila dikcija nejasra,« zlasti pri Bachu, pri Gal- lusu in Lajovcu. Interpreta- cij sko in muzikalno je bila na visoki ravni Simonitije va »Pesem galebu« z izredno lepim, občutenim solom ba- sista Careta. »Lan« je bi! muzikalno dobro ix>daJi. ven dar transkripcija za moške glasove ne dosega Lajovče- voga originala, pisanega za mešani zbor. V drugem delu sporeda je bila nanizana pestra paleta j ljudskih pesmi, začenši z { domačimi pa tja do ruske in kanadske. »Režijanske« v priredbi R. Simonitija je ob- čuteno interpretiral Danilo Cadež, zadnji del je bil od- ločno prehiter. Tudi drugi solista so se simpatično predstavili z muzikalno pre- tehtanimi odlomki, tako Jože Kores (Kaj b'ja2 tebidau) in Peter čare (Dvanajst razboj- nikov). Koncert je za.ključi- la ruska »Pesem o atamanu Platovu« v priredbi Zarova, ki jo je temperamentno in s sočnim glasom zapel Tone Kozlevčar. Za dolgotrajne aplavze navdušenega občinst- va se je oktet oddolžil z dodatkom dveh popularnih pesmi. EGON KUNEJ USPEŠNO DELAJO Trditev, da kulturno delo običajno oživi v boljših po- gojih dela, velja še posebno za Delavsko prosvetno dru- štvo »Svoboda« Zagrad. Zad- njih nekaj let so nenehno tožili o dotrajanem kultur- nem domu, lani se jim je dolgoletna želja izpolnila. S pomočjo vseh lokalnih druž- beno-političnih organizacij so dobili majhno, vendar lepo urejeno dvorano in potrebne pisarne krajevne skupnosti. Lani so na novo osnovali moški pevski zbor, na Osnov- ni šoli »F. Krajnca« so usta. novili mladinsko kulturno društvo, pa tudi gledališka skupina je zaživela. Vsem je skupna želja, da bi dali kra- janom čimveč dejavnosti. Ena izmed uspešnih prireditev je bila tudi zadnja proslava Kul- turnega praznika slovenskega naroda. Dvorana je bila pol- na do zadnjega kotička, kar je na podobnih proslavah prava redkost. Pri tem ima prav gotovo veliko zaslug tu- di šolsko vodstvo. Prisotni so bili tudi vsi predstavniki družbenih organizacij. Res- nično, lep kulturni dogodek. Posebej je treba omeniti nastop pevskega zbora in mla- dih gledaliških amaterjev pod vodstvom Darinke Joštove. Emil Lenarčič je v kratkem času pripravil lepo število na- rodnih in umetnih pesmi, Da- rinka Joštova pa je tudi na- pisala tekst iz življenja Fran- ceta Prešerna. V naslednjih dneh bodo pripravili proeslavo dneva že- na. S. 2VI2EJ JIH DOVOLJ POZNAMO? USTANOVITEV ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE 1939 V CELJU Po I. konferenci KPS so morali slovenski komunisti izpolniti eno izmed poglavit- nih nalog: združiti med ob- stoječimi razbitimi in sprti- mi političnimi skupinami vse demokratične sile na sloven- skem v enotno gibanje. Na terenu so bile pi-ve kmečke množice, ki so se povezale s kmečko-delavskim gibanjem pod vodstvom par- tije. Tako so delegati KDG, Slovenske kmetske stranke in drugih skupin na zboro- vanju 3. septembra 1939 v Celju ustanovili »Zvezo delov- nega ljudstva Slovenije« kot množično ljudsko gibanje pod vodstvom KPS. Nekoliko kasneje se je Zveza predsta- vila slovenski javnosti z okli- cem »Kaj hočemo?« Prek ZDLS je Komunistič- na partija Slovenije uresni- čevala za tisti čas neodlož- ljive naloge in akcije: enotni nastopi v mezdnih gibanjih i in pri volitvah obratnih zaup- nikov, protidraginjske akcije, protesti proti nasilju, zahte- ve po izpustitvi političnih za- pornikov. Celje pa lahko smatramo kot rojstni kraj Zveze delov- nega ljudstva Slovenije, ne- posredne predhodnice OiF slovenskega naroda. »Velet-rgovsko, gostinsiko, turistično m proizivodno podjetje »MERXc< celje I. TOZl) 1'KKARN IN Sr,A.^ClCAKN CKIJE razpisuje prosito delavno mesto a) RAČUNOVODJE Pogoj: — višja .šala ekonomske .smen s trilts.rio prakso v računovocli^kem delu v gospodarstvu ali — končana srednja ekonomska šola s petletn(j prak- so v račimovodskem delu v go.s.podar.s.tvu oglaša prosto delovno mesto b) ANALITIKA Pogoj: vi.šja .šola ekonomske smeri z dveletno prakso II. 1X>ZD PEK.VKNA IN SIVilJ^ICARNA ROr.A§KA SLATINA razpisuje prosito delovno mes-to RAČUNOVODJE Pogoj; — višja šola ekonomske smeri s triletno prakso v računovodskem delu v gospodarstvu ali —- končana srednja ekonomska šola s pel;letno prak- so v računovo<:lskem delu v gospodarstvu III. TOZD PRODAJE RAVNE razpi suj e prosto delorao mesto a) RAČUNOVODJE Pogoj: — višja šola ekonoms^ke smeri s triletno prakso T računovodskem delu v gospodarstvu ali — končana srednja ekonomska šola s pe-tletaio prakso v računovodskem delu v gospodarstvu oglaša prosto delovno mesto b) REFERENTA za osnovna sredstva Pogoj: končana srednja ekonomska šola IV. TOZD PKOD.\JE SLOVENJ GRADEC razpisuje prosto delovno mesto RAČUNOVODJE Pogoj: — višja šola ekonomske smeri s triletno prakso v računovodskem delu v gospodarstvu ali — končana srednja ekonomska šola s petletne prak- so v računovodskem delu v gospodarstvu V. TOZD GOSTINSTVO IN TURIZEM KAVNE razpisuje prosto delovno mesto RAČUNOVODJE Pogoj: — višja šola ekonomske smeri s triletno prakso v računovodsikem delu v gospodarstvu ali — končana srednja ekonomska šola s petietiK) prak- so v računovodskem delu v gospodarstvu VI. 1X>ZD GROSIST CELJE oglaša prosto delovno mesto TAJNIKA TOZD Pogoj: končana višja pravna šola z dveletno prakso, Za delovna mesta pod I a, II, III a, IV, V morajo kandidati meti še vodstvene in organizacijske spo- sobnosti ter izpolnjevati pogoje, da bodo pri delu uveljavljali nazore, ki so skladni z družbenopolitič- nimi in moralnimi merili. Razpis velja 15 dni od objave razpisa oziroma do za.sedbe delovTiih mest. Vloge m dokazila o izpolnjevanju zahteva.nih po- gojev pošljite na naslov: Veletrgovsko gostinsiko, turistično in proizvodno podjetje »MBRX« Celje, Kocenova 2 a, Celje, splo- šni sektor. LOVCA NA DOTO je duhovita komedija z ameriške zahodne obale, ki govori o dveh nepridipravih. Oba zalezujeta lepo, a nadvse naivno dekle, ki je vrh vsega še izredno bo- gata. K njej pa ju ne vleče njena lepota, ampak bogata dota, ki bi se je rada dokopala. Morda bi jima ob vsej naivnosti lepotice to tudi uspelo, vendar skušata le- potico spraviti na oni svet vsak zase, skrivaj. Ko spo- znata, da tako le ne bo šlo, pokusita skuipaj, vendar je že prepozno, saj ju odkrije policija, ki zaščiti naiv- ko. Preprosta zgodba F>onuja vi-sto možnositi za duho- vite scene tn zaplete, ki jih je znal režiser Mike Nic- hols (Diplomiranec) odlično izkoristiti, v tipičnem slo- gu ameriške situacijske komike. V filmu pa se s svo- jo igro še posebej odlikujeta Jack Nicholson in War- ren Bea.tty. Gre za zanimivo in lahkotno komedijo, ki jo je vredno videti. B. STAMEJCIČ št. 9 — 3. marec 1977 NOVI TEDNIK — stran 9 CELJE KULTURA, NAŠ VSAKDANJI... ODGOVORNOST DO KULTURE NI PREHODNEGA ZNAČAJA — LE POČASI Kulturno življenje v celjs. ki občini torej beleži dokaj uspešno preteklost, ki jo lah- ko enačimo z relativTiOstjo vsake zelo obsežne in kom- pleksno zaobjete dejavnosti. Na eni strani imamo priz-ade. vanja in dobro voljo, na dru. gi pa probleme, ki se poraja- jo na osnovi fizičnili razse- žnosti ali fizičnih lastnosti ki jih najivečkrat vidimo skozi prizmo organizacijskega, ad. ministrativnega prijema. Tak. šen primer je v Ceh ju balet. Znano je, da deluje na Peda- goškem šolskem centru ba. letna skupina, ki se ukvarja s ritmiko itd. Toda to naše ve- denje do te dejavnosti je ze- lo skromno, pa čeprav jo vodi visokošolsko izobražena ose- ba. Ko pa sta prišla v Celje tovariša iz Zagreba kot pred. stavnika sodobne šole, Mons Greeka itd., se prajvzaprav nihče ni -"/prašal, kakšna bo bodočnost te izredno zanimi- ve in v svetu vedno bolj uve- ljavljene delavnosti. Rečeno je bilo, da bo to šola, center itd. Pričela sta iskati prostor za vaje, pobirati vstopnino, šele po nekaj mesecih je bil ustanovni občni zbor centra, ki nosi ime Isadora Duncan brez vsakega vprašanja avtor- stva tega imena. Nihče da- nes v Celju uradno ne ve za šolsko izobrazbo tovarišev, ki pobirata šolnino od otrok, o- sebnih šol, in sicer iz Len- dave, Homca, Ljutomera in Velenja, kakor tudi učenci- bolniki na otroškem oddelku slovenjgraške bolnišnice. Rav- natelj šole Karel Kordeš je ob otvoritvi dejal, da je še zlasti vesel, ker se te pri- srčne likovne manifestacije udeležuje vedno več posebnih šol, kakor tudi učenci nižje stopnje, ki se tako enakovred- no vključujejo v kontinuira- no delo. V. KOJC PREJELI SMO TOKUAT MLAPI Cenjeno uredni.stvo. PoročaU ste o praimovanju kul- turnega pra.zznika v šeuitjurjii. Dopisnik je v dobri ve- ri zapisal, da sean jaz pripravila nastop mladincev. A to pot so bili ti že povsem samostojni. Bila sem tam koit gledalec, v nemirnem pričakova- nju kot vsi drugi. Polna dvorana. Napetost za odrom — praianično vzdušje. Pev.s;ki zbor, rosno mlad, sve- že, mlade pesmi z mlado zborovodkinjo. Potem gojen- ci glasbene šole. Menda se jih je zvrstilo okrog dvaj- set. Gilasberia šola v Šentjurju. Spomnim se, s kolikšno vnemo se je pred leti nekaj zavzetih domačinov trudilo za njeno ustanovitev. S hvaležnostjo se spominjam. Enega izmed njih ni več. A šola je, toliko mladih pod kar najboljšim st.roko^Tiim vodstvom. Da, mladinci so to pot predstavili Prešerna pod geslom »Ljubezen je bila, ljubezen še bo, ko tebe in mene na svetu ne bo«. Vedro, radoživo je nastop pri- pravila Ta^mara Svetina. Gledaš jih, kako so iskreno zastavili besedo in poskusili sprostiti kretnjo. Vsi, ti- 9t3i, ki se zjutraj že vozijo v tovarne in tist-i, ka se z avtobusom razkropijo po šolah. Ne dolgo tega so ča,sniki pisali o skupini mladih prestopnikov v kozjanskih hribih in novinar se je za- mislil ob čudnih odnosih med ljudmi v odmaknjenih krajih. Na to sem morala pomisliti ta večer. Na de- setine jih je nocoj tu in na stotine jih bo, ki bodo do vsaike hribovske hiše ponesli l^xša čustva; v umet- niški besedi, pesmi, na konicah drobonih prstov. Kul- tUSPO. (DARINKA JOST LOČE PRI POLJČANAH OBSEŽEN PROGRAM, OTVORITEV NOVEGA DOMA Prosvetno društvo v Ločah pri Poljčanah pripravlja letOs že devete poletne kulturne prireditve. Posebna skupina za pripravo programa je že izdelala idejni načrt, ki vse- binsko opredeljuje letošnje prireditve, ki po svoje močno potrjujejo lepo kontinuiteto dela. Letos se bo predstar/ilo več domačih ustvarjalcev kot prejšnja leta, posebna pozor, nost pa bo posvečena tudi jubileju predsednika Tita in 40-letnici KPS. Začetek bi bil 2. julija s folklorno skupino LIO iz Slo. venskih Konjic, lo.škim Okte- tom, oktetom iz Savodenj iz Gorice in zabaviiim ansam- blom »Marjan Rap«. 16. julija bi nastopila folklorna skupina ŽPD »France Prešeren« iz Celja in njihovo pobrateno društvo iz Banjaluke. 22. ju- lija bi bil tradicionalni kmeč- ki praznik in srečanje narod- no zabavnih ansamblov šta. jerske. 30. julija bo prai\' ta- ko tradicionalna prireditev »Mir in prijateljstvo med na- rodi«, kjer bo nastopila fol- klorna skupina iz Gane, gost tudi ljubljanskega festivala. 13. avgusta bo srečanje zbo. rov in oktetov konjiške ob- čine, štirinajst dni zatem bo nastopila gledališka skupina KUD Zarja iz Tmoa'elj z »Ve- liko žehto« Majakovskega, 3. septembra pa bo na Pogledu nastop glasbenih samoukov konjiške občine. 15. oktobra bo za Loče na- stopil veliki dan. To naj bi bil dan otvoritiv« novega kul. turnega doma, ki bo imel pod svojo streho gledališki oder in dvorano za 250 gledalcev, v njem pa bodo tudi prosto- ri za krajevne potrebe, v av- li doma bi bila razstava likov- nikov konjiške občine, nasto. pil bi loški oktet, dramska sekcija, večer Naše besede (nastopila bi boljša skupina iz letošnje republiške Naše besede) in avečer bi bila predstava Stalnega slovenske, ga gledališča iz Tnsta in sicer delo Tujci v domovini. Pred- stava bi bila posvečena slo- venski manjšini v Avstriji. Konkretneje bodo opredelje- ne in določene priredit^^e ne- posredno vezane na jubilej predsednika Tita in partije. Program je precej bogat, o nieni pa bomo še obširneje poročali. DRAGO MEDVED , IIODSKA PROSVETA NA OSREDNJEi KOZJANSKEMU - 1945 - 1955 Piše Mllenko Strašek (3) Okrožni odbor OF je 12. novembra 1944 prire- dil v šoli na Pilštanju mla- dinsko proslavo, v kateri je sodelovalo tudi nekaj pevcev, ki so prvič v leiih vojne zapeli nekaj sloven- skih pesmi. Zdelo se je torej, da se bo kulturno prosvetno življenje lepo razgibalo, da .se 10. de- cembra ni začelo vsesplo- šno požiganje in ubijanje Nemci in ustaši so zasedli trdi trg Pilštanj, iz katere- ga so se umaknili šele v ma.ju 1945. V svoji obse- denosti je okupator razbil m zažgal celo tablo in šol- ske klopi. Treba ie bilo začeti zjiova . . Nekdanji prosvetni de- lavci, politični aktivisti m partizani so se začeli vra- čati, željni umetniške be- sede, petja, željni neobde- lanih desk, na katerih so s toliko zanosa in truda igrali svoje priljubljene »igre«. Nič jih ni moglo zaustaviti, tudi požgane domačije ne, ki so jih vneto obnavljali in postav- ljali na novo. Misel o kul- turi kljub vsemu ni usah- nila. Vsem je bilo jasno, da je nekdanja dvorana, kljub temu, da je bila toliko let dobra, premajhna, za- to so pomislili, da bi ure- sničili nemški načrt po svoje in spremenili do- mačijo štok v prosvetno dvorano. Okrajni referent za agrarno reformo je do delil parcelo s hišo vred Ljudski prosveti na Pil- š'^anju, ki pa zaradi po- manjkanja sredstev načrta žal ni mogla uresničiti. Hkrati se nihče ni zani mal za zgradbo, ki je ime- la tudi zgodovinski po- men in tako je počasi za- čela propadati, ljudje pa so samovoljno porabili v svoje namene tramove, opeko in podobno, nekaj pa so tudi neupravičeno prodali. Spet je prišla na svoj račun dobra, stara šola, ki je toliko let nudila stre- ho kulture željnim Koz- jancem. časopisje tiste prve dni v svobodi še ni bilo razširjeno, zato je NOO Pilštanj s 25. VT. 1945 uvedel vsakodne\'ne večerne čitalniške ure, kjer so čitali članke in Franjo Cepin vesti iz osvobojene domo- vine. Večeri so bili zaradi čedalje slabšega obiska kmalu ukinjeni, preveč je bilo dela z obnavljanjem. Podrobno smo opisali dobo in tla ter razmere, iz katerih se je pozneje, takoj po svobodi začela razvijati kulturna dejav- nost kot še nikoli doslej v tem koncu Kozjan-^kega. Dragica Reg\at Medvojno obdobje je bila dovolj dobra podlaga z vso svojo pripravljenost- jo, da delo res zaživi. Pra- vilne smernice je dal še NOO. ki je menil, da ne gre le obnavljata domačij, pač pa da je treba dati ljudem še kaj več. A to več je moralo zrasti le iz ljudi. Spiritus agens kultur- nega snovanja prvih let po vojni sta bila brez dvo- ma Dragica Regvat in Franjo Cepin, nekdanji predsednik NOO za okro- žje Kozje-Pilštanj. Vsak s svojim toriščem (jlelovanja sta se dopolnjevala, seve- da ob pomoči prizadevnih krajanov, tako da uspeh ni mogel izostati. Prva je začela takoj intenzivno vaditi pevski zbor, ki si je pozneje nadel ime Pil- štanjski i>artizan5ki pe\'- ski zbor, drugi pa je pre vzel vodstvo amaterske gledališke skupine, ki je pozneje med prebivalst- vom širnega Kozjanskega žela lepe uspehe. Obe sku- pini sta itmetniško rastli iz leta v leto in ni ga bilo praznovanja, da mu ne bi vtisnili svojega pečata. DRAGICA REGVAT, roj. 1917 v družini Gradovih v Jurkloštru. .«« je že .zelo zgodaj začela ukvarjati s petjem. Tik pred vojno se je poročila z Brank'>m Regvatn-m. poznejšim pev- cem pil.štanj5kef;a parti- 7;a.n?koga zbora in se pre- selila na Pilštanj. Do leta 1945 je še živela v Jur- kloštru, kjer sm.o jo še v ilegali lahko srečali kot pevovodkinjo. Tam je na- stopila na partizanskem mitingu, kar lahlco šteje- mo kot začetek njenega intenzivnega ukvarjanja s petjem. Vse do svobode je Dragica Regvat na osvo- bojenem partizanskem oze- mlju vodila mladinski pevski zbor v Jurkloštru. V istem kraju, ki je imel močno pevsko tradicijo že pred vojno, je vodil svoj pevski zbor tudi Radovan Gobec, ki ga pozneje sre- čamo kot avtorja številnih zelo uspe.šnih in domala ponarodelili partizanskih pesmi, najbolj pa kot ustvarjalca znane pesmi Bohor šumi, Bohor je vstal. Dovršenost Gobce- vega zbora je gotovo vpli- vala tudi na kvahteto zbora mlade pevovodki- nje. Takoj po prihodu na Pilštanj v letu 1^ se je Dragica Regvat popolnoma po.svetila petju. OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD Rl KOZJE: »ČUDOVITA BITJA« Pred kratkim je kino prosvetnega društva »Bo- hor« Kozje pripravil za našo šolo prijetno prese- nečenje. Briredili so nam matinejo dokumentarnega filma »Čudovita bitja«. To Je film o živalih in rast- linah, ki živijo v puščavi. Videli smo živa bitja in celo živi pesek pa hudo deževje in velike suše, ne- znosno vročino in borbo za življenje. Učenci naše šole se pro- svetnemu društvu »Bohor« iskreno zahvaljujejo za lepo predstavo. MARJANA UMEK DVOBOJ ČLEN 30 IN 22; UČITELJEVA DIPLOMA? KDO LAHKO UČI V OŠ — KAKŠEN OSEBNI DOHODEK? Danes poteka pri sodišču zdmženega dela v Celju raz- prava zaradi »neskladnosti Pravilnika o delitvi osebnih dohodkov delavcev« v osnov- nih šolah. Obravnavajo dva primera, in sicer primer de- setih učiteljic osnovne šole Šentjur in nj-ihovih kolegov z osnovne šole »Kozja.nski odred« na Planini. Gre za primer, ki se vleče že vse od leta 1975, po njem pa so različno nagrajeni za ISTO OPRAVLJENO DELO ljudje z različno strokovno izobrazbo. V šentjurski osnov- ni šoli so sprejli pravilnik o delitvi OD na zboru de- lavcev 23. 10. 1975, kjer pa člen 22 ni v skladu s členom 30 republiškega zakona. Po členu 22 so določeni odbitki glede na manjkajočo izobraz- bo. Očitno gre namreč za ENAKO delo, pri tem pa seveda za različno stopnjo izobrazbe. Predlog je, da se člen 22 razveljavi in da osnovna šola Šentjur, kot nasprotna udeleženka^ sporni člen v roku dveh mesecev uskladi s členom 30 samo- upravnega sporazuma o de- litvi dohodka in sredstev za OD delavcev v osnovnih šo- lah. Predlog je tudi, da se delavkam, ki so bile zaradi takšnega določila prikrajša- ne pri OD, izplača razlika v OD za lansko leto. Učiteljice šentjurske šole, ki imajo že 20, ,30 in več let delovne dobe ter so direktno piizadete, med dmgim za- htevajo: da je bilo svojčas učiteljišče najvišja možna izobrazba za učitelja na raz- redni stopnji, da kljub sred- nji izobrazbi opravljajo isto, tudi kvalitetno delo, kot to- varišice z višjo izobrazbo, da so se in se še izpopol- njujejo, da so vztrajale na svojih delovnih mestih od tistih prvih začetkov po voj- ni do danes in da imajo že vse več kot 20 oziroma 30 let delovne dobe ' Skratka, zakon o osnovni šoli ni dovolj usklajen, saj dopušča v osnorai šoli na delovnih mestih štiri vrste učiteljev, ki so pa zdaj za ENAKO delo različno plača- ni. Problem ni samo Šentjur, ski ali planinski in celjski, ampak širši. Sodu poskušajo izb iti dno v Šentjurju in na Planini. Po skoraj dveh le- tih. Morda pa se bo ta za. deva danes le uredila in če se bo, bo za sabo potegnila tudi plaz. Navsezadnje je prav tako, saj je treba reči bobu bob ali bolj jasno po- vedano — zakoni naj bodo usklajeni in naj ne po ne- potrebnem razburjajo ljudi. In ob koncu še vprašanje: kaj naj naredijo učitelji z učiteljsko diplomo, s katero je bilo včasih edino možno učiti, da.nes pa si zaradi te. ga prizadet? TONE VRABL. PONIKVA PRI GROBELNEM PEVSKI JUBILEJ 20LETNO DELOVANJE ZBORA Sobotni jubilejni koncert, s katerim se je ob svoji dvaj- setletnici predstavil moški pevski zbor prosvetnega dru- štva Oton Župančič iz Ponik- ve, je bil za kraj prvovrstni kulturni dogodek. Pod vodstvom zaslužnega dirigenta Julija Gorica je zbor zapel 18 skrbno naštu- diranih pesmi, katerih izbor je bil zelo posrečen. Zvrstile so se pesmi naših starejših in mlajših skladateljev, svoje mesto je našel tudi J. Goto- vac, naša narodna pesem in po ena češka in ruska narod- na. Za sočno popestritev pev- skega programa sta poskrbe- la Milena Slejkova in Vlado Podgoršek, ki sta v izredno posrečeni obliki predstavljala skladatelje, komentirala nji- hove pesmi in jih delno tudi recitirala. Menimo, da je zelo prav, da poslušalce na kon- certih v sprejemljivi obliki seznanjamo z ustvarjalci na- še tn tuje glasbene umetno- sti, saj je tudi to zvrst glas- benega izobraževanja. 32-članski pevski zbor se je v zadnjem letu izredno pove- čal in kar je zelo važno, tu- di pomladil. Kvaliteta pred- vajanih pesmi je presegla vsa pričakovanja posebej ob dej- stvu, da je petnajstim pev- cem bil to prvi koncertni na- stop. Glavnino zbora sicer tvori 17 pevskih veteranov, ki so bili poleg zborovodje do- bri mentorji začetnikom. Tem pevskim veteranom je v imenu ZKPO Slovenije po- delil I. Lotrič iz Ljubljane bronaste in srebrne Galluso- ve značke in priznanja. Potrebno je spregovoriti tudi o poslušalcih, ki se do kraja napolnili dvorano, zbra- no sledili izvajanju progra- ma in z aplavzom burno na- grajevali pevce. Podčrtati ve- lja tudi dejstvo, da so kon- certu prisostvovali vsi najvid- nejši občinski in družbenopo- litični činitelji, ki so s svojo prisotnostjo dali stvaren pou- darek težnjam akciji: človek, delo kultura. E. RECNIK ŠENTJUR: OB DNEVU ŽENA v večini krajevnih sku- pnostih šentjurske občine so že stekle priprave za praznovanje mednarod- nega dne žena. Letošnji 8. marec, ki bo izzvenel v delovnem duhu, bodo počastili s primernimi proslavami, ki jih s po- močjo mladincev in šolar- jev pripravljajo krajevne organizacije socialistične zveze. Žal nimajo povsod v občini enakih možnosti za organiziranje takih in podobnih proslav, gledano predvsem iz prostorsl^e- ga vidika, vendar pa se bodo kljub temu trudili, da se bodo s povabilom na proslavo oddolžili vseni materam in ženam po krajevnih skupnostih. Še posebno skrbno se na to slovesnost priprav- ljajo mladinci iz Jakoba in ResevTie, ki pripravlja- jo bogat kulturni program za okoli 200 žena. M. P. KDO Ml BO POMAGAL? Sem težek sladkorni bol- nik. Zdravil sem se v celjski bolnišnici. Zdrav-. niki so mi dejali, da lahko izgubim vid in utrpim še druge posledice, zlasti na nogi, če ne bom redno dobival insulin injekcij in če se ne bom drž^l diete. Ko sem si lani začel da- ja^tii injekcije v nogo, so mi nastajale trde bule, ki so me zelo bolele. To se dogaja tudi zdaj. Ko sem zdravnici povedal, kako je, mi je na odpuslnico napisala., da mora na dom prihajati patronažna se- stra. Bila je dvakrat. To- da pri drugem obisku je dejala, da je ne bo več, ker sitanujem predaleč. Spet setn »i sam po^kuen} dajati insulin, pa ni bilo prav. Zdaj bi J rad vedel, kdo ima prav in kdo lahko odredi patronažni sestri, da opravi obiske na do- mu pacienta. Menim, da ni prav, da so me zdaj kar tako prepustili ustxii! BOGO.MIR RIBIZEL, Polule ŠE ENKRAT: »ŽALJIVO OBSOJANJE« v 7. številki tednika smo pod to rubriko obja- vili pismo E. P. iz Celja pod naslovom »žaljivo ob- sojanje«. Pa so se ogla- sili predstavniki samoiX)- strežne trgovine »RIO« v Celju in dogodek osvetlili še z druge strani, ki pa je seveda celotno zadevo postavila v povsem drugo luč. Takoj smo poklicali avtorico pisma, ki je v razgovoru spoznala svojo napako. V objavljenem pismu tudi ni napisala vsega, kar se je v trgovini dogajalo. Zato nam je na- pisala še naslednje be- sede: »Opravičujem s« kolek- tivu samopostrežne trgo- vine »RIO« v Celju, ker nisem točno navedla vse- ga, kar se je zgodilo. Bla- go, ki sem ga imela v vrečki zraven sebe, sem imela namen plačati, pa sem to pomotoma poza- bdla.K E. P., Celj« PRIPIS UREDNIŠTVA: Z naše strani je zadeva kolikor tolike urejena, če- prav bi radi povedali vsem, ki nam piše.j« za to rubriko, da spoštujemo poštenost in da nimamo v uredništvu raziskovahie .službe, ki bi preverjala resničnost takšnih in po- dobnih zapisov. Žal, pa se moramo včasih podati tu- di na to pot. .'^koda. PTT ODGOVAR- JA NA ČLANEK Z DNE 13. I. 1977 v vašem časopisu Novi tednik štev. 2 od 13. 1. 1977 ste v rubriki »Pisma« ob- javili članek tov. Stanka Sanderja, Landek 17, Str- mec pri Vojniku pod na- slovom: »Odpovedujem NT zaradi neredne dostave«. Ker članek zelo enostran- sko obravnava dostavo {X)št.nih pošiljk pri ptt enoti Strmec pri Vojniku vas prosimo, da objavite sledeči odgovor: Tovariš šander v Novem tedniku štev. 2 od 13. 1. 1977 v rubriki »Pisma« na- vaja, da mu dostavi j ač ptt enote Strmec pri Vojniku neredno dostavlja pošilj- ke na dom, oziroma na njegov naslov, zato tudi odpoveduje Novi tednik. Naj povemo njemu in bralcem Novega tednike. da se v naselje Landek vrši S.krat tedensika do- stava in da je to naselje obširno, hribovito in da so ceste oziroma poti sla- bo vzdrževane. V določe- ne predele naselja prevoz z mopedom sploh ni mo- goč. Zaradi navedenega je dostava pošiljk za posa- mezna oddaljena gospo- dinjstva urejena s i>osre- dno dostavo tako, da se pošiljke vročajo preko iz- postavljenih predalčnikov ali pa se sporazumno pu- ščajo pri določenih hišah. Tako se tudi pošiljke za tov. šanderja dostavljajo v Landek na štev. 22, s čemer se je imenovani, ob sestavi obhodnega reda, tudi strinjal. Na osnovi pritožbe na PTT Celje in objavljene, ga članka smo se s tov. šander jem dogovorili, da se bodo pošiljke naslov- ljene na njegov naslov vla- gale v izpostavljeni pre- dalčnik na hišni številki 7 v Landeku. Hkrati pa je izrazil željo, da še nada- lje ostane naročnik Nove- ga tednika. Pripominjamo, da je dostavljač Jurij Cvikl ze- lo discipliniran delavec in je za svoje vestno in kva- litetno delo cenjen med ptt delavci in krajani do- stavnega območja ptt eno. te Strmec pri Vojniku. Zato je bil upravičeno, ob takšni oceni, zelo pri- zadet. Toa-ariški pozdrav! TOZD ptt promet Celje Direktor IVAN SLAMNIK NAŠ KRAJ PREBOLD: »SVET BREZ SONCA« Takšen je naslov jamarskega filma, ki so ga minuli četrtek v organizacijii kluba Cmi galeb prika.2jali v Pi-eboldu. Zanimiv večer z jiunarji pa so nada- ljevali še s predavanjem Tomaža Pla- ninca o jamarjih ob Ljubljanici ki ga je avtor popestril z več kot 150 diapo- zitivi. Jamarski večer je bil nedvomno velik prispevek k popularizaciji jamar- skega delovanja, še posebej je bil za nimiv film Rada Smerduja v katerega je avtor Hkal vse elemente celovite pripovedi o podzemnem svetu. V fil- mu je razmišljal o vzrokih, ki vlečejo mlade v temačne, vlažne, a tako lepe podzemne jame, z občuteno sliko in dobrim komentarjem pa je znal avtor film približati prav vsem obiskoval- cem. Tudi predavanje ni bilo nič manj zanimivo. Pripoved o nekoliko skriv- nostni reki" Ljubljanici in podzemnem svetu ob njej je pritegnila številne obiskovalce in jim dala vrsto novih spoznanj, ki človeka plemenitijo in ga postavljajo v ospredje kot varuha na- rave, kar jamarji nedvomno tudi so. DARKO NARAGLAV GORNJEGRAJSKI DROBIŽ Lani so člani gornjegrajskega planin, skega društva opravili pri planinskem dom.u na Menini planini več kot 2.000 udarniških ur. Dom so preuredili. Ne- kaj del še čaka na letošnje pomladan- ske mesece in tako upamo, da bo dom poleti odprt za vse ljubitelje planin. Devetnajstega februarja se je 25 gor njegrajsfcih planince^,' odpravilo na po- hod na Stol. Dvajsetega februarja so v Gornjem gradu gostovali plan.inci iz Luč. Imeli so pester spnDred v pesmi, sliki in be. sedi. Ker bodo letos gradili novo ko- čo na Starih Lokah, so jim gornjegraj- ski planinci obljubili za pomoč 200 udarnških ur. Ob kulturnem tednu je domače pro- svetno društvo pripravilo lepo igro »Rarzvalina življenja«. Igrati so dvo- krat doma, na sam praznik pa tudi v Mozirju. JOŽE REMŠEK SLOVENSKE KONJICE- LAŠKO: LEPI UČNI USPEHI Ravna.te!(ii; osnovnih šol občin Laško in Slovenske Konjice so ocenili vzgoj- no izobraževalne rezultate, dosežene v šolskem letu 1975/76. Učni uspeh v os- novnih šolah občin Laško in Sloven- ske Konjice je do desetinke odstotka enak, saj 2.naša 99,3 odst., kar je za en odstotek nad regijskim povprečjem, ki znaša 98,3 odst. R,azveseljivo je, da so v obeh ob- činah dosegli lepe uspehe tudi v prvih razredih. Razred ponavljajo le trije učenci od 603, kolikor jdh je bilo mi- nulo šolsl^ leto v elementarnih razre. dih. Pa tudi uspehi v i>etih. šestih in sed- mih razredih, ki so veljali za proble- matične, so se v teh dveh občinah ize- načili z ostalimi. Zato se je v laški ob. čini zmanjšal osip od 22,3 na 17,4 odst., na konjiški pa od 19,1 na 14,7 odst. Največ negativnih ocen je bilo še vedno pri matematiki. Sledi slovenski jezik in nato tuji jezi M. FRANJO MAROŠEK MARIJAGRADEC: BORCI BOLEHAJO v nedeljo so na letni konferenci borci v tej krajevni skupnosti razprav- ljali tudi o zdravstvenem varstvu, ki so ga, v letih in ob boleznih, ki jih težijo, še kako potrebni. Pa se zadeva z rednimi in temeljitimi pregledi nika- mor ne premakne, pa tudi ob rednih obiskih so odpravljeni kot na teko- čem traku. Zavzeli so se za to, da bi vendarle enkrat vpeljali sistematične preglede, jih organizirah s pozivi na osnovi seznamov in zagotovili, da bi ti zdravniški pregledi ne bili površni. Sicer pa so bili zbrani v prenapol- njeni F>o.sebna sobi gostilne izpostav- ljeni prepihu in novim možnostim za obolenja. V tej krajevni skupnosti se borci najbolj množično udeležujejo se- stankov in še večkrat bd se, ko bi se MAll J Ko je pod obi Slovensk Maribora nabito Gasilskeg veseli in zornost Pridigam kazal, ds biti san mora pn ce, saj s jo podoti se nam če bi bil du, na takšen k Kulturna prireditv vzpodbu. sti. Sice aktivni okviru g Minul li preds ganizaci, domenil: občinske vitve O naroda, občinska ni Hmei bodo m« petrske sambel ŠM POB) Mlad bodo ti žena pi bo v s<] v Gorel se žene rešenih njih, k ši druž Mlac Žal, P! Šmartr iz hud stranil. sojanja CE Izv sindik so ob na žel vanje Ug ne oi jena organ enako Na vozliš poleg sodel( ca K Sr finan' stitev cel j si želez: bolič prep O občii veli! Ijanj prec vanj mla enoi ude so i gah nov napi šim O OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD 5 SOTLE,;:. OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE IBISKAL JIH B ZUPAN • jtkini obiskal vasico lice in Golave član dnega gledališča iz Jože Zupan, je lahko orani tamkajšnjega i voščil »En srečen, oštou pol dan«. Po- V, ki so prisluhnili jvetokriškega, je po- ji$ more in ne sme a centrov, pač pa ijbolj oddaljene vasi- 1 ljudje izredno želi- itev. še več! Nehote ašanje ter pomislek, licu, Grižah, Prebol- v Šempetru obisk ah. Zato je prav, da organizira podobne lalih vaseh in s tem h kulturni dejavno- •av Matke znane po kupini, ki deluje v Iruštva. FRANC JEŽOVNIK »ETER: ZNIKU 56 V Šempetru zbra- ižbenopolitičnih or- a ter šole ter se jriprav za osrednjo )b obletnici ustano- fronte slovenskega no, da bo osrednja 23. aprila v dvora- ma, na proslavi pa Bstopili učenci šem- |e, mladinci ter an- 3od Reške planine. JV OB PAKI: 0 DEJANJE tnj in Paske vasi Ipraznovanje dneva (program. Proslava zvečer v dvorani :udi priložnost, da )vorijo o vseh ne- ■ n drugih vpraša- hov položaj v na- jiesili tudi plakate, jiekdo v Gorenju, ijin Rečici ob Pa k i ^ti potrgal in od 1 vredno vsega ob- .1 IZORKO KOTNIK lAREC NA NICI novnih organizacij aem vozlišču Celje I in položaj žensk fzvezi tudi prazno- Ldbudne, saj žene ;očnega dela, ure- ibena prehrana. V 10 ženske številčno tK) v železniškem i/a, v kateri bodo etne sekcije Celje snovne šole »Fran- rah. «.000 din, ki so v 2n^jena za pogo- ■,za modernizacijo Sako bodo tudi ne, čeprav le sim- miodernizaciji te :Kie ustanove. TINE FRECE fe o vlogi in nalo- hbe po sprejetju e|, o organizaciji i| z najmodemej- II. V. K. z obiska vvrhovem; MLADIM ZE RASTE CENA POGOVOR S PREDSEDNICO AKTIVA ZSMS Tudi aktiv mladncev z Vr- bo vega je v preteklem ob- dobju bolj kot ne života- ril. Akcij nd bilo veliko ali pa so bile slabo pripravlje- ne, mladinci so indiferentno gledali na delo aktiva. Andreja Burkelc, sedanja predsednica, pravi, da je bil prvi uspeh po njeni izvo- litvi to, da so mladinci sploh prišli na sestanek. Na se- stanku so sprejeli program dela. Za prvo akcijo so sklenili m-editi okolico vodovodnega rezervoarja, iz katerega se s potno vodo napaja Vrho- vo. To akcijo so temeljito opravili, popravili še dovoz- no pot in z nasipom utrdili obrov poti, da bi preprečilo usipanje zemlje. V tej akciji je sodelovalo večina vklju- čenih v aktiv, vložili pa so približno 280 udarniških ur. Vzporedno s to je potekala tudi akcija ureditve dvora- ne v gasilskem domu in ureditev igrišča «za nogomet na Vrhovem. Igrišče še ni dokončno urejeno, ker čaka- jo na lepo vreme. Zgraditi nameravajo betonsko škarpo in postaviti žično mrežo. Mladi v Vrhovem pa niso pri svojem delovanju poza- bili tudi na kulturno delo- vanje. V okviru aktiva so ustanovili plesno sekcijo in pravkar pripravljajo zaklju- ček plesnega tečaja. Dobro se tudi zavedajo, da je kul- tura in zabava potrebna nji- hovim najmlš-jšim. Tr.Ikjo imajo za najmlajše vsako nedeljo pravljične ure, za pionirje pa so organiziiiili tečaj ritmike. Andreja je po- vedala, da je presenečena nad abiskom prireditev in nad navdušenjem, ki za te akcije vlada med mladimi. Prav vsi člani aktiva pa so- delujejo v okviru dramske sekcije kultumo-prosvetnega društva krajevne skupnosti. Pripravljajo veseloigro, ki bo kmalu na red za premie- ro. In kako delo terenskega aktiva ZSMS ocenjuje skup- nost? O tem smo povprašali skupnosti Ignaca Simončiča. Takole je fK>vedal: »V zadnjem času, točneje takrat, ko je predsednik ak- tiva postala Andreja Bur'- kelc, je delo mladih močno zaživelo. Take generacije mladih, kot jo imamo sedaj na Vrhovem, ni bilo že leta. Akcije, ki so jih začeli in» uspešno dokončali, potrjuje- jo njihovo zavest. Krajevna skupnost se zaveda organizi- ranosti mladih in jih zatio aktivno vključuje v delo v okviru krajevne skupnosti in jim pri tem tudi pomaga. Zagotovili smo jim prostor v gasilskem domu, kjer se mladji lahko shajajo, poma- gali pa jim bomo tudi fi- nančno.« FRANCI JONTES zidani most MLADI SO SE PREBUDILI OŽIVLJENA DRAMSKA DEJAVNOST, UREDITEV KRAJA Prejšnjo nedeljo je oživelo pred zadružnim domom v Zi- danem mostu. Mladi so pri- pravili TCseloigro »Lažni zdravnik«. Ljudje so napolni, li prostrano dvorano, saj je bil to po daljšem času lep kulturni dogodek 2a kraj. Igralci so bili točni in pred- stava je dobro potekala. Med desetimi igralci so se vsi do- bro uveljavljali. Odlikovali pa so se mlajši zdravnik, nata- karica pa tudi pacient (zobo. bol) in pacientka. Najbrž bo- do s to igro gostovali še v Lo- ki pri Zidanem mostu, mor- da tudi na Vrhovem, v Ra- dečah? Vnema za odrsko dejavnost je pri zidanmoških mladincih dobra. Morda bi se mladi us- merili še kam drugam? Kaj če bi bili tudi pobudniki za ureditev kraja. Kdo je kriv, da je Zidani most tako zapu- ščen? Nočem dolžiti nikogar. V kraju sta bili po vojni zgra. jena norva šola in zadružni dom, kjer je bilo nekaj let kar živahno. Zdaj pa služi le malokdaj svojemu namenu. Poglejmo k sosedom v Lo- ko, kako so si olepšali, poso- dobili ceste, napravili na trgu cvetlične grede. Pa tudi Vrho- vo, odkar je dobilo asfaltira- no cesto, se olepšuje. Razvija se tudi dramsko življenje. Zakaj ne bi kaj podobnega bilo v Zidanem mostu? Zato vabim mladino, da prične z olepšavo kraija. Pohvalno je, da so aidanmoški planinci uredili lepo postojanko — Gašperjevo kočo, ki je prili- čno dobro obiskana. Mladi pa si zaslužijo javno pohvalo za prijetno razvedri- lo v nedeljo. Ali ni lepše vi- deti živo televizijo na doma- čem odru? STANKO SKOČIR šoštanj RAZBURJENJE V KINU OB BARAKAH IN GOSTILNAH LE KINO Da so šoštanjčani razočara- ni, ker že več mesecev niso videli nobene gledališke pred. sta.ve, o čemer smo pisali že pied kratkim, o tem ni dvo- ma. Pred dnc.i, ali točneje v | sredo 23. februarja, pa so bi- li razočarani tudi sezonski delavci iz drugih republik, ki gradijo elektrarno Šoštanj in so redni gostje filmskih pred- stav v domu kulture, ki pa so v večini že reprize. Tega dne so predvajali film NEPREMAGLJIVI, ki prika- zuje borbo v karateju. Ker so nekateri ta film videli že v diiigih mestih, pa tudi v Šo- štanju, so se na tej predstavi zelo razburjali, ker je bil fi- lm že precej poškodovan in skrajšan. Film ni več prime- ren za predvajanje, ker je do. trajala kopija, ki bi jo bilo treba izločiti iz prometa, kar je na intervencijo priznala tu. di distribucija INEX filma iz Zagreba. Torej za ta slučaj ne gre kriviti zgolj kinopodjetje iz Velenja — morda le v toli- ko, da so takšen film sploh predvajali. Seveda pa je vpra- šanje, kako bi reagirali delav. ci, ki jim je kino edina kul- tUii-na zabava, če bi predstava odpadla. Zgrešeno je bilo to, da kinopodjetje ni dovolilo dodatne predstave ob 17. uri z izgovorom, da kulturni cen- ter Velenje, ki upravlja dom kulture v Šoštanju, zahteva preveliko najemnino za vsako, kratno predstajvo. Zgleda, da na tej relaciji odnosi niso urejeni in bi se bilo potrebno bolj podrobno dogovarjati za najemnino v pavšalnem znes- ku, tako da bi kinopodjetje lahko predvajalo tudi po d.ve predstavi v nizki dvorani po- leg 300 sedežev vse do zadnje, ga kotička napolnjeno tudi s stojišči, je bilo vzdušje v ne- funkcionalni dvora.ni skrajno razburljivo, kar je privedlo tudi do demonstracije, ko se delavci med glEisnim protesti- ranjem niso hoteli raziti, do- kler jim nekdo iz uprave ki- na ne pojasni, zakaj predvaja, jo v Šoštanju kvalitetno sla- be filme, žal v poznih urah ni bilo moč dobiti nikogar iz Velenja, zato je predstavnik delavcetv telefoniral na posta^ jo milice v Velenju in pove- dal, da se ne umaknejo prej, dokler organi javne varnosti stvari ne preverijo. Vodink milice, ki je pri.šei iz Velenja je zbranim delavcem obljubil, da bo zapisnik o dogodku ta- koj naslednji dan posredoval merodajnim organom v obči- ni, šele po tem zagotovilu se je razburjeno delavstvo raz- šlo in uslužbenci kina so se lahko po neprostovoljnem za. drževanju odpravili domov. Ta dogodek ne bi zaslužil tolikšne pozornosti, če ne bi šlo za sezonske delavce, ki razen barak, gostiln in kina nimajo v šaštanju nikakršne- ga raz^'edrila — o tem in po- čutju našib domačih zdomcev pa bi morali merodajni ma- lo več razmišljati. V. KOJC PONIKVA: OBNO- VA DVORANE v krajevni skupnosti Po- nikva so končali z deli pri obnovi po potresu prizadete kulturne dvorane. Ker sta v stavbi tudi KS in pošta, sta poleg stanovanjske skupnovsti, ki je financirala obnovo iz sredstev namenjenih sanaciji potresa, prispeva^li sredstva. tudi skupnost in pošta. Z obnovo se je temeljito izbolj- šala funkcionalnost vseh pro- storov, saj so poleg ostalega v njej napeljali tudi central- no kurjavo. Kulturno življe- nje, ki je zaradi obnove neko- liko zastalo, se bo spet lahko normalno odvijalo. V ostalih krajih šentjurske občine je sanacija dobršnega dela kul- turnih domov še odprta. E. R.^ MALA ANKEIii žmz4 Bomo Obdaritve, zakuske, zabave ali celo prosti dan prav gotovo niso tiste oblike pr;iznovanja, ki bi naglašale enakopravni samoupravni položaj naše delovne zene. že lani so žene precej denarja, ki je bil namenjen tak- šnemu načinu praznovanja, raje namenile za nakup aparata za zgodnje odkrivanje raka na dojki, letos p>a so se mnogokje odločili, da del sredstev raje nameni- jo za izgradnjo celjske bolnice. Z beležnico v roki in fotoaparatom smo obiskali žalsko občino in tam ix)v- prašali delovne žene, kaj mislijo o tem. Sicer pa si preberimo m prepričali se bomo lahko, da je soli- darnost še vedno izjemna vrlina naših delovnih ljudi. MARIJA ŠPROHAR, Šempeter: »Včasih se mi zdi, da imajo od Dneva žena mnogo več kot me žene, možje. Delam na bencinski črpalki v Šem- petru in verjemite, da se na ta dan moški radi z nami pohecajo ter nas zafrkavajo. Res pa je, da smo vse ženske srečne, ko nam čestitajo, nam kdo podari kakšen šopek cvet- ja ter stisne roko. Nisem pa za pretiravanje in ne vem za kakšna darila, če pa je vprašanje ah bi pri- spevali denar za izgradnjo celjske bolnice, potem se- veda tu ni nobenega dvo- ma. Vedno sem za takšne akcije, saj vem, da bomo nekoč imeli od tega vsi koristi.« SILVA POTOČNIK, li- boje: »Če že praznujemo ta osmi marec, s čimer se sploh ne strinjam, po- tem sem absolutno za to, da se denar namesto za darila nameni za izgrad- njo celjske bolnice, če smo ženske že enakoprav- ne, potem se sploh spra- šujem, kaj nam bo ta praznik. Sicer pa, menda ni nobena skrivnost, da je ta enakopravnost pred- v.sem na papirju, še en- krat poudarjam, da je po- polnoma na mestu, da že- ne namenimo ta denar celjski bolnici.« . MARJANA TOPOLOVEC. MIK Prebold: »V naši or- ganizaciji združenega dela bomo letos žene sicer ob- darjene, vendar smo se dogovorili, da gre del de- narja, ki je namenjen na- šim darilom, za izgradnjo bolnice v Celju. S tem smo se strinjale prav vse ženske v Mik in tudi lani, ko smo prispevali del teh sredstev za nakup apara- ta za zgodnje odkrivanje raka na dojki, ni bilo no- benih pc-mislekov.« I>OROTA GRACNER: Polzela: »Delam v polzel- ski tovarni nogavic. Naj- prej se je nekaj govorilo o tem, da bi ženam kupili knjige Monografija Ljub- ljane vendar se delavci s tem nismo strinjali. Tudi na Polzeli smo se odlo- čila, da del sredstev, ki je namenjen darilom za Dan žena, namenimo za iz- gradnjo celjske bolnice. Mislim, da je takšna odlo- čitev čisto na mestu. Si- cer pa, povejte mi koga, ki se s takim predlogom ne bi strinjal?« ZDENKA GLAVNIK. Za lec: »Že lani smo v Fer- ralitu, kjer sem zaposlena namenili del sredstev za nakup aparata za zgodnje odkriva.nje raka na doj- ki, če bomo tudi letos na- menili določeno vsoto de- narja gradnji bolnice v Celju, še ne vem, ker imamo prav danes sesta- nek, na katerem se bor.^o odločih o tem. Prepriča- na pa sem, da tudi tokrat ne bo nikogar, ki bi se s t«ko humano akcijo ne strinjal. Ženam mnogo več kot ne vem kakšno darilo pomeni iskren stisk roke in droben Šopek cvetja.« JANEZ VEDENIK Foto: TONE TAVČAR TLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE ^ OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE 12 stran — NOVI TEDNIK Št. 9 — 3. marec 1977 KMETIJSKA ZADRUGA SLOVENSKE KONJICE PROIZVEDLI SO TUDI 1.160 TON GOVEJE ŽIVINE Konjiška občina ima samo eno delovno organizacijo, ki se ukvarja s kmetijstvom. To je kmetijska zadruga Konji- ce. Ta organizira tudi proiz- vodno sodeluje s kmeti, ki poteka predvsem na dveh ravneh. Gre za proizvodnjo mesa in mleka. V preteklem letu so v so- delovanju s kmeti proizvedli 1160 ton goveje živine ter 1,,500.0001 mleka. Mlečna pro- izvodnja je šele na začetku razvoja, kar kažejo p>odatki o proizvodni sposobnosti ži- vine in posameznih Icmetij, ki se ukvarjajo predvsem s proizvodnjo mleka. Organizi- ran odkup mleka se je začel v jeseni leta 1*69. Tedaj so odkupih 136.0001 mleka. Do leta 1972 se je mlečna proiz- vodnja umirila in je okrog 12 odstotkov letno. Odkup mleka je organizi- ran po zbiralnicah. Zbiralnic je 20. V glavnem so to majh- ne zbiralnice, ki ne zberejo nad lOO.OOO Utrov mleka let- no, štiri so take, ki ga zbe- rejo več. iz podatkov, Ici jih vodi pospeševalna služba, je razvidno, da daje mleko 547 kmetij. Od teh je le nekaj večjih proizvajalcev, večina je majhnih. Nekateri med nji- mi so celo taki, da dajejo letno manj kot 100 litrov mleka, pa jih zaradi predpi- sov o premiji mora zadruga kljub temu voditi med svoji- mi sodelavci. Zanimivo je, da so večji proizvajalci bolj za- dovoljni s sodelovanjem z za- drugo kot majhni. Najmanj so. zadovoljni tisti, ki proiz- vedejo najmanj. Lani je vsaka kmetija dala poprečno po 2819 litrov mle- ka, kar je tudi za naše raz- mere zelo malo. Mleko je bi- lo odkupljeno od 13O0 krav, od katerih je vsaka dala v poprečju po 1117 litrov mle- ka. S takim poprečjem se ni- kakor ne moremo zadovoljiti, čeprav je res, da nam p>o- prečje nič ne pove. saj ima- mo med proizvajalci tudi do- bre. Kmetije, ki proizvedejo po 19.000 litrov mleka, so zaenkrat še maloštevilne, ti- stih, ki proizvedejo po 10.000 litrov mleka letno, je 10. To pomeni, da smo res majhni proizvajalci, na začetku poti sodobne mlečne proizvodnje. Večina kmetij je majhnih, drobnih proizvajalcev, ki proizvedejo do 50001 mleka letno. Odkup mleka je organizi- ran na progi od Stranic do Jerneja in Licence. Za vi- tanjsko področje zaenkrat še ni urejen odkup. Poskušali smo uvesti na področju Ljub- nice, vendar je bila ponudba mleka premajhna in se od- kup ni splačal. Zanimivo pa je, da je na Gorenju bilo v prvem letu odkupljenega več mleka kot drugod, kjer ga odkupujemo že pet let. MOZIRJE: VERONIKA DESENIŠKA Dramska skupina prosvetne- ga društva v Mozirju se bo te dni predstavila z nmim delom. Tokrat se je režiser in scenarist hkrati Franjo Ce- sar odločil za Zupančičevo »Veroniko Deseniško«. Z igro bodo od petka do vključno nedelje v tem tednu nastopali na domačem odru. Iz podatkov je razvidno, da je bilo mleko dobre kakovo- sti. Bilo je malo neustrezne- ga glede na higienske zahte- ve, komaj 11.000 litrov. Skup- no so proizvedli 53 ton mleč- ne tolšče, kar kaže, da je bilo mleko glede na maščo- bo ustrezne kalcovosti. Orgiuiizacija odkupa mleka je zahtevno delo. Ljudje smo različni, vsi pa mislimo, da je naša krava najboljša, da daje najboljše mleko. Ce ana- liza ugotovi, da temu ni ta- ko, je hudo. Jezo in srd stre- samo nad mlečnim kontrolor- jem, nad človekom, ki je od- govoren za organizacijo odku- pa, nad vodjo zadružne eno- te in včasih celo nad tistim, ki o odkupu mleka vedo prav malo. Najteže je delati za majhnimi proizvajalci, naj- laže pa z večjimi. Proizvodnja mleka je zah- tevna reč. Vsaka proizvodnja je povezana s problemi in težavami. Ce vemo, da se je s tem treba sprijazniti, smo bolj zadovoljni s seboj in z zadrugo. Na področju mlečne pro- izvodnje čaka zadrugo še ve- Uko dela. Treba bo povečati proizvodnost krav, urediti čre- do živine na kmetijah, ki so zaščitene in usmerjene. Za- menjati slabo proizvodne ži- vali z boljšimi, prepričati kmeta, da bo bolje in pra- vilno krmil, zgradil silos, po- sejal dovolj silažne koruze in še marsikaj. Potrebna bodo še dolga leta marljivega dela, da bomo dosegli, kar so do- segli v državah z visoko raz- vito kmetijsko proizvodnjo, kjer dosežejo poprečno na kravo vsaj 50001 mleka. IDA TEPEJ mzpuAVAm NAJ SLEDI PELO Rekli so, da so se na razprave o kmetijstvu dobro pripravili. Kaže pa, da na nekaterih sestaiikih po kra. jevnih skupnostih in vaseh le »prenašajo« ugotovitve in predloge od »zgoraj«, za krajevne posebnosti pa se ne zmenijo. »Uvodničarji« jih menda niti ne poznajo, nji. hozn sodelavci pa raje molčijo. Kjer bodo sedanjim splošnim razpravam o razvoju kmetijstva in vasi kmalu sledile razprave še o krajev- nih razmerah, tam se stvari še lahko popravijo. Ljridje so zvedeli, če so prišli na sestanke, da bo v prihodnjih letih in desetletjih hrane t'sc bolj primanjkovalo v sve. tu in pri nas, če tudi kmetje ne bodo pridelovali več kot doslej. Več lahko pridelajo le, če bodo združevali delo, sredstva in zemljo. Kakšne so možnosti, je zapi. sano v zakonu o združenem delu in drugod. Pomembni so tudi dohodkovni odnosi, a žal še premalo preučeni, uskladene cene. varovanje kmetijske zemlje, d-a je ne bi pozidali alt prepregli s cestami. Nekje so dodali še potrebo po noinh delovnih mestih za kmete in podob- no. Po obsegu so bile razprave plcydne, marsikje pa jed. ro le ni moglo prodreti iz lupine. Kako ruij vaški lju. dje združujejo delo, sredstvu in zemljo, da bi redili po naseljih in vaseh ne le toliko živine, kot pred 20 ali 30 leti. temveč dvakrat ali trikrat več? V nekaterih hri- bovskih vaseh je bilo včasih petkrat več živine kot zdaj. Veliko mladih ljudi je zapustilo kmetije ali hodi. jo na delo drugam. Zemlja pa je še vedno tam. Preživ. Ijati res nc more toliko ljudi kot včasih ob skromnej- ših potrebah. Nekaj pa bi jih gotovo lahko. Za pašnik ali pašno.kosno rabo bi menda ustrezala. To pa je tudi najcenejše pridelovanje krme za goveda. V doUni tn na ravnini so še drugačne možnosti. O neobdelani ali slabo obdelani zemlji pa se premalo razpravlja. Premalo zlasti o tem, kako jo obdelovati, kajti tu bi bilo treba jasno reči. kaj naj bi storili last. niki in ljudje, ki so še ostali na vasi, kaj kmetijska zadruga ali tozd za kooperacijo, kaj kmetijska zemlji- ška skupnost in na koncu tudi občina, ki je to skup. jiost ustanovila sebi v pomoč. Od take neposredne od. govornosti pa ljudje radi bežijo in stvarnih vprašanj ne marajo načenjati. Nekateri sedanji sestanki potrju- jejo, da še vedno. Nekateri se radi zagovarjajo, češ da. je potrebna strpnost, kajti naša kmetijska politika nakazuje dolgo, ročne naloge. Te naloge so res dolgoročne — to pa še ne pomeni, da bi lahko nekaj let razpravljali o njih .le na splošno in šele takrat, ko bi se predviden čas bli. žal h koncu, saieli na hitro ukrepati. Kdor ne bi uspel izpolniti svojih nalog, pa hi se spet izgovarjal na razne okoliščine in nepredvidena ovire. Zato je tako pomemb- no, kako se lotevamo nalog ob samem začetku. ŽALEC: MLEKA VSE VEC V kmetijstvu žalske občine je bila po svojih proizvodnih dosežkih v minulem letu med najuspešnejšimi panogami proizvodnja mleka, še pose- bej na družbenih farmah. Za- sluge za to pripisujejo pred- vsem bolj strokovno izpopol- njenem delu in boljšim p>as- mam živine. Boljše krmljenje, pravočasno spravilo krme in drugi ukrepi so zagoto^dli dvig mlečnosti krav ob 2670 litrov v letu 1965 na 5100 li- trov lani. Količina namolže- nega mleka na delavca je ta- ko dosegla 103.300 litrov mle- ka, na strokovnega delavca pa celo 495.000 litrov. Pri tem velja povedati, da se število glav živine ni spremenilo že deset let, proizvodnja pa se je kljub temu podvojila in je lani dosegla že 5 milijo- nov litrov mleka. Kljub temu pa v panogi ni- so zadovoljni, saj so zaradi neusklajenih cen kl.jub dobri proizvodnji F>oslovaU na me- ji rei:itabilnosti. B. S. ŠENTJUR: POPRAVILO BLOKA stanovalci 20-stanovanjskega bloka v Šentjurju št. 115 so bili veseli sporočila, da bo- do njihov blok, Id ga je ju. nijski potres leta 1974 pre- cej razmajal, generalno ob- novili. Ker je taka popolna obnova, pri kateri bodo oja. čal: temelje in zidave tesr obnovili notranje in zunanje omete, napravili novo streho in napeljali centrailno kurja- vo, možna le v ura.zni stav. bi, bodo vse stanovalce pre- selili v stolpič soseske Pes- nica, ki je že pokrit in bo predvidoma v začetku po- letja vseljiv. Po končani ob- novi bosta stanovalcem na voljo dve možnosti — da se vrnejo v obnovljeni blok ali ostanejo v stolpiču na Peš. niči. E. R. Franci (^lolež: »listal sem doma, ker imam rad to zemljo . . .« Sonce je obinvalo rebra nad Drami jami in Goleževa domačija v Pletovarju se je vsa svetla belila na majhnem gričku. Zaplate vinogradov naokoli, blaini kolovozi, spo- daj E{j.>ta!t Skoraj do doma. Pridobitev zadnjega leta in veliK up kmoLofv. Zgoraj, čisto na vrhu, med drevjem, vrsia vikendov. Kdo ve čigavih, toda prijetnih. Morda ne- koliko v.siljivih. Nekje na stredi med Goleževo domačijo, kozolcem in kaščo ali kair pač že je, stoji ob svežih betonskih zi- dovih mla.d 6lKwek in si og^led^uje novogradnjo. Dobro bi bilo. če bi vedeli, kaj miSM. Franci Ciolež, lertanik 19J3. Najprej je hodil v ključav- ničarsko šolo v šoOisikem industrijskem centru v štorah, roed delom v šitarah pa je naredil izredno srednjetehnič- nO šolo. Potem ga je, telmika s kmetov, zmikalo domov, na kmetijo, uii Ustih Še.5iaiaj.st hektarov, od katerih je le osem takšaiih. da je na njih m.>goče zastaviti plug in mofiko. Ol>delvvvalnet zetndja, pravimo ponavadi. To sem vedel, preden som prišel na vrh rebra in za te stvari ga nisoin vpra^sva.!. Zakaj je s .srednjetehnično šolo Oftc-al donna, 6einu m ocištiil kot toliko njegovih vrstaikoiv stran, v mesto, v tovarno, v pisarno, kamorkoli, kjer pra- vijo, da je življenje mnogo boljše kot na »paurih«. Zakaj? To sem ga vprašal kar brez ovinkov. »Saj ni kaj dosti povedati. Predvsem sem zelo navezan na starše. Na dom, na tole pokrajino, na vse, kar je oko- li nas, s čimer sem dihal sleherni daji isti zrak. Natanko sem se seznanil s perspektivami kmetijstva, podrobno preštudiral svojo odločitev in ostal. Navsezadnje tudi za- to, da se rešim ubijajočega ritma življenja v tovarni. Pri- deš, vsak dan deilaš isto in spet greš. Monocono. Tukaj sem sam svoj gospod.« Franci je skromen, nič kaj ni zadovoljen, ko mu pred- lagam, da se pogovoriva o kmetijstvu. Cemu, meni. Vse skupaj je le začetek. Mnogo še manjka. Množiti glave go- veda v hlevu še ni dovolj. Marsikaj je treba še dokupiti, positoriti. »Brezglavo je, zaleteti se v kupovanje strojev, ki ti po- tem pretežni del dneva ostajajo nekje pri hiši. Recimo raje tako: pre«^ežni del leta. Premiš.ljujem o strojni skup- nosti, o marsičem, o združevanju zemlje, lažje bi delah tako.« Strojni tehnik, tako bi človek predvideval, najbrž nima pojma o lunetijstvu, razen koliko se ni tega naučil cd očeta in maiere, od okolice. Franci to priznava in pravi, da potorno spremlja Kmečki glas, včasih stopi v dolino do kmetijskega posipeševalca, da mu svetuje. To pravza- prav dela kar velikokrat. Čimveč vedeti, čimbolje se se- znaniti z vsem, kar se tiče kmetijstva, zemlje. Temeljito spremlja javno razpra.vo o kmetijstvu. Tudi od tega hoče nekaj izvleči. Samo ne biti zadaj, ne pustiti, da ga relLa neznanja potegne za seboj. To bi pomenilo konec iluzij, zaradi katerih je zapustil mesto. »Javna razprava dobro vpliva na kmete, name, če- tudi je gospodar še oče, a to ni važno. Saj vem, dii de- lam le zase, za nais. A to, kar delamo sedaj, bi morali že zdavnaj. Specializirane kmetije rastejo kot gobe po dežju m prav je tako. Zave.st ljudi se spreminja. Tuli zato sem ostal.« In Franci, kot mnogi drugi, priznava, da se ne boji živeti m delati na kmetiji, da bi le cene enkrat za vselej uredili. Ta refren je že kar krepko zasidran v naših gla- vah. Mladi so ga izbraili za podpredsednika osnovne orga- nizacije ZSMS Dramlje. Kaj meni o krajevni skupnosti, o delu, sem ga pobaral? »Odkrit bom: mislim, da se na sejah krajevne skup nositi vse preveč pogovarjajo o vodovodu, pa o cesitah, socialnih pri:nerih in o drutcem, vse premalokrat pa 5,e mi, kmetje, pogovarjamo o kmatijsivu. Tam bi se lahlco marsikaj pogovorih, marsikaj dorekli. Premalokrat smio skupaj.« Četudi se je že mnogo stvari izmuznilo iz rok, tako meni mladi Drameljčan, je vendarle več kot očitno, da se kmetijstvu pišejo boljši časi, tega ne gre zanikati. In preskočiva na kmečki turizem. Kazalo bi kaj takega uve- sti tudi tukaj, glasno mislim. Franci je še gla-snejši. »Ne rečem da ne. Vendar: najprej je treba urediti pri- marne stvari, potem se pogovarjati o kmečkem turizmu. Pri nas to zadevo nemalokrat kar po svoje pojmujeino, Premalo je načrtovanja, čisto premalo. Ni prav, da na- črtuje samo občina m kombinat, tudi mi kmetje bi mo- rali seiti za mizo in se skupaj dogovarjati, usklajevati svoje poglede, premišljevati, boriti se ...« Oba Francija, starejši in mlajši, se dobro pobirata. V hlevu imajo nekaj čez deset govedi, novi hlev, za katerim smo zalotili mlajšega Francija, pa bo lahko sprejel od 30—35 glav. Natanko toliko, kot se zaenkrat da izvleč. iz zemlje. Preračunano. »Nikar ne pišite tega, ljudje bodo mislili, da se s tem hvalim. Saj še ni nič narejenega, da bi lahko pisali. Res ne, res,« je govoril mladi tehnik, vse preskromen, da bi lahko bile njegove besede narejene. Zakaj sem prišel semkaj? Da bi povedal, da vendari« še hočejo mladi ostati doma. MILENKO STRASEK V tem hlevu b« piiv.sti>ra za okoli 40 glav govedi. §t. 9 — 3. marec 1977 NOVI TEDNIK — stran tS NAMESTO UVO0NIKA PORTRET INVALIDKE Praznik žensk je pred vrati. Tako kot vsako leto mu bomo odmerili zapise, pisali uvod- nike. Pri tem pa borao pogrevali le besede in načini praznovanja v delovnih organizacijah bodo različni, odvisni od tega, koliko osveščenosti je v njih. Naša redakcija se je odločila, da namesto uvodnika raje napravi portret invalidne že- ne. Načrtovali smo ga že dolgo, ob bližajočem se prazniku pa smo ga uresničili. VERICA KUNC, zaposlena v tovarni odej v Škof ji vasi pri Celju, je vzgled žene, de- lavke in matere. Njen boj za neodvisnost, njena prirastlost k tlom, ki se jih z nogami ne more dotakniti, simbolizira voljo, ki jo žene potrebujejo, da uresničijo že dolgo zapisane zakone o enakopravnosti žena. Sicer jim nihče ne oporeka, le v praksi jih ni. A če bi bilo takšnih delavk kot je Verica veliko, potem bi bile kmalu pri cilju. Sol življenja je boj, pridnost je le za nameček. Verica pa je oboje vzela v zakup in — zmagala. v službo se vsako jutro pi-ipelje Verica Kline z avtom, za njo prirejeno »škodo«. Na dvorišču jo počaka sodelavka in po- maga Verici, da sede v invalidni voziček, katere- ga pušča kar v tovarni. Z njim se odpelje na delovno mesto, v predilni- co, kjer zdaj dela. Vklju- či se v skupino delavk, ki s prsti ločuje trde odpad- ke v naravni in neprede- lani volni. Hkrati je to prvi delovni proces v to- varni volnenih odej v škof j i vasi, sledijo pa jim še drugi, ki jih opravijo stroji. Prvega pa še ne more nadomestiti noben stroj, kajti finesa ženskih rok je nenadomest'''va. To je eno izmed spo- znanj, ki smo jih ujeli mimogrede, ko smo iskali Verico. Našli smo jo na delovnem mestu, kjer je z urenimi in mehkimi pr- sti iskala odpadke in jih ločevala od uporabne vol- ne. Kot otrok, pet let ji je bilo, je Verica zbolela za paralize in ohromela. Ve- liko posestvo imajo do- ma, na njem pa danes go- spodarijo Veričini ostareli starši. Verica je v iomačem kraju napravila osemlet- ko. V Celju, kamor so jo vozili, pa strojepisni in knjigovodski tečaj. Potem je ostala doma in poma- gala na posestvu, še danes gospodinji in pomaga ostareli mami, potem se- veda, ko se vrne iz služ-.; be. Doma ima voziček, ne- i kakšen stol na kolesih in i z njegovo pomočjo se gib- .: Ije po prostorih. Trda leta dela in brez- upnega iskanja službe so oblikovala Verico v ženo z jeklenim značajem. Kljub vsemu je ni bilo strah, ko je začutila, da bo mati. S hromimi nogami, brez trdnega kosa kruha v že- pu, brez spletenega dru- žinskega gnezda, si je upa- la postati mati. «► Bojana, hčerkica, stara trinajst let, je njena veli- l^a ljubezen. Ta ji je tudi dajala moč, da je z iska- •^jem službe nadaljevala, ^elela si je, da bi jo na- ^la blizu doma, ker se tež- giblje. Tn pred dobrim letom dni jO je našla. Pomaga, predvsem pa ji je zaupal referent za kadre v tovar- ni odej v škofji vasi — MARTIN NOVAK. »Sprejem nje, invalidke, je bil težak. Nekateri so dvomili, ah bo zmogla, kako se bo gibala. Danes vemo, da so bile takšne skrbi odveč. Tri mesece, čas njene preizkusne za- poslitve, je plačal zavod za zaposlovanje v Celju. V tem času se je čudovito odrezala in prvo njeno re- dno delovno mesto je bilo v razrezovalnici. Ločevala je sintetične nitke od vol- nenih ostankov, ženske so ji na tem oddelku poma- gale in jo imele rade. -Zdaj je v predilnici, ker nam je tam primanjkova- lo delavk. Tudi tukaj je izredno pridna, še celo preveč . . . Verici mnogo pomaga njena sodelavka Fanika, ki sedd nasproti. Ko j« Veri- čina škatla polna, ji jo odnese. In Verica ponov- no hiti, da jo napolni in zgodi se celo, da preveč prebere. »Meni je vseeno kje de- lam, samo da delam. Na bolezen ne mislim, ker bi mi bilo drugače hudo. Zdravim ljudem nič ne za- vidam. Vesela sem, da sem se lahko osamosvoji- la, čeprav šele zadnje le- to. Cim sem se zaposhla, sem dobila občutek trd- nosti. Vem, da bo moja Bojana preskrbljena. Za- služim okoli 230 tisoč di- narjev in to je dovolj. Lansko leto sem prvič v kolektivu praznovala osmi marec, šele takrat sem začutila, da je to praznik. Kako bo letos še ne ve- mo, kljub temu pa se ve- selim.« Verica govori inteligent- no. Opazimo, da bi bila kos drugačnemu delu, da spada za pisahio mizo, v drugo okolje. Pa je sreč- na tudi v tem, samo da dela. Vesela je tudi zato, ker je zaposlena v doma- čem kraju in jo dolga vožnja drugam ne utruja. Čeprav je dolgo čakala na delo, na zaposlitev in tr- den kos kruha v roki, ga je le dočakala. Medtem je sicer minilo šestintrideset let, pa ven- dar jih še dovolj ostaja, za srečo, za tiho radost, ki jo mati doživlja ob svoji hčerki. »Ne pozabite napisati, da sem kolektivu, kjer delam in so me sprejeli za svojo, izredno hvalež- na.« Veričini prsti so tipali dalje. Iskali so trde strdke med volno, misli pa so ji bile pri delu. Morda bo ostala tu, morda jo bodo premestih drugam. Pa ne zato, ker tega dela ne zmore. Zato, ker je preveč pridna. Verica — invalidka je zmagala v boju za lastni kruh, ni pa kos človeški zlobi in nevoščljivosti, ki pokaže zobe, ko ima opravka z nemočnimi. Ve- rica pa ne spada med nje in tu so se ušteli! BESEDILO: ZDENKA STOPAR FOTOGRAFIJA: MATEJ STOPAR Martin Novak Služba družbenega knjigo- vodstva v SR Sloveniji podružnica Celje Svet dfiovne skupnu-sii objavlja prosta delovna mesta 1. VEC INŠPEKTORJEV I. Pogoj: visoka izobrazba ekonomske ali pra^'ne smeri in tri leta ustreznih delovnih izku.šenj 2. VEČ KONTROLORJEV I. v podružnici Celje — ENEGA KONTROLORJA I. v eks- pozituri Šmarje pri Jelšah Pogoj: višja izobrazba ekonomske, upraviUf ali prav- ne smeri in dve leti ustreznih delovnih izkušen* Kandidat, za navedena delovna mesta morajo biti moralnopolitično neopK>rečni, imeti morajo aktiven odnos do razvoja socialističnega samoupravljanja. 3. KONTROLORJA v oddelku likvidature, blagajne in trezorja Pogoj: srednja izobrazba EŠ, gimnaiziija in tri l^ta u.streznih delo\'nih izkušenj 4. BLAGAJNIKA Pogoj: srednja izobrazba EŠ, gimnazija in dve let.i delovnih izkušenj in moralnopolitična neoporečnost 5. REFERENTA PRORAČUNA Pogoj: srednja izobrazba EŠ, gimna^jija m dve leti ustreznih delo\Tiih izkušenj 6. LIKVIDATORJA Pogoj: srednja izobrazba Rš, gimnaziija in 1 leto delomih izkušenj 7. VEČ SORTIRCEV za delo v avtomatski obdelavi podatkov Pogoj: nepopolna srediija izobrazba, 2-letaa -Aš, 2 razreda EŠ ali gimnazije aU poklicna šola ustrezne smeri; l leto delo\-nih izkušenj (izmensko delo) 8. TELEPRINTERISTA Pogoj: nepop>olna srednja izobrazba: 2-Ietna AS, 2 razreda EŠ — gimnazije; dve leti ustreznih delovnih izkušenj; uspešno opravljen tečaj za telepriinte-riste. Kandidati za delovna mesta pod točko 7. in 8. bodo morali opraviti tudi ustrezne tešite za delo v avto- matski obdelavi podatkom' 9. ŠTEVCA Pogoj: osemletka, starost najmanj 1« let in moral- nopolitična neoporečno=it 10. DVEH VRATARJEV Pogoj: osemletka, odslužen vojaški rok in moralno- politična neoporečnost Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z življenje- pisom in dokaaili o izpolnjevanju pogojev ter na- tančen opis dosedanjih delovnih izkušenj ter potr- dilo o nekaznovanju na naslov: Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji, podružnica Celje, Trg V kongresa 7 — referat za kadre in organizacijo Vlog brez dokazil o izpolnjenih pogojih in brez opi- sa dosedanjih delovnih izkušenj ne bomo obrav- navali. Objava velja 15 dni. O izidu objave bomo kandidate obvestili v 16 dneh po sprejemu sklepa sveta de- lovne skupnosti. ŽELEZARNA ŠTORE širi obstoječi program dela in uvaja novo proizvodnjo, zato potrebuje: VEČ KOVINOSTRUGARJEV za delo na obdelovalnih strojih, VEČ DELAVCEV za priučitev v proizvodnji in montaži trak- torjev ter VEČ DELAVCEV za priučitev v valjarstvu in livarstvu Zaželeno je, da imajo kandidati odslužen vojaški rok. Pred zaposlitvijo si lahko ogledajo proizvodnjo in dobijo tudi vse podrobne informacije. S pomočjo kadrovika si lahko sami izberete in se odločite za delovno mesto, ki vam najbolj ustreza. Zglasite se lahko vsak dan v kadrovskem sektorju Železarne štore. ŽELEZARNA ŠTORE Kadrovski sektor j 14. stran ~ NOVI TEDNIK St. 9 — 3. marec 1977 MATE PARLOV VVELENJU NI LAHKIH NASPROTNIKOV ŠE LETOS SE BO BORIL ZA NASLOV SVETOVNEGA PRVAKA v soboto je za Veienje predviden atraktiven šport- ni dogodek, katerega osrednja zvezda bo evrop- ski profesionalni prvak v srednjetežki kategoriji MATE PARLOV iz Pule. Tega fanta ni treba pose bej predstavljati, saj nas že vrsto let navdušuje s svojimi resnično lepimi uspehi. Najprej v ama- •^rskem boksu, zdaj pa še irofesionalnem. verjetno ni ljubitelja športa, ki se Mate Parlo- va ne spominja z olim- pijskih iger v MUnchnu, l-cjer je po številnih ogor- čenih borbah uspel priti \' finale in tudi tam zma- gal. Osvojil je zlato me- daljo, k tej prej ali po- zneje dodal še dva evrop- ska naslova in svetovnega, vse to pa je bilo dovolj, da smo ga proglasili — upravičeno — za najbolj- šega boksarja vseh časov pri nas. Dovolj pa je tudi bilo, da so ga potegnih v hujše, profesionalne vode, kjer vedno ne igrajo gla- vne violine pesti, ampak tudi denar in delo raznih ljudi pod skupnim nazi- vom »menagerski team«. Priznati moramo, da je tudi tu imel Mate veliko uspehov, ki so ga pope- IjaU celo na evropski pe- distal. Zdaj tu kraljuje, vendar to ni h\'aležno, saj je tron lažje osvojiti, kot pa braniti. Marsikdo je pred leti, ko se je Mate iz Pule od- ločil, da ne bo več ama- terski športnik boksa, skimal z glavo in tega ni razumel. Mnogi se celo s tem niso strinjali. Trno- vo pot pa je Mate zmogel in danes ga večina pono- vno ceni, saj navsezadnje nastopa pod jugoslovansko zastavo. Zdaj bo prišel v Velenje. To bo njegov prvi nastop pred sloven- skim občinstvom, odkar nastopa v profesionalnih vrstah. Dvoboj bo v sobo- to in to kot zaključek prireditve, ki se bo zače- la ob 19. uri. Pred njego- vim dvobojem s franco- skim boksarjem Poncele- tom bodo nastopih še tri- je profesionalni pari in sicer boksarji iz Argenti- ne, Italije in Brazihje. Zaključek bo Matin! Upaj- mo, da uspešen, čeprav nekateri trdijo, da je Fran- coz slab. Mate pa trdi, da slabih boksarjev med pro- fesionalci na tej ravni — NI! Bomo videli ... Tudi za ta nastop se Mate pripravlja v Lipici, ki je zdaj znana že da- leč v svetu tudi po njem, ne samo po konjih, čistih lipicancih. Nekaj dni pred nastopom ga je obiskal naš sodelavec iz Velenja Lojze Ojsteršek in posre- doval tole: Ojsteršek: Kako preži- vite dan v Lipici? Pariov: Treniram dopol- dne in popoldne. Dopoldne pretečem v naravi pet do deset kilometrov za ogre- vanje, nato pa sledijo razgibalne vaje pa tek za hitrost in veliko, veliko poskokov. Popoldne treni- ram v dvorani, približno dve uri, moj sparing pait. ner pa je trenutno Loren- zo Zanoni iz Italije, ki bo tudi nastopil v Velenju. Ojsteršek: Kdaj pridete v Velenje? Pariov: Verjetno že v četrtek. Ojsteršek: Pravijo, da je francosld partner slab ... Pariov: Slabih boksar- jev, kot sem že rekel, na tej stopnji nil Ojsteršek: Letošnji na- črti? Pariov: Enkrat ali dva- krat bom branil evropski naslov, v septembru ali oktobru pa se bom po- skusil tudi v bitki za na- slov svetovnega prvaka. Ojsteršek: Vaša doseda- nja profesionalna kariera? Pariov: Začel sem 31. maja 1975 v Opatiji, ko sem v tretji rundi prema, gal Italijana Lazzaria s K. O. Doslej sem zmagal petnajstkrat, enkrat izgu- bil in enkrat boksal neod- ločeno. Oba problema mi je zadal Američan Fran- klin. Ojsteršek: Ste že bili v Velenju? Pariov: Ne, Slišal pa sem, da je to čudovito mesto. Upam, da bom pred nastopom imel do. volj časa, da si ga bom dodobra ogledal. Tako, Zdaj nam samo preostane, da počakamo na dvoboj, ki bo v sobo- to, če bo! Kajti nekaj komplioira italijanska bok- sarska zveza, če ne bodo vse formalnosti urejene, potem bo dvoboj 19. mar- oa. Upalmo. da do t^a ne bo prišlo in da bo Ve- lenje v soboto priča zani- mivemu in predvsem, atraktivnemu »šovu«, ki so ga v stanju pripraviti sa- mo profesionalni boksar- ji. Organizatorjem.a Rdeči dvorani in Kompasu pa se verjetno kljub zasolje- nim cenam ni treba bati, da dvorana ne bi bila pol- na. Celo pretesna bo ... Saj navsezadnje le ne gre za vsakdanji dogodek, am- pak za nastop moža trdih pesti, evTopvskega prvaka ekonomista Mate Parlova iz Pulja, TONE VRABL LOJZE OJSTERŠEK SAMOUPRAVNI O osnovah plana razvoja PTT prometa Celje za obdobje 1976- 1980 sprejela večina članic ob- močne SIS za PTT promet Celje Velike potrebe po hitrejšem in usklajenem razvoju ptt prometa na celjskem območju narekujejo, da uporabniki ptt storitev in izvajalci v okviru Območ- ne samoupravne interesne skupnosti za ptt promet Celje načrtujejo tak sistem ptt zvez in ptt prometa nasploh, ki bo čimprej zagotovil gospodarstvu, ob- čanom oziroma širši družbeni skupnosti potrebne pt storitve in njihovo boljšo kvaliteto. Delavci in občani, samoupravne organizacije in sku- pnosti so svojo pravico in dolžnost planiranja pri- čeli uresničevati s posebnim samoupravnim aktom — Samoupravni sporazum o osnovah plana razvoja ptt prometa Celje na območju celjske regije za obdobje 1976—1980. Predlog tega sporazuma, ki je nastal na osnovi javne razprave, je sprejela skup- ščina Območne samoupravne interesne skupnosti na svoji seji 11. 6. 1976, članice OSIS za ptt promet pa na osnovi samoupravnih odločitev delavcev in občanov v združenem delu in v KS s posebnimi sklepi o sprejemu. Skupščina območne samoupravne interesne skupno- sti za ptt promet Cel.je je na svoji seji dne 31 1. . 1977 v skladu z 22. členom omenjenega sporazuma ugotovila, da je sporazum sprejela in podpisala večina podpisnic, zato razglaša, da je Samoupravni sporazum o osnovah plana razvoja ptt prometa Ce- lje za obdobje 1976—1980 veljavno sklenjen. V srednjeročnem obdobju so osnovni cilji na pod- ročju poštnega, telegrafskega in telefonskega pro- meta predvsem v prizadevanjih izvajalcev in upo- rabnikov ptt storitev za povečanje dostopnosti ptt enot in naprav poštnega omrežja, za hitrejši prenos poštnih pošiljk, za modernizacijo in tipizacijo pro- cesa dela v vseh fazah prenosa po.štnih pošiljk. V telegrafskem prometu je predvidena razširitev zmogljivosti omrežij. Do leta 1980 naj bi dosegli 5,67 priključkov na 10.000 prebivalcev. Poseben poudarek je v osnovah plana dan razvoju telefonskih zmogljivosti, ki naj bi do leta 1980 do- segle 6,67 telef. priključkov na 100 prebivalcev. Pospešena bo gradnja krajevnih m medkrajevnih telefonskih govorilnic, predvidene so razširitve zmo- gljivosti za medkrajevni, tranzitni in mednaix>dni telefonski promet itd. Za dosego dogovorjenih ciljev razvoja je po cenah iz leta 1975 potrebno 237 milijonov din. Od tega bo- do prispevale ptt organizacije 29 odst., poštna hra- nilnica v obliki kreditov 6,8 odst. poslovne banke 24,4 odst., 14,6 odst. je predvidenih komercialnih kreditov proizvajalcev in dobaviteljev opreme, 25 odst. pa združena sredstva uporabnikov ptt storit- tev v okviru območne samoupravne interesne skup- nosti za ptt promet Območje celjske regije je v ptt prometu dokaj ne- razvito in je pod slovenskim povprečjem. To je vodilo uporabnike in izvajalce ptt storitev, da z združevanjem sredstev pospešijo razvoj te pomemb- ne panoge, ki postaja že ovira za nadaljnjo rast gospodarstva. V samoupravnem sporazumu o osno vah plana razvoja ptt prometa Celje je dogovorje no, da se v okviru samoupravne interesne skupnosti na posebnem računu SIS združujejo sredstva p< naslednjem merilu — za vsak uporabljen telefonsk in telegrafski impulz po 0,10 din. Ta sredstva s< namenska, za investicije po srednjeročnem planu združevala pa naj bi se toliko časa, dokler ne b dosegli zneska 40 milijonov dinarjev Samoupravni sporazum določa kot začetek združe vanj a sredstev 1. 7. 1976, vendar je skupščina OSl£ sklenila, da se začne združevati od navedenega dn< le za združeno delo, ki izločijo v ta namen srec stva po zaključnem računu za leto 1976; za zasebn naročnike tt priključkov pa je skupščina uveljavil združevanje sredstev od 1. 1. 1977 dalje, zato da n bi plačevali razlike za nazaj. Združevanje sredstev v praksi poteka uspešno, pr3 tako tudi uresničevanje ostalih določil omenjenegi sporazuma. Pričakovati je, da bomo ob tesnei sodelovanju med uporabniki in Izvajalci ptt storite uspeli doseči v srednjeročnem obdobju zastavljen cilje. Območna SIS za ptt promet bo o konkretni poral združenih sredstev redno obveščala uporabnike P delegatih in po javnih sredstvih obveščanja. SKUPŠČINA OBMOČNE SAMOUPRAVNE IS ZA PTT PROMET CELJE , §t. 9 — 3, marec 1977 NOVI TEDNIK — stran 15 VELENJSKI DROBIŽ MATE PARLOV BO 5. MARCA boksal v velenjski Rdeča dvorani! To bo njegov prvi profesionalna nastop v Sloveniji, na.spro.i.nik pa mu bo nek francoski boksar. Povejmo še to, da je to prijateljski dvo^boj in da ne pomeni nič v Parlovi poti k še višjim uspehom. Vstopnice so že v prodaji m so kar sohdno zasoljene — 300, 250 in 2Q{) d,in! Sicer pa, kdor hoče videti profe.sionaJnii boks, naj zanj tudi profesionalno odšteje denarce. Velenjčani se skrbno pripravljajo za to profesionalno športno manifestacijo, saj celo obljubljajo, da bodo tisti dan po- lano v noč odprte trgovine, gostinski lokali dn podobno. Pripravljajo še vzporeidne akci- je, saj navsezadnje morajo dobiti skupaj nekaj cvenka, da ga ne bo preveč šlo iz domače blagajne. .. KdoT zna pa zna! .DE,KL.ETA IZ MNOGIH EVROPSKIH d'ržav pa se bomo 8. marca zapodila po ve lenjskih ulicah in ugotovila, katera bo naj- hitrejša. Velenjčani namreč v počastitev dneva žena prirejajo kvaliteten mednarod- ni ženski tek, kjer pričakujejo reci, piši m čuj kar celo plejado atletinj iz vse Evrope. Kaj bo prišlo, bomo videU osmega marca na Titovem trgu, kjer bosta start in cilj. Pred osrednjo točko bo še več drugih, kjer se bodo pomerili pionirji, mladinci, čla- ni ... Organizator je velenjski af-letski klub, pokrovitelj pa Občinska konferenca SZi>L. Prireditev je tudi v evropskem alleiskem koledarju. Vsaj nekaj! V TEH DNEH TEČEJO v Rudarsko elek- troenergetskem kombinatu Velenje razpra- ve o uveljavljanju novih dohodkovnih od- nosov ter soodvisnoisti v kombinatu. Z ak cij o so v bistvu začeli že pred tremi leti, ko sta se združila rudnik s svojimi tozdi in termoelektrarna. O nadaljevanju akcije, ki naj bi še bolj utrdila vlogo kombinata v našem prostoru na področju energetike, je 'razpravljala že tudi Občinska konferen- ca ZKS in poudarila, da morajo pri tem veliko vlogo odigrati komunisti v samem kolektlAOi. Naloge, ki niso majline, je tre- ba konkretišrati v akcijskem programu. V bodoče naj bi po novi organizacijski ob- liki tudi termoelektrarna imela več tozdov, skupaj s tozdi rudnika pa bi vsi se.£tav- Ijali SOZD REK. T. VRABL CELJE: KJE SO KONTEJNERJI? Javne naprave so že lani dobile soglasje za povečanje cen pri odvozu smeti. Spre- memba je šla predvsem na račun ureditve odvoza več- jih odpadkov. In tako se je tudi kolektiv Ja^/nih naprav obvezal, da bo v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi do- ločil mesta, kjer bodo staU kontejnerji in kamor naj bi Ijuidje nosila večje odpadke, ki jih sicer ni moč spraviti v posode za smeti ali kako drugače zagotoviti njihov re- den odvoz. In ko je izjvršnd svet celj- ske občinske skupščne na zadnji seji raapravljal tudi o teh problemih in nalogab, so se njegovi člani vprašali — kako je s tem dogovorom in kaj so Javne naprave na- redile za odvoz večjiih od- padkov? Kaj, se sprašujeanio tudi mi? NEVERJETEN PRIMER OSEMNAJSTKRAT V ^SOLIDARNOST" c»K.upina, ki so jo sestavljali Drago Belič — sinkovev,. 31, pleskar brez zaposlitve, doma v Celju, Mirko špi- Ijak, 23, delavec brez zaposlitve, iz Celja, Justi špiljak, 21, delavka iz Celjs, Štefan Režonja, 30, delavec iz Tr- novelj pri Celju in Ibro Dautovič, 23, začasno prijav- ljen v Celju, je osumljena, da je od oktobra lani dalje kar • 18-krat vlomila v samopostrežno trgovino Solidar- nost, ki je v sklopu trgovskega podjetja Center Celje. Zdaj so v priporu Belič — Šinkovec, špiljak in Dau- tovič. Skupina je vedno na isti način, skozi priprto (samo enkrat in to v trinajstem primeru je bilo okno zaprto ui so ga razbili!) okno prišla v notranje prostore trgo- vine, od koder je imela vse možnosti nadaljnjega br- skanja po artiklih, ki so jih zanimali. Po njihovih izja- vah so vedno odnesli za 3(K) do 400 starih tisočakov, seveda predvsem hrane, pijač in cigaret. Hrano so poje- dli, pijačo pa tudi prodajah (viski po 100 dm). Nekate- ri iz skupine so poskušali vlomiti tudi v druge trgovi- ne v Celju. Ob tem pa je bolj zanimivo nekaj drugega: kako jim je kar osemnajstkrat usi>e!o vlomiti v isto trgovino in na isti način ter kako to, da so v trgovskem podjetju Center šele po menda dvanajstem vlomu opazili, da jim nekaj manjka? Brez dvoma bi bilo v kolektivu dobro spregovoriti o aktivnosti njihove notranje in delavske kontrole___ tv FRAN ROŠ ZVESTA ČETA 27 J, »Podrli smo Srbijo, črno goro, Rusijo in Romunijo, ^'^i Američane užigamo, vse ladje ]im prevrtajo naše vrle ^'^mgrnice. Zdaj vzdržimo še celo, ko so nam odprte ^wnsfce in ukrajinske žitnice. Verdun pade v nekaj dneh, udarimo na Pariz. Viel Feind', viel Ehr'! Durchhal- bis zum Endsieg!« k J^^^^^ ponosna Herta je zdaj pestovala dete. Baje mu oiz oče mlad nemški poročnik, ki se je le mimogrede "^mu v mestu. dolgočasne so bile ure v šoli, prazne so zehale klopi, ^o/esor;em beseda je votlo donela v razgretem prostoru. Zal motil pouka, kvečjemu muha, brneča v sobi, V}itih^^°^^ se v šipe. V osmem razredu sta sedela le raia^-!^ ^ ^^(^tko nogo in božjastni Klančnik. Saj je bil tudi }si letnik že poklican v vojno, t čr ^^^^ sedel v ozki klopi, v vojaški obleki, z levico hesjn ^9^^'^^^^- Lepo so zdaj z njim ravnali tu. Zadirčnih more'^^ ^^'o in vnaprej so mu obljubili, da pri maturi ne Pozdr Profesor Greiler, stari zgodovinar, ga je celo s slavospevom: hali Jl^^'^'^^^ ste se, ljubi Meglic, za domovino. Niste se ^ev, tudi življenje bi bili poklonili domu na oltar, kajne? Vzoren deček ste, polni idealov, poznam vas, kakor ste tudi skromni Naš zavod je ponosen na vas.« Profesor Kittl je včasih načenjal tudi druga vprašanja, tako je izpregovoril v majniški deklaraciji: »Zdaj, ko gre za domovino, mater nas vseh in vsega, kar imnmo, se oglašajo blazni posamezinki, ki zahtevajo v imenu nekaj svojih narodov, da se država raztrga. Te prav boljševiške težnje so sicer neizpolnjive, toda vendar bi utegnile koga zavesti na stranska pota.« Ravnatelj Gomoll je trojici gospodov maturantov izro- čil spričevala in jim po čestitkah vpričo profesorjev mom Ijaje povedal nekaj vzpodbudnih besed v slovo in vodilo. Podal jim je roko in so zapustili sivo poslopje. Zdaj je bilo konec grških aoristov, letnic vladanja stavljenih Habs- buržanov, sinusov in cosinusov, naukov, ukorov. Ivan se še ni odločil, kam bi se namenil zdaj. Omahoval je med slavistiko in pravom. Sicer pa so bili časi taki, da bi jih bilo treba najprej prebresti in šele potem misliti na prihodnost. In materina pokojnina je bila premalenkostna, da bi ga mogla podpreti v večjih načrtih. In odmora mu je, invalidu, bilo treba, zrahljana mu je bila tista volja, ki človeka tišči h knjigam. Preboleti, pozabiti bo treba preteklost, umiriti se in znajti se. In sam je bil zdaj, brez preostalih tovarišev, po svetu razmetanih. Tine je tlačanil v vojaški pisarni na Dunaju, Polde je varno čepel v Lvovu. Pretolčeta se skozi vse, sta mu pisala. Mladost in pravica morata zmagati. Ta pravica bc združila troje v eno. Se še daleč mudi ta dan? Je že blizu? Da bi se dalo pogledati onkraj meglene sopare teh dni, bi ga uzrli? Verujmo! čas zori in dozori. Iz vseh ponižanj in žrtev v mir, svobodo, ljubezen in življenje. Domovina slovenska, tisoč let teptana, je izpregovorila veliko besedo. Zakričala je iz globin krvavečega srca. Daleč je odjeknilo in tujina je ostrmela: Kaj še nisi raz- trgan skopnel, narodič bedni? V cesarsko kraljevo kasarno ■ je stopil Ivan Meglic, spet v študentovski obleki, s širokokrajnim črnim klobu- kom. V nahrbtniku in rokah je nosil vojaške stvari: uni formo, puško, bajonet in vse drugo. Oddajal je vse to v skladišču z nasmehom v obrazu. In ko je bil na cesti, je hotel biti spet Ivan, študent. Toda njegova mladost ni bila več tista iz nekdanjih dni in morda nikoli ne bo. Raztrganost v njem ni bila zaceljena in sam je bil brez tovarišev. Samo Anica mu je bila dosegljiva, ah, k njej bo moral, k njej, da tam najde sebe. Doma ga je čakala novica. Iskal ga je Polde Veninšek. Ivan je potrkal pri Marjani. Res je bil tam. Režal se je krmežljavo, z lic se mu je brala lakota, na sebi je nosil povaljane vojaške cape. »Premalo sem jim hotel koristiti v tisti Ivovski kasarni in preveč so me izstradali, pa sem se vrnil. Nazaj v Leb- ring, mili kraj! Ali še prej domov! Na kratek oddih in pol želodec!« Grizel je pol klobase, ki je pokvarjena žarko dišala, in kos črnega kruha. Več mu Marjana ni mogla dati. Slonela je ob omari, dolj zgubana kakor pred letom. Počit- nice so bile zdaj in je samevala v starem stanovanju. Tožila je. Jože in Milan sta mrtva, o Andreju Rogini že dolgo ni glasu. In gospod Otorepec je hudo imeniten in skop. Prosila ga je bila pred dnevi za malo masti, pa jo je nemilo nahrulil. In s študenti je križ! Malo ji plačujejo, a hočejo dobro jesti in premalo so ji pokorni. Trgovec Kuscher je slonel ob durih, še je s sainoza- vestno važnostjo zrl izza naočnikov, dasi mu je bil trebuh malce skopnel. V njegovi izložbi so še viseli zemljevidi z bojišč, toda opustil je bil zastavice, ki so označevale fronte. V poslednjem času se je prodiranje zmagovitih armad centralnih sil vršilo pač prepočasi. Tovariša sta krenila na gostilniški vrt »Pri medvedu«. Na pivo, preden se Polde odjjelje domov. Ni se še mračilo. Pod kostanji ob belo prcgrnjenih mizah so sedeli nemški meščani. Upokojeni davkar je pušeč viržinko pojasnjeval načela moderne strategije in položaj pred Verdunom, ki je za zaveznike nad vse ugoden. Nato je pričel deliti karte k taroku. Tedaj je dospel na vrt Otorepec, gotovo po obilni večerji, žareč v gladki, rejeni obraz. Zagledal je Ivana in Poldeta in jima stisnil roke. Potem je izpregovoril sloven- ski, a polglasno: »Meglic, izkazali ste se junaka, čul sem o vaših činih. Vi ste že opravili svojo dolžnost. In vi, Veninšek? Niste še bili na fronti, kaj? No, no, le glejte, da ne oklevate predolgo!« Zasmejal se je Polde: »In vi, gospod Otorepec, kako je z vašim junaštvom? Predlagam vam, javite se prostovoljno na fronto. Posta- vite se tam, kj.-^.r je treba junakov, kakršen ste vi!« »No, čujte, ne .šalite se>z dosluženim patriotom! Tudi zaledje potrebuje borcev, tako rekoč rezerve« »živela rezerva!« Nekaj nejevoljen se je Otorepec izmuznil k mizi v kotu in prisedel s krepkim nemškim pozdravom k večji družbi. 16 stran — NOVI TEDNIK St. 9 — 3. marec 1977 turizem KDO BO SKRBEL ZA ENOTNO PROPAGANDO v turizmu, vsaj na celj- skem območju, smo se hitro zavzeli za to, da smo dejav- nost družbenihv organizacij omejiU "na račun novih po- slovnih skupnosti. Zal, pa smo enemu vzeli delo tedaj, ko še ni bilo, m ga še zdaj m, drugega, ki bi novo dolž- nost družbenih organizacij stala vr2jel, ki je že kar pre- več globoka. Turistična po- slovna skupnost, ki bi po na- črtu morala zaživeti že ju- nija lam, zamuja s svojim rojstvom. To je čudno toh- ko bolj, ker so na sestanku pripravljalnega odbora za njeno ustanovitev, pred pri- bližno enim letom dejali, da gre 7^ interesno povezovanje gostinskih in turističnih de- lovnih organizacij in da bo torej m te res tisti, ki jih bo prisilil k čimprejšnji ustano- vitvi nove skupnosti. Toda praksa kaže drugo lice. Ali ni interesa ali pa ni zagnano- sti pri iniciatorjih za ustano. vitev skupnosti. Naj bo tako ali drugače, turistične po- slovale skupnosti še ni. če- tudi je treba povedati, da pa so nekatera dela bila ven- darle opravljena. Vrzel, ki je nastala zaradi te zamude, se čuti tudi ali predvsem na propagandnem področju, zatem pri skupnem nastopanju na domačem in tujem trgu in drugod. Ko smo omenili tudi pro pagando, se hkrati vprašuje- mo, kdo bo letos poskrbel za turistično reklamo Celja in njegovega zaledja doma in v tujini? Lani sta to delo op- ravila Celjska turistična zve- za in celjsko turistično dru- štvo. In letos? Bržčas ,nihče. Prav gotovo bodo poskusi posameznikov, da to opravi- jo, toda skupnega, koordini- ranega nastopa najbrž ne bo. Kajti časa za reklamo in pro- dajo turističnih zmogljivosti za letošnje leto ni več dosti. Lani so predstavniki ob- močne zveze in celjskega tu rističnega društva že febru- arja in marca obiskali vse turistične agencije v Slove- niji, zatem v Zagrebu, na Re- ki, v Varaždinu in cakovcu ter se povsod pogovorili o možnostih za prodajo kapa- citet. Hkrati s tem so tem agencijam nudili vso razpo. ložljivo propagandno blago, od prospektov, cenikov in drugega. Vrh tega sta zveza in celjsko turistično društvo lani naslovila dovolj propa- gandnega gradiva na 40 turi- stičnih agencij v Jugoslaviji in na 30 naslovov v tujini! Poleg tega so obiskali ali po- sredovali propagandno gradi- vo na petnajstih velesejmih doma in v tujini. V tej pomembni piopagan- dni akciji je zlasti Celjska turistična zveza razdelila oko- li 10.000 prospektov Celja, 5000 Rogaške Slatine, 3000 Do- brne, okoli 2000 Gornje Sa- vinjske doline in okoli 5000 prospektov drugih krajev. Ve- liko in malo hkrati. Pa ven- dar nekaj, pred čemer ni moč zapirati oči. Poleg tega sta območna zveza in celjsko društvo od- govorila na najmanj 200 pi- sem, ki so lani prišla iz domačih krajev in tujine. In če k temu dodamo še pri- bližno 1500 telefonskih pogo- vorov, ki so se tudi lani na- našali na prodajo turističnih kapacitet, smo zapisali skoraj vse. Skoraj, kajti tu nismo omenili rednih tedenskih in. formacij in še drugih oblik propagandnega dela, ki sta ga dnižbeni organizaciji opra- vili in dolga leta opravljali za druge. Izvršeno je bilo torej delo, ki je prispevalo k propa.gandi Celja in njegovega turistične- ga območja. K propagandi doma in v tujini. Kdo bo to nalogo opravil letos? MILAN BOŽIČ vonarje OSTALI BREZ NJE OB JEZU o vonarskem jezeru smo vedno pisali kot o nečem, kar je za ljudi nesporno ve- likega pomena. Jez, za kate. rim nastaja novo jezero, ki ga še ni na zemljepisnih kar- tah, naj bi naredil konec s poplavami, rešil bi Obsotelje, ki bi mu bila zopet vrnjena zemlja, ki jo je leto za le- tom poplavljala Sotla. Nene- hne nevarnosti pred vodov- jem bi poslej bile rešene tu- di Atomske toplice, skratka, jez naj bi prinesel odrešitev. Vse to drži, vendar je jez prinesel nove nevšečnosti, za katere pa so krivi ljudje in ne voda. Stai'a cesta je na. mreč zaprta, nove pa ni nih- če zgradil, četudi je bila predvidena. Najhuje občutijo to nelju- bo dejstvo učenci, ki so os- tali brez prevoza. Hoditi mo- rajo daleč naokoli peš, da se izognejo vodi, pot pa, ki jo čestokrat, zlasti ob slabem vremerm, zalije vo- da, je nevarna. V Pristavi je takšnih učencev 27, v Pod- četrtku 20, s hrvatske strani pa pešači še novih 27. Nič bolje ni z dijaki, ki morajo vstajati zelo zgodaj, da pri- dejo na vlak, pritožuje pa se še 28 delavcev, ki hodi na delo iz teh krajev. Ljudje so odrezani od sve- ta. Do njih ne more niti zdravnik, še manj rešilec, kar je še posebej kritično. Kmetje ne morejo odvažati pridelkov, niti dovažati grad- benega materiala, kar je hudo prav sedaj, saj marsi- kateri prebivalec Obsotelja še gradi svoj dom. Občani se hudujejo nad podjetjem NIVO, ki je je jez 25gradilo, ker pač mislijo, da bi morali pred začetkom gradnje misliti na to, kaj bo, ko bo voda za jezom. MILENKO STRAŠEK CELJSKI OBMOČNI PROSPEKT V kratkem bo iz.šel no- vi turistični prospekt celj- skega območja, ki so ga pripravili in založili Stro- koMii odhor za gostinstvo in turizem pri republiški gospodarski zbornici v Ce- lju, posh)vno združenje Formator in Celjska turi- stična zveza. Izšel bo v nakladi 100.000 izvodov. V njem bo 25 lepih barvnih foto- grafij najbolj značilnih predelov in krajev celjske- ga turisllčnega območja. Zanimivo pa je še to, da ga bodo tiskali pri celj- skem Fotoliku. žalsko kmetijstvo HITREJE DO ZDRUŽEVANJA Razprava članov komiteja občinske konference ZKS v 2alcu o položaju v kmetij- stvu in temeljnih nalogah ko- munistov pri razvoju kmetij- stva, gozdarstva in sociali- zacije odnosov na vasi, je izzvenela v ugotovitvi, da je treba zagotoviti osnovnim kmetijskim proizvajalcem tak. šen položaj, ki bo spodbujal združevanje dela, sredstev in zemlje ter prisp>eval k hitrej- šemu razvoju kmetijstva v občini. Z organiziranim de- lom bo treba začeti nemudo- ma, saj sedanja organizira- nost in delo na razdroblje- nih kmetijskih površinah, s še ne zadosti razvito specia- lizacijo in kooperantskimi odnosi, ne daje dovolj dobrih i rezultatov. O neurejenem sta- nju pričajo podatki, da je od dobrih 16 tisoč hektarov kme- tijskih površin v občini Žalec kar 14 tisoč hektarov v za- sebni lasti in da je na dru- gi strani le še 12 odstotkov prebivalcev občine takšnih, ki jim je kmetijstvo edini vir I preživljanja. Razdrobljenost v j kmetijstvu in močan proces j deagrarizacije terja takšno organiziranost, ki bo z zdru- ževanjem dela, sredstev in zemlje na osnovi vpeljanih in pravičnih dohodkovnih odno- sov prispevala k rentabilnej- ši proizvodnji. Zanjo so mož- nosti dobre. Predvsem v spe- ciulizaciji, ki jo v občini usivierjajo na področja pride- lave hmelja, mleka, mesa in sadja, delno pa tudi vrtnin. Seveda pa s takšnimi odnosi, ki so vpeljani sedaj, trajnej- ših perspektiv ni mogoče za- gotoviti. Šele dobra organizi- ranost primarne proizvodnje in realna udeležba kmetov v delitvi tržno doseženega do- hodka, je lahko osnova priza- devanjem za višjo proizvod- njo hrane, kar je prvenstve- na naloga v naši driižbj. Osnova novi organiziranosti mora torej postati primarna proizvodnja, ki mora dobiti drugačen položaj, šele tej or, ganiziranosti pa se mora pri. lagoditi predelava in trgovina, V zvezi s tem, so opozo- rili žalski komunisti, se po. stavi j a tudi vrsta vprašanj o bodoči organiziranosti korri. binata Hmezad, pa tudi vpra. sanje organiziranosti Dobri, ne, v kateri je Hmezad. Hme zad ne bo mogel ostati eno. vita delovna organizacija. U hajajoč iz organiziranosti osnovne kmetijske proizvo.alp,. "^'PrUin prvenstvu občine ti ui.* v<''<'> tekmovalcev iz Velenja, Črne, Oljke (Andraž), Ilirije (Ljubljana) in Rraslovč. Zmago- valci — cicibani: Debelak, mlajši pionirji: Kralj (oba Braslovče), nila.iši mladinci: Plaskan in sta- rejši mladinci: fremožnik (oba Oljka). XXX Zadnji dan smučarskega tedna žalske občine n« Golt«h so pri- pravili tudi tekmovanje vseh ve- leblagovnic, ki so zdnižene v ljubljanski NAMI. Največ usi)eha so imeli predstavniki žalske NAME, saj je bil med starej-Sima člani Vili Vidali drugi, med čla- nicami Majda Pavlin tretja in med mlajSimi «anl Joie Pajk prvi. žalska NAMA je smiagala tudi ekipno. \xx Konjeniški klub Cel.je bo tudi letos pripravil tečaj v jahanju za vse tiste, ki bi se radi naučili teb veščin. Prijave sprejemajo v i-.jiiiovili klubskih prostorih v Škofji va-si. Po besedah Zmaga Heimana pričal;u jejo, da bi s temi tečaji ])ridobili tudi nove športne jahalce In da bi tako nadaljevali bogato športno kari- ero, po kateri celjski konjeniški klub slovi. xx\ Rezultati občin.skepa prvenstva v košarki, kjer jo nastopilo enajst o.snovnih šol. Ekipe so bile razdeljene v štiri skupine. V A .skupini je zmagala OS Slav- ka Slandra, v B pa OS I. celj- ske čete, v C Hudjnja in v D Voinik. Prvak je postala Oš Slavko šlander pred Hudinjo, Oš I. colj.ske č«fe in Vojnikom. x\x Prvaki občinskega prxenstva za osnovne šole v mozirski občini so: pri cicibanih Pavlic (Luč*), pri cicibankab tligale (.Mozirje), pri ml. pionirjih Podpcčan (Gor- nji grad), pri ml. pionirkah Mi- rolt (Mozirje), pri st. pionirjih Kaker (Mozirje) In pri st. pio- nirkah Paluivnik (l.uče). Zbrali; ■ ,lOŽE KUZMA TONE TAV(5AR K.AREL JUG TONE VRABL ROKOMET: LE MAJHNE RAZLIKE Kljub temu, da so celj- ski rokomet aši v I. zvezni ligi še vedno na sicer so- lidnem osmem mestu pa njihovo dejansko stanje le ni tako rožnato, kajti zadnja, štirinajsta ekipa, ima od njih samo tri to- čke manj. Iz tega je ra- zvidno, da je letošnja li- ga izredno izenačena :n da že najmanjši spodrs- ljaj lahko veliko pomen, seveda v negativnem smi- slu. Tako se bo v nasle- dnjih kolih več kot polo- vica ekip borila proti iz padu, kar pomeni, da bc do v posameznih tekmah odločali tudi boljši živci in lx)ljša zbranost, na pa samo tehnično znanje i.i telesna pripravljenost. V zadnjem kolu so Ce- ljani gostovali v Banja Luki proti Borcu in izgu- bili s petimi goli razhke To ni nobena tragcd ja, saj so doma v jeseni iz- gubili s šestimi goli. Z Borcem ni sramota izgu- biti in bi se iirh to ver jetno zgodilo tudi, če bi igrali bolje tako v obram- bi kot v napadu. Bolj kot poraz je lahko zaskrblju- joče to, da ključni igralci niso v stanju oddigrati nekaj tekem zapored v isti formi in da so niha nja vse preveč globoka. Tako recimo Vukoje, ki je sicer najboljši celjski strelec in med vod.lnimi / ligi, ni v Banja Luki dal niti enega gola, s tem da je zastreljal še sedmerce. Na nekaterih igralcih se pozna tudi utrujenost, kar je po svoje razumljivo in saj igrajo skoraj mn - stop. Zdaj je najboljši strelec Anderluh, ki pa glede na svojo mladost tudi lahko kaj hitro pade v krizo. Sicer so pa to stvari, o katerih razmiš- lja trener Tone Goršič s strokovnim štabom. V naslednjih dveh kolih igrajo Celjani dom.i proti Medveščaku in Metalopla stiki. Težko je zapis^iti, vendar je treba: vse štiri točke MORAJO ostati do ma, kajti v obratnem pri- meru bo zelo težko reše- vanje načetega potopa. To morajo razumeti vsi, tudi gledalci in storiti vse, da bosta naslednji ive tekmi takšni, da bomo po njih vsi zadovoljni. Možnosti za to so, treba jih je samo izkoristiti. TONE VRABL KLADIVAR PRVAK V KROSU v ljubi janskei.t parku Tivoli je bilo h'tošnje re- publiško prvenstvo v kro- su, kjer so /. naštga ob- močja nastopili tudi at- leti Kladivarja in velenj- skega Rudarja. Izjemen uspeh so dosegli člani Kla- divarja, saj so po n«'k;ij letih uspeli sestaviti tako homogeno ekipo, da je la- hko zmagah), v skupnem zbiru po vseh kategori- jah. Prvak v zadnjih dveh letih velenjski Rudar pa je bil tokrat samo tretji, pa čeprav je prišel v Lju- bljano z velikimi ambici- jami, da ponovi uspeh. Velenjčani so iineli tudi najštevilnejšo ekipo, ki pa tokrat le ni prišla do izraza, saj je bil spreme- njen točkovni sistem. Ta je zagovarjal točke samo za skupnie kvalitetnih te- kmovalcev, ne pa za vse, kar leze in gre. kar so nekateri včasih pripeljali na krose, polem se pa nikoli več niso pojavili. Pri Kladivarju lahko pohvalimo prav vse, ki so prbiesli dragocene to čke in prii)omogli do te- ga, da je Kladivar osvo- jil naslov vseekipnega pr- vaka v krosu. Med posa- mezniki pa so zmagali med mlajšimi mladinka- mi Blatnikova (Poteko je bila druga), med mlajši- mi člani Krofi (ponovil je lan.ski uspeh, isto tudi Blatnikova) ter med čla- ni v odsotnosti Sveta Li- sec pred Ukičem. Med mlajšimi mlatlinci je zmagal Velenjčan Miklav- žina pred Celjanom Roz- manom. T. VRABL STRELJANJE DOBRI USPEHI v štorah je bilo drugo ko- lo občinske lige. Po pričako- vanju so bili rezultati že znatno boljši, kot v prvem kolu. Med ekipami so bili ponovno najboljši tekmoval- ci strelske družine »CELJE«. Pri posameznikih pa se je to pot izkazal Ivan Kočevar iz SD »Kovinar« štore, ki mu je z zelo dobrim rezultatom 278 krogov, uspelo premagati vse svoje nasprotnike. Po seštevku dveh kol je je vrstni red ekip sledeč: SD >,Celje« 2644 kr.. SD »Tempo« 2610, SD »Kovinar« 2601, SD »Bratov Dobrotinšek« 2519, SD »Celje« — II. ekipa, SD »Avto«, SD »Ingrad«, SD »Cinkarna« itd. V ligi sodelu- je 17 ekip. Najboljša deseterica pri posameznikih po dveh kolih: Tone Jager 549 krogov, Ivan Kočevar 547, Jože Jeram 'Al, lože Strajhar 539, poide Ter- žan 538, Marjana Dobovičnik 535, Vili Dečman 533, Ivan štruhec 530, Mladen Petrovič 524, Marjan Cvek 524 itd. Po dveh kolih so razlike v rezultatih dokaj majhne. Po- sebno še pri postuneznikih je težko napove(aati končnr-ga zmagovalca. Tretje kolo bo izvedeno na lepem strelišču v osnovni šoli »Bratov Dobro- tinšek« v Vojniku. Zanimivo je to, da v Celju še vedno ni primernega zimskega streli š^ja za zračno puško. No, na sre- čo pa so sedaj iepa strelišča v Štorah, Voniku in Dobrni, kjer so tamkajšne strelske organizacije naletele na veli- ko razumevanje pri odgovor- nih forumih, kar pa v Celju žal ni slučaj. T. J. V vsak dom NOVI TEDNIK INDIJA V OCEH TURISTA DEŽELA NASPROTIJ! OD BRNIKA DO NEW DELHIJA V DVANAJSTIH URAH Indija, dežela tempLjev m mošej, pragozdov, velikih rek in gora, puščav ter revščine in bogastva šteje danes 660 milijonov prebivalcev, ki pa je v t-akem porastu, da se bo do leta 2000 dvignilo na milijardo. Ko smo pred leti še otroci prebirali in poslu- šali pravljice iz Indije — Koromandije in sanjali o pravljičnih zakladih prečudo- vitega vzhodnj:aškega sveta, pač nismo predvidevali, da si bomo nekoč to deželo ogledali čisto od blizu z last- nimi očmi. Ob današnjih pogojih zrač- nega prometa to ni nič po. sebnega, saj tra^ja let z Br- nika preko Beograda, Sofije, Bagdada. EKibaja in Karačija do Nevi' Delhijja z dvema tehničnima pristankoma za polnjenje rezervoarjev z go- rivom v Bagdadu in Karačiju ravno 12 ur. Eno uro pred polnočjo smo poleteli z Br. nika in ob 11. uri dopoldne po našem času smo pristali v New Delhiju. Ob pristanku smo porinili naše ure za 4 in pol ure naprej. Prvo srečanje z novo deže- lo in njeni,mi ljudmi je bilo zanimivo in hkrati prisrčno! Po hitro oprav'ljenih pregle- dih potnih listw so nas pred letališko stavbo čakala izred- no čedna indijska dekleta v še čednejših sarijih, ki so vsakemu od nas — bilo nas Je 95, obesile okoli vratu ve- nec, spleten iz živopisanega cvetja kot izraz njihovega gostoljublja. Z modernimi avtobusi so nas odpeljali v 10-nadstropni luksuzni hotel Akbar, kjer so nas v avli hotela zopet čakala indijska dekleta, ki so nam pritisnila na čelo med oči rdečo bai-v- no piko, ki je včasih izražala pripadnost k najvišji kasti, to je bramanov, ki pa ima danes le še simboličen po- men. Prtljago, katero smo oddali na Brniku, smo našli vsak v svoji sobi, kar ne- dvomno kaže na dobro orga- nizacijo angencije Inex-Adr!a. Ker sem že omenil sari, naj povem, da je to indijska ženska obleka, ki v enem kosu m-ori 6 m in ki si jo ženske ovijajo okoli telesa, tako da je ena rama nepo- krita, prav tako delček pasu zadaj, sicer pa sega do tal. Če se indijske žene lahko pohvalijo, da nosijo najibolj ljubka in najbolj ženska oblačila med vsemi narodi sveta, pa je pri moških prav nasprotno. Na vasti ali v me. stu vidite moške, ki nosijo suknjič, kot pri nas v Evro- pi, spodnji del telesa pa imajo zavit v »dhoci«, neke vrste štreno iz tanke tkani- ne, ki se mu opleta na vseh koncih in ,ga tolče po dolgih nogah. V recepciji hotela smo tu- di zamenjali denar — indij- ska valuta so rupije, drobiž pa pajsi. 1 rupija 100 pa j. sov. Za ameriški dolar, ki ga najraje zamenjujejo, so dajali 8,60 rupije, kar pome- ni, da smo mi Jugoslovani plačevali za rupijo približno 2,1 din. Razumljivo je, da zamenjujejo tudi ostalo kon- vertibilno valuto. Ker je bila Indija dolga leta britanska kolonija, je britanski vpliv še močno opazen. Prvi dan se nam je pra.v čudno zdelo, ko smo opazili, da se promet odvija po levi strani, prehiteva se desno, večina vozil ima vo- lan na desni strani. Policija ima kratke hlače z dokolen- kami in srajce s kratkimi rokavi, namesto gumijevke pa imajo kar bambusove pa- lice. Pokriti so z rdečimi ka- pami, ki pa niso podobne niti fesu, niti turbanu. Po zelo okusni večerji z vrsto precej začinjenih indij- skih specialitet, smo pih čaj, ki ga servirajo po vsakem kosilu in večerjii. čaj je in. dijska nacionalna pijača in mu tudi pravijo čaj. Vina nam vseh 8 dni niso ponu- dili v nobeni restavraciji, domače indijsko pivo, ki ni kdo ve kako kvalitetno stane 15 rupij in to steiklenica 6dl, kar je za naše prilike zelo drago. Strežno osebje v ho. telih in restavracijah so iz- ključno moški in to jih je povsod najmanj enkrat več kot pri nas — saj delovne sile je na pretek in je zato cenena. (Se nadaljnje) PftE ERNEST REČNIK (1) VELENJE 200 JDRJEV ZA NEVESTO KLJUB TEMU IMA ŽENIN VELIKO SREČO Stari običaji še niso po- vsem zamrli. Tudi v Šaleški dolini ne. Še zlasti »šranga- nje«, kadar se nevesta poda na življenjisko pot v drug kraj. In tako so fantje iz kra- jevne skupnosti Bevče pri Velenju postavili »šrango« svoji vaščanki Slavki Pečeč. nik, ki se je odločila za Mirka Vodoska z Vinske gore. Domači fantje niso naspro- tovali nevestini odločitvi. V skladu s starim običajem pa so postavili »šrango« in že- nin je moral kar globoko seči v žep. Dati je moral ne. kaj nad 2.000 d)in. K tej vso- ti pa je še nekaj primaknila ženinova priča. Sicer pa so dejali, da j« imel žonin veliko srečo, ker so mu pogledali skozi prst^ Tudi zato, ker nevesta il šla v drugo občino, mai-vei samo korak čez krajevno mejo. Pa še na postavljena vprašanja niso dobili pa vsem zadovoljivih odgovorov, LOJZE OJSTERŠEi ZELO MOREČ SEN Po težko prespani noči mi nikakor ni dalo miru, pred- no se z močno voljo nisem stKvmnil sanj, ki so me tako spotile to noč. Bile so pri- bližno takšne: Lep sončen dan je bil glavni povod, da smo se z bratoma in našimi družina, mi odpravili na smučanje. Gondola, ki nas je s svojim iztrošenim grčanjom dvigo- vala proti vrhu, je bila pol- na vrišča naših otrok. Izža- revali so veselje, radost in srečo, saj se ne zgodi vsak dan, da se vsi bratje odpra- vimo kam skupaj. Sončne Golte so nas sprejele na svo- ja smučišča. Mi starejši smo komaj dohajali na smučeh naše naslednike, ki so div- jali, kot da je to njihov zad. nji dan in da žehjo do kraja izkoristiti. Sedemletna Maja je bila najži'''ahnejša. Mi sta- rejši se utrudimo mnogo prej kot otroci. Več kot uro smo potrebovali, da smo Mirjam, Tomaža in Petra ter naj- mlajšo Majo dobili za mizo h kosilu. Prav vse nas je hrana zelo polenila, otroci pa so se umirili, da skoraj ni bilo verjeti. Kaj zdaj? Vrh Medvedjaka z razglednim stolpom, ki se je bohotil med toplimi sončnimi žarki, nas je kar sam vabil. Gre- mo! Otroci na stolpu so zo- pet dobivali svojo živalinost, naše žene pa so se odloči pod razglednim stolpom n bi rati gorske zagorelosti. »Le tale veter je mal< nadležen,« ugotavlja brat. Z tem nekaj močno poči. Kf ki. Tišina. Le proseč Maji" krik je še ostal in me tu