vode ali s tem peraturnim i razm eram i. K ras se pojavlja v postinjskih, polpu- stinjskih, pa tudi v arktičnih razmerah. Značilne oblike v tem krasu so grezi in vrtače, ki predstavljajo izrazito neugodne okoliščine v inženirsko-geološkem pogledu. Pregled krasa v sadrah in anhidritu je podan na podlagi skušenj, ki so bile dobljene v Priuralju, Baškiriji, Povolžju, Podolju, vzhodni Sibiriji in v Srednji Aziji. Prikazano je zakrasevanje obeh kamnin, sadre in anhidrita, njihova se­ stava, tekstura in struk tura , stratigrafske razm ere, razširjenost v SSSR in njihova topljivost. Geološke in hidrogeološke razm ere kraških območij v ha­ logenih form acijah v SSSR obravnava drugo poglavje. Posebno podrobno je obdelan kras v sadri ruske platform e in severnega Kavkaza. Vpliv krasa v sadri na površinske in podzemeljske vode je tem a posebnega poglavja. Ha­ logene form acije so povsem lagunsko-morskega izvora, v m anjši m eri so kontinentalnega nastanka. Kalcijevi sulfati so zastopani s sadro, ki nastaja s h idratacijo anhidrida. Tako govorimo o krasu v sadri, pa tudi o krasu v različnih soleh. Posebno velike mase halogenih kam nin so nastajale ob koncu proterozoika v paleozoiku, manj pa jih je v SSSR iz mezozoika in kenozoika. K ontinentalne tvorbe s sadro so nastale v spodnjem karbonu in neogenu, lagunske usedline pa od kam brija pa vse do kvartarja , predvsem pa v kredi in paleogenu. Usedline večjih epikontinentalnih morij so značilne za devon, no tran ja slana m orja pa za perm. Pri raziskovanju topnosti kam nin s sadro in anhidridom je bilo ugotov­ ljeno, da topnost s povišano tem peraturo upada. Anhidrid se topi h itreje kot sadra, vendar topnost obeh pada z nasičenostjo vode. Dotekajoča voda se nasiti s sulfatnim ionom že po 1,5 do 2 poti. Sestava voda s teh območij je posebno važna zaradi njihove uporabnosti. Opaziti je povečanje predvsem Ca in SOj inonov, v podzem eljskih vodah pa se sprem ene tudi druge lastnosti. M ineralizacija takih voda naraste do 3 gr/l. Aktivnost zakrasevanja je opazna posebej pri m anjših vodah z m anjšim i pre­ toki ter na m estih m ešanja različnih voda. Razprava o tipih krasa, ki ga na našem ozemlju ne poznamo, bo za­ nimiva za hidrogeologa, inženirskega geologa in geografa. Dušan Novak Robert Geipel: Friaul. Socialgeographische Aspekte einer Erdbebenkata­ strophe. Münchener Geographische Hefte Nr. 40. Verlag Michael Lassleben Kallmünz, Regensburg 1977. (194 strani z dodatkom , 30 kart, 15 grafov in 60 tabel). Razprava izredno podrobno in natančno obravnava socialno-geografske izsledke potresne katastrofe, ki je prizadela Furlanijo. Kot je znano, so bile posledice te potresne aktivnosti, ki se je začela 6. m aja 1976, tudi v Jugo­ slaviji zelo obsežne. Ob tem smo slovenski geografi poročali v več m anjših prispevkih, vendar še nim am o tiskane obsežnejše razprave. Geiplova študija podrobneje obravnava le Videmsko in Pordenonsko provinco. Ne dotika pa se ostalih tudi v Italiji dokaj prizadetih krajev, kot na prim er Gorice. Prav tako avtor ne razpravlja o posledicah potresa v Jugoslaviji in Avstriji, kar lahko štejem o za precejšnjo pom anjkljivost. Če pa se je že zaradi razum ljivih težav pri zbiranju podatkov v drugih državah odločil, da bo obravnaval le območja v Italiji, bi m oral brez dvoma vključiti v razpravo še Goriško in Benečijo. Vendar vse to ne zm anjšuje vrednosti te študije, ki je pokazala mnoge nove poglede in izsledke o tej katastrofi. Zelo zanimivo je poglavje, v katerem govori avtor o pomenu katastrofe za prostorskega planerja. Podrobno raz­ členjuje ukrepe ob tej naravni katastrofi, kar lahko vzporejamo s podobno študijo v Jugoslaviji, ki jo je pripravil Zavod za raziskavo m ateriala in kon­ strukcij v Ljubljani. V nadaljevanju obravnava tudi osnovne socialnogeograf- ske probleme v času pred potresom , kot so na prim er sprem em be v struk turi populacije obravnavanega območja, m igracije in podobno. V kompleksnem pregledu razdeli celotno prizadeto območje glede na po­ sledice potresa v tri kategorije: uničena, zelo prizadeta in prizadeta območja. V prvo kategorijo uničenih občin sodijo med ostalim i po avtorjevih izsledkih številne občine v Kanalski dolini, Reziji in Beneški Sloveniji, k jer je v 15 od 41 občin prisotno tudi slovensko prebivalstvo. V drugo skupino močno pri­ zadetih občin, avtor uvršča tudi občine, ki imajo nekaj slovenskega prebi­ valstva. Avtor to prvotno in uradno potrjeno klasifikacijo prizadetih območij kritično obravnava in predlaga m anjša dopolnila in spremembe. V celoti sicer dobimo vtis, da je velik del Beneške Slovenije v porečju Nadiže razm ero­ m a skrom no ocenjen. To po trju je v kasnejših razlagah prikaz evakuacije, ki je v zelo velikem obsegu zajel prav te kraje. V študiji ni n ik jer govora o m anj­ šini, ki jo je ta katastrofa še posebno prizadela. Geipel je opravil sicer mnoge in izvirno zamišljene analize, ki so dopolnjene z izredno bogatim karto­ grafskim gradivom. Nedvomno bi bilo potrebno proučiti položaj in prizadetost m anjšine zaradi potresa napram večinskemu narodu, kar pa ni bil Geiplov cilj. Zadovoljil se je z ugotavljanjem in raziskovanjem posledic potresa. Na osnovi naših raziskovanj se tudi ,ne m oremo strin ja ti s karto št. 3, ki p ri­ kazuje jakost prizadetosti. Poročilo je v sm eri sever-jug in zahod realno, dočim je proti Posočju pretirano generalizirano. Avtorja sicer opravičuje prem ajhno poznavanje posledic v Jugoslaviji, vendar bi m oral to priznati. Lahko zaključimo, da je navkljub tem pripom bam to ena od izredno zani­ mivih in kvalitetnih študij, ki poleg ostalega opozarja nase s praktično upo­ rabnim i rezultati. Milan Orožen Adamič