Celje - skladišče D-Per
S 11214/1968
Let. .
31. 10. 1968 Št. 19
stu:
C E
I lili!
GLASILO DELOVNE SKEPNOSTI EMO CELJE
Iz vsebine te številke:
dlog sprememb statuta jili smo do mehanografije
—	Kaj je novega v delovnih enotah
—	Izgradnja kotlarne
—	Zakaj tako
—	in spet Spila
SINDIKATI PRED OBČNIMI ZBORI
PRIPRAVE NAŠE PODRUŽNICE - STALIŠČE IO OB PREDLOGU SPREMEMBE PRAVILNIKA O RAZDELJEVANJU STANOVANJ
Ker je bila do sedaj praksa, da so imele sindikalne organizacije občne zbore v različnih obdobjih kakor je pač katera utegnila, je predsedstvo slovenskih sindikatov sklenilo, da se ti občni zbori časovno medijo in sicer tako, da bodo imele vse sindikalne organizacije v naši republiki občne zbore letos do konca leta.
V celjski občini bodo občni zbori časovno tako razporejeni, da bodo imele sindikalne organizacije z manj kot 200 člani občne zbore v novembru, večje sindikalne organizacije pa v decembru.
Odbor naše sindikalne organizacije je na zadnjem sestanku že razpravljal o sklicu občnega zbora, ki bo v drugi polovici decembra. Na tem sestanku so bile izvoljene grupe, ki bodo pripravile program dela za leto 1969 in poročilo za občni zbor. Ker delujejo v obratih še izvršni odbori morajo le-ti imeti predhodno volilne sestanke, na katerih bodo poleg izvolitve vodstev obravnavali še uspešnost dela sedanjega
izvršnega odbora, program dela za naslednje obdobje ter izvolili delegate za občni zbor. Poseben poudarek je sestanek dal delu kadrovske, komisije, ki mora pripraviti kadre za nov sindikalni odbor.
V nadaljevanju te seje je odbor obravnaval tudi predlog sprememb pravilnika o stanovanjski izgradnji in oddajanju stanovanj. Spremembe so v tem smislu, da bi prosilci ob izobešen ju prioritetne liste bili soudeleženci z 10% (do 600.— N-din na družinskega člana) oziroma 15% (nad
600.00	N-din na družinskega člana) od vrednosti stanovanja s vplačilom v roku 8 dni po izobe-šenju prioritetne liste. V ndsprot-
nem primeru pa se prosilca preskoči in mu je stanovanje dodeljeno pri naslednji delitvi, seveda, če do takrat vplača svoj delež. Odbor sindikalne organizacije je ta predlog smatral za nesprejemljiv, zato je svoje mnenje pismeno predložil upravnemu odboru ter zahteval, da se predlagane spremembe zavrnejo in se ponovno proučijo. Pri tem pa mora sodelovati stanovanjska komisija, ki o teh spremembah sploh ni bila konsultirana, kar je odbor smatral za nepravilno.
Na zaključku je odbor še sklenil, da bodo obiskali za praznik 29. november vse bolnike, ki so v bolniškem staležu nad 30 dni in jim izročili denarno pomoč.
Svet obrata izreka pohvalo strokovnim službam podjetja in posameznikom, ki so s svojim delom prispevali, da je v zelo kratkem času stekla proizvodnja peči na olje.
Svet obrata VII TOBI Bistrica
Ob izgradnji nove kotlarne, ki jo za Emajlirec s fotoaparatom spremlja Rafko Ajdnik, so bili še posebej »fotogenični« prizori ob dvigovanju pločevinastega dimnika
NOV
POSLOVNIK
DS
Na enem zadnjih zasedanj je delavski svet imenoval komisijo, ki naj izdela nov poslovnik. Komisija je že končala z delom in bo predložila nov poslovnik članom delavskega sveta.
Komisija je poslovnik v mno-gočem izpopolnila. Tako so v poslovniku vnesli pravice in dolžnosti članov delavskega sveta, pristojnosti delavskega sveta in postopek o imenovanju in razrešitvi glavnega direktorja.
Podobno je obdelan tudi postopek za volitve upravnega odbora. Predvideno je, da bo sprejel delavski svet nov poslovnik na prvem prihodnjem zasedanju. Ko bo poslovnik sprejet, bomo o njem tudi obširneje poročali.
ZA
STANOVANJE
GRE
Kot smo med sklepi z zadnje seje upravnega odbora podjetja že objavili, je upravni odbor načelno sprejel predlog sprememb pravilnika o pospeševanju stanovanjske gradnje in oddajanju stanovanj. Te spremembe vnašajo vsebinsko spremembo v dosedanjo politiko dodeljevanja stanovanj, saj ponovno upeljujejo prispevek članov kolektiva za pridobitev stanovanjske pravice s težnjo, da bi čimvečje-mu številu članov kolektiva zagotovili stanovanje v bližnji prihodnosti. Dejstvo namreč je, da do danes niso dobili stanovanj niti vsi tisti člani kolektiva, ki jih upošteva leta 1965 sprejeta prioritetna lista A, medtem pa je že dolg spisek prosilcev na B listi, C liste pa danes sploh še ni, saj je razdelitev po tej stvar prihodnosti. Vsak dinar, ki ga bo član kolektiva dal za to, da bo dobil stanovanje, pa bo pomenil dinar več za gradnjo novih stanovanj, za posojila. Nekako naj bi pri tem sodelovali tudi tisti, ki že imajo stanovanja podjetja, pa so jih dobili v minulem obdobju, ko ni bilo za pridobitev stanovanjske pravice ničesar plačati.
Člani upravnega odbora, ki so sicer načelno sprejeli predlog spremenjenega pravilnika, pa so hkrati ugotavljali, da naj da desetodstotni prispevek od vrednosti stanovanja tisti član kolektiva, ki ima manj kot 75 000 S-din, vsi, ki bodo imeli višje osebne dohodke pa naj bi dali ta prispevek v višini 15 odstotkov od vrednosti stanovanja, tisti pa z znatno višjimi OD 20 odstotkov od vrednosti stanovanja.
Res, da so te misli izrekli le člani upravnega odbora, ki so ob ponovni uvedbi samoprispevka imeli tudi precej pomislekov in res je, da bo pravilnik sprejet šele potem, ko bodo o njem razpravljali člani kolektiva, vendar je dejstvo, da danes ne bo mogoče graditi le iz naših sredstev, ker bo delitev stanovanj tekla prepočasi, tisti pa, ki stanovanje rabijo, bodo zanj žrtvovali vse kar bodo le mogli.
E. O.
Predlog sprememb statuta
Na novi organizaciji poslovanja našega podjetja že dalj časa delajo zunanji strokovni delavci Zavoda SRS .za produktivnost dela iz Ljubljane, pri čemer jim nudijo pomoč strokovni sodelavci našega podjetja. Za izdelavo nove organizacije je bilo potrebno predvsem ugotoviti dosedanje stanje organizacije, način dela in poslovanja v našem podjetju, kar smo opravili s podrobnim opisom vseh del, delovnih postopkov, dajanja in izvrševanja delovnih nalogov in podobno. Tako smo ugotovili, kje teko delovni postopki pravilno in kje izvršujejo naložene naloge v redu, pa tudi katera dela oziroma delovne postopke morda izvršujejo hkrati zaradi slabe organizacije na več delovnih mestih po nepotrebnem. Tako pa smo tudi ugotovili, na katerih delovnih mestih oziroma področjih delo, ki bi moralo biti medsebojno povezano in opravljeno z vzajemno odgovornostjo večjega števila delovnih mest od začetka do konca, ni povsem usklajeno v našem podjetju.
Na osnovi vsega tega pregleda — analize naše dosedanje organizacije in poslovanja smo prišli šele do nekih točnejših zaključkov oziroma osnov, kje, odnosno kako, je potrebno dosedanjo organizacijo dela in poslovanja izpopolniti ali na novo urediti. Zavod SRS za produktivnost dela je tako ob upoštevanju vseh teh podatkov, ki so bili zbrani v našem podjetju in ob upoštevanju sodobno in znanstveno ugotovljenih metod, ki se uporabljajo za organiziranje dela in poslovanja v velikih sodobno urejenih podjetjih, izdelal najprej takoimenovani makro sistem organizacije, to je nove ureditve organizacije dela in poslovanja v našem podjetju. Makro sistem pomeni, da je organizacija prikazana samo v načelu, ne pa še v podrobnostih, in predstavlja torej šele okvirno organizacijo. To okvirno organizacijo — sistem makro organizacije poslovanja podjetja je sedaj sprejel delavski svet. S tem je delavski svet potrdil, da se strinja z dosedanjim delom na novi organizaciji podjetja ter sprejema predloženo novo organizacijo v načelu.
Ker pa mora po veljavnih predpisih (Temeljni zakon o podjetjih) vsaka organizacija podjetja vsaj v načelu, če že ne v podrobnostih, biti urejena s statutom podjetja, je tako delavski svet sprejel tudi sklep, da se v tej smeri tudi spremeni oziroma dopolni besedilo našega statuta v smislu predlagane organizacijske sheme. Določila sprememb statuta so izdelana ter jih je upravni odbor predhodno že pregledal in so sedaj na vpogled delovni
skupnosti podjetja. Besedilo sprememb statuta z vsemi pripombami, ki bodo dane na ta osnutek, bo upravni odbor ponovno obravnaval ter nato predložil delavskemu svetu v potrditev. Vsako spremembo statuta mora dokončno potrditi še Občinska skupščina Celje.
Ko bodo potrjene tudi te spremembe 'statuta, bo pravna podlaga za delo in izvajanje nadaljnje organizacije našega podjetja. Organizacija v podrobnosti, to je glede posameznih delovnih enot, služb, delovnih mest, razdelitve dela itd., se bo nato šele pripravila in izvajala na podlagi oziroma v okviru načel že sprejete okvirne organizacije. Delo na nadaljnjem pripravljanju in izvajanju organizacije v podrobnostih ali mikro organizacije, bo zahtevalo še daljše obdobje in veliko dela.
V čem so nove spremembe organizacije in statuarnih določil oziroma kakšna so načela, po katerih se bo izvajala in izdelala nova organizacija? Podjetje tudi po novi organizaciji ostane organizirano kot enotno podjetje, na znotraj pa bo razdeljeno kot doslej na delovne enote, kot organizacijske enote z določenimi nalogami v proizvodnji in poslovanju ter tudi S samoupravnimi pravicami. Delovne enote so predvidene, pravtako v proizvodnji obrati, v strokovnih službah pa sektorji služb. Spremembe pri obratih so predvidene v tem, da se poveča število obratov na deset od sedanjih sedem ter bodo odslej obrati kemični, kovinske predelave, emajlirnica, pocinkovalnica, emajlirnica Kruševac, emaj-lirnica Bistrica, obrat radiatorjev, obrat kotlov, obrat koles, obrat orodjarna. Pri poslovnih enotah je predvidenih sedem sektorjev in sicer — sektor ekonomsko tehničnih raziskav, sektor poslovnih odnosov, sektor tehnične priprave, sektor proizvodnje, sektor kvalitete, gospodarsko analitski sektor in sektor prodaje. Kot je že iz nazivov sektorjev razvidno so nekateri sektorji povsem novi, drugi pa ustrezajo v glavnem že doslej obstoječim sektorjem. Sektor ekonomsko tehničnih raziskav bo združeval strokovne službe iz dosedanje razvojne službe podjetja z nekaterimi dodatnimi in novo formiranimi službami. Povsem nov je sektor poslovnih odnosov, ki bo združeval pod enotnim vodstvom dosedanje samostojne	štabne
službe programiranje,	pravno
službo, organizacijsko	službo,
splošno službo ter sekretariat organov upravljanja. V okviru tega sektorja se bo pa kot na novo osnoval oddelek	kontrole
poslovanja, to je interna kontrolna — revizijska služba. Sektor tehnične priprave bo v bistvu
vseboval dosedanje strokovne službe sektorja priprave proizvodnje, s tem, da se vključi še v ta sektor uvozni oddelek. Sektor proizvodnje je novi sektor, v katerega področje bo spadalo vodstvo proizvodnje, to je vsi proizvodni obrati. Sektor kvalitete odgovarja v glavnem današnji službi tehnične kontrole, gospodarsko analitski sektor pravtako v sektorju finance in računovodstvo z nekaterimi dopolnitvami, sektor prodaje bo obsegal dose-’ danji sektor prodaje in zunanje trgovine š to spremembo, da je uvoz iz dosedanjega sektorja izločen.
Tej novi organizaciji razdelitve podjetja na zgoraj opisane delovne enote odgovarja tudi predvidena samoupravna organizacija in sicer tako, da je za celotno podjetje enoten delavski svet in upravni odbor. Vsaka delovna enota ima pa svoj svet delovne enote, če je število članov delovne skupnosti v enoti nad 30 zaposlenih. Izjema v tej samoupravni organizaciji pri svetih delovnih enot je le, da so sektorji ekonomsko tehničnih raziskav, poslovnih odnosov, kvalitete, gospodarsko analitski sektor združeni v eno samoupravno enoto z enotnim svetom delovne enote, ki bi imel naziv svet delovne enote poslovne in kontrolne politike. Sektor tehnične priprave, proizvodnje in prodaje bodo pa imeli svoj svet delovne enote. S to samoupravno organizacijo odpadejo sveti delavnic »ekonomskih enot«. V vsaki delovni enoti bodo kot organ neposrednega upravljanja delovali zbori delov-
nih ljudi enote z istimi nalogami kot doslej zbori delovnih ljudi.
Proizvodni delovni enoti obrata emajlirnica Kruševac in emajlirnica Bistrica—Limbuš imata zaradi krajevne oddaljenosti, specifičnosti proizvodnje in določenih ekonomskih razlogov poseben položaj v poslovanju, saj za ta dva obrata vodimo posebno knjigovodstveno evidenco in u-gotavljamo rezultate poslovanja, tako da je celotna realizacija posameznega obrata razvidna iz knjigovodstva, razvidni so stroški itd. V samoupravnem pogledu imata pa obrata iste pravice kot vse druge delovne enote. Pravtako za ta dva obrata veljajo vsi pravilniki in drugi interni splošni akti podjetja.
Z novo organizacijo se ničesar ne spremeni pri posebnih poslovnih enotah in sicer stanovanjski enoti, počitniškem domu, ki bo v bodoče kot rekreacijska enota združeval vse naše rekreacijske objekte. To velja tudi za organizacijo, upravljanje in vodenje posebne poslovne enote mehano-grafski center Celje.
Delo na izdelavi podrobne —■ mikro organizacije se bo nadaljevalo po dokončni uveljavitvi makro organizacije ter bo ta mikro organizacija obsežena v pravilniku o notranji organizaciji podjetja in drugih pravilnikih, ki bodo zadevali organizacijo delovnih enot oziroma posebnih poslovnih enot. Pri tej izdelavi mikro organizacije bodo že'morala sodelovati vodstva novih delovnih enot, zlast sektorjev strokovnih služb.
FZ
?
J
t
t
TOBI ob koncu oktobra
Obrat TOBI živi koncem oktobra v upanju in strahu, da bo dosegel proizvodnjo v višini 300,000.000 S-din, česar že dolgo ni poznal. Možnosti so realne: 23. oktobra je dosegel že proizvodnjo v višini celotne proizvodnje prejšnjega meseca. Na razpolago pa je še sedem delovnih dni...
Možnosti za dosego omenjenega cilja so realne, strah pa povsem upravičen. Se vedno od časa do časa delo obstane, ker ni pravočasno teh ali onih sestavnih delov in to celo pri proizvodu, ki je že tako vtečen kot EMO-8, da o drugih sploh ne govorimo. Brez pretiravanja lahko
trdimo npr., da izdelamo toliko EMO-8, kolikor nam izdela IFA priključkov s čistilno iglo. Lahko bi jih pa več.
Ta mesec je cilj obrata proizvodnja v višini 300 milijonov S-din ali 42 % več kot v najboljšem mesecu letos in to z izdelki, ki praktično sploh ne gredo v skladišče. Pripravlja pa se obrat tudi že na mesec november, ko pa je cilj postavljen še više in to realno: 400,000.000 S-din ali 84 % nad najvišjim letošnjim dosežkom.
Kolektiv TOBI je sposoben opraviti tudi omenjeno nalogo, skrbijo ga le dobavitelji.
E. V.
O mehanograiski — strojni obdelavi podatkov smo v zadnjih letih že veliko govorili. Vedno z mislijo, da nam takšna obdelava lahko ogromno da in nam pomaga kar najbolj uspešno poslovati. O rezultatih dela na tem področju, o težavah in uspehih pri tem delu v podjetju pa večidel vsi vemo le malo, premalo. Zato naj strojno obdelavo podatkov in delo tod predstavi referent te obdelave Horst Hafner, ki se je za to delo zelo ogrel in se ga zavzeto lotil:
»Beseda mehanograiija se je že bolj kot ne udomačila v našem podjetju, kajti zadnje dni se veliko razpravlja o tem, kako najhitreje in čim bolje pripraviti podatke za strojno obdelavo.
Še pred dobrim letom, ko smo pričeli pri nas zajemati prve podatke na mehanogratijo, so posamezniki povsem pesimistično gledali in že na samem začetku dajali odpor proti vsemu, kar je bilo v zvezi z novim načinom dela. Zal so bili to ravno tisti, od katerih je bilo najbolj odvisno, kako se bo ta povsem nov način dela razvijal. Ostalo nas je le mah , ki smo se zavedali, da s tem, ko smo prevzeli odgovornost na svoja ramena, moramo prodreti in dokazati, da je to, kar smo pričeli, edina možnost za hitrejši in boljši razvoj vsake gospodarske organizacije.
Sam začetek, ki so nam ga začrtali člani mehanograiskega centra in z njim le nakazali probleme, ki pa so bili prepuščeni nam in niso bili majhni, je bil zelo težaven. Toda pobudniki tega dela se niso pravočasno zavedali, da če se lotimo tako pomembnega dela, je nujno potrebno najprej pripraviti kader, ki bo pričeto delo tudi zmožen pripeljali do zaželenega uspeha. Torej so bile pred nas postavljene naloge, v katerih smo bili pionirji in smo istočasno vedeli, da nimamo kje iskati pomoči, zato smo se lotili tega dela sami. Poudariti je treba, da so nam bili člani mehanograiskega centra večidel na voljo, toda podjetju je bilo treba reševati osnovne in organizacijske probleme, za katere pa mehanograiski center ni bil pristojen. Januarja lani je bil izdelan prvi dnevnik materiala, v katerem je bilo zajeto 700 materialov. Nekaj mesecev smo popravljali in obnavljali ta dnevnik, ko smo se odločili za prelomnico, da preidemo še na druge tabele, iz katerih se bo dalo kaj več zvedeti. Osvajali smo tabelo za tabelo in vedno z večjim uspehom, vse do 1. decembra lanskega leta, ko so mehanografske tabele postale uradni dokument za knjiženje v finančnem knjigovodstvu, kakor tudi stroškovnem knjigovodstvu. Raziormiralo se je materialno knjigovodstvo in s tem momentom smo se zavedali, da na nas leži še večja odgovornost. Člani mehanograiskega centra so bili vedno bolj zainteresirani, da pritegnejo na stroje čim več podatkov in tako so se nam po novem letu
pričela vedno bolj odpirati vrata v mehanograiski center.
Po priključitvi obrata Vil. TOBI, ki manipulira z 2000 materiali in 700 polizdelki, smo si postavili plan, da zajamemo te podatke na mehanogratijo. Meseca maja je bil izdelan prvi obračun za obrat VII. Naslednja akcija so bili polizdelki, ki sp bili trd oreh, saj je bilo v zvezi s tem treba rešiti kup odprtih vprašanj in to od grup, delovnih nalogov, šifra-cije skladišč itd. In tudi to nam je uspelo, ker nas je ves čas vodila misel, čim več podatkov bomo mehanograisko zajeli, tem laže bomo gospodarili in čitali podatke.
Ostal nam je še obrat VI. Kru-ševac, za katerega smo izdelali osnutek, kako pristopiti k zajemanju podatkov, saj vemo, da je ta obrat 700 km oddaljen od matičnega podjetja in da mora proizvodnja teči do zadnjega dneva v mesecu, mehanograiskemu centru pa je potrebno predložiti vso dokumentacijo vsakega 1. v mesecu do 7. ure. Narejenih je bilo nekaj poizkusov po telexu in tako je tudi tukaj osvojen način zajemanja podatkov.
Naše delo pa še ni končano, saj še vedno stojijo nekateri stroji, ki so neizkoriščeni. Zajemanje osebnih dohodkov po ekonomski enoti je spet novo delo, ki je pred nami. Vzporedno s tem pa je pred nami druga, večja naloga, za katero so posamezniki že zadolženi in tj. zajemanje gotovih izdelkov na mehanogratijo, Roki za to delo so zelo kratki, toda če se bo vsak posameznik zavedal svoje odgovornosti, potem bomo plan, ki nam ga je začrtal generalni direktor dosegli. S postavitvijo novega vodje mehanograiskega centra Petra Mikija, ki je močno ogret in zainteresiran, da delo čim hitreje in čim bolje steče, je podjetje dobilo še enega strokovnjaka, ki vzporedno z ostalimi člani mehanograiskega centra pripravlja teste in programe za nov sistem, na katerega naj bi prešli naslednje leto spomladi. Zadolžitve Toneta Ivaniča, kot odgovornega vodje za mehanogra-lijo v podjetju, pomenijo prav tako velik korak naprej, saj smo ves čas potrebovali človeka, ki je pristojen reševali določena vprašanja, ki so se do sedaj le s težavo reševala. Tovariš Ivanič je bil eden redkih, ki se je tako močno vnel za to delo in v njem videl prihodnost. Ni bilo lahko, poleg ostalih zadolžitev, ki jih
zahteva njegovo delovno mesto, nositi še vso odgovornost za točnost podatkov, ki prihajajo iz mehanograiskega centra, saj so ti podatki tisti, iz katerih čitamo kako gospodarimo z materiali, kako je s stroški.
Nemalokrat slišimo pripombe na mehanograiski center, opazke, češ, da so podatki netočni, da so posamezni člani mehanograiskega centra premalo zainteresirani za delo itd. Toda tisti, ki prenašajo takšne izjave so predvsem nepoučeni o tem, kaj je naloga organizatorja v mehanograiskem centru in kako pride do podatkov na tabeli. Premalo se zavedajo, da je le osnovni dokument odskočna deska za točno tabelo, ki jo zahtevamo, rojstvo tega dokumenta pa je le vedno v podjetju. Danes smo že uspeli prepričevati posameznike in to s konkretnimi dokazi, da se ne more zahtevati nekaj od stroja, če mu točno ne nakažemo, ker so to na koncu le samo stroji.
Kaj je cilj mehanograiije? Materialni obračun? Ne, to je le nek začetek poizkušnja, kajti za takšno delo bi se gotovo ne izplačalo odšteti nekaj sto milijonov dinarjev. Cilj mehanograiije je zajeti čim več podatkov in to od prodaje in iakturiranja, osebnih dohodkov, kadrovske politike itd. Rezultati, ki prihajajo iz strojev, pa ne smejo biti več dvomljivi, saj smo se že tolikokrat prepričali, da obstoja le majhen odstotek možnosti, da bi stroj napravil napako, kajti če se napaka pojavi, jo najdemo le pri sebi.
Z delom, ki je v zvezi z mehanogratijo, se v računovodskem sektorju pretežno ukvarjata le dve osebi. To pa je seveda premalo, da bi na tako velikem in prav gotovo tudi zelo pomembnem področju dela, ostalo pri tem. Od tega se eden ukvarja z osvajanjem novih del ter vodenjem obstoječega, medtem ko se drugi ukvarja z osnovno dokumentacijo, prav tako je treba poudariti, da so le trije v podjetju, ki so obiskali tečaj »Osnove v mehano-gralijo« v Radovljici. Ce postavimo na eno stran naloge, ki stojijo pred nami, na drugi strani pa ugotavljamo, da nimamo niti za osnovna dela 'kadrov, je situacija precej resna. Ni težko naročevati in delati tabel, ki pa niso preveč poceni, če v podjetju ne znamo citati teh podatkov in jih zato tudi ne uporabiti. Zato je potrebno, da k temu delu pritegnemo čimveč ljudi, ki bodo sposobni prevzeti tako odgovorna dela. EMO ni edino podjetje, ki se ukvarja z mehanogratijo, zato bi bilo prav gotovo koristno, ko bi pogledali, kako delajo druga podjetja, kot so TAM, ISKRA, LITOSTROJ, Železarna Jesenice, saj so to podjetja, ki se že dalj časa ukvarjajo s tem delom.
Dostikrat bi bilo bolje, če bi posamezne načine dela kopirali ali pa sistem odkupili, kot pa, da se sami ubadamo z nečim, kar je že drugim uspelo.
V podjetju prevladuje bojazen, češ, ko se uvede mehanograiija, pa ne bomo imeli kaj delati. Tega se ne bi bilo treba bati, če bi vzporedno z uvajanjem mehanograiije, bedeli naši kadroviki. Ce se ukine nek način dela, pa je na drugi strani potrebno kontrolirati in usklajevati, za kar so spet potrebni ljudje. Toda žal, kadar gre za postavitev novih del ali izdajo odločb in opisov dela, takrat so vsi od prvega nadrejenega do zadnjega nemi in se izgovarjajo na direktorja, samoupravne organe, kljub temu, da so velikokrat prav sami tisti, ki so pristojni rešiti takšna vprašanja. V podjetju so še vedno odprta, vprašanja, ki se rešujejo že dolge mesece in to od luknjačic, šifranta, pa do razdelitve posameznih del, kajti najtežje je delati nekaj, za kar ne veš ali spada v tvoj delokrog, ali pa delaš za nekoga, ki se skriva za zaveso. Torej problemov je še in še, vsi pa čakajo na nekoga, ki naj bi celotno situacijo poživel in tako te osnovne težave premaknil iz mrtve točke.«
ZVEDELI SMO
NAŠ KUPEC PRK BEOGRAD UVEDEL DVE ZANIMIVI NOVOSTI
Preduzeče robnih kuča v Beogradu, eno največjih trgovskih podjetij “v državi je v zadnjem obdobju uvedlo v svojem notranjem poslovanju dve zanimivi novosti. Ker je podjetje med našimi kupci, naj o tem povemo nekaj besed tudi našim bralcem.
V tem podjetju imajo urejeno varčevanje za člane kolektiva. Vlagatelji dobe knjižico, vloženi denar jim podjetje obrestuje z 8-ods.totnimi obresti, prav tako pa imajo vlagatelji popust v enaki višini v poslovalnicah svojega podjetja. V primeru, da vlagatelj v dveh letih ne dvigne svoje vloge, se mu ta po tem obdobju obrestuje 10-odstotno, pa tudi popust v poslovalnicah PRK imajo 10-odstoten. Tako delavci prizadevno pomagajo svojemu podjetju s svojim denarjem, ki je v podjetju prav tako na varnem kot v banki, prav tako se vloge obrestujejo in nikomor ni vseeno, kakšna bo prihodnost podjetja, kjer obrača svoj denar. Razumljivo, da je tajnost višine vlog zagotovljena.
In še eno zanimivo novost so preskusili. V svoji novi veliki poslovalnici v Zemunu so zaposlili izključno sorodstveno povezane ljudi, sestre in brate in zakonce, s tem pa želijo doseči večjo privrženost kolektivu, saj članom ene družine ne more biti vseeno kako podjetje, kjer služijo vsi svoj kruh, posluje, bolj so disciplinirani, manj je nemoralnosti, pa tudi stanovanjsko vprašanje rešujejo lahko za več članov kolektiva hkrati.
Nenavadno, vendar verjetno oboje 'slo uspešno.

IZ DELOVNIH ENOT
Novice iz 12. redne seje 110
Sprejet je predlog spremembe pravilnika o pospeševanju stanovanjske gradnje in oddajanju stanovanj, ki bo v skladu s statutom v razpravi v prihodnjem obdobju. Po predlogu bodo vsi tisti, ki jim je dodeljeno stanovanje vključeno tudi stanovanje za strokovne kadre dali prispevek v korist sklada za stanovanjsko gradnjo.
Potrjen je predlog za likvidacijo inventurnih razlik, za manjko, ki je nastal v ra-diatorskem skladišču, pa mora skladiščnik radiatorjev predložiti dokaze, zakaj je ta manjko nastal.
Pomočnik glavnega direktorja dipl. ing. Ernest Vršeč je prosil upravni odbor za sporazumno prekinitev delovnega razmerja. Upravni odbor je sklenil, da njegovi prošnji ugodi.
Predlagano je bilo, da se kupi stanovanjska hiša na Delavski cesti št. 22 zaradi razširitve tovarne. To hišo bi bilo treba v ta namen podreti. Odkup te hiše je bil odložen za poznejši čas.
Rozman Francu je pogorela hiša v Krajnčiči pri Šentjurju, kjer je živel s svojo materjo. Hiša je bila krita s slamo in jo je požar do tal uničil. Odobrena mu je bila enkratna pomoč v znesku 2.000,00 N-din.
Ko so bile porušene stanovanjske hiše na Krožni poti, kjer so imeli stanovalci tudi vrtove, je bila pri rušenju hiš povrtnina uničena. Na predlog splošne službe se sedemnajstim stanovalcem iz teh hiš povrne škoda v skupnem znesku 1.721,00 N-din.
Za predstavnika naše tovarne v šolskem industrijskem kovinarskem centru SIKC v Štorah je bil imenovan Slavko Vizjak, delavec v izobraževalnerg centru.
Po predlogu sektorja prodaje in zunanje trgovine je bilo sklenjeno, da se uskladijo cene za peči na olje EMO-5, EMO-8 in sobno peč EMO-KAM1N. Določeni so bili tudi količinski rabati.

(■
\
('
i
Izdelovalnica
kotlov
V delavnici kotlov so sprejeli plan za mesec oktober v prvih dneh meseca in obenem ugotovili, da material za proizvodnjo wanson kotlov ne prihaja pravočasno v delavnico, posameznih gotovih sestavnih delov pa večkrat ni na zalogi v skladišču, kar močno zavira izpolnjevanje njihovih planskih obveznosti. Postavili so zahtevo, da mora biti material za predelavo v delavnici najkasneje do sredine meseca oktobra, kajti samo pod tem pogojem bodo lahko dosegli mesečni operativni plan. Tudi plan proizvodnje oljnih peči bo dosežen samo v primeru, če bodo sestavni deli pravočasno v delavnici.
Pogovorili so se tudi o tem, da bi imeli prihodnje leto v tej delavnici kolektivni dopust v mesecu juliju, saj izdelujejo sezonske izdelke in v poletnih mesecih po teh izdelkih ni velikega povpraševanja, in če koristijo letni dopust v ostalih mesecih, se jim to pri izvrševanju plana krepko pozna.
Svet delovne enote delavnice kotlov je zato sklenil, da bi vsi delavci v njihovi delovni enoti koristili kolektivni dopust v mesecu juliju, vendar na zboru delovnih ljudi te delovne enote, s tem sklepom niso prodrli. Zbor delovnih ljudi je zavrnil ta predlog in bodo koristili redni letni dopust posamič in ne kolektivno.
Razpravljali so tudi o osebnih dohodkih in sklenili, da pošljejo predlog upravnemu odboru naj se popravi analitična ocena delovnih mest v njihovi delavnici.
Ko to pišemo nam še niso znani njihovi uspehi v mesecu oktobru, zato bomo o tem kaj več povedali v eni prihodnjih številk Emajlirca.
Obrat toplotnih naprav
Na zadnji seji sveta obrata toplotnih naprav, katere se je udeležil tudi glavni direktor Rado Bremec so zelo obširno obravnavali proizvodne probleme v tem obratu. Poleg članov sveta je glavni direktor dal lep prispevek k oblikovanju smotrnih stališč za nadaljnje gospodarjenje in napredek v tem obratu.
Glede na rešitve problemov v tem obratu in v cilju povečanja proizvodnje je dal glavni direktor ob koncu obširne in plodne razprave več predlogov. Med drugim je treba napraviti v delavnici radiatorjev novo analitično oceno delovnih mest, ki naj bo predložena organom upravljanja
do 15. novembra t. 1., veljati pa bi začela 1. januarja 1969. Ceniki pa ne bodo popravljeni temveč se bo z novo analitično oceno spremenila delitev osebnih dohodkov med delavci, s čimer bodo glede na osebne dohodke vsklajena delovna mesta v delavnici radiatorjev z delovnimi mesti v drugih obratih.
Na vseh normiranih delovnih mestih bodo obvezno pisali samo norma ure in če delavec ne bo delal po normi bodo te ure posebej zajete in bodo analizirani tudi vzroki zakaj ni delal po normi. Zastoje zaradi dela bodo pisali kot čakanje, tako da bo razvidno koliko časa je delavnica obstala z delom, o zastoju in vzrokih pa bodo takoj obvestili glavnega direktorja.
Nabavili bodo takoj škarje ali kak drug stroj, če bo problem v pomanjkanju strojev. Radiatorjev pa v delavnici ne smejo več skladiščiti temveč v skladišču gotovih izdelkov. Delavcem, ki so prišli na delo iz drugih delavnic, morajo biti izdane odločbe o razporeditvi na delovna mesta, tisti delavci pa, ki jih delavnica ne potrebuje, se naj vrnejo v svoje delovne epote.
Poleg tega so se pogovorili, še o marsikaterih problemih in ni dvoma, da jih bodo z dobro voljo ter uresničitvijo sprejetih sklepov tudi uspešno obvladali.
Predelovalnica
kovin
V predelovalnici kovin so po podatkih, ki smo jih dobili od vodje delavnice Draga Dolžana zelo zaskrbljeni zaradi izvrševanja plana v letu 1969. Obeta se jim slab začetek že v začetku leta, ker se njihove strojne zmogljivosti ne povečujejo. Dosedanje strojne zmogljivosti pa tudi pravijo, da so polno izkoriščene. Boje se tudi, da bodo zaradi preobremenjenosti dosedanji stari stroji odpovedali. Nekateri važni stroji v proizvodnji pa bodo popolnoma dotrajali. Tako se ne bo dalo verjetno več popravljati stiskalnice inventarna številka 4 in 5. Ce bodo po novem letu delali v treh izmenah, preti zaradi preobremenjenosti nevarnost tudi drugim strojem.
Zaskrbljeni so posebno zaradi delovne sile. Ce hočejo priučiti delavce za tretjo izmeno po novem letu, bi morali že sedaj imeti v delavnici določeno število delavcev, ki bi se priučili za delo na ključnih delovnih mestih. Približno tako, kot Drago Dolžan nam je položil tudi Vajdič Rudi. Dodal je, da se v tekoči proizvodnji menjava preveč vrst artiklov, proizvodnja posameznih artiklov pa ne steče do kraja. Ljudje več-
krat stojijo pri stroju. In res. Ko smo pogledali so trije sodelavci stali skoraj tri četrt ure pri stiskalnici, morda celo več, ker niso prejeli od kontrole konzol za orodja. Kontrolor pa je imel spet svoje probleme, toda delavci so negodovali, ker so morali čakati. Premalo je dobrih sposobnih sodelavcev je dejal Rudi Vajdič in pristavil še, naj bi se razni tečaji za usposabljanje delavcev za delo na določenih delovnih mestih vršili v prostem času.
Pocinkovalnica
V pocinkovalnici so sicer z delom in nasploh zadovoljni, v veliko nevoljo pa jih spravlja transport izdelkov, ker je njihova pot za notranji transport v skladišče gotovih izdelkov popolnoma zatrpana z raznimi izdelki in polizdelki. Število delavcev se je pri njih znatno zmanjšalo. Prej jih je bilo 78 sedaj pa jih je ostalo le še 42. Ni več toliko dela pri pocinkanju kot ga je bilo prej. Nekateri njihovi sodelavci so razporejeni v druge delovne enote. Posebne problematike pravijo, da pri njih ni. Le kdaj bo rešeno vprašanje notranjega transporta, ki je tako pereče. To želijo, da bi se kmalu uresničilo.
Na zadnji seji sveta njihove delovne enote so na predlog komisije za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti izključili iz podjetja zaradi hujših kršitev delovnih dolžnosti Zupanc Jakoba. Ta si je privoščil precej, neopravičenih izostankov, in ker dober in tovariški pouk ni zalegel, je bil izključen.
Plan v oktobru pravijo, da bodo dosegli, čeprav je povečan. Želimo jim mnogo uspeha.
BOLJ
PREVIDNO!
Ko je Adem Badali prebiral pokrove, se je urezal v prst desne roke na ostrem robu pokrova.
Ivan Brence je omotaval oljne peči in bil pri tem nepreviden, tako da mu je stisnilo prst leve roke. Čeprav je poškodba lažja, boli.
Marija Pungršek je pri oblikovanju ročajev na nepravilen način vlagala predmet v stroj, pa jo je stisnilo za palec desne roke.
Ivanka Pep je luknjala ventilatorske kape in jo je zaradi nepravilnega načina dela stisnilo za palec desne roke. Bolelo je.
Ko se je Vinko Pogladič peljal z mopedom v službo, je s stopalom leve noge zadel v drevesno korenino in si poškodoval levo nogo.
S«afitiec
IZ DELOVNIH EN
Grče
odhajajo
PIRŠEV TINA
Dolgoletni predsednik naše sindikalne podružnice Martin Pirš se je poslovil od svojih sodelavcev in odšel v invalidski pokoj. Bolezen ga je dolgo časa mučila, tako da ga je zdravniška komisija spoznala za stoodstotnega invalida.
V tovarno je prišel na delo leta 1936. Delal je torej v našem kolektivu kar 32 let. Od leta 1950 do leta 1958 je bil predsednik sindikalne podružnice, član republiškega odbora sindikata kovinarjev Slovenije, član okrajnega sindikalnega sveta v Celju in štiri leta član zveznega odbora sindikatov Jugoslavije. Pa tudi na terenu v Gaberju je opravljal razne funkcije. Bil je tajnik kultur-no-prosvetnega društva SVOBODA, tajnik odbora ZB NOV, skratka bil je zelo požrtvovalen terenski delavec. Dolga leta je bil tudi član štaba civilne zaščite ali kot smo tedaj to organizacijo nazivali PAZ. Zlasti se je odlikoval pri organizaciji dela v tovarni in na terenu ob veliki poplavi leta 1954. Tovariš Martin je delal dolga leta v emajlirnici, nato v službi tehnične kontrole, zadnji čas pa spet v emajlirnici. Čeprav je bil obremenjen z raznimi funkcijami, je našel čas za učenje in si z uspešno opravljenimi izpiti priboril poklic visokokvalificiranega kleparja. Kot priden in marljiv delavec je bil odlikovan z medaljo dela. Prejel je tudi mnoga pismena priznanja in pohvale od raznih družbeno-po-
litičnih organizacij izven tovarne, kakor tudi v tovarni ter od organov upravljanja.
Čeprav ga je bolezen dokaj prizadela, je tovariš Pirš Martin še vedno nasmejan in dobre volje. Ob svojem odhodu nam je pove-
dal, da želi, da bi njegovi hčerki Anici in Tinci, ki sta zaposleni v tovarni prav tako dolgo bili zvesti pripadnici našega kolektiva, kot je bil on sam.
TONE KEGU
Kegu Anton iz kleparskega oddelka je začel delati v tovarni leta 1926. Delal je torej v naši tovarni več kot štirideset let. Dolga leta je bil skupinovodja v kleparskem oddelku. Bil je član prvega delavskega sveta leta 1950, član društva ljudske tehnike od ustanovitve ter član izvršnega odbora sindikalne podružnice. Rad je zahajal v planine. Tovariš Tone pripada tisti generaciji naših delavcev, ki je skoraj pol stoletja ustvarjala s svojim delom današnji svet.
Ob odhodu nam je Tone Kegu dejal, da je vesel nad napredkom samoupravljanja pri nas in da je prepričan, da je samoupravljanje
velika pridobitev naše revolucije. Dejal je: »Dokler imamo tovariša TITA, se nam ni treba bati ni-česdr.«
IVAN KRAJNC
Tudi stara in trdna grča Ivan Krajnc se je poslovil od nas. V tovarno je prišel prvič na delo leta 1927. Potem je nekajkrat prekinil delo in se ustalil pri nas leta 1942. Nekaj časa je delal v emajlirnici, dolga leta pa v skladišču pločevine. Bil je vedno izredno marljiv in discipliniran delavec. Kot sam pravi, ga je bolelo, če je videl, da se dela škoda v tovarni. Sin delavskih staršev iz Gaberja je v svoji mladosti mnogo pretrpel. Bil je proletarec. Težko je bilo v stari Jugoslaviji za zaslužek. Plačali so toliko, kolikor se jim je pač zdelo. Včasih je to zadoščalo pri težkem delu komaj za vsakdanji kruh. Tako je povedal ob svojem odhodu. Čeprav je pokojnina bolj skromna, je bil kot vedno vesel in razigran. »Saj se da živeti« je dejal.« Vesel sem, da živim v naši državi prost in brez strahu za preživlja-
nje na stara leta.« Po osvoboditvi je bil Ivan Kranjc vedno med
prvimi pri udarniškem delu. Štab delovnih brigad v Celju mu je zato dal veliko priznanje — zlato značko. Seveda je dobil zlato značko kot dolgoletni delavec tudi v tovarni.« Zadovoljen sem, ker so moji otroci odrasli, zdravi in pri kruhu«, je dejal. Oba sinova Teodor in Danijel sta zaposlena v naši tovarni.
Ko smo povprašali še za mnenje o delu in razvoju samoupravljanja, je odgovoril tako kot tovariš Kegu: »Da bi le TITO živel še dolga leta. Dokler imamo njega, bo vse dobro.«
BOLJ
PREVIDNO!
Miroslav Gosar je menjaval komandne plošče za IBM in ko je potegnil ploščo iz police, mu je padla na^palec leve noge in mu ga poškodovala.
Ivan Belina je nakladal pralni-ke na transportni voz. Na spolzkem pralniku mu je spodrsnila roka in se je vrezal v zapestje desne roke.
Martin Cerovšek se je urezal v koleno desne noge, ko je zlagal predmete na transportni voz.
Pri izdelovanju lamel je Alojzu Juršetu spodrsnilo kladivo in si je pri tem delu poškodoval palec desne roke.
Franjo Horvat je izdeloval ročaje za poljske kotle. Komad, ki je pri delu odletel, mu je poškodoval levo roko.
Martin Samec je pripravljal rondele za vlečenje, ki so se prevrnile in mu poškodovale kazalec desne roke.
Jože Rebek je preskušal vžig motork v gasilski garaži. Ročica žaganjača ga je udarila v zapestje desne roke in mu jo poškodovala.
0
\
I»
\
J»
i»
i»
i»
i»
(»
\
\
1
v
j
)
i»
\
i»
<>
i»
5.

i»;


5
T
Novice iz 12. redne seje 110
Stanovanjska komisija je predlagala, da se dva prostora v Kovinski ulici št. 2 usposobita za stanovanje in se v ta namen nakaže enoti za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami 1.000,00 N-din. Predlog je bil sprejet in tako bo pridobljena ena soba.
Pod dvorano delavskega sveta bodo zgrajeni prostori za pisarne, ki so nujno potrebni, saj nekateri sodelavci delajo v zelo slabih delovnih okoliščinah v kleteh in podobno. Preureditev bo stala predvidoma 38.250,00 N-din. Dela bomo opravili sami.
Stanovanjska hiša, ki je bila kupljena na Miklavškem hribu bo prodana na licitaciji, izkupiček pa naj bi bil uporabljen za gradnjo rekreacijskega centra na Mozirski planini.
Sprejet je sklep, da se hra-narina v režijskih enotah vkalkulira v cenik osebnih dohodkov in se v celoti krije iz sklada osebnih dohodkov te delovne enote. Tako so vsaj za naprej uveljavljena za vse podjetje enaka merila.
Iz poročila o izplačilu nadur v breme skupnega sklada osebnih dohodkov je razvidno, da je bilo v mesecu septembru opravljenih 2603 nadur. Te nadure so bile opravljene v glavnem v skladiščih, mesečni inventuri, pripravah za Zagrebški velesejem, vožnjah s tovornimi avtomobili, nedeljsko delo v emajlirnici in dekor oddelku in podobno. Poleg tega je bilo opravljenih še 9.637 nadur v breme skupnega sklada po raznih delovnih enotah v proizvodnji, tako da znaša skupno število nadur v mesecu septembru v breme skupnega sklada in v breme ekonomskih enot 27.078.
Ustanovljeno je novo delovno mesto z nazivom 2. pomočnik vodje eleklrodelav-nice« ter sprejeta analitična ocena. To bo predloženo v potrditev delavskemu svetu.
6
EAH&ifliheo
Zakaj nas zebe?
V dveh, do sedaj objavljenih sestavkih, smo na kratno razčlenili proizvodnjo vročevodne energije v kotlarni I, ki je najstarejša in tudi najvažnejša izmed vseh štirih oziroma petih kotlarn, kolikor jih v našem podjetju sedaj skupno imamo.
Medtem ko se v kotlarni I proizvaja toplotna energija za tehnologijo in za ogrevanje, se v vseh ostalih kotlarnah proizvaja le ogrevalna toplotna energija.
Kotlarna II (ob manjšem dimniku) je zrastla med drugo svetovno vojno resda zaradi potreb tehnologije, bila pa je kasneje prirejena za ogrevanje določenih prostorov, ki jih ogreva v bistveno nespremenjenem obsegu še danes. Ti prostori so stara talilnica emajlov, del skladišča gotove posode (sestavljalnica) dekor oddelek s priključenimi delavnicami, potem pa še vse nizke
ja te kotlarne postaviti novo — sedanjo kotlarno III. Iz tedanjega omrežja kotlarne I so bili izločeni in priključeni na provizorično kotlarno II naslednji oddelki: večji del skladišča gotove posode, vsa nakladalna hala, oddelek tehnične kontrole ter vse garderobe, pisarne in ambulanta vzhodno od emajlirniee in skladišča gotove posode.
Tisti, ki so v teh oddelkih zaposleni najbolje vedo, da so bile tam v zadnjih zimah stalno težave z ogrevanjem in da je bilo delo v njih skrajno neprijetno in celo zdravju špodljivo, saj so bile temperature ozračja ponekod celo izpod 10" C. Zlasti je bilo hladno v skladišču gotove posode in nakladalni hali.
Oglejmo si še vzroke!
Omenili smo že, da so bili našteti oddelki prvotno priključeni na kotlarno I, ki je dajala za ogrevanje prostorov vodo s temperaturo okrog 140" C. Z zasilno
Pločevinast dimnik za novo kotlarno, ki so ga pred dnevi postavljali, je visok 25 metrov in so ga na tleh zvarili iz več delov
zgradbe od vratarja II preko mizarskih delavnic do nakladalne hale ter od gasilskih prostorov do skladišča delov za toplotne naprave. Ogrevanje v navedenih prostorih oziroma oddelkih bi v normalnih razmerah nekako še zadoščalo potrebam, razen v sestavljalnici, kjer ni zadostno. (V pretekli zimi je bilo ogrevanje slabše kot sicer zato, ker je bila skoraj polovica ogrevalnih površin kotla neuporabna).
Kotlarna III stoji poleg kotlarne II in obe uporabljata isti dimnik. Je naša najmlajša kotlarna — pravzaprav provizorij. Nastala pa je leta 1960, ko so rekonstruirani surovinski oddelki in kasneje nov lužilni stroj znamke Ruther porabili toliko toplote iz kotlarne I, da je bilo treba za del nekdanjega omrež-
postavitvijo naših trika kotlov v kotlarno III pa je bilo doseženo tudi le zasilno ogrevanje. Trika kotli pač niso najbolj primerni za take vrste ogrevanja, ker z njimi ni mogoče ogreti vode do primerne temperature. Sedanji sistem dopušča le temperaturo 110" C. Med 140° C in 100" C pa je velika razlika in kaloriferji ter celotno bivše omrežje kotlarne I, ki je sedaj priključeno na kotlarno III, lahko iz te za 30° C manj vroče vode le malo izkoristijo.
Ob prilagajanju starega omrežja na kotlarno III se ni bilo mogoče držati vseh običajnih pravil za urejenost krogotokov, ker bi potem morali na novo napeljati vse omrežje. Starost omrežja in omenjene neskladnosti
Dimnik je treba dobro privezati, da bo delo varno
imajo seveda tudi slabe posledice.
So pa še drugi razlogi za hladno ozračje, zlasti v nakladalni hali in skladišču gotove posode.
Skladišča so običajno prostori, kjer se blago shranjuje in v njih ni veliko zaposlenih. Naše skladišče gotovih izdelkov pa se je pravzaprav že spremenilo v prostor z enim od dokončnih »obdelovalnih« prostorov, saj se v njem izdelki sestavljajo, zavijajo, komisionirajo itd., kar vse zahteva precej zaposlenih in sicer pri lahkem delu, kjer se hlad še toliko bolj občuti.
Zaradi močno povečane proizvodnje je transport tudi v skladišču porastel in stalno odpiranje vrat prispeva svoje.
Sosednja emajlirnica vleče kot nekakšen dimnik zrak iz bližnih nižje ogretih prostorov. (Zaradi peči se zrak okrog njih ogreva in dviga, na njegovo mesto pa prihaja iz surovinskih obratov in skladišča hladnejši zrak). V skladišče pa seveda prodira, kjer le more, zrak iz zunanjosti.
Toliko o ogrevanju iz kotlarne III.
Zaradi tega naj omenimo še kotlarno IV v upravnem poslop-

Celoten dimnik nosi sedaj najeto »Gradis-ovo« dvigalo iz Ljubljane
7
E^mc\pie<>
Kritični trenutki.. postavljanje dim' nika na temelje
ju, kjer pa menda z ogrevanjem ni težav, in kotlarno V v mineralnem mlinu (en trika kotel).
S tem smo na kratko pregledali, kako je danes v našem podjetju s kotlarnami in s pripravo vroče vode za tehnologijo in tudi, kako je z ogrevanjem prostorov.
Kaj pa lahko pričakujemo od nove kotlarne in od rekonstrukcije vseh potrebnih omrežij? To je brez dvoma bistveno vprašanje, ki se porodi po naših razmišljanjih, in nanj bomo sku-
šali odgovoriti kdaj prihodnjič.
In kako daleč je nova kotlarna?
Kdor se kdaj vsaj od daleč ozre proti njej, lahko že po njeni zunanjosti ugotovi, da dela napredujejo. Žal pa je treba povedati, da ne tako, kot bi bilo potrebno, in kot je bilo tudi dogovorjeno s sodelujočimi partnerji. Pri tem naj poudarimo, da je bilo marsikako opozorilo dobaviteljem glede pravočasne izročitve kotlarne brez pravega odmeva.
Ajdnik Rafko
Tako — dimnik stoji, vendar je še privezan na dvigalo, dokler ga trdno ne privijejo na temelje. V ozadju dimnik kotlarne I.
B«!HI I
Wmm§
ZAKA) TAKO?
V Emajlircu sem prebrala o problemu, da je bila zadnja seja delavskega sveta komaj še sklepčna. Jaz kot član, prejšnje zasedbe bi vam o lem lahko marsikaj povedala. Takole se je meni godilo: prva seja je bila sklicana med 12. in 14. uro in ker sem bila v službi, sem zaman prosila naj me pustijo vsaj na to prvo sejo; ker so me pa do zadnje minute za nos vlekli, se še opravičiti nisem mogla.
Druga seja je bila sklicana v aprilu. Vabilo in material za to sejo sem dobila konec junija. Kaj pravite k temu? No, na tretjo sejo sem končno vendarle prišla: in tako sem hodila na seje dve leti, kadar sem bila prosta, pa iudi, če sem ponoči delala; marsikdo pa ni prišel, če je delal ponoči. In tako je prišla zadnja seja. Sklicana je bila za 13. uro. Do zadnje minute so mi govorili, da bom lahko šla. Ko je bila ura 13., pa mi niso dali zamene. Ker delam na traku, nisem mogla zapustiti delovnega mesta, saj tam mora nekdo biti. Pa tudi vodilna oseba mi ni prišla pojasniti, zakaj ne morem iti in tako se tudi za to sejo nisem mogla opravičit.
Tri dni pozneje so me sodelavci spraševali, kako sem se imela na večerji, ki jo je baje imel delavski svet v hotelu »Evropa«. Čudila sem se, nisem imela pojma o tej večerji, nihče me ni povabil. Morda sem preveč preprosta in preskromna za elegantno družbo. Veste nisem lačna, če imam tudi bolj skromen zaslužek vseh 21 let kar delam v tem kolektivu; pijem sploh ne, humorist tudi nisem, da bi koga tam razveseljevala, pa vendar bi tako racla prišla med vesele ljudi; da bi se malo sprostila, pa še tega mi niso privoščili. Zakaj tako?
Seje spremljam od kar so se začeli delavski sveti, če
sem bila član ali ne. Mnogokrat sem ugotovila, da članom že na sami seji poberejo moralo. Pomislite nekateri člani iz višjih krogov dobijo besedo kolikokrat hočejo govoriti, potem se pa ta-korekoč bolj prepirajo med seboj, vsak hoče uveljaviti svoj prav in tako zavlačujejo sejo v nedogled nič ne opazijo, da člani postajajo nestrpni, ker se jih naveličajo poslušati.
Nekdo pa vso sejo zaman prosi za besedo, nihče mu ne dovoli govoriti. Vprašam vas, bo tak član še imel voljo proti drugič na sejo, če mu ne dovolijo, da bi enakovredno razpravljal o problemih, ki nas težijo. Mar bo res hodil tja sedet samo zato, da bo seja sklepčna? In kaj bodo sedaj volivci rekli? Vprašali ga bodo, kaj je bilo na seji, siromak jim ničesar ne bo povedal, ker tudi ničesar ni razumel. Po kaj pa tja hodiš, če nič ne veš, kaj kimaš tam ali spiš, zakaj jim pa kaj ne poveš itd.
Biti član delavskega sveta je zelo nehvaležna zadeva.
Seje bi morale biti bolj živahne, sproščene, bolj zanimive, da bi vsak član lahko sodeloval. Gotovo bi rajši prišli tjau ker potem bi ga veselilo in zanimalo priti. Tako pa se jih nekaj spravi v svoj okvir, drugi pa hodijo okoli ko maček okoli vrele ,kaše, prodajajo dolg čas, drugič pa raje na sejo ne pridejo. Zakaj tako?
Mnogokrat je tudi seja odvisna od sposobnosti pred-i sednika delavskega sveta. Predsednik mora biti priljubljen, razgledan, enako . vljuden do vseh.
Veste malo manj tujk bi , mešali v tiste svoje govore. Moj bog, človek bi še slovar moral prinesti na sejo, da bi vus lahko razumel.
Podpišem za boljši uspeh našega kolektiva.
Marija Gregl
OBVESTILO
Z namenom urediti evidenco volilnih upravičencev območja občine Celje poziva oddelek za splošne zadeve vse občine, ki so po zadnjih volitvah meseca aprila 1967 spremenili naslov stanovanja, da morajo na osnovi zakona o evidenci stalnega prebivališča občanov prijaviti vsako spremembo naslova slanova-vanja v 8 dneh. Vse spremembe prijavite pri oddelku za splošne zadeve na Trgu svobode št. 9, soba 82.
OBVESTILO
Oddelek za splošne zadeve občine Celje obvešča vse občane, da mora vsak, ki je star več kot 18 let imeti osebno izkaznico in mora zadnjo prositi v treh mesecih po dopolnjenem 18. letu starosti pri oddelku za splošne zadeve, Trg svobode 9, soba 82. Vse tiste, ki so že dopolnili 18 let opozarjamo, da so za osebe, ki ne vložijo v določenem roku prošnjo za osebno izkaznico, predvidene po zakonu o osebni izkaznici kazenske sankcije.	Skupščina občine Celje
oddelek za splošne zadeve

Sindikalne športne igre
Čas je spet, da naše bralce obvestimo o športnih uspehih naše sindikalne ekipe v tekmovanju na delavskih športnih igrah za leto 1968.
Tekmovanja so se doslej že končala x naslednjih disciplinah:
—	streljanje
—	namizni tenis
—	nogomet
—	odbojka
—	mali rokomet
Naše ekipe so nastopile v vseh disciplinah razen v odbojki, kjer na žalost nismo sodelovali in smo s tem pokvarili plasman v prvem delu tekmovanja, kajti samo s sodelovanjem bi osvojili prvo mesto, tako pa smo zaenkrat na dobrem vendar drugem mestu.
Sedaj pa poglejmo rezultate po posameznih disciplinah:
NAMIZNI TENIS
V namiznem tenisu je sodelovalo 20 ekip, kar je izredno pohvalno za organizatorja vseh tekmovanj Občinsko športno zvezo in Občinski sindikalni svet.
Zaradi velike števila prijavljenih ekip je bilo potrebno organizirati predtekmovanja.
Lestvica predtekmovanj:
SKUPINA A
1. Celjski tisk	45:12	18
2. Cinkarna	42:15	16
3. Emo I	40:19	14
4. Tkanina	31:23	10
5. Klima	30:25	10
6. Kovinotehna II	24:28	8
7. Prosveta	18:30	6
8. Aero	22:37	4
SKUPINA B		
1. Železarna Štore	44:13	16
2. Kovinotehna I	44:14	16
3. Libela	39:16	14
4. Ingrad	28:18	14
5. Elektro	33:34	10
6. Cinkarna II	31:31	8
7.	Emo II 8.	Komunalni zavod za	24:37	6
zaposlovanje	16:43	2
9. Toper	13:42	2
10. Zlatarna	14:43	2
FINALE za 1. do 4. mesto:
Cinkarna : Železarna 5:2 Celjski tisk : Kovinotehna 5:3 Kovinotehna : Cinkarna 5:4 Železarna : Celjski tisk 1:5 za 5. in 6. mesto:
Emo : Libela 3:5 za 7, in 8. mesto:
Tkanina : Ingrad 4:5
KONČNI VRSTNI RED:
1.	Celjski tisk
2.	Kovinotehna I
3.	Cinkarna
4.	Železarna
5.	Libela
6.	Emo
7.	Ingrad
8.	Tkanina
9.	Elektro
10.	Klima
11.	Cinkarna II
12.	Kovinotehna II
13.	Emo II
14.	Prosveta
15.	-16. Komunalni zavod za zaposlov. 15.-16. Aero
DRUŠTVO LJUDSKE TEHNIKE — EMO RADIOKLUB CELJE
obvešča vse člane kolektiva in posebno mladino ter njihove znance, da se bosta pričela tečaja za radioamaterje in to:
Pričetek tečajev bo 4. novembra 1968 ob 18. uri v prostorih radiokluba:
začetni radioamaterski tečaj v stolpnici, Mariborska cesta 76/a — XII;
tečaj za radiotelegraiiste v OF domu — stolpu, Titov trg 1. Vabimo vse, ki se zanimajo za to dejavnost, posebno pa še mladino, da se vključijo v vrste radioamaterjev. Pismene prijave pošljite na naslov: DLT-EMO, Radioklub Celje.
DLT - EMO Radioklub Celje
Po dolgem času se vam spet oglaša ta jezična Spila. H ja, bo ali pa je kdo najbrž pomislil, da so mi poštucali jezik. Čeprav vem, da bi to najbrž kdo z veseljem storil, pa ga le še vedno imam. Jasno pa je, da sem morala malo utihniti, se pripraviti in aklimatizirati na novo klimo v kširiabriki. Saj veste, dragi trpini, da se z menjavo »najvišjega« marsikaj spiiemeni in vsak prinese s sabo svoj veter. Najprej pa je treba ugotoviti, kam ta veter piha, kaj s sabo prinaša ... No, to smo že dolgo vedeli, da je pač treba delati (in manj govoriti), smo pa najbrž zdaj res vsi bolj zgrabili. Tudi jaz sedaj ne upam več pisati tega pisajna med de-
časnik izhaja v okviru enote za informacije in tisk dvakrat mesečno v nakladi 4600 izvodov in ga dobijo vsi člani kolektiva brezplačno. Ureja ga uredniški odbor: Eva Orač, dr. Franc Zupančič, Emil Jejčič, Martin Hostnik, Mirko Onič, Vida Čonkaš in Rado Štorman. Glavni in odgovorni urednik Eva Orač. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 39-21, interna 240. Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje
17.-18. Toper, Gradis 19.-20. Zlatarna, Avto-Celje Naša ekipa se je uvrstila na .prav dobro šesto mesto, medtem ko je druga ekipa osvojila 13. mesto.
ŠAH
O šahu ne bi posebej pihali, .ker je bil kolektiv o rezultatih že obveščen, ni pa odveč, če še enkrat spomnimo na izreden uspeh naših šahistov, ki so osvojili odlično drugo mesto.
STRELJANJE
V streljanju je sodelovalo deset moških in tri ženske ekipe. Po pričakovanju je naša moška ekipa osvojila prvo mesto.
EKIPNI REZULTATI:
1.	Emo
2.	Železarna
3.	Libela
4.	Avto-Celje
5.	Toper
6.	Kovinotehna
7.	Klima
8.	Občina
9.	UNZ
10.	Elektro
POSAMEZNIKI:
1.	Vili Dečman, Železarna 173 krogov
2. Ivan Jordan, Emo	167 krogov
3. Tone Jager, Libela	166 krogov
4.	Ivan Kočevar, Železar. 166 krogov
5.	Robert Mernik, Libela 166 krogov
6.	Srečko Krajnc, Železar. 166 krogov
7.	Jože Štrajher, Emo 165 krogov
8.	Viki Vanovšek, Emo 164 krogov
9.	Mirko Korošec, Emo 164 krogov
10.	Jože Škoberne, UNZ 161 krogov
981 krogov 965 krogov 893 krogov
815 krogov 812 krogov 808 krogov 730 krogov 564 krogov 557 krogov
ŽENSKE EKIPNO:
1.	Toper
2.	Kovinotehna
3.	Železarna
464 krogov 456 krogov 436 krogov
POSAMEZNICE:
1.	Heda Dobovičnik, Toper 170 krogov
2.	Majda Želj, Kovinoteh. 165 krogov
3.	Lidija Kavka, Železar. 159 krogov
ROKOMET
Drugo mesto, ki so ga osvojili naši rokometaši, laho smatramo v letošnjih športnih igrah kot enega naj večjih uspehov naše športne dejavnosti nasploh. Kajti v močni konkurenci osvojiti tako visoko mesto ni od muh, saj se moramo zavedati, da v drugih ekipah igrajo igralci zveznega iigaša RK Celje, toda to ni motilo naših igralcev ter so se nepričakovano vmešali v borbo za sam vrh rokometne lestvice.
Smatramo, da ni odveč, če imenujemo v našem listu te vrle fante, ki so se iz kola v kolo požrtvovalno borili za barve našega podjetja; to pa so: Brglez, Kač, Primožič, Lešnik, Zver, Kunej, Kavalar, Rihter, Vasic, Sajovic, Pečovnik, Zorko in Gregorič, ki si je že v prvih borbah poškodoval roko, tako da ni mogel pomagati svojim kolegom v naslednjih igrah, ker je do konca tekmovanja nosil mavec.
V gornjih vrsticah nismo omenili Ri-hija Rateja, ki je bil vodja ekipe in obenem eden najboljših igralcev našega
moštva, zato njemu kot organizatorju še posebna hvala za njegov trud.
Rezultati:
Ingrad : EMO 25:17, EMO : Klima 16:9, Cinkarna : EMO 17:24, EMO : Kovinotehna 19:19 (ta tekma je bila kasneje registrirana s 5:0 za EMO, ker je Kovinotehna odstopila od nadaljnjega tekmovanja), železnica : EMO 16:19, Prosveta : EMO 14:8, Železarna : EMO 11:15 in EMO : Libela 19:15.
OGLAS — Ugodno prodam 2 rjavi sobni peči. Rihtar Franc, iz-delovalnica koles in odpreskov.
Agia kriiar^pi
1	tu		3	b	5	6	ni
S		□	9~				1
10	m	«j				m	12. 1
n	ib	■			m	<6	_|
n		18	□		20		
_j	14		pTj	■	23“		li
aEfixmn							—
39	n	30			□	□	
33	33					3lf	
35~					L		
- sm-
VODORAVNO: 1. avstralsko lovsko orožje, 8. veznik, 9. žensko ime, 10. kemični simbol za žveplo, 11. lahen veter, 12. predzadnja črka, 13. vprašalni zaimek, 15. nikalnica, 16. avtomobilska oznaka Karlovca, 17. rimska boginja jeze, 19. ožina na Malaki, 21. rdeča poljska cvetlica, 23. konica, 25. osebni zaimek, 26. vse v redu, 28. nemški predlog, 29. 18 črka, 30. oklopno vozilo, 32. vrsta dalmatinskega vina, 34. vrsta zemlje, 35. glavno mesto BiH.
NAVPIČNO: 1. narod, ki živi na meji med Španijo in Francijo, 2. učenje, 3. polet, vnema, 4. del živalskega telesa pomajn. 5. žensko ime, 6. kratica za nekvalificiran, 7. mesto v Egiptu, sedaj pod okupacijo Izraelcev, 11. avtomobilska oznaka za švedsko, 14. žensko ime, 16. blagajna, 18 kratica za slovensko letalsko družbo, 20. grška črka, 22. vrsta avstralskega medveda, 24. panj, na katerem se seka, prostor za sekanje, 25. klicno zrno trajnocvetk, 27. kratica za Korpus narodne odbrane Jugoslavije, 30. trenje, drgnjenje, 31. predlog, 33. veznik, 34. rimsko štiri.
lom, ker se bojim, da bom prišla na listo nezaposlenih. To se mi sicer ni zgodilo, da bi druge prosila, če imajo zame kaj za delati, ker so vsi tako pridno delali svoje delo in še druge zanj prosili, da bi ja bilo videti kako zelo so zaposleni. H ja, hudi dnevi pisanja dnevnikov dela so že davno pri kraju, tako da najbrž ta hudi elan dela že popušča. Pa tudi nova — eni pravijo makro, drugi marko — organizacija je tudi že potrjena in sedaj — pljunimo v roke in delajmo. Tudi tisti, ki so dosedaj, bolj kot ne, po plače hodili in če bodo od sedaj naprej pridni, se jim ni kaj bati. Sicer pa, kot je navada, malo hujši veter tudi kaj
odžene in prve ptice se bodo že selile. Upam, da na boljše!? No, nič kaj veliko si še ne upam pisati, ker ne vem, ne vem... Odločila pa sem se zato, ker vidim, da je naš cajtenj vedno bolj dolgočasen, in se mi ljudje pritožujejo, da jih to, kar piše, pa res ne zanima in ga ne berejo. Pa še tudi vedno tanjši je, križanke so že narobe in se jih dejansko ne da reševati v službi, ker je treba kar naprej obračati papir, to se pa preveč vidi.
Da pa boste vedeli, da še vedno životarim, da nisem odstopila, kot nam je to storila Nikolička v Mehiki, sem se vam oglasila. Pa lepo pozdravljeni od vaše
Spile