PRIMORSKI DNEVNIK je zaCel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdoba v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni cSlovenijaa pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Po neuradnih vesteh iz dobro obveščenih krogov
Napovedana sprostitev maloobmejnega pl__a
in eno potovanje na leto v tujino brez pologa
Novo uredbo o pologu bodo baje
objavili danes popoldne - Predvidene tudi nekatere druge novosti
BEOGRAD — Iz običajno dobro obveščenih virov smo izvedeli, da bo ZIS danes objavil dopolnjeno uredbo o pologu za prehod državne meje. Kolikor je znano bo uredba predvidevala precejšnje olajšave za prehod meje. Med drugim naj bi z novo uredbo, kot je predlagala Slovenija, izvzeli pri plačevanju depozita maloobmejni promet, vsak jugoslovanski državljan pa naj bi po novi uredbi imel pravico enkrat na leto čez mejo ne da bi plačal pologa. V uredbi bodo predvidoma še nekatere druge novosti. Kaže, da bodo novo uredbo obrazložili na tiskovni konferenci, ki bo danes popoldne v Beogradu.
Kot je znano, je bil ukrep o pologu sprejet pred nekaj več kot letom dni z namenom, da Jugoslavija zajezi odliv deviz v tujino. Že takoj po objavi tega ukrepa je prišlo do številnih protestov z italijanske strani, ki je u-krep tolmačila kot enostransko kršitev videmskega sporazuma o maloobmejnem prometu.
Liter bencina od danes 1.300 lir
RIM — Liter super bencina stane od danes 1300 lir. Tako je sklenila včeraj vlada, ki je podražila bencin za 105 lir pri litru, plinsko olje pa za 12 lir pri litru. Z včerajšnjo odločitvijo .ie cena bencina narasla za šestkrat in pol v zadnjih desetih letih, saj je liter super bencina leta 1973 veljal 200 lir. Do podražitve je prišlo, ker je vlada privila davčni vijak in bo dejansko skoraj vseh 105 lir vnovčila država.
Včerajšnja podražitev je šestnajsta v zadnjem desetletju, oziroma deseta v zadnjih treh letih. Leta 1980 je namreč liter bencina veljal 850 lir, ta dragjocena tekočina pa je od tedaj postajala dragocenejša, najmanj po dvakrat na leto. V letu 1982 pa se je bencin podražil kar štirikrat. V vseh teh letih pa beleži kronika le eno pocenitev, in sicer 5. februarja 1982, ko je cena padla od 985 na 960 lir pri litru.
Po tej podražitvi je Italija, kar zadeva cene
bencina daleč na prvem mestu v Evropi. Sledita ji Nizozemska (1004 lire za liter) in Belgija (1000 lir za liter), najcenejši pa je bencin v Za hodni Nemčiji (850 lir). Tudi kar zadeva odstotek, ki je namenjen državnim blagajnam to je davkom, je Italija daleč na prvem mestu, saj bo od 1300 lir kar 860 romalo v državne blagajne, to je nič manj kot 65,4 odstotka. V večini ostalih držav se ta številka vrti med 53 in 55 odstotkov, v Avstriji in Švici pa celo pod 48 odstotkov. Skratka, italijanski avtomobilist v največji meri prispeva v državne blagajne, seveda če ga primerjamo z avtomobilisti drugih zahodnoevropskih držav.
Včerajšnja podražitev bencina je še sprožila val kritik in protestov, kar je tudi povsem razumljivo. V krogih sindikalne federacije, kjer ne skrivajo presenečenja nad dejsetvom, da je vlada sprejela ta ukrep prav v prazničnem obdobju, izražajo veliko zaskrbljenost tudi zaradi vpliva te
podražitve na druge cene, predvsem na prevozne storitve. Predsednik italijanskega Avtocluba Ro-sario Alessi je prav tako izrazil zaskrbljenost in dejal, da avtomobilisti plačujejo v Italiji 26 ti soč milijard davkov, kar je jasen dokaz «po-manjkanja fantazije pri vladi*. Nadvse zgovorno pa je svoje razburjenje pokazal predsednik Zveze petrolejskih Lndustrijcev Achille Albonetti, ki je dejal, da ima vsaka stvar svoje meje in da je sedaj vlada te meje presegla.
Po včerajšnjih podražitvah so nove cene petrolejskih proizvodov naslednje (v oklepanju navedemo prejšnje cene): super bencin 1300 lir (1195), navadni bencin 1250 lir (1145), plinsko olje za prevoze 618 lir (606), plin za prevoze 865 lir (797), metan za prevoze 650 lir za kubični meter (610), plinsko olje za ogrevanje 582 lir (570), petrolej za ogrevanje 637 lir (625), tekoče gorilno olje 493 lir za kg (488).
V okviru vladnega programu stanovanjskih gradenj
Ukrep za odkup ljudskih stanovanj
Odobrili so tudi osnutek zakona v zvezi z reformo cestnega zakonika - Pred 15. januarjem sklep o kriznih bazenih
RIM — Vlada je na svoji včeraj šnji seji, poleg podražitve bencina, sprejela tudi vrsto zelo pomembnih ukrepov, med katerimi je nedvomno najpomembnejši sklop ukrepov v zvezi z ljudskimi oziroma stanovanjskimi gradnjami. Gre za dva zakonska osnutka, prvega v zvezi z reformo ustanove za ljudske gradnje IACP in odkupom teh stanovanj in drugega v zvezi z organskimi ukrepi za stanovanjske gradnje. Istočasno je vlada za šest mesecev podaljšala «Formicov zakon* ki predvideva davčne olajšave pri prodaji oziroma nakupu prvega stanovanja.
Zakonski osnutek v zvezi z ustanovo IACP predvideva, da bo ta ustanova odslej decentralizirana na deželno raven, poleg. tega pa dovoljuje odkup vseh stanovanj zgrajenih pred letom 1977 in tudi nekaterih novejših stanovanj. V teku leta dni bi tako lahko najemniki odkupili 300 tisoč stanovanj. Odkupili bodo lahko tisti najemniki, ki v njih bivajo najmanj deset let z osebnimi dohodki, ki ne presegajo 8.850.000 lir za samostojne delavce in 14.580.000 lir za odvi-
sne delavce. Ti najemniki bodo lahko stanovanja plačali takoj s 25-odstotnim popustom, ali pa bodo takoj vplačali 30 odstotkov vrednosti, preostali del pa izplačevali 15 let v obrokih z obrestno mero v višini 3,5 odstotka. Manjše olajšave so predvidene za najemnike z višjimi osebnimi dohodki. S tem denarjem bodo zgradili nova stanovanja in sicer 100 tisoč stanovanj v štirih letih.
Drugi ukrep, ki ga je vlada sprejela, je osnutek zakona za reformo cestnega zakonika. Gre dejansko za besedilo s katerim bo parlament po-
oblastil vlado, da izvede reformo in sicer na osnovi že sprejetih mednarodnih določil. Besedilo vsebuje vrsto novosti, med katerimi tudi o-strejše kaznovanje vožnje v vinjenem stanju in obračunavanje globe za nedovoljeno parkiranje sorazmeroma s časom parkiranja.
Na včerajšnji seji je vlada tudi podaljšala namestitev začasnih u-službencev zdravstvenega sektorja do 30. aprila prihodnjega leta in sprejela obvezo, da bo najkasneje do 15. januarja odobrila osnutek zakona o kriznih bazenih.
Calamia zapušča Beograd
RIM — Italijanski veleposlanik v Jugoslaviji Pietro Calamia zapušča Beograd. Včeraj ga je namreč vlada imenovala na novo službeno mesto, to je za italijanskega veleposlanika pri EGS v Bruslju. Calamia je bil v Beogradu nekaj več kot tri leta, pred tem pa je že služboval v Bruslju, kjer je bil namestnik italijanskega veleposlanika.
Imena novega italijanskega veleposlanika v Beogradu še niso objavili, ker mora o njem izdati povoljno mnenje jugoslovanska vlada. Po neuradnih vesteh pa kaže, da gre za Massima Castalda, sedanjega načelnika urada za osebje v zunanjem ministrstvu.
Glede umika iz Libanona
Vlada ni razpravljala o Pertinijevih izjavah
RIM — Vlada je zaenkrat sklenila, da ne bo «upoštevala» Pertinijevega govora o italijanskem kontingentu v Libanonu. Ministrski svet, ki se je sestal včeraj, je namreč obšel vprašanje in sklenil, da bo zavzel svoje stališče po novem letu, ko bo pred sednik republike že prebral svojo vo-ščilno posšanico Italijanom. In v u-panjih vseh je, predvsem pa Bettina Craxija, da bi bil Pertini v svoji poslanici ob koncu starega leta bolj di plomatski in ne tako jasen kot v pogovoru z novinarji.
Kreganje v vladni večini je tako odloženo za kak dan, vendar kaže, da brez njega ne bo šlo; krščanski demokrati in PLI so v vsakem pogledu za odhod italijanskih vojakov iz Libanona, medtem ko PSDI in PRI nočeta o tem niti slišati. Longo je na primer izjavil, da Pertinijeve izjave bo treba upoštevati, vendar «v pravilnem trenutku*. Do takrat vladna linija se ne sme spremeniti. Spadolini je več kot nejevoljen, čeprav se še ni izrekel proti predsedniku republike.
Nasprotnega mnenja so seveda demokristjani, ki so že nekaj mesecev zaskrb’jeni nad dogajanjem v Libanonu in nad tem, kaj se lahko zgodi
italijanskim vojakom. Granelli je i-z ja vil, da bodo «s pozornostjo poslušali Pertinijevo poslanico, nakar si bo morala vlada prevzeti svoje odgovornosti*. Liberalec Biondi pa je opo zoril, da je Pertini pravilno obeležil pogoje, ki so danes popolnoma dru gačni od začetnih.
Prav ti očitni razkoraki so narekovali odložitev razprave v upanju, da bi dogodki sami ovrgli vse bojazni in da ne bi pripeljali do konflikta med vlado in Kvirinalom in v vladi sami. Sedaj ne preostane drugega kot počakati na Pertinijev govor. Predsednik pa se lahko po9'uži tudi «zvijače», da nagovori obe veji parlamenta in v tem primeru bi moral prav parlament o tem neposredno razpravljati in odločati.
R. G.
Avstraliji Davisov pokal
NA 10. STRANI
Včeraj v Libanonu nov val atentatov
Italijanski predsednik odgovoril papežu
Pertini: Mirovni poziv sprejemam z odprtim srcem
BEJRUT — V Libanonu niti včeraj ni bilo miru in kronika mora zabeležiti vrsto novih atentatov, do katerih je pršilo predvsem v Sidonu. V poz nih večernih urah pa je naboj eksplozija počil tudi v neki bejrutski veleblagovnici. Po skopih poročilih, s katerimi zaenkrat razpolagamo, naj bi ekspiozija močno poškodovala pri tličje poslopja, zaenkrat pa ni vesti o človeških žrtvah.
Že smo omenili atentate v Sidonu. Prejšnjo noč jih je bilo v tem mestu kar šest, libanonski radio pa ni hotel posredovati ničesar o tem, koga aji kaj so prizadeli. Kaže samo, da ni bilo mrtvih, čeprav naj bi bila gmotna škoda ogromna.
Na vzhodni libanonski fronti pa je bil v atentatu ubit izraelski vojak.
medtem ko so bili trije ranjeni. Te-lavivski glasnik je sporočil, da so se gverilci poskrili med gosto rastilnje in začeli streljati na izvidniško pa-trolo. Od junija lani je bilo po urad nih podatkih v Libanonu ubitih 562 izraelskih vojakov, 3 tisoč 195 pa jih je bilo ranjenih.
Ameriško obrambno ministrstvo pa je včeraj objavilo poročilo o atentatu 7. oktobra v Bejrutu, ko je bilo ubitih 241 marincev. V dokumentu je izra čena ostra kritika ameriškim poveljnikom v Libanonu, ki so koncentrirali v eni stavbi kar 350 vojakov, ki so bili lahka tarča sovražnikov. Zato komisija, ki je izdelala dokument predlaga, naj minister Weinberger sprejme ustrezne disciplinske ukrepe.
RIM — Predsednik republike San dro Pertini je odgovoril na mirovni poziv, ki ga je papež Janez Pavel 11. poslal vsem državnim poglavarjem ob mednarodnem dnevu miru.
«Vaš poziv je naletel na popolno odobravanje tako pri meni kot pri vseh Italijanih,» je dejal predsednik Pertini. «Ta vaš zavzet poziv za mir se povsem sklada s tistim, kar sem predlagal in pisal doslej, in sem prepričan, da ga bo italijansko ljud stvo sprejelo z upanjem in kot obve zo, da mir ne bi bil nikoli ogrožena
Potem ko je dejal, da bi bila tretja svetovna vojna tudi zadnja in bi zato
pomenila konec človeštva, je pred sednik Pertini dejal, da «vsi tisti, ki kot jaz, ne od danes, ampak od nekdaj trepetamo za usodo človeštva, sprejemamo poziv vaše svetosti z globoko in hvaležno solidarnostjo.»
Ob koncu se je Pertini ponovno zavzel za popolno in nadzorovano razorožitev in dejal, da morajo za vojsko, uničevanje in morebiten konec človeštva namenjene milijarde služiti za reševanje človeških bitij, tistih, ki v trenutku, ko vam pišem, umi rajo zaradi lakote. S temi razmi šljanji in z odprtim srcem v celoti sprejemam vaš pleemniti poziv,» za ključuje Pertini svoj odgovor pogla varju Cerkve.
Tonel v Ljubljani
TRST — Podpredsednik deželnega sveta FJK Claudio Tonel je bil v preteklih dneh na obisku v Ljubljani, kjer ga je sprejel pod-presednik slovenske skupščine Jože šušrnel. Pogovoru je prisostvoval tudi predsednik odbora za mednarodne zadeve Rudi Čačinovič. Pogovor je bil dolg in prisrčen, govor pa je bil o vprašanjih obojestranskega interesa.
Veliko pozornost so posvetili vprašanju narodnostnih manjšin, ki živijo v Jugoslaviji in Italiji. Bila je poudarjena potreba po hitrejšem par la mentamem postopku za odobritev globalnega zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji. Prav tako so bili z zadovoljstvom pozdravljeni ukrepi, ki sta jih Slovenija in Hrvat-ska sprejeli v prid italijanski narodnosti v Jugoslaviji.
Papež zaskrbljen za vprašanje miru
RIM — Med včerajšnjim sprejemom 15.000 vernikov s štirih celin je papež Janez Pavel H. povabil vernike po vsem svetu, naj molijo za vse tiste, ki med božičnimi praz niki niso bili deležni miru. Potem ko je izrazil zaskrbljenost ob obnovitvi krvavih vojaških operacij v Bejrutu, je papež navedel človeške žrtve, ki jih vojni spopadi žanjejo drugje po svetu, kot, denimo, v vojni ob Zalivu, o kateri se malo govori, pa čeprav zahteva vsak dan veliko življenj. Nadalje je omenil štiriletno trpljenje afganistanskega ljud stva, žrtve letošnjega nasilja v Salvadorju (6.000 mrtvih) in neznano število izginulih drugje po svetu, ne da bi vedeli, kje so.
«To je žalostna veriga, o kateri ne moremo, da se je ne bi spominjali ob koncu leta,* je še dejal papež in poudaril pravico vsakega človeka do uveljavljanja svojega dlostojan stva.
En delavec mrtev v eksploziji v tovarni verig
LECCO — En delavec mrtev in eden hudo ranjen: to je obračun eksplozije, do katere je prišlo včeraj zjutraj iz še nepojasnjenih razlogov v tovarni verig «Regina» v Cemuscu Lombardone. še kakih šest delavcev pa je bilo lažje ranjenih.
Po prvih izsledkih naj bi do eksplozije prišlo tisti trenutek, ko je delavec Giancarlo Cogliati rezal neki sodček z oljem. Kaže, da se je pri tem opravilu utrnila iskra, ki naj bi povzročila eksplozijo plina v nekem rovu, kjer je bila peč. Eksplozija je bila tako močna, da je dvignila kos težkega železa, ki je padel prav na Cogliatija, ki je bil na mestu mrtev.
Tovarna «Regina» izdeluje verige za kolesa, motorje in avtomobilske verige za sneg, v njej pa je zaposlenih približno 200 delavcev. Takoj po eksploziji so prišli na kraj dogodka karabinjerji in gasilci.
□ RIM — Včeraj je dolar zabeležil na valutnih trgih rahel zastoj. Valuto ZDA so včeraj ocenili tisoč 671,75 lire, medtem ko je predvčerajšnjim ob zaključku fixinga veljala 1.675 lir.
Cene pa bodo strogo nadzorovali
Liberalizacija cene zdravil brez zdravniškega recepta
RIM — Prva faza liberalizacije cen farmacevtskih izdelkov, to se pravi zdravil, ki se lahko prodajajo brez zdravniškega recepta, je kon-i čana. Sedaj se bo seveda začelo drugo poglavje, iz katerega izhaja najprej ugotovitev, da je že res, da bodo imela ta zdravila «prosto» ceno, vendar je pri tem tudi res, da bodo te cene podvržene nekaterim pravilom in pod strogim nadzorstvom medministrskega odbora za cene, ki je prav včeraj z objavo v Uradnem listu tudi določil ta pravila.
Odločitev, da se liberalizirajo cene zdravil, za katera ni treba zdravniškega recepta, gre datirati v leto 1975, točneje maja tistega leta. Takrat pa so tudi določili, da je treba cene vsekakor obdržati znotraj meja, ki jih določa medministrski odbor za cene (CIP). To se je začelo izvajati 1978. Sedaj je CIP priznal, da se je ta faza zaključila. Sedaj pa še vedno obstaja potreba, da so cene enakih zdravil uniformirane na celotnem državnem teritoriju in da CIP
mora razpolagati s podatki, s katerimi bi nadzoroval «gibanje» celotnega sektorja.
„jj Zaradi vsega tega je medministrski odbor za cene določil sledeče: zdravila, ki se prodajajo brez zdravniškega recepta, določi ministrstvo za zdravstvo: cena mora biti ista v vsej državi: farmacevtski obrati morajo sporočiti menjave v cenah in tudi koliko zdravila določenega tipa so izdelali. Isto velja tudi za zdravila v veterinarske namene, ko bodo morale tvrdke mesečno sporočiti ceno posameznih izdelkov in letno količino prodanih zdravil.
□ CALTANISSETTA — Včeraj se je nadaljeval proces o uboju sodnika Rocca Chinnicija in njegovega spremstva. Sodniki so poslušali magnetofonske zapise telefonskih pogovorov Vincenza Rabita, ki je osumljen, da je prav on streljal na sodnika.
Ob včerajšnjem poslušanju se je dalo ponovno pritrditi tezi o trgovanju s heroinom med Sicilijo in ZDA.
JužnotiroIške hranilnice
bocenske pdkrajine
BOČEN — Južnotirolske nemške hranilnice in posojilnice Rainfessenkasse so si zagotovile zakladništvo bocenske pokrajine, ki je bilo doslej v rokah bocenske hranilnice in krajevnih ljudskih bank. Gre za zelo pomembno vprašanje, saj znaša promet bocenske pokrajine 1.300 milijard lir in je plačilni primanjkljaj pokrajine zelo visok ter pogostoma preseže 150 milijard lir. Nemške posojilnice so pokrajini zagotovile izredne pogoje, saj nudijo na vloge 18,20 odstotka obresti, pasivne obresti pa so celo nižje in znašajo 17,30 odstotka, kar je v nasprotju v vsako logiko bančnega tržišča, kajti banke so vedno predvidevale pozitivni saldo med aktivnimi in pasivnimi obrestmi.
Hranilnice in posojilnice uživajo posebne davčne ugodnosti, saj so formalno pravno zadružne organizacije kmetov in obrtnikov ter kot take niso dolžne določili za rezemi sklad 25 odstotkov vseh dohodkov. Na Južnem Tirolskem je v teh bančnih ustanovah promet zelo visok in dosega 40 odstotkov vseh bančnih operacij v pokrajini.
Dejstvo, da so si hranilnice in posojilnice zagotovile kooperacijo je vzbudilo val polemik v celotni pokrajini in tudi izven nje, saj v bančnih krogih pravijo, da gre za nelojalno konkurenco, ker te majhne ustanove uživajo izredne davčne pogoje.
• Za celotno zadevo je seveda južnotirolska ljudska stranka, oziroma organizacija Bauerbund, to je stanovska organizacija južnotirolskih kmetovalcev. Baje naj bi se za celotno zadevo ogreval podpredsednik pokrajinskega odbora Alfonz Benedikter, skupno z nekaterimi drugimi predstavniki južnotirolske ljudske stranke.
D PALERMO — Medtem ko se dežele na severu Italije kopajo v soncu in prevladuje lepo vreme, je na jugu države vedno bolj občutiti posledice vremenskih neprilik. Nad vso Sicilijo na primer dežuje, na hribih sneži. Tudi morje je zelo razburkano, tako da morajo ribiči čakati v pristaniščih in tudi povezave z manjšimi otoki so prekinjene.
IZREDNO ZANIMANJE TUJIH GOSTOV ZA SILVESTRO VANJE V PORTOROŽU
PORTOROŽ — Portoroški turistični delavci ne pomnijo, da bi bilo za praznovanje novega leta v portoroških hotelih in restavracijah tolikšno zanimanje med tujimi gosti. Vsi ogrevani hoteli v Portorožu so že rezervirani za tedenske ali tridnevne počitnice ob novem letu. Nekaj prostora imajo le še v drugih hotelih ob obali in Krasu. Vodja Kompasove agencije v Portorožu Silva Zupančič je na primer povedala, da so morali začeti usmerjati goste v druge istrske kraje, vendar ostaja Portorož (kljub nekoliko višjim cenam) še zmeraj najbolj vabljiv. Po dolgih letih se je zgodilo, da bodo morali za novo leto oddati ležišča tudi v zasebnih sobah (cena za prenočišča so v teh po 300 dinarjev na osebo).
Računajo, da bo v portoroških hotelih za novo leto okoli pet tisoč gostov (90 odstotkov tujih,
predvsem Italijanov), sama Silvestrska noč pa bo v Portorož privabila več kot deset tisoč turistov. Nino Spinelli, direktor portoroške igralni ce je na primer povedal: «Jlačunamo, da bo samo v igralnici, v nočnem baru in treh restavracijah hotela Metropol, torej v eni sami stav bi, novo leto pričakalo štiri tisoč gostov.» Jasno je, da gre v večini za devizne goste, ki jim ni težko plačati 60 tisoč lir za silvestrsko večerjo (za nekaj domačih gostov bo v Metropolovi veliki restavraciji Večerja po tri tisoč dinarjev). Tridnevni silvestrski paket (s prenočiščem, hrano in slavnostno večerjo) pa bo v hotelih Palače Italijane stal 120 tisoč lir. Za tujce so take cene še zmeraj poceni. Toliko, da portoroškim turističnim delavcem letos ni bilo potrebno skrbeti za kakšno posebno reklamo.
Le malo restavracij je še nezasedenih in malo
na voljo domačim gostom. Kaže, da jih bo največ doma, ali pa bodo obiskali manjša gostišča, bistroje in celo bifeje. Med zasebniki se je letos že drugič znašel Franček Kosovel, zasebnik v restavraciji Pri ribiču pod Sečo, kjer bo za sil-vesterski večer potrebno vnaprej plačati 2.000 dinarjev, gost pa bo potem fahko pojedel kar in kolikor bo hotel, pa še vino bo na razpolago, s tem, da bo oštir ponujal vse tisto, kar ima sicer na voljo in še kakšno praznično jed bo dodal.
Prednovoletno vzdušje je v Portorožu poživila tudi srednjeveška tržnica, ki so jo nekoliko priredili, času ustrezno pač. Posluje bolj v popoldanskih in večernih urah, vsak dan jo obišče de dek Mraz, namesto svežih pijač in sladoleda, pa točijo kuhano vino in ponujajo sladkorno peno.
B. Š.
Proces proti ugrabiteljem male Elene Luisi
«Vse bom povedal in priznavam krivdo»
LUCCA — Izjavljam, da sem kriv in bom od začetka povedal, kako je tekel razplet dogodkov.* S temi besedami je začel odgovarjati na vprašanja sodnikov 40-letni Francesco Chille, bivši občinski svetovalec PRI v Milazzu, ki je obtožen ugrabitve male Elene Luisi. Kot znano so Eleno ugrabili 17. oktobra, 25. novembra pa so jo karabinjerji in policisti osvobodili, ne da bi družina karkoli plačala.
Francesco Chille je sodnikom posredoval vrsto detajlov in celoten potek dogodkov, od zasnove pa do ugrabitve in kontaktiranja družine Luisi. Pri tem je pojasnil, da je bil glavni ideator ugrabitve Mazzeo, sodelovalo pa je še šest drugih oseb, od katerih je samo še ena na svobodi. Chille je povedal, da se je vsa zadeva začela pred tremi leti, ko je spoznal Mazzea in mu je posodil 40 milijonov, ki jih slednji ni mogel vrniti. Letoš pa je zahteval, naj mu pomaga pri velikem podjetju, in tako bo lahko spet dobil denar. Pozornost je padla na Isabello Citti Luisi, katero je Chille poznal in imel z njo «prijateljsko razmerje*. Bivši
občinski svetovalec naj bi se naprej temu upiral, na koncu pa je le pristal, da poizve v kakšnih finančnih pogojih družina živi. Zato se je sestal z Isabello in dobil vtis,	da	finančni položaj družine	ni prav rožnat.	Kljub
temu	je	Mazzeo sklenil, da bodo	Isabello Citti ugrabili,
sam	Chille pa se je za nekaj	dni umaknil k	bratu,
kjer	je	preživel tudi nedeljo,	ko so ugrabili	malo
Eleno Luisi. Zjutraj naslednjega dne je zvedel, da so ugrabili prav dete, kar ga je hudo pretreslo. Zato naj bi takoj odpotoval v Bagni di Lucca, nato pa v Firence, kjer je srečal organizatorja ugrabitve. Zagrozil mu je, da ga bo prijavil karabinjerjem, Mazzeo pa je mirno rekel, da ga bo ubil.
V svojem pripovedovanju je Chille v vseh detajlih govoril še o kontaktih z družino, ki je bila pripravljena plačati največ 350 milijonov namesto zahtevanih 3 mi lijard in pol. Sam pa tudi nikoli ni izvedel, kje skrivajo ugrabitelji otroka, Mazzeo mu je stalno zagovarjal, da je v dobrih rokah, štiriindvajsetega novembra pa so Chilleja aretirali.
Obtoženec Francesco Chille (levo) in tožilec Gabriele Ferro (Telefoto AP)
Seja predsedstva CK ZKJ
Angažiranost komunistov za razvoj samoupravljanja
BEOGRAD — Predsedstvo CK ZKJ je obravnavalo aktualne idejnopolitične naloge Zveze komunistov, še zlasti centralnega komiteja in samega predsedstva na področju delovanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja.
Predsedstvo je poudarilo, da se morajo vsi člani in organi ZK vsestransko zavzeti za dosledno uresničevanje in nadaljnji razvoj družbenopolitičnega sistema socialističnega samoupravljanja, marksistično morajo preučevati vse njegovo delovanje, razčlenjevati posamezne njegove inštitucije in mehanizme, tako da ga bodo hitreje prilagajali samoupravnim proizvodnim odnosom in spodbujali njihov nadaljnji razvoj. Kritična analiza delovanja, izpopolnjevanja in nadaljnjega razvoja političnega sistema je vsebinska in stvarna potreba sistema socialističnega samoupravljanja, so poudarili na seji predsedstva ZKJ.
Ob tem je predsedstvo tudi menilo, da je za uspešno realizacijo nalog in ci ljev odločilnega pomena enotnost stališč in akcij Zveze komunistov. Le ta se mora kot vodilna idejna in politična družbena sila odkrito spoprijeti s pro blemi v družbenoekonomskem in političnem sistemu ter usmerjati celotno družbeno dejavnost, tako da bodo v prizadevanjih za uresničevanje razrednih delavskih ciljev in družbenih opredelitev poiskati ustrezne rešitve za izpopolnitev sistema. Pri tem se mora ZK odločno upreti vsem tistim dokaj razširjenim mnenjem in predlogom, ki ne izhajajo iz idejnih in razrednih temeljev družbe in niso v funkciji razvoj^ socialističnega samoupravljanja in utrjevanja federativne narave jugoslovanske mnogonarodne skupnosti, (dd)
Tudi prihodnje leto ostanejo dinarski čeki
BEOGRAD — Turistično gostinsko gospodarstvo meni, da bi morali di narski ček Narodne banke Jugoslavije prihodpje leto uporabljati v vsej državi za nakup blaga in plačevanje storitev ob enotnem 10-od stotnem popustu. Kot je znano, so dinarski ček uvedli letos poleti, 10-odstotni popust pa je veljal samo za plačevanje turistično-gostinskih storitev v družbenem sektorju. Popust bi torej ostal enak, vendar pod pogojem, da ga tako kot doslej polovico pokriva turistično gospodarstvo, polovico pa interesna skupnost Jugoslavije za gospodarske stike s tujino, pravijo v splošnem združenju turističnega gospodarstva Jugoslavije. Če bi prišlo pri pokrivanju popusta do spremembe bi njegovo višino določili kasneje. Zato bo turistično gospodarstvo dokončno stališče o di-
narskem čeku zavzelo na seji skupščine splošnega združenja turističnega gospodarstva Jugoslavije, ki je napovedana za 17. januar. Slišati je tudi nekatere predloge, da bi višino popusta v prihodnjem letu zmanjšali za polovico. V splošnem združenju pa menijo, da bi popust lahko zmanjšali samo v primeru, če bo veljal tudi pri nakupu blaga z dinarskim čekom, (dd)
TECN0F0T0
Ul. Conti 12 Tel. 772-298 Trg sv. Jakoba 14 Tel. 741-485
BARVNE FOTOGRAFIJE SE ISTI DAN
DIAPOZITIVI V 2 URAH
USNJENA GALANTERIJA
RORERTA
Najlepše darilo sebi in svojim dragim
OPČINE - Proseška ulica 16/a
A
Medtem ko je tudi vrhovni sovjet odobril proračunske dokumente
Jalova
Jurij Andropov kandidat
MOSKVA — Tudi vrhovni sovjet, ki ga sestavlja 1.500 poslancev iz najrazličnejših krajev Sovjetske zveze, je soglasno odobril gospodarski načrt in proračun za prihodnje leto. Tako kot predvčerajšnjim na seji centralnega ko miteja partije, tako tudi včeraj partijski in državni poglavar 'Jurij Andropov na seji parlamenta ni bil prisoten. Kakor izhaja iz nepotrjenih govoric, je želel biti na seji, vendar so mu zdravniki to odsvetovali.
Včerajšnje govorice, po katerih naj bi Andropov, ki bo junija imel 70 let, bolehal za vnetjem ledvic zaradi sladkorne bolezni, so včeraj zanikali, uradno pa niso povedali, za katero bolezen gre, ker je to tajnost. Da bolezen ne more biti tako huda, da bi morali razmišljati o zamenjavi človeka na vodstvu sovjetske ekipe, govori tudi vest, da so Andropova včeraj imenovali za kandidata v moskovskem volilnem okrožju, kjer ga bodo ponovno izvolili na političnih volitvah, ki bodo 4. marca prihodnjega leta.
Tudi dopolnitev politbiroja govori v prid utrjevanja njegove oblasti. Ta veliki «odsotni» režiser sovjetskega življenja je tako spopolnil najvišji sovjetski organ, da si je zagotovil še več oblasti v njem. Poprej je v politbiroju manjkala četrtina članov, sedaj samo še eden: v tem telesu je namreč 26 mest.
Tudi na seji parlamenta, ki jo bodo jutri sklenili z odobritvijo predloženih gradiv, so prebrali poročilo Andropova. Iz njega izhaja, da so izpolnili in celo presegli planske naloge v proizvodnji električne energije in metana, to pa jim ni uspelo v proizvodnji premoga in petroleja. Tudi žita niso pridelali v tolikšnih količinah, kot so načrtovali. Zaradi tega so si cilj za pri hodnje leto zastavili nekoliko nižje.
Sicer pa ostaja sovjetski pristop k oblikovanju gospodarske politike v naslednjih okvirih: nič reformiranja, ampak doslednejše in bolj disciplinirano delo v okviru sedanjih družbeno gospodarskih danosti.
Z včerajšnjega zasedanja vrhovnega sovjeta: fotograf je ujel pomenek med zunanjim ministrom Gromikom, obrambnim ministrom, maršalom Ustinovom in članom politbiroja Černjenkom
Kitajska obsoja invazijo Kampučije in Afganistana
Vse ostrejši spopadi na meji z Namibijo
Južnoafriške čete vdrle v Angolo
PEKING — Kot poroča glasilo kitajske partije Renmin ribao je kitajska vlada zopet poudarila svoje pre pričanje, da bosta osvobodilni vojni afganistanskega in kampučijskega naroda v končni perspektivi uspešni. Kitajsko vodstvo je dalo izjavo ob peti obletnici vietnamske invazije v Kampučiji in ob četrti obletnici prihoda sovjetskih enot v Afganistan.
Dnevnik obenem naglasa, da sta agresiji v Kampučiji in Afganistanu dve izmed petih ovir na poti norma lizacije kitajsko-sovjetskih odnosov.
LUANDA — Južnoafriška vojska nadaljuje s svojimi ofenzivnimi operacijami proti Angoli. V tem tednu, kot poroča angolska agencija Angop je prišlo do ostrih spopadov v južnih angolskih pokrajinah Cahama in Cuvelai. Južnoafriško letalstvo je silovito bombardiralo minuli soboto in nedeljo obe pokrajini, pri tem pa je izgubilo dve letali. Ponekod so južnoafriške enote prodrle do 250 kilometrov v notranjost Angole in, kot poročajo iz Johannesburga, so se spopadle tudi s kubanskimi enotami, ki jih je Castro pred nekaj leti poslal komaj osvobojeni afriški državi v pomoč.
Cilj sedanje južnoafriške ofenzive, poudarjajo v Johannesburgu — je uničiti oporišča namibijskih gveril cev s katerih borci Swapo pripravljajo svoje akcije proti okupatorju.
Zaostritev in spopadi na meji med Angolo in Namibijo, ki jo Južna Afrika ima za neke vrste svojo kolom jo je izzvala reakcijo Washingtona, ki je izrazil svojo zaskrbljenost. Glasnik State departmenta John Huges je pozval vse prizadete, naj z zaostrovanjem ne preprečijo morebitne možne rešitve. Pri tem je dodal, da ZDA podpirajo južnoafriški predlog, ki predvideva, da bi se Pretoria vzdržala napadov na angolsko ozemlje, če bi Luanda prepovedala borcem Swapa, da operirajo na njenem teritoriju.
, Angolski veleposlanik v OZN Figuereido je južnoafriški predlog označil kot «gesto preračunanega cinizma», iz State Departmenta pa namigujejo, da bi morda vlada v Luandi lahko pokazala določeno zanimanje za ponudbo.
Val mraza v Ameriki ne popušča
Spopadi med delavci
prizadevanja za ustanovitev evropske unije
TRST — Proces evropskega zedinjenja je po zadnjih političnih dogodkih in še zlasti po polomu atenskega vrha v hudem zastoju. Vstop Španije in Portugalske so baje odložili za nedoločen čas in nobenega znamenja ni, da bi lahko pospešili proces evropske integracije. Tega se zavedajo tudi v krogih evropskega parlamenta, kjer so v okviru komisije za institucionalna vprašanja izdelali osnutek besedila pogodbe, s katero bi ustanovili evropsko unijo.
Komisija je ta osnutek izglasovala skoraj soglasno, o njem pa bo plenarna skupščina razpravljala v prihodnjem februarju. Nobenega razloga ni, da bi evropski parlament tega osnutka ne odobril. Težave bodo nastale v naslednji fazi, ko bodo iz Strasbourga poslali osnutek posameznim parlamentom, ki bi ga morali odobriti, da bi postal pravomočen in da bi evropska unija res zaživela in se postavila kot enakopravni partner sedanjim velesilam ZDA, Sovjetski zvezi in Kitajski.
O tem je včeraj v Trstu govoril evropski poslanec Manlio Cecovini, ki je član komisije evropskega par lamenta, ki je osnutek odobrila. Vsi so dobro zavedajo, da bo proces za odobritev te pogodbe v posameznih parlamentih dolg, vendar je to, po mnenju Cecovinija in njegove skupine, edina rešitev za Evropo, če se hoče uveljaviti kot samostojen subjekt v svetovni politični areni.
Doslej 440 mrtvih v potresu v Gvineji
CONAKRY — Močni potresni sunki, ki so zadnje dni prizadeli Gvinejo, so doslej povzročili nad 430 smrtnih žrtev in veliko število ranjenih. Potres je prizadel 34 od 35 gvinejskih regij, najbolj pa sta bili prizadeti mesti Coumbia in Gaoual v severozahodnem delu države. Reševalne skupine le s težavo dosegajo prizadete kraje, saj so vse prometne zveze pretrgane, poleg tega da so ti kraji že sami po sebi težko dostopni.
Potres je povzročil tudi velike morfološke spremembe in v tleh je ponekod opaziti razpoke, ki so dolge več desetin metrov. Naj omenimo, da so potresi v tem delu Afrike zelo redki.
WASHEMGTON — Val mraza, ki je zajel vso severnoameriško celino in ki je v samih ZDA zahteval nad 300 življenj, noče popustiti. Po ugotovitvah meteorologov so v ZDA na merili tako nizke temperature kot še nikoli v zadnjih sto letih. Živo srebro je v Washingtonu kazalo minus 15 stopinj Celzija, ponekod pa je zlezlo tudi do minus 50.
Val mraza je zajel tudi Florido, ki doslej v bistvu ni znala, kaj je zima, pa tudi v mehiških obmorskih krajih je živosrebmi stolpec zlezel krepko pod ničlo.
Izredne težave imajo s plovbo po rekah in jezerih. Posnetek na primer kaže položaj na jezeru Eire, ki je povsem zamrznilo in kjer je ledena skorja vklenila v svoje klešče vsaj osem ladij.
in policijo
v
v Španiji
SAGUNTO (Španija) — Po padcu Francove diktature so bile v tem mestu s 55.000 prebivalci najbolj ostre sindikalne manifestacije. V spopadu med delavci jeklarske industrije, ki so prišli na trg v spremstvu družinskih članov, in policijo je bil zaradi streljanja policije en delavec hudo ranjen. Tri lažje ranjene je imela policija. Aretirali so štiri osebe. Manifestacija je bila med splošno stavko, ki so jo sindikati oklicali zaradi zapore nekega obrata. Kakor poročajo, je v enodnevni stavki sodelovalo domala vse mesto.
Nova smer v zunanji politiki Kostarike
SAN JOSE (Kostarika) — Tukajšnja vlada je spremenila svojo dosedanjo politiko in je pripravljena sesti za pogajalno mizo s predstavniki Nikaragve dne 6. januarja 1984. leta. Po besedah podpredsednika Manuela Car-balla pomeni obnova diplomatskih pogajanj obuditev k življenju tiste pred šestimi meseci pokopane mešane komisije obeh sosednjih držav, ki je prenehala delovati zaradi poslabšanja
Tudi novi zunanji minister Kostarike Carlos Jose Gutierrez dopušča možnosti sprememb v kostariški zunanji politiki.
V Sovjetski zvezi «odkrili» Georgea Orivella
Ronald Reagan ali Veliki brat
MOSKVA — Odkar je izšel leta 1948, je roman «1984» britanskega pisatelja Georgea Ormella v teh dneh Prvič predmet obravnave v sovjetskem tisku. Tednik «Novoje Vremja», ki je namenjen v glavnem tujini, a Irna tudi lepo število domačih bral cev, je namreč v svoji zadnji števil ki odkril, da roman «1984» predstavlja «sliko realnega kapitalizma», ne Pa sliko realnega socializma kot so doslej trdili literarni kritiki. List gre v tem še dlje in naglaša «kolikšna je sorodnost med izmišljeno stvarnostjo v Orwellovem romanu in koledarskim letom 1984, ki je prat)kar pred pra 0o m».
Moskva doslej ni nikoli priznavala Georgeu Orivellu nikakršne, niti lite rarne vrednosti. Britanskega pisatelja so vselej prikazovali kot zakrknjene 0a protisovjeta navzlic njegovi levičarski usmerjenosti in sodelovanju v Španski vojni na strani republikanske ‘'Ponije. V očeh sovjetskih literarnih kritikov in politikov je Onoell vselej veljal za avtorja, ki je omogočil dru 0*to, da so z mržnjo govorili o sovjetski stvarnosti in o socializmu nasploh. Sedaj pa skušajo v Moskvi pr Jdč povsem postaviti na glavo splošno veljatmo interpretacijo, da je «ro-jnan 1984 umetniški prikaz sovjetske stvarnosti in realnega socializma ter lalalitarizma, ki preti vsakemu svo rodoljubnemu človeku*.
•'Pako tolmačenje, meni N ovoje Vre-nia, je povsem zgrešeno, resnica je Povsem obratna. Ali ni sam Onoell tejavil — navaja list — da je «britan-
ska kolonialna oblast v Indiji isto kot fašizem». Kje drugje kot v kapitalizmu se zato vprašuje tednik — bi lahko Onoell spoznal, da totalita rižem obstaja tam, kjer «oblast obstaja le zaradi oblasti?*.
Ob zavračanju trditve, da bi bila Sovjetska zveza kdaj totalitarna dr žava ali da bi težila za izničenjem človekove osebnosti, Novoje Vremja pojasnjuje, da ni bilo naključje, da je bil prvi naslov romana «1984» «Po slednji Evropejec». Pri tem pa opo zarja, da Reaganova administracija s svojimi pershingi in križarskimi ra ketami grozi, «da bo branila "svobod ni svet" do zadnjega zahodnega Evropejca*.
V svoji analizi se sovjetski tednik sklicuje tudi na geografske analogije in tako gladko istoveti Orivellovo Okeanijo (eno od treh totalitarnih dr žav, na katere se v romanu deli svet) z zahodnim svetom in še zlasti s čez atlantskimi ZDA. Predvsem pa Novoje Vremja vse to, kar so kritiki očitali Sovjetski zvezi in še zlasti stra hotne Stalinove čistke, očita in zvra-ča na Zahod. Le tega prikazuje kot totalitarni sistem, v katerem je vse podrejeno potrošniški miselnosti, kapitalu in bogu profitu. Človeške vred-
note razpadajo, trdi tednik, ki vzporeja mračno vzdušje romana s. klimo v zapadnem svetu. Pri tem se pa zla sti sklicuje na permanentno vojno stanje, h kateremu so na Zahodu pri klenjeni prebivalci prav tako kot Or-wellovi Okeanci.
In z analogijami, bi po mnenju sovjetskega lista, lahko še nadaljevali: ZDA kot Okeanija vodijo vojne, pri pravljajo velike A bombe, proizvajajo smrtonosni plin, da bi ga upo rabile proti civilnemu prebivalstvu. Obveščevalni službi CIA in FBI sta na las podobni Orutellovi psihopoliciji.
Krzna — Jope — Našitki
PELLICCERIA CERVO
Trst, Drevored XX. septembra 16 Telefon: 796-301
PELLICCERIA ALBERTI
Ulica delle Torri 2
Priporočeni trgovini za vaše nakupe.
Reagan je osnoval slično ustanovo kot je bilo okeansko ministrstvo za resnico, ki je resnico prikrojevalo vsakodnevnim potrebam.
Pa vendarle, pravi list, med ZDA in Okeanijo obstajajo tudi neke razlike: vsevidni, vsevedni in vsemogočni vladar Okeanije Veliki brat je bil doživljenjski vladar, medtem ko Velike brate sodobne Okeanije zamenjujejo vsaka štiri leta. Pa vendarle kot njegov vzornik iz Onoellovega romana tudi Veliki brat iz Bele hiše si lasti pravico, da ločuje svet na dobre
in slabe, da presoja, kaj je dobro in kaj je zlo.
«Kaže torej — zaključuje Novoje Vremja — da nam je George Orwell opisal sindrom realnega kapitalizma, s katerim pa. glede na dejstvo, da ni drugega boljšega, moremo najti nek modus vivendi, pa čeprav se moramo odločno zoperstaviti vsem patološko militarističnim in raketno-jedr-skim ambicijam.»
Sovjetska javnost se je tako, skoraj Štiri desetletja po objavi romana, na svojstven način spoznala z Georgeom Ormellom in njegovim romanom «1984». Pri tem pa je sovjetski ted nik, ko je objavljal Orivella, nekoliko po svoje prikrojil znano novinarsko načelo, da je «vest sveta, komentar pa svoboden». Prevedeno v sovjetski jezik bi izzvenelo nekako kot «inter-pretacija je obvezna, vest pa nepotrebna*.
PERNICE IZ GOSJEGA PUHA od 99.000 lir dalje ODEJE IZ ALPAKE od 103.000 lir dalje
BoR-Pas
3 razstavna nadstropja v Ul. Battisti 14
Obv. občini z dne 30.9.83
Marsikdo bo najdaljšo noč v letu veselo preživel v domačem društvu
|v.v.v,v.v.nw.v._.v	•	••■••••••••••v.v.v.v.v..........	—
V.	y\
Pisma uredništvu
I	1
Z nebrzdanim naraščanjem cen se verjetno viša število ljudi, ki se bodo letos odpovedali tradicionalnemu silvestrovanju po gostiščih in zabaviščih in bodo raje obsedeli doma pred televizijskimi sprejemniki ali v krogu prijateljev. Po drugi strani pa je vse več tudi osamljenih ljudi, ki bi vsaj rojstvo novega leta radi pričakali v družbi, a si dragih potovanj in silvestrovanj ne morejo privoščiti. Za take, predvsem starejše ljudi ali pa družine z majhnimi otroki, so zato posebno dobrodošle družabnosti, ki jih za zadnjo noč v letu pripravljajo domače organizacije ali društva. Pozanimali smo se pri nekaj predstavnikih kulturnih društev v tržaški okolici, da bi izvedeli, če so si kaj takega omislili in kako bodo stvar izpeljali. Naj že takoj na začetku povemo, da bi nekaj društev prav rado priredilo silvestrovanja, pa za kaj takega nimajo primernih prostorov, kot na primer v Saležu, na Proseku, v Miljah pa tudi v Mačkoljah, kjer si KD Primorsko prostore v srenjski hiši deli s KD Mačkolje. Drugod zopet so nam povedali, da nimajo navade prirejati silvestrovanj, ver jetrn tudi zato, ker pri domačinih ni povpraševanja. Za primer naj navedemo škedenjsko društvo Ivan Grbec, kjer so jeseni pripravili martinovanje, a jim je slaba udeležba in skoraj popolna odsotnost mladih vzela pogum, da bi tudi letos, tako kot v prejšnjih letih, poskrbeli za silvestrovanje v društvu.
Pa poglejmo k tistim, ki so se za ta korak vendarle odločili. V prvi vrsti velja omeniti KD Tabor na Opčinah, ki že tradicionalno prireja uspešna silvestrovanja v Prosvetnem domu in jim vsako leto nadene kako posebno značilnost. Letošnje bo «u kaliči*, dvorana bo »maskirana* v duplino, kjer je bilo med vojno zaklonišče. S stropa bodo tako viseli kapniki, po mikrofonih pa se bo slišalo kapljanje vode, kolikor ga ne bodo preglasili zvoki ansambla Taims, ki bo skrbel za ples. Večerja bo kot običajno hladna, z izjemo jote, vendar jo bo grela žlahtna kapljica, ki je ne bo manjkalo, tako kot ne bo manjkal tradicionalni srečolov. Skratka, kakih 150 ljudi, ki je že napovedalo svojo udeležbo, se bo zagotovo dobro zabavalo.
Nič manj veselo ne bo pri Domju, kjer bo letos prvo silvestrovanje v novih prostorih centra A. Ukmar-Miro in kjer bo za ples skrbel ansambel Aries. Društveni delavci računajo na kakih 150 ljudi, predvsem članov KD Fran Venturini in prijateljev, ki se bodo razvedrili ob pijači, prigrizku in družabnih igrah. Podobno-bo tudi v Ricmanjih, kjer KD Slavec prireja silvestrovanje odkar ima na voljo lepo Babno hišo. Igral bo domači ansambel Pomlad, domačinke bodo v šolski kuhinji pripravile domače jedi, uro po polnoči pa bodo udeležencem ponudile prvo paštašuto v letu 1984. Dela bodo imele dovolj, saj se je prijavilo kakih dvesto ljudi, za katere člani Mladinskega krožka pripravljajo bogat srečolov.
V Barkovljah so se društveni delavci po lanskem uspehu znova odločili prirediti silvestrovanje, za katerega se je doslej prijavilo že 140 domačinov. Nič čudnega, saj so prejeli zelo izvirna vabila, v društvu pa jih bodo čakala domača jedila in pristna kapljica. Postregli si bodo
kar sami, saj se je že lani samopostrežen način dobro .obnesel. Po polnoči bodo na vrsti družabne igre, med njimi tudi šaljiva loterija. O-krog 40 članov SKD Igo Gruden iz Nabrežine se bo zbralo v domačem društvu in se zavrtelo kar po taktu iz glasbenega avtomata, sami bodo poskrbeli tudi za prigrizek, skratka to bo silvestrovanje v ožjem krogu prijateljev, ki so se odločili ostati doma.
Še dve silvestrski prireditvi velja omeniti. Za tiste, ki se bodo v Križu zadnji trenutek odločali, kako in kam, naj povemo, da bo na Silve-
Kot smo že poročali, je skupščina KZE sprejela prejšnje dni sklep o popolni reorganizaciji bolnišniškega sistema v Trstu. Temeljil bo na teh strukturah: bolnica pri Katinari, glavna bolnica in sanatorij «Santorio» pod Obeliskom. Poglejmo sedaj podrobneje, kakšna bo porazdelitev oddelkov.
V	katinarski bolnici bodo v manjši palači številne službe za diagnozo ia zdravljenje. V bistvu bo to poliam-bulatorij, kjer bodo službe, kot npr.: fiziopatologija živčnega in dihalnega sistema, bronhologija, radiodiagnosti-ka (z znano TAC), klinične analize, transfuzija, kardiologija, patološka a-natomija. Poleg teh bodo v katinarski bolnišnici delovali še službe za prvo pomoč (21 postelj), za anestezijo in oživljanje (12) in za gastroenterologijo (12). V prvem stolpu bo 8 oddelkov za razne kirurgije: kirurška patologija (62), torakalna kirurgija (20), klinična kirurgija (62), ortopedska klinika (61), kirurška semeiotika (41), u-rološki oddelek (82), nevrološki oddelek (41) in otorinolaringološka klinika (41). V drugem stolpu pa bodo oddelki za splošno in specialistično medicino: 1. in 2. internistični oddelek (82 + 82), univerzitetna inbemistič-na patologija (82), dermatološka klinika (41), nevrološka klinika (41) in univerzitetna intemistična klinika (82 postelj).
V	glavni bolnici bo služba za sprejem novih bolnikov za vse tri objekte. Načeloma bodo v njej zdravili priletne ljudi in akutne bolezni. Predvideni so namreč naslednji oddelki: 2. intemi-
strovo deloval bar v Domu Alberta Sirka, upravnik F. Bogateč pa bo poskrbel, da bo večer potekal v čim boljšem razpoloženju. V KD Rovte -Kolonkovec pa so nam povedali, da se za letošnjo najdaljšo noč v letu selijo preko meje, v Tolmin. Na njihovih društvenih izletih jih je namreč pot zanesla tudi v ta prelep kraj ob Soči in tako so se navdušili, da so se odločili vrniti tja prav na Silvestra. Kakih 50 članov in odbornikov bo tako dočakalo leto 1984 v hotelu Krn in verjamemo, da se ob tako velikem omizju ne bodo dolgočasili!
stični oddelek; 1., 2. in 3. geriatrični oddelki, 1. in 2. oddelek za kronične paciente, onkološki oddelek, nevrološki oddelek, psihiatrična klinika, dermatološki, kardiološki, kardiokirurški,
Nepoznavanje problemov
slovenske manjšine
Na predavanju, ki ga je sklical ravnatelj Tehničnega trgovskega zavoda «Leonardo da Vinci» o dvojezičnosti, sem bil priča posegom, ki so me prizadeli.
Najprej bi rad opozoril bralce, da pri okrogli mizi niso bili prisotni vsi predstavniki strank ustavnega loka, kljub temu da so vsi dobili vabilo. Odsotni so bili predstavniki PSI, MSI, SSk. Videl sem le zastopnike KPI, DC, LpT, PSDI.
Predavanju je sledila razprava, kjer so dijaki dokazali, kako globoko je nepoznavanje problemov slovenske manjšine. Slišal sem neverjetne izjave, ki jim je osnova le nevednost in včasih ošabnost. Dijaki so seveda ploskali tem izjavam, katerih klišeji so vsem znani.
Prisotni so primerjali stanje italijanske manjšine v Jugoslaviji s stanjem slovenske manjšine v Italiji: spraševali so se, če imajo Italijani v Jugoslaviji svoje pravice, če so zaščiteni itd...
Dijaki so tudi dokazali, kako malo so jim jasni pojmi, kot federativna republika, narod, narodnost, državljanstvo. Še manj pa poznajo pojme, kot so materin jezik, razlika med «ju-goslovanščino» (ki ne obstaja) in slovenščino ali srbohrvaščino.
Vprašujem se, kdo je kriv za to nevednost: starši, šola, nekatere poli
kirurški in ortopedski oddelek, inštitut za medicino dela, okulistična klinika in odontostomatološka klinika. Ginekološko kliniko bodo sčasoma priključili porodniškemu oddelku v o-
tične stranke. Zdi se mi, da ta globoka nevednost spada skoraj v «kultu-ro» določenih ljudi. Žalostno je, da nekateri nimajo sploh nobene želje (kje pa volje), da bi se pozanimali, kako živi drugi del Trsta, Gorice in Benečije. Nasprotno: začela se je reakcija, ki daje duška tistemu rasizmu, ki je bil v Trstu vedno latenten.
Robi Čorbo
Pojasnilo mladinskega krožka KD Prešeren
Spoštovano uredništvo!
Z ozirom na tradicionalno Štefano-vanje, ki je bilo v Boljuncu v ponedeljek, 26. t.m., bi člani Mladinskega krožka radi pojasnili nekatere negotovosti. Najprej naj pojasnimo, da je na Štefanovanju nastopal Ivo Tul in ne Igor Tul, kot je bilo objavljeno v članku z dne 27. decembra.
Poleg tega pa smo se čutili nekoliko «užaljeni», ker v uvodnem govoru na prireditvi ni bilo sploh omenjeno sodelovanje Mladinskega krožka KD «F. Prešeren». Zdi se nam, da bi morali pojasniti dejstvo, da si je skorajda glavno breme prireditve prevzel MK in to skoraj zadnji trenutek, ker je prvotni program prireditve odpadel zaradi nekaterih problemov, ki so nastali v organizaciji. Seveda so k izpeljavi prireditve pripomogli tudi domači tamburaši.
Tovariški pozdrav.
Mladinski krožek KD «F. Prešeren»
troški bolnici, prostore ginekologije pa bodo namenili oddelku za dnevno zdravljenje (day-hospital). Poleg teh oddelkov bodo v glav.ii bolnici tudi oddelki za urgentne primere (prva pomoč, urgentna medicina, urgentna kirurgija, travmatologija), psihiatrična služba, oddelek za anestezijo in o-življanje, hemodializa (od sedanjih 22 postelj naj bi prešli na 40), socialna in psihološka služba, nuklearna medicina ter še razni inštituti in laboratoriji. Kot znano, je sodstvo pred kratkim določilo radikalno obnovo glavne bolnice, v kateri sedaj ni zajamčena higiena, pa tudi varnost e-lektrič.iega, vodnega, ogrevalnega, plinskega in rešilnega sistema. Kako bodo dela potekala, ostaja zaenkrat še velika uganka, čeprav so na papirju že izdelani načrti za postopno sanacijo prostorov.
Poglejmo še, kako naj bi izgledal po preosnovi sanatorij «Santorio» pod Obeliskom. Tudi v '.njem naj bi bila služba za prvo pomoč, nato pa službe za fiziopatologijo dihalnega sistema, bronhologijo, radiologijo, motorično rehabilitacijo in prevzgojo, kardiologijo z rehabilitacijo srčnih bolnikov in poliambulaUfHj, ki naj bi deloval kot osnova za sociozdravstveni o-kraj. Pnevmološki oddelek bo imel 8 potelj za intenzivno terapijo, 45 za normalno zdravljenje in 45 za dnevno zdravljenje. V sedanjih prostorih bosta ostala oddelka za pnevmo-fiziolo-ški oddelek (moški in ženske) s skupno 176 posteljami, nov, pa bo oddelek za '.nalezljive bolezni, ki ga bodo premestili iz bolnice pri Katinari. Oddelek za motorično rehabilitacijo bodo umestili v prostore torakalne kirurgije (ki bo v bolnici pri Katinari) in bo imel 40 postelj.
Upravno življenje v devinsko-nabrežinski občini
Kljub varnostnim ukrepom škoda na hišah
Družba ANAS je odgovorila na.pismo, ki sta ji ga pred nedavnim odposlala Konzorcij razlaščencev Naša zemlja in Kmečka zveza, s katerim sta zahtevala, da je treba zaščititi varnost krajevnega prebivalstva in preprečiti škodo tako osebam kot na objektih glede na dejstvo, da se gradbena dela prvega odseka (Sesljan - Prosek) velikih cestnih povezav na Tržaškem opravljajo v bližini naseljenih centrov in da se pri teh delih uporablja tudi razstrelivo.
Družba ANAS je odgovorila, da se glede uporabe razstreliva strogo drži predpisov posebne pokrajinske komisije in da se za večjo varnost poslužuje tudi posebnega seizmografa, ki ugotavlja intenzivnost eksplozij; družba ANAS je torej uvedla najstrožje varnostne ukrepe za preprečitev škode.
Na Kmečki zvezi pa smo izvedeli, da so kljub temu eksplozije poškodovale več hiš, tudi novejših, na Proseku in v Devinščini. Zato bo KZ v kratkem sklicala vaški sestanek, na katerem se bo treba domeniti, kaj storiti v zvezi s tem problemom.
Zemljevid bolnišniških storitev po reorganizaciji
Kje se bomo po novem zdravili?
Nova bolnica na Katinari: njeno odprtje bi moralo pomeniti kvaliteten skok v zdravstveni oskrbi v našem mestu
Problemi in težave
Pred kratkim smo v našem dnevniku objavili intervju z devinsko - na brežinsko odbornico za vprašanja decentralizacije dr. Alenko. Legišo, ki nas je poglobljeno seznanila s problematiko krajevnih sosvetov v tej občini. V pogovoru so prišle na dan tudi nekatere težave in senčne strani, ki označujejo delo in vlogo teh organov.
Z namenom, da bi osvetlili specifične težave, s katerimi se vsakodnevno soočajo rajonske konzulte v občini Devin - Nabrežina, objavljamo danes odgovora predsednice krajevnega sosveta Nabrežina - Kamnolomi Ide Gruden por. Bortolotti in predsednice krajevnega sosveta za Mavhinje in Cerovlje Danice Medved por. Petelin.
Ida Gruden por. Bortolotti (PSI):
Vprašanje delovanja naše konzulte je zelo pereče in težko rešljivo, tudi zaradi tega ker Krščanska demokra cija sploh še ni imenovala svojih predstavnikov. Članov sosveta je trenutno šest, vsi pa se ne trudijo ena-
Ida Gruden por. Bortolotti
ko in ne posvečajo dovolj pozornosti delu v tem telesu.
Res pa je tudi, da bi morala občinska uprava posvečati več pažnje našemu delu ter se obrniti na nas tudi za probleme tako imenovane tekoče u-prave in ne samo za mnenje o proračunu in podobno. Vseeno sem optimist.
krajevnih
da se bodo stvari tudi od dobri volji in večji prizadevnosti konzultorjev spremenile vendarle na boljše.
Danica Medved por. Petelin
(KPI):
Še sama ne vem, kje naj bi začela, saj je problemov pri nas v Mavhinjah in Cerovljah res veliko, zato bom skušala navesti le najbolj pereče. Vzemimo tako vprašanja gradbenih dovoljenj. Naša konzulta se je tako npr. nekajkrat soglasno izrekla proti izdaji tega ali onega gradbenega dovoljenja, občina pa sploh ni upoštevala tega našega mnenja. Precejšnje težave imamo tudi z javno razsvetljavo, verjetno zaradi zastarele električne napeljave. Že več let pa nas pesti problem pomanjkanja vaških kanalizacij, ki je viden zlasti na mavhinj-skem pokopališču, kjer se ob deževnem vremenu nabira blato. Omenjenim težavam pa moram dodati tudi razveseljivo dejstvo, saj nam je občina ob priliki poimenovanja popravila in preuredila mavhinjsko osnovno šolo.
Odprtih problemov pa je še precej.
sosvetov
Danica Medved por. Petelin
Omenila bi samo še vprašanje smetarske službe in asfaltiranja cest. Vse težave pa bo treba začeti resneje reševati ob tesnejšem sodelovanju z občinsko upravo.
Pripravil
BORIS DEVETAK
Za boljše razumevanje naj pojasnimo, da so klinike v upravljanju medicinske fakultete, oddelki pa v okviru KZE. Sedaj pa najzanimivejše vprašanje: kdaj naj bi s preosnovo začeli? Funkcionarji KZE so vodstvu predložili načrt za prvo »preseljevanje* nekaterih manj »kompliciranih* oddelkov, kot so n.pr. nevrološka klinika v bolnico pri Katinari, že proti koncu januarja. Zaradi del ni dovoljenj gasilcev, bo datum gotovo premaknjen. Po vsej verjetnosti pa se bodo spomladi ali na začetku poletja odprla vrata katinarske bolnice, kar bo pospešilo obnovitveni proces, (nf)
•	Drevi ob 18.30 se bo na sedežu v Ul. Ermacora 3, sestal rajonski svet za Rojan - Greto - Barkovlje.
•	Občinska uprava je določila novo parkirno mesto za invalide v višini hišne številke 3/B na Trgu na Boške-tu pri Sv. Ivanu.
•	Tržaška občina sporoča, da je v teku letni popis združenj in institucij prostovoljcev na občinskem ozemlju. Vse ustanove, ki niso bile popisane v letu 1982, naj zato do 10. januarja izročijo občini (VII. oddelku - socialno skrbstvo, Pasaža Costanzi 2) kopijo ustanovnega akta in kopijo statuta.
Pred današnjo tiskovno konferenco tržaškega župana
Obračun dela občinskega odbora
V Časnikarskem krožku bo danes zjutraj ob 11. uri tiskovna konferenca, na kateri bo tržaški župan Ri chetti v pogovoru z novinarji podal obračun enoletnega dela občinske u prave. Srečanje z županom prireja krajevno Združenje kronistov.
Ob tej priložnosti je občinski urad aa tisk in za stike z javnostjo pripravil obširno poročilo o delovanju in pobudah občinskega odbora, ki ga kot znano podpira šeststrankarska koali cija KD, PSI, PSDI, PRI, PLI in Slovenska skupnost in ki je bil formalno umeščen 23. septembra letos. V tem obdobju je občinski svet zasedal e-najstkrat, odbor pa se je sestal 16-krat, skupno pa je uprava odobrila nad 1500 sklepov.
Med glavne uspehe sedanje koalici je navaja dokument enotno resolucijo o gospodarskem položaju v našem mestu, ki predstavlja izhodiščno točko za vse pobude in posege na tem področju. Na podlagi te resolucije je imel župan že vrsto posvetovalnih sestankov s predstavniki sindikatov, delodajalcev in podjetij z državno soudeležbo, od novembra pa deluje tu di enotna občinska komisija za gospo darska vprašanja.
Na področju javnih del je uprava potrošila skoraj dve milijardi lir za gradnjo in obnovitev šolskih struktur, za ureditev mestnih in okoliških
cest ter za ureditev drugega dela kanalizacije v Skednju. Med pobude od-bomištva za urbanistiko in promet pa bi omenili odobritev variante št. 37 splošnega regulacijskega načrta glede avtocestnega obvoza pri Proseku ter obvoza pri Lonjerju. V tem letu pa je stopil v veljavo trgovski načrt na katerega so morali občani ter zlasti trgovci čakati več let. Na področju kulturnih dejavnosti pa dokument podčrtuje nedavne božične prireditve, uspelo akcijo za nakup Hen-riquezove zapuščine ter prireditve za prestižno umetniško «Nagrado Itali-ja», ki se bodo prihodnje leto odvija-
le v našem mestu.
Poleg teh sklepov pa občinski urad za tisk navaja tudi nekatere druge pobude, ki jih je odbor uresničil do konca septembra do danes. Občinski upravitelji so se tako nekaj krat sestali s predstavniki okoliških občin o vprašanju izgradnje novega upepeljevalnika za smeti v naši pokrajini, celo vrsto srečanj pa so i-meli tudi s posoškimi upravami glede novega vodovoda. Sedanja uprava se tudi ponaša, da je pospešila postopek za odobritev podrobnostnih regulacijskih načrtov za Križ, Prosek in Kontovel.
Odobren deželni prispevek letalski družbi «Aligiulia»
Vlada je po nekaj zapletih vendarle izrazila pozitivno mnenje za finančno podporo dežele (v znesku milijarde ni pol lir) letalski družbi «Aligiulia», ki upravlja meddeželne zveze letališča v Ronkah z Benetkami, Genovo in Turinom. Zakonsko določilo o prispevku bo stopilo v veljavo v naslednjih dneh, ko bo objavljeno v deželnem Uradnem listu, družba pa bo denar prejela v prvih tednih prihodnjega leta.
Letalska družba «Aligiulia» je že pred časom predstavila svoj gospodarsko-finančni načrt, v katerem si prizadeva za vpeljavo novih zvez in ki ga je podprlo tako ministrstvo za promet kot Generalno ravnateljstvo civilnega letalstva.
Deželni finančni prispevek ima enkratni značaj, namenjen pa je vzdrževanju že obstoječih zvez in okrepitvi letalskih služb.
Proti visokemu obdavčevanju napisov
Protestna akcija trgovcev
Mnogi trgovci v mestu in po vaseh, ki spadajo pod tržaško občino včeraj niso prižgali svetlobnih napisov. Na ta način so protestirali zoper sklep občinske uprave o 150-odstotni podražitvi davka na svetlobno reklamo s 1. januarjem 1984. Protestu, ki ga je pripravila Zveza trgovcev, so se poleg ostalih stanovskih organizacij pridružili tudi člani Slovenskega deželnega gospodarskega združenja.
V primeru, da občina ne bo do novega leta spremenila tega svojega odloka, bodo tržaški trgovci sprožili nove protestne akcije.
Prepoved parkiranja v številnih ulicah
Da bi omogočila reden potek dejavnosti v centrih za umsko zdravljenje je občinska uprava odredila prepoved parkiranja pred samimi centri in sicer: v Drevoredu Miramare na strani lihih številk za dolžino 15 metrov pred hišno številko 111; v Ul. della Guardia, na strani lihih številk za dolžino 15 metrov od Ul. Gaprin proti Ul. Castaldi. Morebitna parkirana vozila bo obč na od.s'ranila
Zaradi izrednih vzdrževalnih del na pločnikih v južnem predelu mesta bo od 2. januarja dalje do opravljenih del, v delavnikih prepovedano parkirati od 7. do 17. ure na obeh straneh naslednjih ulic: Ul. Rossetti med Ul. Revoltella in Trgom De Gasperi; Ul. Sinico med Ul. dell’Eremo in hišno številko 40; Ul. Costalunga od hišne številke 113 do 145; Ul. Benussi med Ul. Puccini in Ul. F la vi a; Ul. Carpineto med Ul. Valmaura in Ul. Cossa; Ul. Besenghi med Ul. Carpaccio in Ul. De Rin; Ul. Colombo med Ul. San Marco in Ul. dellTndustria; Ul. Valdirivo med Ul. Roma in Korzom Cavour; Ul Trento med Ul. Rossini in Ul. Milano; Ul. D’Alviano med Ul. Battera in Ul. Lorenzetti; Ul. della Con-cordia med Ul. Vespucci in Ul. Marco Polo; Ul. Torrebianca med Ul. Roma in Ul. Trento; v Ul. Banelli in Lavatoio; na Trgu Papa Giovanni XXIII med hišnima številkama 10 in 12; na strani sodih hišnih številk v Drevoredu Romolo Gessi med hišno številko 4 B in Ul. Savorgnan di Brazza.
Clarici in UIL o prometu v luki
Predsednik pokrajinske uprave Damo Clarici je v prejšnjih dneh sprejel deželnega tajnika UIL za prevoze Masserana, s katerim je poglobil vprašanje pomorskih zvez, ki imajo svojo postajo v Trstu. Z obojestransko zaskrbljenostjo je bilo ugotovljeno, kako je naši luki povzročila novo škodo francoska družba Charges, ki se je odpovedala tržaškemu terminalu, kateremu je doslej zagotavljala širši promet s kontejnerji.
Predsednik Clarici je s tem v zvezi zagotovil sindikalnemu predstavniku, da bo nastopil pri pristojnih oblasteh za premostitev nastalega položaja.
Stečaj grške plovne družbe
Grška ladjarska družba «Hellenic lines», ki je vzdrževala vrsto prometnih zvez s pristanišči v Trstu, Benetkah in Genovi, je začela stečajni postopek. Njen polom bi imel težke posledice za promet v italijanskih pristaniščih ob Jadranu in ob Tiranski obali.
Morda bodo še najblažje prav v tržaškem pristanišču, ki je v zadnjem letu na račun Benetk postopoma izgubilo skoraj polovico kontejnerskega prometa s to družbo, ki je v zadnjih dveh mesecih povsem usahnil.
Kolektiv za zdravje žensk o protislovenski kampanji
Članice Kolektiva za zdravje žensk so izdale noto, v kateri se pridružujejo protestu demokratičnih sil proti nasilni provokaciji fašistov in listar-jev v rojanski družinski posvetovalnici. Obenem psa izražajo svoje stališče glede ozračja, ki bi moralo vladati v Trstu. «Fašizma, predvojnih in povojnih dogodkov se marsikatera od nas še živo spominja,» pišejo. «Prav zato menimo, da morajo Tržu čani vendarle enkrat odpreti oči nad sedanjostjo in bodočnostjo. Preteklost naj nam služi za nauk, da živimo ob meji. v mestu, kjer mora vsakdo gra diti sožitje in medsebojno sodelovanje. Spričo hude gospodarske krize, na raščanja brezposanosti, ki prizadene še px>sebno ženske in mladino, vedno bolj občutene revščine, v že itak revnih slojih, ne moremo dovoliti, da fašisti in Lista za Trst, z obujanjem starih prikazni, odvračajo pozornost prebivalstva od zaskrbljujočih problemov.*
Kolektiv za zdravje žensk obsoja tudi mlačnost večine v Krajevni zdravstveni enoti in še posebno predsednika Pangherja, ki so na pritisk desnice prekinili skupščino, čeprav je bil na dnevnem redu sklep o od prtju katinarske bolnice in je to bi.'o v škodo celotnemu prebivalstvu. «U-pajmo,* nadaljujejo, «da bo v prihodnjem letu tržaška javnost postala zrelejša in da bo politična diskusija za-
jela resnične probleme. Upajmo, da bodo končala siva leta p>olitike LpT in da nihče ne bo več mogeii trditi, da so Tržačani «meloni». Obenem voščimo vsem ženskam, Slovenkam in Italijankam, srečno Novo leto.*
Občina najela posojilo za kritje izgub ACEGA
Odbornik za proračun Calandruccio je v prejšnjih dneh najel px»sojilo v višini sedem milijard lir in pol pri tržaški hranilnici za kritje izgub, ki jih je imoo podjetje ACEGA v finančnih letih 1980 in 1981.
Tržaški denarni zavod je ob tej priložnosti pokazal posebno občutljivost do problemov občine v tem težkem trenutku njenega finančnega u pravljanja. Posojilo bo namreč omogočilo občinski upravi, da bo lahko kos svojim obvezam, dokler ne bo država nakazala prvega obroka finančnega pa*ispevka za leto 1984.
• V nedeljo, 1. januarja, ob 18. uri bo v gledališču Rossetti tradicionalni novoletni koncert, ki ga prireja Zveza trgovcev. Nastopila bo godba na pihala Verdi.
Štirje ranjeni v prometni nesreči
V noči mod torkom in sredo
Med prehitevanjem v smrt
VČERAJ POPOLDNE V SEŽANI
Zadnja pot Alberta Sulčiča
V mestnem središču se je sinoči pri potila prometna nesreča, v katero so bile vpletene štiri osebe. 35-letni Pier Paolo Villon je s 33-letno ženo Loredano hodil po Miramarskem drevoredu v bližini doma, ko ga je zajela nenadna slabost, žena je usta vila pn-vi avtomobil, ki je privozil mirno, da bi moža odpoljala v bolnišnico: to je bil golf s tržaško registracijo, za volanom katerega je bil 45-letni mornar Franco Giorgini, stanu joč na Obrežju 134. Pri hitri vožnji Proti bolnišnici se je voznik na Ul. Oarducci poslužil javnemu prometu rezerviranega dela cestišča in pri tem na križišču z Ul. Battisti trčil v fiat 500, ki je s Trga S. Giovan-Pi vozil proti Ul. Battisti in ki ga je upravljal 28-letni Furio Franzelli iz Ul. San Vito 1. Golf je po trčenju obtičal v izložbi prodajalne kavbojk «Black Buli* in se vnel, a so gasilci požar pravočasno piogasili.
Pier Paolo Vallona so sprejeli v bolnišnico s prognozo 30 dni zaradi Pretresa možganov in domnevnega 'dama stegnenice, njegova žena se bo morala zdraviti 7 dni, voznik golta je dobil le površinske poškodbe, voznik fiata 500 p>a se bo zaradi u-darcev zdravil 10 dni.
• Zdravica ob koncu leta bo priložnost *a srečanje med gosti počitniškega doma v Miljah, na katerem se bo srečalo osebje doma, njegovi gosti in Pjihovi družinski člani. Srečanje bo jutri, ob 16.30, v počitniškem domu, Uu Rebri Ubaldini 5.
Franco Pera
Karabinjerji so včeraj dokončno ugotovili dinamiko nesreče, v Ul. Flavia, v kateri je pjredsinočnjim izgubil življenje 24-letni uradnik Franco Pera iz Ul. Cubi v Naselju Sv. Sergija. Iz pričevanja očividcev, predvsem pa šoferja avtobusa, ki je sledil Peru, kaže, da je uradnik začel s svojim minijem prehitevati avtomobil, ki je že sam prehiteval. Pera se je torej pomaknil v levi p»s, po katerem pa je v tistem trenutku privozil mestni avtobus, ki ga je upravljal 41-letni Italo Radanich.
Šofer je skušal zavreti, vendar brez uspoha: mini se je z vso silo zaril pod avtobus, Pera pa je bil na mestu mrtev. Njegovo truplo so šele čez čas rešili iz objema pločevin
gasilci, zdravnik Rdečega križa pa je lahko podpisal le mrtvaški list.
Nekaterim so prazniki pretveza za vinjenost
Agenti miljskega policijskega komisariata so prijavili sodišču 20-let-nega Maura Černeta, stanujočega v Miljah (Zindis 25) in 44-letnega Giu-seppeja Milla prav tako iz Milj (Ul. D’Anunzio 19) ker sta v vinjenem stanju razgrajala in razbila nekaj kozarcev in vhodna vrata v nekem miljskem baru.
Agenti so naznanili tudi 21 -letnega Roberta Debernardija iz Aquileje in 26-letnega Claudia Debernardija, stanujočega v Trstu, Ul. Giulia 25, ki sta bila prav tako vinjena. Razgrajala sta v nekem lokalu pri Dom-ju in nadlegovala goste, ko pa so ljudje poklicali policijo, sta jo popihala.
Na osnovi opisa so ju agenti kmalu izsledili in legitimirali, nakar so napisali prijavnico, ki ju bremeni razgrajanja v vinjenem stanju, Claudia Debernardija p>a tudi vožnje z avtomobilom v vinjenem stanju.
• Potem ko sc je nedavno srečal s predstavništvom časnikarjev, je predsednik deželnega sveta Turello z ne katerimi deželnimi svetovalci sprejel uslužbence tega upravnega telesa, da bi jim voščil za novo leto.
Sežana se je včeraj popoldne zelo dostojno poslovila od svojega občana, sicer pa našega kriškega rojaka Alberta Sulčiča. Ob napovedani uri se je pred hišo žalosti v sežanski Stari vasi zbmla izredno velika množica pogrebcev iz Sežane same in okoliških vasi, pa tudi iz Kopra, iz Sulčiče-vega rojstnega Križa in iz Trsta. Tu je o Sulčiču, predvojnem komuni stu in revolucionarju spregovoril ge neral Branko Kodrič v imenu bivših borcev in krajanov, pred odprtim grobom na sežanskem pokopališču po sta se od pokojnika poslovila sekretar občinskega komiteja ZKS občine Sežana Savko Klanjšček, ki je posebej podčrtal pokojnikov boj proti krivici in nepoštenosti ter Gigi Bogateč, ki je pokojniku prinesel zadnji pozdrav iz rojstnega Križa, in sicer v imenu pokrajinskega odbora VZPI - ANPI ter kriške sekcije iste zveze, po tudi v imenu vseh zamejskih bivših portizanov ter vseh Križanov.
Godba iz Divače, ki je skupno z di-vaškim povskim zborom spremljala pogrebni sprevod skozi Sežano, še ni končala zadnje žalne melodije, ko je vod jugoslovanske vojske izstrelili častno salvo.
• V spomin na prezgodaj umrlega Maria Loscia’eja, bivšega gojenca deželne gostinske šole in člana Evropr skega združenja hotelskih direktorjev EHAM, so v hotelskem centru IRFoP na nabnežinskem obrežju odkrili spominsko p'oščo in mu posvetili eno od dvoran.
Nova služba poštne uprave
Z januarjem bo poštna uprava u-vedla novo siužbo, poimenovano «fac simile». V čem je novost? Podobno kot sedaj z brzojavkami, bomo lahko odpošiljali po vsej Italiji kopije originalnih dokumentov, rokopisov, grafičnih izdelkov, slik, in podobno. Oddajanje in sprejemanje bo po sistemu telefonske komunikacije s hitrostjo oddajanja posamezne koprije v treh minutah. V prostorih glavne pošte v Trstu, Trg V. Veneto 1, bomo uradniku izročili original, on pa bo poskrbel za reprodukcijo (v črno - belem) in odpošiljanje. Original bomo lahko nemudoma dvignili, dana pa bo tudi možnost, da nam ga poštna upjrava izroči na dom.
Naslovljencu bodo kopijo izročili po naši želji: 'ali brzojavno ali po norma1™ pošti. Cena za to privlačno, za poslovneže po tudi pomembno storitev, je v primerjavi z brzojavnimi tarifami, zelo ugodna: 3.500 lir za prvi list, 1.700 pa za naslednje.
Poštna uprava ob tej priložnosti sporoča, da bo urad za brzojavke ponovno začel delovati tudi v popoldanskih urah prazničnih dni.
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami ob izgubi
Josipine Kobez vd. Karis
Hčeri in drugo sorodstvo
Trst, 29. decembra 1983 (Pogrebno podjetje Ul. Zonta 3)
29. 12. 1981	29. 12. 1983
Ob drugi obletnici smrti sina in brata
Mirana Pertota
se ga spominjajo mama, brata Danilo in Cveto z družinama.
Iskrena zahvala vsem, ki mu nosijo sveče in rože.
Trst, Ljubljana, 29. decembra 1983
ZSKD in ZSŠDI izrekata Joži Marušič iskreno sožalje ob izgubi drage matere.
Osebje srednje šole S. Kosovel na Opčinah, Združenje staršev in sošolci izrekajo iskreno sožalje Mauriziju Sossiju in družini ob očetovi smrti.
Kino	Gledališča
NAROČNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1984
CELOLETNA.......................... 75.500	lir
POLLETNA........................... 54.500	lir
MESEČNA..........................  10.000	lir
Celoletna naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 75.000 lir -F	500 lir kol-
ka velja za tiste, ki jo poravnajo do 31. marca. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 120.000 lir + 500 lir kolka.
Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE in ČESTITKE.
NAROČNINE SPREJEMAJO:
Uprava: Trst, Ul. Montecchl 6 — Tel. 794672 Urnik od 9. do 12. ure
Uprava: Gorica, Drev. XXIV. ma|a 1 — Tel. 83382
Urnik od 9. do 12. ure
Raznašalcl Primorskega dnevnika
Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374
Tržaška kreditna banka: Tekoči račun štev. 1192
Hranilnica in posojilnica na Opčinah: Tekoči račun
štev. 1718
Kmečka banka - Gorica: Tekoči račun štev. 8333
f Čestitke_____________
Danes praznuje rojstni dan ŠTEFANIJA iz Doline. Vse najboljše ji želijo hči Marija, zet, vnuk ter vsi bližnji.
Razstave
V galeriji «La Bora» - Ul. Malcanton 14/C razstavlja slikar Marino Cassetti.
La Cappella Underground Zaprto.
Ariston 16.0«, 18.00, 20.00, 22.00 «FF. SS. cioe che mi hai portato a fare sopra Posillipo se non mi vuoi piu bene». Renzo Arbore.
Capitol 16.30	22.00 «Bad boys». Pre-
povedan mladini pod 14. letom.
Eden 17.30 — 22.15 «Mai dire mai». Sean Connery.
Fenice 17.30, 19.00, 20.30 in 22.10 «Segni particolari: bellissimo*. A. Celentano.
Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.15 «Sapore di mare II. - Un anno dopo». E. Giorgi, I. Ferrari.
Dvorana št. 2 15.30 — 22.15 «11 tassi-naro». A. Sordi.
Dvorana št. 3 15.30 — 22.15 «Questa e quella». Renato Pozzetto in Nino Manfredi.
Grattacielo 15.30, 17.40, 19.55 in 22.15 «11 ritorno dello Jedi*.
Mignon 15.00 — 22.00 «11 libro della giun-gla», risani film. Ob koncu «11 canto natalizio di Topolino*. risanka.
Aurora 16.30 — 22.00 «Flashdance».
Moderno 15.00, 16.30, 18.00, 19.30 in 21.00 «Brisby e il segreto di Nimh», risani film.
Radio 15.30 — 21.30 «Marietta. porcel-lona di lusso*. Prepovedan mladini
Vittorio Veneto 16.30 — 22.00 «Dur dur... superpomo*. Prepovedan mladini
Lumiere 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.00 «Tenere cugine». Po delu D. Hamiltona. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Alcione 16.00	22.00 «Britannia hospi-
tal». M. McDowell.
ROSSETTI
Danes, 29. decembra, ob 20.30 — red prost — bo Stalno gledališče za Furlanijo - Julijsko krajino predstavilo Maria Scaccio v delu Friedricha Durren-matta «Romolo il grande». Delo režira Giovanni Pampiglione. Abonma: tretji kupon. Informacije pri glavni blagajni.
AVDITORIJ
Danes, 29. decembra, ob 20.30 — red prost — Deželna dramska skupina ITIS bo predstavila delo O. Stelle «Quella... terza eta*.
VERDI
Jutri, 30. decembra, ob 17. uri — red S — četrta predstava «Andrea Chenier*. Dirigent Jose Collado, režiser Beppe de Tomasi.
CANKARJEV DOM • Ljubljana
Velika dvorana
Jutri, 30. decembra, ob 19.30: IX. Beethovnova simfonija - Simf. orkester Slov. filharmonije.
V nedeljo, 1. januarja 1984. ob 17. uri: Novoletni koncert. Naslednji dan bo na sporedu orgelski koncert.
Razstave
še jutri, 30. t.m. Sprejemna dvorana — Novoletna razstava «35 let Lutkovnega gledališča Ljubljana*.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Mladinski oder
Danes, 29. decembra, ob 16. in 19. uri: J. Grabovvski «Volk in kozlički*. Gostovanje Mladinskega odra PDG v Avditoriju v Portorožu.
astra tecnoimpianti "
Obrat in uprava: nova industrijska cona Noghere — 34100 TS — POB 15 Trst center — Telefon: 040/232-281 - 232-282 — Telex 460633 Astra TS
Podružnica: 34074 Tržič (GO) — Telefon 0481/393229
DOBAVITELJ ROTACIJSKIH UPEPELIEVALNIKOV
Tehnološki proces danes omogoča, da se realizirajo najpopolnejši in najbolj natančni stroji in to na vseh področjih. Samo na enem pod ročju — kar je zelo čudno — je človek ostal pri tehnologiji izpred 50 let in sicer
NA PODROČJU UPEPELJEVALN1KOV
Danes lahko s ponosom trdimo, da smo MI skupaj s CASARALTA S.p.A. —• s proizvodnjo rotacijskih peči končno premagali to neverjetno pomanjk ljivosit. Te peči so:
•	naprave, ki se lahko serijsko proizvajajo (in ne inštalacije, ki jih je treba montirati na kraju uporabe);
•	povsem kovinske naprave, tako da je njihovo vzdrževanje enostavno in ekonomično;
•	naprave, v katerih je izgorevanje pod popolnim nadzorom in ki imajo najmodernejše in najpopolnejše aparature za povsem avto matsko delovanje
<2>
•	naprave, ki so lahko zelo majhne in zato primerne za manjše obrate ter torej tudi popolnoma avtonomne;
•	in končno so to naprave, ki jih lahko sestavljamo v različne kombinacije in jih pri tem uporabimo v različnih količinah. Z njimi lahko postavimo eno ali več instalacij, ki lahko zadovoljijo potrebe milijonskih mest, če so primemo razporejene po perifernih conah velikega mesta.
Poleg tega lahko z napravo zelo poceni tudi postavimo kovinske montažne hangarje. Vse to se da zelo hitro montirati, pa tudi ponovno uporabiti, če je treba instalacijo preseliti drugam.
Končno lahko z našimi pečmi izkoristimo vso u-stvarjeno toploto: del za delo in samo izgorevanje v instalaciji, medtem ko se 70% toplote lahko uporabi kot tepel zrak, topla voda ali para, seveda kot pač ustreza potrošnikom.
KAJ STORITI, ČE SE ODVODNI SISTEM POPOLNOMA ZAMAŠI
Na delovnem mestu, v zdravstvenih domovih, prodajnih centrih, skratka povsod, kjer je dosti ljudi, je higiena stranišča, izredno Važna. Zato je, ne glede na stroške, potrebno stalno vzdrževanje, upoštevati pa moramo tudi najbolj neverjetne primere.
Tak primer je zamašitev odvodnega sistema.
Po drugi strani pa je ugotovljeno, da so vsi napisi in tečaji o javnem obnašanju, ki naj bi spremenili določene navade, zaman; uporaba stranišča je osebna stvar in zato kontrola ni možna. Vsak jih uporablja v skladu s svojimi navadami. Tako se lahko zgodi, da se stranišča spremenijo v smetišče. Odvodni sistem, pa naj bo postavljen še tako brezhibno, je namenjen samo odvajanju tekočih ali razpadljivih trdih snovi. Stranišča uporablja mnogo ljudi, a že ena sama oseba lahko onemogoči delovanje celotne instalacije. Dovolj je, da navedemo različne tovarne, bolnice, hotele, solastniška stanovanja, zgradbe z mnogo uradov, blagovne hiše, šole itd.
Da se izognemo zamašitvam, lahko na najprimernejše mesto odvodnih cevi montiramo napravo, ki zdrobi vsak trd odpadek. Poleg tega ta napeljava deluje kot črpalka in nato neovirano pošilja odpadne vode v zbirne kloake.
Kadar so stranišča na najnižji točki glavne zbirne kloake (kletna sta novanja, zgradbe na pobočjih itd.), lahko z uporabo črpalke drobilke zamenjamo normalne črpalke, ki v primeru zamašitve večkrat niso najbolj uspešne.
Še ena prednost črpalke - drobilke: poleg tega, da praktično eliminira vsako možnost zamašitve odvodnega sistema, omogoča tudi prihranek; saj se za instalacijo odvodnega sistema lahko uporabijo cevi manjšega premera.
EROGATOR ZA MILO - E.D.S.
Tak erogator je nujno potreben povsod, kjer je mnogo ljudi. Ko je montiran in napolnjen z milom, ga ni potrebno več vzdrževati. Zelo enostavno je sestavljen in lahko rečemo, da je praktično neuničljiv. Žo samo ime govori o enostavnosti in funkcionalnosti. EDS — erogator za milo — vedno opravi svojo dolžnost in to kadar je potreben nežnim ženskim rokam ali pa močnim dlanem voznikov tovornjakov.
1.	Erogator odpremo s posebnim ključem: obrnemo ga za tretjino kroga in tako odpremo pokrov.
2.	Edino, kar je potrebno za vzdrževanje erogatorja, če to sploh lahko imenujemo vzdrževanje, je to, da erogator napolnimo z milom.
3.	Ko ga napolnimo z milom, lahko pritisnemo pokrov in s tem erogator avtomatično zapremo.
4.	Pri uporabi erogatorja je dovolj, da pritisnemo na gumb in tako sprožimo enostaven mehanizem, v roke se nam tako usuje kvalitetno milo v obliki drobnega prahu.
GLEDALIŠČE V TRSTU
EDVVARD ALBEE
GOSPA IZ DUBUOUA
Režija DUŠAN MLAKAR
Danes, 29. decembra, ob 16. uri ABONMA RED I
Razna obvestila
Odbor Zveze vojnih invalidov, Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja in Društvo slovenskih upokojencev priredijo danes, 29. t.m., ob 17. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu - Ul. Petronio 4, tradicionalno novoletno družabnost. Vabljeni člani in prijatelji.
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 29. decembra TOMAŽ
Sonce vzide 7.45 in zatone ob 16.28 — Dolžina dneva 8.43 — Luna vzide ob 2.39 in zatone ob 13.23.
Jutri, PETEK, 30. decembra
EVGEN
Vreme včeraj: temperatura zraka 7 stopinj, zračni tlak 1034,2 mb pada, brezvetrje, vlaga 70-odstolna, nebo skoraj oblačno, morje skoraj mimo, temperatura morja 9,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Giulia Zigante, Shei-la Sorsi, Paola Zorzut, Stefano Miillner.
UMRLI SO: 80-letna Anna Pecikar, 92-letni Ottone Lantieri, 61-letna Irma Mazzoni vd. Bottiglieri, 82 letna Antonia Mohorich vd. Creglia, 65-letna Silvia Maria Salich, 87-letna Maria Gregorcich vd. Rossi, 75-letna Sofia Gaggl por. Cas-soni; 76-letni Argeo Malazzi, 84-letna Rosa Vltta vd. Ghermig, 75-letni Um-berto Ruzzier, 96-letna Antonia Girotti vd. Cupelli, 80-letna Anna Martincich por. Zugan, 50-letna Giuseppina Emma-nuele por. Spadavecchia, 63-letna Luigia Saracino por. Giorgi, 93-letna Luigia Potrata, 68-letni Fabio Zetto, 65-letna Irma Louvier por. Gandolfi, 40-letni Carlo Sossi.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Opčine, Milje (Drev. Mazzini 1).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Roma 15 in Ul. Ginnastica 44.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Roma 15 in Ul. Ginnastica 44, Opčine, Milje (Drev. Mazzini 1).
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 9171, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 209-197
Mali oglasi
telefon C040) 79 46 72
OSMICO je odprl Robert Pipan iz Mav-hinj. Toči belo in črno vino.
OSMICO je v Borštu odprl Ludvik Her-vat. Toči belo in črno vino.
V	TOREK ZVEČER sem na liceju France Prešeren pozabila modro - rumeno -sivo trenirko (zgornji del). Najditelja toplo prosim, da telefonira na številko 567-876.
V	JAMLJAH prodam 1.000 kv. m zazidljivega zemljišča (prednost domačinom). Tel. 0481/45-703 — ob popoldanskih urah.
PRODAM Renault 5 Turbo, 28.000 km, letnik '82, v odličnem stanju. Tel. št. 227-284.
MENJALNICA
vseh tujih valut
28. 12. 83
Ameriški dolar							1.660.—
Kanadski dolar							1.335.—
švicarski frank							761.—
Danska krona .							165.—
Norveška krona							213.—
švedska krona .							205.—
Holandski florint							538.—
Francoski frank							196.—
Belgijski frank .							26,-
Funt šterling .							2.390 —
Irski šterling .							1.870.-
Nemška marka							605,-
Avstrijski šiling							85,50
Portugalski eskudo						J	11.—
španska pezeta							10,—
Japonski jen . .							5,—
Avstralski dolar							1.400.—
Grška drahma .							12.—
D beli dinar . .							11.50
Mali dinar . .							11.-
iM®
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
TRPT - ULICA r. FILZI 10 -	‘A? B1-AAB
Dramski spored radia Trst A za januar
radiotelevizija
ITALIJANSKA
V	torek, 3. januarja, ob 18. uri: izvirna radijska igra. Marko Sosič «NOč JE LEGLA NA NJENE KRVAVE O-ČI». Novo programsko trimesečje odpiramo z izvirnim besedilom mladega tu živečega besednega in filmskega ustvarjalca Marka Sosiča, katerega radijski prvenec «V dolini gnijejo kostanji* smo izvajali lani. V tej novi igri z značilnim podnaslovom «šest glasov v epilogu* avtor nadaljuje temo iz svoje zadnje igre. Skozi absurd samote in medsebojnega nesporazume-vanja nam pripoveduje o sklepnih drobcih življenja treh parov, ki se znajdejo v majhnem hotelu ob morju... Izredno sugestivna radiofonska freska, napisana v klenem in jedrna tem slušnem jeziku. Režija Jože Ba bič. Produkcija «Radio Trst A».
V	soboto, 7. januarja, ob 18. uri: igrali so jih v Narodnem domu. Ernst Raupach «ML1NAR IN NJEGOVA HČI». Ob 80-letnici ustanovitve tržaškega «Dramatičnega društva* bomo v sodelovanju s Slovenskim stalnim gledališčem v Trstu, nekakšnim de dičem takratnih tržaških komedijantov, realizirali nekaj del iz tistega repertoarja, popestrili pa jih bomo z ocenami in mnenji iz tiska ter iz gledaliških kuloarjev. «Žalostna igra v 5 dejanjih* Nemca Ernsta Raupa cha «Mlinar in njegova hči* je bila prva gledališka uspešnica tistega časa, saj so jo po ljubljanski premieri kaj kmalu uvozili v Trst in jo tu prvič odigrali v dvorani Narodnega doma v Barkovljah. Radijska priredba in režija Jože Babič. Produkcija «Slo-vensko stalno gledališče v Trstu*.
Od ponedeljka, 9. do petka, 20. januarja (ponedeljek, sreda, petek, ob 14.10): roman v nadaljevanjih (umetniško branje). Tone Partljič «V()LK NA MADRIDSKIH ULICAH«. Popu laren roman — zbir pripovedi — e-nega najuspešnejših sodobnih slovenskih literatov, vsekakor pa od vseh nemara najbolj duhovit, vitalen ter brezobzirno iskren pripovedovalec in neizbirčni popisovalec česarkoli: sebe, okolice, prijateljev, podeželskih ljudi. Vse v domiselno in v živo zadete jezikovne podobe. Dramaturška redakcija in režija Jože Babič. Produkcija «Radio Trst A*.
V	torek, 10. januarja ob 18. uri: deželni avtorji. Renzo Rosso «TUJE TELO«. «Niti sence kakega problema nima tuje telo v združbi pokvarjenih teles...*. Tako pravi poskusna samomorilka Klavdija v tem najnovejšem radiofonskem delu Renza Rossa, ki je v tej sezoni doživel svoj odrski krst na deskah italijanskega deželnega gledališča. Kruta igra o manipulaciji z življenjskimi odločitvami. Prevod Alenka Rebula Tuta. Režija Mario Uršič. Produkcija ((Slovensko stalno gledališče v Trstu*.
V	soboto, 14. januarja, ob 18. uri: komorna igra. Igor Torkar ((BALADA O ČRNEM NOJU«. Poskus ube-seditve sodobne problematike na temo nekaterih mladostniških seksualnih reminiscenc, deformacij in blodenj v dialoški igri treh mladih ljudi... Re žija Mirč Kragelj. Produkcija ((Radijski oder*.
V	torek, 17. januarja, ob 18. uri: pod starozaveznimi šotori. Alojz Rebula
((MORJE, RDEČE MORJE«. Nov te matski sklop radijskih iger izpod peresa tržaškega pisatelja. Vrsta zanimivejših zgodb iz svetega pisma stare zaveze kot na priliko tista o Mojzesu, protagonistu nocojšnje igre, ki je dal svojemu izraelskemu ljudstvu «slast vetrov in zvezd, petja in molitve, upora in svobode*. Režija Mirko Mahnič. Produkcija «Radijski oder*.
V	soboto, 21. januarja, ob 18. uri: slovenski ljudski Olimp. Mirko Mahnič «VSE SVETNIKE KLICATI NA POMOČ«. Iz bogate zakladnice slovenskih ljudskih pesmi in legend je avtor izbral vrsto pesniških motivov in jih uvezal v organsko dramsko e-noto. To pot boste lahko poslušali dve resnejši pesniški igri o svetih Valen tinu in Peregrinu ter o svetnici Kristini, za sklep pa še hudomušno igro o sv. Urhu, ki je šel v Rim na... papeževo poroko. Režija Mirč Kragelj. Produkcija ((Radijski oder*.
Od ponedeljka, 23. januarja do petka, 3. februarja (ponedeljek, sreda, petek, ob 14.10): roman v nadaljevanjih (dramatiziran roman). Jaroslav Hašek «DOBRI VOJAK ŠVEJK V I. SVETOVNI VOJNI«. Znemenit roman češkega pisatelja, ki je razkril vso nesmiselnost, surovost in norost militarizma. S svojim junakom Švejkom je dal literaturi nov lik človeka iz ljudstva, v katerem se pod navidezno masko bedaka in nerodneža skriva neizčrpen vir ljudske modrosti. Prevod Jože Zupančič. Dramatizacija in režija Adrijan Rustja. Produkcija «Slovensko stalno gledališče v Trstu -1977».
V	torek, 24. januarja, ob 18. uri: odpustni grehi. Honorč de Balz.ac «0 SIROMAKU, KI MU JE BILO STARI POPOTIH IME«. Nov, četrti ((odpustni greh* in hkrati nov sklop tega ljube-zensko-erotičnega omnibusa, ki ga dramaturško oblikuje Jože Rode, pri njegovi realizaciji pa sodelujejo razni slovenski režiserji. Izvedba treh novih «grehov» je bila to pot zaupana režiserju Jožetu Babiču. Prevod Anton Debeljak. Produkcija ((Radio Trst A».
V	soboto, 28. januarja, ob 18. uri: ((PORTRETI NAŠIH IGRALCEV ŠTEFKA DROLC«. Beseda in misel v interpretaciji in pripovedi ene od naj priljubljenejših slovenskih igralk, dolgoletne članice Slovenskega stalnega gledališča v Trstu in letošnje dobitnice zlatega Borštnikovega prstana. Radijska realizacija Nataša Sosič. Produkcija «Radio Trst A».
V	torek, 31. januarja, ob 18. uri: odprti dramski val. Danilo Lokar ((PLATNENA SRAJCA«. V sklopu sodelovanja in izmenjav z osrednjo slovensko radiotelevizijsko hišo bomo predvajali to radiofonsko izjemno u činkovito delo, ki je bilo na letošnjem festivalu jugoslovanskih radijskih hiš na Ohridu deležno laskavih priznanj in ocen. Za nas je delo še posebej za nimivo, saj ga je kot gledališko besedilo napisal primorski pisatelj Danilo Lokar in tako kot domala v vseh svojih delih tudi v tem poskušal z njemu lastno tankoročnostjo secirati vzroke za stanja v človeku in med ljudmi. Režija Rosanda Sajko. Produkcija «RTV Ljubljana*.
Prvi kanal
12.00	Dnevnik 1 Kratke vesti
12.05	Fronto. . . Raffaella? opoldanski spektakel
13.25	Vremenske razmere
13.30	Dnevnik
14.00	Pronto. . . Raffaella? - zadnji poziv
14.05	Po poteh Kalifornije - TV film
15.00	Italijanske kronike
15.30	šola in vzgoja:
16.00	Ulisse 31 - risanka
16.25	Sandybell risanka
16.45	Avventure, disavventure e amo-ri di Nero, cane di leva - ri sanka
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.05	Forte fortissimo TV top Oddajo vodijo Corinne Clery, Sammy Barbot in Barbara D’Urso
18.00	Knjižne novosti
18.30	Taxi - IV film
19.00	Italia sera
19.45	Almanah in Vremenske razmere
20.00	Dnevnik 1 - Vesti
20.30	Test - oddajo vodi Emilio Fede
21.40	Movie Movie - Viva De Sica
22.25	Dnevnik 1
22.35	Posebna oddaja Dnevnika 1
23.35	Dnevnik 1 - Zadnje vesti in Vremenske razmere Drugi kanal
12.00	Oddaja o prehrani
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.30	Capitol - TV nadaljevanka
14.15	Tandem - 1. del oddaje
Ljubljana
16.55	šolska TV
17.55	Poročila
18.00	človek in zemlja: Bonellijev orel - dokumentarna serija -2. del
18.25	Koroški obzornik
18.40	Zdaj, ko leto se obrača
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik I.
21.05	Tarče Mikea Androsa - TV nanizanka
21.55	TV dnevnik II.
Koper
14.00	in 16.30 Odprta meja - oddaja v slovenskem jeziku
Danes bo oddaja ODPRTA MEJA posvečena triglavskemu nacionalnemu parku.
17.00	TVD Novice
17.05	TV šola: Snežna kraljica -II. del
CANALE 5
10.30	Aliče - TV film
11.00	Rubrike
12.00	Help - glasbeno nagradno tekmovanje
12.30	Bis - nagradno tekmovanje
13.00	D pranzo e servito - nagradno tekmovanje
13.30	Sentieri - TV nadaljevanka
14.30	General Hospital - TV film
15.30	Una vita da vivere - TV nadaljevanka
16.50	Hazzard - TV film
17.40	n mio amico Ricky - TV film
18.15	Popcorn - glasbena oddaja
18.50	Zig zag - nagradno tekmovanje
19.30	T. J. Hooker - TV film
20.25	Superflash nagradno tekmo vanje
23.00	Cynthia - film
RETEOUATTRO
10.00	Vicini troppo vicini TV film
10.20	Congiura al castello - film
11.50	Quella časa nella prateria -TV film
12.50	Časa dolce časa TV film
13.20	Maria Maria TV film
14.00	Agua viva TV film
14.50	Accadde al comissariato -film
16.20	Ciao ciao oddaja za otroke
17.20	II magico mondo di Gigi - ri-sanka
17.50	James - TV	film
18.50	Marron Glacč - TV	film
19.30	M’ama non m'ama - nagradno tekmovanje
20.25	Napoli, Palermo, Ncw York, il triangolo della camorra film
23.30	šport: Caccia al 13
24.00	šport: Boks
ITALIA 1
10.15	I ragazzi della via Paal -film
12.00	Gli eroi di	Hogan	TV	film
12.30	Strega per	amore	-	TV	film
13.00	Bim, bum, bam
14.00	Čara čara TV film
14.45	Febbre d’amore TV nadaljevanka
15.30	Aspettando il domani - TV film
TELEVIZIJA
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
14.35	Tandem - 2. del oddaje
v teku oddaje nagradno tekmo vanje in TV film
16.30	Šolska vzgoja
17.00	Visite a domicilio - TV film
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
17.35	Knjižne, gledališke, modne in druge novosti - oddajo vodi Rita Dalla Chiesa
18.30	športne vesti
18.40	Una storia del West TV nadaljevanka
19.45	Dnevnik 2 - Vesti
20.30	Saranno famosi - TV film
21.25	Milano per 1’Unicef
22.25	Dnevnik 2 Nocoj.
22.35	Srečanje s kinematografijo filmi, ki jih boste videli na velikem ekranu
22.40	Dnevnik 2 - športne vesti
23.50	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
16.05	šolska vzgoja
16.35	Šolska vzgoja
17.05	Rock koncert
17.55	Sorrento: Incontri internaziona-li del cinema - XX. anniver-sario
16.25	Glasbena oddaja
19.00	Dnevnik 3
19.30	Dnevnik 3 - Deželne vesti
20.05	Šolska vzgoja
20.30	Permette una battuta?
21.20	Dnevnik 3
21.55	Destinazione Piovarolo film s Totojem, 'Tino Pico, Mariso Merlini. . .
17.30	Jazz na ekranu
18.00	Velika dolina - serijski film
19.00	Risanke
19.30	TVD - Vse danes
19.50	Drevi - novice in zanimivosti
20.00	Z nami pred kamero. . .
20.30	Velika dolina - serijski film
21.30	Turistični vodič
21.40	TVD - Nocoj
21.40	Video mix - glasbena oddaja v živo z glasbenimi željami in nagradnimi igrami - vodi Dano Diviacchi
Zagreb
10.00	Poročila t7.30 Videostrani
17.40	Poročila
17.45	Trinajstletniki
18.15	TV koledar
18.25	Kronika občine Split
18.45	Želeli ste - poglejte
19.30	TV dnevnik
20.00	Monitor - politični magazin
21.05	Olimpiada skozi čas kviz
22.05	TV dnevnik
16.00	Bim, bum, bam
17.45	Hei! Hammerman ti cerca -TV film
18.40	La Fenice - TV film
19.45	Italia 1 - flash
20.00	I puffi - risanka
20.25	Anche gli angeli tirano di de-stro - film
22.30	Beauty Center Show - verietej-ski program
24.00	Hellzapoppdn - film
TELEPADOVA
13.00	Tigerman - risanka
13.30	Lupin HI. - risanka
14.00	I Sullivan TV film
15.15	Cuore selvaggio - TV film
16.15	Medical Center - TV film
17.30	Pat, la ragazza baseball - ri sanka
18.00	Andersen - risanka
18.30	Lupin HI. - risanka
19.00	Tigerman - risanka
19.30	L’uomo invisibile - TV film
20.20	11 lumacone - film
22.00	II pirata - 'TV film
23.00	Lemora, la metamorfosi di Satana film
TRIVENETA
10.30	Cowboy in Africa - TV film
11.30	Le f a vole di Esopo - risanka
12.00	Quentin Dunvard - 'TV nada ljevanka
12.40	Siderstreet - TV film
13.30	Grandi personaggi - risanka
14.00	Dokumentarna oddaja
14.30	Dražba
18.00	The Flinstones - risanka
19.00	Pogovor o ribolovu
20.30	Grido di battaglia - film
22.00	La famiglia Smith - TV film
22.30	Dražba tepihov
TELEFRIULI
16.45	Spaziotto risanke
18.55	Lassie - TV film
19.30	Dnevnik
20.00	I falciatori di margherite - TV film
20.30	L’eterna armonia - film
22.15	Quel frcddo giorno nel parco -film
00.05 II virginiano - TV nadaljevanka
RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Trim za vsakogar; 8.45 Glasbena matineja; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 - 13.00 Opoldanski zbornik: Beležka; 12.00 Festival slovenske popevke v Trstu v letih 1983/64 - Glasbeni potpuri; 13.20 - 17.00 Radijsko popoldne: Glasba po željah;
14.10	Otroški kotiček: «To je pa laž!*;
14.30	Pop Magazin; 16.00 Na goriškem valu; 16.30 Tja in nazaj; 17.10 Mi in glasba; 18.00 četrtkova srečanja; 18.30 Glasbene podobe Latinske Amerike.
RADIO OPČINE
Do 15. ure Glasba; 15.00 Glasba po željah; 18.00 Koncert godbe na pihala iz Nabrežine; 19.00 Srečanje s predstavniki glavnega odbora Kraškega pusta. Vse maske in veseljake s Krasa vabimo da prisluhnejo resni debati. Sledi glasba.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30, 14.00, 15.00 Poročila; 6.00 O tvoritev - glasba za dobro jutro - Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved - Cestne razmere - Ekonomska priporočila; 6.45 Prometni servis - Napoved radijskega in TV sporeda; 7.00 Zaključek; 7.15 Val 202; 13.00 Otvori tev - Danes na valu radia Koper ■ Glasba, zanimivosti, reportaže; 13.45 Jugoslovanska folklora - Objave, kino spored, EP; 14.20 Z našimi (tujimi) glasbenimi umetniki; 14.35 Oddaja brez naslova; 15.25 - 15.45 Ekonomska priporočila; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30^Glasba po željah; 16.55 Pravočasno svetuje zavarovalna skupnost Triglav; 17.00 Primorski dnevnik - Objave; 17.30 Pogovor o...; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 17.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasbena matineja: Glasba, Koledar, Pesem ted na; 7.00 Horoskop; 8.45 «Su e zo per le contrade*; 9.15 Casadei sonora; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Pošta;
10.10	Zmaj; 10.35 Vrtiljak; 11.00 Svet mladih; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Popoldanski spored: Glasba, Pesem tedna, Jugoslovanska glasba; 14.32 Ljudske pesmi; 15.00 Zmaj; 16.00 Jugoslavija: počitnice; 16.15 Edig Galletti; 18.00 Zaključek.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00,
15.00,	17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 9.00 Glasbeno-govomi program; 10.30 Popevke skozi čas; 11.10 Radijska nadaljevanka;
11.30	Filmske novosti; 12.03 Ulica A-siago Tenda; 13.20 Poštna kočija; 13.28 Master; 15.03 Megabit; 16.00 Aktualnosti; 17.30 Jazz; 18.00 Ljudske popevke; 18.30 Glasba s severa; 19.15 Nabožna oddaja; 19.20 Glasbeni odmor; 19.30 Audiobox Desertom; 20.00 Glasba; 20.30 Varietejski program;
22.00	Vesele praznike; 22.05 Telefonski poziv.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 15.00 Poročila; 6.10 Prometne informacije; 6.20 Rekreacija;
6.45	Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.35 Prometne informacije; 7.45 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate?; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.00 Na današnji dan;
12.10	Znane melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Mehurčki;
14.20	Koncert za mlade poslušalce;
14.45	Jezikovni pogovori; 15.05 Radio danes, radio jutri; 15.15 Vrtiljak;
15.55	Minute za EP; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Obvestila in zabavna glasba; 16.35 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Z ansamblom Vita Muženiča; 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 18.35 Minute s flavtistom Fedjo Ruplom; 18.55 Minute za EP; 19.00 Radijski dnevnik;
19.25	Obvestila in zabavna glasba;
19.35	Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Našim rojakom po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Večerna podoknica;
23.05	Literarni nokturno; 23.15 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev; 00.05-
4.30	Nočni program.
Ul. Carducci 10	Ul. Oriani 3
vsem klientom srečno novo leto 1984
CAVALLAR
URARSTVO
ZLATARSTVO
SREBRNINA
Ul. S. Lazzaro 15 TRST
Telef. 65-297
vsem klientom
želimo srečno novo leto
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
ZASEBNE POSTAJE
Od ponedeljka dalje nova ureditev prometa v Tržiču
S semaforji urejeno vozlišče pri Anconetli
Silvestrovanje v društvu slovenskih upokojencev
Za uvod v prijetno popoldne je nastopil mešani pevski zbor upokojen-
Z novim letom, točneje od ponedeljka dalje, bo na območju Tržiča pričela veljati nova ureditev prometa. Spremembe zadevajo v glavnem jugozahodno območje mesta, zlasti pa še znano križišče pri Anco-netti, ki predstavlja najbolj prometno točko na celem območju občine. Že pred kakšnim tednom so zaključili vsa predvidena dela, namestili nove semaforje, zgradili nove gredice in prehode za pešce, namestili prometne znake. Načrt, ki naj bi o-mogočil hitrejše odvijanje prometa, so na občini odobrili že lani, vendar je bilo potrebno kar precej časa, preden so ga v celoti izpeljali. Z novo ureditvijo se bodo avtomobilisti in drugi udeleženci v prometu srečali torej že v ponedeljek in v naslednjih dneh. Na občini seveda računajo, da bo v začetnem obdobju precej težav, zato bodo novo ureditev pričeli izvajati postopoma in ob pomoči zadostnega števila redarjev. Poleg temeljite preureditve vozlišča pri Anconetti vključuje namreč načrt tudi uvedbo enosmernega prometa po nekaterih glavnih ulicah proti centru mesta oziroma v nasprotni smeri. Enosmerno se bo promet od-
vijal po Ulici Garibaldi in Duca d'Aosta ter po nekaterih vpadnicah na omenjeni ulici (Ul. Parini, Ul. Manzoni, Ul. San Giovanni Bosco, Ul. Roma, Ul. 9 giugno).
V glavnem, se bo celotni avtomobilski promet v smeri od Anconette proti centru mesta in obratno odvijal po dveh vpadnicah: po Garibaldijevi ulici proti centru, po Ul. Duca d’Aosta pa v obratni smeri.
Molili bodo za mir
Krščanska skupnost v Podturnu bo tudi letos pričakala novo leto na dokaj neobičajen način. Že četrto leto zapored se bodo namreč zbrali v rajonski cerkvi, kjer se bodo skušali zamisliti glede vprašanj miru in odgovornosti, ki jih s tem v zvezi nosimo vsi. Srečanje bo trajalo od 22.30 do 23.45, ko se bo pričela novoletna maša.
Prispevajte za
Dijaško matico
Visoko odlikovanje Kajak klubu
Predsedstvo Jugoslavije je podelilo visoko državno priznanje, red zaslug za narod s srebrno zvezdo, Kajak klubu Soške elektrarne v Novi Gorici. Odlikovanje je klubu izročil predsednik občinske skupščine Zorko Debeljak. Kajak klub je odlikovanje prejel ob 35-letnici ustanovitve. V nagovoru je župan [»udaril velike uspehe na športnem področju, ki so jih dosegli kajakaši. Uspehi so širili sloves kajakašev po vsej Sloveniji, in od leta 1956 dalje tudi širom po Evropi. Sedaj ima Kajak klub nad 200 članov.
Za ponazoritev uspehov naj navedemo, da so člani Kajak kluba Soške elektrarne osvojili doslej preko 50 naslovov državnih prvakov, in sicer med člani in mladinci.
Solidarnost s Francom Rossijem
Pokrajinsko tajništvo sindikata u-službencev v javnem sektorju CGIL je izdalo tiskovno poročilo, v katerem izraža polno solidarnost Francu Rossiju, tajniku sindikata FISOS-CISL. Rossi je bil prejšnji teden, kakor smo že poročali, obsojen na pogojno zaporno kazen.
Čeprav je do Silvestrovega še nekaj dni, so v nekaterih društvih že pripravili družabnosti za konec leta. 'tako so upokojenci v Gorici, člani Društva slovenskih upokojencev v ponedeljek popoldne imeli zares imenitno silvestrovanje v mali dvorani Kulturnega doma. Družabnosti so se udeležile tudi delegacije društev upokojencev iz raznih krajev Slovenije.
cev, pod vodstvom Pavline Komelove, ki je bila ob tej priložnosti deležna tudi posebnega priznanja za njeno u-dejstvovanje v društvu. Ob zvokih harmonike in violine ter družabnih igrah so upokojenci nato preživeli prijeten večer.
Denarne podpore dijakom
Zaključni posvet ZSKD
Goriška občinska uprava obvešča, da bodo na podlagi deželnega zakona št. 10 iz leta 1980 tudi v šolskem letu 1983/84 nakazali denarno podporo dijakom iz manj premožnih družin za nakup šolskih knjig in drugih učil.
Prošnje za denarni prispevek lahko vložijo dijaki, ki obiskujejo nižje srednje šole v goriški občini, ne glede na kraj bivališča in ki izpolnjujejo pogoje glede višine družinskega dohodka v letu 1982.
Skupni bruto dohodki ne smejo presegati 8 milijonov lir. Maksimalna meja se zviša še za nadaljnjih 1,5 milijona lir za vsakega družinskega člana v breme. Prosilec je pri tem izključen.
Prošnje je treba vložiti na posebnem obrazcu, ki je na razpolago v uradu za šolstvo na županstvu, oziroma v tajništvih na posameznih šolah. Rok za predložitev poteče 31. januarja 1984. Ob tem naj opozorimo, da je treba prošnji priložiti družinski list s potrdilom o bivališču ter kopijo potrdila o v letu 1982 prejetih dohodkih (mod. 101) ali kopijo prijave dohodkov za omenjeno leto (mod. 740). V primeru, da omenjenih dokumentov
ni mogoče predložiti, zadostuje overovljena izjava, z navedbo višine skupnih dohodkov v letu 1982.
Za podrobnejša [»jasnila je na razpolago urad za šolstvo na županstvu.
Silvestrovanja na Goriškem
Kam in kako letos na Silvestrovo? Kdor se ni odpravil v hribe ali na potovanja bo pričakal novo leto v domačem krogu ali v družbi prijateljev. Za tiste, ki ljubijo ples in številnejšo družbo, prirejajo letos naša društva dve vabljivi silvestrovanji. V Kulturnem domu v Gorici bo silvestrovanje z večerjo v organizaciji mladinskega krožka, ni pa namenjeno izključno mladim. Da bi bilo počutje vseh boljše, bo glasba za vse okuse: igral bo ansambel Ara Makao, na voljo bodo plošče in piano bar.
Prijeten konec leta se obeta tudi v Štandrežu, kjer bodo leto 1984 pričakali v Domu Andreja Budala. Zabavo, ki bo potekala tako v dvorani, kot na ploščadi na prostem, prireja kulturno društvo Oton Župančič.
Folk koncert Martina Jenkinsa
Na pobudo kulturnega krožka Micron C bo občinsko gledališče v Kr-minu danes, 29. t.m., od 20.45 dalje gostovalo koncert enega najbolj znanih predstavnikov angleške folk glasbe. Martin Jenkins, ki je na turneji po Italiji, bo imel v Krminu edini nastop v naši deželi.
Jenkins je v Gorici že uspešno koncertiral septembra 1979 (takrat je z njim nastopil Bert Jansch). Znane so zato njegove zelo osebne pesmi in balade, pri katerih črpa iz angleške ljudske glasbe in iz bluesa. Jenkins je zelo prožen umetnik, saj pesmi sklada in poje sam, poleg tega pa igra kitaro, mandolino, mandočelo, violino in flavto.
Martin Jenkins nastopa uspešno po Evropi, ZDA in Japonski že od leta 1968. Dolgo let je vodil skupino Dando Shaft, nekaj časa je sodeloval z drugimi angleškimi skupinami, nato pa z Bertom Janschem. Od leta 1981 na stopa sam. Prav v teh dneh je izšla njegova zadnja zbirka «Carry your smile». številne nove pesmi iz te zbirke bo predstavil tudi na koncertu v Krminu. Vstopnina je razmeroma poceni, saj stane posamezna vstopnica 4 tisoč lir (za študente in vojake 2500).
Zveza slovenskih kulturnih društev je te dni pripravila zadnji posvet s članicami v tem letu. Ker je šlo pač za zaključni posvet je imelo srečanje poleg delovnega tudi družabni značaj. Predsedstvo in predstavniki društev z Goriškega so se zbrali v znanem Sgubinovem gostišču v Škr-
ljevem. V imenu zveze sta udeležence pozdravila podpredsednik Milko Rener in tajnik Rudi Pavšič, medtem ko je Zdenko Vogrič priporočil, naj bi se društva v bodoče z večjo pozornostjo usmerjala v te kraje, zlasti ob prirejanju izletov ali družabnosti.
^SLOVENSKO
'GLEDAUŠČE V TRSTU
V sodelovanju z ZVEZO SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in
ZVEZO SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
Dušan Kovačevič
RADOVAN TRETJI
Danes, 29. decembra, ob 20.30 gostovanje S’ovenskega stalnega gledališča v kulturnem domu v Sovodnjah.
Meso in bencin proste cone
Goriška trgovinska zbornica obvešča, da bodo od 2. januarja dalje razdeljevali kontingent govejega mesa po znižani ceni, v okviru goriške proste cone, in sicer za obdobje januar-februar.
16. januarja pa bodo pričeli deliti nakaznice za gorivo goriške proste cone, in sicer za prvo polletje. Posamezne kvote so enake lanskim. Še nič pa ni določeno glede poviška cene bencina: če v prihodnjih dveh tednih ne bo prispelo iz Rima soglasje o povišku prelevmana, pomeni, da bo cena bencina proste cone tudi v prihodnje enaka sedanji.
KRZNARSTVO
Deiiicceria
Ifcieri
ZAKAJ MORA BITI TVOJ KRZNENI PLAŠČ NEKAJ IZREDNEGA?
ZATO KER SE TUDI S KRZNENIM PLAŠČEM UVELJAVLJA TVOJA OSEBNOST
TRŽIČ - Ul. F.lli Rosselli 18/A Telefon (0481) 74054
Komercialisti opozarjajo na nelojalno konkurenco
Abuzivizem, to je nelojalna konkurenca, delo na črno, je dokaj razširjen pojav, zlasti na področju obrtniških dejavnosti. Različne storitve namreč opravljajo osebe, ki niso vpisane v sezname obrtnikov, ne plačujejo socialnih in drugih prispevkov, velikokrat pa je vprašljiva tudi njihova strokovna usposobljenost. Med glavnimi vzroki za tako stanje navajajo naraščajočo gospodarsko krizo in zlasti zmanjševanje možnosti zaposlovanja, najbrž pa bo vmes še kaj drugega. Izgleda pa, da se pojav nelojalne konkurence v zadnjem času vse bolj širi tudi na druga področja, ki so po vrsti in kakovosti uslug dosti bolj zahtevna.
Tako so o nelojalni (črni) konkurenci veliko razpravljali na zadnji splošni skupščini konzulentov za delovna razmerja in komercialistov. Gre za kategorijo izvedencev, ki je statutarno, poleg nekaterih drugih storitev, pristojna za vodenje knjigovodstva, knjige plač in drugih registrov obrtniških, trgovinskih in drugih podjetij in zasebnikov. Gre za dejavnost, so posebej opozorili v posebnem tiskovnem poročilu, ki jo lahko opravljajo le izvedenci, ki so redno vpisani v pristojne zbornice, oziroma za usluge, ki jih svojim članom nudijo strokovnja združenja.
Pojav nelojalne konkurence je po ugotovitvah konzulentov in komercialistov precej razširjen in prav zato so nanj posebej in javno opozorili.
Obvestilo sindikalne patronažne službe
Enotni patronat sindikalne zveze CGIL, CISL, UIL obvešča upokojence, ki prejemajo tudi dodatek na minimalno pokojnino, da morajo čimprej izpolniti poseben obrazec, ki so ga
prejeli ob izplačilu decembrskega obroka pokojnine. Za izpolnitev o-menjenega obrazca se upokojenci lahko obrnejo na patronažne centre treh sindikalnih zvez v’ Gorici oziroma Tržiču.
Poseben obrazec morajo izpolniti tudi prejemniki invalidske pokojnine. Izpolnitev omenjenih obrazcev je predvsem v interesu upokojencev samih, saj jim bodo sicer zadržali izplačevanje pokojnine, oziroma dodatka.
Iščejo lastnika dveh motornih koles
Z goriške kvesture so nas obvestili, da hranijo dve motorni kolesi, katerih lastnikov niso še mogli izslediti. Motorni kolesi so agenti letečega oddelka našli meseca septembra, oziroma meseca novembra in sta še skoraj novi. Po vsej verjetnosti ju je kdo ukradel in nato zapustil, toda nihče ni prijavil tatvine. Zato svetujejo vsem, ki so v prejšnjih mesecih bili ob motorno kolo, naj pridejo pogledat, če ni morda njihovo na kvesturi.
Prvo od dveh motornih koles je ciao piaggio, bele barve, našli pa so ga 29. novembra v škarpi za bencinsko črpalko v Ulici Lungo Isonzo. Tudi drugo motorno kolo je vrste ciao, barva je modra, našli pa so ga v bližini marketa Supercoop, v Ulici Garzarolli septembra letos.
Ne pozabite na
SILVESTROVANJE
z večerjo v Kulturnem domu v priredbi Mladinskega krožka. Rezervacije na sedežu v Ul. Croce 3, tel. 84-495 (v popoldanskem času).
Razna obvestila
Doberdobska občinska uprava bo v prihodnjem mesecu poskrbela za organiziranje tečaja plavanja za osnovnošolce. Prijave in pojasnila nudijo na županstvu do 7. januarja.
Kino
Gorica
VERDI 17.30-22.00 «11 ritomo dello Yedi».
VITTORIA 17.30—22.00 «La chiave*.
Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 16.30-22.00 «11 libro della giungla*; izven programa «H canto di Nata'e di Topolino* — risanka.
Tržič
PRINCIPE 18.00—22.00 «1 ragazzi della 56. strada*.
EXCELSIOR 18.00-22.00 «Staying a-
live*.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00 in 20.00 «Izjemna žena*.
Ameriški erotični film.
SVOBODA 18.00 in 20.00 «Čipola kolt*. DESKLE Ni predstave.
POGREBI
Ob 8. uri Vincenzo Boscato iz bolnišnice usmiljenih bratov; ob 9.30 Maria De Marchi vd. Fogari iz splošne bolnišnice: ob 11. uri Maria Cu-letto vd. Molinari iz splošne bolnišnice: ob 12.30 Irma Louvier por. Gan-dolfi iz Trsta v cerkev na Placuti; ob 14. uri Alda Čebula por. Dallane-ve iz splošne bolnišnice.
Člani in odbor ŠZ Soča izražajo družini pokojnega
VENCESLAVA iskreno sožalje.
Člani in somišljeniki sovodenjske sekcije Slovenske skupnosti izražajo svojcem pokojnega
VENCESLAVA
bivšega občinskega svetovalca, iskreno sožalje.
Ob koncertu Edoarda Bennata
Težko je kaj novega povedati
Patronat KZ - IJVA.C svetuje
Prireja B. Simoncta ______
Omejitve pri plačevanju prostovoljnih prispevkov
Ko nastopi na koncertu v Trstu (pa tudi povsod drugod) neapeljski arhitekt Edoardo Bennato, po poklicu kan-tavtor, sicer pa pravi idol mladine, imam vtis, da prtsostvujem neki sceni, ki je znana že mnogo let, pa tudi vnaprej zrežirana, in se ponavlja pač vsakič, ko prispe ta pevec v naše mesto. Scena se deli na dva dela: pred in med koncertom. Del scene pred koncertom označuje lov na listek, ki se zaključi približno v enem dnevu, ko pač prodajo vse razpoložljive vstopnice, naslednje dni do koncerta pa se še nadaljuje tragično romanje «ne-srečnežev» brez dragocenega papirčka v turistične urade, kjer so te listke prodajali, pa jih še zdavnaj ni več, in čeprav vedo, da jih ni več, se vseeno odpravijo na «žalostno pot» v upanju, da je v gor navedenem turističnem uradu po pomoti vseeno ostala kaka vozovnica v . . . nebesa na zemlji. Prvi del scene se zaključi pol ure pred koncertom, ko te pred vhodom v dvorano (v tem primeru gle dališča Cristallo) ustavijo raznovrstni obupanci in te približno tako nagovorijo: «Prosim te, prodaj mi svoj ti stek, plačal ti ga bom kolikor hočeš, samo, da grem notri, potrebujem, NJEGA moram videti itd. itd. itd. . . .» Drugi del scene pa se nadaljuje v koncertni dvorani, ko se prisotni pulijo za strateško mesto, kjer bodo lahko vidali in slišali mesijo. To «strateško» mesto» pa je točno pod izredno močnimi zvočniki, tja pa jih sili neka atavična mazohistična želja po razbitih bobenčkih in stremljenju po prerani oglušenosti po hitrem postopku. Del scene med koncertom je sicer vsem znan in po svoje enostaven, tako da bom tokrat Freuda pustil kar
pri miru. Gre za dejstvo, da se v trenutku koncertna dvorana spremeni v ogromno diskoteko, vendar pa ne navadno, to je pač «napredna» diskoteka, kjer prisotni ne samo plešejo, tem več z mesijo pojejo in z njim ponavljajo in bruhajo svinčene besede proti sistemu, ki te: 1. izkorišča, 2. stru-menltalizira in 3. na koncu še zankava (z majhnim dodatkom, da je pač tudi ON del sistema). Pozabljam: absolutni protagonisti tega večera so mladi od 14. do 18. leta z redkimi izjemami, ki se skušajo držati dokaj dostojanstveno in «malo ob strani in malo višje», pa jim ta namera spodleti po prvih dveh pesmih.
Po tem dolgem uvodu bi spregovoril o koncertu samem. V nabito polni dvorani Cristalla (800, 1000 ljudi?) je Bennato zapel skupno 18 pesmi, od katerih osem iz njegove zadnje plošče «E’ arrivato un bastimento». Benna tovi argumenti v tej zadnji plošči so v glavnem njegovi stari: in sicer po veličevanje fantazije, h kateri se mora človek vedno zatekati, če noče, da ga bo življenje pregazilo, psevdosocialna tematika, ki hoče biti celo lumpenpro-letarska, je pa do skrajnosti buržuj-ska v vseh svojih odtenkih, od kva-lunkvističnega uporništva proti vsemu (torej proti ničemur!!), pa do vsakdanjih stremljenj po najbolj banalnih malenkostih in majhnih egoizmih. Nehate je Bennato to svojo mentalno nagnjenje izbistril do viška v pesmi «Assuefazione», kjer je med drugim povedal, da bo pač dal vsakemu pravilno dozo odvisno pač od njegove naivnosti. Da bi bila mera polna je v e-nem izmed redkih «govomih» posegov med eno in drugo pesmijo z neznosno moralistično opredelitvijo povedal, da
se je treba pač boriti!!! Hvala lepa za take nasvete, ki jih lahko slišim zastonj (in ne plačam 10 tisoč lir) v Centru za utopično blebetanje «Kva kaj, ne dedaj». Sicer pa je to edino, kar očitam Bennatu, ko pač nedosledno kvaka in ne deda, ali v drugih besedah ko moralizira in ne poje.
Takoj je treba namreč dodati, da je bila Bennatova predstava na visokem glasbenem nivoju, organizirana z izredno profesionalnostjo, saj je dala največ poudarka tistemu, kar je pri Bennatu najvažnejše: izredne mu ritmu, ki ustvarja poseben «fee-ling». To je Bennatova glavna odlika, je pa dovolj, da lahko njegov nastop ocenim kot zelo uspešen, saj je de segel točno tisti učinek, ki ga je pač moral in navsezadnje hotel. Torej do bra ritmična glasba z navsezadnje še kar dobrimi besedili.
Povrnimo so h koncertu "Tn torej k njegovi zadnji plošči, ki zavzema približno polovico le-tega. Plošča je pravzaprav balada o njegovem mestu Neaplju, v kateri nastopajo miši in mačke, ki seveda ponazarjajo ljudi, pesmi pa so med sabo povezane z zgodbo o boju med «spodnjim» mestom, ki združuje vse zavržence, tihotapce in tatove in ki živijo v mestnih greznicah, in «zgoi-njim» mestom, kjer živijo «normalni» ljudje, ki predstavljajo ustaljen red. Vendar pa «spodnje» mesto vodijo in strumentalizirajo prebivalci «zgomjega», ko pa pride čudežni flavtist - glasbenik se stvar komplicira, vendar se vse srečno kon ča. Zgodba je šibka, posebno v končnem nauku, ki pač poudarja moč glas be - fantazije. Enostavno (in prelahko) bi bilo, če bi lahko s fantazijo (in ne z vsakodnevno borbo) odpravili zlo s sveta. Andropov in Reagan bi lahko poslej mimo spala . . . Kakorkoli že, z basnijo ali brez, ne pove zadnja Bennatova plošča (in torej polovica koncerta) nič novega (poleg neverjetne profesionalnosti seveda).
Verjetno je Bennato najbolj pristen, njegov nastop pa najbolj prepričljiv, v sredini koncerta, ko zapoje svoje krasne akustične balade «Un giorno crodi», «Festa di piazza» in morda «Una ragazza» ter na koncu, ko se v bistvu izživlja v svojih izredno ritmičnih roekih «La torre di Babele» in «In prigione», s katerima se koncert tudi konča . . . zaradi izčrpanosti njega sa mega, ki je v enem zamahu v dveh urah zapel ter na odru «zaigral» celo vrsto pesmi, ter občinstva, ki je bilo na koncu popolnoma potno in . . . skoraj onemoglo od petja in norega plesa v ritmu mesijevih pesmi. Na vsak na čin je treba vsekakor priznati, da so bili na koncu s predstavo zadovoljni vsi, predvsem pa (in to je verjetno naj važnejše) prisotni mladi, ki so sledili in se . . . soudeležili lepe predstave . . . pravzapav mladega za mlade. Ah, še to. Intevjuja z Bennatom nisem naredil, lahko pa bi se glasil takole: «... ». Ne, napisal ga bom raje prihodnjič, saj ni važno kdaj objaviš stvari, v tem primem odgovore, ki so bili pred desetimi leti tsti in ki bodo še čez deset let spet . . . isti. Kako težko je povedati kaj novega . . .
DUŠAN JELINČIČ
Vpr.: «Pišem vam v imenu svojega moža, ker se on nič za to ne zanima in se bojim, da bo nato oškodovan pri pokojnini. Nekaj časa je delal pod gospodarjem kot zidar v grad beni stroki. Sedaj pa je v tem sektorju nastopila precejšnja kriza in moj mož je izgubil zaposlitev. Sedaj je doma in išče kako drugo zaposlitev, vendar zaman. Tako kaj malega dela na domači kmetiji, kar pa prav gotovo ni rentabilno. Rada bi vedela, če se mu splača, da plačuje sam prispevke na INPS, kot to delajo nekateri, in če bi se lahko vpisal v kmečko zavarovanje, da bi mu tako vsaj tekla pokojninska doba. Nestrpno čakam vaš odgovor, saj je od tega odvisno, kako se bo zasukalo naše življenje.» M. š.
Okoliščine, v katerih se nahaja vaš mož, so žal odraz sedanjega stanja pri nas in vse globlje gospodarske krize, ki je občutno prizadela gradbeni sektor. Tako je vaš mož ostal na cesti brez socialnega zavarovanja, kar odpira še dodatna vprašanja in negotovost.
Naš odgovor ne bo popoln, ker ne navajate vseh elementov, na osnovi katerih bi lahko dali točna navodila. Vsekakor pa vam bomo nanizali nekatera splošna načela, katerih se morate držati. V prvi vrsti bi bilo treba
Stefan Barbarič:
Turgenjev in slovenski realizem
Ob spominskem letu, stoletnici smrti Turgenjeva, je ta veliki ruski pisatelj doživel vrsto novih razlag in osvetlitev po vsem svetu. Ob tem ju bileju in ob stoletnici prvega sloven skega prevoda Lovčevih zapiskov v izdaji Slovenske matice (že to dej stvo kaže ob drugih prevodih Turgenjeva, da Slovenci v preteklem stoletju le nismo bili v takem kulturnem za mudništvu kot se večkrat govori), je izšla študija dr. Štefana Barbariča o Turgenjevu in slovenskem realizmu. Ker smo Turgenjeva veliko prevajali so ga pri nas dobro poznali in zato so se nanj začeli sklicevati in zgledovati po njem tudi utemeljitelji realizma v slovenski književnosti. Barbarič v svoji študiji razpravlja o tem in ugotavlja koliko je pomenil zato Turgenjev za slovensko književnost, za potrditev lastne usposobljenosti in tvorne potence. Barbaričeva razprava, ki jo imamo zdaj v knjigi je napisana široko, zanimivo, ne samo za strokovnjake temveč za širše interesente, je tudi jasna in pregledna, in
vedeti, koliko let plačanih prispevkov ima vaš mož pri skladu odvisnih delavcev INPS. Če je bilo že plačanih 15 let zavarovanja (oziroma če skupaj z vojaščino in morebitnimi drugimi simboličnimi prispevki dosega 15 let pokojninske dobe), potem ima že zagotovljeno pravico do minimalne pokojnine ob dopolnitvi 60. leta starosti. V kolikor pa ne uveljavlja še 15-let-nega zavarovanja, ima možnost, da začne plačevati prostovoljne prispevke, s pomočjo katerih bi lahko dopolnil svoj pokojninski staž. Pri tem pa moramo biti previdni in moramo upoštevati novo določbo, na osnovi katere ne more več samostojni delavec plačevati prostovoljnih prispevkov v sklad odvisnih delavcev, če mu ni INPS izstavil zadevne avtorizacije pred letom 1983. V primeru da bi se vaš mož vpisal v kmečko zavarovanje, bi ne mogel istočasno doplačevati prostovoljnih prispevkov, razen če nima že starega dovoljenja. To pa pomeni, da če bi od tega trenutka dalje bil zavarovan kot kmet in če nima 780 tedenskih delavskih prispevkov, bi pridobil pravico do starostne pokojnine s 65. letom, torej s petletno zamudo. Sedaj morate sami poglobiti zadevo in potegniti zaključke, če se zglasite v naših uradih, vam bomo rade volje svetovali.
ker želi probleme utemeljiti tudi na-zorko-kritično predstavlja tehten doprinos k naši skromni tovrstni literaturi.
Taras Kermauner:
Drama, gledališče in družba
V zbirki Razprave in eseji je pod gornjim naslovom izšla knjiga, ki jo avtor označuje kot sociološko analizo literarnih ideologij v slovenski dramatiki. Po svojem mestu v Kermau nerjevem pisanju pa predstavlja na daljevanje avtorjevih študij o slovenski dramatiki, ki jih je Slovenska matica izdala pred leti pod naslovom Besede in dogodek. Teksti, ki sicer niso nastali naenkrat, ki pa predstavljajo zaokroženo tematsko osnovo so razdeljeni na dva dela. Prvi nosi naslov Drama in gledališče, drugi pa Drama in družba. Vsak od teh delov je razdeljen na dva pododelka. Ker mauner se zanima predvsem za literarno ideologijo, ne za estetsko plat dram, za vprašanje filozofskih in moralnih tem. Pri tem je njegovo poglavitno prizadevanje usmerjeno za širše uprizarjanje slovenske dramatike, ne samo sedanje temveč tudi starejše.	SI. Ru.
Edoardo Bennato
Novost na knjižni polici
TONE SVETINA
Med nebom
in peKlom
___________ 26. ___________
Med potjo domov je napravil še nekaj krajših obiskov pri znancih. Slišal ni nič koristnega in tudi povedal ni nič. Ženske, ki jo je rad videl, ni našel doma. Mlada vdova Fani je imela hišo ob reki. Z dvema deklicama se je s težavo preživljala, zato ji je Osojnik dvoril že nekaj let in se pripravljal, da jo zasnubi. Zdaj, ko so bili doma brez težav, je potreboval gospodinjo. Da bi priženil dve deklici, ga ni motilo, saj je njegovi dve pobrala vojska. Vdova je bila lepa, ohranjena ženska, ki je težko shajala brez moža in je Osojnika prijazno gledala. Nejevoljen, ker je ni našel doma, je vrgel deklicama z voza vrečo jabolk, za mamo pa je pustil svilen šal, ki ga je kupil v mestu.
Zadnja ali prva postaja njegove poti — ker je bilo odvisno od tega, ali je krenil v dolino z desne ali z leve — pa je bila vedno Bečanova gostilna. Bečan ga je bil vesel. Sedla sta sama v izbo in gospodinja jima je postregla. Nikoli se ni marala vtikati v njune tajne pogovore. Vedela je, da morajo možje imeti neke svoje skrivnosti in da vsaj na videz mislijo, da nihče ne ve zanje.
Ko je Jožefa odšla, je Osojnik*spil najprej kozarec vina, potem je na mizo položil denarnico, v kateri je imel zložen sveženj bankovcev.
«Tako, Bečan! Tu ti vračam ves dolg z obrestmi vred! Preštej in poglej, ali sem ti vse pošteno vrnil! Vedno ti bomo hvaležni, ker si nas rešil, da nas niso prodali!»
«No, saj se ne mudi tako,>- je skušal Bečan biti širokosrčen, čeprav je že imel predvideno, kam bo dal denar, ki mu je manjkal. Ni mu ušlo, da je Osojniku trikrat toliko denarja ostalo. Čeprav sta si bila prijatelja, ga ni vprašal, od kod ga ima. Vedel je, da se ukvarja s tihotapljenjem konj, in privoščil mu je, kot bi tudi sebi.
Ko sta se pomenila o položaju doma in po svetu in stresla srd nad Italijani in špekulanti, mu je Osojnik zaupno povedal, da je član tigrovske trojke v obmejnem pasu.
Bečan je vedel za TIGR. Začudil se je in vprašal:
«Mar tudi kmete sprejemajo?«
«Tudi kmete, Bečan! Pri njih ni tako kot pri komunistih, ki kmetov ne marajo. Sprejmejo vsakega, ki si upa tvegati.«
Bečan ni vedel, kaj bi rekel, in tudi tega ne, zakaj mu Osojnik to pripoveduje. Premagal je molk in vprašal:
«Boš sedaj tudi ti nastavljal bombe?«
»Seveda! Tudi mine, če bo treba. Pa ne samo to. Proti Italijanom se bomo tolkli po svetopisemsko: zob za zob, glavo za glavo! Naj mar mimo gledam, kako nas sramotijo in požigajo naše ustanove?! TIGR je enkrat za vselej rekel NE. Začeli smo po vsej Primorski. Po svetu bo odjeknilo, da je tu vojna in da je z mejo nekaj narobe.«
«Se ti ne zdi, Osojnik, da je prezgodaj spoprijeti se s takšno premočjo?«
«Ni prezgodaj, Bečan! Po moji kmečki pameti je prepozno! Moramo se boriti ali pa nas bodo v tišini uničili!« je dejal mož pomenljivo, z rahlo grozo v očeh. Potem je naglo pristavil: «Bečan, ti si najvplivnejši v tem predelu! Vodil si nas, ko smo napadli alpince. Morda bi pristopil k tigru?«
Tipaje sta se gledala iz oči v oči in noben ni trenil niti z mišico na obrazu. Bilo je tako tiho, da sta razločno slišala brenčanje muh s svetlečimi se krilci, ki so ju vsiljivo obletavale.
Osojnik je z naglim gibom ujel muho, ki mu je sedla na roko. Poiskal jo je z debelimi prsti, jo stisnil in vrgel v kot.
Bečan se je v tem trenutku zagledal v sanjskem prizoru, kako gre po vrvi nad prepadom, ob danim od praznine neba in ostrine Zemljinih zob. Rekel je:
«0 tem, kar si rekel, velja premisliti. Ko se boš spet oglasil, ti bom povedal.«
••Prav. Ne silimo te. Toda jaz ne bi imel čiste vesti, če te ne bi povabil. Na začetku si bil v odporu pred nami.«
Bečan je pomenljivo ukrivil ustnice, segel po kozarcu in ga spraznil v dušku.
«Morda sem še, Osojnik... Tega danes ne vem... No, pustiva to stvar. Morava jo prespati. Pa še to: ta učiteljica bo odšla in prišla bo nova. Veš, da bo vasi vsaka nevarna...«
••Dve poti sta glede učiteljic. Lahko jo z bombo spodite v dolino. Prišla bo druga in še karabinjerji v vas. Ponekod pa so učiteljico onemogočili tako, da se je je oprijel eden najboljših fantov. Tako postane slepa in gluha za vse, kar se dogaja v vasi.«
V.
Na jesen je prišla v vas nova učiteljica, Evelina. Tudi ta se ni mogla privaditi samote. Sprva je čutila in si še bolj sama domišljala, da jo vsa vas sovraži, da se ji otroci nalašč posmehujejo in jo ljudje opazujejo na vsakem koraku. Večer za večerom je pogrezala obraz v blazine in neutolaž-ljivoy jokala ali pa je osamljena strmela v zvezdno nebo, poslušala krike noči pod vasjo in si mislila:
«Le kaj sem zagrešila, da me ta država tako kaznuje? Bo v teh hribih, daleč od mesta, ovenela moja mladost? Bo tu skopnelo moje ljubezensko hrepenenje, sanje, s katerimi sem se oplajala vsa leta šolanja?«
Po odločilni zmagi Casha v dvoboju z Vjstrornom
Avstr ali j i Davisov pokal
Wilander je v petem, formalnem srečanju odpravil Fitzgeralda
Avstralija — Švedska 3:2
Italijanski zvezni košarkarski trener
Gamba: «Evropski naslov
MELBOURNE — Avstralija je že 25. osvojila teniški Davisov pokal. V frialu letošnje izvedbe je namreč s tesnim 3:2 premagala Švedsko. Odločilno točko je v predzadnjem dvoboju osvojil 18-letni Patrick Cash, ki je z gladkim 6:4, 6:1, 6:1 premagal Jaa ckima Nystroma. V zadnjem srečanju tretjega dne, ki pa ni več odločalo o ničemer, je švedski as Mats Wilander s 6:8, 6:0 in 6:1 (igralo se je le na dva zmagana seta) odpravil Johna Fitzgeralda.
Podvigu mladega Casha je priso-tvovalo kar 12 tisoč gledalcev, ki so navdušeno pozdravili zmago svojih miljencev. Med njimi je bil tudi avstralski ministrski predsednik Bob Hawke. Zmaga Casha je bila presenetljivo gladka, saj je nasprotnika premagal v manj kot poldrugi uri. I grM je zelo napadalno in odločno, razen na začetku, ko ga je zajela trema in je Nystrdmu prepustil uvodno igro.
TURNIR »AKROPOLIS*
Poraz Udineseja
ATENE — Na mednarodnem nogometnem turnirju v Atenah je včeraj Udinese v svojem prvem srečanju zgubil proti Olimpiakosu z 1:0. Grki so edini gol dosegli iz enajstmetrovke.
V drugem srečanju turnirja sta se pomerila AEK in zahodnonemški Hamburger. Slavili so Zahodni Nemci s 3:2. Zadetke so dosegli Hansen (2), Wuttke, Dintsikos in Kotiš.
Loredani in Vojku se je pri družila
BISERKA
Iskreno jima čestitajo atletska sekcija, Športna šola in vsi borovci.	•
Šveda je dohitel pri 4:4 in tedaj je bilo dvoboja praktično konec. V dru gem setu je Cash iztrgal nasprotniku servis v prvi in šesti igri n si priigral drugi delni uspeh v samih 28 minutah. Podoben je bil tudi tretji set, v katerem je Nystrom vodil le na začetku.
Dvoboj med Wilanderjem in Fitzgeraldom je bil le go’«a formalnost, Avstralec pa je popustil že po prvem setu.
Z zmago so Avstralci tudi dobili dvesto tisoč dolarjev nagrade iz sklada za zmagovalce Davisovega pokala.
Po tretjem dnevu je bilo navdušenje v avstralskem taboru nepopisno, Švedi pa so pošteno priznali premoč nasprotnikov, še zlasti Casha, ki mu sam VVilander pripisuje veliko bodočnost. Švedi pa so prepričani, da bi se že prihodnje leto, ko bodo z Avstralci igrali 'na domačih peščenih igriščih, lahko oddolžili za letošnji poraz.
Z dvema sinočnjima zaostalima tek mama 11. kola se je končal prvi del v prvi jugoslovanski košarkarski
ligi-
Zimski naslov je osvojila zagrebška Cibona, ki je sinoči premagala še beograjsikega Partizana in; je tako ostala sama na vrhu prvenstvene lestvice.
V sinočnji tekmi proti Partizanu sta bila v zagrebških vrstah najbolj ša strelca Čutura, ki je dosegel 20 točk, in Vukičevič (18), pri gostih pa sta se izkazala Pašič (19 točk) in Grbovič (16).
Zadar pa je tesno v Titogradu premagal domačo Budučnost.
1.	DAN:
VVilander (Šve.) - Cash (Avstralija) 6:3, 4:6, 9:7, 6:3
Fitzgerald (Avstral.) - Nystrom (Šve.) 6:4, 6:2, 4:6, 6:4
2.	DAN:
McNamee - Edmondson (Avstralija) -Jarryd - Simonsson (Šve.)
6:4, 6:4, 6:2
3.	DAN:
Cash (Avstral.) - Nystr6m (Šve.) 6:4, 6:1, 6:1
VVilander (Šve.) - Fitgerald (Avstral.) 6:8, 6:0, 6:1
Zmagovalci v Davisovem pokalu
ZDA	28
Avstralija	25
Velika Britanija	9
Francija	®
Italija, ČSSR, J. Afrika, švedska 1
IZIDI 11. KOLA
Bosna - Olimpija 92:90; šibenka -Jugoplastika 80:70; Crvena zvezda -IMT 83:76; Rabotnički - Borac 106:91; Cibona - Partizan 88:77; Budučnost -Zadar 85:86.
LESTVICA
Cibona 18, Bosna in Šibenka 16, Borac in Zadar 14, IMT, Partizan in Crvena zvezda 10, Budučnost 8, Olimpija in Jugoplastika 6, Rabot-nički 4
PRIHODNJE KOLO (7. 1. 84)
Cibona - Borac, IMT - Partizan, Rabotnički - Jugoplastika, Šibenka -Olimpija, Bosna - Zadar, Budučnost -C. zvezda.
Italijanska košarka je v tem letu dosegla izjemne uspehe. Prvič v svoji zgodovini je osvojila naslov evropskega prvaka, v pokalu prvakov je bil celo italijanski derbi med Jolly colombanijem in Simacom, Scavolini je osvojil pokal pokalnih prvakov, med ženskami je moštvo Zolu poseglo po pokalu prvakinj, za nameček pa so še Meneghina izbrali za najboljšega košarkarja v Evropi. Skratka, popolno zmagoslavje.
Da je italijanska reprezentanca dosegla tak uspeh na EP in novembra se na turneji po ZDA je gotovo velika zasluga zveznega trenerja Ales-sandra Gambe, katerega smo zaprosili za kratek obračun v tem letu.
«Gamba, takega uspeha italijanske košarke kot letos še ne pomnimo. Italija je evropski prvak, Meneghin najboljši v Evropi, dvema Italijan skima društvoma dva evropska na slova...»
«Osvojitev evropskega naslova je bil za nas zares velik uspeh. Glede italijanskih kubov v evropskih poka lih pa je stvar normalna: v italijanskih ekipah igrata po dva tuja košarkarja, kar je večkrat odločilno pri končni zmagi. Glede Meneghina bi dejal, da je povsem zasluženo Mister Evropa. To je igralec z najdaljšo kariero. Pravi lider tako v milanskem Simacu kot v reprezentanci.*
«Č’e je bilo to leto za Italijansko izredno uspešno, pa je bilo z jugoslovansko povsem drugače...»
«Jugoaavija verjetno preživlja trenutno krizo, ki jo preživljajo vse države z bogato tradicijo v kakem športu. Kaj je na primer pomenila Zahod na Nemčija v nogometu, in to še pred nekaj leti? Trenutno pa je v krizi. To velja tudi za jugoslovansko košarko, ki je vsa ta leta dala Evropi toliko a-sov, ki jih prej nobena država ni dala. Košarkarji takega kova, kot so bili in so čosič, Kičanovič, Dalipa-gič, prej pa še Korač in drugi, se
v tem letu»
ne rodijo vsak dan. Prepričan pa sem, da si bo Jugoslavija kaj kmalu opomogla in da bo že na olimpijskih i-grah v Los Angelesu trd oreh za vse.»
«Kaj pa o italijanskem prvenstvu?»
«Dokaj razburljivo in tudi izenačeno pri samem vrhu. Naposled pa bo do v končnici prvenstva igrali že 'stari znanci’.*
«Dobri ste poznavalec evropske košarke. Bi Lahko sestavili letošnjo najboljšo evropsko peterko?»
«Corbalan, Kičanovič, Sachetti, Sa-bonis in Meneghin.*
«Zelo dobro poznate tudi ameriško košarko. Je le ta še nedosegljiva za Evropo?»
«Mislim, da ameriško košarko ne bomo nikdar 'dohiteli’. V ZDA imajo v tej športni panogi tako bogato tradicijo, tako organizacijsko strukturo, tak potencial igralcev, da je skoraj nemogoče, da bi lahko bili Evropejci enakovredni Američanom. Res je, nekatere evropske države, med katerimi sodita tudi Jugoa avija in Italija, so na dobri poti, da se približata ameriški amaterski košarki (profesionalci so razred zase), da bi pa dohitele ZDA, je nemogoče.*
■zKakšna naj bi bila torej bodočnost evropske košarke?*
«Že evropsko prvenstvo je pokazalo, da je košarka dosegla na stari celini bliskovit vzpon. Nekatere države, kot so Zahodna Nemčija, Nizozemska in druge, so dosegle velik napredek. Pričakovati pa je, da bo Francija kaj kmalu posegla po samem vrhu. Sicer pa v prvem planu ostajajo države, ki so vsa ta leta dominirale v Evropi, in sicer Sovjetska zveza, Jugoslavija, Španija in Italija. Za prihodnja leta je torej pričakovati še večjo izenačenost moči, kar bo nedvomno še v večji meri prispevalo k večji kakovosti te športne panoge na naši celini.* (B. Lakovič)
1. jugoslovanska košarkarska liga
Ciboni zimski naslov
Olimpijske igre bodo na zelo str njenem območju, saj so vsi objekti oddaljeni od sredi šča mesta največ 30 km. V mestu samem je olimpijsko naselje za športnike in njihova spremstva, na selje za novinarje, ki jih bo predvidoma 6.000, radio in TV center ter tiskovno središče ter objekti Sken derija, Zetra in Koševo. Poleg tega bodo prizorišče tekmovanj Bjelašnica, Jahorina, Trebevič in Igman.
Jahorina, ki je pravzaprav najbolj oddaljena od mestnega centra (28 km) in tudi najbolj poznano zimsko športno rekreacijsko središče v BiH, bo prizorišče tekem v ženskih alpskih disciplinah, smuku, slalomu in veleslalomu.
Na Bjelašnici bodo tekme v moškem alpskem smučanju. Gre za čudovita smučišča s približno 8 km
V Sarajevu bo udeležba rekordna
prog, a z velikimi možnostmi nadaljnjega razvoja. Vse je bilo izgrajeno za olimpiado (tri sedežnice, dva ski-lifta, hotel), vendar bo po igrah namenjeno turizmu. Zanimivo je, da je bil to povsem neobljuden kraj, kamor so morali zaradi pomanjkanja vode napeljati celo vodovod.
Na Igmanski planoti oziroma Veli kem polju bodo na sporedu nordijske discipline (teki, biathlon, nordijska kombinacija). Tu je bilo postavljenih 60 km tekaških prog. Igmanska pla nota je znamenita po zelo hladni tem peraturi, saj je bilo tu izmerjeno že
43,5	stopinje pod ničlo. Na Igmanu je bil leta 1942 legendarni partizanski marš in temperatura je takrat znašala —32 stopinj.
Smučarski skoki bodo na Igmanu na območju Malo polje, kjer sta bili zgrajeni 70 in 90 metrski skakalnici.
Tekmovanja v bobu in sankanju bodo na popolnoma novih progah, ki so edine v Jugoslaviji, in sicer na Trebeviču, ki je oddaljen od centra Sarajeva samo 15 minut. Tu je poleti poznan rekreacijski center.
V	dvorani Skenderija v ožjem mestnem središču (glavna dvorana spre j me 4.500 gledalcev, pomožna 2.000) bodo tekme v hokeju na ledu in v umetnostnem drsanju. Poleg tega bo tu tudi «press-center».
V	popolnoma novi športni palači Zetra ob nogometnem stadimu Koševo bodo prav tako tekmovanja v hokeju na ledu in v umetnostnem dr sanju. Dvorana, ki je bila lani nagrajena kot najboljši objekt v Jugo slaviji, sprejme 8.500 gledalcev in bo po olimpijskih igrah koriščena kot večnamenski center. V neposredni
bližini dvorane je proga za hitrostno drsanje. Del istega kompleksa je tudi stadion Koševo, ki je bil moder niziran in ki sprejme nad 50.000 oseb. Tu bosta slavnostna otvoritev (8. februarja) in zaključek iger (19. februarja).
Kot rečeno, je bilo izgrajeno tudi olimpijsko naselje v neposredni peri ]eri ji Sarajeva, ki bo po zaključku iger namenjeno stanovanjskim po treba m.
Na 14. zimskih olimpijskih igrah bo udeležba držav rekordna, saj se je prijavilo okrog 55 držav, med njimi tudi take, kot Egipt, Senegal, Liba non in Mehika, ki nimajo zimsko športnih tradicij. Skupno z novinarji in športniki je predvideno 12.000 udeležencev.
Glede predvidenih stroškov je or-
ganizacijski odbor uradno prijavil proračun v višini 163 milijonov dolarjev, od tega 100 za izgradnjo objektov. Organizatorji so sicer mnenja, da bo mogoče planiran obseg sred štev znižati za 15 odstotkov. Dohodke zagotavljajo marketinške dejavnosti (ekskluziva za TV prenose, reklama, prodaja simbolov in podobno), in sicer v višini približno 100 milijonov dolarjev, sponsorstva naj bi pri nesla kakih 10 milijonov, ostalo pa bo izviralo iz donatorske akcije ter iz sredstev republik. V zadnjem letu je v organizacijo iger bilo vključeno približno 15 tisoč oseb.
Na področju športnih dosežkov se seveda pričakujejo srditi boji najboljših svetovnih športnikov. Jugoslavija si obeta vsaj eno medaljo: pre pričani smo, da si bo prislužila od ličje za organizacijo, če pa bo prišla še kaka medalja s športnih tekmovanjih, potem bo uspeh popoln.
SUADAM KAPIČ
KONEC
Potrjena VN Madžarske v formuli ena
RIO DE JANEIRO — Predsednik mednarodne zveze avtomobilskih hiš Ecclestone je potrdil, da bodo 8. oktobra priredili VN Budimpešte za svetovno prvenstvo v formuli ena, s čimer bo ta športna zvrst uradno debitirala v Vzhodni Evropi, kjer je sicer že dokaj priljubljena. Ecclestone je tudi napovedal, da bodo leta 1985 obnovili VN Japonske, šef FOČA in hiše Brabham je tudi izrazil zadovoljstvo nad pripravami na VN Brazilije, prvo uradno preizkušnjo letošnjega svetovnega prvenstva, ki bo 25. marca na dirkališču v Jacarepaguaju.
Walter Giorgetti ubranil evropski na lov
CAMPOBASSO — Italijan Walter Giorgetti, evropski prvak v peteliniji kategoriji, je sinoči uspešno ubranil naslov v srečanju proti Angležu Johnu Feeneyu, katerega je premagal po točkah v dvanajstih krogih. Giorgetti je zelo dobro začel in takoj spravil nasprotnika v težave, Feeney pa si je opomogel in je od četrte do osme runde enakovredno kljuboval Giorgetti ju, ki pa je proti koncu znova odločneje prevzel pobudo v svoje roke in tudi zasluženo zmagal.
Danes dvoboj La Rocca-Tor ranče
CAPO D’0RLANL>0 (Messina) — Italijan afriškega porekla Nino La Rocca se bo drevi v Messini pomeril z Američanom Jackom Torrancejem, ki ga prireditelji označujejo za zelo nevarnega nasprotnika. Ni znano, ali gre za obi čajno propagando, ki je značilna za la Roccove dvoboje, ali pa bo tokrat pred njim stal res «pra.vi» nasprotnik. Kakorkoli že je dosedanji obračun Američana precej dober (12 zmag, 3 poraze, 3 neodločeni dvoboji).
Drevi Naš prapor proti Novogoričanom
Kmalu se bodo pričela članska odbojkarska prvenstva tudi na Goriškem. To pa velja tudi za briško ekipo Našega prapora, Id je v okviru priprav na prvenstvo že odigrala vrsto prijateljskih tekem. Drevi bodo tako briški odboj karji gostili solidno šesterko HP Nova Gorica. Tekma bo ob 20. uri v telovadnici goriškega Kulturnega doma.
VtOCOltiv
trinajstica
pod
novoletno
jelko
V PETEK, 30. DECEMBRA SE ZADNJI DAN ZA STAVO ST. 19
j
Pri TPK Sirena v Barkovljah
Na vsakem koraku dokaz vitalnosti
in delavnosti Sireninega članstva
Že pred časom smo zapisali, da vsakokrat, ko obiščemo sedež Tržaškega pomorskega kluba Sirena v Barkovljah, nas požrtvovalni člani društva presenetijo s kakšno novostjo. Tokrat pa jih je bilo toliko in tako pomembnih, od nove montažne zgradbe pa do ureditvenih del na še obsežnejšem društvenem prostoru, ki sedaj krepko presega dva tisoč kvadratnih metrov, da smo skoraj v zadregi, s čim bi zapis začeli.
Naj več jo pozornost si vsekakor zasluži novi društveni objekt, ali kot ga sami imenujejo, «navtični center*. To je lepa, funkcionalna montažna zgradba, ki so jo v rekordnem času postavili letos poleti. Člani so tedaj pokazali izredno navezanost na društvo ter napeli vse sile, da bi bila hiša čimprej pod streho. Objekt pa seveda ni zrasel samo z delom, potrebno je bilo precej finančnih sred štev, tako da so vsi člani glavnega odbora podpisali bančno posojilo ter s pomočjo naših organizacij in podjetij krili najnujnejše začetne stroške. od ureditve ploščadi in temeljev za objekt kot njegovo montažo. S tem pa težav z denarjem še zdaleč ni konec, saj sedaj čakajo vsa notranja dela, od električne in vodne napeljave, obložitev sten, ploščic, ureditev fasade. Seveda bi društvo želelo, da bi vse izpeljali v prihodnjem letu, kar pa bo skoraj nemogoče, ker vse sloni na prostovoljnem delu, člani pa prostega časa nimajo na pretek.
V tem ccnavtičnem centru» bo v bistvu vse, kar društvo potrebuje za svoje delovanje: velika dvorana za društvene in kulturne večere, predavanja pa tudi za telovadbo, manjši prostor za tajništvo, kuhinja z barom, sanitarije ter slačilnice s tuši. Center meri skupno kar 220 kvadratnih metrov.
Istočasno potekajo obsežnejša dela na vsem društvenem prostoru: poleg okusno urejenega vhoda so že tlakovali eno četrtino površine, ki bo služila za parkiranje in popravljanje plovil (z žerjavom sosednje Barcolane lahko prvič dvigajo iz morja tudi tež-
je jadrnice), ostale tri četrtine pa bodo posuli s peskom in uredili z zelenjem. Poleg tega bo vse zemljišče v kratkem tudi obdano s cementno ogrado in mrežo. Dokončali so tudi izredno funkcionalno drčo s pomolom. Za spravljanje plovil pa jim bo služilo prejšnje manjše montažno poslopje, nabavili pa si bodo še dva kontejnerja.
Vse to pa je le del naporov in dosežkov tega našega društva, ki je tudi edino prišlo do svojega prostora ob morju, kar je gotovo pridobitev za vso našo manjšino. Njegova skrb je bila tudi usmerjena v vzgajanje novih kvalificiranih kadrov, od tekmovalcev do trenerjev in sodnikov. Pri tem gre zlasti poudariti, da sta Igor Bogateč in David Poljšak položila trenerski izpit FIV (italijanske jadralne zveze), prvič pa stopa v u-radni seznam FIV tudi pet slovenskih sodnikov.
Nasploh pa je bila tudi tekmovalna dejavnost pestra in bogata, tako da bi jo obnovili le v kratkih obrisih.
Sirena je s svojimi tekmovalci sodelovala na regatah tako v Italiji kot v matični domovini, in sicer v razredih «optimist», «evropa», s katamarani, jadrnicami razreda IOR in pa jadralnimi deskami. Posegla je po
vidnejših uvrstitvah, tako da se je Panjek udeležil finalne regate mladinskih iger med «optimisti», Peter Sterni je bil rezerva na evropskem prvenstvu, Lorenco Bogateč pa je bil prav tako vključen v italijansko mladinsko reprezentanco v razredu «finn». Izvedli so tudi dva tečaja, ki pa zaradi obremenjenosti članov nista potekala kot zamišljeno. Uradni tečaj FIV med «optimisti» (37 tečajnikov) so vodili Vlado Barbarič, Inko Starec in Pavel Godnič, Marko Zubalič pa se je ukvarjal z deskarji (10 tečajnikov). Z Jadrom iz Kopra in Burjo iz Izole so se tudi udeležili izpopolnjevalnega tečaja «optimistov» na Bledu in v Izoli. Poleg tega so organizirali nekaj kulturnih večerov z razstavo Atilija
ODBOR TPK SIRENA
PREDSEDNIK: Edi Filipčič; PODPREDSEDNIK: Miran Dolhar; TAJNICA: Majda Pertot Gerdol; POD-TAJNICA: Anamarija Slobec Debe-Ijuh; BLAGAJNIK:	Mitja Pertot;
NAMESTNIK BLAGAJNIKA: Pavel Godnič; GOSPODAR: Vojko Brecelj; NAMESTNIKA GOSPODARJA: Fabio Plisca in Oskar šiškovič; VODJA NA MORJU: Bruno Bogateč; NAMESTNIKA VODJE NA MORJU: Dario Starc in Bogdan Stanič; GRADBENIK: Livio Pertot; NAMESTNIKA GRADBENIKA: Danilo Gerdol in Andrej Prašelj.
NADZORNI ODBOR
PREDSEDNIK:	Mario Gregori;
ČLANA: Romeo Ferfolja in Anton Pertot.
Kralja in predvajanjem filmov Aljoše Žerjala ter uspeli društveni praznik.
Ob koncu bi omenili še eno po membno pridobitev. Sirena je namreč prejela dovoljenje za odprtje «centra za popularizacijo športa» CONI (italijanskega olimpijskega odbora), s čimer se lahko ponaša le malokatero naše društvo, (db)
Ob koncu leta SPDT
Pri prosvetnih, športnih ali pač drugih društvih, ki javno delujejo, je polaganje računov o delovanju društva ob koncu koledarskega leta najbolj normalna stvar, zato bomo na tem mestu čisto na kratko obnovili letošnjo dejavnost Slovenskega planinskega društva iz Trsta. Bila je, kot smo že navajeni, zelo pestra, predvsem pa raznolika, saj so bili člani SPDT aktivni na področju iz letništva, pfedavateljstva, alpinizma, jamarstva, smučanja, vzgoje mladine, organiziranja društvenih prireditev in publicistike.
v Januar je mesec posvečen smu Čanju, vendar pa se je zaradi po manjkanja snega vsakoletni smučar ski tečaj zavlekel do konca februar ja. Tečaja in avtobusnih izletov se je udeležilo skupno skoraj 200 smu carjev. 17. redne zimske športne igre so bile 6. marca na Zoncolanu, naj boljši pa so bili smučarji SK Devin pred Mladino in Bregom. Sredi fe bruarja pa je SPDT priredilo mno žično akcijo v Dijaškem domu v Tr stu «Pustni ponedeljek». S prihodom Pomladi je planinsko društvo v o kviru delovanja Športne šole Trst <frganiziralo serijo izletov za osnovnošolsko in predšolsko mladino, ki se jih je poprečno stalno udeleževalo od 70 do 100 otrok. Letos spomladi jo tudi alpinistični odsek stopil v drugo leto svojega delovanja po obnovi. Priredil je alpinistični tečaj, ki se je s teoretičnimi in praktič nimi lekcijami zavlekel od marca tja do junija.
Poleti se je seveda razbohotila iz letniška dejavnost. Omenili bi še tradicionalni tridnevni izlet za srednješolce ter dvodnevna izleta na Viš
II
iz planinskega sveta
in Triglav. Od 12. do 21. avgusta pa so se planinci SPDT v okviru vsakoletne večdnevne planinske ekskurzije tudi tokrat skupno s člani «skoraj pobratenega» Obalnega planinskega društva iz Kopra podali na makedonske gore. Lanj so bili naši planinci s Koprčani na Durmitoru v Črni gori, letos pa le malo južneje. Tradicija se torej obnavlja. Ob po letnem delovanju ne smemo pozabiti srečanja zamejskih planincev s planinci obmejnih slovenskih PD, ki ga je 19. junija priredilo SPDT v Nabrežini. Te manifestacije se je ude težilo kakih 2.000 planincev iz vse Slovenije in zamejstva. Konec poletja se je odpravila na dvomesečno pol slovenska alpinistična odprava ((Anapurna 83», ki sta se je udeležila dva zamejska alpinista: Igor Škamperle in Lucijan Cer gol. Odprava, ki se je vrnila domov sredi novembra v svoji nameri osvojitve vrha Anapurne L preko južne stene ni uspela zaradi slabega vremena. Dne 2. oktobra pa so v Žabnicah v Kanalski dolini odprli prvi zamejski planinski dom ((Mangart», ki je prav v teh božič nih počitnicah začel služiti svojemu namenu s polno paro.
OBVESTILO
ŠD Mladina
obvešča starše, da so srečno prispeli v Kranjsko goro, da je snega dovolj in da zimovanjc poteka v najlepšem redu.
November in december pa sta meseca prehodnega delovanja, saj nista godna ne za prave planinske ne za smučarske izlete (ko pa še ni snega!).
Leto 1983 je bilo za SPDT uspešno, še nekoliko uspešnejše od prejšnjega, ob prihodu leta 1984, ki je leto naše 80-letnice, pa želimo vsem članom in prijateljem našega društva vso srečo v novem letu!
Bližnje delovanje SPDT
Ob počitnicah se delovanje SPDT nekoliko ustavi. Javili bi samo, da se vpisovanje na smučarski tečaj zaključi v torek, 3. 1. 1984, na sedežu SPDT (Ul. sv. Frančiška 20/3) od 20. do 21. ure, saj je prvi od štirih smučarskih izletov v Ravascletto oz. na Ztmcolan, na sporedu že v nede Ijo, 8. januarja.
Kam planinci ob novem letu
Mnogo planincev bo pričelo novo leto, kje pa?. . . seveda v planinski koči. Ta «razvada» je v Sloveniji zelo razširjena, saj bodo ob tej pri ložnosti odprte vse koče, v nižjih le gah, ki so itak odprte ob zimskem času in tiste, ki so odprte ob kon cih tedna in ob praznikih. Tako bo npr. Vojkova koča na Nanosu, kot vedno, prepolna gostov, pa tudi dru ge planinske postojanke npr. na Ratitovcu, na Veliki planini, v Tamar ju, na Vršiču, pod Stolom in še drugje. To je poceni in lep način preživljanja novega leta v prijetni družbi. Tudi zamejci se radi podajajo v koče v Slovenijo, celo tisti, ki se tradicionalno ob koncu leta mudijo v Kranjski gori, ki te dni poslane prava zamejsko tržaška kolonija, pa se prav za Silvestrovo radi podajo v bližnje koče, ki so na ta dan prepolne naše mladine.
Dušan Jelinčič
______________ŠpOrt □ ^an U
j Naš šport v letu 1983 j
Januar
Prav 30. je Jadran s presenetljivim porazom v Bologni proti CEAM — 81:80 — prekinil vrsto štirih zaporednih zmag, s katerimi se je bil prebil tik pod vrh lestvice. Ob koncu meseca je bil četrti. V promocijski ligi so naše peterke še naprej igrale s spremenljivo srečo.
Nogometaši so v tem mesecu skle nili prvi del prvenstva, uvrstili pa so se takole: v 1. AL Vesna predzadnja, v 2. AL Primorje tretje, Kras četrti, Zarja enajsta in Gaja zadnja, v 3. AL pa Primorec drugi, Breg peti, goriške enajsterice pa takole: Juventina druga, Mladost peta in Sovodnje desete. Mladinska reprezentanca ZSŠDI je v prijateljski tekmi z vrstniki iz Slovenije doživela polom s 7:0.
Na odbojkarskih igriščih se je sre ča nasmehnila le prvi ekipi Sloge, ki si je z zmago nad Nuove Ceramiche predčasno zagotovila obstanek v C 1 ligi.
V	prvenstvu deklic so borovke premočno osvojile naslov pokrajinskih prvakinj.
Na vsedržavnem namiznoteniškem turnirju v Latini je Sonja Milič osvo jila 3. mesto. Pred odločilnimi boji pa je Kras nanizal vrsto rutinskih zmag v A ligi.
V	tržaškem Kulturnem domu je bila slovesna proslava ob 100 letnici Sokola, na kateri so nagradili športnike leta 82 po anketi Primorskega dnevnika.
Februar
Osrednji dogodek meseca, ki je daleč presegel vse ostale, je bila prav gotovo odločilna tekma za naslov ženskega namiznoteniškega državnega prvaka med Krasom in Fiatom iz Ba rija. Kraševke pa so izgubile s 5:2 v tekmi, ki so jo odigrali v znaku afere v zvezi z romunsko igralko Fia ta Ferencgjevo. Samo zavoljo njene ga izrednega doprinosa je Fiat iztrgal našim igralkam izredno priložnost, da bi postale državne prvakinje. Točki za Kras sta osvojili Dolja-kova in Cergolova.
Istega dne smo bili priča tudi simbolični predaji vajeti moške odbojke med Trstom in Gorico. Juventina Bel ca (sedaj Val) je prvič v zgodovini zamejstva na ((Prvem maju» premagala Bor JIK Banko. Po prvem delu deželnih odbojkarskih prvenstev so se v skupino boljših uvrstile le tri slovenske šesterke in sicer: v C-2 ligi fantje Olgmpie Terpin in dekleta Brega. v D ligi pa dekleta Sloge. V tre tjem drugoligaškem derbiju je medtem Sokol s servisi Pesaressijeve strl odpor Bora Intereurope.
Jadranovci so v tekmi s Cavejo poskrbeli še za en veliki domači pod vig (110:89), a so hkrati tudi izgubili v Trevisu. Na zmagoviti tekmi z Bu-driom je Boris Vitez dosegel 44 točk.
Medtem ko je Breg v 3. AL zabil skromnemu Barbariansu kar 11 golov, je Vesna v 1. AL prišla proti S. Canzianu do prve domače zmage. Juventina si je v tem mesecu zapra vila dobršen del možnosti za napredovanje v 2. AL.
Marec
Po petih zaporednih zmagah se je Jadran povzpel na sam vrh lestvice C-l lige, po nesrečnem porazu v Vi cenzi po enem podaljšku pa so naši košarkarji spet zdrknili na četrto me sto. Jadranovi mladinci so v Repnu klonili ltalu iz Tržiča in si tako zapravili uvrstitev v nadaljnji del pr venstva. Derbi promocijske lige med Kontovelom in Poletom so po dveh podaljških osvojili Openci.
Odbojkarice Sokola so si predčasno zagotovile obstanek med drugoligaši-cami, usoda borovk pa se bo odločila v zadnjih dveh tekmah. Sloga je po seriji porazov poskrbela za podvig in premagala favorizirano Teodoro iz Ravenne. Dečki Olgmpie Kosič in de klice Bora so bili na deželnem finalu drugi, borovko Vesno Klemše pa so proglasili za najboljšo igralko tur nirja.
Naše nogometne ekipe so igrale do kaj spremenljivo, najbolj pa sta se izkazala v 3. AL Primorec in Mia dost, ki sta ie vključila v boj za na predavanje v višjo ligo.
Na 17. zimskih športnih igrah na Zoncolanu so imeli največ uspeha smučarji S K Devin, med posamezniki pa A. Pangos in E. Paulina.
Puljčan Bruno Bulič je osvojil med narodno kolesarsko dirko za 7. «Tro Jejo ZSšDh, ki jo je organizirala lo njerska Adria. Na vsedržavnih nami znoteniških turnirjih v Spoletu in Brescii so Krasove igralke dosegle več
dobrih uvrstitev, najbolj pa se je izkazala Cergolova, ki je v raznih konkurencah kar trikrat zmagala.
Poletova kotalkarja D. Kosmač in S. Kokorovec sta v svojih kategorijah postala pokrajinska prvaka.
Adrievka Mariza Viler je zmagala na deželnem prvenstvu v krosu za deklice.
April
April je bil za Jadran izredno uspešen, saj je nanizal štiri zaporedne zmage, ki so našim košarkarjem omogočile, da so mesec končali na prvem mestu lestvice, med navijači pa je bilo čedalje bolj govora o prestopu v B ligo.
Končala so se odbojkarska prvenstva v višjih ligah. Borovke so po sedmih letih izpadle iz B lige, ker jim v zadnji tekmi ni uspelo premagati Conegliana. Sokol Meblo je zasedel končno sedmo mesto, Sloga pa je bila v C-l ligi četrta.
Poletova kotalkarica Federica Su-ban je postala pokrajinska prvakinja med članicami, kadet Samo Kokorovec in mladinski par Nicoletta Sossi -Mau.ro Renar pa so se udeležili priprav najboljših italijanskih kotalkarjev v Riminiju.
Nogometaši Gaje :o končno prišli do prve prvenstvene zmage, Primorec je še utrdil svoje prvo mesto na lestvici 3 AL.
Na državnem namiznoteniškem mladinskem prvenstvu v Novari je dvojica Damjana Guštin - Ksenija Marušič osvojila bronasto kolajno v konkurenci deklic.
V	Borštu je bilo nagrajevanje letošnjega smučarskega prvenstva, najuspešnejši pa so bili Giorgia Zandome-ni, Stojan Kuret in SK Devin.
V	organizaciji TPK Sirena je bila v Barkovljah mednarodna regata na jadralnih deskah za 2. «Pokal Sirene».
Maj
Jadran je s porazom v tretji odločilni tekmi «play-offs» v Vicenzi le za dve točki zamudil napredovanje v B ligo, potem ko je istega nasprotnika le teden dni prej v Trstu prepričljivo odpravil s petnajstimi pikami razlike.
Na končni lestvici promocijskega prvenstva je bil Bor Radenska skromen deveti, Polet in Kontovel pa sta zasedla 11. in 12. mesto, zaradi česar bi se bila morala seliti v nižjo ligo.
Naši nogometaši pa so se takole uvrstili: v 1. AL je Vesna obtičala na solidnem 11. mestu, v 2. AL je bil Kras 8., Zarja 10., Gaja pa je z zadnjim mestom izpadla v nižjo ligo. V 3. AL na Goriškem je Mladost zamudila priložnost za napredovanje in je zasedla končno četrto mesto, Juventina je bila osma, Sovodnje pa e-najste.
Končala so se tudi deželna odbojkarska prvenstva. Brežanke so napredovale v C-l ligo, igralci Olgmpie Terpin, najuspešnejša moška ekipa, so v C 2 ligi zasedli četrto mesto, člani Bora JIK Banke pa zadnje, zaradi česar so nazadovali. Kontovelke so v C 2 ligi osvojile sedmo mesto (prve v skupini za obstanek). V ženski D ligi je bila Sloga šesta, Olgmpia Ber-tolini pa osma. Člani Jamelj so v isti moški ligi izpadli iz lige.
Tretja ženska ekipa Bora je napredovala v D ligo.
Moška namiznoteniška ekipa Krasa je napredovala v C ligo. Na državnem prvenstvu pa so dekleta izbojevala dve zlati kolajni in po eno srebrno in bronasto.
Borova atletinja Irena Tavčer je na tekmovanju v Vidmu postavila nov deželni rekord v metu diska (47,18 m).
Jadralec Sirene Peter Šterni se je na selekcijah «optimistov» za evropsko in svetovno prvenstvo uvrstil na 12. mesto.
Kotalkarji Poleta so osvojili prvo mesto na ekipni lestvici deželnega prvenstva.
Številni naši atleti in ekipe so dosegli visoke uvrstitve v pokrajinskem in deželnem delu mladinskih iger.
Več sto mestnih otrok se je v Borovem športnem centru udeležilo pete osnovnošolske olimpiade Športne šole Trst.
(Se nadaljuje)
Pripravila:
ALEKSANDER KOREN in
IGOR MOŽE
Naročnina: Mesečna 9.000 lir - celoletna 108 000 lir - V SFRJ številka 10.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 1 1 -5374 Za SFRJ - Žiro račun 50101 603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (Sir. 1 st. viš. 23 mm) 39 000 lir. Finančni in legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali ogla si 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20% IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske kra|ine se naro čajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel (0481)83382 - 85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel (0432) 731 190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja L ZTT	^lan i,al|ianske
in tiskaj Trst	IM|iQ ,ve/e Cas°P's,,,h
založnikov FIEG
29. decembra J 982
POŽAR UNIČIL POSLOPJE SREDNJE ŠOLE V VIDMU
VIDEM — Požar velikih razsežnosti je uničil večji del šolskega poslopja, v katerem ima prostore sred nja šola Alessandro Manzoni. Ogenj je izbruhnil okoli 5. ure, gasilci pa so prišli na kraj dogodka ob 6.30, ko so zublji že dosegli ostrešje. Škoda znaša nekaj stotin milijonov lir.
V Vidmu odkrili javno hišo
VIDEM — V nekaj dneh so preiskovalni organi v furlanskem glavnem mestu odkrili kar tri javne hiše. Zadnjo, tretjo, so prejšnjo noč našli v sedmem nadstropju Drevoreda Venezia št. 1. Ko so kara binjerji potrkali na vrata stanovanja, jim je odprla 46 letna Annamaria Romanin, rojena v Ovaru. Med preiskavo stanovanja so v neki sobi našli moškega v intimnem odnosu z neko žensko. Med preiskavo so odkrili zanimivo gradivo, ki bo pomagalo osvetliti opravljanje te najstarejše in nedovoljene dejavnosti, ki je v Vidmu, kakor vidimo, dokaj cvetoča. Sicer pa imajo preiskovalni organi polne roke dela tudi z nedovoljenimi igralnicami in mamili.
O vzrokih nesreče zaenkrat niso še nič povedali. Domnevajo, da je ogenj nastal v ravnateljstvu. V tem prostoru naj bi se vnela peč, ki je zvečer niso u-gasnili. Ker so v ravnateljstvu našli razbito steklenico, nekateri sodijo, da so ogenj podtaknili. Poleg videm skih gasilcev so pri gašenju sodelovali še tisti iz San Daniela in iz Gorice, skupno kakšnih 100 oseb.
Ogenj je uničil desno krilo poslopja, kjer sta ravnateljstvo in tajništvo. Poleg opreme je uničil tudi okna, tako da poslopje ni več uporabno.
V dopoldanskih urah je na kraj dogodka na Trgu Garibaldi, osrednjem videmskem trgu, prišel župan Can-dolini, ki je v pogovoru z ravnateljem dr. Grimaldijem obljubil, da bo občina postorila vse, kar je v njeni moči, da bodo ustanovi po novoletnih počitnicah zagotovili normalno delo s premestitvijo razredov v druga šolska poslopja.
Videmski župan je ob tem dejal, da je občinska uprava že pred časom izdelala načrt za preureditev zgradbe. Ta šolski objekt, ki ga je potres nekoliko poškodoval, bo zadnji izmed vseh med potresom poškodovanih šolskih zgradb v Furlaniji, ki ga bodo popravili.
Dodati moramo, da gre za eno najstarejših šolskih poslopij v furlanskem glavnem mestu, kjer so se že v 16. stoletju nastanili prvi vzgojni zavodi.
Zdravljenje po ugrabitvi
Giorgiu Calissonlju in njegovi materi Anni Marii Bulgari, ki so' ju banditi osvobodili pred nekaj dnevi po več kot enomesečnem ujetništvu, gre na ladje. Ženska je predsinočnjim pozno zapustila bolnico in se vrnila domov, mlaidi Culissoni pa se mora še zdraviti v pričakovanju, da mu zdravniki prišijejo uhelj, ki so mu ga odrezali ugrabitelji
Po protestu kaznilniškega kaplana
Polemike o jetnišnici Badu’e Carros
Narasla reka Ofanto uničila romsko taborišče
CERIGNOLA (POGGIA) — Nara sla reka Ofanto je zalila taborišče Romov slovanskega porekla. 15 oseb se je rešilo, pet pa jih je splavalo na otok in so jih ponoči rešili ob pomoči gasilcev. Bili so prerpraženi in prestrašeni, toda to pa je bilo tudi vse. Romi niso hoteli zapustiti kraja, kjer so se utaborili, ker hočejo poiskati štiri avtomobile in tri spalne prikolice, ki jih je odnesla narasla reka.
Kakor so povedali gasilci, je reka narasla delno zaradi dežja na njenem področju, delno pa zaradi na raslega umetnega jezera Capacciotti, s katerega se je voda izlila v Ofan-tovo strugo. Zato se je toliko dvignila rečna gladina, da je voda zalila taborišče. Vse to se je zgodilo sredi noči, ko so Romi spali. Tisti, ki so se rešili, so o dogodku obvestili karabinjerje. Tako je že ponoči stekla reševalna akcija, da bi spravili na varno tiste, ki so splavali na otok, ki je kakšnih 50 metrov od obrežja. Ofanto, ki razmejuje pokrajini Foggia in Potenza, je na tistem kraj uširok 150 metrov.
Gasilci so z gumijastim čolnom večkrat skušali priveslati na otok, vendar jim je to preprečil prehud tok. Kasneje jim je uspelo vreči na otoček vrv, ki so jo Romi pritrdili. Držeč se za to vrv, sta gasilca srečno priplula do otoka in postopo-
ma na rečni breg pripeljala vseh pet «brodolomcev.» Občina Cerignola jih je oskrbela z živežem.
□ MANILA — Sedem rudarjev je zgubilo življenje v rudniku zlata v kraju Cebu. Vest o nesreči je potrdila filipinska vlada, ki je dodala, da se je 24 delavcev rešilo. Vladni glasnik je tudi demantiral novico, da je 35 rudarjev ostalo ujetih v opustoše-nem rudniku.
NUORO — Posebni odsek sardinske kaznilnice Badue Carros, ki je namenjen teroristom, mafijcem, kamori-stom in drugim zelo nevarnim jetnikom, je izzval v Italiji val polemik in je spet načel problem državnega kaznilniškega sistema. Jetniški kaplan Salvatore Bussu je pred nekaj dnevi v pismu škofu iz Nuora napovedal, da ne bo več maševal v kaznilnici, dokler ne bodo z jetniki posebnega odseka ravnali bolj človeško. Stališče duhovnika je podprl osebno tudi škof, ki za Božič ni hotel maševa-
ti v jetnišnici v znak protesta zoper posebni odsek. Sinoči pa je odstopil še načelnik demokrščanske svetovalske skupine v Nuoru Aldo Puggioni, ker občinski svet ni sprejel njegovega predloga o skupnem odstopu zaradi nečloveškega ravnanja z jetniki in v znak solidarnosti s kaplanom.
Kaznilnica Badu'e Carros je bila že dalj časa v središču polemik, ki so se zaostrile, odkar so v začetku decembra nekateri pripadniki rdečih brigad začeli gladovno stavko, da bi dosegli odpravo nekaterih restrikcij
kot so steklena pregrada, ki preprečuje neposredni kontakt v pogovorih z družino, omejeni stiki s sojetniki, prepoved dobivanja paketov.
Trenutno je v Italiji okoli 900 jetnikov, ki so podvrženi izjemnemu kaz-nilniškemu režimu in vsi so zaprti v posebnih odsekih največje varnosti. Avgusta letos so sicer odpravili nekatere omejitve, prej omenjene pa so ostale. Vendar v sardinski kaznilnici — obtožujejo jetniki in tudi parlamentarci, ki so v teh dneh obiskali zapor — so omejitve strožje in izvajanje zakonskih določil bolj togo kot drugod.
S protestno gladovno stavko je začelo šest jetnikov, postopno pa se je skupina stavkajočih razširila. Nekatere je protest že hudo zdelal in govori se o možnosti prisilnega hranjenja. Morebitna odločitev pristojnega sodnika v tej smeri pa bi nedvomno še zaostrila val polemik.
□ RIM — Agenti rimskega letečega oddelka so včeraj aretirali dve osebi in zaplenili šest stotov eksploziva in nedovoljenih umetnih ognjev. A-genti so začeli preiskavo potem, ko je v ponedeljek eksplozija petarde odtrgala roko nekemu otroku. Oba aretirana sta imela že opravka s pravico zaradi nedovoljene prodaje umetnih ognjev in pomanjkljivih varnostnih ukrepov.
Eksplozija plina v
Buffalu: 15 mrtvih
BUFFALO — Petnajst mrtvih in nekaj desetin ranjenih so obračun silne eksplozije v središču Buffala (zvezna država New York). Po prvih izsledkih kaže, da je vzrok silne eksplozije, ki je uničila več poslopij, cerkev, neko skladišče in več trgovin v središču ma#ta, uhajanje plina.
Med žrtvami tragedije je tudi 5 gasilcev, ki so hiteli na kraj nesreče, potem ko so jih prebivalci opozorili na uhajanje plina. Požar, ki se je vnel po eksploziji je zajel več gasilskih vozil (na sliki) nanje pa so se zrušile ruševine prizadetih hiš.
Gasilci so se morali boriti dobre tri ure z ognjenimi zublji preden so ukrotili požar. Njihovo delo in reševanje ranjencev pa sta znatno otežkočala mraz in sneg, ki sta v teh dneh vklenila v ledene klešče vso newyor-ško državo.
Miki Muster:
Gusarji
(47.)
Cnrolina vnovič obljublja «vvčno zvestobo)
Poroka v Monakovem
MONAKOVO — V Palači Grimaldi, tradicionalni rezidenci vladarjev ma le kneževine na Ažurni obali, ki je znana po svojih zabaviščih in igralnici in je obenem eno od priljubljenih zbirališč mednarodnega jet seta, se bosta danes dopoldne vzela princesa Caroline in njen novi miljenec, italijanski industrijec Stefano Casiraghi.
Za razliko od prve poroke mlade princese, ki je s svojim netradicio nalnim vedenjem večkrat popestrila strani škandalističnega tiska, so tokrat v Palači Grimaldi zelo skopi z novicami in skozi debele stene gradu le redko-katera vest prenikne do tenkega ušesa sicer redkih prisotnih novinarjev. Bo Ije informirani pravijo, da bo poroka, ki je predvidena za 11.30 v stekleni dvorani, imela zelo intimen značaj, saj ne bo prisotnih več kot 30 povabljencev, med temi pa bo sestra pokojne princese Grace Lisa Ann Levine.
Poroka bo zgolj civilnega značaja, ker doslej Cerkev ni še razveljavila zakona, ki ga je Carile sklenila pred tremi leti s Philippom Junotom.
Drugi poroki mlade princeske iz Monakovega tudi škandalistični tisk posveča manj pozornosti, kot jo sicer podobnim dogodkom v še preživelem svetu cesarjev, kraljev, knezov in drugih, ki se jim po žilah pretaka plava kri. K temu je najbrž prispevala tudi policija iz Monakovega, ki je znatno otežkočila možnost dela fotografom, drobec nezanimanja pa gre pripisati tudi zdravi pameti.
Iznad te neobičajne panorame nezanimanja se je doslej dvignil en sam škandaliziran glas, in sicer glas rimskega duhovnika msgr. Pietra Pintusa, ki je pred nekaj meseci dvignil precej prahu s predlogom o beatifikaciji pokojne Grace. Msgr. Pintus, ki se sam definira «pobudnik povzdigovanja princese Grace kot vzorne matere in žene» je ocenil drugo poroko prince ske kot «škandalozno gesto, ki žali vse vernike in disciplino cerkve.
Duhovnik je dodal, da so taki primeri v zgodovini (Spomnimo se Henrika Vlil.) že izzvali razkol v cerkvi, še do nedavnega pa je veljal običaj, da se zahteva vsaj odpoved prestolu. «Vem sicer — je pripomnil ob koncu v bolj spravljivem tonu — da razporoka v Monakovem ne vzburja več za prepadenosti, princeska pa bi vendarle morala nekoliko bolj paziti na obveznosti in dolžnosti,» ki — dodajamo mi — izhajajo iz njenega stanu.