Povzetek
novela Prežihovega v oranca 
Samorastniki je poleg njegovega Boja 
na požiralniku eno izmed književnih 
del, ki jih morajo dijaki v gimnaziji 
obvezno prebrati. Ugotovitve, da je 
v obeh delih zelo nazorno opisana 
tudi koroška pokrajina, zlasti 
zamejska, kar sili k medpredmetnemu 
povezovanju z geografijo (nismo pa 
obravnave širili na prav tako smiselno 
povezavo z zgodovino). Izhodišče 
našega razmišljanja so tako splošni 
kot podrobni cilji učnih načrtov za 
slovenščino in geografijo, ob tem 
pa ne moremo mimo še širše in za 
življenje morda še bolj praktično 
zapisanih veščin, ki jih potrebuje prav 
vsak dijak. nastal je krajši zapis, kako 
bi bilo mogoče udejanjiti eno izmed 
takšnih medpredmetnih povezav in 
nekaj namigov za konkretno delo 
dijakov. 
Ključne besede: Samorastniki, k oroška, 
prežihov v oranc, medpredmetno
Abstract
The novella Samorastniki by Prežihov 
voranc, in addition to his novella Boj na 
požiralniku, is one of the literary works 
which students of general secondary 
schools are required to read. The realisation 
that both works vividly describe the 
landscape of the koroška region, especially 
the one across the border, simply calls for 
cross-curricular integration with Geography 
(however, the discussion of the novella has 
not been expanded to include a likewise 
sensible integration with history). our idea 
was based on the general and detailed 
objectives of the curricula for Slovenian 
Language and Geography; we also must 
not overlook the broader, and perhaps even 
more practical life skill that every secondary 
school student needs. We have prepared a 
shorter text on how such a cross-curricular 
link could be realised and provided a few 
suggestions for the concrete work of 
secondary school students. 
Keywords: Samorastniki, k oroška, prežihov 
voranc, cross-curricular
Prežihovi Samorastniki 
gimnazijsko medpredmetno
Cross-curricular Discussion of the Novella Samorastniki 
by Prežihov Voranc in General Secondary School
Uvod
Uresničevanje gimnazijskega programa spremlja 
normativizem, ki je viden tako na področju 
organizacije dela na šoli (natančno določeni in 
s pravilniki urejeni modeli delovanja šole) kot 
na področju procesa poučevanja posameznega 
predmeta (natančno določeni Un , standardi 
znanja, enoten zaključek izobraževanja, pravila 
ocenjevanja …). in čeprav se zdi, da predmetna 
struktura programa in predpisana organizacija 
dela otežujeta izvajanje fleksibilnih pristopov, ki 
bi omogočali večje povezovanje znanja, doseganje 
kompleksnih dosežkov in bolj učinkovito 
uresničevanje splošnih ciljev programa, to ne 
more biti razlog, da v didaktičnih izhodiščih za 
načrtovanje pouka ne bi poskusili česa takšnega, 
kar je zapisano v didaktični teoriji in tudi 
preskušeno v pedagoški praksi. 
Medpredmetno povezovanje in timski 
pristop spodbujata kurikularno povezovanje, 
sodelovanje in poglobljeno delo, presega se 
disciplinarna naravnanost programa in omogoči 
bolj usklajeno uresničevanje ciljev pri različnih 
predmetih. »Medpredmetne povezave se lahko 
izvedejo v različne namene in na različne načine, 
Dr. Anton Polšak 
Zavod RS za šolstvo
anton.polsak@zrss.si
COBISS: 1.04
Dr. Špela Bregač
Zavod RS za šolstvo
spela.bregac@zrss.si
COBISS: 1.04
Zdi se, da predmetna 
struktura programa 
in predpisana 
organizacija dela 
otežujeta izvajanje 
fleksibilnih 
pristopov, ki bi 
omogočali večje 
povezovanje 
znanja, doseganje 
kompleksnih 
dosežkov in 
bolj učinkovito 
uresničevanje 
splošnih ciljev 
programa. To pa ne 
more biti razlog, 
da v didaktičnih 
izhodiščih za 
načrtovanje pouka 
ne bi poskusili 
česa takšnega, 
kar je zapisano v 
didaktični teoriji in 
tudi preskušeno v 
pedagoški praksi.
24
GeoGrafija v šoli  |  2/2017
širimo obzorja

npr. kot motivacija, nadgradnja obstoječega 
znanja, oblikovanje avtentičnih nalog, projektni 
dan ipd.« (Un za slovenščino v gimnaziji, 2008, 
str. 38).
Un za slovenščino (Un za slovenščino v 
gimnaziji, 2008, str. 8) pravi, da »dijaki/dijakinje 
ob interpretaciji (literarnih besedil) razvijajo 
estetsko in kulturno zmožnost: literarna besedila 
opredeljujejo po zvrstno-vrstni pripadnosti, 
prepoznavajo in vrednotijo posebnosti njihove 
literarnoumetnoške sestave, jih umeščajo v 
prostor in čas, se seznanijo z njihovimi avtorji 
ter s temeljnimi kulturnozgodovinskimi 
okoliščinami njihovega nastajanja in sprejetosti 
pri bralcih.«
»v gimnaziji je književni pouk namenjen vzgoji 
kultiviranega bralca, bodočega izobraženca. 
To je bralec, ki v svoje razmišljanje o bralnem 
doživetju vključuje medbesedilno izkušenost, 
poznavanje literarnih pojavov in splošno kulturno 
razgledanost …« (Un , str. 42) »d ijaki povezujejo 
književni pouk z drugimi predmeti (predvsem 
družboslovno-humanističnimi)« (Un , str. 16).
Med obveznimi vsebinami, ki jih morajo dijaki 
poznati, je tudi novela prežihovega v oranca, 
Samorastniki (ali Boj na požiralniku) (Un , str. 
26). o be besedili sta predvideni tudi za domače 
branje (Un , str. 30).
zdi se, da večpredmetno, medpredmetno in 
nadpredmetno obravnavanje neke teme ni 
samo trenutni modni pojav, ampak koristen 
oziroma uspešen učni pristop, ki lahko omogoči 
kakovostnejše učne dosežke učencev oziroma 
dijakov. Medpredmetnega povezovanja se 
po navadi lotimo, da bi učenci bolje razumeli 
snov in jo znali povezati z znanji in veščinami, 
pridobljenimi pri drugih predmetih, na ta način 
pa bi prišli do trajnejšega in uporabnejšega 
znanja. k o se takih povezav lotevamo, se je 
potrebno povprašati o njihovi smiselnosti, vlogi 
posameznih predmetov, načinih povezovanja 
in oblikah sodelovalnega poučevanja. iz prakse 
so znani primeri medpredmetnega povezovanja 
sorodnih predmetov (npr. biologija – kemija, 
fizika – matematika, zgodovina – sociologija). 
Manj pogosto pa prihaja do povezovanj na 
prvi pogled ne tako sorodnih predmetov (npr. 
fizike in zgodovine), a tudi take povezave 
niso nesmiselne. Seveda pa je ob povezavah 
pomembno načrtovanje pedagoškega procesa. 
Treba se je vprašati, kaj učenci že vedo, kaj 
so zmožni še narediti in katero pridobljeno 
znanje naj ostane trajno. pri opredeljevanju 
pričakovanih rezultatov posameznih predmetov 
izhajamo iz splošnih in operativnih ciljev 
posameznega predmeta, ki jih prilagodimo 
skupnemu cilju, skupni rezultati in njihovi dokazi 
pa so največja dodana vrednost medpredmetnega 
povezovanja. o b vsem tem pa ne smemo 
pozabiti na dejavnosti, ki bodo pripeljale do cilja, 
uporabljeno gradivo/vire in način, kako bodo 
učenci novo znanje/kompetenco usvojili.
v tem prispevku opisujemo medpredmetno 
povezavo med slovenščino in geografijo v 3. ali 
4. letniku gimnazije. k ot izhodišče razmišljanja 
smo vzeli prežihovo novelo Samorastniki, 
ki je del obvezne obravnave literarnih del 
pri slovenščini (ali Samorastniki ali Boj na 
požiralniku, ni nujno oboje) in sklop Slovenske 
pokrajine, ki se običajno obravnava v 4. letniku 
v okviru ur, ki so namenjene pripravi na maturo. 
Seveda bomo razmišljanje omejili le na slovenske 
alpske in predalpske pokrajine ter zamejstvo, saj 
je prežih postavil obe prej imenovani noveli v 
koroški oziroma avstrijski koroški prostor.
poglejmo najprej, zakaj je na tem mestu 
medpredmetno povezovanje smiselno. Že 
povprečno vedenje o obeh novelah nam daje 
slutiti, da vsebujeta tudi mnogo geografskih 
informacij. pogosto jih z literarnega vidika 
obravnave spregledamo, ker se nam zdijo manj 
pomembne ali pa menimo, da so suhoparne 
navedbe, ki samo določajo pripovedni okvir, kaj 
več pa ne. Tokrat gre za deli, ki resda različno 
in v različni meri slikata koroško pokrajino in 
socio-ekonomske razmere pred kakšnimi 150 
leti, a opisa sta na trenutke tako geografska in 
polna informacij, da jih enostavno ne bi smeli 
spregledati z vidika celostne obravnave besedil. 
prežihov izvrsten opis koroške pokrajine v 
Samorastnikih ni samo enorazsežen, ampak 
sega tudi na čustveno in doživljajsko področje 
človeka oziroma dijaka (ki mora prebrati ali eno 
ali drugo novelo). n i namreč slabo, če se ob tem 
prepusti še doživljanju, s čimer ne doživlja samo 
pisateljevega pripovednega toka, ampak se vživlja 
v položaj tam nastopajočih oseb. njihov opis je 
subtilen, kar je temeljna razlika napram opisu 
pokrajine, ki je mnogo bolj realen, a tudi tu ne 
manjka literarnih prijemov, ki pa ne zmanjšujejo 
njegove čiste sporočilne (geografske) vrednosti. 
Obravnava
Skupni oz. vsepredmetni cilji:
• dijaki razvijajo kritično mišljenje ob uporabi 
literarno-umetnostnega in strokovnega 
besedila;
• dijaki ugotavljajo in izbirajo ključne 
informacije iz besedil;
• dijaki ob upoštevanju posebnosti besedil 
ustvarjajo odnos do prebranega.
Ko se takih povezav 
lotevamo, se je 
potrebno povprašati 
o njihovi smiselnosti, 
vlogi posameznih 
predmetov, načinih 
povezovanja 
in oblikah 
sodelovalnega 
poučevanja, zlasti 
pa tega, kakšna je 
dodana vrednost 
takšnega dela za 
dijake. 
25
GeoGrafija v šoli  |  2/2017
širimo obzorja

Predmet Slovenščina Geografija
Dijaki: Dijaki:
Splošni cilji in 
kompetence
- doživljajo, razumevajo, 
aktualizirajo in s pomočjo svojih 
izkušenj, književnega znanja in 
splošne razgledanosti vrednotijo 
ter poimenujejo idejno tematske 
in slogovno kompozicijske plasti 
literarnega besedila;
- ob interpretaciji literarnega 
besedila razvijajo zmožnost 
tvorjenja raznovrstnih 
neumetnostnih besedil; 
razumevanje in vrednotenje teh 
procesov spodbuja učenje učenja;
- širijo spoznanja o književnosti, 
aktualizirajo in literarna besedila 
uvrstijo v širši kulturnorazvojni 
kontekst.
- znajo umestiti pokrajine in kraje v širše okolje ali območje;
- se naučijo geografsko razmišljati o pokrajinah in ljudeh;
- se zavedajo pomena povezovanja različnih znanj in veščin 
kot načina celovitega obravnavanja sodobnih problemov za 
kakovostnejše razumevanje dogajanja okrog sebe;
- znajo geografsko razmišljati;
- se naučijo samostojnega pridobivanja geografskega in splošnega znanja;
- se naučijo uporabljati učbenike in drugo strokovno literaturo;
-  razvijajo zmožnosti za iskanje in izbiro relevantnih podatkov in informacij 
izmed mnogih možnosti, ki jih ponujajo pisni viri in sodobna tehnologija;
- znajo zapisovati in prikazovati podatke v različnih oblikah in tehnikah 
(pisno, grafično, v obliki tabel …);
- razvrstijo podatke v skupine po izbranih kriterijih in jih uredijo;
- probleme preučijo sami ali v skupini, 
- razvijajo sposobnost izražanja geografskega znanja v verbalni, 
kvantitativni in grafični obliki z uporabo sodobnih učil (besedilo, slike, 
skice, karte, tabele, diagrami, grafikoni);
- se urijo v komuniciranju na različne načine, vključno z uporabo 
informacijske tehnologije;
- razvijajo jezikovne spretnosti,
- razvijajo zmožnost branja in pisanja različnih, geografskih in negeografskih 
vsebin glede na namen (npr. branje za učenje ali za sprostitev ipd.);
- razvijajo zmožnost delati in se prilagajati skupini;
- razvijajo prostorsko predstavljivost.
operativni cilji - so zmožni problemsko, 
raziskovalno in ustvarjalno 
prebrati literarno besedilo in ga 
interpretirati;
- zmožni so razvijati svojo 
sporazumevalno zmožnost;
- besedilo kritično aktualizirati in ga 
umestiti v širši kulturnorazvojni 
kontekst;
- tvorijo učinkovita, razumljiva, 
ustrezna in jezikovno pravilna 
ustna in pisna besedila.
Iz UN 3.5.7 S lovenci v zamejstvu
Dijaki: 
- pokažejo in omejijo območja v Avstriji, na katerih žive Slovenci;
- analizirajo narodnostne pravice na različnih območjih in glavne razloge 
za večjo ali manjšo asimilacijo posameznih območij;
- razložijo manjšanje velikosti narodnostno mešanega območja oziroma 
deleža Slovencev na Koroškem ter nastajanje novih jeder naseljevanja 
izven nekdanje etnične meje;
- rešujejo zastavljene naloge v skupini, med seboj komunicirajo in prispevajo 
k delu skupine;
- iščejo in izpisujejo geografske informacije iz različnih besedil;
- povzemajo vsebino z geografskega vidika;
- primerjajo dve besedili po zgradbi in vsebini;
- analizirajo besedilo in iščejo ključne informacije ter jih uredijo in 
predstavijo.
Pričakovani rezultati
- skupni - dijaki bodo bolje razumeli snov in jo znali povezati z znanji in veščinami, pridobljenimi pri drugih predmetih;
- dijaki se zavedajo smiselnosti medpredmetnega povezovanja;
- dijaki znajo izbrani noveli povezati z geografskim okoljem.
- po predmetih Predstavitev reportaže (igra vlog) in 
napisano poročilo.
- rešen delovni list;
- pripravljeno poročilo ali predstavitev;
- dijaki dodatno utrdijo geografske značilnosti vzhodnih k aravank in 
nekatere značilnosti avtohtone poselitve Slovencev v a vstriji.
26
GeoGrafija v šoli  |  2/2017
širimo obzorja

Dejavnosti dijakov:
- skupne - dijaki za domače branje preberejo Prežihovo novelo Samorastniki;
- ponovijo, kar vedo o reportaži in publicističnem poročilu (2. letnik).
- po predmetih - Tvorijo skupine;
- v enih sta dva člana, ki napišeta 
publicistično poročilo, v drugih 
pa poljubno število, glede na to, 
koliko pričevalcev bo »novinar« 
vključil v reportažo;
- skupina pripravi reportažo, jo 
predstavi skupini, ki je imela 
isto nalogo. Izmenjajo mnenja. 
naslednjo uro skupine reportažo 
odigrajo;
- par, ki je napisal publicistično 
poročilo, svoje poročilo predstavi 
drugemu paru. medvrstniško 
vrednotijo;
- naslednjo uro pari besedilo 
preberejo;
- dijaki na podlagi skupnih kriterijev 
ovrednotijo obe besedilni vrsti.
- Skupine po štiri dijake: 
- predhodno preberejo novelo Samorastniki, v šoli pa besedilo v učbeniku za 
geografijo o karavankah in o Slovencih v zamejstvu;
- iz literarnega besedila izpišejo vse geografske pojme oz. besedne zveze in 
jih uredijo po skupnih značilnostih;
- opišejo socio-ekonomsko strukturo opisane družbe;
- izpišejo nekdanja kmečka opravila, poklice in običaje;
- primerjajo ugotovitve iz novele z besedilom iz geografskega učbenika;
- umestijo dogajanje v konkretni geografski prostor (skupinsko)
- naredijo poročilo ter poročajo (skupinsko).
Slika: Strani iz učbenika, ki ga lahko uporabijo dijaki »geografske« skupine. 
Vir: Senegačnik, 2010, 60 in 128.
27
GeoGrafija v šoli  |  2/2017
širimo obzorja

PrIL oGA 1:  
DELo VNI LIST zA DIj AKE – GEoGrAfIj A
1. Preberite besedilo v učbeniku na str. ____ (npr. 
Senegačnik, 2010, 60 in 128), novelo Samorastniki pa 
ste že prebrali (je tudi na spletu). Izpišite vse podobnosti 
glede opisa pokrajine in geografskih imen, ki jih najdete. 
V obliki preglednice primerjate opis površja v obeh 
besedilih. Odgovorite, v kateri pokrajini se zgodba 
dogaja in jo locirajte na zemljevidu. 
2. Na ročnem zemljevidu Slovenije najdite Baško in 
Klopinjsko jezero (slika Baškega jezera je tudi v učbeniku 
(prav tam, 129). Kakšnega nastanka sta jezeri? Kako 
bi ugotovitev, do katere pridemo s pomočjo učbenika, še 
dodatno preverili?
3. Kako se je spreminjal poselitveni prostor avtohtonih 
Slovencev na avstrijskem Koroškem? Ali je novela 
zanesljiv vir? Ali ustreza realnosti? Utemeljite. 
4. V učbeniku (prav tam, 128) je tudi slika Kneže (Svinjška 
planina). V povezavi s čim je gora omenjena v noveli? 
5. Opišite socio-ekonomske značilnosti družbe, opisane 
v noveli. Katerih formalnih (pravnih) in neformalnih 
običajev danes ni več? Zakaj je oz. ni mogoče neposredno 
primerjati v noveli opisano družbo z družbo v sedanjem 
času?
Svoje ugotovitve boste predstavili pri skupni uri s 
slovenščino.
PrIL oGA 2:  
DELo VNI LIST zA DIj AKE – SLo VENŠčINA
z a domače branje ste prebrali prežihovo novelo 
Samorastniki. l iterarno zgodovinsko in literarno 
teoretično smo jo v razredu že analizirali, v skupini pa na 
podlagi geografskih podatkov in socialno-ekonomskih 
opisov družbe v noveli tvorite publicistično reportažo/
poročilo.
predno se lotite dela, si odgovorite na naslednja vprašanja: 
Kaj o publicistični reportaži/poročilu že vem? Kako bom 
to znanje lahko uporabil pri drugih predmetih/svojem poklicu/
življenju? Katere geografske podatke in opise družbe v 
noveli bi lahko uporabil v svojem besedilu?
Kako se bom lotil dela? Kdo mi lahko pomaga?
Kako bom vedel, da sem dosegel cilj?
pri obravnavi besedilnih vrst smo spoznali obe omenjeni 
besedilni vrsti. publicistično reportažo in poročilo. S 
pomočjo učbenika/spleta/svojih zapiskov ponovite 
značilnosti Bv in na podlagi prebranega literarnega 
besedila tvorite BV. v besedilni vrsti naj bodo 
geografski podatki in družbeno socialne značilnosti 
družbe, ki jih najdete v literarnem besedilu, smiselno 
uporabljeni. z apišite ustrezen naslov. 
v pomoč pri postopku tvorbe naj bodo vprašanja: Ali 
poznam postopek pisanja? Ali snov razumem?
Ali napredujem? Kako vem?
Ali pri svojem delu oviram sam sebe? Kako naj te ovire 
premagam?
k o boste svoje delo končali, poiščite skupino, v kateri 
boste lahko medvrstniško ovrednotili nastale 
besedilne vrste. 
v rnite se na izhodiščni prostor in na podlagi povratne 
informacije svoje besedilo izboljšajte/dopolnite/
popravite.
n aslednja ura bo timska z geografijo, kjer boste svoje 
izdelke predstavili. publicistično poročilo boste 
prebrali, reportažo zaigrali. po tem boste svoje delo in 
delo sošolcev ovrednotili. 
n a koncu se vprašajte: Kaj sem se naučil? Kako učinkovit 
sem bil pri delu? Kako bi naslednjič lahko svojo nalogo še 
izboljšal?
PrIL oGA 3:  
PrIMEr UčNE PrIPrAVE zA SLo VENŠčINo
Učna tema: Slovenska književnost v prvi polovici 20. 
stoletja
Učna enota: prežihov v oranc, Samorastniki
Cilji: d ijaki ponovijo značilnosti socialnega realizma, ga 
znajo časovno opredeliti, poznajo predstavnike in dela.
Berejo, doživljajo in vrednotijo novelo Samorastniki, 
na podlagi besedila znajo razložiti povezanost obdobja 
s slovenskim nacionalnim vprašanjem, zavedajo se 
regionalne obarvanosti, znajo poiskati snov, motive in 
temo obravnavanega obdobja.
Dijaki ob interpretaciji literarnega besedila 
razvijajo zmožnost tvorjenja raznovrstnih 
neumetnostnih besedil, ponovijo značilnosti 
publicističnega poročila in ga znajo tvoriti, ponovijo 
značilnosti reportaže in jo znajo tvoriti.
28
GeoGrafija v šoli  |  2/2017
širimo obzorja

Tip učne ure: ura poglabljanja
Učne oblike: delo v dvojicah, delo v skupini
Učne metode: pogovor, delo z besedilom, sodelovalno 
učenje, timsko delo, igra vlog
Učni pripomočki: učbenik za jezik in prežihov v oranc, 
Samorastniki
Število izvedenih ur: 2
Sestava učne ure:
DEj AVNo ST ELEMENT forMATIVNEGA SPrEMLj ANj A/PrEVErj ANj A
Uvodne dejavnosti
Učitelj napove uro in namen.
dijaki se razdelijo v skupine. Tisti, ki bodo delali v paru, bodo 
tvorili publicistično poročilo, skupine z več dijaki pa publicistično 
reportažo. Pri tej skupini moramo biti pozorni na to, da ima vsak 
dijak v skupini svojo vlogo.
Analiza in ustvarjanje
Učitelj razdeli učne liste, dijaki začnejo z delom. Če pri delu 
potrebujejo pomoč učitelja, na mizo postavijo rdeč kartonček. Če 
pomoči ne potrebujejo, je na mizi zelen kartonček.
ko svoje delo končajo, poiščejo skupino, ki je imela isto nalogo. 
drug drugemu predstavijo izdelek in ga ovrednotijo. Izhajajo iz 
namenov učenja.
Predstavitev izdelkov
Poročanje o opravljenem delu: igra vlog/prebrano publicistično 
poročilo
z aključne dejavnosti
dijaki naj si odgovorijo še na zadnja tri vprašanja z učnega lista in 
če ostane še kaj časa, naj poročajo, kako so izbrali temo besedilne 
vrste, kako so nalogo gradili, jo dopolnjevali, spreminjali, kje vidijo 
nove priložnosti, kako bi svoje naloge lahko še izboljšali.
nameni učenja (oblikujemo in zapišemo jih z dijaki. k ot izhodišče 
npr.: učinkovito delati v paru/skupini, poznati in uporabiti znanje 
o literarnem besedilu in obeh besedilnih vrstah, znanje prepričljivo 
predstaviti sošolcem … 
Ugotavljanje predznanja, vprašanja v pomoč učenju, medvrstniško 
učenje.
Sooblikovanje poti učenja.
Učiteljeva povratna informacija.
dokazi o učenju.
medvrstniško vrednotenje.
v rstniška povratna informacija.
v rstniška povratna informacija s predlogom, kako izdelek 
izboljšati.
Samovrednotenje.
Predstavitev dokazov o učenju.
Povratna informacija.
namen/cilj učenja.
Presojanje dokazov učenja.
nameni učenja.
Samoevalvacija.
Literatura
1. Brunauer holcar, a. in ostali (2016). Formativno 
spremljanje v podporo učenju. Priročnik za učitelje 
in strokovne delavce. Ljubljana: ZrSŠ.
2. Izbor novel od Ivana Preglja do cirila k osmača 
(1995). Ljubljana: dZS, str. 95–132.
3. križaj, m. in ostali, 2009: na pragu besedila 2. 
Ljubljana: r okus klett.
4. r utar Ilc, Zora (2010). Ugotavljanje in presojanje 
dosežkov v kurikularnih povezavah. v: r utar Ilc, 
Zora (ur.), medpredmetne in kurikularne povezave. 
Ljubljana: ZrSŠ, str. 115–135.
5. Senegačnik, J., 2010: Slovenija 2. Geografija za  
4. letnik gimnazij. Ljubljana: modrijan. 
6. Učni načrt. Geografija – splošna, klasična, 
ekonomska gimnazija. ZrSŠ in ministrstvo rS 
za šolstvo. Ljubljana. dostopno na: http:/ /portal.
mss.edus.si/msswww/programi2008/programi/
media/pdf/un_gimnazija/geografija_spl_gimn.pdf 
(17. 5. 2017). 
7. Učni načrt. Slovenščina– splošna, klasična, 
ekonomska gimnazija. ZrSŠ in ministrstvo rS za 
šolstvo. Ljubljana. dostopno na: http:/ /eportal.mss.
edus.si/msswww/programi2010/programi/media/
pdf/un_gimnazija/un_slovenscina_gimn.pdf  
(17. 5. 2017). 
29
GeoGrafija v šoli  |  2/2017
širimo obzorja