Leto LXX. št. 10 Ljubljana, četrtek 14. Januarja 1937 Česa Din izriaja vsak dan popoldne, lzvzemši nedelje ln praznike. — Inserati do 30 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.— Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — > Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ali ca itev. 6. Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR, Strossmaverjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska C telefon St. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon it. 66; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvora 101 Postna hranilnica v Ljubljani st. 10351 Po neuspeli ofenzivi na Madrid: Franco zahteva od Nemčije še 80.000 Položaj nacionalistov postaja vedno bolj obupen — Nemci dolže nesposobno vodstvo generala Franca in zahtevajo, da se vodstvo vojaške akcije poveri nemSko-italijanske-mu generalštabu PAK1Z. 14. jan. r. »Oeuvre« se bavi v daljšem članku s poročilom, ki ga /e poslal nemški vladi njen pooblaščeni za stopnik pri generalu Francu, general Faupcl. I* pr\cm delu svojega poročila general Faupel zelo ostro kritizira do-sedaj izvedene vojne operacije generala Franca ter opozarja na nasprotstva in zakulisne borbe v Francovem taboru Pri tem tudi opozarja na to, da general Franco nima mnogo opore pri španskem prebivalstvu. I~ drugem delu svojega poročila, v katerem se bavi z ukrepif ki bi bili potrebni, da se doseže zmaga generala Franca v španski državljanski vojni, naglasa general Faupel, da bi bilo potrebnih generalu Francu najmanj še 80 tisoč vojakov. To je najmanj, kar bi se mu moralo poslati na pomoč, da si vsaj obdrži dosedanjo posest. Nemčija naj h: poslala zahte\-anih 80.000 vojakov le pod naslednjimi pogoji: 1. Stvarno vodstvo vseh vojaških operacij se mora poveriti mešanemu nemško-itali ianskemu generalnemu štabu 2. Konsolidacijo v zavzetih pokrajinah naj izvedejo frankisti, ne pa kar-listi. 3. Konsolidacijo maroškega področja, ki je pod oblastjo generala Franca, naj izvedejo nemški prostovoljci. 4. Gospodarske koncesije, ki jih želi Nemčija, na se izdajo formalno posebno v to svrho ustanovljenim nem-ško-španskim družbam. 5. Nemške čete morajo ostati v Španiji vse tako dolgo, dokler se nor/ režim ne bo popolnoma ustalil. Nemčija bo zapustila Španijo, ce... LONDON, 14. jan. r. »News Chro-nicle« poroča, da Hitler ni negativno odgovoril generalu Faupclu in ni odklonil njegovih predlogov. V svojem odgovoru pa je naglasil, da bo Nemčija zapustila Španijo odnosno generala Franca le tedaj, če dobi v zameno primerne kolonije od Francije in Anglije. Nova ofenziva pri Malagi General Franco je zbral vse razpoložljive čete, da se reši novega poraza GIBRALTAR, 14. jan. AA. Reuter: Včeraj so iz Maroka hitro poslali pomožne čete na fronto pri Estapone, kjer so uporniki naleteli na močan odpor pri svoji ofenzivi na Malagi . Uporniki so zaplenili vse avtobuse in vse taksije za prevoz svojih čet. Iz zanesljivega vira se izve, da so čete madridske vlade pri Malagi začele hudo protiofenzivo in da so zelo pritisnile na upornike. Ponoči so pri Algesirasu iskrcali nad 300 topov tujega izvora, ki so prišli iz Ceute. S A L A M A N CA, 14. jan. A A. DNB: Nacionalistična radijska postaja objavlja, da se pri Malagi pripravlja odločilna ofenziva. General Franco je zadnje dni tamkaj zbral okoli 10.000 Marokancev. MADRID, 14. jan. AA. Havas: V če raj je bilo v Madridu mirno. Gosta megla se je ■pustu* na vse dele fronte. Okoli 15. ure se je slišalo nekaj topovskih strelov pri Časa del Campo. Tanger, 14. januarja. AA. Dopoldne je prispela .-semkaj nemška križarka .»Ka^l-srd-hec Novo nemško orožje v Španiji Pariz. 14. jan. g. Kakor poroča »Parit* Soir< iz Habala, eo nemške čete, ki se borijo na strani generala Franca, uporabljale na madridski fronti nove topove in tanke. G.re predvsem za doslej neznane tanke m proii letalske topove, ki imajo izredno dolge cevi in se odlikujejo s posebno preci '/nosi jo. špansko zlato v Franciji Mar*eii!es, 14. januarja, o. V tukajšnje pristanišče je prispel snoči parnik »Tra-m on ta na:, ki je pripeljal iz Španije 22 ton zlata. Goring v Rimu RIM. 14. jan. AA. DNB: Goering je sno-či ob 22.45 s posebnim vlakom prišel v Rim. Spremlja ga njegova soproga. Postaja je bila vsa v nemških in italijanskih zastavah. Na postajo je nenadoma prišel tudi Musso-lini, ki je prisrčno pozdravi! Goeringa in njegovo soprogo. Na postaji je bil rudi grof Ciano s tajnikom fašistične stranke in drugimi uglednimi osebnostmi fašistične stranke Dasi jc bilo zelo mrzlo, se je pred po-srajo vendarle zbralo zelo mnogo ljudi, ki »o pordravljali Goeringa in Mussolinija. Tvornica smodnika zletela v zrak RIM, 14. jan. AA. Havas: V veliki tovarni smodnika v Colefarnu je nastala eksplozija. Ranjenih je 50 oseb, večinoma žena. Mnogo delov tovarne je zelo poškodovanih. Silen mraz v Ameriki Denver. 14. januarja. A A. V zahodnem ln jugozahodnem delu Zedinjenih držav so zabeležili temperaturo 26 stopinj Celzija pod ničlo. Val mraza sega do Kalifornije. V Skalnatih gorah je zaradi nepričakovanega mraza zmrznilo 20 ljudi. Tudi Japonci hočejo kolonije TOKIO. 14. jan. A A. Havas: V zunanjem ministrstvu se živahno komentirajo nem-fkc zahteve po kolonijah. Cc bi velesile dale kolonije Nemčiji, bi tudi Japonska takoj zahtevala primeren delež, ker rudi njej Sami primanjkuje surovin. Ponudba poljske vlade princesi J uli jan i Varšava. 14 januarja. A A I/ klrvnie poročajo, da je poljska vlada ponudila nizozemski prestolonaslednik in princu-so-progu, ki se mudita v tamkajšnjem hote-hi Jana Kiepura, naj se preselita v zaseb- no vilo v Krvnicah, kjer stanujeta tudi poljski predsednik republike in maršal Rydz-Smigly, kadar se tamkaj mudita. Vila stoji v velikem zaprtem parku. V sedanjem bivališču gosta namreč neprestano nadlegujejo mnogoštevilni poročevalci in filmski operaterji. Francosko' spor ANKARA. 14. jan. AA. Anatolska agencija poroča: Vlada je povabila v Ankaro tuje novinarje in zastopnike tujih agencij, ki delajo v Carigradu. Okoli 5. ure popoldne jc prišel v Anarolski klub zunanji minister Ruždi Aras- ki je v nevezanem razgovoru izjavil, da je vprašanje Sandžaka in Aleksandrete še zmeraj zelo nejasno. Blum hoče sedaj turške predloge spraviti v sklad s predlogi, ki jih je izdelalo francosko zunanje ministrstvo. Zato pričakuje turška vlada, da bo sedaj francoska vlada odgovorila na turške predloge. proti Trockemu v Mehiki Mexico. 14. jan. A A. Policija je z-elo energično zadušila včerajšnje demonstracije proti Levu Troekemu. Pri demonstracijah, je bilo ranjenih »sedem ljudi. T ročki je izjavil porocevaleem listov, da je prijel v Mehiko sitnio z željo, da najde mir in pozabije-nje. Omenil je tud; špansko državljansko vo*no in se zelo neugodno izrazil o današnjih sovjet^kh voditeljih. Pomorsko oporišče v Agadirju Pariz, 14. jan. o. Vladni strokovnjaki za kolon ijska vpra Janja so na, merodajnih mestih urgirali, da se čimprej zgradi veliko pomorsko oporišče v Agadiru To zahtevo so postavili na osnovi podatkov francoske informativne službe, po kateri so Nemci prodrli že globoko v španski Maroko, v Ifno in Rio del Oro ter na Kanarske otoke. Najbolj se nemški vpliv opaža v španskem Maroku, odkoder bodo Nemci z lahkoto ogrožali nezaščiteno francosko južho-maroško obalo ter onemogočili francoske zveze z zapadno in Južno Ameriko. General Franco odklonil predloge za cmiljenje vojnih grozot španski nacionalisti bodo še nadalje streljali na ženske in otroke BAYONNE, 14. jan. AA. Havas: Y Bil-baou jc bilo objavljeno naslednje uradno poročilo: Angleška križarka »Ecot« je pripeljala delegacijo baski.ške vlade, ki se je pogajala z zastopniki generala Franca v Burgosu o »počlovečenju« državljanske voj ne. Na čelu te delegacije je bil župan v Bilbaou. Delegacija je obvestila predsednika vladet da nacionalisti odbijajo predlog basiške vlade, naj se ne bombardirajo mesta brez obrambe. LONDON. \4. jan A A. Havas: Iz Lizbone prihajajo vesti, da jc angleški veleposlanik že prejel odgovor portugalske vlade na svojo zadnjo noto glede Španije. Dasi besedilo note Še ni prispelo, se vendarle izjavlja, da jc nota /clo zadovoljiva. TANGER, 14. jan. A A. Havas: Radijska postaja v Sevilji objavlja v francoščini poziv generala Franca, da naj gredo Francozi in ostali tujci v španski Maroko in da naj se na licu mesta prepričajo, da tam ni Nemcev in tudi ne ostalih tujcev. S A L A M A N CA, 14. jan. A A DNB: Nacionalistične sile so bile zelo delavne na vseh frontah. Bombardiranje Valencije s morja jc trajalo pol ure. Luka je zelo poškodovana. Marksistična trgovska ladja »Leramcndi« jc bila zelo poškodovana. Pri Taragoni jc bil poškodovan parnik Gabo de Martin. Pri Santandrcju je nacionalistično letalstvo zelo uspešno bombardiralo komunistične položaje. Tudi pri Teruclu so se nadaljevale borbe in je bilo sestreljeno eno rdeče letalo. Nove žrtve so se oglasile Nova obtožnica proti široku in Mavserju — Podrobnosti o dogodkih na Sangradu Ljubljana, 14. januarja Senatno dvorano je že pred začetkom razprave proti sleparjem s kokainom in žrtvam občinstvo napolnilo do zadnjega ko tička. Ko je predsednik Lederhas pozval obtoženega Bizjaka k zasliševanju, je stavil branilec obtoženega Mavserja predlog, naj Svete pove, ali je Vučko že pred kupčijo z njim kupoval in prodajal kokain. Svete je potrdil, da je Vučko trgoval že prej s tihotapljenim kokainom. VSI ZAČETNIKI? 2rtvi Vučko in čeferin namreč trdita, da sta bila začetnika v kupovanju kokaina, kar je pa malo verjetno, ker sta po izpovedi široka in drugih pri sklepanju kupčij kazala stroko ^njaške sposobnosti, širok in drugi se vendar zagovarjajo s tem, da so prodali blago r strokovnjakomc katere ni mogoče kar tako oslepariti. Širok, Mavser in Svete ter Hladnik tudi trde, da se niso obrtoma bavili s tihotapstvom kokaina. Razumljivo je. da ne bodo pred sodniki priznali, da so tihotapci. Vendar so vsi štirje priznali, da so bili že večkrat sami osleparjeni na ta način, da so kupili sodo namesto kokaina. OB 34.000 DIN "'širok je izročil ob začetku razprave svojemu zagovorniku dr. Murku novo obtožnico proti njemu. Državni tožilec obtožuje njega in Mavserja, da sta v septembru lani v Vošpernikovi kavarni pri šentjakobski cerkvi osleparila nekega M. Vinka za 34.000 Din. Prodala sta mu za pravi kokain ničvredno zmes. Državni tožilec je spremenil tudi kvalifikacijo delikta pri Široku in Mavserju tako, da sta vse prevare izvrševala obrtoma. ZAGOVOR UGRABITELJA BIZJAKA Obtoženi Bizjak je podrobno popisal, ka ko je izvabil najprvo široka, nato pa še Hladnika na Sangrad pri Cerkljah. Nekega dne je Bizjak opazil, da sta Ce-ferinova, pri katerih je delal po potrebi kot mehanik, zelo razburjena. Drugi dan mu je gospa zaupala, da ima doma kokain in ako vem za kakšnega 1 —pca. »Znanec Burgar mi je nato pravil o neki ženski, ki ve za kupca. To žensko smo res našli. Po njenih informacijah smo se odpeljali v Poljansko dolino k nekemu trgovcu, ki je takoj ugotovil, da kokain ni pristen. Šli smo domov in vzeli iz zavoja nov vzorec. Tedaj sem po okusu ugotovil sam, da je v zavoju soda. Gospa je zajokala in se je zelo razburila. Ceferinova sta mi povedala, kako se je kupčija izvršila. Oeferm je poznal samo Mavserja. katerega sem tudi jaz poznal. Sklenili smo, da bomo skušali s pomočjo Mavserja zvedeti, kdo so ostali prodajalca. Gospa Ceferinova je prva omenila, da bo treba priti sleparjem do živcira a pomočjo »grofice«, ki kupuje kokain. Bizjak je no-seJ gTofioino pismo k Mavserju. Mavser je takoj opari] s lov ročne napake v piemu in je dvomil, da je to pismo pisala nemška "srofioa iz Kokre. Kljub temu je Mavser sel na limanioe. kajti obetala w> mu je mastna kupčija. Bizjak se je namreč pr'edstavrl Mavserju in Stroku kot tffiotapeo l kokainom. Gospa Ceferinova ji vztrajala pri tem, da je treba sleparje prijeti in jim vzeti menico in morebiti tudi kaj bla^ra. Najboljše, ho. je rekla, ako ju izvabimo nagrad Sangrad. Ako imata pravi kokain, jima £u boano vzeli, širok je pred odhodom v San-grad rekel Bizjaku, da bo grofici prodal nepristno blago in da bo že vse tako ur« dil. da policija ne ho mogla nikomur dO >.'. vega. Bizjaku je bilo tenlaj docela jasno, da je si>rok tudi Ceferinu prodal ponarejeno blago. Ker so potrel>ovaH avto. so dolnil mehanika Burgarja. Gospa je tudi svetovalo, na:*j Burgar .sploh pomaga, ker so sleparji vaoga zmožni in sta potrebna dva moška in rudi pištola, široka je Burger *ea pripeljal na Sangrad, kjer so ga zaprli v sobo m zvezali. Prečkaj i so mu /epe in nasLL neke listine, toda menice ni imel pri sebi, V zavoju, ki ga je imel, j> pa bil fižol v zrnju in ne kokain. Nastalo je vprašanje, kaj naj narede • širokom, ker nima menice ne kokaina. Gospa je odločila, da ga bodo nrklržsli na gradu, dokler ne najdejo še Hladnika, širok je namreč povedal, da ima Hladnik denar. S pomočjo pisma, ki ga je spisal širok, so izvabili tudi oHladnika na grad. Ta je okušal takoj po prihodu poUvj'i • . vato je gospa svetovala, da je treba ob« jetnika bolj varno privezati, in sicer z lisicami. Kizjak je v delavnici izdelal rz obročev šest komadov li-sic. 8 temi so zvezali Hlad m ko ve ter širokove roke. Bizjak je nato pripovedoval, kako je Širok napisal pismo za svojo mater z naročilom, naj prinašalcu izroči menico in kako ie Sladnik nekim Marmškovim pisai za IfMi) l>in. Sledilo je zasliševanje obtoženca Burgar-ja, ki je podrobno povedal, kako je bilo na Sangradu. Burgarja je sam širok imenoval grofa. Burgar ni mogel reči, da ni grof. Na ta način je moral igrati vlogo grofa. Sicer se je pa Burgar izgovoril na gospo Čefertno-vo, češ, da je ona vse vodila rn je izvrševal samo njena povelja. Burgar je izjavil tudi, da sta mu jetnika brez pritiska priznala, da sta Ceferina in mnoge druge osleparila. Povedala sta natančno, kako so bile vse sleparije izvršene. Ob zaključku redakcije zasliševanje Bizjaka še vedno traja. Po njem bo zaslišan še Krašovec. Tudi današnja razprava se bo zavlekla do mraka. SOKOL — So^oi O. vabi svoje članstvo na glavno letno skupščino, ki bo v soboto 16. januarja ob pol 20. uri na realki v Vegovi ulici. Razpravljalo se bo o zelo važnih zadevah društva, zato naj se članstvo skupščine udeleži pota ost evilno. Zdravo! Uprava. Sorzna poročila. CURIH, 14. januarja. Beograd 10 —, Pariz 20.3375, London 21385, New York 43530, Bruselj 73.45, Milan 22.925, Amsterdam 238.425, Berlin 175.05, Dunaj 7830—8135, Praga 15.225, Varšava 82.25, Bukarešta 3.25. poCtttcni Q$$otnik Ne hodite z maslom na solne e l Nes pamet gospodov pri »Slovencu« presega res zo vse meje. Lani je hitlerjevski tisk na dolgo in široko obravnaval seksualne zablode patrov nekega porenjske^n samostana. Vsi svetovni Listi so priobčili izvlečke iz obtožnice, neJepe p« i.robno*.ti iz razprave in končno obsodbo zab!odiv«.ih patrov. Nas list se te razpra\o ni dotikal« dasi bi bil lahko brez vsakih ozirov dal \ javnost obremenjujoče pasuse obtoznier, dognanja razprave in sodbo. Nismo nam ieč smatrali za potrebno, da bi kljukastemu križu pomagali v njegovi borbi proti rimski cerkvi. Letos nam je »Slovenecc plačal našo obzirnost do njegovih sobra-tov. Včeraj je namreč priobčil dolg članek, v katerem tarna nad preganjanjem cerkve v Nemčiji. Ta članek bije po hitlerje\ eih, toda pisec se ni mogel vzdržati, da n» i bi »Slovenskega naroda« spravil v z\e/.n Is hitlerjevsko gonjo proti rimski cerkvi. Pri stavku, kjer grmi zoper one, ki klr-večejo nemške škofe in jim baje jemljejo ugled, je napravil zvezdico, pod črto pa stoji opazka: »Gotovo bo te obtožbe kot čisto resnico prodajal tudi »Slovenski nn-rod«, če jih že ni. . .c Na to netaktnost smo prisiljeni, da povemo »Slovenca« na uho, zakaj im niti malo ne zanima umazano perilo nemških patrov. Cc bi Imeli dopadenje nad takim* stvarmi, bi nam ne bilo treba hoditi n -Nemško, toda Iz občutka snage ln čistoče se zadev tega žanra ne dotikamo, niti ee so domače. S Konferenca katoliških \ofov Pod predsedstvom zagrebškega nadškofa dr. Ante Banerja se vrsi ze skoraj teden dni v Zagrebu posvetovanje katoliških škofov iz vse države. Vse razprave so *stro-go tajne. Znano pa je, da se vse razprav« katoliških škofov sučejo okrog ene točke — okrog pred nedavnim časom Izdane m objavljene resolucije svetega sinoda srbsko pravoslavne cerkve. Po končani kon terenci bo izdan poseben komunike, namenjen za javnost, ki ga bo redigira! poseben odbor treh škofov. V komunikeju se bo posebno naglašalo, da katoliška cerkev absolutno ne stremi za tem, da bi »1 pridobila kakršnokoli nadvlado v Jugoslaviji. O sporazumu v hrvatskem vprašanju V zadnjem času so vsi beograjski in zagrebški listi napovedovali, da se bodo že v nekaj dneh pričela pogajanja med JKZ in dr. Mačkom glede končne rešitve hrvatskega vprašanja. V javnosti so krožile vesti, kakor da bi stali že neposredno pred popolnim sporazumom s Hrvati. Bilo je le malo pesimistov, ki so povdarjali, da pogajanja še ne pomenjajo sporazum in da je i H) t do izravnanja vseh spornih vprašanj še jako dolga. In vendar se zdi, da je bilo naziranje pesimistov pravilno. Listi so jeli o stvari pisati mnogo trezne j« in nič več ne predstavljajo situacije tako, kakor da bi dr. Maček že jutri bil z razvitimi zastavami na potu v Beograd. Vsekakor bo treba počakati, da se \ rne Iz inozemstva ministrski predsednik dr. Sto-jadinovič, ki bo končno odločil, k ttaj. StCV. I« 13*000 slovenskih zasebnih nameščencev je manifestiralo snoči po svojih zastopnikih za razširjenje pokoj moškega zavarovanja LjubljaML 14. januarja Snoči so atdJoale z> i ni .tene oassnasaejji aasobnen naaoeščeaeev veliko zborovanje nameščen tstva v dvora.no Dela veke ibonu-oe. ki je pa b!Ja ta številne zborovale*-mnoiro pratasna. Menda *• oi biio zboio-vanja zasebnih orante&encev pri ose. ko bi se tako lepo nin^rfestiraJa enotnost ter sloga namežoenetva. orjraji i z.i ranemu v or^vnj-zacajali vsen »meri. To zborovanje pa deda nešem najiiososnoatn fte ix**ehrjo 6ast. ker so ae zavzoli za razširjenja pokojnir*kegra ■^varovanja ki svoje tovariše v drusib po krajinah drf&ve. Zbocov.nnje je bilo zelo skrbno pripravljeno in zbojovaloi so btH Se posebno prijerno pec"»eei jnln^fra za v aro van ja, temveč ms mom s^erbeti ktfco bi zavn^vruije iz> p»>oo)n;li. Predvsem molimo zahtevati, d« se 7=vko»n o polcoTT*:'n*.kjrreSeencera t S5ov*eniji ne more brtri vseeno, po katerem načrtu se naj izvede oa^ra«xT%ac»ija pokoj-ndnskecn zavarovajij i na vso državo, kajti v nevarnosti bi biile niibove pia>v4o^ »frn bi bila okmjona avtonomija našega PZ. Oe bi bi3o r^i varovani je ra^ikrjeno na oeatrrUi-sticni osnovi tako. da hi »x>6ta.l ljnblinnski zavod ceptraia, bi b£H na5 nameščenca v ma-nJSrni in o našern SODniiHjonOkein ore-moženju bi orer-kov in deficite zavodov s slabim gospodarstvom bi morali krrhi drugi zavodi. Zaradi vseh teh razlogov so nai»i nameščenci pr4-Si do prepneanja. da mora bita pokojninsko zavarovanje razširjeno le na decentra-list^crn osnovi. KDO BT NA.T mTVAL PRAVTOO POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA Zaradi odpora detortajaJcev proti razeir-»Snju poko^ndniskega zavarovanja na vso drftsro so nekateri masliia da bi as naj ▼ pokrajhiah rzreo Slovenije n DaJmaoije pri tcasiti k zavarovanju le dal Baoeaoancev Zsvan-vanje oaj bi bilo obvsvno m trgov J 7 omejitvij»> obra ta odkriilttAi vx*čjih socij-dn?^ dajate^ in ne dvom no bi prišlo do redukcije NnmešCen-oi bi trpeli škodo tudi prestopen jem iz večjih ol>ratov v manjše Nnatala bi kričeča neena koat v režijski obremenitvi obra tov. MaJkk$nimanje plače do 1.V>o Dm bi one omogočilo name sencem že v mladoeti zbi ran je ren te. Po sedanjem zakonu o pokoj-ninskom Tinvrnm\mnji> bi b?1o v vi»ei drŽavi zavarovanih fiS.000 nameščencev Ako pa ra^unnmo dn bi b!li zavarnvnnri V> trgov-sk: ?otrudmiki in neKatere posebna vrste aameScencev bi bilo vseh zavarovancev okrog 80 000 na področju vsakega zavoda po 15.000 do 20 000 ka.r je dovoM za sa-mr^tojno pokojninsko zavarovanje po po-aame7nih zavodi tudi v okviru zavarovajno tehn;cr»fh računov. Govorni!« je dokazoval tudi upravičenost povsom samostojnega namedčenakega zavarovanja, ločenega od delavskega zavarovanja, nakar je prišel na akcijo za razširjenje pokojninskega zavarovanja v preteklem letu. Nameščenci so dosegli lani dva pomembna uspeha, in sicer Je bil za leto 1936/37 v finančni zakon sprejet amandman za razširjenje pokojninskega zavarovanja na vso državo. Pri tem je tudi ze rešeno vprašanje kako ae naj organizacija zavarovanja izvede. Amandman jasno govori o več samostojnih nosilcih zavarovanja, DrugI uspeh je, da so se vse strokovne organizacije nameščencev v državi Jeseni na anketi v Zagrebu zedlnile na enoten predlog uredbe, ki naj predpise razširjenje zavarovanja na vse panoge zavarovancev hkrati na decentralistlčnl osnovi in brez dvojnega pobiranja prispevkov po PZ in SUZOR-ju. Na sklepe ankete Je pristal tudi SUZOR. Pred prazniki so se delegati nameščenskih organizacij in ustanov obrnili na ministre, ter interveniraj! glede razširjenja pokojninske- ga zavarovanja. Z zagotovili ministrov so zadovoljni. Govornik as ja dotaknil tudi p roti akcije delodajalcev ter dokazoval, da uvedba pokojninskega zavarovanja v drugih pokrajinah lahko koristi splošnemu gospodarstvu in ne škoduje, za kar Je dovolj primerov na področju našega PZ. Nadalje se je odločno zavzel sa raztegni te \ pokojninskega zavarovanja za neka ten vrste nameščencev, ki ga se doslej ms< uživali, ln sicer za trgovske pomočnike strojnike z izpiti, zobotennike in kvaluTi c i rane grafične delavce. Končno Je govo ril o potrebi izboljšanja zakona o pokojninskem zavarovanju, in sicer zlasti o po trebi znižanja starostne dobe. ZASTOPNIKI VSEH S1ROKOVNTH DRUŠTEV SOGLAŠAJO Po lepem Tavčarjevem poročilu Je pre«. sednik prečital resolucijo, ki so jo zbor. valci soglasno sprejeli in ki obsega zanu ve, obrazložene v prejšnjem poročilu. Zbo rovanju so dale poudarek solidarnosti vsega aamosčenstva tudi izjave posamezni.' zastopnikov strokovnih nameSčenskih dri. Stev. Za zvezo pomočniških zborov je gc voril Melicer ter prikazal hudo eksisten čno borbo trgovskih sotrucinikov, ki nisi le potre bm pokojninskega zavarovanj; temveč imajo tudi pravico do njega. društvo združenih zasebnih in trgovski i nameščencev Slovenije je podal solidar nostno izjavo PerniSek. V imenu zvez« privatnih nameSčencev Jugoslavije, podružnice v Ljubljani jespregovoril Mlina: ter dokazoval, kako silno so se spremenili socialne razmere po vojni in da bi bili nameščenci dandanes zelo potrebni zava rovanja proti nezaposlenosti. Država Kn bila dolžna tudi prispevati svoj deleZ z; temeljito glavnico socijalnega zavarovanja, kakor Je n. pr. prispevala v Avstriji pred vojno. Za Zvezo bančnih zavaroval nic trgovskih ln industrijskih uradnikov Jugoslavije je govoril Vrančič in podkrepil v nekaterih pogledih Tavčarjevo poročilo. V imenu Zveze dru Stva privatnih nameSčencev se je zavzel za razširjenje pokojninskega zavarovanja na vso državo Gombač. Govorili so Se naslednji zastopniki: Zveze nesamostojnih zobotehnikov v Ljubi lani, Strokovne zveze trgovskih in privatnih nameSčencev Jugoslavije v LJubljani m Zveze strojnikov, nakar je predsednik zaključil v pravem pomenu besede manifestactjsko zborovanje. Ob neki razposajeni priložnosti je zaigrala slavna pevka ADKIENNE MAlJKLO.N svoj božanski glas! Mož, ki ga je dobil, si je osvojil z njim tudi lepo žensko — ln mali lntennezzo je bil zanj v veliko srečo! T R E SI RUDOLF h Intermezzo 1 Nova zvezda na filmskem nebo ! Novo odkritje ! Partner: AJbrecht Schonhals. nepozaben iz >Mazurke< — Jutri premiera v Inlonu! Sladkor bi se moral poceniti Naše gospodinje so poslale finančnemu ministra spomenico s to zahtevo Ljnbijana. 14. januarja Za pocenitev &iadkorja kot najpomeoib-noj&ega urajrAa ae zavzomajo naie SToepo-drnje. orgaiiL-zirane v d o lavna Zvezi gospodinj, te več let To njihovo deio b; morala nafti javnost pozdravljati, pa tudi podpirati. Zdi se pa, da je društvo pri gvoji naj-poiDvembiiejai akciji osamljeno pri na*. Nedavno je poslalo na finančno nnnietrsrvo spomenico, ka v nji dokazuje upraviortnoet r-i.nteve po pocenitvi sladkorja. Utetnelji-vev preoTog* za poosnitsv sladkorja nam odkriva zaoisndvo stran naMh socialnih razmer. Iz spomenice posnemamo: V socialnem in zdravstvenem pogiedu^ bi bila primerna cona sladkorja neprecenljive vrednosti, kajti sladkor je ziastd za otroke pomembno branio. V letih 1934-35 je po BiarJBTnČBrfh podatkih stradajo v Mariboru 15%. v Ptuju m LjnhljaiM 6% v Beogradu lXr%. v Skopiju 14% m v Vinkovcđh 15.6% šolarjev. Od tedaj so ostale gospodarske razmere v sp&oSncm ne^zpremenjene, deJsio so se pa celo poslabšale. Os bi ae pocenil atadikor. bi se poveča J konsum sadja, mleka jajc ki dmWh hra-naL To bi ne vplivajo te na izboljšanje ^rtoSneea zdravstvenefra Btarrjn ljudstva, temveč bi se tndi popravile »rtloSne etos podare ke razmere, zlasti na defcen ko bi kmei lahko prodal več zrv^. Razen tega bi se 7nwmj^ale saloee slaoUcorja. ki leži naku-pnčen v »kiad^rBoih kot neizrabljena dobri na. Sladkor bi postal tudi po nnorabi naj-pornemlirjejse hranflo. kakor zasfiužn. Iz tspa radona tndi nvotes*^-mr> ,>rot; hlajenju mo^fca s trošarine prostim, denatu-riransn slad^koriem, RadVor se bVn »nn rablja za o^odTikcnjV) aJkolboJa in koristi le rofflcirn posajmezmkom. namreč prornožnej-Sim vSfiOiTT^dTnT^om. AJ^ohertrem je pa tud-že dovoli razSirjen v na S? državi m i*4 vsako povečanje prod-ukraje alkohola Škodljivo rr, zdravstvenih razlocrov. Poraba s1ad>orip bi s« zelo Asfeirih ^ M se oena prirnerno Trzaja, e c^mer bi bilo f-rrd" odom vi V no rTho+f» ns+vo ssliaatiis H stane dirifetvo na teto te^ke mnliVme S po-vecarijem porabe (dadkoHev siar>Wwia. avjanodanjs orosnio s> 731 Taknrw»kr> irr«dHe^- Vi hi On ttV nrew* mniti rroearine nrosf (da/^rmr rr. #rifcwnr* '«»vam: 1. vsa sv«sr>o^fnf?*v*i ob ?Wm vV" ha van sadb na osebo no ? kr- S vse Sole ki dele hrmno revrrVn WtrV*mt S. vr o*-nr>JftrA zav«nfsoa in 4. vse ho#rriee in hr»-mlnice. N* revnem zhomvsnju 1. 1W& is 7ver." srosporrlnj pod o*v«fSm JneosfovensVe genske zvene !ueUa zahteve po pocenftv* ttladkorja in predJožila resodučijo v&frne mi metrom, senatorjoni in poslamcem. Od tedaj ae j*06 pod arak e razmere Se poslabšujejo kajti redu-cirtuie so bile place in življenjski standard se je znižaj. Oena sladkorja je p;' ostala emako vi^soka. delno se je pn celo povnš*l!a. Zato ni čuda, da konwun sladkorja pada od leta do leta šn dn se csd tj* bolj širi tihotapstvo saharina. Zato onrani-zaerijii našfb gospodanj pneaknje uvidevno sta za svoje zahteve na pristojnih mesti1. Lojzka in kolesa Ljubljana, 14. januarja. Ko je prišla Lojzka C. v Ljubljano, je biLa še napol otrok, vendar že popolnoma razvita Takoj prvo uro po svojem prihodu je stopila s prijateljico v neko posredoval nico za služkinje, kjer se je prijavila i: čakala na službo. Ni ji bilo treba čakati niti en dan. Kmalu je vstopila starejša de bela gospa in jo z zadovoljstvom premo trila od nog do giave. Vzela jo je s seboi v veliko hišo sredi mesta, kamor so pri hajali zvečer razni gospodje, ki jnh je mora la streči. Nekaj dni je Lojzka zadovoljno delala potem pa se ji je zazdelo, da postajajo ne kateri gospodje z njo vse preveč prijazni Gospodinja ji je prijazno mežikala in si zastavila v neki posredovalnici, kjer ps ga je kmalu izsledila policija Ušla tudi ni Lojzka aama. Snoči xj jo našli možje postave v Kolodvorski ulici in jo ločili od njenega spremljevalca, da 10 vtaknejo ponovno v zapor, ki se ga je mlado dekle takorekoč ie privadilo .. Privatni tečaji Ljuoijana. 12. januarja Za čas božičnih počitnic piekLnjeau ielo-<*dni tečaj; e»o se zopet pričel;. Telovadil« ečaje vodi okusen strokovnjak, po moder ih metodah z oblasivoiLjuu dovolen.jeui. Tečaji c*; vrše individualno po potreb. ;*> drnca iako da se z gimnastiko pospeši prenavljanje, ooveča uioč in prož-nost ler Lia ta .ačin nudi veakomur ono. kar mu je naj r»!(j potrebno. Telovadne ure eo irjjkrat na teden, v*ak orek, čet^etk in soboto. Za dame od 6. do 7 jo od 7. do 8, ure. ta gospode od 8. do 9 ire zvečer v telovadnici učiteljišča na Res-ievq ceeta Vež-ba ae v malh ^kuiMiiah. Dvo-ana je snažna, vsakomur eo po telovadbi ia razpolago hladne in vroče prsne kopeh ,n um) val n ki Za mladino pa se vr*e telovadne ure *aik ponedel etk in petek od 2 ure popoldne lalje v telovadil ci na realki v Vegovj uucl Sprejemajo se oiroei ie od 4. leta starosti lalje. Razdeljeni eo po spolu jn siaroati v ai.t- ciku|^ne. komur e do lepe telesne drže, ejaflrtčne ioje tri prožne muskulature kdor potrebuje več fi/r.čoe ">ooi, komur ie»la pregLavce nje-.rova obilno«^ aLi hoee sicer utrditi svoje dravje. mora to doseč naravnim potom e :x*»ebno. pri 1 ago eno telovadbo pod veščim vodstvom strokovnjaka Smotrna g-imnaeeka naj bo vsakomur telesno itn duševno razrve-lri»'o in zdravstvena nunoat. Prijave v telovadne tečaje se epreemajo med telovadnim: urami ob oa^veden h dmeh Kdor se za ure zanima, dobi *rtorani vse rx>rrebne oiformacije. Trikrat je gorelo Zidani most, 13. januao-ja V soboto zjutraj ^o doma*5ini nenadoma opazili oerenj na hiši gostilne Kos v Maj-lajiou nad Zidanim mo^totn. Go^ti oblaki (fma tn plameni so se vi oko drvlgali v zrak, og^enj pa se je širil z veo naglico. Na kraj požara so takoj prihiteli domači gasilci, katerim se je potrecilo lokalizirati požar. Na varno so spravili hiAno opravo in druge pre ime te Na pomoč Je prihitela tudi gasilaka četa i« Radeč. Gasilci o vodo zajeli iz Savinje. V kratkem času so og-enj popolnoma udusili. Pogorel je del oatrasja. Skoda zaoasa nad 10.0O0 Din, ki pa je krita z zavarovalnino. Kako je nastal požar, ni znano. Domneva se, da je padla Jfc'kra iz dimnika na gorljiv predmet, odkoder se Je potem dalje razvijal požar. Na praznik 6. I. je gorelo tudi pri Per-dilovih v Rad. št. 147. Ogenj Je nastal v dimniku. Vnele ^o fe saje. Pričelo Je goreti ogrodje pri dimniku. Na pomoč so priniteli domači gasilci Iz Radeč, ki pa so ogenj takoj uduAili. Ob tej prliki naj omenimo, da so pogo-tim požarom v Radečah m bližnji okolici krivi nečisti dimniki, ki bi se morali snažiti v pravem časru. Ba£ zaradi tega je nastal te dni požar tudi v hiši Koželja riasprotl Žuupne cerkve. Prepričani smo, ia bodo oblaeti po krbe!e. da se bodo čistili dimniki dudi proti volji ne-Jtatea-th hišnih po r-otnikov, ta t tam preprečila nevarnost čestih požarov v naši občini. Iz Celja —c Koliko pokadijo Celjani. Lam eo v Jedju pokaditi za l3.b40.A)T50 D.n tobaka, tjarei irc cigar ter porabili za 148-06^.50 ci-.arelnega papirja. Na vsakega Celjana odpa ie torej n« leto za približno 700 Din tobaka Ln tobačn.h iadolkov. _c ^aloslua siattbtika, V Celju je btlo lani UHaonih tatvin, v& p-evar, 60 poneverb. prestopkov zoper življenje an telo, 1 uboj 6 posik/.va m 9 ^amoiuorov. Požarov je biio k auirtnih nesreč 7. —C Sevjlo iuozem-kih drtavljanov, kj ži" v.jo v Celu stalno ali pa samo krajci ča*. av&(Li ijt>ki, jtati-aneki, češkoslovaški in nemški državljanu To levilo je za Celje gotovo visoko. —c časopisi iu drušiva. V Celju so Stri lekarne. Časopisov ./ha a 12 m sicer 1 dva Krat na teden. 1 enkrat na teden. 1 dvakrat ;a me^ec n 8 me^etno Društev je 109, vštete pa niso pr.sikne organizacije trgovcev in obrtnikov, brustveno življenje je torej v Ce-iu močno razvito. _c 1061 koles, 80 osebnlb ;d 37 tovornih iv^ornobilov ter 48 fijakarskih in polfijiakar-Jcih voz je rea t^ir ranih v Ceiu. —C Moderna medicina v borbi proti tuberkuloz!. 0 tem predmetu bo predaval g. dr. Robert Neubauer. primari; zdrav lsea na Cio' n.tku. na val ilo kra evne protUuberkulozne l-ge v ponedeljek 18. L m. ob 20. pod o'loveUiij.. Jz^SS in SPD po st4anou dne 14. ,anuarja oh 7. un zjutraj. 11 Boh Bi^tnca. dan«; S, oblačno 10 ©reža. Kranjska gora. danes; —14. baion. r se dviga. :asno< 15 prš ca led lu iin, Ratar če. dane*-. -14. 15 pr>iea. Planina. Tamar, danes: —14 jasno 15—35 pr&;ča ata a o orednja tJtakaln ca uporabna tlrt Moz:rsrka koča dane*: —8 HO sre/a. 2) Vršič. Krnica dane»: 30 prsiča. Gorju-se. včeraj t —S- ja*>no 30 pršića. 3) Zelenica. vče»ra:: —3. jasno t»t> *nega Pokljuka m positoianke SPD ko! vcera Naše Gledališče DRAM A Četrtek 14.; Na ledeui piošoi. Ked Cetnak. Ptstck 15.; Zaprlo. ^oboLa 16.; bei. in vihar- Premierski aUm- oia. Nedelj 17.: ob 15. Kralj z neba. Izven. Zna. ž*une cene od "20 Din navzdol. Ob 20. korajia ve.!ja! lz»veu. Zniia?ne re-ne od 20 D.hd navz«iol. OPERA Četrtek 14.; Pri Lreh uiiadeukah lzveu. Zn^ žane cene od 30 Um uavzdaL 1'opusit za abonente. P&tek i5.; Zaprto. SoboLa 16.; liovariscina Red B. Nedelja 17.: ob 15- CavaUer.a ru»tacana. uiači. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. Ob 20. Pod to goro zeleno . . . Izven. ZnL za ne cone od 30 Um navzdol. Sleparji na delu Ljubicam* i-A. jttuUai ,a Varnostne oblast; mia^o več opravko\ e sleparji, ki skuhajo goljufaiti lahkoverne ljudi ua ta ali ooi način. Pojavlja o oe povood. p0t*lijzii.oč se vseli uiog««č-.h t..kov. da utoin jo spet nekaj catMi UrozakrtMio ž.veli na tuj ra*. un. Po Goremjt^kem hodu Že nekaj ća»a čedno oblečou goopod, ki popravi ra /ooe. Hod od hi£e do hiSe. ps vrt« m plombira, a uajraje zaniefiju^e ai paodaja zlato. Zal pa jih je /e ujHiogo razočaral, ka/.* K.ac>ueije &o dognan, da so kupili uauic**to zjalin le popačene preduieLe. Slepar se aredno spreloo zanka oškodovancem m j mi pozneje noče več pred oči- Ima pa oreoo rud: kar se tiče »kn van a pred orožniki, ki ga sicer na podlag. števiLn.h ovadb pridno zasiedujejo, a se jim vodno spretno uinakne> uied tem pa že izbere no vo žulcv. Slepar je okrog 36 do 40 iet trtar. brez brk, srednje postave vn veuVoo lepo obječen. V Ljubljani pa tudj po drugih ujt**t.h m večjJi krajih so pa zdaj že nekaj tednov na delu siepamk, uLka^anti Pojavljajo oe v pr sarnah razmah tvrdk in predlagajo v**e mogoče račune, pri Čeuier pa aar*topajo prav sa iiioza'vee>tno. OčtfV;dno t*uia«jo organizirano piavcato vohunsko službo, kajti računi večinoma drže. le da niso prava, a ljudje tiar parjem navdajo. Najraje kai*.ra.jo ra^u.u za časop.sme ogiase dale naročnino, pa tud. za druge kupljene adi naročene pretim - ■ Policija je sleparjem že na sledu. Se drug: tiolu ao na delu m a.cer žen;tbeiii sle|>ar]i. Grdo ogoljufan.h |e buio zadnje čase nekaj knjt>čkih deklet v okol.ci. na^t-dla pa so posajneznkoui tudi 'titeligenlne zem-ake po niestu. aiast, one v zrel h letih, k navadno občutijo še več hrepenenja po *re ču- Tako je neka vdova zplačai*i zapetjivcu večjo woto denarja ki gs je slepar zapravi v veseli družbi, kjer je le iskal novo žripv Ko ga ie oškodovanka ovadila e **ohdn< ženin naenkrat 'zginiJ in opraviš zdai -ne umazane poale najbrž drugje. Iz Trbovelj — Občinska seja: V ponedeljek 18. L m. ob 16. uri bo v občinski posvetovalnici seja tukajšnjega obiinskega odbora na kateri e bo med drugun raizjpravljalo o tekoiih soc.al no- gospodarskih nrafctSnaJb ' rboi eljske občine. Petek. 15 januarja 11: Šolska ara; /.goiovma piaajuiakaj aaanii (g. Borit Rihieršič). — 12; l ra s oven^e pesnii. ii» g"lac?be (plo^čei - )>A.>. v r.-ui-* poročjia. _ 13; Ca«*, spored ob ventila i3.l5: Za dobro vo. o ^ptpašsj _ 14; i ■ ui-l>orza. — 18: Ženska ura Zen-U okIi i gdč. Upoglavšek Siavaj. _ 1«.2U. UaftČs Trant^ateur- r>kralje koraj^SjO k *vatb *ork.) lorepp- Nastoj) straže pri krahu palčkov. — 18.25: Nega la> igdč Mana Zirovmk) -18.30; L>va odlomka jg op.e -Mask rana ljubezen« (petje- govor in orkester - plošča) — 18 40; rra»nrosč.na (g dr Stanko Lel>en> — 19- Ča*», v.eme. poročna -jored oiiv^ti-la. — 19.30: Nar ura lovan CvinC, o i>nl ki lOletnice njegove mrti idr lk)ra Vli'oiević. prof.) Ugd - 19.H): Zanmvostr.. 20; Ve se|e narodne ;>e*«<»: alno £0?podar-ka šola podružnic >'SZ na Jesenicah in Javornikn. V soboto 16. t. m. ob 19 uri se bo vršilo prvo predavanje soc a'no gospodarske 5o!e NSZ na Jesenicah in Jav-omiku Predaval bo g dr Jože ^lihe-lak o 'eni:. »Tvnd v narodno gospodarstvom Predavanje >e bo vr><''c v veliki dvorani »Kazine* na Savi. Wop prost! Vabljeni so v?, delavci in nameščene1 z Jesenic Javorni-ka n okolice — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo stalno, mrzlo vreme. Včeraj je nekoliko snežilo v Beogradu. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 4, v Skoplju 2, v Ljubljani, Mariboru in Zagrebu 1, v Beogradu — 2, v Sarajevu — 3. Davi je kazal barometer v Izubijani 774.4, temperatura je znašala — 8. Ziledovan nepošten hlapec. Po Savinr sk dolini se klati že deli časa France Mesaric h v*; hlapec, star 24 let, doma iz okolice Mar ora. Izvršil e že več vlomov, te dni pa ^e v družbi nekega svojesra tovar ša vlomil v gostilno Andreja Cetine v Zg. Grušovljah pri Sv i'erru. Iz sobe je odnesel na škodo Antona Puca več obleke, dvokrovno žepno uro- tanko srebrno veriž co, denarnico z 200 Din gotov ne in električno žepno svetil-ko fetotam star.ujočemu Matevžu Hribarsku pa te uk rade! delavsko knjižico, obleko, 100 Din so'ovjne in več drugih predmetov. Skupna Škoda znaSa blizu 3000 D|n. _ Vlom v zupnišče Pred dnevi je bilo vlomljeno v zupnišče v Zaporah pri Smled niku n ;e vlomilec odnesel poleg drugih predmetov rudi samokres, znamke BuMdog* kal. 7 mm ter električno žepno svetilko. Vlo-mHca m> Undje opazir pozneje na vas? in je okrorj 60 let star možakar Nosil -e suknjo in sivo čepico. Orožniki ga se niso niorli izsledili. — Med prosjačenjem sta kradli V stanovanje posestnika Alojza Radeja v Senovem pri Ra henburgu srta priSH te dni dve hrvatsko govoreči ciganki in nadlegovali domače ^ prosjačenjem. Mimogrede pa sta izrabiti priliko ter stopili v sosedno sobo, kjer sta ukradli z in:ze 1000 Din. Po tatvini sta ženski, izmed katerih je b.ia prva stara okrog 30 le;, druga pa starejša, izginili, kakor da sta se vdrli v zemljo in ju niso mogli več izslediti. — Velik požar v Zagrebu. Včeraj zjutraj je nasiai v Zagrebu v podjetju Posavina k. d. za crgovmo in industrijo velik požar, ki je uničil pet vagonov furnirjev in drugega za izdelovanje pohištva pripravljenega lesa Škoda znaša okrog 1,200.000 Din. _ Strahovita eksplozija plina. V Zvonim i rovi ulica v Zagrebu je prišlo včeraj do strahovite eksplozije piina. V hiSj št. 28 je eksplodiral plin in eksplozija je povzročila strahovito razdejanje r'asti v desnem pritličnem stanovanju, kjer je stanovala Boriška Benč.č, ločena žena Instnika »Matadorja< Aleksandra BenčjČa iz Ohiogona. Njo so potegnili izpod ruševin mrtvo. Obraz je imeia strašno razmesarjen, okrvavljen in opuhel od plina Tudi po prsih je bila močno po* škodovana. V kopalnici eo naši; odprto plr pico plinovoda, med ruševmarni pa dvoje poslovilnih pisem. i7 katerih je razvidno, da je benč čeva nalašč odprla plinovod, ker si je hotela končat: življenje. Umrla je zastrupljena s piinom Se predno je nastala eksplo-Ko ^ c^iuga zjutraj pozvonil, je švignila najbrž z zvonca iskra in tako se je plin vnel. Tudi sluga Drago Krajačić je dobil taiko težke poškodbe, da bo najbrž umrl. _ lOOletna starka umrla. V vasi Ladve- njak bi zu Karlovca je umrla včeraj kmetica Barka Milčič, rojena leta 1836. Kljub visoki ! starosti je do zadnsga opravljala vsa hišna i dela . — Strašen umor v Beograda, v torek je I bila umorena v Beogradu ruska emigrantka Eiza Pogačeva. stara 42 let doma iz Rige. Bila je žena ruskega polkovnika Nikolaja Pogačeva. ki je leta 1923 umrl in jj zapustil sinčka, zdaj dijaka IV. razreda gimnazije. Služila je kot gospodinjska pomočnica pri odvetniku Kosti Protiču. Pr; delu ji je pomagala perica Stana Vojvodih ki ima iz prvega zakona sina Milisava Certjča. Med njim in Pogačevo je prišlo veSkrat do prepira, ker ;e fant zelo nasilen in nagle jeze. Ker je bi] poleg tena osumljen kraje, so ga zapodili od hiše. To je pa fanta tako razkačilo. da je Posačevo umoril. — Občinska uprava na zatožni klopi- Pred okrožnim sodiščem v Veliki Kikmd' se zagovarja občinska uprava zaradi poneverbe. Zaslišanih bo 474 prič. Funkcionarji občinske unrave so obtoženi, da so ponaredil* dokumente in poneverili večjo vsoto denarja na škodo občanov. Iz Ljubljane —lj Vedno nežno nejšj prah po ljubljanskih cestah. Letošnja suha zima je nam prinesla namestu snega prah, ki postaja po me rtu od dne do dne neznosne jši Ni čuda, da se ga je toliko nabralo, saj I padavin skoraj že ne pomnimo, tako dolgo I imamo že mrzlo, suho vreme. Čudno pa je, ! da se mestna občina ne zgane, da bi nas i vsaj deloma rešila te nadloge. Vsako zimo mora mestna občina itak računati s stroški za kidanje cnega, če ga je kaj, če ga pa ni, kakor letos, ostane ta denar v njeni blagajni in bd ga pač lahko žrtvovala nekaj za odstranitev prahu, saj je tudi prah neprijeten, še bolj kakor sneg. In da ni zdravo vdihavati ga tako, kakor ga morajo zdaj vdihavati ubogi meščani dan za dnem. leži na dlani. Ce se prav spominjamo, ima mestna občina nekje posebne pome talne stroje, e katerimi je je prejšnja leta ponoči vsaj po glavnih ulicah in cestah odstranila pran. Zdaj so pa ti stroji nekje obtičali tn zarjaveli, menda zato, ker davkoplačevalci niso vredni, da bi jih mestna občina rešila prahu. Upamo, da se bo končno mestna občina le zganila in posvetila tudi temu vprašanju malo več pozornosti, ker e res že skrajni čas. da to stori. — lj Postopno urejujejo spodnji del Emonske ceste. Jeseni so se resno lotili regulacije te ceste, ki bi se naj po načrtu razširila do Cojzove ceste in kolikor mogoče zravnala. Za popolno regulacijo bi bilo treba odkupiti še več zemljišč in hiš, kar zahteva velike stroške, zato zdaj še ne more nihče reči, kdaj bo delo končano in če se ne bodo med tem spremenili načrti. Dela niso končali hkrati niti v spodnjem delu, kjer ni nobenih posebnih ovir. Cesta bo dobila postopno hodnike in spomladi bodo najbrž že zgladili cestišče. —lj Predavanje Jadranske straže. Krajevni odbor JS. priredi predavanje v sredo 20. t m. ob 20- urj v ve ran dni dvorani restavracije Union (ne v dvorani Okrožnega urada, kakor je bilo prvotno objavljeno). Nastopi 2. dr. Jovan Hadži, univerzitetni profesor v Ljubljani, znani strokovnjak za oceanografijo. Gospod dr. Hadži bo predaval o temi >Bo!ogija morja<' posebno Jadranskega morja. Z raznimi skioprtjčnimi slikami bomo imeli priliko sled:ti življenju v morju ter ee seznaniti z raznimi prebivalci v morskih globinah G. dr. Hadži je napisal bogato literaturo o biologiji morja, posebno o našem morju. Njegovo predavanje bo tembolj zanimivo, ker nas bo predavatelj seznanil s svojimi najnove:šim{ raziskovanji. Bogastvo našega Jadrana ni vsakomur znano, zato pr poročamo vsem članom in prijateljem Jadranske s«traže. da ee tega predavanja udeleže v čim večjem Številu. —lj Tivolski ribnik je zamrznjen. Ze večkrat se je v časopisih nagiašaio, da manjka mlad mi v Ljubljani drsaKšče. Ceanu se ne odpre to staro, lepo drsališče, ki je nad 50 let služilo svojemu namen n? Uredil ga je ljubljanski »Eislaufverein« Postavil je paviljon in garderobe. Lata 1907 ga je prevzoh mestna občina, fo* £a je do vojne s pomočjo drsaJiškega odbora prav skrbno upravljala, po prevratu pa nekaj let brez odbora. Pred leti se je pa drsališče opustilo, dasiravno so vsi pojroji dani. da se to staro, lepo, priljubljeno drsališče javnosti zopet odpre. To je zanteva ljubljanskih davkoplačeval-^v tn drsalcev. —lj Vesela ura dveh priznanih rjabljan-»kih humoristov v kinu »Moste«. V petek in soboto ob 20. uri ln v nedeljo ob 17. in 20. uri ima kino »Moste« na sporedu po- j >N rVOboh* 3y«Be Scfamttz ta AK ScfafinnaJSt veselo uro dveh prlzna-rJunijaaSkfii humoristov s poaUhii ! Kdo sta? Uganite! Pridite! Poznate ju! Torej zabave ki smeha dovolj! —lj Za igro ^Pobegla nevesta«, ki js doživela na Setjakobskem odru že pet re-priz, vlada Še vedno veliko zanimanje. Zato jo bodo ponovili v soboto 16. In v nedeljo 17. t m. ob 20.15. uri. Ker sta to predvidoma zadnji predstavi, naj nihče ne zamudi ogledati si to izredno duhovito in zabavno delo. —lj Predavanje dr. Petra Zenkla o temi: Praga, mati svojih občanov, o duhu tn načelu socialnega skrbstva mesta Prage, bo v ponedeljek, dne 18. t. m. ob pol 7. uri zvečer v veliki dvorani hotela Unioo. Predavanje bo spremljal dve uri dolg, nadvse zanimiv film v zgodovini in razvoju socialnega skrbstva mesta Prage. Predavatelj bo govoril v arrxjhrvaščini. ki jo perfektno obvlada. Vstop prost. Korporacije in društva morejo dobiti vstopnice za svoje članstvo do in ki. sobote 16. t m. v tajništvu mestnega poglavarstva, od nedelje dalje pa pri blagajni kina •»Union«. Vabljeni so vsi člani socialnih ustanov, člani karitativnih organizacij in vsi, ki se zanimajo za sodobne socialne probleme. —lj Slavni čeiist Slavko Popov, ki bo koncertiral jutri ob 20. uri v Filharmonicni dvorani. yrra poleg dveh velikih del Beethovna in Saint-Saensa naslednja dela: Dru-JTi del otvori Bruchov Col Nidrei. ki je napisan na podlajri hebrejske melodije. Kot skladatelj .je Max Bruch znan po svoji bogati iznajdljivosti, posebno v melodiki. Sledi Scnumannova Sanjarija, ki je splošno znana in zelo priljubljena ter je predelana skadbica iz Schumannovih Otroških sl;k. Na sporedu imamo tudi dva Slovana Moskovskega im Ra h man in ova, ki nam poka-Žeta priložnostno rufsko instrumenta.] no ustvarjanje. Faure je Francm ter so njegova dela izredno barvita. Koncertni spored zaključuje Popperjeva Pesem, ki je bil najslavnejši Čeiist rvoje dobe ter je s posebno ljubeznijo pisal skladbe za čelo in klavir. Na korocert odličnega čelista opo-zađ-jamo in vljudno vabimo. Predprodaja v knjigami Glasbene Matice. —lj Razpis: Mestna občina ljubljanska opozarja podjetja na razpis za napravo le-s^enih ogrj ob Ljubljanici, ki je objavljen v Službenem listu št. 4. str. 15. z dne 13. jan. 1937. —lj Planinci! Nocoj ob 20. uri bo predaval v Delavski "bornici Peter Aschen-brenner, član himalajske ekspedicije iz leta 1934 o vzponih na 8120 m visoki Nan-ga Par bat. Predavanje bo pojasnjevalo okrog 160 krasnih diapozitivov. Pridite val, da čujete odlomek iz zgodbe o bojih za vrhunce sveta. — SPD. m —lj Naša s&rinja (društvo) priredi priredi predavanje 21. t. m. ob 8. v dvorani Franc, kolegija. Predava g. prof. S. šan-tel »Naše noše, njih pomen in uporaba«. —lj Tatvine in vlomi. V barako Ivane Stare na Vrazovem trgu je preflsnočnjini vIomH prijatelj slaščic in sj jjh nabral za približno 200 Din. Iz stanovanja na Aleksart drovi cestj 5, je bila ukradena Francu Erjavcu 800 Din vredna Črna zimska suknja. Tudi med športniki se tu in tam pojavijo ne- I poštenjakovi?i. Tako je te dni odnesel nek- j do z drsališča Ilirije Valdemaru Haslakie- | Slagersezone! KRASNA FILMSKA OPERETA ! Rose Marie Čarobno petje, divne naravne slike! Jeanette Mac Donald Krasna vsebina in krasne popevke, ki jih bo publika vzljubila in prepevala še sijajna aopranistkinja, nepozabna dolgo, dolgo... __ te operete »Vesela vdova« JUTRI PREMIERA V KINU SLOGI! wieru par črnih Čevljev z drsalkami vred. Na Jegličsvd cesti o, je nekdo vlomil v shrambo Marije Maver in odnesel več steklenic konzervirane zelenjave, bel porcelanast um,-valnik, nekaj krožnikov in celo nočno po~ sodo. V PajScovi gostilni na Linhartovi cesti pa je bila ukradena Josipu Sedeju pokroma na žepna ura, vredna 180 Din. —lj Spet poskusen samomor. Včeraj popoldne so prepeljali v bolnico 2Uetno ^'.už.Vnjo Rrigito D. doma iz litijske okolice. Brigita jc prišla popoldne v neko posredovalnico za službe, kjer je v navalu obupa izpila večjo količino ociove kusline. V bolnico so jo spravili že nezavestno, M^ada služkinja Je obupala, ker navzlic vztrajnemu iskanju, nikjer ni mogla dobj-ti poštene službe. Brez f>!uibe je pa bila baje šele štiri dni- Iz Maribora — Gledališče. Drevi bo prva repriza uspele Zigonove drame »Kadar se utrga oblaka. Predstava bo za red A. V nedeljo popoldne ponove Ascherjejvo opereio »Visokost pleše«. Abrahamovo popularno opereto »Ples v Savoyu< ponove to nedeljo zvečer po zn žanih cenah. Glavno partijo po,e £dč. Jei ka Igliceva. _ Nekaj številk s policije. V preteklem letu so na mariborski policiji daklilotkopira-li 1440 kaznencev, ki so bili pogojno izpuščeni ali pa so že odslužili kazen. Lani ie policija odpremiila v pristojne občine 179*2 oseb, ki so bile izgnane 'Z Maribora ali pa jih je policija po zahtevi drugih ob.ac.i eskortirala iz Maribora. Izgnanih iz države je bilo v Mariboru 6 oseb, ki j.h je polici.a daktlloskopirala in spravila preko meje. V seznam repatrirenih in iz inozemstva došlih naših državljanov je policija zabeležila (303 osebe. _ Goved|Č ni deležen amnestije. Z ozj-rom na poročilo nekega ljubljanskega dnevu kada je bil na smrt obsojeni morilec Govedič ob priliki zadnje amnestije pomLloščen na dosmrtno ječo, smo na nierodajnem mesiu doznali, da za njega amnestija ne pride v poštev, ker sodba še ni postala pravomoćna. — Maribor je dobij za>topstvo v banovinskom turističnem odseku. Mariboru je uspelo, da dobi zastopstvo v banovinskem turističnem odseku za kar se je že dolgo potegoval. Te dni je mariborski mestni tur sj!i«~— ni odbor iz svoje srede imenoval dva oiana. ki bosta pri banovini zastopala interese mariborskega tujskega prometa. Za odbornika pr; banovijirjvem turističnem odseku sta imenovana gg< podžupan Žebot in mestni svetnik Slabe j. Udeležila se bosta že prihodnjega zasedanja banovinskega turističnega odseka, ki bo 18. t. m. — Samostanski vlomilec prijet t Maribor«. Orožniki v Žalcu so pred enim mesecem obvestili mariborsko policijo, da 6e v Mariboru skriva vlomrlec. ki je vdrl v pisarno samostana usmiljenih bratov v Vrbju pri Gotov-Ijah n ukradel iz pisalne mize ")000 Din. Vlomilec je bil več mesecev zapos»len v samostanu kot sluga. Policija je včeraj v neki mariborski nosilni aretirala -kletnega Ivana Mačka. Pri zas>limanju je aretiranec priznal, da ie btl samosiianskj &luga, vlom pa taji. — Protitnberkulozni dinar za zgradbo azila jetičnim boi n kom v Mariboru, je dosegel v decembru 10"6 vso.o '.'76.406 Din. Izven stanovanjske dinarske akcije so darovali ezilnemu skladu in sicer; Pevsko n tainbur.t toko društvo >l)anica« Lnancne kontrole v Mar boru -00 Um. g{Z- Roza in Josip Le.-rei 200 Din- Prvo delavsko kolegaisko dnrittvo tekstilnih delavcev v Mariboru 100 l>in. Vzajemnost železn carskih uslužbencev 21 !> i. in g- Otto Kiffinann. lastnik sJuizoimetalac e*. 400 Din. Vsem prav iskrena hvala Protiiuberkulozaia litja v MaribOiU se obrača ponovno na \ve meščane z vljudno \>r<>-njOi naj nih^e ne pohabi na mesečni proti tuberkulozni dinar, ki tfa na daru e v pod krepitev sklada /a zgradbo doma največ m revežem _ jati&tim boln.koiii. Y?*ak na ir- tvuje samo enkrat na mesec malenkostni |'ti-spo-zeik in načrt bo mogoče v doglednem «'a su realizirati. — Mariborčani se radi pravdaj©. Sra*is'r ka mariborskega sodišča dokazuje, da ^ ljudje pri nas rad; pravdajo. Tako je v prt teklcm letu bilo pri obeh mariborskih f-oi sčih 5277 raznh pravd. Prizivov in reku > ie b lo vloženih M58. državno tožils-tvo pa t vložilo 999 obtožne. — Dobra letina kolega:>k;h lato>. Mr : i. ^e nikoli ni bilo ukradenih v M;»rilK>ru to lk< koles kakor lani. Tako je bilo v preteklon letu v območju maril)orske mestne pol c ». ukraden h 701 koles. — Požar. V Kovačavasj pri Slovenski Bi strici je v noči na torek izbruhnil v >odar-•kam poslopju Maksa Kolar;a požar, ki j« nastal iz neprevidnost . Or^enj je cos|-h>1 ir sko poslopji dore!a uničil in napravil 3< \\<*o* Din Škode. Iz — Retesko postajališče fn elektrika! Komaj dobrih 10 metrov električnega voda bi bilo treba in lično postajališče bi dobilo električno razsvetljavo! Toia ne. Sedaj so od nekod zopet pripeljali nekak kandelaber, ki bo no 11 petrolejko. Menimo, da bi retesko postajališče že lahko dobilo električno luč. Po naSem mnenju vprav iz gospodarskih razlogov, ker so-dimo, da so stroški za petrolej višji, kakor bi bili za one štiri žarnice — kajti toliko bi jih bilo treba. Pa tudi v interesu napredka bi bilo nujno potreibno, da se umakne petrolejka električni razsvetljavi. — Občni zbor prostovoljne jra^ilsk«* te Radeče. Na praznik Sv. treh kraljev ae je vršil redni občni zbor prostovoljne gasilske čete Raie^e v gostimi pri Raf-kotu. Občni zbor je dokazal, da je društvo med letom ves Cas uspešno delovalo im poplačalo ves dolg. Zato je saceJo misliti na gradnjo novega gasilskega doma. Pri volitvah z listki je bila izvoljena celotna stara uprava s pred e cinik oni g. Robertom Premerstebiona na čelu. Za poveljnika je bil izvoljen g. Jazbec Ivan. Nadzornemu odboru načeluje g. Podlesnik Franc. — Velika gasilska veseBea. V torek 2. februarja bo v dvorani hotela Jadran velika gasilska veselica plesom. To bo 66. ples in datira od prvega početka društvenega obstoja. Kupujte domače blago! MALI OGLASI Beseda 50 para, davek Din 3.—, beseda 1 Din, davek 3 Din preklici Za pismene odgovore glede m i Jih oglasov je treba priložit znamka — Popustov za male oglase ne priznamo. RAzno fteeeda 50 par. davek 8 Din Najmanjši znesek 8 Din NA VSA ZIMSKA oblačila dajemo 15 do 20% popusta, rresker. Sv. Petra c 14. o-R POHIŠTVO rzdeluje po lastnih jn predloženih načrtih iz zajamčeno suhega lesa. po izredno nizkih cenah K rže Franc, mizarstvo., Vrhnika. Fino plesJcane spalnice in boljše kuhinjske opreme na oeled pr: Janežifiu, TvrSeva c, 23. Ljubljana. 230 napodna TIskarna I ldubl3ana I KNAFUeVA S IZVRŠUJE VSE VRSTE TISKOVIN PREPROSTE IN NAJF1NEJŠB Skrivnosti lepote, ki so proslavile francoske žene po vsem sveto Makulaturu! papir proda uprava »Slovenskega Naroda44 Lfubljaaa, Kaafljeva ulica štev. s Odlične- Parižanke so verjetno največji strokovnjaki na svetu v pogledu olepiaaja, Njihova najnovejša skrivnost jc v uporabljanju novega »na zraku prevetrenega« pudra. Puder je deset krat finejši, kakor se ga je dalo prej sploh misliti. Proizvaja se po novem načinu — vetri se z močnimi zračnimi stru jami orkanske brzine. To ga napravi tako lahkega, da se gladko in enakomerno razprostre po koži kakor aevidno ogrinjalo lepote. Ta puder daje ljubko polt naravnega videza. S tem se odlikuje od staromodnih težkih vrst pudra, ki so dajali samo videz olepšanja. Ta novi način »vetrenja z zrakom« se uvaja zdaj pri izdelavi pudra Toka Iona. Puder Toka Ion pa še vsebuje smetanovo peno, zaradi česar se drži na licu ves dan. Niti veter, dež m tudi potenje pri plesu ne morejo pokvariti ljubke »met« polti, ki jo daje. Poizkusite to akrivnoet lepote Francozinj — »na zraku prevetreni« puder Tok a Ion. Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«. 14. štev. K> Ljubljana, 14. januarja Najstarejše sokolsko društvo na slovan-FkeTi jugu, >Ljubljanski Sokol« je snoči ob prav lepi udekžbi polagal obračun svojega dela v pretekli poslovni dobi. Iz poročil društvenih funkcionarjev je razvidno sistenatično delo tega izredno marljivega sokoiskega društva. POROČILO STAROSTE Zborovanje je otvoril starosta br. Uo-jnirr.il Kajzelj. ki je po uvodnih formal- nostih toplo pozdravil I. nam. staroste SSKT br. Fngelberta Gangla, zastopnika rokolske župe podstarosto br. inž. Ladislava Bevca, zp.stopnika Sokola Ljubljana IV br. Frana Ravnikarja, starosto Sokola Ljubljana-Moste br. Vekoslava Ba-loha. tajnika Sokola Ljubljana-Vič br. Ko-koieta in zastopnika naprednega časopi-fja. V lepem programatičnem govoru je najprej omenil uspehe Ljubljanskega iSokola na telovadnem polju. Na letošnjih olimpijskih telovadnih tekmah so sodelovali v savezni tekmovalni vrsti bratje Forte, Gregorka, Skrbinšek Marjan in Vatinav Jože, v vrsti članic pa sestre Hribar Tuša, Kržan Ančka, Pustišek Marta in Rupnik Lidija. Vrsto članov je vodil na tekmi br. dr. Viktor Mumik, vrsto članic pa savezna načelnica s. Elza Skalarjeva. Članstvo ln naraščaj se je udeležil vseh saveznih tn župnih tekem, ter so si priborili nič manj kakor 98 diplom. Ti podatki jasno pričajo, kako smotreno se goji v našem društvu telovadba, ki je bila, je in bo poglavitno sredstvo za dosego sokolskih ciljev. Dalje se je brat starosta spomnil Življenjskega jubileja br. Bojana Dremka, starega in odličnega člana društva in propagandnega izleta v Koprivnik pri Kočevju, ki je uspel v vsakem pogledu. S pieteto se je spomnil umrlih bratov in sester, kojih spomin so zborovalci počastili S klici >slava«.. Nadalje je omenil br. starosta društveno 75 letnico, ki bo drugo leto in pa Petrovo sokolsko petletko, ob katere zaključku bo društvo postavilo leta 1941 temeljni kamen za bodoči sokolski dom. Izrekajoč zahvalo vsem bratom ln sestram, dobrotnikom društva in naprednemu časopisju je zaključil brat starosta svoje lepo poročilo. Čitanju poslanice Saveza SKJ je sledilo POROČILO TAJNIKA Tajnik br. France A h čin je v svojem preglednem in kronološkem poročilu omenil vse važnejše dogodke preteklega leta. Društvena uprava in nadzorni odbor sta se sestala na rednih sejah vsak mesec, poleg tega pa še na 1 slavnostni seji. V okviru društva so delovali: jezdni odsek pod vodstvom načelnika br. Karla Mahtiga, gospodarski odsek pod predsedstvom br. Sla-veta Simončiča, prosvetni odbor pod vodstvom br. Viktorja Markiča, smučarski Odsek pod vodstvom br. Borisa Gregorke, zdravstveni pod vodstvom br. dr. Fran te Misa, odsek za zgradbo sokoiskega doma pod predsedstvom br. dr. Ravniharja, socijalni odsek pod vodstvom br. staroste Kajzela in mladinski pod vodstvom br. Janeza Malnariča. Pod pokroviteljstvom uruštva deluje samostojno tudi ruski od-bek, ki mu starostuje br. Nikolaj Tka-čev. Društvo je sodelovalo pri vseh sokolskih in nacionalnih manifestacijah deloma na lastno pobudo, deloma na pobudo bratske zupe. H koncu je brat tajnik še ugotovil, da je društvo dvignilo na splošni nivo sokolskih vrlin med članstvom in pozval navzoče, da se z ljubeznijo oklenejo Ljubljanskega Sokola za njegov prospeh. NACELN1ŠKO POROČILO Izredno skrbno in pregledno poročilo je podal načelmk ing. Ciojmir Jfehani. Telo* vadbo vseh oddelkov je vodil vauileijski zbor, ki je štel 24 članov in 14 članic, iz telovadne statistike je razvidno, da je telovadilo 7 oddelkov: starejši bratje, člani, moški naraščaj, moška deca, članice, ženski naraščaj in ženska deca. Vsi ti oddelki so telovadili skozi celo leto ter je v 53t> urah telovadilo 21.639 oseb, povprečno na 1 uro 279. Od važnejših telovadnih nastopov moramo omeniti udeležbo članov m članic v savezni tekmovalni vrsti na olimpijadi v Berlinu, župne tekme vrst m posameznikov, župni zlet v juniju, pokrajinski zlet v Subotici, župne in mediupne tekme v plavanju, savezne tekme v odbojki in župne tekme v odbojki. Pri vseh teii tekmah so sodelovali člani, članice, nura-šč;ijniki in naraščajniee, ki so si priborih 9S diplom. Društvo se je udeležilo tudi nastopov bratskih društev na Vicu, v Mengšu, Slov. Bistrici, posebno velikega propagandnega pomena pa je bil zlet v Koprivnik, združen z javno telovadbo. Društvo je sodelovalo tudi pri župni proslavi rojstnega dne Nj. Vel. kralja Ptra il. pri »Zvez dnem teku* in pri razvitju prapora Sokola Ljubljana-šiška. Z lepim uspehom je društvo nastopilo tudi pri župni akademiji v proslavo državnega in sokoiskega praznika 1. decembra na Taboru. POROČILA OSTALIH FUNKC1JO-NARJEV Prosvetno delovanje društva, ki ga je vodil br. Viktor Markič pravi, da je bil naj-marljivejši lutkovni odsek, pod vodstvom br. Lojzeta Kovača, ki je vprlzoril 8 lutkovnih predstav in enkrat je * J urček* razveseljeval mladino celo v Radomljah. V telovadnici je bilo več govorov pred vrstami, dostojno pa so se izvršile tudi Ma-sarvkova, Beneševa in prvodecemberska proslava. — Smučarski odsek, vodnik br. Boris Gregorka, ni prišel posebno do veljave, saj nam zima ni naklonila snega. Odsek je priredil samo 1 izlet z naraščajem na Rakitno. — Zdravniški odsek, ki mu je predsedoval br. dr. Franta Mis je pregledal 107 oseb ter nudil zdravniško pomoč telovadečim. — Za jezdni odsek je poročal br. Karel Mahtig. Odsekovo delovanje je bilo izredno živahno, kar je pokazal tudi letni članski sestanek, na katerem so podali svoja poročila odsekovi funkcijonarji. — Zelo zanimivo je bilo tudi poročilo odseka za zgradbo Sokoiskega doma Ljubljanskemu Sokolu, ki mu predseduje br. dr. Vladimir Ravnihar. Naloga odseka je, da zbira sredstva, da pride Ljubljanski Sokol čim preje do lastnega krova, ker sedanji prostori več ne odgovarjajo. Telovadna statistika najbolj jasno izpričuje, da je povsem pogrešno mišljenje tistih, ki trdijo, da pripada sokolska telovadba preteklosti, da ne vzbuja zanimanja, da nima privlačnosti in da ne more s pridom tekmovati s sportom ali s specijalno nalogo lahke atletike. Resnica je prav nasprotna taki miselnosti. Z vsemi silami moramo delati za tem, da pride Ljubljanski Sokol do lastnega doma, ki ga bo zgradila naša lastna požrtvovalnost. — Za ruski sokolski odsek je poročal starosta br. Nikolaj Tkačev. Odsek šteje 54 pripadnikov ter se je udeležil vseh sokolskih in nacijonalnih svečanosti v Ljubljanski Sokol v letu 1936 Občni zbor našega najstarejšega sokoiskega društva, Id šteje I800 pripadnikov — Vso skrb stvu in revni sokolski ded je posvečal socijalni odsek, pod vodstvom staroste br. Kajzela. Odsek je obdaril ob priliki božićnice deco z obleko, čevlji, perilom in drugimi potrebščinami Obdarili amo tudi revno deco sokolske ćete v Koprivniku in s tem pokazali svoj socialni čut do naših trpečih bratov na Kočevskem. Končno je br. starosta izrekel toplo zahvalo vsem darovateljem in prosil vse navzoče, da pomagajo socijalnemu odseku pri njegovem človekoljubnem delu. DRUŠTVENA STATISTIKA Iz poročila statističarke s. Kle Ahčinove je razvidno, da je štel Ljubljanski Sokol v minulem letu 1.046 članov, 399 članic, 83 naraščajnikov, 87 naraščajnic, 97 dečkov in 88 deklic, skupno 1.800 pripadnikov. V letu 1936 je pristopilo 143 oseb, odpadlo pa 224, kar znači, da se sokolske vrste temeljito čistijo. Skrbno sestavljeni poročili sta bili tudi računovodje br. Jožeta Simončiča in blagajnika odseka za zgradbo sokoiskega doma br. Leona Cebularja, ki sta bili sprejeti z velikim zadovoljstvom. V imenu nadzornega odbora je poročal br. Miroslav Gregorka, ki je pohvalil delovanje uprave ter predlagal razrešnico, ki so jo zborovalci soglasno izglasovali. Ko je bil sprejet še proračun za leto 1937, ki izkazuje 120.150 Din dohodkov in toliko izdatkov, je bila na predlog br. Tomaža šavnika soglasno izvoljena naslednja društvena uprava: starosta br. Bogumil Kaj/.elj, 1. podstarosta br. dr. Fran Kan-dare, II. podstarosta br. inž. Albert !*<>-ženel, načelnik br. Tomaž šavnik, I. po l-načelnik br. Ivko Pustišek. II. podnacei-nik or. Janez Malnario, načelnica s. Zora Hauptiiianova, 1. pounatelniea s. Ančka Keržanova, II. potmačelnica s. Lili Stegujeva, prosvetar br. inž. Gojrair Peham, člani uprave br. France .Ahčin, s. E'a Ah-<"iiii»\a. inž. Franjo Finr, Bo; is lierruek, Loj/.e Kovač. Alfonz Lorgtor, Karel .\liihtix dr. Franta Mi*. Peter Pavšič, Leo Kojfl, Viktor Kus, Slave Sinionćir, Lojze Vike vee. Stane Žilic, namestnika br. inž. Kajetan Kavčič iii Leopold .s«'bno*t i. Hi! je to le nacionalen esperantski kon irres. kakor ira prirejajo v>.- države v svr 1k> notranje propagand*' in organizacije. Vendar jvi je tudi temu kongres« bilo obi Isije sledila rodno. V Krn z H i jo *e je pripe Ijal uala.šč na koncrre* n^st<*r ' iipcrsntis<0T m osobni sodelavec dr. Zsaaenbofa, rseuS-liški profe&or dr. Hujvid li Poljske. K on prreua. se je udeležil tudi župnik A. Stcllani i/, Italije in ver drugih G*pTSIltlltOl \r poginili dr/.nv. '»1» konru je sprejo] udekv.enee koner«*-M v avdijeneo tudi poslanik poljska republike dr. Tadej Grabow*kl in jih tw>m-st.il. Koper;in;o j" v lir:r/.iliji do/Ive! triurni, kakršnega par casiaii Gotovo hode -Jedili brazlleki kas*!« tudi druje t Ude. Esperanto »ožno >redstvo /^1 desom resničnega miru tn iporazmsj med narodi. Metuzaletni Po sv. pitami je bil nadure j»: dovek Me-tuzaleni. saj je živel 900 let. Toda takrat je trajalo leto t^aino Irj mesece in lako bi bil jk> naših računih «tar samo JOO let. Ps tudi v novejšem časa eo živeli nn ie z.ve aekate-r: ljud e zelo uo-go. V Teiiu'**varu je umrl leta 1724 l'e-tra.-v Czartan, »;ar 185 let. Nje-•jov e?in 1 c biti *; iet. Drug tak Metuzaleni je bil ribe H. Janktns. ki je dočakal ltW let. Da je bil še čil in krepak, priča tudi to. da e*o ga poklicali na sodišče, da bi piioal v neki zadev, ki «se je bila primerila pred 140 leti. Na e*xlišče sla ga spremila dva sinovu., enemu je bilo UJ0, drugemu pa 10*2 leti. .Norvežan Josef Surini^-ton. k, je umri leta 1^96, ie bil ^'ar itiO let-Zapuotil je mlado vdovo in 103 leta «s4are<;a sina, i»oleg tega j>a še 9 iet e-tarega »ina. Najslavnejši pa je b:l angieški kmet Tho-niaei 1'arre, ki je umrl star lb'2 let. Do ovoje^ ga 130. leta je moral težko delati. Spominjal se je develih kraljev in baš deveti mu Je jx»tal ugoden. Leta ltiiio ga je dal namreč j>oklica4: kralj Karel I. na gon-tijo i 11 starec je umrl. ker se je lako najedel, da si je pokvaril želodec. Parre se je ožauii šele, ko je bil star tO iet in s prvo ženo jc živel i>2 let. Ko mu je umrla. *>e je oženil drugrč in takrat je b:l e*tar že liO let. Z drugo ženo je imel *ina. ki je dočakal 128 let. Sara Ko-vinova na Madžarskem je dočakala 104 iet. Marie Prionova lo& let. iretka grofiea Katarina FHzgeraldova pa 143 let. BREZ STRANI' ~ tio«»|>a: Mar čka. dane«? site zopet pršli domov ob potih zjutraj. Služkinja: Kaj ste ee bali /anie. gospa-To ni polrebno, jaz &e n':č ne bopna. Lani v novembru je bid v Rk> de J;uieiro esperantski kongres Brazilije. Zanimivo je. da je tej esperantski manifestaciji posve-tiia vso pozornost tudi vlada republike Brazilije. Pokrovitelj kongresa je bil sam predsednik republike dr. Getulio Var^as. ca6tni pmlsedniki go bili ministri zunanjih del. prosvete ter javnih del. a v 8sst-nem odtH>ru so bili predsednik |wrlamenta mestni župan in druge visoke osebnosti h zjuuistvenLh. literarnih in kulturnih krecov. 1 se oblasti so dejansko tudi prisostvovn ••• kongresnim prireilitvam. °h tej priliki je poštni minister izda! posebne znamke v esperantskem jeziku. Zunanje ministrstvo pa je preskrbelo lo& ti prospekt o Braziliji v espessata. Tods tudi druirače so oblasti po*> stopnicah, kjer ureča svojega prijatelia. — .'ozdravljen. — mu zakljče prijatelj, —. kam si se T*1 namenil'-' — I/, gledališča. N' ponedeljek j«' ^"+To valo v Ptuju BkMribofSkO _-'cdali~tc ^ tri-dejansko dramo -Kadar se strga oblak«, ■ katero *o nam m» do lire m času /oper nudi li dnsevno razvedrilo. Igra h la \ eskrtj zelo dobro podane. ftlsdaliSčc je bilo rsz iio-Huna dobro zasedeno, nkoravno bi ^e!e li, da '"i bij o (»b taki!: re^lkili prilikah po'i o. - Zlatssk« so na>«i. \" . •• [jfiču nek s na kmeta v Grajeni ^o našli sri kopanju tri zlatnike, izvirajoč«' fts i/ rimske dol-c in neer i/ tfoletja po K risi n, (jorelo je. Predvčeraj^njim 11«-i 1 »doma i/ruhuil požar na goto toda rskcm poulop-ju posestnika Vineenea Kurirja v >:k<»L..'lo :ud'. BUMSM irosp'Hlarske'ra nrojii. šktxla -e eeni nad 50jOOO I>'ti ki je le deiooui krita z /av.iiov.ihiirni. Dsmnsesn ie, da j-e bil Sfpsnj oodtaJrstje« hi vodijo orožniki sirojrn preiskavo. Orožniška postaja, ki ♦ bila lVOJ< so pri Sv. Jsmss] ss Dravskem polj«, je bUa pred l<*ti stessesmras sa Bre^- pri Prnju. Tako je ostal t.a de! našeira sreča br«-r vsakrga varm-stne^a SfSUML KSf M JO Ob čina Bre-jr priključila mestu Ptuju, bi b:!n umestno, da ss orožniška postaji ropH premesr.i na za j k Sv. .Tan/.u, ker bi bilo s tem 'amo-njemu prebivalstvu zelo ustref«-no. — V kolodvorskem drevoredu, ki p včasih radi pomanjkljive razsvetljave za v:* v egiptovsko temo. so bile že večkrat napa deni pešci. Tako ^o tudi v ponedeljek 7\ ^ čer štirje neznanci napadli i'^letnega Vri cenos SrrafeJo in mu je nekdo zadal U■/' 0 poŠkfMlbo z nožem v desno r<»ko. da je mora i iskati pomoči v bolniol ZAHVALA VSEM. KI SO Z NAMI SOČUSTVOVALI IN NAM IZRAZILI SOZALJE OB NENADOMESTIJIVI IZGUBI NASE NEPOZABNE IN DOBRE HČERKE TATJAME JO OBSLTLI S CVETJEM IN POČASTILI NA KATERIKOLI NAČIN NJEN SPOMIN TER JO SPREMILI V TAKO ČASTNEM ŠTEVILU NA NJENI ZADNJI POTI - NAJISKRENEJSA HVALA! SV. MAŠA ZADUŠNICA SE BO DAROVALA V PETEK, DNE 15. JANUARJA 1937.. OB 8. URI ZJUTRAJ V FARNI CERKVI SV. PETRA. V LJUBLJANI. DNE 14. JANUARJA 1937. Rodbina ing. PRELOV&EK-ova, 0tu-: 11» L:uru .e » Me«tni pogrebni utoo Georges Ohnet: 15 ZADNJA LJUBEZEN Roman — Umaknite se, da odvedem to dajno v svojo hišo. Razgrajanja je bilo že dovolj. Potisnil je najdrznejše razgrajače nazaj in se prerinil skozi kričečo množico. Hitro je odprl vezna vrata, se umaknil princesi, da je vstopila, potem je pa vrata zaklenil. — Tu se vam ne bo treba ničesar bati, milostiva, — je dejal prestrašeni princesi. Toda ni mu odgovorila. Zapustile so jo moči, noge so ji odpovedale, globoko je vzdihnila in da je ni grf prestregel v svoje naročje, bi se bila »grudila. Odnesel jo je v salonček, jo položil na divan pri oknu, ji slekel plašč in snel klobuk z glave, potem ji je pa zmočil Čelo s kolinsko vodo. Dihala je gioboko, zdaj pa zdaj je odprla oči, toda samo toliko, da so se videle njene zasanjane zenice pod dolgimi trepalnicami. Na ustih se ji Je poznalo trpljenje, obenem pa radost. Bila je v tem trenutku tako lepa, da je Armand zadrhtel. Zdelo se mu je, da omedleva od ljubezni. Približal se ji je v mraku sobe z zagrnjenimi okni, v komaj nastali tišim po kričanju odhajajoče množice in pokleknil je kraj nje. Lahko bi bil tisti hip pozabil, da pripada drugemu in verjel, da je samo njegova, tako daleč je bil pozabil na vse cLru^go. Mislil je samo na to, kako bi jo občudoval in oboževal. Še nobena ženska ni bila prebujena z bolj vročimi žarki ljubezni, kakor princesa z Armandovi-mi pogledi. Ni se se mogla dobro spomniti, kje je. Njen pogled je začudeno blodil po sobi. Ustavil se je na grofu, klečečem še vedno pri njenih nogah in na ustnah ji je zaigra! smehljaj. Noben dcfcaz ljubezni ni mogel biti popolnejši od tega žarečega obraza mlade žene ob pogledu na moža, ki je nanj neprestano mislila. Armand se ni mogel več obvladati, prijel jo je za roko in že je začutila njegove vroče ustnice na nji. To ji je mahoma vrnilo zavest. Umaknila je roko, se vara«.mala vsa presenečena ki videč grofa še vedno pri svojih nogah, ga je osuplo pogledala. Bila je še vedno tako blizu njega, da mu je bilo treba samo iztegniti roko, da bi jo prijel za roko in pritisnil na njo svoje vroče čelo. In s tihim glasom, kakor da prosi odpuščanja, je za-šepetal: — Ljubim vas vroče! Molčala je prvi hip kakor da hoče prestreči vso toploto tega strastnega glasu, potem je pa melanholično nasmejana odkimala z glavo in odgovorila brez vsake koketnosti, brez hiinjeoe sramežljivosti: — Zakaj ste mi to povedali? Mar nisva bila že itak srečna? Kako mu je mogla bolje pojasniti, da ga tudi ona ljubi, samo da se boji, da bi svoji ljubezni ne podlegla? Vstal je počasi in se spoštljivo priklonil. — Sami dobro veste, da vas globoko spošnujem in cenim. Čutila se je takoj pomirjeno, vrnilo se ji je duševno ravnotežje in zopet se je prijaz.no smehljala. Stopila je pred ogledalo, da bi si popravita lase, pa se je takoj obrnila in vprašala presenečeno: — Vi ste torej odnesli moj plašč in klobuk? Ne morem trditi, da bi bili baš najboljša komor niča, pač sem pa spoznala v vas pogumnega moža. In hvaležno ga je pogledala, potem je pa vpra-šaiia: — Kaj se je pa zgodilo z mojo kočijo? — Videl sem, da je bila malo polomljena. Ali želite, da po izve m. kaj se je zgodilo z njo? — Trenutek, prosim. Radovedno se je ozrla po sobi in vpraša>Ia: — Kje pa sem? — V udobnem salončku. Nasmehnila se je. — Vi ste tu sami, ali si lahko vse ogledam? — Princesa, vse čaka tu na vaša povelja, začenši od gospodarja samega. — No. dobro, vodite me! Ni se mogel otresti misli, da je buU zdaj ona tista, ki je stopala pred njim, ki je prodirala v njegovo zasebno življenje in hotela napolniti njegove spomine z vsem, kar mu je bilo drago. Zdelo se mu je, da mora tako spoznati vse njegove navade in želje. Ta misel ga je navdala z radostjo. Bil je srečen, videč mlado ženo, kako lepo se mu zaupa, toda obenem ga je prešinil strah, s u-til je bližajočo se nevarnost. Skušal je astSArttJ jo in zato je dejal: — No, zdaj pa končajva ogled. Igrnte s s ognjem in opozoriti vas moram, da je ta iera nevarna. Vrnite se domov. Toda sebičnost ljubezni £a je ndMnla in obmolknil je. Skozi veliki salon sta prišla v razkošno opremljeno jedilnico Zagledala sta siormi-šče iz rezi jan eg a lesa, po njem sta pnš h v galerijo z zagrnjenimi okni. Stene so bile okrašene z dragocenim orožjem. — Ali ste najeli hišo že tako opremljeno? — Ne, princesa, marsikaj sem pripeljal od (loma. Vstopila sta v prostran kabinet, kamor jo prodirala dnevna svetloba samo napol tako, da je bila polovica sobe temna. V peči je plapola! ogen.\ Vsa premraiena je stopila k nji, se RuConOa * komolcem na njo in iztegnila svoje mathr.c. e!r-gantno obute nožice nad ogenj Skozi široko ^ć-prta vrata je videla Armandovo spalnico. zelo elegantno, svetlo s pohištvom v slogu Ludvika XVI. in krasno savonsko preprogo. Govori a sp'oh ni, samo ozirala se je okrog, prejšnje razburienle se je bilo umaknilo v nji čudnemu občutku osamljenosti. Prijetna toplota iz peči jo je bila vso prevzela. Kri ji je pritiskala v obraz, oči so JI žarele. Urejuje Josip Zupancift — Za »Narodno Fran Jeran — Za npravo ss tnseratzd del lista Oton Christof. — Vsi v Ljubljani.