534 Marija Kostnapfel Dežela kipov Vladislav Stres ONA Bom tvoj mezinec šel bom v sobico drugega prsta jo pregledal, v tretjega, četrtega . .. odkril bom ključ glavne sobane tvoje sveto ime. Bom prah, po katerem boš hodila po poti bom voda, ko obliva tvoja lica drsi mimo prstov kot odsev v njej podoživljal tvoje čutenje. Ti bom kuštral lase veter 535 Dežela kipov od daleč ali blizu. Pravijo: Ze sam glas, nežnost, duh izda ime. DEŽELA Kleči, gleda malik in moli. KIPOV Tam zraven je on moli h kamnitemu torzu. A nikoli se nista spogledala drug drugega sta predobro poznala. JUTRO Tvoj, pozabljeni metulj mokrih, zlepljenih kril si jih suši na soncu ljubezni z naporom utrujeno plahutajoč in nekoč bo stal tam v drobnih trzljajih, mrzličnih oči v hladnem potu misleč, da leti ko sanje postanejo tako svetle spletajoče barve oblikujejo figure, nasmeh si podajo roke in zvezde na mojem nebu so zopet zasijale. Jutro v belih očeh. PAJCOLAN Zvezde sipljejo žarke in pepel. Hodila sem v belem pajčolanu da bi objela široko odprtih rok, celo večnost da bi objela moža. Njegova usta. 536 Vladislav Stres Nežnost svojih sanj . . . Ni ga med zvezdami. Z zvezd se sipi je pepel. Padaj, padaj črni sneg v prepad zakrila sem oči. Padaj, padaj črni sneg v prepad zakrila sem oči. In hodila bom do smrti! LOTOSOV CVET Zajemaj vodo iz lastnega jezera čistega mirnega da lahko prejme da lahko to življenje to življenje Zajemaj vodo lastnega jezera čistega mirnega GOZD Drevesa nam želijo ljubezni želijo da smo enostavni, preprosti da ljubimo, globoko ljubimo. Debla nam želijo ljubezni ko vršijo v vetru nam želijo ljubezni. Njih skorja je v ranah z noži rezana želijo nam ljubezni. Drevesa imajo moč čutiš to moč. 537 Dežela kipov KAPNIKI Kaplje kapnikov padajo . .. tema drse po zasopli časi in kaže se vsebina kot kapljice pijanosti, kot kapljice smeha kot kaplje norosti. Je voda v časi temna, si nabiral blato? Kaplje kapnikov nežno drse po licu in ona vidi jato belih in črnih ptic. Sel je v rove, daleč slišijo se kriki in klici. . . Kakšen se bo vrnil, črn ali bel? Crn bo prinesel zlo vedel bo za hrano, ki jo ima rada da bi jo zastrupil. Bel bo imel sebe, toploto neskončni smeh ki pozdravlja jutro. In ona vidi jato črnih in belih ptic, ki se borijo čuti svojo solzo in ve da je popolnoma drugje, tam nato izčrpana zapusti sveti kraj kamor se vrača. Govorica kapelj, ki tiho padajo v večnost govorica kapnikov. ZRCALO Drevesce je sanjalo sebe neskončno majhnega in se sušilo do korenin nato je sanjalo da je neskončno veliko in gnile so korenine potem se je duša, šibka, skoraj prosojna počasi odvlekla v temo in Zevs jo je vrgel v neki streli na Zemljo. Takrat, ko si bil tako nemočen, da si vstajal so bili kraj tebe, se te spominjali in jokali. .. Vladislav Stres Njih bolečina je vrtala vate iztisnjen si bil iz kosti. Zadrževal si zapirajoča vrata iz goste megle, ločnica teme in tega življenja z zadnjim hrepenenjem, v smrtnem strahu. Bili so tam daleč spredaj. Vrtelo te je okoli osi, ko si gledal obraze smejoče, spačene ... in vedno hitreje in hodil v oči velikega Sna . .. ko si bil čisto njihov so ti pokazali na šibko svetlobo za trenutek se ti je zdelo, da so to ljudje tvoja žalujoča mati, brat nato si se potuhnil in napadel kot zver. Takrat si drugič, dokončno umrl. Slišal se je stok, čisto drugačen kot vaze, ko ji postane voda pretežka kot pokanje zidu, ko se pogreza vase kot prezir, kot bolečina v samem sebi. Zjutraj so ga videli bil je siv, bled in odtujen odšel je po poti in storil smrt. Tako je mati pokopala dva sinova. Roke so se ji tresle in ko je počasi dvignila oči si videl, da v njih ni več niti solza. 538