169. številka. Trst, v četrtek 26. julija 1900. Tečaj XXV „Edlnoat ,, I haj« enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob H. uri zvečer. Naročnina zna*:«: Za celo leto........24 kron za po! leta.........3- za četrt leta........ fi » za en mesec........ - kroni Naročnino je plačevati naprej. Na hh-ročbe brez priložene naročnine s? uprava re o«ira. _ Po tobnkarnali v Trstu ee prodajejo posamezne številke po d stotink /3 nvč.); izven Trsta pa po S stotink |4 nvč.) Telefon Str. S70. Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustim. Poslana, osmrtnice in javne zahvale domaČi oglasi it svetu je vse mogoče, ako je Bogu milo, česar si narod želi .... V Avstriji — ki je sirota že desetletja sestavljena iz same sebe in Madjarske — so vladali skozi leta in letu ljudje, katerim je bilo več do ministerskih časti, nego pa do srečne bodočnosti države. Pardon — morda je bilo v njih včasih tudi kaj dobre volje, ali odlikovali so se »vsikdar z obilnim pomanjkanjem sposobnosti . .. Avstrijo bi mogli prispodobiti s starim imetjem, to je s kompleksom njiv, šum, livad, vinogradov, vrtov, hiš itd. . . . Na tem imetju živi več družin od razne krvi . . . Te družine se neprestano pravdajo med seboj, ker deli niso prav razdeljeni, ker jeden hoče vladati na zemljišču in v hiši drugega : ker nekatere družine sorodne krvi niso zložne med seboj ; ker jedna rodbina smatra samo sebe za plemenito, druge pa za kmečke... Vrlini gospodar je jako plemenit ter bi gotovo na lep način pomiril svoje podrejenee, podelivši vsakemu, kar mu gre, vsakemu svoje . . . Ali upravitelji in nadzorniki vsega imetja niso toliko umni, da bi pogodili položaj in sprevideli nevarnost; ali pa nimajo srca, da bi povedali svojemu gospodarju : kako je in kako bi moralo biti . . . Ko je v Budimpešti zadnji- in predzad-njikrat ostal prazen fotelj ministra-predsed-nika, bil je obakrat poklican ban hrvatski, da sestavi novo ministerstvo. No, ni se mu posrečilo, ni prvi, ni drugi krat, ker so ga Madjari odtirali iz Budimpešte. — Ta isti ban hrvatski je odlikovan z najvišim redom, ki ga sploh more dobiti avstrijski dostojanstvenik : redom zlatega runa! ! P O I) L I S T E K 5 Zinka Brazilijanka. Povest. Spisal I'v o T r o 5 t. Na dan novega leta 1884. Kakor vse kaže, ostanemo še dolgo pri grofu dos Estrados. Rado brkač in moj oče se že nekaj večerov skrivaj pogovarjata, kako bi razdrli pogodbo in šli drugam. Pa grof ne mara tega in njegovi črnci so nas nagovarjali k delu kar z bodečimi palicami v roke in noge, kakor poganjajo tudi vole. Žalosten po-četek novega leta ! Pred tremi dnevi popoludne so ljudje drli skupaj in pobili zelo veliko kačo. Jaz nisem šla gledat, ker me še sedaj mrazi, ko se spominjam tega, kar so ljudje pripovedovali o njej. Doma sem bežala pred najmanjšim martinčkom, tukaj pred tako kačo pa ne bi, to vem, ker bi se takoj sesedla od samega strahu. Bog varuj, ko bi jih bilo mnogo. Pripovedujejo, da jih je po gozdovih več. Je-li mogoče torej ? Jaz želim, da je, in želim, da ni..... Mi nismo še zdreli, mi nismo pripravljeni, mi sami ne vemo še prav, kaj hočemo. Mi smo brez programa, delamo brez zi-stema, ne razlikujemo ni pokrajine od države, iii plemena od naroda. Mali smo in — k a r j e še stok r a t huje — z malim zadovoljni! Je-li mogoče ? Da nam jc silni Gromovnik pred nekoliko stotinami let poslal vi-težkeira junaka, da jili združi vse, ki se imenujejo brate, i z-pod Alp pak do Carigrada, ta junak bi bil za nas bog. Sedaj je kasno, ali morda ni prekasno... Na Dunaju morda umevajo svojo misijo. Morda jo umejo . . . ali, ako jo umejo, naj ne govore o združenju saillO Dalmacije in Bosne ... Je še več dežel in ljudij v sedanjih mejah in zunaj istih . . . Je-li mogoče ? Meni je bila pred nekoliko časa čast, da sem se sešel z nekim »pre-svietlim gospodinom« iz Banovine, ki mi je rekel, da je sedanji ban Madjarom trn v očesu, ker da ni takov unionista, kakoršnja sta bila zadnji in predzadnji ban. Khuen-Hedervarv da je federalist in sicer federalist, ki dela po nalogu... Je-li mojjoče? Pozor na vlak!! I. Politični pregled. TRST. 26. julija 1900. Iz istrskega — škrbastega zbora. Kakor je ta zbor vsled neudeležbe hrvatskih in slovenskih poslancev oskrbljen, tako je bil letošnji pozdrav vladnega zastopnika tudi škrbast, ker se je glasil samo v italijanskem jeziku. Mi ne moremo umeti take vladine modrosti. Do sedaj je vsaj zadnja leta pozdravljala zbor (ne posamičnih poslancev ali posamičnih strank) v obeh jezikih. Letos je vladni zastopnik odstopil od te navade, menda zato, ker ni bilo tam hrvatskih in slovenskih poslancev. Sicer bi pa morala c. k. vlada vedeti, da tako imenovani italijanski poslanci zastopajo tudi Hrvate in Slovence — ce ravno proti vsaki pravici —, da bi bila torej tudi s tega stališča dolžnost vladnega zastopnika, da pozdravi zbor v obeh jezikih ! ! C'e že vlada nima obzira do zastopnikov naroda slovensko-hrvatskega, pa naj ima malo obzira vsaj do hrvatsko-slovenskega ljudstva in tlo njega narodnosti in jezika! Vladni organi naj ne mislijo nikar, da ljudstvo ne opaža tega in da ne občuti tudi ona zapostavljanja, ki je tr^e njega zastopniki od strani avtonomnih in državnih oblasti ! In kakš.ii zajedalci-klopi ali če pri — so ! tukaj? Oni dan sem samo nekaj ur bosa obirala kofetova zrna, pa sem čutila bolečino (pa kakšno) na palcu pod nohtom. Precej sem morala vzeti nož in še sem žival izdrla le težavno, tako se mi je Z2pičila v meso. Ko bi je takoj ne izdrla, bi se mi začela gnojiti noga. Tolikih kupov kave pa tudi nisem še videla nikdar, kakor te dni. Kaj, ko je po nič, pravi naš grof, in tudi Rado pravi tako in kolne, da se kar tema dela pred očmi. Moj oče so v tem poslu pravi pedenj-človek. Vsi mislimo, da so črnci nekaj ovohali o našem begu : zato ne bo kmalu tukaj bolje za nas. Ali bomo še nadaljevali to cigansko življenje ? Rado je moral davi od nas; grof ga je zapodil, hvala Bogu ! * * V Podnanožčini na dan sv. Treh kraljev 1888. Draga Zinka ! Minili so lepi božični prazniki in božično veselje je potihnilo. Kdo si ga ne želi, še in Kakov birokrat bi nas morda hotel še karati, češ, da smo nestrpni, ker iz ti ca mo take malenkosti in »formalnosti**. Tako go-vorč seveda ljudje, ki nimajo zmisla za to, kar čuti duša ljudstva v sedanjih dneh in ki ne umejo občutljivosti narodove, ko gre za atribute njegove časti in njegovega dostojanstva! Poleg že prirojene tradicijonalne pristranosti je ravno v tem neumevanju narodne občutljivosti na naši strani — dočim na laški strani pošte vajo ta čut v svetem strahu — in potem v pomanjkanju potrebne previdnosti in ! potrebnega takta (ki pa zopet izhaja ravno ! in le iz tega neumevanja) vzrok, da imajo ! državni organi tako nesrečno roko v tem nesrečnem sporu med Italijani in Slovani in da (često le škodijo, ko se je morda vendar po-! kazala kje kaka mala kal pripravljenosti za i kakov modus vivendi. Sosebno to pot — o tem smo overjeni — bi bila vlada lahko dosegla, da bi bili šli naši v Koper, ako bi bili nje organi pokazali le količkaj dobre volje in diplomatiške spretnosti. Če pa imajo raje škrbast deželni zbor, v katerem ogromna večina ljustva ni zastopana — pa naj ga imajo! Ce upravi države ni i ležeče na tem, da ustava države ne ostaja mrtva črka in da se zmisel za ustavno življenje širi med prebivalstvom, potem res ne vemo, zakaj naj bi ravno in jedino Slovani pokladali v ta namen žrtve samozataje-vanja !! Dr. Josip Tuček. Pred včeraj njem je umrl v Brnu jeden prvakov moravskih Cehov, deželni in bivši državni poslanec dr. Josip Tuček, Pokojnik je bil v 55. letu dobe svoje. Od leta 1870 naprej se je pokojnik intenzivno udeleževal javnega in političnega življenja. Bil je ustanovitelj »Matice školske« v Brnu, ki sedaj najuspešneje deluje proti germanizatoričniin namenom nasprotnikov češkega naroda. V državnem zboru se ni posebno izpostavljal, ker je delovanje doma smatral za ' svojo glavno nalogo. Jedna najvećih njega zaslug je bila ta, da je vedno gledal, kako bi poravnaval diference, navstajajoče v domačem taboru. Na tem delu je imel srečno roko. Tudi moravski Cehi so razdeljeni na več strank, tudi mej njimi ne mislijo vse glave jednako, vendar pa domače afere ne zadobi-vajo nikoli takih odurnih oblik kakor— nekje drugje. Zlasti, ko gre za skupne narodne cilje, so zložni. Tako vidimo v deželnem zboru vse češke poslance združene v en klub. V tem zmislu je deloval pokojni dr. : Tuček : družil je narodne moči !! V tem je njega neminljiva zasluga. še ? Veliko imam opravila s poučevanjem i petja in z orgijanjem, pa navzlic temu želim, da bi se še vrnil sv. večer in ona sveta | čustva, ki prehajajo človeka, ko poje in sliši peti : Kristus nam je rojen. Moja ljuba Zinka ! Marsikdo poreče, vem, da sem dolgočasen in pridigarski, ker bi na tvoje prvo pismo odgovarjal kaj druzega nego jO naši krščanski veri, o kateri slišiš v Braziliji i take bore malo: ali to se mi zdi potrebno, in svojega sklepa ne premenim. Iz pisma sem spoznal, da tvoje srce čuti puščavo tudi v tem pomanjkanju. Sama spoznavaš, da so med hudobneži najhudobnejši oni, ki nimajo nobene vere. Naši lepi verski obredi o praznikih združujejo naša pobožna čustva z naravno krasoto in poživijena dvigajo k Bogu. V širni Braziliji — pišeš — je krasna narava, a tistih čustev ne budi, nam, kakor jih pri nas, ko se z neobčutno naravo zbuja v nas misel, da zašije z rojstvom Gospodovim nada o našem rešenju, o našem vstajenju, o nežni pomladi tam, kjer ni ločitve, ni več muk. Ali Zveza Poljakov z Nemci — nemogoča! Tudi dunajski dopisnik poljskega lista »Kraj« dokazuje, da je nemogoče, da bi prišlo do koalicije med Poljaki in Nemci ; in če bi že prišlo, bi bila ta koalicija ne-vzdržljiva. Vsako prizadevanje slovanskih narodov za narodno jednakopravnost smatrajo Nemci za boj proti sebi. Tu ima svoj izvor parola o iz-ločenju Galicije, ker v tej deželi ni nemških interesov. V poplačilo, ako se odpovejo Galiciji, miglja Nemcem nada, da bodo mogli gospodovati nad drugimi Slovani. Ker pa je-izločenje Galicije že iz mednarodno - vnanjih vzrokov utopija, pa bi hoteli Nemci stokrat raje absolutistiško vlado, o kateri vedo, tla bi ne bila proti njim. Zveza meti Nemci in Poljaki bi bila nevzdržljiva, ne le, ker bi izzvala hud boj na strani drugih Slovanov i n celo v velikem delu naroda p o 1 j-skega samega, ampak tudi radi needino-sti mej Nemci samimi. Na temelju obstoječe ustave parlament ni pooblaščen v sklepanje jezikovnih zakonov, ki bi zadovoljili Čelie in Nemce. Narodni kompromisi pa so izključeni, dokler Nemci vsako koncesijo v prilog Slovanov smatrajo kakor kršenje svojega narodnega čutstva. Vsako rese nje jezikovnega vprašanja brez načelne spremembe ustave, bi izzvalo v parlamentu najhuje boje. Tu sti torej le dve možnosti: ali temeljita sprememba ustave, ali pa začasen, prikrit ali pa očit absolutizem. Sprememba ustave, ako izvedena premišljeno, bi dovela do ozdravljenja, absolutizem pa bi bil le omamljivo sredstvo, ki bi podaljšalo provizorično stanje bolnika. Poroka v hiši Obrenovićev bo že te dni, kakor javljajo iz Belcgagrada. Ta naglica pa ima menda ne baš nenavaden in jako človeški vzrok. Kralj Aleksander hoče baje, da se mu dete, katerega pričakuje, porodi v njegovi lastni palači. Konflikt mej očetom in sinom je popoten. Vendar se zdi, da je gospoda pa pil frapirala odločnost, s katero je začel nastopati kraljevi sin. Milan je že bil — kakor smo že javili — na poti v Beligrad. Do Dunaja je bil že prihitel. Tu pa ga je dole-tel a vest, da je novo ministerstvo že sestavljeno, ki pa menda ni po njegovem ukusu, ; kajti Milan je pretrgal potovanje in je lepo i ostal na Dunaju. Ali pa se mu morda celo ne ; zdi več prav varno v Belemgradu V Ali se morda boji, tla bi se tudi njemu moglo vračati kakor je on meril drugim ? ! Ali se mu dozdeva, tla je tista osebna svoboda, katere je on oropal toliko nedolžnih pa, ko se o Veliki noči in o sv. Telesu po- I mika v dolgi procesiji Odrešenik sam jk> svoji navadi, kjer se njemu v slavo družijo vse stvari, ni li to praznik nebes in zemlje r1 Ju v svesti, da so naši častiti predniki pred sto in sto leti z istimi pobožnimi čustvi stopali v slovesnih sprevodih s svojim Stvarnikom in kraljem, ali se vernemu Slovencu ne dviga duša nad oblake v svetem strahu? Ali ko moli pobožni Slovenec v svoji stari, čestitljivi cerkvici, se li ne zdi človeku, da molijo navidezno ž njim tudi njegovi pradedje, ki so se zatekali le-sem za pomoč preti krvoločnim Turkom, pretečim v|»epeliti mu dom, zasužnjiti ženo in tlečo ter lep rojstni kraj premeniti mu v žalostno puščavo ? V Ameriki tega ni, tudi ko bi imeli cerkev v neposredni bližini svojih barak. Tam je drugačen svet — nekdanja domovina drugačnih ali pa nikakoršnih ljudi. Naša rodna zemlja je na poj ena s krvjo in znojem naših pradedov; tukaj so živeli, trpeli in umirali. Njihove kosti rahljajo nam ležišča po smrti. Vsaki griček in vsaka do drugih ljudij, vendar-le zlata vredna stvar, I se ugodna prilika ni uporabila. In dejstvo, ako jo človek hrani — za-se ?! Bodi kakor j da se jih celo sedaj, ko se je vse storilo, kar hoče, Milan ne zaupa prav nič več svojemu sinu ! Sin pa menda očetu tudi ne, kakor je soditi po brzojavki, došli iz Belegagrada, ki poroča, da je kralj naročil vojaškemu poveljniku v Belemgradu, da mora z vojaštvom zasesti kolodvor, čim bi se Milan hotel povrniti v Srbijo, in ga prisiliti, da zopet zapusti srbsko zemljo. Vojaški poveljnik da je sicer izjavil, da ne inore izvršiti tega naloga; ali ta nalog, izvršen ali neizvršen, je tako ali tako v dokaz, da sta oče in sin navskriž in da se bojita eden druzega, kar potrja zopet, da ni neosnovana bojazen, da vsled poroke kralja Aleksandra z Drago Mašinko more priti do hudih komplikacij v Srbiji. je bilo možno, sumniči od izvestne strani, kakor da se ni storilo vse in tako, kar in kakor bi se bilo moralo, nam priča, kako opravičena je bila njihova bojazen. Stopili so torej nemudoma v pogajanja z lastnikom onih prostorov. In res: pogodba se je sklenila za dobo petih let. Ali ne brezpogojno, kajti lastnik si je pridržal pravico prodaje in ni skrival ni malo, daje že v pogajanjih ne le z mestno občino, ampak tudi z drugimi zasebnimi kupovalci. Kaj je bilo storiti sedaj? Ali odstopiti od postavljenega si namena, ali pa ukloniti se pogojem lastnika ?! Prvo niso mogli in si niso upali, ker bi se bilo nasu val o očitanj na-nje. Storili so torej Kraljevi ukaz, ki pomiloščuje politične j drugo, in dosegli najugodneje, kar je bilo obsojence, je že izšel. Pomiloščenje se razteza sploh možno doseči: določila seje od-tudi na one, ki so bili obsojeni radi »aten- J škodnina, ki jo mora plačati lastnik tata« na Milana. Tudi to je znamenje, da za slučaj, ako bi se v tej določeni veter v IJelemgradu ne piha več iz Milano- dobi prostori prodali!! vega meha. Nesrečnemu Taušanovieu je kazen znižana na tri leta. • Meti popolnoma pomiloščenimi sta tudi bivša ministra Vesnie in Milanović. To so stiha dejstva, iz katerih je razvidno, da ie zloba in škodoželje, možna le pri ljudeh, katerim osebna mržnja duši sleherno kal rodoljublja, moreta dotičnim krofom, ki so vodili pogajanja, očitati kako zamudo. , . x . Naši možje se sorej niso čutili nimalo Resnici na liubo! Je izvestuih ljudij ' .... lt. , . v , ,. , . ... , j iznenadjene po sklenjeni pogodbi med občino caterih »rodoliubje« se pojavlja le v škodo- ...... . , Tržaške vesti. katerih »rodoljubje« se pojavlj želju, katere goni izključno le osebna anta-gonija, ki svoje osebne aferice identiflkujejo z narodno stvarjo in katerih »narodno delo« se — tem antecedencijam primerno — kaže jedino le v sumničenju onih, ki delajo in se trudijo ter v beganju ljudij, računaje na to, da ti ljudje ne poznajo ni postanka ni razvoja kakega dogodka. in lastnikom, saj je prišlo le, na kar so oni že v naprej računali skoro z absolutno gotovostjo. Le še par besed o misli za nakup onih prostorov. Ako je bila celo v mestnem svetu — kjer so vendar vsikdar pripravljeni za vsako žrtev iz sovražtva do nas — huda opozicija proti nakupu baš z ozirom na go-rostasnost kupnine, kako naj bi bili mislili na Tako ie tudi sedai, ko ie mestna obema , , . . . , .. . Jt.. . . . .. i - . • i-i tako kupčijo mi, ki bomo morali, ako bomo viinila zemlnšce »zeleni hrib«, kjer In se bila * . . . , , „ ' . . , , , i v kedai zidah svoj narodni dom, plačevati z \ imela namestiti nekatera slovenska društva. Tudi ol) tej priliki se hegajo pojmi, se sumniči in vzbuja domnevanje med nepoučenimi ljudmi, kakor da so oni, ki so sklepali pogodbo s Kozlerjem, zagrešili kako zamudo in kakor da bi bili lahko preprečili nakup onega pohištva od strani mestne občine. Resnici na ljubo naj bodo zabeležena nastopna dejstva: Čim so vodilni krogi v naših društvih v minolem letu zaznali, da bo »zeleni hrib« na razpolago z letošnjim avgustom, jeli so nemudoma razmišljati, da-li bi ne kazalo rečene prostore ali vzeti v najem, ali pa kupiti. Vestno premislivši na vse strani, bili so takoj na jasnem, da nikakor ne kaže kupovati rečeno posestvo! Sosebno so prišli do tega sklepa z ozirom na mesto, kjer stoji to posestva in pa z ozirom na zahtevano ceno. Misel na nakup se je torej opustila že v prvem začetku. Tem intenzivneje so se pa jeli baviti z mislijo o najemu teh prostorov. Ali da govorimo resnico: možje, ki poznajo razmere in ljudi in ki so s precejšnjo gotovo stjo že v naprej računali z vsemi ev nostmi, ki morejo nastopiti, tudi za to misel . , r, , , sanje financiranja tega podjetja predmetom niso bili Bog ve kako oduševljeni m so osta- J J . ., . ... . . ... . . , .. j neprestanega razmišnevanja. A nikdo ne ob- jau prav veliki skeptiki, /lasti so se bali, da ^ . ne bi naša društva kar naenkrat ostala brez »j naročim aom, p velikimi žrtvami iz žepov naroda in ko bi morali za vsaki novčič, zavržen nad potrebo ali lah komisij eno, težko odgovarjati pred Bogom in pred narodom ! ! Iz razprav v mestnem svetu tržaškem od minolega petka se mora uveriti vsakdo, ki je voljan računati s številkami in ne misli slepiti ljudstva, kakor da se narodni domi zidajo le z lepimi frazami in v hujskanje proračunjenimi sofesterijami, da bi nas »zeleni hrib« stal okroglih pol milijona kron, predno bi položili le jeden sam kamen za fundament narodnemu domu ! ! To niso mačje solze. Ob okolnostih, v katerih živimo, more torej govoriti o takem nakupu le oni, ki je : ali toli nerazsoden, da ne misli od ust do nosa, ali toliko slep v svoji strasti, da vidi le osebe, ki mil niso po ukusu, ali pa toliko brez srca do svojega naroda in brez zmisla za njega položenje, da bi ga v svojem lovu po toli zaželjeni a do sedaj ne najdeni popularnosti pahnil tudi v najpogub-neja podjetja in spekulacije. Slednjič bodi zagotovljeno, da se toli sumničeni tržaški rodoljubi najintenzivneje bavijo z idejo zidanja narodnega doma, da so rentuval pripravljalna dela za ustanovitev društva »Narodni dom« blizu dovršena in da je vpra- žaljuje bolj, nego ti sumničeni rodoljubi, da to poslednje vprašanje ni nikaka vesela igra, ampak da je premagati velike težave. Povedano bodi torej še enkrat, kar smo že rekli svoj narod druzega nego Jlepe fraze: da besede, ki laskajo nerazsodnim ljudem, so v ceno, delo pa zahteva truda in kriterija __ter more prihajati le iz resnic- ' ~ " ~~ " nega in realnega r o d o l j u h j -! linica nam spnčuje, da so od nekdaj tukaj živeli Slovenci ter se borili zase in svoje' 0 je, nič ne bo ! Gospod urednik! drage. Bi-li natisnili nekaj v «Edinosti» ? Kaj pa, oče ? Jaz sem Štefan Ferluga iz Prednje vasi — zidar. strehe in na ulici. Ali ker so se širji sloji naši silno navduševali za to misel — tako, da so zahtevali nekaterniki, da naj »Del. . ...... , , - . . . .. mnogokrat na adreso onih, ki nimajo za podp. društvo« kar samo in na svoj nziko ^ T __0 c ji vzame one prostore v najem — so se vodilni krogi udali, ker niso hoteli, da bi se jim očitalo pozneje, da so le oni krivi na tem, da Zato smo ponosni na stare običaje, ka- j terih največ hrani naša vera ; ponosni na starodavno svojo vero, ki je navzlic minljivosti vse posvetnosti bodrila naše prednike, da so radovoljno prenašali svojih graščakov neusmiljenost ter hrabro vstrajali v turških navalih, in ista vera bodri tudi nas, da ne omagamo v sedanjih razburkanih časih v boju za kruh, za življenje.... Ponosni smo pa tudi na svojo lepo domovino, o kateri samozavestno trdimo, da Bog Vas sprejmi, gospod Ferluga in kaj naj natisnem ? Nekaj se mi je sanjalo. Zidal sem neko hišo na zelenem hribu. Kar sem ačul v notranjih prostorih nekaka posvetovanja. Jet'en je rekel: Ne pustimo zidati dalje te hiše. V njej bi utegnil vzrasti živelj, ki bi še nas premagal. Drugi : Resnica. Samo pametno govori. Ne pustimo zidati ! Tretji: A kaj hočemo s tem prostorom? smo jo večkrat rešili svojemu rodu in sebi — z božjo pomočjo in lastno krvjo. To je [ . . , i i . „ J 1 J J J j Sinagog imamo, sol nestevilno, bank, hra- nilnic, zastavljalnic... vsega imamo ! Četrti : nase : Dal -Bog, da bi tudi ti in tvoji mogli kmalu tako reči — doma. Z rodoljubnim srcem pozdravljam vse drage mi slovenske izseljence, posebno stariše in tebe, nekdanji tvoj učitelj N a d o s 1 a v. (Pride še.) Pride spomlad, pride cvetje. Potem že sklenemo o pravem času, čemu nam bo ! Zopet nekdo : Zadnja točka : podpora našemu zaslužuemu rablju. Jeden : Kaj sta nam neki sinagoga in rabi koristila ? Res, da se trudi duhovnik naš, a vspehi so malenkostni proti vspehom zunaj sinagoge. — (Aha, tu je najbrž veža pred sinagogo, sem si mislil). Drugi: Jazva govori pametno. Podporo dajmo raje vrlim našim in nekterim nasprotnim listom! Saj, kar je laškega, je nazadnje itak v našem taboru, da-si se včasih nekoliko upirajo nekateri. Tretji : Res je, kar pravi Solom. V prvi vrsti pa ponudimo podporo vrlim rabijem, ali kakor se zovejo, ki imajo v Rimu dva poglavarja. Četrti : Torej ven iz Trsta naj pošiljamo denar? Tretji: A, kaj še... Peti: Torej, kako naj bo s podporo ? — Prvi: Rabiju! Drugi: Časopisom! Tretji: Katolikom ! Četrti: Komur-koli, Ie Slovencem ne! Peti: Res je, slab duhovnik škoduje svoji veri več, nego vsi odkriti sovražniki. Vendar; naš rabi je dober duhovnik in dajmo podporo raje njemu, nego nasprotnikom bratov po obrezi. Ako nam tudi drugi ugajajo, popolnoma naši vendar-le niso. — Vsi: Podporo rabiju! Vzbudil sem se. Hvala Bogu, da so bile le sauje. Že me je hotela jeza grabiti. Provokaterji. Pišejo nam: Židovsko glasilo katoliške zakristije pri sv. Jakobu piše, ; da so vse laške pobožne družbe župnije pri i sv. Jakobu zažugale, da prihodnjo nedeljo ne ! pojdejo v procesijo sv. Jakoba, ako poj de j tudi zastava bratovščine sv. Cirila in Me-i toda ! Sama, grda laž ! Namen pa je prozo-ren : ostrašiti hočejo zopet višo cerkveno oblast in jo prisiliti, da napravi sličen afront slovenskim vernikom kakor nedavno temu. Laž je to iz dvojnega razloga. V prvo se laško ljudstvo — izvzemši kakega »Pic-colovca« — prav Čisto nič ne razburja radi one zastave in marveč ne more umeti, kako je moglo navstati toliko krika radi te zastave; v drugo pa tistih laških pobožnih dru-žeb sploh ni videti, ako v njih vrstah ne korakajo — sloveuske udinje in slovenski udje. Da, da, hinc illae lacrumae, to jih peče v zakristiji pri sv. Jakobu, da se z naraščanjem slovenske družbe praznijo njih »laške« družbe, ker se bližajo h kraju tisti časi, ko so slovenske duše v družbah z laškimi imeni in laškim duhom tlačanile ad majorem Ita-liae gloriam, ko so izvestui laški duhovniki paradirali z našimi ljudmi v dokaz italijan-stva tržaških župnij. V župniji sv. Jakoba pričakujemo vsi prihodnje nedelje z napeto radovednostjo, da bomo videli, da-li viši naš pastir tudi tudi to pot kapitulira pred zaroto zakristija-»Piccolo«. da-li se zopet v nedeljo odkrši kos avtoritete in h kratil tudi kos naše vere in našega zaupanja!! Gospoda naj se ne varajo nikar: naše ljudstvo vidi, sodi in si dela svoje zaključke. Župijan pri sv. Jakobu, Vode, vode, nam dajte! Pišejo nam: Blizu milijon kronic so se torej naši občinski očetje odločili žrtvovati — pa ne iz lastnih žepov —, da so le preprečili, da slovenska društva ne pojdejo na »zeleni hrib«. Nič jim ni trositi tolike svote, da le ustrezajo svojemu sovražtvu do slovenskih soobčanov in sodavkoplačevalcev, mej tem pa laško in slovensko ljudstvo trpi pomanjkanje na najpo-trebnejem — na pitni vodi ! Vročina je i grozna in neznosna, a ubogo ljudstvo po ne-j katerih delih mesta — kakor n. pr. v ulicah Rigutti, Sette Fontane, Molin a vento, pri sv. Jakobu — koprni po kaplji hladne vode. \ X _ je ni!! V take, v take humanne svrhe naj bi trosili prihodke občine, ne pa v za-doščevanje nehumannim namenom narodne in i politiške srditosti! I 1 V O slavnem poštnem uradu v Skednju smo imeli govoriti že mnogokrat. Sedaj : nam prihaja pritožba, da se vračajo pisma kakor nevročljiva, če tudi je naslov razločno ! pisan. Nedavno temu se je pripetil tak slu-| čaj. Naslov je bil jako lepo pisan. Priznati moramo sicer, da hišna številka ni bila označena, ali v vasi, kakoršnja je Skedenj, menda to ni absolutno potrebno. Morda pa je ravno to krivo, da je bil naslov — slovenski ! Nadaljnja došla nam pritožba se glasi, da se tudi na čisto slovenskih adresah — vsitičajih nevročljivosti — delajo edino le nemške ali laške opombe ! Bog, Bog, kako nas prezirajo na vseh straneh! Dražbe premičnin. V petek, dne 27. julija ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v ulici Cavazzeni štev. 7, pohištvo: v ulici della Tesa št. pohištvo: v ulici S. Maurizio št. 1. in v ulici Paduina št. 3, pohištvo: v ulici Chiozza št. 39, pohištvo; v ulici Cologna št. 13*0 — Danes plima ob 9.56 predp. in ob 8.52 pop.; oseka ob 3.14 predpoludne in ob 3*14 popoludne. Pevske vaje. Pevsko društvo »Kolo« vabi vse pevke in pevce, da se udeleže pevskih vaj, ki bodo v nedeljo dne 29. t. m. ob 5. uri popoludne v društvenih prostorih ulica Molin Piccolo 1 I. n. Društvo priredi dne 16 septembra veselico in še prej en izlet, zato pričakuje, da se pevke in pevci gotovo udeleže pevskih vaj. Na rednem letnem obenem zboru podružnice sv. Cirila in Metoda, ki se je vršil v soboto dne 21. julija, se bili sledeči gospodje voljeni v odbor: Ivan Gerdol, predsednikom : Fran Ahtik, njega namestnikom: Fran Guštin, tajnikom; Ljudevit Nabergoj, j njega namestnikom; Vekoslav Guštin, blagajnikom; Anton Bremic, njega namestnikom: | Josip Pertot, Rudolf Pertot in .Josip Katalan ' pregledovale i računov. NB. Ker so se nabirali nekateri darovi i v prid podružnici sv. Cirila in Metoda, ka-1 terih pa blagajništvo še ni prejelo, opozarjamo, da je darove, ki se nabirajo v Rojanu, | na Greti in v Barkovjah, pošiljati blagajniku v Roianu in sicer pod naslovom: Vekoslav Guštin, stud. i ur. Rojan. ODBOR podruž. sv. C. in M. na Greti. Poziv. Podpisani odsek vabi tambu-1 raše na pogovor glede nadaljevanja tamburaških vaj. Vabljeni so vsi prejšnji tamburaši, kakor tudi oni, ki žele pristopiti na novo. Pogovor i se bo vršil v soboto dne t. m. ob 8. uri i in pol zvečer v pevski sobi (v ulici Molin piccolo 1, I). Za odsek tamburaškega zbora : Anton V a t o v e e, Josi p K r a A e v i č, načelnik. blagajnik. i Vesti iz ostale Primorske. X Pevsko društvo » N a bre ž i n a« nam piše: Ona društva, ki se mislijo udeležiti slavnosti razvitja naše društvene zastave, so naprošena, da tekom 14 dnij dopošljejo slavnostnemu odboru nastopne podatke: a) ime društva : 1») ali se "udeleže slavnosti korporativno, ali po deputaciji, in da-li prineso I seboj zastavo ; c) število udeležencev ; d) se-li udeleže banketa in koliko oseb; e) katero 1 pesem bo društvo pelo. Opomba. Skupno bodo vsa društva pela Hajdrihovo pesem »Buči, buči, morje Adri-jansko«. Društvo, ki se udeleži in korpore, naj to naznani dotični oblasti ter ob enem naj prijavi tudi pesem, katero bo pelo. X Z a h v a 1 a. — Slavno pevsko dru-' štvo «Nabrežina» v Nabrežini je od čistega I dobička javne - tombole podarilo za ubožne učence tuk. ljudske šole 20 K. Podpisano se v imenu šolske mladine slavnemu društvu prav lepo zahvaljuje. Šolsko vodstvo v Nabrežini. X Stavkati so začeli slovenski delavci in delavke v predilnici v Ronkah, ker , so jim delničarji znižali plačila. Menda se dotičnim gospodom kapitalistom zdi, da proletarijat zamore živeti samo od dela ob vodi in zraku ! X Iz Bat u j pri Gorici nam pišejo, kako lepo da je tamošnji gosp. župnik Ignacij Leban izvežbal tamošnje pevce v cerkvenem in narodnem petju. Na tein da so mu žup-Ijani iz srca hvaležni. X Pevsko in bralno društvo »Dom« na Repentabru priredi v nedeljo dne 29. t. m. »plesni venček« na prostornem plesnem odru na dvorišču g. S:e-fana Ozbič na Repentabru. Začek točno ob 4. uri popoludne. Cisti dobiček je namenjen v prospeh društva. Vesti iz Kranjske. * Ubil se je dne 24. t. m. Jakob Trček, posestnik iz Goričice pri Preserji. Padel je raz jermen pri kozolci in bil takoj mrtev. * V rogaško Slatino je do 'J'J. t. m. prišlo 1096 strank s 1655 osebami. * Dekliško meščansko šolo je naučno ministerstvo dovolilo v uršulinskem samostanu v Skotjiloki. * D v a otroka zgorela sta minolo nedeljo v Rutarjih. Otroka sta bila stara 2 oziroma 4 let. Bila sta ostala namreč sama doma, ko so šli vsi drugi k maši. Nastal je ogenj na dosedaj neznan način in ko so prihiteli ljudje, sosebno roditelja, da bi rešila otroka, je bilo že prepozno. Zgorela sta oba. * Utonil je blizu Hrenovic 25-letni Anton Milavec iz Smihela in sieer pri kopa-nju v Nanošniei. * Telefonieno zvezo s Prago in Libericami je dobila Ljubljana. * »Karnijolcic strašijo te dni neprestano po Ljubljani s svojimi nemškimi trakovi. Včeraj je prišlo mej njimi in slovenskimi dijaki v nekih ulicah do spopada ; moral je posredovati stražnik, da so se razšli. Tu bi bilo pač nujno treba, da bi magistrat sam energično posegel vmes ter zabranil, da germanski petelinčki ne bodo izzivali domačega občinstva. — * Planinske vesti. Na Triglavu so bili letos prvi turisti dne 1. in 2. julija. — Tomčeva koča na Begunjščici, do katere je iz Begunj ali Poljč eno uro hoda, je popolnoma urejena. — Na Kredarici je slovensko planinsko društvo omislilo nov aneroid, ki natančno kaže zračni pritisk. — Pri koči na Rodici so napravili ograjo. V koči je ležišče za 8 oseb, v podstrešju pa prostor za vodnike. Turistika se na Slovenskem po vzornem delovanju slovenskega planinskega društva lepo raze vi ta. za gospodarstvo sta liberalca. Finančni minister Popov i ć, ki je stal kakor sekcijski načelnik več let finančnemu ministru Vuiću na strani, je zmeren radikalec. Strankarsko stališče posamičnih ministrov pa nikakor ne prihaja v poštev. Vest o bližnji amnestiji je napravila v narodu najboljši utis. Revolucija v Kolumbiji. WASHINGTON 16. (K. B.) Amerikanski konzul v Panami poroča, da postaja re- slanik v Pekingu mogel kmalu brzojaviti, je tukajšnje liste le deloma pomirila. »Figaro« pravi: Ako se poslaniki hočejo preseliti iz Pekinga v Tientsin, potem bi pač imeli priložnost, poslati kako vest o sebi. LONDON 25. (K. B.) Reuter javlja dne 22. t. m. iz Takua : General Li, poveljnik trdnjavic v Peitangu blizu Takua, je obvestil angležkega častnika, ki zapoveduje pri Tonglu-u, da je neki brzi sći, ki je za-volucija v Kolumbiji resna ter da ustaši j pustil dne 14. t. m. Peking, poročal, da je napadajo vladne čete in nameravajo obstre- j bilo mesto takrat v popolni anarhiji. Kitaj-Ijati Panamo. Ker je glasom pogodbe z leta 1 ske čete so se bojevale z bokserji, ki so jih j 1846. ožina panamska proglašena za nevtralno, I premagali. Straže na poslanstvih niso imele 'so Zjedinjene države nemudoma protestirale | več streljiva za tope Maksimovega sestava. 1 proti obstreljanju. ' Evropejci so kolikor mogoče varčno posto- Ustaja v Venezueli. 'palijs streljivom za puške. Kitajci so spravili LONDON 25. (K. B.) Reuter javlja iz več topov na nasipe nad poslopjem poslanika. | Caraacas-a : V vsej republiki Venezuela je j Straža je vdrla venkaj ter prisilila tope, da ■ proglašen mir. Politične ujetnike so izpustili, so obmolknili. General Li je pristavil svo-Misija Blanehel. jemu poročilu, da bi rad videl, če bi mu ne PARIZ 26. (K. B ) »Matin« priobčuje brzojavko guvernerja Chandie-a iz zapadne govini pristopil kak tovariš ali ako je trgovinski družbi pristopil zadružnik, ali pa zapustil isto. Mogoče je torej, da ima javna ali ko-manditna družba, nastala iz navadne trgovine posameznika, še vedno tvrdko posameznika, a tudi posameznik tvrdko družbe. Vsekako pa mora o izstopu dotičnih dovoliti, da se njegovo ime navaja tudi zanaprej v imenu tvrdke. Ako se je tvrdka spremenila ali ugasnila in ako so se spremenili lastniki tvrdke, treba tudi vse to prijaviti pristojnemu sodišču. Tvrdka na novo usta novijene javne trgovinske družbe pa mora, ako niso navedena imena vseh zadružnikov, zapopadati ime vsaj enega zadružnika s pristavkom, ki označuje obstanek družbe, n. pr. Nikolič, Savič, Spa-sovič, Nikolič, Savič C. (in dr.) ali pa Nikolič tV: C. (in dr.) (Pride še.) Denarni trs:. Cena denarju na javnem dunajskem trgu Vesti iz Štajerske. — Ro p a rs k i u m o r. Neznan zločinec je umoril 84-let.io ženo Habakuk, ki je s svojim sinom stanovala v neki koči v gozdu, ki se razprostira od Rizvine proti Radvini. Sin, ki je zidar, je našel mater mrtvo v koči, z ranami na glavi, na vratu in rokah. Morilec ji je uropal 20 gld. in jedno obleko njenega sina. Razne vesti. V petih dneh čez ocean. Novi pamik hamburško-amerikanske črte «Deutschland«, ki je zapustil Hamburg dne 5. t. m., je pre-plul ocean, od Plvmoutha do New-Yorka, v 5 dneh, 16 urah in 2l5 minutah. To je bila dosedaj najhitrejša vožnja čez ocean. Vzgledna Šola. V Chikagu se je začela staviti normalna šola, ki bo nemara po vsem svetu iskala zaman para. Stavila se bo na stroške gospe Emmons Blaineove, ki je zanjo darovala 600.000 dolarjev. Vsako leto pa se izpliča šoli še 95.000 dolarjev za vzdrževanje. Načrt zanjo je izdelal slavnoznani arhitekt Gamble. Tri nadstropna zgradba bo imela 443 sob in 117 stopnic. Postavljena bo iz samega kamna. Prizemno bodo kopališče, garderoba, umivalnica, shramba za bicikle in stroje. V prvem nadstropju bodo velika zbo-rovalna dvorana, telovadnica, sobe za poučevanje v rokodelstvih, otroški vrtec, laboratorij, prostor za igre, šolski razredi, prejemne in uradne sobe ravnatelja in učiteljev. V drugem nadstropju bodo muzej, galerije, zboro-valnica, telovadnica, knjižnica in čitalnica, šolski razredi in laboratorij. V tretjem nadstropju bodo umetniške zbirke, prostori za godbo, jedilnica, soba za sluge, delavnice in razredi. V šoli bodo učili vse vede, v katere naj dobi vpogled pravi učitelj. Šola se bo imenovala po dobrodelni svoji utemeljiteljici. Po »Slov. Narodu«. trebalo bojevati se proti zveznim četam. — Ista poslovnica javlja dne 20. t. m. iz Tient-Afrike, glasom katere je guverner prepričan, sina: Neki sčl iz Pekinga poroča, da so bili je zopet nekoliko poskočila ter so dne 24. da sta dva udeleženca misije, Blanehel in en dne 10. t. m. Evropejci še na varnem. V t- m. znašali stavki za bančne akcepte prve tolmač, še živa. j notranjem mestu so se vršili hudi boji med! vrste 43/s do 47/ie°/o- ^ Berolinu in Lon- Vojna v južlli Afriki. bokserji in kitajskimi rojaki. donu je zasebni diskont nespremenjen. Po- LONDON 25. (K. B.) Lord Roberts PETROGRAD 25. (K. B.) Glasom vesti,' daljševalni stavki so znašali na Dunaju 41/4 brzojavi) a dne 24. t. m. z železniške postaje prispele semkaj, je podadmiral Aleksejev velel j do 43/4o/0. Vlog na dunajskem glavnem za-Bandermerriver : Železniška in, brzojavna j opazovati ustaše ob meji poluotoka Liantung vodu avstro-ogerske banke je bilo za lJimi-zveza je zopet vzpostavljena. V pomožnem in Koreje. Brzojavno zvezo med Takuom, hjona kron> zapadlosti za 1.7 milijona K. ATStro-ogerska zunanja trgovina. Glasom uradnega izkaza o zunanji trgovini je v prvem poluletju 1900 znašal skupni vlaku, katerega so Boerci zaplenili v bližini' Port-Arthurom Cifuom popravijo baje Roodevala, sta bila dva častnika in 200 mož valiških fizelirjev, katere so bržkone ujeli. kmalu. Neki list javlja, da bo japonska vlada v slučaju potrebe zahtevala še tri divizije. LONDON 24. (K. B.) »Reuter« javlja Križarici »Gromoboj« in »Palada« odplujeta uvoz 52 milijonov q proti 4o.5 milijonov v včeraj iz Bronkurstspruita: Sedaj smo na! začetkom septembra meseca v inozemstvo. isti dobi lanskega leta, skupni izvoz pa 74.8 vsej črti navalili proti vzhodu. General French LONDON 26. (K. B.) Glasom vesti v proti 86.9 milijonov q v isti dobi lani. Da maršira z dvema brigadama na jugu, Pole- lisfcu «Times» iz Shanghaia je dne 25. t. m. se je povzdignil uvoz, to je pripisati v prvi carev v središču, Hamilton in polkovnik. PrisPela tJekaj iz Niutsvanga vest, da se Rusi" vrsti večemu uvažanju promoga: daje padel i Machon v severu. Kolona je prispela semkaj, združujejo 15 milj od luke proti vzhodu, j izvoz, je posledica manjšemu izvažanju ruja-ine da bi naletela na znaten odpor. Vendar še čakajo ojačenj, da potem napre- vega premoga. Nadvojvoda Leopold Salvator v Parizu.' dl,jejo Proti Mukdenu' Haitšouvku in Lia-j Žetve na Ogerskem. PARIZ 26. (K. B.) Predsednik Loubet °-vanSu' Glasom u™(lneša lKW,la da Je nada na 36,854.878 proti 3Sl/» milijonov q lan., r nemudoma vrnil obisk. uspeh posredovanja Zjedinjenih držav ne- na 10.4 proti 12, ječmen na 11 l/a lm>tl 137io znatna, to pa zaradi tega, ker bo teško pri- in oves na 10$/8 proti 11 l/3 milijonov q lani. dobiti odobrenje vlasti, katerih podaniki so____=s- zgubili v Pekingu življenje in premoženje, j Brzojavni in telefonski promet mese- na ž Ustaja na Kitajskem. LONDON 25. (K. B.) Reuter javlja dne (19. t. m. iz Tientsina: Tukaj mislijo, da Na c kr. brzojavnih po- „ , , , . . -----razpoloženje se kaže jasno v Evropi. ;.,,.;;.> 1OU0 zvezne čete začnejo bržkone napredovati prej, tl .. .. t . ca juuija i - . , se amerikanski vladi ne posreči, prego- staiab nf»$tnc»a ravnateljstva tržaškega bih nego se je nameravalo sprva, m sicer menda , , . , .. . . ' . . stajan postnega ra\ nait ijsl\ a nz.isKegu , Tr y . , voriti velevlasti, da bi o pogajanju s Kstajem m(1(,pnq inniia 1900 in sicer ze koncem tega meseca. Končnega sklepa vi , . . J Je meseoa JuniJa 1 1,1 ^ . , .. .. 1 postopale milo, se Amerika ne misli spuščati i na Primorskem- tem oziru pa ne storfe, dokler ne pride ge- , .. „ , , , .„ , . . f. • v nadaljne sovražnosti, ko je skrbela za svojo ,„hl™ih 48612 nerai (jraselee, katerega pričakujejo te dni.1. . . .. ... , J , ()«uani11............ rr-, .... ........ .. , korist ter se misli umakniti, a ne da bi ne na- došli h f>:-»817 Kitajci, ki prihajajo iz okolice, pravijo, da , . , , . , ... ' ,.. . t . ....................... ■ v ......... glasala, da ne bo dovolila, da bi katera-koli 1 tranzituiočih 153949 cesarske cete na pao aj o bokserje, kjer-koli ih . ... . . ... . . ; tranzimjocui..........i.> vlast, ki je sedaj nespravljiva, kršila amen- vgeh brzojavk 256378 ; dobč, češ, da so jih isti zavedli, da so za-1 čeli ta brezupni boj. Neki olikan Kitajec je rekel, da v kratkem nastanejo enake razmere tudi v Pekingu. Potem da zadobita general Tung in princ Tsing pač dovolj upliva, da se merodajni krogi začnejo pogajati za mir.' LONDON 25. (K. B.) Listu «Times» kanske interese. ; ^ ^ jih od ula na Trst gam. LONDON 26. (K. B.) >Daily Tele-1^^ / /........ 31813 graph» javlja iz Kantona dne 24. t. m.: Na- ! . 34058 mestnik podkralja, Taksu, je objavil oklic, v i katerem dobesedno naznanja cesarski dekret j od 23. dne šestega meseca, ki se glasi: «Iz- j tranzitujočih . 136695 . n., i ... i . . gubili smo Tientsin. V Pekingu se vrše ve- , . .. dne t. m. dopisnik, da se je pogovarjal j-j. ______- I oddanih vseh brzojavk 202566 na K r a n j s k e m : Loterijske številke izžrebane dne 25. julija: Brno 77 75 52 61 54 Inomost 25 88 16 7i» 47 Brzojavna poročila. K zaroki kralju Aleksandra. BELIGRAD 25. (K. B.) O sprejemu lastništva tuk. posadke, ki mu je prišlo čestitat, je izjavil kralj Aleksander, da je njegov sklep trden in nespremenljiv. Kralj da obžaljuje, da oče, kateremu ima toliko zahvaliti, zlasti za zasluge, ki si jih je pridobil kakor vrhovni poveljnik vojske, kakor je videti, ne odobrava njegovega sklepa. To pa ga ne more motiti, tla bi ne izvršil tega sklepa. Vojakom bodi volja kraljeva zakon. BELIGRAD 25. (K. B.) V tuk. srbskih krogih naglašajo, da je novo ministerstvo odločno nevtralnega značaja. Dva ministra sta častnika, ostali so ali dejanski ali bivši uradniki. Minister-predsednik JovanovM, ki je prevzel tudi zunanje stvari, pripada zmernim naprednjakom, minister za notranje stvari in T . rT ^ , .........priprave. Miru ne bo možno doseči, , -i-, z Iji-Hung-C angom; poslednji je izjavil, da , , , . . . „ .. tloslib . . . . . . „. . , dokler n.smo preje prestali vojne. Bojfmo se, , - v. se bo na vsaki način branil prevzeti vodstvo . .. .... ... ... J \ tranzitujočih . . . -da podkralji :n guvernerji jemljejo ozir na . v pogajanju, ako so Mandzuri zakrivili errozni . . .. v. ,. . ... t • t r tujce, katerih življenje se trudimo varovati i>oslanike. l^i-Hung- , . , ' v _ do skrajnosti, ter da smatrajo to za vzrok, hoče 1 sung-li-1 amen . . . .. ... da branijo sovražnika in zanemarjajo obram- . . , . . . j i. xr , , , . . . bilo je pogovorov v istej dobi bene odredbe. V tem slučaju prinesejo po- ; krajine čez nas brezkrajno nesrečo. Oni se N 1>tU......... zločin, da so umorili Cang je pristavil, da h sedaj prositi cesarico, da pošlje na poslaništva živil ter izda naredbe, da pojdejo poslaniki v spremstvu kakega generala v Tientsin. 7M8S ......... 9781 ........ . 15U44 vseh brzojavk 32713 Tele f o n s k i promet: interurbannem telefonskem prometu _T . . . v morejo marveč energično pecati z odredbami V Pekingu da je nehal boj; tuje eete so se : ........ . * . . , ' _ ; , za detenziv^o m ofenzivo, bicer morajo nositi postavile na južni strani od i uinskeera mosta, ... . . , ... . ... j .. " _ . r . posledice, ako vsled njih vedenja izgubimo doeim stoji luneiusian£ na severni strani. .. J . . ozemlja®. Glede oodočih podajanj je izjavil Li-Hung-j ™ . ... . - . . 1 ° J J J ,. . . T laksu, ki je zagrizen sovražnik možem- Cant;, da kitajske finance ne dovoljujejo, da .... . . J ..-li i cev' pnreja oboroževanja in naredbe na obo- bi dežela plačala odškodnino, a da bi viada .... . . , , 1 rozevalnih mestih ter je zahteval odstranitev odsto|)ila nadaljna zemljišča, tega bi narodi. ... ... ... . „ . . . .. 1 t • tt ' • -i sirili malih evropskih topnjac, ki so sedaj nikdar ne dovolil. Li-Hune-Cang meni, naj . . ^ ... . , , .. .. . usidrane tukaj, in sicer dveh tu bi se vlasti zadovoljile s tem, da se jim da zagotovilo, da uvedejo reforme v upravi ter odpuste odgovorne uradnike. Glasom nadaljnje vesti istega lista je rekel neki zaupnik Li-Hung-Cangov, da isti ne pojde proti severu, dokler se ne prepriča, da je cesarica-u d ova uvidela, kako nespametna je bila dosedanja politika in naj zahteva sedanji položaj. LONDON 26. (K. B.) »Standarde poroča včeraj iz Shanghaia : Višji uradnik v Cifu-u je dne 9. t. m. pisal nekemu sorodniku v Shanghai, da je na poslaništvu v Pekingu vsled neprestanih bojev živih le še 300 oseb. Glasom poročila v »Dailv Ne\vs« je neki kitajski tolmač zbežal iz angležkega po- i ancoskih, ene angležke in ene amerikanske. Ena kitajska topnjača, z ljudmi glavarja «črne zastave* Liao-a na krovu, dela kanal nevaren. Drugih 18 topnjač leži niže od ladijarnice. Vedenje ljudstva v Kantonu postaja dan za dnem sovražneje. 1 729 279 158 229 » Opatiji............ » Pulju............. » Ljubljani ........... V lo>calnem prometu govorilo se je: v Trstu............ 270000 krat » Pulju........................* » Gorici............ OO80 » » Opatiji............ It51<» » « Ljubljani.......... 15750 Trgovina in promet. Uvod v nauk o trgovini. J. občni del. Tretji oddelek. a) Tvrdke. (Dalje.) Kdor je pridobil kako trgovino potom slaništva v Pekingu; isti pripoveduje, da je' pogodbe (n. pr. skupne pogodbe) ali potom bila, ko je zapustil Pekin, večina členov po- j posredovanja, sme obdržati isto ime tvrdke, slanstev mrtva, a položaj Jše živih brezupen.; ako to dovolijo dotedanji lastnik, njega de- j Robert Hart je umrl dne 2. t. m. ' diči ali mogoči sodediči. O tem lahko doda j PARIZ 25. (K. B.) Brzojavka franco- j kak dostavek, iz katerega je razvidno to na-skega konzula v Shanghaiu, ki omenja ob- ; sledstvo, kar pa ni neobhodno potrebno, ljubo Li-Hung-Ćanga, da bo francoski po- • Tvrdka sme ostati tudi ista, ako je tr- naravna alkalična kislina OBUVALA! PEPI KRAŠEVEC pri cBrtvi Sy. Petra (Piaiza Rosario pod liadsljo šolo) priporofa svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke Postne naročbe se izvr.se v tistem dnevu. Odpošiljatev je poštnine prosta. Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter izvršuje iste z največjo natanjČnostjo in {k točnostjo po konkurenčnih cenah. - Za mnogobrojne naroČbe se priporoča Josip Stantid čevlj. mojster ^ » £> 9 9 I *) t) { Izjava. Ker bi se moj sin Maks utegnil obrniti do mojih znancev in prijateljev s kako prošnjo, izjavljam, da ne plačam nobenega dolga, ki ga rečeni moj sin napravi brez moje vednosti in mojega dovoljenja. Na Prosekn, dne 25. julija 11)00. Ivan Naberg-oj. Razpis natečaja. Na mesa ne j dvorazrednici se slovenskim učnim jezikom v Hrušici je popol-n iti mesto učiteljice eventualno učitelja III. plačilnega reda. Dohodki združeni s to službo so razvidni iz - deželne postave za Istro z dne 14. decembra 1888. dež. zak. štv. 1 ex 1889. Pravilno opremljene prošnje je dopo-slati predpisanim potom tekom štirili tednov. Volosko, 19. julija 1900. C. kr. kotarski šolski svet Predsednik: Scarpa. „Delavsko konsumno društvo 4 pri Sv. Jakobu priporoča slavnemu slovenskemu občinstvu svojo 5JA ulica Concordia štev. 1 a (vogal ulice Vespucci) toči izvrstno istrsko in dalmatinsko črno, vipavsko belo vino ter Steinfeldsko pivo I. vrste. Za družbe so posebne sobe i na razpolago. Na obilno obiskovanje uljudno vabi Odbor. Dr. JOSIP MARTINIS doktor vsega zdravilstva in specijalist za očesne bolezni ulica Talrtirivo štev. 8, T. nadst. Sprejema na domu vsaki dan od 8 do 83/4 zjutraj in od 1 do 2 popoludne in eventuelno od 4—5 popoludne. Ommbns k vsakemu vlaku. iBBi_____ *o S »M O O h o •H d A o ^ o p* a h O S Restaprant fCfilgI StftŠak Kavarna Obed po 1 krono. — Večerja po 60 vin. Poleg abonementov je podpisano ravnateljstvo uvedlo tudi izdajo blokov, veljavnih za željeno dobo za obede po ceni ene krone. Vsak dan raznovrsten in obilen menu. Izborna bela vina iz slavnoznanih kleti prav. grofa Nikole Podrinskega v Zagrebu. Domače vino prve vrste iz Meje je vedno v veliki izb.-ri liter po 1 K. 20 vin. Dalmatinska najizbranejša vina v butiljah po vin. 40, G0 in 1 K. Opozarjajo se p. n. gospodje obiskovalci posebno na slovite marke Solinsko in Kastelanski Crljenak. Pristna Vodica iBakra, lastnega pridelka, po 2 K. butiljka. Plzensko pivo iz prve delniške pivovarne v Plznu po 64 vin. liter. RAVNATELJSTVO.. Elegantne sobe od K 1.20 naprej. Velika dvorana za koncerte in gledališke predstave Električno razsvetljen vrt. Balincanj e in Lawn-Tennis. m m Omnibus k vsakemu vlaku. Restavracija Ivana SišKovifia, Hoelje-Kozina se odda v najem radi družinskih razmer 111 preobilega posla s prodajalnico jestvin. Gostilna je v najlepši legi ob glavni cesti v Kozini, obsega mnogo lepili 111 elegantnih sob za gostijo in letoviščarje ter je po letu in po zimi vedno dobro obiskovana. Poseben hlev za konje in vozove. Ponudbe sprejema lastnik Ivail Šišfcovif- Hrpelje-Kozina. Agricol patentovan v Avstriji-Ogerski in Italiji kije mehko kalijsko milo rastopljivo v mrzli vodi. je najuspešnejše sredstvo za zatiranje in uničevanje vseh trt 11 ili mrčesov in 11 sij, vseh ŽUŽelk na sadnih in drugih drevesih, ze-lenjadi in cvetljicah. Navodilo za rabo ,.Agricohl" pošilja franko * SAUNIG & DEKLEVA BORIĆA - ulica Municipio 1. - GORICA (Mehanična delavnica v Nunski ulici >t. IG.) imata v zalogi na dobroti in trpežuosti neprekoaljive šivalne stroje „PFAFF", kakor tudi raznovrstne druge stroje za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje in stroje za umetno vezanje (Strickerei); nadalje velik izbor dvokoles iz prvih avstrijskih in inozemskih tovarn in sicer od 90 ghL naprej. Vsaka konkurenca nciuosota! Se toplo priporočata z odličnim s potovanjem udana Saunig & De k leva. * Toma mila F. FeMerl k C,o TRST. - Via Limitanea št. 1. - TRST. ZASTOr IN ZALOGA na Goriškem pri g. Frideriku Primas v Gorici, Travnik Iti (v dvorišču) in na Opčinah pri g. Frideriku Cumar. Ugodna prilika. Radi preselitve se proda v Komnu za neverjetno nizko ceno dve tikajoči se hiši (jedna dvonadstropna, druga jednonadstropna), bogato meblirani, ■/. lepim dvoriščem, z dvemi podzemeljskimi kletmi, hlevom, žgan jamico, vodnjakom, z razno kletarsko in gospodarsko opravo in lepo vrejenim vrtom. Pole«!; teri Nabrežini. Svirala bode Mavliinjska veteranska godba. Začetek ob 2 uri pop., konec ob 10. uri zvečer. Vsak plesni komad stane le tO stotink. X X X nagrobne križe in obgrobne ograje, orodja za vsako obrt. X X X xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx Čestitam in se radujem z Vami na tako dobrem izdelku pise odličen trgovec. p »spori I. Pivloir i/ Trsta, prvi kranjski tovarni testenin; Žnidersie hi Valencii* v H. Bistrici. Original tega lisra z ri ie 21. j an livarja t. !. vsakemu na c>jj:le« 1.