www.demokracija.si t. 35, leto XIII. B. avgust 2008, 2,50 EUR POLITIKA STRANKE SO PREDSTAVILE KANDIDATE ZA POSLANCE POGOVOR PODROČJE INVESTICIJ SMO PREUREDILI Demokracija P *" " M 1fjte2005 je Borut ^M10rzatrjeva'' ^a bodo višje pokojnine sesule javne finance. Takrat je vlada popravila sistem usklajevanja pokojnin oziroma njihovo valorizacijo v primerjavi s plačami. j Vi o\ ^ i E INTERVJU §-° ■3- =00 I— □ \}3 r Dr. Andrej Capuder i z ==? 1 V/) N- En mandat desne sredine je za Slovence premalo h 1 = r. Peter Jambrek Kdo se boji nove univerze? Samsung SGH-M300: teža: 63 g velikost: 80x40x16,7 mm čas pripravljenosti: do 230 ur čas pogovora: do 250 ur barvni grafični zaslon (65.536 barv) GPRS vgrajen digitalni fotoaparat prostoročno telefoniranje preko vgrajenega zvočnika MMS zvočna beležka (diktafon) vgrajen radio Slika je simbolična Tednik Demokracija svojim novim naročnikom1 vsak mesec podarja 5 aparatov GSM Samsung SGH-M300. Vsi dosedanji naročniki2 tednika Demokracija pa sodelujete v žrebanju za 4 dodatne aparate GSM. Nagradna igra traja do 31. avgusta 2008. Rezultati žrebanj bodo objavljeni na spletni strani www. demokracija.si (na spletni strani so objavljena tudi pravila nagradne igre). 1. Priložena naročilnica z datumom po 1.9.2006 2. Naročniki do 1.9.2006 Naročam tednik Demokracija Naročnino želim plačevati: □ mesečno* 4 x letno (9% popusta) □ 2 x letno (10% popusta) število izvodov: □ f Če želite uveljaviti 8 % mesečnega popusta pri naročnini, vas prosimo, da označite status, ki ga imate: 1 x letno (20% popusta) □ □ upokojenec brezposeln □ invalid □ študent ali dijak NAGRADNA IGRA Ime in priimek (ime podjetja): Datum rojstva (samo fizične osebe): Kraj, poštna št.: Kontaktna oseba (samo pravne osebe): ID za DDV: Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Demokracija, Mivka 25, 1000 Ljubljana ali na faks 01 2447204. Podpisani/a se zavezujem, da bom naročnik/ca in redni plačnik/ca vsaj eno leto od datuma naročila. Cena posameznega izvoda tednika Demokracija znaša 2,50 € (599,10 SIT). Obvestilo potrošnikom: Cene so preračunane po tečaju zamenjave: 1 EUR = 239,640 SIT. Nova obzorja d. o. o„ Komenskega 11, Ljubljana TRETJA STRAN Vlada na Kosovi mini Metod Berlec, foto: Buenos Dias, fotomontaža Zadnje javnomnenjske ankete kažejo, da je Janezu Janši uspelo s prepričljivim vodenjem vlade, predsedovanjem Evropski uniji in različnimi nastopi v javnosti dvigniti podporo SDS. Po približno letu in pol je njegova stranka po anketah spet na vrhu. Zaznati je trend naraščanja podpore SDS in upad podpore SD, ki se je tik pred volitvami znašla v nekakšnem brezvetrju, brez pravih idej, kako prepričati volivce, da res predstavlja alternativo sedanji oblasti. Ob tem se seveda sooča z dejstvom, da so v stranko prišli politiki (Anton Rop, Milan Cvikl in drugi), ki poosebljajo vladavino LDS, njene stranpoti, aroganco in ekscese. Hkrati predsednik SD Borut Pahor ni človek, ki bi vzbujal vtis, da je kompetenten za vodenje vlade. Ne nazadnje se je to pokazalo v soočenju na nacionalni televiziji v oddaji Tarča, kjer je deloval neprepričljivo in naučeno, na drugi strani pa je bilo pri predsedniku vlade opaziti, da stvari pozna, ne govori na pamet, ampak iz prakse in izkušenj. Hkrati smo v času vladavine sedanje vlade priče najboljšim ^Makroekonomskih kazalnikom doslej (izjema je inflacija) in uveljavitvi Slovenije na mednarodni ravni. Na strani tranzicijske levice je zato opaziti veliko nervozo. To še povečuje pojav brezplačnikov, ki vnašajo v slovenski medijski prostor več vsebinske in mnenjske pluralnosti. Mediji v lasti tajkunov jih srdito napadajo, ker rušijo njihov medijski monopol. Pojavljajo se namigi, da bodo različna kapitalsko-politična omrežja, povezana s tranzicijsko levico, poskušala narediti vse, da diskreditirajo Janšo in njegovo stranko ter mu preprečijo zmago na volitvah. Medtem ko je Pahor po mnenju številnih nekakšna politična lutka in vodljiv, je Janša njegovo nasprotje. Neodvisen, suveren in izkušen politik, ki si želi, da se končno vzpostavi vladavina prava in enakost pred zakonom. Samo to bo posledično privedlo do odprave postkomunističnih ostalin, odprto pluralno družbo, svobodo in pravo demokracijo. Ze vseskozi pa je dejaven stari »znanec« iz Depale vasi in Kučanov varovanec Drago Kos, ki je bil v le- tih 1993/94, ko so odstavljali Janšo, zaposlen v kriminalistični službi, ki je takrat ponaredila znameniti Dosje 13, s katerim so diskreditirali takratnega obrambnega ministra. Zadnje informacije kažejo, da poskuša zdaj podžgati domnevno korupcijsko afero, povezano z nakupom Patriinih oklepnikov 8x8. Kot predsednik protikorupcijske komisije in presenetljivo (kot bi dal lisici varovati kokošnjak) tudi predsednik Skupine držav za boj proti korupciji (GRECO), je prvi na Finsko lansiral domnevo o korupciji pri nakupu oklepnikov. Aprila naj bi bil zaradi nakupa patrij pri finskih organih pregona ovadil praktično celotno slovensko vlado, čeprav slednja o tem sploh ni odločala. Finci, ki mislijo, da je Kos res neodvisen borec proti korupciji, in ne vedo, da je prijateljsko povezan s Sistemsko tehniko, njegov brat pa je celo odvetnik tega podjetja, in niso navajeni intrig take vrste, so zadevo vzeli nadvse resno in začeli s preiskavami. Te so do sedaj pripeljale do ljudi, ki pa so, kako zanimivo, bolj povezani z vojaškimi posli, ki so se izvajali v času, ko je bil obrambni minister Jelko Kacin, kot v času Janše. Srž domnevne afere je, da je Sistemska tehnika (oziroma zanjo Viator & Vektor), ki jo je malo pred tem Ropova vlada pod ceno prodala Zdenku Pavčku (LDS), avgusta 2004 podpisala pismo o nameri z ministrstvom za obrambo, ki ga je takrat vodil Anton Grizold, o izdelavi oklepnikov 8x8 pandur (krpan še ni obstajal) za Slovensko vojsko v okviru Temeljnih razvojnih programov, in to brez razpisa. Ko je konec leta 2004 prišlo do spremembe oblasti, je vnaprej dogovorjeni posel padel v vodo. Janševa vlada se je namreč odločila za pregleden mednarodni razpis, na katerem je zmagal boljši ponudnik. In ker je bila to finska Patria, je to vse, ki so si obetali dober posel in zaslužek, spravilo ob pamet. Zato zadevo kurijo do onemoglosti in jo poskušajo znova oživiti tik pred volitvami, da bi z njo diskreditirali sedanjo vlado. Upajo, da jim bo to uspelo, saj se zavedajo, da po volitvah resnica ne bo nikogar več zanimala. ID Demokracija • 35/xiii • 28. avgust 2008 Z očitki o domnevni korupciji pri nakupu oklepnikov patria poskušajo tisti, ki so se brez javnega razpisa dogovorili (v času vladavine LDS), da bo posel dobila Sistemska tehnika, ki je v lasti člana LDS, maščevati in prikriti lastno koruptivnost. KAZALO UVODNE STRANI_ 9 Policisti in cariniki grozijo s stavko 70 Pogledi: Pooblaščenkin avtogol 7 7 Kolumna: Naši trgovci in njihovi novci POLITIKA_ 72 Soočenje brez zmagovalca 74 Spopad za volilne glasove 77 Pogovor z Zofijo Mazej Kukovič 20 Kdo se boji Nove univerze? SLOVENIJA_ 22 Nasprotoval višjim pokojninam 26 Afera Patria ali afera Krpan? 28 Zasavje se počasi prebuja 30 Status pomočnikov nespremenjen 32 Pot do Trsta in naprej v svet TUJINA_ 34 Na pragu nove hladne vojne 36 Globus: Protiraketni ščit 37 Tuji tisk: V onostranstvo INTERVJU_ 38 Dr. Andrej Capuder DOMOZNANSTVO_ 42 Bogastvo pomurske zgodovine 44 Zbornik Avguština Stegenška 45 Kemija-osovražena ali privlačna 46 Osebnosti: Rudolf Cvetko 54 Tam nad vrhovi sanj OGLEDALO_ 56 Film: Mamma mia! 58 Avtomobilizem: Hyundai i101,1 comfort 60 Znanost: Kruto testiranje na živalih 62 Šport: Olimpijske igre presežkov 64 Črna kronika: Izsiljevalska četverica 66 Rumeno: Še ena draga ločitev 68 TV Kuloar: Ena nič - za koga? 74 Cviklov labodji spev DEMOKRACIJA, Mivka 25,1000 Ljubljana, SI Tel.: 01/24 47 205 (uredništvo), urednik@demokracija.si; 01/ 24 47 200 (tajništvo), tajnistvo@demokracija.si Faks: 01/24 47 204 Glavni in odgovorni urednik: Metod Berlec Tehnični urednik: Bojan Jovan Novinarji: Gašper Blažič, Lucija Horvat, Petra Janša, Barbara Prevorčič, Vida Kocjan, Monika Maljevič, Maruša Mihelčič, Ana Miillner, Bogdan Sajovic, Denis Vengust Kolumnisti: Esad Babačič, dr. Metod Benedik, dr. Andrej Capuder, dr. Klemen Jaklič, dr. Janez Jerovšek, dr. Janko Kos, dr. Matej Makarovič, dr. Hubert Požarnik, dr. Andrej Rahten, dr. Ljubo Sire, dr. Peter Starič Stalni zunanji sodelavci: Peter Čolnar, Pavel Ferluga, Igor Gošte, Miran Miheiič, Marija Vodišek 4 Lektoriranje: Joža Gruden Prelom: ToneTehovnik Realizacija: Nova orbita d.o.o. Fotografija: Gregor Pohleven (urednik), Andreja Velušček, agencije, arhiv Demokracije Tisk: Ma-tisk d.o.o., Maribor Datum natisa: dan pred izidom Izhaja: vsak četrtek; Cena: 2,50 EUR Izdaja: Nova obzorja d.o.o., Komenskega 11, Lj. Direktor: Metod Berlec Naklada: 12.000 izvodov TRR: 24200-9004125033, Raiffeisen Krekova banka d. d., Maribor Poštnina plačana pri pošti 1102 Nenaročenih člankov in fotografij ne plačujemo in ne vračamo. Demokracija ■ 35/xiii ■ 28. avgust 2008 »Demokracija« je zaščitena blagovna znamka, last podjetja Nova obzorja založništvo d.o.o. Vse pravice so pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen le s pisno privolitvijo založnika Demokracije. Imetniki materialnih avtorskih pravic na avtorskih delih, objavljenih v Demokraciji, so podjetje Nova obzorja založništvo d.o.o. ali avtorji, ki imajo s podjetjem Nova obzorja založništvo d.o.o. sklenjene ustrezne avtorske pogodbe. Prepovedani so vsakršna reprodukcija, distribucija, predelava in dajanje avtorskih del ali njihovih delov na voljo javnosti v tržne namene brez sklenitve ustrezne pogodbe s podjetjem Nova obzorja založništvo d.o.o. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. I. RS, št. 89/98) sodi tednik Demokracija med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Naročniški oddelek: narocnine@demokracija.si; Naročniki prejmejo položnico s prvo revijo v mesecu. Odjave sprejemamo pisno do 15. v mesecu z veljavnostjo prvega v naslednjem mesecu. Letna naročnina za države članice Evropske zveze znaša 225,31 evrov, za druge pa 257,57 USD. Izid nekaterih rubrik je podprlo Ministrstvo Republike Slovenije za kulturo. Fotografija na naslovnici: Buenos Dias, fotomontaža V sredo, 20. avgusta, sta se še pred začetkom uradne volilne kampanje v oddaji Tarča na nacionalni televiziji soočila predsednik SDS in premier Janez Janša ter predsednik SD Borut Pahor. Njuno prvo soočenje je sprožilo številne odmeve. 12 Janša boljši od Pahorja 74 22 Nasprotoval višjim pokojninam Borut Pahorje leta 2005 nasprotoval usklajevanju pokojnin s plačami, po katerem so se le-te povečale. Po njegovo so bile zahteve upokojencev nevzdržne, napovedoval je zlom javnih financ. Nič od tega se ni zgodilo, upokojenci pa prejemajo višje pokojnine. 3s Intervju: Dr. Andrej Capuder Kakorkoli že, upam, da bo Janša dobil čim več, ker je en mandat desne sredine za Slovence premalo. Čestitam mu, da je zdržal ta štiri leta, in upam, da bo dobil še en mandat. Potem bomo Slovenci malo bolj uravnovešeni. Spopad za volilne glasove Ugibanj o tem, kdo vse bo kandidiral na letošnjih volitvah, je konec, saj so strankarske liste bolj ali manj izpolnjene. Tokrat objavljamo pregled kandidatnih list vseh parlamentarnih strank, tudi Lipe in Zaresa. POGOVOR Pogovarjali smo se s slovenskima športnikoma, nekdanjo alpsko smučarko Katjo Koren in nogometašem Miranom Pavlinom, ki bosta na jesenskih parlamentarnih volitvah kandidirala za poslanca DZ na listi Slovenske demokratske stranke (SDS). Katja Koren Ste dobitnica bronaste olimpijske medalje iz Lillenhamerja 1994. Kako ocenjujete uspeh slovenskih športnikov na aktualnih olimpijskih igrah v Pekingu? Rezultati, ki so jih dosegli slovenski olimpijci v Pekingu, so več kot odlični. Slovenci smo odlični športniki, kar smo že mnogokrat dokazali in verjamem, da bo tako tudi v prihodnje. Kako gledate na prihodnost slovenskega alpskega smučanja? V vsakem športu in ne samo v športu, tudi v življenju nasploh so vzponi in padci. Za svetovni vrh potrebuješ voljo, talent, trdo delo, dobre razmere, srečo in podporo sorodnikov, znancev in navijačev. Šele ko imaš vse to, si lahko najboljši. Vem, da si vsak vrhunski športnik želi zmagovati, tudi sedanja generacija alpskih smučarjev, in verjamem, da jim bo to uspelo. Na parlamentarnih volitvah boste kandidirali na listi SDS. Zakaj ste se odločili za ta korak? Vsak nov korak v mojem življenju je izziv. Tudi politika je izziv. Vem, da lahko z svojim delom in vztrajnostjo dosežem cilje, ki sem si jih zadala s vstopom v politiko. Kot mlada mamica si bom prizadevala za pomoč mladim družinam pri urejanju njihovega socialnega položaja (ustreznejša stanovanjska politika, brezplačni vrtci, štipendije ...), pomoč mladim pri uspešnem vključevanju v družbo, zagotovitev potrebnih kapacitet v vrtcih, šolah, uspešno obnovo in ureditev kopališč in druge javne infrastrukture ter oživitev gospodarstva, podjetništva in turizma. Moji cilji so bili blizu tudi stranki SDS, kjer so mi ponudili možnost, da jih izpolnim. To je bilo odločilno, da sem sprejela kandidaturo.. Med ljudmi je razširjeno mnenje, da so športniki na listah političnih strank le za okras oz. za pridobivanje neodločnih volivcev. Kako bi odgovorili na to? Moj vstop v politiko je bil zelo premišljen in narejen zelo zavestno. Tudi moj cilj je zelo jasen; državni zbor. Vse drage špekulacije so v mojem primeru napačne. Seveda pa si pri svoji novi, zelo pomembni tekmi želim predvsem podpore ljudi, ki želijo, da je kandidat, kateremu zaupajo svoj glas, dojemljiv za prošnje in potrebe preprostega človeka in jim je pripravljen po najboljših močeh pomagati. S podporo takih ljudi, za kar sem jim zelo hvaležna, sem dosegla veliko neverjetnih rezultatov. Z njihovo pomočjo želim tudi v prihodnje zmagovati in jim vračati zaupanje. Zato zmagajmo skupaj! Miran Pavlin Ste nogometaš in športni direktor Olimpije (prej NK Bežigrad), ki seje zelo hitro prebila v drugo ligo. Pričakujete, da bo Olimpija v prihodnosti znova, tako kot nekdaj, prišla v sam vrh slovenskega nogometa? Seveda, in to po mojem mnenju zelo hitro, saj ima Ljubljana velika pričakovanja, katerim je treba slediti. Spadate v t. i. zlato generacijo slovenske nogometne reprezentance, med vašimi soigralci so bili npr. Aleš Čeh, Mladeti Rudonja, Amir Karič, Sebastijan Cimerotič ... Česa po vašem mnenju najbolj primanjkuje sedanji slovenski nogometni reprezentanci, da bi dosegla preboj naprej? Primanjkuje ji tehnična kvaliteta in prava sestava, vendar upamo, da bo v prihodnje bolje, saj imamo veliko talentov. Vaše ime se je nedavno pojavilo na kandidatni listi SDS, kar pomeni, da boste kandidirali na letošnjih parlamentarnih volitvah. Zakaj ste se odločili za ta korak? Odločil sem se po posvetu z vodilnimi ljudmi v SDS in menim, da lahko s svojo kandidaturo pomagam stranki k uspehu na teh parlamentarnih volitvah. Med ljudmi je razširjeno mnenje, da so športniki na listah političnih strank samo za okras oz. za pridobivanje neodločnih volivcev. Kako bi odgovorili na to? V zahodnem svetu smo bili že velikokrat priče kandidaturi športnikov in filmskih zvezd in počasi se bomo morali tudi mi navaditi na to. Slovenska prestolnica še vedno čaka na primeren nogometni stadion. Ste z dosedanjim potekom aktivnosti v zvezi s stadionom zadovoljni? Nisem, saj stadiona še ni. En stadion je zaprt, pri drugem pa je skopana samo jama. In glede na to, da je bilo obljubljeno, da bo zgrajen leta 2008, absolutno ne morem biti zadovoljen. 28 Demokracija • 34/xm • 21. avgust 2008 GLOSA/HUMOR Stare novice Aleksander Škorc Slaba novica: Vojna bo. Udarili se bomo pa z Britanci. Poleg uničevanja cestne infrastrukture nam sedaj sabotirajo še dvigala v komaj zgrajenih bolnišnicah. Barabe! Dobra novica (za muslimane): Še ena vojna bo. Neverniki se bodo stolkli na obronkih Kavkaza. Najprej vzhodnjaki med sabo. Nato se bodo vmešali zahodnjaki, ki jih bo vzhod (s pomočjo muslimanov) zanesljivo potolkel. Nazadnje bodo muslimani dotolkli še ostanke vzhoda in svet bo njihov. Še ena dobra novica: V SD so še vedno proti izključevanju kogar koli in zato ne bodo oblikovali vlade s SDS. Še boljša novica: SD vsaj še dva mandata ne bo oblikovala nobene vlade. Zelo slaba novica: Obstaja množica očetov, ki z že zdavnaj minulimi, po večini namišljenimi junaštvi, skuša pridobiti ugled v očeh svojih sinov. Postavljajo jim cilje, ki jih sami niso nikoli dosegli, in jim vsiljujejo norme, ki se jih sami niso nikoli držali. Z neuspehom sinov, ki namišljene veličine očetov ne morejo doseči, ker je pač ni, pa veselo hranijo svojo nikoli obstoječo pomembnost. Tudi premnogim hčeram se ne godi bolje. Skozi celotno odraščanje jim v ušesih doni uničujoča kritika sicer "nikakršnih" mater. Ubogljivosti in trudu navkljub pričakovanj mater ne morejo nikoli izpolniti in nobena želja jim ne more biti uslišana, ker "nezadovoljna mati težko gleda srečnega otroka". Večno morajo poslušati o trpljenju mater in o njihovem žrtvovanju za družino. Strah pred grozotami življenja dobijo za zajtrk, o pokvarjenosti moških poslušajo za kosilo in večerjajo ob temnih mislih na še temnejšo prihodnost. Ko pa odrastejo, jih doleti še ljubosumje usihajočih mater, ki z veseljem razlagajo nesposobnost, domnevno slabe navade in celo najsvetejše skrivnosti lastnih hčera vsakomur, ki bi utegnil ob nesporni čudovitosti hčere prezreti mater. Tako ustvarijo ubogljiva bitja, ki ne zmorejo lastne pobude in so povsem nesposobna začeti neodvisno življenje. In ko se hčeram nazadnje neizogibno zgodi kaj "hudega", so matere končno zadovoljne, ker vedo, da bodo prestrašene in prizadete hčere ubogljivo ostale pri njih. Matere so pač praktična bitja in že zgodaj hočejo poskrbeti, da bo nekdo na stara leta skrbel zanje. Nihče pa za to ni primernejši kot lastna hči, le nekoliko "oblikovati" jo je treba. Najslabša novica: Skorajda ni človeka, ki bi hotel dojeti vso grozovito resničnost "zelo slabe novice", ker ga ni, ki ne bi "zelo slabe novice" vsaj nekoliko sooblikoval. H-umor »To bo bodisi točno določena stranka, bodisi levica v celoti.« (Ljubljanski župan Zoran Jankovič se še ni odločil, katero stranko tranzicijske levice bo podprl na volitvah. Najraje bi dal glas vsem hkrati.) »Nevrologi so kot berači, ki bi radi hlebec kruha razdelili med dvajset ljudi.« (Nevrolog Anton Grad že ve, katere vrste zdravniki živijo v največji revščini.) »Od skrivnostnega načina financiranja prek bolj ali manj anonimnih lastnikov do dvomljivo usposobljenih novinarjev in uglašene vsebine ter pomanjkanja temeljnega vira za preživetje skoraj vseh časopisov - oglasov.« (Direktor Ninamedie, kolumnist Nedeljskega dnevnika in Golobičev prijatelj Ni-kola Damjanič odkriva skupni imenovalec brezplačnikov Ekspres in Slovenski tednik ter tednikov Reporter in Demokracija, ki je zanj »Janševo partijsko glasilo«.) »Enkrat sem skočila na morje za tri dni, drugič za pet. Prve tri dni sva z Miho ves čas spala, od drugih pet sva prespala tri.« (Pevka Saša Lendero je večino svojega dopusta preživela v vodoravnem položaju.) »Ni nemogoče, da bi dobil Janez Janša dovolj podpore za še eno vlado.« (Predsednik Zaresa Gregor Golobic se boji najbolj črnega scenarija.) »To diši po veliki koaliciji.« (Predsednik SDS in vlade Janez Janša je ob koncu soočenja s predsednikom SD Borutom Pahorjem v oddaji Tarča komentiral zahvalo voditeljice Lidije Hran obema gostoma za sodelovanje.) »Tudi jaz sem bil uradno v Laškem.« (Predsednik SD Borut Pahor je, še preden bi lahko postal premier, obiskal svojega mentorja Boška Šrota.) »Naša ponudba za oklepnike je bila očitno zelo slaba, saj ni predvidela podkupovanja, kije očitno odločalo o pridobitvi posla stoletja.« (Direktor Sistemske tehnike Milan Švaj-ger razlaga, zakaj je bila Sistemska tehnika ob posel, čeprav so veljaki prejšnje vlade leta 2004 z njenim lastnikom Viator & Vektorjem podpisali pismo o nameri za izdelavo oklepnikov 8x8 brez javnega razpisa.) »Ne morem se znebiti občutka, da je to le mehek uvod v nekaj, kar bo precej trše.« (Strokovnjak za marketing Miro Kline v nadaljevanju volilne kampanje pričakuje boj in mesarsko klanje.) »Bajuk me ni niti poklical, kaj šele da bi me povabil na kavo.« (Sedaj že nekdanji član NSi Janez Drob-nič je pričakoval, da mu bo predsednik NSi Andrej Bajuk ob izstopu iz stranke pripravil slovesnost.) 6 Demokracija ■ 35/xin • 28. avgust 2008 ZGODBE Film o Angeli Vode V lastni produkciji Kulturno-umetniškega programa Televizije Slovenija se je začelo snemanje celovečernega filma po resničnih dogodkih - Skriti spomin Angele Vode. Posneli ga bodo v 36 dneh na dejanskih lokacijah zaporov v Begunjah, na Beethovnovi ulici v Ljubljani, v Podpeči in Rajhenburgu (Brestanica) ter na sodišču v Ljubljani. Scenarij za film sta napisali publicistka Alenka Puhar in režiserka filma Maja Weiss v sodelovanju s scenaristko Ano Lasič. Glavno vlogo v filmu bo igrala Silva Čušin, Pavlo Hočevar bo igrala Teja Glažar, v drugih vlogah pa bo nastopilo več kot 50 igralcev in prek 900 statistov. Predvidoma bodo film premierno predvajali na TVS prihodnje leto. Angela Vode je v času med obema vojnama bila odkrit boj za enakopraven položaj žensk v družbi. Zavzemanje za socialne pravice jo je zbližalo s predvojnim komunističnim gibanjem, vendar se je ob koncu tridesetih let zaradi odkritega nasprotovanja sovjetski agresiji na Finsko in sporazumu med Hitlerjem in Stalinom s tedanjim vodstvom komunistične partije razšla. Na drugi strani pa jo je za tisti čas radikalno razmišljanje o vlogi ženske/matere v sodobni družbi sočasno privedlo tudi v odkrit konflikt s katoliško opredeljenim slojem slovenske družbe. Angela Vode je med drugo svetovno vojno zbirala pomoč tako za pridržane Slovence kot za partizane. Pri tem je vseskozi delovala sa- mostojno, sledeč lastnemu etosu in globoki notranji veri v človeško družbo. Vseskozi je bila samostojna in kritična do obstoječe družbe in razmer. Usoda jo je zato peljala najprej v nacistično in nato še komunistično taborišče; obe lastni izkušnji popolne degradacije človeka je tudi popisala. Iz njenih zapisov je razvidno, da jo je najgloblje ranila popolna izolacija, v katero jo je pahnil povojni režim. Njene zapise je v knjigo uredila publicistka Alenka Puhar, ena od scenaristk filma. B. S. Politična agitatorka seje razkrila Na zlorabo instituta t. i. civilne družbe za dosego lastnih političnih ciljev opozicijskih strank SD, LDS in Zares smo v tedniku že večkrat opozarjali. S terminom »civilna družba« so prepleteni predvolilni programi omenjenih strank, na volilnih plakatih pa se že pojavljajo obrazi kandidatov, ki se bodo potegovali za poslansko funkcijo v naslednjem štiriletnem mandatu. Tako se bo zanjo v Kamniku potegovala tudi članica odbora Gibanja za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva Julijana Bizjak Mlakar, ki je predsednica SD v Kamniku in predsednica strokovnega sveta za zdravje v omenjeni stranki. Gibanje za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva je nedavno opozarjalo na nevarnost podeljevanja koncesij, ki jih namerava ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič podeliti oziroma dati soglasje zanje, in hkrati pozvalo odgovorne, naj še enkrat razmislijo, da bi kar Julijana Bizjak Mlakar v Kamniku kandidira na listi SD. najbolj zavarovali javni interes in pravice državljanov. Na ustrahovanje slovenske javnosti, češ da je zdravstvo v Sloveniji tik pred sesutjem, ker ministrica enako kot pred njo prejšnji minister Andrej Bručan streže apetitom zdravniškega lobija, se je takrat najprej odzval podpredsednik odbora DZ za zdravstvo Ivan Grill (SDS) in zavrnil zlonamerna podtikanja omenjenega gibanja. Po njegovo je namreč povsem jasno, da je Bizjak Mlakarjeva politično motivirana oseba, to dokazuje tudi njena kandidatura za poslanko na listi SD, ki institut civilne družbe zlorablja za sprevračanje dejstev, ki so povsem drugačna, kot jih predstavlja. »Take osebe se skušajo v imenu civilnih družb predstavljati v luči javnosti kot neodvisne, izključno kot stroka, v resnici pa gre za doseganje političnih ciljev,« je dejal Grill. Z neodvisno mednarodno študijo, ki slovenski zdravstveni sistem med 29 državami postavlja na 8. mesto, pa je tudi državni sekretar na ministrstvu za zdravje Darko Ziberna de-mantiral očitke gibanja. P. J. Demokracija • 35/xiii • 28. avgust 2008 [ wmltlffiBm tedna »... namesto, da bi naši sociologi, ko-munikologi in drugi strokovnjaki za medijsko področje svojo pozornost namenili vse hujšemu poplitvenju in nizki kulturni ravni komercialnih televizij, se iz svoje politične pristra-nosti /.../ zaganjajo v javno radijsko in televizijsko hišo, ki še zadnja vsaj do neke mere vztraja pri umirjenem poročanju in komentiranju, predvsem pa kulturnih, izobraževalnih in dokumentarnih vsebinah. Sicer pa obstajajo znamenja, da bo tudi ta trdnjava kmalu padla, ker noče izgubiti tekme z agresivnostjo komercialnih tekmecev v boju za gledalce in poslušalce.« (Pisatelj in publicist Drago Jančar) »Kdorkoli od politikov je v preteklosti odprl vprašanje vrednot in vere, je bil kaznovan. Že vnaprej je pri večini novinarjev in volivcev izgubil točke, kakor da sta obe temi boleča točka slovenskega volilnega telesa, ki Bog ne daj, da bi se je kdo dotaknil. /.../ Ko bomo v predvolilnem času znova naravnali svoj kompas, imejmo pred očmi ameriško izkušnjo, ki izhaja iz spoznanja, da demokracije ni brez vrednot in da so te globoko prepletene z verovanjem.« (Teolog dr. Robert Petkovšek) Afo ES^BH > Pomnim, da so se pred časom ruski vojaki umaknili iz Budimpešte in Prage in za to potrebovali vrsto let. > Če ne boste imeli nobene možnosti, boste izbrali najslabšo. > Dokler sem molčal, so me vsi razu- meli. > Tožilec, ki se v enem dnevu prelevi v branilca, ni zanesljiv. > Šešelj je na sodišču za vojne zločince izjavil: »Svima jebem mater!« Novi- nar POP TV pa je komentiral, da se odlično brani. Žarko Petan 7 Sprejem filmske Angele Vode v udbovske zapore DOGODKI Sejem »od polja do krožnika« V Gornji Radgoni poteka mednarodni kmetijsko-živilski sejem z naslovom »Z rodovitnim poreklom«. Minulo soboto ga je odprl predsednik države Danilo Turk in ob tem vladi izrekel priznanje za hitro ukrepanje ob nedavnih neurjih. »Agrikultura je ena najstarejših in najbolj temeljna vrsta človeške kulture in na to se spomnimo vsako leto v Gornji Radgoni, kjer je letos še več razstavljavcev in tudi novi partnerji, kar je spodbudno. Hkrati nam letos ne manjka razlogov, da se zavedamo tudi težkih in dramatičnih okoliščin, v katerih se mora znajti in preživeti naše kmetijstvo in naša država,« je slovesnosti ob odprtju dejal predsednik Turk in opozoril na čedalje večji vpliv podnebnih sprememb na razmere na svetovnih trgih hrane. Odprtja se je udeležil tudi kmetijski minister Iztok Jarc, ki je v nagovoru prehojeno pot slovenskega kmetijstva označil kot uspešno, saj je vlada izpolnila zavezo in od leta 2004 zagotovila sredstva za doplačevanje neposrednih plačil, tako da slovenski kmetje kot edini V Gornji Radgoni si do jutri lahko ogledate mednarodni kmetijsko-živilski sejem. med novimi članicami prejemajo enaka plačila kot kolegi iz starih članic EU. Slovenija ima sprejete ključne strateške in izvedbene programske dokumente, uvedene visoke standarde, ki potrošniku zagotavljajo varno in kakovostno hrano, pomemben korak pa je bil po ministrovih besedah narejen tudi pri prilagajanju podnebnim spremembam. Ob tem je omenil sofinanciranje zavarovalnih premij, pred kratkim prizadeti v neurjih pa bodo predvidoma v drugi polovici oktobra dobili delno vnaprej plačane letošnje subvencije. Jarc je tudi napovedal pripravo programov za odpravo posledic in dodal, da smo v zadnjih letih kljub vstopu v EU in reformam v slovenskem kmetijstvu ohranili relativno stabilnost brez večjih negativnih pretresov. V ponedeljek je na sejmu potekala tudi seja odbora DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Njena tema je bila seznanitev s strategijo prilagajanja slovenskega kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam. Na letošnjem sejmu, katerega rdeča nit je geslo »od polja do krožnika«, na več kot 65.000 kvadratnih metrih razstavlja 1.665 udeležencev iz 28 držav. P. J. Ni se jim izšlo Lastniki Mercatorja na torkovi skupščini, na kateri je bilo navzočega dobrih 28 odstotkov kapitala z glasovalno pravico, niso podprli nobenega predloga za člana nadzornega sveta družbe. Delničarji tako niso podprli Wolfganga Putschka iz družbe Raiffeisen Investments in tudi ne nasprotnega predloga Vseslovenskega združenje malih delničarjev (VZMD), da bi za člana nadzornega sveta imenovali predsednika združenja Kristjana Verbiča. Podprli niso niti predloga srbske družbe Rodič za imenovanje njenega direktorja Slavka Tomiča ter predloga družbe KLM in Elekta za imenovanje nekdanje članice Mercatorja in ljubljanske podžupanje Jadranke Dakič. Pivovarni Laško in povezanim družbam ter Istrabenzu je urad za varstvo konkurence odvzel glasovalne pravice, kar je najhujše, kar se lahko zgodi lastniku. Pivovarna Laško je želela v nadzorni svet imenovati Putschka, to je predstavnika avstrijske družbe, kateri naj bi prodala svoj delež v Mercatoiju, vendar UVK za to prodajo ni dal soglasja. Svoje interese je želel uveljaviti tudi Zoran Jankovič in v nadzorni svet prek uradno sinove Elekte vriniti svojo pomočnico Jadranko Dakič. Izšlo se ni niti srbski družbi, s katero je Jankovič prav tako povezan. Mercator tako še naprej ostaja brez enega nadzornika. Sistem je v prvem polletju posloval slabše, dobiček je bil nižji za štiri odstotke. V. K. Predsednik uprave Mercatorja Žiga Debeljak Žerjav ostaja Minister Žerjav v predoru Šentvid Predsednik vlade Janez Janša ni sprejel ponujenega odstopa ministra za promet Radovana Žerjava, kar je za poznavalce razmer razumljivo. Vlada je namreč ugotovila, da Žerjav ni odgovoren za zaplete v predoru Šentvid, da je ravnal pravilno in se tudi ustrezno odzval oziroma je naredil vse, da se razmere popravijo. Po tem sporočilu je Žerjav izrazil svoje veselje zaradi podpore premierja. »Takoj ko sem ponudil odstop, sem povedal, da bom spoštoval kakršnokoli odločitev predsednika vlade. Vesel sem, da se je javno opredelil do mojega dela, vesel sem, da ceni moje delo. S svojo energijo bom nadaljeval z delom ne samo na tem projektu, temveč tudi na drugih,« je zatrdil prometni minister. Da Žerjav ni odgovoren za dogodke v predoru Šentvid, je vlada ugotovila, ko se je seznanila s poročilom ministrstva za promet in ga tudi sprejela. Premier Janša je ministra Žerjava označil kot najboljšega prometnega ministra, kar jih je imela Slovenija v času svoje samostojnosti. Dodal je, da Žerjav ne bi imel nikakršnih težav, če ne bi dregnil v osje gnezdo, to je v gradbeni lobi. Usoda Darsove uprave, ki je prav tako ponudila odstop, bo predvidoma znana prihodnji teden. V. K. Demokracija • 35/xm • 28. avgust 2008 V SREDIŠČU (Ne)upravičene policijske zahteve Petra Janša, foto: Andreja Velušček Opozorilo sindikata Policijski sindikat Slovenije (PSS) je ta ponedeljek sklical stavkovni odbor. Po besedah predsednika PSS Branka Praha so glavni razlog za takšno odločitev plačna nesorazmerja med poklicema vojak in policist, ki naj bi bila v skladu z dogovorom v okviru pogajanj za javni sektor kot sorodna poklica izenačena, a ni tako. »Načeloma smo se o izhodiščnih razmerjih med primerljivimi poklici dogovorili, vendar je vlada enostransko, brez ustreznega socialnega dialoga, nekaterim poklicem omogočila višje vrednotenje, kot je bilo dogovorjeno,« opozarja policijski sindikat. Prah je na tiskovni konferenci dejal, da bodo počakali do 2. septembra in preučili morebitne ponudbe, drugače se bo dva dni kasneje sešel svet sindikata in odločil o nadaljnjih ukrepih. Pripravljeni so na vse oblike sindikalnega boja, tudi na stavko, pravi Prah in dodaja, da je nezadovoljstvo med člani veliko. V policijskem sindikatu tako izpostavljajo sistem napredovanj. Član izvršnega odbora sindikata Vojko Sukljan je navedel, da sta vojak in policist s peto stopnjo izobrazbe na začetku sicer oba uvrščena v 21. plačni razred, vendar lahko policist s takšno izobrazbo napreduje največ do 31., vojak pa do 36. plačnega razreda. Sukljan je tudi pojasnil, da policisti s peto stopnjo izobrazbe lahko napredujejo znotraj treh nazivov v razponu skupno desetih plačnih razredov. Policist tri lahko napreduje od 21. do 26. plačnega razreda, policist dva od 22. do 27. plačnega razreda, policist ena pa od 23. do 31. plačnega razreda. Drugače pa je v vojski, kjer je napredovanje »razpredalčkano« glede na čin, pri čemer je znotraj vsakega čina mogoče napredovanje za deset plačnih razredov. Končni čin za peto stopnjo izobrazbe - štabni vodnik - je tako v razponu od 26. do 36. plačnega razreda. V policijskem sindikatu poudarjajo, da ne želijo jemati plač vojski, ampak želijo biti z njimi izenačeni, za policijo pa želijo približno tak sistem, kot velja za vojsko. Vladna Stran išče rešitve Namestnica vodje vladne pogajalske skupine za plačno skupino C Mojca Ramšak Pešec je še istiega dne pojasnila, da so s problemi, ki jih izpostavlja policijski sindikat, na ministrstvu za javno upravo seznanjeni in že iščejo rešitve zanje, nekateri predlogi za spremembo aktov o sistemizaciji pa so bili že posredovani organom. Pripravlja se tudi sprememba uredbe o organizaciji in sistemizaciji, kjer bo določena možnost večje diferenciacije delovnih mest tudi drugih organov pooblaščenih uradnih oseb. Tako je v Slovenski vojski ta notranja diferenciacija različnih činov znotraj posamezne izobrazbene stopnje večja, kot je do zdaj ureditev diferenciacije nazivov drugih uradnih pooblaščenih oseb, je pojasnila Ramšak Peščeva. Predlog spremenjene uredbe je ta teden šel v usklajevanje tako organom kot sindikatom, sledi pa postopek sprejemanja na vladi. »Pod pogojem, da bodo usklajevanja z organi in sindikati potekala hitro, za kar pa ni nobenih ovir glede na to, da smo predlog rešitve že oblikovali na skupnih sestankih, bi bila lahko sprememba uredbe zelo hitro sprejeta,« dodaja namestnica vodje pogajalske skupine in med drugim pojasnjuje, da so se za rešitev problema, na katerega Predsednik PSS Branko Prah opozarja na plačna nesorazmerja med poklicema vojak in policist. V policijskem sindikatu bodo preučili morebitne ponudbe, drugače se bodo odločili o nadaljnjih ukrepih. opozarjajo v policijskem sindikatu, na ministrstvu za javno upravo sešli tako s predstavniki organov, kjer so pooblaščene uradne osebe zaposlene, kot s predstavniki sindikatov. Gre namreč za skupno reševanje problema ne le policistov, temveč vseh pooblaščenih uradnih oseb, pri katerih se je že kot izhodišče za pogajanja za vrednotenje plač v novem plačnem sistemu dosegla nekakšna izenačitev plač policistov, carinikov, izterjevalcev, vojakov, paznikov. 0 zahtevah tudi MNZ in GPU Tudi vodstvi ministrstva za notranje zadeve (MNZ) in Generalne policijske uprave (GPU) preučujeta zahteve Policijskega sindikata Slovenije za odpravo nesorazmerij med poklicem policista in drugimi poklici s pooblastili v javni upravi, je v odzivu na zahteve policijskega sindikata zapisal predstavnik za odnose z javnostmi GPU Drago Menegalija. Pri tem vodstvi ministrstva in policije poudarjata, da pri plačnih pogajanjih nista sodelovali, saj je policiste zastopal Policijski sindikat Slovenije (PSS), v okviru svojih pristojnosti pa si bosta tudi v prihodnje prizadevali za odpravo morebitnih nesorazmerij med poklicem policista in drugimi poklici s pooblastili ter za uskladitev možnosti napredovanj. IS Demokracija • 3s/xiii • 28. avgust 2008 POGLEDI Avtogol Pire Musarjeve Bogdan Sajovic Informacijska pooblaščenka je zrušila napore levičarskega prikazovanja grozot desničarske diktature. Združena levica je v pred dnevi znova gromko pozdravila akcijo informacijske pooblaščenke Nataše Pire Musar, ki seje lotila vlade. Seveda ni s tem nič narobe, nasprotno, vlada in njeni člani niso nikakršne svete krave. Malce moti le dejstvo, da se kot neodvisna pooblaščenka loteva stvari selektivno, a zakaj bi se sekirali. Njeno srčece pač bije za politično levico, bog pomagaj, tako pač je. Njen urad je pred dnevi s ponosom objavil, da je s sto evri oglobil predsednika vlade Janeza Janšo. Pravzaprav je oglobil vlado, ker pa mu nekako ni uspelo najti odgovorne osebe (?!), je globo naslovil na prvega ministra. Potem ko ta globe ni plačal, so zadevo izročili davčni upravi, da izterja dolg s premierjevega osebnega računa. To je konec koncev pravilno, tak postopek je predpisan za vse državljane, zato ni razloga, da bi bil predsednik vlade izjema. Smešen pa je razlog za globo. Po Pire Musarjevi je namreč vlada posegla v zasebnost indijskega zdravilca Sadananda P. Sharde-shmuka, s tem da je objavila, da je bil plačan iz proračuna, da bi alternativno zdravil pokojnega Janeza Drnovška. Bedasto, zdravi-lec bi bil nad takšno reklamo prej zadovoljen kot ogorčen. Razlog je torej zagotovo drugje. Gre namreč za nevaren precedens, da bi se - o, groza - javno objavljalo, za kaj vse se porablja državni denar in kdo so prejemniki. Morda se kdo še spominja, kako so pred dobrim desetletjem Milan Kučan, Jelko Kacin in Igor Omerza v Izraelu nabavljali orožje, med drugim samodestruktivne havbice in puščavske minomete za razsežne slovenske puščave. Zadeva je bila razglašena za državno skrivnost; ne sicer število in tehnični podatki orožja, ampak koliko denarja je šlo za nakup ter predvsem prek katerih posrednikov in komu. Nekoč so torej to skrivali pod firmo državne skrivnosti, danes za to skrbi informacijska pooblaščenka. V svoji evforiji pa je pooblaščenka povedala, da seje s to zadevo, ki je seveda čisto po naključju prišla v javnost na prvi dan volilne kampanje, ukvarjala od lanskega oktobra. Halo? Urad se je deset mesecev ukvarjal z globo sto evrov? Učinkovito, ni kaj! Še lepše pri vsem tem pa je, da je državni urad izstavil globo predsedniku vlade. Kaj pri nas ne vlada diktatura? Podrejanje vseh sfer življenja, državni udar, množične deportacije, likvidacije? Očitno ne. V nasprotju s sproščenim obdobjem zgodbe o uspehu, kjer bi ob kakšni takšni nezaslišani potezi pooblaščenka v loku zletela iz urada s fikusom vred, ah iz obdobja ljudske demokracije, kjer bi dobila zastonjski tretma za shujševalno kuro na kakšnem jadranskem otoku. In glej ga, zlom-ka, o tem lahko pišejo tudi mediji, še celo 572 trpečih »bilečancev« od uredništva Cicibana do Dela, ki sicer po Evropi razpošiljajo svoje opise trpkega življenja sredi pušk in bajonetov. Hipokrizija Evrope Pavel Ferluga V zadnjih »pogledih« sem omenil licemernost v zvezi z 01 na Kitajskem, toda nič drugače ni niti v Evropi. Igramo se demokracijo in pravičnost, v resnici pa se še nismo resno lotili problemov, povezanih z zločini nad človekom. Nekateri imajo prav, ko pravijo, da je haaško sodišče farsa. Če smo pošteni, moramo priznati, daje tako. Pa ne le haaško, tudi niirnber-ško sojenje je bilo velika farsa. V tem zadnjem so sedeli »sodniki«, ki so pripadali zločinski organizaciji boljševističnega komunizma, ki ni bil prav nič drugačen ah boljši od nacifašističnega socializma, in sodili so poraženim zločincem, krivim iste genocidne metodologije, kot so jo izvajali ideološko sorodni zmagovalci, ki so jih na tem sodišču prav ti sodniki predstavljali. Ker zločini proti človeštvu ne zastarajo, je logično, da demokratična in civilizirana EU sproži lov na tiste, ki so izvajali oz. vodih taka grozodejstva. Prav je, da se zahteva pravična kazen za Miloševiča, Karadiča, Mladiča, Polovine in podobne, toda ni prav, da se pozabijo enaki nepridipravi, ki so počeli iste nečednosti, živijo pa še danes med nami in so celo privilegiram, v posmeh pravnosti in pravičnosti. Tožilka Carla del Ponte se je močno angažirala za srbske in hrvaške zločince, popolnoma pa je pozabila na italijanske in slovenske (če vzamemo v poštev le ti bližnji državi). Pri preštevanju kosti pobitih muslimanov se govori o največjem povojnem genocidu v Evropi. Ah genocid kot zločin proti človeku velja le za Jude in muslimane? Ali vsi drugi pripadniki drugih narodnosti in veroizpovedi, ki so utrpeli genocid, ne pripadajo človeštvu? Prav Slovenci imamo veliko masla na glavi v tem smislu, saj imamo še živeče zločince, nikomur pa ne pride na pamet, da bi jih upravičeno preganjal. Upam si trditi, da je bil povojni genocid v Sloveniji obsežnejši od muslimanskega v Bosni, pa vseeno kaže, da v Haagu o tem nič ne vedo. Ali zato, ker nosijo krivdo za to tudi Angleži? Nizozemce in OZN so že vpletli v odgovornost za balkanske morije, zakaj ne bi vpletli tudi pripadnikov britanskega veličanstva v zadoščenje pravici? Danes, ko razmišljam o potomcih tistih »osvoboditeljev« (in teh ni malo), ki so izvajali genocid nad lastnim narodom, moram priznati, da jih razumem, zakaj se tako otepajo zgodovinske resnice in pravice o svojih prednikih. Večina so nosilci podarjenih materialnih in drugačnih bonitet, ki izhajajo iz roparskih in ubijalskih podvigov njihovih prednikov, zato se bodo zavzemali, da njihov status ostane »legitimen«. Razumljiv je oportunizem, da bodo na demokratičnih volitvah volih tiste politike, ki so na strani legalizacije zločinstva ter kriminala in jih vsi dobro poznamo. 10 Demokracija • 35/xin • 28. avgust 2008 KOLUMNA Trgovci in njihovi novci Dr. Peter Starič Kadar primerjam naše trgovine s tistimi v zahodnih državah in v ZDA, kjer sem včasih kupoval, postanem slabe volje. Če nakupujem v kakem manjšem kraju, npr. na Zgornjem Jezerskem ali v Gozd - Martuljku, lahko ugotovim, da je Mercator pokupil skoraj vse manjše trgovine in jih odpravil, tako da se morajo ljudje, ki so prej kupovali v domačem kraju, z avtobusom odpeljati v kak večji bližnji kraj, da tam kupijo hrano in druge nujne potrebščine. Poleg Mercatorja so se s svojimi nakupovalnimi centri pojavili še Tuš, Intersparin Lederc, ki pa si je zaradi predlaganih nižjih cen zelo težko izbojeval svoje mesto. Male trgovine so tako rekoč izginile, zato so začeli veletrgovci diktirati cene dobaviteljem. V svojih veleblagovnicah pa so jih tako navili, da imamo danes od vseh držav EU v Sloveniji najvišjo inflacijo. In to prav zaradi nadpovprečno zvišanih cen hrane, saj jesti moramo pač vsi. Ker so cene živil v Intersparu, Mercatorju in Tušu skoraj enake, so na uradu za varstvo konkurence sklenili, da podrobneje pregledajo poslovanje teh podjetij. Zato so prekopirali trde diske njihovih poslovnih računalnikov. Na njih nameravajo pregledati elektronsko pošto, da bi ugotovili, ali pri usklajevanju cen le ni šlo za čisto tele-patijo, temveč za elektronsko izmenjavanje sporočil oziroma za kartelni dogovor, kar je kaznivo dejanje. A glej ga, šmenta! Informacijska pooblaščenka Nataša Pire Musar je dala še dodatno zapečatiti omare s prekopiranimi diski, ker je prepričana, daje na njih tudi zasebna pošta. Ta danes velja za nedotakljivo svetinjo (ne pa tako kot včasih, ko so praviloma odpirali vsako sumljivo pošto in redno uporabljali »vmesne delilnike« v posebnih prisluškovalnih sobah vseh večjih telefonskih central, nad čemer je imela roko samo notranja uprava). Zato Pire Musarjeva meni, da je ugotavljanje morebitnega kartelnega dogovarjanja manj pomembna zadeva. Sedaj čakamo, kako bodo odločili sodniki. Iskreno rečeno, ne pričakujem ugodnega razpleta, saj domnevam, da obstaja nekakšna trojna naveza. V njej vidim veletrgovce, ki so (vsaj nekateri od njih) včasih častili Karla Marxa, sedaj pa le še kapital, sodnike, ki so bili prej njihovi partijski tovariši in so bili navajeni soditi po navodilih s CK, ter varuhinjo osebnih podatkov. Ne vem, ali je bila v partiji, kajti v prejšnjem režimu so navadni partijci prikrivali svoje članstvo pred drugimi, tako kot ku-klux-klanovci v ZDA. (Saj še pomnite, tovariši?) Če nanese, da v trgovini kupuješ sadje, je to prava loterija. Čeprav naši Primorci težko prodajo svoje odlične breskve, le-teh ni v trgovinah. Pojavljajo pa se sadeži iz vseh mogočih tujih dežel, ki so dostikrat tako nezreli in trdi, da bi lahko ubili človeka, če bi mu npr. tako breskev spustili s kakega šestega nad- DeMOKRACIJA ■ 35/XIII • 28. avgust 2008 Prodajalci pogosto sploh nimajo pojma o blagu, ki je na policah. stropja na glavo. Če hočeš v športni trgovini kupiti moške nogavice v velikosti najbolj prodajane številke 41-44, teh skoraj zagotovo nimajo. Lahko dobiš le manjše aH večje, prodajalec pa ti zagotavlja, da ti bodo prav, saj so zelo elastične. Vendar jih ne smeš pomeriti, da bi ugotovil, ali bodo zares prav. Pozimi imajo večinoma letne tipe nogavic, poleti pa zimske. Enobarvno kvalitetno športno majico je skoraj nemogoče dobiti, dobiš pa take v vseh (ne)mogočih barvnih kombinacijah. To blago, ki v tujini najbrž »ne gre«, dobijo verjetno pod ceno, pri nas pa ga drago prodajajo. Lastniki veletrgovin očitno še niso ugotovili, da bi se prodaja povečala, če bi zaposlili več prodajalcev, in to takih, ki bi dobro poznali svoje blago. Ko včasih kaj iščeš, večinoma ni nobenega prodajalca v bližini, da bi ga vprašal za nasvet. Zato se moraš odpraviti na lov za njim po trgovini in ga poiskati. Potem pa itak ugotoviš, da sploh nima pojma o blagu, ki je na policah. Ko se v Mercatorjevi špecerijski samopostrežni trgovini odpraviš do blagajne, so tam skoraj vedno dolge vrste, medtem ko nekatere blagajne samevajo. (To je še bolj moteče na poštah in v bankah, kjer uslužbenke za okencem skoraj praviloma takoj zapustijo delovno mesto, brž ko tam ni več nobene stranke. Prav komično je videti, ko nekdo iz daljše vrste, ki je opazil, da se je sosednje okence »sprostilo«, hitro skoči tja. Pa je še hitrejša uslužbenka že vstala in mu pred nosom na poličko postavila tablico PROSIM, STOPITE K NASLEDNJEMU OKENCU!) Ko ti blagajničarka registrira kupljeno blago in ko plačaš, začne takoj obdelovati naslednjo stranko, še preden pospraviš, kar si kupil. Treba je paziti, da ne vzameš česa, kar je kupil tvoj naslednik, ali da kake stvari ne pozabiš vzeti, kajti prodajalka zmeče vse na en kup. Predelne deske, ki naj bi ločevale blago dveh zaporednih kupcev, le zelo redko - če sploh kdaj - uporabljajo. Tako dobiš občutek, da moraš kar najhitreje izginiti, ker »motiš proces«. Pa vendar bi lahko potekala prodaja (ter poslovanje na poštah in v bankah) veliko bolj kulturno, če bi ves čas delovale VSE blagajne (in vsa okenca). Dl 11 Soočenje brez zmagovalca? Gašper Blažič, foto: Gregor Pohleven, arhiv Demokracije V sredo, 20. avgusta, sta se še pred začetkom uradne volilne kampanje v oddaji Tarča na nacionalni televiziji soočila predsednik SDS in premier Janez Janša ter predsednik SD Borut Pahor. Njuno prvo soočenje je sprožilo številne odmeve. Omenjeno soočenje je tako odprlo neposredni volilni spopad še pred uradnim začetkom kampanje, zadnje soočenje Pahorja in Janše pa naj bi bilo tik pred začetkom volilnega molka, in sicer na konkurenčni Pop TV, ki tokratnemu soočenju ni namenila pozornosti. Soočenje je močno spominjalo na oddaje pred štirimi leti, ko sta se pred kamerami pomerila tedanji premier Anton Rop in predsednik tedaj najmočnejše opozicijske stranke SDS Janez Janša. Tokrat so vloge obrnjene, saj Janša nastopa s pozicije predsednika vlade in branilca statusa quo, medtem ko Pahor kot voditelj ta čas najmočnejše opozicijske stranke predstavlja alternativo sedanji vladi in bi torej moral vsaj po teoriji prevzeti vlogo voditelja ofenzive. Brez barve Oddaja Tarča z voditeljico Lidijo Hren je bila zelo odmevna in je bila deležna tudi Borut Pahor se je z nedavno izjavo, da bo javno RTV uredil po zgledu britanske BBC, spravil v neroden položaj. 35 Demokracija ■ 34/xni • 21. avgust 2008 kritik. Tako je na portalu pozare-port.si (vodi ga nekdanji urednik nekdanjega Direkta Bojan Požar) zapisano, da je Lidija Hren oddajo vodila »za oba politika prijetno, za gledalce pa slabo«. Zato naj bi bila najbolj kriva, »da pravega modernega televizijskega soočenja sploh ni bilo«, saj je po mnenju komentatorja pustila debato nedorečeno in odprto. »Nepojmljivo in depla-sirano je namreč, da Pahor pove neko statistično številko, Janša jo demantira kot napačno (ali obratno), voditeljica pa ne izkoristi ponujenih priložnosti, da bi stvar profesionalno in radovedno pripeljala do konca,« je zapisano v komentarju omenjenega pórtala. Sicer pa mnogi priznavajo, da je Lidija Hren vsaj z distanco do obeh politikov nekako rešila ugled nacionalne TV, ki je vse od uveljavitve novega zakona o RTV pod pritiskom obtožb, da je propagandno orodje sedanje vlade. Prav to pa je ena najbolj spornih točk Pahorjeve kampanje, saj je Pahor že pred meseci kot alternativo sedanji ureditvi RTV predstavil britanski model BBC, kjer britanska kraljica na predlog ministrstev izbere dvanajst kandidatov. Če bi ta model prenesli v Slovenijo, bi to pomenilo le še večjo podrejenost javne RTV oblastni politiki, kar pa je prav nasprotno od tistega, kar Pahor deklarativno zagovarja. POLITIKA Proletarsko obarvan prestiž? Minimalna prednost Janše Mnenja o tem, kateri od obeh politikov je bil boljši, se precej razlikujejo, kar kaže, da sta Janša in Pahor, če njuno soočenje razumemo kot šahovsko igro, nekako remizirala. Kljub temu so nekateri mediji že naslednji dan za zmagovalca razglasili Pahorja, medtem ko je večina javnomnenjskih raziskav - razen tiste, ki jo je opravila RTV Slovenija - zaznala rahlo prednost Janeza Janše. To je zaznala tudi anketa Dela, v kateri je Janša zmagal s 46,5 odstotka pred Pahorjem (37,3%). Vendar je zanimivo, da bi večina anketirancev na mestu predsednika vlade rajši videla Pahorja (43,3 odstotka) kot Janšo (35 odstotkov). To pa pomeni, da bi - če so dila pred SDS, sedaj pa zaostaja z majhno razliko. Obstaja sicer možnost, da bi minimalni zaostanek SD mobiliziral njene volivce, končni izid pa bo odvisen predvsem od volilne udeležbe in odločitve »sredinskih« volivcev. Napoved velike koalicije? Politični analitiki so si enotni, da je Janša v oddaji poskušal ohranjati spravljivo držo in odprtost do koahcijskega povezovanja, saj se je Pahor znova skušal izviti iz Janševe koalicijske »ponudbe«. Kljub temu pa mnogi v njiju vidijo politična zaveznika, saj je Janša čisto na koncu nekoliko ironično izrekel misel o napovedi velike koahcije. Tudi vsebinskih razlik je bilo bolj malo, kar je še bolj Uglajen nastop obeh politikov v oddaji Tarča kaže, da velika koalicija ni tako nemogoča, kot sedaj trdi Pahor. rezultati verodostojni - del tistih, ki sicer menijo, daje bil Janša prepričljivejši, kljub temu glasoval za Pahorja. V anketi Mladine Janša vodi pred Pahorjem z dobrim odstotkom prednosti. Podobno je v javnomnenjskih anketah, ki kažejo predvsem upad podpore SD. Slednja je pred nekaj meseci v tako rekoč vseh anketah vo- utrdilo mnenje liberalno usmerjenih ekonomistov, da na področju ekonomskih vprašanj med Pahorjem in Janšo dejansko ni razlik. Uglajen nastop obeh politikov kaže, da velika koalicija ni tako nemogoča, kot sedaj zagotavlja Pahor, vendar pa naj bi se volilna kampanja v nadaljevanju precej zaostrila. 19 Mnenje političnih analitikov Dr. Matevž Tomšič: »Za prvo soočenje med premierjem Janšo in vodjo največje opozicijske stranke Pahorjem lahko rečemo, da je bilo na nivoju dogodka - dokaj vsebinsko polno, ob tem pa vljudno in umirjeno (le na koncu je oba protagonista nekoliko čustveno zaneslo). Nadaljnja kampanja verjetno ne bo tako 'kavalirska', sploh ko bodo stvari vzeli v roke akterji 'na terenu'. Takrat bo bolj konfklitno in agresivno. Vendar v teh dogajanjih oba omenjena politika ne bosta neposredno sodelovala. V vsebinskem smislu se je na soočenju bolje odrezal premier Janša. Pokazal je suvereno poznavanje socio-ekonomskih kazalnikov in trendov, medtem ko se je Pahor pri tem precej lovil. To je pravzaprav pričakovano glede na Janševe večje politične izkušnje in tudi funkcijo, ki jo opravlja, zaradi katere je 'po službeni dolžnosti' v stalnem stiku konkretnimi dogajanji v slovenskem gospodarstvu in družbi, medtem ko je Pahor tukaj bolj 'odmaknjen'. Janša je dokazal, da mu neposredna soočanja ustrezajo, saj mu je uspelo prevzeti pobudo in nasprotnika postaviti v obrambni položaj. Pri tem pa se je vseeno trudil delovati čim bolj umirjeno - vendar mu to ni ves čas uspevalo, saj se je nekajkrat spustil na osebni nivo in pretirano poudarjal nekatere stare spore. Na drugi strani je bil Pahor konkreten kot običajno, pri čemer se je trudil delovati bolj ostro in odločno. Vendar je bilo to predvsem na ravni sloga, saj mu tudi tokrat ni uspelo prepričljivo pokazati, v čem so on in njegova stranka alternativa sedanji vladajoči garnituri in kaj je substanca sprememb, ki jih tako pogosto napoveduje. Pri tem je njegova demonstrirana 'odločnost' lahko dvorezna. Tako lahko s stalnim zatrjevanjem, s kom vse ne bo šel v koalicijo, zapravi svoj imidž odprtega in povezovalnega politika.« Dr. Miha Kovač: »Borut Pahor je bil v soočenju minulo sredo premalo jasen, ko je govoril o tem, kaj vse je po njegovo narobe s sedanjo vladno koalicijo, zato je s svojim apriornim odklanjanjem koalicije s SDS izpadel nekoliko kapri-ciozen. Po drugi strani je Janez Janša nastopil dogovorjevalno, kar je bilo v precejšnjem nasprotju z njegovo držo skozi ves mandat; spomnimo se samo, da je sedanja koalicija že v predvolilni kampanji pred štirimi leti dala jasno vedeti, da želi sama sestaviti vlado. Iz tega zornega kota se zdi na mestu ugotovitev Janeza Markeša v Sobotni prilogi Dela, da sta Pahor in Janša minulo sredo govorila ravno nasprotno od tistega, kar sicer običajno počneta. Sicer pa velja ob tem spomniti, da za naslednjo volilno koalicijo morda ne bo odločilen rezultat SDS in SD: če se ne bo zgodilo kaj nepredvidenega, bosta obe stranki dobili približno enako število glasov, hkrati pa precej več od drugih parlamentarnih strank. Pri tem je seveda logično pričakovati, da bo predsednik države mandat ponudil predsedniku stranke z največ glasovi - a to bodočemu mandatarju ne bo pomagalo, če njemu ljubi partnerji v državnem zboru ne bodo imeli dovolj sedežev za sestavo vlade ali če se v državni zbor sploh ne bodo uvrstili. Zato bi morale vse stranke v predvolilni kampanji paziti, kako bodo nastopale, saj ni jasno, v kakšne povezave bodo vstopale po 21. septembru. Zaradi slabih napovedi za SLS in NSi čuti Janez Janša ta pritisk bistveno bolj kot Borut Pahor - od tod tudi njegova dogovorjevalna drža.« Demokracija • 35/xin • 28. avgust 2008 13 Borut Pahor je v javnosti znan tudi po tem, da se kot »prole-tarec« prevaža z »ljudskimi« vozili. Tako se je še pred leti vozil s »fičkom«, sedaj pa se vozi s »katrco«, s katero se rad kaže v javnosti. Kljub temu pa ne moremo prezreti, da se je med eno tiskovnih konferenc pred sedežem SD pojavil nov (rdeč) BMW Prestižno vozilo BMWX6 X6 z goriško registracijo, vreden kar 120 tisoč evrov. Pahor zanika, da bi se vozil z omenjenim vozilom, njegova pojasnila pa niso najbolj prepričljiva, saj skoraj ne moremo verjeti, da se na predvolilna zborovanja po Sloveniji vozi s tako nevarnim avtomobilom, kot je stari renault 4. Kot vemo, je Pahorju v začetku leta 2005 na poti iz Kopra zgorel službeni avtomobil renault laguna. Ob tem naj spomnimo, da si je novo prestižno vozilo mercedes benz ML nedavno omislil tudi poslanec SD in nekdanji premier Anton Rop, zanj pa naj bi bil odštel okoli 70 tisoč evrov. Čigav je v resnici rdeči BMW, bomo kmalu izvedeli. POLITIKA Spopad za volilne glasove Gašper Blažič, foto: Gregor Pohleven, Andreja Velušček, Bor Slana, arhiv Demokracije Ugibanja o tem, kdo od posameznikov bo kandidiral na letošnjih volitvah, so v teh dneh že končana, saj so strankarske liste bolj ali manj izpolnjene. Tokrat objavljamo pregled kandidatnih list vseh parlamentarnih strank, tudi Lipe in Zaresa. Naskok na Ljubljano Tudi med kandidati na listi SD bo velika večina njenih dosedanjih poslancev (razen Ferija Horvata in Marka Pavlihe, medtem ko naj bi Aurelio Juri kandidiral za poslanca italijanske manjšine) in nekaj strankarskih funkcionarjev. Glede na to, da bodo barve SDS v Ljubljani branili predvsem ministri sedanje vlade, je tudi SD na kandidatno listo v prestolnici (in okolici) uvrstila svoje najvidnejše predstavnike. V obeh volilnih enotah s sedežem v Ljubljani bodo tako med drugim kandidirali Milan M. Cvikl, Anton Rop, Silva Črnugelj, Janko Veber, Andreja Črnak Meglic, Miran Potrč, Dušan Kumer, Igor Lukšič, France Križanič, Vinko Može in predsednik krščanskih socialistov Andrej Magajna. Na Gorenjskem (s Severno Primorsko vred) na kandidatni listi lahko najdemo Darjo Lavtižar Bebler, Sama Bevka in Julijano Bizjak Mlakar. Ker na volitvah šteje vsak glas, ne preseneča, da je tudi tokrat na strankarskih listah večina poslancev državnega zbora in ministrov, med kandidati pa so tudi glasbeniki, športniki, novinarji in celo pisatelji. V ospredju ministri Na listi SDS bo kandidirala velika večina sedanjih ministrov iz vrst stranke in večina sedanjih poslancev. Znano je že, da bo premier in predsednik SDS Janez Janša kandidiral v dveh volilnih okrajih, in sicer v Grosupljem in v enem od ljubljanskih okrajev. Med ministri bodo kandidirali Dimitrij Rupel (Ilirska Bistrica, Ljubljana), Vaško Simoniti (Nova Gori- ca), Milan Zver, Žiga Turk, Gregor Virant (vsi Ljubljana), Zofija Mazej Kukovič (Velenje), Andrej Vizjak (Brežice, Sevnica), Dragu-tin Mate (Maribor). Kar precej ministrov (Rupel, Mazej Kuko-vičeva, Turk, Vizjak, Mate) bo kandidiralo v dveh okrajih, poleg njih in premierja Janše bo ta »privilegij« imel še predsednik uprave Luke Koper Robert Časar, ki bo kandidiral v Kopru. V diplomatske vode se vrača kmetijski minister Iztok Jarc, zato ga ne bo med kandidati. Kandidirali bodo tudi nekateri državni sekretarji, in sicer Vinko Gorenak (Šmarje pri Jelšah), Aleksander Zorn (Litija) in Peter Verlič (Ljubljana). V Celju bo kandidirala evropska poslanka Romana Jordan Cizelj, med kandidati za poslance SDS pa ne bo njenega kolega Mihe Brejca. Med dosedanjimi poslanci bodo znova kandidirali Bojan Homan, Branko Grims, Milenko Ziherl, Danijel Krivec, Zvone Černač, Eva Irgl, Rudi Veršnik, France Cukjati, Dimitrij Kovačič, Alenka Jeraj, Jože Tanko, Robert Hrovat, Tomaž Štebe, Miro Petek, Ivan Grill, Stane Pajk, Jože Jerovšek, Rudolf Petan, Franc Sušnik, Srečko Hvauc, Marijan Pojbič, Franc Pukšič in Branko Marinič. Kandidirala bo tudi Polonca Dobrajc, ki je bila v tem mandatu poslanka do vrnitve Andreja Bručana v poslanske klopi, potem ko je le-ta odstopil z mesta ministra za zdravje. Med zanimivimi kandidati naj omenimo še direktorja mariborske bolnišnice Gregorja Pivca, ki je pred dvema letoma kandidiral za mariborskega župana, in nekdanjo smučarko Katjo Koren, ki bosta kandidirala v Mariboru, nogometaša Mirana Pavlina, ki bo kandidiral v Ljubljani, in gledališkega igralca Bineta Matoha, ki bo kandidiral na Goriškem. Od poslanskega mandata pa se poslavljajo Bojan Starman, Bojan Rugelj, Mitja Ljubeljšek (namestnik vodje poslanske skupine SDS), Franc Jazbec, Bogomir Zamernik in Andrej Bručan. Prav tako na listi ne bo nekdanjega tržiškega župana Pavla Ru-parja, ki je pred skoraj dvema letoma odstopil z mesta poslanca državnega zbora in je načrtoval skorajšnjo vrnitev v politiko. POLITIKA SLOVENIJA Slovenska demokrtska stranka je svoje kandidate predstavila na nedavnem festivalu v Šentvidu pri Stični. Predsednik SD Borut Pahor bo kandidiral na Primorskem (2. volilna enota), dražbo pa mu bodo delali Luka Juri, Breda Pečan, Pa-trick Vlačič in nekdanji obrambni minister Alojz Krapež. V novomeški volilni enoti velja med kandidati omeniti novomeškega župana Alojza Muhiča, poslanca in župana Radeč Matjaža Hana in vplivno tiskovno predstavnico SD Melito Župevc, ki je pred prihodom v SD delala za predsednika države Danila Turka. Na Celjskem sta med znanimi kandidati poslanec Bojan Kontič in nekdanja ministrica za kulturo Andreja Rihter. V mariborski volilni enoti bodo med drugim kandidirali poslanka Majda Potrata, roko-metašica Anja Frešer in nekdanji mariborski študentski funkcionar Matevž Frangež. Na območju ptujske volilne enote sta med bolj znanimi kandidati svetovalec za odnose z javnostmi SD Dejan Le-vanič in nekdanji državni sekretar za razvoj Andrej Horvat. Švagan vendarle za LDS lds je svoje kandidate na spletni strani predstavila le okvirno. Med kandidati za poslance na njeni listo so tako nekdanja ministrica za šolstvo Lucija Čok, radovljiški župan Janko S. Stušek, nekdanji poslanec in sedanji svetovalec poslanske skupine LDS Dušan Vučko, nekdanji piranski župan Franko Fičur, generalni sekretar LDS Dorjan Maršič, zgodovinar Jože Pirjevec, nekdanji novogo-riški župan Črtomir Špacapan, nekdanji poslanec in župan občine Miklavž na Dravskem polju Leo Kremžar, diplomat Jožef Kunič, finančnik Draško Veseli-novič, župan Kranjske Gore Jure Žerjav, nekdanji poslanec Richard Socialni demokrati nagovarjajo volivce z ljudmi preteklosti. Beuermann, nekdanji sodnik Aleš Zalar, nekdanja generalna državna tožilka in podpredsednica LDS Zdenka Cerar, psihiater in podpredsednik LDS Slavko Ziherl, nekdanji zunanji minister Davorin Kračun, nekdanji direktor policije Bojan Potočnik in predsednica LDS Katarina Kre-sal. Od sedanjih poslancev bodo kandidirali Jožef Školč, Borut Sajovic, Milan Petek, Mitja Slavi-nec, Rudolf Moge, Ljubo Germič, Miran Jerič, Aleš Gulič, Anton Anderlič in Matjaž Švagan, za katerega so sprva namigovali, da bi utegnil kandidirati na listi SDS. Na listi LDS pa ni poslanca LDS Geze Džubana. Predsednik NSi Andrej Bajuk tokrat stavi na mlajše kandidate. Vrnitev odpisanih? Zanimiva je tudi lista stranke Zares, kjer kandidirajo vsi dosedanji poslanci poslanske skupine razen Davorina Terčona. Tako se bodo za poslanska mesta znova pomerili Matej Lahovnik, Pavel Gan- Na nobeni od strankarskih list ni samostojnega poslanca Slavka Gabra, ki je pred časomn izstopil iz poslanske skupine LDS, vendar se ni vključil v nobeno drugo stranko. Ministri iz vrst SDS bodo večinoma kandidirali v prestolnici. tar, Majda Širca, Cveta Zalokar Oražem, Alojz Posedel in Vili Trofenik. Kandidirali bodo tudi nekateri nekdanji ministri in poslanci LDS, kot so Janez Kopač, Franco Juri, Roman Jakič, Irma Pavlinič Krebs in Ivo Vaj-gl. Omeniti pa velja še nekatere zanimive kandidate, kot so lanski kandidat za predsednika države Jože Andrejaš, nekdanja direktorica Primorskih novic Barbara Verdnik, sekretar stranke Bogdan Biščak, nekdanji predsednik Demokracija • 35/xiu • 28. avgust 2008 15 POLITIKA tokrat kandidiral na Koroškem. se poslavlja od aktivne politike. Med kandidati Zaresa je tudiprei murski pisatelj Feri Lainšček. ► Aktivne Slovenije Franci Kek, kranjski mestni svetnik Vito Ro-žej, pevec Lado Leskovar, nekdanja ministrica za regionalni razvoj Zdenka Kovač, pisatelj Feri Lainšček, nekdanji študentski funkcionar Miha Ulčar, pisateljica Janja Vidmar ter predsedniki strokovnih svetov Zaresa Jozsef Gyorkos, Branko Lobnikar, Feli- žem v Postojni bo med drugim kandidiral poslanec Josip Baje (zanj se je nekaj časa govorilo, da se namerava posloviti od aktivne politike) in nekdanji poslanec SDS Vladimir Celigoj, medtem ko so na listi v tretji volilni enoti med drugim nekdanja poslanka Nada Skuk, predsednik glavnega odbora SLS Aleš Prime, nekdanji Jelinčičev »odpadnik« v stranki Lipa je tudi ajdovski župan Marjan Poljšak. cita Medved in Andrej Rus. Predsednik Zaresa Gregor Golobic bo kandidiral v četrti volilni enoti, in sicer v dveh okrajih. Playboyeva zajčica na listi Precej znanih kandidatov je tudi na listi SLS (skupaj s Stranko mladih Slovenije). V prvi volilni enoti bo tako kandidiral nekdanji predsednik državnega sveta Janez Sušnik, župan občine Cerklje in nekdanji poslanec SDS Franc Cebulj, župan Železnikov in poslanec Mihael Prevc, novinarka Marjeta Smolnikar ter minister za okolje in prostor Janez Podobnik. V drugi volilni enoti s sede- obrambni minister Franci Demšar, ljubljanski mestni svetnik Miha Jazbinšek, medvoški župan Stanislav Žagar ter nekdanji poslanec SDS in župan občine Ig Janez Cimperman. V četrti volilni enoti je med kandidati SLS bolj znan le glavni tajnik Rok Ravnikar, v peti pa predsednik SLS in celjski župan Bojan Šrot (kandidiral bo v dveh okrajih), poslanec Jakob Presečnik in nekdanji poslanec SMS Marko Diaci. V šesti volilni enoti bodo kandidirali v glavnem župani, kot so Franc Bo-govič (Krško), Franc Hudoklin (Šentjernej) in Andrej Fabjan (Črnomelj). V sedmi volilni eno- Na listi SLS-SMS bo kandidirala Playboyeva zajčica Miša Margan. Se samostojni poslanec Slavko Gaber umika iz politike? ti bo med drugim kandidiral Igor Jurišič, ki je član SMS, znan pa je iz zgodb o uzurpaciji oblasti v Študentski organizaciji Univerze v Mariboru (ŠOUM), s katerimi naj bi bila povezana tudi Marko Diaci in Matevž Frangež iz SD -vsi trije so pred leti doživeli ostro kritiko nekdanjega ustavnega sodnika Matevža Krivica. Sicer pa bo v isti volilni enoti kandidiral tudi minister za regionalni razvoj Ivan Žagar, nekdanji minister za promet Anton Berga-uer, največje presenečenje pa je kandidatura Playboyeve zajčice Mihaele (Miše) Margan, znane iz oddaje Sanjska ženska. V osmi volilni enoti bodo med drugim kandidirali minister za promet Radovan Žerjav, poslanec Janez Kramberger in predsednik SMS Darko Kranjc. Pomlajena lista NSi Kandidatna lista NSi j e letos precej pomlajena. Tako bo na njej Matej Tonin, ki je zadolžen za stike z javnostjo pri NSi, predsednik Mlade Slovenije Robert lic, nekdanji poslanec SKD Nace Polajnar, ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Mojca Kucler Dolinar, državna sekretarka na ministrstvu za šolstvo in šport Alenka Šverc, minister za pravosodje Lovro Šturm, poslanci Ciril Testen, Anton Kokalj, Franc Capuder (ki je svoj poslanski mandat opravljal le do vrnitve Janeza Drobnica v poslanske klopi), Drago Koren, Marjeta Uhan, Martin Mikolič, Jožef Horvat in tudi Alojz Sok, za katerega se je govorilo, da po izvolitvi za poslanca Ormoža ne bo 16 Demokracija • 35/xin • 28. avgust 2008 Spopad za volilne glasove več kandidiral za župana, vendar si je očitno premislil. Predsednik NSi Andrej Bajuk bo tokrat kandidiral v Cerknici, medtem ko Janeza Drobnica iz razumljivih razlogov ne bo na listi NSi. Jelinčič na Koroškem Na listi SNS tokrat ni veliko zelo izpostavljenih kandidatov. Poleg vseh treh poslancev SNS (Zmago pl. Jelinčič, Srečko Prijatelj, Bogdan Barovič) najdemo še nekatere znane osebe, kot so Janko Tede-ško, Jos Zalokar in Roman Veras (ki je lani Saša Pečeta, tedaj še poslanca SNS, razjezil, ko mu je rekel Saško). Jelinčič bo za poslanca kandidiral v Slovenj Gradcu in Dravogradu. Med njegovimi »odpadniki« v stranki Lipa velja omeniti sedanjega ajdovskega župana Marjana Poljšaka, ki je po sporu z Jelinčičem v devetdesetih letih ustanovil Nacionalno stranko dela, kandidirala pa bosta tudi razvpiti davčni inšpektor Dorde Peric in neuspešni kandidat za predsednika Zaresa Ivan Cencelj. Kandidirali bodo tudi vsi trije poslanci Boštjan Zagorac, Barbara Zgajner Tavš in Sašo Peče, poleg njega pa njegov brat Rok Peče, mariborski podžupan. Nekaj znanih imen je tudi med kandidati DeSUS. Od štirih poslancev te stranke bodo kandidirali trije, in sicer Vasja Klavora, Vili Rezman in Franc Žnidar-šič, medtem ko bo predsednik stranke Kari Erjavec kandidiral v Žalcu. Med kandidati velja izpostaviti znana sindikalista Dora Hvalico in Dušana Rebolja pa tudi nekdanjo sekretarko LDS Meto Vesel Valentinčič (slednja je nedavno zapustila LDS, ker naj bi bila stranka premalo socialno usmerjena), novinarja Mitjo Meršola, pisatelja Francka Rudolfa, slovenjgraškega župana Matjaža Zanoškarja, neuspešnega kandidata za škofjeloškega župana Dušana Krajnika, publicistko Nedo Pagon, kamniškega župana Antona Smolnikarja itd. Na listi ne bo poslanca Ivana Jelena. Kot zanimivost naj omenimo, da na nobeni od strankarskih list ni samostojnega poslanca Slavka Gabra, ki je pred časom izstopil iz poslanske skupine LDS, vendar se ni vključil v nobeno drugo stranko. [3 Pregled minulega leta Lucija Horvat, foto: Andreja Velušček Ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič je ministrstvo za zdravje prevzeta pred skoraj letom dni. V tem času so se na področju zdravstva izboljšale razmere pri investicijah in se oblikovala izhodišča za naslednji mandat. Posle na ministrstvu ste prevzeli lanskega septembra. V kakšnem stanju je bilo ministrstvo, ko ste prišli? Bilo je v stanju, kot si ga nisem želela, v stanju šibkosti. Ministrstvo ni opravljalo temeljnega poslanstva, to je oblikovanje zdravstvene politike. To pa zato, ker se je tudi kadrovsko zelo šibilo. Vse naloge so se reševale zunaj ministrstva, močno pa je pretehtala predvsem zavarovalnica s svojimi tisoč zaposlenimi in tudi Inštitut za varovanje zdravja, ki ima 250 strokovnjakov, ni podpiral ministrstva v smeri, kot bi ga moral. Vse to je povzročilo veliko šibkost ministrstva, zato tudi veliko nalog, ki so bile zadane, takrat ni bilo opravljenih. Najprej sem se torej lotila konstituiranja ekipe, s katero danes razmeroma dobro sodelujemo, in se seveda takoj povezala z vsemi temi institucijami, s katerimi imamo zdaj redne stike in smo tudi razčistili pravila igre. Tudi resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva je opredelila, kakšno vlogo kdo opravlja. Izjemnega pomena pa je tudi to, da smo se povezali z vsemi zdravstvenimi zavodi. Srečujemo se mesečno, imamo veliko projektov, pri katerih redno delujejo zavodi in ministrstvo skupaj. Kateri so torej glavni projekti, pri katerih ministrstvo sodeluje z institucijami? Na področju zdravstvenega varstva smo odprli precej vprašanj, ki kličejo po odgovoru. Eden takih projektov je definicija nacionalnih kriterijev za čakalne dobe. Čakalna doba je namreč brez kriterija zelo spolzka zadeva, če pa postavimo kriterij, katere so tiste bolezni ali stopnje obolevnosti, ko čakalne dobe praktično ne sme biti, katera bolezen lahko čaka mesec, katera nekaj mesecev, pa je optimalne čakalne dobe laže določiti. Ti kriteriji do danes niso bili definirani in so v pripravi. Projektna skupina je kar precej naredila in prav konec avgusta imamo znova sestanek z direktorji bolnišnic, kjer ► Čakalna doba je brez kriterija zelo spolzka zadeva, če pa postavimo kriterij, katere so tiste bolezni, ko vrste praktično ne sme biti, je optimalno čakalno dobo laže določiti. Demokracija • 35/xui ■ 28. avgust 2008 17 POLITIKA Pregled minulega leta ► bodo poročali in razpravljali o tej tematiki. Pomemben projekt, ki smo si ga zadali skupaj s sindikati, je definirati normative in obseg dela po posameznih specialnostih. Projektna komisija postopno pripravlja principe in teren, da bodo republiški strokovni kolegi lahko vsak v svoji specializaciji definirali, kakšen je dejansko pričakovani obseg dela za posameznega specialista. Nekaj podobnega poteka na področju zdravstvene nege in vse to so nujni odgovori, ki jih zelo potrebujemo. Samo pritisk na to, da so čakalne dobe predolge, in res so predolge, tega vprašanja ne bo rešil. Rešila ga bo samo vzpostavitev pravega sistema. Omenili ste Resolucijo o nacionalnem programu zdravstvenega varstva... Res je. Resolucija o nacionalnem programu zdravstvenega varstva je najpomembnejši projekt, ki smo ga družno sestavih, sprejet je bil v parlamentu, kar nam daje veliko zagona za naprej, saj so v njem definirani dolgoročni cilji. Tako se ve, kaj je v naslednjih petih letih treba narediti. Poudarek je predvsem na preventivi in ne le organiziranju zdravstvenega varstva. V ospredje prihaja tudi partnerstvo pacienta in zdravnika. Včeraj sem mimogrede gledala delček Naše male klinike, kjer je kazalo, kako je pacient dobesedno napadel zdravnika. Seveda je bilo karikirano, vendar je včasih res, da gredo tudi pacienti čez rob. Skratka, tu moramo vedno gledati obe strani, tako pacienta kot zdravnika. Pomembno področje so gotovo investicije. Področje investicij smo res zelo preuredili. Po vsej Slovenji smo v sodelovanju z različnimi institucijami poiskali naloge, ki niso bile rešene; zdaj poteka nabava inkubatorjev in neonatalnih postaj, ki bodo v septembru vse dobavljene. Vsepovsod smo opremili interne-tne točke in računalniške postaje. Kar nekaj bolnišnic dobi nove CT. Na naših spletnih straneh in v našem časopisu smo prvič objavili čakalne dobe. To je prvič, da so čakalne dobe javno objavljene. Zavodi so po posameznih kate- 18 gorijah poročali, kolikšna je čakalna doba, paciente pa smo pozvali, naj nas obvestijo, ali kaj ne drži. Prišle so samo štiri prijave. To pomeni, da je slika o čakalnih dobah realna in danes pacienti lahko izbirajo, v kateri kraj bodo šli na pregled, da bi čakali manj časa. To je odločitev pacienta, mi pa smo vzpostavili pogoje za to t. i. notranjo rotacijo. Imate morda kakšen podatek, kako rotacija pacientov poteka v praksi? Ta čas imamo samo že omenjeni podatek - to so štiri prijave netočnosti objavljenih čakalnih dob, nimamo pa podatka o tem, koliko pacientov se je pravzaprav odločilo iti korak dlje od doma na pregled ali v bolnišnico. Urediti možnost rotacije pacientov v Sloveniji je pomembna tudi zato, ker se pripravlja direktiva o mobilnosti pacientov znotraj Evrop- vi a»< m - | fl HB silil'-' ^ • JF*- ske unije, zato je prav, da se tega naučimo najprej znotraj Slovenije. Naučiti se je treba načrtovati zmogljivosti in prelivati sredstva tako, da bodo pokrite vse storitve, kot se res dogajajo. Velik uspeh je bila nedvomno izročitev ključa Pediatrične klinike. Selitev klinike ste napovedali že za pomlad leta 2009, a je bilo slišati nekaj ugovorov. Kaj pravite na to? Pravzaprav so nam že ves čas ugovarjali, da klinike ne bomo dokončali do 15. avgusta. Tega nisem hotela preveč poudarjati, samo napovedala sem ta datum. In res se je to zgodilo ob izjemno močnem in profesionalnem pristopu vseh, tokrat tudi izvajalcev, in seveda vseh, ki so imeli vključno z ministrstvom nadzor. V tem času se zelo pogosto za vse, kar se zgodi, reče, da je to samo zaradi volitev. Jaz pa pravim, da so imeli svojo priložnost vsi, ki so imeli mandat! Te klinike, tudi pediatrična, so se tako dolgo gradile, da bi lahko vsak, ki je bil v vladi, imel zamisel, da jih bo recimo zaradi volitev dokončal, pa tega ni izvedel. Torej najbrž ni tako preprosto. Seveda načrtujemo, da bo selitev spomladi, vendar nas čaka še veliko dela, da Pediatrična klinika postane funkcionalno živa. Opremiti Pediatrično kliniko je vsekakor tehnološko veliko zahtevnejše opravilo, kot opremiti kakšno kotlovnico ali kuhinjo. Tu gre za operacijske sobe in ves informacijski sistem, ki bo povezoval klinične poti, vzpostaviti je treba procesni informacijski sistem za vse energetske vire in poskrbeti za dobro delovanje klimatskih naprav. To je delo izvajalcev, ki ga morajo opraviti, in zahteva svoj čas. Ta čas ni bil primerno izkoriščen na Onkološkem inštitutu, zato so se napake odpravljale, potem ko so pacienti že bili v njem. V Pediatrični kliniki pa ne bo tako in bodo pacienti imeli objekt, ki deluje in v katerem bo mogoče na primeren način zdraviti otroke. Torej je bolje, da so v dvigalu ostali novinarji, kot da bi kasneje ostali otroci? Poglejte, v dvigalu sem že nekajkrat v življenju ostala in nekaj minut ostati v dvigalu ni nič posebnega. Včeraj nismo rekli, da na kliniko že selimo ljudi, pač pa sem obljubila novinarjem, da jim bom pokazala kliniko 15. avgusta. Ker je bil praznik, smo to naredili 18. Novinarji ste veliko pripomogli k temu, da je klinika končana, zato je bil ta dan pravzaprav praznik. Zaradi zapleta z dvigalom ne delam nobenega cirkusa, sem se pa morala nekajkrat nasmejati, ko sem gleda fotografijo z gugal-nicami. Čudim pa se nekaterim, za katere sem mislila, da z dušo in telesom delujejo za Pediatrično kliniko, ko pa je bila narejena, so Demokracija ■ 35/xiii • 28. avgust 2008 izjavljali, da to nič ne velja in da to nič ne šteje. Mislim, da bi se ob takem uspehu, kot je izročitev ključa Pediatrične klinike, vendarle morali znati veseliti ne glede na to, kdo je na koga jezen in za kakšno politično opcijo gre. Zadeva Cerkvenik in incident na psihiatriji sta dve različni zadevi. Kako ju komentirate, zakaj je do njiju prišlo? V zavodih so vendarle direktorji tisti, ki morajo obvladovati procese. Jaz se v to ne spuščam, saj je nemogoče. V UKC, kjer je direktorica odkrila nepravilnosti in je prišlo do suma storitve kaznivega dejanja, je bila reakcija pravilna in verjamem, da skladno z zakonom. Mislim, da se kaj takega lahko vedno zgodi; če se to ne bi dogajalo, ne bi potrebovali nadzornih institucij. Jasno je tudi, da je taka dejanja težko odkriti, še teže dokazati. Sem pa prepričana, da je prav, da mora direktor, če opazi sumljiv primer, reagirati. Toliko o UKC, organi pregona pa bodo povedali, kaj se je zgodilo na psihiatrični kliniki. Direktor je na njej odredil nadzor, mi smo zahtevali poročila in ukrepe, ki bi preprečili morebitne nove primere. Ukrepi so napisani in se izvajajo. Sicer pa je v situacijah, v katerih živimo, tu in tam mogoče, da se v procesu dela kaj izpusti. Tudi tu je bila pazljivost na prenizki stopnji, a se da to z dodatnimi ukrepi odpraviti. V Krškem so 13. 8. predstavili humanitarno akcijo, s katero želijo zbrati denar za posodobitev Splošne bolnišnice Brežice. Pobudniki akcije bi radi zbrali 300.000 evrov za zamenjavo bolniških postelj. Ali so humanitarne akcije, kot je ta, glede na razmeroma majhne zbrane zneske smiselne in ali so splošna praksa tudi drugod? Vsekakor je dobro, da ljudje mislijo na tiste, ki so pomoči potrebni. Mogoče jo bomo potrebovali tudi tisti, ki smo danes zdravi, zato je prav, da se aktiviramo že sedaj. Dobro je, da takšne humanitarne akcije ozavešča-jo javnost. V resnici drži, da ta sredstva v primerjavi z realnimi investicijami predstavljajo manjši delež, ne gre pa le za to: vsak evro je pomemben, ker ga ljudje darujejo za pomoč, za zdravljenje. Vsa sredstva pridejo prav. V Brežicah se bo gradil nov oddelek intenzivne operacijske nege in kuhinja, kar ni majhna naložba. Ravnanje s takimi sredstvi pa mora biti seveda pregledno, skladno z zakonodajo. Humanitarne akcije so v Sloveniji dobrodošla oblika zbiranja sredstev in menim, da imamo za to še veliko odprtih možnosti, predvsem na področju prostovolj-stva. Pri naših sosedih je prostovoljno delo zelo razvito, kadar gre za oskrbovanje starejših. Morda za primerjavo: koliko bo vredna investicija v Brežicah? Pri vsaki investiciji, kjer se nekaj zgradi, gre za vrednost milijon evrov. Seje zbiranje predlogov za imenovanje članov Komisije Republike Slovenije za varstvo pacientovih pravic zdaj že končalo? Razpis za imenovanje članov Komisije Republike Slovenije za varstvo pacientovih pravic smo objavili že drugič. Prvič seje prijavilo nekaj kandidatov, od katerih sem jih nekaj že potrdila. Prijave pa so prihajale tudi ob ponovitvi razpisa. Tudi pravilniki, vezani na zakon o pacientovih pravicah, so pripravljeni in na spletu. Naš cilj je zbrati zastopnike, jim pri zavodih za varovanje zdravja, kjer bodo imeli sedež, urediti prostor in potrebno infrastrukturo. Zastopnik pacientovih pravic pa si ne želi biti vsak, saj je treba prevzeti precejšnje breme. Ljudem je treba znati prisluhniti in jim olajšati njihove težave. Uspeh vašega mandata je tudi pogodba s Fidesom. Kako se to kaže v praksi? Pogodba s Fidesom je nepozaben del moje enoletne zgodovine ne ministrstvu. Ja, to pa je bila noč s Fidesom! Šli smo od točke do točke in se nazadnje dogovorili za sistem, ki je sprejemljiv tako za blagajno kot za zdravnike. S tem dogovorom je bilo zdravstvu dano zelo jasno sporočilo, da želimo nagrajevati tiste, ki delajo veliko in delajo več. Zato smo vzpostavili vse pogoje tudi v zakonu o zdravniški službi, dopolniti jih moramo samo še z normativi, ki POLITIKA sem jih omenila in bodo omogočali postopno uvajanje plačevanja zdravnikov skladno z njihovo učinkovitostjo. Merjenje količine dela ni enostavno, zato je tudi tu treba postaviti merila. Uvedli smo tudi pogodbe za zdravnike, ki delajo v zavodu zunaj delovnega časa, in jih sklenejo z zavodi. renče, ki bo pripeljala zdravstvo do visoke kvalitetne ravni. Sistem koncesionarjev je v Evropi nekaj popolnoma običajnega - ponekod jih je na primarnem nivoju do 90 odstotkov, mi jih imamo le 25 odstotkov. Kot je zastavljeno, je treba o vsaki koncesiji posebej premisliti po kriterijih, ki so da- Koncesije so eden od prijemov za izboljšanje zdravstvenega varstva. Zasebnih ordinacij je pri nas še vedno malo, le 25 odstotkov vseh, kar je malo v primerjavi z Evropo. Pred koncem mandata nameravate podeliti še nekaj koncesij. Odkod po vaše toliko odpora proti koncesijam v nekaterih krogih? Po moje je to samo zato, ker si jih je politika vzela za morebiten spektakel. Drugače pa, če greste med ljudi - ti danes pogosto hodijo h koncesionarjem. Redko slišim, da bi se kdo nad njimi pritožil. Z vidika pacienta ni tako pomembno, h komu gre, le da je storitev povsod enako kvalitetna. Še enostavneje za pacienta je, če koncesionar ostane v zdravstvenem domu. Z vidika države pa koncesionarji samo polnijo mrežo zdravstvenega varstva. Zavarovalnici morajo zelo jasno prikazovati, kako so denar porabili. Jasno pa je, da je treba okrepit nadzor iz zavarovalnic. Treba je računati, da se tudi med koncesionarji najde kdo, ki vrže slabo luč na druge. A sem prepričana, da se kaj takega dogaja v majhnem obsegu. Prepričana sem tudi, da se s koncesionarji ustvarja del konku- Demokracua • nes jasni. Napisana so tudi nova pravila, ki so umaknila iz razprav sporne točke, kot je nujna medicinska pomoč in nadomeščanje. Pomanjkljivosti so bile predvsem v pogodbah, ki niso bile jasno definirane. Nove pogodbe to stanje korigirajo. Koncesije so eden od prijemov za izboljšanje zdravstvenega varstva. Na področju koncesionarjev smo zadeve dodelali, na področju javnih zavodov pa vemo, da je marsikaj mogoče še izboljšati, na primer urediti celovito obravnavo pacienta, ki je danes niti po naključju še ni. O zdravstvu v Sloveniji mnogi menijo, daje zdravnikov in zdravstvenega osebja premalo, vpis na medicino vendarle ni majhen, torej nam zdravniki bežijo? Z zdravniki je tako: tiste, ki bi jih danes potrebovali, bi morali načrtovati pred dvanajstimi leti - toliko časa potrebuje specialist, da pride do samostojne prakse. In če nihče ni načrtoval, da bomo potrebovali več nevrologov, ki jih najbolj primanjkuje - čeprav smo tudi glede tega primerljivi z Evropo -, jih 5/XIII ■ 28. avgust 2008 je zdaj pač premalo. Toda tega primanjkljaja ni mogoče rešiti v enem letu, pač pa je to treba zelo dolgoročno načrtovati. Vpisi na medicino in na medicinske šole so intenzivirani in lahko se bo kdaj zgodilo, da bo čez leta prišlo do hiperprodukcije kadrov, ki pa bodo kljub temu imeli eno najboljših priložnosti na trgu. Tudi tisti, ki ne bodo šli v sistem javnih zdravstvenih zavodov, saj bo zdravstvena storitev vendarle čedalje bolj zaželena. Glede na to, da se Slovenija razvija kot dežela turizma, lahko krasno povežemo turizem in zdravje, kolikor bo prišlo do odvečnih zdravstvenih kadrov. Mislim, da je velika priložnost tudi skrb za 500.000 upokojencev na domu. Med vašimi uspehi so torej premiki pri investicijah in že omenjena resolucija. Kakšna so izhodišča za naslednji mandat, če povzamemo za konec? Za naslednji mandat je gotovo zelo pomembno skrajšanje čakalnih dob, seveda ob vseh teh prijemih, ki sem jih že naštela. Čakalne dobe, ki so bile prej leto ali dve, je mogoče skrajšati z boljšo organizacijo. Druga prioriteta je, da se gradi bistveno hitreje, ceneje in pregledneje kot doslej. To je bil naš cilj in upam, da smo to pokazali s Pediatrično kliniko. Poleg tega je treba razvijati dostopnost zdravstvene oskrbe tudi po periferiji, kar pomeni tudi načrtovanje zdravstvene specializacije po periferiji. Danes imamo polovico vseh specialistov v Ljubljani, in če hočemo ali nočemo, ko so zdravniki enkrat v Ljubljani, jih ne bomo več spravili na primer v Mursko Soboto. Tako je enakomeren princip razvoja po vsej Sloveniji izjemno pomemben. V načrtu je še razvoj naročanja k zdravniku po internetu, seveda pa je treba dvigniti informacijsko podporo na višji nivo. In pa - pacient naj bi čedalje bolj postajal partner zdravniku. Postavljamo si tudi cilj za upokojence, ki naj doživijo starost v lastnem domu, če si tega želijo. To pomeni vzpostavitev zdravstvenih servisov tudi na daljavo. To je torej tržna priložnost, o kateri sem govorila v zvezi s hiperprodukcijo zdravstvenih kadrov. IB 19 TRIBUNA Primerjavo historiata ustanovitve Nove revije in ustanavljanja Nove univerze (ki v času, ko pišem te vrstice, še ni ustanovljena) spodbuja podobnost obeh imen, ki pa ni naključna. Pozorna in podrobna primerjava nastajanja obeh intelektualno-institucionalnih pobud pokaže še kaj več, kot nakazuje naslovna prispodoba.Pisna pobuda za ustanovitev Nove revije je bila podpisana 10. in odposlana 11. junija leta 1980. Naslovljena je bila na predsednika RKSZDL tovariša Mitjo Ribičiča in poslana v vednost še predsednikom drugih organov tedanje Socialistične republike Slovenije. Kdo se boji Nove univerze? 20 Dr. Peter Jambrek, foto: Bor Slana Kronologija postopkov na podlagi te pobude je bila objavljena v prvi številki Nove revije maja leta 1982. Med drugim povzema odmevnejše medijske in uradne moralno-politične diskvalifikacije pobude. Navajam samo en primer tovrstnih »napadov, psovk, ovaduških podtikanj in vsega drugega«, objavljen v študentski Tribuni oktobra 1980: »Naj ima inteligenca 'svojo' revijo ... bo vsaj pokazala svojo režečo protezo, iz katere že sedaj veje buržoazni smrad, v vsej svoji velikosti. Tako bomo vsaj lopnili po njej z razjedajočo kislino historičnega materializma ...« Letošnjega maja je Nova revija proslavila 25-letnico svojega delovanja z jubilejno 300. številko v obsegu okroglih 400 strani. Po stopinjah Nove revije Pobuda za ustanovitev Nove univerze je nastala januarja 2007, ustanovitelji - štirje znanstvenoraziskovalni inštituti s področja družboslovja, prava in upravnih ved pa so podpisali akt o njeni ustanovitvi aprila istega leta. Kmalu zatem (aprila 2007) je bil na Svet RS za visoko šolstvo vložen predlog za njeno akreditacijo. Po nekaj več kot enoletnem postopku je 5. maja 2008 predsednik senata za akreditacijo pri svetu podpisal sklep, da svet ne da pozitivnega mnenja k ustanovitvi novega visokošolskega zavoda Nova univerza. Za »sklep« je od sedmih navzočih glasoval en član senata, trije so bili proti in trije so se vzdržali. Historiat te »prepovedi« ustanovitve Nove univerze v marsičem spominja na svinčene čase ustanavljanja Nove revije. Označuje ga medijski linč te zasebne akademske pobude, lobiranje in neposredni pritiski na postopek pred Svetom RS za visoko šolstvo s strani vodstev državnih univerz ter politični pritiski z ideološkimi poudarki s strani treh parlamentarnih političnih strank na neodvisno, nepristransko in strokovno delo Sveta RS za visoko šolstvo. Gre - med drugimi - za naslednje oblike političnih pritiskov parlamentarnih strank in skupin ter rektorata Univerze v Ljubljani: zahteva poslanske skupne Zaresa za sklic nujne seje Odbora DZ za visoko šolstvo, znanost Demokracija • 35/xiii • 28. avgust 2008 in tehnološki razvoj z dne 19. 2. 2008 s prilogo »Prispevki v medijih«; zahteva poslanskega kluba LDS za sklic nujne seje Odbora DZ za visoko šolstvo, znanost in tehnološki razvoj z dne 20. 2. 2008; javne izjave dr. Lucije Čok, predsednice Odbora LDS za znanost in razvoj ter poslanca LDS Rudija Mogeta z dne 22. 2. 2008; tiskovna konferenca predsednika in podpredsednika SD Boruta Pahorja in dr. Igorja Lukšiča z dne 21. 2. 2008 ter »Odprto pismo« kolegija rektorice LU z dne 14. 2. 2008, ki je bilo poslano predsedniku senata za akreditacijo Sveta RS za visoko šolstvo; slednji je pismo prejel neposredno pred sejo senata, na kateri je bil med drugimi prvič obravnavan predlog strokovne komisije sveta za ustanovitev Nove univerze. Javne izjave političnih strank na tiskovnih konferencah, razprave njihovih članov na parlamentarnem odboru in spremljajoče medijske disvalifikacije pobude za Novo univerzo so znova uvedle razmišljanje, ki je znano iz časov lova na razrednega sovražnika: zasebni visokošolski zavodi naj bi bih na zatožni klopi, pri tem pa so si politične stranke in državne univerze vzajemno podajale vlogi tožnika in sodnika. Temeljni cilj te kafkovske situacije je seveda, naj zasebnim fakultetam in univerzam sploh ne bilo dovoljeno delovati - kot da bi bile še vedno »razredni sovražniki« ali »meščanska desnica«, ki jih je treba najprej javno »moral-no-politično« diskreditirati in jih posledično v skladu z medijsko konstrukcijo realnosti tudi v kali zatreti. Včeraj in danes v starih dobrih časih nekdanjega nedemokratičnega režima je imela politika proste roke - lahko je nekaznovano delovala in dosegala svoje cilje arbitrarno, torej pravno nevezano. Primer ustanavljanja Nove revije je bil značilen. Današnje zahteve, pritiski in grožnje dela slovenske politike, ki poskuša likvidirati sedanjo akademsko pobudo, pa se dogajajo v vsaj formalno drugačni situaciji delovanja pravne države ter spoštovanja temeljnih pravic in svoboščin. Kot rečeno, pobudo za postopek pred Svetom RS za visoko šolstvo so dali štirje ustanovitelji Nove univerze v imenu akademske skupnosti - profesorjev in študentov - treh fakultet. Politično in lobistično nasprotovanje pobudi pomeni neposredni javni pritisk na neodvisno, strokovno in nepristransko vodeni postopek pred Svetom RS za visoko šolstvo. Slednji pa je državni organ, ki odloča o realizaciji nekaterih temeljnih pravic pobudnikov kot strank v postopku. Njihove pravice lahko tudi omeji, vendar le če trčijo ob legitimne pravice drugih, vedno pa ob strogem spoštovanju zakonitosti in ustavnosti glede materialnega in procesnega prava, ki ureja postopek TRIBUNA O avtorju Dr. Peter Jambrek spada med ustanovitelje slovenske države. Dolgo časa je predaval na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, bil sodnik in predsednik Ustavnega sodišča RS, sodnik Evropskega ustavnega sodišča za človekove pravice Sveta Evrope, predaval je na različnih tujih fakultetah. Leta 2000 je bil minister za notranje zadeve v Bajukovi vladi. Danes je dekan Fakultete za podiplomske državne in evropske študije, predava pa tudi na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici. Je avtor številnih knjig in strokovnih člankov. odločanja sveta. Spričo dosedanjih političnih pritiskov je postalo zato odprto tudi vprašanje statusa Sveta RS za visoko šolstvo kot samostojnega, neodvisnega, nepristranskega in strokovnega organa Republike Slovenje, pristojnega za svetovanje in odločanje o vprašanjih evalvacije in akreditacije visokošolskih zavodov in študijskih programov ter habilitacije univerzitetnih učiteljev in sodelavcev. Javne izjave funkcionarjev in forumov političnih strank, medijski konstrukti, neresnice in žaljiva podtikanja, zahteve za politizacijo delovanja sveta oziroma za prenos obravnave pendentnih zadev, o katerih teče postopek na podlagi zakonitih pristojnosti sveta, na politični organ, kakršen je Odbor DZ za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, pomenijo politične posege v nekatere temeljne vrednote in pravila pravne države. Za ustanovitelje Nove univerze, za profesorje in za študente treh samostojnih visokošolskih subjektov - Fakultete za uporabne družbene študije, Fakultete za državne in evropske študije ter Evropske pravne fakultete pomeni namreč združitev v skupni univerzitetni visokošolski prostor realizacijo temeljnih ustavnih in zakonitih pravic ter svoboščin, kakršne so pravica do svobode združevanja in pravica do univerzitetne avtonomije, ki implicira pravice do svobode znanstvenoraziskovalnega delovanja ter do svobode izobraževanja. Poseg ali omejitev možnosti za realizacijo navedenih pravic, še posebej če bi bila posledica političnih pritiskov na neodvisno in strokovno odločanje Sveta RS za visoko šolstvo, bi pomenila neposredno kršitev ustave. Pred takimi posegi imajo žrtve zatrjevanih kršitev sodno varstvo - od domačega upravnega, vrhovnega in ustavnega do evropskega glede na pravice do svobode izobraževanja in do ustanavljanja zasebnih šol, ki jo varuje Evropska konvencija za človekove pravice. Številne kršitve Prevajanje političnih pritiskov in groženj v vodenje postopka za pridobitev akreditacije Nove univerze je že povzročilo tudi očitne in grobe ter pravno dokazane kršitve vrste procesnih in materialnopravnih določb, ki varujejo pravice znanstvenoizobraževalne skupnosti, ki se želi organizirati v Novo univerzo. Elaborat, ki konkretizira pobudo za ustanovitev Nove univerze, je zadostil vsem zakonitim pogojem, merilom in kriterijem za akreditacijo: v tem primeru gre za združitev treh že ustanovljenih in akreditiranih ter v razvid visokošolskih zavodov pri ministrstvu za visoko šolstvo vpisanih visokošolskih subjektov. Tri faJcultete, ki se združujejo, že izpolnjujejo zakonite pogoje za izvajanje študijskih pro- gramov na vseh treh stopnjah na treh zaokroženih znanstvenih področjih. Izpolnjevanja teh pogojev ustanoviteljem Nove univerze ni bilo treba posebej izkazovati, ali fakultete in njihove študijske programe poprej akreditirati, ker so tri fakultete in njihovi študijski programi že pridobili soglasja sveta na podlagi ustreznih postopkov akreditacije in ker so v skladu z ustreznim postopkom že vpisani v razvid visokošolskih zavodov pri ministrstvu za visoko šolstvo ter se njihovi študijski programi na teh pravnih podlagah že uspešno izvajajo. Kljub temu je predsednik senata za akreditacijo z enim glasom »za« izdal negativni sklep, da se Nova univerza ne akreditira, da se ji torej odreče pravica do ustanovitve in delovanja. To absurdno situacijo je sistemsko in za konkretni primer sanirala Upravna inšpekcija Direktorata za e-upravo in upravne procese pri Ministrstvu RS za javno upravo. Upravni inšpekcijski nadzor je bil opravljen junija na sedežu senata za akreditacijo pri Svetu RS za visoko šolstvo. Opravljen je bil nad izvajanjem določb Zakona o splošnem upravnem postopku in Uredbe o upravnem poslovanju ter materialnih predpisov, ki jih izvaja senat za akreditacijo, kolikor se nanašajo na procesne določbe. O opravljenem inšpekcijskem nadzoru je bil 1. julija letos izdan zapisnik kot pravni akt, ki je ugotovil vrsto kršitev. Ker predstojnik Sveta RS za visoko šolstvo v zakonitem roku ni podal nobenega ugovora zoper ta zapisnik, je slednji postal pravnomočen, dokončen, veljaven in izvršljiv pravni akt. V skladu z njim mora predstojnik Sveta RS za visoko šolstvo oziroma njegovega senata za akreditacijo v roku do 1. septembra letos sprejeti ustrezne ukrepe za odpravo ugotovljenih nezakonitosti in pravnih nepravilnosti ter o teh ukrepih poročati upravni inšpekciji. Za pobudnike ustanovitve in akreditacije Nove univerze je še posebej pomembno, da senat kot kolegijski organ v konkretnem primeru ni vodil posebnega zapisnika o posvetovanju in glasovanju in da so se posamezni člani senata v nasprotju z določili zakona vzdržali pri glasovanju - kar vse pomeni, da sta tako glasovanje samo kot tudi na podlagi nezakonitega glasovanja izdani sklep neveljavna. Sicer pa je bilo nezakonito tudi samo vodenje postopka do glasovanja, ker ga ni vodila kvalificirana in pooblaščena uradna oseba, med postopkom niso bili spoštovani roki, načini zahtevanih dopolnitev vloge, evidentiranje dokumentov ali zbiranje dokazov. Pravno nepravilna je bila obrazložitev negativnega sklepa, navedeni pravni pouk ter celo način njegovega evidentiranja in vročitve »sklepa«. Kdo in Zakaj? V letu 2007 je bilo koncesioniranemu visokemu šolstvu v Sloveniji - v to kategorijo so všteti samostojni visokošolski zavodi ter Univerza v Novi Gorici - namenjenih 1,5 odstotka aH nominalno 3 milijone evrov od celotne proračunske postavke za vse slovensko visoko šolstvo. Če upoštevamo, da je na vse koncesioni-rane študijske programe samostojnih in zasebnih fakultet ter visokih šol vpisanih približno 4 do 5 odstotkov vseh slovenskih študentov, potem lahko sklepamo, da je za državno blagajno in za davkoplačevalce študent, ki se šola na samostojnem visokošolskem zavodu, trikrat cenejši od tistega, ki se šola na državnem. Še nekaj je zelo očitno: nerazumljive se zdijo pritožbe državnih univerz, da so finančno ogrožene zaradi podeljevanja koncesij zasebnim oz. samostojnim zaradi razmerja - pri razmerju 1,5 odstotka proti 98,5 odstotka v korist državnih visokošolskih zavodov. In dalje, kako naj bi razmerje 4 do 5 odstotkov študentov na zasebnih in drugih samostojnih visokošolskih zavodih proti 95 do 96 odstotkom študentov na državnih lahko ogrožalo prav slednje in ne prvih? Kako je v tem primeru sploh mogoče resno govoriti o nekakšni (pojmovno zmedeni) »privatizaciji« ali celo »divji privatizaciji«? Res pa je nekaj drugega: če se državne univerze in njihovi politični zagovorniki tako zelo bojijo odtoka 1,5 odstotka denarja iz državnega proračuna samostojnim fakultetam, če se tako zelo bojijo odtoka manj kot 5 odstotkov študentov v samostojne zavode, potem se zdi, da mora biti nekaj hudo narobe z državnimi univerzami. Zdi se, da za vzdrževanje svojega statusa quo potrebujejo vodotesni monopol - brez najmanjše konkurenčne motnje, že take, ki bi na podlagi primera boljše prakse pokazala, da je študij lahko tudi drugačen in/ali boljši, kot je (bil vse doslej) na državnih univerzah. Lahko pa je razlaga tudi ideološka. Politične stranke kontinuitete, ki so od nekdaj obvladovale državne univerze preko v preteklosti legaliziranih moralno-političnih kriterijev za habilitacijo profesorjev, ne morejo prenesti situacije, ko se znajde zanemarljiv delež slovenskega visokošolskega prostora zunaj njihove ideološko-politične kontrole. Quousque tandem? Prva številka Nove revije je v svinčenih osemdesetih letih jugoslovanskega komunizma izšla približno dve leti po objavi pobude za njeno ustanovitev. Danes bi lahko sprejemali stave, ali bo Nova univerza v slovenski demokraciji in pravni državi akreditirana prej ali pozneje. Dve leti od pobude za njeno ustanovitev se bosta iztekli okoli novega leta. (B Demokracija • 35/xm • 28. avgust 2008 21 SLOVENIJA Nasprotoval višjim pokojninam Vida Kocjan, foto: Buenos Dias, Gregor Pohleven, Andreja Velušček, Bor Slana Borut Pahorje leta 2005 nasprotoval usklajevanju pokojnin s plačami, po katerem so se le-te povečale. Po njegovo so bile zahteve upokojencev nevzdržne, napovedoval je zlom javnih financ. Nič od tega se ni zgodilo. Prejšnja vlada je spremenila sistem usklajevanja pokojnin z rastjo plač tako, da so bili upokojenci vsako leto prikrajšani za polovico pokojnine. Vladna naveza LDS-SD je torej upokojencem vzela najmanj dve pokojnini, in to tako, da je preprosto spremenila metodologijo usklajevanja pokojnin. Zdajšnja vlada je stvari spremenila takoj po prevzemu mandata, in sicer že leta 2005. Takrat je Borut Pahor, zdaj predsednik opozicijske SD, izrecno nasprotoval spremembi usklajevanja, zelo jasno pa je to vidno iz odgovora na vprašanje novinarja tednika Mladina z dne 5. julija 2005, v katerem je odločitev vlade, da se upokojencem zvišajo pokojnine, označil za zelo slabo odločitev, pričakovanja upokojencev pa označil kot nevzdržne zahteve. Povsem drugače je danes, v času pred volitvami, ko Pahor nujno potrebuje glasove, tudi upokojencev, saj se je že večkrat javno oklical za prihodnjega mandatarja. Katarina Kresal, predsednica LDS, je dejala, da so se v SD, LDS in Zaresu dogovorili, da morajo na prihajajočih volitvah dobiti 51 odstotkov. A račun brez volivcev je račun brez krčmarja. Toda vrnimo se k Pahorju. Danes so njegove izjave glede pokojnin drugačne. Pahorjevo izjavo iz leta 2005 objavljamo posebej, vsak pa naj sam presodi iskrenost tistega, kar smo iz Pahorjevih ust slišali v preteklih tednih ali še bomo v tednih do volitev 21. septembra. Kaj je naredila vlada? spremenila je zakon, po katerem se rast pokojnin ne usklajuje več z rastjo cen življenjskih potrebščin, kakor sta v prejšnjih letih izumila Anton Rop in Vlado Di-movski, člana Pahorjeve SD, lahko bi rekli njegova leva in desna Demokracija • js/xiii ■ 28. avgust 200s SLOVENIJA roka na področju ekonomije. Upokojence sta s tem prikrajšala za polovico mesečne pokojnine na letni ravni. Od leta 2005 se pokojnine usklajujejo spet z rastjo plač, javne finance pa so kljub temu zelo stabilne. Še več, država je lani prvič dosegla proračunski presežek, obe blagajni, tako zdravstvena kot pokojninska, pa sta stabilni. SD za nižje pokojnine Iz dostopnih programskih izhodišč stranke SD za naslednje obdobje je tudi razvidno, da napovedujejo »takojšnjo modernizacijo in dograjevanje pokojninskega sistema«, ki naj bi bila po mnenju Pahorjeve SD nujna. Posredno torej s programom napovedujejo tisto, o čemer je Pahor govoril leta 2005, pri tem pa omenjajo tudi nujnost prostovoljnega dodatnega pokojninskega varčevanja, kar je sicer dobra stvar, vendar za marsikoga oziroma za večino težko dosegljiva, saj beseda dodatno pomeni samo-plačljivo. V stranki SDS menijo, da bodo trden in stabilen pokojninski sistem gradili na predpostavkah, kot so trajna gospodarska rast in preusmerjanje njenih sadov v splošno blaginjo. France Cukjati, predsednik državnega zbora in predsednik odbora za delo, družino in socialne zadeve v strokovnem svetu SDS, je za Slovensko tiskovno agencijo pred kratkim dejal, da je treba zagotoviti nove finančne vire za tiste upokojence, ki se znajdejo v nepredvidljivo težkih okoliščinah, npr. zavarovanje za Srečko Hvauc: Davki so se znižali. dolgotrajno nego. V SDS torej ne govorijo o dodatnem pokojninskem varčevanju, pač pa o tem, da je treba za upokojence poskrbeti na drugačen način. V SD napovedujejo nadaljevanje politike, ki temelji na Pahorje-vih besedah iz leta 2005, v SDS pa nadaljevanje zdajšnje skrbi za upokojence. SD nam torej obljublja nižanje pokojnin, SDS pa njihovo rast skladno s plačami. Naj ob tem navedemo še izjavo Janeza Janše, predsednika SDS, za naš tednik, ko je med drugim dejal: »Prizadevali si bomo, da bodo upokojenci dobili zaslužene pokojnine, ki jim bodo omogočile dostojno preživetje.« Septembrska pomoč uvodo ma smo govorili o spremembi metodologije usklajevanja pokojnin, tu pa navedimo še, da bi bila povprečna mesečna pokojninska osnova danes nižja za 39 evrov, če ta vlada kljub nasprotovanju Pahorjeve SD in drugih današnjih opozicijskih strank, predvsem LDS in poslancev, ki so prestopili iz LDS v SD in Zares, tega ne bi naredila. Vlada pod vodstvom Janeza Janše je letos sprejela zakon (potrdil ga je tudi državni zbor), po katerem bodo upokojenci z najniž- jimi pokojninami septembra prejeli do 150 evrov t. i. draginj-skega dodatka. Razlog za to so visoke cene naftnih derivatov in hrane. Septembra bo torej približno 250.000 upokojencev s pokojninami, nižjimi od 500 evrov, prejelo dodatek. Zakon predvideva izplačilo enkratnega dodatka v treh različnih višinah. Najvišji znesek, 150 evrov, bodo dobili uživalci pokojnin, ki so enake ali nižje od 403,63 evra. Tisti, ki imajo pokojnine enake ali nižje od 450 evrov in višje od 403,63 evra, bodo dobili dodatek v višini 100 evrov. Upokojenci, katerih pokojnina presega 450 evrov in hkrati ni višja od 500 evrov, pa bodo prejeli 80 evrov dodatka. Brezplačni vrtci Zdajšnja vlada se je izkazala tudi v skrbi za mlade družine. Glavna novost novega šolskega leta bo uvedba brezplačnega vrtca za drugega ► Janša o pokojninah (2008) Milan Zver, minister za šolstvo Jože Tanko, poslanec SDS Marjeta Cotman, ministrica za delo Izjava Boruta Pahorja o pokojninah (2007) NOVINAR: Obstaja strateški svet, ki razmišlja o reformah. BORUT PAHOR: ... Nasprotno, Janša se je strinjal s tem, da se upokojencem zvišajo pokojnine, kar je bila z vidika političnega sporočila zelo slaba odločitev. Jasno, tudi z gospodarskega vidika. Toda, ali bom jaz namesto predsednika vlade upokojencem razlagal, da so njihove zahteve nevzdržne z vidika odnosa do delavcev in odnosa do mlajše populacije. Borut Pahor, predsednik SD Vir: Mladina, 5. julij 2007 JANEZ JANŠA: Prizadevali si bomo, da bodo upokojenci dobili zaslužene pokojnine. ... Blizu svojega cilja bomo, ko bo 60 ali 70 odstotkov prebivalstva v srednjem razredu, to pa bomo dosegli, ko bosta normalno delo ali pokojnina vsakomur zagotavljala dostojno preživetje ter šolanje posameznika in družine. Cilj SDS ni socialna politika v obliki miloščine. Cilj je z gospodarsko rastjo ustvariti takšne razmere, da bodo plače in posledično tudi pokojnine višje. Vir: Demokracija, avgust 2008 Janez Janša, predsednik SDS Demokracija • 35/xm ■ 28. avgust 2008 23 Od i. septembra bo vrtec za drugega in vsakega nadaljnjega otroka brezplačen. Dijaki bodo po novem deležni brezplačnega toplega obroka. SLOVENIJA Nasprotoval višjim pokojninam ► in vse nadaljnje otroke, i. septembra bo namreč začela veljati vladna novela zakona o vrtcih, ki bo zagotovila brezplačen vrtec za drugega otroka, če bodo starši v vrtcu že imeli enega otroka, do leta 2014 pa predvideva tudi prepolovitev cen vrtcev za vse otroke drugega starostnega razreda. V skladu s tem se bo do leta 2010 za 50 odstotkov znižala cena vrtca za vse petletne otroke, leta 2012 bo 50-odstotno znižanje zajelo štiriletnike, od leta 2014 pa še vse triletne otroke. Na ministrstvu za šolstvo in šport, ki ga vodi Milan Zver, ob tem poudarjajo, da drugi otrok ne bo imel brezplačnega samo varstva, pač pa tudi prehrano. V javnosti so se namreč pojavile govorice, da bo brezplačno samo varstvo. V minulem šolskem letu je bila vključenost otrok v predšolsko vzgojo 68-odstotna, kar pomeni, da se je zvišala za 3,2 odstotka. Starši, katerih drugi otrok je že vključen v vrtec, bodo imeli avtomatično zagotovljeno pravico do brezplačnega vrtca. Starši otrok, ki bodo vstopili v vrtec Vlada je v tem mandatu naredila veliko za večje in dostoj-nejše pokojnine, kar kažejo podatki, da je bila leta 2004 osnova za povprečno pokojnino 695,64 evra, danes pa znaša 818,48 evra. Če leta 2005 ne bi spremenili zakonodaje, bi pokojninska osnova danes znašala 779,23 evra. 24 1. septembra, pa morajo še ta teden oddati vlogo za priznanje pravice do brezplačnega vrtca. Zaradi odprave nekaterih administrativnih ovir bo mogoče vloge pridobiti in oddati v vrtcih, kar je prednost za starše. SDS, največja vladna stranka, ima v svojem programu za naslednje obdobje tudi zapisano, da je potrebna finančna subvencija socialno šibkim mladim družinam, ki bo pomenila takojšnjo pomoč pri reševanju stanovanjskega vprašanja in varstva otrok. No, prvi korak k izboljšanju gmotnega položaja družin, da o ad- ministrativni poenostavitvi niti ne govorimo, je že storila. Ugodnosti za dijake Dijaki bodo od jeseni dalje upravičeni do brezplačnega toplega obroka. Za to se je na predlog ministrstva za šolstvo in šport odločila vlada in potrdila predlog zakona o subvencioniranju dijaške prehrane. Predlog zakona je v državni zbor vložila skupina poslancev s prvim podpisanim Jožetom Tankom (SDS), državni zbor pa ga je potrdil aprila letos. Po zakonu bodo vsi dijaki ne glede na socialni status od 1. septembra letos upravičeni do subvencije za en topli obrok za vsak dan navzočnosti pri pouku. Višina subvencije bo enaka kot za študentske bone. Inštitut za varovanje zdravja dijake poziva, naj se že zdaj prijavijo za brezplačni obrok. Spomnimo, da so se v SDS za tovrstne ugodnosti v preteklosti že zavzemali, tudi takrat jih je predlagal poslanec Jože Tanko, vendar so vladne stranke na čelu z LDS in SD temu odločno nasprotovale. Brezplačni učbeniki Topli obrok pa ni edina novost te vlade. Tudi izposoja učbenikov v vseh devetih razredih osnovne šole bo letos prvič brezplačna. O tem so na ministrstvu za šolstvo in šport govorih že aprila, ko so dejali, daje bilo v lanskem koledarskem letu za to namenjenih dobrih 5,5 milijona evrov, pri politiki učbenikov pa med drugim izhajajo iz načel odličnosti, kakovosti in dostopnosti. Načelo dostopnosti vključuje brezplačno izposojo učbenikov za učence celotne osnovne šole že v šolskem letu 2008/2009, zato so okrepili učbeniške sklade. Prav tako so na ministrstvu pripravili projekt zmanjševanja teže torbic s projektom Učbeniki za na klop. Na ministrstvu so že v lanskem šolskem letu zagotovili berila in učbenike za tehniko in tehnologijo v drugem triletju osnovne šole, letos pa nameravajo s tem projektom pokriti tudi drugo triletje na področju naravoslovja. Poseben Upokojenci so s to vlado veliko pridobili. Demokracija ■ 35/xiii ■ 28. avgust 2008 SLOVENIJA Po novem je izposoja učbenikov brezplačna. Študentje bodo deležni več štipendij. poudarek so namenili sofinanciranju naravoslovnih gradiv za srednje šole in učnih gradiv za srednje šole z redkimi programi, finančno bodo spodbujali tudi srednje šole, ki izvajajo redke programe, denimo programe za optike ali zlatarje. Štipendije Poleg kvalitetnega šolanja in nekaterih ugodnosti je za mlade pomembno tudi štipendiranje. Vlada je pripravila nov zakon o štipendiranju, ki je prinesel številne izboljšave - od spodbujanja kadrovskih štipendij do dviga sredstev za štipendije in usmerjenosti k socialno šibkejšim. Zoisove štipendije (prejemajo jih najbolj nadarjeni) bo letos prejemalo 13.000 štipendistov, 500 več kot lani, državne štipendije pa 37.000 študentov in dijakov. Država bo tako letos za državne štipendije namenila 74,7 milijona evrov, za Zoisove pa 27,6 milijona evrov. Nižji davki Na koncu nedvomno ne moremo mimo davkov. Podatki kažejo, da so se davki v tem mandatu zniževali, davčni sistem se je z reformo poenostavil in pocenil. Država se je v tem obdobju odpovedala kar precejšnjemu delu davkov, kljub temu pa je vse obveznosti iz proračuna redno izpolnjevala. Reforme so prinesle največjo gospodarsko rast v samostoj- ni Sloveniji. Ali tako, kot je na začetku tega tedna to področje opisal poslanec Srečko Hvauc, ko je dejal: »Če gospodarstvo dobro deluje, potem se pobere tudi več davkov, podjetja uspešno poslujejo, manj je brezposelnih, manj sredstev je potrebnih za socialne transferje. Vse to je pripeljalo do tega, da smo kljub manjšim davkom in servisiranju vseh obveznosti prišli do proračunskega presežka.« Davčna obremenitev za posameznike se je tako od leta 2004 do leta 2007 znižala za devet odstotkov. V praksi to pomeni, da se je samo zaradi teh davčnih sprememb povprečna neto-plača v tem obdobju zvišala za 840 evrov neto na letni ravni. Leta 2006 se je povečala splošna olajšava, ki se je lani zaradi inflacije povečala še za 2000 evrov za tiste, ki imajo najnižje dohodke. Na področju obremenitve gospodarstva se je začel postopno zniževati davek na izplačane plače, ki bo dokončno odpravljen še v letošnjem letu. Davek, ki se tudi postopno znižuje od leta 2004, je davek na dobiček. Ta je bil 25-odstoten, zdaj pa se vsako leto zniža za en odstotek in bo leta 2010 znašal 20 odstotkov. V tem mandatu so se povečale tudi olajšave za vlaganje v raziskave in razvoj. Podjetja lahko uveljavljajo olajšave v višini 20 odstotkov od investiranih sredstev v te namene, v manj razvitih regijah pa so mogoče še dodatne olajšave od 10 do 20 odstotkov. Za konec Za konec lahko zapišemo, da je država sprejela precej novih obveznosti, da bi olajšala življenje ljudi. Hkrati je znižala javno porabo, kar je naredila z racionalizacijo, varčevanjem in mnogimi ukrepi, tudi nepriljubljenimi, kot je bilo 40-odstotno znižanje dodatka za delovno dobo vsem javnim funkcionarjem. Poleg tega je po šestih letih pogajanj s sindikati javnega sektorja dosegla pomemben sporazum o novem plačnem sistemu, ki na novo vzpostavlja plačna razmerja in okoli 160.000 javnim uslužbencem zvišuje plače za 13 odstotkov v štirih obrokih. Če smo že omenili področja, kjer je bil v zadnjih letih dosežen velik premik na bolje, omenimo še vinjete. Za 35 evrov, kolikor stane polletna vinjeta, nam je vlada Idjub številnim nasprotovanjem, češ, kaj bodo rekli Hrvatje, omogočila ugoden prevoz po slovenskih avtocestah. Tudi to nekaj šteje. 13 Demokracija • 35/xiii • 28. avgust 2008 25 SLOVENIJA Skupina Viator & Vektor d.d. Dolenjska cesta 244 _ SI - 1000 Ljubljana Zdenko Pavček, B.E. Chairman of the Board Podjetje za mednarodno špedicijo in transport d.d. Ljubljana. Dolenjska cesta 244 1 Afera Patria ali afera Krpan? Klemen Kocijančič, foto: arhiv Demokracije, Gregor Pohleven The Ministry of Defence of the Republic of Slovenia in this letter of intent expresses its intention to award the delivery of medium-weight combat vehicles and light armoured vehicles modernization to Slovenian defence industry in compliance with the Resolution on a general long-term programme of development and equipment of the Slovenian Armed Forces. Potem ko so Finci izdali nalog za pridržanje VValterja VVolfa, je direktor Patrie Jorma VViitakorpi na tiskovni konferenci z obrambnim ministrom Karlom Erjavcem v Ljubljani zagotovil, da Finci niso podkupovali slovenskih uradnikov. ta Ljubljana, 20. August 2004 Ministry of Defence of the Republic Kardeljeva ploščad 25 SI-1000 Ljubljana julija. Tega dne sta tako Allonen kot Wiitakorpi (zdaj njegov svetovalec) obiskala Erjavca in mu zagotovila, da ima Patria zdajšnji posel s Slovenijo za prioriteto. Huda konkurenca v Evropi Na razpis za nakup oklepnikov leta 2005 sta se prijavila le dva izdelovalca: Sistemska tehnika s krpanom in Patria s patrio AMV. Krpan je licenčna verzija pandurja II 8x8, ki ga ideluje avstrijsko podjetje Steyr-Daim-ler-Puch Spezialfahrzeuge, ki je del ameriškega oborožitvenega Hkrati je Erjavec spomnil, da pogodba vključuje tudi protikorupcijsko klavzulo, ki jo bo uveljavil, če se bo izkazalo, da so trditve o korupciji resnične. Novi premiki na Finskem Toda že pet dni po konferenci je VViitakorpi odstopil s položaja generalnega direktorja iz osebnih razlogov in da bi ohranil ugled podjetja zaradi nedavnih preiskav orožarskih poslov v Egiptu (Egipt je kupil Patriine havbice) in v Sloveniji. Nasledil ga je Heik-ki Allonen. Isti dan je Erjavec sporočil, da je presenečen nad odstopom, a ga razume. Hkrati je zagotovil, da sam ne bo odstopil, saj bi »javnost to razumela kot špekulacijo pred volitvami«. Naslednji dan so finski policisti potrdili, da je tudi Wiitakorpi predmet preiskave, in to že od Pismo o nameri, ki sta ga avgusta 2004 podpisala MORS pod vodstvom Antona Orizolda in Viator&Vektor pod vodstvom Zdenka Pavčka. Brez javnega razpisa so nameravali narediti dober posel za Sistemsko tehniko, ki takrat ni imela niti prototipa oklepnika 8x8. konglomerata General Dynamics. Nasprotno pa je Patria v 73,2-odstotni lasti finskega ministrstva za zaposlovanje in ekonomijo, medtem ko je preostali 26,8-odstotni delež v lasti European Aeronautic Defence and Space Company (EADS). Tako sta se na slovenskem bojišču znova spopadli ameriško in evropsko podjetje, pri čemer je spet prevladalo domače znanje. Pandur II 8x8 ta čas uporabljajo v Avstriji (224 vozil pandur I in II), Gabonu (1 testno vozilo) in na Portugalskem (260 vozil). Toda portugalska vozila so bila deležna velike kritike; prva dobavljena vozila so Portugalci zavrnili zaradi neizpolnjenih tehničnih pogojev in mehaničnih težav s hidravličnim in nočnoopazovalnim sistemom. Največji udarec pa je pandur II dobil na Češkem. Tam so leta 2005 naročili 199 vozil (z možnostjo dodatnega nakupa 35 vozil). Toda decembra 2007 so Čehi ugotovili, da vozila ne izpolnjujejo skoraj četrtine pogojev, tako da so januarja 2008 odstopili od pogodbe. Pozneje so pogodbo obnovili, a le za 107 vozil. Patria ima za seboj uspešnejšo zgodbo. Po začetnih pogodbah s poljskimi (690 licenčno izdelanih vozil) in finskimi (86 vozil) oboroženimi silami je svoja vozila uspešno ponudila še Sloveniji (135), Južnoafriški republiki (264), Hrvaški (84 naročenih vozil; končno število naj bi bilo 280), Makedoniji (manj kot 100) in Združenim arabskim emira- SLOVENIJA Poljski rosomaki, ki so izdelani po finski licenci, so se izkazali v Afganistanu. Številnim valukom, kijih je izdelala Sistemska tehnika, je počil oklep. tom (neznano število). V nasprotju s pandurjem je patria AMV doživela tudi že bojno uporabo, kjer se je izkazala z odliko. Poljski rosomaki Poljaki sobm prvi, ki so sklenili pogodbo s Pa-trio. Po prvotno dobavljenih finskih vozilih so sami začeli izdelovati licenčna vozila pod imenom KTO rosomak v državni tovarni Wojskowe Zaklady Mechanic-zne. Glavna razlika s finskimi vozili je možnost plutja. Prvo bojno uporabo so rosomahi doživeli v Afganistanu, kamor so jih poslali 24, ki so jih prej nadgradili še z dodatnim oklepom. Poljski kontingent v sklopu ISAF je s tem pridobil pre-potrebno oklepno zaščito, ki se je pozneje izkazala za ključno. Vozila so doživela že več napadov talibanov, a so uspešno zavarovala posadko. V enem napadu je vozilo naletelo na protioklepno mino; kljub odtrgani obesi ni bil v vozilu nihče poškodovan in vozilo se je samo vrnilo v bazo. Prestala so tudi več napadov z raketometi. V najhujšem napadu novembra 2007 sta vozilo zadeli dve raketi od šestih; vozilo je bilo huje poškodovano, a se je vseeno uspešno vrnilo v bazo, medtem ko so bili nekateri člani posadke laže ranjeni. Zaradi uspehov pri zavarovanju posadke so si prislužili tudi spoštovanje Američanov, ki so šli še korak naprej in kljub obsežni lastni floti oklepnih vozil najeli pet rosomakov. Posledično sta Patria in ameriški Lockheed Martin oktobra 2007 sklenila skupaj nastopiti na natečaju za novo oklepno vozilo Korpusa mornariške pehote ZDA, ki bo potekal v drugi polovici 2008. Zadnji odzivi iz Slovenije Prejšnjo sredo se je oglasil direktor Sistemske tehnike Milan Švajger in znova izrazil svoje očitke na po njegovo neustrezno izbiro novih oklepnikov za Slovensko vojsko. Strinjal se je z ministrom Erjavcem, da je bila njihova ponudba slaba, »a le zato, ker ni predvidevala tu in nedavni odstop direktorja Patrie.« Izključitev Sistemske tehnike iz konkurence je bilo po njegovem mnenju delo skupine ljudi iz vrst strokovne komisije in obrambnega ministrstva. Kljub tem navedbam pa ni želel poimensko našteti teh oseb. Potrdil je, da sta prejšnji dan na sedež je osumljen podkupovanja, naš obrambni minister pa je nad dogajanjem presenečen in hvali visoke etične standarde, ki vladajo na Finskem.« Zaradi po njihovo slabega ministrovega odziva na celotno zadevo menijo, da ima minister »etične standarde postavljene zelo nizko«. Pozivajo ga k odstopu, rekoč: »Če predsednik uprave z odstopom varuje ugled podjetja, se gospod Erjavec očitno boji samo za izgubo službe in mu je za ugled ministrstva in države figo mar.« Na vrsto očitkov se je odzval tudi predsednik vlade Janez Janša in dejal, da je vse to le predvolilna kampanja. Opozicija zahteva odstope ministrov, »toliko več, kolikor bolj se bliža datum volitev«. V avgustovski številki revije Obramba je objavljen pogovor z brigadirjem mag. Bojanom Po-grajcem. V njem je govor tudi o delu strokovne komisije, v kateri je sodeloval kot predsednik komisije od oktobra 2005 do junija 2006. Zatrdil je, da ni »vplival na potrebno avtonomnost obeh delov strokovne komisije in medresorske delovne komisije« in da je »očitek o favoriziranju enega ponudbnika (...) v svoje načelno mnenje zapisala le Komisija za preprečevanje korupcije«. Lobi opozarja na lobi čeprav je patria AMV v uporabi v več oboroženih silah in se je izkazala v bojih, se izboru še vedno upira oborožitveni lobi, ki je zaslužil s prejšnjim nakupom oklepnikov valuk. Sistemska tehnika je tako izdelala 85 vozil, ki so ta čas v uporabi v motoriziranih bataljonih. Kar 30 vozil je bilo treba popraviti, saj jim je počil oklep. (H 27 Na slovenskih tleh tekmujejo evropski in ameriški izdelovalci orožja. korupcije«. Prav tako meni, da njihove ponudbe strokovna komisija ni obravnavala enakovredno kot Patriino. Med izborom in po njem naj bi bili spreminjali pogoje ocenjevanj, dejal pa je tudi, da izbrani ponudbnik nima niti ene reference na področju proizvodnje in servisiranja oklepnih vozil. Dejal je: »Danes v nepravilnost izbora še toliko bolj verjamem, saj o tem govori priprtje osumljenih korupcije na Finskem v zvezi s prodajo osemkolesnih oklepnikov Sloveniji, nesprejemljiva ukinitev Cviklove preiskovalne komisije vparlamen- podjetja v zvezi s preiskavo o korupciji prišla tudi kriminalista. Upa, da se bo s tem končno razkrinkala t. i. orožarska falanga, ki deluje že od leta 1992. Očitki so prišli tudi iz vrst opozicije. LDS je tako pozvala Erjavca, naj razkrije, »kaj sta se minuli teden resnično pogovarjala z nekdanjim predsednikom uprave Patrie Jormo Wiitakorpijem in kdaj bo končno prevzel objektivno odgovornost za sume korupcije, ki sramotijo slovensko državo. Na Finskem je policija priprla že nekaj ljudi, s položaja je odstopil direktor, ki DeMOKRACUA • 35/XIII • 28. avgust 2008 Jorma Wiitakorpi, Heikki Allonen in Kari Erjavec so potrdili pomembnost posla. Zasavje se prebuja Damjan Popič, foto: Andreja Velušček Vlada je v okviru obiska v Zasavju preverila, kateri projekti so bili od zadnjega obiska pred dvema letoma uresničeni. Čeprav je regija po razvitosti še vedno pod slovenskim povprečjem, v zadnjem obdobju dosega kontinuirano rast. Zasavska statistična regija je najmanjša po površini (264 kvadratnih kilometrov) in številu prebivalcev v Sloveniji (konec leta 2006 je štela 45.229 ljudi), hkrati pa naša druga najgosteje poseljena (indeks gostote poseljenosti je 171,39). Po podatkih iz leta 2005 je Zasavje dosegalo 70,6 odstotka povprečja bruto domačega proizvoda v Sloveniji (Vir: SURS). Zgodnje odkritje premoga je v tem delu Slovenije omogočilo razvoj industrije in pridobivanja električne energije. Premogovništvo, industrija in energetska poraba domačega premoga v Termoelektrarni Trbovlje so v pokrajini povzročili velike gospodarske, demografske, socialne, zdravstvene in prostor-sko-pokrajinske spremembe. Od industrije do tehnologije Te spremembe se kažejo predvsem v 28 še vedno prevladujoči rudarsko-energetski in industrijski gospodarski strukturi, izraziti dnevni migraciji in socialni sestavi prebivalstva, koncentraciji prebivalstva v ozkih dolinah, prostorski utesnjenosti ter onesnaženosti okolja. Naravnogeografske danosti botrujejo tradicionalni usmerjenosti regije v industrijo, saj tretjino bruto dodane vrednosti še vedno prispevata rudarstvo in predelovalna industrija. Ker te dejavnosti močno obremenjujejo okolje, je razveseljivo, da je zasavska regija v letu 2005 četrtino sredstev med vsemi investicijami namenila varstvu okolja, kar je v primerjavi z drugimi regijami največ. Zasavje z občinami Trbovlje, Zagorje ob Savi, Hrastnik, Litija, Radeče in Šmartno je bilo med regijami, ki jih je prestrukturiranje gospodarstva v devetdesetih letih najbolj prizadelo, in to ne le v energetski, ampak tudi v tekstilni in obutveni industriji, in povzročilo naglo naraščanje brezposelnosti. Po navedbah statističnega urada se po stopnji registrirane brezposelnosti Zasavje uvršča med prve tri regije v državi in ima skoraj dvakrat večjo brezposelnost od regije z najnižjo (Goriška). Rudarska dejavnost, ki je bila v preteklosti prevladujoča in ki je regiji dajala največ delovnih mest, pa se zaradi iztrošenosti naravnih virov počasi končuje. V Rudniku Trbovlje-Hrastnik se bo postopno zapiranje sklenilo leta 2012. Od leta 2000 do leta 2012 bo ukinjenih približno 1.300 delovnih mest. Kljub bremenom iz preteklosti in omejenim razvojnim potencialom pa je regiji v zadnjih letih uspel vidnejši preboj. Prizadevanja za strukturno preobrazbo iz tradicionalne industrijske in rudarsko- energetske v postindustrijsko regijo s podjetji in storitvami z višjo dodano vrednostjo tako počasi že kažejo prve rezultate. Premier Janez Janša je ob obisku Zasavja, na katerem so se predstavniki vlade udeležili več kot 50 srečanj z lokalnimi predstavniki, dejal, da ta regija v zadnjih letih dohiteva povprečje razvitosti tako Slovenije kot EU. Poudaril je, da zasavski trg dela od zadnjega obiska vlade leta 2006 beleži precejšen upad brezposelnosti, vendar je ta še vedno nad slovenskim povprečjem. Pojasnil je, da je Zasavje leta 2006 po ekonomski moči dosegalo okoli 90,5 odstotne točke slovenskega povprečja. »Zaostanek glede na prejšnje obdobje je manjši za 1,3 odstotne točke,« je poudaril in dodal, da Zasavje spada na osmo mesto po razvitosti med 12 slovenskimi statističnimi regijami. Demokracija ■ 35/xm • 28. avgust 2008 Po Janševih besedah se je brezposelnost v Zasavju v primerjavi z letom 2006 zmanjšala za več kot 30 odstotkov oz. padla z 12 odstotkov na8,iodstotka.Odobljub izpred dveh let je vlada uresničila obljube o graditvi infrastrukture in premestitve inšpektorata za energetiko in rudarstvo v Zagorje ob Savi. Med odprtimi vprašanji pa ostajata oblikovanje pokrajin, ki je zaradi slabe podpore v državnem zboru prej vseslovensko vprašanje kot pa vprašanje zdajšnje vlade, in umestitev tretje razvojne osi v regijo. Gospodarske iniciative Mi nister za gospodarstvo Andrej Vizjak je obiskal Rudnik Trbo-vlje-Hrastnik. Vodstvo rudnika je Vizjaka seznanilo s potekom aktivnosti na področju prestrukturiranja. Minister Vizjak je pojasnil, da so končno prišli do usklajenega izhodišča o programu razvoja energetike med vodstvom Termoelektrarne Trbovlje in Holdingom slovenskih elektrarn. Minister Vizjak je prav tako dejal, da se bo v prvi fazi, do leta 2015, z dodatnim vlaganjem v obstoječi blok Termoelektrarne Trbovlje (TET) omogočilo zanesljivo in varno obratovanje. Dodal je, da se bo do začetka leta 2016 vzpostavila nova enota, ki bo uporabljala bodisi sintetični, bodisi zemeljski plin. Minister za finance Andrej Bajuk je obiskal nekatera zasavska podjetja. Ta so ministru predstavila poslovanje in delovanje, minister pa je podjetjem predstavil prednosti in priložnosti olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj. Nobeno od teh podjetij v minulih dveh letih še ni izkoristilo omenjene olajšave, zato bodo preučila možnosti, na drugi strani pa bo možnosti preučilo tudi ministrstvo. Premier Janša je dejal, da se po določenem obdobju sanacije oziroma prestrukturiranja že kažejo nekateri pozitivni rezultati, vendar je izpostavil, da problem z brez- poselnostjo še ni rešen, ker je ta na Zasavskem še vedno višja od slovenskega povprečja. Premier je tudi izpostavil, da je v tej regiji manj manjših podjetij kot v nekaterih razvitejših, in POKRAJINE prav to bi lahko bila ustrezna gospodarska smernica v prihodnje. Glede podjetja ETI Izlake, ki proizvaja elektroelemente in dosega dobre rezultate, je Janša dejal, da imajo dobre načrte za prihodnost. Direktor podjetja Tomaž Berginc je kot največji problem, s katerim se soočajo, izpostavil inflacijo, minister Bajuk pa mu je odgovoril, da vlada inflaciji vseskozi namenja veliko pozornosti in išče ukrepe, kako jo čim radi-kalneje zmanjšati. Visokotehnološka prihodnost Zasavje premore tudi nekatera podjetja, ki ponujajo visokoteh-nološke rešitve, med njimi podjetje Dewesoft. Premier je glede tega podjetja dejal, da je lahko zgled drugim, saj se razvija v smeri, v kateri je tudi za Zasavje največ razvojnih priložnosti. Na področju informacijske tehnologije namreč sama lokacija zaradi naprednih telekomunikacijskih rešitev ne ovira konkurenčnosti in na tem področju je še precej manevrskega prostora, kar pa ne velja le za Zasavje, temveč tudi za druge periferne regije. Poleg vi-sokotehnoloških rešitev bi lahko gospodarsko prihodnost še naprej močno krojila energetika, ki je imela v pokrajini že od nekdaj pomembno vlogo. Minister Vizjak je zato poudaril, da bi bilo zelo smiselno v energetiko v Zasavju vlagati tudi v prihodnje, zlasti ker ima območje nekatere konkurenčne prednosti pred drugimi. Med njimi je minister izpostavil družbeno sprejemljivost, usposobljene kadre in infrastrukturne pogoje. V ta namen je podpisal energetsko dovoljenje za investicijo v plinsko-parne agregate v Termoelektrarni Trbovlje, tako da je zdaj treba najti le še investitorja za projekt in zagotoviti vse pogoje, da bo investicija upravičena. Srečanje med predstavniki vlade in lokalnimi predstavniki ter lokalnimi nosilci razvoja je gostil zagorski župan Matjaž Svagan. Na koncu se je vladi zahvalil in navzoče presenetil z besedami, ki so za naše blokovske delitve skorajda neverjetne: »Kljub temu, da si druga politična opcija, je prav, da priznaš drugi opciji zasluge in rečeš, hvala za vse, kar ste storili.« UJ Usoda trboveljske bolnišnice Ob obisku Zasavja so govorili tudi o predvideni novi bolnišnici v Trbovljah, ki naj bi bila zgrajena do leta 2009. Projekt, ki je bil zastavljen kot javno-zasebno partnerstvo, je kasneje zaradi splošnega nasprotovanja vsakršnim poskusom vstopa zasebnega sektorja v slovensko zdravstvo padel v vodo, Trbovlje pa so ostale brez nove bolnišnice. Vlada ta čas preučuje možnost, da bi projekt uvrstila v resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih, medtem pa je stari bolnišnični objekt obsojen na dograjevanje in posodabljanje. Ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovičje obiskala dotrajano trboveljsko bolnišnico. Vlada je ugotovila, da se regija razvija, vendar pa je pot še dolga. Zasavce čaka korenito prestrukturiranje gospodarstva, saj se rudniki zapirajo. Ministrica Mojca Kucler Dolinar je obiskala visokotehnološko podjetje Devvesoft. Demokracija ■ 35/xiii ■ 28. avgust 2008 29 SLOVENIJA Predlagani noveli zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter zakona o socialnem varstvu sta se dotikali tudi položaja družinskih pomočnikov. V Lipi skupaj z nekaterimi družinskimi pomočniki in invalidi opozarjajo na deprivi-legiran in neurejen status posameznikov, ki pomagajo onemoglim, in njihovih varovancev. S predlaganimi spremembami naj bi omenjena poslanska skupina uredila in izboljšala status družinskih pomočnikov. Odpravili pa naj bi tudi sedanjo zakonsko neenakost in neustrezne rešitve z vidika ustavnosti. V primeru sprejetja predlagane novele bi bil status družinskih pomočnikov izenačen z drugimi zaposlenimi. V Lipi pojasnjujejo, da je delo družinskih pomočnikov izjemno težko in odgovorno, 30 vendar slednji niso upravičeni do bolniškega staleža, povračila stroškov, regresa, letnega dopusta, plačila nadur. Na neugodne razmere naj bi opozarjalo tudi zmanjšanje njihovega števila s 1.500 na 650. Poglavitna težava tako kot pri večini zadev je seveda denar, saj prizadeti niso zadovoljni z načinom financiranja. Po navedbah naj bi plačilo za opravljanje dela družinskega pomočnika znašalo v povprečju 266 evrov. Predlagali so tudi, da bi celotno normativno pravno urejanje tega področja z lokalne ravni prenesli nazaj na državo, saj za to področje sedaj skrbijo občine. S prenosom obveznosti na državo invalidna oseba do občine ne bi imela nikakršnih obveznosti. Sredstva za financi- Predlog zavrnjen vendar se zakon kljub dobrim nameram predsednice poslanske skupine Lipa Barbare Žgajner Tavš v bližnji prihodnosti še ne bo spreminjal, saj so poslanci odločili, da predlagani noveli nista primerni za nadaljnjo obravnavo, s tem pa se je parlamentarni postopek za oba predloga končal. Po mnenju vlade predlagane spremembe in rešitve niso ustrezne, saj se pripravlja celovita ureditev instituta družinskega pomočnika v zakonu o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo. Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pa menijo, da so nekatere predlagane določbe precej nerazdelane, nerazumljive pa tudi neizvedljive. Tako so skeptični do predloga letnega dopusta, saj bi bil lahko v tem času položaj invalidov in oskrbovancev precej tvegan. Predlog se poslancem SDS in NSi prav tako ni zdel prava podlaga za celovito rešitev te problematike, saj naj bi se problematika rešila z napovedanim zakonom o dolgotrajni oskrbi. V SLS se bojijo predvsem posledic predlaganega zakona za državni proračun, zato amandmaja niso podprli. V prid noveli zakona o socialnem varstvu je glasovalo 18 poslancev, proti pa jih je bilo 39. Na splošno pa se vsi poslanci in poslanke strinjajo, da bodo potrebne celovite rešitve na tem Poslanka Lipe Barbara Žgajner Tavš Plačilo za opravljanje dela družinskega pomočnika znaša v povprečju 266 evrov. Demokracija ■ 35/xm ■ 28. avgust 2008 Status pomočnikov nespremenjen Maruša Mihelčič, foto: arhiv Demokracije V poslanski skupini Lipa so vložili predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o socialnem varstvu, vendar so poslanke in poslanci v razpravi konec julija sklenili, da predlagani noveli nista primerni za nadaljnjo obravnavo. ranje družinskega pomočnika bi tako delno zagotavljala država, delno pa invalidna oseba. SLOVENIJA področju, vendar večina pozitivnih sprememb ne vidi v novelah, ki jih je predlagala Lipa. Veljavna zakonodaja Glede na to, da predlogi za večino v državnem zboru niso bili sprejemljivi, bo do nadaljnjega veljala sedanja zakonodaja. Tako imenovani institut družinskega pomočnika je bil uveden leta 2004. Njegova poglavitna naloga je, da ohranja kakovostno starost invalidnih oseb. Namenjen naj bi bil predvsem tistim invalidnim osebam, ki iščejo nove oblike pomoči, ki jim bi omogočile tudi individualnost in domačnost. Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pojasnjujejo: »Institut družinskega pomočnika je pravica upravičenca do institucionalnega varstva, da lahko v primerih in pod pogoji, določenimi z zakonom o socialnem varstvu, namesto celodnevnega institucionalnega varstva izbere družinskega pomočnika, ki mu pomaga v domačem okolju.« V skladu s Pravilnikom o pogojih in postopku za uveljavljanje pravice do izbire družinskega pomočnika so upravičenci osebe s težko motnjo v duševnem razvoju in težko gibalno ovirane osebe oziroma posamezniki, ki potrebujejo stalno nego, varstvo, pomoč, vodenje in stalno fizično pomoč. V skladu z 18. a členom Zakona o socialnem varstvu ima pravico do izbire družinskega pomočnika invalidna oseba, za katero je pred uveljavljanjem pravice do družinskega po- Do nadaljnjega bo v veljavi dosedanja zakonodaja pravi ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. močnika skrbel eden od staršev, ki je po predpisih o starševskem varstvu prejemal delno plačilo za izgubljeni dohodek, oseba, za katero je invalidnost ugotovljena po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb in potrebuje pomoč za opravljane vseh osnovnih življenjskih potreb, vse to pa mora ugotoviti tudi invalidska komisija Zavoda RS za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Invalidna oseba za družinskega pomočnika lahko zaprosi pri pristojnem centru za socialno delo. Status pomočnikov Posameznik, ki želi postati družinski pomočnik, se mora odjaviti iz evidence brezposelnih oseb ali zapustiti trg dela. Poleg tega je lahko družinski pomočnik tudi v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom od polnega. Pomembno je, da pri statusu družinskega pomočnika ne gre za vzpostavitev delovnega razmerja, zato tudi nima pravic, ki jih ureja delovnopravna zakonodaja. To so regres, dopust, bolniški dopust in drugo. Praviloma si invalidna oseba za družinskega pomočnika izbere osebo z istim stalnim prebivališčem oziroma nekoga od družinskih članov, vendar zakon dopušča, da skrb za invalidno osebo prevzame tudi druga oseba. Pomočnik ima dolžnost zagotavljati invalidni osebi oskrbo v domačem okolju, zato mora biti tudi ustrezno usposobljen. Socialna zbornica Slovenije izvaja programe brezplačnega usposabljanja, ki vključujejo učenje in informiranje družinskega pomočnika, da slednji lahko svojemu oskrbovancu ustrezno pomaga v domačem okolju. Program obsega 12 ur in poteka v obliki predavanj, delavnic in dela v skupinah. Pomočnik, ki skrbi za nemočno osebo, mora po zakonu opravljati naloge na več področjih; v to spadajo osebna, socialna in zdravstvena oskrba, organiziranje prostočasnih aktivnosti in gospodinjska pomoč. Prav tako jim določba zakona o socialnem varstvu zagotavlja pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek v višini minimalne plače oziroma do sorazmernega plačila za izgubljeni dohodek, če poleg opravljanja nalog družinskega pomočnika ostaja v delovnem razmerju s skrajšanim delovnim časom. Družinski pomočnik je tudi obvezno pokojninsko zavarovan, zavarovan v primeru brezposelnosti in za starševsko varstvo. Čas opravljanja nalog družinskega pomočnika se šteje v zavarovalno oziroma v pokojninsko dobo. Za nadzor nad opravljanjem nalog družinskih pomočnikov so odgovorni po- Institut družinskega pomočnika je pozitiven, saj invalidom omogoča življenje v domačem okolju. Demokracija ■ 35/xin • 28. avgust 2008 samezni centri za socialno delo, ki morajo ves čas spremljati, ali imajo invalidne osebe ustrezno pomoč. Centri morajo sestavljati tudi letna poročila o delu družinskih pomočnikov, v primeru dvoma pa morajo pristojni po predpisanem postopku celotno dokumentacijo prepustiti invalidski komisiji. Breme občine? Sistem financiranja družinskih pomočnikov s strani občin je oblikovan z namenom večje preglednosti nad porabo sredstev. Del potrebnega denarja se tako zagotovi tudi prek dodatka za tujo nego in pomoč oziroma dodatka za pomoč in strežbo. Občina od brutozneska za pravice družinskega pomočnika plača vse potrebne prispevke in družinskemu pomočniku nakaže netoznesek, vendar pa morajo invalidne osebe in njeni bližnji občini vrniti del sredstev, ki jih je le-ta vlagala za pravice družinskega pomočnika. Vendar se pogosto izkaže, da občine s tem svojcem naredijo večjo škodo kot korist, ker se okoriščajo na račun invalidnih oseb, ki jim morajo za oskrbo plačati v imetju in nepremičninah. Kljub vsemu lahko institut družinskega pomočnika označimo kot pozitivnega, saj omogoča, da nemočne osebe ostajajo v domačem okolju, s tem pa je prihranjena tudi marsikatera postelja v domovih za ostarele, ki so že tako nabito polni. Upamo lahko, da se bo status družinskih pomočnikov z načrtovanim zakonom o dolgotrajni oskrbi izboljšal. IB 31 ZAMEJSTVO IN IZSELJENSTVO Pot do Trsta in naprej v svet Lucija Horvat, foto: osebni arhiv Mojce Vrtič Prebivalci Lozic so se do leta 1924 izseljevali večinoma v Severno Ameriko, kasneje pa v Argentino in Urugvaj. Njihove poti v tuje kraje je raziskala profesorica kemije in biologije Mojca Vrtič, ki je tudi sama doma iz Lozic. Ukvarjate se z zgodovino izseljen-stva iz Lozic v Vipavski dolini. Kaj vas je spodbudilo k temu? Primorska je znana po velikem številu izseljencev. Med njimi je bilo šest mojih sorodnikov: odšli so trije mamini in trije očetovi strici. Rojstno vas in domače so videli poslednjič na dan odhoda. Vendar so stike ves čas vzdrževali prek pisem. Pošiljali so fotografije in na obiske so prihajali njihovi potomci. Prek njih so se uresničevale želje videti vsaj še kdaj domačo vas in domače. V družini se je veliko govorilo o njih. Bih so pogosto navzoči v vsakdanjih pogovorih. V času srednje šole je pri meni dozorela ideja o raziskovalni nalogi na temo izseljevanja iz Lozic med i. in 2. svetovno vojno. Sestavila sem seznam takrat izseljenih, raziskala vzroke odhoda in na kratko opisala njihovo življenje na tujem. Pri tem so mi pomagali predvsem ustni viri, ki so mi jih posredovali starejši sovaščani. Dobila sem tudi neobjavljene zapise loziškega izseljenca, ki seje izselil leta 1928. Konec maja letos je kulturno društvo Zdravljica iz Lozic izvedlo pohod v Trst, s katerim so se udeleženci med drugim spomnili vseh naših prednikov, ki so odhajali v Trst prodajat svoje pridelke, in vseh tistih, ki jim je bil Trst odskočna deska v »boljše« življenje, izseljencev torej. Povabilu, da bi vsebinsko obogatila pohod, sem se z veseljem odzvala ter svojo raziskovalno nalogo o izseljencih primerno nadgradila in primerno prilagodila. Svoj prispevek k zgodovini izseljevanja iz Lozic sem julija letos predstavila tudi na tradicionalnem taboru Izseljenskega društva Slovenija v svetu, ki je potekal v Velikih Laščah. Iz katerih virov ste dobili največ podatkov? Moje raziskovalno delo je, kot sem omenila, temeljilo predvsem 32 Lozice na ustnih virih. Starejši sovaščani so mi bili pri tem v veliko pomoč. Dobila sem neobjavljene zapise loziškega izseljenca Franca Misle-ja. Nekatere podatke sem dobila v Pokrajinskem arhivu v Novi Gorici. Pomembno vlogo je odigrala literatura avtorjev, ki se ukvarjajo z izseljenstvom, npr. Marjana Dr- novška, Milice Kacin Wohinz in Marine Lukšič Hacin. V pomoč so mi bile tudi posamezne številke Rodne grude, izseljenske revije. Statistične podatke sem črpala tudi z internetne strani Ellis Islanda. V katerem obdobju je bilo izseljevanje iz Lozic najbolj inten- zivno, koliko ljudi se je izselilo in kam vse so odhajali? Iz Lozic so po pripovedovanju starejših odhajali že pred prvo svetovno vojno, po njej pa so odhajali še bolj množično. Leta 1925 je odšla prva večja skupina, v kateri je bilo pet fantov. Tem so sledili še drugi. V nekaj letih naj bi bilo Lozice zapustilo okrog 45 ljudi. Za boljšo predstavo: Lozice so imele takrat okrog 500 prebivalcev. Skupine, ki so odhajale, so vključevale prebivalce okoliških krajev. Tako je leta 1928 odšla skupina 11 fantov in treh deklet, med katerimi je bilo šest Lozičanov. Pred prvo svetovno vojno so odhajali v Severno Ameriko. Po letu 1924 so ameriške oblasti zakonsko omejile priseljevanje v ZDA, zato so se usmerili v Južno Ameriko. Lozičani so odhajali predvsem v Argentino in Urugvaj. Kakšne so bile razmere, ki so vplivale na izseljevanje? Naše ljudi so v izseljevanje Demokracija • 35/xiii • 28. avgust 2008 Lozičani na pohodu v Trst ZAMEJSTVO IN IZSELJENSTVO Profesorica Mojca Vrtič prisilile nevzdržne gospodarske razmere, brezposelnost in zadolževanje ter fašistični pritiski. Prihod fašizma na oblast in raznaro-dovalni ukrepi ter odpuščanje in premeščanje uradnikov, učiteljev in delavcev v notranjost Italije so negativno vplivali na naše ljudi. Lokalne oblasti so samostojno odstranjevale slovenske napise. Izginili naj bi vsi slovenski spomeniki in nagrobniki, preimenovane naj bi bile vse slovenske reke in gore. Za italijanski videz dežele in prebivalstva so bili moteči tudi slovenski priimki in osebna imena. Po letu 1923, ko je bila uvedena prva Gentilijeva reforma, je bil edini jezik v šolah italijanščina. Slovenski jezik pa ni bil pregnan samo iz uradov, šol in sodišč, ampak tudi iz javnih prostorov, iz cerkve in družin, ukinjeni so bili vsi neitalijanski časopisi in revije, pregnana je bila slovenska knjiga. Na cesti je bilo nevarno govoriti slovensko. Vzporedno s politično je potekala tudi ekonomska emigracija, ki jo je povzročalo propadanje industrijskega in kmetijskega gospodarstva. Razdejane in odpravljene so bile vse gospodarske ustanove, likvidirane hranilnice in posojilnice, banke in zadruge. S tem je Italija odvzela kmetu vso finančno pomoč. Mnogim slovenskim obrtnikom, trgovcem in gostilničarjem so odvzeli licence, da so obubožali. Kaj je moral storiti človek, ki se je takrat želel izseliti v Ameriko? Kdor se je odločil za odhod, je moral najprej v Trst, da si uredi potrebne dokumente. Po takojšnjem plačilu voznine se je lahko prijavil na seznam potnikov na določeni ladji. V tistem času je bilo po časopisih veliko reklam različnih ladijskih družb, ki so propagirale in ponujale ugodne pogoje potovanja. Po približno enem mesecu so domov prejeli telegram, ki je sporočal podatke o odhodu. Nekateri so si denar za pot sposodili, nekaterim so domači izplačali delež od domačije. Seje kdaj kdo pozneje vrnil? Vrnili so se le redki. Večina je živela v težkih razmerah, kar lahko delno ugotovimo iz pisem, ki so jih pošiljali domačim. Slabo gmotno stanje je mnogim preprečevalo zelo želene obiske domačega kraja, domačih ljudi. Mnogi bi se radi vrnili, pa jim ponos tega ni dopuščal. S tem bi namreč priznali, da je bila njihova odločitev za tujino napačna. Večina loziških izseljencev je rojstno vas in domače videla poslednjič ob odhodu. Kakšen je spomin na izseljence? Ali njihovi potomci še ohranjajo vezi z Lozicami? Kot sem že omenila, smo se Lozičani z letošnjim majskim pohodom v Trst spomnili tudi naših izseljencev. Pohod smo imenovali po poteh naših prednikov. Poho-dniki, več kot 40 nas je bilo, smo se zbrali prav na kraju, kjer se je pred 80 leti zbrala skupina vašča-nov in se za zmeraj poslovila od svojih domačih. Med potjo smo spoznavali življenje in razmere, v kakršnih so takrat živeli. Po dobrih desetih urah hoje smo prispeli do cilja. V tržaškem predmestju Rojan nas je pričakal predsednik krovne organizacije slovenskih kulturnih društev g. Sergij Pahor in nas popeljal po tem nekoč največjem slovenskem mestu. Med drugim smo se ustavili pred Narodnim domom, kjer nam je na kratko orisal njegovo tragično zgodovino. Seveda tudi potomci loziških izseljencev prihajajo na obisk z željo, da bi spoznali rojstni kraj staršev oziroma starih staršev. Pravijo, da so tam daleč za morjem slišali veliko lepih zgodb o naši vasici. Verjamem, da so bile zgodbe velikokrat olepšane. Od nekoga, ki dan za dnem hrepeni po domači zemlji in mogoče preklinja dan, ko jo je zapustil, česa drugega niti ne moremo pričakovati. Vendar pa so vsi, ki prihajajo in raziskujejo svoje korenine, navdušeni nad kraji, po katerih so nekoč stopali njihovi predniki. tU Tedenski utrip Odbor ZN za odpravo diskriminacije ZN KRITIZIRAJO AVSTRIJO Odnos Avstrije do dvojezičnih krajevnih tabel na avstrijskem Koroškem je presegel vse meje. Tako seje odbor ZN za odpravo rasne diskriminacije (CERD) v poročilu o Avstriji kritično Izrazil o tem vprašanju. Odbor ZN v poročilu Avstrijo poziva, naj pospeši proces ustrezne uresničitve odločbe ustavnega sodišča iz leta 2001 glede dvojezičnih napisov na Koroškem. Poleg tega odbor prosi za pojasnila glede dejavnosti organizacij, kot sta koroški heimatdienst in Zveza brambovcev. CERD pričakuje tudi podrobnejše informacije o kazenskopravnem pregonu članov rasističnih ali dlskriminatornih združenj, je v torek poročala avstrijska tiskovna agencija APA. CERD v poročilu, ki so ga predstavili v Ženevi, glede Avstrije navaja več kot 20 kritičnih točk oz. priporočil. Odbor ZN kritizira pogosto ksenofoben odnos avstrijskih strank do manjšin, prosilcev za azil, beguncev in migrantov v predvolilni kampanji. Poročilo govori tudi o sovražnem govoru nekaterih politikov, uperjenem proti migrantom, prosilcem za azil, ljudem afriškega rodu in pripadnikom manjšin. Na poročilo CERD se je v sporočilu za javnost odzval glavni kandidat LIF na avstrijskem Koroškem, koroški Slovenec Rudi Vouk. Po njegovo poročilo znova potrjuje, da je avstrijska politika do domačih manjšin, migrantov in prosilcev za azil, zlasti pa tudi pri ravnanju v vprašanju dvojezičnih krajevnih tabel pod budnim mednarodnim nadzorom. Vouk je dejal: »Kritika nikakor ne preseneča, kajti na mednarodni ravni ni razumevanja za to, kako Avstrija ravna z določili Avstrijske državne pogodbe in drugih mednarodnopravnih dokumentov.« L. H. UMRL IGRALEC STOJAN COLJA Ob družinski hiši v Škrbini se je smrtno ponesrečil Stojan Colja, igralec Slovenskega stalnega gledališča (SSG) v Trstu. Žalna seja za pokojnim igralcem je bila v petek, 22. avgusta, v prostorih gledališča. Colja (1947) se je rodil v Trstu. Že kot otrok je nastopal v igrah dramske skupine Društva Ivan Cankar iz Svetega Jakoba, kot mladenič pa se je odločil za igralski poklic. Pred 35 leti je začel nastopati v predstavah SSG, sprva občasno, kmalu pa kot stalni član ansambla. Upokojil seje konec lanskega leta. SSG je ob njegovi upokojitvi izdalo zgoščenko Biseri in biserčki, za katero je Colja posnel izbor pesmi iz gledaliških predstav za otroke in odrasle. Tudi po upokojitvi je sodeloval z gledališčem in nastopal v aktualnejših produkcijah SSG. V družinsko hišo v Škrbini se je rad zatekal, posebno v poletnem času, je v sporočilu za javnost zapisal ravnatelj SSG v Trstu Tomaž Ban. Podrobnosti o nesreči niso znane, v zvezi z njo pa je stekla policijska preiskava. L. H. Demokracija ■ 35/xiii ■ 28. avgust 2008 33 ÉK»'-" - ■ r * . ,-v . • t Zaostrovanja med Rusijo in Gruzijo, ki so se začela z nedavnim vojaškim posegom, bodo pustila hude posledice na območju nekdanje SZ. Na pragu nove hladne vojne Ana Müllner, foto: Reuters, Bor Slana/Bobo Razsežnosti vojne med Gruzijo in Rusijo zagotovo ne bodo obsegale samo kavkaške regije. Odnosi med Rusijo in Zahodom so padli na eno najnižjih točk v zadnjih desetletjih in stanje v marsičem spominja na obdobje hladne vojne. O dogodkih na Kavkazu ter o krvavih obračunih med Rusijo in Gruzijo smo v naši reviji že pisali. A po končanem obračunavanju na območju Gruzije se le-to še zdaleč ne bo končalo s štetjem žrtev in popisovanjem škode. Avgustovska vojna je temeljito premešala geopolitične karte in na območje nekdanje Sovjetske zveze prinesla popolnoma novo razdelitev moči. Med drugim se je (znova) pokazala zmedenost svetovne diplomacije, ki v odločilnih trenutkih vse prevečkrat odpove na celi črti. Posledice nedavne vojne bodo še najbolj občutile ruske sosede, ki so zmeraj bolj razpete med interesi Kremlja in Bruslja. Glavno vpraša- 34 nje, ki se v tem trenutku poraja, pa je, ali se bodo odnosi med Rusijo in Zahodom sploh še lahko vrnili v prejšnje tirnice. Kaznovanje neposlušnih voj- ni spopadi na Kavkazu so za večino preostalega sveta izbruhnili precej nepričakovano. Čeprav se je kriza glede separatističnih pokrajin Južne Osetije in Abhazije napovedovala že nekaj časa (intenzivneje pa predvsem po osamosvojitvi Kosova), je spopad le malokdo pričakoval. Še manj pa se je pričakovalo, da bo potekal na tak način, to je z vdorom ruske vojske na ozemlje Gruzije, kjer je nato vztrajala tudi po sklenitvi mirovnega sporazuma. Že samo s tem dejanjem je Kremelj nazorno pokazal, da cilj njihovega vojaškega posredovanja ni bil obramba separatistične Južne Osetije, temveč kaznovanje nepokorne sosede - v tem primeru Gruzije. Razlogov za to, da je Gruzija sčasoma postala ena največjih sovražnic Kremlja, je več, temeljijo pa v večini v t. i. revoluciji vrtnic, ko je leta 2003 prorusko oblast v Tbilisiju zamenjala zahodno usmerjena s predsednikom Sakašvilijem. Diplomant elitne ameriške Univerze Harvard je takoj po izvolitvi postal najtesnejši zaveznik ZDA v regiji in močno pomagal ameriškemu predsedniku Bushu v boju proti tero- ZDA in Poljska sta se uskladili glede postavitve protiraketnega ščita. Demokracija ■ 35/xni • 28. avgust 2008 TUJINA pokrajin, saj bi s tem svetu še bolj pokazala svoj vpliv (in trmo). A za dejansko dosego neodvisnosti je potrebno precej več kot samo pokroviteljstvo sosedov, kar bi Rusi lahko še posebej dobro vedeli; prav zaradi njihovega ostrega nasprotovanja kosovski neodvisnosti v varnostnem svetu ZN se je slednja precej zavlekla. In dogovori glede prihodnjega statusa spornih pokrajin bodo po vsej verjetnosti repriza dogajanja na Balkanu v zadnjih letih. Boj za Vzhod Z dogajanjem na Kavkazu so se odnosi med Vzhodom in Zahodom zaostrili in marsikoga aktualno stanje močno spominja na čase hladne vojne. Posledice mešanja kart na območju nekdanje SZ utegnejo prizadeti tudi druge države v ruski soseski, predvsem baltske države ter Poljsko in Ukrajino. Politični vrh vseh omenjenih držav je glasno podprl oblast v Tbilisiju in se tako znašel na kremeljski »črni listi«. Prva na njej je po novem zagotovo Poljska, ki je prejšnji teden z ZDA po dolgotrajnih pogajanjih podpisala sporazum o namestitvi protiraketnega ščita na njenem ozemlju. Že vse od začetka pogovorov med obema stranema je Rusija močno nasprotovala ameriškim interesom; Putin je ob vsaki priložnosti namene Bele hiše označil za neposredno grožnjo Rusiji, a v bistvu njegovega nasprotovanja ZDA se je vedno skrival odpor do navzočnosti ZDA na vplivnem območju nekdanje SZ in v neposredni ruski bližini. Poljska bo tako najverjetneje ob prvi priložnosti, ki se bo ponudila ruskemu predsedniku Medvedjevu, okusila težo ruske zamere. To se zna zgoditi predvsem na področju energetskih virov oz. njihove dostave iz Rusije v Evropo. Kajti nova ruska moč in samozavest sta zrasli prav na podlagi razpolaganja z ogromnimi količinami nafte in zemeljskega plina, katerih glavni odjemalci smo prav Evropejci. In dokler si Evropa ne bo mogla zagotoviti alternativnega dobavitelja energetskih virov, ji ne bo preostalo drugega, kot da tudi v prihodnje popušča interesom imperialističnih politikov iz Kremlja. 19 35 rizmu. S tem je rahljal živce takratnemu ruskemu predsedniku in zdajšnjemu premierju Putinu, ki nikoli ni skrival svojih namenov glede ohranjanja vpliva nad nekdanjo SZ. In v tem primeru Gruzija s svojim sodelovanjem z ZDA ne bi mogla bolj razjeziti nekdanjih gospodarjev. Uradna Moskva je tako potrebovala le izgovor, da se maščuje nepokorni sosedi. Z gruzijskim napadom na Južno Osetijo ga je tudi dobila. Da se Rusija v spopad ni vmešala le zaradi hranjenja Južne Osetije, je kmalu postalo jasno kot beli dan; z napadom na gruzijske cilje in zasedanjem mest je pokazala željo po zlomu oblasti v Tbilisiju. In ko se je ob podpisu mirovnega sporazumu svetovna javnost glasno oddahnila, je ruska vojska še vedno vztrajala v Gruziji in s tem svetu poslala jasno sporočilo, da lahko Rusija počne, kar hoče, in da ji njenih namenov ne more preprečiti prav nihče, niti vsa svetovna diplomacija ne. Ruski premier Vladimir Putin želi svetu dokazati, da je Rusija spet velesila. fEMHjfea Je minula vojna icaiff^M prvo poglavje na nHpft poti k neodvisnosti? Kavkaški Libanon Ob izbruhu vojne na Kavkazu se postavlja vprašanje, zakaj se je gruzijski predsednik Sakašvili odločil napasti Južno Osetijo. Je resnično pričakoval, da bo Rusija mirno opazovala dogajanje in protestirala samo po diplomatski poti? Če je oblast v Tbilisiju resnično računala s to možnostjo, ne bi mogla ravnati bolj naivno. Zato se marsikdo sprašuje, v kolikšni meri je Sakašvili računal na pomoč zahodnih zaveznikov, še posebej ZDA. Verjetno je na skrivaj upal, da se bodo ZDA odločneje postavile na gruzijsko stran, seveda tudi z vojaškim posredovanjem. A tudi to razmišljanje je bilo več kot naivno; povsem nepredstavljivo je, da bi se ZDA po vojaškem polomu v Iraku in Afganistanu angažirale v oboroženem spopadu z Rusijo, saj si tega verjetno nobena od velesil niti najmanj ne želi. Sakašvili bi prav tako lahko vedel, da pri podobnih vojnih spopadih velja preprosto dejstvo - zmaga močnejši. In če je sam računal, da bo z levo roko osvojil malo Južno Osetijo, je Rusija Gruziji na njeni koži pokazala pregovorno premoč močnejšega. Gruzije se je tako že prijel vzdevek »kavkaški Libanon«; v obeh državah so želeli na hitro in s silo poenotiti razdeljeno državo. A tako v primeru Libanona kot tudi Gruzije je bil rezultat prav nasproten od želenega. Na poti k samostojnosti čeprav po razpletu dogodkov tako Rusija kot Gruzija vztrajno prikazujeta druga drugo kot glavno krivko, se je treba zavedati, da sta obe državi ravnali v nasprotju z načeli mednarodnega prava. Gruzija je z napadom na Južno Osetijo prekršila mirovno pogodbo iz leta 1992, medtem ko je Rusija Gruzijski predsednik Sakašvili v družbi zaveznika Busha prekršila gruzijsko suverenost z vstopom na njeno ozemlje. In čeprav se je vojna v Gruziji uradno že končala, se razplet glede usode obeh separatističnih pokrajin na rusko-gruzijski meji šele začenja. Oba domova ruskega parlamenta sta v ponedeljek namreč podprla priznanje Južne Osetije in Abha-zije, kar je prvi korak k morebitni neodvisnosti obeh pokrajin oziroma njuni priključitvi Rusiji. Rusija bo zelo verjetno v prihodnje poskušala čim hitreje vzpostaviti neodvisnost oz. priključitev obeh Demokracija ■ 35/xiii • 28. avgust 2008 GLOBUS Val prepovedi v Italiji Italijo je zajel val lokalnih odredb, med katerimi so tudi prepoved poljubljanja v javnosti, oblikovanja peščenih gradov, nošenja glasnih sandalov, košnja trave in puščanje brisače na plaži kot znamenja za rezerviranje prostora. Val novih lokalnih zakonov naj bi bil odsev politike desnosredinske vlade Silvia Berlusconija. Po razglasitvi, da bodo vsem romskim otrokom vzeli prstne odtise, na ulice postavili vojake in zatrli nezakonito priseljevanje, je vlada županom dala več pristojnosti za zavarovanje javne spodobnosti in dostojanstva. Kot kaže, pa so župani svojo novo moč vzeli precej resno in sprejeli veliko prepovedi, vendar se te razlikujejo od kraja do kraja. Letalska nesreča Na madridskem letališču Barajas se je zgodila ena večjih letalskih nesreč, ko je 15 let staro potniško letalo družbe Spanair nenadoma zavilo z vzletne steze in zagorelo, pri tem pa je 153 potnikov, med katerimi je bilo tudi 20 otrok in dva dojenčka, umrlo, preostalih 19 je jih je bilo huje ranjenih, a so preživeli. Po pisanju španskih medijev je levi motor letala med vzletom zagorel, zaradi česar je nestabilno letalo zapeljalo na desno s pristajalne steze, nato pa se prelomilo, medtem ko se je ogenj hitro širil po trupu letala. Po mnenju strokovnjakov naj ogenj v motorju ne bi bil zadosten razlog za nesrečo, opozarjajo pa tudi, da bi moralo letalo ob zmanjšanju moči v levem motorju zapeljati levo in ne desno od pristajalne steze. Sicer pa je letalo pred nesrečo že poskušalo vzleteti, a se je zaradi tehničnih težav sredi vzletne steze obrnilo, zaradi česar je prišlo do enourne zamude. Pilot je takrat javil napako v merilniku zunanje temperature, in ko so jo odpravili, je prišlo do drugega, usodnega poskusa vzleta. Špan- ska vlada izključuje možnost, da je šlo za teroristični napad, in je prepričana, daje bila nesreča najhujša letalska katastrofa v Španiji v skoraj 25 letih. Protiraketni Ščit Ameriška dr žavna sekretarka Condoleezza Rice in poljski zunanji minister Radoslaw Sikorski sta v Varšavi podpisala sporazum o postavitvi dela ameriškega protiraketnega ščita na Poljskem. Do podpisa je prišlo šest dni po tem, ko sta državi dosegli dogovor o postavitvi desetih prestreznikov raket na poljskih tleh, za kar sta se pogajali več kot leto dni. Pogajanjem je ves čas močno nasprotovala Rusija, saj je mnenja, da je protiraketni ščit uperjen proti njej in njenemu arzenalu strateških jedrskih raket. O tem so Rusi še bolj prepričani zdaj, ko so se zapletli v oborožene vojaške spopade z Gruzijo, za katero trdno stojijo ZDA. Slednje so te obtožbe vseskozi vztrajno zanikale, Riceova pa poudarja, da gre za obrambni sistem, ki ni uperjen proti nikomur, saj gre za vzpostavitev protiraketne obrambe, ki bo po- TUJI TISK Le Figaro Uganka najdražje %stère autour de la maison la plus chère du monde IlIPPPiè rSb-< . =£====== iiii===33£ Stoji najdražja hiša na svetu na Ažurni obali? Po poročanju časopisa Niče Matin to drži - drago-tina, vila Leopolda, je last nekega ruskega oligarha, kupil pa naj bi jo bil za 500 milijonov evrov. Prejšnja najdražja vila je bila vre- 36 dna »smešnih« 147, 28 milijona evrov, srečni lastnik pa je indijski magnat Lakšmi Mittal. Pogodbo o nakupu Leopolde za tako astronomsko ceno so podpisali avgusta v Niči, cena pa je tako narasla zato, ker je lastnica sprva ni želela prodati. Posestvo okoli vile meri deset hektarjev, na njem pa raste okoli dvesto cipres, oljk, limonovcev in pomarančevcev. Vilo je okoli leta 1900 dal zgraditi belgijski kralj Leopold II., med njenimi lastniki pa je bil tudi lastnik tovarn Fiat, med prvo svetovno vojno pa je bila spremenjena v bolnišnico. Da je vila dosegla tako neverjetno ceno, je vzrok verjetno tudi to, da med ruskimi milijarderji poteka tekma, kdo bo kupil dražjo in presti-žnejšo vilo, jahto, posestvo ... Die Presse Ni bordel m? m BÈF ■ S3 Prostitucija je v Ukrajini uradno prepovedana. Toda kljub temu število t. i. seksturistov nenehno narašča, dohodki od intimnih storitev pa predstavljajo okoli pol milijarde dolarjev. Pred kratkim je Kijev šokiral protest posebne vrste, čeprav Demokracija • 35/xin • 28. avgust 2008 so prebivalci ukrajinskega glavnega mesta na proteste že navajeni. Okoli petdeset žensk, oblečenih v prostitutke, se je zbralo na osrednjem kijevskem trgu in se začelo med seboj glasno pogovarjati, potem pa so kakor na ukaz izvlekle orjaškim bankovcem podobne plakate, na katerih so bili napisi: »Ukrajina ni bordel!« Nenavadno akcijo je Ana Gucol, predsednica študentske organizacije Femen, ki si prizadeva proti naraščanju števila prostitutk, pojasnila z besedami: »Da je postala Ukrajina cilj seksturizma, je sramota za ženske in velika škoda za ugled naše države.« Člani organizacije Femen od oblasti in pristojnih zahtevajo, da bi ljudem, ki so jih označili kot sekstu-riste, prepovedali vstop v državo. GLOBUS magala, da se bodo ZDA lahko spopadle z grožnjami 21. stoletja. Šlo naj bi za grožnje z raketami dolgega dosega iz držav, kot sta Iran in Severna Koreja. Izročen kralj Kanada je Italiji izročila Giuseppa Coluccia, ki je znan kot vodja kalabrijske mafijske združbe N'dranghete in kralj trgovine z drogami. Po več kot treh letih bežanja pred zakonom so 42-letnika aretirali v Rimu. Collucia, ki je med 30 najbolj iskanimi zločinci v Italiji, so 7. avgusta prijeli v bližini Toronta v Kanadi. Obtožen je vodenja mednarodne trgovine z drogami, izsiljevanja in oblikovanja mafijske organizacije. Sodeloval naj bi bil tudi s sicilijansko mafijo Coso nostro in kriminalnimi organizacijami v Turčiji. Policija je v njegovem stanovanju našla približno milijon evrov, kopico čekov in nakit. Iranski satelit Iran je poslal v vesolje prvi satelit domače izdelave, ki se je že utiril v orbito. Komunikacijski satelit Omid (Upanje) je v vesolje ponesel iranski raketoplan Safir (Glasnik). Iran že nekaj časa razvija svoj vesoljski program. Oktobra 2005 je poslal v vesolje prvi satelit, ki pa ga niso izdelali v Iranu, temveč v Rusiji. Februarja letos je Iran odprl svoje prvo vesoljsko središče in iz njega poskusno izstrelil raketo. Iranski vesoljski program v veliki meri temelji na podobnih političnih in ideoloških podlagah kot sporni jedrski program, zaradi katerega je VS ZN proti islamski republiki sprejel sankcije, država pa je pod stalnim pritiskom mednarodne skupnosti. Našli Picassova dela Brazilski policisti so našli grafiko španskega umetnika Pabla Picassa, ki so jo 12. junija sredi belega dne ukradli iz muzeja Pinacoteca v Sao Paulu. Gre za zadnjo od štirih umetnin, ki so jih iskali po omenjeni junijski kraji. Picassovo gra- fiko Minotaver, pijanec in ženske so našli zavito v papir v gozdnatem območju pri avtocesti blizu Sao Paula, kjer so jo, kot kaže, pu- stili tatovi. Policija je osumljence za krajo že aretirala. To je bila že druga kraja umetniških del v Sao Paulu v manj kot letu dni. Venezuelska vlada je ob podpori enot nacionalne garde prevzela nadzor nad cementarnami v lasti mehiškega Cemexa, potem ko z mehiškim podjetjem ni bil dosežen dogovor o nacionalizaciji cementarn. S približno 3.000 zaposlenimi je bil Cemex največja izmed treh nacionaliziranih cementarn, v Venezueli pa je bil navzoč od leta 1994. Drugi dve večji tuji cementarni, francoski Lafarge in švicarski Holcim, sta privolili v zahteve venezuelske vlade glede nacionalizacije in se odločili, da bosta v državi še naprej manjšinski partnerici. Po besedah venezuelskega predsednika Chaveza predstavlja nacionalizacija cementarn, ki je sledila nacionalizaciji telekomunikacij, večjih jeklarn, naftnih podjetij in proizvajalcev električne energije, še en korak proti socializmu. mrnmmmmmm^mmmmmmmmmmmmmmmmmMmmmmm..........—.......................—■^ffffl; TUJI TISK Newsweek (Pre)trd oreh V Newsweeku pišejo, da uporaba ekonomskih vzvodov proti Rusiji v primeru Gruzije ni primeren ukrep, ker lahko ogrozi vso svetovno ekonomijo. Kaže, da se bo Rusija kar sama odločila glede Gruzije in da je Zahod nemočen. Vsa po- gajanja med Zahodom in Rusijo so se spremenila v slepomišenje in prazne pogovore. Zato je neizogibno poiskati drugačne vzvode, kako vplivati na Rusijo. Mnogi politiki tako zahtevajo izključitev Rusije iz velike osmerice in blokiranje njene kandidature za sprejem v WTO ter omejitev investicijskih tokov, ki povezujejo Rusijo z Zahodom. Toda žal bi bil tak pristop napačen, saj ne bi bil samo neučinkovit, ampak bi imel celo nasproten učinek Poleg tega pa bi taki ukrepi Rusijo prelevili v še težavnejšega partnerja. Evropski interesi bi v tem primeru utrpeli škodo na področju jedrske energetike in vesoljskih programov. S Putinovega vidika je vprašanje Gruzije v končni fazi samo vprašanje varnosti Rusije. Mignews V onostranstvo Mehiški arheologi so na polotoku Jukatan odkrili neznan sistem labirintov s kamnitimi piramidami in majhnimi svetišči, zgrajenimi približno sočasno, in sicer v bližini mesta Merida. Labirinti so precej obsežni in med seboj povezujejo Demokracija • 35/xin ■ 28. avgust 2008 kar 14 jam, ki so delno potopljene, nekatere pa imajo izhod na površje. Maji torej niso bih samo graditelji izjemnih stavb na površju zemlje, gradili so tudi pod zemljo. Po njihovi legendi pokojne v onostranstvo skozi labirint vodi pes in skupaj z njimi premaguje različne preizkuse, ki so potrebni za prehod v onostranstvo. Tako so v delu labirintov odkrili 90-metrsko cesto, ki se konča s stavbo z oboki in vodnim izvirom, nekajkrat pa so naleteli tudi na koščke keramike in človeške ostanke. Zanimivo je tudi, da so odkrili podobne labirinte v kar več državah - na jugu Mehike, po vsej Gvatemali in na severu Be-lizeja. Večina labirintov je bila zgrajena med letoma 250 in 900, potem pa so, kot je znano, Maji izginili. 37 INTERVJU En mandat desne sredine je za Slovence premalo Gašper Blažič, foto: Andreja Velušček f književnik, profesor, prevajalec in diplomat »€ dr. Andrej Capuder se je rodil leta 1942. I \ Leta 1967je na filozofski fakulteti diplomiral iz romanistike in nadaljeval s podiplomskim študijem. Do svoje vključitve v politiko, ko je leta 1990 postal minister za kulturo v Demosovi vladi, je predaval na filozofski fakulteti in prevajal. Med njegove najbolj znane prevode sodi Dantejeva Božanska komedija. Po umiku iz politike je postal slovenski veleposlanik v Parizu, sedaj pa je veleposlanik v Rimu. Je tudi publicist, njegove kolumne redno objavlja tednik Demokracija. Ste univerzitetni profesor, književnik in prevajalec, slovenska javnost pa vas pozna predvsem kot ministra za kulturo v Demosovi vladi. Je torej mogoče reči, da je politika tako vpeta v naše družbeno življenje, da si ljudi zapomnimo predvsem po njihovem političnem angažiranju? Slovenska javnost se mojega ministrovanja komajda še spomni, kar je čisto v redu. V redu pa ni, da sem takrat javno izrekel nekaj misli, ki bi jih tudi danes ponovil, ker so izginile iz kolektivnega spomina Slovencev. Množica pač nima spomina. Množica vedno dere za aktualnimi zadevami in za tistimi, ki najbolj kričijo. Omenili ste moj politični angažma. Politika je bila v mojem življenju zgodovinsko naključje. Ko se je Slovenija osamosvajala, sem bil zraven. Imel sem srečo, da sem se znašel v vodstvu Slovenskih krščanskih demokratov, nato pa tudi v vladi. Od tod izhaja moje ministrovanje, kasneje pa tudi delovanje v diplomaciji, najprej v Parizu, sedaj pa v Rimu. Sicer pa sem predvsem univerzitetni profesor in pisatelj, svojo kariero pa sem začel kot prevajalec. Med drugim ste prevedli Dantejevo Božansko komedijo... Z Dantejem sem pravzaprav začel. Pri mojih tridesetih letih je bilo to že kar življenjsko delo. Pri velikih narodih bi to zadoščalo za akademijo, a Slovenci smo majhen narod in sem moral začeti vse znova. Kasneje je prišel na vrsto Petrarca in še nekateri velikani svetovne književnosti, nato pa moji lastni romani, eseji in še kaj. Glejte, pri svoji zadnji knjigi, monografiji o Henriju Bergsonu, ko sem si moral na zavih sam napisati svoj CV, sem videl, da je mojih del kar precej, imel sem občutek, da si pri šestinšestdesetih pišem svoj lastni epitaf. No, nekaj prostorčka mi bo še ostalo. Vaši osnovni področji sta francoščina in italijanščina. Da, vendar je tu nekaj nesporazuma. Začel sem kot prevajalec Danteja, in kot vidite, je moja zadnja služba vezana na Italijo. Sicer pa sem francosko izobražen in morda tudi francosko misleč. Francija je bila vedno moja intelektualna domovina, tam sem študiral - in se tudi oženil. Z deklico iz Vremske doline, ki je imela enako študijsko skupino kot jaz. Tako da še danes študirava skupaj, eden od rezultatov je tudi najinih osem vnukov ... V diplomaciji ste tako »pokrili« obe jezikovni področji, v katerih ste tako rekoč domači. Je to naključje? To, da sem šel v Pariz in kasneje v Rim, je res neke vrste usoda. Verjetno sem si jo želel, in če si človek nekaj močno in vztrajno želi, se mu želja tudi izpolni. A tu je bila na delu tudi intuicija. V romanu Iskanje drugega, ki sem ga pisal še pred osamosvojitvijo Slovenije, je moj junak Izo že ambasador v Parizu. Njegov avtor Andrej Capuder takrat ni imel nobenih možnosti za kaj takega, v diplomacijo so takrat pošiljali samo partijce. Kakšno mnenje imate sicer o politikih, ki odhajajo v diplomatske vode? Sami ste bili v politiki samo dve leti, sicer pa ste se posvečali predvsem univerzitetnemu delu. V politiki sem bil aktiven tri leta, kot minister in poslanec, sicer pa sem bil od srede sedemdesetih let v javnosti navzoč kot katoliški intelektualec, kar tiste čase ni bilo ravno priporočljivo. Za status disidenta se sicer ne bi potegoval, to naj počnejo drugi. Kar zadeva diplomacijo in književnost, nam zgodovina navaja precej primerov takšnih »dvoživk«. Tu mislim na ljudi, ki so bili literati in hkrati diplomati, na primer Paul Claudel, Ivo Andrič, Crnjanski in mnogi drugi. Očitno se ta formula kar obnese. Pri meni se je to kompletiralo še s profesuro, ob vseh svojih dejavnostih sem na ljubljanski univerzi trideset let predaval francosko književnost. Rezultat mojega dela so med drugim številne študentke, raztresene po vsej zemeljski obli, mnoge tudi v diplomaciji. Svoj odhod v penzijo - če naj uporabim to besedo - sem si obeležil z že omenjeno monografijo o intuiciji in misli pri Henriju Bergsonu, ki je prva tovrstna na Slovenskem in bi tudi v evropskem prostoru obveljala, če bi jo hotel prevesti ali celo napisati v katerem od romanskih jezikov. A moj problem je, da se za promocijo svojih del premalo pobrigam, ta napor si hranim za naslednjo inkarnacijo. Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, kije bil tudi vaš kolega, je dejal, da Slovenijo danes vodi ekipa, ki je Slovenijo pripeljala v neodvisnost in do mednarodnega priznanja. Je torej mogoče govoriti o kontinuiteti med Demosovo in sedanjo vlado? Minister Rupel s to izjavo predvsem opravičuje svojo navzočnost v večini vlad po osamosvojitvi. Ima pa toliko prav, da so zdaj na vladi nekateri možje, ki so delovali tudi v prvi Demosovi vladi in so zaslužni za demokracijo ter osamosvojitev Slovenije. Tu mislim predvsem na premier j a Janeza Janšo. Tudi minister Rupel sodi zraven. Tudi o Peterletu, ki je bil tedaj predsednik vlade in moj strankarski kolega, bi se dalo marsikaj reči. Vsekakor je današnja de-snosredinska vlada v marsičem nadaljevala zasnovo in projekt prve Demosove vlade. Če rečem vlada, je to bolj evfemizem, kajti sam Bog ve, koliko smo mi leta 1990 - politični zelenci in napadani z leve in desne - v resnici vladali. Če pravim Bog, menim s tem Milana Kučana. Naj dodam, da se sedanji vladi ne godi dosti bolje, kot se je naši, a treba ji je čestitati, da je vzdržala celoten štiriletni mandat. V zadnjem času se v javnosti znova pojavlja Milan Kučan, ki precej napada sedanjo vlado. Vzrok za to naj bi bila po mnenju nekaterih nervoza zaradi dokumentov v beograjskih arhivih, ki bi ga lahko obremenili. Je Kučan v slovenski politiki še pomemben element? Glede gospoda Kučana bi se dalo marsikaj reči. Rekel bi, da je še kako navzoč na slovenski politični sceni, navsezadnje dela zanj cel ► Demokracija ■ 35/xiii • 28. avgust 2008 39 INTERVJU Dr. Andrej Capuder ► štab, ki je po strokovni usposobljenosti daleč pred drugimi. Da ne omenjam denarniškega kluba, kjer se zanj vedno kaj najde. Svojo politično spretnost je dokazal prav v teh dneh, ko je »nakuril« novo frakcijo krščanskih demokratov, ki utegne oslabiti že tako šibko navzočnost krščanske demokracije na Slovenskem. Z njegove strani je bila to mojstrska poteza, upam samo, da se mu ne bo obnesla. Pa ima Kučan toliko legitimnosti, da bi lahko vplival na javno mnenje? O legitimnosti ne bi govoril, da pa vpliva na javno mnenje, je docela jasno. Na žalost. Kako sicer spremljate in ocenjujete delo sedanje vlade? Kot diplomat gledam to bolj od zunaj in tudi poslušam mnenja od zunaj. Naša vlada se je Evropi zdela dobra vlada. Kaj bi lahko bilo na njej boljše, v to oceno se ne bi spuščal in je tudi prezgodaj. Za evropsko predsedovanje smo si zaslužili oceno vsaj prav dobro, ne pa zadostno, kot piše neki duhovit novinar v Magu. Glede novinarjev pa še tole: drži, da tako opljuvane vlade po domačih medijih v Evropi ne najdemo. Da ima vlada proti sebi 90 odstotkov medijev, je patološko. Povsod drugje imaš razmerje 50:50 ali morda 60:40. Nikjer pa ni tako visok delež medijev nastrojen proti vladajoči garnituri. V tem smislu občudujem vlado in imam nekatere njene člane za muče-nike. Iz svojih izkušenj, ko sem bil minister za kulturo, vem, kaj se pravi biti javni pljuvalnik. Slovenci smo nezrela demokracija. V Demosovi vladi ste bili tako kot njen predsednik Lojze Peterle predstavnik SKD. Kako komentirate nastanek nove krščanskodemo-kratske stranke? Ste to pričakovali? Prvotna zasnova krščanske demokracije je bila dobra in tedaj smo odnesli največ v političnih odstotkih. Bojim se, da se ta odstotek ne bo več vrnil. Od tedaj do danes smo priče nenehnemu upadanju politične podpore. Ta stranka si vedno bolj oži volilno bazo, za kar so v veliki meri krivi njeni voditelji. Lojze Peterle je sicer ustanovil krščanskodemokratsko stranko, a je bil tudi njena poguba. To pa zato, ker je imel nesrečno roko pri izbiri svojih sodelavcev. Dobrega voditelja ali vladarja prepoznaš prav po tem, s kom se obdaja. On pa je vse najboljše sodelavce odgnal in se obdal z lizuni in s ko-ritniki. To je imelo kajpak vpliv na volilne rezultate. Nastala je Nova Slovenija kot korekcija na SKD, kjer sem sprva tudi sam sodeloval, a njena usmeritev je bila še ožja. O njenem predsedniku Andreju Bajuku imam osebno dobro mnenje, a kot voditelj se prav tako ni izkazal. Če znaš voditi banko, ni rečeno, da znaš voditi tudi stranko. Prišel je iz emigracije, Slovenije ni poznal, kadrovsko politiko je zaupal domobranski gospe, ki je najboljša volilna mesta razdelila med svoje. Tudi idejna zasnova 40 NSi je vse bolj prehajala na argentinske, da ne rečem na domobranske pozicije. Kaj mislite s tem? Ko to govorim, govorim brez predsodkov. Domobranska usmeritev ima na Slovenskem vsaj takšno domovinsko pravico kot nacio-nal-komunistična, ki jo zagovarjata Jelinčič ali Peče. Političnega kapitala sicer nima, ima pa velik moralni kapital. Na njeni strani stoji vsaj dvanajst tisoč pobitih, z žico zvezanih v zapestjih. Tega zgodovina ne pozabi. Politika pa je nekaj drugega, zlasti ko gremo na volitve. Tu smo sedaj v paradoksni situaciji, ko se je pojavila neka krščanskodemokratska stranka, ki hoče biti še bolj desna od NSi, kar je čista neumnost. V njej vidim predvsem razočarane posameznike, ki niso dobili besede v svoji stranki in so zato ustanovili novo. Takšne situacije v Evropi poznamo in takšna varianta se nikjer ni izplačala. Poglejmo v Francijo in Italijo! Lahko se celo zgodi, da nobena od teh malih krščanskih strank ne bo prišla v parlament in bo na tisoče glasov izgubljenih. Tu se postavlja problem koristnega glasovanja - v Italiji se temu reče »voto utile« - ali je bolje glasovati za stranko, ki ima več možnosti, npr. za SDS, ali za manjše stranke, ki nimajo zagotovila, da bodo prestopile prag parlamenta. Sicer pa kar poslušajmo gospoda Kučana, ki je pohvalil to izbiro. Veste, temu se reče »da-najski dar« ali »trojanski konj«, ki ga vrineš v krščanski tabor, zato da padejo zidovi. Je tudi zaradi zgrešene kadrovske politike v SKD prišlo do vstopa SKD v koalicijo z LDS? Tu je temno ozadje, bili so prebežniki v eno ali drugo smer. Tu so zgodbe, osebne, politične, včasih tudi tragične. Vse govorijo v prid tezi, da je kriza krščanske demokracije na Slovenskem dejansko kriza voditelja. Ni nam uspelo dobiti močnega moža ali ženske, tako kot se dogaja v Evropi. Prihodnost politične stranke, si upam reči, se bo gradila ravno na tem profilu: vlogi liderja. Na slovenski krščanski desnici takšnega voditelja ta čas ne vidim. Demokracija ■ 357x111 • 28. avgust 2008 Kaj vsebinsko sploh zajema pojem krščanska demokracija? To je v bistvu stranka nostalgije. Svoj čas je bila vezana na Cerkev, danes se te povezave obe strani otepata. Iskreno ali ne, o tem je težko soditi. Kakšnih posebnih idej za prihodnost v krščanski demokraciji ne vidim. Etične izbire je težko prodajati na političnem sejmu, ker so v končni posledici utemeljene v posamičniku, v njegovem najglobljem jazu, v njegovi osebni izbiri. Etična izbira v bistvu ni politična izbira. Katoliška stranka ima prav toliko smisla, kot če bi šel na črpalko in hotel točiti katoliški bencin. Programi strank so danes evropsko uglašeni in tako široki, da je v t njih mesto za vsakogar. Odvisno pa je marsikaj od osebnosti, ki stranko vodi. Toda očetje združene Evrope so prihajali iz krščanskodemokratskega tabora. Res je, vendar je ta doba minila. V Italiji tega ni več, v Franciji tudi ne. Sedaj so tam gibanja, ki jih vodi močni mož. In ta fenomen se širi tudi drugod po Evropi. Nekateri bodo rekli, češ, kaj pa Avstrija in Nemčija, kjer je krščanska demokracija še močna. Že mogoče, toda Slovenci nimamo te tradicije. Za 50 let smo bili odrezani od krščanskih korenin in samo pomisliti na to, da bi kristjan v politiki kaj pomenil, je bilo v preteklosti prava herezija. Glejte, pred drugo svetovno vojno je katoliško usmerjena ljudska stranka pobrala do 80 odstotkov glasov na volitvah. Po vojni so komunisti s svojo ustrahovalno metodo šli tudi preko 90 odstotkov. Teh dveh nihajev, ki so zgodovinsko pogojeni, današnja Slovenija še ni prebavila. Zmernih kristjanov, ki niso militantni, je na Slovenskem še precej. In te bi lahko zajela neka zmerna krščanska stranka, vendar osebno te perspektive danes ne vidim. Namesto v združevanje, gremo v cepitev. Kriv pa je osebni boj in prestiž. In podpihovanje z leve. Kako pa komentirate dejstvo, da je nova J krščanskodemokratska stranka nastala v nekakšni konspirativnosti? Če pogledamo pedigreje njenih voditeljev, je to razumljivo. Dolgo časa so potrebovali, da so prišli s svojo barvo na dan. A potrebne karizme po mojem nimajo. Zlasti ne mesec dni pred volitvami. Kakšna so sicer vaša pričakovanja na volitvah? Eden od mogočih scenarijev je sledeč: 50 odstotkov Slovencev je nevernih ali indife-rentnih in ti krščanske demokracije ne bodo volili. 20 odstotkov jih je »južnjakov« ali njihovih potomcev in ti volijo po pravilu levo. Krščanski tabor premore največ 25 odstotkov, od tega jih polovica ne bo šla na volišče. Druga polovica bo volila Janšo, torej ostane za SKD ali NSI 7 do 8 odstotkov. Če se razdrobijo, ne bo prišla v parlament ne ena ne INTERVJU druga. - Kakor koli že, upam, da bo Janša dobil čim več, ker je en mandat desne sredine za Slovence premalo. Čestitam mu, da je zdržal ta štiri leta, in upam, da bo dobil še en mandat. Potem bomo Slovenci malo bolj uravnovešeni. Po dvanajstih letih vlade ne-okomunistov je čas za streznitev. Zlasti ker nam Evropa ne bo prizanašala. Čas evropske idile je mimo, začenja se boj za nove pozicije in povezave znotraj sistema. Šibka Slovenija bo kot miš med mačkami. Vrniva se še v diplomacijo. Ste najvišji slovenski diplomatski predstavnik v Italiji. Odnosi med Slovenijo in Italijo so obremenjeni z zgodovinsko dediščino, še vedno ni rešen problem statusa slovenske manjšine. V zadnjem času se je zapletlo s financiranjem Primorskega dnevnika ... Te vrste probleme rešujemo vseskozi. Rekel bi samo to, da je bila Prodijeva vlada Slovencem bolj naklonjena kot vse druge. Preostane nam upanje, da bomo dobro sodelovali tudi s sedanjo desno vlado, ki jo spet vodi Berlusco-ni. Prva znamenja niso slaba, bodo pa vedno zapleti. A če nekdo, na naši ali italijanski strani, dobi za svoje dejavnosti premalo denarja, to ni najhujše. Važno je dejstvo, da Slovenija še nikoli doslej ni bila med Italijani tako cenjena, kot je sedaj. Niso nas sicer še docela prebavili, kar je iz zgodovinskih razlogov razumljivo, a sprejeti smo. Smo člani evropskega kluba in kot taki vsaj formalno enakopravni. Tudi zaradi predsedovanja Evropski uniji? Tudi. In predvsem zaradi meje, ki je bila skozi stoletja ena najbolj gorkih v Evropi, a je danes padla. Če greste danes na Opčine, vam postrežejo v slovenščini. V prejšnjih časih tega ne bi mogel doživeti. Ostajajo še odprti problemi, predvsem bo treba razčistiti zgodovinsko povezavo med slovenskimi fojbami in italijanskim fašizmom, česar se uradna Italija še vedno otepa. A javno mnenje se premika tudi v tej smeri, »Italiani, brava gente« bodo prej ah slej našh tudi svojo lastno katarzo. Sicer pa je Balkan za naše zahodne sosede še vedno nekaj nejasnega, čemur se ni čuditi. Prihodnja desetletja bodo morala dati odgovor na tako imenovano balkanizacijo Evrope. Veljate za krščanskega intelektualca. Ali je v družbi, kot je slovenska, težko biti kristjan in to tudi javno izpovedovati? Izredno težko. Pol stoletja komunizma nas je kristjane naredilo za drugorazredne državljane, in to na vseh področjih političnega, kulturnega in gospodarskega življenja. Te po-habe se ne da popraviti v nekaj letih. Danes, ko naj bi bili rehabilitirani, nam grozi novo podcenjevanje, ki temelji na predsodkih in ignoranci. Levičarska kulturna fronta je zelo močna, rekel bi, da gre za novi monopol, ki prav tako ne da dihati drugače mislečim. Slo- venija se mi zdi neozdravljivo leva. Kot da bi se hotela v zadnjih nekaj desetletjih maščevati za tisoč let krščanske vzgoje in nevzgoje. To se plačuje na koži nas, ki »po starem še dreka-mo«, da si izposodim Prešerna. Včasih si mislim, da bi naša »inteligenca« raje z odprtimi jadri zaplula v islam, kot pa se vrnila v krščanske vode. Je pa treba reči, da temu brezvetrju nehote ali nevede služi tudi Katoliška cerkev. O tem ste v reviji Tretji dan pred leti objavili članek, v katerem ste razpravljali o re-evangelizaciji in restavraciji kot usmeritvi Katoliške cerkve. Moja nesreča je bila, da sem si odkrito postavil vprašanje, ali gre slovenska Cerkev v smer restavracije ali nove evangelizacije. Tedaj sem izrekel domnevo, da gre za restavracijo. To so mi nekateri, vse do vrhov Cerkve, zelo zamerili. Pa pri tej domnevi še vztrajate? Še vedno sem mnenja, da nove evangelizacije ne more biti, dokler se nekritično vračamo na stare pozicije. Novega vina ne gre vlivati v stare mehove, tako je govoril že Kristus. Sprašujem se - in ne samo jaz - , čemu služi obnavljati vso nekdanjo pobožnost, povzdigovati može, kot sta Baraga in Slomšek, ki so bili morda svetniki za svoj čas, a so danes čisti anahronizem, čemu rehabilitirati cerkvene dostojanstvenike iz zadnje vojne, ki so kurili javno mnenje, namesto da bi ga mirili, čemu iskati verske mučenike na podlagi zgodovine in politike itd. itd. Sporno se mi zdi enačenje Cerkve s kategorijo naroda, kar je čisto poganstvo. Kot je poganstvo, da se je Cerkev vrgla v tako enostavno in brezpogojno obrambo življenja, od bitke za pravilno spočetje preko homoseksualnih porok do evtanazije itd. Kdor išče svoje življenje, ga bo izgubil, se glasi eden najostrejših Kristusovih paradoksov. Golo življenje ni bilo nikdar vrednota človeštva, zato pa so ga v zgodovini Demokracija • 35/xiu ■ 28. avgust 2008 - in predvsem v krščanstvu - tako pogosto in radi žrtvovali. Vse to je snov za debato, ki se ji najraje izognemo ... Cerkev se zdi tudi danes, tako kot nekdaj, korak za svojim časom. Za »drugo plovbo«, kot pravi Platon, ali za »tretjo dobo«, kot jo napoveduje preroški duh Evangelija, Cerkev ni posebej navdušena. Morda kristjani za ta korak še nismo zreli? A to spoznanje je grenko, še posebej za tiste, ki vidijo dlje. »Da bi videli!« je vzkliknil Teilhard de Charden, mistik razvojne misli. »Toute la question est la!« Ukvarjate se tudi s filozofijo. Nedavno je izšla vaša knjiga o Bergsonu, intuiciji ter intelektu. O čem govori? Te svoje knjige sem vesel, čeprav bo naletela na popolno ignoranco, saj »razbija škatle« levemu taboru. Bergsona je zelo zgodaj pohodil t. i. levi pariški breg s Sartrom na čelu. To pa zato, ker je ravno z intuicijo utemeljeval novo metafiziko. Na to slednjo pa so levi fantje alergični. Ne pa tudi gluhi, saj jo na svoj način tudi sami oznanjajo, denimo Heidegger. Kmalu bo tam tudi Slavoj Žižek. Je pa moja knjiga pisana zelo razumljivo in bo marsikomu, ki se zanima za filozofska vprašanja, odprla oči. To je prastari trg novega platonizma v evropski filozofiji. Pišete tudi leposlovje. Vaš zadnji roman Reka pozabe končuje triologijo o nekakšni zgodovinski freski Slovenije. Na kakšen način? Prvi dve knjigi, Rapsodija 20 in Iskanje drugega, sta bolj zgodovinsko zaznamovani, kot ste pravilno ugotovili. Tretji del naj bi bil presežen, lirično izpoveden, kar se lahko zgodi edino na ravni osebe, to je jaza. »Ich Erzahlung«, kot pravijo Nemci. To je izpoved nekoga, ki skuša ob umirajoči ženi izgladiti svoje »natrto ogledalo« in se vzpostaviti v prvotni sliki, v prvotni čistosti. To bi rad dosegel z novo simpatijo, a kmalu obupa, ker vidi, da se izkušnja ljubezni ne da ponoviti. 19 41 Wm Pokrajinski muzej Murska Sobota je v soboškem gradu. Bogastvo pomurske zgodovine V. M. Osrednja ustanova, ki skrbi za zgodovino severovzhodnega dela Slovenije, je Pokrajinski muzej Murska Sobota. Njegovo delo se kaže v razstavah in izdajah publikacij. Poleg stalne razstave je ta čas na ogled arheološka Pri Muri. Ta čas je v soboškem muzeju skrbno pripravljena razstava Pri Muri, na kateri je arheologinja Irena Savel predstavila izkopavanje arheološkega najdišča na trasi avtoceste pri Lendavi. Našli so ga pri sondiranju leta 2004, na površini 18.000 m2 pa so ga preiskali poleti in jeseni 2005. Ugotovili so, da je bilo območje izkopavanja poseljeno v več časovnih obdobjih, ostaline pa zelo poškodovane zaradi dolgotrajne kmetijske obdelave. Odkrili so sledi nadzemnih objektov, vkopanih objektov oziroma zemljank, ognjišč, peči, vodnjakov oziroma zbiralnikov za vodo, večjih ali manjših shrambnih in odpadnih jam iz starejše bakrene, bronaste in starejše železne dobe, iz rimskega časa in srednjega veka. Naj omenimo le poselitev na tem najdišču v najstarejšem obdobju, v starejši bakreni dobi, ko so prostor poseljevali nosilci t. i. lasinjske kulturne skupine v času med 4200 in 3600 pred Kr. Poleg sledi vkopanih bivališč so našli še kose opečene gline in keramične predmete (lončeni-na, glinaste zajemalke, uteži), ČE KLONKAŠ, SATI OPRE Življenjske zgodbe iz Porabja fflfff/t ciiim ftrn*yvi* %)Uh 7n, oti fiuJiif^ ijhsc-f iehi-o /,/vJ. m. ¿'/c t i0 ] osmimi medaljami Slovenski junaki iz Pekinga 2008 Olimpijske igre presežkov Kristijan Stranščak, foto: Gregor Pohleven, Reuters V nedeljo so se na osrednjem stadionu Ptičje gnezdo v Pekingu končale 29. olimpijske igre. Lahko bi jih ocenili kot uspešne tako v organizacijskem kot rezultatskem smislu - tudi kar se slovenskih športnikov tiče. Pravkar končane olimpijske igre imajo, kot se za tako tekmovanje spodobi, svoje junake in nesrečnike, tudi med slovenskimi športniki. Pekinške igre si bomo zapomnili po odlični organiziranosti, rekordnem dvo-milijonskem številu obiskovalcev na športnih prizoriščih in po več kot 4,4 milijarde gledalcih pred televizijskimi zasloni. Kitajci navdušili svet Kitajska oziroma Peking sta od leta 2001 z vnovično kandidaturo za organizacijo poletnih olimpijskih iger v boju s Torontom, Parizom, Carigradom in Osako hotela svetu pokazati in dokazati, da lahko uspešno organizirata igre in se pokažeta v svoji najboljši luči. Mirno lahko rečemo, da jima je to uspelo. Fantastično organizirani sta bih tako začetna olimpijska prireditev kot tudi sklepna. Polno prelepih barv, visoke tehnologije in ogromno akrobatike je mejilo na znanstveno fantastiko. Vsi na prizorišču kot pred televizijskimi zasloni so se strinjali, da je bilo 62 ozračje fantastično. Veličasten ognjemet pri odprtju iger ter predvsem zelo dolg in spektakulären ognjemet na koncu sta 91.000 obiskovalcev na stadionu Ptičje gnezdo pustila brez besed in z globokimi vtisi. Kitajski organizatorji so za igre potrebovali oziroma želeli imeti 100.000 prostovoljcev, ki bi pomagali pri organizaciji za lažje bivanje tako športnikov kot obiskovalcev mesta in iger, prijavilo pa se jih je več kot milijon z vsega sveta, kar je neverjetna številka. Neuradna številka, koliko naj bi bili Kitajci porabili za organizacijo iger, je vrtoglavih 42 milijard dolarjev, kar že meji na pretiravanje. Lahko razumemo, da se je Kitajska želela pokazati svetu v najlepši luči, in to ji je, kar se tiče iger, tudi uspelo, veliko vprašanje pa je, ali bodo ta sistem in tak način življenja imeli tudi naprej. Vsem je jasno, kaj vse so naredili, da bi v času iger zmanjšali recimo smog. To jim je odlično uspelo. Vsi vemo za njihove težave s človekovimi pravicami ... No, če je pravkar končana olimpijada začetek drugačnega pogleda na to problematiko ali celo dokaz, da se da tudi drugače, bolje, so igre dosegle namen tudi za Kitajce, ki jih je 1,4 milijarde. Čeprav predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Jacques Rogge na sklepni prireditvi ni izrekel stavka, ki je prejšnjega predsednika Juana Antonia Samarancha naredil za legendarnega: »To so bile najboljše igre do sedaj«, se s tem strinjajo vsi, športniki, mediji in stroka. Vsi pa se tudi zavedajo, da tako naprej ne bo šlo, saj bi se lahko zgodilo, da bi igre lahko organiziralo le nekaj držav na svetu, druge bi pa o tem le potihoma sanjale oziroma si želele. London, organizator poletnih olimpijskih iger leta 2012, je že dal vedeti, da bodo njihove igre precej skromnejše in tudi prav je tako. Slovenska bera odlična slovenska olimpijska odprava se z 29. iger moderne dobe prvič v zgodovini slovenskega športa vrača v domovino s kar petimi medaljami. Kljub nekaterim manjšim spodrsljajem je bila odprava najuspešnejša doslej, slovenska delegacija pa je na igrah doživela tudi najslajše, Prešernovo Zdravljico in slovensko zastavo na najvišjem drogu. Slovenski junaki olimpijskih iger so nedvomno zlati metalec kladiva Primož Kozmus, plavalka Sara Isakovič, pri kateri niti svetovni rekord ni zadostoval za zlato, jadralec Vasilij Žbogar, ki je potrdil medaljo iz Aten, veteran s puško Rajmond Debevec in judoistka Lucija Polavder, ki ji je po uspehih na manjših tekmovanjih zdaj uspel še »olimpijski met«, s katerim je osvojila bronasto odličje. Ne le nosilci medalj, prepričali so nas tudi drugi slovenski športniki. Atletinji Mariji Šestak niti državni rekord, skok čez 15 metrov, ni pomagal do medalje, v izredni olimpijski konkurenci se je morala zadovoljiti s šestim mestom. Enako uvrstitev je osvojila tudi debitantka na olimpij- DeMOKRACUA ■ 35/XIII ■ 28. avgust 2008 SPORT skih igrah, kajakašica na mirnih vodah Špela Ponomarenko, ki je iz ozadja pripravila eno najprije-tnejših presenečenj v slovenski vrsti. Pozitivno presenečenje so pripravili tudi Rok Kolander, Rok Rozman, Tomaž in Miha Pirih med veslači v četvercu brez krmarja, ki so bili na najpomembnejši tekmi v najboljši formi, blizu medalji, na koncu pa so se morali zadovoljiti s četrtim mestom. Pozitiven je bil nastop celotne plavalne reprezentance, saj so Slovenci z izjemo Nine Sovinek po vrsti popravili svoje osebne, v večini primerov tudi državne rekorde. Presenetljivo se je v finale skoka v višino prebil atlet Rožle Prezelj, saj je velik del sezone celil poškodbe, in dosegel enako uvrstitev kot daljinska plavalka Tej a Zupan, ki je bila vse so sklepnega sprinta v vodilni skupini. Slovenske nastope lahko v celoti ocenimo pozitivno, in kot je dejal Janez Kocijančič, predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije, »brez turističnih izletov«, zato teh, ki jim iz takšnih ali drugačnih razlogov ni uspelo izpolniti ciljev, tokrat ne bomo omenjali, dejstvo pa je, da bi za popolno pozitivno oceno na igrah morali imeti vsaj en nastop v moštvenih športih. Sijajna Phelps in Bolt Posamezne države bodo še dolgo častile svoje junake. Slovenci svoje, Italijani svoje, Nemci svoje, Japonci svoje, Nigerijci svoje in tako naprej. A športni svet kot celota je tako zelo razvajen, da v spominu ohrani le najboljše, najimenitnejše, najbolj navdušujoče. Skratka tisto, kar tako Stadion v Petišovcih pri Lendavi je v nedeljo gostil finalno dirko evropskega prvenstva posameznikov v spidveju. Evropski prvak za leto 2008 je postal MATEJ ŽAGAR in s tem edini voznik tega tekmovanja, ki mu je to uspelo že dvakrat. zelo radi označujemo s pridevnikom zgodovinsko. In ko gre za letošnje olimpijske igre, je prag nesmrtnosti uspelo prestopiti dvema izjemnima športnikoma, ki sta s svojimi dosežki kljubovala logiki ter premikala, in to izrazito, meje mogočega. Najboljši plavalec vseh časov Michael Phelps je nastopil v osmih disciplinah in s sedmimi svetovnimi rekordi postavil dva mejnika; postal je prvi človek, ki je na enih olimpijskih igrah osvojil kar osem zlatih odličij in s skupno štirinajstimi za pet prehitel doslej najuspešnejše olimpijce. Gre za dosežek, ki se je do zadnjega zdel nemogoč, 2 3-letniku pa je uspelo v tako velikem slogu, da bo z zlatimi črkami vpisan v olimpijsko zgodovino. Drugi velik pečat je pustil visokorasli atlet s karibskega otoka Usain Bolt. Na igre je prišel kot favorit najprestižnejše športne panoge v kraljici športa atletiki, teka na 100 metrov, ter prav tako v dvakrat daljši disciplini, vendar naj bi mu bilo dosti teže kot Phelp-su. Njegov rezultat s tremi zlatimi medaljami in tremi svetovnimi rekordi (tretji v štafeti 4x100 metrov) je osupnil svet. Svoje tekmece je dobesedno ponižal, in samo vprašanje je, kako je podrl te rekorde in kje so njegove meje. Glede na število podrtih svetovnih (36) in olimpijskih rekordov (120) se sprašujemo, kje so človekove meje in kdaj se bo ta trend ustavil. Vsekakor bomo morali počakati do Londona 2012, do takrat pa lahko le čestitamo vsem športnikom za prikazani športni spektakel v Beijingu 2008. m Brazilec FELIPE MASSA (Ferrari) je zmagovalec prve dirke formule 1 na mestnem dirkališču v Valen-cii. Na preizkušnji za VN Evrope je drugo mesto osvojil Britanec Lewis Hamilton (McLaren-Mercedes), tretjega pa je zasedel Poljak Robert Kubica (BMW-Sauber). EsadBabačič Priznati moram, da sem si ob koncu olimpijskih iger kar malce oddahnil, saj je bil ritem tekmovanj v različnih športih precej naporen. Zaradi časovne razlike so bili nekateri dogodki na sporedu ob precej čudnih urah. Tako je bil finale košarkarskega turnirja pri moških na sporedu v nedeljo zjutraj, kar je najbolj neprimeren čas za vrhunec iger v moštvenih športih. Namesto pričakovane igre mačke z mišjo smo videli več kot dober odpor Špancev, ki so bili precej blizu presenečenju. Priznati moram, da sem se uštel glede kakovostne razlike med zvezdniki NBA in preostankom sveta, saj so se razlike kvečjemu zmanjšale. Svetovni prvaki, ki so igrali brez poškodovanega Joséja Manuela Calderona, so pokazali, da je evropska košarka povsem blizu ameriški, ki sloni na fizični premoči in navdihu peščice zvezdnikov. Sprva se mi je zdela dominacija ameriške »kazenske ekspedicije« še simpatična, toda po silnem napihovanju in razkazovanju mišic v finalu nisem več našel lepe besede za profesionalce, ki so za las ušli kazni za svoj napuh. Toliko opevana homogenost za mnoge drugega najboljšega moštva v zgodovini ameriške košarke se je še enkrat izkazala za pobožno željo. Tokrat so imeli le to srečo, da je bil na parketu tudi Dwayna Wade, ki je reševal krhko ladjo ameriškega »sanjskega moštva«. Tudi v sami končnici finalnega srečanja so odločale individualne sposobnosti treh igralcev, ne pa kolektiv, o katerem je bilo pred igrami toliko govora. Razkazovanje mišic je bilo v ospredju tudi pri nekaterih drugih športih, kjer kraljujejo ameriški atleti. Tako nas je s svojim egom hranil Michael Phelps, ki je moral narediti nekaj velikega zase in svetovno plavanje. Pogoltnost posameznih športnikov se je prenesla tudi na navijače, ki niso več zadovoljni s četrtimi ali petimi mesti na olimpijskih igrah. Pogosto je premalo tudi srebro, kar je na svoji koži začutila Blanka Vlašič, kraljica skoka v višino. Njena skorajda popolna izvedba v tej prestižni disciplini ni bila dovolj za naslov, ki je bil že vnaprej rezerviran za mlado hrvaško atletinjo. Namesto da bi se vsi veselili srebrne medalje, so začeli iskati razloge, zakaj ni bilo zlata. Najkrajšo je potegnila prav Blanka, ki se je morala skorajda opravičevati, ker ni zmagala. Nekaj podobnega se je godilo tudi našima Čopu in Špiku, ki se res nimata za kaj opravičevati; navsezadnje tekmujeta bolj zase, kot pa za državo, ki se tako ali tako požvižga za njune uspehe. Dokler si na stopničkah, te še opazijo, ko pa stopiš dol, ostanejo le spomini na doseženo. Bojim se, da se bo nekaj podobnega zgodilo tudi z našimi junaki letošnjih iger, ki bodo morali sami unovčiti svoje medalje. Demokracija ■ 35/xm ■ 28. avgust 2008 63 KRONIKA V stanovanju na Rusjanovem trgu so Koprčana pretepali in mu grozili s smrtjo. Izsiljevalska četverica Bogdan Sajovic, foto: Gregor Pohleven V Ljubljani je četverica izsiljevala Koprčana. Pod pretvezo, da bodo kupili njegov avtomobil, so ga zvabili v Ljubljano, tu pa so ga pretepli, mu grozili s pištolo in z nožem, z iznakaženostjo in s smrtjo, zato je moral nanje prepisati avtomobil. Ljubljanski možje postave so odvzeli prostost trojici izsiljevalcev, enega pa še iščejo. Četverica je namreč v zadnjih dneh julija izsiljevala državljana z območja Kopra in ga tudi fizično mučila. Nanje je moral prepisati avtomobil, zahtevali pa so tudi štirideset tisočakov v gotovini. Dva od trojice prijetih izsiljevalcev so privedli k preiskovalnemu sodniku, ta pa je po zaslišanju enega izpustil, enega pa za zdaj namestil v pripor. V zadnjih dneh letošnjega julija je eden od izsiljevalcev, čigar identiteto še ugotavljajo in je zato še vedno na varnem pred roko pravice, navezal stik s Koprčanom. Primorec je namreč želel prodati svoje šestdeset tisoč evrov vredno vozilo. Po telefonu je bil dogovorjen za ogled vozila v Ljubljani, zato se je Koprčan z Izsiljevanje narašča, žrtve so tudi lastniki lokalov. avtomobilom pojavil na dogovorjenem mestu. Tam pa ga je pričakala trojica, neznanec, s katerim se je dogovarjal, in dva 26-letnika iz Ljubljane. Eden od njiju se je »zanimal« za nakup in začel vozilo pregledovati, nato pa so se vsi skupaj odpeljali na Rusjanov trg. Lastnik avtomobila in 26-le-tnik sta odšla v stanovanje, kmalu pa se jima je pridružil še 23-le-tnik iz Ljubljane. Nenadoma je začel starejši z rokami in nogami udarjati po Koprčanu, udarci so padali povsod po telesu. Od Koprčana je zahteval plačilo dolga, pri tem pa udarci niso ponehali. Napadalec je napadenemu grozil tudi s smrtjo in s tem, da bo sicer ostal živ, a iznakažen. Svoje grožnje je podkrepil tudi z nožem in vsaj enkrat zamahnil proti svoji žrtvi, ki pa ji je uspelo nož odbiti oziroma se mu izmakniti. V grožnjah je sodeloval tudi mlajši izsiljevalec in uperil v Koprčana pištolo ter mu zagrozil s smrtjo. Napadeni je obljubljal, da bo storil vse, kar zahtevajo od njega, a udarci in grožnje so še kar deževali. Fizično nasilje je prenehalo, ko je v stanovanje prišel še drugi 26-letnik. Vsi skupaj so sedli v avtomobil in se odpeljali na upravno enoto. Prestrašena žrtev je tam opravila prepis svojega avtomobila na izsiljevalca. Po avtu še denar izsiljevalci pa se s tem niso zadovoljili in so zahtevah od svoje žrtve nadaljnjih štirideset tisoč evrov, ki naj bi jim jih dostavil v naslednjih dneh. V teh dneh je prejel še več telefonskih groženj, končno pa se je opogumil in zadevo prijavil policiji. Kriminalisti so odšli na delo in pred dnevi so s podporo posebne enote policije z akcijo na Rusjanovem trgu prijeli trojico izsiljevalcev. Kot že rečeno so dva privedli k preiskovalnemu sodniku, eden od njiju je ostal v priporu. Zasegli so tudi sporni avtomobil, iščejo pa četrtega izsiljevalca. Sicer pa je izsiljevanje očitno kategorija kriminala, ki je v vzponu, saj so letos obravnavah že tristo sedem tovrstnih dejanj, medtem ko so jih lani v istem obdobju štiriinpetdeset manj. Fizičnega nasilja nad izsiljevani-mi je sicer manj, zato pa je več psihičnega in raznih groženj. Izsiljujejo posameznike, navadno na podlagi namišljenih dolgov, pogosto tudi lastnike lokalov pod pretvezo »varščine«. Na srečo se izsiljevani pogosteje odločajo za prijavo policiji in tudi zato je bila preiskanost lanskih izsiljevanj skoraj 90-odstotna. iS 64 Demokracija ■ 35/xm • 28. avgust 2008 ELEKTROPROM Že 40 h ■/ ,et z vamil trgovina BVJ Trbovlje 05-90-23-203 storitve 03-56-57-150 » elektroinstalacije » strojne instalacije » projektiranje za področje strojnih in elektro instalacij » geodetske storitve » daljinsko ogrevanje z lesno biomaso » kabelsko komunikacijski sistemi » grafitne ščetke » trgovine EVJ Center • delovni stroji in nizke gradnje • bar Sedmica lokalna televizija ETV http://etv.elektroprom.si komerciala: 03-56-57-150 uredništvo: 03-56-57-177 Huligani razdejali lokal Huligani divjaško napadli goste lokala v Mariboru. Najbolj naj bi bil poškodovan igralec domačega Maribora. Kadar gostujejo nogometaši iz sosednje Hrvaške, so strasti huliganov blizu vrelišča. Pri tem ne gre skoraj nikoli za patriotizem, to je navadno le krinka, pod katero lahko sproščajo svoje frustracije. Huligani vseh ras, narodnosti ali veroizpovedi so si v tem popolnoma enaki. Vse skupaj z domovino, narodom, klubom ali domačim mestom nima niti najmanjše zveze, z ljubeznijo do športa pa še manj. Za prijateljsko tekmo z našimi južnimi sosedi v Mariboru pred dnevi so obračune pričakovali. Grožnje huliganov kolegom na drugi strani Kolpe so švigale v obe smeri, kaj bodo drug drugemu naredili, skratka, klasičen repertoar. Policija je bila zato na dan tekme v mestu ob Dravi v pripravljenosti. Kakšnih štirideset navijačev, šlo naj bi predvsem za domače Vio- le, je na Trgu generala Maistra v manjših skupinah izginilo v sosednje ulice in se izmaknilo nadzoru policije. Po poti so polomih nekaj ograj in se preskrbeli s količki, potem pa se napotili proti lokalu Galeja. Vzrok - pred lokalom je bil parkiran avto s hrvaško registracijo. Napadli so nič hudega sluteče goste in razbijali inventar, eden od gostov je dobil v glavo kamen in bil huje poškodovan, rano so mu zašili s sedmimi šivi. Šlo naj bi za nogometaša domačega Maribora Zorana Pavloviča. Očitno huligani ne poznajo niti svojih igralcev, katerih privrženci naj bi bili »z dušo in srcem«, »do groba«, in kar je še takšnih klenih, a za takšno drhal praznih fraz. Za prvo silo so policisti pridržali šest huliganov, zbirajo pa še obvestila za nasilništvo, hudo telesno poškodbo in poškodovanje tuje lastnine. B. S. OESETTISOČE CIGARET Na mejnem prehodu Gruškovje je bil carinikom nekoliko sumljiv hyundai accent hrvaške registracije, ki ga je upravljala 40-letna hrvaška državljanka. Odločili so se, da vozilo malo pobliže pogledajo, in izkazalo seje, da so imeli prav. Avtomobil je bil povsem predelan za potrebe tihotapstva. Podvozje spuščeno in na novo zavarjeno, pod sedeži dvignjeno, rezervoar za gorivo pa pomanjšan. V nosilnih stebrih na obeh bokih sta bili izrezani odprtini, v zadnjem in sprednjem odbijaču pa iz pločevine izdelana skrita prostora. V avtu je bilo 81.000 cigaret, vrednih devet tisočakov. Zoper Hrvatico, ki menda o ničemer nič ne ve, so sprožili postopek, vozilo in cigarete pa zasegli. L______ KRADLI PNEVMATIKE Jeseniški možje postave so v zadnjih dneh uspešno raziskali večji julijski vlom, ki so ga izvedli osemnaj-stletnik in trije mladoletniki, vsi z Jesenic. Mulci so namreč vlomili v lokalno podjetje in se lotili tamkaj skladiščenih avtomobilskih pnevmatik s platišči. V noč so odkotalili lepo število pnevmatik, vrednih sedem tisoč osemsto evrov. Plen so uskladiščili v kolesarnici enega od stanovanjskih blokov. Na podlagi obvestil so policisti večji del pnevmatik zasegli in vrnili lastniku, mulce pa seveda prijavili pristojnemu tožilstvu. Starši podjetne mladine najbrž niso navdušeni nad podvigi mile dečice. Razigrani šolarji bodo kmalu spet na šolskih poteh, Vozniki, voznice, previdno! Otroci nimajo zavor... RADIO OGNJIŠČE Demokracija • 35/xiii • 28. avgust 2008 65 RUMENO Instantno slavo, pridobljeno v m i|| resničnostnih šovih, se nekateri ^JImb [jnl^ • « trudijo čim bolje unovčiti. Kuj * železo, dokler je vroče, pravijo. jjBS^BVr > In tega se držita tudi udeleženca : ti letošnjega resničnostnega šova • . Big Brother, Eltyeb in Mateja. 11. oktobra se bosta namreč - i. poročila, prepoznavnost pa j jima je prinesla sponzorje. Ve- ¿^¿¡¡S* fi * liki dogodek bo v velikem slogu l?MBSfc v sanjskem Dubaju. Kot sama pravita, bosta z obljubami zvestobe in medsebojne podpore kronala triletno ljubezensko razmerje, ki mu ne manjka veselja, razumevanja in strasti. Nevesta Mateja pravi, da še ne ve, kakšno obleko bo nosila. »Kakšna bo obleka, še ne vem, vem pa, da se ne vidim v vlogi Sneguljčice. Obleka zagotovo ne bo bela, dolga in baročna. Morda bo v barvi šampanjca.« Prepoznavnost jima je prinesla sponzorja za sanjsko poroko. Oktobra bo poroka! Zvezdniki za Benetke Preko spletne trgovine Ebay bodo na prodaj odtisi dlani znanih zvezdnikov, ki se bodo sprehodili po rdeči preprogi letošnjega 65. filmskega festivala v Benetkah. Slednji letos poteka od 27. avgusta do 6. septembra. Zvezdniki, kot sta Ge-orge Clooney in Brad Pitt, bodo vabljeni, da odtisnejo dlan na glineno ploščico in tako pripomorejo k zbiranju denarja za obnovo znamenitega beneškega Trga sv. Marka. Trgu sv. Marka bodo pomagali znani obrazi. Še ena draga ločitev Da ločitve britanske pevce drago stanejo, je ugotovil že Paul McCartney, zdaj pa je to potrdil še Phil Collins. Britanski pevec se je namreč pred dvema letoma ločil od žene Oriane Ce-very, nekdanja zakonca sta se nato pravdala po sodiščih, nazadnje pa je padla odločitev, da bo 57-letni glasbenik svoji 22 let mlajši ženi moral izplačati 25 milijonov funtov. Prav ženske so krepko načele Collinsovo bogastvo, ki ga ocenjujejo na 140 milijonov funtov - že prejšnji ženi Jill Taverman je namreč ob ločitvi pred 14 leti izplačal 17 milijonov. Phil in Orianne sta se spoznala leta 1994, ko je bil ta še poročen z Jill, poročila pa sta se pet let pozneje; imata dva otroka, osemletnega Nicholasa in štiriletnega Matthewa. Najdražja britanska ločitvena poravnava je bila leta 2006, ko je londonski borzni posrednik John Chapman svoji nekdanji ženi izplačal 48 milijonov funtov. Najodmevnejša pa je bila seveda lanska ločitev nekdanjega Beatla Paula McCartneyja in Heather Mills - ob ločitvi ji je izplačal 20 milijonov, pozneje pa ji bo še vsako leto do hčerkinega 18. leta na račun nakazal dva milijona funtov. Nevesta in nevesta Zvonili so poročni zvonovi. Do oltarja pa sta se sprehodili dve ženski - znani holly-woodski lezbijki Portia de Rossi in Ellen DeGeneres. Zaobljubo »do konca življenja« sta plavolaski izrekli kar v domači vili v Los Angelesu. 50-letna T V-voditeljica Ellen in 35-letna igralka Portia sta na poročno slovesnost povabili le 19 najbližjih, navzoči sta bili obe materi. »Nevesta in nevesta« sta nosili obleki oblikovalca Zaca Posena, potem ko sta prebrali svoji zaobljubi, pa sta si izmenjali prstana Neila Lana. Njuna ljubezen je vzklila decembra leta 2004, Ellen pa je novico o tem, da načrtujeta slavje, zaupala maja, ko je kalifornijsko sodišče prepoved gejevskih porok razveljavilo kot neustavno. Kmalu zatem je Portia razkazovala trika-ratni diamantni prstan. Presrečna Portia je izjavila: »Ellen mi je pomagala spoznati, kdo sem v resnici, in jaz sem to pomagala njej. Obe sva se spremenili in postali zreli. To je popoln odnos.« Ellen DeGeneres in Portia de Rossi sta si obljubili večno zvestobo. 66 Demokracija ■ 35/xiii ■ 28. avgust 2008 TUDI VASE GOSPODINJSTVO LAHKO PRISPEVA K LEPŠl PRIHODNOSTI Odločite se za nakup okolju prijazne električne energije iz obnovljivih virov slovenskih rek. Modro energijo pridobivamo v hidroelektrarnah, ki ne obremenjujejo okolja in tako prispevajo k ohranitvi narave in živalskih vrst. Pridružite se skupnosti, ki aktivno skrbi za zdravo okolje! Mesečni strošek nakupa Modre energije je nizek - predstavlja približno ceno ene skodelice kave. Modra energija W Obnovljivi viri sedanjosti in prihodnosti Ase Elektro Ljubljana ELEKTRO MARIBOR r~i_i i—r~7 TO/ '/ Elektro Celje n ELEKTRO PRIMORSKA VEC INFORMACIJ PRI VASEM DOBAVITELJU ELEKTRIČNE ENERGIJE! HSE 01 470 41 00 ELEKTRO MARIBOR 02 220 01 15 ELEKTRO PRIMORSKA 05 333 33 50 ELEKTRO LJUBLJANA 01 430 42 70 ELEKTRO CELJE 03 420 14 10 TV-KULOAR Ena nič - za koga? Magični gledalec Prejšnjo sredo sem bil pred televizijskim sprejemnikom kar pošteno napet in živčen. Predvsem zaradi prvega soočenja Janeza Janše in Boruta Pahorja. Samo soočenje ne bi bilo problematično, če ne bi tako rekoč v istem času nacionalna televizija prenašala prijateljske nogometne tekme med Slovenijo in Hrvaško, pri kateri je že kazalo, da jo bomo dobili, vendar so »hrčki«, kakor rad imenujem svoje južne sosede, vendarle zasluženo zmagali. Ja, kaj hočemo, Srečko Katanec, ki je pred leti priznal, da je po rodu Hrvat, je za slovensko reprezentanco zgodovina, razen če se zgodi čudež. Ker nisem več takšen nogometni navdušenec kot v Katančevih časih, sem tako preklapljal med obema kanaloma in si kasneje v celoti ogledal posnetek oddaje Tarča, ki so jo nekateri mediji ocenili po nogometno: ena nič za Pahorja! Pa je res zmaga pripadla Pahorju? Ko sem si ogledal posnetek omenjenega še neuradnega predvolilnega soočenja - kampanja se je uradno začala dan ali dva kasneje -, sem imel občutek, da sta Janša in Pahor dve nogometni ekipi, ki zaman poskušata zabiti gol. Je pa zato vsaj pri Pahorju padel kakšen avtogol. Oddaja je bila za moj okus odločno predolga in sem že skoraj zaspal, če ne bi proti koncu prišlo tudi nekaj humorističnih vložkov. Voditeljica Lidija Hren je svojo vlogo izpeljala dokaj korektno in težko bi ji očitali pristransko vodenje, tako kot so ga svoj čas očitali nekdanjemu voditelju oddaje Vroči stol Vladimirju Vodušku. Slednji letos ne bo vodil predvolilnih soočenj, saj je tako rekoč pred očmi medijev menda »obračunal« s svojo (nekdanjo) ženo, sedaj pa naj bi bila za vse kriva tožilka Barbara Brezigar in vodja kriminalistov Aleksander Oven 21.3.-20.4. Jevšek. Če se še spomnite, menda nista hotela sodelovati v oddaji, ker ju je tam nenapovedano pričakal Boštjan Penko. Toda pustimo to in se vrnimo k soočenju. Pahor se je sicer trudil biti vljuden, na trenutke je bil celo samokritičen, vendar mu je tu ali tam tudi spodrsnilo. Za moj okus je bil na trenutke celo ofenziven, čeprav se je v glavnem nerodno branil, še več pa obljubljal, kako bo preganjal gospodarski kriminal, če dobi oblast (naj si malo pogleda rezultat ene od anket časopisa Finance). Njegov večkrat izgovorjeni stavek »Če bomo dobili mandat. ..«mejebolj spominjal na govorjenje kakšnega najstnika kot resnega politika. Prav tako je že ničkolikokrat ponovil tezo, da je Slovenija sedaj manj sproščena kot pred štirimi leti, kar pomeni samo to, da so se volivci grdo zmotili, ker so prejšnji vladi izrekli nezaupnico. Je pa res, da je Janša kot predsednik vlade nastopal z močnejše pozicije, čeprav je po drugi strani on tisti, ki mora braniti svoj položaj. Po njegovem mnenju je izraz »tajkun« star že najmanj stoletje, časopisi v lasti mafije pa seveda ne bodo pisali o mafiji - upam seveda, da se v tem stavku ne bodo prepoznali »kozlički« iz Laškega. Ob vsem tem me prav zanima, kaj bodo na soočenje rekli predsedniki drugih parlamentarnih strank, ki so tudi potencialni kandidati za predsednika vlade. Gotovo bo na račun nacionalne TV padla marsikatera krepka, češ da uvaja diskriminacijo. Pa kaj potem? Saj tudi v dnevnih poročilih ne omenijo uvrstitve vseh športnikov, ampak samo tistih, ki so kaj dosegli... CD Dvojčka 22.5-21.6 Rak 22.6.-21.7 HOROSKOP Utrujenost vas bo ta teden nekoliko preveč zdelovala, da bi se lahko kdo ve kako izkazali v službi. Bodite pozorni do svojih sodelavcev, to se vam lahko zelo pozitivno obrestuje. Ne bodite preveč prepričani sami vase, ker ste tudi vi zmotljivi. Kmalu vas bo doletela usoda, ki je sploh niste pričakovali in še najmanj želeli. Bodite potrpežljivi, pa boste vse laže prenašali. _ Popoldnevi bodo za vas izjemno dolgočasni. Zato bo zelo dobro, če si boste omislili dodatno dejavnost. Močno vas bodo obremenjevale vse mogoče skrbi glede opravkov, kijih še niste opraviti. Zabava se je končala in začel se bo delavnik, morda še bolj naporen kot do zdaj. Sosed vas bo prepričeval, da nimate prav, vendar se ne boste dali. Ponudite pomoč osebi, ki jo očitno potrebuje.__ S svojim delom boste zadovoljni,; saj boste imeli dovolj velik dodaten zaslužek. Privoščili si boste krajši počitek, potem pa se boste spet lotili poslov. Zelo dobro se boste razumeli v družini» Lev 22.7.-21.8. V zadnjih petih minutah se boste domislili, da se morate znova prijaviti v sistem, če želite nekomu odgovoriti. Kmalu se vam bo posvetilo, da vas ne spoštujejo tako, kot ste mislili. Devica 22.8.-21.9. Tehtnica 22.9.-22.10. Strelec 22.11.-20.12 Odločitev, ki jo boste sprejeli, vam bo prinesla obilo miru in prepričanja, da bo vse popolnoma v redu. Kmalu vam bodo priskrbeli nekaj novih spodbud, ki vam bodo vodilo v naslednjem tednu. Nenadoma se ne boste več znašli v družbi tako dobro kot še pred časom. Temu verjetno botruje vaše naraščajoče nezaupanje, ki vas vse bkorpijon boy razjecja |y|ora|j se boste potrditi 23.10.-21.11. za sprostitev.______ Dodaten zaslužek je na obzorju, zato boste avtomatično boljše volje. Znova boste morali premisliti, s kom se največ družite in ali vam okolje res ustreza. Odprle se vam bodo nove možnosti. Veselili se boste novih znanstev pa tudi ljudi, ki jih poznate že zelo dolgo. Spričo letnega časa lahko pričakujete povabilo na sladoled. Pri komunikaciji bodite vztrajni in predvsem potrpežljivi.__ V tem tednu se vam bo zgodilo veliko navdušujočih stvari, ki jih sicer že dlje časa pričakujete. Konec tedna bo pomenil odmik v osamo, v kateri boste lahko prebrali knjige, za kate-je doslej niste imeli časa.____ Po nepotrebnem se boste na nekoga ujezili. Pri tem boste pozabili, da bi se pravzaprav moral ta človek R.,. ujeziti na vas. Ker pa je zelo potrpe- žljiv, se ne bo zgodilo nič pretreslji-19.2.-20.3 vejšega. Bodite vedri. Kozorog 21.12-19.1. Vodnar 20.1.-18.2 68 Demokracija ■ 35/xiu • 28. avgust 2008 ■m^-njjM-nO ^AfliftDU^ KRIŽANKA ENOTNI V ZMAGI SESTAVIL: JOŽE Rojstni list slovenske države OSAMOSVOJITEV SLOVENIJE od prvih večstrankarskih volitev do mednarodnega priznanja (april 1990-maj 1992) > predstavitev zgodovinskih dejstev > kronološko urejena fotokronika > objava faksimilov najpomembnejših državotvornih dokumentov > izbor iz takratnega časopisnega in revijalnega tiska (članki, karikature) NJIVA Z VISOKIM ŽITOM JESENSKA GOBA IZDELOVANJE OČAL ENOTNI V ZMAGI Cena: 12.800 SIT (53,41 €) Za člane kluba Samorog: 9.984 SIT (41,66 €) Možnost nakupa na tri obroke VITAL AHAČIČ Informacije in naroČila: knjižni klub Samorog, telefon: 01/ 433 43 06, naslov: Dalmatinova 1,1000 Ljubljana, e-pošta: knjizni.klub@samorog.com BISTVO V FILOZOFIJI POVEČANA TELESNA AKTIVNOST KOBILA Z BELIMI LISAMI PREVELIK TOVOR SKRBNICA STARIH LISTIN KOŠARKARSKI SODNIK (IZTOK) KAREL 0ŠTIR ŽGANA PIJAČA GOSTIJA VODNE PTICE SVALJEK MESCANSKA BABICA DIVJE VPITJE GESLO M0T0-KR0SISTA (MATEVŽ, DVOJICA ORGANI FAZA NIKOLA TESLA VODNI SESALEC PODOČNIK PRI PRAŠIČU NEUGODEN POLOŽAJ NAS IGRALEC PROSTOR OB IGRIŠČU NEMŠKI FIZIK (GEORG) PISATELJ VUGA JANEZ ŠKOF PLATINA IGRALEC PLAVAJOČA KROGU MESTO OB ARALSKEM JEZERU ILUSTRACIJA CLAN VERSKE SEKTE PREMIER JANŠA TELEVIZIJA KRAJ NA KOČEVSKEM JAJČNIK DEL ZAKONA PROGA V POBOČJU PLAN ZIMSKA PADAVINA KRILO RIM. IGRALKA BLYTH NEKD.KIT. VODITELJ PTICE UJEDE IT.POROC. AGENCIJA NAPRAVA ZA MLETJE ANICA ZIDAR MOHORJEVA DRUŽBA OBŽALOVANJE KITAJSKA UTEŽ ZNAMENJE ARGUMENT Rešitev prejšnje križanke DEBEVC, OLIVER, PENALE, UKA, ES, ST, OT, ŠTRADON, MINUTAŽA, OLJKA, IRONIZIRANJE, D, HIKORI, DIAKON, ANT, LABA, KU, ZAUPANJE, LASO, UPRAVITELJSTVO, PANJ, DAMA, TRIP, ALO ALO, VITRINA, NM, CAM, EKSEGET Nagrajenke 33. številke fe. 1. nagrada: MARIJA OMAN Zoisova ul. 17,4000 Kranj 2. nagrada: 3.nagrada: ELVIRAABRAHT Nova cesta 10, 6215 Divača ANGELA K0CJANČIČ Trinkova 2,6000 Koper Dobitnicam čestitamo in jih hkrati prosimo, da nam pošljejo fotokopijo svoje davčne številke, kar je pogoj za izplačilo nagrade. Nagrade 1. nagrada: knj iga Enotni v zmagi 2. nagrada: knjiga Enotni v zmagi 3. nagrada: knjiga Enotni v zmagi 1 Nagradno križanko izrežite 1 in najpozneje do 4.9. 2008 1 pošljite na naš naslov: Demokracija, Mivka 25, 1 1000 Ljubljana, 1 s pripisom "Nagradna križanka".' Demokracija • 35/xiii • 28. avgust 2008 69 KRONIKA ČASA VČERAJ, DANES, JUTRI... > 25.8.1278 seje začela bitka med nemškim kraljem Rudolfom Habsburškim in češkim kraljem Otokarjem Premislom. Po zmagi je Rudolf začel utrjevati oblast v naših krajih. > 25.8.1945 so v povojni Jugoslaviji sprejeli zakon o združevanju, po katerem so se morale ravnati politične stranke, ki so hotele obnoviti svoje delovanje. > 26.8.1778 so »štirje srčni možje« osvojili Triglav. To so bili rudarja Luka Korošec iz Gorjuš in Matevž Kos iz Jereke, lovec Štefan Rožič in ranocelnik Lovrenc Willomitzer. > 26.8.1789 je francoska skupščina sprejela Deklaracijo o človekovih in državljanskih pravicah. Z njo so svobodo, enakost in lastništvo razglasili za neodtujljivo človekovo pravico. > 27.8.1919 so se na mirovni konferenci velikih sil po prvi svetovni vojni odločili, naj o usodi Celovške kotline odloči plebiscit. > 27.8.1991 je Evropska skupnost sprejela Deklaracijo o Jugoslaviji. Ta dokument je obtoževal JLA zaradi aktivnega podpiranja srbske strani v spopadih in pozival Srbijo, naj predstavniki zveznih oblasti in republik omogočijo sklic konference o Jugoslaviji, v nasprotnem pa je ES zagrozila, da bo sprožila mednarodno akcijo. > 28.8.1875 se je vTrbojah pri Kranju rodil organizator slovenskega planinstva Josip Tičar. V Kranjski Gori, kjer je bil župan, sta z Jernejem Demšarjem 16. junija 1912 ustanovila prvo gorsko reševalno postajo na Slovenskem. Bil je pobudnik graditve planinskega doma na Vršiču, ki se sedaj imenuje Tlčarjev dom. > 29.8,1945 je začel v Trstu izhajati Slovenski Primorec, prvi slovenski katoliški časopis po vojni. To naj bi bil svoboden glas proti preostalemu slovenskemu »komunističnemu« časopisju. > 29.8.1990 je republiški sekretar za notranje zadeve Igor Bavčar izdal odločbo za oblikovanje Manevrske strukture narodne zaščite in imenoval Toneta Krkovlča za njenega načelnika. > 30.8.1993 je maroški kralj Hasan II. v Ca-sablanci odprl veliko mošejo, ki je druga največja na svetu in lahko sprejme 100.000 vernikov. > 31.8.1908 seje rodil ameriški pripovednik William Saroyan. Ko so ga vprašali, katero knjigo bi vzel s seboj na samotni otok, je odgovoril: »Mali učbenik plovbe, priročnik za graditev čolnov in knjigo, v kateri je opisana tehnika jadranja.« > 31.8.1927 je bila ustanovljena ilegalna protifašistična organizacija TIGR (Trst-lstra-Gorica-Reka). V virih obstaja sicer več datumov ustanovitve. 70 POGLED NAZAJ (OD 25.8. D01.9.) Čigava je Istra Marčna revolucija v Avstriji in politični pretresi v severni Italiji so spodbudili razmah italijanskega nacionalnega gibanja, ki si je za cilj postavilo združitev Italije, v katero bi se moralo vključiti tudi ozemlje nekdanje Beneške Istre. Italijanski poslanci so v posebni izjavi zatrdili, da je Istra italijanska po jeziku, običajih, zgodovini, veri, kulturni dediščini in geografskem položaju. Prepričani so bili, da se želijo z Italijani spojiti tudi tamkajšnji Slovani. Iz časopisnih polemik med nemško in italijansko stranko je postajalo vse bolj jasno, da hočejo oboji Slovane izkoristiti le kot sredstvo v medsebojnih obračunih. Italijanski poslanci so tudi v dunajskem parlamentu vztrajali pri italijanski Istri, podpirali pa so jih italijanski poslanci iz Dalmacije. Njihovo prizadevanje je doseglo vrhunec 30. avgusta 1848, ko so od ministrstva za notranje zadeve zahtevali, da celotno Istro zahodno od Učke uradno prizna za italijansko. Njihove zahteve je zavrnil notranji minister grof Franz Stadion, ld je bil pred revolucijo cesarsko-kraljevi namestnik v Trstu in je dobro poznal tamkajšnje razmere. Italijanskim zahtevam je ugodil le z odredbo, po kateri so oblasti v Istri pri poslovanju z italijanskim prebivalstvom uporabljale italijanski jezik. Tavčar in slovensko pleme V Poljanah nad Škofjo Loko se je 28. avgusta 1851 rodil slovenski pisatelj, pravnik in politik dr. Ivan Tavčar. Ustvaril je nekaj izrednih del, kot so Visoška kronika, Cvetje v jeseni, Izza kongresa, Med gorami in druga. Ob izredni čustveni navezanosti na slovenstvo, ki jo je izkazal v svojem literarnem delu, že kar šokantno izzveni njegovo prepričanje, naj Slovenci ne bi bili narod, ampak pleme velikega južnoslovanskega naroda. Leta 1884 je Tavčar postal samostojni odvetnik in se posvetil tudi političnemu delovanju. Demokracija • 35/xra ■ 28. avgust 2008 Bil je eden vodilnih slovenskih meščanskih politikov. Po Jurčičevi smrtileta 1881 je prevzel souredništvo Slovenskega naroda. Sredi osemdesetih let je postal odbornik občinskega sveta, leta 1909 ljubljanski podžupan in bil med letoma 1912 in 1921 ljubljanski župan s slovesom skrbnega in poštenega vodje. Bil je poslanec v dunajskem parlamentu. V prvi slovenski narodni vladi 1918 je bil poverjenik za prehrano, po nastanku Kraljevine SHS pa je sodeloval v ustavodajni skupščini Države SHS. Kočevski Nemci Predstavniki nemškega in italijanskega zunanjega ministrstva so na zahtevo kočevskih Nemcev 31. avgusta 1941 v Rimu podpisali sporazum o preselitvi Nemcev iz Ljubljanske in Reške pokrajine na območje »nemškega rajha«, v resnici v Posavje in Obsotelje. Po tem sporazumu se je za preselitev izjavilo (optiralo) 12.147 kočevskih in 1.861 ljubljanskih Nemcev. Potem ko so jih rasno in zdravstveno pregledali ter ocenili v posebnem vlaku Osrednjega vselitvenega urada v Kočevju in Ljubljani, so od 14. novembra 1941 do 22. januarja 1942 preselili predvsem v Posavje in Obsotelje 11. 509 kočevskih in od 2. do 20. januarja 1942 na Gorenjsko in Koroško 1.055 ljubljanskih Nemcev. Preseljenci so smeh vzeti s seboj premičnine in tretjino živine. Nepremičnine je prek posredništva Nemške preseli-tvene družbe (DUT) odkupila novoustanovljena družba (zavod) Emona, ki sta jo ustanovili rimska družba za nepremičnine in milanska družba za proizvodnjo celuloze (SAICI). ODZIVI IN MNENJA 93.8 m G • RENC Spoštovani bralci, uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja pisem, ki presegajo dolžino 45 vrstic. Pisma bralcev objavljamo v skladu z načelom profesionalne novinarske etike, katere namen je služiti interesom javnosti ne glede na politično, svetovnonazorsko ali kakršno koli drugo prepričanje. Demokracija PRIVILEGIJI št. 31/16 Socialistična neenakost (1) Ne vem, kdo je napisal članek (Demokracija, št. 31, 31. julija 2008) s tem naslovom, saj se V. M. ne želi izpostavljati. Vsekakor pa vem, da piše o stvareh, o katerih ne ve veliko. Ah pa vsaj ni na tekočem. Citirani dokument, ki govori o padcu standarda v povojnih letih glede na predvojna, je bil najden zdavnaj pred uporabo za omenjeno publikacijo. In je tudi bil uporabljen. Če V. M. pokuka na Čobiss, ga z lahkoto, poleg množice drugih na to temo (zopet z nekaj takšnimi, ki jih prinaša knjiga o privilegijih) najde v doktorski disertaciji podpisanega. Torej je neumestno govoriti o zgodovinarjih Sektorja za popravo krivic kot o edinih, ki so pripravljeni objavljati takšne dokumente. Če bi se spustil na nivo pisanja V. M., bi tukaj lahko samo rekel: »Halo!?« Pa ne bom, saj bo sam videl, da se je zaletel. Še zlasti, če ga opozorim na še eno malenkost. Na 13. strani publikacije, ki jo predstavlja, je navedeno najdišče dokumenta o stanju življenjskega standarda. Tam piše, da ga hrani Arhiv RS v fondu AS 242 (Svet za blagovni promet LRS) v arhivski škatli s številko 14 v »a. e. 813-859«. Vsak študent zgodovine ve, da je lahko takšen dokument navadno le v eni a. e. (arhivski enoti, za laike mapa z enim ali več dokumenti). A tokrat je zapisano, da je hranjen kar v 46 enotah. Kako je mogoče dokument, ki ima 18 (osemnajst) strani, hraniti v 46 mapah (a. e.)? To naj mi povesta avtorici, zgodovinarki, ki opravljata plemenito poslanstvo in objavljata zadeve, ki »jih ne bi nihče drug«, kot se zareče V. M. Zgodovinarki, ki ne vesta, da ima omenjena a. e. številko 829! Le kje sta dobili omenjeni dokument, če ne citirata njegove prave signature? Prav nič nimam proti publikacijam, kot je obravnavana; odobravam vsako razkrivanje novih spoznanj o preteklosti. Vendar, spoštovani neznani V. M., ne idealizirajte tistih, ki to delajo, saj niso edini. Pri takšnem početju niste nič boljši od tistih, ki jim očitate, da temu nasprotujejo. Dr. Bojan Himmelreich, Celje Težke razmere za vlado Razmere za sedanjo vlado so izredno težke zaradi vodenja evropskega parlamenta in splošnih neugodnih finančnih razmer v svetu, zlasti še v Evropi. Prišlo je do velikih podražitev tega, kar je osnovno za življenje, to je hrane. Takšne razmere, kot so, so postale še najtežje za tiste z najnižjimi osebnimi dohodki in pokojninami. Prav vsi dogodki pa so zelo dobrodošli za opozicijo, saj ji je kar samo priletelo v roke nekaj, kar lahko odhčno izkoristi za svoje namene, in prav to tudi neumorno počne. Nenadoma jih je začelo močno skrbeti, kako bo preživel najnižji sloj prebivalstva, kar je vse lepo in prav, če bi bili nameni opozicije res iskreni. Da njihova skrb ni resnična, bom navedel samo dva primera. Ropova vlada je kmalu v začetku svojega vladanja spremenila formulo za obračunavanje pokojnin. Zaradi te spremembe smo upokojenci veliko izgubili pri pokojninah in to je trajalo ves čas, dokler ni prevzel vlade Janez Janša. Če bi bil Rop res naklonjen upokojencem, bi takrat, ko je bil na oblasti, tega ne storil. Sedaj, ko imamo drugo vlado, pa ga nenadoma močno skrbi, kako bomo upokojenci preživeli to splošno krizo. Drugi primer je popolnoma svež. Koalicija je parlamentu predlagala uvedbo tople malice v šole, kjer tega še nimajo. Opozicija se je temu močno upirala. Iskala in navajala je razne izgovore in pripombe, med njimi to, da se predlog ne bo mogel izvršiti v predvidenem času, zato predlog vlade ni dober. Že samo ta dva primera potrjujeta, koliko se opozicija resnično trudi in skrbi za najrevnejši sloj prebivalstva in tudi za vse mlade v šolah. Vlada je k problemu osebnih dohodkov pristopila samoiniciativno, zelo hitro in odločno, saj se je zavedala, da je treba nastali finančni problem čim prej odpraviti. Ker je vladi uspelo priti do velike gospodarske rasti in drugih pomembnih pozitivnih kazalnikov, je lahko začela zmerno povečevati osebne dohodke in pokojnine. Seveda največ pri tistih, ki so najbolj prizadeti. Pri vsem tem je umestno vprašanje, kako bi se vse to reševalo, če vladi ne bi uspelo priti do tolikšne gospodarske rasti. Kaj bi bilo, če bi bila sedaj na oblasti prejšnja vlada in s tako gospodarsko rastjo, kot jo je imela v času svojega vladanja. Mislim, da bi se bilo v tem primeru zelo težko pogovarjali o višjih osebnih dohodkih. Če bi bilo tako, najbrž ne bi bilo o tem kakšnega posebnega grmenja ah karkoli drugega, kar se počne sedaj. Mediji tudi ne bi imeli veliko povedati, razen mogoče kaj pomirjujočega, v tem smislu pač, da je tako stanje po vsej Evropi in tudi drugod. Verjetno bi si morah vsi zategniti pasove in biti zadovoljni s tem, kar pač imamo. Še nekaj o naših in osebnih dohodkih v Evropi. Ugotavlja se, da so osebni dohodki v tujini občutno višji kot pri nas. Ta pripomba je zelo umestna in pravilna. Naslednja resnica pri tem pa je, v kakšnem sistemu smo živeli vse od leta 1945 dalje in kakšen sistem so imele druge države v Evropi. Pri nas v takšnem sistemu, kot je bil, ni bilo tolikšnega napredka, kot so ga imele zahodne države, od tega pa je seveda odvisen tudi osebni dohodek. Zaradi tega, in ker ni bilo pri nas zaznati kakšnih posebnih možnosti za napredovanje, je naša mladina odhajala na delo v tujino legalno ali ilegalno. Mislim, da si lahko predstavljamo, da slovenski fantje in predvsem dekleta najbrž niso s posebnim veseljem in z lahkoto zapuščali domačega kraja in svojih najbližjih. Odšli so v tujino, v neznane kraje, marsikdo tudi brez vsakega posredništva. ► 2fapanje Karitas & Spoštovani! Pred vami so življenjske preizkušnje družin, ki potrebujejo podporo in pomoč. Verjamemo, da nam bo skupaj z vami uspelo njihovo življenje premakniti na bolje. »Pomoč potrebuje 77-letna gospa, ki živi sama v skromni hiški. Umrl ji je mož, pred kratkim tudi sin in je tako ostala sama. Zaradi starosti in bolezni ne more več uporabljati obstoječe kopalnice. Morala bi jo popolnoma preurediti, a sama tega finančno ne zmore. Spoštovani bralci tednika Demokracija, na vas se obračamo s prošnjo, da skupaj pomagamo gospe. Hvala! Iskrena zahvala za vašo pomoč, izkazano v prejšnjem mesecu, namenjena pa je bila tričlanski družini, ki je pred časom izgubila očeta. Dokončali smo streho, saj jim je do sedaj voda tekla v hišo.« Slovenska Karitas, Kristanova ulica 1,1000 Ljubljana, TRR: 02140-0015556761, Sklic:00500904, Namen: zaupanje. Informacije: 01/3005960 ali www.karitas.si/zaupanje Demokracija • 35/xni • 28. avgust 2008 71 ODZIVI IN MNENJA ► Torej nizki osebni dohodki pri nas izhajajo že od leta 1945 dalje in prek 12 letne vladavine LDS, ki v tem pogledu ni naredila tako rekoč nič. Sedaj pa naj Janša že v tem kratkem času kar takoj popravi in uredi vse to, kar v vseh prejšnjih letih od 1945 dalje ni bilo mogoče. Vsem tistim, ki ste imeli oziroma imate še pripombe na zloženko premierja Janeza Janše: če hočete resnično dokazati prebivalcem Slovenije, kaj je naredila za Slovenijo prejšnja vlada v dvanajstih letih in kaj je naredila sedanja v dobrih treh letih in pol, dajte to na tehtnico, in če ste iskreni, boste zlahka ugotovili, na katero stran se bo ta prevesila. Janez Rozman, Grosuplje Koga bomo volili? Bliža se dan, ko bomo odšli na volišča in izbrali oblast za naslednja štiri leta. Volilno soočenje strank bo zelo ostro in umazano. Vladne stranke bodo izpostavile svoje uspehe, opozicijske pa jim bodo oporekale. Kljub vsej gnojnici, ki bo tekla po sedanji oblasti in premierju, moramo volivci vedeti naslednje: Janez Janša je blestel, ko je načeloval Evropski uniji. To mu priznajo evropski predsedniki, doma pa ga blatimo. Imel je ekipo, ki je skupaj z njim opravila zahtevno in obsežno delo. V Sloveniji se je edini upal dotakniti nedotakljivih svetih krav, ki sedijo v obveščevalnih službah, sodstvu in v javni upravi. Čestitam tej oblasti, da se je lotila oseb, ki so obogatele na račun generacije, ki je to bogastvo ustvarila. Vsa Radio Alpski val www.alpskival.net 105 3811 886 f 05 3811 674 72 RADI 96,4 MHz Slovenske gorice Trg osvoboditve 5,2230 Lenart, tel: 02/729 02 20,720 73 24, k: 02/720 73 22 ELEKTRONSKA POŠTA: rodio@ radio-rsg.si, INTERNET STRAN: www.radio-fsg.si M, 97.2, 99.5, 103.7, 106,2 MHZ UKV, STEREO, RDS ta dejanja oblasti so alarm za nekdanjega predsednika (Milana Kučana), da spet razpihuje meglo med ljudi. V Sloveniji ni ogrožena demokracija in g. Kučan ni poklican, da bi jo branil -pred kom? Ponujate Pahorja kot kandidata vaše opcije. On je isti kot Rop, imeli pa smo priložnost uživati blagodati njegove vladavine. G. Kučan, kar poskočili ste, ko je sedanji premier izjavil, da v Sloveniji obstajata dve eliti, ki lahko vodita državo. Po vaše je Slovenija fevd, ki je rezerviran za potomce z žlahtnim pedigrejem. Veste, g. Kučan, na vašem mestu se ne bi preveč hvalil s polpreteklo in še manj s preteklo zgodovino. Ali se ne zavedate, da je komunizem prevara dvajsetega stoletja, da so komunisti slovensko zemljo spremenili v grobišče. Tega vam zgodovina ne more spregledati. To je velika sramota, da je Slovenec ubijal Slovenca. Žalostno je, tovariši partizani, kolikor je še živih, da še do sedaj niste dojeli, da so komunisti izkoristili vaša sveta domoljubna čustva za svoje cilje in vas popeljali na pot zločina. Vi ste bili podrast, iz katere je zrasla armada, ki je leta 1991 postala agresor in povzročila gorje na območju nekdanje Jugoslavije, ki ste jo postavljali za vzor vsemu svetu. Veste, država, ki temelji na prevari in zločinu, prav tako tudi konča. G. Kučan, ne morete me prepričati, da ste demokrat, Janša pa diktator. To so pravljice za vnučke. Kdo pa še to verjame? Janša je evroigralec, vi pa ste balkanski krčmar. Zato bomo letos na volitvah volivci dali zaupnico sedanji vladni garnituri, ker vemo, da je za vsako opcijo osem let vladanja dovolj. Ivan Horvat, Kranj Komu je napoti NSi? Med slovenskimi strankami je ta čas najbolj na udaru NSi - krščanska ljudska stranka. Rdeča nomenklatura se najbolj boji NSi. Tako je od ustanovitve. Moti jih pokončnost in njena krščanska usmerjenost. V vladi Janeza Janše ima štiri resorje. Lahko trdim da najtežje. Ministri NSi so bili nadpovprečno uspešni na vseh področjih. Pravosodje, visoko šolstvo, delovno-socialno področje in ne nazadnje finance. Uspehi so vidni, a za levico nesprejemljivi. Stranka, ki temelji na izročilu Janeza Evangelista Kreka, ni sprejemljiva za nadaljevalce komunističnega izročila. Ustanovitev nove krščanske stranke je trojanski konj. Stranka NSi je v Sloveniji edina stranka s krščanskim izročilom. Zato je nesprejemljiva za vse, ki imajo rdečo preteklost. Tako kot imajo strah pred Janezom Janšo, strašijo tudi pred NSi. Njihove prerokbe, da je NSi muha enodnevnica, se vlečejo že osem let. Vedno ji prerokujejo enega ali dva odstotka. Toda tudi PODCENJEVANJA slovenskih državljanov mora biti enkrat konec. VLADA JANEZA JANŠE MORA ZMAGATI. Pomembno mesto mora imeti NSi. Desnosredinske vlade ni brez NSi. Vsako kolaboriranje s katero koli levo stranko bo Slovenijo pripeljalo tja, kjer smo že bili. Nadaljevalo se bo razslojevanje prebivalstva, tajkuni bodo dobili nov zagon, upokojenci bodo pahnjeni v bedo, ponovilo se bo obdobje vladavine Antona Ropa. Vlada desne sredine ima še pomembne naloge. Koalicijska NSi je častno opravljala delo v sedanji, morda ga bo tudi v prihodnji vladi. Za levico so najbolj boleči odlični rezultati sedanje vlade. SDS je za levico trd oreh, zato poskušajo razbiti edino pravo krščansko demokratsko stranko NSi. Seveda jim to ne bo uspelo. Stranka in ministri NSi so se izkazali kot odlični strokovnjaki. Zato jim bodo vsi tisti, ki so jim pri srcu krščanske vrednote, dali svoj glas. Stranki NSi in SDS sta bili edini pravi koalicijski partnerici. Tako bi morali biti tudi v novem mandatu. Obe pripadata največji evropski skupini, ki ima največ mandatov v evropskem parlamentu. Klan okoli nekdanjega predsednika Kučana in Foruma 21, zbirališča slovenskih rdečih kapitalistov, ne sme preslepiti volivcev. Nova vlada mora biti desnosredinska. NSi je partner zaupanja. Stranka s krščanskimi koreninami. Ne smemo dovoliti, da nam uničijo korenine. Zaupati moramo tistim, ki so pokazali v preteklem mandatu uspehe na vseh področjih. Pomembno vlogo je imela NSi. Naj nas ne slepijo kvazianketarji, ki ribarijo v kalnem, to so počeli 50 let. Bojijo se vsega, kar je Slovencem in Slovenkam najsvetejše. Alojz Dragoš, Ljubljana Saj ni res... pa je! V Radovljici... Ne vem, morda si bom nakopal novo tožbo, a v občini Radovljica očitno velja, da psi lajajo, karavana pa gre dalje ... G. Re-bec (SD), podžupan, predsednik Plavalnega kluba Radovljica, podpredsednik Plavalne zveze Slovenije, je zaradi domnevnega obrekovanja vložil zasebno tožbo proti podpisanemu. Želel sem zavarovati javni interes in razčistiti način pridobivanja sredstev Demokracija • 35/xiu • 28. avgust 2008 ODZIVI IN MNENJA/TAKO MISLIM za toplotno črpalko na bazenu »na tak ali drugačen način«, kar je postalo jabolko spora. Zdaj pa se sprašujem, ali Rebec ne poskuša najti novega načina, kako spraviti denar iz proračuna v plavalni klub oz. na bazen ... V zapisniku 4. seje Komisije za razvoj 21. 5. 2008 je zapisan njegov predlog, da se v načrt razvojnih programov uvrsti projekt vzdrževanja objektov komunalne infrastrukture, in to 50.000 € letno za bazen v Radovljici, v gradivu za OS 15. seje pa je pripravljavec pod št. 91 navedel znesek 90.000 € letno. In ti objekti so - ne boste verjeli - kopališče! 50-metrski olimpijski bazen je kar nenadoma javni komunalni objekt, čeprav je bil 24. 3. 1999 sprejet odlok o razglasitvi športnih objektov občinskega pomena, kjer je letno kopališče Radovljica navedeno kot športni objekt. Mar ta odlok ne velja več? Seveda velja, ampak ... Domnevam, da je kopališče mogoče poljubno prekvalificirati v objekt komunalne infrastrukture, za potrebe le-te pa je seveda treba najti sredstva v proračunu. Se bomo v primeru zmage SD na volitvah res vračali v preteklost in delovali, vsaj v Radovljici, po metodah izpred dvajset in več let? Na 5. seji Komisije za razvoj 18. 6. 2008 sem postavil navedena vprašanja. V odgovor sem dobil grobo tišino vseh navzočih s predsedujočim g. Jegličem (podžupan, LDS) vred. Nihče mi ni znal ali hotel (?) odgovoriti. Ker sem menil, da tako sestankovanje ni nič drugega kot zapravljanje časa, sem sejo zapustil ... a glej zlomka! Po mojem odhodu se je vsem očitno vrnil dar govora! V zapisniku seje je tako naveden odgovor Odarjeve, da »posebnega odloka o komunalni infrastrukturi ni«. Sprašujem torej, ali je komunalna infrastruktura danes eno, jutri pa nekaj povsem drugega. Nadalje je v zapisniku navedeno, naj bi odlok o športnih objektih ne izključeval možnosti, da ti objekti odigrajo tudi druge vloge. Če pa je tako, zakaj odlok o športnih objektih sploh imamo? A to še ni vse. V zapisniku sledi še izjava direktorja občinske uprave, ki je rekel, da » ... so komunalna infrastruktura vsi objekti, ki so v občinski lasti. Termin izhaja iz besede komuna«. Je k temu treba še kaj dodati? Komunalna infrastruktura so torej vse ceste, igrišča, stavbe vrtcev, osnovnih šol, zdravstvenega doma ... raztegljiv pojem, ni kaj! Po potrebi pač! Ko si nekdo zaželi »priboljšek« iz proračuna, ga je seveda treba upravičiti. Pa čeprav z osnovnošolsko razlago, da komuna pomeni občino. S tem se pokrije vse. Župan g. Stu-šek (LDS, prej pa SD), vas ni nič sram, ko vaši uslužbenci kvasijo take neumnosti? A kot že rečeno, psi lajajo, karavana gre naprej in naj mi bo dovoljeno vsaj domnevati, da se bo ustavila pri plavalnem klubu. Predsednik plavalnega kluba pa bo ob občinskem prazniku prejel VELIKO PLAKETO OBČINE ... Pa še ena zanimivost. Ker sredstva iz proračuna, pridobljena na tak ali drugačen način, očitno ne zadoščajo več za ogrevanje me-galomanskega volumna pokritega bazena v Radovljici, si je g. Rebec v Delu, 18. 7. 2008 našel novega grešnega kozla. Tokrat to ni več toženi svetnik SDS Vidic, pač pa MŠŠ, ki da se ne obnaša dovolj radodarno pri sredstvih za ogrevanje vode v omenjenem bazenu. Ali sedaj ob uporabi istih vatlov lahko pričakujemo še tožbo proti ministru Zveru? Tudi sam sem športnik. Podpiram šport, a šele ko po šolah v občini Radovljica ne bodo več zamakale strehe (podžupan za družbene dejavnosti je prav g. Rebec!) oz. ko bo za vse občane poskrbljeno na področju šolstva, zdravstva, kulture, rekreativne dejavnosti, šele takrat bodo upravičene zahteve po radodarnem financiranju dragih in energetsko potratnih pokritih bazenih. Vemo, da tam trenirajo tudi olimpijci, a če denarja ni, ga pač ni! Upam si trditi, da bi bil marsikdo uspešen predsednik, če bi se klub radodarno zalagal z denarjem. Naša občina je naravnost pravljična. Saj veste, v pravljicah je vse mogoče. Na tak ali drugačen način. Kaj naj človek še reče kot: Saj ni res ... pa je! Marjan Vidic, svetnik SDS OS Radovljica Kameleonstvo! Marija Vodišek Kameleon je zemeljski lev oz. kuščar, ki zgrabi plen z zelo dolgim jezikom. Znan je tudi po tem, da lahko hitro spremeni svojo barvo. Zaradi te lastnosti ga primerjamo z ljudmi, ki prav tako spreminjajo ne le barvo, temveč tudi svoje osebno prepričanje. Največkrat se to zgodi ljudem, ki jim ne gre vse tako, kakor bi želeli. Nesposobni lastne presoje oz. samokritike so prepričani, da se jim godi velika krivica. Poiščejo si drugo rešitev, to pa je največkrat prestop ali celo ustanovitev nove stranke, kjer seveda vsaj na začetku igrajo glavno vlogo. Nezadovoljneže je vedno lahko najti, posebno če so slednji prepričani o svoji pomembnosti. To pa je že napuh, ki ga spremlja maščevanje. Najpogosteje se to dogaja pred volitvami, ker niso postavljeni tja, kamor bi sami želeli. Prepričani so, da so nenadomestljivi in da jim bodo volivci kljub njihovi izdaji dali svoj glas. Združeni opoziciji, ki prav tako išče možnost večinskega prevzema oblasti, je to seveda pogodu, vendar odpadnikov ne bodo nikoli sprejeli medse. Saj odpadnikom noben pameten politik ne more verjeti, kajti nihče ne izda samo enkrat. Tudi opozicija ima svoje številne odpadnike, prestopnike iz ene stranke v drugo, tja torej, kjer se nadejajo večje koristi. A to so še vedno samo »njihovi«. Tudi naša ne tako daljna preteklost je polna takih izdaj. Ena glavnih je bil pakt o nenapadanju med Hitlerjevo Nemčijo in Stalinovo Sovjetsko zvezo. Skupaj sta napadla in zasedla Poljsko, ker pa je Hitler za svoje vojaške pohode potreboval nafto, se je podal proti sovjetskemu Ba-kuju, kjer je bilo glavno črpališče črnega zlata. Druga izdaja je bila, ko sta sovjetska maršal Zukov in general Rokosovski s svojo armado čakala pred Varšavo, kjer so se ob drugi vstaji septembra 1944 uprli Poljaki, vodeni iz Anglije. Pustili so, da so Nemci te nekomunistične upornike pobili, nato pa šele odšli »osvobobajat« Poljsko in ustoličit komunistično oblast. Pri nas, še posebno v Sloveniji, se je to dogajalo z ustanovitvijo OF in razglasitvijo SNOO, ki si je prilastil izključno pravico upora proti okupatorju. Kaj se je v Sloveniji dogajalo po končani vojni, je slehernemu Slovencu znano. Šele junija 1991 se je Slovenija rešila jugoslovanske in slovenske komunistične diktature, in to zaradi poguma in odločenosti Slovencev, ki so hoteli demokracijo. Vsi vemo, kdo so bili voditelji takratnih odločilnih dejanj. Slovenija je še mladoletnica in le požrtvovalni, pošteni voditelji jo lahko kakor doslej uspešno peljejo naprej. Še vprašanje madžarski manjšini v Sloveniji. Zakaj tudi na tretjem praznovanju združitve Prekmurja z matičnim slovenskem ozemljem slovenskih državljanov Madžarov ni bilo poleg? Tudi njihove večletne poslanke v DZ Marie Po-szonec ne. Mar ne živijo dobro v Sloveniji, ki je tudi njihova domovina? Res je pred leti takratni predsednik Slovenije Milan Kučan ob fotografiji povojnih obešencev v Murski Soboti rekel, da je bil med temi tudi njegov sorodnik, ki je bil obešen zato, ker je bil »madžaron«. So to naključno ali namenoma preslišali? Kaj če bi kaj takega rekel Janez Janša? Demokracija • 35/xin ■ 28. avgust 2008 73 Žlahtni konservativec Nekdanji podpredsednik Nove Slovenije in minister za delo Janez Drobnič, po novem član »žlahtne« Krščansko-demokratske stranke, v levičarskih medijih veselo kritizira vlado Janeza Janše ter svojo nekdanjo stranko in njenega predsednika Andreja Bajuka. Po njegovo ta vlada ni izpolnila pričakovanj ljudi in obvez iz koalicijske pogodbe. Kritičen je tudi do vladnega boja proti tajkunom. S svojimi razmišljanji precej spominja na Kučana. LJUDJE Proti tajkunom Vlada je na po ložaj direktorja Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) za petletni mandat z možnostjo vnovičnega imenovanja imenovala Damjana Žuglja, kije doslej agencijo vodil kot v. d. direktorja, a se je zapletlo, saj se je njegov tekmec pritožil. Nate-čajna komisija je znova preverila izpolnjevanje razpisnih pogojev in ugotovila, da Žugelj izpolnjuje vse pogoje za direktorja. Pred imenovanjem so ga poskušali diskrediti-rati mediji v rokah tajkunov. Politični semafor Izvaja pritiske Za prejšnje Nedelo je novinarka Klara Škrinjar napisala članek o festivalu SDS v Šentvidu pri Stični. Prva nadzornica Dela Andrijana Starina Kosem in pomočnica urednika Slovenskih novic Patricija Šašek sta ji takoj požugali, saj naj bi bil članek po njunem mnenju do SDS preveč korekten. Zagrozili sta ji, da če ne bo pisala tako, kot oni žehjo, jo bo dočakala premestitev ah celo izguba službe. Škandalozno, novinarska združenja pa nič! Cviklov labodji spev Poslanec SD Milan M. Cvikl bo svoj poslanski mandat končal kot eden najbolj kontroverznih poslancev največje opozicijske stranke. Potem ko se je izkazalo, da je s svojim vodenjem preiskovalne komisije, ki se je ukvarjala z nakupom oklepnikov 8x8, začel loviti svoj lastni rep, mu je na pomoč priskočil direktor Sistemske tehnike Milan Švaj-ger. Vendar pa Cviklu v njegovi nadaljnji politični karieri niti to ne bo pomagalo. Govorice, da predsednik SD Borut Pahor v svojo morebitno vladno ekipo ne namerava povabiti nikogar od tistih, ki so v SD pribežali iz LDS, so namreč čedalje glasnejše. To pa pomeni, da Cvikla v morebitni Pahorjevi vladi zanesljivo ne bo, čeprav so nekateri računali, da bo postal finančni minister. Cvikl je še kot član LDS na mestu ministra za evropske zadeve nasledil Igorja Bavčarja, sedanjega predsednika uprave Istrabenza. Pahor se Demokracija • 35/xiii • 28. avgust 2008 bržkone dobro zaveda, da bi sebi in svoji stranki naredil medvedjo uslugo, če bi v vlado povabil Cvikla in Ropa, saj sta oba nekdanja kadra LDS s svojimi nastopi prej škodovala kot koristila SD. Nič nenavadnega torej, da so celo mnogi politiki in javnomnenjski voditelji s tranzicijske levice zelo zadržani do njunih ravnanj. Cvikl se je v tem mandatu proslavil tudi z afero iz zasebnega življenja, saj se je zaradi intimne zveze z Jerco Legan ločil od žene Manice, čeprav še ni znano, ah sta tudi uradno razvezana. Slednja se je morala izseliti iz njunega skupnega stanovanja na Čebelarski ulici v Ljubljani, govori pa se, da ji je Cvikl kupil hišo v bližini Medvod in da tam živi z otrokoma. Če informacije držijo, se lahko vprašamo, ah je pri tem nakupu morda posredno pomagala tudi lastnica Sistemske tehnike družba Viator & Vektor, s katero naj bi bila povezana Jerca Legan. G. B. *k n j i g a r n a Demokracija N^aiiliuai X- NAROČILO (označite z x): □ Tone Kuntner: Mati Slovenija.........................................................9,18 EUR □ Dušan S. Lajovic: Med svobodo in rdečo zvezdo 25,87 EUR □ Milan Zver: 100 let socialdemokracije 9,18 EUR □ Janez Janša: Okopi.................................................................................9,18 EUR □ Janez Janša: Premiki..........................................................................9,18 EUR □ Jaklič in Toplak: Ustava Združenih držav Amerike s pojasnili 20,82 EUR □ Cijan, Toplak, Dubrovnik (ur.): Državna ureditev Republike Slovenije.................35,46 EUR □ Viktor Miklavčič: Pričevanja...............................................................20,44 EUR □ Matjaž Klemenčič, Vladimir Klemenčič: Prizadevanja koroških Slovencev za narodnostni obstoj po drugi svetovni vojni 32,00 EUR □ Silvin Eiletz: Skrivnost kominterne...........................................................23,96 EUR □ Jan F.Triska: Pozabljena fronta prve svetovne vojne 22,95 EUR □ M. Zaje, F. Kozina, F. Dejak: Ušli so smrti .....................................................16,29 EUR □ Tomaž Butkovič: Vzpon Bohinja pred zatonom Avstro-Ogarske 22,95 EUR □ Jože Dežman: Moč preživetja..................................................................27,16 EUR □ Jože Hubad: Dolga slovenska pot v svobodno Evropo 4,13 EUR □ Andrej Capuder, Bogdan Kladnik: Slovenija brez meja...................................45,27 EUR □ Jože Dežman, Marjan Linas: Med kljukastim križem in rdečo zvezdo ...............20,82 EUR □ Jože Dežman: S spravno ljubeznijo iz rdeče ledene dobe 27,16 EUR □ A. Elste, M. Koschat, H. Filipič: Nacistična Avstrija na zatožni klopi.....................22,11 EUR □ Stane Kos: Stalinistična revolucija na Slovenskem 1941-1945,1. 4,52 EUR □ Stane Kos: Stalinistična revolucija na Slovenskem 1941-1945, II. 4,52 EUR □ Tamara Griesser-Pečar: Stanislav Lenič, življenjepis iz zapora 18,56 EUR □ Eiletz: Zgodovina neke kolaboracije: Boljševiki in Nemci 1914-1918 ..................27,94 EUR □ Andrej Rahten: Pozabljeni slovenski premier 17,65 EUR □ Dieter BIumenwitz: Okupacija in revolucija v Sloveniji (1941-1946) 16,02 EUR □ Vasja Klavora: Koraki skozi meglo.............................................................26,95 EUR □ Milan Zver: Demokracija v klasični slovenski politični misli 18,36 EUR □ Tita Kovač Artemis: Baron Janez Vajkard Valvasor........................................12,51 EUR □ Jože Žemljic: Življenje je večna borba..........................................................8,34 EUR □ Jože Dežman: Rojstvo Slovenije..............................................................20,00 EUR □ Jože Dežman, Hanzi Filipič: Hitlerjeva dolga senca.......................................26,99 EUR □ Jelka Žmuc Kušar: Evropski večeri Lojzeta Peterleta......................................14,99 EUR □ Vasja Klavora: Doberdob, Kraško bojišče 1915-1916 29,90 EUR □ RajkoTopolovec: Kraj prišlekov: Strnišče - Kidričevo.....................................10,00 EUR □ Ive A. Stanič: Kočevski proces 1943 ...........................................................28,00 EUR □ Jože Dežman: Slovenija 1945 -1960........... ........... .................................32,99 EUR □ <3£B&: Silvin Eiletz: Titova skrivnostna leta v Moskvi 1935-1940 ■ 23,90 EUR Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Demokracija, Mivka 25, 1000 Ljubljana ali na faks 01/2447204 Poštnino po veljavnem ceniku Pošte Slovenije plača naslovnik ob prevzemu. Vse cene vsebujejo 8,5% DDV. Ob naročilu 2 (dveh) knjig: darilo lonček »Demokracija« 3 (treh) knjig: darilo lonček + kapa »Demokracija« 4 (štirih) in več knjig: darilo lonček + kapa »Demokracija« + knjiga (po našem izboru) Ime in priimek (ime podjetja): Datum naročila: Datum rojstva (samo fizične osebe): Ulica: Podpis in žig naročnika (samo pravne osebe): Kraj, poštna št.: Davčni zavezanec: □ ne □ da Kontaktna oseba (samo pravne osebe): ID za DDV: www.demokracija.si k n j i g a r n a Demokracija Nova obzorja d. o. o., Komenskega 11, Ljubljana mobi Sva Mobiuporabnika in od zdaj lahko vsak četrti SMS pošljeva brezplačno z novim paketom Mobi SMS, z novim paketom Mobi Pogovori pa lahko po treh minutah vsakega pogovora govoriva za 50 % ceneje. Moj Mobi. Moj svet. Za vklop paketa Mobi SMS ali Mobi Pogovori pošljite SMS s ključno besedo PAKET SMS ali PAKET POGOVORI na 1918. Za izklop paketa Mobi SMS ali Mobi Pogovori pa pošljite SMS s ključno besedo PAKET SMS IZKLOP ali PAKET POGOVORI IZKLOP na 1918 in avtomatično se vklopi osnovna tarifa. Poslani SMS se obračuna po veljavnem ceniku za Mobiuporabnike. Štetje sporočil SMS se začne znova z vsakim koledarskim mesecem in velja le za SMS-e, poslane iz Mobitelovega omrežja. Popust na pogovore velja za klice, opravljene v Mobitelovem omrežju. Cene vključujejo DDV. Za dodatne informacije o sistemu Mobi pokličite 121 ali obiščite www.mobitel.si, zavihek Ponudba > Mobiuporabniki. Ponudba velja do odprodaje zalog. WWW.MOBITEL.SI Moj Mobi. Moj Sony Ericsson Z320i Moj Mobi. Moj Alcatel OT C707 Moj Mobi. Moja Nokia 2600 Classic Moj Mobi. Moj Sagem MylSOX