Izhajajo vsako sredo po pošiljane poli. Veljajo po pošti pa za celo leto 4 fl. 20, za pol karnici j emane za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta 1 fl. 80 kr., za cetert leta 90 kr 2 fl. 10 kr., za cetert leta 1 fl. 5 kr. nov. dn Ljubljani v sredo 19. januarja 1859. Kaj storiti, da hiše niso vlažne. Od gosp. J. K — c. iz K. P. smo přejeli sledece pi semce: „Po kmetih imamo dokaj vlažnih (mokrih) his; to nam je zlasti pozimi velika, zdravju škodljiva nadloga. Al kako to nadlogo odverniti? N ali sicer dobro hišo podreti da i iznova zidati, ni tako lahko, in kdo nam bo porok, hiša spet ne bo vlažna? Nektere so celó v pervem ds trop ji zlo vlažne, in še celó 1 Dozdaj je bila splošna misel, da s ceglom zidane pohistva niso vlažne, al već skušinj je tudi to misel overglo, in vendar je ta reč sila važna. Res je, da so „N že tudi vec krat o tem govorile in nam vec sredstev svetovale nektere teh sredstev se nam nekako dvomlj zdij al in dalje Zato tudi ne vemo, kaj je najbolje in gotovo pomaga drage n Novice ki skerbite za nas na vse strani ? povejte nam v tej nadlogi kaj gotovega in poterkajte na u vrata zvedenih mož, naj nam svetujejo, kar dobrega vejo Suhe prebivališča so res zdravju velika dobrota, kakor so vlažne na več strani velika nadloga. Radi Vam bomo tedaj dali odgovor na vprašanje Vase, in, kakor pravite, ustregli mnogim drugim gospodarjem po kmetih in mestih Ker pa pravite, da celó s ceg d in 1 hiše so veckrat mokre, nam ravno to kaze, da bi ne bilo dosti, ako bi le poverh kak pomoček svetovali ; treba je da sežemo ti reči d d in da pretresemo to nadlog » In ker pametno pravite, naj poterkamo o tej do d o b r e ^ zadevi na vrata „zvedenih mož", smo veseli, da imamo ta kega zvedenega moža pri rokah, ki nam to reč lepo raz jasnuje v poduku: „Vlaga v hisah, in pomocki jo uhraniti in odverniti. Kar on v teh bukvah piše, bomo skusili po domaće povedati po versti, kakor on pise, tako-le: Odkod vlažnost naših pohištev? Ker tudi ni vselej mogoče svojega pohištva proti sonc postaviti, se moremo toliko manj čuditi, da naše hiše toli krat stoje mokrih tleh da v takih okoljšinah tudi s ceglom zidana ali lesena hiša ni popolnoma suha Ker pa vlaga ni samo pohištvom škodlj f temuč nam tudi pokvarja živež in vsako drugo reč, da plesnije v I i • i i ^ m m m m « m « A . • je ocitno iz te kako pažljivim nam je treba biti, kadar zidamo hiše, da vlažnost saj uhranimo in odvernemo kolikor je moč. In od tega bomo vprihodnje govorili. Kako močimo st odverniti. Voda v tleh. Na tem je sila veliko ležeče. na ka-košne tla ali na kakošno zemljo se postavi hiša. Na taki zemlji, ktera vodo rada popiva, kakor je blatnica, moćvirnica ali mahovje (zibi), vertna zemlja itd., je veliko bolj vlažno kakor na drugi terdnejši zemlji. Na skali, pod ktero ni studencov, na apniku ali plošah je najbolj suho; vendar se da tudi rahla zemlja ali tako imenovana zemlja na preced s tem zboljšati, da se pomeša ali zasuje s kakošno mastno zemljo. Kolikor nižje stoji hiša blizo kake reke, kakega jezera, morja itd., toliko bliže ji pride spomladi, poleti in v jeseni tako imenovana voda iz globine; po hramih (keldrih) in podzidjih se spusti in prinese ples-njino v celo hišo; podzidje pa včasih še hujo škodo terpi. Ker pumpe v takih okoljšinah malo pomagajo, so skušali več druzega. Tako, na priliko, so postavili hišo na narobe ober nj eni obok ali vêlb ali pa so tla za pol čevlja na debelo zabili z ilovico, in na to še le so hišo postavili. Ko je pa veliko vode přivřelo, ni oboje nič pomagalo. Prepričali so se tedaj, da v takih okoljšinah ni druzega storiti kakor hišo postaviti kar najbolj je moč visoko. Za koliko višje naj se v takih okoljšinah s podzidjem gré, da se odverne podzemeljska voda ali voda v globíni (Grund-wasser), se pa ne dá sploh določiti ; treba je, se ravnati po V zemlji je dovelj mokrotě. To je znano vsakemu; okoljsini vsakega kraja. Saj so v vsakem kraji zvěděni skušnjah vejo, kako visoko stopi na- to nam pričajo studenci, štirne itd. Ceravno ni skor možje ki po dolgih v se vec nobeno zemljiše celó brez vode, je pa sèm ter tjè močirnosti od zgorej doli, kakor se tù ali tam bolj ali manj steka deževnica in snežnica; kodar te lahko odtekate, Dalje vadno spomladi in v jeseni voda v globíni. 4 Naj se tedaj vsaka nova hiša vselej kolikor je je manj vlage; mogo ce, nad podzemeljsko vodo postavi. To bi mogle kjer pa za s taj a te, je je pa vec. so nektere hiše po svoji legi se za to bolj vlažne, ker je kak tudi policijne postave ojstrejše kakor dozdaj zaukazovati. Res, da se utegne pri tem ta napaka primeriti, da hrami gojzd blizo, ali drevesa ali visoke skale in pecovje itd. Vse ali kel dri ne pridejo po tem dosti globoko v zemljo in to je včasih na poti, da sonce ne more prav do po- da taki hrami bi ne bili dobri. Temu se pa dá pomagati? hištev, ktero s svojo gorkoto in svetlobo serka vlažnost, da se okoli hrama nad zemljo dvojni zid napravi, med Kjer tedaj kakor koli kaka voda zastaja, morajo biti kterima zidovoma je za 3 perste prostora, v kteri prazni pohistva vlažne iz dveh vzrokov: enkrat zato včasih moča naravnost iz tal vleče ker se v pohistva, drugikrat prostor more zrak zahajati ; da pa dva zidova se dobro skupaj deržita, ju je treba, kakor sta dolga, vsakih 6 čev pa zato, ker iz takih vodá, luž in mlak puh ti vlažnost Ijev z vez a ti. Tako bo medzidni zrak poleti hram hladil neprenehoma kviško in se vsedá v vse, kar ji je blizo, pozimi ga pa grel. (Dal. sl.) Kdor hoče tedaj prav na suhem svoje pohištvo imeti, ? mora na ob oj ni ta vzrok hišo le od mokrih tal gledati vzdigne, , ta ni tedaj zadosti, da ampak treba je, da se Kurje bolezni ogne tisti vodeni soparici, ktera krog. vlago dělí 5 krog m mer Da je kokoš ali pišče bolno, razodeva: bledi greben žival ne jé, klaverno in žalostno okoli po- n e znamenja ? peri y stopa. Vsaka bolezen ima pa še svoje poseb *) Iz nemških bukev Rombergovih „Der Rathgeber bei dem Ban und der Reparatur der Wohngebàude." 1 Pik (pips) Od pomanjkanja hrane in nečedne vode vecidel izvira ta bolezen, ktera najraja mlado kuret 18 níno napada, pa tudi stařeji ne prizanaša. Da ima pisce piko, se spozna iz tega, da noće jesti (ali prav za prav, da ne more jesti); žalostnoje, hripavo poje; većkrat zija kakor da bi ne moglo sopsti; glavo večkrat strese kakor da bi hotlo kihniti; jezik je umazan rumen, na koncu pa se mu neka bela in terda rozena kožica (pika) napravi. — Ozdravlja se ta bolezen, da se s šivanko ali ojstrim nožkom ta kožica z jezika s n a m e ; rana se potem z j e s i h o m spere, in potem s frišnim putrom namaže. Ko je vse to storjeno, se zaprè bolno pisce v kurnik ali kam drugam, in daje se mu skozi več dni le samo namočenih otrobov jesti. 2. Der sa, driska ali dripalica napade kuretnino največkrat po obilni vodeni ali mokri hrani. Ozdravi se dersa, ako se bolni živali daje kuha nega graha ali ječ m ena in pa v vinu namočenega kruha. 3. Zapečenost, ktera se s tem naznanja, da bi se žival zdaj in zdaj rada očedila, pa se ne more. V takih okoljsinah se dá živali enkrat laškega olj a eno ali dve žljici; če olje ne pomaga, se v vodi raztopi nekoliko mane, ki se je v apoteki za en gros kupi, in te pijace večkrat ena žljica ali dvoje noter dá; če je sola te dobiti, naj se je nekoliko prav na drobno zreže in jesti dá. 4. Puti ka napade kuretnino, če je preveč na mokrem. Pokaže se, da ji noge terde postanejo in otečejo. Treba je tedaj živali spraviti na suh in gorak kraj. 5. Smerkava je kuretnina, če ji iz nosa teče; žival se trese in stoka; oči ji oterpnejo; hitro pogine. Bolezen je nalezljiva; tedaj je treba, vso drugo žival od bolne berž ločiti in kam drugam djati; smerkava pa se dene tudi na topel kraj in naj se ji dobro streže. 6. Koze so huda, pa tudi nalezljiva bolezen; po celem životu se spustijo majhni mozolčki. Kozava kuretina se mora samotež v topel kraj zapreti ; kozé se namažejo s smetano ali frišnim putrom; za jed se ji postavi drobno zrezane solate, za pijaco vode, v ktero se je djalo nekoliko pepela. 7. Tekútna ali uši va postane kuretina samo po nesnažnosti; preženó se pa uši kuretini, ako se umiva s pelin ovo vodo, v kteri se je nekoliko mjila (žajfe) raztopilo. Kako Kitajci z gnojem gospodarijo. Kako z gnojem gospodariti, naj nam bojo Kitajci ali Kinezi v izgled. Ker Kitajci malo ali pa celó nič živine ne redé, toraj jim živinskega gnoja manjka; polja pa tudi zastran prevelikega ětevila prebivavcov v prahi pušati ne morejo. Tedaj vse pridno pobirajo in spravljajo, kar jim živinski gnoj le količkaj nadomestiti more, kakor: lasé, pepél, kosti, rogove, saje, posebno pa berke in lasé, ki si jih dajejo-vsaki dan briti in striči ; tudi lušine orehove , smeti, cestno blato in veliko druzih reči v globoke jame kidajo, da se sperstenijo. Ob primorji zbirajo ribje ostanjke in morske rastline, v mesnicah poberajo razne živinske od-padke, kosti, dlako, perje; kosti meljejo in z njih moko njive gnojé. Na bolj samotnih ulicah se nahajajo iz slame, zemlje in zidovja napravljene stranišča (sekreti), da se le nič gnoja ne pogubi. Na polji so povsod v zemlji velike prazne posode, v kterih si Kitajci mnogoverstno godio za gnoj pripravljajo. Plevél, slamo in vsako šaro skerbno naberajo in sožigajo, da si pepéla napravijo, kterega na svoje polja trosijo, da jim bolje rodi; pa tudi gnojnico si napravljajo, v kteri seme namakovajo, preden ga sejejo ali pa sadé, ali pa ž njo rastline in sadike zalivajo. Poglavitni gnoj jim je pa le človečjek, kterega Kitajci povsod skerbno naberajo in poberajo; vsaka hiša, vsaka ulica, vsaka steza ima v zemljo postavljene posode, kjer se človečjek nabera. Večidel so zidane in pokrite, da gnoj iz njih ne more puhteti. Ce pa iz njih še tako močno smerdi, kitajski nos vse lahko prenese; bogatin ali revež, imeniten ali ne, je tega smradú vesel, ker njegovo korist spozná; „kjer je dovelj smradú, je tudi dovelj kruha44 — pravi Kitajec. V dolge in okorne čolniče, kteri se po uličnih vodotokih križem prepeljujejo, se omenjeni gnoj pobera in na polje spravlja. Vsaki kmet, ki zjutraj svoje pridelke na terg nese, prinese zvečer po dve kibli omenjenega gnoja iz terga nazaj, s kterim njivi namesti, kar so ji pridelki povzeli. Na Kitajskem se gnoja kar nič ne pogubi in ne pokvari; prerajtano imajo, da je blato od 5 ljudi okoli 120 fl. vredno. Mešajo ga Kitajci z mnogoverstnimi živalskimi in ra8tlinskimi řečmi, sušé ga in v prah stolčejo, ki ga okoli rastlin potresujejo. Kitajec ne gnoji nikdar polja, ampak le rastlinam gnoji, in vselej seme v redki gnojnici namoči, preden ga seje. Za človečjekom pa čislajo tudi živinski gnoj, posebno pa 8vinski. V Cusanu ga mešajo z neko ilovnato zemljo, napravljajo iz njega majhne hlebčiče, kravajcom podobne, jih posušé in ž njimi po celi deželi kupčujejo. Napravljajo si tudi iz laporja in ilovce, apna in pepéla itd. mnogo-versten gnoj. Kitajci se niso nikoli kemije učili, pa vendar nam kažejo, da so pravi mojstri v tem, kar se pravi z gnojem umno gospodariti. Vsi naši grajšaki, pa kmetje naj grejo v šolo k njim! „YVoch. d. p. oec. C.w Letošnja velika noč. Letošnja velika noč bo 24. aprila ali malega travna, tedaj na sv. Jurja dan, kterega zatega voljo zastonj išemo v letošnji pratiki. Slišali smo, da so celó nekteri hišni gospodarji zlo hudi na letosnje pratikarje, da jim njih najljubšega patrona, kteri jim s hišnim činže m mošnjice polni, niso letos postavili v pratiko. Kaj takega, da bi bila velika noč na sv. Jurja dan, že ni bilo od leta 1791, in spet ne bo do leta 2011. Ker je papež Gregor! vpeljal novo pratiko, se je to, da sv. Jurja ni bilo v pratiki, zgodilo le trikrat, namreč leta 1639, 1707 in 1791. Velika noč je najbolj zgodaj 22. susca, — naj-poznejše pa 25. aprila ali malega travna. V sedaujem stoletji bo to, da bo velika noč 25. aprila, tudi le enkrat, namreč leta 1886. Iz potne bisage. Prijazni dopisi do strica Bercka Dragana v Verbovcu. III. Pismo. Dragi stric! Prijatla mojega Miloslava ni bilo doma, ko pridem v Ljubljano, zato se podam naravnost k našemu verlemu pisatelju „umnega kmetijstva.44 Francoz Rochefoucauld piše na nekem mestu: „da je težko koga hitro ljubiti in čislati.44 Ta je Fran-cozu spodletela. Ko sem našega slavnega rojaka pervokrat vidil, sem jim že iz serca dober bil. Bodem Vam, dragi stric, drugokrat več o tem poštovanja vrednem domoljubu pisal. Komaj sem jim zinil željo, da bi rad Podlipskega poznal, je hitro hitro bilo vse pripravljeno za pot v Podli po; prijazno so me sami spremili tje. Bila je ravno nedelja in kmečko ljudstvo je šlo k ve-černicam. Kar je mojemu sercu in mojim ocem posebno dobro djalo. bila je snažna obleka Kranjic. Razun Zilavk so Kranjice še najzvestejše ostale národni nosi ; res, škoda bi bilo, ako bi zale Kranjice premenile zalo svojo obleko s ptujo robo, zale svoje bele peče s kakošno pisano zavijačo. V okolici ljubljanski srečaš korenjašk žensk spol. Hiše kraj ceste proti Verhniki opominjajo na dobri zaslužek — pred 19 železnico. Dosti hlevov in kolarnic pa sedaj miruje in one moguje, v kterih nekdaj podnevi in ponoći ni bilo mirú. Al obupajte Kranjci! če vam je w J dalo zabi m i ga o in prid vam bo d\ vzela kos kruha verjemite mi ? kmetovanje Le Yr od ni ka Kranjec nikoli ne po i ki Ti tako lepo poje Za uk si prebrisan glave Pa čedne in terdne postave Iše te sreća. Um ti je dan; Najdel jo boš, ak Nisi zaspan ? Svét do Verhnike je celo pot raven, zemljišča so mo Iz njega si pridni Kranjci iščejo kruha cvirnega značaja, in kuřiva. Cesta v Podli po derži čez Verhniko. Pri Verhniki se oberne na desno, in pelje po neravno zlo ozki dolini. Na panogi rovtskih planin stoji cerkev sv. Brikcija. Mi Verbovčani sv. Brikcija imenujemo Bercka. Mislil sem sedaj na Vas, dragi stric, ker ste že tolikrát želeli viditi cerkev, ktera bi Vašemu godovnjaku bila posvećena. Glejte! v tem kotiču čepí na prijetnem gričku, in pred cerkvenimi vratmi celó blizo farovža pa stoji lipa — oj preljubo sladko drevo slovensko! ? Gospoda Podlipskega ni bilo doma, zato mi je dobra ura ostala za premišljevanje sreče in nesreće člo-veške. Tedaj tukaj stanuje nas učeni rojak! Tukaj, kjer ni mogoče občiti se z ućenimi ljudini 9 kjer ni bukviša, pa tudi ne potrebnega denara, da bi si clovek kupiti mogel duševne hrane, — tukaj tedaj spravlja neutrudljivi mož bogate plodove bistrega svojega uma na dan! O tem samotném kraji pač popolnoma velja angležki izraz: „to enyoy one s s elf." Zato blagor temu, kdor dosti v sebi samem ima! Tak povsod lahko živi po besedah modrega moža, ki pravi: „Der viel an sich selber hat, gleicht der hellen, warmen, lustigen Weihnachtsstube mitten im Schnee und Eise der Decembernacht." Tako tudi samota svoje dobro ima. O mraku pride ljubljeni prijatel domu. Dala sva mu s tovaršem mojim ugibati: kdo da sem? Pa ni uganil zastavice. Ko mu rečem, da sem Vic ko, poštena ver- n zwei bovska duša, se mi ginjen verže na persi in Herzen und ein Schlag !" je zaklical tovarš moj. Ker je temna noč že svet pokrila, sva na povabilo Ijubega prijatelja pri njem čez noč ostala. Slovensk pisatelj sicer nima šampanjarja za svojega gosta, al ima kos doma- ćega kruha pa — pošteno serce. Disala nama je vecerja bolje kakor da bi nama bil dal kak bogatin v krasni sobani naj- i drazji soupé. Med prijaznimi pogovori so nam ure přetekle da sami nismo vedili kako. Pod streho podlipskega farovža je mala sobica, ktera je mene trudnega prijazno sprejela. Ne vem, kako mi je na misel prišla Juvenalova; Haud facile emergunt, quorum virtutibus obstát Res angusta domi. da je ozka sobica rodila to idejo „associationis." Mislim i Drugi dan sva z mojim častivrednim spremljevavcom Spoiniiiki na Dolensko 0 (Dalje.) Valvazor navaja še drugo zgodovino o zidanji in raz-dertji grada. Pravi namreč, da eden sinov Neže turjaške Oton ortenburški se je s svojim stricom Pilgromom III. zastran materne dedšine bojeval in turjaški grad razdjal. Okoli leta 1190 je Adolf turjaški r mmm * grad zopet na novo pozidal, al sin 10 let pozneje 9 leta 1200, se je zapletel njegov 9 Oton turjaški, na novo v vojsko z grofom goriškim in ortenburškim ter z patrijarhom ogiejskim, in tako je bil grad vkljub hrabre obrambe Turjačanov zopet razdjan. Posebno hudo je stopal patrijarh oglejski Turjačanom na pete, ker jim je še pred razdertjem turjaškega gradu razrušil tudi Gradišće med Turjakom in Nadliškom. grad, ki je stal na nekem homcu Kdaj je bil grad po tem razrušenji zopet sozidan f se ne vé natanko, ker se dalje o zidanji nič druzega ne bere, kakor da ga je leta 1511 potres razdjal, leta 1570 pa so ga iznova zidali. Vendar je mogel pozneje verlo dobro ob-varovan in zagrajen biti, ker se v starih listinah bere, da so leta 1528 mesca julija Turki v Krajno prihruli, vasi požigali, gradove ropali, ljudi neusmiljeno morili, al od Turjaka so bili srečno odgnani in je tukaj velika množica plačilo svoje kervoločnosti smert Kar se • v tice stavbě današnjega přejela, r a d ú, cr ima po dolgo trivogljasto,. od jutra proti zapadu obernjeno podobo Izhodni del v podolgo-okroglja8ti obliki bi utegnil najstareji biti; tukaj se kaže popotniku, ki od Kočevja in Ribnice pride, oni veliki gerb, o kterem smo zgoraj govorili. Ta stran gradů čepi na sinjem robu; že natura sama ga vsakega navala varuje. Zapadni del je tudi zlo terdno zidan in ima na vsakem koncu okrogljat orjašk stolp. od te strani, in do njega derži majhen zidan mostič. Severna stran gradů, kjer se nahajajo Vhod v grad je če se ne motim ar 9 rofove stanovanja, nosi podobo novejših stavb, m to priča, da je ona delo poznejih časov. Kar slavni rod Turjaških grofov zadeva, so se odlikovali oni skozi vse stoletja ne le v domovini, temoč sploh v vsem avstrijanskem cesarstvu; njih hrabre delà so slule od roda do roda. Od dveh posebno nam zgodovina spričuje, kako hrabri so bili Turjačani v boji. Eden, Andrej turjaški, je zmagal v boji pri Sisku na dan sv. Ahacija leta 1593 Turke popolnoma, o kteri dogodbi je pisal „lllir. Blatt 1843, list 22" sledeče: n času carovanja sultana Amurata je bila silovitost in okrutnost Turkov neskončna. Napadov, ropanja, kraja. , poziganja in morije ni bilo ne konca ne Avstrijanski cesar Rudolf je skuša!, naj velja kar koli, mir tako rekoč od Turkov kupiti; al Amurat, bolj pod poveljstvom svojih pašev stoječ kakor pa samolasten vladar, ni mogel ubraniti, da se je komaj storjeni mir zopet v boj spremenil. Poseben malopridnež med vsemi pa je bil Hasan, paša bosniški. Po rodu Lah, nekdaj kristjan in menih reda sv. Benedikta, je pobegnil iz samostana, zatajil vero 9 zapustila mirni podlipski kraj. Podlipskega pa je oble- se poturčil in bil je sicer hraber vojskovodja, al nenasitljiv tela pri najnem odhodu sercna otoznost, in solze, ktere so vampir človeške kervi in z lica padale na zemljo, v kteri tiči močna korenika mile sovražnik kristjanstva. Malo drugač kakor brez sultanove vednosti je spravil veliko so bile zerkalo lipe, nama jemaje in spomnivši se mnogih v ginjeno njegovo serce. Slovó vojsko skupaj in je hotel našim Sisek in potem celo Hor v f psic, ki so na obá naji letéle vatijo vzeti. Erdôdi, ban horvaški 9 in Eggenberg, vojaški poslednje leta, sem rekel prijatlu: Macte! venient, qui sine zapovednik v Zagrebu, sta hotla sicer sovražnikom iti nasprot; offenso, sine gratia judicent, etiamsi nunc omnibus tecum pa kaj bo majhno število naših zoper toliko silo turško! viventibus silentium livor indixerit." Ako se ne motim, sem Zato piše Erdôdi Andrejů tuijaškemu, horvaške in pri- pri postenem Seneku bral te besede. Domů gredé sem pogledal lego starega Nauporta in morske meje vikšemu poglavarju, in ga prosí pomoci AI lepo cerkev verhnisko, ktera očitno pričuje, da verhniški ospod dekan dobro umejo, kaj je lepo v takih stavbah. ur » Iz Verhnike sva se vernila sopet v Ljubljano. O dalnjih potih drugokrat. komaj 4000 jih pripelje ta iz Krajne in sosednih dezela. Zaupajoč v Boga in svoje hrabre ljudí se vzdigne Andrej turjaški, spremljan od podpoveljnikov: Adama Ravber-ja, Karlovca, m Prejmite serčen pozdrav. dragi stric, od Krištofa žl. Obručan-a in Milhara Rádern-a iz se zedini na Turovem polji z Eggenbergom in Erdódi-tom. unucica Svojega Skupaj se vzdignejo zdaj proti Sisku. Hasan paša ni hotel Vička. koj tega verjeti, da bi se naši na upor pripravljali; ko pa 20 resnico tega zve, priseze v s voj i prevzetiiosti, da hoče vse pomagača, kteremu pravijo de ver; on mora starašinu po do zadnjega pokončati. Berz veleva most cez Kolpo narediti, in vzame 25 tisuč najhrabrejših vojakov s seboj. Kakor divji zaliv se valijo proti Kristjanom. — Naši so se posve-tovali, kaj je v ti sili storiti. Vsi poveljniki so bili te misli, prositi po navadi tako-le: - • * ■ • ■ • i • v i 1 • v • w m * • » y magati rezati meso, kruh, potiče in vse drugo. Ko enmalo pijejo in jejo, starašiua izza mize ustane, pokliče starše in ženinovo žlahto pred-se, pa začne slovo da bi se malo nazaj umaknili in pricakali nove pomoci y samo Andrej turjaški se temu krepko ustavlja rekoc, ces, da „Vsaka tica poprej, ko se iz gnjezda vzdigne, ga še enkrat pogleda, no ga tako zahvali za dobrote, ktere je to bi umorilo junakost vojakov, ki so zdaj najboljšega duha ondi zadobila. Tak tudi Vaš sin, ljubi moji stariši, Vam navdani. Z uneto besedo svetuje na boj tako dolgo, da po- danes roko kušne no Vas lepo za vse dobrote zahvali, slednjič res sklenejo, Turke napasti. Na dan sv. Ahacija ktere je on od Vas, ljubi stariši, dobil; danes se bo vzdignil se sprimejo. Boj je silovit in strašen, — naši že omagujejo pa si bo šel iskat tovaršice. Da bi le Bog dal, da bi dobil toliki sili, al Andrej turjaški zbere v najvažnišem trenutku dobro zeno. s kteroj bi on in tudi Vi stariši veselje imeli ! svojemu sinu, ako se je kadaj Vani trop skušenih vojakov, jih uaduseno ogovori y da bi bila Ljubi y • V . stariši, odpustíte sramota, današnji dan preživcti pa zmagati ne. Zazene se kaj zameril, in dajte mu svoj žegeu. Kakor je Abraham . 1 • v m V« V • • 1 • ■ ■ v I . 1 ______V v - . ____. . __ s svojimi hrabrimi vojaki nad Turčine, srecno jih zmaga in . . ______. • « » V • m rr I • 1 Vf Izaka žesrnal, tako tudi Vi oče žegnajte Svojega sina. Ti, o v beg zapodí. Ko Turki vsi preplašeni do Kolpe pribeze, ljubi sin, pa nikdar ne pozabi velike ljubezni, ktero so najdejo ondi svoj most od naših podert. Mahoma se v vodo tvoji ljubi stariši do Tebe imeli; še danes v cerkvi pred zaženó in čez njo plavajo, al većina njih najde v valovih zegnanim altarjem zmoli 5 Očenašov iu češčenj Marij za smert, med drugimi Hasan paša sam, dalje sultana Amurat-a nje; pa tudi zanaprej bodite si dobri in se lepo zastopite; ljubljeni stričnik Mehemet, in še drugi štirje vojskovodji. — nikar, da bi bilo kaj gerdega od vas čuti, ali da bi vam Sedem dni pozneje je obhajal Turjačan svoj slavni vhod v bile pretesne stanovališča ali preozke vrata. Zdaj pa srečni Karlovec. ostanite bratje, sestre, sosedje no cela žlahta, dokler nazaj Zmage te se je vse veselilo; celó papež Klemen VIII. ne pridemo. Podajmo še vsi svoje roke našemu ženinu, srećo in žegen mu vošimo k njegovemu novemu stanu, da bi je pisal lastnoročno pohvalno pismo Andrejů Turjaskemu. V spomin tega slavnega dneva se obhaja še vsako leto v nedeljo po sv. Ahaciju v cerkvici sv. Ahacija, ki stoji na visokem hribu na severni strani Turjaka, slovesno cerkveno opravilo z zahvalno pesmijo. Tudi v Ljubljani se je po sporočilu slavnega Andreja turjaškega do 1809. leta obhajala ta dan vsako leto slovesná Božja služba; — od tistih dôb pa se opravlja vsako leto dné 22. junija tiha podajo na pot do neveste. sv. maša, pri kterem opravilu nosi duhovnik mašni plajš, ~ dal, da bi se na tem svetu lepo zaderžali, enkrat pa Bog vsi vkup prišli v nebesa in se tam gostovali z Bogom Očetom, Sinom no sv. Duhom. Zdaj pa pimo na čast sv. Sentjanžu, da bi bil on naš tovarš zdaj no celi čas našega življenja!" Na to zacnejo godci vižo Sentjanževe pesmi y in se Ko pridejo do nevestine hiše, najdejo duri zapeřte. V hiši je vse tiho. Zdaj stopi starašina k vratam in poterka na znotranji strani plajša omenuje o na vrate rekoč: „Hvaljen bodi Jezus Kristus! Dobro iutro ki je napravljen iz obleke silovitega Hasan a pasa. Pergamentni listič kratkem dogodbo vojske in opominja mežnarja, lačilo le vsako leto na omenjeni dan pripravi za Božjo službo, sicer naj ga pa v slaven spomin! Ne tako srečen kakor Andrej turjaški je bil Her-bart turjaški, ki je pri Budaški 22. septembra 1575 v boji s Turki storil junaško smert. Po svoji kervolocni navadi naj to ob- Vam Bog daj!" Na to mu notri nevestni starašina odgo von : ..Amen, na večne čase. Bog daj !" yy skerbno hrani in varuje, potomstvu Na to se vrata odprejo; svatje v lojpi odkriti stojijo, starašina in dever tudi postojita. Starašina zopet začne go- Ijudi; imamo seboj voriti tako-le: „Mi smo dobri no pošteni danes mladenča, za kterega tovaršice išemo; šli smo za je pa nad vašoj hišoj obstala; zato pa jez zvezdoj, ktera so njemu kakor tudi njegovemu adjutantu Miroslavu tudi mislim, da bomo tukaj dobili, cesar želimo; mi smo se Višnjogorskemu Turki glavo odrezali, ju v znamenje že tudi poprej nekaj dogovorili; dali smo tudi na znanje zmage v Carigrad poslali, tam jo oderli in s slamo natlačili, duhovni no deželski gosposki no celi naši fari ; ker se pa Turjaška rodovina je pozneje kupila te glavi za 8000 zlatov; noben zaderžek našel ni, tedaj jez mislim, da tudi pri še dan današnji se hranujete v turjaškem gradu. (Dalje sledi.") Narodne šege štajarskih Slovencov Žeiiitovanje okoli Rogatca na Štajarskem. Vas, oče starašina, ne bomo zaderžani; jez že imam seboj tovarša, kteri bo nevesto našel, pa tudi mislim, da se bomo lepo zastopili! Na to se starašinata vkup za mizo usedeta, dever gré pa neveste iskat, ktera je navadno v kaki drugi sobi. Zdaj je li y Kadar oče sinu nevesto izbere y grejo oce, sin ženin in na še en mož kteri se starašina imenuje, na nevestni pripelja dever staro babo, in praša : Oče starašina to ta prava? Al starašina se smeji in pravi: Cisto nič ni ta za nas; daj jo godcom, če jo oni hočejo." Na to pri 111 pa PC III'S fJ , rviui l OV CIUIUOIUU IIUVIIUJV J U" uv. vuvui iu uu « « u , «mj J" ^uuvuiii , vv j« muvvjv. ^ . V. r * * dom pozno v sredo zvečer. Ko v hišo stopijo, reče sta- peljá dve mladi deklici v belem oblačilu in z vencom na v • rasina: „Hvaljen bodi Jezus Kristus; dober večer Vam Bog f« . »-j-»----------- --------7 ------ ----------. v . ° Potem si roke podajo in povejo, zakaj so prišli. Pa pravijo jim družice ali „kranceljungfrave glavi ; praša: „Oče starašina, u daj ! neveste ni v hiši, ker je preci vedila, po kaj so možje prišli, odgovori starašina ali so tote?" „To je že cvet y a in Zdaj mora starašina nevesto poiskati in jo poprašati, ali ji je ženin všeč. Ce ji je po volji, jo v hišo pripelja. Potein vodilo: „Ali je ni. u Zdaj pa sad še le ni.u Na to pripelja ta?" „Tota je za te, pa za ženina še le pripelja nevesto. Godci zacnejo popotnico napravijo dobro večerjo, in ženin dá nevesti aro, navadno (marš) gosti, svatje zunaj v lojpi pa vriskati, in tako jo po 5 do 10 kron. Berž drugi dan grejo že k svojemu župniku sadijo za mizo, pa ne k ženinu, ker se ništa zarocena, ali fajmoštru v zapis; tretji dan grejo ženitninsko pismo Zdaj pridejo vsi svatje k mizi, in zopet se nosi jesti in dělat, in v nedeljo sta že pervikrat oklicana. Zdaj se „zarkitt ali „zaroki" zacnejo Nevesta je „v žarkih" se pravi y da nič več ne sme sama nikamor. piti na mizo ; kmalo zacnejo zdravice piti eden drugemu. Vse je veselo. Al veselje ne terpi dolgo, ker nevestini sta- Ljubi moji rasina kmali vstane in zacne govoriti tako-le: yy Ženitnína se v pondeljek začne. V pondeljek jutro za- svatje! Čas je přišel, ura je pritekla, da se bomo mogli rano že pridejo godci k ženinu; tam se zberejo svatje, vzdigniti no podati kamor smo se namenili, ker zegnani Pri zvonovi nas že kličejo k sveti maši. Saj, ljubi oče in mati kterih je po navadi 6 do 12, kakor je žlahta velika, nevesti je tudi toliko svatov. Vodja teh svatov je stara- te neveste, dobro veste, da danes bote poslali svojo hcer šina, kteremu morajo vsi pokorni biti; starašina pa ima na pot, po kteri je še niste pošiljali no je tudi ne mislite 21 več ; odpustíte ji, če se je v • kaj zaměřila; sreco ji vosite Prišedša v veliki gozd se usedeta pod senčnato dřevo no dajte ji svoj žegen! Ti pa, ljuba nevesta, zdaj bos za- in brat veli svoji sestrici: Napraviva si z veseloj godbo pustila svoj ledik stan in boš žena postala; prosi si zatorej in milim petjem dobro voljo: ti boš sladko pela, jaz pa danes od vecnega Boga, da bi Ti dal, kar Ti je na duši bodem rahlo na goslicah strugal. Počneta , in skladalo se no telesi potreba; priporoci se tudi ljubi Materi Božji bi tudi ona za Te prosila; lepo poslušaj, kar Te boj naj du- hovni gospod učili no po taistih svoje no boš srečno v svojem zakonu živela; mi pa, ljubi svatje globoko jima je kakor bi se Vile planinkinje glasile. To uslišavši razbojniki, kteri so ravno v tistem logu svojo pušino imeli^ njihove nauke v sercu ohrani pridejo ju poslušat. Neman dvanajst tolovajev in jihovega vljenje ravnaj ; tako bodes srecna zena si tudi premislimo 5 da nismo tukaj i da bi le pili no poglavarja opaziv vstane, izdere mec, kterega mu je oca sporočil rekši: „ako bodeš v sili, maši krepko z njim in vse se bo podiralo kor bi kosec na travniku kosil", poseka jedli, temoč da bi tudi vecnega Boga prosili, da bi tem vseh dvanajst s poglavarjem vred. Be)an i pa se je raz-novo zarocením ljudem svoj žegen obilno podělil. Podajte, bojniški poglavar zeló dopadel, milo se ji je tožilo po njem ljubi oče no mati, svoji hčeri zdaj roko in žegnajte jo v al ni vedela, kako bi ga vzpet oživila. Ne man u se je j y imenu Boga očeta, sina no sv. duha. Podajte ji roko tudi dobro zdelo, da so tolovaji svoje zakotje v tem logu imeli bratj no sestre, znanci no sosedi no vsi svatje, in srečo in je rekel sestrici: Pojdiva po šumi iskat; če najdeva ji J vosite v njeni novi stan. Ljuba nevesta! obdarovali Te ne hovo bivališče, lahko ondi do smrti živiva. bomo z dnarjem kakor je nekdaj pri nas navada bila y al darovati Te černo z lepimi rožicami, in sicer: damo Ti ru Ne gresta daleč, pa že zagledata kolibo, kder so raz bojniki stanovali. Všedša v hišico najdeta razne reči, ktere so za gospodarstvo potrebne. Prvo, kar je Ne ma na jako mikalo, so bile strié na klinu; te hitro sneme rekši sestrici: Jaz pojdem na lov in bom nama za živež nekoliko zverjadi nastreljal, ti pa nama dotle doma lepo gospođini. Obesiv strié na herbet je odšel; Belano pa je vedno v • dečo gartrožo; kakor je lepa rudeča goreča, tak naj bo Tvoja ljubezen do Svojega novega ženina tudi zmiram druga roža Ti naj bo žolta vijolica; : tak goreča in poštena; ona na tihem raste, lepo diši je podoba ponižnosti bodi tudi Ti ponižna žena, dobra soseda in poštena mati; nikar se ne povzdiguj čez druge, ampak tiha dobre delà mikal razbojniški poglavar dasiravno ubit; sem in tam je dopernašaj ; — tretja rožica je zeleni rožmarin, kteri je premišljevala, kako bi ga oživila, kar na oknu piskrič za- zeleň poleti no pozimi y pa se ce se tudi posusí, mu zlahni gleda, kteri je zvunaj imel prikeljen listek in na tem tako duh še ostane. Tak tudi Ti bodi stanovitna, ako težave čez le napisano: „Ce kdo koga s tem oljem pomaže, akoravno Tebe pridejo; ljubezen do moza Ti ugasniti nikoli ne sme. je že dva dni mrtev, mora oživeti." Sestrica vesela vzeme j V • m • i« • • tu Va«. a V ^ V V # • » ~ ~ . V Tote rožice Ti mi darujemo; spomni se jih veckrat dal tako da loncek, se pasci k umorjencmu razbojniku, ga pomaže po In res! m rt vec k Ti bo tvoj zakon le vesel jarm ! Da bi pa Bog bi mi po teh potih enkrat se veselili v^nebeški gostii z času spregleda, se počne gibati, vstane in gré z njo v to temenu, sencih, zatilnjaku in po ranah. Bogom ocetom, sinom in sv. duhom lovajski brlog. Belana mu je povedala, da je bratec odšel Zdaj se pa sentjanzevec napije. Ako so pa oce ali zverine streljat in náskorem pride domu; oživljeni razbojnik mati mertvi, mora pa se starašina tudi njih spomniti po ji pa veli: ne bomo se dobro pogajali, kedar tvoj brat pri- navadi tako-le: „Jez se oziram gori in doli, al enega člověka ne najdem. Ljuba nevesta, Ti bi zlo rada vidila svo- znebiva: jaz se skrijem pod sedsi me pri tebi ugleda. Ves kaj naj storiva, da se ga pa se bolna na- posteljo, ti jega oceta tukaj, da bi jih je Tebi roko podali; al roka Božja k sebi vzela; oni so že pravi, in kedar domu pride, mu reci: Ljubi bratec, ne vem y tam na pravici lej usmiljenega serca so bili egiptovskega Jožefa bratje so slišali iz jame studenca klicati smilite se u 5? bratj usmilite se y ne- ker oh kaj se mi je pripetilo, zbolela sem; ti bi mi morebiti po mogel. Ne daleč odtod proti solnčnemu vzhodu v nekoj otlini so i al še bolj žalostno Tvoj oče vpijejo iz volkovje, idi tje po volcjega mleka ; to bi mi brzcas jame hasnilo. Volkovi pa so ondi tako hudi, da cloveka hipoma strašnih vic: ,^ljuba hči, usmili se, oh usmili se svojega razcešejo, in po takém sta se ga hotela znebiti. Če pa oceta; jez sem te lepo izredil no za te skerbel, al zdaj si ti odonod domu pride, ga pošlji v drugi brlog proti severu; me pozabila." Zmoli Ti danes za nje z andohtljivimi besedami ondi šče hujši medvedi svoje skrivališča imajo, in pri njih dva Očenaša no prosi vecnega Boga, da bi On Tvojega naj prosi medvedje zvare. Ako bi pa se utegnilo prigoditi, da oceta, ako so se v martri, iz taistih resil." bi tudi odonod se povrnil, naj ide v tretjo jamo proti zahodu, Zdaj se podajo na pot v cerkev, ker ob enajstih že kder so levi doma; odtod se gotovo več vrnil ne bode. morejo v cerkvi biti. Pervi grejo ar odci, za njimi dva sta rašina y za njima grejo ženin in družice; za temi nevesta Ta naklep je sestrica mahoma spolnila. Ljubeznivi bratec je obložen z nastreljanoj zverjadjo vodila in dever, potem pa svatje vsi lepo po versti. Ce na domu přišel in sestrico na odru bolno zagledal. Prestrašiv kak hrib přidej «kaj o y ), )0 da je veselje. ar » odci zagodejo, svatje pa poleg vri- se jo hitro popraša, kaj bi ji bilo; ta pa mu odgovori ta (Ko sledi.) ko-le: „Ljubi bratec, na smrt sem zbolela; idi proti soin cuemu vzhodu v globoko otlino, ondi so volkovje; poprosi volčico, da ti mleka dá; to bo mi najbrže hasnilo. Neman odloživ torbo in strié gre serdčen tjè pa zaprosi volčico za mleka; ona mu hitro podari ne samo mleka, temuč mu šče voice rekši: Zeni je tudi s soboj. to šče bo ti Neman in Belana Narodna pripovedka. Zapisa] Raićev B. prizene y Nek ubog pa pošten oca in mati sta imela sina Ne- nekda pomagalo. mana in hčer Belano. Na smrtnoj postelji sta oca in Zahvaliv se odrine in prinese Be lani vrastvo y voice mati poklicala svoji deteti k sebi in jima srdčno priporočila, pa v hlevič zapre Za nek čas mu sestrica vzpet veli: Dragi moj bratec, meni ničesar ni bolje; idi proti severu, ondi najdes med- da se do smrti nikdar ne bi zapustila, temoč v vseh nad-logah in nesrečah si pomagala. Bela žena je s svojo bridkoj kosoj pokosila očiiio in materino življenje: Neman in Belana sta žalujé ostala sama hasnilo. Neman malo tožen se napoti hoté sestrici pomoci; od vsega voljnega sveta zapuščena. Neman je sedaj rekel kedar je do brloga prikrožil, je že medvedinja zvunaj stala vede poprosi medvedinjo, da ti mleka dá, morti bo mi to B e 1 a n i : Veš kaj doma ne moreva živeti, jaz znam in ga čekaje popitala, kaj bi rad y on pa je poprosil mleka ugodno strune na javorovih goslicah s šibkim ločecem za bolno sestřičko. Ta mu hitro dá in šče ponudi med-gladiti, ti pa kor slavíček v košatém gajiči sladko prepe- vedče, velé: Vzemi si je, to ti bo šče nekda na hasek. S vati; hodiva dalje po svetu, morebiti bode se nama kde tem se domu povrnivši vraštvo Indi bolje godilo kor doma. Mahoma se napotita ter gresta. v hlevič potisne. zroči sestri, medvedica pa Bel ana mu tretjič veli: Moj mili bratec, tudi to zdravilo mi ni pomagalo ; brzčas bom morala umreti ; idi šče v tretjo jamo proti zahodu k levom, morebiti bo mi levinje „Presvetla kraljica, moja zaroćnica! Tvoj rešnik in zaročnik* 6e je z dalnjega potovanja s sestricoj povrnul in hotel naravnost v tvoje poslopje iti, pa straža pred gradom me ne pusti vniti.u Neman tvoj rešnik, pozojev ubojnik. Ta listić je dal volku in ga z njim k kraljici poslal. Volk mleko hasnilo. Tudi sedaj jo je posluhnil, čeravno žalostěn mislé, levovje mi gotovo kozo zmerijo; al oporoke svojega ne bojè se straže in ne maraje za njeno prepoved je trdno očeta in matere nikoli ne pozabim. Pristopal je drhtaje do stopal k kraljici; po poti se je v mladenča spremenil in všedši v kraljičino stanico ji je pisemce dal. Ali brez od se je moral vrniti, ker nevesta mu ni verjela. in glej, levinja ze pred brlogom cakaje ga je levje jame, poprašala, kaj bi rad; on pa je rekel: mleka za svojo bolno sestrico. Hipoma mu ga dá in sce tudi levče, povedavši: govora to bo ti nekdaj pomagalo. Neman togoten posije medveda, pa ravno s takim uspehom Srečno se domu povrnivsi je kor prej, in tretjič leva. Nevesta tretjokrat prebravši toisto mleko sestri podařil, levče pa v hlevič porinul. Belana se pisemce posije svojega služebníka po njega, stražarjem pa je čudila jegovi moči in srdčnosti ter uprašala, kako je to, odgovoril : Ni cesar da te niso zveri raztrgale? Neman pa je se na svetu ne bojim, dokler sem svoboden in desnica z očetovim mečem krepko veli odstopiti. Všedšega mahoma spozna, da je njeni rešnik maše; samo tadaj bi oslabel, če bi ga obine, izvoli za svojega moža iu kralja ljivca pa so zveri raztrgale. ». y onega prekan Dosti let sta srečno zivela, ter posebno za blagor svo bog pa je njune blage mi kdo palca na roki zvezal. Sestra, skopavši se iz po- jega ljudstva skerbela; beli stelje, vzeme žilavo nit in poskusi roki zad na ledovje pri- vične in poštene namene podpíral. Belana je ostala prva pra V • gnivsi mu palca trdno zdrgniti. Na to pa skoči razbojnik kraljičina služebnica, zveri pa so spremenile in se nikoli izpod postelje rekši: Sedaj jaz hočem s taboj ravno tako več ne povrnule. Bile so namreč beli duhovi in Ne man u narediti kakor si ti z menoj in z mojimi tovarši; sedaj ti k sreči pomagali, je smrt gotova. Neman uzrev oživljenega razbojnika je ostrmel, pa ni na dalje o tem popraševal, temoč rekel sestrici: Mila mi sestřička! koliko sem se jaz za te trudil in skrbel, ti pa me sedaj smrti predaš. Odveži šče mi kon- čimar palca na neke hipe in mi na smrt zapoj. Belana v v sce se ga je toliko usmilila ter mu palca razvezala ; Neman pa zgrabiv naglo svoj mec, in kor bi se zblisnilo razseka tolovaja na drobne koščeke, sestri pa reče: To imaš svojega blagega Ijubčeka, kteri me je po tvojih na-klepih hotel ubiti! j \ Dopisi. Iz Siska 9. januarja. Dasiravno smo dobili iz Dunaja in druzih mest mirniše dopise, je tukaj vendar le malo kupčije. Prodalo se je přetekli teden kakih 1000 vagánov pančovanske pšenice po 3 fl. 27 kr. ; 1000 vag. bečkereške po 3 fl. 36 kr., 1000 vag. sirmiške tursice po 2 in 500 banaške po 1 48 kr. Kupca je malo; mraz je precej Be I ano pusti v kolibi, vzeme svoj meč in tri zveri neko mesto. Všedši da je vse s črninoj oblečeno, popraša nekoga, ki velik, vode vpadajo pa vendar še ne zmerzujejo. Iz Zagreba 14. januarja. Kako radi francozki casniki ter gre križem sveta; pocasi pride v zagleda, mu odgovori: ga je ravno sretel, kaj nek to pomeni ; ta pa Pod tem mestom leži pozoj, glavo ima pod rekoj, ktera mimo mesta teče in grozi nam celo mesto zrušiti, če bi mu vsak teden deklice ne darovali, ktero pri mostu glavo iz reke pomoliv požre; že vse nam je pokončal, in dnes pride kraljeva hčer na versto. Tudi Neman je stopal proti reki, da bi se otožne vcasi kakosno „prav debelo" iz avstrijanskih dezel svetu pravijo, smo se spet te dni prepričali, ko smo brali, da pariški časnik „Presse" v izvirnem dopisu svojim braveom pripoveduje, da so se Za grebeani spuntali! Da Francozje dostikrat ne vejo, kaj se par milj zunaj njih dežele godi, in da njih časnikarji podučeni, naj že bo, tudi v zemljoznanstvu niso dobro al da si dajo take kvante natve-zati in da jih brez premislika trobijo po svetu, to je vendar prečudno! dogodbe udelezil, kar zagleda duhovnika, Meri je solznato deklico v crnino zavito na most sprevajai k pozojevemu zrelu. Vse ljudstvo je strašno žalovalo za Kraljevno, samo Neman je junaški stal ter se ponudil nesrečnico oteti. Novice** prinesle pod št. 2, beseda zaostala ali v pisnem peresu ali Iz Podlipe. Ker je v mojem spisu, ki so ga „ V» 't« Í5 Če jo resiš y Množica je k času jela kričati na vès glas: bodi naš kralj in jeni zaročnik." Kraljevna bledá in přepadena ter že skoro brezsvestna se mu je ponudila za za-ročnico, čeravno ni rešniku verovala, da bi mesto řešil in tudi njo. Osodni hip je dotekel, pozoj pomoli svojo peklensko Večkrat se mi je že irttprijetno v tisneni predalu, naj jo tukaj dostavim za popravo D. Kandler Subokrine deva krog Buzeta in Roča, Ka tale pa krog Postojne. zdelo, da dopisniki raznih časnikov, ko omenujejo zgodo-vinske reči, se ne ozérajo na novejše zgodovinske preis-kave. Tako je s Privinatovim gradom Moosburgom, ki solnograškega g reke Sale na Ogerskem, ne neimenovanca stalo pa poleg reke Savi ne glavo hliniti f y zrelo se široko razgrne hoté nezno daritvico po- ga doleti Nemanov pa namesto blage žrtvice bridki meč ter mu gnjusno keblačo na dvoje razkole, zveri priskočijo in glavo na solnčni prah raznesejo. je po dobrih rokopisih pole na Stajarskem ; vlansko leto ga je v ,,Volksfreund-uu Wagner zopet iskal v štajarski savinski dolini! Tako je zopet s starim rimskim mestom , ki je stalo gosp krog 1 a, Ugibali so kdaj, pisejo vcasi Vsa drhal ga konec ljubljanskega močvirja. , IH „ Il f I I še zdaj, da se je zvalo Magnus vicus, ker je na dveh je hvalila in slavila rešnika, kraljevna rimskih kamnih stala čerka MAG. VIC. Pa teh kamnov se ga je z zvermi vred v grad sprevajala in se ž njim za- je eden našel na Verhniki, za druzega nisem ročila. Vendar pred porokoj se spomniv svoje sestre mogel zve y je sel nahaja tudi drugod, vici, to po njo in jo s soboj privedel. Ali pot je bil delešnji in obilno časa je dotle preletelo. S sestroj přišedši je hotel g i ster • __ ___ _ v grad k mladoj kraljici iti, pa straža mu je prepovedala „Dorfmeister", „Biirgermeister." Po takem še zdaj ne vemo nji ne sme, ker se ravno na poroko kako je bilo ime starému kraju poleg Iga; jez sem en diti: ali v Ljubljani ali na Igu. Znamenje MAG. VIC. se in starinoslovci ga razlagajo za Maje poslovenjeni župan, ponemčeni 9 reksi: dnes nisce k odpravlja. To uslišavši je ostrmel in premišljeval, kako bi krat ugibal, da gornja Emo na (Emona superior) to moglo biti, vsej sem jaz njeni zaročnik. Dokler je Neman potoval, je nek zvit hlapec šlišaje y pa tudi to se mi ne kaže pravo Hicinger. ....... ^ .. jv llvn „.„^v Iz Ljubljane. Ko smo precej v pervih listih letošnjih kako se je z Ne manom pogovarjala, njemu sovsema enak „Novic* našli spise gg. Terstenjakove in Hicingerjeve, smo se kraljevni priliznil in rekel: Jaz sem ravno tišti, ki te se spomnili besed, ki so pred malim časom stale v nemškem je smrti otel; zveri so mi razbežale, sestre pa nisem več časopisu „Oesterr. Volksfreund." Ondi je gosp. dopisnik iz našel; in tako je mlado kraljico prekanil. — Neman žalostěn Ljubljane hvalil oba imenovana gosp. pisatelja, ki delata napise kraljici drobno pisemce tako-le: * ) P e r v o je pravo pa brez zamere r Pismostavec. ■ Ili ! - 23 4 eden vec na jezikoslovnem, drugi bolj na zgodovinskem polji ljube domovine naše. Ravno tišti dopisnik je hvalil že tudi pred daljšim časom oba pisatelja, ko je naznanoval poto-vanje gosp. Terstenjakovo po Kranjskem. To nas je pač veselilo, in hvaležni smo neznanemu gosp. dopisniku, da tudi nemškemu svetu oznanuje delà naših slovenskih rojakov. Le eno nam v poslednjem dopisu ni bilo po godu, namreč beseda, da imenovana pisatelja svojih izdelkov ne razglasujeta v kakern nemškem časniku in da sta přetečeno leto pisala le v „Novice", ker one nimajo bravcov, stvarjenih za take reči. Zoper to moremo protestirati, ker je preveč rečeno. „Novice" imajo od nekdaj zlo različne bravce, od pro-stega kmetiča do najučenejšega gospoda, in zatorej je njih j obsežek tudi mnogoversten, pa večidel tako osnovan in ( tako napravljen, da je većina sostavkov vsakemu bravcu primerna. Gosp. Terstenjak o vi spisi so učenim možem kaj dragi in dobro vemo, da jih nekteri komaj dočakujejo; g. Hicingerjevi pa se tudi večidel primerjajo manj učenim. Novičar iz domaćih in ptujih dežel. Iz Dunaja 18. jan. — To je bil teden poln strahu pred vojsko! In čeravno mora, ki se je — kakor je našim bravcom znano — na novega leta dan vlegla na persi cele Evrope, je še nikakor ni tlačiti nehala, se je oblačno politično nebo vendar toliko zvedrilo, da se na vrat na nos ni bati hudega, ako nenadoma spet ne pribučí kak vihar iz zahoda. Dajmo ob kratkem pregledati današnji stan. Ogovor kralja sardinskega, s kterim je začel unidan deržavni zbor in kterega je, kakor je poslednji „novičar" rekel, ves svet vedeno pričakoval, ni ravno že vojske pridigoval, pa tudi ni prinesel oljke mini. Rekel je kralj med drugimi řečmi v svojem nagovoru, kterega je cesar Napoleon nek 4 dni v svojih rokah imel, da „obnebje ni jasno, — da pa příhodnost bo srečna, ker se naša politika upira na pravico in na ljubezen do svobodě in domovine; — naša dežela, dežel i ca sicer po obsežku, si je veljavo pridobila pri velikih vladah evropejskih, ker je velika po m i si ih, za ktere se poganja in s kterimi se přikupuje svetu; spoš-tovaje pogodbe vendar ne moremo biti brez občutka za žalostné klice, ki se do nas razlegajo iz tolikih laških krajev; močni v edinosti, zaupamo v svoje dobre pravíce in pričakujemo pametno in krepko sklepe Božje previdnosti." Da je ta ogovor, čeravno nič gotovega ne pové, iznova prestrašil svet, so najbolj kazale obligacije, ki so v Parizu in na Dunaji koj drugi dan dosti manj vredne bile. Al počasi se je osupnjeni svet spet zdramil, ker vendar pri vsem tem še ni nič gotovega vidil, kar bi že zdajci na vojsko kazalo. Res je, da francozko ministerstvo vojske in mornarstva velike priprave delà, živež za armado in střelivo skupuje, vojne barke oborožuje in svet z vojsko straši, al od druge strani so začeli parižki časniki, kterim vlada svoje misli vdihuje, Francoze tola-žiti, naj se nikar zatega voljo še vojske ne bojijo, in ta glas so povzdigovali toliko bolj, kolikor več so brali v an-gležkih in pruskih casnikih, da na Angležkem in Pruskem ne maiajo za to, kar Francoz naklepuje. Al preden se bo ta klopčič izmotal, ki je zdaj toliko zamotan, se mora kaj g o t o v e g a z g o d i t i, da se nemirno valovje spet popolnoma vleže. Vse kaže na to, da bo cesar Napoleon spet po sili hotel zbor v Parizu imeti, kteri naj poravna homatije laske. Ali se bojo pa vlada avstrijanska, angležka in pruska udale ti silovitosti? je veliko vprasanje, ker vsaka vlada si mora varovati čast svojo, da se ne „uklanja tujeovi pêti." V marsikteri zadergi je našla sicer že diplomacija pot, po kteri se je častno poravnal razpor; ktera pot bo o tej zadevi prava? je še zastavica, ktere uganjka še ni znana. — Kako zlo so kurzi obligacij in akcij omahovali od 3. do 15. dneva tega mesca, se vidi iz zapiska, ki ga je dunajski časnik „Presse" sostavil; tako, na priliko, so obli- gacije cesarskega p os oji la, ki so pred stale na 85 il. nov. dnarja, padle do 79, pa se zdaj (15. januarja) spet vzdignile do 82; — 5percentne m et alike so od 84 padle na 78, pa si spet pomagale do 81; bankne akcije so od 998 8poderčniIe na 930, pa se spet vzdignile do 979; kreditne akcije so od 242 padle na 200, zdaj spet stojé na 221 itd. — C. k. svetovavec gosp. Brentano se je te dni podal v London, da bi tam za našo vlado dnarja na posodo dobil, in kakor „Presse" piše, je že gotovo, da bojo Rothschildi posodili 52 '/j milijonov gold. nov. dnarja (za 5 od 100). „Presse" pravi, da bi utegnilo to posojilo za naše dnarstvo dobro biti, ker bi ko van ega d nar j a prišlo v naše cesarstvo in bi še bolj pomagalo, da bi du naj s ka banka môgla v g o to v em dnarji plačevati. — Ker bi nova rekrut na postava preojstra bila za študente, so Cesar 29. dec. I. I. milostljivo dovolili, naj za šolske učence veljajo predpisi tište postave, ktero je c. k. ministerstvo oklicalo 6. nov. 1851. — Ker smo za gotovo slišali, da na prošnjo prečastitega ljublj. škofijstva so tudi učitelji ljudskih šol, naj imajo gotovo ali le začasno službo, vojaščine oprošteni in se tedaj povsod mi-lostno oziranje na resne potrebe kaže, smemo veselo upati, da tudi kmetijstvo bojo dotekle kake p o laj š ave zastran rekrutbe. — Po c. k. ministerskem ukazu je bilo že pred pre-povedano, da iz našega cesarstva in skozi naše cesarstvo se ne sme nobeno orožje in strélívo v Serbijo, Moldavo in V al ah ij o voziti; po najnovejši prepovedi pa tudi ne sme solitar, žveplo in svi nec v imenovane dežele. — Sliši se, da se ima vsled višjega zaukaza tarifa na vseh železnicah našega cesarstva pregledati (revidirati), ker visoka vlada ne dovoli, da bi novi dnar izgovor bil za poviša nje vožnine. Res bi bil tak pregled zlasti pri dunajsko-teržaški železnici potreben, ki je tarifo v več rečeh dosti podražila. — Kupčija z una njimi dežela mi je bila pervih deset meseov leta 1858 precej dobra, in kolikor bolj se je leto svojemu koncu bližalo, toliko bolje je napredovala. Memo leta 1857 je donesla 1858 samo col ni na 1 milijon 610 tavžent in 275 gold, več dohodkov. — Vojaki, kteri grejo v Lombard ij o, ne priza-devajo — kakor dunajski vradni časnik „Wien. Ztg.u za-gotovlja — nič druzih stroškov več, kakor jih ravno pošilja nje samo stane. Iz Lombardije in Beueškega. Iz Milana se piše, da grad in vse kosarue so polne vojakov. Novi policijni predstojnik, gospod Stro bach, iz Linea v Milan po-klican, in tudi Ljublj an čari o m kot priljuden in moder mož znan, je nastopil 10. dan tega mesca svojo službo v Milani. V tem, ko v Benetkah vse miruje in se ni še nič nepo-stavnega zgodilo, se pa sliši iz drugih krajev zmiraj kaj novega. Tako so 12. dan t. m. padovanski študentje rogo-viliti začeli, pa armada jih je kmalo upokojila. V Trevizi je namreč umerl profesor fizike gospod Ber. Zambra; v oporoki svoji je željo razodel, naj bi ga v Padovi pokopali; vsled te želje je bilo res truplo njegovo v Padovo pre-peljano, kjer so ga študentje z največjo častjo sprejeli; čez noč je bila truga v cerkev postavljena in drugo jutro je imel pogreb biti. Ko so pa študentje slišali, da je bil pred določeno uro pokop, so vreli na pokopališče, trugo iz-kopali, jo z velikim puntarskim krikom ovenčali, in potem se kričaje vernili v mesto. Tù se je unel še večji hrup, pa kmali je bilo vsega konec brez prelite kaplje kerví; vse-učilišče je na višje povelje zaperto in vsem študentom, ki niso domači, je bilo zaukazano, berž Padovo zapustiti. Iz Krakove. Da bi bili tù zasledili kak hud pre-kucijsk naklep, ni res; res je pa, da so kakih 60 sumljivih ljudí zajeli in jih na Dunaj v preiskavo peljali. Tudi v Tarnovu so nektere zaperli. 24 Iz Moravskoga. V Bern i in Olomucu se pri- pravljajo, spomin upeljanja keršanske vere po sv. Cirilu in Metodu na Moravském pred 1000 leti, slovesno obhajati. zavoljo tega v T 13. dan t. m. Ta ženitev ravno daj daje politikarjem spet marsikaj ugibati Iz Angležke D bor se bo 3. dan pri Iz Ogerskega. Tolovaji, kteri so unidan pošto blizo politične homatij « • V « • •• 1 • V««, vtI rk Ir n i KaH n hodnjega mesca začel. Ce ne bojo poprej dan današnje poravnane, se bo pa spet na uho ze Peču h a oropali, so prišli pravici v pest. Dnarje so večidel vse dobili, samo 1700 fl. še manjka. Kmetje pečuhskega vleklo, kaj bode kralj voru rekla. k v zacetnem ogo okraja so bili roparji. Iz Tiroljskega. Pretečene dni je bil znani pater Olivieri s 19 zamurčki v Inšpruku; peljal jih je na Koroško v razne samostane. Iz Serbije. lz Belega grada 14. januarja ob poli sedmih zvečer (po n Punch" tukajšni zabavljiv časnik, je bil 6. dan t. m. s u pod policijsko klop položen, ker je dal natisniti o le on a, kako se ravno na vso moč v P podobo cesarja Nap napenja j da bi k Italij obul pa je ne more (Laška dežela je, po obrisu sk podobna, in pote telegrafu). „Ravno sedaj razglašajo ka je ona zabavlj none veselo novico, da je Kabuli Effendi skupščini na znanje Iz Belgije ? dal da pa da je turška vlada kneza Miloša poterdila; , dokler sam ne prevzame vladařstva, ima si na- ff apravljena). Iz B r u s e lj a. poskam ukazalo, naj od nun poberaj Dnarstveno ministerstvo m es tni ka izvoliti. Skupščina je odgovorila, da to ne more je davkov8kim obertnijski davek večidel s tem, da dekleta podučujejo Nune v belgiskih samostanih biti ? ker zunaj dežele serbske taka reč ne more veljavana biti; dokler knez sam ne pride V • bode skupščina njegova na i se pecaj o p k e (špice) ples ti, in tako si prislužijo veliko dnarja, ker večji del slavnih belgiških špic je delo pridnih nunskih rok. Ako ta mestnica. V mestu je vse zidane volje. u Od odstavljenega obertnija nese našim nunam veliko dnarja kneza K a r a gj o r gj e v i ć a pišejo dunajské novice, da misli giski časniki knez vprihodnje na Dunaji bivati, kamor je že poslal ve- P1 pravijo bel ni ravno krivično, da se od nje pobera davek, če že vse na svetu mora z davkom oblo- or ř? old., čino svojega premoženja, ki se ceni na 3 milijone in ga je izročil dunajskim bankirjern. Iz Italije. Iz Rima. Bolni pruski kralj obiskuje vsaki dan, če je vreme lepo , zanimivosti rimskega mesta zeno biti al to ni pi pot, da brez vsega vprašanja 5 na vrat na nos tudi nunske špice podveržejo davku, ker samostanski davek je tako čista nova reč, da se bo marsikomu nepravičen zdel. bližnje peš, daljniše pa v kočii. Iz Napola. 61 najimenitniših političnih jetnikov je kralj te dni pom i lost i I proti temu, da zapuste dežel o. Ali je storil to v spomin ženitve svojega sina, ali pa, da je hotel francozki vladi pokazati, da je milostljivši memo nje, se ne vé. Slovstvena novica. Krasni almanah, v našem listu že omenjeni „Leptir u ki ga Iz Sardinskega. „Gazz. Piem." piše, da sardinska vlada, ko je slišala, da je avstrijanska armada obsedla meje lombarškega kraljestva, je ukazala tudi svoji armadi, je izdal v Zagrebu gosp. Ljud. Vu ko ti novic, in o kterem bomo prihodnjič več govorili, se dobiva tudi pri vredništvu „Novic" v Ljubljani; cena mu je 1 fl. 25 kr. novega dnarja. se pomakniti namejo sardinsko. — Nek drug sardinsk časnik piše, da opravniki in poslanci, ki hodijo križem Laškega, se pozdravljajo z besedama „Viva Verdi!" To pa pomeni: Viva Vittorio Emmanuele Re n' Darovi za Vodnikov spominek: v Italia" (živi Viktor Gospod Florijan Mulej, fajmošter v Hinah Janez Kurník, kaplan v Arraežu . „ pri sv. Ivana r> n » Jožef Ferenc, Ig. Kovcie, vikar pri sv. Ani 2 fl 1 „ 1 » 3 „ Emanvel kralj laski!); perve cerke teh imen so vzete v besedo Verdi. Iz IVemške^a. lz Ber o lina. 12. t. m. se je začel Pogov vrednistva S c. kr. p v C Unidan ste nam poslali dva iztisa „Novic" s slovenskim naslovom nazaj in napisali: „Windische Namen sind unbekannt." Ker d pruski derzavni zbor. Kraljevic-vladnik je obzaljeval v teh iztisov že celo lansko leto pod ravno tem naslovom v Celj hodil da je kralj še vedno bolehen, in je OpO- in zmiraj brez zaderžka, moramo misliti, daje zdaj kdo na pošti, svojem nagovoru, minjal poslance, naj vlado z svojo umnostjo in udanostjo podperajo; dalje je rekel, da v vsem veselo napreduje pruska dežela, zlasti pa, da se je število sodnih preiskav zmanj- ki ne vé, da naslovi na pismih morejo biti v kak k da se Slovencu, ki slovensko p P • V drugemu ukazovati, da bi napis drugač snem koli kakor nobe-laredil kakor šalo, kar pričuje, da se ljudstvo čedalje bolj čedno obnaša; z unanjimi deželami, je rekel vladnik, živimo v miru in gaje gotovo tudi sl. c. k. vlada je celo pismo pisano. Kakor ste sl. c. k. kranjska in koroška vlada že davnej napravile slovensk ik h krajev svoje dežele tako ka narediti dala: tedaj morajo prijaznost naša do velikih vlad je ostala pri starem. — V celem nagovoru pa ni rekel ne bev ne mev o važnih dogodkih, ki sedaj svet pretresaj o. znane biti enske imena tudi c. k k posti erh tega tudi tista iztisa „N kamor pošiljat po nju. tedaj, da . ki ju je sl. pošta nazaj poslala, se nimata ni pak naroćnika pošljeta ali prideta sama na pošto Ted je toliko manj vzroka za tako ravnanje. Nadj se se kaj takega i V Monakovem je bila 8. dan t. m. tako ime- kakošni pomoti zgodilo bo » da se je tudi sedaj le po Gosp. Z. S n a 8 taj. : Tudi mi novana poroka „po pooblastenji"princesnje Marije, sestre naše presvitle cesarice, s kraljevićem naslednikom napo- litanskim. Včeraj je imela skozi Ljubljano iti, pa je še ni bilo. smo v Vaših misel, ki ste nam jih razodeli v posled dopisu rekši » hausel-u Iz Karl sr uh a 11. jan. Cuk i r a r n i c a v Was- ena največjih na Nemškem, je večidel pogorela Iz i rancozkega. Iz P D b se bo zacel 7. dan prih. mesca. Takrat se bo iz ust cesarja Napoleona Če kdo na kmetih v kaki fari želi kaj od gospodarstva zvediti, sadnih dreves, cepićev, dobrega vina ali kaj takega kupiti, naj se v taki zadevi do svojih duhovnih gospodov ali školnika (šolmeštra) svoje fare oberne; oni mu bodo vselej radi pravo povedali. In će bi zatega del šolmešter tudi kako petico dobil, mu jo bode vsak rad privošil, preden kak peták brezvestnemu tolmaču v roke stisne, kteremu že ciganija spod oći gleda." Na daljno Vaše vprašanje: „kako onarei ene razločiti se dá p morska pena (Meerschaum) od p samega slišalo kako in kaj, če ne bo že vam odgovorimo in se tako marsiktera sleparija pri kupovanji tobacnih pip odverniti da pred konec sedanjih homatij Gotovo je, da bo leta 1860 v Parizu ob P orska pena je sila lahk rej ena je dosti težja. To je pogl razloček dalj P je p k m rej ena pen v sostavi nekako kredi podobna, ceravno je gladk tij sk a Pri s Klotild tava. Napol hčerjo cesarjev bratranc, se je dinsk t!> kralj 1 Peljal se je je vse ze v lep red tmo se, da Gosp. K. M. v Gr. in več drugim gosp. Gosp. F. Kr. v Vor: Vaše želje smo spolnili; nadj naročnikom: Vaše „Nov." so šle odtod. Treba na posti poprašati Odgovorni vrednik : Dl. Jane* BleiweiS- — Natiskar in založnik : Jožef Blaznik.