« leto XV. novo mesto, 20. januarja 1989 številka 1 glasilo delovne organizacije labod tovarne oblačil novo mesto - v današnji številki — objavljamo interni razpis za dela in naloge v razvojni službi; — predlog komisije za delovno uspešnost o povečani premiji; — današnje vprašanje se nanaša na povračilo stroškov prevoza na delo; — naša mnenja prihajajo iz Zale, govore pa o delu za novega tujega partnerja; — pa še kaj... December in januar sta meseca sindikalnih letnih sej. Posnetek je nastal na letnem občnem zboru delavcev skupnih služb, objavljamo pa ga kot napoved povzetkov z vseh letnih zborov sindikata v naših tozdih, o čemer bomo pisali v naslednji številki Laboda. hitreje živeti — hitreje se odzivati Leto 1989 bo vsekakor leto velikih sprememb. Pripravljeni moramo biti nanje, na tiste, ki nam jih bodo prinesli novi zakonski predpisi, in na tiste, za katere se odločamo sami v Labodu. Kako se moramo v Labodu pripraviti na vse to, razmišlja vodja prodajne službe Božo Verstovšek: »Na samem začetku bi si morali postaviti nekaj vprašanj kajti zdi se, da se premalokrat zavedamo najosnovnejšega — zakaj sploh delamo in zakaj živimo. Ne živimo zato, da bi delali, ampak delamo zato, da bi živeli. Za to in tako delati pa pomeni delati tako, da bi lahko čim bolje živeli. Ce danes v Labodu nehamo delati, se na tržišču ne bi kaj dosti poznalo. To si moramo priznati. Torej se moramo naravnati tako, da bo naš 2000-članski kolektiv delal tako in tisto, kar nam bo omogočilo primeren zaslužek. V teh kriznih razmerah, ko nam sedanja 250-odstotna inflacija podira vse večje upe, pogosto slišimo, da ni pravih možnosti. Pa vendarle tudi v takih razmerah so dobre in slabe delovne organizacije. Tudi mi v Labodu smo si zadajali velike cilje — biti nadpovprečni v branži. Zadnje čase se je, na žalost, ta misel kar izgubila. Sicer pa poglejmo po področjih, kaj nas čaka in kako bi morali delati. PROIZVODNJA — osebno menim, da bo ta naredila vse potrebno. Delati bo morala proizvode, ki bodo prenesli naše poslovne stroške, ki so v zadnjem času zaradi slabe finančne situacije in zaradi naše organiziranosti pod povprečjem. Napovedati moramo močno zmanjševanje serij, s čimer so se soočili in se tako tudi naravnali tudi drugi kon-fekcionarji, tudi tisti, ki so kar trikrat večji od nas. Posebno pozornost pa bomo morali posvetiti kvaliteti. Ta bo morala biti neoporečna, kajti zaradi že navedenega bodo naši proizvodi najdražji. SINHRONIZACIJA IN SODELOVANJE medna bavno službo, proizvodnjo in prodajo bo moralo iti kar najboljše. Maksimalna bo morala biti tudi selekcija asortimana tkanin, kaj ti naše visoke ce- ne ne bodo prenesle klasičnih osnovnih materialov. Ekskluzivnost mora biti naša nota. KREACIJA ima izredno vlogo in odgovornost. Samo kot primer poglejmo moško obleko, ki jo iz enakega materiala proizvaja tovarna v BIH z izgubo, hrvaška tovarna na robu rentabilnosti in pa slovenski konfekcionar, ki je prav po zaslugi domiselne kreacije in pretehtane konstrukcije z njo ustvarjal odlično aku-mulativnost. Ponovno moram poudariti naše cene, ki seveda zahtevajo zares ekskluzivne modele. Zavedati se moramo, da je ustvarjanje oblačil tudi v konfekciji, še zlasti v taki, kakršna smo mi, torej elegantni^ umetnost. HITREJE ŽIVETI je us meritev, ki nam bo lahko dajala prave rezultate. Fleksibilnejši moramo biti, se dnevno prilagajati in imeti začrtane le os- £> hitreje živeti.. C 5 Ct ffz ljali.*5 novne usmeritve pa reagirati tekoče. Fleksibilnosti nam manjka na vseh koncih, v poslovanju navzven in navznoter. Sedanja finančna situacija nas prisiljuje k novemu odnosu do kapitala. Iskati najcenejšega, obnašati se tako, da z žongliranjem in dinamičnim dnevnim odnosom najdemo prave poti tudi v financah, ki se morajo komercializirati. K temu naj dodam, da dobivajo tudi naši trgovski zastopniki ob nalogi prodaje našega blaga v ustrezne, to je zahtevnejše trgovine s primerno ravnijo ponudbe, tudi nalogo izterjave dobavljenega blaga. To narekuje obdelavo tržišča tudi z druge strani. Torej ne le neposredni stiki s trgovci, ampak tudi povezava s finančniki, vse do likvidatorjev faktur. Prav na tem področju pa se bojimo novosti, ki jih bo prinesel nov zakon o financah. Trg se nam bo še zoževal z juga proti severu. Vendar pa ze ti kupci, s katerimi trenutno sodelujemo, zahtevajo podaljševanje neto plačila z 90 na 120 dni, pričakujejo investicijska posojila, brezobrestne blagovne kredite in podobno. Vendar pa ima Labod ob vseh neugodnih pričakovanjih tudi veliko prednost in zato sem osebno optimist tudi za letošnje leto. Tržišče nas ceni. Imamo svojo veljavo. Zato si moramo prizadevati, da bomo oceno, doseženo na tržišču, dosegli tudi v naših notranjih odnosih in organiziranosti. Imeti ugled na tržišču je velik kapital. Zato si upam pogumno gledati na to leto 1989, če bomo le upoštevali navedeno — to je pretehtan asortiman, odgovorna in pogumna kreacija, usklajeno delo, od nabave do prodaje, najvišja kvaliteta in fleksibilnejše poslovanje. Le tos zmanjšujemo pro-izvodnjo za okoli 20 odstotkov. Največ v programu vrhnjih oblačil, sledijo srajce in krila, manj pa v bluzah. Ob zmanjšanem obsegu pa je seveda poudarjena maksimalna selekcija, kar sem že sicer omenil. Odgovorno in pametno delo bo potrebno za primerne rezultate. Leto 1988 je minilo z veliko dela, v pridnosti in prizadevnosti, žal pa rezultati, ki jih pričakujemo z zaključnim računom, ne bodo ekvivalentni vsem tem prizadevanjem. Efekti so se zgub- ljali."Zato naj bo letošnja parola: hitreje živeti, hitreje reagirati. Poleg tega pa potrebujemo tudi red, režim dela, ki bo temeljil tudi na odgovornosti in zaupanju. Spoštovati se moramo kot delavci, kot sodelavci, prijatelji pa si bodimo v prostem času. Poslovnost torej na vsakem koraku,odgovornost in temu ustrezno zaupanje. Tako se nam ne bo treba bati novih pogojev in tržnega gospodarjenja. novosti v tehnologiji V prejšnji Številki smo vam predstavili novosti v tehnologiji izdelave šivank in pisali o različni uporabi teh. Tokrat pa inž. Mira Tušek in inž. Nikola Koljanin iz razvojne službe predstavljata novosti, ki jih je pripravila firma Bullmer — Werk: Firma Bullmer — Werk dela naprave za označevanje, električne ročne krojilne nože, vertikalne grobe krojilne nože s podaljšano roko ali na zračni blazini, fino-krojilne stroje, polagalne stroje, polagalne mize, polagalne naprave — avtomatska skladišča, obrezovalne naprave in pregledo-valne stroje. Zanimivi in vabljivi so avtomatski krojilni sistemi. Najnovejši dosežek v tehnologiji krojenja je dosežen s CNC — sistem 2000. Na ta sistem je možno vgraditi tudi nekatere polagalne stroje starejših tipov. Sistem 2000 je trenutno največja stopnja avtomatizacije pri polaganju in krojenju materiala. Osnova je gradirni sistem. Pred začetkom rezanja je potrebna krojna slika, izdelana na sistemu Microdynamics. Sistem rezanja Bullmer je kompatibilen z vsemi sistemi za pripravo krojnih slik. Za rezanje lahko uporabljamo daljše ali krajše nože. Trajnost teh je približno mesec dni, odvisno od količine rezanja. Polagalna miza je vakuu-mirana in ima dve hitrosti. Na enem koncu se polaga, nato se obrne trak in material se premakne v področje rezanja, jščetka-sta podlaga je v obliki tekočega traku, trajnost te pa je dve leti. Stisnjena višina rezanja pa je največ 6 centimetrov. Nož za rezanje se brusi z bru silnimi trakovi. Sistem je podoben sistem Gerber in ima na sprednji strani nož za rezanje, na zadnji strani pa iglo za označevanje. Ko nož prereže folijo in material, se vakuum na tistem mestu sprosti. Za rezanjem se odvija še ena folija, ki omogoča ponovno nastajanje vakuuma in s tem tudi fiksiranje rezanih delov. Tako ne more priti do premikov plasti rezanih delov, ker se vakuum ustvarja ob straneh in spodaj. To omogoča papir med materialom za ločevanje bal.. Razvoj polagalnih sistemov je potekal v več stopnjah, in sicer je šla ta pot od Rekorda, Kometa, Optime do Robota. Posamezni stroji se dopolnjujejo po Baumkasten sistemu, kar se označuje s številkami. SUPER ROBOT 30 je najenostavnejši sistem za polaganje blaga z odre-zovanjem. Dela na principu vodenja s fotocelico, natančnost polaganja pa je v odstopanju enega milimetra. Stroj polaga enostransko. Gnalni valj poravnava po širini položene plasti. Stroj avtomatsko registrira in se ustavi, če se v bližini pojavi ovira. Ko je ta odstranjena, stroj zopet nadaljuje z delom. Stroju lahko streže ena oseba. RECORD AUTOMATIC 30 ima dodatni sistem za vlaganje bal, možnost cikcak ali stopničastega polaganja zaradi dodatnega agregata, ima dodatno napravo za avtomatsko re- zanje, sistem pa omogoča tudi nastavitev programa polaganja, saj se polaganje vseh širin uravnava s foto celico. Izrezovanje napak se lahko programira tako, da se bfago prekrije in izreže napako, nato pa stroj dalje polaga. Največja hitrost polaganja je 8 metrov na minuto. V stroj pa se lahko vstavi program polaganja na modulu. Program vsebuje tudi avtomatsko skladišče materiala — bal, kar seveda omogoča najboljši izkoristek teh. EVS 20 je sistem, ki omogoča avtomatsko vsta-vljanje ali odlaganje bal na polagalni stroj ali voziček. Stroj ima dve hitrosti. MERCURY 30 omogoča polaganje težkih materialov, kot je na primer žamet. Zato je bolj uporabljen v avtomobilski industriji in podobno. VARIO CUTTER 615 je izpopolnjen finokrojilni stroj s podaljšano roko. Smisel stroja je v tem, da se kar najbolj zreducira uporaba grobo krojilnega noža. Pri uporabi tega stroja je obvezna uporaba perforirane polagalne mize z vakuumom. Rezanje poteka pod folijo, kjer se naris in material stisneta pod vakuumom in zato niso potrebne sponke, igle ali lepilni papir, skrojeni deli pa so zelo točni. Stroj ima namreč ozek nož, ki lahko točno reže tudi okrogline in tudi sicer lahko zamenjuje fino krojenje. KOMET II SUPER omogoča dvakratno vzporedno vlaganje bal. Zato je primeren tudi za polaganje cevastih trikotažnih materialov, kot tudi navadnih tkanin. PREGLEDOVALNI ST ROJ WA 1000 je stroj za kontroliranje blaga in je opremljen z računalnikom. Bala se previja prek stroja, kontrolirani so dolžina, vrsta in obseg napak, njihov položaj pa se izpise na računalniku. V program je treba vstaviti podatke o širini, dolžini in deklarirani bonifikaciji materiala. Kontrolno mizo lahko po želji dvigamo in spuščamo. V razvoju pa je tudi povezava kontrolnega stroja prek programskega paketa s polagalnim strojem. MT in NK razvojna služba ponudimo svoje znanje drugim in pri drugih se učimo Na podlagi lanskoletnih raziskav ocenjujemo, da obstaja na Dolenjskem veliko znanja, ki bi ga strokovnjaki lahko medsebojno izmenjavali in za katerega je zainteresirana tudi širša strokovna javnost. Društvo ekonomistov Do-lenjske s tem pismom poziva vse strokovnjake in njihove organizacije, da oblikujejo ponudbo svoje storitve (glej priloženi vzorec) in jo pošljejo na naslov. Društvo ekonomistov Dolenjske, 68000 Novo mesto, Kandijska 5. Ponudbo lahko oblikujete kadarkoli, jo sproti dopolnjujete in popravljate vse dotlej, dokler ne pride do dogovora z bodočim koristnikom. Ponudbo lahko pošlje strokovnjak sam, v njegovem imenu njegova OZD ali pa OZD sama. Ponudbo pošlje ponudnik takrat, ko oceni, da je lahko koristna za kateregakoli uporabnika in ko svojo ponudbo lahko ovrednoti za optimalno uporabo (za znanega uporabnika ali uporabno pri večih uporabnikih). S tem pismom tudi pozivamo posameznike in organizacije združenega dela, da na isti naslov sporočajo svoje potrebe po storitvah (glej priloženi vzorec), še posebno v primeru, če imajo probleme, ki jih sami ne morejo rešiti, ali pa, da je obseg teh storitev tako velik, da bi bila OZD ali posameznik zainteresira- ni, da se organizirajo na Dolenjskem (npr. računalniško izobraževanje, zunanjetrgovinski servisi itd.). Tudi v tem primeru posreduje iniciator potrebo takrat, ko nastane. Društvo bo s pomočjo računalnika ponudbe in potrebe posredovala med ponudniki in uporabniki individualno, s pismenimi seznami ali pa bo v primeru večjega obsega povpraševanja in ponudbe poskrbelo za redno objavljanje v sredstvih javnega obveščanja. Posredovanje bo brezplačno vse dotlej, dokler ne nastanejo večji stroški oz. dokler se neka storitvena dejavnost ne usposobi za samostojno delovanje. Društvo ne vstopa v poslovni odnos med ponudnikom in koristnikom, razen na izrecno zahtevo in skladno s svojimi samoupravnimi akti. Ker mineva industrijska doba, moramo zlasti strokovni kadri strokovno drug drugemu pomagati, pri tem upoštevati etiko našega poklica ter poštenje pri ovrednotenju lastne ustvarjalnosti. PONUDITE DRUGIM SVOJE ZNANJE IN PRI SVOJEM DELU BOLJ KOT SEDAJ KORISTITE ZNANJE DRUGIH, SAJ BOSTE NA TA NAČIN NAJVEČ PRISPEVALI K ZAPOSLITVI MLADIH OZ. SVOJIH OTROK, K PREMAGOVANJU GOSPODARSKIH TEŽAV IN KVALITETI ŽIVLJENJA. , Zap At I 1 Ponudba storitve Uu> , | Dejavnost 1 1 (Priimek m ime oziroma naziv OZD, poAttui številka, kraj. ulica. | I I I I . 1 1 1 1 1 i i 1 1 1 i 1 1 1 II 1 1 1 i I 1 1 1 1 1 1 a—L. .i 1 i L L 1 - 1 cesta* ali vaš. hišna številka) 1 Datum Podpis Delegatki delavskega sveta DO iz Delte in njihov direktor na zadnji seji delavskega sveta. Težko bo uganiti, kaj direktorja tako očitno skrbi. V današnjem gospodarskem trenutku je več kot dovolj povodov za to... DED CAOP Pionir u . .. Tab.str. Namenklatura storitev l_l_l_u l_U_l_l mesec leto i. .1 i i i i i EKONOMIKA POSLOVANJA OZD, SIS ali DPS - ekspertize o ekonomiji poslovanja - ocene poslovanja in revizija - racionalizacija vseh vrst evidenc - ugotavljanje bonitet in solventnosti poslovanja - primerjalne analize - načrtovanje proizvodov in storitev, organizacij in dejavnosti - analiza gospodarskih pojavov - metodologija obračuna in kolkulacij - izdelava ekonomskega dela investicijskega elaborata - itd. (dopišite) Milili Računa Iništvo - uvajanje PC v poslovanje - računalniško programiranje in komuniciranje - organizacija računalniških obdelav - izobraževanje računalnikov - izvedba seminarjev za uporabo računalnikov - izvedeniška mnenja o računalniških prevarah - itd. (dopišite!) l_l_U_l_l_l Načrtovanje in projektiva - projektiranje velikih prireditev - projektiranje razvoja proizvodov, "storitev, trga, OZD, SIS ali DPS - načrtovanje v trgovini, turizmu in drugje - nadzor nad izvajanjem investicijskih del - svetovanje pri izboru določene dejavnosti in uvajanju novosti v delu - oblikovanje ponudbe in izvedba razpisa o oddaji investicijskih in drugih del - projektiranje organizacije dela - dessing - itd. (dopišite!) U_U_I_U Marketing - metode marketiranja proizvodov in storitev - menagement - posredovanje v prodaji izdelkov in storitev, nepremičnin in umetnin - storitve raziskave trga - zbiranje in posredovanje podatkov o možnosti trgovanja , investiranja in skupnih vlaganj - turistična agencija - itd. (dopišite!) l_U_l_U_l Organizacija dela - svetovanje pri spremembah tehnološke in samoupravne organiziranosti - svetovanje pri organiziranju arhiviranja in mikrofilma - organizacija kadrovskih evidenc, evidenc o delovnem času, izobraževanju, letovanju itd. - izdelava analiz organiziranosti in priprava elaborata o ekonomski upravičenosti sprememb - organizacija obiska velikih prireditev - svetovanje in opravljanje knjigovodsko-računovodskih poslov - koncentriranje samoupravnih splošnih aktov - itd. (dopišite) l_U_l_l_U Financiranje - svetovanje pri financiranju inozemskih poslov - prodaja vrednostnih papirjev, dolgov itd. - svetovanje v poslovanju z valutami, hranilnimi vlogami, deponiti itd. - svetovanje v financiranju naložb in nadzor nad izvajanjem načrta financiranja - izvedeniška mnenja iz področja financiranja zavarovalništva itd. - itd. (dopišite) l_l_!_U_U Poučevanje in dopisništvo 1 1 1 1 II - poučevanje tujih jezikov - strokovna predovanja - poučevanje v šoli izven delovnega časa - prevajanje - prispevkov za objavo v sredstvih Javnega obveščanja - itd. (dopišite) INTERNI RAZPIS Na podlagi sklepa DS DO o organiziranju SKK na ravni DO objavlja poslovni odbor interni razpis naslednjih prostih del in nalog: 1. Za vodjo službe SKK v DO LABOD, eden (1] delavec, sedež delovnega mesta je v Novem mestu. Pogoji: strokovna izobrazba VII./VI. stopnja, smer konfekcijsko-tehnološka oz. z delom pridobljene delovne zmožnosti. Delovne izkušnje 36 do 48 mesecev na področju organiziranje proizvodnega procesa in kontrole kvalitete. 2. Glavni kontrolor (PŠ-VO), 2 delavca, sedež Novo mesto. Pogoji: strokovna izobrazba VI./V. stopnje, smer tekstilno-konfekcijska. Delovne izkušnje 24 do 36 mesecev na področju konfekcijske tehnologije. Poskusno delo traja 2 meseca. 3. Kontrolor TOZD, 8 delavcev, in sicer za: - TOZD LOČNA: 1 delavec - TOZD LIBNA: 1 delavec — TOZD DELTA: 1 delavec — TOZD TIP-TOP: 1 delavec - TOZD TEMENICA: 1 delavec — TOZD ZALA: 1 delavec Pogoji: strokovna izobrazba VI./V. stopnje, smer konfekcijska. Delovne izkušnje najmanj 36 mesecev na področju konfekcijske tehnologije. Poskusno delo traja 2 meseca. 4. Kontrolor, večje število delavcev v posameznem TOZD. Pogoji: strokovna izobrazba V. stopnje, smer konfekcijski tehnik ali modelar oz. z delom pridobljene delovne zmožnosti. Delovne izkušnje 12 do 24 mesecev na področju vseh proizvodnih del v konfekciji. Poskusno delo traja 2 meseca. 5. Pregledovanje tkanin (PŠ-VO), vhodni kontrolor, 3 delavci. Pogoji: strokovna izobrazba V. stopnje, smer tekstilno-tkalska oz. z delom pridobljene delovne zmožnosti. Delovne izkušnje 12 do 24 mesecev na področju proizvodnje tkanin in konfekcijskih proizvodov. Sedež delovnega mesta: 2 delavca v Novem mestu, 1 delavec v Ljubljani. 6. Preizkušanje tkanin in pomožnih materialov (PŠ-VO), eden (1) delavec, sedež Novo mesto. Pogoji: strokovna izobrazba V. stopnje, smer tekstilno-kemijska oz. z delom pridobljene delovne zmožnosti. Delovne izkušnje najmanj 24 mesecev na področju primarne tekstilne proizvodnje m preizkusov tkanin. 7. Inštruktur — kontrolor v kooperaciji, 1 delavec. Pogoji: strokovna izobrazba VI./V. stopnje, smer konfekcijska oz. z delom pridobljene delovne zmožnosti. Delovne izkušnje 36 mesecev na področju organiziranja dela in tehnologije proizvodnje oz. z delom pridobljene delovne zmoznosit. Sedež: pri enem od TOZD. Prijavo za posamezna dela in naloge naj interesenti pošljejo v 8 dneh po objavi oglasa v ča'sopisu, in sicer na kadrovsko-socialno službo Novo mesto. Kandidati bodo obveščeni o izidu oglasa v 15 dneh po sprejetju sklepa o izbiri. m Z zadnje seje poslovnega odbora. odmevi na akcijo Prvi uspešni skupni korak je storjen pa tudi nadaljnje možnosti za vedno donosnejše trgovanje z intelektualnimi storitvami v regiji. Seznanjamo vas, da smo prejeli že 3 ponudbe in dve povpraševanji. Ponudbe so posredovali: 1. Branko Breglec, dipl. oec., Pod Trško goro 5, Novo mesto, za statistične analize in njihovo računalniško obdelavo. 2. Janez Bombek, Adria Scandinavia AB, Kumla Gžirdsvag 13, Box2105,145 02 Norsborg, Sweden, za zunanje trgovinske storitve pnomega, marketinškega in ekonomskega značaja in 3. Vincencij Dreo, 68000 Novo mesto, Marjana Kozine 29/a, za ekonomske, ekonomsko tehnične in računovodske storitve. Povprašujeta po storitvah 1. Dana Mirna za vodenje seminarjev za uporabo osebnih računalnikov in 2. bolnišnica Novo mesto za izdelavo finančne konstrukcije nabave uvozne opreme. Že te storitve zahtevajo marketing, zato intenzivno iščemo sposobne in za trgovanje zagrete delavce, ki bi opravljali predvsem naslednja dela — storitve bolje predstavili uporabnikom na način, ki Di uporabnika zainteresiral, — oblikovali pisne ponudbe po vsebini glede na potrebo uporabnika, (ceno, storitve, roke itd.], — določili svoj delež v prodajni ceni za posredovanja, — izvedli fakturiranje, — proučili možnosti dolgoročne sodelave z uporabniki itd. O odzivih na akcijo bomo sproti pisali. Bodo med temi tudi naše ponudbe, saj imamo tudi mi precej znanja! Predlog komisije za delovno uspešnost: povišana premija Komisija za delovno uspešnost, ki jo vodi Dimi-tar Perič, je na seji konec leta spregovorila tudi o pobudi tozda Libna, ki je predlagal v premislek možnost stimulacije za prisotnost na delu. Do te pobude so prišli ob razmišljanju, kako zmanjšati bolniške izostanke. Ker pa Labod do sedaj nikoli ni bil naklonjen razmišljanju, da bi bil bolan človek še dodatno prikrajšan za stimulacijo, je komisija sprejela drugačno pobudo. Izdelala je predlog za povišanje premije na preseg individualnega plana. Do sedaj je delavka v proizvodnji prejemala za vsak odstotek, ki ga je dosegla nad individualnim planom, premijo 0,25 odstotka. Za 4 odstotke presežen individualni plan je bil za plačilo štet odstotek. Predlog komisije pa je, da je ta premija na individualni plan povišana na 0,75%, kar je kar občutno povišanje in gotovo tudi močna stimulacija za doseg lepih osebnih rezultatov. Posredno sicer tudi ta pobuda komisije stimulira večjo prisotnost na delu, vendar ne le to. Stimulira predvsem trud in rezultate same. Za presežen individualen plan omogoča primernejše premije, kar kliče po delu in ne le po prisotnosti na delu. Tu pa je še velika razlika. Predlog komisije bo veljaven, ko ga bo potrdil centralni delavski svet. želimo biti obveščeni V zadnjem času je naše duhove burila predvsem reorganizacija. Marsikaj seje slišalo na ta račun in veliko je bilo ugibanj. Mirno lahko rečemo, da je šlo za to veliko energije. Vendar pa komisija niti ni mogla sporočiti kaj konkretnega, saj je potrebovala določen čas za osnovne rešitve, motivi za pristop k reorganizaciji pa so znani. O teh smo pisali in o teh je govoril tudi generalni direktor v novoletni številki Laboda. Pa vendarle, ponovimo jih v kratkem: doseči fleksibilne- jšo obliko organiziranosti, poslovati racionalneje in v skladu z novo zakonodajo. O svojem dosedanjem delu in o osnovnih rešitvah, ki jih je pripravila komisija, je izdelano poročilo, s katerim se je seznanil centralni delavski svet. Poročilo je obsežno, zato bi bilo prav, da vsi, ki vas zanima, do kje je komisija prišla, kako je delala in kaj je naredila, preberete le-to. Imate ga v tozdih in pri delegacijah za centralni delavski svet. novi pogoji — nova vrednotenja Po sklepu poslovnega odbora naj ne bi do uresničitve reorganizacije, to je do julija meseca, komisija za razvid del in nalog ter nagraj evanj e obravnavala nobenih pobud in sprememb opisov in vrednotenja, razen tistih, kjer bo prišlo do morebitnih bistvenih sprememb ali nove organiziranosti. Reorganizacija bo pogojevala tudi spremembe na tem področju, zato ne bi bilo smotrno posegati v relacije, ki so s številnimi spremembami že precej podrle prvotni, na referendumu sprejeti, sistem nagrajevanja. Pa vendarle poglejmo, kaj je komisija obravnavala v obdobju od 1. januarja 1986 do konca lanskega leta. Strokovna delavka na tem področju, dip. oec. Diana Vodopivec, nam posreduje nekaj podatkov: Na komisijo, ki se je v omenjenem obdobju sestala desetkrat, je prispelo lani 135 pobud za dopolnitve opisov del in nalog ter za prevrednotenje del in nalog. Največ teh je iz tozda Commerce in iz skupnih služb. Povejmo, da je 70 pobud komisija zavrnila. Od obravnavanih pa je prevrednotila 44 del in nalog, ali 68 odstotkov. Pri šestih obravnavanih delih in nalogah, kar pomeni 9 odstotkov, je relativno razmerje ostalo nespremenjeno. Komisija pa je potrdila 15 novih razpisov del in nalog, kar je 23 odstotkov. Do teh je prišlo zaradi organizacijskih in vsebinskih sprememb. Od skupno prevrednotenih del in nalog je kar 86 odstotkov teh za režijska dela. In od teh je največ prevrednotenj v Commercu in v skupnih službah — kar 67 odstotkov. Najpogostejši vzrok prevrednotenja je prehod na računalniški način obdelave. Kar v 23 primerih je bil prevrednoten kriterij Cl, to je napor čutil zaradi dela na terminalih. kontrola kvalitete v novi organizaciji S februarjem mesecem naj bi služba kontrole kvalitete zaživela v novi organiziranosti. S tem v zvezi je delavski svet delovne organizacije sprejel nekaj sklepov, ki nam jih posreduje pravna služba: Po razpravi o projektu za organiziranje službe kontrole kvalitete na ravni DO je DS DO soglasno sprejel sklep: 1. Sprejme se predlog direktorja DO za organiziranje službe kontrole kvalitete v DO LABOD Novo mesto. Iz tega izhaja, da z začetkom dela SKK na ravni DO preneha delovanje sedanje SKK. 2. Zadolžuje se direktorja DO, da v sodelovanju z dosedanjim vodjem SKK organizira SKK na ravni DO v skladu s sprejetim projektom, pri če- mer ustrezne sklepe sprejema tudi poslovni odbor kot izvršilni organ DS DO. Rok: h 2. 1989 3. Vsa dela in naloge (delovna mesta) SKK se interno objavijo v Labodovem časopisu. S tem želi DS zagotoviti najbolj ustrezno kvalifikacijsko-kadrovsko strukturo v tej službi. Optimalno število delavcev na posameznih delih in nalogah, pogoji, ki jih mora izpolnjevati delavec za posamezna dela in naloge iz opisa posameznih del, so določeni s projektom. 4. Delavce, ki so do sedaj opravljali dela in naloge v SKK v TOZD, pa ne bodo izbrani za delo v na novo organizirani službi, morajo TOZD razporediti na ustrezna dela in naloge v skladu s splošnimi akti. aktivnosti ob planu Ekonomska politika, vpliv okolja, napovedane reforme in se kaj postavlja pripravo plana za letošnje leto pod vprašaje. Kaj in kako planirati, je v tem trenutku še vedno težko doreči. Jasno pa je, je bilo ob tej temi poudarjeno na našem poslovnem odboru, da poznamo lastne možnosti, ambicije in napake, in iz teh postavk moramo izhajati. V razpravi je bilo razmišljanje Andreja Kirma, direktorja DSSS, še posebno odmevno. Razmišljal je o naši »rak rani«: kako na kratek rok okrepiti lastna obratna sredstva. Med predlogi so: — zmanjšanje vseh ciklusov, od nabave surovin do plačil naših partnerjev; — priprava izračunov za vse poslovne odločitve; — finančna disciplina je tržni pogoj; v tem smislu se moramo naravnati tudi pri našem poslovanju; — zelena luč bi morala veljati le za tiste investicije, ki bi dale hitre finančne in proizvodne učinke; — v naših proizvodnjah bi morali poiskati notranje rezerve, kot so na primer združevanje ope- racij, skupna krojilnica, likalnica, dvoizmensko delo itd. Prihranke, do katerih bi prišli z novimi posegi, pa bi morali tudi stimulirati. Z vsakodnevnim ravnanjem bi morali vplivati na boljše poslovanje. Do srede decembra so tozdi posredovali pripombe na izhodišča za plan 1989, konec decembra pa je PAS predložila končni predlog smernic. Do konca januarja bodo tozdi in DSSS izdelali svoje letne plane, ki naj bi jih delavski sveti potrdili do 5. februarja. Plan delovne organizacije bo verificiral delavski svet delovne or-ganizcije do konca februarja. naša mnenja iz zale Konec leta je bilo v Zali zelo živahno. Med drugim so izdelovali tudi modele za italijansko partnerko Carlo Carini in fir- Mira Rejc iz Zaline modelar ne: »Vsake bale se posebej razveselimo, saj ima Carla Carini same lepe in kvalitetne tkanine.« mo Fimat, s katero sodeluje ta priznana italijanska modna ustvarjalka. Razdrobljeno delo je povzročilo, da je bilo v proizvodnji naenkrat kar 35 delovnih nalogov in je bilo v enem dnevu zamenjanih kar po osem modelov. Kaj so o takem delu menile delavke Zale? Nič dosti tarnanja ni bilo slišati, čeprav vse to zveni precej hudo... MOJCA VEKLIKANJE in VLASTA LESKOVEC, krojilnica: »Reči morava, da pri krojenju teh neštetih lepih modelov kar uživava. Italijani imajo krasne materiale, ki pa niso le lepi na pogled, ampak so tudi zelo kvalitetni. Kroji so zanimivi, čeprav dokaj enostavni. Pred tem smo krojili za avstrijsko firmo in zgodilo se je, da je imela jakna 36 kosov... Res pa je, da ob krojenju modelov, ki so drug od drugega različni, težko dosegamo kake prave osebne rezultate.« MARICA PODOBNIK, luknjičarka: »Delo je zelo zanimivo, ni pa učinka. Na moji operaciji je to izraziteje, saj moram po štirinajstih izdelkih, kolikor jih izdelamo v vsakem modelu, menjati nože in šablone.« MARIJA ALBREHT, li kalnica: »To je zahtevno delo, ker so zahtevni materiali. Sicer pa je izvoz po navadi težji.« MIRA REJC, modelar -na: »To je zelo lepo delo. Urejeni so priprava, risbe, prikazi. Najlepši pa so materiali: kvalitetni, modni, lepi da se vsake bale posebej razveselimo.« To je nekaj vtisov o delu za eno vidnejših italijanskih modnih proizvajalk, Carlo Carini. Sprva, pravi direktorica Albina Tušar, je bilo delo videti enostavnejše, vendar je prav nasprotno. Gre za zahtevne modele, pri katerih pričakujejo tudi najvišjo kvaliteto. Pri teh zahtevah so prav v »špici«. Način izdelave pa je povsem drugačen, kot so ga bili v Zali — in pri nas sploh — navajeni. Tokrat so to modeli, ki so mehko izdelani, brez lepljenja, brez okrasnih šivov. Ti modeli delujejo sproščeno, enostavno, vendar je v njihovi izdelavi ogromno truda in pretehtanosti. silvestrski utrinek Na Silvestra, ko nas je večina praznovala prihod novega leta med domačimi, v veselju in rajanju, so bili nekateri tudi v službi. Med temi je tudi čuvaj Lado iz tozda Libna. Ko je tako sam pričakal novo leto je v knjigo zapisal: 31. DECEMBER 1988 OB 24.00-SREČNO IN VE LIKO USPEHOV ŽELI ČUVAJ LADO. Cez slabo uro, ko se je odpravil na obhod, pa je zabeležil: OBHOD OKO LI TOVARNE OD 1.05 do 1.30. V OKOLICI POKA KOT NA FRONTI, V TOVARNI PA JE VSE NORMALNO Tudi mi želimo čuvaju Ladu iz Libne in vsem, ki ste Silvestra pričakali na delu, srečno, uspešno in zdravo novo leto. In če pristavimo še en lonček,« da bi bilo v tovarni vse normalno«! m m sf. 7^ 11 S '■ mJ9m Mmrm Libna ima 45 upokojencev in več kot polovica se jih je udeležila novoletnega srečanja, ki je bilo tokrat prvič na Sromljah. Da so se imeli zares lepo in veselo skupaj s predstavniki tozda in delovne organizacije, gotovo ni treba posebej poudarjati, saj posnetka zgovorno pričata o tem... na kratko Kolekcija jesen — zima 1989—90 Kot smo že navajeni, se 25. januarja v Labodu začne zaključevanje kolekcije za naslednjo jesen in zimo. Kolekcija za naslednje mrzlo obdobje pospešeno nastaja v vseh naših programih, da bi lahko kupcem ponudili vse, kar od nas pričakujejo, in morda še kaj več. Sezona sejmov Z novim letom se začenja sezona modnih sejmov. Prvi je na vrsti ljubljanski sejem mode, ki traja od 16. do 21. januarja, sledi sarajevski in nazadnje je na vrsti naš največ- ji sejem mode v Beogradu. Začel se bo 13. februarja. Zimske počitnice Naše kapacitete na Zelenici so za potrebe vseh smučanja željnih labodov-cev premajhne. Med počitnicami bomo seveda lahko koristili le svojih devet ležišč, zato ni bilo mogoče ugoditi vsem prošnjam. Sicer pa ostaja še vprašanje snega, saj nič ne kaže, da ga bo v kratkem kaj več zapadlo. Recept za zavrnitev Ni nam vseeno, kakšen je odnos do slovenskega jezika. To so dokazale tudi delavke iz Ločne, ki so se odločile za zavrnitev knjige receptov, polne slovničnih in stilnih napak. Knjigo je natisnila neka beograjska založba, ki je poskrbela tudi za prevod. Ta pa je še kako vprašljiv. V tekstu mrgoli hrvatizmov, zaradi slabega prevoda pa so tudi recepti nejasni. V slovenščini je natisnjenih 2000 izvodov te knjige, 140 so jih pokupile delavke iz Ločne. Toda pravočasno so odkrile grobe napake in enotno so se odločile, da namesto plačila vrnejo knjige, ki so sramota glede prevoda in tudi prevara, saj je skupek receptov obran iz raznih znanih uharskih knjig, dodani pa so mu tudi zasilni nasveti. vprašanje -odgovor Vprašanje: Po našem pravilniku imamo delavci Laboda pravico do vračila stroškov prevoza na delo do oddaljenosti 30 kilometrov. Zato zanima delavce Ločne, v kakšnih primerih lahko pride do izjeme in ali ima delavec plačan prevoz na delo tudi za večjo oddaljenost. Odgovor: Vodja pravne službe pojasnjuje, da lahko pride do izjeme le v primerih, ko tako odloči delavski svet, seveda na osnovi prošnje. Ob obravnavi prošnje za vračilo celotnega stroška prevoza na delo upošteva specifičnosti del in nalog, kijih posameznik opravlja, deficitarnost poklica, izredne razmere in podobno. Torej izjeme niso nezakonite, če so potrjene s sklepom delavskega sveta tozda ali DSSS. veselo v tip-topu Ob novem letu je bilo v Tip-topu zelo veselo. Povabili so upokojence in jim pripravili prisrčno novoletno rajanje, obdarili so otroke delavk in pripravili tudi prijetno presenečenje v brigadi 4100. Na novoletno srečanje je bilo povabljenih 39 upokojencev, in skoraj vsi so na srečanje tudi prišli. Organizatorji so pripravili srečelov, zabavo in, seveda, poskrbeli so za dobro pijačo in jedačo. Za najmlajše pa so v Tip-topu pozorno pripravili darila. Porazdelili so jih v dve starostni skupini in bili pri tem pozorni tudi na spol. Povejmo, da je starejša skupina otrok ob sladkarijah dobila tudi Labodove srajčke. Brigada 4100 si je organizirala srečanje, ki je bilo veselo in presenetljivo. Upajmo, da bo leto, ki so ga v Tip-topu tako lepo pričakali, uspešno in zadovoljno. oblikovanje in trženje vtisi s seminarja To je bila vsebina seminarja, ki je potekal v Portorožu. Prvi seminar na to temo je organiziral Domus iz Ljubljane, seminar pa je bil jugoslovanskega značaja. Predavatelji so prišli iz raznih domačih in tujih centrov. Pripravili so več zelo aktualnih in zanimivih tem. Med temi so bile tudi teme: Mesto in vloga estetskega oblikovanja v sodobnem oblačenju. Predavanje je pripravila prof. Andjelka Slijepčevič. Predlog za usklajevanje ponudbe proizvajal- cev tkanin, konfekcije in dodatkov. Avtorica docent Maja Vinkovič. Sodobne osnove predstavitve in marketinga je bila tema, ki so jo pripravili gostje z dunajske sole za modo in njihove visoke šole za uporabno umetnost ter predstavnik Po-limode iz Firenc. Hitrejše prenašanje svetovnih trendov mode v naše razmere; avtorica prispevka je bila Ana Ele-ršič iz Lisce. Lisca iz Sevnice pa se je predstavila tudi s prispevkom mag. Stanislava Ču-bera: Marketing, sredstvo za uporabljanje inovacijskega poslovanja. Iz Murinih izkušenj je bil pripravljen prispevek Strategija trženja. O trgovini in izdelkih je govoril prispevek dipl. oec. Petra Zuleta. Razmišljanja udeležencev tega seminarja iz Laboda — udeležili so se ga dve kreatorki, propagandist in predstavnik iz pro- daje — je seveda veljalo našim razmeram in pogojem. Tako kot večina udeležencev iz konfekcije in trikotaže tudi mi pogrešamo predvsem izbor dodatkov, ki so velikega pomena za izdelek. Morda bi delo poživil in osvežil večji pretok idej med programi. Tuje izkušnje pravijo, da so kreatorji pri svojem delu bolj sa-mostoj ni, kar omogoča po-gumnejše posege, za katere pa seveda nosijo tudi vso odgovornost. Več in drugače bomo morali pristopiti tudi k ekonomski propagandi, kjer je potrebna kontinuiteta in dolgoročen program pojavljanja v raznih medijih. Kip Mirana Jarca, ki krasi preddverje novomeške študijske knjižnice, imenovane po njem. prostor za knjigo Po obsegu in vrednosti fondov je novomeška študijska knjižnica Mirana Jarca med najbogatejšimi slovenskimi splošno izobraževalnimi knjižnicami. Ob koncu leta je imela blizu 200.000 knjig in brošur, blizu 15.000 vezanih letnikov periodičnega tiska ter nekaj nad 160.000 enot drugega bi-bliotečnega gradiva, kamor sodijo tudi rokopisi, zemljevidi, muzikalije, razglednice, fotografije, exlibrisi, podobice, partizanski tisk, drobni tisk... Za vse to gradivo ima novomeška študijska knjižnica le 30 odstotkov potrebnega prostora glede na predpisane standarde in normative. Zato in zaradi tega, ker naj bi bila knjižnica še vse kaj drugega kot le hraniteljica knjig, kar novomeška knjižnica tudi neguje in razvija, je nujno poskrbeti za adaptacijo in širitev stavbe. Idejni projekt za to je izdelal arhitekt Marko Mušič, toda kaj, ko zmanjkuje denarja. Poznamo omejitve in (ne) Naš jezik si lahko ogrozimo in ga uničimo predvsem in samo mi sami. V zadnjem času je čutiti veliko več pozornosti in skrbi za to naše največje bogastvo, da bi ga uspeli zadržati čistega, jasnega in močnega. S tem namenom je začela delovati tudi skupina pri RK SZDL, ki skrbi za slovenski jezik v gospodarstvu in turizmu. Med prvimi je obiskala Labodovo novomeško sosedo Krko, ker je ta DO izrazila željo, da se pogovori o jeziku v njihovi notranji korespondenci in v tistih sporočilih, ki so namenjene širše. Krka ima v svojem krogu tudi turistično dejavnost, ima veliko publikacij in veliko stikov z javnostjo, ker ima tudi zelo široko dejavnost. Vendarle pa bi se veljalo gotovo tudi pri nas povprašati, kako je z našim jezikom v naših interesnih dopisovanjih in pisanju, ki je namenjeno širše. Več skrbi bi morali posvetiti slovenskemu jeziku, jasnosti in čistosti tega, nič manj pa zaradi svojega ugleda in zaradi spoštovanja naslovnika — tudi vsakemu jeziku, v katerem pišemo. Poenostavljamo ta vprašanja, strokovnjaki pa nas ponovno o jeziku opozarjajo, kako občutljivo tkivo je jezik. Občasno bi morali medse povabiti strokovnjaka, da nas spomni na določene stalne napake slovničnega in pravopisnega značaja. Kajti, kako komu teče pisanje ali govor, koliko občutka ima za izrazoslovje, to je že drugo vprašanje. Pravopis in slovnica pa nam zares ne bi smela »šepati«. Tega se da sicer do določene meje tudi priučiti, vendarle pa nam bo le strokovnjak lahko povedal, zakaj tako in nič drugače, kako se posvetiti jeziku, kje ga izboljšati... Včasih se zdi, da se vsa Labodova skrb za jezik začne in konča na napakah v časopisu. Pa ne na tistih slovničnih ali pravopisnih. Veliko besed sprožijo predvsem zatipkane napake, napake, ki so prišle na te strani »pomotoma«, zaradi nepozornosti, ker so bile spregledane. Ni opravičila za to, vendarle pa tudi ni opravičila za naš premalo osveščen odnos do slovenskega jezika in do drugih jezikov, v katerih pišemo ali govorimo. Zato ne bi bilo odveč razmisliti o tem, da tudi mi povabimo skupino strokovnjakov za jezik. Sami lahko izberemo teme in termin za pogovor. Marsikaj bomo zvedeli, na kar v naglici pozabljamo in za kar niti ne vemo, kakšno težo ima. Tako kot pozabljamo, da enostavno povedane resnice in dejstva ne izgubljajo na vrednosti — nasprotno. Ovinkarjenje, frazerstvo, trpanje zvenečih in modnih besed... vse to je balast. Tito je rekel, da kdor jasno misli, tudi jasno govori. Mi pa dodajmo, da kdor je osveščen, bo imel tudi odgovornejši odnos do svojega javnega nastopa ali pisnega izdelka. In samo še majhna ponazoritev za konec. Politik, publicist in novinar Franc Šetinc je nekoč dejal, da če je le mogoče, ne odda nobenega pisnega izdelka, ne da bi ga pred tem ponudil lektorju! možnosti pri financah. Toda misliti je treba na naše bogastvo, na knjigo, na vlogo knjižnice kot nepogrešljive infrastrukture sleherne družbe, saj sega tako na področje kulture kot vzgoje, izobraževanja, raziskovanja... Bomo znali prisluhniti potrebam knjižnice in s tem našim lastnim potrebam — to vprašanje ostaja za enkrat še brez odgovora. Ob tem pa optimistično upanje, da le znamo gledati dlje od sedanjosti. tclZD firV/včV//Cl A /./&vr&frzč /zzcs/izj:-’/ & Z73Z£> cjftč’, //i■ /c/aa. S predavanja o menopavzi v tozdu Temenica. Predavanje je bilo v jedilnici, kjer je bila tudi razstava ročnih del. Nekaj izdelkov vidimo tudi na posnetku. bodimo pozorne do sprememb Ob vstopu v novo leto je bilo napisanih in izrečenih veliko lepih želja, želeno veliko sreče, zadovoljstva in poslovnih uspehov. Vendar pa zame osebno samo datum ne pome- Pripravniški izpiti so že nekaj prav vsakdanjega, toda tokrat ga je prvič opravljala delavka iz kuhinje Marjanca Prešeren. Na posnetku (levo) je skupaj z mentorico Rezko Jerin, vodjo kuhinje v novomeškem delu Laboda. Pripravniški izpit je potekal seveda teoretično in praktično. Predvsem drugi del je idrijski »berkmandlci« Komisija za športno rekreacijo pri zvezi telesno-kulturnin organizacij občine Litija je v želji, da vključi čimveč ljudi v špor-tno-rekreativne dejavnosti, pripravila trim akcijo za naziv berkmandlc [dobrodušni jamski škrat). Akcija ni tekmovalnega pomena, njen osnovni namen je možnost in vse-letna rekreacijska aktivnost. Za pridobitev bronastega berkmandlca je potrebna udeležba na 5 akcijah, za srebrnega na 10 akcijah, od katerih je obvezno smučanje, planinski pohod in kolesarjenje, za zlato priznanje pa je potrebna udeležba vsaj na 15 akcijah, med katerimi so obvezne smučanje, planinski pohod, kolesarjenje, tek in plavanje. Doslej je akcija potekala 4-krat. Leta 1988 se je udeležilo 74 udeležencev: bronastega berkmandlca je prejelo 16 rekreativcev, 16 srebrnega in 15 udeležencev zlatega, med njima sta tudi Stojan Kacin (udeležil se je vseh 23 organiziranih akcij) in Fa-nči Poljanec, aktivna športnika v tozdu Zala. Slovesna podelitev priznanj je bila na priljubljenih koči na Hleviški planini. Za zlatega berkmandlca jima iskreno čestitamo! 18. decembra 1988 se je z zimskim pohodom na Javornik začela 5. vse-letna rekreacijska akcija. Prav tako so delavci tozda Zale aktivni na sindikalnih športnih igrah: med različnimi panogami, v katerih so sodelovali, so v letu 1988 osvojili 3 pokale: bronastega v plavanju in atletiki in zlatega v kolesarjenju. Za dosežene uspehe jim čestitamo in želimo veliko zdravja, športnih užitkov in priznanj tudi v bodoče. B. Z. Fanči Poljanec in Stojan Kacin sta med najuspešnejšimi rekreativnimi športniki v Idriji, saj sta prejela ZLATEGA BERKMANDLCA Z nabavo sodobne aparature za zgodnje odkrivanje raka na dojki — mamografa — smo dobili nove možnosti za natančnejšo preiskavo sprememb na dojkah. Obisk v ambulanti za bolezni dojk svetujemo ženam po 35. letu starosti, mlajšim v primeru, če imajo kakršnekoli težave z dojkami. Predvsem priporočamo obisk: — ženam po 50. letu starosti, — ženam, ki imajo v ožjem sorodstvu rakasto obolenje dojk, — ženam, ki so dobile prvo menstruacijo zgodaj (pred 12. letom) in jo imajo še po 50 letu, — ženam, ki niso rodile ali so rodile po 35. letu, — ženam, ki imajo povišan krvni tlak, sladkorno bolezen ali so nagnjene k debelosti. Preiskava in RTG slikanje dojk dajeta najbolj natančen izvid, če se žena oglasi v ambulantai od 8. do 13. dne menstruacijskega ciklusa (računamo od prvega dne krvavitve). Za pregled se lahko naročite po telefonu. Pokličite prve dni menstruacije na telefon številka 22-124, int. 239, da vam bomo lahko določili datum pregleda, (torek od 14. do 18. in četrtek od 7. do 13. ure). Ambulanta za bolezni dojk deluje v Zdravstvenem domu Novo mesto, Partizanska 27, v prostorih splošne ambulante V, po temle urniku: torek od 14. do 18. ure četrtek od 8. do 12. ure. Za pregled ne potrebujete napotnice. Zdravstveni dom N. m. pravi človek na pravem mestu ni prelomnice iz starega v novo. Stanje terja globlje spremembe, še posebej pa na gospodarskem področju. Sama zakonodaja, pa če je še tako pople-menitena, ne rešuje krize. Samo majhen primer — no zakonu se ne sme krasti, pa kljub temu kradejo. Obrat v tržno gospodarstvo vidim jaz osebno le v demokraciji na področju gospodarskih odnosov. Administracija ne rešuje problemov. Imamo dovolj mladega izobraženega kadra, med katerim ne manjka niti doktorjev znanosti za razna strokovna področja. Tem bi bilo treba prepustiti odločanje in vodstvo. Zato se zamislimo ob geslu: pravega človeka na pravo mesto, in najprej pomislimo, kdo je pravi človek! MAKS BRAČIČ upokojenec Delte keltski horoskop (Nadaljevanje s prejšnje številke) Brest, dobrih misli 12.1, — 24.1.in 15.7, — 25. 7. daja svojo dobro voljo in ostaja jim zvesta. Večkrat je silovita in kar izbruhne, pogosto je uporna in kljubovalna, včasih silno natančna, potem pa spet popustljiva in zanikrna. Skratka, nenavadno bitje je. Ne mara razpravljanja, zelo rada pa sliši sebe. Življenje si uravnava tako, da ravno prav dela in se ravno prav zabava. Prežet je s humorjem, praktičen in izredno inteligenten. Življenje načrtuje tako, da mu pogled seže zelo daleč. Zmerom zna preudarno izkoristiti vse možnosti. Hitro si pridobi zaupanje soljudi, pri poklicnem delu je deležen priznanja. Vodi, ne podreja se rad. Njegove zahteve so velike, drugim zelo zameri napake. Po eni strani hoče zmerom imeti prav, po drugi pa je širokosrčen, umirjen in zna se obvladovati. V partnerstvu je zvest in pošten. Družinske obveznosti nadvse skrbno izpolnjuje. Nikomur ne želi oteževati življenja — pa tudi sebi ne. Cipresa: zvestoba 25.1. — 3. 2. in 26. 7. — 4. 8. V Življenje jemlje takšno, kot je, zna biti dobre volje, zadovoljna in optimistična v kakršnih koli razmerah. Za cipreso je pomembno, da sta izpolnjena dva pogoja: stalen dohodek mora imeti in veliko jo morajo hvaliti. V ljubezni je vihrava in nenasitna. Prijateljem raz- Topol: negotovost 4. 2, —8. 2.,1.5.— 14. 5 in 5. 8. — 13. 8. Potrebuje naklonjenost in prijetno okolje. Toda ker je zelo izbirčen, je pogosto osamljen. Njegovo nemirno srce je zvrhano polno plemenitih občutij, toda le redko se mu izpolnijo želje. Topol je zelo občutljiv, zato težko živi v sožitju z drugimi ljudmi. Skriva vse, kar se dogaja v njegovi notranjosti. Umetniška narava je, dober organizator, toda nagnjen je k filozofiranju. Partnerstvo je zanj resna stvar. Topol se redko loči od življenjskega spremljevalca. Ljubezen ga omehča in zaradi nje se zlahka prilagaja. Njegov nastop je malce negotov. Cedra: zaupanje 9. 2. — 18. 2. in 14. 8. — 23. 8. Spretno se zna prilagajati vsem življenjskim okoliščinam, čeprav bi v bistvu rada sebi priskrbela čim več udobja. Cedra je lahko vesela, ker je Invalidsko se je upokojila Lučka Mohar, ki je bila v Labodu zaposlena vso svojo delovno dobo — 30 let. Bila je med najaktivnješimi sindikalisti. Začela je z našimi internimi prodajami in se udeleževala vseh akcij. Za svoje delo je prejela tudi državno odlikovanje. Na posnetku je na sredini, med svojima dolgoletnima sodelavcema Mileno Žagar in Jožetom Muhičem. trdnega zdravja. Ni plašna in na ljudi, ki so okrog nje, bi zmerom rada naredila dober vtis. Pridna je in nadarjena, zato ji pri tem sploh ni težko. Zmerom zaupa vase in ni ji mogoče svetovati kaj takega, da bi jo spravili v dvome. Cilje, ki si jih zastavi, zmerom uresniči, tudi v čustvenem svetu. Partner ima v cedri in njenem neomajnem optimizmu dobro oporo. Kljub hrepenenju po pustolovščinah živi cedra največkrat normalno. Lipa: dvomljivka 11.3, —20. 3. in 13.9. —22. 9. Čim bolj prihaja lipa v leta, tem bolj jo osrečuje, če jo sorodniki in prijatelji cenijo. Mirno in sproščeno sprejme vse, kar ji nameni življenje. Napori, bojevanje in mrzličnost so njeni sovražniki, kajti nagnjena je k lagodnosti. Mehka je in upogljiva. Sanjari o življenju, ko bi se ji cedila med in mleko, o ciljih, ki jih ne more doseči. Živeti z njo je prijetno, kajti lipa je dobrosrčna in rada se žrtvuje za vse, ki so ji blizu. Vsestranske darove ima. Svojih sposobnosti ne more vselej razviti, ker ni dovolj vztrajna. Mnoge lipe se zelo navežejo na ljudi. V ljubezni se jim sreča, o kateri sanjajo, le redko izpolni. Hrast, odporna in žilava 21. 3. Ženska, rojena kot hrast, ne potrebuje opore, zakaj v vsaki zvezi je ona močnejši del. Poleg odpornosti in moči je najimenitnejša lastnost hrasta pogum. V vsakem položaju je spreten krmar, ker je poln korajže. Strpen je in neodvisen. V mlajših letih se rad zaljubi in je vsakokrat prepričan, da je našel ljubezen za vse življenje. Ko prihaja v leta, se oklene enega samega partnerja, in to stori po treznem preudarku. Hrast je stanoviten in ne mara sprememb. Na tleh stoji z obema nogama. Samo dejstva pri njem kaj veljajo. Večinoma je pri trdnem zdravju, ki ga ne zanemarja. Samo ob pogledu na kri postane živčen. Leska: nenavadno bitje 22.3, —31.3. in 24. 9. —3 10. Ne zbuja pozornosti, ne naredi vtisa, toda na svoje okolje zmerom vpliva. Sama sebi je dovolj in zelo je očarljiva. To dvoje ji pomaga, da doseže cilje, ki si jih je zastavila. Snret-no zna pridobivati ljudi. Velik dar ima za sožitje z ljudmi, zato je pogosto v prvih bojnih vrstah, aktivna bojevnica je, največkrat za skupno blaginjo, manjkrat zase in za svojo družino. Zato je ljudje spoštujejo. V ljubezni je dostikrat muhasta, toda poštena in strpna partnerica. Njene glavne lastnosti so inteligenca, intuicija in sposobnost za ostro presojanje. ^ud». tffov t flnafer lot fiaM, rk/ Mi xih jfo fvKfilt, %jy • v(J M. Mm/ m. Mm/ Mm /fr &Tuj /vdikfr Mo/ 'Jžomuma)/ M/ifilMUl/j IfffVJM9 mv junUocju . bucike V zadnjih petih letih smo si napisali kar devet biltenov o naših pravilih, o naši disciplini. Nekaj teh so podpisali celo direktorji. Pisali smo o tem, kaj kdaj smemo in česa ne bi smeli. Tako rekoč v vseh teh biltenih se vse te dovoljene in nedovoljene stvari ponavljajo, torej se nas nikakor ne primerjo. Poglejmo, kje ga lomimo: Podatki pravijo, da je v novomeškem delu Laboda dnevno kar precej tistih, ki zamujajo na delo. Pogosti pa so tudi predčasni odhodi tistih s fiksnim delovnim časom kot tudi tistih, ki imajo premakljiv delovni čas in brez presežka ur »na kredit« odhajajo predčasno. Tudi zamud po malici ne smemo prezreti. Sicer pa je čas malice v naši disciplini potreben posebne obravnave. Množični so odhodi v trgovino čez cesto ali celo v bife. Resnici na ljubo pa tega ne obiskujejo labodovci le med malico, ampak tudi med delovnim časom. Tudi izhodnih kartic ne uporabljamo kaj dosti. Vemo, da je veliko službenih izhodov, pa v mesecu novembru, na primer, ni bilo niti ene izhodne kartice za službeno pot. In naši ostali grehi? Kljub temu da ne bi smeli odnašati skoledie s čajem ali kavo po pisarnah, jih dnevno naberejo kar lepo število. Pa še en podatek — od vse. skuhane kave je 40 odstotkov tiste na reprezentančne stroške. Ne smemo pozabiti na številne goste, ki jih je pač treba primerno pogostiti in kava je ob tem najmanj, kar lahko damo. Toda odstotek je še vedno velik. H kavi, ki gre tako v nos, čeprav vemo, da smo se je navadili nanjo in smo je enostavno potrebni, pa je treba dodati še kaj drugega. Tudi drage alkoholne pijače se pogosto najdejo v kozarcih za stranke, takega ali drugačnega porekla. In če gremo po stroških naprej, ne moremo mimo stroškov fotokopiranja. O teh smo tudi že nekajkrat pisali. Vsi, ki razmnožujemo, hočemo fotokopiranje. Tako imamo kar 80 odstotkov fotokopij in le 20 odstotkov razmnoževanja na matricah. To je sicer primernejše za višje naklade, toda med našimi številnimi fotokopijami je nagradna uganka veliko tudi takega materiala, ki gre v več izvodih. Torej, velja se vprašati o delovni zavesti, o tem, kar smo končno tudi v našem časopisu že večkrat pisali. O pohajanju po prostorih, o klepetih, o spoštovanju dogovorjenega reda in discipline. Vse to pa bo rodilo zeleno le, če bo zrastlo iz lastnega spoznanja, da tako ne gre. Prisiljeni red in preostro poseganje lahko disciplini le škodi. Zato je čas, da se poskusimo med seboj odkrito pogovoriti. Kajti če bomo tako na splošno ugotavljali, da se pojavlja to in to, bomo vsi skupaj prikrajšani za določene ugodnosti, kot je tudi fleksibilen delovni čas, zaj trk in še kaj. Tisti, ki ne spoštujejo dogovorjenega, naj za to tudi odgovarjajo. Do tega pa ne pridemo in ne pridemo. Zato se je bati, da bomo še pisali biltene in bucike. SRAJCA GRE V COMMERCE Na našo drugo nagradno igro je prišlo 32 odgovorov. Ponovno jih je največ iz Libne — 10, iz novomeškega dela Com-merca je prišlo 7 odgovorov, B iz enote Commerce v Ljubljani, 4 iz Temenice in Delte ter eden iz Tip-topa. V odgovorih ste naštevali, da smo letos izdelali za domači trg med 700.000 do milijon sto tisoč srajc. Pravilen odgovor je milijon srajc za domači trg. Tokrat so bili v komisiji Marija Barborič iz Ločne, Dragica Stopar in Tanja Šinigoj iz Commer- ca ter Miran Jenko in Otmar Potrč iz DSSS. Otmar je potegnil listek in tako prinesel srajco Zdenki Princ iz Commer-ca. Čestitamo! NAGRADNO VPRAŠANJE Ker se bliža februar, mesec, v katerem Slovenci praznujemo svoj kulturni praznik, je prav, da se ozremo v našo kulturno zakladnico. Tokrat vas sprašujemo: KDAJ IN KJE JE JANEZ VAJKAND VALVASOR USTVARIL DELO SLAVA VOJVODINE KRANJ SKE? Da se bo lažje spomniti, dodajmo še nekaj podatkov o Valvasorju. Rodil se je v Ljubljani leta 1641, umrl pa je v Krškem leta 1689. Torej obeležujemo letos tristoletnico njegove smrti. Pobrskajte "po spominu in po knjigah in pošljite odgovor do ponedeljka, 30. januarja 1989. Tokrat bo za nagrado porcelanast labodek. ZAHVALA Ob mnogo prerani in nenadomestljivi izgubi dragega brata SLAVKA BOGOLINA iz Bregov se zahvaljujeva sodelavcem za podarjeni venec in izrečena sožalja. Posebno zahvalo sva dolžna Jožetu Muhiču, ki nam je stal ob strani v teh težkih dneh. TONI IN SLAVICA BOGOLIN Silva Puhar RAZPROSTRTA KRILA Razprostrl je v vetru svoja krila šepnil nad prepadom mu navdih, ostale so črepinje. S kamnom tolkel je ob kamen, na sredo dal je čas, zdaj ga v nič spreminja, ostale so sledi. V dimu se vrtinčijo stopinje idile, razpotje se krivinči, skriva v pesku, ostajajo le izgubljeni. Bič nad njim, krohot v sivini, ostrina reže zrak tišine, pogubljeni segajo si v roke, ostajajo zaprti v času. Silva Puhar je priučena šivilja. V Delti je zaposlena od leta 1979, rojena pa je oktobra 1953. Je mati treh otrok, starih 14 let, 10 let in sedem mesecev. Vsa leta, odkar je v Labodu, občasno objavljamo njene pesmi. Silva Puhar se udeležuje tudi srečanj mladih literatov in pesnikov. Tako je njeno pesniško ustvarjanje predstavljeno tudi širše. r \ šopek modrosti Ce hodiš za srečo, ta teče. Če tečeš za srečo, ta leti. (Slovenska ljudska) Čuvaj se hudobnega človeka! Če se ti usede na suknjo, ne reci mu, naj se pridvigne, ampak odreži in beži! (Slovenska ljudska) Lahko je v nesrečo priti, težko iz nesreče uiti. (Slovenska ljudska) V_______________________________________________J O labod LABOD — izhaja tritedensko v nakladi 2760 izvodov. Odgovorna urednica: Lidija Jez Lektoriranje: Tone Jakše Grafična priprava: D/C tozd Grafika Tisk: Tiskarna »Novo mesto«