Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote
Številka 7
Juliet, Illinois, 22.'»jkckh bra um
LETNIK xx1y
Sklonila se k: zemlji je sveta polnoč
1H)MUX OTlI.I.Ji.V
Skloni'a se k zemlji je »veta polnoč in ž njo Izratlu Mesije:
k« v 1 dec premnogim postavljen na svet in ... ogim v vsUjenje, Marija!"
Skl< nila se k zemlji je sveta polnoč
in k Jezusu jaz sem se sklonil:
"Za narod v adventu zvon svete noči
naj odrešenje bi zvonil!"
1_£
Predgovor k nasledili božični povesti.
Za "Am. Slovenca" priredil Rev. A. B.

Naših bratov Slovakov je v Ameriki nad pol milijona. Slovaki zelo ljubijo svojo rodno grudo, domovino svojo, ki je bogata naravnih lepot; o tej ljubezni pričajo nežne in ganljive njihove pesni, toda godi se jim kakor Slovencem: draga domača zemlja s krvjo na-pojena, s solzami orošena jim ni dala kruha dovolj, politično se jih je zmiraj potiskalo v kot, saj je tam Madžar gospod, ki Slovanom še nikdar ni bil pravičen.
Pod svobodnim solncem, pod zvezdnato zastavo so si ustanovili novo domovino, kjer prosto doni slovanska narodna pesem, kjer si smejo graditi šole, v katerih sliši »deca materni jezik, kjer se organizirajo v močnih društvih in se jim ni treba bati, da bi jim bil zmiraj za petami madžarski birič.
Slovaki so nadarjeni in marljivi, zdrav in neomehkužen narod. Jezik slovaški in vera katoliška, to "so dve svetinji, ki so Slovaku drage nad vse.
Poglejmo nakratko, kaj imajo Slovaki pokazati na polju prosvete in napredka. Slovaki v Ameriki imajo 4 dnevnike, 1 poltednik, 8 tednikov, 3 dvotednike' in dva mesečnika. Torej 18 časnikov. Najbolj razširjen je tednik "Jednota", glasilo katoliške jedno-te, ki ima okroglo 60,000 naročnikov. Razne slovaške organizacije izdajajo vsako leto tudi 6 koledarjev.
Najmočnejša organizacija je SI. Kat. Jednota, ki šteje blizu 80,000 članov in članic. Ima veličastni svoj lastni dom v Middletown, Pa., sirotišnico in materinsko hišo in učiteljišče za slovaške sestre-učiteljice.
Slovaki imajo namreč nič manj kakor 59 slovaških župnijskih šol, kjer se vzgojuje na desettisoče slovaških
otrok. In da vzgojujejo to armado rodoljubne učiteljice, zato je Jednota veliko žrtvovala in so si rodoljubi mnogo prizadevali, da so ustanovili učiteljišče za slovaške učiteljice.
V	Ameriki je 147 slovaških župnij in okoli 140 slovaških duhovnikov. Slovaki zavzemajo uplivna mesta na pr. pri bankah, v raznih korporacijah, za-stopih, razumejo vsakojaki "business''.
Med onimi, ki spretno sučejo pisateljsko pero za pouk, napredek in zabavo naroda, zavzema gotovo prvo in najodličnejše mesto Rev. St. Furdek, župnik v Clevelandu. Kakor čebelica marljivi pisatelj in od Boga nadarjeni pesnik je napisal že toliko lepega, zložil toliko pesni, da bi njegovi zbrani spisi napolnili ogromno število knjig. Po pravici ga lahko imenujemo slovaškega Slomšeka, ker pozna tako natanko ljudsko dušo, ker piše tako poljudno in priprosto, a vendar tako je-dernato, kakor je to znal le rajni Slomšek. V vsaki še tako priprosti pove-stici najdemo zdravo zrno, vsaka njegova povest, vsaka oseba je vzeta naravnost iz življenja, nič prisiljenega, nič pretiranega.
Trajne vrednosti so vsi njegovi spisi, a naravnost zgodovinskega pomena je njegova knjiga: "Svet a jeho za-hady" (Svet in njegove uganke). To knjigo je Jednota po vsej pravici razširila menda v nad 40,000 izvodih med slovaško ljudstvo.
Vsakoletni Jednotini obširni Koledarji so skoro izključno njegovo delo. Na stotine dovršenih člankov je napisal za jednotino glasilo "Jednota".
V	sledečem prinašamo čitateljem "A. S." prav ljubko črtico iz peresa Rev. Furdeka, ki je vzeta iz sredine našega ameriškega življenja.
KADAR SOLNCE ZAIDE, BOG
RAZSVET1 ZVEZDICE,
(BOŽIČNA POVEST)
Slovaški spisal Rev. St. Furdek.
"Kako se imate? Ste že v postelji? Ste-li bolana?"
Trkam na vrata, toda nikdo ne reče: notri.
"Čudim se. da ste že v postelji. Saj še solnce ni zatonilo, in vi greste s kurami spat?"
"Nisem bolana, častiti gospod, toda kaj pa naj počne stari človek? Najboljše je zanj, če gre k počitku."
"Toda mrzlo je tu pri vas, saj morate zmrzovati."
"To je res, č. g., in pray zato grem zgodaj v posteljo. Pod odejo človeka tako ne zebe, kakoi; če sedi sam in zapuščen pri mizi."
"Zakaj si pa ne zakurite?"
"Hm. zakaj? Kako si naj človek zakuri, če nima s čim?"
"Nimate s čim? Mati tako bogatega sina, kakor ga imate vi, bi si ne imela s čim zakuriti, kadar je taka zima?"
Bilo je koncem novembra, ko sem šel v Harrisburg. V Sunset, Pa. sem moral tri ure čakati na vlak. Spomnil sem se. da v Sunsetu živijo Kosinovi. Poznal sem jih od mladih nog. ker so bili iz iste vasi kakor jaz. Pisali so mi nekoč v Ameriko iz stare domovine. če bi v Ameriki bilo dela in jela za nje. Delaven človek ne strada nikjer, sem jim odgovoril. In prišli so. Od začetka se jim je slabo godilo. Toda Andrej Kosina se ni vstrašil dela. Dobro je gospodaril, privarčeval je par dolarjev. Otvoril je "štorek", prodajal je grocerijo. Tako so skromno životarili, toda konečno je posijalo na nje solnce sreče. V Sunsetu so začeli kopati premog. Od vseh strani ,so prišli delavci-rojaki. Kosinova trgovina je zacvetla. Postavil si je veliko novo hišo, otvoril je saloon. Kosinovi so skoro čez noč obogateli. Bankam niso zaupali, denar so vložili v svoje podjetje in kupčijo. Kmalu so bili Kosinovi najbogatejši ljudje v Sunsetu. Andrej je bil kaj marljiv človek. Kar je mogel sam storiti, ni nikdar naročal drugim. Kupil je krasne konje. To je bilo veselje za Kosi-nove! V nedeljo je Kosina zapregel lični "buggy" in z ženko sta se peljala na sprehod.
Nekega dne je šel Kosina z vozom na kolodvor po moko. Konji so se splašili, razbili voz, Andrej je tako nesrečno padel iz voza, na glavo, da je tri dni po tem dogodku umrl.
Kosinovi so imeli sina edinca, Štefana. Ko so očeta pokopali, pomagal je Štefan materi v trgovini. Stara Kosinova se je po moževi smrti popolnoma spremenila. Trgovina je ni veselila. Molila je noč in dan. Ako dolžnik ni imel s čim plačati, mu je celi dolg odpustila. Ako je Štefan ugovarjal: "Mama, tako pridemo na bera-ško palico," mu je odgovorila: "Sin, ali nimamo dovolj vsega? Vse bo tvoje, ko zatisnem oči. Dali smo te v šole, premoženje je veliko. Lahko je takemu začeti gospodariti. Tvojemu očetu je bilo vse drugače. Prinesli smo prazne roke iz stare domovine, dober kos zdravja in veselje do dela. Tako 'Smo mi začeli in nismo obupali."
Tako je govorila stara Kosinova svojemu sinu.
Nekega dne reče Štefan materi; "Ma mica, kaj se vam je treba mučiti? Dosti ste se trudili. Prepustite delo mer ni. Vi nimate skušnje za trgovino, predobri ste, ljudje vas goljufajo. Pridejo, delajo se uboge, tožijo, prosijo izciganijo iz vas vse, dali bi jim vi skoro celi "štor". Odpočijte se vi, mamica, in pustite, naj Štefan dela. Hiša je vaša, trgovina je vaša, izberite si sobo, katero koli hočete, tam živite udobno, molite lahko celi dan, lahko dajate miloščino. Imamo konje, pe-ljite se v cerkev. Ne brigajte se za trgovino, oddahnite se."
"To je vse lepo," odgovori Kosinova. "toda, kako boš mogel ti sam skrbeti za trgovino, ko si še skoro premlad za to in sam?"
"Ne bojte se mamica, o vsem tem sem že mislil. Ravno sjem vara hotel povedati: oženil se bom. Poznate Sokolovo Ludmilo? Je to prav dobra devojka, vzamem si jo za ženo, in skupaj bbva gospodarila, da bo veselje. Trgovina bo cvetela lepše, ko pod očetom."
Kosinova ni bila proti Štefanovi že-nitvi, toda Sokolova hčerka ji ni bila po godu. Proti l.udmili sicer ni bila, vendar pa bi nerada prišla s Sokolom v sorodstvo. I'oznata je dobro starega Sokola. Bil je predsednik društva ''Nova domovina", ki je imelo svoje seje v Kosinovi hali. Ko so ljudje šli na sejo in ko so >e vračali, pomudili so se tudi pri "bari" v salonu. Besede, ki jih je Kosinova slišala od teh ljudi, so jo večkrat razburile: Vera je humbug, izmišljotina duhovnikov. Boga ni nikdo videl, v Boga verujejo le stare babe. Kadar človek umre, je ravno tako po njem, kakor če živina pogine. Ni pekla, ni nebes. Greh, to je bedarija. Take besede je pogosto slišala Kosinova od teh društvenikov. Bila bi jih nagnala skozi vrata, toda priskočil je vselej Štefan in jo pregovori!. Krčmar si mora pustiti dopasti različne stvari. V salonu morate imeti, mamica, zaprta ušesa.
S takimi ljudmi torej Kosinova ni prišla rada v sorodstvo. Proti Lud-mili sami ni imela nič. Bilo je to pošteno dekle, lepe postave; prav nič sc ni čudila, da sc je Štefan zagledal v njo.
Ludmilinega značaja Kosinova natančneje ni poznala. Prišla je pač večkrat h Kosinovim v salon, ker jo je mati poslala. Sokol je navadno po seji ostal pri bari celo do polnoči. Tedaj pa je njegova žena poslala Lud-milko po očeta i "Oče, jutri morate na delo," je rekla po materinem naročilu. Dobra gospodinja bo to enkrat, si je mislila Kosinova. Opominjala je starega Sokola, naj nikar ne zapravlja, ker potrebujejo denar doma.
Kosinova je bila zadovoljna, da si vzame sin Ludmilo za ženo. "Oženi se," je rekla, "a jaz ti prepustim gospodarstvo. Gospodari ti in skrbi za me, saj si moje dete."
"In tako, častili gospod, skrbi moj Štefan za me. Pognal me je v ta hlev.
Kmalu po svatbi ni bilo za me več dovolj prostora. Z mlado gospo se niti k mizi nisem smela vsesti. Sramovali so se me. Ne dolgo tega je sklenil Štefan razširiti trgovino. Imel je grocerijo, imel je salon. Hotel je prodajati tudi "šifkarte". Otvoril je "kanc-lijo". Treba je bilo več prostora v hiši."
Nekega dne pride Štefan k niatefc in ji reče: "Mamica, 'business' gre ,yne-nitno. Zakaj bi ne mogel obogateti jaz, ako so obogateli drugi? Toda imeti moram več prostora. Zidali bomo. Zdaj je vse tako drago. Posoditi si moram 20,000 dolarjev, da si postavim krasni dom. Banka mi da denar, toda podpisati moram 'mortgage'. • A premoženje je dozdaj še na vaše ime. Najboljše je, dajte prepisati na moje ime. Saj tako imate samo mene. Ne bo vam treba delati testamenta, kadar zbolite. Bodete videli, kako se da gospodariti z vašim premoženjem. Prosim vas, dovolite, da prepišemo premoženje na moje ime."
"Saj res, Štefan," je rekla Kosinova, "čemu delati testament, po moji smrti je itak vse tvoje. Prepričana sem, <la boš do smrti za me skrbel, saj si moje dete."
"Kako bi se mogel kedaj pregrešiti proti svoji materi, ki je toliko storila za me! Rajši sam glad trpim, nego da bi vi kedaj občutili, kaj je beda.'"
Štefan je poljubil mater in si jo je posadil na kolena. S solzami v očeh je rekla mati: "Vse dam prepisati na tvoje ime, in vse podpišem, karkoli hočeš."
Štefan pripelje notarja. Stara Kosinova je podpisala vse, pisma so odnesli, Kosinovi pa je bilo tako lahko pri srcu, ker bo zdaj čisto mirno umrla, ko je vse v redu.
"Vidite, častiti gospod, tako sem jaz dogospodarila. Štefan je bogataš, jaz pa sem v hlevu. Postavil si je novo hišo. Toda v tej hiši niso imeli prostora za me. Tu je "Office", "Parlor", "Diningroom", "Sittingroom", in kdo ve, kaka imena še imajo, le za staro mater ni ostalo nobenega kotička. Štefanova žena po celi teden ni spregovorila besedice z menoj. Skraja sem jedla skupno z mladimi, a kmalu sem opazila, da je Ludmila jedla potem kaj boljšega, ko sem jaz odišla od mize. Moje sobice niso imeli časa pometati. Večkrat sem slišala, da sta se prepirala zavoljo mene. Ko mi je tedaj Štefan svetoval, da bi zaradi miru šla iz hiše, da bi stanovala sama, kjer bi mogla nemoteno moliti in Bogu služiti, kjer bi ne bila nikomur na poti, sem rada privolila.
Vidite, kako se brigajo za me tukaj. Pa še tukaj mi ne dajo pokoja. "Taks" je tako visok, Štefan ne ve, kje se ga drži glava. Na vse strani mora plačevati, življenje je drago, ljudjv "-gfl. goljufajo, še na boben pride," tako tarnajo, samo, da najdejo vzrok, da meni ne morejo nič dati. Vse sem mu dala, a jaz sem ostala beračica. Pod odejo se moram greti."
"Naravnost smešno je to, v Sunsetu je premoga dovolj, in mati, ki je tako premoženje sinu dala, nima toliko premoga, da bi si v najhujši zimi zakurila," sem vskliknil.
"Le gospodari, sinko moj, saj ljubi Bog zna, kako ti bo to poplačal. Težko mi je, ker si dete moje. Zaupani v Boga, saj to že dolgo vem, da kadar solnce zaide, Bog prižiga zvezdice."
V srce se mi je smilila stara Kosinova. Koliko je trpela v svojem življenju, po velikem trudu je prišla do premoženja, a na stare dni je beračica. Sel sem k Štefanu, hotel sem mu prigovarjati, naj drugače ravna z materjo. Toda lepo sem naletel.
"Lastiti go.-pod, tu ni cerkev, tu je salon. V cerkvi govorite, kar hočete, tam me ne briga. V salonu sem pa jttz gospodar. Ce želite kozarec piva, tu ga imate, če ste me prišli pa karat, tam so vrata."
O tem nastopu nisem nič omenil Kosinovi, ko sem se vrnil k njej čez pol ure. Še večje sočutje sem imel ž njo. Ko jo tolažim, stopi v sobo dekletce.
"Kaj si mi prinesla, Helenka?" vpraša Kosinova.
"Nisem vam rekla še: lahko noč," odgovori deklica. "Mami mi je dala bananos. Prinesla sem vam jih, da boste bolj močni."
"Moj angel tolažbe" reče Kosinova. "To je Štefanova hčerka, sedem let že ima."
Nisem se mogel načuditi temu detetu. Očesca kakor jutranja zvezda, Its te ca rdeča kakor bi jih s karminom poslikal. Zima na ulici je pričarala rožice na ličica. Govorijo, da jabolko ne pade daleč od drevesa. Kako je pač potem to, da je Sokolova Ludmila mati takega angelčka?
"Brez tega deteta, častiti gospod, mislim, da bi prišla ob pamet. Kar sin moj zanemari, to Helenka nagradi. Prinese mi sadja, troho kave, slaščic. Kako zvesto posluša, kadar ji pripovedujem pravljice."
Pogledam na uro, čas hiti, moram na vlak. Pogladim Heleno, stilnem roko materi rekoč: "Kadar pot nanese, se zopet oglasim, z Bogom!"
"Častiti gospod, še nekaj va« -----
sim," kliče za menoj, "kadar govor,ic z ljudmi, svetujte jim, naj nikar premoženja ne prepišejo na otroke, dokler živijo. Naj jim rajši v oporoki vse zapustijo. Videli ste, kako se meni vračuje, ker sem dala prepisati imetje na sina."
Ta slika iz življenja mi je bila dolgo pred očmi. Nisem je mogel pozabiti tedne in tedne. Minulo je leto. Neke nedelje pride (Nadaljevanje na S. strani.)
Veseli obrazi ob božičnih praznikih.
KADARKOLI POTREBUJETE^
Namenil sem se izdati cirkular s priporočilom in slikami, da jih razpošljem obenem s koledarji in da vas opofl1' nim, na to kar imam v zalogi in kar vi mnogokrat potrebujete. 2e slike na koledarjih, ki so za vsaki mesec drugačDe; vas opominjajo na različne stvari letnih časov. Tukaj pa vam hočem še posebno razjasniti in priporočiti posebnos'1 in vsebine te domače, slovenske-trgovine, kjer kupujete že nad 10 let, katera vam je na najlepši priliki in v kateri <1°' bite vse česar potrebujete za v vašo hišo vsaki čas, poštenim potom, in po pravi vrednosti; kjer se vam ni potre" bati, da bi bili kedaj varani, dS bi ne vedeli ali je blago v resnici toliko vredno kolikor zanj plačate ali ne, itd. Pri 1138 se pošteno kupuje in tudi pošteno prodaja. Blago, ki je ceneje je slabše, a ono, ki stane več je bolje; to ve vsaki P3' meten človek. * A ni pa tako po vseh trgovinah, zato se vas, cenjeni odjemalci, velikokrat zlorablja pri tujcih, katefl vas zvabijo v svoje trgovine, ki so nastavljene kot limance in ki verujete na velike številke v oknu, ki vas vabijo not'1' da bi kupili toliko ceneje, itd.
Vedite, da so slovenske trgovine ustanovljene med slov. narodom, z namenom, da se trguje pošteno in da se 'e prežive njihove družine. A drugače pa je z mnogimi drugimi, ki se urinjajo v vašo sredo in šopirijo; ki vam pred n° nastavljajo velike številke posebnih cen, kakor bi vas hoteli osrečiti in vam ves de'nar prihraniti? Ali ni res tako: Oni so v biznesu za to, da narede denar; da dobijo svoje. Ne za to, da vam tudi kaj pomagajo, kaj zastonj store za \as, za vaše sirote, za vaša društva, veselice, za vaše mrliče,^cerkve, itd. Vsaka slovenska trgovina pa stori mno®1' in mnogo. Slovenske trgovine sploh so gotova podpora svojemu narodu, to bo vsakdo rad pripoznal. In narod Je lahko ppnosen na to, ker mnogi storijo več za narodno korist; nego za svoj trgovinski obstanek. Zatorej se mi s'0' venski obrtniki tudi smemo vedno zanesti s ponosom, da smo na mestu, kadar vabimo cenjene rojake v svoje trgov'11'' kjer hočemo svojim odjemalcem dati toliko, ali pa še več za njihov denar, kakor tujec, in pri tem smo naklonje"'' drage volje povrniti v vsakterem slučaju in pomagati v potrebah svojim rojakom.
Jaz bom od moje strani skušal poslovati vedno vestno. Svojo trgovino priporočam vsakteremu in jamčim <** bo vsakdo postrežen kot rojak da bo to upopšteval in prihajal kakor se je to dosedaj zgodilo. One pa, ki še >llS" skušali kupovati pri domačemu, tudi najuljudneje vabim naj to upoštevajo, ker je to tudi njihova korist. Jaz ve®1! da bom ložje storil zanje ono kar oni pričakujejo da dobe od tujca. Ako skušate poceni kupiti oglasite se pri Hi«r istotako. Prepričani bodite, da boste kupili tako poceni ali pa še ceneje kot pri Židu, zato ker mi trgujemo pošten"; mi ne kažemo to je stalo toliko in sedaj dobiš skoraj zastonj, in s tem si premoten, češ, tukajle se vse dobi
skor«!
zastonj, ali tisto ne veš, koliko plačaš za oni del, ker ni tebi znana vrednost. Ravno v tem obstoji največ zmote i" naši priprosti odjemalci mnogokrat varajo. To mi je dovolj jasno in imam dovolj izjav samih rojakov, ki so skuš3 in se prepričali, da je to resnica, da so več in preveč plačali za blago tam, ki se jim je kazalo kako poceni je vse. mam nič proti poštenim trgovinam in firmam, pač pa premnogokrat slišim pritožbe in vidim sam kako se ljudi !'rC varajo, ker se niso dovolj prepričali, kajti priprosti odjemalec iti odjemalka in pa prefrigani žid si nista kos. Mi venski trgovci ne zahtevamo, in ne vsiljujemo, pač pa skušamo pravično trgovati in vedno vam dati pravo vredn" za to kar ste plačali in vi sc lahko zanesete in prepričate. Mi rabimo slovenske uslužbence, plačujemo slovenske 11,1 jemnike itd. Mnogo bi vam govoril še o tem, a rajši zamolčim. Opomnim vas še na nekaj posebnosti v trgovin' katere vem, da so vam nujno potrebne in katere bodo vam ugajale kadar jih potrebujete. Vsaki Slovenec v Cl<'vf landu ve, da imamo splošno prodajalno pohištva in vse oprave, ki se rabi pri družinah in hišah, kakor: orodja, ste'1 barve, porcelana, cevi in železnine. Naša trgovina je sedaj vsa prenovljena in v dva dela razdeljena, tako da je 1,1 goče vse v lepšem redu ohraniti in odjemalcem postreči.
Izmed teh stvarij priporočam slov. gospodinjam predvsem veliko izbiro raznovrstnih pečij katerekoli vrste, v'
cl>-
kosti, cene ali mode. Ako kupite peč pri nas, ste brez skrbi, da bodete zadovoljni, ker mi vam jamčimo in smo ve1
dn"
na razpolago tudi potem za popravek brezplačno v slučaju da je potrebujete. Istotako je z drugim pohištvom; ^ karkoli kupite pri nas veste kje smo. Ako se vam ne zdi, da ste prav kupili, pridite nazaj in hočemo urediti po vaS' željah. Mi ne odrečemo nikdar poravnati ali ustreči svojim odjemalcem njihovih želja. Ne smem pozabiti, da v* opomnim na posebne Davenporte, ki je ob enem postelja in naslanjač, ter je zelo fino za vsako hišo posebno, kjer' malo prostora. Te Davenporte so sedaj zelo moderne in se jih veliko proda. Imamo jih veliko v zalogi. Zelo P. trebna jc vsaki družini dobra postelja in posebno fina blazina, katera naredi dobro posteljo. Žimnice in druge b'3 ne so vedno na izbero, istotako fine preproge, linolium, omare, mize, stoli, okvirje in orodja. Opozarjam tudi K051',., darje na zalogo barve, katere imamo vedno več vrst in nekatere izmed teh se razprodajajo po 35c galon. Za „ sezono smo preskrbljeni s pečmi za toploto, kakor tudi za pomladni in letni čas z ledenicami in vožički, katerih mo vedno v zalogi. Ne pustite sinka ali hčerke brez modernega vozička, katerih imamo vedno dovelj. K tem11 ^ pripada koristna stvar in to je: automatična zibelj, ki se sama ziblje celo uro in še več, ko se enkrat navije, in to lahko vedno ponavlja, ter to je materam zelo ugodna stvarca. Nekaj bi kmalu pozabil in to je spodne prostore tf» ( vine, kjer imamo založeno z posodami razni vrst. Zelo fina je posoda iz alumina, ki je garantirana do 20 in 25 Imamo po 100 in več komadov sets. Set of dishes za $12.00 in $13.00, fino barvani iz importiranega porcelana, cevi za plin in razsvetljavo, si zamorete tu nabaviti in doma sami napeljati itd.
Drugi oddelek spada pod pogrebniško obrt, kakor: automobili, kočije, ambulanca in drugi vozovi. Vse je ure^jji no po najboljšem sistemu z hitrimi in finimi pripravami, ker je doVelj delavske moči in drugih vozov, automobile priprav. Vsako uro, dan in noč, nas lahko pokličete na katerikoli telefon, ki jih imamo v stanovanju kot tudi v ,.|j govini, vedno dobite odgovor in takoj smo na mestu naj bo za slučaj nesreče ali smrti. Vsa dela, katere smo i*v so bila v zadovoljuosti ljudij za kar imamo številno zahval.	jjj
Koledarji vas bodo spominjali še mnogo drugih stvarij, česar nisem omenil. Vsaki mesec prinaša drugačne kc posnete iz trgovine. Vsaka družina dobi koledar zastonj. Kdor ga hoče poslati v domovino ali kam drll®Sl]fl mora plačati zanj 8c. K sklepu priporočila vas še opominjam na to, da vpoštevate moje kot vse slovenske trK°* kakor tudi trgovci stojmo na strani naroda v vseh slučajih. Kdor podpira slovenske trgovine tudi sebe podpira! to zanemarja je malo vreden. Kdor bo znal prav soditi bo meni pravo dal.
Z odličnim spoštovanjem želeč vesele božične praznike in srečno Novo leto v katerem naj bi mnogokrat sk^P in zadovoljno trgovali, sem spoštovanjem
ANTON GRDINA, trgovec in pogrebnik.
OBA TELEFONA: PRINCETON, 1381 — BELL, 1881.
6127 St. Clair Ave
Cleveland, Oh*>'
IZ STARE DOMOVINE,
i
—	Poravnal se je s cerkveno oblastjo g- Anton Berce, župnik v pok. v Ljublja ni. Ob tej priliki je podpisal •aslednjo izjavo: Ker želim svoje vestne zadeve urediti pred Bogom, pred Cerkvijo in pred svetom, zato izjavljam: 1. V brošuri ''Škof proti župniku', ki se je razširjala povsod v Ame-
'"ki, pa tudi doma. je mnogo trditev deloma neresničnih, deloma škofu po krivici podtaknjenih in zanj razžaljivo zasukanih, kar iz srca obžalujem. —
*	Obžalujem, da sem v	pisal razžaljivo zoper svojega škofa. — 3. Obžaluj em, da sem se udeleževal raz-
shodov in na njih govoril razžaljivo proti nekaterim duhovnikom in posebej razžaljivo zoper Svoje cerkvene poglavarje. — 4. V bodoče si bom prizadeval, da se bom kot katoliški duhovnik korektno obnašal.
Ljubljani, 23. novembra 1914. — Anton Berce 1. r., župnik.
—	Umrl je v Repnjkh pri Vodicah, 22. novembra 1914 preč. g. Jurij
^ernovšek, zlatomašnik v pokoju. Pomnik je bil rojen 23. aprila 1. 1834.
. Umrl je 27. nov. duhovni svetnik 'j1 župnik v Vodicah č. gosp. Simon ^"žek. Rojen je bil dne 27. oktobra v Vel. Laščah, v mašnika posvetu dne 31. julija 1866. Služboval je *ot kaplan v Dragi, na Jesenicah, kot zuP»ik pri sv. Katarini in v Vodicah, od leta 1888. nadalje, kjer si je pridobil Posebno veliko zaslug pri zidavi nove terkve po potresu.
. Umrl je č. g. Ljudevit Škufca, 'upnik v pokoju v Kamniku, dne 25. "Pvembra.
~~ Skladatelj "Naprej zastava slave" --Davorin Jenko umrl. Dne 25. nov.
*	uri 35 minut je umrl v Ljubljani T Kolodvorskih ulicah št. 11. na svo-J/m ®tan°vanju znani slovenski skla-
atelj slovenske narodne himne gosp. Davo"n Jenko.
°k°ini je bil — kakor sam piše v Novih Akordih" — rojen 10. novem-n^P 1831- v Dvorjah poleg Cerkljan yorenjskem. Po gimnazijskih štu-
slo -1 ^ ®eI na Dunaj učit se Pravo~
' 0Vja- Sčasoma se je pa popolnoma P0Svetl'l glasbi.
, tega časa so znane njegove sklad-e- Hej rojaki!, Pobratimija, Strunam, 2llha luna, Lipa in druge. L. 1860. je oz'l našo narodno himno: "Naprej 2astava Slave", ki je znana po vsem SI°Venskem svetu.
L- 1863. je Jenko zapustil Dunaj in Prevzel mesto pevovodje v pravoslavni ^biini Pančevo. Od tedaj naprej je Zlyel skladatelj večinoma med Srbi in 1)r'šel za stalno še-le na stara leta do-m°v v Ljubljano, kjer je preživel rnir-n° svojo starost.
Gosp. prof. Ludovik Vagaja, praporščak 17. pešpolka, je pisal svoji ma-, r'> da se nahaja v ruskem vjetni-jeVu; Bil je ranjen na desni roki in P'smo pisal še z levico, vendar pa Se niti rana zdravi dobra.
(j T. Josip Podobnik. S srbskega (.0J'sča je došlo žalno sporočilo o smr-'ez. poročnika dr. Podobnika. Bil je v ognju; svojim prijateljem t .poročil marsikatero zanimivost z s°J|šča. Ko ni bilo več glasu o njem. se <-"ul°> da je utonil v Drini, kar «daj potrjuje. Pokojni doktor za-svca vdovo in tri mesece starega o-^'^ciča. Bil je ZVest i npriden urad-ž . Pri deželnem odboru kranjskem, Vaven tovariš ter vnet kongreganist.
«fi
•^."'oročnik Ivan Pavšič, c. kr. rač. CeCi,a.1, častno padel na bojišču pri 'kvici v Črnigori. Uradno poročilo e'asi: Dne 9. novembra je šel s kom

jtv boj proti Črnogorcem. Boj jt trai-il štiri dni. Poročnik Pavšič se ^'abro vojskoval, storil je, kar je v,.^1. ker je bil pa napadom le pre-(?'a lz')ostavljen, ga je sovražna kro-„ Zadela naravnost v glavo, da se je
V	nSten z8rl'dil na tla. To je bilo
V	' - novembra ob 10. uri dopoldne. *ve-. aiu nezavesti je ostal do 7. ure na ko je umrl. Položili smo ga sn 'ltvaški oder, ki smo ga okrasili s 8(.| ovinii venci. Iz Crkvice je pri-
ojn'k kurat' da Je blagoslovil po-"111,1 °v Pogreb in grob. Pokopali fob 12- novembra na vzhodnem lili °CJU Kore Lisac. Na grobu smo SOirt ''°stav'l' lesen križ z napisom v°jaV8a- tlne- Pokopali smo ga z bil u "V častl»i; Ljubili smo ga vsi; T0r^m ie blag tovariš. Podpolkovnik topic 1,111 ie na grobu govoril v slovo Gr0|j 1>esedc priznanja in zahvale. !>a- °bi kamenit spomenik, kakor je X v razmerah mogoče. Vse «p0lllislor'li. da mu ohranimo časten r«stl|'M' ki ga je ljubi naš pokojnik v Nko' ?49lužil- — D""- A(l°lf Kahler, Koli; n'1' 2<lravnjk c. kr. črne vojne, '-37 v Crkvici.
^pbl izkaz št. 48 o izgubah.
p	.....m -------
% ,lanc 11, Fabian Franc 13, Fa-2, Jesili Anton 14, Karlin cič , u"id H, Maček Franc 7, Zupan-H- .anc U.
•bV-T'1 Častniki: Stotnik Ferlinz Nter p et Gogola Franc; poročnik ''rane; poročnik Irregger Ro-Poročnik Klug Maks; stotnik
st- 27. Mrtvi: MostVo; Ber-
Klupp Ludvik; praporščak Kores Alek sander; kadet Laehrm Otmar; kadet Leitner Franc; kadet Neumann Emil; stotnik pl. Reichlin-Meldegg Karel; poročnik Seebacher Jožef; poročnik Zoehrer Franc.
Moštvo: Bedenk Urban 13, Beneš Vinko 8, Černigoj Viktor 5, Čumin Franc 6, enoletni prostovoljec Debelak Rihard 2, Drobne Jernej 15, Fur-lan Valentin 13, enolet. prost. Gregorič Myron 13, Hočevar Alojzij 12, Jaritz Jernej 7, Jesner Anton 11, Korenak Otmar 7, Krempl Ludvik 3, Lessiza Franc 14, Lukan Rajmund 6, Merkus Ignacij 12, Mohorič Sebastijan 11, Mu-hič Erhard 13, Novak Karel 11, Plev-nik Franc 4, enolet. prost. Ropič Edvard 8, enolet. prost. Šimnic Miroslav 13, Simič Janez 11, Slama Ludvik 13, Smrdel Anton 13, Supan Janez 12, Sve telšek Simon 15, Volk Pongrac 7, Zo-vič Jožef 7. — Številke pri imenih o-značujejo stotnije .
—	Pogrešani vojaki. Franc Jakopič, domobranski pešpolk št. 27., 3. stotnija. — Ciril Tomšič, korporal 27. dom. polka, 1. stotnija. — Enoletni prostovoljec 27. domobr. pešpolka, 7. stotnije, korporal Ivan Kovač. — Andrej Kolenc iz Vojskega pri Idriji, vojak 97. pešpolka, 3. stotnije. — Jožef Logar, vojak pešpolka št. 7.
—	V seznamu izgub št. 34 se nahajajo med drugimi še sledeči: Nadpo-ročnik Higersperger Pavel, 9. lov. bat., iz Ptuja, ranjen; stotnik Jeločnik Friderik, 1. bos. here, pp., mrtev; Borštnik Ignacij, 97. pp., ranjen; Breitz Janez, 9. lov. bat., iz okolice Kranja, ranjen; Bukovec Jožef, 97. pp., ranjen; Cunjac Janez, 97. pp., ranjen; Ferezin Cezar, 97. pp., ranjen; Gorše Jurij, 97. pp., mrtev; Kavčič Jakob, 97. pp., mrtev; Kovačič Martin, 97. pp., mrtev; Lavrenčič Janez, 97. pp., ranjen; Ponisch Viljem, 9. lov. bat., iz Vipave, ranjen; Ribnikar Alojzij, 97. pp., mrtev; Sever Jožef, 97. pp., ranjen; Uhelj Edvard, 97: pp., ranjen; Virt Franc, 97. pp., ranjen; Wolf Marij, 97. pp., ranjen; Zadnik Hermin, 97. pp., ranjen; Zei Jožef, 97. pp., ranjen; Žižmond Jožef, 97. pp., ranjen.
—	V seznamu izgub št. 35 se med drugimi nahajajo tudi sledeči: Kadet Petschnig Rihard, 3. bos. here, p., ranjen; Berčan Janez, 21. pp., Grušovje pri Konjicah, ranjen.
—	V seznamu izgub št. 36 se nahaja med drugimi tudi sledeči: Stotnik Aleš Ignacij, 8. pešpolk, ranjen.
—	V seznamu izgub št. 37 se med drugimi nahajajo tudi sledeči: Kadet Braun Oton, 87. pp., ranjen; stotnik Kocijan Rudolf, 87. pp., ranjen; nad-poročnik p.I Kutschera Ernest, 87. pp., ranjen; nadporočnik Rebhahn Leon-hard, 17. pp., ranjen; Bauer Ernest, iz križarice "Zenta", iz Velikovca, ujet; Črtalič Rudolf, iz križarice "Zenta", iz Brežič, ujet; Knipič Franc, iz križarice "Zenta", iz Podgorice, ujet; Kovačič Metod, iz križarice "Zenta", iz Sv. Lucije pri Tolminu, ranjen in ujet; Kramar Janez, iz Križarice "Zenta", i7. Dobrne pri Celju, ranjen in ujet; Krismanič Jožef, iz križarice "Zenta", iz Pazina, ujet; Kukec Marcel, iz križarice "Zenta", iz Trsta, ujet; Rak Franc, iz križarice "Zenta", iz Pulja, ranjen in ujet; Robič Pavel, iz križarice "Zenta", iz Kranjskegore, ujet; Ši-benik Janez, iz križarice "Zenta", iz Postojne, ranjen in ujet; Stuebel An-gelik, iz križarice "Zenta", iz Trsta, ujet; Wuggenig Franc, iz križarice "Zenta", iz Beljaka, ujet; Zerjal Ernest. iz križarice "Zenta", iz Trsta, ujet.
—	V seznanili izgub št. 38 in 39 se med drugimi nahajajo tudi sledeči: Stotnik Alpi Friderik, 53. pp., mrtev; Pukl Ivan, finančne straže nadglednik, iz okolice Maribora, mrtev.
—	V poročilih o ranjencih in bolnikih št. 37 se nahajajo med drugimi tudi sledeči. Poročnik, dr. Kreč Vladimir, 87. pp., iz Ljubljane, ranjen, v Budimpešti; Alban Adolf, 27. d. p., ranjen, v Bartfa; Babič Jožef, 7. polj. top. p., ranjen, v Bartfa; Berghes Mihael, 27. dom. p., ranjen; v Kisszebeii; Bobič Franc, 27. dom. p., iz Prapreč, ranjen, v Bartfa; Brak Anton, 97. pp., ranjen, v Kisszeben; Brslaj Matej, ranjen, v Szcgedu; Chladek Franc, 27. dom. p., ranjen, v Szcgedu; Gomilšak Rudolf, 9. polj. top. p., iz Radgone, ranjen, v Homonni; Croat Alojzij, 87. pp., ranjen, v Kisszeben; Daneu Jast, 97. pp., bolan, v Kisszeben; Fabjančič Franc ,87. pp., ranjen, v Bartfa; Foit Ernest, 27. dom. p., ranjen, v Szegedu; Janič Luka, 27. dom. p., ranjen, v Szegedu; Jekoš Avgust, 27. dom. p., ranjen, v Kisszeben; Jecel Rok, 87. pp., ranjen, v Kisszeben; Kandut Anton, 87. pp., ranjen, v Kisszeben; Komfanc Franc, 8. polj. top. p., iz Hrastnika, ranjen, v Bartfa; Košak Anton, 87. pp., ranjen, v Kisszeben; Krajner Franc, 47. pp., ranjen, v Bartfa; Krpina Fr., 7. lov. bat., ranjen, v Bartfa; Kruh Fr., iz Zagorja, bolan, v Satoraljaujhely; Marine Ludvik, ranjen, v Kisszeben: Maršalek Janez, 27. dom. p., ranjen, v Bartfa; Ma sser Janez, 97. pp., ranjen, v Kisszeben; Medeot Albin, 27. dom. p., bolan, v Kisszeben; Medvcšck A-lojzij, 97. pp., iz Trbovelj, ranjen, v Biartfa; Medvcšek Matej, 87. pp., ra-
njen, v Bartfa; Oravec Jožef, 47. pp., ranjen, v Kisszeben; Pajk Štefan, 97. 97. pp., ranjen, v Kisszeben; Pajman Anton, 87. pp., ranjen v Kisszeben; Padari Peter, 97. pp., bolan, v Kisszeben; Pegan Metoda, 97. pp., ranjen, v Bartfa; Pressnig Janez, 7. polj. top. p., bolan, v Kisszeben; Pušnik Jakob, 47. pp., bolan, v Kisszeben; Sidoovič Stan ko, 97. pp., ranjen, v Požunu; Sole Anton. 7. pp., ranjen, v Szegedu; Šušec Gabrijel, 7. pp., ranjen, v Kisszeben; Uršič Janez, 27. pp., ranjen, v Kisszeben; Vale Jakob, 97. pp., ranjen, v Kisszeben; Vauport Martin, 87. pp., ranjen, v Kisszeben; Vidovič Franc, 87. pp., ranjen, v Kisszeben; Visintin Feliks, 27. dom. p., ranjen, v Kisszeben; Volcini Valentin, 27. dom. p., iz Krtine, ranjen, v Bartfa; Žolger Martin, 47. pp., ranjen, v Kisszeben.
—Umrli so v Ljubljani: Karel Kainz c. kr. poštni oficijal v pokoju, 49 let.— Marjeta Trepal, gostačeva žena, 39 let. — Ivan Skumavc, občinski ubožec, 53 let. — Ivan Sedlar, sin mizarskega pomočnika, 5 tednov. — Jera Rudolf, bivša dninarica-hiralka, 66 let. — Terezija Miklič, rejenka, pet tednov. — Uršula Sterle, posestnikova hči, 7 dni.
—	Pri kranjski deželni banki je presegla vsota podpisov za vojno posojilo znesek po 950,000 K. V zadnjih dneh je prijavila tvrdka Karol Pollak v Ljubljani vsoto po 100,000 K kot dodatno k podpisu šefa tvrdke gospoda Karola Pollak sen. za 25,000 K.
—	Tvrdka Peter Kozina & Co. je pri Jadranski banki, podružnici v Ljubljani, podpisala za 10,000 K vojnega posojila.
r
ŠTAJARSKO
1
—	Plitev grob. Na pokopališču v Žalcu v Savinjski dolini je dne 25. okt. neka gospa nameravala izravnati grob nekega sorodnika. Ko je z motiko brskala po prsti, je naletela na neko skrinjico, v kateri je bilo napol strohnelo truplo malega otroka. Naznanila je zadevo žandarmeriji. Stvar se bo sodnijsko preiskala.
—	Vinska letina na Spodnjem Štajerskem letos ni bila v splošnem tako slaba, kot se je prvotno mislilo. Kjer ni bilo toče, je vinska, kapljica še dokaj ' dobra. Posebno v ljutomerskih, slovenjegoriških, mariborskih, halo-ških ter posavskih (bizeljskih) vinogradih je v nekaterih legah bilo vino,
(Nadaljevanje na 7. strani.)
CERKVENI GOVOR ZA BOŽIČ.
Spisal škof Anton Martin Slomšek
O duhovnem prerojenju.
Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji. Luk. 2, 14.
1.	Lepo pesem sem slišal nocoj, ali ste jo čuli tudi vi? Visoka pesem v nebesih zložena, od angelov čudno sladko prepevana se danes razlega po vsem svetu: Slava Bogu itd.
2.	Tanko poslušajte krščanske duše, in se tudi od angelov učite lepo, sladko pesem peti: Čast in hvala Bogu itd. Ta je pesem vseh pravih božjih otrok; ona druži nebesa in zemljo,
1 poprijazni angele in ljudi, j 3. Komu se pa poje ta prečudna lepa pesem? Poglejte: Dete nam je rojeno itd. (Izaija 9, 6). Njemu, novorojenemu Sinu božjemu ta pesem velja; angeli so mu jo pri jaslicah peli, rekoč: "Slava Bogu in mir ljudem!"
Kristjani! ali jo znamo tudi mi? Danes se hočemo te pesmi učiti; saj ima le dva dela:
I.	Prvi -del naj iz zemlje v nebesa slovi: Slava Bogu po višavah!
II.	Drugi del naj se z nebes na zemljo glasi: Mir ljudem na zemlji! Ako se bomo tega naučili, bomo dovolj storili.
I.
Slava Bogu!
1.	V resnici, človek je med vsemi stvarmi največi ljubljenec božji. Nebo in zemlja nam to kažeta, današnji spomin pa najlepše priča. Vprašaj, o človek, solnce, mesec, zvezde, zemljo, travo, drevje, ptice pod nebom, ribe po vodi, kedb je največji ljubljenec božji na svetu? Vse stvari ti bodo odgovorile: ti o človek, stvarjen po božji podobi. "Kdo je človek, da se njega spomniš, ali sin človeka" itd. (Ps. 8, 4 —9). Tn zakaj te je Bog toliko povzdignil? Naj bi njemu prelepo pesem pel: Slava Bogu itd.
2.	Pa čudite se nebesa, zemlja za-vzemi se! Človek je Bogu nepokorcn; dočim vse stvari Bogu hvalo pojo, človek v raju greši in kazi angelsko pesem: Slava Bogu itd.
Pa tudi po grehu ostane.človek ljubljenec neskončne milosti božje. Angeli so grešili, in Bog jih je zavrgel; grešil je človek, in Sin božji se ponudi človeštvu v odrešenje, nebesa zapusti, se učloveči, je dete malo v jaslicah, čudo božje ljubezni, ki nam veli: "Tako je Bog svet ljubil" itd. (Joan. 3,16(. Zato so peli angeli na Jezusovo rojstvo, veselo po vsem svetu apostoli o-znanovali: "Čast Bogu po Višavah!"
3.	Tudi mi smo čuli veliko veselje rojstva oznaniti, tudi mi slišati lepo angelsko pesem; ali jo pa tudi prav pojemo? Zanikarnež jo pozabiš, ne-čistnik poješ pesem razžaljenja, po-žrršnik petje nehvale, jezljivec kletve, trdovratnik pesem nepokorščine.
"Ne bom služil!" In vendar je še tudi grešnik ljubljenec božjega usmi-
ljenja. ki ga ves advent kliče: "Pripravite Gospodu pot. Prinesite vredni sad pokore" itd. In vse meso bo videlo zveličanje božje, pelo angelsko pesem: Slava Bogu! In če te ta prerokov gromeči glas ne preobrne, pojdi danes s pastirci k jaslicam, poglej, kako te malo dete Jezus ljubi. Oh, srce moje, ne'mudi se in vse svoje žive dni prepevaj: Slava Bogu po višavah!
Pa tudi ne pozabite angelske pesmi drugi del:
II.
Mir ljudem na zemlji!
1.	Blagi, dragi, sladki mir, kje si ti doma? V nebesih; od ondot nam ga je Kristus prinesel. Zato so angeli pri njegovem rojstvu peli: "Mir ljudem!" In ko se je s tega sveta zopet k Očetu povrnil, je dejal: "Svoj mir vam zapustim" itd. (Joan. 14, 27). Kako malo ljudij zna to angelsko pesem: Mir ljudem. "Grešniki miru nimajo"; le oni, ki so dobre volje, poštenega srca, ga zavživajo.
2.	Ošabni prevzetnik, si bližnjega žalil, si ga že za zamero prosil? La-komni krivičnik si brata oškodoval, =i mu že kaj povrnil? Nesramni prešest-nik si svojemu srcu in drugim zapeljanim mir podrl, si že nečiste zveze raztrgal? Zavidnik nevoščljivi žaluješ, da je tvoj sosed srečen, ali si že nevošč-ljivosti slovo dal? Zapravljivec svojim velik nepokoj delaš, si se že odvadil pijančevati, igrati? Nepokojni pravdovec, si se s svojim nasprotnikom pogodil? Očetje in matere, gospodarji, gospodinje imate razuzdane otroke, družino, ste jih že prav v stra-he vzeli? Grešniki, grešnice ste se z Bogom spravili, mir naredili s svojo vestjo? Kdor tega ne stori, tudi miru ne bo vžival, ki ga je Kristus ljudem prinesel, ne bo razumel angelske pesmi: "Mir ljudem na zemlji, ki so poštenega srca."
3.	Ljube duše Kristusove! svoje srce prerodimo, s pokoro se spravimo z Bogom in bližnjim. Jezusu naredimo v svojem srcu jaslice, da bo pri nas prebival. Veselo bomo v ljubem miru živeli in z angeli peli: "Mir" itd.
Kotiec. Sv. Jeronim je v Betlehemu zraven Jezusovih jaslic vedno Odreše-nika prosil: "Vzami, kar je moje, daj mi, kar je tvoje!" Tako je molil in v pokoju umrl. Ali ne bomo tudi mi zato prosili? Si ne bomo z angeli voščili in Boga toliko usmiljenega hvalili, ki nam je edinorojenega Sina dal? O naj se razlega angelska pesem po vesoljnem svetu od zemlje v sveto nebo, od zdaj na vekomaj: "Slava Bogu po višavah, mir ljudem na zemlji." Amen.
KADAR SOLNCE ZAIDE, BOG RAZSVETI ZVEZDICE.
(V-aiiaijevanie z 2. strani.)
gospa, katere imena se nikakor nisem mogel spomniti.
"Ali me ne poznate, častiti gospod?"
"Spomin moj peša," odgovorim. "Naroda je mnogo, in res se ne morem spomniti zdaj vašega imena."
"Pred letom dni ste bili pri nas."
"Vi ste Kosinova?"
"Kosinova."
"Kdo bi si bil mislil, da pride kedaj Ana Kosinova k meni v Cleveland? Kako se vam zdaj godi? Pritoževali ste se čez sina. Kako je ž njim?"
"Hvala Bogu," odgovori Kosinova. "kadar solnce zaide, prižiga Bog zvezdice. Štefan se je jako spremenil."
"To sem pa res radoveden, kako se je ta sprememba izvršila. Morate mi pripovedovati. Zgledate prav dobro. že na obrazu se vam pozna, da ste srečni. Popolnoma ste se spremenili. Prav zato vas nisem spoznal."
"Častiti gospod, pri nas se je v enem letu veliko spremenilo. Sprememba k dobremu in k slabemu."
"Kar Bog stori, vse prav stori," ji odvrnem.
"Da .gospod, sprememba k dobremu in slabemu, ali boljše: sprememba, ki nas je navdala z žalostjo in ki je moje srce jako potolažila. Videli ste He-lenko, Štefa novo hčerko."
"Da, dobro se spominjam ljubkega angelskega obraza."
"Zdaj je že v nebesih."
"Kaj je umrla? Kako se je to zgodilo?"
In začela mi je pripovedovati stara Kosinova takole: V Sunsetu je izbruhnila diphteria ali škrlatica. Nekaj šolskih otrok je umrlo. Zato so šolo zaprli. Ko nekega dne pride Helenka iz šole, toži, da jo boli v grlu. Gre v posteljo. Pošljejo po zdravnika. Čez dva ali tri dni ni nič boljše. Brzoja-vijo po profesorja v Philadelphijo, Pride, da dekletcu antitoxin, toda se izjavi, da je prepozno. Pokličejo Specialista, tudi ta ne more pomagati. Čez teden dni je bil Helenkin pogreb. Ljubila sem svojega moža, toda niti njegova smrt me ni tako pretresla, ko izguba tega otroka. Bila je moja edina tolažba. Bog mi je vzel angela tolažbe.
Štefan je bil kar iz uma. Po pogrebu je preklinjal zdravnike, češ da so sami mesarji. Mameluki so. Naj mi še kateri prestopi prag, s psi ga natiram. Ko ga je nekdo opozoril, da zdravnik ne more delati čudežev, in če je božja volja, da človek umre, ne more pomagati noben zdravnik, tedaj se je Štefan razjezil nad samim Bogom: "Kaj mi more Bog! V Boga jaz ne verujem. Ko bi bil kje Bog, bi mi ne vzel tega otroka. Sosed Krajči ima sedem otrok, pa mu nobeno ne umre. Jaz sem imel samo enega, in še tega naj bi mi bil Bog vzel. Kakor se on za me briga, tako se bom jaz za njega." j
Roke sem vila: "Štefan, takih besed 1
še nikdar nisem slišala iz tvojih ust! Ali ni Bog naš gospod, ali ne sme on storiti, kar je po njegovi volji?"
Toda moj sin se zadere nad menoj: "Molčite! Še vi boste tukaj pridigali. Bil je tu pred par meseci tudi župnik in mi je veliko tega natrobil. Bog naj bo gospod v nebesih, jaz pa sem gospod v svojem salonu."
Rekla sem samo: "Bog ti odpusti, Štefan," in sem šla iz sobe; tudi drugi so zapustili sobo, da bi jim ni bilo treba poslušati bogoskrunskega govorjenja človeka, ki je očevidno prišel ob pamet. Bili so to dnevi bridke po-skušnje, ki sem jih v kratkem času doživela, toda kakor sem vam že povedala, kadar solnce zaide, Bog razsveti zvezdice.
Helenka je snivala komaj tri tedne na pokopališču, Štefan še niti ni imel časa plačati zdravnikov, ko je že zopet začel doktor hoditi h Kosinovim. Doktor si gre po zaslužek, so šepetali ljudje. Kosina že tri dni nismo videli za baro, so rekli drugi. Štefan je zbolel, je pripomnil nekdo. In komaj je minil teden, bile so zavese na oknih salona zagrnjene, vrata zaprta, na rumenem listku, pribitem na hiši se je čitalo: "Small Pox". Pred salon je postavil zdravstveni urad, "Board of Health", moža, ki je gledal na to, dani nikdo šel v hišo ali iz hiše. Pisarno za parobrodne karte so zaprli, ravno tako grocerijo. Bog je gospod v nebesih, Štefan je bil zdaj sam svoj gospod v zaprtem salonu. Kozam se vsakdo rad ogne. Štefan je dobil celo črne koze (Black Small Pox). V salonu moraš vsakomur postreči. Pride v salon zamorec. Slabo mu je bilo. Štefan mu nalije piva, črnec plača z ni-klom, ki ga vzame Štefan v roke. Od črnca je nalezel koze. Tako vsaj je razlagal bolezen zdravnik. "Dobiti morate človeka, ki bo Štefanu skrbno stregel, zdravila proti tej bolezni nimamo." Vsa objokana vpraša Lud-mila: "Ali bo ozdravel?"
"Ne morem vam tega povedati," odvrne zdravnik, "nekateri umrejo, drugi ozdrave. S to boleznijo se ni šaliti. Stanje mistra Kosina je nevarno. Morali bi ga pravzaprav prepeljati v "Pest House". Toda tako je slab, da bi nam umrl med potom. Ne preostaja vam drugo, nego najmite dobro postrežni-co, ki je že sama imela to bolezen. Plačajte jo dobro za njeno težko delo."
Potrta Ludmila je najela perico A-no Polomsko. "Dam vam dva dolarja na dan, le dobro mu strežite!" Po-lomska je imela koze še v starem kraju, in ljudje pravijo, in tudi doktor je trdil, da se takega človeka, ki je že sam koze imel, ne prime ta bolezen, če tudi streže bolanemu na kozah. Za druge ljudi pa je ta bolezen silno na lezljiva. Polomska je bila pri bolniku eno noč, Drugo jutro je zabrusila Ludmili: "Niti za deset dolarjev mit ne strežem. Smrad, ki gre od njega, je neznosen. Kosina ne vidi več, o-braz mu je zabuhelj, celo telo je ena sama rana, tako, da se ga niti dotakniti ne sme. Za deset dolarjev ne o-stanem dalje!"
Ko sem zvedela, da je Štefan bolan, sem ga šla obiskat. Niso me klicali, toda mislila sem, tudi nepovabljena moram iti. "Niti za deset dolarjev mu ne bom stregla." Te besede Polomske sem še ravno slišala. Rekla sem Ludmili: "Pusti jo, naj gre, bom jaz to opravila."
Ludmila se začudi nad menoj: "Vi mati, kaj morete vi tu pomagati!"
"Le odpravi Polomsko in poglej, kako jaz znam streči bolnikom! Grem v sobo k bolniku, dajam mu mrzle obkladke na glavo in se vsedem k njemu. Vidiš, dete moje, ne bojim se tvojih koz, tvoje nalezljive bolezni. \"ič nimam za izgubiti, pa umriva :skupno! Štefan, moj Štefan, slišiš ltfe, slišiš mater Avojo? Obrni se h Gospodu Bogu! Kadar doktorji niso mogli ozdraviti slepih, Kristus Gospod jih je ozdravil. Ljudje ne morejo mrtvega obuditi iz groba, Zveličar naš je obudil Lazarja, Obrni se torej h Gospodu Bogu, on te ozdravi, če je njegova volja."
Ostala sem pri njem celo noč. Molila sem, naj ga Gospod Bog ozdravi. Proti jutru sem malo zadremala. Bilo je to sicer malo, toda vseeno sem bedela pri njem noč za nočjo. Ludmila se je čudila, odkod jemljem toliko moči. Štefan je visel med življenjem in smrtjo najmanj pet dni. Ni se nič zavedal, ni vedel, da mu mati streže. Moževa huda bolezen je bila dobra skušnja za njegovo ženo. Ludmila se je naučila moliti. Prej je mislila, da se za denar da vse kupiti. Toda, ko je Štefan visel med življenjem in smrtjo, tedaj se je prepričala, da se smrt z denarjem ne da podkupiti. Izmed njenih sorodnikov ni bilo nikogar blizu. Jaz pa se nisem ganila iz njegove sobe."1
"Mamica, tega nismo zaslužili od vas," reče nekoč Ludmila, "ko bi le Bog dal, da bi Štefan ozdravel, bomo čisto drugače z vami ravnali."
"Otrok moj," ji odvrnem, "če Štefan ozdravi, ali če ga Bog k sebi pokliče, zmiraj ostani verna Bogu."
Nekega dne odpre Štefan oči.
"Kaj tukaj iščete?" upre v me oči.
"Ali nečeš, da bi ti stregla, dete mo-

je
Štefan obrne pogled od mene v steno.
"Ako nočeš, da bi ti stregla, odidem. — Nič odgovora.
Z Bogom torej otrok moj, grem nazaj v svojo kamro.
Zdaj se obrne bolnik k meni in reče: "Ali me hočete umoriti?"
Kaj hočeš reči s tem?
"Ali hočete oditi zato, ker nisei* vreden, da bi mi stregli?"
In zalile so mu solze nemirne oči.
Kaj misliš otrok moj, povej!
"Ali mi boste mogli kedaj odpustiti?"
Odpustiti, kaj?
"Ker sem z vami tako grdo ravnal*
Ali ti že nisem odpustila? Ali ne veii da čujem pri tebi že teden dni? AH bi mogla kaj takega storiti, če bi se »r-dila na te? Ali ne veš, da sem tvoj* mati?
Plakala sva oba. Prišel je zdravnik, in razgovor sva morala prekiniti.
Naslednjo noč bila sem s Štefanons zopet sama. Nemiren je bil celo noc. Ni mogel spati. Govoril ni nič, ker je mislil, da jaz dremljem.
"Ni mi dobro, mati," rekel je drugtt jutro.
Včeraj sem ti dala jajce z juho, morebiti ti je to škodilo.
"Ne, tu je dobro," pokaže na želodec, "toda tu me nekaj tišči," kažoč n» srce. "Odpustite mi, mamica, jaz sew vas tako pogosto razžalil."
Otrok moj, to je zdavno pozabljeno, o tem ni niti govora.
"Toda, če ste mi tudi vi odpustili, kaj pa tam gori?"
Ali nisi slišal, da je rekel Jezus Kristus, da je v nebesih večje veselje naif enim grešnikom, ki se spreobrne, kakor nad 99 pravičnimi, ki ne potrebujejo pokore?
"Toda tako grdo sem se rogal Bogu! Bog naj je gospod v nebesih, jaz pa sem gospod v svojem salonu, tako sem rekel. Ali more to Bog odpustiti?"
Največjo radost čuti božje srce, kadar odpušča grehe tem, ki so ga razža-lili. Ko bi Bog ne hotel, da bi se tf spreobrnil, poklical bi te bil v tre^ nutku k sebi, in bi ti ne dal časa z» pokoro. Položil te je na bolniško posteljo. Hotel je s teboj govoriti med! štirimi očmi. To je najboljši dokaz, da te Bog hoče rešiti.
In narekovala sem molitev svojem« Štefanu, a on jo je tako pobožno ponavljal kakor v detinskih letih, ko sem ga učila moliti. Drugo adventno nedeljo so odstranili tablico "Small Pox" hotela sem iti nazaj v sobico, kjer ste me našli, toda Štefan ni pustil. Dal mi je prijazno sobo, kjer greje para; tretjo adventno nedeljo je Štefan že sedel pri oknu, zdravje se mu je vidno vračalo. Helenka je počivala v grobo, toda mati je na sveti večer vendar kin-čala božično drevesce. Kakor zvezdice na nebu, lesketale so se na drevescu električne lučke. Pod dreveseen* je bila podoba Helenina.	.—A.
"Mamica, poglejte dobro pod drevo, morebiti je tudi vam Jezušček kaj prinesel," smeje se mi Ludmila. •
"Draga moja, srečna sem, ker sta vidva srečna, ne potrebujem nič več."
"Le poglejte le, presenečeni boste."
In šla sem k drevescu. Bil je na njem list. Toda ne tak Jist kakor je na drevju, bil je v kuverti.
"To je za vas," reče Štefan. " "
Odprem kuverto, vzamem list, na njem je napisano "Waranty Deed". Čemu mi bo to, saj tega ne razumem.
"Mamica, vi ste nama dali ves ime-tek, za se si niste nič pridržali. Slabo se vam je godilo. Priznavava oba, nisva lepo ravnala z vami. Ta listina vas upravičuje sedaj do polovice našega premoženja."
Nisem hotela sprejeti, toda Štefaa in Ludmila sta me prosila; pokleknila sta pred me. naj sprejmem ta dar. To da je samo dokaz njujine dobre volje. In privolila sem konečno.
Danes, č. g., ne stanujem več t hlevu, ampak v lepi, prijazni hiši. Kadar solnce zaide, Bog razsveti zvezdice !"
Tako mi je pripovedovala stara Kosinova, ko me je prišla obiskat v Cleveland. Tudi meni je bilo lažje pri srcu, in iz dna srca sem bil hvaležen ljubemu Bogu, ki je tako modro vse ukrenil.
Nedolgo potem je prišel Kosina z ženo in materjo prebivat v Cleveland. Salon je lepa priložnost, da človek o-bogati, toda krčmar ali saloonkeeper, kakor mu tukaj pravimo, je izpostavljen mnogim nevarnostim. Ni sam svoj gospod, dasiravno je Kosina trdil : "Jaz sem gospod v svojem salonu/ Kdorkoli prinese v salon nikel in zahteva kozarec piva, misli, da sme v salonu govoriti, kar se mu poljubi. Nikjer se ne sliši toliko nemarnih besed, ko ravno v nekaterih salonih. Z alkoholom zastrupljeni človek blebeče, ne da bi vedel, kaj govori. Vleče skozi zobe sosede, sramoti duhovnike, udriha po Cerkvi, norčuje se iz Svetnikov, preklinja, roga se samemu Bogu.
"Mamica, sit sem do grla salona,"' je rekel Štefan materi. "Nimam za koga delati, prodajmo vse in pojdimo v mesto, kjer bomo služili Bogu." 1» razveselila se je stara Kosinova sinovega sklepa. Prišla je torej v Cleveland, da poišče primerno mesto blizo cerkve, kjer bi se naselili. Tako je prilika nanesla, da se je pri meni oglasila. Ko je odhajala, mi je še naročila :
"Častiti gospod, prosim vas, učite ljudi, naj premoženja ne dajo prepisati na otroke pred smrtjo. Meni je sicer dobro izteklo, toda marsikdo bo obžaloval tako neprevidnost vse žive dni. Doživela sem raznovrstne čase, a nikdar nisem izgubila upanja v Boga. Dokler smo bili revni, sem zaupala, da nas Bog blagoslovi, in ko sem zopet ppmanjkapje trpela, sem zmiraj rekla: Ko solnce zaide, Bog razsveti zvezdice. To je bilo moje geslo skozi celo življenje. Izkazalo se je vselej kot jako dobro."
IMENIK PODREJENIH DRUŠTEV KRANJSKO-SLOVENSKE KATOLIŠKE JEDNOTE.
L Društvo sv. Štefana, Chicago, 111. Predsednik: John Žefran, 2307 S. Lincoln St.; tajnik: Math. Grill, 1823 N. 22nd St.; delegat: Anton Gregorich, 2027 W. 23rd St. Redne seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani.
2.	Društvo sv. Jožefa, Joliet, 111. Predsednik: John Filak, 1203 Elizabeth St; tajnik: Mihael Ursich, 115 Indiana St; delegat: Geo. Stonich, 813 N. Chicago St. Mesečna seja vsako prvo ■edeljo v mesecu v stari cerkvi sv. Jožefa.
3.	Društvo Vit. sv. Jurija, Joliet, 111. Predsednik: Martin Konda, 206 Jackson St.; tajnik: Joseph Panian, 1001 N. Chicago St.; delegat: Anton Ne-tnanich, 1000 N. Chicago St. Mesečna «eja vsako drugo nedeljo v mesecu v •tari cerkvi sv. Jožefa.
4.	Društvo sv. Cirila in Metoda, Tower, Minn. Predsednik: Frank Schveiger, Box 835, Soudan, Minn.; tajnik: John Loushin, Box 1230, Soudan, Minn.; delegat: Juri Nemanetz, Box 741, Soudan, Minn. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v Tower, Minn.
5.	Društvo sv. Družine, La Salle, JU. Predsednik: Matt Besall, 1012 — 5th St.; tajnik: John Pražen, 1121 — 3 St.; delegat: Jos. Gende, 70 — 2nd St. Seja prvo nedeljo v mesecu.
7.	Društvo sv. Jožefa, Pueblo, Colo. Predsednik: Matt. Jerman, 321 Palm St; tajnik Peter Culig, 1245 So. Santa Fe Ave.; delegat: Math. Novak, 300 Spring St Mesečna seja vsakega 14,
8.	Društvo sv. Cirila in Metoda, Joliet, 111. Predsednik: Frank Terlep, 1407 N. Hickory St.; tajnik: Matevž Bučar, 706 N. Broadway; delegat: Stephen Stukel, Cor. Moran and Elizabeth Sts. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo.
10.	Društvo sv. Roka, Clinton, Ia. Predsednik: John Stefanič, 608 Pearl St, Lyons, Ia.; tajnik: John Tancik, 609 Pearl St., Lyons, Ia.; delegat: John Tancik, 609 Pearl St., Lyons, Ia. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
11.	Društvo sv. Janeza Krst., Aurora, 111. Predsednik: John Novak, 659 Aurora Ave.; tajnik: Martin Zelenšek, 54 Forest Ave.; delegat: Anton Jeraj, <70 Hoy St Mesečna seja prvo ned.
12.	Društvo sv. Jožefa, Forest City, nilc: Karol Zalar, Box 547; delegat: Crosat St. Mesečna seja prvo nedeljo Pa. Predsednik: Andrej Oražem; taj-John Telban. Mes. seja drugo ned.
t mesecu v Joe Miklavčič dvorani.
13.	Društvo sv. Janeza Krst., Biwa-bik, Minn. Predsednik: Matt. Junko, Box 524; tajnik: Josip Šerik, Box 331; delegat: Josip Gilach, Pineville, Minn.
Mesečna seja prvo nedeljo.
14.	Društvo sv. Janeza Krst., Butte, Mont. Predsednik: John Tekaučič, 436 Vatron Ave.; tajnik: Charles Preles-nik, 511 Watson Ave.; delegat: John Malerich, Gaylord St. Mesečne seje drugo sredo in četrto.
15.	Društvo sv. Roka, Allegheny, Pa. Predsednik: George Flajnik, 3329 Penn Ave., Pittsburgh, Pa.; tajnik: George Volk, 1013 E. Ohio St., N. S. Pittsburgh, Pa.; delegat: Math. Kla-rich, 1144 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa. Mesečna seja tretjo nedeljo.
16.	Društvo sv. Jožefa, Virginia, Minn. Predsednik: Math. Prijanovich; tajnik: John Sumrada, Box 349; del.: Math. Prijanovich. Mes. seja 2. nedel.
17.	Društvo Marije Pomočnice, Jenny Lind, Arkansas. Predsednik: Martin Cos; tajnik: John Eržen, Box 47; delegat: Mihael Paučnik, Box 82. Mesečna seja tretjo nedeljo.
20.	Društvo sv. Janeza Krst., Iron-wood, Mich. Predsednik: Fr. Smaltz, 298 Kennedy St.; tajnik: John Ramuta, 418 Bonnie St.; del.: Paul Mukavetz, 207 E. Bundy St. Mes. seja tretjo ned.
21.	Društvo sv. Jožefa, Federal, Pa. Predsednik: Martin Taucher, P. O. Burdine, Pa., Box 57; tajnik: John Krek, P. O. Burdine, Pa., Box 205; delegat: Frank Primožič, Box 237, Burdine Pa. Mesečna seja drugo nedeljo v slovenski dvorani.
23.	Društvo sv. Barbare, Bridgeport, O. Predsednik: Anton Hočevar, R. F. D. 2, Box liy2; tajnik: Mihael Hočevar, R. F. D. 2, Box \\y2; delegat: Fr. Grogorčič, R. F. D. 2, Box 11J4. Mesečna seja vsako drugo ned.
24.	Društvo sv. Barbare, Blocton, Ala. Predsednik: Jos. Skok, Box 117; ajnik: Josip Avbelj, Box 410, Blocton, Ala.; delegat: Frank Kerzich, West Blocton, Ala., Box 16. Mesečna seja tretjo nedeljo.
25.	Društvo sv. Vida, Cleveland, O. Predsednik: Mihael Setnikar, 6131 St. Jlair Ave. N. E.; tajnik: Josip Russ, 1306 E. 55th St. N. E.; delegat: Jernej (Cnaus, 6129 St. Clair Ave. N. E. Me-lečna seja prvo nedeljo.
29.	Društvo sv. Frančiška St., Joliet, 111. Predsednik: Martin Težak, 1201 Hickory St.; tajnik: John Lekan, 406 Marble St.; delegat: Joseph Sitar. 805 Chicago St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
30.	Društvo sv. Petra, Calumet, Mich. ^Predsednik: Mihael Majerle, 7 Chestnut St.; tajnik in del.: John R. Sterbenz, 1008 Calumet St. Mesečna 9eja četrto nedeljo.
32. Društvo Jezus Dober Pastir, finumclaw, Wash. Predsednik: Josip Pashich, R. F. D. No. 1; tajnik: Josip Vlalneritch, R. F. D. No. 1, Box 70; lelegat: Josip Malneritch, R. F. D ^o. 1, Box 70. Mes. seja prvo nedeljo.
33. Društvo Matere Božje, Pittsburgh, Pa. Predsednik: Peter Balko-vec, 5208 Dresden Alley; tajnik: John Filipčič, 5161 Matrona Alley; delegat: Josip Pavlakovič, 54 Low Road. Me sečna seja prvo nedeljo.
38.	Društvo sv. Petra in Pavla, Kansas City, Kans. Predsednik: John Kerstinc, 613 Sandusky Ave.; tajnik: Josip Rus, 533 Dugarro St.; delegat: Rev. Anton Leskovetz, 515 Ohio St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
39.	Društvo sv. Jožefa, Riggs, la. Predsednik: Anton Fir, Delmar R. 2; tajnik: Jožef Lukežič, Browns, Ia.; delegat: Janez Skalla, Delmar R. No. 2. Mesečna seja prvo nedeljo.
40.	Društvo sv. Barbare, Hibbing, Minn. Predsednik: Mike Bižal, 321— 3rd Ave.; tajnik: John Povsha; delegat: John Povsha, 614—3rd Ave. Mesečna seja prvo nedeljo.
41.	Društvo sv. Jožefa, Pittsburgh, Pa. Predsednik: Ignac Podvasnik, 1-734 Hatfield St.; tajnik: John Bojane, 234—57 Buttler St.; delegat: Josip Lo-kar, 4745 Hatfield St. Mes. seja 2. ned.
42.	Društvo sv. Alojzija, Steelton, Pa. Predsednik: Martin Krasovec, 206 P. O. Box; tajnik: Anton Hren, 252 Main St.; delegat: Anton Papič, 128 Frederick St. Mes. seja tretji petek.
43.	Društvo sv. Jožefa, Anaconda, Mont. Predsednik: Frank Petelin, 622 E. 3rd St.; tajnik: Mihael J. Kraker, 614 E. 3rd St.; delegat: Mihael J. Kraker, 614' E. 3rd St. Mes. seje prvi in tretji torek v mesecu.
44.	Društvo Vit. sv. Florijana, So. Chicago, 111. Predsednik: Matija Pir-nar, 9605 Ave. L.; tajnik: John Golob, 3545 E. 45 St.; delegat: Ralph Kompa-re, 9206 Commercial Ave. Mesečna seja 1. nedeljo v mesecu.
45.	Društvo sv. Cirila in Metoda, East Helena, Mont. Predsed.: John A. Schneller, Box 8; tajnik: Joseph Sa-sek. Box 45; delegat: Jos. Lozar, Box 36. Seje 14. in 18. v mesecu.
46.	Društvo sv. Frančiška Seraf., Greater New York, N. Y. Predsednik: Joseph Rems, 729 Puntam Ave., Ridge wood, N. Y.; tajnik: Fr. Kavčič, 898 Willow Ave., N. Bergen, N. Y.; delegat: Mike Pirnat, 2803 Catalpa Ave., Ridgewood, N. Y. Mesečna seja drugo nedeljo.
47.	Društvo sv. Alojzija, Chicago, 111. Predsednik: Peter Kure, 1717 So. Center Avenue; tajnik: John Wuk-shinich, 3432 So. Hamlin Ave.; delegat: Martin Nemanič, 1900 W. 22nd St. Mesečna seja drugo nedeljo.
49. Društvo Jezus Dobri Pastir, Pittsburgh, Pa. Predsednik: Mihael Markovich, 1181 Progress St., Pittsburg, Pa.; tajnik: Jos. Bahorich, S148 Dresden Alley; delegat: George We-selich, 5113 Carnegie Ave. Mesečna seja tretjo nedeljo.
50.	Društvo Marije Sedem Žalosti, Allegheny, Pa. Predsednik: John Mia-vintz, 1114 Voskamp St., Allegheny, Pa.; tajnik: Fr. Trempush, 4628 Hatfield St., Pittsburg, Pa.; del.: Marko Ostronich, 1132 Voskamp St., Allegheny, Pa. Mesečna seja drugo ned.
51.	Društvo sv. Petra in Pavla, Iron Mountain, Mich. Predsednik: Jos. Groznik, 226 — 4th St.; tajnik: Nick Paljuk, 1106 Vulcan St.; delegat: Frank Staniša, 505 Blaine St. Mesečna seja prvo nedeljo.
52.	Društvo sv. Alojzija, Indianapolis, Ind. Predsednik: Matija Jug, 726 N. Holmes Ave.; tajnik: Mike Pavel, 710 N. Warman Ave.; delegat: Jakob Strgar, 766 N. Warman Ave. Mesečna seja prvo nedeljo.
53.	Društvo sv. Jožefa, Waukegan, 111. Predsednik: Furlan Frank, Box 281, No. Chicago, 111.; tajnik: Brence Frank, 1436 Sheridan Road, Waukegan, 111.; delegat: Frank Opeka, Box 257 N. Chicago, 111. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu in sicer v prostoru Math Slanata na 10. cesti N. Chicago.
54.	Društvo sv. Srca Jezusovega, Chisholm, Minn. Predsednik: Luka Terhlen; tajnik: Martin Zallar, Box 541; delegat: Frank Firšt. Mesečna seja vsako nedeljo po dvajsetem.
55.	Društvo sv. Jožefa, Crested Butte, Colo. Predsednik: John Težak, Box 59; tajnik in zastopnik: Anton Slobodnik, L Box 41. Mesečna seja četrto soboto.
56.	Društvo sv. Jožefa, Leadville, Colo. Predsednik: John Fink, 315 Maple St.; tajnik: Jakob Kenda, 306 W. 2nd St.; delegat: Frank Mohar, 527 Elm St. Mesečna seja vsakega 14. v mesecu.
57.	Društvo sv. Jožefa, Brooklyn, N. Y. Predsednik: John Zupan, 1245 Willoughby Ave., Brooklyn; tajnik: Gabriel Tassotti, 423 Throop Ave.; delegat: Jos. Cvetkovič, 328 Bond St., Brooklyn. Mesečna seja vsako prvo soboto.
58.	Društvo sv. Jožefa, Haser, Pa. Predsednik: Boštjan Dolenc, R. F. D. No. 2, Box 125, Irwin, Pa.; tajnik: Jernej Bohinc, R. F. D. No. 2, Box 107, Irwin, Pa.; delegat: Thomas Oblack, R. F. D. No. 2, Box 140, Irwin, Pa. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
59.	Društvo sv. Cirila in Metoda, Eveleth, Minn. Predsednik: Joseph Francel, 408 Grant Ave.; tajnik: Anton Nemanich, 518 Adams Ave.; delegat: Martin Shukle, Box 541. Mesečna seja drugo nedeljo v mesecu.
60.	Društvo sv. Janeza Krst., We-nona, 111. Predsednik: Joseph Brence, Box 204; tajnik: Fr. Bezovšek, Box 76; delegat: Martin Pirman, Box 62. Mesečna seja prvo nedeljo v mesecu.
61.	Društvo Vit. sv. Mihaela, Youngs
town, O. Predsednik: John Pavlesič, 1206 Manning Ave.; tajnik: John Jerman, Box 241; delegat: John Jerman, 619 W. Federal St. Mesečna seja 2. nedeljo v mesecu.
62.	Društvo sv. Petra in Pavla, Bradley, 111. Predsednik: Frank Dra-šler; tajnik: Louis Sile, Box 320; delegat: Matija Stefanič. Mesečna seja prvo nedeljo v mesecu,
63.	Društvo sv. Lovrenca, Cleveland, O. Predsednik: Anton Globo-kar, 3612 E. 82d St. S. E.; tajnik: Ivan Ivan Šušteršič, 7713 Issler St. S. E; delegat: Fr. Jernejčič, 3550 — 81st St. S. E. Mesečna seja drugo nedeljo.
64.	Društvo sv. Jurija, Etna, Pa. Predsednik: John Škoff, 13 Ganster St.; tajnik: Frank Skrlin, 13 Union St.; delegat: Juraj Trpčič, 30 Chesman Ave. Mesečna seja drugo nedeljo.
65.	Društvo sv. Janeza Evang., Milwaukee, Wis. Predsednik: Josip Vin-dišman, 483 Virginia St., Milwaukee, Wis.; tajnik: Anton Mogolich, 529 National St.; delegat: Fr. Frančič, 293 Reed St. Mesečna seja drugo ned.
66.	Društvo sv. Frančiška, Cleveland, O. Predsednik: John Mihle; tajnik: Egidi Verhovec, 2705 S. E. 120th St.; delegat: Anton Šustaršič, 8116 Oter Ave. Mesečna seja prvo nedeljo v mesecu.
67.	Društvo sv. Nikolaja, Steelton, Pa. Predsednik: John Kočevar, 234 Friderik St.; tajnik: Josip Kambič, 542 So. 3rd St.; del.: Miko Matjašič, 556 S. 3rd St. Mesečna seja tretjo sredo.
68.	Društvo sv. Barbare, Irwn, Pa. Predsednik: Peter Habjan, Box 138, Manor, Pa.; tajnik: John Terbots, Box 276, Manor, Pa.; delegat: Fr. Razpot-nik, Box 138, Manor, Pa. Mesečna seja prvo nedeljo v mesecu.
69.	Društvo sv. Jožefa, Great Falls, Mont. Predsednik: John Ramuta, Box 605; tajnik: Matt. Urich, 3409 N. 5th Ave.; delegat: Jakob Stariha, 1711 N. 6th Ave. Mes. seja 3. soboto v mes.
70.	Društvo sv. Srca Jezusovega, St. Louis, Mo. Predsednik: Joseph Simonich, 2855 Lyon St.; tajnik: John Mihelčič, 2842 So. 7th St.; delegat: Anton Bukovic, 3400 Kosciusko St. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo.
71.	Društvo sv. Antona Pad., Crab Tree, Pa. Predsednik John Tome, Box 94; tajnik: Andrej Jereb, Box 92; delegat: Andr. Jereb, Box 92. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
72.	Društvo sv. Antona Pad., Ely, Minn. Predsednik: John Koprivec, Box 314; tajnik: Al. Perušek, Box 441; delegat; Fr. Verant, Box 154. Seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
74. Društvo sv. Barbare, Springfield, 111. Predsednik: Anton Kužnik, 1201 So. 19th St.; tajnik: Al. Lamet, 2415 So. 14th St.; delegat: Josip Bukovec, 1853 So. 17th St., Mesečna
seja drugo nedeljo v mesecu.
75. Društvo Vit. sv. Martina, U Salle, 111. Predsednik: Frank Malj 1101 — 3rd St.; tajnik: John Novak, Box 173; delegat: Jos. Barboricbi 1202 — 1st St. Mesečna seja tretjo ne<i
77.	Društvo Marije VnebovzeR Forest City, Pa. Predsednik: Matiji Kamin, Box 491; tajnik: John Osolil Box 492; delegat: Anton Bokal, Bol 552. Mesečna seja drugo nedeljo.
78.	Društvo Marije Pomagaj, Chj" cago, III. Predsednica: Ana Uleš* 1545 W. 21-st St.; tajnica: Mary Kobal 2040 W. 22 Pl.; delegat: Elise Lotm 2239 So. Wood St. Mesečna seja tretjo nedeljo v mesecu.
79.	Društvo Marije Pomagaj, Waukegan, 111. Predsednik: John Zato Box 432, North Chicago, 111.; tajnik Math. Jereb, 1416 S. Sheridan R«* delegat: Frank Makovec, So. She'1' dan Road. Mesečna seja drugo nei
80.	Društvo Marije Čistega Spo«1' ja, So. Chicago, 111. Predsednica: & šula Kučič, 9441 Ewing Ave.; tajn>c,: Margareta Stanko, 9619 Ewing Avti delegat.: Mary Franko, 9629 Ave. ^ Mesečna seja tretjo nedeljo.
81.	Društvo Marije Sedem Žalo^ Pittsburg, Pa. Predsednica: M*^ Lokar, 4745 Hatfield St.; tajnica: l* šefa Fortun, 4822 Plum Alley, P'tt!; burg, Pa.; delegat: Mary Turk, 51* Carnegie St. Mesečna seja 4. nedeljo-
83.	Društvo sv. Alojzija, Fle®M Kans. Predsednik: John Bobnar, * R. 2, Cherokee, Kans.; tajnik: An«! Skubitz, R. R. 2, Box 64, Pittsburgh Kans.; delegat: Franc Spehar, R. R-J Pittsburg, Kans. Mesečna seja 2.
84.	Društvo Marije Sedem 2aloSf; Trimountain, Mich. Predsednik: J0^ Žugel, Box 215, Trimountain, Mi*1 tajnik: Ant. Kovač, Box 626, P dale, Mich.; delegat: Anton Pi"|3' Painsdale, Mich., Box 458. Mesec®1 seja vsako tretjo nedeljo v meseci
85.	Društvo Marije Čistega Spo-f tja, Lorain, O. Jredsednica: Jera rant, 1700 E. 28th St.; tajnica: Fra«'1 Juha, 1637 E. 29th St.; delegat.:
ka Svete, 1782 E. 28th St. Mese^ Jos. Jakšič, 1514 So. 25th St. Mes(C na seja vsako tretjo nedeljo.
86.	Društvo sv. Srca Mariji' Rock Springs, Wyo. Predsednica: ** Stalič, 240 M St.; tajnica: Tere» Potočnik, 674 Ahsay Ave.; delegati"" Marija Kos, Box 489. Mesečna st' vsako drugo nedeljo ob 2. uri.
87.	Društvo sv. Antona Pad., Jo'Jjj 111. Predsednik: Math Vidmar, seja vsako drugo nedeljo. -i j Moran St.; tajnik: Rudolf Kuleto, Cora St.; delegat: Math. Judn£ 1307 N. Broadway. Mes. seja 2. ne"
88.	Društvo sv. Alojzija, M oba* Mich. Predsednik: George Hribu? Box 104, Ahmek, Mich.; tajnik i"
(Nadaljevanje na 7. strani.)
... ..vi •
Velika izvanredna razprodaja bankrot, zaloge od L. Stern & Co.
Ena izmed najbolj odličnih izdelovalnic finih sukenj za ženske in dekleta v tem mestu. Radi slabih časov so bili primorani v bankrot. Mi smo kupili velik del njih fine zale ge suknj, po zelo nizki ceni. Radi tega se vam nudi zlata prilika kupiti suknjo, po tako nizki ceni, da bodete sami priznali, da je to v resnici božični dar za vas.
Razprodaja sa prične v soboto 12 decembra v najlepšem času v začetku zime in pred praznikom-
Ženske brocaded plus suknje naj novejše C A A mode vredne $30 na ti razprodaji___________<P A O.V/Vr
Ženske fine črne in pisane suknje čisto volnene narjene po jnajnovejši modi vredne $15, ne ti	50
razprodaji
Ženske in dekliške suknje narjene vse iz čisto volnenega pisanega blaga vredne $12, na ti C O O zprodaji________________________________ ^ , J Cj
ra
Ženske črne suknje narjene, plain, vredne ^ O tt $7.50 na ti razprodaji______________________ V O
Ženske in dekliške trpeči suknje narjene »z O / \ čisto volnenega blaga $8 na ti razprodaji________' ^
Otročje suknje cd 2 do 6 let vseh lepih b^ r-vah iz astrikan blaga vredne $3 na ti tazpredaji
Otročje suknje vredne $2.50 na ti razprodaji_____________
SUKNJE ZA DEČKE bodemo zniž li cer t 25 <>dst
Velika izbera deških gvantu kateri borio šli . o zamena komada eni polovično cene drugi 25c pri doltrju j« , ust*
Moška volnena spod \ja obbka vredn« $1.00 na ti razprodaji____ ___________
Moška spodnja obleka gorka za zimo vredne 50c
Vsem cenjenim odjemalcem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto!
I'	ilfč=	-II
Trg -vina odprta do 10. ure vsak večer.
Velika razprodaja ženskih in otrocih klokukov. Vse naše pattern klobuke najfinejše vredne do $8 ^^
Vredni $5.00 na ti razprodaji samo_________
70c 38c
Moške sweaters fino čisto volnene ^iO vredne $5.00 _____________________________M* ~. *
>.98 98c
3 C
51
I Moške hlače vredne $2.50 j zdaj _________________
j Moške klobuke vredne $1.75 »zdaj_________________
• cJdelku O )uval hodu
z za e cene za 25%
Ženske rujav«- čižm- vredne $3.00	1 9
39c
Otročje čižnie, size od 1 Wo 6, vredna 60>, z«.
Velika zaloga finih oblek za ženske in
dekleta vredne $8, na ti razprodaji__________
Lepe volnene obleke vredne $3.98, na ti razprodaji ________________________
Lepe hišne obleke narjene iz trpčega blaga
vredne do $1.50, na ti razprt daji___________
Dekliške obleke čisto volnene, cd o do 14 let,
vredne $3.98, na ti razprodaji______________
Dekliške trpeži obleke se dobro preje, vredne $1.50, na ti razprod*j>..............
Velikanska zaloga ž i.skih kril b« cio šle po tako niskih cenah dr te boste čudili.
Ženske čii te ^oinene krila vrtdne $3, zdaj Žt-nske volnei e križasit kiil* vreone $3______
Ženske btle bluze vredne do $1.50 n«
ti razprodaji______________________________
Ženske in otr« rje nog« v ci vr*r ne l£c
na ti razprodaji_______ ___________________
Ženske in otr čje robtce vredne 5c na ti razp>odr ji_________________
1.98 $5-50 1.98 98c $1.69 89C
$1.8» $1 5"
69c
8c
2 c
NE PUSTI SE VARATI! Na St. Clair Ave. so še druge razprodaje, pazite da ne zaidete, ker samo mi razprodajemo L, STERN & CO-bankerotno zalogo ženskih in dekličjih sukenj, mi smo tukaj stal'1' Kar kupite pri ti razprodaji, in hočete pozneje zameniti, smo ved"0 pripravljeni Vam postreči. Mi smo blizu vogla St. Clair in 55th Sti St. Clair kara ravno pred našo trgovino ustavlja. Glejte za velike napise na veliki trgovini.
F. J. TURK & CO., 5707-9 st. ciair Av. Cleveland, Ohio.
_
I- n« i , -.- .	rig,	- J,,'
■
jm
Avstrijci gredo zmagovito
naprej vsepovsod v Galiciji.
Rusi po hudih bojih izgnani iz zapadne Galicije in prisiljeni k umikanju od Karpatov. Nemci raztrobili vest o velikanskiz magi na Poljskem, a bili pozneje razočarani ter morajo zmago šele pridobiti.
Na zapadnem bojišču se Nemci hrabro upirajo prodiranju zaveznikov.
Dunaj, 17. dec. — Danes izdano u-radno naznanilo pravi, da se Rusi umikajo ob celi fronti v Galiciji in na Poljskem. Naznanilo se glasi:
"Po zadnji novici ni več dvomiti, da Je bila odpornost ruske glavne bojne noči pretresena. Po porazu južnega krila v bitki pri Limanovu, ki je trajala več dni, so naše združene čete pridobile zmago tudi blizu Lodza.
'Rusi so zdaj popolnoma poraženi °b reki Bzuri.
Ogrožen po našem prodiranju čez Karpate od juga, se je sovražnik začel splošno umikati, ob trdovratnem bojevanju v okrajih pred Karpati.
Naše čete napadajo ob liniji Grod-n°-Zakliczyn. Ob drugih delih fron-te se je pričelo zasledovanje."
V Berlinu se veselijo zmage.
Berlin, 17. dec. — Berlinske meščane je danes navdušilo naznanilo o veliki avstrijsko-nemški zmagi nad Rusi na Poljskem. Tozadevno uradno naznanilo je bilo izdano rano popoldne "^se glasi:
Ruska ofenziva proti Šleziji in Pokanju se je popolnoma izjalovila. Na ^sem Poljskem je bil sovražnik prisi-Jen k umiku po srditih in trdovratnih tkah na fronti in je zasledovan povsod.
Med bojevanjem na severnem Polj-em včeraj in prejšnji dan je hrabrost zaPadnopruskih in hesenskih polkov pf'dobila zmago. Učinka te zmage še ni m°goče preceniti."
Ves Berlin v zastavah.
. ^ Polu ure so izšle posebne izdaje popisov in celo mesto je zamrgolelo. ^eriški posetniki, ki so se pred ne-
dnevi čudili nad tem, da je mestno Zlv'jenje kakor navadno, so komaj Razpoznavali ceste. Vsepovsod so vi-. e zastave najrazličnejših velikosti; največ je bilo nemških črno-belo-rde-Cl1' in avstrijskih črno-žoltih. ^ V državno zbornico, kjer se je vršilo zborovanje Rdečega križa, je prišla naravnost iz cesarske palače vesela
vest, da je bila pridobljena največja zmaga vojne. Šole ostanejo jutri zaprte, tako da bodo otroci lahko obhajali zmago.
Prvi namig o kakovosti in obsegu ruskega poraza je dospel snoči in se raznašal v uradnih krogih. Javnost pa je izvedela veselo vest šele danes. Včeraj je bilo samo znano, da se Rusi nahajajo v nevarnem položaju. Šele danes je javnost doznala, da je bilo na tisoče Rusov ujetih.
Časopisje o zmagi. "Lokal Anzeiger", pojasnjujoč novico o nemški zmagi na Poljskem, bo jutri zjutraj objavil:
"Nikdar, odkar je stara zemlja imela zgodovino, se ni bojevala tako velikanska bitka. Redkoma v stoletjih je bil kak dogodek tako odločilne važnosti. Bitka na Poljskem bo prišteta v zgodovini med zmage prve vrste. O-menjana bo v istem dušku z bitko pri Salamisu in Lipskem.
"Zahvaliti imamo Von Hindenburga in obupni pogum njegovih čet, ki so se bojevale pod slavnima zastavama Nem čije in Avstrije."
Smatra vzhodno borbo za odločeno. "Tageblatt" poreče jutri: "Ta zmaga, s porazom Rusov, ie posebno značilna, ker so Rusi vrgli vso svojo bojno moč na tehtnico v svrho ,da pridobe zmago. Iz najod-ležnejših delov Sibirije in Kavkaza so bile dovedene zadnje pomočne čete. Politično bo imela zmaga dalekosežno važnost, posebno z balkanskimi državami. Če se je ena ali druga teh držav zanašala na rusko podporo, bo sedaj pripoznala svoje prazno upanje.
"S to zmago na zapadnopoljskem bojišču je vojskovanje na vzhodnem vojnem torišču večjidel odločeno."
Umeknitev nemške kolone, ki je prodirala skozi MEawo na severnem Poljskem, kaže, da so Rusi o pravem času spoznali grožnjo svojemu desnemu krilu. Stare postojanke, zopet zasedene po Nemcih, so močno utrjene in se po mnenju vojaških kritikov lah-
ko obdržijo dolgo časa pod rednimi pogoji, celo proti mnogo močnejši sili.
Avstrijci zmagali na jugu.
Nadaljnjih uspehov proti Rusom so pridobili Avstrijci v zapadni Galiciji. Tukaj so bili Rusi napadeni obenem od dveh strani; na svoji desni po ofenzivi vzhodno od Krakova in na svoji levi fronti po četah, prodirajočih od juga.
Poročilo, da Avstrijci zasledujejo umikajočo se rusko armado od juga, kaže, po mnenju vojaških opazovav-cev, da se Rusi umikajo severno k svojim četam na zapadnem Poljskem. Ali se bodo umeknili do ruske glavne armade severno od Piotrkowa, je odvisno od dogodkov prihodnjih par dni.
Šolska ladja se pogreznila.
London, 17. dec. — Brzojavka iz Rima na Central News se glasi:
"V Trstu naznanjajo, da je bila avstrijska šolska ladja 'Beethoven' po neki mini pogreznjena. Vsi mornarji in kadeti so utonili."
Pomorske ročne knjige ne omenjajo nobene avstrijske šolske ladje gori navedenega imena.
Srbi zavzeli opuščeno ozemlje.
Pariz, 18. aec. — V brzojavki iz Niša, Srbija, pravi poročevavec Havaso-ve agenture, da so se srbska oblastva zopet namestila v soseščini Podrinja, kjer so se jim avstrijske čete vdale.
Ložnico, kjer ni bilo bojevanja zad-« nje dni, so Avstrijci požgali.
Zanika srbsko zmago.
New York, 18. dec. — Avstro-ogrski generalni konzul tukaj je danes objavil sledeče naznanilo:
"Glede novic, objavljenih v ameriških časopisih dne 11. in 12. dec. o velikih srbskih zmagah in uporih četverih avstro-ogrskih polkov, je avstro-ogrsko poslaništvo v Washingtonu dne 12. dec. po brezžičnem brzojavu naprosilo avstro-ogrsko ministrstvo zunanjih stvari za tozadevno naznanilo in pravkar prejelo sledečo brezžično brzojavko iz Dunaja: -
" 'Novice o velikih srbskih zmagah neosnovane. Resnica je, da je bilo vsled napada po močnejših četah naše desno krilo umaknjeno in je zasedlo nove postojanke. Srbski navedki o naših izgubah ogromno pretirani. Novica o uporu popolnoma kriva."
Avstrija poroča rusko umikanje.
Dunaj, 18. dec. — Sledeče avstrijsko uradno naznanilo je bilo objavljeno danes:
"Poražene ruske glavne čete so za-
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in
SREČNO NOVO LETO želimo vsem cenj. naročnikom, sotrud-nikom in prijateljem, v nadi, da nam ostanejo naklonjeni tudi v prihodnje.
Amerikanski Slovenec.
Kranjski 17. pešpolk
imenovan "železni" polk.
2S0 milj od Krosna v Galiciji do ustja reke Bzure na Poljskem, kjer se izteka v Vistulo.
"Sovražnik je bil včeraj pregnan iz svojih postojank severno od Karpatov med Krosnom in Zakliczynom. Ob dolenji reki Dunajec smo mi in naš zaveznik v bitki s sovražnikovo zadnjo stražo.
"Na južnem Poljskem smo dosedaj prodirali brez važnih bojev. Z naskokom smo vzeli Piotrkow predvčerajšnjim in Przedborz včeraj.
"Junaška posadka v Przemyslu nadaljuje boje pred trdnjavo z uspehom. Položaj v Karpatih se bistveno še ni izpremenil."
Nemci upajo na popolno zmago.
Berlin, 18. dec. — Službeni tiskovni urad nemškega vojnega ministrstva je danes objavil sledeče naznanilo:
"Dasi je v poročilu glavnega stana malo podrobnosti, vendar tu splošno mislijo, da je bil ruski poraz popoln. Da bo maršal von Hindenburg izkoristil zmago do polne mere, je za trdno pričakovati.
"Iz d.osedanjih natančnejših poročil lahko sklepamo, da je zmaga osvobodila Nemčijo za dolgo dobo vsake možne nevarnosti sovražnega navala od vzhoda.
"Avstrijci so, kakor je videti, izvršili svoje delo prav tako temeljito. Dunajsko poročilo kaže, da Rusi še vedno napadajo v Karpatih, a pravi, da se umikajo drugod.
"Politični vpliv zmage bo menda tudi koristen glede gotovih držav, ki u-tegnejo svoje vedenje uravnati po vojnih dogodkih."
Mnenje nemškega veščaka.
Dočim smatra skoro vse časopisje zmago maršala von Hindenburga za popoino raztreskanje Rusov, govori vojaški kritik lista "Vorwaerts" zmer neje.
"Govorjenje o pogubonosnem porazu Rusov je zazdaj brezzmiselno in zapeljivo pretiravanje," pravi ta kritik. "Armada 1,000,000 mož kakor ruska armada, ki je res v zadnjih štirih tednih utrpela težke izgube, ali ki je bila vedno sposobna izpolniti vrzeli z novinci, se ne da streti pod sedanjimi razmerami na fronti več sto milj."
General Veličko, ruski častnik port-arturske slave, je bil usmrčen blizu Lodza.
Avstrijci pridobili veliko zmago.
Dunaj, 19. dec. — Zapadna Galicija je očiščena Rusov, kakor pravi tukaj nocoj izdano uradno naznanilo. V bitki pri Limanowi je avstro-ogrska armada baje popolnoma porazila Ruse in jih ujela 26,000 ter zaplenila veliko množino vojnega materiala, dočim so bile ruske izgube ogromne.
Skupno število ujetih Rusov v Galiciji v zadnjih par dnevih znaša 33,000.
Avstrijsko uradno naznanilo.
Sledeče uradno naznanilo je bilo izdano danes:
"Naše čete, ki so prodirale-čez linijo od Krosna do Zakliczyna so včeraj zopet zadele ob trdovraten odpor. Ljuto bojevanje se vrši tudi ob dolenji reki Dunajec v Galiciji. Ruske zadnje straže, ki so se trdovratno upirale na zapadnem bregu reke, so bile skoro popolnoma poražene.
"Na južnem Poljskem je bil v nadaljnjem bojevanju sovražnik poražen. Naše konjištvo, ki je v četrtek zvečer zavzelo Jendrzejow, je prodrlo do reke Nide. Dalje severno so avstrijsko-nemške čete prebrodile reko Pilico.
"Od Karpatov ni novic, razun o malih spopadih z ugodnim izidom za naše čete. Iz Przemysla so naše čete planile nad sovražnika in ujele več sto Rusov."
Nemci se veselili prezgodaj.
Petrograd, 19. dec. — Nemške trditve o zmagi nad ruskimi četami se nocoj uradno zanikajo, dočim zmagodo-bitje ruskih čet, ki so se postavile v bran prodiranju Nemcev na severnem
Avstro-ogrski vojni minister ga pohvalil, rekoč: "Polk, ki mu ga ni para."
"SAMO - PREKORAJŽEN JE..."
Pismo vojaškega kurata 17. pešpolka dr. Fr. Kulovca.
Ljubljanski "Slovenec" z dne 21. nov. prinaša sledeče:
Vojaški kurat 17. pešpolka dr. Fr. Kulovec, profesor v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano je pisal dne 8. novembra 1914 prijatelju sledeče: "Dragj! Zunaj prši v drobnih kapljicah dež, vmes naletava sneg, jaz pa zopet sedim pri gorki peči, kakor Vi tam doli za devetimi gorami. Po deseturnem maršu smo prehodili 34 km, ob pol 4. uri smo se nastanili v raztrgani poljski vasi. Pa vsi smo veseli, da smo le na gorkem in da se moremo zopet pošteno naspati in o-prati. Imenujejo nas železno divizijo in v diviziji naš polk železni polk, ki nikdar ne odneha... Storili smo, to lahko trdim, z mirnim srcem, več kakor se more zahtevati od človeških moči. V teh ljudeh je moč, ki se zdi neizčrpljiva in neusahljiva... Stali smo 23 dni v boju, na kraju, ki je bil gotovo na celi črti najbolj izpostavljen in najbolj kočljiv. Noč in dan so padale granate, šrapneli, krogle, na več kilometrov okrog ,goste kot dež. V malem gozdiču je ležal 3. bataljon. Tukaj ni drevesa, v katerem ni bi bilo do 20 krogel; so drevesa, v katerih so našteli 150 krogel. Vsa tla so pokrita z vejami in vrhovi; nalomili so jih ruski šrapneli in granate. Ni kvadratnega metra, ki ne bi bil preoran od teh strahovitih oračev. Stal sem 100 metrov daleč stran pri polkovniku in poslušal to peklensko muziko. Sto strelov vsako minuto, grozovit pdmev daleč na okrog. Od druge strani prihaja odmev sto drugih strelov. Takoj nato se oglasi v bližini kakor grom, strel je zadel in eksplodiral. Pod silo granate mora odnehati vse, kar je v bližini. Že slišim, kako padajo vrhovi, vidim ,kako se vzdiguje zemlja visoko v zrak — zdi se, kakor bi razsajal največji orkan v gozdiču. Človek bi mislil, da ne more nihče, ki ima samo nor-
malne živce, vstrajati le en dan na tem kraju, 3. bataljon je vstrajal tri tedne. Med tem časom je moral še parkrat na dan iz svojih zakopov in naravnost napasti zakopanega sovražnika. Cele vrste so ležale mrtve ob robu gozda, mrliški smrad je okuževal ozračje daleč naokrog. Rusi niso pustili pokopati mrličev. Ko pa je prišlo zopet povelje "Naprej!" so vsi šli naprej; nobenega ni bilo treba siliti... Polkovnik mi je venomer ponavljal: "Zlata vredni ljudje." Za te nadčloveške napore zahtevajo samo pošten kos komisa. To pa mora biti. 23. dan nas je noč vzela. Celo noč do pol 3. ure zjutraj smo marširali. Mislili smo, da bomo vsi obležali na močvirni njivi; a ko smo zjutraj odhajali, smo bili zopet vsi skupaj... Sedaj maršira-mo v velikih marših naprej... Polno onemoglih leži na cesti, utrudila jih je dolga hoja. Od nas podleže le kak rekrut, ki še ni navajen na dolge iz-prehode. Med potjo prepevajo naši fantje kranjske pesmi in godejo na or-geljce. Naš kor je dosedaj še vedno izvršil nalogo, ki mu je bila poverjena. Tudi sedaj smo zavzeli pozicije in smo jih držali, dasi smo imeli nasproti sebi večkratno premoč...
Te dni smo defilirali mimo poveljnikov in mimo vojnega ministra. Polkovnik je ves vesel pravil pri večerji, kako ugodno so se ti odličnjaki izrazili o naših ljudeh. "Polk, ki mu ga ni para," "samo eno napako ima: pre-korajžen je..."
Naš "Hilfsplatz" je stal ves čas v najhujšem ognju. Bili so dnevi, ko je bilo pri nas več ljudi ranjenih, kakor v bojni vrsti. Jaz sem imel posebno srečo, parkrat sem le za las ušel gotovi smrti... Med ranjenci na naši pomožni postojanki je bil tudi polkov-ni zdravnik, tudi par ranjencev je bilo še enkrat ranjenih. Stene nas niso prav nič varovale ,kajti vse hiše so bile tukaj iz ilovice... Slučajev kolere pri našem polku ni bilo mnogo... Stregla je bolnikom plemenita Poljakinja, ki se je prostovoljno prijavila pri nas in ostala do našega odhoda med nami. Bila je res plemenita tudi po mišljenju. Nikdar ne bom pozabil, s kako požrtvovalnostjo in pravo krščansko ljubeznijo je stregla tem revežem. Dobila bo visoko odlikovanje..."
ra proti Varšavi čez široko fronto med rožju vsi za službo sposobni Francozi rekama Vistulo in Pilico, in ki je v v starosti od 18 do 52 let."
"oto» by American Pre»» A»»oolauo*
' I DELEŽNI NA EVROPS KI VOJNI.
k ^a slik- Vi>'c »lavne o*fbno*ti. z:> p e.ene v evropsko vojno: zgoraj sta videti (cd leve na desno) ruski car Ni->n angleški krnlj George, ob src' njih straneh nemški cesar Viljem in avstrijski cesar Franc Jožef, in spodaj r>ski prestolonasledn k \lrksander
petek zasedla Lowicz, dospela v soboto do novih ruskih postojank ob reki Bzuri in južno od Rawe, in začela se je nova bitka.
Rusi so se umeknili čez reki Bzuro in so razdejali mostove za seboj, in dva nemška oddelka, ki sta sledila čez deloma požgan most, sta bila napadena in baje uničena, a petdeset preži-velcev je bilo ujetih.
To je samo začetek velike bitke za Varšavo, od katerega mesta so Nemci zdaj samo 25 milj.
Močno ojačena ruska armada se bode gotovo trdovratno upirala, zašči-čena po reki Vistuli, čez katero Nemci j niso mogli priti.
Nemške izgube 1,200,000.
Berlin, 19. dec. — Nemške izgube ob reki Yser znašajo dosedaj 30,000 mož na mrtvih, ranjenih in pogrešanih.
Geneva, 19. dec. — Švicarski in nemški časopisi danes objavljajo statistiko, kažočo, da nemške izgube dosedaj presegajo 1,000,000 mož. Objavljene številke kažejo, da je izguba na mrtvih, ranjenih in ujetih 1,200,000 mož.
Nemci se upirajo zaveznikom.
r
Bojevanje v Karpatih.
Dunaj, 20. dec. naznanilo je bilo izdano danes:
"V Karpatih so bile sovražnikove čete, ki so prodrle v okraj Latorcza, včeraj odbite. Severozapadno od prelaza Lupkow se razvija velika bitka. Naš napad ob fronti med Krosnom in Zakliczynom je bil povsod uspešen. V dolini Biale so naše čete prodrle do Tušowa, južno od Tarnowa. Bitka ob dolenjem Dunajcu se nadaljuje.
"Rusi so se pred kratkim pojavili z močnimi oddelki v Galiciji. Na juž-a Poljskem so dospeli do reke Nide."
London, 20. dec. — Zavezniški ofenzivi na zapadu se Nemci trdovratno stavijo v bran. V svojih okopih, ob-danih z žičnimi zamoti, se upirajo prodiranju zaveznikov, tako da je vsa-
Slede'e uradno	Pr'dobIjene zemlje za napadni-
ke draga stvar.
V Flandriji je bilo zavzetje nekaj zemlje za drago ceno-, vkljub dejstvu, da ob brežini podpirajo zaveznike vojne ladje, ki neprestano obstreljujejo nemške postojanke. Dalje so prodrli zavezniki od belgijske meje južno do reke Oise.
Z zapadnega bojišča.
Železniški magnatje veseli.
Chicago, 111., 16. dec. — Železniški uradniki po vsej deželi so veseli, da bi kar zavriskali.
Poluradna poročila, izhajajoča iz Washingtona, da je meddržavna trgovinska komisija formalno glasovala za 5odstotno tovorno ali vozno povišbo
London, 17. dec. — Bojevanje na
Poljskem, baje hitro narašča po važ- \ daljavo v Belgiji je zamenjano s spo-
nosti.	padi od blj2U Zavezniki napadajo zdaj 1 (freight increase) železnicam, ki obra
Nemci so baje v polnem umiku ob , .	.	'	~ J
, ,	,....,.,	, . z bajonetom in so na ta način prepo-
\ zliodnopruski meji iz Ciechanowa, ki
je d\ajsel milj jugovzhodno od Mla- dlh Nemce 12 mn0Blh Postojank, ki so we, ob glavni železnici v Varšavo, ob bile dosedaj videti nepremagljive. Da liniji, po kateri so Nemci poskušali je to bojevanje "na nož" srdito, je raz-prodirati. Zadnje straže se obupno vidno iz števila ranjencev, ki je na bojujejo, ker Rusi hudo pritiskajo na obeh straneh veliko, tako da se bolniš-umikajočo se armado. Rusi dobivajo nice spet polnijo. . .v,oje mnogo ujetnikov, ker o-1 London, 17. dec. — Egipet je pro-pešani in silnemu mrazu izpostavljeni glašen za britansko zaš itno ozemlje, ci zaostajajo in se radovoljno Uradno je bila zaposedba naznanjena
takole:
"Njegovega britanskega veličanstva
vdajajo,
liusi se rogajo nemški "zmagi".
■ •,,•, 'prvi državni tajnik za zunanje stvari bamo smejejo se v uradnih krogin	,
...	..	,,	naznanja, da se z ozirom na vojno
ncm.skim naznanilom o veliki zmagi.
stanje, povzročeno po Turčiji, postavlja Egipet pod zaščito njegovega veli-
Poudarjajo tudi, da berlinska naznani
la ne navajajo nobenih podrobnosti oj?"^ jn bo y ;hodnje ,tvoril bri_ namišljenem zmagoslavnem bojišču. tansko zaš.;tno ozem)je Tur§ka nad_
' »Namen takih veselili naznanil je preoJviden, da bi mogia vplivati na
evropsko mnenje," je rečeno. "Nemci b; to mnenje radi izobrazili sebi v prid, a se jim ne posreči. Mislijo, da smejo igrati zmagovavce, dočun so bili pognani iz Ciechanowa in so jim Rusi za petami. Iz dejstva, da je nemški štab sam to priznal, si nevtralne dežele lahko predočijo resnico."
Nova bitka.
London, 20. dec. — Na Ruskem Poljskem je nemška armada, ki prodi-
vlada v Egiptu je s tem končana."
Berlin, 17. dec. — Zadnja naznanila armadnega vrhovnega vodstva kažejo na možnost, da se vojna podjetja na zapadnem bojišču spet pri.no v veliki meri.
Berlin, 17. dec. (Brezžično v Say-vi||e.) — ( asopisju je h lo danes dano na raz; ol- g nje sledeče uradno naznanilo:
"i oro a z '•'.otterdama kažejo, da bo francoski ojni minister v parlamentu predlagal, naj se skličejo k o-
tujejo na uradno razvrščenem ozemlju — vštevši ozemlje omejeno po reki Mississippi na zapadu in reki Ohio na jugu — že učinkujejo. Železniški predsedniki so optimistični in vidijo konec "lačnih" let. Železnice bodo spet kupovale jeklene tračnice, lokomotive, vagonske opreme itd. In ves business se spet zboljša.
Washington, D. C., 18. dec. — Meddržavna trgovinska komisija je danes deloma dovolila 5odstotno povišbo tovornih ali voznih obrokov (freight rates) na železnicah vzhodno od reke Mississippi in severno od rek Ohio in Potomac, kar po mnenju predsednika Wilsona in veletržcev kmalu povrne deželi prosperiteto ali uspevanje obrti in trgovine.
Priporočilo.
Slavnemu občinstvu v Cleveland« toplo priporočamo našega dolgoletnega zastopnika gosp.
JOS. RUSS, ki stanuje na 1306 E. 55th St., in je pooblaščen pobirati naročila za list, 0; glase, tiskovine in drugo.
Uprava "A. S."
!
4.
AMERTKANSKI SLOVENEC, 22. DFCEMBRA 19H.

Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891
Prvi, največji in edini slovenski katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki Torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba
Inkorp. 1. 1899. t lastnem domu 1006 N. Chicago St Joliet, Illinois.
Predsednik..........Anton Nemanich
Tajnik..!............William Grahek
Blagajnik...............John Grahek
fJ«dnik...........Rev. John Kranjec
Telefoni; Chicago in N. W 100.
Naročnina:
Za Združene države na leto.....$2.00
Za Združene države za pol let..$1.00
Za Evropo na leto..............$3,00
Za Evropo za pol leta..........$1.50
Za Evropo za četrt leta.........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREI.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet. Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, HI., under the act of March 3rd, 1879.
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
kleta" svoj prvi sijajni ples in sicer v najokusneje okrašeni dvorani K. S. K. J. Ta plesna prireditev se bo odlikovala po svoji eleganci, kakor čujemo.
—	Gdčna. Josie Marentič iz bližnjega Rockdala je sprejela neko službo v Jolietu, ki jo nastopi po Novem letu.
—	Ponarejen denar. Po vzhodnem delu mesta, posebno na Collins streetu so neznanci spravili v obtek ali med ljudi vsepolno ponarejenih poldolar-jev. Da se zasledijo ponarejavci in njihovi sokrivci, so poklicani zavezni detektivi, da vodijo preiskavo.
—	Snega je spet zapadlo toliko, da ga bo menda dovolj za Božič. Mraz je nekoliko pojenjal, tako da smo se oddahnili od premrzlega objema starke zime.
—	Vsem rojakom priporočamo tvrd-ke, ki imajo svoje oglase v Am. SI.
—	Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Balovšek A., Bezelca M., Ivanič Leon.
Published Tuesdays and Fridays bv the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111
Advertising rates sent on application
Iz slovenskih naseltiiu

Joliet, 111., 19. dec. — Prihodnji četrtek bodo zopet zapeli božični zvonovi v tihi sveti noči prelepo melodijo: Mir ljudem na zemlji! In pohiteli bomo k polnočnici, ki se bo služila v naši cerkvi sv. Jožefa že v tretjič kar najslovesneje, tako da bo praznično veselje napolnilo naša srca. Ampak ne popolno veselje, kajti spremljala nas bo tiha žalost ob spominu na našo rojstno domovino, ki je letos prav posebno "vdova tožna, zapuščena in mati toliko sirot, s krvjo, solzami napoje-na, ki bol pozna le, nič dobrot". Namesto božičnih zvonov bodo letos na sveti večer po Evropi žvenketale sablje in pokali topovi, in namesto skrivnostnega božičnega zamaknjenja bodo solze obupa in bede močile lica stotisoče-rih sirot in vdov. Krvav Božič bodo imeli letos v Evropi... O da bi skoro napočil čas, ko tudi Evropa spet zako-prni po obličju Kralja miru!
^ — Popravek. Marijina Dekliška Družba je v teku zadnjih desetih let darovala naši cerkvi sv. Jožefa $1,5(M) (reci: poldrugi tisoč dolarjev), in ne samo $500, kakor je bilo pomotoma natiskano med jolietskimi novicami v ■zadnji izdaji A. S. Torej zasluži M. D. D. tem večjo čast!
—	Smrtna kosa. V bolnišnici, sv. Jožefa je ondan umrla ga. Terezija Rifel, doma iz Bele cerkve na Dolenjskem. V Ameriki je bila pokojnica 12 let. Spadala je k angleškemu društvu Royal Neighbours of America. Tukaj zapušča moža, tri sine in dve hčeri, a v stari domovini enega sina in eno hčer, vsi so dorastli. Sorodniki žele tem potom posebej izraziti svojo zahvalo Rev. John Plevniku, ki je obiskaval in tolažil pokojnico v bolnišnici cel mesec skoro vsak dar\ ter imel v srce segajoč nagrobni govbr. Sorodnikom naše sožalje, a pokojnici naj sveti večna luč!
—	Na poti okrevanja. Ga. Mary Kukar, soproga g. Štefana Kukarja, 1210 N. Broadway, ki si je dne 2. nov. zlomila levo roko v nadkomolcu, je bila srečno, operirana in je že skoro popolnoma ozdravljena. — Rojak Josip Bučar, 527 Marble st., je imel že nad deset let neki izrastek na vratu. Dne 7. t. m. je bil v bolnišnici sv. Jožefa opefiran in se počuti prav dobro. Tako nam poroča dr. Ivec.
—	"Slovenska dekleta" bodo imela svoj prihodnji tedenski sestanek šele dne 7. jan. in to zaradi praznikov. Na večer sv. Štefana, to je prihodnjo soboto zvečer pa prirede "Slovenska de-
Chicago, 111., 18. dec. — Slavno u-redništvo Amer. Slovenca! Malo je či-tati iz naše naselbine, zatorej sem se jaz namenil malo opisati položaj Slovencev v Chicagi.
Kakor je vsem znano, delavske razmere so prav slabe vsepovsod, tako tudi v Chicagi, a kedaj se bode spre obrnilo, tega nihče ne ve. Človeku je hudo pri srcu, ko vidi cele trume brezposelnih delavcev. Upati je. da se delavske razmere kmalu zboljšajo.
Kar se pa tiče društvenih razmer, moram toliko reči. da še precej dobro napredujemo, akoravno so slabi časi. Posebno lepo pa napredujeta Slov. Mlad. Sam. Podp. Dr. "Danica" in Slov. Del. "Sokol Chicago".
Dr. "Danica" je priredilo dne 26. nov. krasno igro "Naša kri", katere se je udeležilo približno 400 ljudi in na kateri so Slovenci pokazali, da se v resnici zanimajo za lepe slovenske igre.
A še vse lepšo in bolj zanimivo igro bode uprizoril Slov. Del. "Sokol Chicago" v nedeljo dne 27. decembra 1914. Uprizoril bode krasno slovensko igro "Revček Andrejček" v 5. dejanjih.
Upamo, da se te igre slovensko občinstvo kar v največjem številu mogoče udeleži, ter se nadejamo in upa mo, da bode vsacega zadovoljila. Igra sc- prične točno ob 2. uri popoldne.
H koncu dopisa pa pozdravljam vse Slovence po širni Ameriki in želim vsem vesele praznike in srečno novo leto.
John Gradishar, 1912 W. 22nd St.
sramno in zahrbtno napadeno od ne-Vega dopisovalca v št. 2. tega lista, namreč A. S. Dotični zahrbtne? pravi v svojem dopisu, da se je smrtno zameril društvu "Lira" s svojo kritiko v st. 1(0. A. S. V obeh dopisih se je podpisal z "Eden izmed sto". Jaz pa • ravim, da je "eden izmed tisoiev", <akaj jaz ne verujem, da bi se dobil še kakšen dopisovalec tu v Clevelandu, ki bi to društvo tako napadel, kakor Ti, ki praviš, da si "eden izmed sto". Jaz rečem, da Ti. ki si kritiziral tiste igre in pisal tiste dopise, si jako ne-
že enkrat reče: do tu in ne več dalje. ' Gospod župnik je pa preveč obložen z lelom in nima ča.-a za take stvari. Toda, on ima rad lepo petje, in pri-akuje se od društva I.ira in od vseli £a rano v, da reče: do tu in ne več dalje zoper društvo I.ira! "Kakor so nekdanji sprijeni templarji škodovali vsemu katoliškemu svetu, tako lahko eno majhno društvo škoduje fari." In ravno Ti si tisti sprijeni templar, ki ruješ proti fari ~ takimi ničvrednimi dopisi. Društveniki Lire pa. ki žrtvujejo vsaki teden 3. večer in pojejo vsako nedeljo
zmožen za take stvari in nesramen na- | dvakrat ali še večkrat v cerkvi, na čast
padalec, ali si pa eden izmed tistih, ki jim je društvo "Lira" trn v peti. Pa >aj se takoj vidi, da se sramuješ nepoštenega dela, ker se ne upaš podpisati -vojega imena pod dopis. Jaz Te po
Bogu in v dobrobit fari, pa mislim da niso tako škodljivi fari, in to ni tako grozeča rana, katero je po Tvojem mnenju tako potrebno izrezati. Vam, bratje in >estre društva Lira, pa kli-
zivljam, da poveš, kdo si. potem bo- čem: Le tako naprej! Imamo dosti
Cleveland, O., 15. dec. — Gospod u-rednik! Čas je, da se tudi malo oglasim iz te največje slovenske naselbine dasi večkrat čitamo od tukajšnje naselbine prav podučljive in zanimive dopise. Ker je to moj prvi dopis, zato hočem le- nekoliko pisati.
V verskem oziru so tu rojaki najbolje preskrbljeni. V fari sv. Vida pa-stirujeta veleč. g. J. B. Ponikvar in veleč. g. J. J. Oman, tako ima vsaki Slovenec lepo priložnost izpolnovati svojo dolžnost in biti ob nedeljah navzoč pri sv. maši. Službe božje so ob nedeljah ob 6., 8., 9. in 10. uri. Ob 9. uri je sv. maša za šolarje, katerih je toliko, da vso cerkev napolnijo, iz česar se pa vidi, da slovenski rod tu zavedno in narodno živi. Starši se zavedajo svoje dolžnosti, ter prepričani naj bodo, da otroci, ki so vzgojeni v katoliški šoli, bodo hvaležni svojim starišem, če —j se bodo ravnali po krasnih naukih, ki so jih prejeli v šoli; če pa nauke učiteljev oz. čč. ss. zavržejo, potem je izgubljena poštenost Zato je res neobhodno potrebno, da stariši pazijo na otroke že v zgodnji mladosti, da so otroci varni pred slabo druščino; najslabša družba pa je dandanes slabo časopisje.
Na dramatičnem polju so tukajšnji Slovenci gotovo na prvi stopinji. Sko-rej vsako drugo nedeljo je kaka igra v šoli sv. Vida, kjer se dobi obilo poštene zabave in s tem se pa tudi podpira plemenita stvar t. j. šolo sv. Vida, ki je v resnici "narodni dom". Čast Cle-velandčanom!
Fara ima cerkveno pevsko društvo "Lira", ki ima zelo ubrane glasove. To dr. obstoji večinoma iz fantov in deklet, zato ima tudi to dr. krasno pevsko moč, s katero počaste vsemogočnega Boga pri službah božjih v cerkvi sv. Vida.
Mladeniči imajo dr. "Orel", dekleta Marijino Družbo, žene pa imajo altar-no dr. Delo teh vrlih Slovenk ve ceniti človek, ko le vidi krasno okinčane altarje.
Lepo število mož in žen je zavarovanih pri dr. sv. Vida, ki je prikloplje-no h K. S. K. J. in je v resnici na trdni katoliški podlagi in je največje po številu članov.
Tako so Slovenci v narodnih zadevah, t. j. za šolo in cerkev v resnici napredni. Čast jim!
Rojaki se pritožujejo, da je katoliškega časopisja premalo. Torej želimo prav iskreno, da bi se uresničilo, kar smo čitali v tem listu od veleč. g. J. J .Omana, in to je, da bi A. S. postal dnevnik, "Ave Maria" tednik. Delajmo vsi za to!
Mihael Železnikar.
Cleveland, O., 14. dec. — Cenjeno uredništvo Amer. Slovenca! Prosim Vas, da priobčite ta moj dopis v Vašem listu, in Vam najprvo obljubujem, da prevzamem vso odgovornost za dopis nase. Jaz sem namreč član društva "Lira", katero je bilo jako ne-
demo pa spoznali, kdo je eks-katoli-oan in veternjak. Ti ali mi. Ti praviš, da "smo nesli svoje umazano perilo prat v Clevelandsko Ameriko"; obžaluješ, da "se je nekdo tako globoko ponižal, do takega časopisa." V tem Ti pa povem, da pri nas vsak sam pise svoj dopis in se ne posvetuje z drugimi, kako ga bo napisal in kam ga bo dal priobčiti. Zato pa ni pravilno, da napadaš vse društvo: vsak je sam svojega dopisa vreden. Kar se pa tiče podpisa in zakotnega pisača, kakor ga Ti imenuješ, ti pa svetujem, da pomisliš sam svoje dopise, in kdo je pod-lejši zakotni pisač. Ti ali on, ki je zapisal vsaj začetne črke svojega imena? "In kmalu Vam bomo šli za pogrebom." Kajne, to bi bilo nekaj za tebe in za tvoje pristaše, toda povem Ti, da tega najbrže ne bodeš učakal. "Darovalci pa, ki ste kaj darovali, pozor!" O Ti uboga para, kaj Ti še pride na miselj Naši darovalci nas poznajo bolje nego Tebe, ki se ne upaš podpisati pod svoje spletkarije. In ti ljudje dobro vedo, da smo mi pošteni, zavedni katoličani. Ti pišeš: "Društvo Lira se je bilo osnovano proti župnikovi volji." Toda župnik ni bil toliko proti ustanovitvi kakor Ti. ki Ti kar ne more iz glave. Gospod župnik je med drugimi tudi dal 25 dolarjev za društvo Lira kot ustanovni član. In prašam Te, kdaj je društvo Lira nagajalo odredbam župnijskega urada2 Društvo Lira bo obstalo toliko časa. dokler smo člani za to, ne pa dokler nam župnik pusti organista, kakor pišeš Ti; jaz Ti povem, da je tako, čeravno Ti misliš drugače. Kar se pa tiče naših knjig in drugih potrebščin, katere smo si nabavili za denar naših članov. Ti pa rečem, da kar je Tvojega zraven, kar pošlji račun na moj naslov in jaz Ti ga bom izplačal, čeravno sem reven. Naši darovalci, to so naši člani, bodo pa že sami skrbeli, da kdo kaj ne odnese, kadar pride do tistega pogreba, o katerem Ti prerokuješ. Ti prašaš, če hočemo Lirani in vse ljudstvo kaj več izvedeti, naj le pridemo na dan. O seveda, vse ljudstvo je obrnilo pozornost na tvoj dopis, ki je u-motvor tako izvanrednega pisača -— 'eden izmed tisočev". Lirani se pa smejejo ter pravijo, da je ta napad premalenkosten, da bi se mu odgovorilo. ker vsak, ki ga je bral tu v Clevelandu, ve, cla je to le kup laži. Pišeš tudi: "Skrajni čas pa je, da župnik
podpore od naših prijateljev, od trgovcev in od drugih faranov. Tebi, obrekljivi lažnik, pa kličem: Le še pridi, se Te prav nič ne bojim, čeravno sem majhen, a imam še dosti gradiva. In kadar prideš zopet na dan s svojimi spletkami, ne napadi zopet društva, ampak daj se z menoj. Na vse zadnje pa pozdravim vse farane fare sv. Vida in vse člane(ice) društva Lira. Živela Lira!
Anton Zakrajšek, 6112 E. Glass Av*.
Op. ur. Resnici na ljubo smo priobčili tudi ta dopis .kajti slišati treba oba zvona, da se resnica prav spozna. Sedaj pa bodi te polemike konec! Živimo sicer v bojevitih časih, ampak v dopisih želimo več mirne stvarnosti. Nikarte se vedno prepirati!
Navade narodov.
Naznanjamo z veseljem, da je g. Joseph Triner v Chicagi zopet letos izdal krasen stenski koledar za 1915. Kaže nam navade mnogih narodov in je le obžalovati, da vsled omejenega prostora niso mogli vsi narodi najti prostora na njem, ali upamo, da se v enem prihodnjih koledarjev to popravi. Iztis tega koledarja pošljejo po pošti po prejemu 10c v denarju ali znamkah. Naslovite svoja pisma: Jos. Triner, 1333-1339 S. Ashland ave., Chicago, 111. Koledarji se razpošljejo po 1. dec. 1914. — Adv. 3t, l-wk.
POZOR, PRIJATELJI!
POZOR, ZNANCI!
Božič je pred durmi, zato Vam voščim skup vesele Božične praznike in srečno Novo leto.
S tent Vas opozarjani na mojo zalogo doma delaneca VINA, kateremu sem znižal ceno ;:a praznike:
Belo kalifornijsko je gal.....$1.50
Belo New York je gal......$1.25
Črno New York je gal......$1.00
Črno Michigan je gal.........75c
To je vino katero sem sam doma naredil. Pridite in se prepričajte. Po-skušnja na razpolago v mojej kleti na 113 State St., Joliet, lil. Na svidenje
MATT. STEFANICH.
Društvo sv. Družine
(HOLY FAMILY SOCIETY) Ustanovljeno 29. nov. 1914:::::JOLIET, ILLINOIS
ODltOK:
frodsotlntk...............George Slnnieh. 81.'! N. ChicHgoSt.
1*<k1 preilsednik............Stephen Kukiir. 1210 N. ltroj!<I\j':iy
Tnjtiik.......................Ion i p Klepec, Itn« N. Chlrniin St.
X.it]>isuik»r........Anton Nemunieli. .h-.. 1000 N. CliicHKO SI.
Hlutf"jnik......................lohn Pelrte. 20H IndimiH st.
l>ulio*ni vodju............Rev. John Krnnjetv. KIS N. Snott st.
Reditelj......................Knink Koojiin, IX>7 N. Bluff St.
NADZORNIKI:
Anton Sni J, .lr..........
Nichola* .1. Vnmlobnr. •los. M.Urili............
____1108 N. Broadwuy
......rtlSSimiralt si.
.... ISO* N. Hrnmlwnv
VOŠČILO.
Vsem cenjenim članom(icam) dru-tva sv. Družine; vsem onim možem, ženam, dekletom in mladeničem, ki želijo postati udom tega društva; in em rojakom in rojakinjam, ki so prave volje, želimo vesele božične praznike in srečno Novo leto 1915.
Odbor dr. sv. Družine, Joliet, 111.
Naznanilo.
Vsem udom dr. sv. Družine se naznanja. da se bo vršila prva, redna,
mesečna seja tega društva v nedeljo 27. dec. ob 1. uri pop. v šolski dvorani. Takrat se bo pobirala mesečnima za januar 1915 in vpisalo se bo ude bolj natanko, zato naj pride vsak na sejo, ce mogoče.	Odbor.
Joliet, 111., 19. dec. — Ker sem bil obveščen, da >c rojaki in rojakinje po raznih mestih zanimajo in žele ustanoviti podružnice za naše Društvo sv. Družine, zato želim na tem mestu staviti nekoliko nasvetov v prijazno upoštevanje.
Po mojem mnenju bi bilo koristno za večji napredek Društva, če bi se sprejemale podružnice iz raznih mest in krajev v naši državi Illinois, pa tudi v državi Pennsylvania in drugod, kjer se more dobiti državno dovoljenje.
Podružnice naj se bi vstanavljale z ne manj kot 8 (osmimi) udi obojega spola, kakor pri drugih organizacijah.
Podružnice naj bi vplačale primeren pristop za vsacega uda, kakor je pri drugih organizacijah.
Podružnice naj bi za začetek same
sl IEIE® IMIMimilMf^fii 11
john
N. W. Phone 348
skrbele za svoje bolnike, a kasneje sc pa lahko tako uredi, da bo dajalo Društvo sv. Družine podporo tudi bolnim udom podružnic, katera podružnica bi želela to, katera pa bi želela sama skrbeti za svoje bolne ude in bi imela lastno bolniško blagajno, da se je ne bi sililo v centralizacijo.
Nadalje je moje mnenje, da naj bi Društvo sv. Družine sprejemalo v svojo sredo rojake in rojakinje iz raznih krajev; tudi iz onih držav, kjer se ne more dobili dovoljenja za podružnice, ker se ne sme imeti agentov (podružnice bi bile kot agentje) ki bi tam kolektali prispevke. Vsak tak . posamezen član(ica) naj bi se sprejel posamezno v naše društvo, a ne v katero podružnico, na prošnjo, in bi potem bil tako, kot da je vedno na potnem listu; pa prispevke bi moral' plačevati vedno vsaj za tri mesece vnaprej. To bi bila jako dobra stvar xa Društvo in narod, če je to mogoče u-rediti smislom postav. Tudi kdor se preseli iz enega mesta v drugo, kjer ni podružnice, naj bi bil na potnem listu.
V nadi, da sc bo ta stvar kmalu povoljno razvila, želim vsem vesel Božič in srečno Novo leto, a novemu Društvu sv. Družine pa mnogobrojno članstvo in v prihodnjem letu mnogo podružnic in posameznih udov obojega spola, tako da bo to Društvo imelo ude vsepovsod—od Atlantika do Pacifika, od mehikanskih zalivov do severnih ledenikov — kakor košata lipa, ki raste sredi loga in razširja svoje listje po vsem širokem gozdu in prostranih livadah.
Ud dr. sv. Družine.
STEFANICH I

(§J :.-.Slovenska Gostilna::: fU
i ~-~—-D
fgj vino domače in importirano, rjjj] fino žganje in dišeče smodke. ;p=i
[gj 915 N. Scott St., Joliet, 111. ijg]
PP^j^JUMl^JMlUMjUMIil
in
STORM DOORS AND WINDOWS
(rešetca za okna in vrata) najhitreje in najceneje vam jih priprav
J. W. LOVE
CARPENTER
204 Scott St., poleg italijanske cerkv*
Chicago tel. 1001 JOLIET, ILLINOIS.
J
Pazite na bre« vredne pona- iega redke in glejtt da dobiti pristni RichterjeT Pain-Expeller z znamenje m Anchor Trad« 'I Mark, kot kaže slika. Cena 2i in 50e v vse* lekarnah ali pri naravnost nam piši t« ponj.
& Co. 74-80 Wash ington St. New Yerk.
Geo. Svctlecich
S PRVI SALUN Si Si ONKRAJ MOSTA Si Si^SiSiiiSSiUiifilfiSiS*
Chicago Telephone 386R. 107 RUBY STREET, JOLIET, if* DOBRODOŠLII
Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod
Ustanovile., l. 1895
Anton Nemanich in Sin
1002 N. Chicago Street Kottjušniica na 205-207 Ohio St.. Joliet, 111.
Priporoča slavnemu občinstvu svoj zavod, ki je eden največjih v mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki je najlepša v J«lietn in Mrtvaške vozove in kočije.
Na pozive se posluži vsak čas poa*či ia podnevu.
Kadar rabite kaj v naši str*ki te oglasite ali tclefMajte. Chicag* tel. 2575 |in N. W. 344.
Naši kcčijaii in vsi delavci so Slovene
Božična darila.
Pri nas imamo še vedno vojsko na previsokih cenah pohištva, peči, kar-petov, pregrog in vse vrste blaga, katero dobite pri nas.
VEDNO CENEJE
kot kjerkoli v tem mestu. Pridite in si oglejte, da se prepričate.
Merchandise Clearing House
Cor. Cass and Joliet Sts., Joliet, 111.
:Cni-n«
Spodaj podpisani voščim vsem rojakom in rojakinjam vesele BoZ> praznike.
Zahvaljujem se jim za njih dos« y njo naklonjenost, za kar se tudi s ' nadalje priporočam.
Vsem živim želim vse najbolje® Novo leto 1915, a mrtvim pa vtL irtir. Vaš rojak,
Simon Šetina
SLOVENSKI KAMNOSEK
1011 N. Chicago St.,
Joliet
Hi-
Union Coal & Transfer Co
seja
89 na, 18 1 37 H dele Etn;
90 So. Der Kor
91 kin,
{Box *.vrer Pa.; St.,
92 Pa. Ohi niča riso rija vsal
9; hoh doh Box Me: 9' Sub Bo> del« seja 9: ton, Bo: ,135 Me 9i Pa. noL Ch; ja , 9! Oli Bo; del, ton 9
dal,
Mi, Da U3 1
Ut; O. Jat sid Bo ja
So 16£ 173 te, 1
K. Bai W. W vrt 11 Wi
Al. Ali 150 Seč 1
čet Tija M a ltg
Ver dn< 1
t. Sta K. Alc . 1 Hi.
Jat 10C Ur Šn; 1
h taj
sej
6'.
t>e Pe
iS;
Pr
fr taj
»t,
t>, *>1 Cl
Si
vs
St
fij »>j
M
Ci ha
»
516 CASS STREET, JOLIET, ILL. Piano mul l^urnitwre Moving-
Chicag« tel. 4313.
Northwesters
t«L **

(Nadaljevanje s 6. strani.)
'cgat: Jos. Butala, Box 416. Mesečna seja prvo nedeljo v mesecu.
89.	Društvo sv. Petra in Pavla, Et-na. Pa. Predsednik: Mato Belavich,
Bridge St.; tajnik: John Kulešič, — 2nd More St., Pittsburgh, Pa.; delegat: Nick Erdeljac, 367 Butler St., ttna, Pa. Mesečna seja prvo nedeljo.
90.	Društvo sv. Cirila in Metoda, So. Omaha, Nebr. Predsednik: Mart. Derganc, 457 S. 18 St.; tajnik: Frank K°mpare, 2118 Madison St.; delegat:
91.	Društvo sv. Petra in Pavla, Ran-Pa. Predsednik: Jos. Rudman,
, * 275, Braddock, Pa.; tajnik: Lo-'.vretic Blazina, Box 203, Braddock, delegat: Math. Kozan, 332 — 3rd St'. Rankin, Pa. Mes. seja drugo ned.
92.	Društvo sv. Barbare, Pittsburg, Predsednica: Matilda Sortič, 1179
Uhl° St, N. S. Pittsburgh, Pa.! taj-n,ca: Marija Novogradec, 4820 Har-n?on St, Pittsburgh, Pa.; del.: Ma-r,Ja Kostelec, 4917 Plum Alley. Seja Vsako drugo nedeljo.
93.	Društvo Frderik Baraga, Chis-Minn. Predsednik: Peter Stau-
°ohar, Box 701; tajnik: Jakob Petrich *ox 96; delegat: Math. Knaus, Bx 46. všečna seja drugo nedeljo v mes. 94- Društvo Marije Zdr. Bolnikov,
Subl,
E
del,
et» Wyo. Predsednik: Fr. Solar, °x 94; tajnik: Fr. Kramar, Box 61;
Mesečna
■legat: Fr. Cirej, Box 124.
SeJa vsako drugo nedeljo.
Društvo sv. Alojzija, Brough-
B0n' Pav Predsednik: Miha Rebernik,
j,°.x 18S; tajnik: Ant. Demšar, Box
vT; delegat: Jakob Brule, Box 197. ffie*-*
10°l E vui '	- •• *-----
17j5 p' °"tn St.; tajnik: John Kumse,
te, I7^i3rd St: delegat: Joseph Sve-
in? 28 St. Mesečna seja 1. ned.
1	seja drugo nedeljo v mesecu.
p 6- Društvo sv. Barbare, Kaylor,
nol Predsednik: Nik Zvonarič, Semi-
p, e'	tajnik in delegat: Frank
■	Seminole, Pa. Mesečna se-
drug0 nedelj0 v mesecu.
/• Društvo sv. Barbare 97, Mount Bo V1'- Predsednik: Frank Vukelič, d x 724; tajnik: Anton Muic, Box 723; tQneg": John Plesnik, R. R. 26, Stan-98 n ^esečna seja vsako 1. nedel. dale T, ruštvo sv. Treh Kraljev, Rock-Midi Predsednik: John Lozar, 220 Q|and Ave.; tajnik Josip Snedic, 115
U3 M AVC'; dele®at: A1°iz Mlakar, 10f«dow Ave. Mes. seja prvo ned. Dtah ru®tv° sv. Jurija, Sunnyside, O. b .dsednik: Anton Težak, P. Jakoh°T 3S' Sunnys'de, Utah; tajnik: s'de ut°"čarič' p- O. Box 195,5unny-B0x' 3- tah-> delegat: Ant. Krašovec, ja četrt' nyside. Utah. Mesečna se-
v mesecu. So L .uštvo sv. Cirila in Metoda, 1681 E^'"' Predsednik: Fr. Kranjc "73S ] ' 17«
K10f društvo Novi Dom, Newark, Bari edsednik: Franc Škerbe, 23 \V 4o? St"; tainik= John Intihar, 409 ty" 4 St ' delegat: John Intihar, 409 -48th St. Mes. seja prvo nedeljo v prostorih J. Intihar. '03. Društvo sv. Jožefa, Milwaukee, 's- Predsednik: Anton Škerjanc, 408 T, st Ave-' West All's- Wis.; tajnik: Sekula, 428 — 54th Ave, West jrils' Wis.; delegat: Anton Gazvoda, sex Clint°n St, Milwaukee, Wis. Menu SC^a drug0 nedeljo v mesecu. čet Društvo Marije Čistega Spo-Tiija> Pueblo, Colo. Predsednica: Ma-Ja Radin, 1238 Teller St.; tajnica: C■ Luksetič- 1220 Eler Ave.; de-vtnatlnja: Jožefa Kočevar, 1206 Ber-dnp	Mesečna seja vsakega 15.
! v mesecu.
jj Društvo sv. Ane, New York, j.' Predsednica: Fanny Pirnat, 416 Sta j St'' York: tajnica: Fennie Jj foliar, 1693 Linden St, Brooklyn, lles - del: J°žefa Kerc. 424 E- 9th St.
l()RCna SC^a dr"go nedeljo. JU • Društvo sv. Genovefe, Joliet, Jac, redsednica: Marija Golobič, 211 100, °n St'; tainica: Marija Stanfel, t;irih Chicago St.; delegatinja: Ka-Rogina, 105 Liberty St. Mese-1()^eJa vsako tretjo nedeljo.
Društvo sv. Družine, Aliquippa, tajni] 1 /edsednik: John Jager, Box 137; Sat' j1 Anton Dežman, Box 116; deles' Jo''n Tesnar, Box 238. Mesečna
ysako drugo nedeljo. 0 p' Društvo sv. Jožefa, Barberton, cdsednik: Mihae' Zeleznikar, 152 tajnik: Jakob Caserman, 156 22^'' delegat: Josip Podpečnik, lil n Mesečna seja tretjo nedeljo. Wton UŽtVO sv" Srca Marije, Bar-feeni, ' Predsednica: Jera Pod-1S2 B*' Box 225; tajnica: Neža Krainc, •niš,	delegatinja: Uršula Dor-
PrVQ 0 Bolivar Road. Mesečna seja
ll2D° v mcsecu
H
rteds,7r.užtvo sv- Jožefa, Ely, Minn.
'»iniit Tnik: Jos'P Peshei' B°* i65;
8,t. • Joseph Agnich, Box 266; dele-Sti» č??' Kovach- Box 181. Mesečna J13 nt0. nedeljo. r«dsM rUstV0 sv- Roka' Denver, Colo. pUCe. J°s- Erjavec, 650 Elgin ^Urlts Jn,k: Lou's Andolšek, 5173 l3o St-I delegat: John Bohte, V'4't«Ka A ton St- Mesečna seja
114	J • dne v mesecu.
Ce'ton p Stvo Marije Mil°sti Po,ne. r4šinie ' Predsednica: Marija Sta-r'j» Bm', So- 2nd St.; tajnica: Ma-Ka, ' 768 So- 2nd St.; delegati-'ečna n"a Matiašič, 607 So. 2nd St.
115	n8eja tretjo nedeljo.
J-'ty, v"rustvo sv. Veronike, Kansas k' % pp Predsednica: Julija Spe-Mau^	Ave-; tajnicca: Ma-
> Mai 449 Perry St.; del.: Kata-druJr 4,5 N. 5th St. Mesečna , li8 '> nedeljo.
■ V. pU8'vo sv. Pavla, Little Falls, Mi], tednik: Frank 2ehel, 624
tajnik: Jacob Tcrčen, 12
Seeley St.; delegat: Frank Gregorka, 2 E. Casler St. Mesečna seja 3. ned.
119.	Društvo Marije Pomagaj, Rockdale, 111. Predsednica: Ana Marentič, 120 Moen Ave.; tajnica: Frances Lozar, 220 Midland Ave.; delegatinja: Josipa Majnarič, 301 Moen Ave. Mesečna seja drugo nedeljo.
120.	Društvo sv. Ane, Forest City, Pa. Predsednica: Angela Oražem; tajnica:Marija Spec, Box 611; delegatinja: Pavla Osolin, Box 492. Mesečna seja tretjo nedeljo.
121.	Društvo Marije Pomagaj, Lttle Falls, N. Y. Predsednica: Ana Rožič, 39 Danube St.; tajnica: Roza Lozar, 63 German St.; delegatinja: Terezija Gregorka, 2 E. Casler St. Mesečna seja 2. nedeljo.
122.	Društvo sv. Jožefa, Rocksprings, Wyo. Predsednik: Matt. Ferlic; tajnik: Jos. Gosar, Box 412; delegat: Fr. Plemel. Mesečna seja tretjo nedeljo v mesecu.
123.	Društvo sv. Ane, Bridgeport, O. Predsednica: Ana Legan, Box 154, Lansing Ave.; tajnica: Marija Hoge, R. F. D. 2, Box 11 y2; delegat.: Uršula Kovačič, R. F. D. 2, 39]/2. Mesečna seja tretjo nedeljo.
124.	Društvo sv. Jakoba, Gary, Ind. Predsednik: Fr. Riblon, 2133 Wash. St.; tajnik: Peter Žarkovič, 2207 Madison St.; delegat: Marko Mrzljak, 2207 Madison St.
126.	Društvo sv. Martina, Mineral, Kans. Predsednik: Mart. Dolenc, Box 24, Mineral, Kans.; tajnik Peter Dolenc, Box 163, Mineral, Kans.; delegat: Peter Benda, Box 328, West Mineral, Kans. Mes. seja drugo ned.
127.	Društvo sv. Ane, Waukegan, 111. Predsednica: Mary Turk, 1126 McAl-ister Ave, N. Chicago, 111.; tajnica: Mary Bartelj, 1400 So. Sheridan Road, Waukegan, 111.; delegatinja: Rosie Sve te, 1428 So. Sheridan Rd, Waukegan, 111. Mesečna seja vsako 4. nedeljo.
128.	Društvo sv. Barbare, Etna, Pa. Predsednica: Ana Novak, Sycamore St.; tajnik: Johana Skoff, 13 Ganster St.; delegatinja: Johana Skoff. Mesečne seje vsako zadnjo ned. v mes.
129.	Društvo Marije Pomagaj, So. Omaha, Neb. Predsednica: Marija O-štir, 2521 So. 7th St.; tajnica: Antonija Jakšič, 1514 S. 25th St, Omaha, Neb.; delegatinja: Katarina Schweiger, 385 So. 23rd St.; So. Omaha, Neb. Mesečna seja 2. ned.
130.	Društvo sv. Pavla, DeKalb, 111. Predsednik: Paul Košir, 1409 State St. tajnik: Math. Koshir, 404 So. 8th St.; delegat: Frank Mrlak, Box 302. Mesečna seja prvo nedeljo.
131.	Društvo Marije sv. Rožnega Venca, Aurora, Minn. Predsednik: Math. Kostelec, Box 155; tajnik: John Roblak, Box 14; delegat: Anton Smo-lich, Box 303. Mesečna seja vsako nedeljo po 19.
132.	Društvo sv. Roka, Frontenac, Kans. Predsednik: Anton Katzman; tajnik: Martin Katzman; delegat: Mar tin Katzman.
133.	Društvo Ime Marije, Ironwood, Mich. Predsednica: Mary Hrebenac, 100 Geneva St.; tajnica: Ana Perich, 105 Kennedy St.; delegat.: Mary Mu-kavec, 207 Bundy St. Mesečna seja drugo nedeljo v mesecu.
134.	Društvo sv. Ane, Indianapolis, Ind. Predsednica: Karolina Stanič, 765 Holmes Ave.; taj.: Antonija Kos, 702 Holmes Ave.; delegatinja: Frances Stergar, 768 Warman Ave. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
135.	Društvo sv. Cirila in Metoda, Gilbert, Minn. Predsednik: Leo Ku-kar; tajnik: Fr. Koshir, Box 335; del.: Anton Erčul, Box 214. Mesečna seja četrto nedeljo.
136.	Društvo sv. Družine, Willard, Wis. Predsednik: Jos. Pekol; tajnik: Frank Perovšek; delegat: Ignac Čes-nik. Vsi na P. O. Willard. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
137.	Društvo sv. Antona Pad, Aurora, Minn. Predsednik: Jakob Šerjak, Box 275; tajnik: John Lesar, Box 163; delegat: John Kmet, Box 266. Mesečna seja prvo nedeljo.
139.	Društvo sv. Ane, La Salle, 111. Predsednica: Terezija Besall, 1012 — 5th St.; tajnica: Maila Stušek, 1121 — 3rd St.; delegatinja: Katarina Setina, 1142—5th St. Mes. seja drugo nedeljo.
140.	Društvo sv. Rozalije, Springfield, III. Predsednica: Johana Bučar, 1009 So. 15th St.; tajnica: Ivana Logar, 1904 E. Stuart St.; delegatinja: N. Broadway; tajnik: Valentin Pleše, 911 Scott St.; delegat: Joseph Pleše, 911 Scott St. Seja tretjo nedeljo.
142.	Društvo sv. Jurija, Lansford, Pa. Predsednik: Ign. Slakoper, 6. W. Ridge St.; tajnik: Štefan Slakoper, Coaldale, Pa, Box 247; delegat: John Kupress, 210 Water St. Seja 1. nedeljo.
143.	Društvo sv. Janeza Krst, Joliet, 111. Predsednik: Joseph M. Grill, 1208 N. Broadway; tajnik: Walter Pleše, 911 Scott St.; delegat: Joseph Pleše, 911 Scott St. Seja tretjo nedeljo.
144.	Društvo sv. Cirila in Metoda, Sheboygan, Wis. Predsednik: Wirant Florian, 1119 N. 8th St.; tajnik: Frank Mikolič, 1414 Geele Ave.; delegat: Walentinčič Pavel, 1606 So. 12th St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
145.	Dr. sv. Valetina, Bearer Falls, Pa. Predsednik: Anton Petrečič, 418 —20th St.; tajnik: Fr. Grdesich, 1917 —4th Ave.; delegat: Fr. Brozič, 1527 —2nd Ave. Seja vsako drugo nedeljo.
146.	Društvo sv. Jožefa, Cleveland, Ohio. Predsednik: John Lekan, 3514 E. 80th St.; tajnik: Math Zakrajšek, 3568 E. 81 st St.; delegat: Josip Lekan, 355d E. 80th St. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo.
147.	Društvo Marije Pomagaj, Rankin, Pa. Predsednica: Katarina Bla-£ina, Box 203, Braddock, Pa.; tajnica:
Ivana Holovanič, 230 — 3rd St., Rankin, Pa.; delegatinja: Doroteja Slo-bodnjak, 11 — 4th St., Rankin, Pa. Mesečna seja drugo nedeljo.
148.	Društvo sv. Jožefa, Bridgeport, Conn. Predsednik: Štefan Do-minko, 212 Pine St.; tajnik in delegat: Rev. M. J. Golob, 44 Butler Ave.
149.	Društvo sv. Ahatius, Tooele, Utah. Predsednik: Vide Uričič, Box 447; tajnik: Frank Ambrosh, Box 75; delegat: John Sterle, Box 223. Mesečne seje drugo nedeljo v mesecu. Mary Peskar, 3592 E. 80th St. S. E. Mesečna seja tretjo nedeljo v mes.
150.	Društvo sv. Ane, Cleveland, O. Predsednica: Terezija Lekan, 3514 E. 80th St, S. E.; tajnica: Mary Šu-steršič, 7713 E. Issler St. S. E.; del.:
151.	Društvo sv. Družine, Indianapolis, Ind. Predsednik: Jernej Stanfel, 747 Haugh St.; tajnik: Alojz Rudman, 737 Holmes Ave.; delegat: Frank Župan, 739 Holmes Ave. Mesečne seje vsak torek zvečer po prvi nedelji.
152.	Društvo sv. Mihaela, So. Deer-ing, 111. Predsednik: Lovrenc Pešut, 10840 Torenc Ave.; tajnik in delegat: Luka Matanič, 10840 Torenc Ave. Seja vsako četrto nedeljo.
153.	Društvo sv. Jeronima, Canons-burg, Pa. Predsednik: Fr. Kirn, Ca-nonsburg, Box 11; tajnik: John Pel-han, Houston, Pa, Box 174; delegat: Anton Sipel, Houston, Pa, Box 366. Seja vsako 1. nedeljo.
154.	Društvo Marije Majnika, Peoria, 111. Predsednik: Jos. Kocian, 2501 So. Adams St.; tajnik in delegat: Matthew Papich, Illinois Hotel, Terminal
IZ STARE DOMOVINE.
(Nadaljevanje -s 5. strani.)
ki glede kakovosti daleč prekaša prejšnje letnike. Mošt ima do 18 odst. sladkorja, v najslabših legah 13 do 14 odstotkov. Cena je najvišja do 46 vin. liter.
— Junaški železni 3. armadni zbor. Graški listi poročajo: Zborni poveljnik general pehote pl. Colerus je štajerskemu namestniku grofu Claryju brzojavil: Najtoplejše se zahvaljujem za čestitke ob Najvišjem odlikovanju, ki je je moj junaški železni armadni zbor izbojeval. General pehote: Colerus.
— Uradni izkaz štev. 48 o izgubah. Lovski bataljon št. 7. Ranjeni: Častniki: Poročnik Budinzk Franc Karel; nadporočnik Effenberger Henrik; praporščak Giadrossich Anton; nadporočnik Gombač Erie; praporščak Križaj Štefan; poročnik Lepej Geza; poročnik Marko Franc; poročnik Schulholf Bertold; stotnik Teutsch Janez; poročnik Werner Hubert.
Moštvo: Ahačevič Alojzij, Anger-mann Peter, Benčina Rudolf, Berlič Alojzij, Berlič Franc, Bernik Franc, Biasi Vergil, Bizjak Mihael, Blažič Anton, Boljtežar Franc, Bolte Janez, Bonča Anton, Brdon Jožef, Brenk Franc, Bukovec Jožef, Cankar Anton, Cebulj Janez, Čeferin Franc, Ceglar Janez, Cerar Franc, Černigoj Matej, Cotman Valentin, Čož Janez, Cuder-man Franc, Drolc Franc, Drnovšek Franc, Drugovič Janez, Elenberger Valentin, Ferkulj Anton, Frakelj Matej, Frantar France, Gostič Rudolf, Grčar Jakob, Gregori Alojzij, Grob-Ijar Franc, Grohar Anton, Hartman Franc, Hoenigmann Janez, Hren Karel, Jezeršek Jožef, Jurjevič Mihael, Kavka Franc, Kenda Franc, Kerin Janez, Kokalj Pavel, Kolenc Jožef, Koe-nig Andrej, Koprivšek Anton, Koren Viktor, Kosi Franc, Kovačič Martin, j Krajnik Jakob, Kralj Franc, Kranc Mihael, Kranjec Mihael, Krauland Božidar, Kremesec Mihael, Krištof Jožef, Kržišnik Andrej, Kune Jakob, Kunstelj Alojzij, Kuntih Ignacij, Lo-žar Janez, Lunder Mihael, Luštek Jožef, Mal Maks, Marinšek Rudolf, Marki Jožef, Matjaž Janez, Meisl Avguštin, Melihen Jožef, Merela Frani:, Miki j ič Janez, Mokorel Anton, Možina Anton, Mušič Franc, Novak Anton, Omersa Franc, Oven Jožef, Paušič A-lojzij, Pečnik Ludvik, Pirnaver Gregor, Podgornik Jakob, Poglajen Franc Polajnar Jakob, Potočnik Franc, Pov-šar Matej, Pregelj Franc, Prestor Lo-renc, Rebolj Martin, Rieger Ignacij, Roglič Janez, Salmič Jožef, Schoegler Alojzij, Sedel Jakob, Skrt Štefan, Šle-bir Janez, Smrekar Janez, Šelar Anton, Stanko Leopold, Štibelj Anton, Štimec Janez, Šubic, Anton, Šušman Janez, Svetic Andrej, Tomšič Franc, Urh Janez, Valjavec Jakob, Volk Jožef, Windhaber Alojzij, Zabukovec Andrej, Žagar Matija, Zaje Jožef, Zajec Jožef, Zdenko Jožef, Zemljič Fr, Znidaršič Martin, Zorman Jožef, 2u-gelj Janez, Zupančič Anton, Zupančič Martin, Zvan Martin.
VOSCIM
vsem Slovencem srečne in
vesele božične praznike!
JERNEJ KNAUS
SLOVENSKA TRGOVINA Z MODNIM BLAGOM.
6129 St. Clair Ave.

Cleveland, Ohio.
Ker so časi slabi, in ker je moja trgoviua prenapolnjena z zimskim blagom, sem sklenil znižati cene blagu in dati priložnost celi slovenski naselbini v Clevelandu in okolici, ceneno se obskrbeti aa zimo. Znižanje cen traja ves čas do Novega leta.
Pridite in prepričajte se sami.
Cene so znižaner sledečih oddelkih.
Ženske zgornje suknje (Overcoats).
Ženske zgornje suknje v modernih barvah od finega blaga, poprej $13.00 do $14.00, sedaj $8.25 Fine črne "Bear Skin" suknje, poprej $10.00 do
$12.50, sedaj............................$7.75
Fine črne žametaste suknje, poprej $17.50 do
$20.00, sedaj ...........................$14.00
Fine črne žametaste suknje, zidana podlaga, 1, f
poprej $20.00 do $25.00, sedaj............$17.50 ^
Fine črne žametaste suknje, židana podlaga, :
poprej $26.00 do $30.00, sedaj............$19.75 :
'Fine žametaste suknje v raznih modernih bar- i; vah, poprej $25.00, sedaj................$10.00 -jI
Otročje suknje
"Bear Skin" črne, pred $2.00, sedaj......$1.30
"Bear Skin" črne, prej $2.50 in $3.50, sedaj $2.25 Od finega volnenega blaga, prej $3.50 in $4.00,
sedaj .............................../...$2.50
Od finega volnega blaga, prej $4.50 in $5.50,
sedaj ...................................$3.25
Od finega volnenega blaga, prej $6.50 in $8.00, sedaj ...................................$5.50
Suknje za Dekleta (Misses' Coats)
"Bear Skin" črne, prej $5.50 in $6.50, sedaj $4.25
"Bear Skin črne, prej $6.50 in $8.00, sedaj $5.75
Od finega volnenega blaga, prej $6.00 do $7.00, sedaj ...................................$4.25
Od finega volnenega blaga $8.00 do $10.00, sedaj ...................................$6.75
Moški klobuki
Fini mehki v vseh barvah, prej $2.50, sedaj $1.75 Fini mehki v vseh barvah, prej $1.75, sedaj $1.00
Veliki izbir črnih trdih klobukov dokaj znižane cene.
Moške srajce
Od finega strafastega blaga, prej 75, sedaj..49c
Od finega strafastega zephira, prej $1.25, sedaj .......................................95c
Od finega belega blaga, prej $1.50, sedaj____99c
Priporočam tudi svojo veliko zalogo moških, ženskih in otročjih čevljev po navadni nizki ceni, velika izbira moških, ženskih in otročjih spodnjih oblek, kakor tudi vsega drugega blaga spadajočega v modno trgovino.
JERNEJ
---TRGOVEC
6129 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio.
W. H. KEEGAN
POGREBNIK.
Slovenci v La Salle in okolici: Kadar potrebujete pogrebnika se obrnite na to tvrdko in prepričani bodite, boste najbolje postreženi, ker ta zavod je najboljši ter mnogo cenejši kot drugi.
V slučaju potrebe rešilnega vo«a (ambulance) pokličite nas po telefonu, ker smo vedno pripravljeni — po dnevi in ponoči.
Vse delo jamčeno. POSTREŽBA TOČNA VSAK CAS W. H. KEEGAN, Telefona it. 100 — vsak ča». Cor. 2nd and Joliet St., La Salle, I1L
Joliet. ill.
PIVO V STEKLENICAH.
Cor. Scott and Clay Sta. Both Telephones 26. JOLIET, ILLIN4Mi

hrvatsko.
Z)
— Predsednik srbskega društva v Sarajevu aretiran. Cenzurirani graški listi poročajo iz Sarajeva: Predsednik srbskega protialkoholnega društva "Pobratimstvo" v Sarajevu, Jovo Pe-sut, katerega ime se je imenovalo v sodili razpravi proti morilcem prestolonaslednika, je bil po dveh detektivih aretiran zaradi razžaljenja veličanstva in težkega motenja miru. Izročen je trdnjavskemu sodišču.
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se imenuje
ter je najboljša pijača
E. Porter Brewing Company
0(a telefona 405,	S. Bluff St., Joliet, 111.

Vsem našim cenj. gg. naročnikom, sotrudnikom, zastopnikom in DAX|XnD Pr9 7nilrA lil SrPrnn NnVO I ptn SI Am Tisk Dll somišljenikom, ter vsem rojakom in rojakinjam želi in vošči vesele BOZlCIie FraZIllKe in OfeCnO l^lOVO LdO. Ol.	1 15>K. \J\\
71

H 6
iT
Za naklonjenost v tem letu ^
camo tudi v bodoče.
Geo. Sfenicfi Clothing Store
815 N Chicago Street, Joliet, 111
—m.	(Nasproti slov. cerkve)
---——
Vsem slovenskim in hrvatskim cenj. odjemalcem želimo vesele božične in novoletne praznike!
J. & A. PASDERTZ
MESNICA IN GROCERIJA 1013 N. Broadway	J°liet> IUin°is-

V ^

iito«1
l-jl

»i«1""
rt^ ftvenic Bottling to. joliet bioveui*
POP,	IN DRUGE.
GINGER ALE U	joliet, lUin°ls
913-913^4 Scott Street

Pri nas dobite vedno najboljše meso in grocerijo. Naše blago je vedno sveže, čisto in ceno.
Anton Nemanich
JOLIET, ILLINOIS
to
VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 1915
želim vsem svojim znancem, prijateljem in sorodnikom
Josip Klepec
JOLIET, ILL.
da
vesel Bozic m srecn




Vsem svojim	<"»«-•"» ž«»
praznike
Slovenian National Bottlin&Go.
izdelovalci vseh vrst
MEHKIH PIJAČ. POPA, WEISS BEER, SODA IN DRUGIH.
SCOTT STREET, JOLIET, ILLINOIS
903
fJM
<??/ I0°i Ar
J**iJ fs
** Ju
__
odjemalcem
John Grahek
°	gostilničar .
!012N. Broadway
Joliet,
I«.

tu

vsak čas

sr.

nikih
srcc
čno
- o zabave o bo*«^ želi
Mnog«	£oVo ieto
I Onostran treke
/J —, S(a(e Sts>
postrSeJf' ** Vedn°
Ge°- Lopa rti & Son
«0 Ohio Str„S™* 00STILNA OU« ---_ Joliet' "linois.
VOŠČIMO VSEM vSrr^
j*«CNO NO^^^KE IN
john H«r:;ath
Ob
^nikih
se
Pr/
"as otrt.n-
r~\>uJX Največ razvedrila in okrepčila najdete v gostilni
-pri-
GEO. MIKAN
SLOVENSKO-HRVAŠKA PIVNICA
201 Ruby St., Joliet, 111.
Tudi letos bomo imeli pri nas najboljšo pečenko in lunč ob praznikih.
VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO!

Qtric 6c
vmn
M
"ajbol
'Jsiin
n<
rUve
-Ve cer-	,
t: s\ovens	ltr-v ill.
nasPro 5	JOLIEI,
2® 'Mi
S*LUn
Legati
Sr
,a«a Str
eet

sen)
Joliet

IU.

111
ec,,° N0v°
UlS!
Si
crFČNO
"I^TStSan^	I mnmm
J0lin t* I L n 1 č A R-	J	(Ant°"	prop,
GOSTIL^ 1	/	209 Jac. _
novo
leto
2a na t
no N
°jim

orr,;rin jhn ^z:^*^
in .... •
in sreči | Vscm svojim s^i^^C malcetn želim vesel
Ako hočete za praznike fine(r:1	,.
JOS. TEŽAK,
GOSTILNIČAR 1151 N- Broadway, Joliet, I»
Vsem voščim vesele praznike in srečno Novo leto!
Ohio Streets
Scott m uruu	_
-
' ;n darila,
t0n Golobitsh, 209 Jackson Str,
CO.
Pr" nas
dobite
reet, ...
sfiHjfi-—.
Prop.)
Joli«, Ulino
'is.
Premog Vedno
ceno i;
in
dobro
vago.
John Jerman
gostilničar.
1U2 CHICAGO ST., JOL1F.T, ILL.
—sffi---

JOLIET STEAM DYE HOUSE
James Straka, lastnik «2-644 CASS ST. :: JOLIET, ILL Chicago tel. 4444 _ N. W. tel. 488.
Vsem Slovanom želimo vesele
praznike!
N pozabite, da m, čistimo, gladimo, popravljamo >" barvamo moške, ženske in otroške obleke Po najnižji ceni. Prinesite ponošeno in pomazano obleko k nam, da jo uredimo in bo zopet kot nova.
— .RrfSO NOVO LETO 1915
VESEL b0ZIC	^,atskim ^ slovenskim
GEO. SVET L	Uet,iU.
107 R«by	St- J i staro
in kaliforniisk0 n	jboljje
Najboljie Ao^'J	^o^^ienicah
vino, doma ' "r pivo v sodek »«	jj g0-
Porterjevo	lager	P	cigarc	^b'tc	ldac
in naboljie, disec	nQ roko k a"
stilni, ki je P-a, na d Dobrodo6Ul
10°S M. c. A GOS77

'•m
r°jak(
Scott
Slov^ce
^ /


IN

c/a

ni c

"lec/j
na
a westside čez
A'OV0

Kadar »e mudit« na rogaln Ruby aud Broadway ne pozabite vstopiti r
MOJO GOSTILNO
kjer bottt najbolje potUHeni. Kine ]*vo, najboljia vina in modk*.
Wm. Metzger
Ruby and Br »adwoy J O LIB T
DENAR SE VLAGA NAJBOLJE IW NAJSIGURNEJE V
Prvo Hrvatsko Stedionico
U ZAGREBU, CROATIA. EUROPE.
in nje podružnice v: Belavaru, Brod» na S. Crkvenici, Delnicama, Djakovu, Kraljeviči, Novem Vinodolu, Otijeka, Požegi, Rieki, Sisku, Varaždinu, VeliJp Gorici, Virovitici, Zemunu l Senj«. Delniška glavnica in prttnv« K 16^50.000.
Naivete in navodila pošljemo zaitonj
W. J. BRADY
ADVOKAT.
Poaojnj« denar in prodaja poiMtfi
508 9 Joliet National Bank DuH>i|
JOLIET, ILL.
James L. McCulloch
MIROVNI SODNIK IN JAVNI NOTAR.
M. D. POSTELANCZYK, klerk in tolmač.
317 Jefferaon Street, aaapsoti Court Hooac, Joliet, 111.
WERDEN BUCK
511-13 Webster Street, JOLIET, ILL.
Tu dobite najboljši cement, apno, ft Tu dobite najboljši CEMENT, AF NO, ZMLET KAMEN, OPEKO, VODOTOČNE ŽLEBOVE, ter vse kar spada v gradiva
MEHAK IN TRD PRE1IOO.
C ki. Phe>e: Office iS«. R«*
Uradne ure:	^
»—1» a. m. 1—S and M '1 Ob nedeljah ed 10. de >'
Dr. S.GasparovP
Dentist :: Zebosdra^111
Jeliet National Bank BuU^ 4tk Floor, Room 4®».
JOLIET, :-: ILLl^