Št. 73. V Gorici, dne 2&i junija 1901. Uhaja trikrat na tedea r Šestih ladanjlh, in sioer: vsak torek, četrtek in soboto, »jutranje i«-danje opoldne, večerne tedanje pa ob 3. ari popoldne, in stane t uredniškimi izrednimi prilogami ter s ,Ktižipotom- ob novem leto vred po p o iS t i prejemati* ali v Gorici na dom posiljena: Vse leto.......13 K 20 u, ali gld. 6-60 pol leta.....v . . 6., 60 , „ . 3-30 *¦ . četrt leta . . . 7 r;?^''3%m?r^*«;'*'4'm Posami5ne številke stanejo 10 vin.-' Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici Itv. 11 v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. Gabršček vsa! dan od 8. are zjutraj da 6. zreSer; ob nedeljah pa oi 9, do 12. ure. Na naročila brez doponiane naročnin* se ne oziramo. »jPRIMOREC-iAhaJA neodvisno od «Soce» vsak petek in stane vse leto 3 K tO h ali gld. 1-60. «So5a» in »Primorec« se prodajata v Gorici v to-bakarni 8cbwarz v Šolski ulici in Jellersit« v Nunski ulici; — t Tista t tobakami LavrenSio' na trga delto Casensa in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. Tečaj XXXI. (Večerno izdanje.) Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Uredniltro se nahaja v Gosposki ulici 5t 7 v Gorioi v I. nadslr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12, dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 12, dop. UpravniStvo «e nahaja v Gosposki ulici št. 11. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reSi, katere ne »padajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le »oravnistvu. __ Ogtaal In poslanlsa ,;|pt-vi«ac«. Bog In narod! • Gor. Tiskarna> A. Duhovščina na delu za deželnozhorske volitve. Od vseh stranij dežsle nam prihajajo poročila, kako sistematično in intenzivno se pripravlja naša duhovščina na deželnozhorske volitve, katere bodo najbrže meseca novembra. Tuintam imajo shode, na katerih pretresajo, kako mora delovati vsakdo izmed njih v svojem kraju na to, da bi pridobil čimveč glasov za klerikalno stranko. Delovali bodo pa na različen način. Hojazljivce bodo strašili s hudičem in vrtnim pogubljenjem, ako bi se predrznih glasovati za kakega protikleri-kalnega kandidata, ako bo kdo v stiski, ga bodo skušali pridobili s tem, da mu ponudijo denar, navidezno na majhne obresti, iz kake klerikalne posojilnice, bolj »trdim- bodo odrekali zadnjo popotnico ter hujskali po spo-vednicah njihove žene proti njim, in konečoo se spravijo tudi na podkupovanje, katero je sicer kaznjivo, ali — namen posvečuje sredstva, kmet pa ima še vedno denar za nunčev žep, in z lepimi besedami pod drugo obliko na dobi nazaj — »darovan i* denar 1 S Kristusom nu jeziku, s hudičem v ofieh in s srebrnjaki v žepu bodo hodili okoli, lovili in terorizovali ljudi, tla bi jih le pripravili do tega, da bi volili njihove kandidate, po katerih izvolitvi v deželni zbor bi bila na Goriškem zagotovljena premoč nuncev nad našim ljudstvom na vse strani. Bližnje deželnozborske volitve imajo odloČili marsikaj v naši deželi. To dobro vedo nunci in radi tega so pričeli delovati že sedaj, da bi si pridobili za volitve kolikor mogoče ugodno pozicijo, da bi prodrli na celi Črti ter bi goriški Slovenci imeli v deželnem zboru same take poslance, katerim bi narekovali nunci politiko. Tako bi radi oni, ali kdor zna mislili s svojo glavo, tisti pa je prepričan, da tako n e srn e h it i. Ako bi bilo tako, kakor oni hočejo, tedaj bi ne bilo ne konca ne kraja raznih davkov, kar ji»~ že sedaj ni preveč. Vedno bi bila odprta mošnja za cerkve, nunčevski žepi bi se podaljšali najmanj za pol metra, da bi več držali, zidali bi romarske cerkve in kardinalove zavode itd. itd. — ti kmet pa plačuj vse to! Plačuj in plačuj, namesto koščka boljšega kruha, namesto grižljaja mesa se zadovolji s prekrižanjem in z mo- litvijo očenaša — potem boš priden in v nebesa prideš! Onstran groba se ti bo godilo dobro, nune pa je zadovoljen, da se mu godi dobro že tukaj na zemlji! — Take in slične sanje se jim podi'; po glavah; radi tega pa tudi so že pričeli delovati za deželnozborske volitve. Njim gre za to: pri bodočih volitvah v deželni zbor vreči ob tla narodno - napredno stranko, da bi potem samooblaslno gospodarili nad goriškimi Slove»v-i. V to napno vse svoje moči. In zato jim gre v glavnem, vse drugo, kar bodo čvekali na to stran, da hočejo kmetu pomagali, mu znižali davke itd., vse tisto drugo so le prazne flavze, lepe besede brez dejanj! — — Rodoljubi! O pravi priliki povemo, kaka pota bo hodila narodno - napredna stranka, ako pridejo njeni kandidatje v deželni zbor, o pravem času razvijemo, v kolikor se bo dalo, načrt, po katerem si urede napredni poslanci svoje delovanje v deželnem zboru takrat prerešetanio tudi božečo šestletno dobo —- za danes pa se obračamo do Vas z rodoljubnim pozivom s Pazite, kaj delajo nunci, kako agitujejo in sleparijo volile« že sedaj, — ter sporočajte nam o vsem tern, da bomo imeli točno evidenco o vsem volilnem gibanju, katero je že začela razvijati duhovščina, ter bo mogoče ukrenili od časa do časa v posameznih krajih pri prizadetih osebah, kar potreba. Poleg tega pa podučujte ljudi in zastavljajte svojo vplivno besedo, kjerkoli se Vam zdi umestno. Prihodnje deželnozborske volitve skon-čajo, ako se združijo naši somišljeniki v trdno bran proti klerikalcem, tako, da bodo ti poraženi na celi črti t V to pa bodo treba dela, vstrajnega dela! Naši somišljeniki so že stali na voliščih, čast in slava jim, trdni kakor en mož, in prepričani smo, da isto-tako store tudi meseca novembra 1 Potem bo poražen klerikalni terorizem, ob tla bo vržena klerikalna premoč ter ono tiho izsesavanje našega ljudstva, in konec bo prepirom in zdražbam, ker potem se ne bomo več ozirali na zdražbarje; potem naj počno, kar hočejo. Sedaj pa: Pozor! Previdno na delo povsodi in oh vsaki priliki S — Rodoljubi, uvažujte ta apel, ki kliče na delo za osvobojo ljudstva izpod tiste more klerikalizma, katera ga tlači in mori, da je groza, in katera si prizadeva prav v sedanjem času z vso silo, ^a bi ga Se dalje tlačila! Te more pa se moramo otresti po velikem ob prihodnjih dcželnozborsklli volitvah — zato na rodoljubno delo proti volilnemu gibanju naše po-litikujoče duhovščine! Dopisi. 25 Bovškega. - (Razni sveti,) Znano je že cenjenim čitateljem »Soče*, da so naši nunci ustanovili ,Kat. polit, društvo" v Bovcu. Zakaj pa je naše gosp. nunce prav sedaj doletela ta srečna misel? - Znano nam jo, da naš primorski vladni sistem ne vidi nič kaj rad pravih političnih društev v naii sredi; zalo jih tudi neradi dovoljujejo, j Ali, ker ta sistem ne vidi v tem klerikalnem društvu sebi nič piotivnega, se je dalo to s pomočjo furlanskega poslanca Gregorčiča lahko doseči. Saj klerikalizem no pozna narodnosti! Čim prej nas Slovence pohrustajo oslr. potisnejo za desetletja nazaj, tem prej bode isti v popolnoma razvitem cvetu! V to so jasen dokaz zadnje državnozborske volitve. Kaj ne, gosp. Ahfum?! — Da, tako je in nič drugače! Svet razumnikom celega okraja: Odpirajte vstrajno še nevednim oči, da čim prej uvidijo klerikalne pasti! »Prim. List* je povedal svojim čitateljem, da,' je voljen predsednikom »Posojilnice in hranilnice v Bovcu" preč. gosp. I. Vidmar, dekan, kar slovesno pritrjujemo. A dopisnik onega naznanila je imel drugi namen, ker je hote opustil vsa druga imena inteligentnih naprednjakov v odboru kakor v nadzorstvu. Onemu dopisniku bodi na tem mestu povedano, da tako znamo mi cenili može a ne Abramovega kalibra. Svet: Poznate li basen o »volu in žabi?" — Ne se preveč napihovati, gosp. dopisnik! — isti list je povedal svojim čitateljem tudi, da sla dr. Turna in Gabršček vzrok polomu križa ob cesti med Žago in Srponico. Mi pa po pravici trdimo, da vzrok temu so le druge osebe in sicer osebe v črni suknji, ki delajo j zdražbo in prepire po sleherni občini. Med iste smemo prištevati, kot »avan-cemenl* v našem okraju, tudi precej rejenega srpeniškega gosp. nunca, kateri meni svoje duhovljane pripraviti na vsak način iz pravega tira. A mož se v svoji domišliji silno GabrlČek (odgov, Iv. MeijšVjec) tiska in zal. —------- -7~3ftft...............-------¦ moti. Vrli Srpeničani in Žagarji so bili pred in ostanejo po »misjonu* možje na pravem mestu ter se ne bodo pustili voditi za nos še okrog »eterna* ne. Čudno pa je, da poročevalec »Prirn, Usta* ni omenil, da sta dr, Turna in Ga-bršček vzrok tudi »fikandalčku« pri blagoslovu devetdnevnice naSrpenici! Klerikalca namreč ne morei prepričati s pravega, jasnega stališča, ker po resnice boje, katera v oči kolje. Ko ga že vženea tako daleč, da si ne more drugače pomagati, pride na dan s svojo »kršansko podlago*, o kateri pa še nobeden ni povedal, kakšna da je, (mogoče je to farška »bsaga?*) in ta ga običajno privede v naročje Bahus-a, kateri dela nadalje ž njim po svoje. Tak slučaj je bil najbrž tudi omenjeni. Svet: omenjeni gosp. nune naj se drži strogo svoje službe, drugo pa naj pusti pri miru, sicer dobi ob svojem času še več praznih »salamov*. Pravijo, da naprednjc.kl nimajo pravega zavetišča v krčmi gosp, župana v Logu. Oe ne veš govoriti o konjih, koleseljih in »kfteftu", če ne znaš prav po klerikalsko obrekovati in če ne prinese* polne mošnje v žepu, ne hodi tje, da se ti ne zgodi kaj neprijetnega. Dokaz je tu. Prišel je tje čislan, spoštovan in prav pošten obrtnik naprednega mišljenja po opravilu, Ker ni hotel zatrobiti v klerikalni rog, se je vsula nad-nj ploha obrekovanj iz prav po kameleonsko dolgega Mičnega jezika, na katera pa vrli obrtnik ni ostal dolžan odgovora. Svet: g. županja naj drži v prihodnje jezik za zobmi, da ostane, da se varujemo hujega izraza, njeno preteklo življenje tajno, katero nam nič ne inponira, tem bolj pa dela čast vsej klerikalni »bandi* v Logu. Še eno osebo imamo v našem okraju, katera bodi za sedaj še omenjena. To je oni dihur, ki spušča svoj smrad od Trnovega celd do Predeli. Po domače mu pravijo »S&-gemeisbr" — pardon! »Strassenmeister". Mož si je dovolil že marsikak »špas«. Tako je n. pr. podil pestunje z voziči z esarske ceste v strmi breg na travnik, čeprav ni bilo niti sledu o kakem bližajočem se večjem vozu. Vozniki ne smejo puščati vozov na lastnem svetu ob erarski cesti, kajti, po njegovem mnenju, ne smejo mirovati kolesa vozov ob Rima, da je lo s težavo mogel prodreti skozi. Na trgu in pri stebričju poslopij (templov) so stali sami begunci. Tu pa tam so jeli staviti Šotore, ki bi imeli biti zavetišča za cele rodbine, drugi pa so ostali pod milim nebom, kričeči, kličoči na pomoč bogove ter prokli-; njajoči svojo usodo. V splošnem šumu je bilo težavno j kaj poizvedeti. Ljudje, katere je nečesa vprašal, mu i bodisi niso odgovarjali, ali pa so ga pogledali s prestrašenimi očmi ter rekli, da propada mesto in svet. Iz Rima so dohajala neprestano nova krdela moških, žensk in otrok, katere so še povečala tarnanje. Nekateri so v gneči obupno iskali osebe, katere so pogrešali. Drugi so se pretepali za prostore. Trope na pol divjih pastirjev so pridrvile iz Kampanije v mesto, hoteče pridobiti novic, ali pa tudi kaj ukrasti v tej grozni gneči. Tu pa tam so krdela sužnjev raznih na-rodnostij v družbi gladijatorjev jela pleniti hiše in vile v mestu ter boriti se z vojaki, ki so branili prebivalce. Senator Junij, katerega jo Vinicij našel pred gostilnico obkoljenega od svojih sužnjev, mu je prvi podal nekoliko temeljitejše poročilo o požaru. Ogenj je v resnici izbruhnil pri Velikem cirku v mestu, ki leži med Palatinom in gričem Caelija, toda razširil se je z nepojmljivo naglico, tako, da je zavzel vse središče mesta. Nikdar še, od časov Brenna, ni doletela mesto taka grozna nesreča. >Cirk je ves zgorel, isto tako tudi prodajalnice in hiše, ki ga obkoljujejo,« je rekel Junij. »Aventin in Oaelij sta v ognju. Plamen obko-ljuje Palatin ter je dospel že do Karine...« Pri teh besedah Junij, ki je imel na Karini krasno pulačo, polno umetniških izdelkov, katere je ljubil, nagrabi v pest nesnažnega prahu, posul si ž njim glavo, in jel bridko tarnati. Toda Vinicij ga potrka po rami. »Tudi moja hiša stoji na Karini,« reče, »ker pa že vse propada, naj propade tudi ona!« Med tem se spomni, da je Ligija nemara ubogala njegov svet in preselila se k Aulovim, torej ga vpraša: »A Vicus patricius ?« »Gori!« odvrne Junij. »A za Tibero?« Junij ga začuden pogleda. »Kaj so meni mari oni za Tibero?« reče ter se z obema rokama prime za bolečo glavo. »Meni pa je več za oni del mesta, ki je za Tibero,« zakliče Vinicij, »nego za ves Rim!« »Tjekaj dospeš samo skozi via Portuensis, ka]ti poleg Aventina bi te zadušila sopara... K*ko je za Tibero ? Ne vem. Ogenj tjekaj še ni mogel dospeti, sicer pa je znano samo bogovom, če mar že ni tam JJunij pomisli nekoliko, na to pa reče z zamolklim glasom: »Vem, da me ne izdaš, za to ti pa pravim, da to ni navaden požar. Cirka ni smel nihče braniti... Sam sem slišal to. Ko so jole goreti hišo naokrog, je zaklicalo na tisoče glasov: »Smrt onim, ki bodo gasili!« Neki tuji ljudje drve" po mestu ter mečejo v hiše prižgane baklje... Na vseh straneh se vznemirjajo ljudje ter pravijo, da je mesto zažgano na zapoved. Ničesar več ti ne rečem. Gorje mestu, gorje nam vsem in meni! Kaj se tam godi, tega človeški jezik ne more izraziti z besedami. Ljudje ginejo v ognju, ali pa se mejsebojno more v gneči... To je konec Rima.. .< (Daljo pride.) Quo vadis? Roman. Poljski spisal Henrik Sienkiowicz. — Poslovenil Podravski. (»alje.) Mesto more zgoreti, toda nobena iskra požara ne pade na njeno obleko. Vsled predebele noči, znorelega jezdarenja in modnega ganutja se je jela Vinieija po-laščevati neka čudna vnema, v kateri se mu je dozdevalo vse mogoče. Peter prekriža plamen, odpre ga z jedno besedo, in oni prejdejo povsem varno skozi ogenj. Peter je poznal bodočnost ter je brezidvomno že videl naprej ta požar in izpeljal iz mesta kristijane in med njimi tudi Ligijo, katero je ljubil kakor lastno dete. In čimdalje močnejša nadeja se je porajala v Vinieijevem srcu. Pomislil je, ako beže iz mesta, da jih nemara najde v Bovilu, ali da jih sreča na poti bežeče iz mesta. Nemara se že čez malo časa pojavi ljubljeno lice iz dima, ki se je razprostiral po vsej Kampaniji. Tega se je mogel nadejati v tem večji meri, ker je na poti srečaval Čimdalje več ljudij, kateri, za-pustivši mesto, so se napotili proti albanskim goram, da bi, se ubranili ognja ter prišli iz dima. Ni še dospel do Ustrina, ko je moral že jezdarifci počasnejše, kajti pot je bila že prenapolnena. Poleg peščev z bremeni na hrbtu, je srečaval tudi obložene konje in mule, vozove, obloženr % vsakovrstno prtljago, ter konečno tudi nosilnice, v katerih so sužnji nesli premožnejše meščane. Ustrin sam je bil prenapolnen z ubežniki iz in na cesti. Iz tega pa bi se dalo sklepati, j da rabi mož neprenehoma Sum koles. Pazi pa naj mož, da mu ta ne vzbudi ob svojem času Se ne povsem razvitega »vrtogiavca*. Povedal nam je tudi, da voz naerarski cesti ne sme biti več kot dva metra na Široko pbložen. Dobro! Kako je pa zimski čas?! Cesta čez Predel ni bila večinoma Se dva metra na široko odprta ne! Zato pa r.am povejte Vi, velerodni in visokoučeni gospod »Strassenmeister", kako bi se dalo na dva metra Široko obloženi voz spraviti skoz to snežno ožino, da ne govorimo o slučaju, ko se dva voza srečata?! Vaš hrbet je sicer precej Širok, a da bi take voze s konji vred prenašal kilometre na daleč, nam nikakor ne more v glavo. Ce ste pa Vi res za to tukaj, da boste zvrSeval posel »Martina Krpana", se Vam prav iskreno priporočamo! A po našem mnenju bo VaS hrbet vendar le nekoliko prešibak. Svet: premislite trezno vsak svoj ukrep, predno ga izvršite, sicer bomo primorani poslu?:,! se edino merodajno poti! Za danes naj to zadostuje. Drugič Vam p« opisom »katoliške" obč. volitve v Logu, če dovolite, gosp. urednik! (Prosimo. Ur.) Is zahodoih Brd. — Ker se že toliko ijita iz Kožbane in od bližnjih krajev, hočem Vam tudi jaz, dragi bralci, nekaj sporočiti. Bil sem že kot popotnik na velikonočni pon-deljek pri cerkvenem shodu na griču pri cerkvi Marije Device na Jezeru nad Golobr-» dom. Bil je lep in prijeten dan, vsled tega Je bi) shod popolnoma dobro obiskan. Cel grič je bil pokrit z ljudmi, doSlimi večinoma iz mirniske kuracije, iz kožbanske župnije, z Italije, pa tudi celo iz srednjih Brd jih je bilo veliko. Vsak se je rad oziral na lepi razgled furlanske doline. Ali kar naenkrat, ko je bila že sv. maSa pričela, je pridrvila loka tolpa kožbanskih, brezovskih in drugih fantov, bilo jili je čez dvajset. Tulili so neko nesramno pesem, katere ni bilo natanko razumeti ; in to 5e celo ob času, ko se je pela maša. Po naši se odpravijo ti zbesneli fantje vsi skupaj proti Golobrdu in dalje čez mejo v Italijo. Tam so Sli kar na ,katanijo", ker je tam prav dober kup, k večjemu 30 cer*-tezimov liter. Seveda petje ni izostalo, ko so Sli čez mejo in tudi v krčmi ne. Prisedši v krčmo, so se vsedli kar okoli ognjišča ter to pesem krulili in peli, da je bilo joj. Na Beneškem niso sicer opazovali, kaj da pojejo, samo vse ljudstvo se je jezilo nad njimi radi takega kraljenja in kričanja, ko je bilo tako, da bi človek oglasil. Bili so pa med to bando nekateri, ki so stegovali radi roke v lonec, ki je bil na ognjišču, in cele kose mesa ven potegovali. Dosti in dosti opazi krčmar to dejstvo in brez nič drugega jim z lepim svetuje, naj se poslužijo v sobo, ker je dovolj prostorna, ali vse je bilo zaman. Pomagalo ni nič ne z lepim ne s hudim, da jih ni mogoče proč od ognjišča odpraviti, kaj stori? Zakuri velik ogenj na ognjišču, da jim je prav dobro njihove kosti segrel in s tem pripomočkom jih je vendar zagnal iz gostilne. Med tem pa, ko se je bilo po gostilni razglasilo, da so na oni način meso kar iz lonca jemali, so jih hoteli drugi domači gosti prav poSteno obriti. Ali nekateri izmed teh so si mislili, kaj hočeš s temi pobalini; pustimo jih, naj gredo po svoji cesti ti tepci. Izrek pravi: Da obriješ osla, porabiš veliko mila in truda, a na zadnje .ostane vedno osel in trud in delo je zgub-bjeno. Potem odide ta sad kožbansko-župa-nove »hoehinteligence* zopet črez mejo v Mimik, vsak s svojim koruzovim steblom v roki mahaje in kriče: »Živio Gregorčič!" »živio stranka naša!" in tako hajdi do Go-lobrda. Po cesti, ki so Sli, niso pustili nobenega mimo, ali vsak, ki je hotel mimo, se je mogel črez njivo.izogniti, da ga ti suroveži niso v jarek vrgli. Prišli so v Golobrdo v Erzetičevo gostilno, seveda s takimi izrazi in izzivanjem kakor oni ekspodžupan iz Belega, vse prav na katoliški podlagi, ali kakor bi jih iz pekla trgali, medvedje bi ne bili nič proti tem. Kaj pa zdaj? Ti ,vu Igo mužla-nari", na čelu jim seveda županov sin iz Kožbane, izzivajoč golobrske fante, so hoteli pokazati svojo zmožnost tudi pri plesu, ker je v Erzetičovi krčmi isti popoldne neki mla-fcnič na harmoniko igral. Skakljaje in ru-vaje se drug z drugim so se vrteli kakor splasene mule v hlevu skoro do večera. Ali komaj takrat jim je mogel gostilničar za-braniti, ko se je bilo že stemnilo na plesišču. Kaj pa zdaj? Nekateri so poravnali račun s krčmarjem, drugi so pa kar odšli; nič mu ni pomagalo tirjati jih, bila je Se celo njegova buča v nevarnosti. (Saj tudi nekaj posode so mu bili pobili.) Zdaj kar v drugo krčmo, da se izpolni in izbruha izzivanje in jeza. Ponavljati so začeli ono nesramno pesem, po mizi tolči in druge škandale delati. Seveda vsaki si mora misliti, da to ni moglo ugajati drugim domačim gostom, da je izzivanje presegalo vse meje. Na to jih je veliko pivcev opomnilo, naj raje molče. Ali kaj na tč ? Tu so bili »sakramenli*, pesti kvišku in roke v žep na orodje. Hoteli so golobrske fante in može bar ven zagnati, ali seveda to se ni dalo na domačih tleh. Ko se začuje hrup prepira in kletev Kožban-cev po vasi, pridejo še drugi domačini in se jim spodobno upr6, sicer naj na svoje ljubo kako drugo pesem pojo ali raje moleč, ker izzivanja tu ni treba I To jim seveda ni bilo prav, zalo kar s pestmi proti domačim fantom, da ji bilo prišlo do neke praske. Ali ko se domači vsi skupaj združijo, prestrašijo se jih in odnehajo s svojim petjem, ali kletvina na strani Kožban-cev je bila taka, da le pobožni kleri-kavci znajo kaj takega. Slednjič, ko se je skuhala stvar na obeh straneh, je poskušal neki domačin svojo besedno moč, da bi pregovoril oboje strani, kar se mu je tudi posrečilo, da ni prišlo ds Jr ,j ,ga tepeža, in poklical je na stran par Kožbancev, jim svetoval, naj jih odvedejo pozneje domov in da tudi lahko dalje srkajo sladko vince in pojejo druge narodne pesmi. To je seveda napravilo dober ulis na obe strani in stvar je lepo dokončala, ne da bi se kaki domačin Kožbancev dotaknil. Komu je torej čast na tem? Saj Golobržani bi jih bili lahko požrli, a niso hoteli še svoje roke okoli njih mazati, potem niso pošteni, ko so predobri! Kaj pa bi bilo, ako bi prišli kateri v Kožbano s takim izzivanjem? Tu bi nosili Kožbanci glave istih na drogih okoli kakor Kitajci!! Tu vidite, gg. župan in župnik, kak sad berete iz Vaše kulture! Lep vspeh so te posledice Vaših pridig in učenj, ki jih imate pri onem šta-cunarju modrosti. — Kajpada, g. župan, Vi ste se tudi mogoče izrazili pri onem štacu-narju, da zdaj se energično potegnete proti Tumovcem, da vse očrnite in pokončate, ker ti napredujejo v lepem zgledu. Seveda, če se očita kakemu klerikalcu, da je bil sladko ginjen ali pa je izzival na-prednjake in jim celo grozil: Bog varuj, če pride kaki Tumovee k nam, ubijemo ga itd., imajo tu hitro izgovor: je li morda nam kak Tumovee plačeval? Lepa klerikalna morala! Cujte, čujte, oni pravijo, če se kaki klerikalec preveč napije, ,to ni greh" in »Gorica" je že tu, da ga zagovarja, z izgovorom : saj je pil za svoj denar. Dragi čita-teiji ! Kaj pravite pa Vi temu ? Torej se klerikalec lahko upijani in tudi vsak prelom povzroči! Saj njemu se ni treba bati ne Boga ne druge posvetne pravice. Vprašam gg. doktorje okoli .Gorice", ki toliko zagovarjajo nekega ekspodžupana, kaj pravi veliki katekizem str. 188. o tujih grehih, sicer deveti : »drugi greh zagovarjati !* Torej po vaše, ima odpustek, kdor tuji greh zagovarja? Gotovo se potem okoli hvalite, da ste napravili misijonsko delo, ko ste grešne kosti komu zagovarjali. Povejte nam, kje ste se to naučili, ali je to Vaša »patent-iznajdbs *; mi tega ne umemo še in zato se držimo, da to ni prav, je napačno po Vaši strani. (Konec pride.) S Št. Vlškogorske planote, dne 19. junija. — (Klerikalne »šušmarije" in nazadnjaštvo v hribih). Znani diplomovani nunc-zdravnik ne more nikakor preboleti grozne blamaže, ki jo je bil doživel na Št. Viški gori povodom zadnjih držav-nozborakih volitev; zavoljo tega pripravlja si že zdaj bolj ugodna tla (?) za prihodnje deželnazborske volitve. Poklica! je bil zopet le-sem »misijonarje", ki so tukaj na prižnici in v spovednicjh očitno delali propagando za »nunčevo strančico*. Ta »misijon* je bil pravi političen manever po receptu tukajšnjih politikujočih nuncev. Uporabljali so vsa dovoljena in nedovoljena sredstva, da bi ljudstvo odvrnili od čitanja njim neljubih časnikov, t. j. »Soče«, »Primorca", .SI, Naroda" itd. Posebno hu' pritisk je bil v spo-vednicah na napredu •. te. Kdor ni hotel obljubiti, in teh je bilo ivala Bogu! veliko, da opusti Citanje ,lib alnih" časnikov in izstopi iz »Kmetijskega bralnega društva", kateremu predsednik je g. župan Matevž Pirih, »farjem* zelo neljuba oseba, ni dobil odveze, ker je baje grozen novopečen greh, pri »farjih" neodpustljiv, če kdo Bita, kar njim ne ugaja. Torej ti so sedaj največji novodobni grehi, katerim se pa naše zavedno ljudstvo le posmehuje, kakor se je posmehovalo »lanskemu fajmoštrovemu čudežu", katerega zgodovina bode ostala le pri — zadnjem kraju in koncu. Namen tega »misijona* je bil očiten manever, odvrniti pristaše nar.-napredne stranke in zvabiti iste v klerikalni tabor, kjer bi baje hipoma zaslužili nebesa, nič bi več ne grešili, čeprav bi nedolžnega na-prednjaka s hinavskim obrekovanjem ob čast in poštenje pripravili. Glavno orodje klerikalnim korifejam je: zloraba spovednic in prižnic v dosego njih političnih agitacij. Tu na teh posvečenih mestih, kjer bi se ne smelo o politiki govoriti, si upajo ljudstvo naravnost siliti v obljube, katerih nihče, kdor je količkaj zaveden, na srcu kot greh ne bo imel. Zavedno ljudstvo na Št. Viški gori pač uvidi, da jih na ta način le skušajo oslepariti in pripraviti za križarske bojevnike, katere bi »nune" svoječasno dobro porabil za volilno zmago »črne teme* nad nami naprednjaki, kojim vedno obečajo le pekel in peklenski ogenj. Upati pa je, da pri zavednih Gorjanih bode vsak naskok »klerikalno bando" ostal brezvspešen, in ako bi se drugače zgodilo, bil bi to čudež altro che »goriški!* Tako se pripravljajo nasprotniki že sedaj na tihoma pod krinko dragih uprizorov, holeč ljudstvu še prikriti, a ljudstvo jih je spoznalo, kocka je padla in — »si vis paeem, para bellum"! Torej pripravljajmo se tudi mi na boj, da nas zavratno ne prehvapijo! Skrajno je potrebno, da bi na ta njih političen manever naša stranka sklicala javen shod na St. Viški gori za celo tukajšnjo planoto. Voditelji, na delo! Oglejmo si malce razmere še po bližnjih naših krajih. Na Pečinah, kjer so sloveli vedno kot najinteligentnejše kmečko ljudstvo, je nekako vse tiho. — Kmalu bi lahko veroval onemu člančiču, ki je bil priobčen v št. 6. »Prismojenca* 1. 1. pod naslovom »Napredek", v kojem je bilo me polno samohvale in zabavljanja na nnprednjake; poznalo se je pa, da je bila istega spisala »žegnana" roka. Preden pa kdo kaj veruje, treba da se o stvari inforrnuje; to sem storil i jaz. Uvidel sem, da namen onemu člančiču je bil zopet le, slepiti čitatelje „Prismojenca% kojih nekaj je s prigovarjanjem pridobil tamošnji nune, kojega vedno glava boli, le o volitvah ga ni; takrat ni bilo videti nič bolezni na njem, agitiral je na vse kriplje; treba je bilo seveda, pohvaliti tudi svoje analfabete, iatere je,bil preslepi!, da so za njim dirjali na volišče. Mnogi so bili, ki so se že isti dan kesaii in se še. — Čudno je, da ravno na Pečinah so bili takrat postali tako nazadnjaški! Vsa tista samohvala, ki jo je v omenjenemu člančiču natvezal znani »Antiliberal*, je ničeva, kar dokaže hipoma dejstvo: Že za časa, ko je bil tam kot dušni pastir njih rojak raj. nepozabni g. Fil. Jak. Kofol, se je bila vzbudila narodna zavest in petje. Od tega časa se je tam napredovaro v petju, da je bilo veselje. Bil je tam vedno vzoren, močan pevski zbor, ki -?e je smel ponašati z vsakim. Povsod so bili čislani in vse jih je rado ter z velikim zanimanjem poslušalo. Nestrpno je ljudstvo pričakovalo vsakega večjega praznika, kajti v cerkev je želelo vse, nihče ni maral ostati doma, ker lepo petje v cerkvi je najvažnejši faktor, ki deluje na človeka z nekim čudnim vzvišenim občutkom in ga naravno**, sili k pobožnosli. Takrat ni bilo treba, vabiti ljudstvo v cerkev, šlo je vse radostnim srcem k službi božji To je trajalo, dokler ni prišel tje razdir-jajoči duh, ki ne more trpeti nijednega, kateri se mu slepo ne pokorava. Tam imajo sedaj najdolgočasnejšo službo božjo in najslabše cerkveno petje. Ljudstvo je s tem nezadovoljno in ne mara v cerkev. Kot orgljavec je neki »nunčev" pristaš, ki niti sekiric ne pozna, in je slišati, kakor bi »mačko za rep* vlačil, petja pa skoraj nobenega ni, le včasih je slišati nekaj temu podobnega, neko za-teglo civkanje, da človeka kar ušesa bole. In koliko doh-ih močij imajo tam! Imajo celo kopico dobro izučenih orgljavcev, a kaj, ti so pristaši narodno-napredne ideje, nimajo pristopa, ti pritičejo že v pekel. Tak »napredek" je provzročil tam »klerikalni priganjat*, da so imeli letos o Bin-kostnih praznikih tiho sv. mašo. — kakor v grobu je bilo, česar niso še doživeli. To vse je zasluga klerikalne gonje. Lahko nikjer ložej, bi se dalo tam napraviti eno i drugo, a klerikalcu je do komande, če tudi trpi pri tem vse ljuds1 .vo, Po sili kle-rikalstvo na Pečinah terej aisna v sebi najmanjše zmožnosti, da bi pri *<$%¦ svoji ošab-nosti moglo kaj storiti za napredek. Le naj se oni »Antiliberal" še pobaha s kakšnim člankom o »napredku" v »Prismojencu* in naj poišče zgodovinskih podatkov o kakem zaslužnem možu, kakor je to storil zadnjič, da bi nekako rad poduprl svoje »ne?as!uge* z zaslugami mož, ki so jih res imeli, a dandanašnji politikom nič in nič! Ali bi ne bilo prav lahko mogoče, da bi na Pečinah bilo vse prijazno, drug z drugim, pa ne gre, ker klerikalec mora zavidati naprednjaka, kakor Turk drugoverce, drugače kmalu greši. Znano pa je daleč na okoli, da^pTiv na Pečinah kakor^so sffdaj razmere, ne more klerikautvo brez napred-njakov niti dostojno Boga častiti, ker petja in spodobnega orgijanja ni. Kdor pa misli, da je drugače, naj se oglasi, da se resi vsa zadeva, ker Skoda je pač, da ravno tam, kjer bi lahko kaj bilo, ni nič in basta! Drugikrat če bo treba, pride še. Iz Baiijšl«. — O naši banjški karatni cerkvi se je mnogo že govorilo in pisalo, Zaprta je vsled javne varnosti. Maluje se v zakristiji, pridiguje pa zunaj pod lipo ali na lipi. To je pač patrijarhalieno, apostolsko! Po leti ob ugodnem vremenu še gre; ko dežuje, imamo dežnike. Ta »trajna* traja že dva meseca. Kaj smo vse mi Banjškarji doživeli. Dobili smo takega gosp. kurata, ki cerkve zapira. Jagerščanom jo je zaprl, Za-potočanom jo je hotel, pa se mu ni posrečilo, letos pa nam. Govori, piše in pridiguje o lepih krasnih velikih cerkvah, zdaj jo ima obsežno, prostdrno, zračno pa, žali Bog, mi nismo vajeni na bogoslužne pobožnosti pod milim nebom, ker vzgledi mičejo: Zunaj se pu5i, se govori, se leži, osobito rada se de« moralizuje mladina, potikajoč se okoli šole za školjami, v senci. Možje se sramujejo ptujcev, žene ob cerkveni steni pravijo, da je vroče, peče, Ce tako nadaljuje, bo naša velika cerkev pod milim nebom kmalu prazna. Trebalo bo cerkev popraviti alt pa gosp. kurata premostiti in s tem Činom občino k popravilom prisiliti. Jedni pravijo: Mi bi cerkev že popravili, pa gosp. je strop porušil, razbil, naj tudi sam popravi. Drugi trdeh Naš župan Šavtč je premrlev, trebalo bi, da bi pokojni župan Mokrin zopet oživel ali od mrtvih vstal, pa bi imeli v kratkem novo ali prenovljeno cerkev. Zopet drugi trde, da cerkev bi se že popravila, ko bi ne bili starašine odstopili od sturažm.-tva ter udje konkurenčnega odbora mandatov odložili. Govori se tudi, da bo nam glavarstvo cerkev zidalo, pa to nas skrbi, ker vemo, da se izjalovi. 17. t. m. smo imeli komisijo zastran cerkve. Na lice mesta je došel zaželjeni stav-bihski izvedenec, Kaj je odredil? Sledeče: Cerkev je bila nevarna in je še, prav da se je zaprla in ostane še zaprta, dokler se ne popravi. Li se je strop porušil sani ali ga je gosp. kurat, vse je bilo pravilno učinjeno, da se odstrani nevarnost in prepreči žrtva. Zavezali smo se konečno, da plača cerkev s cerkvenim imetjem profesjonijske stroške, občina pa robote in rr^terjal. Odklonili smo s tem činom daljne komisije, konkurenčno obravnavo. Mojstra dobimo sami, streho prekrijemo, gnjile tramove obnovimo in z novimi nadomestimo, strop popolnoma nov vzdignemo ali raven, liki sedaj, ali zbočen, obokan, o tem še ne vemo, žagrad zvišamo, oziroma stisnemo ali stegnemo, da bo sličen hatskemu. Veliko smo nabavljali po nepotrebnem, zdaj vse plesni in gnije. Zdaj pač razumemo ku~ ratovo famozno pridigo o .fhfcanju*. Čemu pač »flikati*, denar zapravljati, nepotrebno napravljati, po steni pa mah raste, streha pušča, strop se vdira. Ali ni imel prav, ker sedaj imamo cerkev zaprto? — Da so prišle njegove besede na vrh, nam je povrh še cerkev porušil, sato gre sedaj on na lipo, mi pa pod lipo. Njegovo lečo prenaša kot mačka mlade. Inženir je djal: z manjšimi stroški ko mogoče, staro popravljati v korektnem zmislu, stane več nego novo zidati. Kanalci li veste zakaj. Zato, ker rekurz je rešen. Na Kanalskem ima patronat grajščina le za Kanal, tamkaj imenuje duhovnika, prispeva k zidanju in popravljanju; če pa bi hotel, oziroma če bi se ga moglo prisiliti, zidati in popravljati cerkve in farovže vsem jednajsterim hčeram tostran in onstran Soče, bi prišel ,krah". Potemtakem je lia Kanalskem povsod občina patronat, izjemSi Kanala. Vsi stroški pridejo na občino, zato spameiujrao se Banjškarji, varCujmo, da ne spravimo s pravdami in razkošnosfcjo na boben cerkve in občine. Kdor ima, noče dati, to vidimo doma pri ŠavlCu županu. Kdor bi rad dal, pa nima, torej ne more dati. Vsi ,glih" ni pravilno. Pobotajmo se, ker sila kola lomi. O vremenu pa: Mrzlo gmajno, dežuje, vetei nadleguje, klobuke meče "ni^tliT '§S gcJsp. kuratu ga je odnesel. Župan in kurat sta se peljala včeraj v Gorico, kec doma ne prideta do sklepov; hodita res po sklepe v Gorico. Če dobimo novega gosp. kurata in župana, bo pri nas kmalu farafsaj ..unTrerzo* vže imamo. Prihodnjič še kaj. Iz Vrtojbe. (Raznotero.) — Pri nas je začelo živahno življenje, kmetje so se namreCzačeli»glihilF M Irompfr, ^alefi bode, kakor se sliii v veliko veselje kmeta — jako dober kup. »Galeto* smo tudi večinoma prodali "- torej bode v kratkem denarja kot peska. Imeli ga bodo klerikalci in liberalci. lam l njim? Nekateri ga porabijo za advokate, n. pr. cerkveni ključar, kateri je pred kratkim polomil roke nekemu sorodniku svojemu, drugi bodo nekoliko .pata" odžagali, tretji spet uboge ljudi ž njim drli. In tako pojde spet vse rakom žvižgat. Kdaj pa bode ograja pri mostu čez Vrtojbico (na Zapučkah) narejena? Ali pustimo, da se le kedo prekopici v vodo ter si noge polomi, kakor se je to dogodilo revni Renčanki ? Upajmo, da se izvrši sedaj, kar se je zamudilo v .revnem času*. Ljudsko Šolo smo začeli ».idal«; bil je pač skrajni čas. V ioli bode tudi stanovanje za g. nadučitelja. Mogoče ga bodemo videli potem kedaj v cerkvi v Dol. Vrtojbi, kjer ga ni bito že itiri leta razen ob procesijah, ko se udeleži z otroci. Dokler je le bila med nami pok. učiteljica Fabiani, je obračala pazljivo oko tudi v cerkvi na otroke, a sedaj ni učittlja m učiteljice v cerkvi — otroci pa brez skrbi In strahu pred kaznijo v šoli uganjajo, kar se jim poljubi za hrbtom pre^. g, vikarja. Karov Ž je sezidan ž« več let. Vikar prebiva v njem že več let. A koliko je stal ta farovž — tega ne ve župan, ne staraSiustvo, ne podžupani in tudi deželni odbor menda ne. Kakšni so računi zadnjih par let? Ali sit bili predloženi deželnemu odboru? lini! Čudno, tfuduo! Kam pridemo s takim gospo-darstvem ? Ako je naše starašinstvo tako, aH nt more pomagali deželni odbor? Upamo, da se uravnajc računi v najkrajšem času, ker iz žepov smo dajali vi;i, tudi smerne zahtevali, da se nam pove, kam in zakaj smo dajali. Pri živali se dogaja nesreča za nesrečo. Skoro vsako drugo nedeljo se bt?re denar po hišah za poginjeno kravo ali vola. V. D. V. ne obstoji namreč nikako društvo za zavarovanje goveje živine, ampak kmetje smo Ic med seboj dogovorjeni, da v slučaju nesreče pomaga drug drugemu. Pri tolikih nesrečah, ki so se dogodile sedaj v kratkem času, se pa ni )v&*lfcalo v nobenem slučaju živino-zdravnika, ki bi mogoče živali pomagal ter stroške prihranil. A dogaja se se nekaj lepšega. Crknjeno žival pokopljejo. Po noči pa pride »nekdo" iz Bilj, ki ima doma štacuno, odkopljc žival ter se polasti »tega dobrega*. To je znano županstvu in vsem občinarjein toliko v Uiljah, kakor v Dol. Vrtojbi in bližnjih občinah. Saj je ze nastala prislovica med ljudstvom, ko poerine žival: »Sreča za Perea". Čudno še mi zdi, da se to kar tako dovoljuje od pristojnih strani j. Zapomniti si je treba, da dotičnik je — šlacunar. še nekaj! V »Prim, Listu' je bila ob priliki, ko nas je počastilo z obiskom »Glasbeno in pevsko društvo* iz Gorice neka »smešnica*, podpisana od Jakoba. Nikar pa ne mislite, da bi bil tisti Jakob oni Jakob iz D. V., ki hodi služit k masi na »kapelo* in na Sv. Goro« tudi ne oni, ki nosi pri procesijah, ako so v delavnik, Božjo matro od spredaj — ako je procesija ob nedeljah, se vozi od zadej z biciklom, kakor se je dogodilo pri prvi procesiji sv. leta: ne, to ni tisti Jakob, ki je hodil varovat hišo g. Jarca po noči — kedar ga ni bilo doma, tudi ne tisti Jakob, ki je molil »roženkranc*, ko je šel v vinograd, a ko se je vračal domov, je salamensko nahruslal nekega Mirenca s kol-cem, ne to ne Usti Jakob, ampak — neki drugi »prismojeni* Jakob iz uredništva »P. L." Omenim naj Se za kratek čas, da ko sem cital tisto »smeSnico*, so me morali trije žgečkati, da sem se začel smejati. Tako r^meSna* je bila. Nekdo iz Vrtojbe. Oomače in razne novice. Osebna vest. — Načelnik postaje južne železnice v Trstu inšpektor g. Friderik M a-h o r č i č je imenovan višjim inšpektorjem. Smrtna kosa. — Danes ponoči je umrl preč, g. Martin Milost, župnik na Placuti v Gorici, ki je že. dlje časa bolehal. Rojen je bil 8. nov. 1833. v Grgarju, posvečen v duhovnika 2fn*SSpt. 1858. — (Že pred smrtjo njegovo v zadnjih dneh se je unela po Placuti felika laska agitacija, katera zahteva, da mora biti naslednik njegov — Lah, in imenujejo kot takega župnika v Muši Laha Ziacha. V fari. je premnogo Slovencev. Bomo videli, kaj stori ordinarijatU) — Pokojniku večni mir! Včeraj v jutro je umrl v Ljubljani g. Ivan Gogola, c. kr. notar, mestni svetnik ljubljanski, odličen član napredne stranke na JCranjskemr Blag mu bodi spomin-!- Delavsko bralno In podporno dru&tvo vabi na veselico, katera bo, kakor naznanjajo lepaki, v soboto na praznik sv. Petra in Pavla pri Katariniju. Ker drultvo že dolgo, dolgo časa ni priredilo nikake veselice in ker je društvo potrebno podpiranja, se nadejamo obile udeležbe od strani društvenikov, katerim se tako ponuja poštena zabava, kakor tudi od strani prijateljev društva in delavskega stanu. Torej v soboto h Katariniju! Javni shod r PUskoTteL — Narodmi-itapredna stranka je res predrzna! Sklicala je v nedeljo j a v n i shod vPIiskovico na Krasu, ki je zadnjič volila proti nam, kajti tam vlada mogočni kurat Korle Per in č i č, o katerem govori tudi »Tutti frtitti" v »Soči« od sobote naravnost uničujočo obsodbo. — Ali nič za to, shod je bil sklican ua dvorile gostilne M. Kosiča. Iz Gorice sta šla na shod dr. Treo in Gabršček. Korle Perinčič je izvedel za ta shod šele prejšnjega dne. Morda je bil vse dni s kuharico na črešnji, sicer bi moral izvedeti poprej. — Kaj si je izmislila modra glava? Takoj je napraskal vsem duhovnikom v soseščini, naj pripeljejo na thod dovolj kri-čačev, da ga razženejo, — on pa popelje svoje ovčice na sladko dušno pašo. (Njegovo besede iz jednega pisma.) In res je pri maši drugo jutro napovedal — procesijo sv. leta ob 4«. popoldne (ko je bil shod napovedan.) On je procesijo tudi imel, O njej no vemo nič poročuti, tudi ne, ali je kaj škodila našemu shodu. Okoli 4. pop. se je zbralo na dvorišču blizu 400 oseb: kaplan iz Dutovelj in kurat iz Vetciidolu sla pripeljala četico, se» stoječo prav na debelo Stoto iz 70 glav, med njimi kakih 20 pobičev od 14—16 let. — Vladin zastopnik je bil g. komisar Mosettig iz Sežane. Pred shodom se je dogovoril dr. Treo z obema duhovnikoma, da se pusti zborovanju prosti tek ter zagotovil kaplanu besedo takoj, ko konča on svoj govor k prvi točki (o poiitiškcm položaju). Duhovnika sta bila zadovoljna, mi pa tudi, da slišimo enkrat govor duhovnika, s* katerim se lahko javijo pošteno pogovorimo, kakor se spodobi med omikanimi ljudmi. Dr. Treo otvori zborovanje, pozdravi somišljenike in tudi nasprotnike, ter pravi, da se hoče izogniti vsem prepirom že radi predsednika ter shod vodili sam kot sklicatelj. Ni bilo ugovora. — Na to je prišel k prvi ločki in razpravljal o politiškem položaju v državi ;n naSi deželi. Vladin zastopnik je menil, da treba vendarle volili predsednika. Dr. Treo predlaga na to domačina g. Alojzija S i r c o. Ogromn ;i večina je bila seveda zanj, kakih 9.6 rok pa je migalo, da ne, (drugi možje, pripeljani s klerikalno četo, so mirno gledali ves prizor; rekali so prej in slej, da hočejo mirno poslušati oba zvona). Vladin zastopnik je vstal in sam štel roke v zraku: bila je ogromna večina. Dr. Treo pokliče g. širco na predsedniško mesto; ta se je zahvali *« izvolitev in dal besedo dr. Treolu, da nadalje razvija svoj govor. — Ponovil se je prizor iz Dutovelj. Klerikalci, pod vodstvom kričavega kaplana, so hoteli s tulenjem shod preprečiti, ali bilo jih p. vendarle premalo. Naprednjaki so dolgo časa^ mirno gledali, ali naposled jih je pograbila sveta jeza ter so kričače (— največ 15 glav) zapodili v beg; smešno je bilo gledati, kako so prvi tekli oni pobči. Zunaj pred vhodom so imeli še nekoliko korajže, ker so imeli oba nunca v svoji sredi; ali naveličali so se, stati tako zaman na solncu, in od kurili so jo. — Shod se je na to vršil docela mirno; ostalo je nad 300 zvestih poslušalcev. Dr, Treo je v dovršenem, gladko tekočem govoru razpravljal o splošnem polit, položaju v Avstriji, prešel pa je tucR na zdivjane odno-Šaje na Slovenskem in tudi v naši deželi. Govoril je o škofovski politiki in o žlindri, kar je zbujalo pogosto živahen smeh. (Kaplan je bil takrat, ko je omenjal Misijo, še na čelu razgrajačev, in je zakričal: Škofov pa ne pustimo blatiti!) — Ko je odhajal, je dvigal pest proti dr, Treo tu, — a ta ga prijazno kliče t Pojdite sem, g. kurat (ga je še povišali), ravno zdaj povem nekaj dobrega za vas. — Splošen smeh. Ali ni ga veselila naša družba in prijaznost, marveč jo je raje odkuril. Ko sta nunca odšla — je bil popoln mir, dasi je ostalo na dvorišču več mož, ki so došli Ž njima. Kjer ni razgrajačev v duhovski suknji, je navadno najlepši mir! Drugi govornik Gabršček je raz-j pravljal o gospodarskem programu naše stranke ter dal poslušalcem z ozirom na krajevne razmere mnogo praktičnih nasvetov in pojasnil ter zagotovilo, da dobe v naši stranki vedno najkrepkejšo oporo. Poslušalci so cesto prav živahno odobravali ravno laka izvajanja govornika, ki so se dotikala — klerikalnih zdražbarjev in njihove gospodarske organizacije........*.--------... Predsednik je govoril še o bližajočih se občinskih volitvah v Pliskovici, kar je zanimalo pa le domačine. Na to je shod zaključil. — Dr. Treo je v imenu izvrševai-nega odbora zahvalil v iskrenih besedah vse zborovalce. Tako je končal javni shod v Pliskovici. Klerikalci se bodo zdaj po svojih listih hrupih, bodo lagali in obrekovali vse vprek, kakor po lanskem shodu v Dutovljah. Kdor je bil navzoč, ve* najbolje, da je naše poročilo še veliko preskromno; drugi pa i.aj verujejo in vidijo, kar jim drago. Polemiki o shodu samem se odrekamo, Ne bomo dalje tratili časa in prostora! — Z vspehom smo prav zadovoljni! Vemo, da je naše seme padlo v rodovitno zemljo! Več od shoda v Pliskovici nismo pričakovali l Deželni zbor gorISkl. — V. seja dne 24. junija ob 5, uri popoldne. Dež, glavar naznani, da mu je došel vladni predlog glede davščin na žganje in glede raztegnitve pogozdovanja Krasa tudi na tolminski in del kanalskega okraja. Oba predloga se izročita peticijskemu odseku. K dnevnemu redu utemeljuje dr. Gregorčič svoj predlog o ukrepih proti poškodbam povodnji v tolminskem okraju, čita razna v tej zadev: dožla mu poročila ter predlaga, da se zaprosi vlada, da pribiti na pomoč prizadetim ter ukrene potrebno, da se povodnji ne bodo ponavljale. (Sprejeto.) Posl. Berbuč pravi, utemeljuje svoj predlog, da se preišče, koliko je resnice na raznih pritožbah glede" našega šolstva, posebno glede" razmer na gimnaziji in realki, da je po njegovem mnenju najbolje, da se izvoli odsek 7 udov, ki bo imel nalogo natanko \u vestno, imajoč le pedagogična načela pred očmi, preiskati te razmere. (Sprejeto.) Odsek se je koncem seje izvolil per accla-mationem, in sicer so izvoljeni: dr. Gregorčič, prof. Berbuč, Lapanja, Klančič, dr. Marani, dr. Venuti in dr. Egger. Drugi predlog posl. Derbuča, da se zaprosi vlada, da prispeva k našemu deželnemu šolskemu zalogu, se sprejme brez motivacije. Dr. Verzegnassl utemeljuje na dolgo in široko svoj predlog, da m odpomore Furlaniji, poškodovani po povodnji. V razliki z dr, Gregorčičem predlaga on, naj se vprašajo o škodi prizadeto občine za mnenja ter naj se ustanovi v Gradišču hidravličen urad, ki bo imel posla z regulacijo Soče v Furlaniji. K teinu predlogu se oglasi za besedo posl. Dottori, ki se pridružuje predlogu dr. Verzegnassi-ja in za njim posl. Oskar Gabršček, ki pravi, da se mora začeli z regulacijo Soče, ako se hoče zabumiti nadaljne povodnji in odkladanje hrušča v Furlaniji, že v gorenjem delu iste. Vlada je napravila že mnogo načrtov, ki pa niso nneli nikoli vspeha. Vlada dela načrte le takrat, ko je povodenj, kakor hitro pa zašije jasno solnce, čakajo načrti v uradu prihodnje povodnji. Uravnava Soče v gorenjem delu se je imela vršiti že pred 6 leti, takrat je odnesla Soča cesto od soškega mosta do Tolmina, občina je zaprosila za podporo, a podpora se je dala mesto občini v roke glavarstva, ki je s to podporo dalo napraviti načrt po inženirju Aronu, ki je pa tak, da je v zasmeh vsaki taki napravi. Sedaj voda še ložje skoči črez profil, tolče ob cesto ter jo odnaša. Tudi za izsuševanje močvirja pri Kobaridu imamo načrt, a vlada stoji na onem malenkostnem stališču, da morajo posestniki, ki že itak nič nimajo, prispevati k izsuše-vanju. Z ozirom na vse to, ga veseli, da je dr. Verzegnassi zahtevat, da se taka dela izreče inženirjem, ki so kompetentni v vodnih zadevah ter predlaga, da se ustanovi hidravlični urad za gorenji in dolenji del Soče morda v Gorici. Laški poslanci so se pro-tivili temu, da bi se ustanovil tak urad v Gorici, ker ga hočejo imeti v Gradišču; zato pa je posl. Gabršček izjavil, da spreminja svoj predlog v toliko, da se Verzegnassije-vemu predlogu pridene še predlog, da se prosi vis. vlado, da ustanovi tehnični urad tudi za gorati kraj dežele (Sprejeto.) Prašanje za pooblastilo, postopati proti nekemu poslancu, so odklonili soglasno. Izmed poročil deželnega odbora se točka 6. (zakon o občinskih taksah) in 7. (o uvrstitvi nekaterih cest) izročile pravnen.u odseku, 9. (Kač. sklepi za 1. 1901.) 10. (Prispevek davč. obč. Kamno zn obrambe dela pri Soči) in ti. (Stalni letni prispevki šolskim zavodom »Frinta* in »Šol. Dom") finančnemu odseku, a 8. točka: Izbris zastanka pok. dež. računarja A. Jegliča se sprejme. O 8. 9. in 10. točki je poročal mesto dr. Turne, ki je brzojavno z Dunaja opravičil svojo odsotnost, dr. Abram. H koncu sla čitala poslanec Berbuč svoj predlog gledč regulacije Vipave in poslanec Gabršček svojo interpelacijo gledč razpisa službe profesorja slovenščine na luk. realki. Interpelacijo priobčimo doslovno. Vladni zastopnik pravi, da predloži interpelacijo na pristojno mesto, in ako mu pridejo informacije,, odgovori na isto. Prihodnja seja bo dne 2. julija. Velika zmaga m cel IjolSkt okraj. — Široko so znane razburljive pritožbe z Bolškega zaradi gozdnih in pašnih prepovedi. Tudi v deželnem in državnem zboru je bilo o tem govora. Narodno - napredna stranka je poslala na vlado posebno spomenico. Tudi poljedelsko miniaterstvo je ostalo na stališču nižjih oblastij, ki so izdale one prepovedi. Dr. T uma je nastopil v imenu občine Bovec tožbo na upravno sodišče in je šel tudi sam na Dunaj. Včeraj je prodrl na celi črti, kajti upravno sodišče je uničilo ves postopek c. kr. oblastnij. Predsedoval je senatni predsednik pl.Alter. Sodniki so se jako zanimali za ves položaj, kateri jim je slikal dr. Turna, kakor on zna. — Več sporočimo. Za danes le še povemo, da ostane paša na planini Goričiea in raba gozdov Gošča, Skrilje, Gabrije, Jerebov žleb itd, kakor je bila pred onimi zloglasnimi prepovedmi. Boičani naj pa nikar ne spe, marveč združeni z drugimi občinami v okraju, ki so v enakem položaju, zahtevajo zajezitev hudournikov in pogozdovanje njih bregov pravilno in po načrtu. - Več v najkrajšem času! Veselimo se z Bolčaui vred na lam velikem vspehu. Redka bo podobne zmage proti vsem c. kr. oblastnijam z mlnisterstvom vred. Toliko bolj se moramo veseliti te zmage, M je tako vei;';anske{?A pomena za zapuščeni bolški okraj. — Dr, Turna si jo veliko upal, ko je vlagal tako pritožbo — ali vspeh je ves na njegovi strani! Vipavska Meznlcu. — Dela za to železnico gredo hitro izpod rok. Delo mora biti gotovo do prihodnje spomladi. Morda bo še celo poprej. Posebno zanimanje vzbuja sedaj vrtanje predora med Dornbergom pri Rojčih in med Batujami, ki bo dolg 150 m? delajo na več krajih. BoUnJska ioleznloa. — Povedali smo, da vlada se je obrnila do dežel, skozi katere pojde druga železniška .tmia s Trstom, za prispevke. To je bila storila že poprej enkrat. Takrat sta se odlofcila le deželna zbora solnograškt in koroški, prispevati s svoto §00.000 K za to zvezu, Deželni zbori kranjski, goriški in tržaški p* se drže tega, da ne dajo nikakih prispevkov, ker te črte so v glavnem pač v interesu države tako, da država je interesovana v prvi vriii, v drugi dežele, Sodijo, da do konca lota 19031 bo tekla za gotovo železnica do Sv. Lucijo. V Gorjanskc h bil izvoljen za župana veleposestnik gosp. udov i k Strekelj, inteligenten mož, vnet za napredek; podžupani so: 1. B uda Josip, S!. T r Č o n Josip, oba iz Gorjanskega, 3. Lossej Franc iz Ivanjigrada, 4. S vara Valentin iz Gorjanskega, — Slarašinstvo je napredno. Doslej je vladal tudi v tej občini znani župan Pipan iz Škrbinc, ki je tudi tajnikoval. Pregnali so ga že iz nekaterih občin, zdaj torej tudi iz Gorjanskega, — Upamo, da ostane Gorjansko napredna trdnjava. — Zadnjič so volili z nami tamošnji volilni možje, predzadnjič še proti mm. — Razgled po svetu. Istrski slotanskl poahiucl so podali posebno izjavo, v kateri pravijo, da so se odločili zopet poskušati, da bi sodelovali na javnih poslih Istre v deželnem zboru. Privedlo jih je do tega poleg drugega tudi to, da je bilo sedanje zasedanje v »Osservatore Triestino* sklicano tudi v brvatsko-sloven-skem jeziku, s čemur je pripoznana jedna najtemeljnih jezikovnih pravic slovanskega naroda v Istri. Njim je do tega, da se stvarno prizna ravnopravnos' hrvatske« - slovenskega jezika z italijanskim in tako omogoči zložno delovanje vseli. — Prihodnja seja je sklicana na dan 27. t m. Čeakl deželni zbor. — Sedanje zasedanje bo trajalo le nekaj časa, k večjemu do 6. julija. Zato pa bo imel deželni zbor že jeseni zaključno zasedanje. čeSkl realisti so ponudili Mladočehom nekak kompromis za prihodnje deželnozborske volitve. Pogovor o tej reči je skonči ; precej povoljno, kakor poročajo iz Prege. Skupina realističnih desidentov pa je ;,a to, da se na nikak način ne pridružijo Mladočehom. Dogodki na Balkanu. — Albansko vprašanje je na dobrem potu, je dejal italijanski poslanec De Marinis nekemu žurna-lislu. Italijanski kralj se za Albanijo prav posebno zanima. V Skadru se osnuje italijanska pjšta. Italija hoče baje dogovorno z Avstro-Ogrsko delati na to, da dobi Albanija samoupravo. Nasprotno pa je položaj v Stari Srbiji jako kritičen. V Novem Bazarju so vedni poboji in nedavno so imeli pravcato ustajo, ker je bil imenovan nov Kairnakam, s katerim Albanci niso zadovoljni. Nad 1000 Albancev se je dvignilo. Vsa skladišča so zaprta. Domačini beže na srbsko mejo. Ni* zami in Albanci napadajo Srbe ler zahajajo celo na srbsko ozemlje, kjer so ubili Si-meonovi&u Punt ima odločno protisrbski 2načaj. .Na Španskem v Valenciji vlada veliko vznemirjenje, ker so našli neko kapelo, v ka- ,. teri je postalo 12 mladih deklic žrtev po-hotnoati nekega Paskala Goraeza pod pretvezo verskih vaj! V tise« ta« JtMv JueSCanstva se »zvijejo vse klice, ki bo potem v 18-19 stoletju pognale na§e velikansko zdajšnje gospodarstvo si roja. Ce se je tuiutam tudi v kakem samostanu gojila veda, v mestu se je morala na sirsi podlagi; tukaj je sililo življenje več potreb na dan in s temi tudi sredstva za zadovolltveisttfc,-Reče se lahko, da se najde v kratkem Času sredstvo za zado-voliiev kake potrebe, Ce se potreha krepko oglasa. Kjer ljudje tesno vkup živijo, nastaja dosti več potreb, kakor zunaj na kmetiji. V mestih torej rastejo iznajdbe, ki človeško delo olajšajo, spretnejše delajo, ki žMjenje udobnise napravijo, kakor, gobe h tal, v mestih je konkurenca in človek misli na to, materi naravi priti blizu lerjnajti njene moči, da jih upreze v svoje delo. Tukaj je nemiren, vedno po napredovanju hrepeneč duh doma, tukaj človek iznajde železne hlapce, stroje. Kmetija izreja telesno in duševno močne zdrave ljudi ter jih oddaja, kar jih je preveč, v mesta. Tu dobijo ti ljudje Sirse duševno obzorje in ti potem premikajo gospodarstvo in vse drugo naprej. Ti zidajo cerkve, katere bodo se poznim rodovom dela občudovanja, stavijo mostove, vozijo po nevarnem morju. (DaJje pride.) Stori krajcarji In p-lbrajearjl. -Dunajski uradni list naznanja, da se je podaljšal na nedoločen cas rok, v katerem izgube stari krajcarji in polkrajcarji s«ojo vrednoti. Razpis službe občinskega tajnika. Plača 1000 K na leto. Zahteva se v govoru in pisavi sposobnost slovenskega, italijanskega in nemškega jezika. Glasbeno izobraženi imajo prednost. Prošnje do 1. avgusta t. 1. 2if autvi v Stiui. to 21. linija INI. Z» župana: L. Poil«y 1. r. registrovano društvo z omejeno zavezo v Gorici. fi«aposkft ulloa hit. 7, I. nadstropja v lastni hiši. --------------4tt»--------------- Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni član društva, in se obrestujejo po 4Vi#. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Posojila se dajejo samo članom, in sicer na menjice po 6% in na vknjižbe po 5Vi%. Uraduje vsaki dan od 9. do 12. are dopol. in od §. do 3. ure popol. razven nedelj in praznikov. Stanje hran. vlog leta 1900. je bile K 1,263.53.6 Poštno-hran. račun štv. 837.315. Dva mlinarska pomagata, spretna delavca, se sprejmeta v stalno službo. Starost pod 30 let. — Ponudbe je pošiljati naravnost na tvrdko W. Jochmann, Ajdovščina. Zaloga piva prve kranjske eksportne pivovarne na par in tvornice slada T Frttlicfc-a a VrNiki - Kraaj t ko. Glavni zastopnik za Gorico in deželo Josip Rovan v Gorici - bbtitte it. 2D - v Gorici, j TPr?a c, kr. avstre-ogersKa privii. OVARNA BARV ZA PROČELJA lani HrauttiHr, Dnaj HI., Raaittlrane 120 («lastni kiii). Blp- Odlikovana z zlatimi svetinjami. -«¦ Zalagatelj nadrojv. in kneikih posestnih oskrbnllter, vojaikih. oskrbnlStev, železnic, obrtnih, hrlbolaznlh, plavinih ter zidarskih drnSeb, zidarskih podjetnikov in mojstrov. Te barve zi pročelja se raztope v apnu ter se razpošiljajo suhe v prahu v 40 različnih uzorcih a 16 kr. kilogram in višje. Čistost barve se cd oljnatih ne razlikuje. Dopisuje se v slovenskem in laškem jeziku. Uzorci na papirju z navodilom zastonj in frauko. /.da 1881. v Gorici ustanovljena tardka E. Riessner, y Nnnsti ulici 3, (nasproti nunski cerkvi) priporoča preC. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene 3veCe itd. vse po zmerni ceni. NaroČila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstva tudi svojo tiskarno Crk na perilo. ,_______ Anton Pečenko Vrtna ulica 8 pristna bal« Via (Jiardino 8 bri»klh,dal malinskih in iz vipavskih, 4JHf i»ter»klh furlanskih, W vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od ">6 litrov naprej. Na zahtevo poSilja tudi uioree. Iristao #. f Mens-jeTO contifolijno mazilo je najbo^e mazilo za rane, vzdržuje čistoto ter olajšuje bolečine, vpliva na hitro zaceljenje; z omebcanjem rane odstrani tuje predmete vseh vrst. — Važno je za jtrjbolazce, kolesarje in jahalce. Dobiva •• v laharnah. Po pošti se razpošilja franko 2 Skatljici za K 3'50. — Škatlice na po-skuSnjo, prospekt in izkaz zalog vseh dežel sveta razpoiuja proti predplačilu K t-HO tovarna lekarja A. Thlerry-|a r Pregradi pri Kogatcu-Slatlni. — Ponarejanja Ireba se ogibati ter paziti na zgornjo varstveno znamko, Katera je vžgana na vsaki Skatljici. Ženitbena ponudba. Ker ima premalo osobnega poznanstva želi neki mlad, lepe zunanjosti, Čvrst mož, izobražen trgovec in posestnik neke že veC let dobro vpeljane trgovine v nekem glavnem mestu narediti znanstvo v svrho Zenitvc z marljivo, izobraženo, lepo gospodično, ki je dobrega srca in ima kaj premoženja. — Sprejemajo se le resno mišljene ponudbe, ki obsegajo natančen naslov in označilo stariSev. — Prednost imajo hčerke trgovcev. — Želi se znanje slovenskega in nemškega jezika ter ima veselje in je voljna priženiti se v tovarniško podjetje. — Ponudbe s fotografijo, ki se diskretno vrne, naj se pošiljajo v rs-pečačenera pismu na upravnišlvo »Soče" z opomnjo zunaj na naslov : .Fescher Mann". V^arol praščiK, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. S. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolaCe za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naroČila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Priporoča se p. n. časlitim gg. odjemalcem v mestu in na deželi. Prodaja izborno pivo v sodčkih po 100, 50, 25 in 12 % litrov ter v plombovanih steklenicah po V, litra. Tvrdka je bila odlikovana za svoje izdelke 1.1900.: v Parizu, Lionu, Bruselju, Rimu in Dunaju s prvimi priznanji. Dobro urejene in z ledom preskrbljene podružne zaloge imata: g. Franc Furlan, gostilničar in posestnik na Goričici pri ebku in g. Andrej Šintgoj, gostilničar »Pri levu* v Dornbergu. Za blagohotna naročila se toplo priporoča rojakom v mestu in na deželi udani Josip Rovan. privii. civilni, uradniški in vojaški krojač in trgovec v Gorioi, na Travniku št. 22/. nadsir. TU. PoveraJ. P. n. občinstvu priporoča svojo izborilo zalogo vsakovrstnega blaga iz avstrijskih in inozemskih tovarn ter gotovili oblek, sobne in dežne plašče, vsakovrstno možko perilo, srajce Jager, spodnje hlače ter nogovice, oficirske in uradniške priprave, sploh vse, kar je treba paradnim oblekam za vsaki stan. Lepa priložnost za letno sezono! Kadi preselitve s 1. avgustom 1901 na Travnik St 5 v pritličje n »nfcjt tlaii pi fmntifcik emb! Rudolf Benedetič čevljarski mojstar v Gorici, ulica MorelU štev. 29. _______Priporoča svojo Čevljarsko delavnico vsem domačinom ter rojakom na deželi: gospodom, damam, gospicam, trgovcem in obrtnikom. — Izdeluje bodisi priprosto ali najfineje obuvalo. Izdelek je trpežen, delo pa ukusno po ugodnih cenah. ffs »lež. jnhil. razstavi odlikovan « srebr. drž. svetinjo N» Ivovuki razstavi * prvo ceno - srebrno svetinjo Tmrn nimf* trimnii priprav JOS. VINDYŠ-A, v Pragri na Smihovu (Praha-šimichov) Vinoliradska ulice iblo 816 se priporoma k popolnemu uzornemu prirejevanju sokolskih in Šolskih telovadnic po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih. V ta dokaz je na razpolago mnogo priporoča* joiih sprifal domačih in inozemskih Zagotavlja jedno leto. Cene zel6 zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po vo^i in zmožnosti. JVavadne priprave so vedno v zalogi. Ceniki, proračuni in načrti za popolne telo milnice pofiiljs na zahtevo brezplačno in poštnin« prosto. —8 Poprave Isvriajo po najnižjih cenah. Božjast- Kdor trpi na hožjasti. kroib in drugih nervozni i boleznih, naj zahteva knjižico o leh bolesnih. Vtiobiva se zastonj in franko v Schwanncn-Apoteke, Frattk-furt A. M.__________________________________ Dobre ure In po eentf s 3-letnim pismenim jamstvom razpošiljang»sfebnike------------- Hanns Konrad, torarna ar ter Izvoz zlatnine Moti (Čeiko). Dobra ura Hem. iz niklja fl. 3-75; t rebrna ura Ran. fl. 5*8»; srebrna veriiica fl. 1 SO; bttditoik iz niklja fl. 1'95. Tvrdka fe odlikovana s c. kr. orlom; ima zlate in srebrno svetinje iz razstav ter tisoče priznalnih piitm. - ItaNtroran cenik zastonj! IN h m |M. msiCm lahko zaslažijo osebe vseh stanov in v vita krajih a prodajo zakonito dovoljenih drž. papirjev in srečk, a da ni potrebna glav. niča in ni nikaka nevarnost - Ponudbe pod Ludwlg Čtterrelchar. VIII Deutsche gasse 8 Badapest Lekarna Cristofoleffl ? norici Prave is edine žtltiHie kapljice z ZMfAko sv. Antona Padeviosktga. Zdravilna mofi teh kapljic je nepre-kosljiva - Te kapljice vredijo ritim prefsavlianjo, če se jih dvakrat na dan po jedno žlicico popije. Qkrope po. (Vantvana .namka). fraiJMi ištodie Ktorč, tta zgine v kratkem easu omotica in Uvotna timst (mrtvost). Te kapljice tudi 8tor6, da Slovek rajij*. Cana stoklonlcl 80 vin. Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatve pa j edino le v lekarni Cristofolettl v Gorici. Mizarska zadruga i* * * v lonci (lolkan) 1 I Naznanja slavnemu občinstvu, gospodom trgovcem 1 1 :a založnikom pohištva, da ima 1 [ veliko zalogo |g|| veliko zalogo | izgotovljenega pohištva vseh slogov | v Solkanu pri Gorici. i* i* i* * i* *! v Solkanu pri Gorici. 1 Naznanjamo, da smo prevzeli dosedanjo trgovino pohištva tvrdke j Ant. Černigoja v Trstu, Via Piazza vecehta št. i, katero bodemo vodili pod jednakim imenom. Kar ni v zalogi, se izvrši točno 1 po naročilu v najkrajšem času. 1 w»r 1 Cene zmerne. 1 Mt je lični ter ifiira isiiM«. 1 Pozor! ioal-Premier prva znamka svetovne angleške tovarne z zaviro zadej in s prostim tekom spredaj, kakor tudi dvokolesa Regent-Special in Courir po jako zmernih cenah imata v zalogi podpisana, ki so priporočata sorojakom. * -J Z vsem spoštovanjem ulica MuniGipio 1. Srbija. — Srbska kraljevska dvojica pojde o priliki v Petrograd na posete k ruskemu čaru, kateri je take posete že privolil V Srbiji komentujejo to z največjim zadovoljstvom. Na Filipinih uvedejo s prihodnjim mesecem namesto vojaške civilno upravo. Prvi guverner bo sodnik Fart. Nekateri ameriški listi povdarjajo, da razlika v upravi s to premembo ne bode kdo ve kako velika! Kvot no vprašanje. — Ko se snide zopet državni zbor v naši polovici in v ogerski, bo govora na obeh straneh o kvoti, pri čemur pride gotovo do velikih politiških debat Da se more kvotno vprašanje prav presoditi, je potreba poznati pred vsem gospodarske razmere obeh državnih polovic (to je: trgovski odnoiaji, promet, davki, skupni troški itd.) Kartograacnazaložna tvrdka G.Frevtag & Berndt na Dunaju VII/I je izdala času primerno na popularno-graficni način sestavljeno delce, katero nam stavi pred ofii gori omenjeno razmerje, iz katerega se da soditi, kolika kvota bi morala pravzaprav pripadati Avstriji in kolika Ogerski. Delo stane le 2 K, pa Je jako zanimivo in pouCno za vsakega, kedor se zanima za našo politiko; zato je priporočamo. _„___ Književnost Fr. Prešeren — Poeslen. — Prešeren v nemščini! Dr. Fr. Vidic na Dunaju je prišel na to srečno misel, prirediti Prešernove poezije v nemškem jeziku, in sicer kar mogoče vse. In res se nahaja v omenjenem zvezku sme se reči skoro prav ves Prešeren, kajti odpadlo je le par poezij. Knjiga je, prav prikupljiva in ukusno prirejena, zato jo priporočamo tudi Slovencem, poznavsjočim nemški jezik, — Čisti dobiček je namenjen za Prešernov spomenik v Ljubljani. Knjiga se dobiva pri g. dr. Fr. Vidicu, Dunaj VII. Myrthengasse W. _____ prost vojaščine, zelo sposoben, dopisuje slovenski, hrvatski, nemški, francoski in italijanski, želi nastopiti takoj službo v Gorici ali v okolici. Ponudbe do 1. jul. pod aB. A.", poste restante, Gorica. Trgov.-ohrtna registrovana zadruga z neomejenim jamstvom. Y GORICI, semenlška nI. št. 1., I. nadstr. ---.---.^------ Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki se nalože za najmanj jedno leto po 5%, navadne po 47s% in vloge na Conto - corrent po 3-60%. Sprejema hranilne knjižice dragih zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Kentni davek plačuje zadruga sama. Daje posojila na poroštvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na 10-letno odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru. Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru, Deleži se obrestujejo po 6*15%. Vplačevanje se vrši osebno ali potom položnic na čekovni račun štev. 842.366. Uradne ure: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popo dne; ob nedeljah in praznikih od 9—12. depoludne. Fran Melinek zidarski mojster v Vfšnjevlku štev. 67 (v Brdih) se priporoča za vsakovrstna zidarska dela bodisi nove zgradbe ali poprave po ugodnih cenah. Zahvala. Udano spisani se najglobokeje zahvaljujemo s tužnim in potrtim srcem za i/.kazano iskreno sočutje, za srčne tolažbe in darovane vence o smrti našega nepozabnega, preljub-Ijenega sina, brata in svaka Angelja Gruden. Enako zahvaljujemo tudi vse udeležence mnogobrojnega sprevoda, kakor: preč, duhovščino, posebno preč. g. dekana iz Gradišča, gg. občinske zastopnike iz Sovodenj, zlasti pa oddaljene p. n. sorodnike ter vse ostale prijatelje in znance, ki so na razne načine izrazili svoje sočutje. Na večno svidanje nad zvezdami! Peto vije, dne 21. jun. 1901. Žalujoča rodbina Gruden. V\arol PrašSH, pekovski mojster in slaščičar v Goriel na Koran št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Dobre ure in po ceni! s 3-letnim pismenim jamstvom razpošilja na zasebnike Hanns Konrad, tovarna ur ter izvoz zlatnine ¦Test (Češko). Dobra-ura-Rem. iz niktfa fl. 3:75; srebrna ura Rim. fl. 5'80; srebrna verižica fl. 1 20; budilnik iz niklja fl. 1-95. Tvrdka |e odlikovana s c. kr. orlom; ima »late in srebrne svetinje iz razstav ter tisoče priznalnih pisem. - llststrovH cenik zastonj! Josip Valentinčič pekovski tudjater v Goriei, v Raštelju št. 29. priporoča vedno sveži kruh, navadsi hi najfineji, pecivo, razno kolače, torlc ilJ. ifd. "^ po zmernih cenah, frisino i f hierrij-jevo centifolijno mazilo je najbolje mazilo za rane, vzdržuje čislcto ter olajSuje bolečine, vpliva na hitro zaceljenje; z omehuanjctn rane odstrani tuje predmete vseh vrst. — Važno je za liribolazce, kolesarje in jahnlco. Dobiva •• v lakaritah. Po poŠti se razpošilja franko 2 SkaUjici za K 3*50. — ŠkalJjice na poskušajo, prospekt in izkaz aalop vseh dežel sveta razpošilja proti predplačilu K 1-SO tovarna leknrjil A. ThleiTj-ja v Pregradi pri Rogutcu-Sliitliii. — Ponarejanja treba so ogibati ter paziti na zgornjo varstveno znamko, katera je vžgana na vsaki škatljiri. iiiii Gorica zaloga vin in špirita na debelo. Ulica Vcttnrini štev. 11. DomaČa, istrska in dalmatinska vina ter žganja prve vrsto po nizkih cenah. Dva mlinarska pomagača, spretna delavca, se sprejmeta v stalno službo. Starost pod 30 let. — Ponudbe je pošiljati naravnost na tvrdko W. Jochmami, Ajdovščina. DRUŽBE 8V.CIRIIA IN METODA V LJUBLJANI. Tvarina je najboljša eikorija. 35AJUOGA IV.JEBAČINII V LJUBLJA84, , Cenjena gospodinja! Ne dajte si usiljerati drugih izdelkov cikorij, ampak zahtevajte psvsod najbiljJi pridevek k pravej bikovi kavi, to je eikorija ali: „Xava družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani'.' Dobiva se povsod! Glavna zalega pri: IVANO IEBAČINU v Ljiiljani. Anton Kuštrin trgovec z jedilnim blagom Gosposka ulica št 23 (v Ustni hiši). Priporoča svojo zalogo jestvin, kolonijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega .Luka* po jako nizkih cenah. — V zalogi se dobivajo testenine tvrdke Žnideršič & Valenčič v Ilirski Bistrici; eikorija in žveplenke družbe sv. Cirila iu Metoda ter moke vseh vrst iz mline v Jochmann iz Ajdovščine in MajdiCa iz Kranja. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo po pošti od 5 kilogr. naprej. Ker ima premalo osebnega poznanstva želi neki mlad, lepe zunanjosti, čvrst mož, izobražen trgovec in posestnik neke že več let dobro vpeljane trgovine v nekem glavnem mestu narediti znanstvo v svrho ženitve z marljivo, izobraženo, lepo gospodično, ki je dobrega srca in ima kaj premoženja. — Sprejemajo se le resno mišljene ponudbe, ki obsegajo natančen naslov in označilo starisev. — Prednost imajo hčerke trgovcev. — Želi se znanje slovenskega in nemškega jezika ter ima veselje in je voljna priženiti se v tovarniško podjetje. — Ponudbe s fotografijo, ki se diskretno vrne, naj se pošiljajo v za-pecacenem pismu na upravnistvo »Soče* z opomnjo zunaj na naslov ; »Feseher Mafia". JLeta 1881. v Gorici ustanovljena tvrdka E. Biessner, t HmsKI nlici 3, (nasproti nunski cerkvi) priporoča preC. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 - GORICA - Via Giardino 8 priporoča pristna bala Lj&4*r brlsfcln>dntiMt).postanejo trpežneji, nepromočljivi in elastični. Corlji ostanejo tudi po dolgi rabi v najboijSem stana. Duralor se dobro vporaHja pri vojaštvu in različni n korporacijah, katerim »e je oddal v rabo komaj po dobri presku5nji istega. Cmnm: I kovinska steklenica z navodilom 1 in 2 kroni; po poŠtifranko proti vpoSiljatvi 1 krono 20 vin. (tudi v znamkah.) Dobiva so v vseh mirodllnicah (drogerijah). Glavna zaloga: Budimpešta, Jultus Dob6, V. Lipot: kOrut 1/b. tenimmimmmummit Lekarna Cristofoletti v Gorici Prave in eliw ielBatM kapljice z znamko sv. Antona Padovanskega. Zdravilna moč teh kapljic je nepre« kosljiva —Te kapljice vrediio redno prebujanje, Če se jih dvakrat na dan po jedno žlicico popije. 0kropo" po-(VmtMiia »arnka). /tvarjem ielodee 8torC>, da zgine p kratkem šasu omoiiea in živo/na linost (mrtvost). Te kapljice tudi store, da števek raji ji. Cona steklanlcl 60 vin. Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naroSitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni Cristofoletti v Gorici, Patentovani aparati za žvepljanje na roko in za na hrbe!' rabljivi na dva načina. lafentovane škropilnice proti pcroriospori najnovejši sistemi. Brizgalnice za žvepleni ogljik (Injektori) proti filokserl Aparati za streljanje proti toči. Posebne brizgalnice za sadno drevje in vse druge priprave za sadje-in trtorejo pošilja po najnižjih tvorniskih cenah IG. HELLER, DUNAJ (WIEN) II. Praterstrasse 49. Prva slovenska trgovina z železjem v Gorici Konjedic